Krik 2 - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervjuAleš Žitnik, ravnateljPisala: Kaja HegediAleš Žitnik je na mestu ravnatelja Osnovne šole Franceta Prešernav Kranju že od leta 1992. Nikolisi ni predstavljal, da bo kdaj ravnatelj.Bolj ga zanimalo likovno in tehninopodroje, oblikovanje – te stvari so mubile zelo blizu, ampak potem je pristalna Pedagoški fakulteti. Ves as jeodkrival nove stvari in razmišljal o tem,da morda lahko naredi kaj koristnega.Preden je postal ravnatelj, je uil likovnovzgojo, tehniko in družbenomoralnovzgojo. Zelo dolgo asa, pravzapravvsa leta, je bil razrednik. Na šoli, kjer jedelal, preden je prišel na Prešernovošolo, je bil mentor obrambne vzgoje.Vodil je obrambni, tehnini in foto krožekin bil mentor kluba mladih tehnikov.Težko ree, da ima, odkar je ravnatelj,ve dela. »Dela je toliko, kolikor si ganakoplješ,« pojasnjuje g. Žitnik, »je pamorda bolj odgovorno.« Nikoli ni razmišljal,da bi imel kakšne privilegije. Lahko,recimo, zamudi v službo, pa ne boni hudega.Sam doslej ni uvajal sprememb, jih je predlagal in so jih v glavnemmorali uvajati drugi: uitelji, kolegi, ki delajo v administraciji,hišniki, istilke.Uenci že komaj akamo, da bomo dobili nove sanitarne prostore.Ravnatelj misli, da jih bomo doakali v letošnjem letu.»Že aprila se bodo morda zaeli pripravljati narti. Celo naobini so obljubili, da bodo sredstva,« je povedal Aleš Žitnik.»Sprva je kazalo, da bodo šele leta 2011, ampak zaradi prerazporeditevkaže, da bo zadeva morda rešena že v tem šolskemletu. Isto velja za ureditev atletskesteze in otroškega igriša za najmlajšev okolici šole.«Krajevno skupnost, v kateri delujeOsnovna šola Franceta Prešerna, sestavljajokrajani iz razlinih družbenih inkulturnih okolij. Zaradi tega je precejsocialnih težav in revšine. »Razlinenacionalnosti in vse take stvari povzro-ajo razline nesporazume, ti sepotem odslikavajo tudi na šoli. Tudiotroci prinašate vse te probleme všolo,« je odkrito spregovoril ravnatelj.Po njegovem je prva najpomembnejšastvar, da lahko uitelji pouujejo podnormalnimi pogoji, da najprej poskušamopomagati in urediti stvari. »Da sopogoji za vse enaki, da se bomo dobrorazumeli in boste motivirani oz. bosteimeli interes, da se uite - to se mi zdinajbolj pomembna stvar,« je pojasnilg. Žitnik.Z osebjem se dobro razume. Še posebej takrat, ko vse teedobro. Da pa dobro tee, mora izbrati pravo osebje. »Kadar soizrazito deficitarni poklici - to se pravi tam, kjer ni uiteljev - sene da kaj dosti izbirati,« nam ravnatelj odgovarja na vprašanjeo izbiri profesorjev in nadaljuje: »Tam kjer pa je veliko uiteljevna razpolago ali pa brezposelnih, pa lahko malo poklieš pošolah, kjer so ti uitelji že delali. Potem jih povabim na razgovor,se z njimi pogovorim, povprašam, e kdo koga pozna, inna osnovi tega se odloim.«Ravnateljev delovni dan se zane z jutranjo kavico, ob katerise na delovnem sestanku pogovorijo o stvareh, ki so se zgodilev preteklem dnevu, potem naredijo program v administracijiza tekoi oz. naslednji dan. Do osme ure pregleda pošto naraunalniku in, e le more, gre v zbornico, da tam malo posediin se pogovori z uitelji o kakšni aktualni pomembni zadevi.Potem se zane delo. Napiše si za naslednji dan, kaj bo delal,vendar nikoli ne more narediti vsega, ker vedno pride kaj drugega,kar je treba nujno narediti. »Potem ostajajo celi kupislabe vesti, papirja, ki me stalno spominjajo na naloge, ki jihnisem naredil ali pa, ki so manj pomembne od drugih,« namzaupa.7