Krik 2 - Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

Glasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XLIII, šolsko leto 2007/2008, številka 2Krikov intervju»Ni takega dela, ki bi bilo vsak dan isto in bi bilo strukturirano,«z zadovoljstvom pove Žitnik, ki ima veliko raznih razgovorovz uenci, uitelji, s pogodbenimi partnerji, veliko je sestankov,potem pa so še zveer, popoldne sem in tja sestanki. Zanaslednji dan je treba pripraviti stvari, ki jih v šoli ne morenarediti, jih pa lahko doma v miru za raunalnikom.Božena Bogataj, profesorica slovenšinein anglešineMirni pa vsekakor niso septembri, prvi tedni, ko g. ravnatelj neve, ali bo urnik tekel v redu ali bodo vse stvari v redu ali bosteklo, kar so nartovali v aprilu, maju, med poitnicami. Tudizdaj se bo poasi zaelo stopnjevanje. Konec šolskega leta jevedno adrenalinski, veliko nalog, veliko planov za naslednješolsko leto in vse stvari morajo biti narejene v roku.»Prosti as si je treba vzeti,« je skoraj zabial ravnatelj. Finoje, ker lahko nekatere stvari, ki jih dela v službi, poveže sstvarmi, ki jih rad dela v prostem asu. Rad riše z raunalnikom,tehnika ga zelo zanima, veliko stvari popravi doma, tu jeveliko možnosti. Ima velik vrt, ki ga je treba urejati.»Vzdrževanje trave me zelo veseli, drevje in vrt pa prepuš-am drugim. Sem pa zelo vesel, e lahko malo»pokomandiram«, da so stvari takšne, kot menim, da morajobiti – da so v redu,« nam, kar malo v šali, pove g. Žitnik. Dvakratna teden gre te, rad ima rekreacijo, posluša glasbo, siogleda kakšno dobro predstavo, hodi v kino, zelo rad tudipotuje …Med tem ko si vsi predstavljamo ravnatelja kot nedostopnegaloveka, bolj v oblakih, se njemu ne zdi tako. Seveda je tudi onravnatelja tako doživljal. Vasih je ravnatelj še bolj deloval kotneka avtoriteta. Z gospodom Alešem Žitnikom se prvi sreamona šolskem parlamentu in takrat je kar nekaj možnosti, dakaj povemo. Sicer pa ravnatelj zatrjuje: »Kadar je treba kakšnostvar razrešiti, pridejo k meni tudi uenci. V skladu s svojovestjo in dolžnostjo povejo stvari, za katere mislijo, da jihmorajo povedati, in potem se malo pogovorimo. Res je, daimam lahko vedno izgovor, da imam kakšno nujno stvar,ampak mislim, da bi bilo prav in pošteno, da pridem tudi nakakšne druge stvari. Kadar hodim po razredih, opazujem, kajponete, kako uitelji pouujejo – tudi to je eden od nainovkomunikacije.«Vsekakor ima preve dela in s tem pride tudi raztresenost.Slaba lastnost je tudi to, da je preve popustljiv, odvisno zakoga in s kom ima opravka. Vendar ima tudi ravnatelj dobrelastnosti, saj, kako bi le bil ravnatelj, e se ne bi znal vživeti v»svoje otroke«.Osebna izkaznica:Datum rojstva: 13. 6.1947Družina: mož, trije otroci (dva sinova in herka), snaha in vnukinjaHobiji: branje, potovanjaRastlina: šmarnica, vijolicaFilm: V vrtincuGlasba: Verdi – Aida, šansoni Edit PiaffHrana: riž v vseh oblikah, balkanske jedi, ne maram polžev inškoljkPijaa: voda iz pipeBarva: svetlo modra, rumena, turkiznaKdaj ste se odloili za uiteljski poklic in zakaj?Za ta poklic sem se odloila že zelo zgodaj. V osnovni šolisem bila sveto prepriana, da bom študirala zgodovino. Kosem prišla v gimnazijo, sem tja do etrtega letnika razmišljala,ali biologija ali pa novinarstvo. No, v etrtem letniku gimnazijesem delala za maturo nalogo pri biologiji. Izbrala sem temoZimzelene rastline v Sloveniji. Tisto je bil kot nekakšen razis-8