PDF(~1,2 MB) - Sintal

i n t e r v j uV SINTALU RAZUMEJONAŠE POTREBEZOISS je kratica za vrednote, ki jihgojijo v podjetju Žito in skupini Žitupridruženih podjetjih. Pomeni paZnanje, Odgovornost, Inovativnost,Sodelovanje in Samozavest.Skupino od maja leta 2005 vodi magister IztokBricl, ki je skupaj s sodelavci v preteklem letuuspešno izpeljal konsolidacijo podjetja. ZačetkiŽita segajo v obdobje takoj po II. svetovni vojni.Lani so praznovali 60. obletnico ustanovitvetrgovskega podjetja Žito Ljubljana. Sprva seje podjetje ukvarjalo z mlinarsko dejavnostjo,kmalu pa sta se ji pridružili še pekarska in testeninarska.Na področju pekarske dejavnosti jeŽito paradni konj v Sloveniji. Iztok Bricl nam jerazložil, zakaj je temu tako.Kolikšen tržni delež zasedate nadomačem trgu?V pekarstvu imamo vodilni tržni delež, ki znaša35 odstotkov. Pekarne imamo po vsej Sloveniji.Največjo med njimi smo zgradili pred dvemaletoma v Mariboru, na Teznem. Na ljubljanskemobmočju imamo dve pekarni ter pekarnona Vrhniki, med večjimi pa je tudi novomeškapekarna. Mednje sodi tudi Gorenjka, kjerpoteka tudi konditorska proizvodnja čokolade.Predsednik uprave Žita, mag. Iztok Bricl.foto: Franci VirantManjše pekarne imamov Trbovljah, Brežicah inČrnomlju ter Ribnici. Imamotudi dva mlina, enega tukaj obŠmartinki, od koder se bomov roku dveh let izselili, drugimlin pa je v Mariboru.»Razlogi, da Sintalvaruje podjetja celotneSkupine Žito, so preprosti.Sintal nas jeprepričal s kakovostjo,ceno in fleksibilnostjo.«S pekarstvom ustvarimo skoraj 40 odstotkov prihodkov, 15odstotkov z mlevsko dejavnostjo, preostali delež z drugimidejavnostmi. Na področju konditorstva je poznana Gorenjka,ki je edina tovarna čokolade v Sloveniji. V sklopu skupine Žitodeluje tudi podjetje Žito Šumi, ki je skupno podjetje z nemškimpodjetjem Hitschler, ki z Žitom sodeluje že več kot 30 let. To jeizredno renomirano podjetje, ki vse svoje izdelke prodaja nazahodnoevropskih trgih. Šumi ustvarja kar 80 odstotkov dohodkovod prodaje na tujem.Rastoči program so testenine in zamrznjeni program.Paleto izdelkov nenehno širite.Zelo poznana blagovna znamka testenin je Grande, ki jo dobrotržimo tako na slovenskem trgu kot na trgih nekdanje Jugoslavije.Izjemno zanimiv program, na katerega smo zelo ponosni, pa jezamrznjeni program Hokus, ki predstavlja slabih 6 odstotkov odcelotne prodaje, zmogljivosti pa ves čas širimo.S kakšnim poslovnim izidom ste zaključili poslovnoleto 2007?Lansko leto smo zaključili z okoli 120 milijonov evrov prihodkovod prodaje, dobiček bo po oceni znašal okoli štiri milijone evrov.Lansko leto je bilo dobro leto, prihodki od prodaje so bili skoraj petodstotkov višji, kar je za našo tradicionalno dejavnost zelo dobro.Nenazadnje Žito 80 odstotkov svojih izdelkov proda v Sloveniji.Pekarska dejavnost je omejena na lokalno okolje. Ko je Sparlani odprl svojo pekarno, so se nam količine prodanega kruha žezačele zmanjševati.V podjetju ste sorazmerno kratek čas, a imate za sebojže večino nalog, ki ste si jih zastavili ob prihodu.Lani smo zaključili konsolidacijo znotraj Skupine Žito. Skupnosmo zaradi racionalizacije in optimizacije procesov poslovanjapripojili šest hčerinskih podjetij. Prej je imelo vsako povezanopodjetje samostojno nabavo, prodajo, razvoj, pravno-kadrovskoslužbo... S konsolidacijo je vse prešlo na skupno podjetje.Dosegli smo tudi racionalizacijo samih procesov. Skupina jekonsolidirana tako, kot smo si to začrtali ob mojem prihodupred tremi leti.

i n t e r v j uOdpuščanju se ni dalo izogniti.Trenutno je v vsej skupini zaposlenih 1665 ljudi. S selitvijo Šumijase bo število zaposlenih še malo zmanjšalo. Zaposlenim smo sicerponudili, da se lahko vozijo v Krško, vendar se jih bo za to verjetnoodločilo malo, zato jim bomo izplačali odpravnine. Zapiramo obratv Kočevju, kjer imamo proizvodnjo napolitank, ki pa jo bomo preseliliv Bosno. Prihodnje leto bo že sproščena polovica lokacije, kjersmo trenutno. Drugo polovico lokacije, kjer so prepečenec, zmrznjeniprogram ter uprava, pa bomo preselili konec 2009 ali v začetku2010. Kam se bomo preselili, pred sprejemom sklepa na nadzornemsvetu še ne moremo povedati. Lokacijo pa smo že izbrali.Kljub izjemno močni konkurenci v tej gospodarskiveji imate ambiciozne načrte in pričakovanja.Imamo izdelano strategijo razvoja podjetja do leta 2012. Z mojimprihodom smo v nekaj mesecih izdelali strategijo razvoja do 2010,ki je že zajemala vse te pripojitve in selitve s trenutne lokacije vLjubljani, racionalizacijo, profitne centre, optimizacijo vseh procesov.Ko smo lani vse te postopke že pripeljali do konca, smoizdelali strategijo do leta 2012. V njej je natančno zasnovanatudi prodaja na tujih trgih. Poleg selitve proizvodnje napolitankrazmišljamo tudi o selitvi nekaterih drugih programov.Občutnejšo rast predvidevamo pri programu zmrznjene hrane, boljzmerno pa na konditorstvu, saj je konkurenca na trgih nekdanjeJugoslavije zelo močna, velik strošek pa nam predstavljajo tudicarinske bariere. Bolj ambiciozen prodor si obetamo na zahodnoevropskihtrgih, kjer delamo že vrsto let za Lidl in tudi za drugetrgovce v Avstriji in Nemčiji.Kaj je Žitova prednost pred konkurenco?Pri pekarstvu sta to zagotovo lasten razvoj, ki temelji na dolgoletnitradiciji in tehnoloških inovacijah, in seveda ljudje, ki zelodobro poznajo svoj posel. Naša slabost pa je morda premajhnafleksibilnost. Lahko bi se namreč še hitreje odzivali na spremembena tržišču. Na tem veliko delamo, a ideje o novem izdelku zorijoŽitova pekarska tradicija je stara dobrih 60 let. Priznani so tudi Šumijeviizdelki. Proizvodnjo bonbonov bodo spomladi preselili v Krško.predolgo, nato jih še marketinško obdelujemoin šele potem sledi lansiranje na tržišče. Smonamreč previdni. Naša politika je, da je boljedelati manjše korake.Zakaj ste se odločili za sodelovanje skoncernom Sintal?S Sintalom sodelujemo že nekaj let. Bil je izvajalecstoritev v povezanih podjetjih. Lani smo seodločili, da njihove storitve vpeljemo v celotnoskupino. Razlogi so preprosti: Sintal nas jeprepričal s kakovostjo, s ceno, s fleksibilnostjo.Nenazadnje nas je prepričalo tudi to, da je Sintalvelik sistem, saj ima toliko zaposlenih kot mi, torejdobro pozna poslovanje skupine naše velikosti inzato lahko tudi bolje razume naše potrebe. Večjipartner tudi lažje sledi našim zahtevam.»Sintal je velik sistem, saj ima tolikozaposlenih kot mi, torej dobro poznaposlovanje skupine naše velikosti inzato lahko tudi bolje razume našepotrebe. Večji partner nam lažjesledi v vseh zahtevah, ki jih imamo.«Katere storitve vam zagotavlja Sintal?Sintal nam ponuja celotno paleto storitevs področja varovanja, torej tako fizično kottehnično varovanje. V nekaterih povezanih podjetjihže teče prehod s klasičnega varovanja navideo nadzor. S takim varovanjem smo že začeliv Pekarni Vrhnika. Na lokaciji v Ljubljani imamodva varnostnika. S to rešitvijo smo zadovoljni,saj je taka oblika varovanja potrebna zaradivelike frekvence obiskovalcev na sedežu podjetjana Šmartinski cesti. Sintal je zelo odziven, sajv primeru alarma pridejo Sintalovi uslužbenciizredno hitro na kraj, kjer se je sprožil.pogovarjala se jeJana Petkovšek

e p o r t a ž aVSI ZAPOSLENI SO KOMERCIALISTIKomercialist potrebuje izjemno širokspekter znanj in veščin, če želi biti nasvojem področju dela, kjer vlada vednoostrejša konkurenca, res uspešen.Uspešen pa pomeni, da je iz leta v letoboljši, da dosega zastavljene cilje,da spremlja novosti in ima čim širšaznanja, tudi s področja odnosov znaročniki. To torej pomeni, da ves časskrbi za poklicno in osebno rast.»Večina komercialistov je v Sintalu že več kotdeset let. Več kot polovica jih ima višjo ali visokoizobrazbo, ki so jo vsi pridobili ob delu v Sintalu.Njihove diplomske naloge temeljijo na strokovnemizpopolnjevanju s področja varovanja. Nata način si med seboj širimo spekter znanj,«je pojasnil Bogo Opeka, direktor komercialev koncernu Sintal. »Od komercialistove izobrazbepa so nam še pomembnejši njegovasplošna razgledanost in komunikativnost terseveda vztrajnost in izkušnje,« je poudarilOpeka in tako potrdil, da je pomembno predvsem,iz kakšnega testa je oseba, ki dela natem področju.Spremljanje novosti zagotavljaenotno storitevTudi v komerciali ne gre brez rednegaizobraževanja, usposabljanja in medsebojneizmenjave informacij. »Pri pripravah ponudbvsakodnevno sodelujemo z izmenjavo informacijo naročnikih, najmanj enkrat na dva mesecapa se tudi srečamo na rednih koncernskih izobraževanjih, kjerizmenjamo izkušnje in poiščemo odgovore na odprta vprašanja,«pove Opeka.Na koliko časa se srečajo, jeodvisno od situacije in potreb.Seznanjajo se z novimi zakoni,izdelki in stanjem na trgu,pod to spada tudi spremljanjekonkurence. Predavatelji sotako strokovnjaki iz drugih sektorjev Sintala kot tudi zunanji strokovnjaki.Na zadnjem izobraževanju je povabljeni strokovnjak predstavilnovi pravilnik o izvajanju požarnega varovanja, sodelavec izsektorja tehnika pa je govoril o detektorjih nevarnega ogljikovegamonoksida. Poučili so se tudi o pravilniku o vgrajevanju in preizkusuaktivnega sistema požarne zaščite ter o končni uskladitvi pogodbeza storitev reševanja iz dvigal, ki je nova v spektru storitev Sintala.Poleg seznanjanja z novostmisluži izobraževanje vsehkomercialistov v koncernuhkrati tudi k poenotenju njihoveganastopa v vseh podjetjihSintala in v vseh delihKomercialisti Sintala seredno srečujejo na koncernskihizobraževanjih,kjer predavajo notranjiin zunanji strokovnjaki.Kakovost storitve inznanje morata bitineodvisna od tega, nakatero podjetje Sintalase obrnejo naročniki.Slovenije. »Kakovost storitve in znanje morata biti neodvisna odtega, na katero podjetje Sintala se obrnejo naročniki. Tako vedo,da se na nas lahko vedno zanesejo,« razloži Opeka.Izobraževanje prispeva tudi k krepitvi vezi v kolektivu, kar je v temposlu še kako pomembno. Poleg rednih poslovnih srečanj pa seštirikrat na leto dobijo tudi v bolj sproščenem vzdušju, kjer lahkoob druženju gradijo tudi pristnejše prijateljske odnose.Pri svojem delu sodelujejo tudi z ostalimi oddelki, saj morajo preveritirazpoložljive zmogljivosti sektorjev, ki izvajajo storitve iz nji-Bogo Opeka, direktor komerciale koncerna Sintal.Dvanajst ljubljanskih sodelavcev.

e p o r t a ž ahove ponudbe. Pri zahtevnejših ponudbah za tehnično varovanjevključijo projektivo. Marsikatero rešitev za naročnike jim poiščetudi razvojni oddelek, s čimer omogoča eno od konkurenčnihprednosti Sintala. »Rešitev, izdelanih za posameznike, skorajda ni,saj je tehnologija na področju tehničnega varovanja že na ravni, koje potrebno predvsem uskladiti posamezne elemente v celoto, kijo naročnik potrebuje. Večina opreme je iz tujine, sami pa izdelamoprilagoditve na naše okolje, pri čemer pa seveda tuji partnerjisodelujejo,« je razložil Opeka.V Ljubljani se s predstavniki drugih sektorjev srečujejo na rednihtedenskih kolegijih, na katerih sestankujejo vsak torek, sprotneprobleme pa rešujejo po telefonu in elektronski pošti.Močna in raznolika ekipa komercialistovKoncern Sintal je v petnajstih letih svojega obstoja zgradil trdnomrežo komercialne službe. »Komercialiste imamo po vsej Slovenijiv vseh naših podjetjih in poslovnih enotah, torej v Ljubljani, MurskiSoboti, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Krškem,Kočevju, Kranju, Postojni, Novi Gorici in Kopru. Vseh skupaj je večkot 30, najštevilčnejša ekipa je v Ljubljani, kjer se s komercialnimdelom posla ukvarja ducat ljudi,« je pojasnil direktor komerciale.Za ekipo Sintalovih komercialistov bi lahko rekli, da dosegazahtevane kvote po spolu, saj jih je tretjina nežnejšega spola.»Dvajset komercialistov nas deluje na terenu. Večina je starihmed 30 in 40 leti, najmlajša je administratorka Sandra s 24 leti,najstarejši komercialist Lojze pa je pred kratkim stopil v 58. letostarosti,« pove Opeka.Naročnikom dosegljivi 24 ur na danNajveč pogodb sklenejo za vgradnjo alarmnih sistemov in priklopna varnostno-nadzorni center, pri čemer Opeka poudarja: »VSintalu ne moremo ločevati prodaje storitev od prodaje izdelkov,saj opremo tehničnega varovanja ponavadi tudivgradimo, večina sistemov pa je tudi vezana nanaš varnostno-nadzorni center.Storitve varovanja, čiščenja in servisa gasilnihaparatov, ki jih uspešno opravljamo že vrsto let,smo nadgradili s storitvijo upravljanja zgradb,ki vključuje in usklajuje vse te storitve. Številoobjektov, ki jih upravljamo, hitro narašča, našiprednosti pa sta tudi teritorialna pokritost invarnostno-nadzorni center, preko katerega smonaročnikom dosegljivi 24 ur na dan, sprejemapa tudi klice v sili iz dvigal z območja celotneSlovenije.«Poleg same prodaje je delo komerciale tudispremljanje plačil in reševanje reklamacij, sajje posel zaključen šele, ko je storitev kakovostnoizvedena in tudi plačana.»V uspešnem podjetju morajo bitivsi vedno pripravljeni obstoječemuali potencialnemu naročniku posredovatikoristne informacije ali muposredovati kontakt nekoga v podjetju,ki te informacije ima.«»V Sintalu smo vsi zaposleni komercialisti. Vuspešnem podjetju mora biti vsak člen vednopripravljen obstoječemu ali potencialnemunaročniku posredovati koristne informacije alimu posredovati kontakt nekoga v podjetju, ki teinformacije ima,« zaključi Opeka.pripravilGrega ZakrajšekKomercialisti se udeležujejo tudipredavanj zunanjih strokovnjakov.Na neformalnih srečanjih seutrjujejo prijateljski odnosi.

s p r e h o d p o k o n c e r n u s i n t a lTRIMESEČJE V PODJETJIHKONCERNA SINTALV zadnjem trimesečju smo v koncernu Sintal zaposlili 107oseb. Za delo varnostnika smo usposobili 85 oseb, za delovarnostnega tehnika pet oseb, dodatno smo za delo varnostnikanadzornika usposobili šest zaposlenih, dvanajstpa za varovanje javnih zbiranj.LJUBLJANA Z OKOLICO - SINTAL D.D.Varovali smo skupino 50 cent, ki jenastopala v ljubljanskem Roll baruDecembra se je povečalo povpraševanje po fizičnem varovanju. Tako nanovo varujemo Namo, Deželno banko, ETI, Intereuropo, dodatno varujemotudi Okrožno sodišče v Ljubljani in novi poslovalnici C&A. Tehničnovarovanje smo vgrajevali v OMV, Donit, Pivovarno Union, Slovenskeželeznice, Novo Ljubljansko banko in banki Unikredit ter BKS, trgovineMercatorja in Spara, Mobitel, G-M&M, KGZ Cerknica, Gradišče in logističnicenter Hofer. Metropolo in Kompas MTS smo priklopili tudi na VNC, nanovo pa varujemo tudi Medex in poslovalnice Deželne banke.ZGORNJEŠTAJERSKA REGIJA - SINTAL MARIBOR D.D.Poslovni objekt Munito smo opremili ssistemom tehničnega varovanja.Z večjimi sistemi tehničnega varovanja smo opremili Ilirijo, Mobitex,Munito, Klemaks, Srednjo prometno šolo, Roto, Pokrajinski arhiv Ptuj.Prijeli smo dva storilca pri poskusu tatvine, preprečili dva izliva vode, vUniorju in Sonalu pa odtujitev večje količine repromateriala. Varovali smootvoritev zabaviščnega parka v Murski Soboti in pričeli s fizičnim varovanjemna objektu MIKK, prisotni smo tudi na maturantskih plesih.SPODNJEŠTAJERSKA REGIJA - SINTAL CELJE D.D.Wellness park v Laškem bo zasedal kar 2200 kvadratnihmetrov, pripadajoči hotel pa bo imel 104 sobe.Med drugim smo pogodbe sklenili z Wellness parkom, OŠ Frana Krajncain OŠ Mozirje, Ultro, Paronom in Vegradom. Varovali smo razne koncerte.Varujemo nogometne tekme CMC Publikuma ter KK Zlatorog Laško. Prijelismo štiri vlomilce, osemnajstkrat preprečili krajo, trikrat požar in dvakratizliv vode. Zaposlili smo osem strokovno usposobljenih varnostnikov.KOROŠKA REGIJA - SINTAL KOROŠKA D.O.O.Novi poslovni objekt Emo Techa odlikuje sodoben videz.Na varnostno-nadzorni center smo priklopili Športno zvezo SlovenjGradec, oskrbovana stanovanja na Prevaljah, nov objekt Sapsa, objekteDeželne banke, Veletekstil, tehnično varujemo tudi novi objekt Emo Techa.Izredno smo fizično varovali Abanko, Hofer, Interšport in prireditev MOSlovenj Gradec. Pomagali smo pri precej humanitarnih dogodkih. Na novoopravljamo nekaj prevozov gotovine in imamo tri nove sodelavce.GORENJSKA REGIJA - SINTAL D.D., PE GORENJSKAV Gorenjskem tisku smo pričeli zrednim fizičnim varovanjem.Fizično smo varovali silvestrovanje in potop zvona na Bledu, Veselidecember na Jesenicah, SKI Legends by Jure Košir, Mednarodni balonarskifestival Bled. Redno zagotavljamo varnost na športnih prireditvahza rokometni klub Knauf Insulation, ženski rokometni klub Škofja Loka,moški košarkarski klub Škofja Loka, z varovanjem pa smo pričeli tudi vGorenjskem tisku. Nekaj objektov smo opremili s sistemi tehničnegavarovanja in jih povezali na naš varnostno-nadzorni center.

s p r e h o d p o k o n c e r n u s i n t a lNOTRANJSKA REGIJA - SINTAL D.D., PE NOTRANJSKANa področju varovanja prireditev je bilo zelo pestro. Pod našim budnimočesom so gladko potekali Veseli december v Ilirski Bistrici in pustovanji vCerknici ter Ilirski Bistrici. Organizirali smo intervencijo s 24-urno prisotnostjoin ob delavnikih dodatno intervencijsko skupino v Ilirski Bistrici.JUŽNOPRIMORSKA REGIJA - SINTAL ISTRA D.O.O.Uspešno smo nadgradili požarni sistem v hotelu Delfin in Tomos Investu.Začeli smo z namestitvijo protivlomnega sistema na odpadu Pivka. Uspešnismo bili tudi pri preprečitvi kraj v Mercatorju. Varovali smo Valentinov koncertin mini koncert Rebeke Dremelj.Za red smo skrbeli na razigranem pustovanju.SEVERNOPRIMORSKA REGIJA - SINTAL D.D., PE SEVERNA PRIMORSKAS podjetji BO-DA, Bolton Adriatic, Deželno banko, Ecomaf in z varstveno-delovnimacentroma Ajdovščina in Vipava smo sklenili pogodbeza razširitev ali vgradnjo sistemov tehničnega varovanja. Fizično pa smovarovali tekme v malem nogometu, prireditev zbiralcev starega orožja,banki Reiffeisen in SKB pri obnovi poslovnih prostorov in Deželno bankopri selitvi, trgovina Hofer, prireditev Mestne občine Nova Gorica, garažnehiše v Novi Gorici, Zimsko plažo, Novoletno rajanje in Mlinotest.DOLENJSKA REGIJA - SINTAL D.D., PE DOLENJSKANa VNC smo med drugim priklopili Cerod, Marex, prodajni center Tabu,Mercator v Sevnici, več objektov Deželne banke, Trgo avto, Mladinski center,urarstvo Boltin in še mnogo drugih. Pridobili smo tudi nekaj novihnaročnikov storitve prevoza denarja. Za red in mir smo skrbeli na otvoritviMercatorja, novoletnem Živ žavu na OŠ Mokronog, koncertu Severine, silvestrovanjuv Šentrupertu, na Športniku leta v Novem mestu. Fizično smopričeli varovati upravno enoto Metlika, Opekarno Zalog in Mercatorjevodrsališče v Novem mestu.V Novem mestu se veselimo selitvesedeža enote v nove prostore.KOČEVSKA REGIJA - SINTAL KOČEVJE D.O.O.Na novo varujemo Glasbeno šolo Kočevje, Kovinoplastiko Lož in Gradbeneelemente Nova vas. V Kovinarju Kočevje smo dogradili video nadzornisistem, v Fipisu Ribnica smo vgradili video nadzorni in protivlomni alarmnisistem. Preprečili smo več tatvin v trgovinah.V Fipisu Ribnica smo vgradili videonadzorniin protivlomni alarmni sistem.SINTAL EKO D.O.O.Letos smo že pridobili nekaj novih naročnikov storitve čiščenja. Sodelovalismo tudi na dveh večjih razpisih, katerih rezultate še čakamo. Na področjuupravljanja stavb nam je investitor stavbe Antaro, ki jo že uspešno upravljamoin vzdržujemo, zaupal skrb za njihovo novo stavbo Motoinvestv Stegnah. Posebno pozornost smo posvetili zadovoljstvu zaposlenih.Nudimo jim dodatno stimulacijo, prijazen in prijeten kolektiv, srečanjacelotnega kolektiva, novoletne pozornosti in nagrajevanje posebnihdosežkov. Zaposlenim, ki so se v preizkusnem delovnem času dobroodrezali, nudimo pogodbeno zaposlitev za nedoločen čas.Sintal Eko opravlja storitve upravljanja tudi zacelotne soseske, na sliki soseska na Jurčkovi.

k r o n i k aV SINTALOVI MREŽINepridipravi za svoje podvigeizkoriščajo šibke točke napadenihobjektov. Med njimiso pogosto steklene površine,zato vam priporočamo, da jihopremite z ustreznimi detektorjiloma stekla.V lokalih naj ne bo večje količinegotovine, uporabite raje storitevodvoza denarja.v avtu skladišče nakradenegaŽabja vas, 4. 12. - Varnostnik v Sparuje preprečil krajo žgane pijače.Kasneje pa je policija ugotovila, da imastorilec v avtu celo skladišče raznihartiklov, ki jih je kradel po trgovinah.v begu odvrgli nakradenoLjubljana, 12. 12. – Alarm se je sprožilv baru Derby. Ob prihodu interventovso neznani storilci zbežali inza sabo pustili blago, ki so si ga pripraviliza krajo.polne žepe nakradenegaŽabja vas, 13. 12. - Varnostnik v Sparuje s pomočjo videonadzora opazilstorilca, ki sta si v žepe tlačila razneartikle. Ker jih na blagajni nista plačala,ju je zadržal do prihoda policije.skozi priprta oknaCelje, 18. 12. – V ERA Gastronomu seje sprožil alarm. Interventi so ugotovili,da so okna nad nadstreškompriprta. Poklicali so policijo in odgovornoosebo ter zasačili vlomilca.skladišče tarča požigalcevGrosuplje, 23. 12. – Interventi so seodzvali na požarni alarm v Mercatorju.Ogenj v skladišču so začeli gasitisami, poklicali so gasilce, ki so gadokončno pogasili. Videokamere soujele dve sumljivi osebi, zato obstajasum, da je bil požar podtaknjen.ograje ostale na svojem mestuLogatec, 24. 12. – Intervent je ob obhoduIntereurope opazil tri moške, ki soposkušali odtujiti pocinkane ograjne elemente,in jih zadržal do prihoda policije.kradel na deponijiŠtore, 7. 1. Varnostnik na deponijiodpadnega železa je prek videonadzoraopazil neznanca, ki je pripravljalstvari za krajo. Ko je odhajal, ga jevarnostnik prepoznal in poklical intervente,storilec pa je uspel ukradenoodpeljati. Policija ga je kmalu izsledila.ne bo se zastonj brilAjdovščina, 7. 1. - Varnostnik je vSparu preprečil krajo brivnika, ki gaje storilec skril v žep vetrovke.prijet na kraju zločinaKrško, 8. 1. – Vlomilec je v poslovalnicoNLB vstopil tako, da je razbil steklenavrata. Zaradi ustreznega varovanja vostale prostore ni mogel. Naš operaterVNC je prejeto alarmno sporočilo posredovalpoliciji, ki ga je prijela v objektu.storilka le potencialna taticaNovo mesto, 16. 1. - Varnostnik vTušu je s pomočjo videonadzorapreprečil storilki krajo več artiklov.korito za rože namesto lestveRadenci, 22. 1. – Intervent se je odzvalna alarm iz Kmetijske zadrugeGornja Radgona. Pod oknom je opazilpodstavljeno korito za rože, storilca pasta alarm in intervent odgnala.torba neučinkovito skrivališčeTrebnje, 23. 1. - Varnostnik v Sparuje storilki preprečil krajo več različnihartiklov, ki jih je skrila v torbo.vdiral v garderobne omariceTezno, 26. 1. – Varnostnik je zasačilnepridiprava, ki je vdiral v garderobneomarice Cimosa in ob njegovem prihodupanično zbežal. Policija ga jeprijela nedaleč stran. Istega dne jeskupina storilcev poskušala krasti izTovarne avtomobilov Maribor. Ko soopazili varnostnika, so nakradenorazložili s tovornega vozila in zbežali.Policija je vozilo izsledila.kraja ni uspelaNovo mesto, 5. 2. - Varnostnik vSparu je na kameri opazil, da storilecv žepe jakne daje več artiklov. Ker jihna blagajni ni plačal, ga je zadržal doprihoda policije.zaspal v učilniciLogatec, 10. 2. – V osnovni šoli Taborse je sprožil alarm. Interventi so na tlehglasbene učilnice našli trdno spečegamoškega pod vplivom opojnih substanc.pravočasno pregnali vlomilcaNovo mesto, 10. 2. - V TUŠ Oilu je bilsprožen alarm. Intervencijska enotaje ugotovila poškodbo vhodnih vrat.Zaradi hitre intervencije je neznanistorilec ostal pred vrati objekta.mladostniki vdrli v skladiščeVelenje, 17. 02. V skladišču Tomingase je sprožil alarm. Intervent je opazilrazbito okno, v bližini pa se je nahajalonekaj mladostnikov. Zapustil jeobjekt, se vanj vrnil z zadnje strani inprijel mladeniča, ki je vstopil za njim.Uspešni varnostniki v trgovinahKamnik, Ljubljana - V Sparu je sredidecembra varnostnik upokojenkipreprečil krajo sladkarij v vrednosti184 evrov. Januarja pa so v Sparuprekrižali načrte tatu, ki je hotelukrasti 19 kg kave in tri balzame vvrednosti 172 evrov, drugič pa krajosladkarij in drugih artiklov v vrednosti104 evrov, v Obiju krajo v vrednosti64 evrov, v Mercatorju pa žarnicvrednosti 25 evrov. Na Jaršah je varnostnikv Tušu zalotil tatu evro palet.10

a k t u a l n oSINTAL V LETU 200750.00045.00040.00035.00030.00025.00020.00015.00010.0005.0000rast prihodkov(v 1.000 EUR)28.80920.081 22.82816.76313.58266 1.010 1.621 2.619 4.727 6.268 6.899 8.31210.63734.24140.23846.0261991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007Tudi v letu 2007 smo uspešnoposlovali. Kazalci poslovanja izkazujejonadaljnjo rast naših podjetij.V grafih in tabelah so prikazaniskupni podatki o poslovanju podjetijkoncerna Sintal.2.0001.8001.6001.4001.2001.0008006004002000rast števila zaposlenih1.710 1.7271.5341.3601.082 1.140 1.195869473510 554598 630312194115151991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007Število zaposlenih se ni znatnopovečalo, saj smo konec leta 2006zaradi projekta uvedbe evra zaposlilivečje število novih sodelavcev, kismo jih po zaključku prerazporedilina druge novopridobljene rednedelovne naloge.6005004003002001000224158rast številafizično varovanih objektov9299109144161209248266356393489550567Osnovni podatki *letni prihodki v tisoč EUR 46.026število zaposlenih 1.727število tehnično varovanih objektov 13.548število fizično varovanih objektov 567016.00014.00012.00010.0008.0006.0004.0002.00001991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007142257365rast številatehnično varovanih objektov5.9624.6383.8372.5742.0781.5351.191885 5497.86010.2899.22912.02413.5481991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007Izobrazbena struktura zaposlenih *izobrazba VIII. stopnje 3izobrazba VII. stopnje 44izobrazba VI. stopnje 33izobrazba V. stopnje 498izobrazba IV. stopnje 678izobrazba ostali 471Skupaj: 1.7270,1600,1400,1200,1000,0800,0600,0400,0200,0000,1270,1580,1180,0840,075varnostna ogroženost varovanih objektov(število vlomov/število varovanih objektov)0,0500,0430,0470,0470,0400,0430,038 0,0380,0350,0370,0330,0341991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007Dosežki v letu 2007prijeti vlomilci 21preprečili - pogasili požar 26preprečili iznos materiala 109zaznali izliv vode 12prijeli zaradi napada na osebo 20* podatki na dan 31. 12. 200711

p r o j e k t i v aNOVI STANDARD EN 50131 - DELITEVPROTIVLOMNIH SISTEMOV V RAZREDE (2)Nadaljujemo s predstavitvijo prenovljenegastandarda SIST EN 50131, kije namenjen poenotenju protivlomnihstandardov v Evropski uniji.Tokrat bomo opisali povezave med razredi protivlomnihsistemov in sistemi za prenos podatkovter potrebami po prilagajanju trga zahtevamstandarda. Razredi so štirje, pri čemer 1 pomeninajnižjo stopnjo varovanja, 4 pa najvišjo.Spodnja tabela zajema vse elemente, ki opozarjajona alarmno stanje sistema: sirene,samonapajalne sirene, glavni komunikator zaprenos alarmnega sporočila in dodatni komunikatorza backup prenosa alarmnega sporočila.Standard načina javljanja in prenosa je vezan nakombinacijo vgrajenih zgoraj navedenih naprav.ATS komunikator mora izpolnjevati zahteve vskladu s standardom, ki hkrati tudi določa, v katerirazred sodi posamezni način komunikacije.Druge posebnosti standardaStandard zahteva:• 12-urno delovanje sistema izključno na baterije,za razred 3 celo 24 ur,• vzdrževanje sistema, vezano na stopnjo sistema;razred 1: 1x letno pregled sistema; razred2 in razred 3: 2x letno pregled sistema ali 1xletno in 1 daljinski pregled; razred 4: 2x letnopregled sistema,• obvezno vezavo senzorjev z metodo dvojnihzaključnih uporov za razred 3,• za razred 4 dva tipa zaznavanja poizkusasabotaže senzorja – maskiranje inzmanjšanje razdalje.Zahteve trga po doseganju standardovPosamezne institucije se že prilagajajo in podajajo svoje zahteveglede varnostnih standardov. Združenje bank Slovenije pripravljaminimalne zahteve in priporočila za varovanje bank in bančnegaposlovanja. Banka bo od izvajalca sistema tehničnega varovanjazahtevala, da poda izjavo o skladnosti z ustreznimi standardi zaceloten sistem. Minimalni dovoljeni razred za banko po standarduEN 50131-1 je razred 2. Najbolj vitalni in varnostno izpostavljenibančni objekti (npr. centralni trezor) pa bodo najmanj razreda 3 alicelo 4.Podzakonski akt zakona o tajnihpodatkih določa minimalnepogoje, ki jim mora ustrezativarnostnotehnična oprema varnostnihobmočij. Varnostnemuobmočju ustreza oprema razreda3 po SIST EN 50131, prenosNovi standard prinašaogromno izboljšav in boodgovoril na marsikateronejasnost pri projektiranju,vgradnji in vzdrževanjuprotivlomnih sistemov.alarmnega signala pa mora ustrezati standardu SIST EN 50136razreda M4 in T5. Zahteve za upravno območje (lupino stavbe) papodajata SIST EN 50131 razreda 2 ter SIST EN 50136 razreda M3in T4. V prihodnje je pričakovati podobne zahteve tudi s strani drugihinstitucij.Funkcij, ki vplivajo na klasifikacijo proizvoda v posamezni razred,je ogromno. Pozorni moramo biti na razred (GRADE) in skupino(ENVIRONMENTAL CLASS) opreme in način prenosa. Sistem bosodil v tisto stopnjo, ki jo ima najnižji člen.Novi standard prinaša ogromno izboljšav in bo odgovoril na marsikateronejasnost pri projektiranju, vgradnji in vzdrževanju protivlomnihsistemov. V prihodnje pričakujemo podobno ureditevostalih sistemov tehničnega varovanja (video nadzorni sistem – EN50132, kontrola dostopa – EN 50133).Igor Rot, dipl. inž. el.direktor projektiveOpremaRazred 1 Razred 2 Razred 3 Razred 4A B C A B C D A B C D A B C Dsirene 2 op op 2 op op op 2 op op op 2 op op opsamonapajalne sirene op 1 op op 1 op op op 1 op op op 1 op opkomunikator op op ATS 1 ATS 2 ATS 2 ATS 2 ATS 3 ATS 4 ATS 4 ATS 4 ATS 5 ATS 5 ATS 5 ATS 5 ATS 6dodatni komunikator op op op op op ATS 1 op op op ATS 3 op op op ATS 4 opLegenda tabele:OP – opcijaATS »n« – Alarm Transmission System – način prenosaalarmnega signala. »n« predstavlja stopnjo zanesljivostiprenosa in uporabljene opreme.ATS 2 – standardni komunikator, ki se danes uporablja valarmnih centralah, pogojuje se testni prenos na 24 ur.Tabela: Povezava med razredi in sistemi za prenos podatkov.ATS 3 – najeti vod ali sistem prenosa s kodiranjem – internetni prenos alidruge možnosti.ATS 6 – INFRANET sistem za prenos alarmnih sporočil, ki ga ponuja TelekomSlovenije, najvišja stopnja zanesljivosti prenosa v Sloveniji.12

a z v o jPONUJAMO NAJVEČ VRSTPRENOSA ALARMNIH SPOROČILMed najpomembnejšimi kriteriji pri določanju varnostiobjekta je tudi prenosna pot alarmnega sporočila.Dandanes se veličina varnostno-nadzornega centrameri po številu in vrsti prenosnih poti, preko katerihsprejema alarmna sporočila. Po naših podatkih Sintalprednjači daleč pred vsemi, in sicer prav zaradi ideje,da kolikor bolj kompleksna bo pot sporočila, tolikobolj uspešno bo varovanje.Nedolgo tega smo našim naročnikom lahko nudili samo enomožnost prenosa. To je bila klasična analogna linija. Ta prevladuješe danes, za uspešno varovanje pa jo je potrebno nadgraditi.Njena slabost je poleg počasnega prenosa tudi velika izpostavljenostsabotiranju (rezanje linij). Slednje je bilo v preteklih letih velikproblem, ker ni bilo uspešne metode za zaščito.Klasične analogne linije nadomestil ISDN ...Klasična linija je z leti dobila nadomestek, ISDN linije. Sprejem poISDN linijah ima več prednosti, med njimi pa je prav gotovo hitrost.Prenos alarmnega sporočila poteka le 2 sekundi, kar je v primerjavis klasično analogno linijo bistven napredek. V obeh Sintalovihvarnostno-nadzornih centrih (VNC) imamo sprejemnike za ISDNpovezavo, ki so integrirani v njihovo programsko okolje.... tega pa IP komunikacijeNadgradnja ISDN linij je prehod na IP komunikacije. Vstop v IP svetprenosa alarmnih sporočil je Sintal opravil prvi v Sloveniji in dalečpred vsemi. Prenos IP alarmnih sporočil je hiter, zanesljiv in cenovnosprejemljiv. Težave, ki smo jih imeli pri klasičnih linijah, smo zuporabo IP tehnologije odpravili. IP modul neprestano pošilja signalv naš VNC in v primeru izpada le-tega se takoj prikaže alarmnosporočilo o dogodku »rezanje linije«. Velika prednost tovrstnekomunikacije je tudi združljivost z obstoječim internetnim vodom,ki je danes nepogrešljiv prav na vsakem objektu.Najzanesljivejše so brezžične komunikacije...Včasih nam dostopnost objekta preprečuje uporabo bakrenihvodov, zato moramo poseči po brezžičnih povezavah. Sintal kotedini v Sloveniji naročnikom ponuja brezžični prenos alarmnihsporočil po lastnih radijskih frekvencah. Tak način je prav gotovoeden najvarnejših in najzanesljivejših. Hitrost prenosa sporočilatraja le eno sekundo. Mnogi, ki tovrstnih povezav ne morejo ponujati,enačijo brezžični prenos alarmnih sporočil s prenosom prekoGSM omrežja s tako imenovanimi GSM vmesniki. Tovrstni način jemožen tudi pri nas, vendar ga ne priporočamo predvsem zaradivelikega števila neprijetnih dogodkov, v kateremje bil za onesposobitev alarmnega sistemauporabljen motilec GSM signala, ki ga je danesmožno dobiti praktično na vsakem koraku.... in infranetZa povečevanje varnosti prenosa se v zadnjemčasu poslužujemo tudi infraneta, ki ga na trguponujamo skupaj s podjetjem Telekom. Sistemje nekakšna nadgradnja odsluženega sistemaTUS. Je zanesljiv in hiter. Prenos alarmnegasporočila traja le 1 sekundo in se s tem uvrščav razred zelo hitrih povezav. Primeren je predvsemza ustanove, ki potrebujejo posebnostopnjo varovanja. Njegovo delovanje je po funkcionalnostiprimerljivo z IP komunikatorjem,imenovanim MIP, ki ga pri nas že lep čas uporabljamov zahtevnih inštalacijah.Sprejem alarmnega signala prekovseh možnih vrst komunikacij nasuvršča v sam vrh varnostno nadzornihcentrov v tem delu Evrope.Oba Sintalova varnostno-nadzorna centraimamo urejena tako, da lahko sprejemamokaterokoli vrsto prenosa alarmnega sporočila.Le to nas loči od povprečnosti in le tako lahkonaročnikom zagotovimo stopnjo varnosti, kiustrezajo njihovim potrebam.Boštjan Kurmanšekdirektor razvojaMIP modul je namenjen naročnikom znajvišjimi varnostnimi zahtevami.13

a z v o jINFRANET - ZANESLJIVPRENOS ALARMNIH SPOROČILNovi standard EN50131, ki naj bi stopilv veljavo v letošnjem letu in bo veljalza vse članice EU, bo vplival na transparentnostin pregled nad kakovostjovgrajenih sistemov tehničnega varovanja,hkrati pa bo preprečeval vgradnjoneustreznih komponent.Telekom Slovenije je že vrsto let prisoten napodročju uporabe različnih omrežij za prenosalarmnih sporočil. Danes se za povezovanjesistemov tehničnega varovanja najbolj pogostouporablja običajno telefonsko omrežje.Posredovanje alarmnega dogodka se izvedetako, da alarmna centrala na varovani lokacijipo telefonski liniji pokliče varnostno-nadzornicenter varnostnega podjetja in po vzpostavitvizveze pošlje alarmno sporočilo. Kadar jetelefonska linija onemogočena (prekinitev alidruga motnja), zveze ni mogoče vzpostaviti. Vtakem primeru varnostno podjetje o dogodkuni obveščeno, zato varnost na objektu nizagotovljena.Omrežje TUS bo nadomestil infranetPoleg običajnega telefonskega omrežja seza prenos alarmnih sporočil še vedno uporabljaomrežje, bolj znano pod kratico TUS,ki pa ga bomo v Telekomu letos ugasnili inv celoti nadomestili z infranet omrežjem.Glavne prednosti omrežja infranet so visokaraven zanesljivosti prenosa alarmnihsporočil, ki se sprožajo v primerih vloma,požara, neodvisnost glede na javno telefonskoomrežje, ter stalen nadzor in samodejnozaznavanje napak. Prednosti novega omrežjain preko njega ponujenih storitev se že poslužujejo uporabnikiz najvišjimi zahtevami s področja tehničnega varovanja.Namen infraneta pa ni le zagotoviti zanesljiv sistem, ki mora takže tako ali tako biti, saj preko njega prenašamo zelo pomembne inčasovno kritične signale, ampak tudi uporabnikom ponuditi novemožnosti in nove storitve, ki bi jim v celoti izpolnile pričakovanja.Infranet ustreza podanim merilom evropske standardizacijein mednarodnim standardom s področja telekomunikacij tertudi zahtevam standarda SIST BS 5979 za varnostno-nadzornecentre. Nadzorovano omrežje s sistemom infranet lahko v temtrenutku uvrstimo med sisteme z najvišjimi možnimi klasifikacijami(stopnja 4) po času prenosa (D4), po največjem dovoljenemčasu prenosa (M4), po času sporočila o napaki (T6) in porazpoložljivosti alarmnega prenosnega sistema (A4). Pomembnapa je tudi zaščita alarmnih sporočil (inkripcija).Prvi uporabniki storitve so predvsem finančne institucije in večjapodjetja, ki jim je varnost zelo pomembna. Večina ima pošiljanjealarmov usmerjeno po dveh poteh in tudi na dva (možno do štiri)varnostna-nadzorna centra. Na ta način lahko uporabnik storitveprenaša alarme tipa vlom na enega in alarme tipa požar na druginadzorni center. Lahko pa je isti alarm speljan na dva nadzornacentra (kar govori tudi standard BS 5979). Na ta način je uporabnikomzagotovljena dodatna zanesljivost, saj je že na nivojuomrežja, kot tudi nivoju varnostno-nadzornih centrov, uporabljenaredundančna - alternativna povezava. Zagotavljanje redundancepa povečuje verjetnost zanesljivega prenosa dogodka odizvora – objekta, do ponora – varnostno-nadzornega centra.Oba Sintalova VNC prilagojena na infranetTrenutno je omrežje končnim naročnikom dosegljivo po vseh večjihslovenskih mestih, alarme je mogoče posredovati na oba varnostnonadzornacentra (VNC) koncerna Sintal. Z aprilom letošnjega letaje načrtovana razširitev dostopnosti storitve še v tridesetih slovenskihmest. Na ta način bo s to storitvijo geografsko pokrit že večjidel naše države.Sintal je prvi v Sloveniji prilagodil svoj varnostno-nadzorni centerza sprejem infranet alarmnih sporočil. Znova so dokazali, da sovodilni na področju uvajanja novih varnostnih tehnologij, in zatotudi naše tesno sodelovanje z njimi. Vrsta zadovoljnih uporabnikovinfraneta mu napoveduje lepo in varno prihodnost!Shema druge faze širitve omrežja infranet.Dragan BogdanoskiTelekom Slovenije14

p r e v o z d e n a r j aNOVI PRAVILNIK O PREVOZU DENARJASredi februarja so v veljavo stopile dopolnitve pravilnikao načinu prevoza in varovanja denarja ter drugihvrednostnih pošiljk, ki so osredotočene na področjevarnosti in pomagajo na operativnem področju reševatiprobleme pri prevozu denarja.Tri bistvene dopolnitve se nanašajo na uvedbo novega razreda(dovoljene količine prevažanega denarja), varnost pri prenosudenarja in barvanje/uničevanje denarja.Spremembe v razvrščanju vrednostnih pošiljkSpremenjena je mejna vrednost pošiljk 1. in 2. razreda. V 1. razreduse je s protivrednosti 15.000 € povečala na 30.000 €, v 2. razredupa s 180.000 € na 200.000 €. Dodan je nov, 3. razred vrednostnepošiljke, katere protivrednost ne presega 800.000 €. Tarazred je zapolnil vrzel med razredi in se bo veliko uporabljal vvsakodnevnih transportih gotovine, tako v trgovskem kot bančnemsektorju. Pogoji za 3. razred so:1. izvajanje z najmanj dvema oboroženima varnostnikoma,opremljenima z neprebojnimima jopičema,2. neprebojno vozilo z ločenim prostorom za posadko in za tovorter s predpisano opremo in značilnostmi:•zaščita prostora za posadko s protibalistično zaščito M2/C2 zvseh štirih strani,z zunanjimi vrati neprodorno zaprt prostor za tovor, dodatnozaklenjen s prečno zaporo – ključavnico,alarmna naprava,vgrajen sistem za daljinsko blokiranje vozila oziroma motorjaz možnostjo aktiviranja iz varnostno-nadzornega centra,sistem za komunikacijo brez odpiranja vrat (domofon),komunikacijski in nadzorni sistem.•••••3., 4. in 5. razred so sedaj 4., 5. in 6. razred, v osnovi so ostalinespremenjeni, namenjeni pa so velikim transportom denarja.Krajša razdalja med vozilom in mestom prevzemaDopolnila pravilnika določajo tudi, da se mora prenos varovanepošiljke opraviti na čim krajši razdalji, največ do 300 metrov,po poti, ki je v vidnem polju nadzora in ponoči osvetljena, da sezmanjša tveganje odtujitve ali napada na varnostnika. To zmanjšujerazdalje med varovanimi prevoznimi sredstvi in mestom prevzemaali oddajanja denarja. Zato bo na določenih mestih predaje ali prevzemadenarja potrebno spremeniti čas odvoza ali prevozno pot.Predvsem to velja za mestna središča in druga področja z oviramiza prevozna sredstva in varnostnike. Stremeti je potrebno k boljvarnemu prenosu denarja v dnevnem času. Za uvedbo teh dopolnilje predviden 6-mesečni prehodni rok.V pravilniku je predpisano, da mora biti pošiljka1. razreda med prenosom shranjena v kovčku,torbi ali kaseti, ki je konstruirana tako, daotežuje nasilno odpiranje. Pošiljke 2. in 3. razredapa morajo biti med prenosom shranjenev prirejenem kovčku, kaseti ali torbi, konstruiranimtako, da otežujejo nasilno odpiranje inodtujitev javljajo z zvočnim, svetlobnim, dimnimali tehničnim signalom.Uničenje denarja ob ropuPravilnik izvajalcu omogoča prevoz po zahtevahneposredno nižje kategorije prevoza od sicerpredpisane, če je prenos vrednostne pošiljkedodatno varovan s certificiranim sistemom zabarvanje oziroma uničevanje gotovine. Opremain sredstva ter tehnični sistemi varovanja zaprenos in prevoz denarja in drugih vrednostnihpošiljk morajo imeti certifikat proizvajalca oziromaatest pristojnega organa ali organizacijev Republiki Sloveniji, izdan na podlagi predpisov,ki urejajo to področje. S tem se v Slovenijipričenja nov način prevoza gotovine, ki botemeljil na načelu, da se cilj roparjev - gotovinaob napadu uniči. S tem preprečimo napade navarnostnike pri prevozu gotovine.V Sintalu imamo že večletne izkušnje z napravamiza uničevanje ali barvanje denarja, ki seuspešno uporabljajo v delu bančnega sektorja.Z uveljavitvijo naštetih dopolnil pravilnika paje prišel čas za uvedbo tehnologije barvanjadenarja v vse segmente prevoza denarja.Andrej Pilko, dipl. inž. str.direktor FIT varovanjaKovček za prenos denarja, v katerem se je priposkusu ropa aktiviral sistem za uničenje vsebine.15

z a n i m i v o s t iIZ TUJEGA TISKA:KRIMINALCI SLEDIJO DENARJUNašli smo zanimivo spletno stran, kiomogoča lažje prepoznavanje in odkrivanjebančnih roparjev. Ob tem ugotavljamo,da so klasični bančni ropi nekolikoiz mode, saj se poslovanje bankseli na splet, kamor mu sledijo tudikriminalci.Razkriti roparjiAmeriška spletna stran združenja bank www.bankersonline.com objavlja fotografije bančnihroparjev, ki so jih posnele kamere videonadzornegasistema. Na ta način se informacije ostorilcih hitreje in učinkoviteje širijo, kar pripomorek lažjemu odkrivanju storilcev, saj jemožnost, da jih kdo prepozna, mnogo večja.Poleg tega pa pomaga tudi pri preprečevanjuponovnih zločinov, saj lahko uslužbenci, če prepoznajostorilca, ko pride na banko, nemudomaobvestijo varnostnike in policijo. Spletna stranse nenehno osvežuje, do konca februarja pa jebilo na strani že preko 100 različnih storilcev, kiso ta mesec oropali banko.več, najbolj uporabljan je internet, razširjeno pa je denimo tudibančništvo na mobilnih telefonih. Seveda tako delovanje prinašamnogo koristi, prihranek časa in denarja in udobje opravljanja tehstoritev od doma.Kljub stalnemu razvoju innadgradnji varnostnih sistemovelektronskih storitev pase zdi, da se skupaj z zatonomPoslovanje bank se selina splet in tja mu sledijotudi kriminalci.klasičnega poslovanja in s tem tudi »klasičnih« ropov bank kriminalpospešeno seli k sodobnim storitvam. Varnostne grožnjebodo sledile denarju, pravijo tuji strokovnjaki. V tujem tisku sezato debata vrti prav okrog te teme in ne več toliko o klasičnemvarovanju bank.Prevare s pomočjo krajepodatkov so v zadnjihletih postale neverjetnoprofesionalne.Dobro poučeni se strinjajo, daso prevare s pomočjo phishinga(kraje podatkov), skimminga(glede katerega smona Sintalu organizirali predavanjeGrahama McKaya, vodilnega strokovnjaka za preprečevanjete kriminalne dejavnosti in o tem pisali v prejšnji izdaji), inpodobne prevare v zadnjih dveh ali treh letih postale neverjetnoprofesionalne.Včasih so bili napadi te vrste naključni in osamljeni, danes pagre za pravi posel, pravi Kevin Simzer, podpredsednik podjetjaEntrust, ki je specializirano za informacijsko varnost in digitalneidentitete.Ne gre (več) samo za praznjenje bančnih računov, ampak tudiza krajo drugih podatkov, s katero lahko storilci ustvarijo lažneidentitete. Te potem uporabljajo sami ali pa jih prodajajo načrnem trgu. Phishing denimo omogoča natančnejše napade,saj storilci lahko pridobijo ključne osebne podatke in izberejonajprimernejše tarče.Elektronske kraje izpodrivajoklasične ropeKlasično poslovanje na bančnih okencih jezaradi uvajanja novih tehnologij, ki omogočajoobičajnim komitentom bank oddaljen dostopdo informacij o transakcijah, stanju na računihin izvajanje samih transakcij, v zatonu. Poti jePhisherji ustvarjajo lažne spletne strani velikih podjetij, kjer obiskovalcioddajajo svoje osebne podatke (denimo spletna knjigarnaamazon.com) in izkoriščajo zaupljivost obiskovalcev. Strokovnjakimenijo, da bo v prihodnje varnost na spletnih straneh velikih podjetijtako poostrena, da se bodo kriminalci preusmerili na manjša,manj obiskana spletna mesta.Poleg vsega so sredstva za izvajanje teh prevar tako lahko dostopna,da jih lahko pridobi praktično vsak uporabnik spleta. PodjetjeSymantec je ugotovilo, da so bila za kar 42 odstotkov vseh prevar sphishingom uporabljena le tri različna orodja.16

f i z i č n o v a r o v a n j eV BANKAH VAROVANJEŠE POSEBEJ STROGOVarovanje bank zahteva najvišjo kakovost fizičnega intehničnega varovanja. Fizično varovanje predstavljajooboroženi varnostniki, tehnično pa sodobni sistemiza zaznavanje ropa, vloma, požara, nevarnih plinovter prostorskega in časovnega omejevanja gibanjaznotraj banke.Banke so varnostno posebej visoko ogrožene, ker se v njih hranigotovina. V nevarnosti so tako bančni uslužbenci, komitenti kottudi varnostniki. Stopnja ogroženosti pa je obratno sorazmerna spreventivo, ki jo zagotavlja banka.Sintal skrbi za varnost bank na območju celotne Slovenije. Stopnjavarnosti se razlikuje tudi glede na to, ali varujemo poslovalnico,glavno banko ali trezor. Slednja zahtevata stalno prisotnost fizičnegavarovanja z varnostniki, medtem ko poslovalnice praviloma varujemotehnično z nadzorovanim prenosom alarmnih informacij.Zaupanje bank smo v Sintalupridobili predvsem zaradivisoke kakovosti storitev, celoviteteritorialne pokritosti Slovenijein razvojnih rešitev, kijih zagotavlja naš razvojni oddelek.Sintal s teritorialnopokritostjo zagotavlja hitrejšeZaupanje bank smopridobili z visokokakovostjo storitev, scelovitim teritorialnimpokrivanjem Slovenije inrešitvami, ki jih zagotavljanaš razvojni oddelek.intervencije, saj lahko interventi pridejo na katerokoli varovanomesto v nekaj minutah. Poleg tega pa smo hitro sposobni zagotovititudi zadostno število varnostnikov v primeru spremenjenevarnostne ogroženosti. V okviru koncerna Sintal posvečamo velikpoudarek tudi enotni kakovosti storitev in izobraževanju, ki je šeposebej pomembno v primeru varovanja bank.Zakon ne predpisuje posebnega izobraževanja za varnostnikev bankah, kot je to denimo nujno za zaposlene v varnostnonadzornihcentrih, kljub temu pa izobraževanje v Sintalu rednoRedno obiskujemo tuje banke in seseznanjamo s tamkajšnjim kriminalom,tako imamo že pripravljenerešitve za probleme, ki jih lahkopričakujemo v bodoče.izvajamo. Poteka predvsem na periodičnih sestankihoperative, kjer seznanjamo varnostniketudi s sistemi tehničnega varovanja v bankahoziroma z novostmi pri tem ter z izvajanjemukrepov v izrednih dogodkih. Pomembno jepredvsem, da varnostniki ukrepanje obvladajov praksi, tako da se v primeru nezaželenegapojava ne znajdejo v situaciji, ko ne bi vedeli,kako ukrepati, ali bi ukrepali napačno.Vsi varnostniki morajo opraviti izpit za nošenjeorožja. Veliko varnostnikov v bankah je namrečzaradi varnostne ogroženosti oboroženih. Ker sona vidnem mestu v bankah, je posebej pomembnatudi urejenost varnostnikov, saj s tem prispevajotako k celostni podobi banke kot Sintala. Naizobraževanjih spregovorijo tudi o tej temi.Z novostmi redno seznanjamo tudi pristojneza področje varovanja v bankah. Na rednihsrečanjih s predstavniki bank skupaj iščemorešitve za nove varnostne grožnje. Tako smo se vzadnjem obdobju največ ukvarjali z nezakonitimvnovčevanjem plačilnih kartic na bankomatih.Redno obiskujemo tudi tuje banke in se seznanjamos tamkajšnjim kriminalom ter rešitvamiproti njemu, tako imamo že pripravljene rešitveza probleme, ki jih lahko pričakujemo v bodoče.Zdenko Tušakdirektor Sintala Kočevje d.o.o.Interventi lahko pridejo na varovanomesto v nekaj minutah.17

v a r s t v o p r i d e l uREŠEVANJE IZ DVIGAL (2)Nadaljujemo prejšnjič začeto temo oreševanju iz dvigal. Lastnik dvigala moraobstoječe dvigalo uskladiti z zahtevamiPravilnika o varnosti dvigal (Uradni listRS št. 83/07) do 25. oktobra 2008.Dvigalo mora predelati tako, da alarmni sistemv obstoječem dvigalu lahko vzpostavi stalnodvosmerno govorno povezavo z mestom zareševanje oseb iz dvigala. Vzpostavitev zveze zmestom za reševanje oseb iz dvigala mora bitineprestano možna.Rok za uskladitev obstoječih dvigal zzahtevami pravilnika je 25. oktober letos.21. člen pravilnika o varnosti dvigalPravilnik v 21. členu opredeljuje odgovornostilastnika, ki je odgovoren za varno uporabo,vzdrževanje in delovanje dvigala v skladu znavodili monterja dvigala.Če za obstoječa dvigala ni ustreznih navodilza uporabo, skrbništvo in vzdrževanje oziromaso ta pomanjkljiva, jih mora lastnik pridobitiod monterja dvigala ali poskrbeti zanjihovo izdelavo oziroma dopolnitev. Navodilaza uporabo, skrbništvo in vzdrževanje morajovsebovati informacije in navodila za dela, kijih je potrebno opraviti pri skrbništvu dvigala,reševanju oseb, ujetih v dvigalu in rednemvzdrževanju dvigala.Za takšna navodila, ki jih ni pripravil monter dvigala, mora lastnikpridobiti njihovo potrditev od pooblaščene organizacije. Lastnikmora ta navodila nemudoma zagotoviti.Druge obveznosti lastnika dvigalaLastnik mora tudi:• vzdrževanje dvigala poveriti vzdrževalcu, ki izpolnjuje predpisanezahteve,• reševanje ujetih oseb poveriti reševalcu, ki izpolnjuje predpisanezahteve,• skrbništvo poveriti skrbniku, ki izpolnjuje predpisane zahteve,• skrbeti za redno vzdrževanje dvigal, da zagotovi zanesljivodelovanje v skladu z navodili monterja dvigala,• zagotoviti, da sta ime in telefonska številka vzdrževalca pritrjenaznotraj kabine in jasno vidna ter na razpolago uporabnikom dvigala,• skrbeti za kontrolo delovanja dvigala tudi v času med posameznimiperiodičnimi tehničnimi pregledi in nemudoma obvestitivzdrževalca o nenormalnem delovanju dvigala ali nenormalnispremembi neposredne okolice,• izklopiti pogon dvigala oziroma preprečiti njegovo uporabo vprimeru, če pomanjkljivosti ali poškodbe ogrožajo varno uporabodvigala ter o tem obvestiti vzdrževalca,• omogočiti varen in prost dostop do dvigala vzdrževalcu in gaobvestiti o nevarnostih na področjih, kjer se izvaja vzdrževanje,• omogočiti varen in prost dostop reševalcu in skrbniku dvigala,• zagotoviti redne tehnične preglede dvigal,• zagotoviti, da so v kontrolni knjigi dvigala vpisani podatki ovzdrževalcu, reševalcu in skrbniku dvigala.Naslednjič bomo zaključili predstavitev pravilnika s predstavitvijo26. člena.Matjaž Černe, dipl. varn. inž.direktor sektorja varstvo pri deluObveznostilastnikaIzvajalciRokiPogoji zaizvajalceObseg delPogodbaVZDRŽEVANJE Vzdrževalec - po navodilih monterja 23. člen 22. in 24. člen DAREŠEVANJEIZ DVIGALAOSKRBO-VANJEDVIGALAPREVZEMNIPREGLEDIPERIODIČNIPREGLEDIReševalec alivzdrževalecSkrbnik alireševalec alivzdrževalec alivzdrževalecdaljinskoPooblaščenaorganizacijaPooblaščenaorganizacija- neprestana povezava s klicnimcentrom- 120 minut od klica do dvigala-1 x mesečno (pogosteje, če todoločajo navodila ali predpišepooblaščena organizacija)- 1x tedensko, če ni kabinskih vrat-neprestano, če je daljinsko- po bistvenih spremembah alinezgodah- 1x letno26. člen 26. člen25. člen 25. člen27., 28. in29. člen27., 28. in29. členDA, razen v izjemnihprimerihDA ali pisno pooblastilo17. in 18. člen Priporočljiva19. in 20. člen PriporočljivaTabela: Obveznosti lastnika dvigala.18

u p r a v l j a n j e z g r a d bUVAJAMO NOVE STRATEGIJENA PODROČJU UPRAVLJANJA ZGRADBV desetih letih delovanja podjetja Sintal Eko smo razvilicelostno strategijo za uspešno izvedbo storitev upravljanjazgradb ter storitev čiščenja in vzdrževanja,s pomočjo katere se trudimo v največji možni merizadovoljiti potrebe naših naročnikov. Zgledovali smo sepo ureditvi v tujih podjetjih, ki je bolj znana kot »facilitymanagement«.Celostno strategijo našega podjetja lahko razumemo kot sočasnoupoštevanje in nadzor nad vsemi dejavniki, ki so potrebni za razvojin kakovostno obratovanje upravljane stavbe. Z vidika upravljanjain vzdrževanja to pomeni, da skupaj z investitorjem ali z etažnimilastniki realiziramo projekt, kjer opredelimo redno obratovanje inrazvoj posamezne stavbe od »rojstva do smrti«.Svojo učinkovitost merimo tudi prek zadovoljstvanaših naročnikov, zato smo o tem povprašali etažnolastnico v naselju Kašeljska, Majo Dimitrovski.Zakaj ste zamenjali upravnika celotneganaselja Kašeljska in zakaj ste za novegaizbrali Sintal Eko?Upravnika smo zamenjali zaradi nekorektnegaposlovanja in zaradi njegove slabe komunikacijez lastniki stanovanj. Zaradi nerešenih zadevz investitorjem nam upravnik ni želel pomagati,zato nismo našli skupne poti. Od novegaupravnika pa smo pričakovali predvsem posluhza težave, ki so se pokazale po prevzemu innakupu stanovanj.Še pred izgradnjo določene stavbe ali kompleksa investitorjemsvetujemo, da v njihov projekt vključijo tudi bodočega upravnika,ki spremlja projekt od začetkov do izgradnje objekta. Investitor stem poskrbi, da upravnik pridobi vsa potrebna znanja za kasnejšekakovostno vodenje in obratovanje zgradbe. Poleg tega se seznaniz vsemi izvajalci del in vsemi življenjskimi funkcijami v stavbi, karje zelo pomembno za nadaljnje obratovanje in vzdrževanje.Pri izbiri upravnika morajo biti bodisi investitorji bodisi etažni lastnikipozorni, da ponudnik storitev upravljanja nudi celostno paletostoritev. Ponudnik mora poleg vseh upravniških storitev nuditi tudiostale storitve, npr. varovanje oseb in premoženja, protipožarnozaščito objekta, storitve čiščenja in vse vrste vzdrževanja strojevter naprav v skupni rabi stavbe.V podjetju Sintal Eko se lahko pohvalimo s celostno strategijo,s katero lahko prepričamo uporabnike, da nam zaupajo svojepremoženje v skrb oziroma nam zaupajo kot skrbnemu in dobremugospodarju stavbe. Našim naročnikom poleg administrativnihupravniških storitev nudimo tudi kakovosten čistilni servisz mobilno ekipo čistilcev, strokovno usposobljeno vzdrževalnoslužbo, ki je podprta preko dežurnega centra 24 ur na dan vse dniv letu. V sklopu Koncerna Sintal opravljamo tudi fizično in tehničnovarovanje, servis požarnih sistemov in naprav, varstvo pri delu inreševanje iz dvigal. Nudimo torej celostno storitev upravljanjazgradb brez podizvajalcev, kar pomeni celostno kakovostnejšo incenovno ugodnejšo storitev za naše uporabnike.Sintal Eko se nam je zdel najbolj fleksibilen,cenovno ugoden, pripravljen reševati celotenproblem z investitorjem, in kar je najboljpomembno, natančen pri razdeljevanju stroškov,k temu ga zavezuje tudi standard ISO.Kako ste zadovoljni z upravnikovim delom?Z delom upravnika smo zadovoljni. Menim, da smose pravilno odločili, saj nam je do sedaj pomagalreševati probleme, kljub temu, da smo stanovalcivelikokrat nesklepčni. Mislim, da je komunikacijazelo pomembna za doseganje naših skupnihciljev, to so zadovoljni uporabniki in upravnik.Do sedaj je upravnik prekosil naša pričakovanja,upam, da se bo tako tudi nadaljevalo.Kako ocenjujete ažurnost upravnika?Lahko vam zagotovim, da se odzove vsakemutelefonskemu klicu ali elektronski pošti takoj,lahko bi rekla, da je »brzina njegova vrlina«.Jernej KoprivnikarSintal Eko d.o.o., sektor upravljanje zgradbMed večjimi novimi naročniki na področju upravljanja stavb soSmart-com d.o.o., IZI Mobil d.d., Adriatic Slovenica d.d., ToyotaLjubljana d.o.o. in številni drugi.Maja Dimitrovski, etažna lastnica v naselju Kašeljska.19

p o d j e t j e s m o l j u d j eKONČNO V NOVIH PROSTORIH»Dolga leta smo nestrpno čakali na to, sedaj senam je želja končno uresničila,« se veseli IgorLešnjak, vodja komerciale v poslovni enoti Dolenjska,ko je govora o selitvi dolenjske enote Sintalav nove prostore.Novi poslovni prostori dolenjske enote Sintalaso prijetnejši in bolj funkcionalni znotraj ...Stari prostori so bili neprimerni iz več razlogov. Nahajali sose v strogem središču Novega mesta, kjer so imeli od leta2003, ko so se vselili tja, stalne težave s parkirnimi prostori,saj imajo sedaj že deset vozil, ki se stalno menjajo.Prostori so bili tudi premajhni za stalno rastoči kolektivdolenjskega Sintala, saj se je ekipa razširila na kar okoli 70sodelavcev. »Sicer se super razumemo, smo dobra klapa, vendarsmo se v stari stavbi, ki bi jo bilo potrebno poleg vsega tuditemeljito prenoviti, saj je bila pošteno dotrajana, vseeno prevečgnetli,« pravi Lešnjak.... in zunaj.V začetku februarja so se zato preselili v primernejšo zgradbov novomeškem BTC-ju na Ljubljanski cesti 27. Poleg tegaima novomeška enota izpostavi še v Beli Krajini in v obrtniškiconi v Trebnjem.RAZPIS LETOVANJSindikat in uprava koncerna Sintal razpisujeta letovanja v počitniških zmogljivostih koncernaza zaposlene v podjetjih koncerna Sintal in za zunanje uporabnike.CENIKZaposleni vKoncernu Sintal(EUR/dan)Zunanjiuporabniki(EUR/dan)RazpisaniterminiČaskoriščenjaMareda22,0025,0026. 5. - 29. 9.7 dniapartmaji:Barbariga22,0025,0026. 5. - 29. 9.7 dniAtomske Toplice22,0025,00vse leto7 dnihišice: Atomske Toplice 24,00 27,00 vse leto 7 dniZa letovanje v poletni sezoni 2008 se prijavite najkasneje do 15.4.2008 v kadrovski službi Sintal, Litostrojska cesta 38,Ljubljana, tel. 01/513 00 45, kjer dobite tudi informacije o prostih terminih.20

p o d j e t j e s m o l j u d j eDEDEK MRAZRAZVESELIL SINTALOVČKEOkoli 120 malih Sintalovcev je sredi decembra željnopričakovalo obisk dedka Mraza, ki jih je s svojimobiskom razveselil na Sintalu.Seveda pa so se enako, če ne celo še bolj, razveselili vreč igrač,ki jih je prinesel dobri dedek. Med otroci so bili tako dojenčki vkošaricah kot mali šolarčki, na kar je mislil tudi obdarovalec, ki jimje pripravil starosti primerna darila. V zahvalo so mu zapeli nekajpesmic, skupina deklic pa je pripravila kratek nastop.Sten Vilar je pripravil predstavo, ki so si jo zveseljem ogledali tudi starši.Otroci so s svojimi starši prišli z vseh koncev Slovenije, ker pajih je bilo toliko, so se razdelili v dve skupini. S svojo predstavojih je zabaval tudi Sten Vilar iz studia Anima, za katerega bi lahkorekli, da je že njihov stari znanec, saj je skupaj z njimi dedkapričakal že lani, nastopa pa tudi na Sintalovem veselem pikniku.Otroci so se posebej razveselili vreč z darili.S SINTALOM V NOVO LETO21. december lani se je za Sintalovce pričel z obdarovanjem,vsak je namreč prejel darilni paket. Protivečeru pa smo bili vsi sodelavci vabljeni na prednovoletnodruženje, ki je bilo organizirano v restavracijiViktorija na sedežu podjetja v Ljubljani.Sintalovci iz vse Slovenije smo se poveselili ob dobri hrani in pijači,zavrteli smo se lahko ob dobri glasbi, najbolj pa je s svojim nastopom»zažgal« Lepi Dasa. S svojim izklesanim telesom, za kateregaso bila potrebna leta odrekanja, pa nas je osupnila bodybuilderkaBrigita Brezovac, ki nam je pripravila pravi »show« program.Brigita Brezovac nas jeočarala s svojim »showom«.Pridružil se nam jetudi Lepi Dasa.V SLOGI JE MOČSintalova ekipa vodilnih delavcev sevečkrat na leto sreča na druženjih boljsproščene narave, kjer spleta pristnejšein trdnejše prijateljske vezi.Ob koncu decembrskega druženja smo se v Mariborupostavili pred objektiv pri najstarejši vinski trti.V koncernu Sintal se zavedamo, da so dobri odnosimed sodelavci ključnega pomena za uspešnodelovanje družbe. V lanskem letu smo se takosrečali v Portorožu, v Bohinju in na Pohorju.21

p o d j e t j e s m o l j u d j eVARNOSTNIKA TRIMESEČJAMarjan Tomažič iz Veličan pri Ormožu svoj poklicopravlja tako dobro, da ga je njegov nadrejeni,Viktor Simrajh, predlagal za enega tokratnih varnostnikovtrimesečja.»Marjan je na svojem področju dela zelo vesten in strokoven,« gahvali Simrajh. Med drugim opravlja dela in naloge varnostnikainterventa na Ptuju, zaradi svoje zanesljivosti pa je priljubljen nele pri vodji enote, ampak tudi pri sodelavcih. Poleg rednega delaskrbi za ažurnost razporedov dela na vseh nalogih v Ptuju.V Sintalu dela od decembra 2006, in tu namerava ostati ter se pomožnosti dodatno izobraževati, saj mu je delo zanimivo in ga radopravlja. Želel pa bi, da bi naročniki bolj cenili delo varnostnikov.Marjan Tomažič se v prostem času zabavaz adrenalinskimi aktivnosmi.V prostem času se s svojim 125-kubičnim Kawasakijevim motorjemza motokros poda po nevarnih gozdnih poteh in tako pridobimoči za naslednji dan. Nekajkrat je tudi padel, vendar je bilanajhujša poškodba zlom noge, za kar pa pravi, da je sestavni deltega adrenalinskega športa.Sredi avgusta letos bo praznoval štiridesetletnico, ki jo nameravapraznovati tudi tako, da se bodo z njegovima dvema sinovoma,ki imata tudi oba motorje, skupaj odpravili na kakšnozanimivo vožnjo.V Ljubljani pa se je posebej izkazal Brano Tešić, kije prepričal s svojim konstantno kakovostnim opravljanjemdela.»Ni dela, ki ga ne maram opravljati. Danes mora človek vse delatidobro, če želi biti uspešen,« pravi Brano in s tem morda tudi delnopojasni, zakaj je bil tokrat izbran za varnostnika trimesečja.Dodaja še, da je na delu zelo zadovoljen in da namerava ostati natem mestu, z njim pa smo zadovoljni tudi naročniki.Na Brana Tešića se sodelavcilahko vedno zanesejo.Temu pritrjuje njegov nadrejeni Danijel Kovač. »Temu je tako, kerBrano vestno opravlja delo na objektih, nič mu ni težko narediti.Je zelo dober delavec, poleg tega ga lahko pokličeš tudi ob dvehzjutraj, če ga potrebuješ,« razloži vodja prireditev v Sintalu d.d.Na Sintalu je Brane 3 leta, dela na Hypo banki, ima pa 16 letdelovne dobe kot varnostnik po nočnih lokalih. S partnerkoNevenko imata dva otroka. Ob družini pa se ukvarja tudi z ribolovom.Njegov največji ulov je 12-kilogramski krap, na kar jeseveda zelo ponosen.22

p o d j e t j e s m o l j u d j eNAJ, NAJ ...Nekateri dobijo vrtoglavico, ko pogledajo z okna vdrugem nadstropju, Anton Baznik pa skače iz letalna višini štirih kilometrov in pol.Je namreč šolan padalec, začel pa je pred petnajstimi leti. »Takratsmo se z nekaj kolegi prijavili na tečaj. Od 40 prijavljenih smo dokonca prišli le štirje, ki še vedno skačemo. To mi je sedaj prišlo vnavado,« pravi Anton, ki stanuje v Cerkljah, prikladno blizu letališča.Sedaj je intervent v Brežicah, preden pa je prišel na Sintal, je bil 15let v vojski. Več kot šest mesecev je bil na misiji v Afganistanu kotnamestnik poveljnika bojne skupine. »Cilj vsakega pravega vojakaje, da gre nekam, kjer se preizkusi,« pojasni Anton. In res je bilahuda preizkušnja. Razmere v Kabulu, kjer so bili, so bile zaraditežke klime že tako skoraj nevzdržne. Oni pa so dobesedno zapeljalina mino. »V vozilu smo bili štirje ljudje. Eksplozija ga je popolnomauničila, mi pa smo preživeli,« ponazori srečo v nesreči.Anton Baznik je šolan padalec.V Afganistanu je povozil mino in preživel.... ZA RUNDOBoštjan Pajenk iz Celja pravi, da ob rojstvu male Line z veseljem da za rundo, Aleš Štromarpa je družino in prijatelje v začetku februarja pogostil ob okroglem rojstnem dnevu.»Štirideseti rojstni dan je vsekakor prelomnica,« pravi slavljenec.»Začneš se zavedat nekaterih stvari, o katerih prej nisi razmišljal,«razloži. Med gosti na rojstnodnevni zabavi, ki se je odvijala pri njemdoma, je bila tudi njegova partnerka, s katero sta skupaj leto inpol. Sicer pa pravi, da je poročen s Sintalom, saj veliko časa preživiv službi. Prosti čas najraje preživlja pred računalnikom. »Radigram igrice, deskam po spletu. Trenutno igram igrico Eve. Všečmi je, da lahko pozabiš na vse, gre za čisto sprostitev,« navdušenopove. Otrok sicer ne načrtuje. »Razen, če bi skupaj igrali igrice,«hudomušno pripomni. Koprčan, ki je po izobrazbi kinooperater, naSintalu dela 4 leta, varnostnik pa je že 11 let. Nad sedanjo služboje navdušen, saj pravi, da je kolektiv enkraten.»Z ženo imava rada otroke, zato se ne bova ustavila pri enem,«pa pravi Boštjan Pajenk, ki je januarja postal očka. Z ženo, s katerosta skupaj tri leta, sta namreč povila hčerkico Lino. Boštjanje, kot je to sedaj že v navadi, prisostvoval njenemu rojstvu. »Kosem videl, kako žena trpi, bi storil vse, da bi ji pomagal, da bi jočim manj bolelo. Ko pa je prišla na svet Lina, je bilo to zame čistoposebno občutje, neopisljivo,« pravi. Žena je sicer trgovka, Boštjanpa je intervent v Velenju. V prostem času dela vsega po malem,največ pa ga preživi na kmetiji, ki jo imajo doma. Seveda pa je danpo rojstvu prvorojenke našel čas tudi za fešto s prijatelji, kjer sonazdravili novi pridobitvi in njeni mamici.Aleš Štromar je navdušennad videoigrami.Mlada družinica Pajenk.23

DOBERUPRAVLJALECZGRADBIMA VSE NITI V SVOJIH ROKAH!Celovita storitev brez podizvajalcev:upravljanje, varovanje, čiščenje, hišniška opravila,investicijsko vzdrževanje in administracija.www.sintal.si, 01 513 01 0024Sintal d.d., Litostrojska 38, Ljubljana