Krik 2 - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2S Krikom na potPrvi zapletiV ponedeljek, 21. maja 2007 sem se odpravila na brniško letališe,kjer so že bili zbrani uenci in uitelji. Veselila sem sesvoje prve vožnje z letalom – samo še karte smo morali vzeti.Takrat pa se je zapletlo. Vsi uenci in uitelji so že imeli karte,ko pa sem prišla kot zadnja na vrsto jaz, na letalu ni bilo veprostega sedeža. Zaskrbelo me je, da bom ostala doma, todapomonica ravnatelja nama je uredila polet preko Dunaja(ostali so leteli preko Prage), nato pa naj bi se dobili v Rigi.eprav sva leteli po drugi poti, sva v Rigo prispeli prvi. Poakalisva ostale, nato pa smo se skupaj z avtobusom odpeljali vŠiauliai, kjer so nas že akali naši gostitelji.Težave z jezikiSpoznala sem svojo gostiteljicoGreto, ki mi jepodarila sliko, ki jo je narisalasama. Takoj semspoznala, da ji anglešinane gre najbolje od ust.Vprašala me je, e znamrusko. Vprašanje me jemalo presenetilo, saj semmislila, da bom zopet jaztista , ki slabše govoriangleško. Rusko na žalostne znam, vendar sva sekljub temu lahko sporazumevali.Odpravili sva se knjej domov, potem me jeodpeljala še na krajšisprehod po okolici, natopa sva odšli na zasluženspanec.Spoznavni veerDrugi dan našega obiska smo imeli spoznavni veer. Videlismo litvanske plesalke, ki so nam pokazale, kako se plešelitvanski nacionalni ples. Spoznali smo tudi uence iz drugihdržav, priredili pa so nam še nekaj družabnih iger. Na koncusmo poskusili tudi hrano in pijao, ki je znailna za Litvo. Menije v spominu najbolj ostala brezalkoholna pijaa iz kvasa, ki jeimela okus po pivu, in nekakšno pecivo, ki je izgledalo kotpiramida.Pešene sipineTretji dan našega obiska smo se odpravili v Nido. To je mesto,obdano s udovitimi pešenimi sipinami, ki so dolge ve kilometrovin jih šiti Unesco. Res so nekaj posebnega, saj esatakega ne vidiš vsak dan. Pesek nas je prevzel in smo tekalipo njem kot majhni otroci.Ustavili smo se še v mestu Palanga, kjer smo prvi videli morje.To je najbolj turistino mesto litvanske obale. Imeli smo tudinekaj asa za nakupe in lahko smo kupili spominke iz jantarja;to je okamenela smola, ki je znailna za Litvo.Na tisoe križevZadnji dan pred odhodom domov smo si ogledali še eno najboljzanimivih stvari v Litvi Goro križev. Na hribu, ki je visokokrog 200 metrov, vsepovsod stojijo ali ležijo križi. Okoli leta1900 je bilo tam 155 križev, danes pa jih je menda okoli dvestotiso. Danes je Gora križev pomemben narodni simbol intudi romarski kraj. Tradicionalno je, da mladoporoenci na hribpostavijo križ. To smo storili tudi udeleženci projekta. Kot zanimivostnaj še povem, da je to eden redkih hribov, ki smo gavideli v Litvi. Najvišjagora oz. hrib v Litvipa je visok približno400 metrov.Sonno mestoNaš zadnji »ogled« vLitvi je bil obisk Sonnegamesta, za karse je pozneje izkazalo,da je trgovski center.Tu so nam konnodali nekaj asa, dasmo nakupili, kar smohoteli.Poslovilna zabavaZadnji dan pred odhodom so nam naši gostitelji pripšravili poslovilnozabavo. Ogledali smo si nekaj glasbenih in plesnihtok, dobili smo majhne spominke, ni pa manjkalo niti zahval,objemov in solz.Dan odhodaNaslednje jutro smo vzeli našo prtljago in se odpravili predšolo, kjer nas je že akal avtobus. Sledili so še žalostni trenutkiposlavljanja, nato pa smo se z avtobusom odpeljali na letališev Rigi. Ker smo imeli še nekaj asa, smo si na kratko ogledališe glavno mesto Latvije.Litva mi je bila vše, tudi ljudje so bili zelo prijazni. Zagotovopa se nas bodo Litvanci zapomnili po besedah: »Sorry, we arelate again.« Ali po naše:«Oprostite, ker spet zamujamo.«Sara eri, 9. a22