ISSN 1580-0830 - Avtomatika

ISSN 1580-0830REVIJA ZA AVTOMATIZACIJO PROCESOV, PROFESIONALNO ELEKTRONIKO IN TELEKOMUNIKACIJE ISSN 1580-0830 CENA 1000 SIT LETO 2005 LETNIK 5 ŠTEVILKA 55

Ko vam standardna industrijska oprema ne zadošča več, je programSIPLUS extreme vaš zanesljiv partner pri rešitvah avtomatizacije inpogonov. SIEMENS SIPLUS extreme ponuja produkte za ekstremnepogoje delovanja, kot so: temperaturno območje -25°..+70°C, povečanavlaga in kondenzacija, večja mehanska obremenitev, prisotnostjedkih snovi v okolju, izvenstandardne napajalne napetosti ipd.sObiščite nas na spletnih straneh: www.siemens.com/siplus

Založba: HYDRA & Co. d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljanae-mail: stik@hydra-co.si - http://www.hydra-co.sitel. 01/5428-571 - tel/fax: 01/5428-570Glavni urednik: Branko Badrljicatel.: 031/460-871e-mail: brankob@avtomatika.comUrednik in tehnični urednik: Dragan Selane-mail: studio@hydra-co.siNaslov za pošiljanje materialov in dopisov:Hydra & Co. d.o.o.Revija AVTOMATIKA, P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunjee-mail: stik@hydra-co.siGrafična oprema filmi in tisk: Tiskarna MA - TISK d.o.o., MariborCena 1.000 SIT, za celoletno naročnino priznavamo 10% popust, poštnina za SLO in DDV sta vključena v ceno. Naročnikom je brezplačnopriložena zgoščenka z elektronsko revijo AVTOMATIKA Online v kolikor izide ob izidu revije!Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo z dovoljenjem založnika in vedno z navedbo vira. Nepodpisanefotografije so iz fotoarhiva uredništva revije Avtomatika. Revija izhaja 11-krat letno, julij/avgust je dvojna številka.Spoštovani,55. številka revije Avtomatika je obenem tudi jubilejna, saj praznujemo polnih pet let izhajanja, čeprav moramo resnici na ljubopriznati, da je to realno kakšnega pol leta več, saj je bilo na začetku nekaj malega zatikanja. Prva številka je namreč izšla nasejmu Sodobna elektronika 1999, ko je marsikdo rekel, da pri vsej konkurenci ne bomo uspeli. vendar, zapolnili smo prazninona tem področju in to so znali spoštovati glavni akterji na področju avtomatike. Ob tej priliki naj se zahvalim vsem, ki so namzaupali od prve številke — naj omenim vsaj velikana v slovenski avtomatizaciji — podjetji Siemens in Metronik, National Instrumentss področja avtomatskih meritev, pa BELMET s področja merilne opreme, nekaj številk kasneje pa se jim je pridružilo vseveč in več podjetij z različnih področij elektronike, avtomatike, procesnih komunikacij, nekatera z večjo, druga z manjšo frekvencopojavljanja. Skratka, brez oglaševalcev, avtorjev besedil in seveda vas, bralcev, tudi te revije ne bi bilo! Zahvaljujemo se tudinašim strokovnjakom, ki so vedno pripravljeni pomagati... Še enkrat, vsem hvala!D.SelanAVTOMATIKA 55/2005 3

SEZNAM OGLAŠEVALCEVA-BIT ........................................................................................ 52BELMET ................................................................................. 51CONPHIS ........................................................................ PrilogaDAT-CON ................................................................................ 6ELEKTRONIK INVENT ........................................................ 13EXOR ETI ............................................................................... 3FBS ELEKTRONIK .............................................................. 41FDS RESEARCH .................................................................. 33FIBERNET ............................................................................. 39GENERA ................................................................................. 35HYDRA&CO. ..................................................................... 37HOBOTNICA ........................................................................ 35ICA FESTO DIDACTIC ........................................................ 29IMP KLIMAT ........................................................................... 36HEVREKA! ............................................................................. 49LPKF ........................................................................................ 51METRONIK ........................................................................... 18MIEL ELEKTRONIKA ......................................................... 7MOTOMAN ROBOTEC ....................................................... 5NATIONAL INSTRUMENTS .............................................. 8NEP PLEH ............................................................................. 14NETSI.NET ............................................................................. 41PROMIKRA ........................................................................... 11PS ............................................................................................. 30RAGA ...................................................................................... 28RITTAL .................................................................................... 45ROBOTINA ............................................................................ 20SAUTER .................................................................................. 9SGN ......................................................................................... 41SIEIEST .................................................................................. 37SIEMENS ................................................................................ 2SILON ..................................................................................... 47SISTEMI IN-ES ....................................................................... 38SYNATEC ............................................................................... 16TAB .......................................................................................... 23TIPTEH .................................................................................... 13EXPRESS NOVICEUvodnik .................................................................................... 3Strokovnjaki svetujejo .......................................................... 5Spomladanski celjski sejmi ................................................ 6Vabilo: Seminar o računalniško podprtem zajemuin kondicioniranju signalov ................................................. 7HEVREKA! - Stičišče sodobnih tehnologij in storitev -Predstavitev parkov, telecentra in konferenc ................. 9SISTEMI ZA NADZOR IN VODENJEIzvedba S88 sistema vodenja s klasičnimi orodji ........ 24AVTOMATIZACIJA ZGRADBInteligentne zgradbe - priložnosti in pasti II. .................. 46OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOProtieksplozijska zaščita v prašnem okolju - 2. del ..... 14Frekvenčni pretvorniki v procesih vodnegagospodarstva .......................................................................... 17Novi PULS stikalni napajalniki serijeDIMENSION Q ...................................................................... 19RimatriX5 ................................................................................. 26SIPLUS extreme ..................................................................... 21Elementi avtomatskih optičnih kontrolmodernih proizvodnih procesov ........................................ 30Beckhoff: novi vhodno - izhodni moduli ......................... 34Sodobni krmilniki v avtomatizacijipogonskih sistemov .............................................................. 38PROCESNE KOMUNIKACIJEVmesnik za povezavo RS232/422/485naprav preko optičnega kabla .......................................... 28AVTOMATSKE MERITVENI univerzalni instrument za dinamične meritve ........... 8Analiza vibracij zobniških gonil ......................................... 43Nadzor procesov vtiskavanja in sestavljanja ................. 46Podjetje /pravna oseba/:Kontaktna oseba:Ime:Priimek:Ulica:Pošta:Tel.:Ident. št. za DDV:E-mail:Domača stran /podjetja/:št.Fax:• Nepreklicno naročam(o) revijo AVTOMATIKA na naš naslov.Celoletno naročnino v višini 10.000 SIT/kpl* za ___ izvodovbomo poravnali v 8 dneh po prejemu ponudbe.• Nepreklicno naročam(o) zgoščenko AVTOMATIKA Arhiv insicer naslednje številke: Arhiv 1 (1 - 22) ___ izvodov, Arhiv 2(12 - 33) ___ izvodov, Arhiv 3 (23 - 44). Kupnino v višini 2.500SIT/številko + PTT stroške bomo poravnali v 8 dneh po prejemuponudbe.Podpis:M.P.Izjavljam(o), da sem(smo) seznanjen(i) s pogoji prodaje!* kpl je 11 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV!POŠTNINA PLAČANA POPOGODBI ŠT. 183/1/SAVTOMATIKAHYDRA & Co. d.o.o.P.P. 58071261 Ljubljana DobrunjeVsak celoletni naročnik narevijo AVTOMATIKA prejmetudi tekočo številko zgoščenkeAVTOMATIKA CD Arhiv v vrednosti2.500 SIT ob prvemnaročilu in ob vsaki obnovljeninaročnini! Poleg tega prejmetudi brezplačno zgoščenko CDHYDRA, ki nosi spletni revijiELEKTRONIKA Online inAVTOMATIKA online, kadar leta izide.Naročilnico izrežite ali fotokopirajte,jo izpolnite z zahtevanimipodatki in jo prilepite na dopisnico(ali malo debelejši papirkarton).Takšno dopisnico brezznamke vrzite v poštni nabiralnik!Seveda lahko izpolnetetudi spletno naročilnico nanaslovu www.avtomatika.com!

VIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, dir. PE SPE II Zastopstva,distrib. in prodaja računalniške opreme,INEA d.o.o., Stegne 11, Lj., e-pošta:marijan.vidmar@inea.siSvetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA-DA paketom. Dvonivojske in trinivojske aplikacijestrežnik-odjemalec. Komunikacijski protokoliza povezavo na SCADA paket. Vprašanja lahkopošljete po elektronski pošti ali pa pokličetepo telefonu: 01/513 81 00.AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAAndrej Planina, univ. dipl. ing, Špica Internationald.o.o., tel. (01) 5680 833Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo,mobilno računalništvo, tehnologijočrtne kode in uvajanje sistemov v proizvodnjo.Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:andrej.planina@spica.si.VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. inž., Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50, e-pošta: damijan.jager@tipteh.siSvetuje pri izboru in pravilni namestitvi varnostnihelementov kot so svetlobne zavese,svetlobne mreže, "muting" sistemi, dvoročnivklopi, izklopi v sili in varnostna stikala,senzorika. Pokličete ga lahko po telefonu alipošljete vprašanje po e-pošti.OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj Trdiè, FDS Research, ComputerVision Group, tel. 01/589-75-81, e-pošta:francelj.trdic@fdsresearch.com.Je vrhunski strokovnjak na področju računalniškegavida in direktor mednarodno priznanegapodjetja. Svetuje pri uvajanju in integracijisistemov računalniškega vida (tuditermovizije) v industrijske procese.Pokličete ga lahko na telefon 01/589-75-81ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEVIvan Morano, univ. dipl. ing. el.,vodja projektov v Robotina d.o.o.tel.: 05/66-32-424 med 7:30 in 8:30 alie-mail: ivan.morano@robotina.si.Svetuje glede uporabe frekvenčnih regulatorjev,mehkih zagonov, zaščite motorjev.AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, univ.dipl.inž., tehnični direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44,e-pošta: janez.kokalj@elsing.siSvetuje pri zaščiti in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranjuostale nizkonapetostne stikalne opreme.Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohoriè, univ. dipl. inž., Elsyst d.o.o.tel. 01/83-10-425.Ukvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij(EIB instalacije) v vseh fazahod projektiranja do izvedbe.Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez Žmuc, univ. dipl. inž., teh. direktor,Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.G. Žmuc je specialist z bogatimi izkušnjamiz izvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.Pokličete ga lahko vsak torek med 10. in12. uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.VARNOST EL. INST., STROJEV, APARATOV,...Janez Guzelj, Sales Product Manager,METREL d.d., Tel. 01 7558 311, e-mail:janez.guzelj@metrel.si.Svetovanje pri izvajanju meritev; pravilniuporabi merilnih metod, zagotavljanju varnostielektričnih instalacij, strojev, aparatovin naprav.Pokličete ga lahko po telefonu alipa mu pošljete e-mail sporočilo.AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec,tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.siSvetuje s področja uporabe servo pogonov,frekvenčnih pretvornikov in pozicijskih krmilnikov.Pokličete ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Synatec d.o.o.Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@synatec.siSvetuje pri avtomatizaciji zajemanja podatkovv proizvodnji, posredovanju podatkov vposlovne informacijske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnjeiz poslovnega informacijskega sistema vproizvodnjo ter pri avtomatizaciji strojev innaprav.MERITVE NIVOJEVMarjan Strnad, univ. dipl. ing. el., teh.direktor v Robotina d.o.o.Tel. 01/4273-855 ali e-mail: marjan.strnad@robotina.siSvetuje glede uporabe in izbire tehnologijeza merjenje nivojev (nivojska stikala, merilnikinivojev ter ostala nivojska tehnika)VODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVmag. David Èuk, direktor poslovne enotevodenje procesov v INEA d.o.o.david.cuk@inea.Se že dlje časa ukvarja z vodenjem industrijskihzveznih in šaržnih procesov. Svetovalvam bo s področja regulacij vsak ponedeljekod 11. do 12. ure na telefonu: 01/721-80-20,041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti.SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOMatej Šimon, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-713 ali e-mail: fbselektronik@siol.netSvetuje s področja uporabe induktivnih, kapacitivnihin opto senzorjev za uporabo vavtomatizaciji industrijskih procesov. Pokličetega lahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta: fbselektronik@siol.netStrokovnjaki svetujejoNADZORNI SISTEMI - SCADAdr. Saša Sokoliæ, univ. dipl. inž., direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: sasa.sokolic@metronik.siJe specialist za sisteme za upravljanje innadzor (SCADA sistemi - programska oprema).Pokličete lahko vsak torek med 10. in12. uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEŠtefan Oštir, FBS Elektronik d.o.o.,tel. 03/89-83-712 ali e-mail:fbselektronik@siol.netSvetuje na področju varovanja in zaščite ssvetlobnimi zavesami varnostnega nivoja 4in varnostnega nivoja 2.Pokličete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el.,Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,e-pošta: slavko.senica@sis-ines.siSvetuje pri načrtovanju in izvedbi avtomatizacijna področjih krmiljenih in reguliranihelektromotorskih pogonov poljubnih izvedb.AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI SISTEMIVito Koprivnikar, ing, tehnični direktorSILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta:vito.koprivnikar@silon.sig. Koprivnikar je specialist za načrtovanjein izvedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro alipo elektronski pošti.AVTOMATIKA 53/2005 5

CELJSKI SEJMISpomladanski celjski sejmiInformacije: Nataša Vodušek, tel. 03 5433 205, natasa.vodusek@ce-sejem.siDružba Celjski sejem d.d. bo skupaj s hčerinskim podjetjem Step d.o.o.od 12. do 15. aprila 2005 na celjskem sejmišču pripravila štiri specializiranesejme Form a tool, Plagkem, Grafika in pakiranje ter Livarstvo.Na sejmih se bo v štirih sejemskih dneh predstavilo 322 direktnih in487 zastopanih razstavljavcev iz 31 držav. Skupaj si bo tako mogoče na sejmih,katerih konkurenčna prednost je, da so edini tovrstni specializirani dogodekv Sloveniji in širše, ogledati ponudbo preko 800 razstavljavcev iz Slovenijein tujine. Sejmi bodo potekali v sedmih sejemskih dvoranah, na več kot21.000 kvadratnih metrih razstavnih površin.Sejemski četverček bo odprl mag. Andrej Vizjak, minister RS za gospodarstvo. Nadan odprtja sejmov v torek, 8. aprila, ob 11. uri, bomo podelili tudi sejemska priznanjaza najboljše domače in tuje izdelke na področju orodjarstva, plastičarstva inlivarstva.Odpiralni čas sejmov: od 12. do 15. aprila, vsak dan od 9. do 18. ure. A6 55/2005AVTOMATIKA

EXPRESS NOVICE - VABILOKosovelova ulica 15, 3000 Celje, Tel. 03 425 42 00, Fax. 03 425 42 12National Instruments d.o.o. organizira enodnevni, BREZPLAČNISeminar o računalniško podprtem zajemu inkondicioniranju signalovGradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Gradbeni center Slovenije,Dimičeva 9, 1000 Ljubljana20. aprila 2005 ob 10. uri, velika dvoranaSeznanili se boste, kako oblikovati modularne in fleksibilne sisteme v kratkemrazvojnem času in z nizkimi stroški s pomočjo profesionalnega, računalniškopodprtega sistema za zajem podatkov.National Instruments vmesniki za zajem in kondicioniranje signalov vam zagotavljajoizvajanje visoko natančnih meritev in vam s pomočjo grafičnega razvojnegaokolja LabVIEW omogočajo enostavno izvedbo prikaza in analiz zajetihpodatkov.Na seminarju vas bomo seznanili:• kako izbrati primerno strojno in programsko opremo, ki bo najboljeustrezala vaši aplikaciji• s primernimi tehnikami, ki vam bodo omogočile povečati točnost vašihmeritev• kako ustvariti lastne aplikacije v razvojnem okolju LabVIEW brez potrebnihizkušenj porgramiranja• z novostmi National Instruments s področja zajema signalovSeminar je primeren za inženirje, znanstvenike in strokovnjake, ki se ukvarjajoz izvajanjem testiranj, meritev in načrtovanja širokega spektra aplikacij, ki vključujejozajem in kondicioniranje signalov, shranjevanje podatkov, nadzor in simulacijo,upravljanje podatkov, zvok in vibracije, hitre digitalne signale in več...Pridružite se kolegom in izmenjajte znanje ter izkušnje z ostalimi udeleženci.Prijavite se lahko na spletnih straneh www.ni.com/slovenia, preko elektronskepošte ni.slovenia@ni.com ali nas pokličete na telefon 03 425 42 00.V kolikor se seminarja ne morete udeležiti, nas prosim kontaktirajte, da vampošljemo informativno gradivo. Potrditev prijave boste prejeli po elektronskipoštiNational Instruments d.o.o.AVTOMATIKA 55/2005 7

DAQ SISTEMINI univerzalni instrumentza dinamične meritveInformacije: National Instruments d.o.o., Kosovelova 15, 3000 Celjeni.slovenia@ni.comInženirji, odgovorni za načrtovanje in testiranje, lahko sedaj uporabijoeden instrument za velik obseg dinamičnih meritev z uporabo novegavmesnika s prilagodljivo resolucijo podjetja National Instruments. Kot jedigitalni multimeter omogočil univerzalne merilne zmožnosti na področjuDC meritev, tako NI PXI-5922 vmesnik s prilagodljivo resolucijo prinašarevolucionarne novosti na področje dinamičnih meritev z univerzalno napravoza merjenje. Inženirji lahko uporabljajo modul skupaj z LabVIEW 7.1 intako ustvarijo številne instrumente, kot so AC voltmetri, naprave za analizozvoka, števci frekvence, naprave za analizo spektra ali naprave za analizoI/O modulacije, ki pogosto prekašajo merilne zmogljivosti tradicionalnihvisoko zmogljivih instrumentov s podobno funkcionalnostjo.Za razliko od tradicionalnihmerilnihnaprav, ki uporabljajofiksnoresolucijo za vsehitrosti vzorčenja,uporabljajo PXI-5299 vmesniki NI FlexIIADC, ki omogoča fleksibilno resolucijoin deluje od resolucije 16 bitovpri 15MS/s hitrosti vzorčenja do 24bitov pri hitrosti vzorčenja 500 kS/s.NI FlexII ADC uporablja patentiranepostopke podjetja NI za zmanjševanjelinearnosti in napak zaradi spremembtemperature, ki so inherentne večbitnimsigma-delta pretvornikom, za doseganjenevidenih dinamičnih obsegovpri visokih hitrostih vzorčenja.Zaradi velikega dinamičnega obsegain nizkega šuma vmesnika lahkoinženirji, odgovorni za testiranje innačrtovanje, neposredno digitalizirajonizko nivojne signale, brez potrebe pozunanjem vzdrževanju signala, kot sofiltri in ojačevalci z nizko stopnjo šuma.Zmanjšano vzdrževanje signalaizboljšuje natančnost meritev in zanesljivost,obenem pa prihrani čas zarazvijanje testnega signala.Kombiniranje merilne prilagodljivostiin visokega dinamičnega obsega narediNI PXI-5922 modul idealen za širokopodročje uporabe. Zaradi zmogljivosti,ki prekašajo najboljše ADCje,dobavljive na trgu, lahko inženirjiuporabijo modul za podrobno opisovanjein testiranje najnovejših DAC.Sposobnost vmesnika, ki lahko zajemasignale pri 24-bitni resoluciji in pri500 kS/s stopnji vzorčenja pomeni,da ga lahko inženirji uporabijo za zajemanjekompliciranih harmonij z širokimdinamičnim obsegom. Resolucijamodula 18 bitov pri 10 MS/s hitrostivzorčenja ga dela idealnega za zajemanjeosnovnih I/O signalov, uporabljenihv digitalnih komunikacijskih sistemih.A8 55/2005AVTOMATIKA

EXPRESS NOVICE - PREDSTAVITEV SEJMA HEVREKA!05Stičišče sodobnih tehnologij in storitevPredstavitev parkov, telecentra in konferencInformacije: ZAK d.o.o., LjubljanaSejemska prireditev HEVREKA!05 se hitro približuje, zato bi vam v revijiAVTOMATIKA — kot generalnem medijskem pokrovitelju na področjuavtomatike in elektronike — radi predstavili prireditve in strukturosejma, saj je glede na sejem Sodobna elektronika kar nekaj zanimivihnovosti. Konference in posvetovanja že poznate, malce bodo le prenovljene,povsem nov pristop pa so tematski parki in telecenter o katerem smo nakratko pisali že v 53. številki Avtomatike.Konference in posvetovanjaForumski del prireditve Hevreka zapolnjujejo konference in posvetovanja, ki se bodozvrstila skozi v času trajanja prireditve. Več ali manj so osvežene, že iz prejšnjihlet znane obsejemske prireditve, ki jih pripravljajo različni organizatorji in programskisvet Hevreke.Konferenca Proizvodni informacijski sistemi (v organizaciji programskega odboraHevreke!)Posvetovanje Sistemi energijsko varčne zgradbe (v organizaciji Združenja za inženiringpri GZS)Konferenca Nove tehnologije in aplikacije v elektroniki (v organizaciji programskegaodbora Hevreke!)Tehnološka konferenca ICT (v organizaciji programskega odbora Hevreka! instrateških partnerjev)Poslovna konferenca ICT (v organizaciji programskega odbora Hevreka! in strateškihpartnerjev)Simpozij ISEP - inteligentni transportni sistemi (v organizaciji VITEL in Elektrotehniškezveze Slovenije)Proizvodni informacijski sistemiV času hitrega razvoja in nenehnih sprememb proizvodna podjetja povečujejosvojo produktivnost in učinkovitost z implementacijo novih strategij, poslovnih procesovin IT rešitev. Izboljšani poslovni procesi in IT rešitve, ki jih podpirajo povečujejopreglednost, točnost, konsistentnost in učinkovitost. Celoviti informacijski sis-AVTOMATIKA 55/2005 9

EXPRESS NOVICE - PREDSTAVITEV SEJMA HEVREKA!05temi, v okviru katerih imajo pomembno vlogo proizvodni informacijskisistemi, postajajo srce vsakega modernega proizvodnegasistema.26. maj 2005 08.00 - 19.001. sklop (od 9.30 do 11.00)• Proizvodni informacijski sistemi z vidika zagotavljanjaproizvodne učinkovitosti in ohranjanja konkurenčnostiproizvodnih podjetij na trgu• Botri proizvodnih informacijskih sistemov v podjetjih• Vloga proizvodnega managementa pri uvajanju proizvodnihinformacijskih sistemih2. sklop (od 11.00 do 13.00)Ključni informacijski gradniki za podporo proizvodnje:• O proizvodni informatiki s strokovnega vidika• Razvojni trendi na področju proizvodne informatike invloga domačega razvoja• Aplikativni sistemi oz. orodja1. Podpora planiranju celotne oskrbovalne verige2. (SCM): od dobaviteljev, proizvodnje do končnih kupcev3. Podpora prozvodnji4. Podpora managementu: ključni indikatorji proizvodneučinkovitosti (KPI)5. Podpora logistiki (na nivoju proizvodnje)• HW oprema1. HW oprema za označevanje (identifikacijo)2. Prenosna HW oprema• Vodila za izvajanje projektov proizvodne informatike3. sklop (od 14.00 do 15.30)Uspešne zgodbe iz Slovenije:• Odnos do uvajanja proizvodne informatike: položaj proizvodneinformatike, strategija, vlaganja, itd.• Lasten razvoj ali zunanji izvajalec (sistemski integrator)• Stanje na področju proizvodne informatike v podjetju(kateri segmenti so informacijsko podprti)• Izvedeni projekti: pristop, učinki, kritične točke projekta,vidik uporabnikov, umestitev oz. povezava z ERP• Kadri in vloga fakultet, GZS, Tehnoloških centrov. Aliimajo proizvodna podjetja dovolj strokovnjakov z ustreznimiznanji, ki bi lahko kompetentno usmerjali to področje(celovitost, strategija)? Kaj se pričakuje od ustanov, kiposredujejo taka znanja (fakultete, itd.)?Nove tehnologije in aplikacije v elektronikiV okviru prireditve Hevreka!05 bo v petek, 27. maja 2005 naGospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala konferencaNove tehnologije in aplikacije v elektroniki. Konferenca jesestavljena iz dveh tematskih sklopov.V prvem delu konference bo poudarek na tehnologijah prirazvoju sodobne elektronike. Svoje rezultate bo predstavilCenter odličnosti Materiali za elektroniko nove generacijein ostalih prihajočih tehnologij, ki ga koordinira dr. MarijaKosec z Instituta Jožef Stefan. Strokovnjaki z IJS in Fakulteteza elektrotehniko Univerze v Ljubljani bodo v okviru predavanjpodali zadnje dosežke na področju keramičnih materialov(dr. Marija Kosec), razvoju trdnih in mehkih magnetov(dr. Spomenka Kobe), mikrostruktur in mikrosistemov(dr. Janez Trontelj, dr. Danilo Vrtačnik), hibridnih materialovin struktur (dr. Marko Hrovat). Sledila bodo predavanja strokovnjakoviz slovenske industrije (Magneti Ljubljana, SkupinaKolektor, Iskra Feriti, Varsi, Hipot-HYB), ki našteta znanjatudi praktično uporabljajo pri razvoju svojih izdelkov.V drugem delu konference bo poudarek na aplikacijah velektroniki. Strokovnjaki s Fakultete za elektrotehniko bodopredstavili trende na področju mikroelektronskih vezij (dr.Drago Strle), optoelektroniki (dr. Marko Topič), snovanju digitalnihvezij in sistemov (dr. Andrej Žemva), optimizacijianalognih vezij (dr. Tadej Tuma), dosežke na aplikativnempodročju v slovenski industriji na področju mikroprocesorskihin vgradnih sistemov pa bodo predstavili strokovnjaki izpodjetij IskraTel d.o.o., IskraEmeco in Konel d.o.o.Programski vodja konference je dr. Andrej Žemva, Fakultetaza elektrotehniko, Univerza v Ljubljani.ISEP - inteligentni transportni sistemiV današnji ekonomiji je zagotavljanje neoviranega in učinkovitegatransporta ljudi in blaga osnovni pogoj. Visoke zahteveza prometne sisteme in prometna sredstva vzpodbujajotehnični in tehnološki razvoj, še posebej na področjuelektronskih naprav, telematike in podpornih sistemov. Inovativneaplikacije, storitve, tehnične rešitve in funkcije vcestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu zajemajotako prevoz potnikov kot blaga.Posebno vlogo pri tem imajo inteligentni transportni sistemi- ITS, ki nudijo odlično podporo pri načrtovanju, upravljanjuin zagotavljanju transportnih storitev. V globalni ekonomiji,ko se zaostrujejo zahteve po zmanjšanju stroškov razvojainfrastrukture, naj bi inteligentni transportni sistemi omogočiličim boljši izkoristek obstoječih kapacitet, kombiniranjeoblik transporta in čim večji izkoristek prometnih sredstev.So činitelj, ki bo v največji meri vplival na spremembe prometnihsistemov in poslovanje transportnih organizacij vnaslednjih desetletjih. Na simpoziju želimo poudariti obravnavonaslednjih tematik:• pozicionirni in navigacijski sistemi, nadzor in upravljanjeprometa,• racionalizacija urbanega transporta, varnost v prometu,interoperabilnost prometnih sistemov, multimodalnost,vpliv tehnološkega razvoja na prometno infrastrukturo,transport in izobraževanje, trajno vzdrževanje, elektronskicestninski sistem.26. maj 2005 08.00 - 19.00VABLJENA PREDAVANJADr. Peter Verlič: PROMETNA POLITIKA V SLOVENIJIStipan Matoš, Dragan Badanjak, Vladimir Čavrak:IZGRADNJA BRZOG TRAČNIČKOG PRIJEVOZA U GRADUZAGREBUUVODNA PREDAVANJA• Boštjan Hernavs, Andrej Godec, Miran Udovč:10 53/2005AVTOMATIKA

EXPRESS NOVICE - PREDSTAVITEV SEJMA HEVREKA!05EVROPSKI SATELITSKI NAVIGACIJSKI SISTEM V POVEZAVI Z RAZVOJEM INKONKURENČNOSTJO ŽELEZNIŠKEGA PROMETA• Ivan Bošnjak: DEVELOPMENT AND DEPLOYMENT OF INCIDENT MANAGE-MENT SYSTEMS• Stojan Petelin, Mitja Kožuh, Peter Vidmar: PIARC - OECD RISC ASSESSMENTMODEL FOR ROAD TUNNEL• A. Kraš, Z. Mrak: TRANSPORT SYSTEM DEPENDABILITY SPECIFICATIONPROCESS• Hrvoje Marković, Ivana Čavar, Tonči Carić: USING DATA MINING TO FORE-CAST UNCERTAIN DEMANDS IN STOCHASTIC VECHICLE ROUTING PRO-BLEM• Drago Pupavac, Ratko Zelenika, Heri Bezić: OPTIMALIZATION OF MANAGE-MENT LOGISTICS SYSTEM - CHALLENGE TO MANAGE WITH DEMANDFLUCTUATIONS• Kostandina Veljanovska, Kristi Bombol: DATA MANAGEMENT FOR ITS• Stojan Petelin, Peter Vidmar, Marko Perkovič: PIPE TRANSPORT IN EU AND INSLOVENIA• Alen Jugović, Tanja Poletan, Ratko Zelenika: REDIZAJNIRANJE UPRAVLJANJAJANAF-om14.00 - 19.00- ZRAČNI PROMET, CESTNI PROMET, POMORSKI PROMET, ŽELEZNIŠKIPROMET- INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA IN INTEROPERABILNOST - PRIHO-DNOST INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE NA EVROPSKIH ŽELEZNICAHTEMATSKI PARKI NA HEVREKI!Tematski park je tako prostorska kot vsebinska nadgradnja klasičnih sejemskihpovršin, ki omogoča sinergično in konvergenčno predstavitev idej, zamisli, izdelkovin storitev razstavljalcev. Predstavlja interaktivni prostor med njegovimi snovalciin obiskovalci. Njim omogoča, da polno zaznajo in doživijo predstavitve. Parktako omogoča razstavljalcem kvalitetno večpredstavno in interaktivno predstavitevin izpeljavo programa. Tematski park nudi edinstveno priložnost predstaviti vsebinsko-tehnološkoin marketinško inovativnost podjetja.Vsebinski sklopi tematskih parkov• Pametni dom (varen, varčen in udoben dom)• Proizvodna informatika (tehnološke in informacijske rešitve upravljanja proizvodnihsistemov)• Pametni avto (inteligentnein aktivne elektronskekomponente v avtomobilu)• Sodobna učilnica (eučenjein raziskovanjena sodoben način, zabavnoučenje)• Svet odkritij (svet izumov,inovacij in dosežkovslovenskih tehnološkihmrež)• Delovno okolje prihodnosti(napredno in učinkovitodelovno okolje)• Karierni izzivi (štičiščeponudbe in povpraševanjapo kadrih za tehnologijeprihodnosti)AVTOMATIKA 53/2005 11

EXPRESS NOVICE - PREDSTAVITEV SEJMA HEVREKA!05Po besedah dr. Zorana Marinška, vodje mreže, prispevauvajanje tehnologije vodenja procesov bistveno k povečevanjukonkurenčnosti gospodarstva, saj je njena posledicapovečevanje obsega in prilagodljivosti proizvodnje, izboljšanjekakovosti izdelkov, zmanjšanje porabe energije in surovin,če omenimo le nekatere.Najpomembnejše slovenske gospodarske družbe,katerih dejavnosti so storitve s področja avtomatizacijein informatizacije industrijskih procesovbodo na enem mestu predstavljalesvoje inovativne rešitve in sisteme. Predstavitverešitev proizvodne informatike za različnetipe proizvodnih procesov bo v imenuTehnološke mreže koordiniralopodjetje Synatec izIdrije.• i-promet (prometno okolje in prometna sredstva (udeležbav prometu, vodenje, varnost …)• Javne storitve (informacijskokomunikacijskookoljejavnih servisov (javnauprava, banke, zdravstvo…)• Tehno grišča (zabavnookolje in igrišča(zabavni svetelektronike,iger, glasbe,fotografije, videa …))• Artvangarda (konvergenca umetnosti in novih tehnologij)• Koda.si• Park storitev Mestne občine Ljubljana• Park varnostiVsak park bo imel do določene mere skupno arhitekturnozasnovo! Znotraj njega bo tudi paviljon za predstavitve invrtna gostilnica.PaviljonPaviljon, oziroma predavalnica je prostor znotraj tematskegaparka, ki omogoča predstavitve, predavanja, debate,…namenjene večjemu številu obiskovalcev - do 25. Predstavitevtraja cca. 45 minut. V paviljonu je vse potrebno zamultimedijsko predstavitev: miza predavatelja z dvema stoloma,3 listna stojala z listi za pisanje, računalnik, širokopasovnidostop do interneta, mizica za projektor, projekcijskoplatno, DVD predvajalnik, stoli(za cca. 25 oseb), ki omogočajopisanje na majhni pregibni mizici, hostesa. Vsak udeleženecprejme gradiva (info-zgibanka) o predstavitvenih vsebinahv posameznem paviljonu.H! TELECENTER KOT PODPORA SEJMUHevreka! telecenter je osrednji prizoriščni prostor oziromaveriga prizorišč sejma Hevreka (fizičnih in virtualnih), katerihfunkcija je, da delujejo kot posrednik (mediator) meddeležniki sejma in obiskovalci. Telecenter je večplasten sistemkomuniciranja, ki poleg prostora, namenjenega zamnožične dogodke, vključuje strokovno motivacijske vsebine,eksperimentalno IKT, medijsko središče in kadre.Glavna prizorišča telecentraDa bi bil razstavni program Hevreke bolj odmeven in razviden,ga podpira premišljen preplet strokovnih in motivacijskihdogodkov, ki se bodo odvijali na različnih prizoriščihH! telecentra. Kot že rečeno, z motivacijski dogodki dosežemovečje vključevanje in participacijo obiskovalcev. Vsakoprizorišče ima več vsebin (oder, kavarno, projekcije, izobraževanje,delavnice, umetniški izdelek …) pri čemer je enaVrtna gostilnicaNa dva parka bo obstajala tudi ena vrtna gostilnica s ponudbolahkih prigrizkov in alkoholnih in brezalkoholnih pijač.Točilni pult je opremljen s sedmimi barskimi stoli, v vsakivrtni gostilnici pa je tudi sedem omizij s vsako po štirimistoli. Intimne vrtne gostilnice, bodo imele diskretno osvetlitevin dogajanje pa bo spremljala tudi ambientna glasba.Tematski park - Proizvodna informatikaNa sejemsko-izobraževalni prireditvi Hevreka! 2005 pripravljatehnološka mreža Tehnologija vodenja procesov - TVPtematski park z delovnim naslovom "Proizvodna informatika".V okviru petdnevnega dogodka bodo člani mreže, kizdružuje avtomatizacijo, informatizacijo in kibernatizacijoprocesov, predstavljali lastne sisteme in rešitve iz področjavodenja industrijskih procesov.12 55/2005AVTOMATIKA

EXPRESS NOVICE - PREDSTAVITEV SEJMA HEVREKA!05vsebina izpostavljena (oder, ploščad, "big sreen" …). Sklopi prizorišč so umeščenina ploščadi gospodarskega razstavišča, v objektih (A, A2, C), v mestnih središčihLjubljane in drugih mest, na drugih sejmih. Glavna prizorišča so:Na ploščadi gospodarskega razstavišča• "virtualna" inštalacija - je glavni vizualni in medijski poudarek sejma. Nastajapostopoma iz produktov ali sestavnih delov produktov razstavljalcev.• tekmovalne delavnice - Namen teh tekmovanj je na določeno temo izdelati čimbolj izvirne izdelke, ki združujejo umetnost in tehnologijo. Ključni prispevekdelavnic je vključevanje različnih skupin in posameznikov, ki lahko tudi ljubiteljskodelujejo na tem področju• veliki oder je namenjen za množične koncerte, ki se bodo odvijali po sejmu• glavna kavarna in restavracija sta na ploščadi, sicer pa je kavarniška ponudbapomembni del vseh prizoriščnih postorov za neformalna druženja,za boljša sodelovanja• "deponija" tehnologije namenjene za reciklažo, ki vir za izdelavo virtualneinštalacije in tudi izdelkov, ki se bodo delali v delavniciV objektih gospodarskega razstavišča• klub je prizorišče, kjer se komunicira v manjšem krogu, kjer se razpravlja o aktualnihstrokovnih temah.• odprti oder - bo omogočal posebno odmevne predstavitve inovativnih tehnološkihrešitev razstavljavcev, razprave s posebnimi gosti, debate z naprednimi misleci,obiske slavnih osebnosti, gledališke igre, skeče, …• multimedijske projekcije• "big sreen" kot osrednji prikaz produkcije medijskega središča in oglasov, sistemmanjših display-ev s podobno produkcijo kot "big sreen"• dvorane oziroma izobraževalni prostori so pomembni sestavni del telecentrain njegovih motivacijskih aktivnosti. Še zlasti pomembne so manjše učilnice zakratka izobraževanja, ki so razporejene po posameznih prizoriščih• odklop kot relaksacijski prostor nasproti intenzivnim IKT okoljem• igre kot pomembna motivacijska dejavnost (šahovski turnir,…)• vladne in nevladne vsebine: e-zaposlovanje, e-uprava, IKT in trajnostnirazvoj, mednarodno sodelovanje …• info središča: prostori za pretežno nekomercialne vsebine (nevladne organizacije)in tudi za komercialne, ki ne trajajo ves čas sejma.Zunaj gospodarskega razstavišča• info točke pomembna prizorišča Hevreka sejma se nahajajo zunaj gospodarskegarazstavišča, na raznih lokacijah v mestnih središčih (LJ, MB, KP,…),kjer se poleg informiranja občasno odvija tudi program.Sejemski dogodki, IKT infrastruktura, medijsko središče in prizorišča omogočajoudeležencem prireditve glede na njihov specifični interes razširitev in obogatitevsejemske ponudbe:• večja preglednost sejma in bolj interaktivno sodelovanje s proizvajalci (prekmoderatorjev, info središč, …)• boljša informiranost prek svetovanja, možnost priti do rešitev• socialne vsebine kot spodbuda za vključitev• družabni dogodki širšega pomena• možnost udeležbe na tekmovanjih - ozaveščanje in vključitev procesa recikliranjaodslužene IKT.ZaključekPo napovedih organizatorjev bo letošnji sejem HEVREKA! pomenil tudi preporodsejemske dejavnosti v Ljubljani. Množica novosti bo prinesla večjo pojavnost inboljši stik razstavljavca z obiskovalci, s tem večje zadovoljstvo obeh in obet za šeboljši odziv v prihodnosti.AAVTOMATIKA 55/2005 13

Protieksplozijska zaščita v prašnem okoljuEksplozija premogovnega prahuProtieksplozijskazaščita v prašnemokolju - 2. delAvtor: Vili Granda, uni. dipl. ing. el., Elsing d.o.o.Vprvem delu članka smo spoznali vzroke za nastanek eksplozij inosnovne parametre, ki jih srečujemo pri analizi v prašnem eksplozijskoogroženem okolju. V drugem delu pa se bomo posvetili zaščitielektričnih naprav, ki jih lahko v takšnem okolju uporabljamo.Električne naprave sicer ne sodijo med najpogostejši vir vzrokov za nastanek eksplozijev prašnem Ex okolju, vendar je njihova uporaba kljub vsemu zakonskopredpisana. V prejšnjih letih so za prašno Ex okolje veljali isti pogoji kot za plinsko,saj razlike med njima niso bile dovolj poznane oziroma raziskane. Šele z uveljavitvijonove evropske direktive je prišlo med njima do jasnega razločevanja.Zahteve za električne napraveZa začetek najprej poglejmo, kakšne zahteve za določeno kategorijo naprav določanova zakonodaja 94/9/ES za električne naprave v industrijskem okolju (citiranjedirektive ATEX 100a oz. ATEX 95 - PRILOGA II: BISTVENE ZDRAVSTVENEIN VARNOSTNE ZAHTEVE V ZVEZI Z NAČRTOVANJEM IN IZDELAVO OPRE-ME IN ZAŠČITNIH SISTEMOV, NAMENJENIH UPORABI V POTENCIALNOEKSPLOZIVNIH ATMOSFERAH):2.1 Zahteve, ki se uporabljajo za opremo v kategoriji 1 skupine opreme II2.1.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo mešanice zraka/prahu2.1.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da vžiga mešanice14 55/2005AVTOMATIKA

Protieksplozijska zaščita v prašnem okoljuzraka/prahu ni niti v primeru redkih naključnih dogodkovv zvezi z opremo. Opremljena mora biti z zaščitnimisredstvi, tako da:- pri okvari enega od zaščitnih sredstev vsaj neodvisnodrugo sredstvo daje zadostno raven zaščite ali- da je zagotovljena zadostna raven zaščite pri dvehnapakah, do katerih pride neodvisno ene od druge.2.1.2.2 Po potrebi mora biti oprema načrtovana tako, dalahko prah vstopa vanjo ali uhaja iz nje samo naizrecno določenih mestih. To zahtevo morajo izpolnjevatitudi vhodi za kable in priključni deli.2.1.2.3 Temperatura površine delov opreme mora biti znatnopod vnetiščem predvidljivih mešanic zraka inprahu, da se prepreči vžig prašnih usedlin.2.1.2.4 Kar zadeva varno odpiranje delov opreme, se uporabljazahteva iz 2.1.1.3. (Oprema mora biti načrtovanatako, da je mogoče odpreti njene dele, ki solahko viri vžiga, le v stanju neaktivnosti oziroma vvarnih razmerah. Če opreme ni mogoče deaktivirati,mora proizvajalec na njen odpiralni del pritrditiopozorilno oznako.)2.2 Zahteve za kategorijo 2 skupine opreme II2.2.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo mešanicezraka/prahu2.2.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, daprepreči pojav vžiga mešanice zraka/prahu tudi pripogosto pojavljajočih se motnjah ali napakah v delovanjuopreme, ki jih je treba običajno upoštevati.2.2.2.2 Kar zadeva površinsko temperaturo, se uporabljazahteva iz 2.1.2.3 (Temperatura površine delov oprememora biti znatno pod vnetiščem predvidljivihmešanic zraka in prahu, da se prepreči vžig prašnihusedlin).2.2.2.3 Kar zadeva zaščito pred prahom, se uporablja zahtevaiz 2.1.2.2 (Po potrebi mora biti oprema načrtovanatako, da lahko prah vstopa vanjo ali uhaja iznje samo na izrecno določenih mestih).2.2.2.4 Kar zadeva varno odpiranje delov opreme, se uporabljazahteva iz 2.2.1.3 (Oprema mora biti načrtovanatako, da je mogoče odpreti dele opreme, ki so lahkoviri vžiga, le v stanju neaktivnosti oziroma prekustreznih zapornih sistemov. Če opreme ni mogočedeaktivirati, mora proizvajalec na njen odpiralni delpritrditi opozorilno oznako).2.3 Zahteve, ki se uporabljajo za opremo v kategoriji3 skupine opreme II2.3.2 Eksplozivne atmosfere, ki jih povzročajo mešanicezraka/prahu2.3.2.1 Oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, dase mešanice zraka/prahu ne morejo vžgati ob predvidljivihvirih vžiga, ki se lahko pojavijo med normalnimdelovanjem.2.3.2.2 Kar zadeva površinske temperature, se uporabljazahteva iz 2.1.2.3 (Temperatura površine delov oprememora biti znatno pod vnetiščem predvidljivihmešanic zraka in prahu, da se prepreči vžig prašnihusedlin).2.3.2.3 Oprema, vključno s kabelskimi vhodi in priključnimideli, mora biti izdelana tako, da ob upoštevanju velikostidelcev prah ne more tvoriti eksplozivnih mešanicz zrakom niti se nevarno kopičiti v notranjostiopreme.Vrste protieksplozijske zaščite v prašnemEx okoljuPoglejmo še, katere vrste protieksplozijske zaščite električnihnaprav v prašnem Ex okolju predvidevajo standardi stega področja:Slika 1 - Vrsta zaščite električnih naprav v eksplozijskoogroženem prašnem okoljuVrsta zaščite "tD"V evropskem prostoru predstavlja ustrezna mehanskazaščita osnovni princip za zagotavljanje ustrezne protieksplozijskezaščite električnih naprav v prašnem Ex okolju. Zato vrsto zaščite obstaja evropski standard EN 50281-1-1, kise ukvarja predvsem z ohišji električnih naprav. Razlikujemed dvema stopnjama zaščite:• prašnotesno tesnenje - zaščita pred vdorom prahu: zauporabo naprav v conah 20 in 21 (tudi 22 v primeru električnoprevodnega prahu);• zaščita pred nanosom prahu: za uporabo naprav v coni22 (pri električno neprevodnem prahu).Zaradi tega sta bistveni sestavini te vrste protieksplozijskezaščite omejevanje temperature na površini električne napravein zaščita pred vdorom prahu oziroma njegovim nanosomna njeni površini. V praksi se je pokazalo, da ima določenvpliv tudi material, iz katerega je narejeno ohišje električnenaprave, kjer so se kot ustrezni materiali pokazalikovine (jeklena pločevina, aluminij), steklo in umetne oziromaplastične snovi. Ob izboru kovinskega ohišja moramobiti pozorni na njegove lastnosti pri nižjih temperaturah, kjerlahko kovine spremenijo določene lastnosti in že same posebi predstavljajo določeno nevarnost (npr. pri vsebnostimagnezija v aluminiju nad 6 odstotkov se lahko pojavljajoiskre ob zmrzovanju pri višji relativni vlažnosti). Pri izboruplastičnih ohišij pa moramo biti pozorni predvsem na njihovoobstojnost pri višjih temperaturah.Vsako ohišje je praviloma sestavljeno iz osnovnega dela inpokrova. Med njima je zračna reža, ki jo zavarujemo z ustreznimtesnilom, zato so tudi tesnila in material, iz katerega soizdelana, eden bistvenih elementov pri tej vrsti protieksplozijskezaščite.AVTOMATIKA 55/2005 15

Protieksplozijska zaščita v prašnem okoljuKabelski uvodi so lahko izvedeni preko klasičnih uvodnic vprotieksplozijski zaščiti "Ex e" /povečana varnost/, ob čemermoramo biti pozorni na mehansko zaščito teh elementov. Zanaprave kategorije 1D in 2D je namreč predpisana mehanskazaščita IP 6X, torej IP 54 ne zadošča več.Pozorni moramo biti tudi na morebitno iskrenje zaradi izenačevanjapotencialov med ohišjem naprave in ozemljitvijo.Tega problema ne srečujemo pri ohišjih iz umetnih mas, sopa pogosti pri uporabi kovinskih materialov. Toda tudi pri plastičnihohišjih so vijaki in spojni elementi običajno kovinski,kar prav tako lahko predstavlja potencialno nevarnost.Prav zaradi tega obseg preizkusov in testiranj za določeneelektrične naprave obsega tudi elemente, ki jih pri uporabi vplinskem Ex okolju ne srečujemo oziroma ne potrebujemo.Zato lahko ob podrobnejši primerjavi med plinskim in prašnimEx okoljem dejansko ugotovimo razlike, ki povsem upravičenopogojujejo povsem lastni pristop tako na nivoju zakonodajekot praktične uporabe pri protieksplozijski zaščiti zadoločeno vrsto okolja.Vrsta zaščite "pD"Zaščita električnih naprav z nadtlakom je primerna pri večjihstikalnih blokih oz. omarah, uporaba te vrste protieksplozijskezaščite pa je dovoljena le v conah ogroženosti 21 in 22(ne pa v 20), kjer je potrebno pred vzpostavitvijo te vrstezaščite notranjost stikalnega bloka primerno očistiti (morebitninanos prahu med stanjem mirovanja bi pri pretoku zrakaob zagonu lahko že sam po sebi pomenil grožnjo za nastanekeksplozije). Zaradi tega so predvideni določeni ukrepi(predvsem čiščenje notranjosti) tudi med morebitnim izpadomnaprave oz. izgubi nadtlaka v njeni notranjosti.Vrsta zaščite "iD"Protieksplozijska zaščita "lastna varnost" ustreza standarduIEC 60079-11 (enako kot pri plinskem Ex okolju), kjer sodoločene tudi omejitve lastnovarnih tokokrogov:• električni tokokrogi morajo ustrezati skupini II B, s čimerse izognemo morebitnim pojavomvirov vžiga kot so npr. iskre;• običajna zahteva po mehanski zaščitije IP 6X (ali pa zalito z umetno maso),tako da prah ne more ogrozitipovezav ali kritično zmanjšati razdaljepreskoka med posameznimi potenciali;• dodatna omejitev moči za vse elementev lastnovarnem tokokrogu, kine morejo biti dodatno varovani (npr.sonde);• dodatna omejitev temperature na površininaprav, katerih moč presegaomejitev po standardu IEC 61241-0.Vrsta zaščite "mD"Protieksplozijska zaščita "zalivanje z umetno maso" skladnoz IEC 61241-18 ustreza podobni zaščiti v plinskem Ex okolju,vendar se pripravljajo dodatne smernice za njeno uporabo,ki bodo v naslednjih letih bolj jasno opredelile način njeneuporabe.Slika 2 - Nanos prahuSklepProtieksplozijska zaščita v prašnem eksplozijsko ogroženemokolju šele pridobiva na svoji veljavi, tako da so usmeritve instandardi na tem področju šele na začetku njihovega razvoja.Upamo lahko, da bodo nova določila na osnovi zakonodajein standardov kljub vsemu kmalu pripravljena, tako dabo področje celovito zadovoljivo urejeno. Zaradi tega bomotudi pri nas spremljali novosti na tem področju tehnične regulativein o vseh merodajnih spremembah pripravili tudi ustrezneinformacije.Prepričani smo, da na ta način pomagamo vsem, ki se s tempodročjem ukvarjajo oziroma se pri svojem delu srečujejo sprašno eksplozijsko ogroženim okoljem.APotrebno je vedeti, da standardizacijana področju lastne varnosti v prašnemEx okolju še ni zadovoljivo urejena, takoda lahko v naslednjih letih pričakujemoše nove predpise s tega področja.16 55/2005AVTOMATIKA

FREKVENČNI PRETVORNIKI V VODNEM GOSPODARSTVUFrekvenčni pretvorniki vprocesih vodnega gospodarstvaAvtor: Klemen Resman univ. dipl. inž., Metronik d.o.o.Zahteve po vse večji kakovosti in zanesljivosti procesov na eni ter potreba popovečani učinkovitosti s stališča rabe energije na drugi strani narekujejo uporabofrekvenčno reguliranih pogonov na področju distribucije in ravnanja z vodami.Posledično je bila med leti 1997 in 2004 v svetu na tem segmentu zabeleženaveč kot 50% rast prodaje frekvenčnih pretvornikov. V nadaljevanju podajamonekaj osnovnih informacij o sistemih ravnanja z vodami in navajamo, kje v tehsistemih se pojavljajo frekvenčno regulirani pogoni. Tipično situacijo v vodnem gospodarstvuprikazuje slika 1, kjer je prikazan celoten potek procesov ravnanja z vodami.Slika 1Zagotavljanje pitne vodeEnostaven proces zagotavljanja pitne vode prikazuje slika2. Najprej se s pomočjo črpalk neprečiščena voda prečrpado lokacije, kjer se kemično in aeracijsko obdela. Pripravljenapitna voda se nato preko shranjevalnikov distribuira vvodovodnem sistemu. Pri tem se s frekvenčno reguliranimipogoni srečamo že na samem črpališču, kjer so črpalke spomočjo frekvenčnih pretvornikov regulirane glede na trenutnoporabo vode. Frekvenčno regulirani pogoni so prisotnitudi pri doziranju kemikalij v procesu kemične obdelavevode, s čimer se zagotavlja čim manjša poraba kemikalij,usklajena s trenutno porabo vode. Preden se preko frekvenčnoreguliranih črpalk voda distribuira do odjemnikovse s pomočjo puhal (frekvenčno regulirani ventilatorji) zagotoviše potrebna vsebnost kisika v vodi.Ravnanje z odpadnimi vodamiOdpadne vode se v sodobnih vodnih gospodarstvih zbirajona zbirališčih znotraj čistilne naprave. Proces se nadaljujedo stopnje, ko očiščeno vodo lahko oddamo nazaj v okolje.Frekvenčno regulirani pogoni v sklopu mehanskegapredčiščenja s pomočjo grobih in finihgrabelj iz odpadne vode odstranijo grobedelce in grobo očiščena odpadnavoda se preko frekvenčno reguliranihčrpalk prečrpava naprej na stopnjo biološkegačiščenja. Namen biološkegačiščenja odpadnih vod je, da bakterijein mikroorganizmi raztopljene in suspendiranesnovi organskega izvora predelajoin se skupaj s produkti presnoveizločijo v mulju. Vnos zraka, ki je potrebenza aktivnost biomase, poteka s pomočjofrekvenčno reguliranih pogonovv puhalih prek membranskih difuzorjev,vgrajenih na dnu bazena. Potopna mešalaso nameščena v vseh conah biološkegabazena, da vzdržujejo mešanjein preprečujejo usedanje blata na dnu.Odvečno blato iz bioloških bazenov črpamona obdelavo blata, kjer se s flotacijo z raztopljenimzrakom in s centrifugiranjem vrši sušenje blata. Tudi pri zagotavljanjuzanesljivih in varčnih procesov v tej zadnji fazi jenujna uporaba frekvenčno reguliranih pogonov. Smrdečzrak iz pokritih delov objekta predčiščenja in objekta za obdelavoblata frekvenčno reguliran ventilator nenehno črpa inga uvaja v zaporedni sistem dveh pralnih stolpov.Slika 2AVTOMATIKA 55/2005 17

FREKVENČNI PRETVORNIKI V VODNEM GOSPODARSTVUZakaj uporabiti frekvenčno regulirane pogone in trendi natem področjuNajpogostejši razlogi za uporabo frekvenčno reguliranih pogonov so zahteve pooptimalnejši rabi energije (regulacija pogonov glede na trenutne zahteve po pretokuali tlaku v sistemu) ter podaljševanje življenjske dobe sistema (zmanjšanjemehanskih stresov v sistemu zaradi zvezne regulacije pogonov). Poleg tega spomočjo vključevanja frekvenčnih pretvornikov v centralni nadzorni sistem prekokomunikacijskih povezav dosegamo tudi višjo stopnjo integralnosti sistema. Kerso v procesih gospodarjenja z vodami frekvenčni pretvorniki zelo pogosto uporabljeni,so posamezni proizvajalci razvili posebne rešitve, namenjene uporabi na tempodročju. Tako so določene funkcionalnosti, ki so bile pred tem realizirane nanivoju krmilnika, zdaj omogočene že direktno na nivoju pogona (motor-frekvenčnipretvornik). Omenjena dejstva kažejo, da se bo uporaba frekvenčno reguliranihpogonov s prigrajenimi namenskimi rešitvami za uporabo v vodnem gospodarstvuv prihodnje še povečevala.Frekvenčni pretvorniki VaconEno vodilnih podjetij v razvoju frekvenčnoreguliranih pogonov je finski Vacon.Vrednote, na katere prisegajo pri Vaconuso vrhunska kakovost, skrb za uporabnikain okolje, hitra in učinkovita distribucijater kvaliteten servis. Od ustanovitveleta 1993 pa do danes podjetje beležistrmo rast in zaseda tržni delež, primerljivz vodilnimi svetovnimi proizvajalci.Najnovejša družina frekvenčnih pretvornikovVacon NX (za moči od 0,25kW do3MW) je zasnovana na osnovi najnovejšihtehnoloških dognanj in poleg klasičnegaU/f krmiljenja omogoča tudi vektorskokrmiljenje. Le to se izkaže kotprednost ob vodenju pogonov z velikiminavori pri majhnih obratih. Vaconovi frekvenčnipretvorniki dosegajo izjemnomajhne harmonske tokove, saj napajalno napetost filtrirajo preko AC tuljav. Za področjevišjih frekvenc so njihovi produkti opremljeni z RFI filtri, ki ustrezajo EMCdirektivam, tako v primeru elektromagnetnih emisij v okolje kot odpornosti naelektromagnetne motnje. Odlikuje jih zaščita na prah in vlago (vsi modeli so dobavljiviv izvedbi IP54), enostavnost za uporabo, razširljivost (do 5 opcijskih vhodno/izhodnihkartic), modularnost in kompaktnost (izjemno majhne zunanje dimenzije).Dobavljive so razširitvene kartice za vse pomembnejše komunikacijske protokolev avtomatiki (Modbus, Profibus, LONworks,...).Frekvenčni pretvorniki Vacon se v svetu uporabljajo na najrazličnejših področjih.Pri svojih aplikacijah jih uporabljajo številni končni uporabniki, ki se ukvarjajo zavtomatizacijo. Svoje produkte Vacon združuje v posebne skupine namenskihrešitev za posamezna področja uporabe, ena od njih je tudi skupina rešitev zauporabo v vodnih gospodarstvih (Vacon Water Solutions).Kot glavne prednosti Vaconovi uporabniki navajajo veliko stopnjo modularnosti inrazširljivosti (tako v smislu programske kot strojne opreme), kompaktne dimenzije,odpornost na prah in vlago, prijaznost do uporabnika in nenazadnje tudi zelodostopno cenoVeč informacij o frekvenčnih pretvornikih na spletni strani www.metronik.si aliwater.vacon.com.A18 55/2005AVTOMATIKA

NAPAJALNI SISTEMINa prvi pogled se zdi, da razvoj stikalnih napajalnikov ni tako dinamičen, kot tovelja za druge veje elektronike in močnostne elektronike. Vendar se moramo ozretisamo nekaj let nazaj in se vprašati,koliko je meril v širino trifazni napajalnikza DIN letev za npr. 20 A izhodnegatoka. V letu 1997 je ta dimenzijaznašala 220 mm, sedaj pa pri novi serijiDimension Q širina znaša borih 65mm. Gre za 480 W nazivne moči! Tudipri enofaznem napajalniku 10 A je od160 mm prišlo do shujšanja na 60 mm.Novi PULS stikalninapajalniki serijeDIMENSION QZnova korak pred konkurenco ...Avtor: Damjan Štokelj, Robotina d.o.o.Napajalniki so srce vsakega krmilnega sistema ali instalacije. Čeodpovedo, prihaja do zastojev proizvodnje, izgube sarže ali drugihnapak, nastali stroški pa so običajno vedno visoki. Zato je zanesljivostnapajalnikov izjemnega pomena.Pri Pulsu, proizvajalcu najbolj dovršenih stikalnih napajalnikov, so predstavilinovo serijo Dimension Q, ki je že na voljo tudi na slovenskem tržišču.Pri načrtovanju in razvoju zanesljivih napajalnikov igra najpomembnejšo vlogoizkoristek oz. električne izgube, ki neposredno vplivajo na dvig temperature vnapajalniku. Najresnejša posledica je gretje elektrolitskih kondenzatorjev, katerihživljenjska doba je neposredno odvisna od delovne temperature. Velja namrečpravilo, da dvig temperature za 10° C razpolovi življensko dobo elektrolitskegakondenzatorja.Načrtovalci pri PULS-u so se spopadli z nalogo, kako že dosedaj najzanesljivejšeizdelke še izboljšati, torej povišati izkoristek in hkrati vgraditi izboljšave kot je aktivnakorekcija faktorja moči (PFC), aktivno filtriranje prehodnih pojavov ter učinkovitejšeomejevanje vklopnega tokovnega sunka.Prvi v razvojuToda kako so v razvoju PULS doseglitakšno drastično zmanjšanje dimenzij?Seveda s povečanjem izkoristka inposledičnim zmanjšanjem toplotnihizgub. Zaradi tega je lahko oddaljenostmed komponentami manjša in celotennapajalnik je seveda manjši. Zaradimanjšega segrevanja pa je tudi življenjskadoba napajalnika daljša.Katere prijeme so torej uporabili načrtovalcipri PULS-u za zmanjšanje izgubin podaljšanje življenske dobe? Naj jihnaštejemo le nekaj:• popolnoma nova topologija vezja;optimizirani funkcijski sklopi,• iz vezja so izginili NTC upori, ki v klasičnivezavi služijo za omejevanjevklopnega tokovnega sunka, se pamed delovanjem segrejejo tudi do170°C. Pravi grelci! Nadomestili sojih polprevodniki, ki jih je tudi enostavnejehladiti,• večje polprevodnike je nadomestiloveč manjših v paralelni vezavi. Večmanjših komponent se namreč zaradivečje površine ne segreje tolikokot ena sama. Enako velja tudi zainduktivne komponente v vezju,• modeliranje termo-električnih karakteristiks pomočjo termovizije,• uporaba najkvalitetnejših komponent,predvsem elektrolitskih kondenzatorjevz garantirano življenjskodobo (npr. 10.000 h pri 105° C) inmaterialov, npr. termičnih podložk izaluminijevega oksida.Najmanjši na tržiščuNapajalniki iz PULS-a so zares najmanjšina tržišču, saj lahko v večini primerovna prostor, predviden za en klasičenstikalni napajalnik vgradimo karAVTOMATIKA 55/2005 19

PULS STIKALNI NAPAJALNIKI SERIJE DIMENSION Qdva. PULS s tem postavlja nov standard,ki je pomemben v času, kopostajajo krmilja vse bolj kompaktna,razdrobljena in distribuirana.Prvič specificirana življenjskadoba napajalnikaŽivljenjska doba celotnega napajalnikaje v grobem najbolj odvisna od življenjskedobe elektrolitskih kondenzatorjev,kot najbolj občutljivih elektrokemičnihelementov. PULS tukaj napraviedinstven korak naprej in v tehničnihkarakteristikah novih napajalnikov DimensionQ podaja minimalno življenjskodobo (min. lifetime) elektrolitov. Taznaša min. 50.000 h za trifazne napajalnikemoči 180 do 480 W pa do89.000 h pri modelih moči 180 W. Tovelja za obratovanje pri temperaturi+40° C in pri polnem, nazivnem bremenu.Pri celodnevnem obratovanjupri stalni temperaturi +40° C to pomenikar približno 6 oz. 10 let!Korekcija faktorja močiZ vgrajeno aktivno korekcijo faktorjamoči le-ta dosega vrednost med 0,91in 0,99. V praksi to pomeni več izkoristkamoči in s tem manjšo obremenjenostvodnikov in ostale instalacijskeopreme.BONUS-PowerTako so pri PULS-u poimenovali dodatnorezervno moč, ki je na voljo za določenčas. To odpravlja potrebo popredimenzioniranju napajalnika zaradipredvidenih kratkotrajnih obremenitev.Zaradi tega tudi ni potrebe, da bibil napajalnik večji in dražji, kot je tozares potrebno. Tipična preobremenitev150% je na voljo 4 sekunde, lahkopa na primer traja do 11 s, če je preobremenitev110%. Po preteklem časuse tok spusti na nazivno vrednost,izhodna napetost pa se zniža na ustreznovrednost. Taka izhodna karakteristikadeluje tudi pri vzporedno priključenihnapajalnikih. Hkrati so elektrolitskikondenzatorji dovolj močni,da zagotovijo tok, ki v primeru kratkegastika v eni izmed vej napajanja izključisekcijsko varovalko.Brez nastavitev, stikal, mostičkovali vijakovNapajalniki PULS Dimension Q so prvitudi v enostavnosti uporabe. Na njihni stikal ali mostičkov za preklop napetostnegaobmočja. Enofazni modelidelujejo pri vhodnih napetostih od 85do 276 VAC, kratkotrajno (0,2 s) jih nezmoti niti padec napetosti na 60 VACali porast na 300 VAC. Lahko jih priključimotudi na enosmerno napetostmed 88 in 375 VDC. Trifazni modelipa delujejo med 323 in 552 VAC ter450 in 780 VDC.Priključne sponke so vzmetne, s priključitvijobrez vijačenja. To velja takoza vhodne kot za izhodne sponke.Slednje so podvojene, tako da imamoza vsak pol po dve sponki. Priključitevin zagon napajalnika je tako kar najhitrejši.Zanesljiv, v širokem temperaturnemobseguNazivno temperaturno območje delovanjaje od -25° C pa do +60° C. Vtem območju napajalnik PULS DimensionQ deluje s polno močjo, v območjuod +60° C pa do +70° C pa jepotrebno zmanjšati obremenitev (derating2,5%/°C). Tudi pri najnižji temperaturije zagon napajalnika zanesljivin hiter, brez "poskokov".ZaključekNapajalniki PULS Dimension Q postavljajonov standard na področju stikalnihnapajalnikov, predvsem na področjuizkoristka, zanesljivosti in življenjskedobe.Tehnične informacije: www.puls-dimension.com.A20 55/2005AVTOMATIKA

AVTOMATIZACIJA V ZAHTEVNIH OKOLJIHSIPLUS extremeKjer šteje zanesljivost. Vaš partner pri zahtevnih okoljih.Avtor: Danijel Krašovec; Siemens A&D ASProKo standardni produkti ne zadostujejo več, je najboljša rešitev uporaba "SIPLUS extreme" -produkti s področja avtomatizacije in pogonske tehnike. Ponudimo vam lahko nadgrajene standardneprodukte in sistemske rešitve za težke ter zahtevne pogoje operacij: od ekstremnovročih pa do ledeno hladnih pogojev. Vse to zato, ker kakovost ne sprejema kompromisov.Vedno primerna oprema - tudi za ekstremne pogojeČe želite hitre in hkrati zanesljive aplikacije, potrebujete pravozaščito sistemov za področje avtomatizacije ter pogonskotehniko. Na voljo imamo elektronske module, napravein sisteme, ki so zmožni delovanja v ekstremnih pogojih.Kjer je visoka temperatura, vlaga, vibracije, prah ali agresivnookolje, skratka ekstremni pogoji, vam mi ponujamo pravorešitev. Ena od rešitev so posebni premazi elektronskihelementov s čemer vam zagotovimo varno delovanje neglede na vremenske pogoje. Tako za ekstremno vroča alipa ledeno mrzla okolja.AVTOMATIKA 55/2005 21

AVTOMATIZACIJA V ZAHTEVNIH OKOLJIHPrava obramba na vsak napadVčasih že zadostuje obramba v obliki "tried-and-tested".Vendar je potrebno razmišljati tudi na kaj novega. Generalnouporabljamo časovno preizkušene "Automation &Drives" standardne produkte. Ponudba obsega celotne rešitveza vaše zahteve. Kot del "Siemens Automation & Drives"program SIPLUS extreme nadzira celoten proces. Produktneinformacije so odprte in na voljo uporabnikom. Pravtako vam svetujemo in podpiramo pri razvijanju sistemov.Vaše koristi izvirajo iz standardnega upravljanja, prijaznekonfiguracije, hitre montaže in zagona, standardne dokumentacije,standardnih programskih orodij ter nadgradnjestandardnih produktov. Za izdelke in njihove lastnosti vamponujamo običajno garancijo.Področje uporabe"SIPLUS extreme" produkte lahko uporabimo v sistemihavtomatizacije in procesne tehnike, kjer so povečane zahteveokolja:• razširjeno območje delovne temperature,• povečana kondenzacija in relativna vlažnost,• povečane mehanske obremenitve,• neobičajna ozračja (klorovi sulfati,…),• različna napetostna nestandardna območja,• zahteve po višjih razredih zaščite.V "EX" aplikacijah (potencialnoeksplozivno okolje)smo uporabili ET200iS enotoin izpolnili dodatne zahtevepo delovanju v EX področjucone 1.Aplikacijo v rafinerijskih področjih smo opremili s SIPLUSextreme obliko za preklopne omare z razredom zaščite IP67/NEMA 4x (nerjaveče jeklo).Področje uporabe je zelo široko. SIPLUS extreme produkteuporabimo lahko v osnovni industriji, procesni, kemičniindustriji, transportnih sistemih, rafinerijah,…Tehnične zahteveV papirni industriji smo z uporabo "SIPLUS extreme" modulovdosegli v proizvodnji liniji zaščito proti koroziji (H2S).ReferenceNa vozilih za zimsko vzdrževanje smo zagotovili zahtevepo varnem delovanju v območju nizkih temperatur, zaščitozoper kondenzacije in odpornost proti vibracijam.V transportnem sistemu smo uporabili SIPLUS extreme(LOGO! Siplus extreme) z razširjenim temperaturnim območjem(-25 do 70°C ). Izboljšali smo zaščito zoper kondenzacijoin izpostavljenosti vetra. S standardnimi moduli teh posebnihzahtev nismo mogli zagotoviti.Več informacij dobite na : www.siemens.com/siplus.A22 55/2005 AVTOMATIKA

AVTOMATIKA 55/2005 23

AVTOMATIZACIJA V INDUSTRIJIIzvedba S88 sistema vodenjas klasičnimi orodjiAvtor: mag. Erik Ott, Metronik d.o.o., erik.ott@metronik.siSklasičnimi orodji je bil realiziran sistem vodenja šaržnega procesa, načrtovanz uporabo standarda ISA S88.01 (SIST EN 61512-1:2001). Gre za šaržni procesbiosinteze rekombinantnih zdravil v farmacevtski industriji. Strojna opremaprocesa obsega več kot 40 enot, ki skupaj uporabljajo preko 2100 vhodno/izhodnihsignalov sistema vodenja. Omenjena oprema je razdeljena v več procesnih celic, v katerihso enote (tipično posode) nadalje klasificirane v tipske razrede.Izvedene S88 rešitve s klasičnimi orodjiV nadaljevanju so na kratko predstavljene nekatere rešitvesistema vodenja, s katerimi se zagotavlja določene funkcionalnosti,ki jih sicer nudijo specializirana orodja, kot je n.pr.Proficy Batch Execution proizvajalca GE Fanuc.Recepturni modelUporabljen recepturni model kot najmanjši element recepturedefinira operacijo, medtem ko specializirana orodja kotnajmanjši element recepture uporabljajo fazo. Sekvenčenseznam operacij tvori recepturo Postopek enote. Postopkienote v poljubni paralelno sekvenčni strukturi tvorijo najvišjinivo recepture Postopek (glej sliko 1).numeričnih in tekstovnih vrednosti podpirajo tudi enumeracije.Tako uporabnik namesto vrednosti 0/1 vidi ustrezenopis, npr. 0-Kisli detergent/1-Bazični detergent. Orodje podpirat.im. zakasnjene parametre (eng. Deffered). Vrednostparametra, ki se v recepturi določi kot zakasnjen, se dokončnodoloči ob razpisu šarže, kar lahko pripomore kzmanjšanju nabora potrebnih različnih receptur. Postopekenote se lahko definira kot splošen (eng. Class based) in sekot tak izvaja na katerikoli konkretni enoti istega razreda.Konkretna enota izvajanja se določi ob razpisu šarže.Slika 1 - Primerjava procesnega modela (povezava recepturein opreme) specializiranih orodij in sistema vodenja,izvedenega s klasičnimi orodjiOrodje za kreiranje receptur je namensko izdelano z uporaboMS.NET razvojnega okolja. Gre za SQL strežnik/odjemalecaplikacijo. Postopek enote se gradi z dodajanjem operacijv sekvenčni, tabelarični seznam. Glede na razred enote,za katero se receptura gradi, je nabor operacij ustreznoomejen. Ob dodajanju nove operacije v recepturo, le ta privzamenastavitve parametrov, ki jih uporabnik lahko spreminjaznotraj predpisanih meja (glej sliko 2). Parametri polegSlika 2 - Izgled okna za urejanje postopka enote. Razvidenje sekvenčni seznam operacij in nastavitve parametrov eneod operacij.Receptura postopek se gradi tabelarično iz postopkovenote, ki so sekvenčno razvrščeni (ni grafične predstavitve).Da bi pridobili možnost paralelnosti postopkov, se vsakemupostopku dodatno določi njegova prioriteta. Postopki z enakoprioriteto se lahko izvajajo sočasno, pri čemer morajo bitivsi postopki z višjo prioriteto uspešno zaključeni.Ob razpisu šarže se za izvajanje izbere receptura na nivojupostopka, s čimer so razpisani tudi v njej navedeni postopkienote. Posamezni postopki enote se nato z ročno akcijona nadzornem sistemu naložijo na krmilnik.24 55/2005AVTOMATIKA

VODENJE ŠARŽNEGA PROCESAS88 krmilna logikaZa izvajanje postopka enote na krmilniku skrbi namenskorazviti program. Omenjeni program skrbi za sekvenčnopoganjanje operacij recepture in za pravilno izvajanje logikediagrama prehajanja stanj (ukazi, stanja). Da bi doseglisočasnost izvajanja, se tipične sočasne faze (temperiranje,mešanje, vodenje tlaka) izvajajo kot elementi osnovnegavodenja. Posamezne operacije jih aktivirajo/deaktivirajoglede na svojo parametrizacijo.Upravljanje procesa poteka preko PLC konzol, razporejenihznotraj obrata. Operaterji na teh konzolah zaganjajo razpisanepostopke enote, spremljajo izvajanje ter upravljajo zoperacijami (potrjujejo alarme/sporočila, vnašajo zahtevanepodatke o izvedenih ročnih akcijah,...).Elektronski zapisi šaržeOperacija kot najmanjši element recepture predstavlja tudiosnovo elektronskih zapisov šarže. Kot rezultat svojegaizvajanja izračuna t.im. poročilne parametre, ki jih namenskorazviti gonilnik ob zaključku recepture iz krmilnika prenesev SQL podatkovno bazo (glej sliko 3). Na SQL odjemalcuse generira poročilo o izvajanju postopka enote, kipoleg administrativnih informacij (delovni nalog, šifra recepture,čas razpisa, uporabnik...) navaja tudi kronološko izvedeneoperacije z njihovim časom trajanja, recepturnimi inporočilnimi parametri, dogodki ter alarmi. Seznam izvedenihpostopkov enote je naveden v višjenivojskem poročilu oizvajanju postopka.Slika 3 - Mehanizem generiranja elektronskih zapisov šaržePrimerjava klasičnih in specializiranih orodijUporaba namensko razvitega orodja za kreiranje recepturomogoča večjo prilagajanje željam uporabnikov, enostavnejšointegracijo materialnega poslovanja ter ostalih funkcionalnosti,kot so tehtalna aplikacija, jemanje vzorcev intiskanje nalepk. Bistvena prednost uporabe klasičnih orodijje tudi v možnosti poenostavitev recepturnega modela terdoločenih poenostavitev v diagramu prehajanja stanj osnovnihrecepturnih elementov. Klasična orodja omogočajotudi uporabo ne-PC konzol. Slabost klasičnih orodij je predvsemv potrebni količini razvojnega dela za realizacijo funkcionalnosti,ki jo imajo specializirana orodja že vgrajeno.Prednost specializiranih S88 orodij je v široko sprejetih inuporabljanih konceptih, v najvišji meri fleksibilnosti receptur,in sicer na nivoju faz. Orodja imajo sistemsko rešene indodelane funkcionalnosti kreiranja in izvajanja receptur navseh nivojih ter funkcionalnosti upravljanja s šaržo (auto/ročni režim, sprememba koraka izvajanja, ročni zagon faz,arbitracije opreme na nivoju faz, elektronskih zapisovšarž,...).Dejavniki izbire med klasičnimi in specialnimiorodjiPri zasnovi sistema vodenja šaržnega procesa se je potrebnoodločiti med specializiranim in klasičnim orodjem. Pritem izstopajo nekateri dejavniki:• Zahtevana fleksibilnost procesa: Če proces zahteva visokofleksibilnost receptur, so specializirana orodja zaradifleksibilnosti na nivoju faz primernejša od klasičnih.• Velikost procesa in tipizacija opreme: Majhna stopnjapodobnosti opreme ne omogoča dobrega izkoristka tipskegapristopa specializiranih orodij. Majhna podobnostopreme je običajna pri majhnih procesih, kjer ni podvajanjaopreme (le ena linija). V teh primerih lastnosti specializiranihorodij niso izkoriščene, klasična orodja se zaradisvojih možnosti prilagajanja kažejo kot primernejša.• Zahteve po sterilizaciji in pranju opreme: Sterilizacija, pranjeopreme na mestu ter izvajanje tehnološkega procesazahtevajo izvajanje različne krmilne logike nad istim sklopomprocesne opreme. To v primeru uporabe specializiranihorodij rezultira v prekomernem povečevanju številafaz (ali dodatnem parametriranju).• Uporaba ne-PC konzol: Specializirana orodja običajnouporabljajo PC odjemalce. Ob zahtevi po drugačnih konzolah(PLC konzole) uporaba specializiranih orodij nimožna.ZaključekOpisan sistem vodenja je z uporabo klasičnih orodij udejanilbistveno prednost S88 pristopa, to je fleksibilnost recepturz ločitvijo modeliranja opreme procesa od tehnologije(modularnost receptur, večnivojske recepture, splošnerecepture, zakasnjeni parametri).Za vodenje šaržnih procesov klasična orodja predstavljajorealno alternativo specializiranim orodjem. Na izbiro orodjav največji meri vplivata zahtevana fleksibilnost receptur inmožnost tipizacije opreme. Tudi v primeru uporabe klasičnihorodij je uporaba standarda S88 smiselna.Zaradi načina razmišljanja, ki ga standard uvaja, je pomembno,da je njegova uporaba dosežena s konsenzom uporabnika,ki naj se aktivno vključuje v postopke načrtovanjasistema vodenja. V idealnem primeru se S88 pristop definirakot iztočnica projekta in uporablja že v fazi načrtovanjastrojne opreme procesa.Literatura[1] /, SIST EN61512-1:2001, prva izdaja, april 2001[2] E. Ott, PORT1: Funkcijska specifikacija sistema vodenja-Krovnidokument, September 2004Prispevek je nastal na podlagi predavanja 7. in 8. aprila2005 na 4. konferenci Avtomatizacija v industriji in gospodarstvuAIG'05 ter članka, objavljenega v zbornikukonference.AAVTOMATIKA 55/2005 25

HLAJENJENAPAJANJEInformacije: Matjaž Miškec, Rittal d.o.o.Nekoč je nekdo nekomu ponudil prst in ta mu je vzel roko…Nekoč je Rittal ponujal IT ohišja in kupci so kupovali IT ohišja…Sedaj Rittal ponuja IT ohišja in kupci potrebujejo RimatriX5...OHIŠJERittalova strateška predstavitev na letošnjem Hannoverskemsejmu CeBit05 s področja IT tehnologij je bila zamiselimenovana RimatriX5. Pri tej ideji, gre v osnovi zazdružitev petih različnih gradnikov v en skupen tehničnotehnološki sistem.Sedaj lahko Rittal svojim IT-uporabnikom in kupcemponudi sistem RimatriX5, ki združuje sledeče:1. osnovno IT ohišje,2. oskrbo ohišja z električno energijo,3. hlajenje ohišja,4. fizično in tehnično varovanje ohišja,5. daljinski nadzor in upravljanje ohišja preko spleta.Snovalci srednjih in velikih računalniških ali komunikacij-OhišjeRittal kot vodilni svetovni proizvajalec komunikacijskihomar in ohišij za namestitevpodatkovnih strežnikov, ponuja tudiobsežno paleto dodatne opreme in pribora.S tem so zastavljeni idealni pogojiza individualno izvedbo vaše IT- infrastrukture.Kar vam omogoči: več prostora, večjofleksibilnost, več varnosti.NapajanjeTa sklop vam zagotavlja konstantno, zanesljivoin varno oskrbo z električno energijo.Zajema razdelitev električne energijev komunikacijskih in strežniških ohišjih vtako imenovanim PDR ohišju — močnostnorazdelilno ohišje in PDM 19'' močnostnirazdelilni modul do 40 kW. Za učinkovitorazdeljevanje električne energije vohišju je namenjen tudi PSM močnostnisistemski modul, sestavljen iz tokovnezbiralke, modularne vtičnicne letve inaktivne modularne vtičnične letve z vgrajenimprikazovalnikom trenutne porabeelektričnega toka.26 55/2005AVTOMATIKA

SISTEM ZA ZAŠČITO, KLIMATIZACIJO IN NAPAJANJE RAČUNALNIŠKEGA CENTRAVARNOSTNADZOR +DALJINSKOUPRAVLJA-NJEskih centrov se dnevno srečujejo z vse hitrejšimi in zmogljivejšiprocesnimi, podatkovnimi, aktivnimi komunikacijskimiin mrežnimi enotami. Za doseganje visoko zastavljenihtehničnih lastnosti IT naprav in njihovo optimalno delovanje,pa so vse bolj pomembni pogoji v katerih bo tanaprava delovala in koliko časa bo delovala. RittalovRimatriX5 sistem, je odgovor ravno na ta drugi del. Sepravi da skušamo doseči, kar najboljše pogoje za pravilnodelovanje te visoko tehnološke in v večini primerov tudifinančno drage tehnologije.Vse pogostejša zahteva po električno eksaktnem in brezimprovizacij zasnovanem električnem razvodu, ki polnoobremenjen brez problemov zdrži tudi z nekaj 10 kW.Seveda pri tako velikih električnih porabah opreme takojnastopi tudi problem hlajenja takega ohišja. Mirne dušelahko pri tem rečemo, da potrebujemo za hlajenje IT ohišjanajmanj tako zmogljiv hladilni agregat, kot je toplotnihizgub v ohišju. In ker je toplotnih izgub v IT ohišjih ponavadiveliko, je tudi hladilni sistem temu primerno velik inustrezno zasnovan, da še dodatno toplotno ne onesnažujeIT prostora. IT ohišje v tem primeru odigra velikopomembnih vlog. Nuditi mora zanesljivo vgradnjo masnotežke opreme, zagotoviti mora zadovoljivo fizično zaščitoopreme, IP zaščito, ki je pomembna zaradi pravilnega hlajenjaohišja in konec koncev, biti mora tudi oblikovnozasnovano po zadnji modi.Brez daljinskega nadzora in upravljanja, spremljanja fizikalnihdogajanj preko mrežnih komunikacij ter spleta sidanes, tako ali drugače, ne moremo več predstavljatisodobnega IT prostora ali ohišja.VarnostTehnicno varovanje IT-ohišja, je enaod bistvenih lastnosti za dosegovisokega varnostnega nivojacelotne IT- infrastrukture. Signalnesvetilke, senzorji temperature, dimain vibracij, najmodernejše rešitvekontrole vstopa in testirane rešitveza zašcito pred požarom, zanesljivovarujejo ohišje pred nezaželenimikvarnimi vplivi.Nadzor in daljinskoupravljanjeEnostavno upravljanje in popolnipregled nad dogajanji znotraj ohišij:Modularni nadzor in daljinskoupravljanje preko mrežnih povezavtrajno znižuje stroške delovanja invzdrževanja v delovnem procesu indviguje možnosti nadzora in upravljanja.Modularni koncept CMC-TCnadzora, merjenja in upravljanjazmanjšuje riziko izpada na minimum,obenem pa omogočajo preventivnoposredovanje.HlajenjeRittalov RimatriX5 klimatski koncept hlajenja ITohišij omogoča minimalne investicijske stroškepri hkratnem nudenju maksimalne hladilneučinkovitosti sistema. Hladilni sistem zrakvoda, kjer se uporabi centralna hladilna napravaza hlajenje tekočega medija in lokalnehladilne enote ki so vgrajene med ohišji, namponuja optimalno hlajenje ohišij, kakor tudidirektno vodno hlajenje procesorjev. Tak dislociranhladilni sistem nam omogoča, da nepride do dodatnega temperaturnega onesnaževanjaprostora računalniških centrov.AVTOMATIKA 55/2005 27

PROCESNE KOMUNIKACIJEVmesnik za povezavoRS232/422/485 napravpreko optičnega kablaInformacije: RAGA d.o.o., www.raga.siNaj vam predstavimo nov izdelek firme MOXA, ki služi za povezavoserijskih naprav preko optičnega kabla. Glede na hiterporast uporabe optičnih povezav, bo tudi ta proizvod zanimivza uporabo, predvsem v zahtevnih industrijskih okoljih. Serijskapovezava izvedena z dvema vmesnikoma in optičnim kablom je pravgotovo trenutno najbolj zanesljiv in varen način serijske povezave. Tani občutljiva za množico različnih elektromagnetnih motenj iz okolice,do živega ji ne pride niti udar strele.Novi vmesniki delujejo z enorodnimi in večrodnimi optičnimi vlakni. Model z oznakoTCF-142-S deluje z enorodnimi (Single Mode) optičnimi vlakni in dosega razdaljedo 20km, medtem ko model TCF-142-M deluje z večrodnimi optičnimi vlakniin dosega razdalje do 2 km. Za eno povezavo potrebuje dve vlakni in dosegahitrosti prenosa do 230.4 Kbps. Vmesniku ni potrebno nastavljati hitrosti prenosa,ker to naredi samodejno. Ugotovi hitrost serijskih naprav in se ji prilagodi. Ne motiga niti spreminjanje hitrosti med obratovanjem.Pri povezavi dveh naprav, ki uporabljata komunikacijo RS485, vmesnik uporabljainteligenten strojni način za ugotavljanje smeri pretoka podatkov imenovanADDC (Automatic Data Direction Control), ki nadomesti bolj kompliciran načinprogramskega ugotavljanja smeri pretoka podatkov ("Hand Shaking").Na serijski strani je vmesnik prenapetostno zaščiten do 15kV prebojne trdnosti.Vmesnik deluje na enosmerno napetost 12 do 48V in je zaščiten proti zamenjavi+/- vodov. Ima tudi zaščito proti stiku signalnih vodov (do 1A). S pomočjo posebnihvzmeti ga lahko 'kliknemo' na DIN vodila. Deluje v temperaturnem območju 0-60°C. Vse navedene lastnosti ga uvrščajo med vmesnike, ki omogočajo dolgotrajnoin zanesljivo serijsko komuniciranje.28 55/2005AVTOMATIKA

Tehnični specialistični treningi s področja avtomatizacijeSvetovanje k proizvodni odličnostiDidaktična oprema za pouk avtomatizacijeProgrami vključujejo spoznavanje specifičnih strokovnih vsebin, pri čemer se teoretična znanja sprotipreverjajo s praktičnimi vajami na opremi:• Usposabljanje za mehatronike• Specialistični treningi: Nega stroja - iz delavca do operaterja; Pnevmatična krmilja; Optimalnenastavitve in tekoče vzdrževanje; Vzdrževanje in hitra popravila pnevmatičnih sistemov;Odpravljanje pogostih izgub v pnevmatskih sistemih; pozicioniranje s pnevmatiko; HidravlikaBasic; Hidravlika Advanced; Elektrohidravlika; Elektrohidravlika Basic; Proporcionalna hidravlika;PLC Basic; PLC Advanced; Industrijska omrežja; Elektrotehnika; Elektronika in digitalnatehnika; Varnostno pooblastilo obratnega električarja; Skrajševanje zastojev zaradi menjavorodij; Energetsko varčno konstruiranje pnevmatičnih naprav idr.ICA d.o.o. Izobraževalni center za avtomatizacijo FESTO DIDACTICMestni trg 18 • 3210 Slovenske Konjice • Tel: 03/7592611 • Faks: 03/7592612 • E-mail:marketing@ica.si • www.ica.si

AVTOMATSKE OPTIČNE KONTROLEElementi avtomatskihoptičnih kontrolmodernih proizvodnihprocesovAvtor: Francelj Trdič, FDS Research, d.o.o.Sistemi avtomatskih optičnih kontrol izdelkov postajajovsej boj pogost element modernih velikoserijskih proizvodnihprocesov. Osnovni vzroki za vpeljevanje te tehnologijeso nadomeščanje oziroma eliminacija človekovega subjektivnegafaktorja odločanja o ustreznosti izdelka, hitrost, natančnostin nemalokrat nižji stroški v procesu zagotavljanjakakovosti.Moderen sistem za optično kontrolo nile kamera in računalnik ali druga oblikaprocesne enote. Sistem avtomatskeoptične kontrole izdelkov je skupekrešitev vse od optike, elektronike,računalništva s programsko opremo,tehnik osvetlevanja, transportnih sistemovizdelkov in pripadajočega krmilja.Tovrstni sistemi tvorijo običajnokompleksne naprave predvsem v procesihkončnih kontrol izdelkov.Obvadovanje in zagotavljanje kakovostiizdelkov je eden od ključnih pogojevza obstoj na vse bolj konkurenčnemtrgu. Že majhna dimenzijska neustreznostpolizdelka lahko generirazastoj pri odjemalcu, poškodbo orodij,motnjo v končnem montažnem procesuvelike avtomobilske proizvodne linijeali pa povzroči neustrezen celovitkončni izdelek. Za proizvajalca polizdelkalahko to pomeni znatne stroškereklamacij, slabšo pozicijo pri svojemkupcu ali celo izgubo posla.Nad drugi strani so proizvajalci podnenehnimm pritiskom ekonomskihdejavnikov, kar pomeni narediti čimvečs čimnižjimi stroški, naredi več izdelkovv istem časovnem obdobju aliskrajševati obstoječe proizvodne cikle.Hitrejši proizvodni procesi zmanjšujemomožnost celovitega obvado-30 55/2005AVTOMATIKA

AVTOMATSKE OPTIČNE KONTROLEvanja proizvodnega procesa in s tem dvigujejo verjetnost nastanka manj kvalitetnihizdelkov, kar posledično narekuje potrebo po vse večjih vlaganjih tudi v procesezagotavljanja kakovosti.Glede na to, da so za večino izdelkov pomembni tudi njihovi geometrijski parametri,ali pa ti določajo celo funkcionalnost izdelka, naprimer dimenzije, lastnosti alinapake na površini, postajajo sistemi za avtomatske optične kontrole vse boljpogost in hkrati neobhoden mehanizem nadzora kakovosti. Padec cen kompoment,razvoj tehnologije in večanje konkurence tudi na tem področju je ponudilovečje možnosti za praktično uporabo.Sistemi za avtomatsko optično kontrolo v osnovi nadomeščajo človekovo vizualnovrednotenje. Pogosto se pri razmišljanju o vpeljavi te tehnologije v procese pomislile na kamero in eventuelno še na kako procesno enoto. V praksi je običajnosama kamera dokaj majhen ali nemalokrat celo zanemarljiv element. Kamerapotegne za seboj celo paleto elementov, ki so vsaj toliko pomembni kot samakamera. Tovrstne sisteme sestavljajo segmenti rešitev.Slika 2 - Primer uporabe telecentričnegaobjektiva. Nemalokrat ga je velikotežje vgraditi na kontrolno mesto kotpa samo kameroSlika 1 - Primer celovitega sistema avtomatske optične kontrole pločevink. Vsebujevse od optike, kamer, sistemov osvetlevanja do transportnih sistemov in pripadajočegakrmilja, ter deluje kot samostojna enotaZajem slikeZajem slike vršijo kamere, ki so le na prvi pogled najbolj viden in vsakomu znanelement. Paleta kamer in njihov izbor je zelo široka. Lahko so digitalne ali analogne,lahko imajo zelo raznolike ločljivosti, hitrosti, občutljivost v posameznih delihspektra, lahko imajo različne zmožnosti povezav in sinhronizacij na ostale elementekontrolnih sistemov.K vsaki kameri sodi optika - element, ki preslikava. opazovani objekt na zaznavalokamere. Objektivi se pa nikakor ne ločujejo med seboj le po zornih kotih, temvečjih je vsaj toliko kot kamer, s svojimi pripadajočimi optičnimi karakteristikami.Projektiranje optike kamer je odvisno od geometrijsko optičnih zakonitosti izdelkov,zahtevanih vidnih polj, prostorskih možnosti postavitev ter ločljivosti kamer.Temu primerna je potrebna pravilna izbira optike.Vmesniki med kamerami in procesnimienotamiKamere so povezane na procesneenote preko vmesnikov (digitalizatorjislik pri analognih kamerah ali drugeoblike komunikacijskih vmesnikov pridigitalnih kamerah). Predvsem pri zahtevnejšihsistemih morajo imeti tudi tizmožnost sinhronizacije tako na kamerekakor na sisteme osvetlevanja in krmiljenjatransportnih sistemov izdelkov.Vmesniki morajo omogočati zadostihiter prenos podatkov v centralnepomnilnike procesnih enot, biti sinhroniziranitudi med seboj, predvsem prisistemih z večjim številom kamer.Področje vmesnikov prihaja veliko boljdo izraza pri analognih kamerah, ki ševedno zavzemajo okrog 80% svetovnegatrga v aplikacijah optičnih kontrolizdelkov.Procesne enote za obdelavoin zajem slikePomembnost porazdelitve procesnemoči je pri sistemih z večjim številomkamer in v hitrih aplikacijah ključnegapomena za optimalni izkoristek programskeopreme. V aplikacija z več kameramiteče programska oprema nemalokratdistribuirano.

AVTOMATSKE OPTIČNE KONTROLEV fazi projektiranja je potrebno izvesti temeljito racionalizacijoporazdelitve procesne moči, da ne pride do situacij, koje neka procesna enota premalo izkoriščena in druga nezmore obdelati zajetih slikovnih podakov. Eden od elementovso tudi porazdelitve procesnih intervalov. Naprimer, procesnaenota je večino časa na čakanju, ko pa izdelek prispev vidno polje kamere nastopi potreba po izjemnohitrem odreagiranju procesne enote, naprimer, ko je hitrostizdelka velika, enote za izmet so pa locirane praktično nasamem merilnem mestu.OsvetlevanjeJe eden najbolj ključnih segmentov sistemov avtomatskihoptičnih kontrol. Sistem osvetlevanja je tisti, ki določa optičnoraznolikost napak od okolice. Če ta tega ne tvori robustnopotem tudi programska oprema ne more delovati zanesljivo.Verjetnost, da slab izdelek ne bo deketiran pravilno, alipa bo dober zaradi nestacionarnih optičnih karakteristikpostal slab, je velika. Naloga sistema osvetlevanja je vednota, da zagotovi take optične pogoje na izdelku, da bodoopazovani parametri tvorili čimvečjo kontrastnost glede naokolico.svetilnih virov je povezano in sinhronitirano tako na kamere,kakor na procesne enote za zajem slik in krmilje transportnihsistemov izdelkov.Velika večina kamer temelji na 12V napajalnih sistemih inne na 24V kot je industrijski standard. Pri svetilnih virih standardaza napajanje ni. To izhaja predvsem iz tehnoloških lastnostisvetlilnih virov in nestandardiziranih krmilnih enot.Transportni sistemiČe naj sistem za avtomatsko optično kontrolo nadomeščačlovekovo gledanje mora imeti tudi vsaj približno take zmožnostiza manipulacijo z izdelkom. Pri sto procentni kontrolije potrebno izdelek pogledati običajno na vseh površinah,tudi v izvrtinah ali drugih slepih površinah. Za to so potrebnipozicionerji, ki bodo izdelek postavili v ustrezne optičnepoložaje, in s tem tvorili optične pogoje, da bo zaznavalo nakameri lahko zajelo ustrezni del izdelka. Na primer, transportnisistem je tisti, ki določa lego izdelka glede na optičneosi in s tem neposredno vpliva na rezultate meritev aliprojekcijske napake, ki bodo nastale kot posledica nesoosnostioptike glede na izdelek.Vsak transportni sistem izdelka potegne za seboj potrebopo pripadajočem krmilju. Krmilje mora biti v neposredni sinhronizacijis kamerami in sistemi osvetlevanja. Na drugi straniso transporni sistemi tisti, ki na koncu običajno sortirajoizdelke na ustrezne in neustrezne.Slika 3 - Osvetljevanje je prilagojeno optično-geometrijskimzakonitostim izdelka ter gabaritom kontrolnega mestaPri sistemih osvetlevanja ni enoličnega pravila za izbiro. Sistemosvetlevanja je vedno prilagojen optičnim zakonitostimizdelka, nemalokrat tudi njegovim geometrijskim značilnostim.Ta je prvenstveno projektiran glede na pričakovanenapake, ki jih želimo videti in predvsem na omejene zmožnostiza manipulacijo z izdelkom, oziroma omejene zmožnostitvorbe optimalnih vidnih polj.Eden od elementov vezan na osvetlevanja je tudi eliminacijaokoliške svetlobe, kar pride do izraza predvsem pri boljnatančnejših meritvah, pri izdelkih večjih geometrijskih razsežnostiin predsem na področju robotike. Optični sistem jepotrebno graditi in projektirati tako, da teh vplivov ni, ali patako, da funcionalno ne vplivajo na rezultate detekcije.Krmilni sistemi osvetlevanjaVečino elementov za osvetlevanje je potrebno krmilniti inseveda tudi ustrezno napajati. Svetilni vir je tisti, ki prilagajasvoje svetilne lastnosti glede na izdelek, ali po intezivnosti,ali po optičnih kotih, ali po spektralnih lastnostih. KrmiljenjeSlika 4 - Nemalokrat je uporaba robotov za transportiranjeizdelkov najbolj racionalna rešitev. Slika prikazuje primeroptičnega kontrolnega sistema s 14-imi kamerami in paletoosvetlitev v fazi izgradnjeProgramska opremaProgramska oprema je tista, ki sicer nazadnje, a kljub vsemudoloča jedro sistema optične kontrole. Za razliko odprogramske opreme, ki teče naprimer na procesnih SCA-DA-h ali krmilnikih, je za programsko opremo optičnih kontrolznačilno, da mora delovati v množici težko predvidljivihvstopnih podatkov. Zakaj? Tekom serijske proizvodnje sooptične lastnosti izdelkov izjemno variabilne. Te generirajorazlične slikovne lastnosti na katere so mora programskaoprema prilagajati in ustreno reagirati.32 55/2005AVTOMATIKA

AVTOMATSKE OPTIČNE KONTROLES tega naslova je programsko opremo izjemno težko optimiziratiin predvsem preizkusiti na nekaj razpoložljivih vzorcihtekom priprave projekta. Popis realnega stanja in statističnereprezentativnost dajo šele pogoji serijske proizvodnje.pogojev. Iz tega naslova se sistemi avtomatskih optičnihkontrol gradijo običajno z večjim številom merilnih mest.Slika 5 - Naloga programske opreme v danem primeru jedetektirati izjemno majhne napake (spodnji del slike) na izdelkuz izjemno nestacionarnimi in nehomogenimi optičnimiznačilnostmi. Okolica detektiranih področij je povsemnormalno ozadje izdelka in naloga programske opreme jeda jo tako tudi obravnava.Merilna mestaKoncepiranje merilnih mest je eden od prvih korakov vfazah projektiranja rešitev. To pomeni, katere kontrole združevatina posameznih kontrolnih postajah in katere ne.Zgraditi celotno stoprocentro optično kontrolo na enemsamem merilnem mestu je tudi fizikalno nemogoče. Gre zaprostorske omejitve za postavitve kamer, svetilnih virov inpredvsem možnosti za zagotavljanje zathevanih optičnihSlika 6 - Na enem samem merilnem mestu se včasih znajdetudi večje število kamer v kombinaciji s celo paleto svetilnihtelesPrispevek je orisal najbolj ključne elemente pri gradnji sistemovavtomatskih optičnih kontrol in podal sliko nad tem, daje pri projektiranju avtomatskih optičnih kontrol potrebnoupoštevati vrsto dejavnikov, in nikakor ne samo kamero aliprocesno enoto.Skupno vsem tovrstnim rešitvam je le to, da je vsaka aplikacijaspecifična glede na izdelek.A

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOBeckhoff:novi vhodno - izhodni moduliTehničnaPrvi uspešen prodor na trg so moduli doživeli v vlogi distribuiraneperiferije, saj jih je bilo mogoče preko komunikacijskihvmesnikov povezati skoraj z vsakim krmilnikom. Odprtost,tako na strani signalov, kot na strani področnih vodil, jepodjetje Beckhoff že od začetka gnala k izdelavi vednonovih vhodno-izhodnih modulov in komunikacijskih vmesnikov.Tako Beckhoff danes podpira naslednje komunikacije:Profibus, InterBus, CANopen, DeviceNet, ControlNet, CT-Net, Modbus, Sercos, Fipio, Lightbus, RS232, RS485, Ethernet,in USB, ter proizvaja preko 180 različnih tipov vhodno-izhodnih modulov, ki pokrivajo praktično vse signale v industrijiin drugje.V zadnjih nekaj letih postaja Beckhoff tudi vse bolj uspešenproizvajalec krmilnikov, na katere ravno tako natikamo opisaneI/O module. Podobno kot komunikacijske vmesnike, tudikrmilnike odlikuje odprtost, saj ravno tako podpirajo zgorajnašteta področna vodila, hkrati pa predstavljajo odlično razmerjecena/zmogljivost.Informacije: Bogdan Rojc, Genera d.o.o.dovršenost, konkurenčnost in odprtost so lastnosti, ki so vhodno izhodne modulev desetih letih spremenile iz neznanega proizvoda do rešitve, ki sodi med najbolj konkurenčnena trgu.Za nadzor in optimiranje naštetih parametrov se vse pogostejeodločamo zaradi ekoloških, ekonomskih, tehnološkihin drugih razlogov. Tako lahko na primer modul KL3403 meriporabo električnega motorja in omogoča hitrejše zaznavanjenapak kot so preobremenitev, izpad posamezne faze ali'suho' delovanje črpalke. Z modulom lahko merimo tudi poraboelektrične energije po posameznih oddelkih podjetjaali sklopih proizvodnje. KL3403 lahko nadomesti dražje energijskeštevce, ki imajo vgrajen vmesnik za področno vodiloob upoštevanju, da KL3403 ni certificiran merilnik porabeelektrične energije.V naslednjih vrsticah sledi predstavitev nekaterih novih, zanimivihmodulov.KL3403: nadzor električnih parametrovModul KL3403 omogoča meritve toka, napetosti (true RMS),moči, energije, frekvence in cosφ. Na voljo sta dva tipa modulov,ki se razlikujeta glede na tok, ki teče na sekundarnistrani tokovnih transformatorjev: 1A in 5A.Slika1 - KL3403: Odprtost I/O sistema Beckhoff omogočaenostaven nadzor električnih parametrov preko različnih področnihvodilHitri števni modul Beckhoff KL1501Hitri števni modul KL1501 ima vgrajen procesor, ki poskrbi,da se štetje izvaja lokalno v modulu, zaradi česar je štetjelahko bistveno hitrejše saj je mejna frekvenca 100 KHz. Takoglavni procesor krmilnika ne šteje impulzov, ampak ob vsakemciklu prebere novo stanje števnega modula. V števnemmodulu je vgrajen tudi digitalni izhod, ki ga števni modul ob34 55/2005AVTOMATIKA

NOVI VHODNO/IZHODNI MODULIprehodu določenega števila impulzov vklopi ali izklopi. Funkcija je zelo uporabnav hitrih in natančnih procesih. Hitri števni modul Beckhoff KL1501 deluje na dvanačina: kot enokanalni, 32-bitni števec ali kot dvokanalni 2 x 16-bitni števec.Moduli za koračne motorjeKoračni motorji lahko zaradi robustnosti, enostavnega upravljanja in velikega navorav nekaterih aplikacijah predstavljajo najboljšo rešitev. Zaradi možnosti štetjakorakov pogosto ne potrebujejo dragih dajalnikov pozicije. Modula KL2531 inKL2541 omogočata neposreden priklop koračnih motorjev, brez ojačevalne stopnje.Modula sta enostavna za uporabo saj je za delovanje potrebno nastaviti lenekaj nastavitvenih in krmilnih parametrov.KL2531 omogoča obremenitev do 1,5 A, 24 V, modul KL2541 pa do 5A, 50 V DC.Slika 2 - KL2513: neposreden priklop koračnih motorjevModuli za Asi, EIB, LON in DALIMed številnimi novimi moduli so se v lanskem in v prvi polovici letošnjega leta pridružilitudi moduli za Asi, EIB, LON in DALI, tako da lahko krmilnike in periferneenote Beckhoff uporabljamo tudi v avtomatizaciji zgradb. Krmilnike lahko uporabimokot samostojne enote, ki podpirajo zgoraj naštete tipe komunikacij, hkrati palahko igrajo vlogo komunikacijskih pretvornikov, na primer Modbus TCP, Profibusin podobno.Osem-kanalni analogni moduliDigitalnim osem-kanalnimmodulom so se pridružili šeanalogni. Tako je mogočedobiti tudi vhodne in izhodneosem-kanalne analogne moduleza naslednje signale: 4 -20 mA, 0 - 20 mA, 0 - 10 V in+/-10 V. Poglavitna razlogaza izdelavo osem-kanalnihanalognih modulov sta takokot pri digitalnih modulih optimizacijaprostora in nižjacena po kanalu, ki znaša naanalogni kanal od 5.300 Slika 3 - Osem-kanalni moduli še izboljšujejo razmerjecena/zmogljivost(brez DDV) tolarjev naprej.Vsi analogni osem-kanalnimoduli so 12 bitni, priklop je enožičen.AVTOMATIKA 55/2005 35

NOVI VHODNO/IZHODNI MODULIModuli KMxxxx: še korak naprej v kompaktnostiPri digitalnih modulih so šli pri podjetju Beckhoff še koraknaprej. V želji izdelati čim bolj kompaktne module s čimnižjo ceno po kanalu pripravljajo novo serijo modulov zoznako KM. Gre za digitalne module z 16, 32, ali 64 vhodiali izhodi. Prve module pričakujemo sredi letošnjega leta.Slika 4 - Moduli KM: še korak naprej pri optimizacijiPodrobnejše informacije nudi zastopnik za Slovenijo, podjetjeGenera d.o.o..APRODAJNI PROGRAM RITTALKONTAKTNI NASLOVIIndustrijska ohišja:Kompaktna ohišja za industrijo: iz jeklene in nerjaveče pločevine,polikarbonatna, aluminijasta, ohišja v EX in EMC zaščiti, industrijski,komandni in upravljalni pulti, ohišja za namestitev računalnikov.Klimatizacija ohišij:Hladilni sistemi, klima naprave za ohišja, toplotni izmenjevalci,grelci, ventilatorji in rešetke.Ohišja za elektroniko:Ohišja "rack" za namestitev elektronskih in računalniških komponent,napajalne enote, VME vodila, ohišja za inštrumente, namiznaohišja.Komponente za električne razvode:Bakrene zbiralke, zaščita zbiralk, priključne komponente, ločilniki,vmesniki za namestitev komponent, izolatorji, dodatki.RITTAL d.o.o.PRODAJA STIKALNIH OMARŠMARTINSKA 152,HALA 11533 LJUBLJANATEL. +386 (0)1/546 63 70FAX +386 (0)1/541 17 10http://www.rittal.siKomunikacijska ohišja:Ohišja za kontrolo in nadzor komunikacij, ohišja za mreže, ohišjaza namestitev strežnikov, stenski mrežni delilniki, telekomunikacijskaohišja in optični delilniki, CMC-TC nadzor in upravljanje.ITS- ohišja: informacijski pulti in ohišja.Ohišja za zunanjo uporabo:Stenska, prosto stoječa, modularna in kompaktna ohišja primernaza vse vremenske vplive.Fascinantnaprihodnost ...PE MARIBORVODOVODNA 302000 MARIBORTEL. +386 (0)2/320 14 90FAX +386 (0)2/320 14 9136 55/2005AVTOMATIKA

AVTOMATIKA 55/2005 37

AVTOMATIZACIJA POGONSKIH SISTEMOVSodobni krmilnikiv avtomatizacijipogonskih sistemovRekonstrukcija stroja za izdelavo kozarcevSlavko SENICA, Sistemi IN ES d.o.o., BoštanjSamo KREŽE, Steklarna Hrastnik - Vitrum d.o.o.Včlanku je opisana rekonstrukcija avtomatskega strojaza izdelavo kozarcev. Opisan je pristop k rešitvi z uporabosodobnih krmilnikov za kontrolo gibanja (Motion ControllerSIMOTION C230-2).IZHODIŠČA NALOGENa stroju za izdelavo kozarcev H28 v Steklarni Hrastnik je bilo potrebno izvestirekonstrukcijo krmilne in programske opreme vodenja stroja. Cilj rekonstrukcije jebil ob zagotavljanju osnovnih tehnoloških zahtev pri proizvodnji kozarcev predvsempovečati razpoložljivost in zanesljivost delovanja stroja na maksimalnomožno mejo. Uporabljene so morale biti najsodobnejše (digitalne) rešitve, ki zagotavljajokonstantne parametre delovanja stroja.Povzetek zahtev:• Tehnološke zahteve:• kapaciteta stroja: do 75 kozarcev/minuto• točnost pozicije pri predaji kaplje med segmenti: +/- 0.5 kotne stopinje• zmožnost (električne) zaustavitve sistema prej kot v času enega reza• zmožnost vodenja ostale periferije glede na takt stroja in kot poljubne osi(16 programabilnih CAM izhodov)• Ostale zahteve:• Ohranitev obstoječega in preverjenega koncepta delovanja stroja• Ohranitev obstoječih motorjev in reduktorjev• Uporaba sodobnih, standardnih rešitevAnaliza obstoječega stanjaStroj H28 je bil montiran leta 1966. Proizvajalec stroja je LYNCH SYSTEMS (www.lynchsystems.com/products/th28.asp). Slika 1 prikazuje shematski izgled stroja.Ta slika je hkrati tudi glavna slika vodenja stroja na panelu po rekonstrukciji.Slika 1 - Shematskiizgled stroja za izdelavokozarcev; logičenpretok materiala(iz tekočega steklado kozarcev) nasliki je iz desne protileviStroj je iz sestavljeniz petih samostojnihsegmentov, ki sognani vsak s svojimsinhronskim motorjem.Znotraj posa-38 55/2005AVTOMATIKA

AVTOMATIZACIJA POGONSKIH SISTEMOVmičnih segmentov so različne faze izdelave kozarcev obdelanes klasičnimi strojnimi rešitvami.Staljeno steklo se pripravlja v talilni peči, centralno za celotovarno. Prvi segment na stroju ("FEEDER") nareže tekočcurek stekla in ga oblikuje v kapljo primerne mase ter jospusti v naslednji segment stroja ("ŽLEB"). Le ta potempozicionira kapljo v ustrezen kalup glavnega dela stroja(segment "H28"). Med prehodom skozi ta del stroja se kapljav kalupu preoblikuje v osnovno obliko kozarca. Na koncusegmenta H28 se kozarec avtomatsko prestavi na naslednjisegment ("TRAK H28"), ki kozarce prenese do segmenta"ELDRED", kjer se izvrši faza odreza in oblikovanja mehkihrobov kozarca. Ta segment potem preda izdelan kozarec natransportni trak pred hladilno postajo v nadaljno obdelavo.Slika 2 prikazuje detajl oblikovanja kaplje ter začetek oblikovanjakozarcev v segmentu "H28".Slika 2Glavna naloga avtomatike stroja je pravilno sinhroniziranopredajanje kaplje (kasneje kozarca) iz predhodnega vnaslednji segment. Opis problematike stroja smo prevedlina model petih fazno sinhroniziranih osi. Faza posamičneosi mora biti nastavljiva glede na (poljubno) izbrano referenčnoos. Točnost faznega ujemanja posamičnih osi je najboljkritična v času prehoda obdelovancev med posamičnimisegmenti stroja. Konfiguracija strojne in programskeopreme je prilagojena zahtevam investitorja: uporaba obstoječih(sinhronskih) motorjev in reduktorjev; uporabasodobnih, vendar čimbolj robustnih ter okolici maksimalnoprilagojenih senzorjev ter aktuatorjev (rešitev brez uporabeinkrementalnih dajalnikov); izvedba meritve faze posamičnihosi s pomočjo robustnih induktivnih senzorjev z resolucijoenega impulza/360 stopinj.IZBIRA OPREMEIzbira ustreznega krmilnikaGlede na analizo stanja in model rešitve problematike stroja(5 fazno sinhroniziranih elektromotorskih osi) smo priizbiri krmilnika težili k čimbolj standardni, a hkrati čimboljobstoječemu stroju prilagojeni rešitvi. Najbolj primerna senam je zdela uporaba namenskega krmilnika za vodenjegibanja (več osni Motion Controller), ki bi hkrati opravljaltudi funkcijo krmiljenja periferije stroja.Pri izbiri krmilnika smo analizirali več možnosti:• uporaba klasičnih krmilnikov v zadostni konfiguraciji (SimaticS7 400, SIEMENS)• uporaba namenskih več-osnih Motion Controllerjev različnihproizvajalcev (npr. Galil; Danaher Motion; Kollmorgen;…)• uporaba več-osnih Motion Controllerjev svetovno znanihproizvajalcev klasičnih krmilniških sistemov; ti MotionControllerji so praviloma dobro "vpeti" in odprti ter tudiAVTOMATIKA 55/2005 39

AVTOMATIZACIJA POGONSKIH SISTEMOVpodprti glede na svoje osnovne sisteme krmilnikov(Siemens (sistem SIMOTION); Berger Lahr; Mitsubishi;ELAU-PAC; Allen Bradley)Že v sami fazi izbire ustreznega krmilnika za našo aplikacijopa so se kriteriji razširili še na naslednje lastnosti:• komunikacija med krmilnikom in pogoni naj bi potekaladigitalno (po možnosti preko kakšnega od standardnihvodil, npr. Profibus)• krmilnik in njegova periferija, eventuelni panel, vsi elementi,naj bodo v največji možni meri kompatibilni ali celoenaki investitorjevi obstoječi opremi• razvojna orodja in uporabljeni programski jeziki naj bodostandardizirani (PLCopen motion control; IEC61131-3),čimbolj enostavni, zaradi zmanjšanja inženirskih stroškovpri razvoju in kasnejših spremembah in prilagoditvah…• Celotno aplikacijo (razvoj programske opreme; parametriranjein zagon priključenih naprav; izdelava aplikacijeza panel; testiranje in analiza rezultatov,…) naj bo mogočeobvladovati s čimmanj (novimi) razvojnimi orodji…Za našo aplikacijo smo glede na opisane kriterije izbralikrmilnik SIMOTION C230-2 (Siemens).Krmilnik SIMOTION C230-2Navedeni krmilnik je razmeroma nov proizvod. Namenjen jeza aplikacije v strojegradnji, posebej za sisteme, v katerihso glavne funkcije stroja izvedene z elektromotorskimi pogoni.Slika 3 pojasnjuje bistvo novega pristopa, kot ga predstavljaproizvajalec [L1].Slika 3Sistem SIMOTION je koncipiran tako, da v eni napravi združujefunkcionalnost navadnega krmilnika, krmilnika gibanjater krmilnika tehnoloških funkcij (slika 4, [L1]).Dobavljiv je v 3 izvedbah: SIMOTION P (na PC platformi),SIMOTION-C (na krmilniški platformi) ter SIMOTION D(direktno integriran v servoregulatorje pogonov posamičnihosi, za ekstremno hitre aplikacije).Glede na potrebe naše aplikacije je bil izbran SIMOTION-C.Potrebne dodatne vhodno - izhodne module, s katerimi jebilo izvedeno kompletno vodenje stroja, smo priključilidirektno na krmilnik (ustrezajo namreč klasični modulidružine S7-300). Pogoni ter panel so bili na krmilnikpriključeni preko Profibus vodila. Slika 5 prikazuje apliciranokonfiguracijo.Slika 5Razvojna orodja:Sistem SIMOTION se programira, parametrira in zaganja znovim integralnim razvojnim orodjem SIMOTION SCOUT, kivsebuje naslednje podsklope:• upravljalec projekta (project manager)• HW konfigurator (isti, kot pri Step7)• urejevalniki programov:• grafični urejevalnik (MCC chart)• ST editor• LAD/FBD editor• DRIVE-ES paket (orodja za parametriranje in zagon elektromotorskihpogonov)• TRACE (orodje za analizo odzivov sistema)• Urejevalnik krivulj (CAM editor)Slika 6 prikazuje izgled zaslona orodja SIMOTION SCOUT,z odprtim pogledom na rezultat snemanja prehodnegapojava pri hitri zaustavitvi osi H28.Slika 4Slika 640 55/2005AVTOMATIKA

Program je možno pisati na 3 načine:kot MCC chart (grafično programiranjegibov), v jeziku ST (podoben Pascal-u)ali klasično (LAD/FBD).Slika 7 prikazuje primer podprograma,napisanega v jeziku ST, slika 8 pa delprograma, napisanega v grafičnemjeziku MCC. Ta jezik je še posebej zanimiv,saj omogoča programiranje delovanjastroja v obliki diagrama poteka.Slika 7 - Programiranje v jeziku STSlika 8 - Programiranje v jeziku MCCOprema elektromotorskihpogonovElektromotorske osi na stroju so bileže pred rekonstrukcijo gnane z ustreznimisinhronskimi motorji in reduktorji.Moči motorjev posamičnih segmentovAVTOMATIKA 55/2005 41

AVTOMATIZACIJA POGONSKIH SISTEMOVso v razponu od 4kW do 18.5kW. Za vodenje motorjev sobili uporabljeni ustrezni frekvenčni pretvorniki s Profibuskomunikacijo (MM440, Siemens). Slika 9 prikazuje razpored(energetske) opreme v krmilni omari.Slika 9PODROBNOSTIREŠITVEKot je bilo že omenjeno,je bil za vodenjestroja izbran krmilnikSIMOTION C230-2. Periferijastroja je bila nakrmilnik priključenapreko klasičnih vhodno- izhodnih modulov sistemaS7-300. Pogoni inpanel so bi li na krmilnikpriključeni prekoProfibus vodila. Slika10 ponazarja apliciranotopologijo Profibus vodila.zgoraj opisanem principu. V najhitrejšem tasku (IPOSyn,vsakih 1.5 ms), z najvišjo prioriteto, se izvajajo naslednjelogične operacije in izračuni:• zajem sinhronizacijskih impulzov osi• izračun trenutnih kotov vseh osi• sinhronizacija vseh osi (izracun napak, korekcij; ročnakorekcija želenega kota na zunanjih komandah (+ in -))• izračun in kontrola varovanja modelov• algoritem za vodenje hitrih CAM izhodov (za vodenjeperiferije stroja).V počasnejšem tasku (IPOSyn_2, vsakih 9 ms), z nižjo prioriteto,se izvajajo naslednje logične operacije in izračuni:• izračun korekcije hitrosti osi (ročna korekcija na komandah(+,-), kadar os ne deluje v sinhronizmu)• osnovno delovanje osi: osnovno pospeševanje in zaviranjeosi, izračun hitrosti osi, preračun spremenljivk vustrezne formate, pospeševanje in zaviranje osi zaradikorekcije sinhronizacije• osveževanje ter priprava spremenljivk za komunikacijo sfrekvenčnimi pretvorniki osi preko Profibusa• meritve časov obratovanja strojaV Background tasku (ki se izvaja v preostanku procesorskegačasa, z najnižjo prioriteto) se izvajajo vse ostale funkcije,logične operacije ter izračuni.Vodenje in parametriranje stroja [L3]:Vodenje in parametriranja stroja je omogočeno prekoTouch-panela.Slika 11Slika 10Osi, ki morajo biti sinhronizirane, so na krmilnik povezanepreko prvega PB vmesnika, ostali komunikacijski partnerji(pomožni pogoni, panel) pa preko drugega PB vmesnika.PB mreža "PROFIBUS_POGONI" je konfigurirana na hitrostprenosa 12Mbitov/s, v takt-sinhronskem načinu delovanja(časovno determinističen promet po PB mreži). Tudi osnovnitakt krmilnika je sinhroniziran s taktom PB mreže pogonov.Na ta način je dosežena zahtevana točnost stroja.Pristop k programiranju[L2]:Zaradi specifičnih zahtev aplikacije (dovolj hitro in determinističnoizvajanje programa sinhronizacije) je bil za ta projektizbran omenjeni krmilnik, ki že v svoji zasnovi omogočatak način dela. V operacijski sistem krmilnika je že vgrajenmulti-tasking princip izvajanja programov, s točno določenimčasovnim razporedom ter definirano prioriteto izvajanjadoločenih taskov.Uporabniški program je skoraj v celoti napisan v ST jeziku.Razdeljen je na dele, ki se izvajajo v posamičnih taskih, poLe ta polegosnovnih funkcijomogočatudi dolgotrajnoshranjevanjevsehdogodkov nastroju ter shranjevanjepomembnih nastavitev stroja za različne artikle(slika 11). Tako panel kot krmilnik sta opremljena z Ethernetvmesnikom, kar omogoča poljubno povezavo stroja v ITsisteme naročnika preko mehanizma OPC-serverja.ZAKLJUČEKV članku je opisan eden od možnih pristopov do rešitev problemovavtomatizacije v strojegradnji z uporabo sodobnihkrmilnikov (Motion Controller-jev). Nakazani so kriteriji zaizbiro opreme ter možne rešitve s sodobnimi orodji.LITERATURA[1] Katalog PM10-2003 Siemens AG Automation and Drives,Motion Control Systems, Postfach 31 80, D-910 50Erlangen, 2003[2] Tehnično poročilo H28, Sistemi IN ES d.o.o., SteklarnaHrastnik - Vitrum d.o.o., Boštanj, Hrastnik, 2004[3] Navodilo za posluževanje H28, Sistemi IN ES d.o.o., SteklarnaHrastnik - Vitrum d.o.o., Boštanj, Hrastni k, 2004 A42 55/2005AVTOMATIKA

DAQ SISTEMIAnaliza vibracij zobniških gonilAleš Belšak, Branko Tašner, Jože FlaškerUniverza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za računalniško konstruiranjeObičajno delimo izvore vibracij, ki nastanejo med delovanjem gonila, na zunanje in notranje.Tako pogonski del gonila kot delovni stroj predstavljata zunanja izvora vibracij, ki pravtako prispevata k izoblikovanju slike vibracij. Mnogo pomembnejši so notranji izvori: ubiranjezob, vrtenje ležajev, torzijske vibracije gredi ter morebitna prisotnost poškodb in napak.Prav tako imajo velik vpliv še obratovalni parametri, kot sta vrtilni navor in frekvenca. Največjidelež prispeva ubiranje zob oz. t. i. sunek med enojnim in dvojnim ubiranjem. Poškodbe ali napakeki so prisotne, pa se odražajo na vibracijah oz. ustrezni spremembi le-teh pri spremljanju gonilaskozi daljše obratovalno obdobje.Ideja:S pomočjo merjenja vibracij, vrtilne frekvencein navora gonila zaznati napakeoz. poškodbe v zobniškem gonilu šepred prekinitvijo delovanja. Izmerjenevrednosti vibracij analizirati v frekvenčnemin časovno-frekvenčnem prostoru,pri tem pa upoštevati posebnosti obravnavanegamehanskega sistema.Povzetek:Opisani so način in metode merjenja vlaboratoriju, predvsem pa je prikazanaanaliza signalov, na podlagi katere jemogoče ugotoviti stanje posameznihkomponent gonila oz. ugotoviti morebitnoprisotnost napak ali poškodb.Uporabljena oprema:• SCXI-1001• SCXI-1349• SCXI-1120• SCXI-1305• SCXI-1102• TC-2095• SH-96• SCXI-1180• SCXI-1302• SCXI-1162• SCXI-1326• SCXI-1161• NI 4552• BNC-2140• PXI-8176• PXI-6070• LabVIEW 7.0Izvedba meritevMeritve so bile izvedene na preizkuševališčuza gonila, ki je služilo kot osnova,da smo standardno gonilo lahkopreizkušali z realnimi obratovalnimipogoji. Tako so gonilu prigrajeni posebenpogonski motor, ustrezna zavorater potrebna zaznavala (Slika 1). Motorin zavoro upravljamo preko servopogonov,PXI-računalnika in programov,izdelanih v okolju LabVIEW. Na gonilopritrjena zaznavala, katerih izmerjenesignale preko SCXI-opreme vodimo vPXI-računalnik potrebujemo, da iz njihdoločimo vitalne obratovalne parametre,lahko jih tudi shranimo in rezultatedodatno analiziramo. Z merjenjem temperaturna več mestih ohišja in mazalnemmediju dodatno kontroliramo temperaturnostanje gonila. Gonilo je torejlahko preizkušano pod različnimi obremenitvenimipogoji.Slika 1 - Merjeno gonilo na preizkusniprogi laboratorijaObdelava izmerjenih signalovPrisotnost poškodbe ali napake v gonilulahko s pomočjo izmerjenih vibracijidentificiramo kot spremembo signalav časovnem, frekvenčnem in časovnofrekvenčnemprostoru.Merjenje vibracij predstavlja merjenjedinamičnega kvazi periodičnega signala,saj je gonilo sestavljeno iz skupinerotirajočih se elementov, kot so gredi zzobniki in ležaji. Napaka ali poškodbana zobniku je lahko na posameznemzobu ali skupini zob, prav tako se lahkopojavijo spremembe na ležaju oz. njegovihsestavnih elementih. Vsi sestavnideli gonila torej predstavljajo kompleksnoponavljajoče se rotirajoče gibanje.Že pri analizi izmerjenega časovnegasignala pospeškov je razvidna sprememba,ki pa se lahko mnogo bolje opredeliv frekvenčnem in časovno-frekvenčnemprostoru.Da je analiza izmerjenih vrednosti temeljitejša,je izrednega pomena povezavainformacij iz merilnika vrtljajev, skaterim lahko točno časovno opredelimotrajanje posameznih vrtljajev innato v izmerjenem signalu vibracij ugotovimo,kateri del signala pripada posameznemuvrtljaju gredi. S tem imamopregled nad trajanjem in dolžino signalavibracij v odvisnosti od vrtilne frekvence.Hitrost vrtenja lahko namreč včasu zajema meritev dokaj odstopa, šeposebej, če gre za meritve gonil nastrojih ali napravah pod obremenitvijo vindustriji, kjer je že zaradi obratovalnihrazmer ta pojav lahko izrazit. Zaraditega je frekvenčni spekter, še posebejpri analizi višjih harmonikov popačen innezanesljiv. Pojavi se namreč še množicastranskih frekvenc okoli neizrazitegavrha posameznega harmonika. S temAVTOMATIKA 55/2005 43

DAQ SISTEMIje prepoznavanje izredno nezanesljivo. Z analizo signala vrtilnefrekvence lociramo trajanje posameznih vrtljajev in izračunamonjihovo dolžino oz. čas trajanja. Pri tem spremljamotrend nihanja vrtilne frekvence oz. njeno stabilnost.Sledi odločitev, ali je, glede na rezultate, treba izvesti korekcijočasovnega signala vibracij. Če so odstopki preveliki, jes tem signal neprimeren za nadaljnjo obdelavo. Sledi možnostrekonstrukcije signala z interpolacijo vrednosti oz. gaprevzorčimo na novo dolžino (slika 2a).metodi je odvisna od kriterijev diference, ki temelji predvsemna številu vzorcev v signalu, na hitrosti zajemanja, dolžinisignala in predvsem nadaljnji analizi. Tako dobimo novpopolnoma periodičen signal, koherenten z vrtenjem gredi(slika 2b).Pri tem se dolžina signala sicer spremeni, dosežemo paustrezno stopnjo periodičnosti, ki je potrebna za nadaljnjeanalize (slika 3). Pri frekvenčni analizi je predvsem pri višjihharmonikih ostrejša in jasnejša slika, ki zanesljivo pripadaosnovni opazovani frekvenci in ni produkt frekvenc nihanjavrtilne hitrosti, ki so tesno druga ob drugi in bi prekrivanjezaradi ločljivosti bilo vzrok nejasnosti (slika 3).Slika 3 - FFT-spekter gonila a) brez napake in b) gonila zrazpoko v korenu zoba zobnikaSlika 2a - Signal vrtilne hitrosti z identifikacijo polnih vrtljajev,2b - Preurejen časovni signal vibracijVzorčenje vrtilne hitrosti in vibracij je znašalo 212 vzorcev/s.Meritev vibracij je izvedena z dvema pospeškometroma zICEC-napajanjem. Merilnik vrtilne frekvence poda 60 impulzovna en zasuk gredi (TTL-signal). Iz signala vrtilnega gibanjase opredelita trajanje celotnega zasuka in njihova dolžina;za naš primer je rezultat med 2000 in 2003 vzorci na vrtljajin 15 celih vrtljajev. Podatek o lokaciji vrtljajev in njihovidolžini nam služi za odločitev o rekonstrukciji časovnegasignala vibracij, ki ga nato prevzorčimo na novo oz. ustreznodolžino. Način prevzorčenja oz. rekonstrukcija poteka pometodi integralne interpolacije uporabljenih funkcij za analizoiz knjižnice Labview. Program poišče tudi t. i. visoke oz.hitre spremembe, ki bi jih lahko pri tem delno ali v celotipopačili in vršne vrednosti ne bi bile več prisotne. Vendarpa je pri prevzorčenju inkrement rekonstrukcije majhen inso spremembe še v sprejemljivih mejah. Odločitev o izbraniV signalih tehnične diagnostike se posamezne frekvenčnekomponente pojavljajo samo občasno. Klasična frekvenčnaanaliza takšnih signalov ne pokaže, kdaj se določene frekvencepojavljajo v spektru. Namen časovno-frekvenčneanalize je, da opiše, kako se frekvenčne komponente nestacionarnihsignalov spreminjajo s časom in da določi njihoveintenzivnosti. Klasična Fourierjeva frekvenčna analizanam ne pove, kdaj časovno nastopijo posamezni frekvenčnideleži v spektru, saj lahko imata dva popolnoma različnačasovna signala zelo podobne frekvenčne spektre.Analiza zajetih časovnih signalov v časovno-frekvenčnemprostoru je bila opravljena s kratkotrajno Fourierjevo transformacijo(STFT in WVT). Program za analizo je bil izdelans programskim paketom LabView. Pri analizi lahko analiziramopoljubne odseke časovnega signala glede na časovneperiodične intervale, ki jih zajema. Skrbno je treba določitiustrezno širino časovnega okna, ki naj ne bo krajša, kot jeopazovana najmanjša perioda spremembe v gonilu, ki joželimo analizirati. Uporabimo vrednosti, ki nam jih za analizodopušča računski čas računalnika. Rezultat analize jedvodimezionalni spektrogram, ki nam služi za prikaz tridimenzionalnihvrednosti. Abscisna os predstavlja čas vsekundah, ordinata pa frekvenčno os oz. frekvence vHertzih. Tretjo dimenzijo, ki je predstavljena v različnih barvah,uporabimo za predstavitev gostote energije oz. intenziteteamplitude vibracij, izraženih s pospeškom. Torej gre zaploskve produkta časovnega in frekvenčnega intervala.44 55/2005AVTOMATIKA

DAQ SISTEMIPrisotnost določenih sprememb v gonilu se torej prikaže zrazličnimi vzorci in barvnimi odtenki, ki so navedeni v barvnilegendi diagrama. Ker pa je zaradi izredne spremembevrednosti amplitud težko hitro ugotoviti posebne vzorce inamplitudne spremembe hkrati, je zelo koristno iz dvodimenzionalnegaspektrograma preiti v popolni tridimenzionalnibarvni diagram z možnostjo prikaza amplitud v linearni alilogaritemski skali. Če temu dodamo še popolnoma samodejnobarvno zveznost in po potrebi možnost ročne korekcijebarv, je detekcija sprememb mnogo lažja kot pri dosedaj največkrat uporabljanem, klasičnem dvodimenzionalnemSTFT-spektrogramu. Vse prednosti omenjene 3D-predstavitveso izdelane z osnovnimi gradniki programskegapaketa LabView.Pri STFT-analizi se pokažeta identično povečanje posameznihamplitud harmonikov in prisotnost določenih stranskihfrekvenc v odvisnosti od prisotnosti določenih napak vpopolnoma enaki meri kot pri klasičnem FFT-ju, vendartokrat s popolno informacijo o času pojava oz. izginotjaposamične frekvenčne komponente. Predvsem dvodimenzionalnibarvni vzorci z različnimi in enakomerno razporejenimioblikami v smeri časovne osi so lahko merilo za podajanjestanja v dvodimenzionalnemu spektrogramu. V primeruanalize v 3D-spektrogramu lahko z vizualizacijo, tj. spomočjo barv in oblike površine enostavno določimo spremembestanja, kar je lepo razvidno s slik 4 in 5.Slika 5a - Časovno-frekvenčni 2D-spekter zobniškega paraz razpoko na zobnikuSlika 5b - Časovno-frekvenčni 3D-diagram zobniškega paraz razpoko na zobnikuSlika 4a - Časovno-frekvenčni 2D-spekter zobniškega parabrez napakeZaključekČasovni signal vibracij, obdelan v odvisnosti od vrtilne hitrosti,poda jasnejšo sliko v frekvenčnem in še posebej v časovno-frekvenčnemprostoru, pri tem pa se zanesljivost določanjaprisotnosti poškodbe oz. napake poveča. Sama spremembaoz. rekonstrukcija signala vibracij po prej opisanihmetodah pa še vedno pušča prostor za druge načine izboljšanjapribliževanja ostrejšim zahtevam zanesljivosti, da bise na koncu ustrezna metoda ugotavljanja stanja preselilatudi v industrijsko okolje.ASlika 4b - Časovno-frekvenčni 3D-diagram zobniškega parabrez napakeAVTOMATIKA 55/2005 45

NADZOR DELOVNIH OPERACIJNadzor procesov vtiskavanjain sestavljanjaVindustriji, še posebej v dobaviteljskih verigah v avtomobilski branži, je vse bolj izraženapotreba po nadzoru delovnih operacij, kot so npr. vtiskavanje, sestavljanje, spajanje ipd.z dvodimenzionalnim opazovanjem delovnega procesa. Vzroke za to je potrebno iskati vvečjih zahtevah za kakovost in sledljivost izdelkov, kot tudi zagotavljanju načrtovane funkcionalnostiizdelkov, ter, nenazadnje 100% kontroli izdelkov z minimizacijo vpliva človeškega faktorja.Dvodimenzionalno opazovanje procesov nam edino omogoča vpogled v potek procesa vtiskavanja.Ravno iz poteka je razvidno, ali je proces potekal tako, kot je načrtovano, ali pa se je dogajalokaj nepredvidenega, kar lahko negativno vpliva na obnašanje izdelka v njegovih kasnejših fazahproizvodnje, oz. v njegovi uporabi.V ta namen je firma Burster, ki jo v Slovenijizastopa firma PSM d.o.o., razviladružino merilnikov Digiforce, namenjenihopazovanju in vrednotenju takšnihprocesov. Pri tem je lahko ena opazovanaveličina sila, tlak, moment alipodobno, druga pa pot, zasuk ali čas.Namen nadzorovanja je opazovati potekprve veličine v odvisnosti od drugekot npr. sila/pot, sila/pot in čas, moment/zasukipd. Uporabljajo se povsodtam v proizvodnji in kontroli, kjer jepotrebno 100% nadzorovati procesesestavljanja, vtiskovanja, spajanja, preoblikovanja,deformacijskega spajanjaipd. z uporabo lokalne intiligence inbrez vpliva človeškega faktorja. Družinonaprav Digiforce odlikuje velikastopnja vgrajene funkcionalnosti, komunikacijez nadrejenimi krmilji, integracijes proizvodnimi procesi, enostavneuporabnosti ter zanesljivosti delovanja.Zgradba DigiforcaBlok shema Digiforca je predstavljenana sliki 1. Na vhodna kanala y in x priključimoustrezen par senzorjev, npr.senzor za silo in potenciometer za merjenjepomika. Vrednosti, zajete iz senzorjevse med delovnim procesom zajamejoin shranijo v pomnilnik. Po končanemzajemu meritev se izvede vrednotenjerezultatov, kar pomeni primerjavameritev z vrednostmi določenimi vmerilnem programu. Rezultat primerjaveje odločitev dobro (OK) ali slabo(NOK). Digiforce ima še zaslon za prikazpoteka krivulje procesa, rezultatovin statističnih vrednosti, tipkovnico,Avtor: Drago Metljak, PSM d.o.o.kumunikacijske kanale RS232, RS485,Profibus DP, paralelni kanal in mikroprocesor,ki krmili delovanje naprav.Digiforce ima vgrajenih še nekaj uporabnihprogramskih funkcij, kot npr.testiranje izhodiščnega položaja senzorjev,real-time stikala, ki generirajologični signal ob prekoračitvi nastavljenevrednosti in testno delovanje, skaterim lahko preverjamo in nastavljamodelovanje senzorjev in napravesame.Družina merilnikov Digiforce obsega trimodele. Model 9306 je osnovni model,ki omogoča priključitev praktično vsehobičajnih senzorjev in normiranih signalov,ter lahko naenkrat hrani do 31različnih programov. Model 9310 jepomanjšana in zato tudi cenejša izvedbaosnovnega modela, ki omogoča priključitevsamo senzorja za silo inpotenciometra, ima manši pomnilnikmeritev in lahko naenkrat hrani do 10različnih programov. Model 5410 jeizvedba osnovnega modela namenjenegatestiranju električnih stikal, tapoleg posnetka krivulje preklopa stikalasila/pot posname še točki vklopa inpreklopa stikala.Slika1 - Shema merilnika DigiforceIzbira senzorjev, ki jih priključimo naDigiforce je odvisna od procesa, ki gaželimo opazovati in od zahtev, ki jihimamo za opazovanje in vrednotenjeprocesov. Najobičajnejša kombinacijaje senzor za silo delujoč na principumerilnih lističev in potenciometer. Stem je običajno dosežen zadovoljivkompromis med točnostjo merjenja inceno. Če so dane strožje zahteve zatočnost merjenja pomika, potem lahkopriključimo inkrementalne, ali LDVTsenzorje. Za y vhod pa imamo na voljoše merilnike tlaka, momenta, ali piezokeramičnihsenzorjev. Na slikah 2 in 3sta prikazana primera najbolj pogostouporabljenih senzorjev za silo in potenciometra.Slika 2 - Senzor za silo primeren za stiskalniceSlika 3 - PotenciometerZa delo je potrebno Digiforce sprogramirati.To pomeni, da mu je potrebnonastaviti vhodne kanale za priključenesenzorje, jih kalibrirati, določiti merilniprogram, izbrati najprimernejši način46 55/2005AVTOMATIKA

NADZOR DELOVNIH OPERACIJproženja merjenja in določiti kontrolnaokna, na osnovi katerih se izvaja vrednotenjeposnete krivulje.Nastavitev vhodnih kanalov pomeniizbrati nastavitve za posamezen tipsenzorja, določiti enote opazovanja,optimirati ojačevanje vhodnega ojačevalnikain skalibrirati kanal, da boizmerjena in prikazana vrednost čimbolj ustrezala dejanski vrednosti. Okalibraciji senzorjev velja razmišljati žev fazi načrtovanja merilnega sistema,kjer se bo uporabljal Digiforce, kajtilahko se zgodi, da delovna naprava,kjer se uporablja Digiforce nima zameritev kvalitetnih referenčnih izhodišč.Merilni program obsega izbiro merilneganačina. Izbiramo lahko med funkcijamiy=f(x), y=f(x,t), y=f(t) in x=f(x).Funkcija y=f(x,t) je še posebej zanimiva,ker nam omogoča opazovanjevrednosti y še potem, ki je x dosegelsvojo končno vrednost. Tedaj se x nespreminja več, lahko pa se s časomspreminja y. V praksi pomenito, da lahko opazujemonaraščanje sile tudi potem,ki je stiskalnica doseglasvojo končno lego. Vprogramu določimo še načinproženja merjenja. Lahkoje absolutno, kjer semeritev prične pri določenivrednosti x. Lahko pa je šeinterno pri določeni vrednostiy, ali pa zunanje. Možnoje tudi, da se najprejposneme krivulja, prikažepa se od xmax nazaj. Temprimeru govorimo o referencina Fmax. Bistveno je, da na osnoviizkušenj, ali pa s poskušanjem določimonačin merjenja, ki nam čim boljSlika 4 - Primer Digiforce 9306 s posnetokrivuljo procesa in petimi kontrolnimi okni.izpolnjuje naše zahteve. S tem programomlahko sedaj v testnem načinudela merilnika posnamemo prvo krivuljo.Testni način pomeni, da lahko opazujemovrednosti priključenih senzorjev,ter vhodne in izhodne signale naparalelnih vhodih in izhodih, ter dalahko postavljamo okna. Ko enkratimamo krivuljo posneto, najprej s skaliranjemoptimiramo njen prikaz na zaslonuin nato določimo kontrolna okna.Primer prikaza je na sliki 4.Tudi pri kontrolnih oz. tolerančnih oknihimamo več možnosti izbire (slika 5).Na začetek opazovanja procesa običajnodoločimo on-line okno. To oknotakoj sproži signal, če krivulja ne vstopina levi strani okna in izstopi na desni.Drugo zanimivo okno je blok okno, vnašem primeru okno št. 5. Krivulja vanjvstopi, nima pa izstopa. Vstop v oknoje tudi eden izmed parametrov okna. Zblok oknom preverjamo, če je procesdosegel s tolerancami predpisano končnolego. Ostala okna na sliki so t.i.skozna okna.Slika 5 - Primer posnete krivulje procesa z določenimikontrolnimi okni. Okna 1 do 5 so na delu krivulje,kjer proces narašča, ostala pa na povratnem delu.Z njimi določamo, kje naj krivulja poteka.Vsakemu oknu posebej določimonjegovo lego, velikost, stran vstopa instran izstopa krivulje. Na voljo soše gradientna, histerezna in sortirnaokna. Uporabimo jih, če potrebujemoustrezne funkcije, ki ji oknapredstavljajo. Posebno okno, ki jena voljo samo pri modelu 9310 je t.i. ovojnično okno. To pomeni, daizberemo segment krivulje, ki gaželimo opazovati in mu določimo %tolerančnega pasu okoli krivulje.Če poteka krivulja znotraj takodoločenega pasu je OK, sicer paNOK. Ta funkcija je še posebej primernaza opazovanje pri deforma-AVTOMATIKA 55/2005 47

NADZOR DELOVNIH OPERACIJcijskih tehnikah spajanja, t. i. netanje, kovičenje ipd.. Ko je krivuljaposneta in so okna ovrednotena, sledi odločanje dobro(OK) ali slabo (NOK). Če poteka krivulja skozi vsa določenaokna, potem je proces OK, sicer ne (NOK).Primeri uporabnostiNadzor vtiskovanja je je običajno najbolj pogost načinuporabe Digiforca. Na y vhodu je priključen senzor za silo, nax vhod potenciometer, običajno, a ne vedno se opazujefunkcijo y=f(x,t), proženje meritve je interno po y (sili), karpomeni, da se meritev prične, ko se pah stiskalnice dotaknemerjenca. Odvisno od zahtev, se Digiforce lahko poveže zkrmiljem siskalnice samo preko paralelnih logičnih signalov,lahko se poveže preko RS232 kanala s programomDigidraw, ki deluje na PC računalniku, ali pa uporabniškimprogramom, lahko pa se ga poveže preko Profibusa DP znadrejenim logičnim krmilnikom.Slika 6 - Primervtiskovanja ležajaDrug primer jepodoben že omenjenemu,le daopazujemo enegaizmed procesovspajanja.Tu z ovojničnimoknom nadzorujemokvaliteto inpravilnost spojev.Slika 7 - PrimernadzorovanjakovičenjaTretji primer jelahko primernadzorovanjavijačenja. Na y kanal priključimo rotacijski merilnik momenta,na x kanal pa potenciometer, ali merilec kota zasuka.Opazujemo krivuljo uvijanja oz. privijanja vijaka.Poseben primer je nadzor kvalitete sestavljenega stikala(slika 8), kjer z merjenjem sile in poti posnememo z modelom5410 krivuljo mehanskega poteka preklopa, z električnim signalompa izmerimo še el. točki vklopa in preklopa stikala.Rezultat opazovanja so torej podatki in signali o mehanskihin električnih lastnostih stikal.Slika 8 - Primerkontrole stikalDigiforce se lahkouporabljaše v enem primerunadzoravtiskovalnihprocesov, t.j. priservovtiskovalnih enotah Arau, slika 9. Servovtiskovalnoenoto sestavljajo servomotor pritrjen na vtiskovalno enoto,servokrmilnik in senzor sile ter senzor zasuka vgrajen vvtiskovalno enoto. Lastnost teh enot je velika natančnost inponovljivost vtiskovanja, modularnost, programabilnost,povezljivost s krmilji, dolga življennska doba, čisto in tihodelovno okolje, ter enostavnost projektiranja in montaže.Enota lahko delujejo samostojno, lahko pa jim priključimo šeDigiforce, s katerim opazujemo in nadzorujemo kakovostopravljenega dela. Z njimi poenostavimo procese vtiskovanja,ter povečamo hitrost, kakovost in zanesljivost delovanja.Primeri uporabe teh enost so povsod tam, kjer je potreba ponatančnih vtiskavanjih.Slika 9 - PrimerDigiforcapovezanegaz servovtiskovalnoenotoPrav tako pase Digiforceuporabljajopri podobnih,elektropnevmatskihvtiskovalnihenotah,kjer znjim nadzorujemokakovostopravljenegaprocesa.Slika 10 - Digiforcein elektropnevmatskevtiskovalneenotePrikazani primeriuporabekažejo na univerzalnost in primernost uporabe na dokajširokem področju in tudi v slovenski industriji so si tovrstnimerilniki našli svoje mesto. Deloma zaradi njegove univerzalnosti,deloma pa tudi zaradi tehnične podpore, ki jo nudimouporabnikom.A48 55/2005AVTOMATIKA

INTELIGENTNE ZGRADBE - PRILOŽNOSTI IN PASTIInteligentne zgradbepriložnosti in pasti - 2.delMiha Erklavec, Silon d.o.o.EVOLUCIJA — V naravi obstajajo samo odprti sistemi. Če bi bila narava zaprti sistem, nebi bilo napredka in evolucije. Zaprti sistemi so človeška iznajdba in služijo samo funkcijizaprtega sistema. Sklep: Odprti sistemi so v osnovi boljši, ker se zaprti sistemi ne morejorazviti drugam kot v odprte sisteme. Tehnologija napreduje. Če obstajajo produkti, ki brez dodatnihstroškov, zmanjšujejo celotne stroške življenjske dobe in istočasno opravljajo več funkcijhitreje in varneje, so taki produkti enostavnoboljši. V zgornjih stavkih se skrivajo vse priložnostiin pasti načrtovanja, izvedbe in uporabesistemov, ki jih imenujemo pod skupnimimenom "odprti sistem inteligentne zgradbe".Virtualna upravna zgradbaPodjetje "Turner & Towsend group" iz Velike Britanije jenaredilo model virtualne upravne zgradbe z namero pregledatistroške postavitev sistema inteligentne hiše in primerjatiklasične CNS sisteme in odprti sistem avtomatizacije.Hiša im cca 13.500 m2. V nadaljevanjuje tabela primerjave med posameznimielementi. Cene so v USD.ZaključekOdprti sistem inteligentne zgradbenudi investitorju majše stroške v življenjskidobi objekta pri enakem nivojuinvesticije.Koncepti so ponavadi razumljivi samostrokovnjakom. Kako načrtovati in kupitiinteligentno zgradbo so znanja, kijih moramo spraviti širokemu krogu investitorjevin upravljalcev zgradb. Predstavitimožnost, da za svoj denar lahkodobi več in s tem zmanjša stroške obratovanja,si želi vsak investitor.Kot evolucijsko prehajamo iz CentralnihNadzornih Sistemov v odprte sistemeinteligentne zgradbe se tudi te razvijajov celovito informatizirane sistemza nadzor vodenje in upravljanje zgradb,ki bi jih lako imenovali "BuildingIT".A50 55/2005AVTOMATIKA

AVTOMATIKA 55/2005 51