Suhokranjske poti, oktober 2008 - Občina Žužemberk

oktober 2008,Merilna kampanja tudi v ŽužemberkuIZ NAŠE OBČINEMejne vrednosti so frekvenčno odvisne so za nosilno frekvenco za posamezno območje varstvapred elektromagnetnimi sevanji navedene v tabeli .nosilna frekvenca Električna poljska jakost Električna poljska jakost(V/m) - I. območje(V/m) - II. območjeGSM 12,9 41,1DCS 18,3 58,5UMTS 19 61,4UKV RADIO 8,6 27,55Sodobni človek je v svojem vsakdanjem življenjuizpostavljen elektromagnetnim sevanjem(EMS) iz različnih virov. Mnogi so že stari (visokonapetostnidaljnovodi, gospodinjski aparati…), več pa je tudi novih (radarji, mobilni telefoni,bazne postaje), predvsem zaradi različnih sodobnihkomunikacijskih tehnologij. Ljudje so zaradinovih virov ter novih spoznanj zaskrbljeni, sajmenijo, da izpostavljenost EMS lahko predstavljazdravstveno tveganje, še posebno pri otrocih. Takšnostanje družbe pa predstavlja resno oviro priumeščanju novih virov elektromagnetnega sevanja,kot so na primer daljnovodi ali bazne postajeomrežij mobilne telefonije. Javnost se kljubzavedanju o koristi in nujnosti takšnih posegovvečkrat odzove odklonilno in ne želi sprejeti novegavira elektromagnetnega sevanja v svoji okolici,kljub temu da za to ne obstajajo nobeni pravni aliznanstveni zadržki.Zato so v okviru projekta Forum EMS letos izvedlimeritve elektromagnetnih sevanj v približno 60slovenskih občinah in od 17.09.2008 poteka merjenjeEMS na podlagi zahtev Civilne iniciative Trškihnjiv tudi v Žužemberku. Trenutni rezultati merjenjkažejo, da obremenitve naravnega in življenjskegaokolja z elektromagnetnimi sevanji ne presegazelo strogih mejnih vrednosti, ki jih določa uredbao elektromagnetnem sevanju v naravnem inživljenjskem okolju. Povprečna izpostavljenost ljudisevanjem baznih postaj je pri nas več kot stokratmanjša od predpisanih mejnih vrednosti. Ena izmedizmerjenih sevalnih obremenitev zaradi bazne postajemobilne telefonije nad Trškimi njivami je bila0,113 V/m in ta vrednost je znašala pod 1 % mejnevrednosti za I. območje.Meritve, ki so jih v okolici baznih postaj doslejizvedle pooblaščene institucije v Sloveniji, kažejo,da obremenitev naravnega in življenjskega okoljaz elektromagnetnimi sevanji ne presega zelo strogihmejnih vrednosti, ki jih določa uredba o elektromagnetnemsevanju v naravnem in življenjskemokolju za območja s povečanim varstvom predEMS. Povprečna izpostavljenost ljudi sevanjembaznih postaj v Sloveniji je več kot stokrat manjšaod predpisanih mejnih vrednosti. Mejna vrednostznaša 12 V/m.Sočasno z gostovanjem merilnega sistema paso v občini namestili še info točko - informativnipano z zloženkami in drugimi publikacijami natemo elektromagnetnih sevanj in zdravja.Podatki o izmerjenih vrednostih ter o lokacijimerilne postaje bodo prikazani na spletni strani projektaForum EMS (www.forum-ems.si/kampanja)ter na spletni strani Občine Žužemberk.VladiMirIzgradnja cestne in komunalneinfrastrukture ŽužemberkNa podlagi izvedenega postopka tretjega javnegarazpisa za prednostno usmeritev ‘Regionalnirazvojni programi’ v okviru Operativnega programakrepitve regionalnih razvojnih potencialovza obdobje 2007-2013 za razvojne prioritete ‘Razvojregij’ je bila uspešna prijava tudi ObčineŽužemberk, ki je prijavila operacijo oz. projekt‘Cestna in komunalna infrastruktura Žužemberk’za katero je odobreno sofinanciranje v višini1.756.596,00 EUR, oziroma največ 85% upravičenihstroškov, ki jo delno sofinancira tudiEvropska unija iz Evropskega sklada za regionalnirazvoj.Občina bo pridobila v letu 2008 318.750,00EUR, v letu 2009 567.846,00 EUR in v letu 2010870.000,00 EUR evropskih sredstev za sofinanciranjeizgradnje cestne in komunalne infrastrukturev Žužemberku. V to je zajeto: obnova cestecenter-Stranska vas z obnovo mostu, pločnikomin javno razsvetljavo in Breg-Nad Miklavžem,obnova vodovoda center, Zafara in Breg ter novogradnjaZgornji Cvibelj, izgradnja fekalne kanali-Grajski trg 33, 8360 Žužemberke-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.sizacije center s črpališčem, Zgornji Cvibelj s pločnikomin javno razsvetljavo, Breg, Zafara in Jurčičevaulica.Tako bo z evropskimi in lastnimi sredstvi obnovljenodobrega 2,5 km cest z mostom, zgrajenobo 1.029 m vodovoda s 23 priključki, obnovljenobo 1,5 km vodovodnega omrežja s 72 priključki,zgrajenega bo 4.095 m kanalizacijskega sistema sčrpališčem in 139 priključki, zgrajen bo slab kmpločnikov in javna razsvetljava s 41 svetilkami.Celotna vrednost projekta je 3.406.639 EUR, vkateri so zajeti tudi neupravičeni stroški, kot sonpr. DDV.V letošnjem letu se je tako začela izvedba projekta,ki se bo delno končal 30. 9. 2010. Na javnemrazpisu za izvedbo gradbenih del na izgradnjikanalizacije Breg in Zafara, obnovi vodovoda Zafarain izgradnji vodovoda Zgornji Cvibelj je bilkot najugodnejši ponudnik izbran izvajalec CGPd.d. Novo mesto, ki bo v letošnjem letu izvedeldela v skupni vrednosti z DDV-jem v višini583.546,50 EUR.Zaradi intenzivnosti gradbenih del ste zaporecest in druge nevšečnosti občutili tudi občani, predvsempa prebivalci Žužemberka, ki ste morali uporabitiobvoze oz. ‘bližnjice’ ter bili v vašem vsakodnevnemodhodu in prihodu z dela ali drugihobveznosti pri tem ovirani.Vlado KostevcGradbena dela v polnem teku

6 IZ NAŠE OBČINEoktober 2008,V Žužemberku deluje javna e-dostopnatočka z brezžičnim dostopomNa podlagi javnega razpisa Ministrstva za gospodarstvo, Direktorata elektronske komunikacije zapostavitev javne e-točke z brezžičnim dostopom so bila Občini Žužemberk sredstva za sofinanciranjepostavitve e-točke v višini 6.729,30 EUR, celotna vrednost projekta pa je bila 8.075.16 EUR. Razliko jesofinancirala občina.Za izvajalca postavitve je bila izbrana družba NETinformatika d.o.o. iz Žužemberka, ki je v roku na naslovuGrajski trg 26 (stavba, v kateri je Mercator Tehnika),v prvem nadstropju postavila javno e-dostopnotočko s tremi dostopnimi mesti in brezžičnim omrežjem,ki bo v kratkem usposobljeno za pasovno širino 10/10Mbit/s.Urejen je bil manjši prostor cca. 5 m 2 , nabavljenapisarniška oprema ter tudi strojna in programska oprema.Javna e-dostopna točka bo tako omogočala 2-letnojavno in brezplačno uporabo treh osebnih računalnikovin 24-urni brezžični wireless dostop v svetovnisplet, zaenkrat le v Žužemberku, nekako do oddaljenosti2,4 km. Delovni čas treh delovnih postaj javnee-dostopne točke je od ponedeljka do petka od 8.00 do16.00 ure in ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure.S to uspešno kandidaturo se bo delno izboljšaladostopnost do svetovnega spleta občanom, ki temožnosti nimajo. Poudariti je potrebno, da gre v temobdobju 2 let, na območju naselja Žužemberk, za popolnomabrezplačno in javno uporabo širokopasovnegain brezžičnega omrežja.Vlado KostevcOtvoritev e-točke z brezžičnim dostopomHuda ura v Žužemberku in okoliciV soboto, 2. avgusta, se je razbesnelo neurje v Žužemberku in okoliških vaseh. Lahko bi rekli, da je udarilkar tornado, ker tako takega vetra in tako obilico toče in dežja, kot ga je bilo tokrat, ne pomnijo nitinajstarejši prebivalci.Tega dne se je okoli dveh popoldnetako stemnilo, da smo moraliprižgati luči, nato je začelo pihatiin ulila se je ploha dežja, vmespa je padala tudi toča. Pihalo jetako močno, da dež ni padalnavpično, ampak vodoravno. Takorazbesnelo neurje je trajalo približno20 minut.Posledice so bile kar hude, sajje podiralo drevesa. Smreka prigradu je celo padla na 4 avtomobilein enega pošteno poškodovala.Marsikateri strehi v Žužemberku,na Plešivici, Gradencu, naLaščah in še kje je odneslo strešnikes streh. Na Dvoru je razkrilo mrliško vežico. Pakoliko je povzročilo neurje škode na poljih, v vinogradihin sadovnjakih. Ljudje s Plešivice so povedali,da ne bo kaj trgati v njihovih vinogradi, ker je toča vsepotolkla, tudi sadja ne bo treba obirati, prav tako je skoruzo, ki je vsa poležana in bo začela gniti. Kmetjegarajo na že tako skopi suhokranjski zemlji, pa ti potemtako ujma skoraj v trenutki uniči,za kar so se trudili celo leto.Torej, tudi nam v Suhi krajinini prizaneslo. Do zdaj smo gledalipodobne prizore po televiziji, kiso se dogajali v skoraj vseh področjihSloveniji ali v svetu, zdajpa je tudi pri nas udarilo. Ko takoopazuješ, kako grozovito moč imanarava, te postane strah in tesnopri srcu in šele v takih trenutkihspoznavaš, kako je človek nemočen,ko prihajajo nate ali tornadiali povodnji ali pa požari.A izgleda, da se bodo takanaravne katastrofe vse pogostejepojavljale. In kje najti krivca. Vemo, ni daleč, to smomi. To je človek, ki s svojim ravnanjem, s posegi vnaravo in z vsem tem napredkom uničuje ravnovesje vnaravi. Sicer so se začeli tudi državniki o tem pogovarjati,toda to ni dovolj, treba je takoj ukrepati, če že niprepozno. Upajmo, da še ni!Besedilo: Rudi CerkovnikPolicija svetujeVodja policijskegaokoliša svetujePolicisti Policijske postaje DolenjskeToplice na podlagi dosedanjih izkušenjugotavljamo, da se v jesenskemčasu med trgatvijo, obiranjemgozdnih sadežev, obujanju spominana mrtve in ostalih priložnostih, pojavljaporast kaznivih dejanj vlomovv vikende in parkirana vozila na območjuvinorodnih okolišev, gozdnihpoteh in okolici pokopališč. Da bi seizognili tovrstnim nevšečnostim, vamsvetujemo:· zaklepajte vrata in zapirajteokna vikenda ali zidanice, pačeprav ste le nekaj metrov oddaljeni,· ne puščajte oblačil in denarnic zdokumenti in denarjem pred vikendomali na vidnem mestu vvozilu,· ne puščajte ključev na “skritih”mestih,· v vikendih in zidanicah ne hranitevrednejših predmetov,· pred odhodom domov, preverite,ali so vsa okna zaprta in vratazaklenjena,· vozila parkirajte na osvetljenihulicah in parkirnih prostorih,· zaprite vsa okna na avtomobiluin preverite, ali so vrata zaklenjena,· ne puščajte vrednejših predmetovna vidnem mestu v avtomobilu,shranite jih v prtljažnik,· v avtomobil vgradite proti vlomnonapravo.V primeru, da zaznate vozila inosebe, ki s svojim videzom in obnašanjemvzbujajo vtis, da bi lahko izvrševalekazniva dejanja, oziromaimate informacije, ki bi pripomoglek raziskavi neraziskanih kaznivih dejanj(tatvina denarja v Žvirčah, vlomiv vozila na Cviblju, vandalizem naGrajskem trgu…), vas naprošamo,da o tem obvestite policijo na interventnoštevilko 113.Z upoštevanjem teh priporočil bostetudi sami veliko storili za vašo varnostin varnost svojega premoženja!Skupaj za varnost - vaša policijaVodja policijskega okolišaAlbert Lah

oktober 2008,IZ NAŠE OBČINE7Pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnih objektovSprememba Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1B), ki velja od 15. aprila letos, prinaša vsem udeležencem pri graditvi objektov:investitorjem, projektantom, soglasodajalcem, občinam in državni upravi nekaj pomembnih sprememb.V tem prispevku želimo opozoriti na tiste spremembe, ki so povezane zgradnjo manjših objektov, ki jih omenjeni ZGO-1B uvršča v skupinonezahtevni objekti, za katere si investitor mora pridobiti gradbeno dovoljenje.Na podlagi prvih izkušenj, prejeli smo namreč že preko 150 tovrstnihzahtev, želimo investitorjem tudi svetovati, kako naj v postopku pridobivanjagradbenega dovoljenja ravnajo, da ga bodo pridobili v pričakovanemroku.Pred letom 2003 so investitorji pred začetkom gradnje takšnih in podobnihobjektov morali pridobiti odločbo o priglasitvi gradnje pomožnih objektov,po 1.1.2003 pa si je investitor moral pred začetkom gradnje priobčinski upravi pridobiti lokacijsko informacijo. Od 15. maja 2008 si morainvestitor pridobiti gradbeno dovoljenje tudi za to skupino objektov.V sorazmerno kratkem obdobju so se spreminjali občinski odloki indržavni predpisi, kar povzroča težave predvsem investitorjem, ki težkosledijo obsežnim spremembam predpisov za področje graditve.Osnovni namen ZGO-1B je, da se v prostoru zagotovi večja preglednostin usklajenost tudi za tovrstne objekte, da se postopek pridobivanja gradbenegadovoljenja za investitorje poceni, poenostavi in skrajša. Prav zatoZGO-1B natančno določa, kako mora biti objekt umeščen v prostor, kajmora pripraviti investitor in kako vodi postopek Upravna enota, da bizagotovili večji red tudi pri gradnji nezahtevnih objektov.Vrste nezahtevnih objektov, njihovo dopustno velikost, način rabe ternačin gradnje podrobneje ureja 11. člen Uredbe o vrstah objektov glede nazahtevnost (v nadaljevanju: Uredba), ki velja od 15. maja letos. Število inopis objektov sta obsežna, zato navajamo samo nekaj najpogostejših primerov,kot so: drvarnice, garaže, steklenjaki, vrtne ute, ograje, oporni zidovi,kašče, kozolci, kmečke lope itd.Občinski prostorski akti pa določajo, ali je manjše, torej nezahtevneobjekte dovoljeno graditi, določajo tudi njihovo velikost, lego, število indruge prostorske pogoje.Za mnoge investitorje je še vedno zahteven in težaven postopek ugotavljanjaosnovnih pogojev za graditev, zato svetujemo, da si na občini naobmočju, katere imajo namen graditi, pri pristojnih za prostorske zadeve,pridobijo temeljne podatke, in sicer:1. Ali je objekt sploh možno umestiti na določeno parcelo?2. Kakšni so pogoji umestitve nezahtevnih objektov v prostor, kot so naprimer:• dopustna velikost objekta,• odmiki od sosednjih parcel,• dopustno število takšnih objektov na eni parceli (na dvorišču sta zgrajenadva ali je dovoljen še tretji?).3. Ali so potrebna soglasja zaradi neposredne bližine komunalnih vodov,ceste, železnice itd?4. Ali je s posebnim odlokom varovana naravna ali kulturna dediščina?Nato pa naj nadaljujejo aktivnosti v zvezi s pridobivanjem gradbenegadovoljenja.Velika olajšava v ZGO-1B za investitorje je, da za tovrstne objekte nipotrebna projektna dokumentacija, da se gradbeno dovoljenje izda v skrajšanempostopku in da je stranka v postopku praviloma samo investitor.Seveda pa je tudi natančno predpisano, kaj mora investitor predložiti kzahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je zelo pomembno, da zahtevavsebuje vse predpisane elemente.Zahtevo investitor vloži na Upravni enoti, na območju, katere želi zgraditinezahtevni objekt, na predpisanem obrazcu, ki mu mora priložiti:• prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisnipoložaj in oblika na zemljiško katastrskem prikazu v merilu 1:500 ali1:1000, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč,• značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena (skica objekta:tloris in prerez, v merilu 1:100, z vpisom osnovnih dimenzij: dolžine,širine in višine),• soglasja pristojnih soglasodajalcev (če so potrebna),• dokazilo o pravici graditi (podatke iz zemljiške knjige lahko pridobiUpravna enota) .• Upravna enota mora v postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja zagradnjo nezahtevnega objekta ugotoviti:• če objekt izpolnjuje pogoje, določene v Uredbi o vrstah objektov gledena zahtevnost, glede dopustne velikosti objekta, načina rabe objekta,načina gradnje objekta ter drugih pogojev za gradnjo nezahtevnih objektov,• če je predvidena gradnja skladna z določili prostorskih aktov, ki veljajoza zemljišče, na katerem je predvidena gradnja, se pravi, če je gradnjatakšnega objekta dovoljena v obravnavani prostorski enoti, če so bilapridobljena vsa soglasja pristojnih soglasodajalcev in• če ima investitor izkazano pravico graditi na predmetnem zemljišču.Morebitna vprašanja, povezana z gradnjo nezahtevnih objektov, lahkopostavite svetovalcu za stranke, po telefonu na številko (07) 39 39 168 alipo elektronski poti na naslov ue.novomesto@gov.si, kjer boste zagotovodobili strokovne odgovore.V primerih, ko investitorji zahtevi predložijo vse predpisane podatke, jepostopek resnično enostavnejši in hitrejši. Na Upravni enoti Novo mestosi želimo čimveč takšnih primerov.Jože PreskarNačelnik Upravne enote Novo mestoNova moč v občinski upraviOd marca naprej so potekale aktivnosti zazaposlitev noge javnega uslužbenca v občinski upraviza področje urbanizma, načrtovanja prostorain opravljanja premoženjsko pravnih zadev. Prvijavni natečaj ni bil uspešen, saj nobeden kandidatni ustrezal vsem razpisnim pogojem. Na drugi javninatečaj se je prijavilo pet kandidatov, tri vloge sobile nepopolne, en kandidat pa ni izpolnjeval vsehrazpisanih pogojev. Kandidatka Vida Šušterčič,univ. dipl. inž.geod., iz Trebnjega pa je izpolnjevalavse razpisane pogoje in dokazovala še drugaznanja. Že sedaj je bila vodja oddelka za okolje inprostor občinske uprave Občine Trebnje. Tako ses 15.10. izteka njen odpovedni rok in nato začenjaz delom v občinski upravi kot višji svetovalec I. zaokolje, prostor in urbanistično načrtovanje ter zaopravljanje premoženjsko pravnih zadev v Občinskiupravi Občine Žužemberk.Kljub dolgotrajnemu izbirnemu postopku smotako v občinski upravi pridobili vrhunsko strokovnjakinjos področja urbanizma in načrtovanjaprostora, ki bo s svojim znanjem prispevala k hitrejšiizvedbi novega občinskega prostorskega načrta.Vlado Kostevc

8 IZ NAŠE OBČINEoktober 2008,V Žužemberku nov bencinski servisKmalu po občinskem prazniku je v Žužemberkuna območju nekdanje tovarne keramičnih kondenzatorjevKeko začel z obratovanjem samopostrežnibencinski servis brez osebja 24/7 družbe ENPLUS d.o.o. iz Ljubljane, ki deluje 24 ur na dan, 7dni v tednu skozi celo leto ter omogoča komunikacijov kar šestih jezikih.Samopostrežni bencinski servis omogoča plačevanjekvalitetnih goriv s plačilnimi karticami, z gotovino,mobilnimi telefoni in z interno plačilno kartico,na voljo pa so tudi prodajni avtomati z različnimiizdelki. Uporabnikom ponujajo dve vrsti kvalitetnegagoriva Eurosuper 95 in Eurodiesel, ki ima karnekaj prednosti pred ostalimi dizelskimi gorivi.Gorivo omogoča večjo odzivnost in izkoristekmotorja, manjšo porabo goriva, več poti z enimrezervoarjem, kar je doseženo z najsodobnejšo rafinerijskotehnologijo, prispeva k daljši življenjski dobimotorja, izpušnega sistema in katalizatorja in to zaradinizke vsebnosti žvepla v gorivu, je okolju prijaznogorivo, saj ima tudi do 85% manj žvepla,80% manj pepela, 83% manj skupnih nečistoč, kotjih določajo zakoni, omogoča boljše delovanje inracionalno vzdrževanje motorja ter rezervoarja zagorivo ter brezhibno delovanje ob nizkih temperaturah,brez aditivov tudi pri temperaturah pod 20°C.Kar pa je za uporabnike najpomembnejše, je to,da je cena goriv na tem bencinskem servisu za 1,3centa/liter nižja kot pri ostalih ponudnikih goriv.Z odprtjem novega samopostrežnega bencinskegaservisa smo v Žužemberku in Suhi krajinipridobili možnost točenja cenejšega in visokokvalitetnegagoriva 24 ur na dan.VladiMirTELEGRAFSKO OKot ste sami opazili, imamo trenutno v občinizelo veliko gradbišč. Vljudno vas prosimo, davsi skupaj malo potrpimo, če je cesta delno alizačasno popolnoma zaprta, če nam za nekajčasa zmanjka vode in se nam kadi prah pohišah in avtomobilih. Brez teh spremljajočihzadev ne moremo izvajati zastavljenihprojektov. Tako občina kot tudi izvajalciskrbimo, da bo »stranskih učinkov« čim manj.Posamična informacija je sicer zelo kratka,bodo pa zato konec leta, ko bodo projektivečinoma zaključeni, podatki dopolnjeni.VODOVODVODOVOD REBERGlavni vod s hidranti je že izveden. Intenzivno seizdelujejo priključki do objektov. Podpisana jepogodba s CGP o asfaltiranju poškodovane ceste.Zaključek projekta predvidevamo do konca oktobra.Bencinski servis 24/7 v ŽužemberkuKri za življenjeVsak dan se dogaja, da naše bolnišnice potrebujejokri, ki rešuje življenja ljudem z različnimiboleznimi. Te krvne pomoči pa ne bi bilo, če se nebi našli človekoljubi, ki darujejo to dragocenotekočino.Take dobrotnike najdemo tudi v Suhi krajini, inkar precej jih je. Spet so se zbrali v soboto, 12.7.,v grajski kleti, kjer jim je predsednica Rdečegakriža podelila priznanja.Olga Mikec, Andrej Boh, predsednica OZ RK MojcaŠpec Potočar in Dušan Mikec ( od leve proti desni)Takole so se izkazali posamezniki:5-krat so darovali kri: Vladimir Kostevc, Grajskitrg 37, Žužemberk • Lidija Longar, Dol. Ajdovec4;10-krat: Andrej Novak, Dvor 40;15-krat: Boštjan Hrovat; Breg 3, Žužemberk •Darinka Košiček, Stranska vas 51 • Miha Praznik,Veliki Lipovec 26;25-krat: Igor Grum, Grajski trg 33 • DarjaKmet, Podlipa 14 • Jože Kmet, Podlipa 14 • JožeLavrič, Budganja vas 26 • Bogdan Longar, Stranskavas 11;35-krat: Janez Jarc, Podgozd 12;45-krat: Stanko Zarabec, Dolnji Ajdovec 19;60-krat: Olga Mikec in Dušan Mikec, Sadinjavas 2;70-krat: Andrej Boh, Boršt pri Dvoru 219.Zamislite si samo, koliko krvi je to in koliko jes tem bilo rešenih in spet zdravih ljudi. In vsakoleto dobi približno enako število darovalcev tedragocene tekočine, ki pomeni življenje. Zato sečestitkam pridružujemo tudi člani uredništva Suhokranjskihpoti.Besedilo: Rudi Cerkovnik, foto: Slavko MirtičVODOVOD ZGORNJI CVIBELJIntenzivno se izvajajo dela na glavnem kanalu. Vroku 15 dni se bodo izvedli vsi možni priključki.Zaključeno predvidoma do konca 2008.VODOVOD ZAFARAProjekt je v fazi izvajanja.

oktober 2008,IZ NAŠE OBČINE9KOMUNALNIH ZADEVAH ŠT. 05FEKALNAKANALIZACIJACENTER ŽUŽEMBERKA –ODCEP ZAFARAGlavni vod fekalne kanalizacije je priključen. Črpališčepred občinsko stavbo je v funkciji. Vsi, kitangirajo dotični vod, se bodo lahko priključevaliže v oktobru 2008. Dobilo bodo pismeno obvestilood občine.ODCEP ZAFARA DO ZAFAREProjekt je v delu.PROJEKT BREGIzvaja se še preostali del kanalov fekalne kanalizacije,ki so vezani na črpališče Loka.CESTNAINFRASTRUKTURADRŽAVNE CESTECesta skozi Praproče je v zaključni fazi.AVTOBUSNA POSTAJAŽUŽEMBERKProjekt je izdelan. V roku 14 dni dobimo še mnenjeDRSC in nato na UE Novo mesto GD za manjzahtevni objekt.OBČINSKE CESTECESTA V CONO ŽBK. INJURČUČEVA ULICAProjekt se zaključuje.KOMUNALNIODPADKIPostavili smo precej novih kontejnerjev in izvedlizamenjavo dotrajanih. Potrebno bo naročiti še min.20 kosov za zamenjavo, ker so stari – kovinskiuničeni.PROJEKT NUJNEVZRDŽEVALNEOBNOVEDRŽAVNEGAOBJEKTA -ŽELEZARNA DVORNa našo urgenco je bil sklenjen dogovor (Pogodboo 100% sofinanciranju) z Ministrstvom za kulturoRS, da investira cca 30.000,00 EUR sredstevv nujna vzdrževalna dela na objektih železarne naDvoru, ki je kulturni spomenik državnega pomenain lastništva. Občina je pripravila oceno potrebnihdel, izvedla javni razpis in na tej osnovibodo vsa potrebna sredstva nakazana na občino,ki bo po pogodbi plačala na razpisu izbranega izvajalca.PROJEKT PRAPROČEGlavna cev je položena. Vsi priključki bodo izvedeniizven asfalta.KRAK – C V STRANSKI VASIProjekt v zaključni fazi. Montira se še javna razsvetljavain povezuje meteorna kanalizacija.Izvedla se bo obnova strehe enega objekta z odvodnjavanjem(žlebovi), menjava oken, vrat, manjšazidarska dela, odvodnjavanje platoja med stavbami(odvod meteorne vode, ponikalnice), montirale sebodo dve dodatne zaščitne ograje v smislu varnostiobiskovalcev), izvedel se bo delno tlakovani,delno peščeni prehod za pešce, demontiralse bo stari toplovod, uredila se bo okolica objektov.Dela morajo biti zaključena do konca septembra2008.Vse ostale informacije glede komunale in infrastrukture:Kontakt: Martin Grčar, 031-777-880, 07-3885-191, ceste@zuzemberk.si

10 PODJETNIŠTVOoktober 2008,Ravnanje z azbestnimi odpadkiAzbest je v Sloveniji še vedno prisoten, najdemoga na slovenskih strehah in pa tudi vnaravnem okolju kot odpadek. Tak azbest postanenevaren v primeru, da se poškoduje in pride dosproščanja azbestnih vlaken v zrak. Tudi v ObčiniŽužemberk so odpadne azbestcementne kritinepogosto odložene v okolje, največkrat v gozdove.O ravnanju z azbestcementnimi odpadki je Ministrstvoza okolje in prostor po zadnjih neurjihobjavilo navodilo, ki ga v nadaljevanju tudi povzemamo.Odstranjevanje azbestnih odpadkov je najboljeprepustiti osebam, ki so za tako delo usposobljene.Ker pa je ob naravnih nesrečah ukrepanjepotrebno takoj in če se dela lotimo sami, je pri tempotrebno upoštevati nekaj napotkov.Marija Ban in Jelka Zupan ob primopredaji poslovMarija Ban vzaslužen pokojS 1. septembrom 2008 se je upokojila MarijaBan, javna uslužbenka na Krajevnem uraduŽužemberk in Hinje, ki delujeta v okviru Upravneenote Novo mesto. Marija Ban je bila s svojimpristopom, zanesljivostjo, znanjem in odprtostjozmeraj na uslugo mnogim našim občankam inobčanom. To njeno delo je bilo tudi opaženo, saj jeleta 2002 prejela naziv za najprijaznejšo javnouslužbenko po izboru državljanov, ki ji ga je podeliltakratni predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek.Leta 2005 je prejela tudi pisno priznanje županaFranca Škufce za dolgoletno in kvalitetno delo vobeh krajevnih uradih.Že v času dopustov je gospo Banovo uspešnonadomeščala in jo od prvega septembra tudi nadomestilana tem delovnem mestu javna uslužbenkaJelka Zupan, referentka II iz Loške vasi, ki bo obponedeljkih, sredah in petkih v Krajevnem uraduŽužemberk in ob torkih v Krajevnem uradu Hinjeskrbela za upravne notranje zadeve na območjunaše občine.VladiMirAzbestcementne plošče je treba pred odstranjevanjedobro zmočiti z vodo, pri odstranjevanju jihje treba dvigniti in ne izpuliti, ne sme se vrtatilukenj vanje ali jih lomiti. Kavlje, vijake ali žeblje,s katerimi so bile plošče pritrjene, je potrebnoodstraniti tako, da se plošč pri tem ne poškoduje.Pri demontaži se ne sme uporabljati svedrov, žagali orodij za strganje z veliko hitrostjo. Če se ploščne more odstraniti brez uporabe orodja, je pomembno,da se izključno uporablja ročna orodja alimehanične pripomočke za obdelavo azbestcementaz vgrajenimi sesalniki, ki imajo HEPA filtre.Odstranjenih azbestcementnih plošč se ne smedrsati po površini in metati s strehe. Na tleh jih jepotrebno ponovno omočiti na obeh straneh in šelenato zložiti v skladovnico na leseno paleto. Azbestcementnihmaterialov ne smemo drobiti, območje,na katerem so bile odstranjene, je treba dobro pregledatiin morebitne ostanke odpadkov odstraniti.Strešno konstrukcijo, letve, škarnike, opaž jepotrebno po odstranitvi azbestcementnih ploščskrbno očistiti, najbolje posesati s sesalcem, kiima HEPA filter, ali pa ostrešje vsaj obrisati zmokro krpo. Azbestcementnih ostankov odpadkovne smemo pometati, prašiti ali razpihovati, nitidrobiti ali uporabljati za nasipanje dvorišč ali cestin nikakor ne sežigati v domačih kuriščih.Zbrane azbestne odpadke je potrebno na predpisannačin (v vrečah iz tkanin iz umetne snovi aliv polietilenski foliji) oddati zbiralcu, predelovalcuali odstranjevalcu azbestnih odpadkov (upravljavciodlagališč). Tako pripravljene odpadke se navadnoodloži na odlagališčih nenevarnih odpadkov, vločenih odlagalnih poljih.V vreče je treba “spraviti” tudi gosto zmes, kise pri močenju plošč nabere v vodnih odtokih, inkrpe, ki se jih uporabi pri močenju ali brisanjuplošč. V vsako vrečo z azbestcementnimi odpadkije treba zapakirati v dodatno PE vrečo, jo nepropustnozalepiti in označi z nalepko Azbestni odpadek.Pred odstranjevanjem azbestnih odpadkov paje potrebno v prvi vrsti poskrbeti za zaščitno oblekoin zaščitno obrazno masko s posebnimi filtri.Po informaciji iz podjetja CeROD d.o.o. lahkoobčani Občine Žužemberk odpadne fasadneobloge in strešne azbestcementne kritine oddajajobrezplačno na deponiji v Leskovcu. Samostojnipodjetniki in pravne osebe pa za odlaganje nadeponiji plačajo 67 eurov na tono prevzetih odpadnihazbestcementnih gradbenih izdelkov, pričemer je davek na dodano vrednost vključen v toceno.Glede na to, da lahko azbestcementne odpadketorej brezplačno oddajamo, upajmo, da se bo to vnaših gozdovih v prihodnje tudi poznalo.Medobčinski inšpektorat in redarstvoSprejem direktorja Napoleonovegainštituta v Žužemberškem graduLjudske pevke TD Suha krajina so 17.9.2008 zapele dobrodošlico direktorju Napoleonovega inštituta iz ParizaJacquesu-Olivierju Boudonu (v sredini), ki si je v spremstvu predsednika Občinske turistične zveze Ivančna GoricaPavla Groznika in predsednika domačega turističnega društva Vlada Kostevca z izjemnim zanimanjem ogledalgrad in potek sanacijskih del.VladiMir

oktober 2008,V grajski kleti so odmevali glasovi pevkzbora Žitni klas in frajtonaricPolicijska postaja v grajski kletiZa začetek Trških dni so se v nedeljo, 29. 6.,predstavili člani gledališča Dober dan teater izPrečne pri Novem mestu.Na policijski postaji mora biti red …Vsako letu nastopajo za Trške dni pevke pevskegazbora Žitni klas in tudi harmonikarji, kizaigrajo znane in manj znane melodije na frajtonaricah.Najprej so nastopile pevke. Zapele so nekajpesmi, ki smo jih že slišali in še take, ki so jih nanovo naštudirale. Moramo reči, da se jim pozna,da že dolgo pojejo skupaj in potrudile so se, da sopesmi dobro zazvenele v prostoru, zato so dobiletudi aplavz.Pred harmonikarji je nastopila mlada 8-letnaviolinstka Sara Cerkovnik in korajžno zaigralakratko skladbico in že na začetku ogrela občinstvo,ki ji je zadovoljno močno zaploskalo.Letos jih je bilo harmonikarjev samo šestero, aso se ti dobro potrudili in razvlekli svoje mehove,da so se pesmi razlegali v grajski kleti in navdušiliveliko število zbranih poslušalcev.Tako so si sledili nastopi, od najmlajšega pa dodveh srednješolcev. Gledalce je najprej navdušilnajmlajši David Razdrh iz Dobrniča, potem jenastopila edina deklica, 7-letna Nastja Krese, ki jeodlično zaigrala in požela pri gledalcih velik aplavz.Sledila sta dva nastopa osnovnošolcev. Najprej jezaigral Primož Vidmar, učenec 7. razreda z Lašč,nato pa še Simon Koncilja iz Srednjega Lipovca.Obema se pozna, da sta se spoprijateljila s inštrumentom,saj sta njuni pesmi dobro zazveneli medzidovi grajske kleti in navdušili občinstvo. Kotzadnja sta se predstavila srednješolca, RokZupančič iz Stavče vasi in Blaž Žabkar s Praproč.Pokazala sta že pravo mojstrstvo na harmoniki inHarmonikarji so si zaslužili nagradeOBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI11tako uspešno zaključila prijetno glasbeno prireditev.Kot se je tokrat, bi se morala v današnjemhitečem času večkrat slišati harmonika.Besedilo in foto: Rudi CerkovnikPoznana igralska skupina je gostovala s komedijoPolicijska postaja in navdušila gledalce, kiso do zadnjega kotička zasedli grajsko klet. Komedijoje napisal Franc Plut, ki je tudi izvrstnoodigral glavno vlogo komandirja postaje in jotudi režiral. Kot se za komedijo spodobi, je v njejveliko stereotipv, ki krožijo med ljudmi na račun‘policajev’: od tega, da kaznujejo neprave, do tega,da imajo nekateri protekcijo, tudi, da ne slovijoravno po bistrosti, pa še več takih ‘štosov’ je vPlutovi veseloigri. Moramo pa reči, da so v besediščutako povedani in tako duhovito zaigrani, dane žalijo.Seveda so se izkazali tudi igralci, saj so že samistari mački s Francijem Plutom na čelu. Igra je restekla in smeh gledalcev, ki je spremljal ves časdogajanje na odru, to potrjuje. Zaigrali so še vvečjih in manjših vlogah: Jana Zorko, Uroš Ocepek,Lucija Vidmar, Franc Molek (naš človek,Suhokranjčan, doma iz Velikega Lipja), VesnaAmbrožič. Mitja Žučak in Dana Bartolj. Da nisoigralci česa izpustili, jim je pomagala šepetalkaJerneja Bučar, tehnično opremo je priskrbel RomanKapš, tonske efekte pa je imel na skrbi TomažZorko.Gledalci so na koncu igralce z aplavzom večkratpriklicali na oder in jim s tem povedali, da so uživaliv predstavi.Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

12 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,Slavko Tekavčič –častni občan Občine ŽužemberkKaj vam pomeni priznanje, postali ste namreččastni občan Občine Žužemberk?Ob podelitvi priznanja častnega občana semugotovil, da so v okolju, na katerega me vežejospomini iz moje mladosti in za katerega sem se dosedaj po svojih močeh trudil, da bi razvojno napredovalona vseh področjih, spoznali, da sem tudijaz nekaj malega prispeval k rezultatom, ki so vidnina vsakem koraku, še posebno pa po ustanovitviObčine Žužemberk.Sicer zdaj živite v okolici Ljubljane, toda svojekorenine imate tu, v Suhi krajini, kot vem, vŠmihelu?Moj oče je rojen v Šmihelu v revni kmečkidružini z malo obdelovalne zemlje. Ta je družini zvelikim številom otrok v takratnih časih komajzagotavljala kruh za normalno preživetje oziromaprisilila otroke, da so čim preje odšli po svetuiskat možnosti za boljše življenje in ustvarjanjenove družne. Tudi moj oče je bil med tistimi, ki sose odpravili iz rojstnega kraja. Po končani vojni seje v Novem mestu poročil in 9. oktobra 1947 semse mu rodil jaz.Tu v Suhi krajini ste preživeli otroštvo. Kakodolgo ste živeli v dolini Krke in kakšni spominiso Vam ostali na tiste čase?Splet naključij je bistveno spremenil tudi življenjenaše mlade družine. Moja mama je hudozbolela in zaradi zdravljenja po operacijah me jeoče zaupal v varstvo svojim staršem v Šmihelu.Mati mi je umrla leta 1952 in tako so se zaradislužbenih obveznosti očeta nadaljevala mojabrezskrbna otroška leta v Suhi krajini. V Šmihelusem zaključil tudi drugi razred osnovne šole in sekasneje, ker se je oče ponovno poročil, preselil vLjubljano, kjer sem tudi nadaljeval šolanje.V tem času sem na deželi pomagal pri kmečkihopravilih, kot mali pastir pa sem pred šolo paselkravi, ki jih je imel deda. Posebna skrb pa mi je bilkonj, ki sem ga smel občasno, ko smo hodili povodo v Krko za napajanje živine, tudi jahati. Občasnosi je deda sposodil tudi zapravljivčka in takratsmo odpotovali na obisk k svojim sorodnikom alipa se odpeljali na semenj. Poleti smo se velikokopali v Krki in uživali v različnih vragolijah,čeprav mi je bila voda vedno prehladna. Posebnolepo mi je bilo, ko sem pomagal nesti v mlin koruzo,da smo dobili koruzno moko, ki je bila tudidnevno na jedilniku v obliki žgancev ali pa kruha.Užival sem ob pogledu na mlinarja, ki je v svojibelini skrbel za nemoteno delo mlina, in ko smohodili ob reki, sem občudoval vodo, ki je z svojomočjo poganjala številne mline, ki so še takrat biliod izvira Krke do Žužemberka.Ali se vračate v našo lepo dolino, Vas še kajveže na te kraje?Tudi danes se rad vračam v to dolino. Dedek inbabica sta že pred leti umrla, v Šmihelu pa še živimoja teta Rezka, na katero me vežejo spomini izmladosti, ker mi je velikokrat v težkih trenutkihmoje mladosti stala ob strani kot mama in mi ssvojo toplino pomagala premoščati mladostnetežave.Danes me na te kraje še vedno vežejo spominiiz mladosti, velikokrat se poleti, ko se pripeljempo cesti do mostu na Krki, ki vodi v Šmihel,ustavim in opazujem reko, njen tok in ugotavljam,kaj se je od zadnjega obiska v njenem tokuspremenilo. Tiho upam, da se bom na stara letazopet vrnil k tej reki in kot ribič užival pri lovljenjurib.Seveda, ko pridem na obisk, ne pozabim iti vgozd nabirat gobe, čeprav se je narava bistvenospremenila. Ni več toliko travnikov in stelnjikov,kot jih je bilo včasih, povsod je gozd, ni več starihstez in poti, ki so vodile po teh gozdovih, in kardobro moraš paziti, da se v tako zaraščenem okoljune izgubiš.Katere šole ste obiskovali? Kaj ste po izobrazbi?Šolal sem se v Ljubljani. Obiskoval sem osnovnošolo v Šentvidu in tudi gimnazijo. Šolanjesem nadaljeval na takratni Upravni šoli, današnjiFakulteti za upravo in takoj po končanem študijuodslužil vojaški rok.Kje je bila vaša prva zaposlitev in kakšno deloste opravljali?Svojo poklicno pot sem kot pripravnik začel naSekretariatu za finance, današnjemu Ministrstvuza finance, kjer delam še danes.In kako sta tekli vaša poklicna pot in napredovanje?Moje delovno področje je vso delovno dobolokalna samouprava s posebnim poudarkom naproblematiki tekočega financiranja občin. Sevedasem v vseh teh letih postopoma napredoval donaziva uslužbenca, ki ga imam danes.Ste sekretar na Ministrstvu za finance, to jeeno najpomembnejših resorjev v vladi našemlade države, se strinjate? Od dela vašega ministrstvaje odvisno, kako živimo in kako bomoživeli?Strinjam se z ugotovitvijo, da je področje financin to ministrstvo eno izmed najpomembnejših vokviru Vlade RS. Področje dela ministrstva je zeloširoko in delo, ki se veže na moj delokrog je šeposebno specifično, saj se dnevno srečujem s problematikoin težavami, ki jih imajo v naši državiobčine. Ministrstvo za finance skupaj s službami,ki so v njegovi sestavi (davčna uprava, carinskauprava, uradi itd.) skrbi za zbiranje davkoplačevalskegadenarja, ki ga s sprejemom vsakoletnegadržavnega proračuna namenjamo za pokrivanjezakonskih obveznosti posameznih proračunskihuporabnikov.Prosim obrazložite tudi, kaj delate, namrečmi, navadni državljani, nekako nimamo vpogledav vaše delo, recimo, kakšne probleme rešujetena Vašem ministrstvu?Sem vodja sektorja za sistem financiranjalokalnih skupnosti (občin), kar praktično pomeni,da se s svojo ekipo sodelavcev stalno srečujem zvso problematiko, ki jo imajo občine. Tako sodelujemopri pripravi vse sistemske zakonodaje, kise nanaša na financiranje občin (zakon o javnihfinancah in zakon o financiranju občin) vseh izvedbenihpredpisov, ki pomenijo lažjo udejanjanjeposameznih zakonov v praksi. Občinamizračunamo po posebni enačbi obseg lastnih prihodkoviz naslova dohodnine in tistim občinam,ki z lastnimi prihodki ne morejo zagotoviti primerneporabe, izračunamo pripadajoča sredstva finančneizravnave. Naša skrb je, da tako izračunandenar dobijo občine tekoče in ob pravočasnemsprejemu svojega proračuna nemoteno financirajovse zakonske naloge.Do lanskega leta smo izdajali tudi soglasje kvsem investicijam, ki so se sofinancirale iz sredstevdržavnega proračuna in to tako, da smo preverjali,če imajo občine zagotovljena vsa potrebnalastna finančna sredstva za izvedbo posamezneinvesticije. Občinam, ki se nameravajo zadolžiti,izdajamo soglasje k dolgoročni zadolžitvi terizračunavamo stopnjo ogroženosti kot pripomočekposameznim resornim ministrstvom pri odobravanjusredstev za sofinanciranje investicij izdržavnega proračuna.Na podlagi spletne aplikacije in Pravilnika oporočanju občin o realiziranih prihodkih in drugihprejemkih ter odhodkih in drugih izdatkih občinskihproračunov mesečno zbiramo podatke odobčin in jih analitsko obdelujemo. Prav tako zbiramoin analiziramo podatke o zadolženosti javnegasektorja na lokalni ravni ter rešujemo vso problematiko,ki jo občine tekoče naslavljajo na ministrstvo.Vsako leto obvestimo občine o izhodiščihza pripravo proračuna in pripravimo proračunskipriročnik. Analiziramo pa tudi podatke o sprejetihproračunih in zaključnih računih, ki so jih občinedolžne poslati ministrstvu.Poleg teh nalog pa tekoče rešujemo vse probleme,s katerimi se občine obračajo na naše ministrstvoin se vsebinsko nanašajo na delovanje občin.Opišite, kako zgleda Vaš delovni dan?Zjutraj, ko pridem v službo, pregledam dospeloelektronsko pošto in običajno uro odgovarjamna klice občin. Mnogokrat tudi moja tajnica pokliče

oktober 2008,predstavnike ministrstev ali občin, ki jih nismouspeli poklicati ali odgovoriti na klic prejšnji dan.Skladno z dnevnim urnikom odidem na sestanke,ki so sklicani za ta delovni dan ali pa sam glede naodprta vprašanja vodim sklicane sestanke s predstavnikiobčin ali ministrstev za razrešitev odprteproblematike. Moje delo zahteva veliko usklajevanjav okviru vlade med ministrstvi in posameznimivladnimi službami.Šele pozno popoldne običajno lahko v mirupogledam prispelo klasično pošto in jo razdelimmed sodelavce. Nato se lotim podpisovanja pošte.Moja praksa je, da preberem vso pošto, ki jo podpišemsam ali pa dam svoj parafo za nadaljnjepodpisovanje. Pred odhodom domov v poznihpopoldanskih urah pa običajno še pogledam delovniurnik za naslednji dan, da se lahko še domapripravim za težje sestanke.Zasedate visok položaj, kako sodelujete z ministrom?Stalnega direktnega sodelovanja z ministromni, ker se to vodi preko direktorja direktorata zaproračun, v katerega sodi naš sektor. Vedno paskušamo pravočasno pripraviti vsa gradiva, ki jihzahteva minister preko svojega kabineta. Glede naaktualnost in težo posameznih problemov, ki seobravnavajo pri ministru, pa me občasno povabitudi na te razgovore, da lahko hitro dorečemomorebitno rešitev.Ali se udeležujete sej vlade, delate tudi v komisijah,v odborih?Seje vlade in njenih odborov se lahko udeležijosamo ministri ali državni sekretarji. Imenovan pasem v številna delovna telesa posameznih ministrstevin vladnih služb, kjer zastopam naše ministrstvona področju, ki se nanaša na lokalno samoupravo.Moje delo se kaže v tem, da predlagam alipotrdim možne rešitve zatečene problematike, kipa so velikokrat omejene z obsegom razpoložljivihsredstev, ki so zagotovljena v državnem proračunu.Tako sem veliko sodeloval tudi pri pripravi zakonodaje,ki se je nanašala na področje pokrajin.Kdaj ste si ustvarili družino? Kako usklajujeteživljenje v družini in Vaše delovne obveznosti,kjer je potreben, kot seveda tudi v družini, vdanašnjem času, po mojem, odgovoren pristop?Družino sem si ustvaril že v času mojegapripravništva. Imam dve odrasli hčerki, ki sta sepo dokončanem študiju že zaposlili. Obe sta natem, da si ustvarita družino in glede na značaj delaimata med tednom zelo malo razpoložljivega časa.Naša stalna srečanja so tako možna ob sobotah alinedeljah, ko se dobimo skupaj z njunima parterjemana družinskem kosilu. Takrat si tudi vzamemočas, da pokramljamo ter ocenimo, kako smo izpeljaliže zastavljene aktivnosti oziroma, kako bomopeljali nadalje naloge, ki jih želimo družinsko realizirati.V svetu se dogajajo ‘grozne’ stvari? Ali tudiVas vznemirjajo svetovni problemi v današnjemtrenutku, ki niso optimistični glede že na našo, aše posebej za bodočnost naših otrok?Seveda so svetovni problemi in njihova stalnagrožnja poglavje zase. Ker sem stalni optimist,upam, da bo prevladal zdrav razum in se bo teprobleme skušalo razrešiti čim bolj racionalno.Srčno upam, da bom svoja stara leta preživel brezvelikih pretresov, enako pa tudi vsi moji potomci.Vaši konjički. S čim se ukvarjate v prostemčasu. Kaj Vas razveseljuje v življenju?Posebnih konjičkov nimam. Položil sem potrebneizpite za ribiča, vendar zaenkrat ne najdemtoliko časa, da bi se temu hobiju posvetil tako, kotželim.Stanujem sicer v bloku, vendar imam v drugemdelu Ljubljane v Šentvidu, kjer sem živel v mladosti,v najemu vrtiček. Zaradi pomanjkanja časaga moram obdelovati v večernem času. Delo natem vetu mi pomeni posebno sprostitev.Z ženo tudi veliko hodiva po okolici vikenda,ki ga imava pod Kureščkom, sam pa tudi velikogobarim in v ta namen izkoristim vsako prostouro.OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIOrgelski koncert v župnijskicerkvi v HinjahV okviru občinskega praznika smo lahko tudi letos prisluhnili koncertu na orglah. Ta je bil vcerkvi Marijinega oznanjenja v Hinjah v nedeljo, 13. julija.Predstavili so se štirje dijaki Konservatorija Jurij Slatkonja v Novem mestu. Pod mentorstvomMilka Bizjaka so nastopili: David Pavlin, Anita Novak, Peter Smolič in Alenka Šutar. Odigrali soskladbe različnih avtorjev iz različnih obdobij, največji del koncerta pa je bil namenjen Bachovimdelom.Mojca Papež13Posebno veselje mi je sprehod po gozdu, kosem v neposrednem stiku z naravo in lahko v miruspremljam vse, kar se tam dogaja, še posebno vvečernih urah, ko zamre petje ptic in se začnejooglašati druge živali. Takrat lahko tudi na terasivikenda opazujem številne zvezde na nebu inuživam v tišini, ki jo motijo v tem času s svojimpihanjem le polhi v krošnjah bukev v neposrednibližini vikenda.Kaj si še želite v življenju, kateri cilji so predvami, kakšne načrte imate še za bodočnost?Moja največja želja je, da bi mi služilo zdravjein da bi uspešno zaključil svojo delovno dobo. Poodhodu v pokoj pa želim, da bi preživel leta, ki somi še usojena, čim lepše.Na svojem delovnem področju ugotavljam, dakljub številnim letom, ki so bila namenjena nadaljnjemurazvoju lokalnih financ in oblikovanimpozitivnim zakonskim rešitvam, ki so dala v zadnjih20. letih nov zagon temu področju, da ostajaše veliko odprtih nalog, ki pa jih bodo morali razrešitimoji nasledniki.Ponosen sem na to, da smo v relativno kratkemčasu na tem področju dejansko dosegli rezultateoziroma uspehe, ki so jih posamezne države gradilein dosegle skozi stoletja.Kaj vas vodi v življenju, katere resnice so zavas pomembne?Moje ključno vodilo v življenju je bilo, bodivedno pošten in pomagaj, kjer lahko. Zato se vednodam v vlogo tistega, ki se obrne na mene in muna delovnem področju, ki ga pokrivam, skušampomagati pri rešitvi izpostavljenega problema.Seveda je potrebno pri tem upoštevati časovni vidikin dejansko dane materialne možnosti. Praksa jepokazala, da smo na ta način s sogovorniki žerešili veliko problemov oziroma jih še bomo.Vedno zahtevam tudi resen pristop k delu in vokviru razpoložljivega časa tudi možnost optimalnonajhitrejše rešitve.Najlepša hvala za tako izčrpne in bogate odgovorein sprejmite čestitke tudi od članov Uredniškegaodbora Suhokranjskih poti in še naprej Vamželimo veliko uspeha pri Vašem delu in prizadevanju,da lahko tako z Vašim neposrednim delovanjemobčine napredujejo in da mi, občani, lepšein bogatejše živimo v njih.Rudi Cerkovnik

14 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,Humanitarna akcijaza družino ObrstarV okviru predstavitve kandidataFranca Škufce za poslanca Državnegazbora RS so v četrtek,18.9.2208, predsednica OZ RK Novomesto mag. Mojca Špec Potočar,župan Franc Škufca, Jože Kotar inSlavko Vidmar iz podjetja NG d.o.o.iz Novega mesta, ki je odkupil umetniškodelo Beneški trgovec slikarjaJožeta Kotarja, družini Obrstar iz SelUdeleženci humanitarne akcijepri Hinjah izročili zlicitirani znesek vvišini 1.500 EUR.V družini Obrstar je 5 družinskihčlanov. En otrok hodi v 6. razred OŠ,trije pa so srednješolci. Urejenidružini, ki je od leta 2005 brez očeta,bodo zbrana sredstva omogočila boljšemožnosti za nakup najnujnejšihšolskih in drugih potrebščin.VladiMirPoložili so venecZa svoj praznik, ki je 13. julija, so člani Zveze društev šoferjev inmehanikov Slovenije s predsednikom, kakor to storijo vsako leto, položilivenec in se tako poklonili padlim borcem in aktivistom pri spomenikuna Cviblju.Foto: Rudi CerkovnikPraznikova domačija z novo strehoPraznikova domačija znovo strehoPri konservatorsko-restavratorskim programom za prenovo in prezentacijoPraznikove domačije v Borštu pomaga tudi Zavod za varstvo kulturnedediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto.Pri prekritju strehe je sodeloval Anton Golnar, ki je kakovostno obnovilže veliko kulturnih spomenikov širom Slovenije.Kot podoba vzeta iz stare slike, pod vznožjem jugozahodnega pobočjaznane vinogradniške gorice Boršt pri Dvoru, v objemu vinogradov, zidanicin sodobnih vikendov, nam delno podkletena lesena hiša pripoveduje zgodboo bivalni kulturi naših prebivalcev. Njeni začetki segajo na prelom 18. in19. stoletja, po vsej verjetnosti najprej pritlična, kasneje z lesenim vrhkletnimdelom.»Domačija s pripadajočim zemljiščem predstavlja izredno pomemben dokumento življenju in gospodarjenja bajtarjev - najnižjega kmečkega sloja naDolenjskem,« je povedal višji konservator Dušan Štepec iz Zavoda za varstvokulturne dediščine Slovenije, ki bdi in skrbi, da bi se takšni edinstvenispomeniki kulturne dediščine nacionalnega pomena ohranili tudi našim zanamcem.Kar nekajkrat po zadnji vojni je bila hiša s simetrično dvokapnostreho s slemenom, z obeh koncih zaključeno s čopom, prekrita s slamnatostreho, ki je zaradi vremenskih neprilik propadala. Veter in padavine sogrozile tudi lesenemu bivalnemu delu s črno kuhinjo in krušno pečjo. Sprehodpo notranjosti hiše je prava iluzija idilične zgodbe o preteklosti, breznavlake sodobnega časa. Hlev, ki je pod bivalnim delom, je zgrajen iz kamna,bivalni del z majhnimi okenci, skozi katera se v notranjost prikrade le malosvetlobe, pa je zgrajen iz plohov, vogalno vezanih z utori na križ.Medtem ko je njej podobne zgradbe povozil čas in so žalostno propadale,Praznikova domačija, z novo, prenovljeno streho, ki jo je dobila v teh dneh,živi naprej.»Za to ima nedvomno zasluge tudi lastnica Jožefa Urbančič iz Zafare priŽužemberku, ki je pustila stavbo takšno, kot je in jo bodo občudovalikasnejši rodovi,« pove Štepec in dodaja, da se bodo lastniki lotili, v sladu spredpisi spomeniškega varstva, tudi obnovitvenih del, s tem pa bodo rešilimarsikaj, kar je bilo v hiši dotrajanega ali poškodovanega.Za prekritje strehe so dobili usposobljenega mojstra Antona Golnarja izSovjeka pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Pri delu mu je pomagal tudi sin Ivan,ki je najmlajši slamokrovec. Dva tedna so trajala dela in domačija na Borštuje dobila zlatorumeno streho. »Za to streho sem potreboval slamo, ki sem jopripeljal iz Prekmurja,« je dejal slamokrovec Anton Golnar , »za to streho pasem potreboval rženo, ravno in dolgo slamo, ki sem jo pripeljal s tremitovornjaki!« Pri delu je uporabljal tudi domače materiale - leskove palice izbližnjega gozda ter žico, s katero sta skupaj s sinom spretno in v šopihzvezano slamo zlagala na 25 do 30 cm debelo streho.Lastnica Jožefa Urbančič je ob zaključku del dejala, da bo s svojim občutkomprisluhnila, kaj domačija potrebuje, čeravno domače čaka ogromnodela, da bo le-ta zaživela, najprej za svoje potrebe, kasneje pa bo odprla svojavrata tudi turistom tudi drugim obiskovalcem .S. M., foto: S. Mirtič

oktober 2008,OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI15Pogovor s podžupanom Občine Žužemberk Jožetom ŠteinglomZa napredek občine smo odgovorni vsiZ 28. februarjem letošnjega leta je svetnik Jože Šteingel iz Sadinje vasi pri Dvoru prevzel mesto podžupana Občine Žužemberk. Na to odgovornofunkcijo pa je župan Franc Škufca poleg njega imenoval tudi Jožeta Papeža iz stranke NSiJože Šteingel in svetnik Milan Ivkovič v Občinskemsvetu Občine Žužemberk zastopata in predstavljatastranko SDS. Jože Šteingel je dejaven vobčinskem odboru SDS kot njen podpredsednik,zelo dejaven pa je tudi v odboru komisije za vlogein pritožbe ter komisiji za samoupravo, skrajnoresno pa je sprejel tudi funkcijo podžupana.»Volivci so mi zaupali mandat in ne bom jihrazočaral. Vsi moramo delati za razvoj kraja in zanapredek občine, ne glede na strankarsko pripadnostin takšna so tudi nenapisana pravila, ki se jihdržimo v koaliciji, to mora biti naš glavni cilj,«meni Šteingel, ki ne razume svetnikov in ljudi, kivseskozi mečejo polena. Vse preveč je očitkov,lažnega blefiranja in nasprotovanja razvoja krajapri različnih projektih, ki bodo prinesli razvoj, patudi nova delovna mesta.»V občinskem svetu podpiram zdrave ideje,predvsem pa poslušam tudi želje ljudi po terenu inv oddaljenih vaseh,« pravi Šteingel in doda, daposamezne civilne iniciative, ki so bile ustanovljenev zadnjih mesecih, ne pripomorejo k napredku,temveč nasprotno. »Posamezniki, ki so zelodejavni v teh iniciativah, bi lahko te želje, pa tudizahteve, uresničili v odborih in v samem občinskemsvetu. Konkretno se mi ne zdi prav, kar sedogaja z dvorskim igriščem. Ve se, kako je bilozemljišče pridobljeno. Zemljo in najboljše njive jekomunistična oblast po vojni nepravično odvzelalastniku Škrabcu, kar nekaj napak pa je pri prenosihlastništva zemljišča naredila tudi prejšnja koalicijaobčinskega sveta, ve se tudi, da je bilo zemljiščelast vseh občanov, ne le peščice ljudi, in da je željavseh krajanov nova, sodobna avtobusna postaja,kar nekaterim, kljub zamenjavi zemljišča očitno,ne ustreza. Tudi z dvorsko mini hidroelektrarno jebilo precej vroče krvi, to je nepotrebno in nekoristno,stroka naj dejansko presodi, ali sodi objektv ta prostor ali ne.«Da je funkcijo podžupana sprejel skrajno resno,pričajo tudi številni obiski parlamentarcev tervisokih predstavnikov vlade, pri katerih sodelujetudi sam.»V tem mandatu si prizadevam, da bi izboljšaliinfrastrukturo, da bi na Ajdovško planoto pripeljalivodo in izboljšali življenjske pogoje Suhokranjcem.Sem sodi tudi internetna povezava proti Ajdovškiplanoti, ki bo pripomogla, da bodo odslejE-poti krajše, predvsem pa hitrejše, kot tudi asfaltnaprevleka na cesti Žvirče-Ambrus, ki morabiti dokončana do leta 2010, industrijske cone vŽužemberku, Hinjah in na Jami, ne nazadnje projektsuhokranjskega vodovoda. Pri tem nam pomagatudi poslanec Državnega zbora stranke SDSIvan Grill, ki nam je odprl marsikatera vrata naministrstvih in pripomogel k čim hitrejši realizacijiprojektov,« pravi Šteingel. Le-ta si prizadevatudi za čimprejšnjo podržavljenje ceste Prečna-Brezova Reber, kot tudi preimenovanje vasi Dolnjiin Gornji Ajdovec na ajdovški planoti. V upanju,da se bodo vse aktivnosti odvijale po načrtih,Skupaj s poslancem Ivanom Grillom in županom Škufco ob občinskem praznikutesno sodeluje tudi z županom Škufca Francem,občinsko upravo in ne nazadnje s samimi občani,ki imajo občino, v kateri živimo, preprosto radi.S. M., foto: S. MaverPodžupan Jože Šteingel in Vlado Kostevc, direktor Občinske uprave, sta v imenu Občine Žužemberk izročilapomoč Mariji Drenšek ob požaru na gospodarskem poslopju

16 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,Besedilo in foto: Rudi Cerkovnikv objektivuVisoko pod oblakiNeizkoriščeni stavbiin prostor pri plavžuTako bi lahko rekli za delavce, ki delajo visoko pod oblaki, ko sanirajo stolp in obzidjegradu nad Krko, ki teče vsaj 80 metrov spodaj. Tako so se lotili najtežjega opravila priobnovi žužemberškega gradu. Že pravo čudo je, kako so postavili odre, ki se vzpenjajokar 40 metrov visoko. Ljudje, ki stanujejo spodaj, s strahom gledajo navzgor, koopazujejo, kako sproščeno se obnašajo delavci, ki delajo na taki višini. Je pa verjetnozato tako, ker so tega vajeni in je tako delo na višini za njih vsakdanja stvar. Tako se stemi deli počasi zaključuje obnova gradu, saj bo kmalu torej sklenjen venec z obzidji instolpi okrog in okrog. Torej je tisto osnovno narejeno, da grad ne bo več propadal inlahko se bo začela končna obnova posameznih stolpov, ki bodo potem služili zrazlične namene. Upajmo, da se bo obnova nadaljevala, da bo pač v doglednem časužužemberški grad dobil dokončno podobo in bo služil v dobro ljudem.V letošnjem poletju Krka samevaVsako imajo zaključek kolesarji, ki privozijo po rimski cesti od Ivančne Gorice doDvora, pri plavžu. Ob njem je lepo urejen, lahko bi rekli, mali park. Nič pa kaj leppogled ne dajeta dve veliki stari poslopji, verjetno sta služili še železarni. Od njenegapropada pa je že več kot sto let, zato je razumljivo, da je stavbi pošteno načel zobčasa. Zdaj sta zgradbi prazni in ne služita ničemur. Ne vem, če kdo razmišlja, kakobi se dalo odličen prostor tik ob Krki in seveda obe poslopji izkoristiti, da bi služilipač kakšnemu namenu. Meni ni niti znano, kdo je lastnik vsega tega. Plavž ima kotzunanji muzejski eksponat verjetno v lasti ali oskrbi Zavod za kulturno in naravnodediščino, in če sta stavbi spadali k železarni, kot je plavž, potem je verjetno tudizgoraj navedeno ta ustanova na skrbi in v lasti.Ker sta poslopji v propadanju, bi bilo nujno, da se na to opozori Zavod za kulturnoin naravno dediščino, da ukrene določene ukrepe, da se poslopji sanirata in služita,ali kot muzej ali za turistične namene.Igrišče in igrala pri šoli samevajoVsakokrat, ko sem se peljal v letošnjem poletju čez most na Loki, je Krka žalostnosamevala in tudi njene brežine so bile prazne. Vemo, da je letos poleti vreme s svojimineurji naravnost uničujoče, saj je uničilo več kot pol Slovenije in v nekaterih krajih karvečkrat. Tako so ostali ljudje, ki še, recimo, niso prekrili streh, jim jih je pri ponovni ujmiuničilo še tisto, kar je prej ostalo. Da ne govorimo o poškodovanih avtomobilih, ouničenih cestah, še posebej pa o velikanski škodi na poljščinah, v vinogradih,sadovnjakih. Skratka, vsako leto je huje. Tako tudi zato ni kopalcev v Krki, ker so nalivitako obsežni, da reka močno naraste, da rabi dva tedna, ko se lahko, ker je spetmajhen pretok, ogreje na toliko, da je sicer še mrzla, a pogumneži že prhnejo vanjo.Lahko se spomnimo poletij, 10 ali dlje nazaj, kopalna sezona je takrat trajala dvameseca in več, tudi topla je bila bolj, a prijetno osvežujoča, ko si se namakal v njej.In v Krki in na brežinah se je trlo ljudi, toliko, da si imel občutek, da si nekje na morju.Zdaj je drugače. To so prinesle te vremenske spremembe, ki so vsako leto hujše inbolj katastrofalne. Vprašamo se lahko: bo naš dom ostal cel, bo naš kmet še lahkožel pšenico, bomo še hodili v trgatev in obirat jabolka, bo še kdaj spet v Krkimnožica kopalcev kot včasih? Pravijo, da upanje umre zadnje, zato upajmo!Kje so otroci, ki bi se podili po igrišču in se obešali na igrala? Ni jih! Igrišče in igralasamevajo, kje se zadržujejo otroci, da jih sploh ni več videti. Ko hodim na sprehode,jih skoraj ne vidim. Imam občutek, da vsak živi v svojem svetu, seveda v namišljenem,virtualnem, navideznem. Saj, ko jih vidimo, jim visijo žice iz ušes, ko poslušajo svojobučno in preglasno glasbo ali gredoč v trgovino držijo v rokah majhne naprave in nanjih igrajo igrice. Doma pa tako vemo, da gledajo televizijo ali pa so za računalnikom.Vsak živi zase. Tako je torej življenje današnje mladeži, če malo, ne preveč, pretiravamo.Včasih je bilo drugače, se še spomnite? Podili smo se po travnikih za metulji. Vsakdan smo se dobivali s prijatelji, vsak prosti trenutek smo izkoristili, ko smo opravilisvoje delo, pa smo se šli ravbarje in žandarje, se lovili, skrivali, plezali po drevesih, sajso bile sosedove češnje in hruške slajše od domačih, lepo je bilo.Kakšna razlika v doživljanju sveta nekoč in danes. Toda kaj hočemo, vse se spreminjam,tako tudi življenje današnje mladine, a mislim, da je bilo naše otroštvo lepše.

oktober 2008,OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI17Hvaležni vsemPo požaru in hudi stiski Drenškovih je sledila takojšnjapomoč. Pomoč več kot šestdesetih prostovoljcev.Družina Marije Drenšek iz DolnjegaKota 12 pri Dvoru je doživelaveliko tragedijo pred tremi leti, ko soizgubili moža in očeta, nov udarec paje družini zadalo ponedeljkovo neurje(21. julija), ko je zgorelo gospodarskoposlopje. Slabih šest dnizatem je na pogorišču starega poslopjas pomočjo sosedov, vaščanov, inkot so dejali domači »dobrih ljudi izpetih far« zraslo novo poslopje.Dobesedno, kajti prek 60 občanoviz celotne občine, iz domače fareŽužemberk, Ajdovca, Šmihela inHinj, peta fara pa so dobrotniki inprostovoljci od drugod, je priskočilona pomoč in z finančnim prispevkom,materialom in udarniškimi urami postavilinovo, 25 metrsko poslopje, vkaterega so vgradili prek 45 m3 lesa,betona, zidakov in 4000 strešnikov.Gospodarica Marija Drenšek je zNa sliki: ( z leve proti desni) Marija Drenšek, hči Patricia Drenšek, svak Franci Drenšek,Afrodita Drenšek in Janez Šenica pred obnovljenim gospodarskim poslopjemPoslopje po požaru med obnovo istega dnebolečino ob izgubi, pred leti prenovljenegain nazadnje še pred dvemamesecema na novo prekritega poslopja,pravzaprav tega, kar so ustvarjali,zidali, skrbno varčevali leta,nemo pogledovala in spremljala, koso plameni spreminjali njihovo garanjev nič. Vidno ganjena pa je poobnovi dejala: »Hvala vsem in vsakemuposebej. Družina je hvaležnavsem, ki so nam v teh dneh priskočilina pomoč z materialom, denarjemin opravljenim delom !«Za družino je najpomembnejše, daje pomoč stekla takoj. Med prvimi,pa tudi zadnjimi s končno očiščevalnoakcijo v soboto dopoldne so senedvomno izkazali gasilci, številniprostovoljci, samostojni obrtniki inpodjetja.V imenu Občine Žužemberk stamed prvimi finančno pomoč predalapodžupan Jože Šteingel in direktorobčinske uprave Vlado Kostevc,v imenu KO RK Dvor pa sta pomočizročili predsednica Marija Leganin Slavka Andrejčič.Pri tem pa je sodelovala tudi celadružina. Koordinacijo nabave in delje prevzel Marijin brat Ivan Šenica,ki je skrbel, da so delavci imeli vsepotrebno, vesel pa je bil tudi dejstva,da se pri sami obnovi, ob takemštevilu ljudi in opravljenih delih, nizgodila nezgoda. Poleg Marije staprijeli za vsako delo srednješolkihčerki Patricija in Afrodita, kot tudiFranci Drenšek, Marijin svak, ki jezlasti vesel darežljive pomoči številnihokoliških kmetov v senu inkrmi, da živina v novem prekritemhlevu ne bo lačna.Foto: Slavko MirtičZŠAM »GORJANCI« STRAŽAZa varno pot v šoloZdruženje šoferjev in avtomehanikoviz Straže že vrsto let sodeluje vnacionalnem projektu »ZA VARNOPOT V ŠOLO« v prvih dneh novegašolskega leta. V teh aktivnostihsmo glavni dejavniki, ki skrbijo, današi otroci varno pridejo v šole in sevrnejo zdravi domov. Načrtovaneaktivnosti so usklajene s Svetom zapreventivo in vzgojo v cestnemprometu, policijo in vodstvom osnovnihšol. Velik poudarek dajemovarnosti najmlajših, ki se prvič podajajov šole.Društvo je tudi letos svoje aktivnostiprilagodilo potrebam in predvidevanimogroženosti otrok v časuprihoda v šolo in povratkom domov.V avgustu smo se sestali s predstavnikiSPV, predstavniki osnovnihšol in policijo iz teritorija, ki ga pokrivapolicijske postaje iz Novega mesta.Na sestanku so bile usklajene aktivnosti,ki so potrebne, da bo projektdeloval. Člani našega društva sobili zadolžena za delo v Občini Straža,Dolenjske Toplice in Žužemberku. VObčini Straža, kjer SPV še ni formiran,je društvo bilo zadolženo tudi zapostavljanje opozorilnih tabel nekajdni pred pričetkom šole.Glavne naloge so se pričele prvegaseptembra. Že pred sedmo urozjutraj smo se postavili na mestih obprehodih za pešce, ki so blizu osnovnihšol. V Vavti vasi, DolenjskihToplicah in Žužemberku so obnaših članih bili tudi policisti. VŽužemberku, na Dvoru in v DolenjskihToplicah smo bili aktivni tri dni.V Vavti vasi, kjer je ogroženost najvišja,smo akcijo razpotegnili celteden. Po potrebah pa bomo tu aktivnitudi po večjih prekinitvah, kot sovmesne počitnice in podobno. Namennaših aktivnostih je, da voznikeopozarjamo na nevarnost in pomočotrokom ob prehodu cest, ko se tipodajajo v šolo in ob vračanju domov.Vozniki so v večina primerihuvidevni in pazijo na otroke ob cestiin na prehodih. So pa primeri, kot jebil dogodek na Dvoru, kjer je naščlan preprečil najhuje, ko je voznikazaustavil, ko je hotel prehiteti vozilo,ki je stalo pred prehodom, ko so prehodprečkala otroka in mamica, karje bilo objavljeno tudi v Dolenjskemlistu.V aktivnostih »Za varno pot všolo« je sodelovalo 11 članov, opravilo161 prostovoljnih ur in z lastnimivozili prevozilo 246 km. V tem času,pa policija ni beležila prometno nesrečo,kjer bi bili udeleženi osnovnošolci.Upam, da so starši zadovoljni, daskrbimo za varnost otrok na cestah.Prosimo pa, da tudi sami poizkušajootroka vzgajati v zavednega udeležencav prometu, saj je v današnjemprometu to izrednega pomena.Dušan MikecO delu in dogodkih Združenja šoferjevin avtomehanikov Stražalahko preberete na spletni straniin forumu društva .http://users.volja.net/zsam-gorjhttp://zsam-gorjanci.mojforum.si

18 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,Koncert citrarja Karlija Gradišnika in pevcaRoka Ferendje na grajskem dvoriščuV času Trških dni v petek, 11. julija,sta imela vsak svoj koncert na velikemodru na grajskem dvorišču: prvije nastopil citrar Karli Gradišnik, natopa še znani pevec Rock’n benda RokFerendja, ki je dal naslov svojemunastopu ‘Elvis je živ’.Pred kar mnogimi poslušalci je najprejstopil na oder Karli Gradišnik,ki je zaigral na citre. Vemo, da ta instrumentni pogosto videti, da bi nanjigrali. Nekako deluje starinsko, pa tuditežko se je nanj naučiti muzicirati. Atisti, ki zna, izvabi iz njega prav posebnomile, nežne in mehke zvoke in lepoga je poslušati, ko se zaslišijo nežnozveneče melodije. Tako je bilo tudi tavečer. Čeprav bi rekli, da se na ta instrumentigrajo samo ljudske in narodnozabavne ‘viže’, v resnici ni tako.Prav Karli Gradišnik je pokazal, da selahko na citre in igra še kaj drugega;saj je izvajal, zraven je tudi prepevalvse, od ljudske pesmi, pa to rok’nrola.In vse to je naš citrar mojstrsko izvedel,tako da je bil nagrajen z dolgimploskanjem.Za njim je oder zavzel pevec inkitarist Rok Ferendja, ki pa je predstavilčisto drug svet glasbe, saj jeizvajal največ skladbe slavnega ameriškega,žal že dolgo preminulega ElvisaPreslyja. To je bil pevec, ki je ssvojimi pesmimi najbolj zaznamoval60-a in 70-a leta prejšnjega stoletja.To so bile pesmi upora proti puritanskemu,zadrgnjenemu življenju v tistihletih in so rušile tabuje in oznanjale,če povemo to z eno besedo: svobodo.Te sklade so večinoma hitregatempa, in kar je najbolj značilno zanje,sila bučno in glasno so zaigrane.In pevec Rok je dokazal, da je praviroker, saj ima podoben, prav takoZaključek poletnih grajskih prireditevZ večerom petja, plesa in poezije, z zanimivim naslovom: Besede nabrane skozi čas, so se 12. septembra v Žužemberškem gradu končale letošnje13. poletne grajske prireditve.temen glas kot Elvis, spremlja se nakitari, da pa ne rečem, da mu je celomalo podoben.Tudi njegovo izvajanje je bilodovršeno za tako zvrst glasbe, zatoso tudi njega poslušalci nagradili zmočnim aplavzom.Tako smo doživeli lep in boljnevsakdanji glasbeni večer, ki je izzveneltako, da sta oba glasbenika šeskupaj zaigrala nekaj skladb.Besedilo:Rudi Cerkovnik,foto: Slavko MirtičSvoje najnovejše pesmi in del mladinskega romana je predstavil stariznanec žužemberških pesniških večerov Jurij Marussig, ob njem pa so nastopiliše pesnici Francka Ožbolt in Mojca Pršina, domače pevke TD SUHAKRAJINA v pokrajinskih narodnih nošah, trški mož in vodič Janez Glihain ansambel Ljudski godci v novi izvedbi. S posebnim inštrumentom »klinozobom«pa se je gledalcem predstavil tudi Primož Pasar. Prireditev je bila,tako kot vedno, prisrčna, polna prijetnih trenutkov ob poslušanju pesmi,prijetnega petja, glasbe in tudi povesti ter ob spremljanju srednjeveškegaplesa viteškega reda Jurija in Volka Engelberta Turjaškega iz Žužemberškegagradu, ki se je lani poimenoval Seinsenbergensis Tumultus.Vlado Kostevc, predsednik in organizator turističnih in drugih prireditevv kraju, je dejal, da je potrebno s poletnimi grajskimi prireditvami nadaljevati,obenem pa malo spremeniti tudi vsebino. Vsekakor pa morajo ostatipoletne grajske prireditve prva priložnost in možnost za predstavitev vsehkulturnih ustvarjalcev in drugih iz Suhe krajine.Foto: S.Mirtič

oktober 2008,AjdovecOBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI19Trški dnevi 2008Z monokomedijo »Žena je spakirala – kaj pa zdaj« v izvedbi Erika Vidmarja se je vnedeljo, 6. julija, pričel pester in zanimiv program Trških dni, ki je razširjen tudi poostalih krajih Občine Žužemberk in trajal več kot teden dni. Zbrane v dvoranivečnamenskega doma v Ajdovcu je pozdravil tudi žužemberški župan Franc Škufca.120 let gasilstva v Žužemberku120-letnica obogatena z novo pridobitvijoMed najaktivnejšimi gasilci v Suhi krajini so žužemberški, ki so vmesecu juliju, v sklopu občinskega praznika Občine Žužemberk, slovesnopraznovali 120-letnico delovanja.Ob tej priložnosti so v kraju pripravili veličastno parado, v kateri sosodelovali gasilci in vozila občinskega sektorja Žužemberk, gasilci pobratenihdruštev iz Belavičev (Hrvaška) in Črnomlja ter sosednjih društevPGD Dobrnič in PGD Log pri Žužemberku. Na slovesnosti, ki se jedogajala v žužemberškem gradu, je številne zbrane pozdravil predsednikPGD Žužemberk Slavko Struna, pridružili pa so se mu tudi govorniki:župan Občine Žužemberk Franc Škufca, predsednik GZ Slovenije AntonKoren, predstavnik Uprave za zaščito in reševanje Franc Šink, predsednikin poveljnik GZ Novo mesto Fikret Fejzić in Tine Filip ter slavnostnigovornik minister za obrambo RS Karl Erjavec. Še preden so uradnoprevzeli novo gasilsko vozilo Man 15- 280, so Žužemberčani predstaviligašenje z obnovljeno ročno brizgalno na vozu, s katero so gasili pred stodvajsetimi leti, lepo pa jo je obnovil kolar Anton Zupančič. Sledil jeslovesen trenutek, uradna predaja, prevzem vozila in prerez traku. Ta častje pripadla ministru Erjavcu, domačemu županu Škufci in botru vozilaTonetu Kondi – direktorju Keko opreme iz Žužemberka, ki je ključeizročil poveljniku Borisu Sajevicu. Na slovesnosti so podelili tudi večpriznanj in zahval sponzorjem. Novo gasilsko vozilo tipa GVC 16/25vredno okoli 200.000 evrov ima 2500 l cisterno za vodo, visokotlačnočrpalko z dvema napadoma, škarje in raztezalo za tehnično reševanje tervrsto drugega orodja in opreme za reševanje. Nova pridobitev v kraju jetudi nova sirena na obnovljenem gasilskem domu. Slavko MirtičTega dne je bilo slovesno tudi v Žužemberku. Tukajšnji gasilci so na slavnostni sejipočastili spomin na prehojeno pot, ki so ga opravili v 120 letih delovanja. Rojstnidan društva je bil ustanovni občni zbor 27. maja 1888 leta, ki se ga je udeležilo okolisto gasilcev.Danes šteje društvo 178 članov, ki se nenehno izobražujejo, posodabljajo gasilskoopremo in skrbijo za gasilski pomladek. V zgodovini tega društva je bilo večpomembnih mejnikov, a naj omenimo leto 1979, ko se je društvo pobratilo sgasilskim društvom Črnomelj, in leto 1980, ko so se gasilci podpisali listino opobratenju z gasilskim društvom Belaviči iz Hrvaške.Na slavnostni seji so podpis listine obnovili in tako zaokrožili osemindvajsetletnosodelovanje v skupno korist. Predsednik Slavko Struna in predsednik gasilcev izBelavičev Ivica Laskač sta podpisala listino o pobratenju in obrnila nov list zgodovinesodelovanja dveh prijateljskih društev iz dveh novonastalih držav bivše Jugoslavije.Seje so se udeležili tudi številni gostje, med drugim Anton Anderlič, poslanec Državnegazbora RS, predsednik GZ Novo mesto Fikret Fejzić, poveljnik GZ Novo mesto TineFilip, gasilci iz pobratenega Črnomlja in Belavićev ter gasilci sektorja Žužemberk. Zakulturni program so poskrbeli Žužemberški rogisti. S. M.Slovesen trenutek prereza traku

20 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,Trški dnevi 2008Ob prazniku Občine Žužemberk, 15. juliju in v okviru tradicionalnihpoletnih prireditev na žužemberškem gradu so od 6. do 14. julija potekaliTrški dnevi v Žužemberku, v organizaciji Občine Žužemberk, Turističnegadruštva Suha krajina in drugih organizatorjev. Med številnimi društvi, kiso predstavila svoje delo, so bile tudi članice društva kmečkih žena Suhakrajina. Le-te so se predstavile na suhokranjski tržnici s številnimi pekovskimiin drugimi dobrotami. Pevska skupina Žitni klas pa se je predstavilatudi na predstavitvi mladih harmonikarjev. Članice tega društva sodejavne tudi na številnih razstavah.Tako so letos sodelovale tudi na državnirazstavi »Dobrote slovenskih kmetij 2008«, kjer sta dobili za kruh VeronikaGorenčič in Marija Jarc za medenjake srebrno priznanje. Pletejo inpečejo tudi pletenice. Z letošnjega tekmovanja v Straži sta se VeronikaGorenčič in Slavka Legan vrnili z najvišjim priznanjem.Kraj je ob tej priložnosti bogatejši za kar nekaj pridobitev. Tako je predanosvojemu namenu novo križišče Jurčičeve ulice in novo industrijskocono, gasilci so prevzeli novo gasilsko vozilo, pred občinsko stavbo je navoljo turistom nov Info portal, v farni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata pa jebil blagoslovljen nov oltar, ki ga je s pomočniki izdelal domači rezbarKrižišče je odprtoMiha Legan. Na slavnostni seji so bila podeljena tudi občinska priznanja.Najvišje občinsko priznanje - častni občan pa je prejel Slavko Tekavčič.S. M.Spominska slovesnost posvečena 111-letniciprve slovenske filmske igralkeS spominsko slovesnostjo posvečeno 111-letnicirojstva prve slovenske filmske igralke RozalijeSršen-Zalle Zorane, rojene leta 1897 v Žužemberku,so se v ponedeljek končali tradicionalni,že deveti po vrsti, Trški dnevi, v okviru katerihse je zvrstilo več različnih kulturnih, športnih inzabavnih dogodkov.Zalla Zorana je bilo umetniško ime RozalijeSršen, ki se je rodila 16. julija 1897 v Žužemberku.Komaj sedemnajstletna se je nekaj mesecevpred začetkom 1. svetovne vojne podala prekooceana, v obljubljeno deželo Ameriko. Hodilaje v večerno šolo, se učila angleški jezik, knjigovodstvo,tipkanje in ostale predmete trgovskestroke, a nemirno in sanjavo dekle je vleklo hgledališču in filmu. Z majhnimi vlogami si jepočasi, a vztrajno tlakovala pot do uspeha. Prijateljevalaje z Oliverjem Hardyjem in StanomLaurelom in največje uspehe ter vlogedoživela v razcvetu nemega filma. Zalla Zoranaspada med najzgodnejše hollywodske umetniceslovenskega rodu. Od leta 1917 do tridesetih let20. stoletja je predstavljala like usodnih žensk vcenenih in nasilnih filmih o divjem zahodu, patudi vloge brezobzirnih zapeljivk in eksotičnihžensk do čednih francoskih kabaretisk. Morda jenajvečji uspeh Zalle Zorane ravno nastop v filmuThe Show, ki mu poznavalci sedme umetnosti šedandanes priznavajo odlike.Spomin na prvo filmsko igralko v Hollywoduso kot prvi v Žužemberku obeležili lansko leto zrazstavo in raziskovalno nalogo žužemberški šolarjipod mentorstvom Magde Kastelic Hočevar.Še preden so v Sloveniji začeli predvajati filme,je Hollywood že imel slovenske zvezdniške igralce.Morda res niso dosegle holywodske kraljevskeosebnosti kakor Clark Gable, ElizabethTaylor, toda Slovenci so delali z njimi v ameriškiindustriji pred kamero in za njo. In Zalla Zorana jedosegla največ, na kar se Suhokranjci z velikimveseljem in ponosom spominjajo.Čudovitemu večeru je sledil še ogled kratkegafilma o obisku Leona Štuklja v OŠ Žužemberk incelovečernega filma Pod njenim oknom, režiserjaMetoda Pevca.S. M.

oktober 2008,Trški dnevi 2008Gostje na Trških dnevih so povedalidoprinesla k turističnemu in gospodarskemu razvojuSuhe krajine. Lepo praznovanje občinskegapraznika želim.«OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI21leto veliko ljudi, ki imajo kaj videti in ki doživijovso pestrost različnih dogajanj Tako si lahkoogledajo različne razstave, kolesarsko dirko,večerne nastope pevcev, pa predstavitev turističnihdruštev Dolenjske in Bele krajine, da ne govorimo bogatem programu srednjeveška dne, pa še in šebi lahko našteval. Tega je toliko, da človek ne moreverjeti. Jaz samo lahko čestitam predsedniku Turističnegadruštva Suha kraji Vladu Kostevcu inseveda vsem prostovoljcem, ki žrtvujejo mnogosvojega prostega časa, da vse poteka tako uspešno.Srečno še naprej!«Foto in tekst: Rudi CerkovnikAnton Anderlič, državni poslanec:»Da je občinski praznik vključen v Trške dni, jeposrečeno, saj takrat prireditve obišče mnogo ljudi,ki tako istočasno vidijo, kaj se je v občini naredilov času enega leta. Jaz pridem na Trške dnivsako leto in vsako leto kaj novega odpremo, kotje vodovod v Križih pa cesto Veliki Lipovec-BrezovaReber itd. Letos je to novo križišče vŽužemberku. Tako ob teh praznikih veliko obiskovalcevin občanov vidi, da Občina Žužemberknapreduje, sicer z malimi koraki, toda tudi počasise daleč pride.«Rok Ferendja, pevec:»Krasno, neverjetno, kakšen čudovit prostor jeto grajsko dvorišče za nastop. Prav užival sem, kosem pel, zdelo se mi je, da kar lepše zveni mojglas, kar zaneslo me je v občutek vznesenosti.Prvič sem tu in prav presenečen, da je še kje takomesto. Vse me je prevzelo. Že prej sem občudovalto vašo lepo dolino in lepotico Krko, a ko semdanes stopil na grajsko dvorišče, sem si rekel, toje ta pravo. A zdaj po koncertu še potrdim te besede,odlično sem se počutil in prav užival v nastopu.Hvala tudi publiki, ki mi je z aplavzom pokazala,da sem jim dal tisto, kar so si želeli, slišali sopesmi, ki jih imajo radi. Še bom prišel.«Grajski trg 33, 8360 Žužemberke-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.si3. trške igreMarjeta Uhan, državna poslanka:»Hvala lepa vsem, ki ste pripravili tako lep inbogat program za Trške dni.Ti vaši izdelki z razstave ročnih del so kot biseriin predstavljajo neprecenljivo vrednost. Vsem tistim,ki pa delate za lastno dušo, še naprej ustvarjajtein prenašajte naprej preko razstav naslednjimrodovom, da se ohrani dediščina slovenskega naroda.Naučite še koga, navdušite mlajše, da si bodozapolnili prosti čas, da bo njihov dan izpolnjentudi med počitnicami, ko se mnogi nimajo kamdati. Iskrene čestitke za že deseto razstavo ročnihdel, ki bo obogatila tudi Trške dneve, kot tudiJože Barbo, predsednik Turistične zvezeDolenjske in Bele krajine:»Pa sem spet tu, kot vsako leto, na Trških dneh.Ker kot turistični delavec spremljam take indrugačne prireditve, ki promovirajo razvoj turizma,mislim, da znam oceniti, kaj in kako se dela vrazličnih krajih. In v Žužemberku, v Suhi krajini,gre ta razvoj s hitrimi koraki naprej. Seveda višekdoseže prav na Trških dnevih, saj privabijo vsakoV okviru Trških dni so mladi Društva podeželske mladineSuha krajina v mesecu juliju pripravili tretje tradicionalnetrške igre. Na tekmovanju so se ekipe pomerile v skakanjuz vrečami, iskanju in privijanju matic, hoji s hoduljami,gašenju požara in prenašanju vode skozi suhokranjskivodovod. Prvo mesto in pokal pa je osvojila ekipaDruštva podeželske mladine Trebelno , pred domačini- Društvo podeželske mladine Suha krajina (na sliki).Foto: S. M.

22 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,Trški dnevi 2008Na srednjeveškem dnevu obiski tujih skupinFoto: Rudi Cerkovnik, Vladimir, Tomaž LahLetošnjega srednjeveškega dne so se ob domačih slovenskih viteških in srednjeveških skupinah zbrali: Seinsenbergensis Tumultus izŽužemberškega gradu, Žužemberški fanfaristi, Društvo srednjeveški najemniki iz Podgozda, renesančna plesna skupina Lonca iz Škofje Loke,plesna skupina Galiarda iz Celja, Vitezi Otoški iz Otočca, trio Antorino iz Škofje Loke, skupina Galemberg Vaganti iz Zagorja, Viteški red GašperjaLambergarja z Bleda, viteško lokostrelski red Adama Smledniškega iz Medvod, Vitezi Belega kamna iz Pivke, Viteška skupina Ostrovrhar izPodgrada pri Ljubljani in druščina Zlate Ostroge iz Ljubljane, srednjeveškega dneva pa so se tudi udeležili številni ljubitelji srednjega veka iz tujine.Povjestna postrojba Kegljevičeva straža iz Hrvaške je navdušila ssvojimi svečanimi oblekami in možnarjiIz Škotske sta k nam prišlaMatthew Fitt in Mirka Ryjackova,ki delata v Škotskem izobraževalnemzavodu, ta jeeden vodilnih izobraževalnihustanov za ‘škotščino’Posebno pa so nas navdušili mladi češki rokodelci iz skupineKraljestvo Danar, ki ju vodita Aleš Novy in njegova žena Eva. Obkovačih, tesarjih, pisarjih in predicah so mlade Čehinje zaplesale innas dobesedno navdušile.Viteška skupina Maledictus s Češke je s svojimi mečevalskimi veščinami jemala dih navdušenimobiskovalcem, kar pa ni nič presenetljivega, saj so to ljubitelji srednjega veka, ki nastopajo v filmih kotnpr. Zgodbe iz NarnijeOder za grajsko gospodo in viteze je bil tokrat mnogo premajhen

oktober 2008,Foto: Slavko Mirtič, Stane MaverOBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI23Trški dnevi 2008Pri zahtevni organizaciji Trških dni sodelujejo številnadruštva v občiniUpokojencem literatom na Dvoru se je zahvalila TončkaBankoMuzej znanih Suhokranjcev v avli OŠ Žužemberk jerazkazala mag. Jelka MrvarEkipa zadolžena za spremstvo dirke in prevoz gostov je odlično opravila svoje deloBogastvo ročnih del s fotografijami Lovske družine Plešivica na razstaviInfo portal je odprl častni gost poslanec DZ JankoVeberDr. Nataša Žagar-Arkar že vsa leta pomaga priorganizaciji dirkeAnton Novak in policijska ekipa na kolesarski dirkiNajboljši kolesarji na zmagovalnem odruGlineni kipci Ladine Korbar prvič v Žužemberku

24 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,Trški dnevi 2008Foto: Slavko Mirtič, Stane MaverHarmonike so zaigraleNajboljši vinogradniki Društva vinogradnikov Suha krajina z letošnjega tedna cvičkaz gostiNežni zvoki violine so preplavili grajskokletRecital sakralnih arij in duetov s tenorjemMatjažem Matejem KastelicemDobro razpoložen minister za obrambo RS Karl ErjavecSlavnostni trenutekVitezi, glumači, rokodelciso preplavili ŽužemberkPolna cerkev sv. Mohorja in Fortunata ob farnem žegnanju in blagoslovu novega oltarjaGasilska fotografija z ministromGosti na slovesnosti ob občinskem praznikuSpominska ura je posvečena Rozaliji Sršen- Zalli Zarani

oktober 2008,OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI25Nagrajenci Občine ŽužemberkNa podlagi javnega razpisa in predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja je Občinski svet Občine Žužemberk nasvoji 13. redni seji, dne 26.06.2008 sprejel sklep o podelitvi priznanj Občine Žužemberk za leto 2007.benega življenja v kraju in občini.Prav tako društvo odlično sodeluje sturističnim in drugimi društvi, skrbiza urejenost gasilskega doma tertako prispeva k lepšemu izgledu trga.zna z dobro voljo, pesmijo in igranjemna lončeni bas poskrbeti za dobro voljo.Opravlja prostovoljno delo na vsehpodročjih. Njeno izjemno delo na področjupomoči starejšim so opazili tudiv Zvezi društev upokojencev zato je vletu 2005 prejela Plaketo Državnegasveta Republike Slovenije za najboljzaslužne prostovoljce.reševanju ni razmišljal o svoji usodi,ampak o življenjih turistk. O njegovemvelikem dejanju pričajo zahvaledružin rešenih turistk v skorajdadvomiljonskem mestu Ufa, kjer je JanezGliha poznan kot rešitelj življenjštirih mater.Pisna priznanja Občine Žužemberkpa so prejeli:Naziv častnega občana ObčineŽužemberk je prejel Slavko Tekavčič,univ.dipl. prav., sekretar, ki je po roduSuhokranjec, vendar ni nikoli pozabilsvojih korenin. Je strokovnjak na področjufinanciranja lokalnih skupnostiin svoje bogato znanje je vednopripravljen deliti in z nasveti pomagativsem lokalnim skupnostim. Ssvojim značajem, znanjem in pobudamiše vedno pomaga k razvojuSuhe krajine in je ponosen na napredektega čudovitega koščka Slovenije.Zlati grb Občine Žužemberk jeprejelo Prostovoljno gasilsko društvoŽužemberk, ob 120 - letnici delovanja.Leta 1888 je bila v Žužemberkuustanovljena ‘Požarna brambaŽužemberk’, ki je že v prvem letuso zgradila gasilsko shrambo, kupilabrizgalno ter decembra imela žeprvi gasilski krst, ko so požar vŽužemberku hitro omejili in preprečiliširitev požara na celotni trg. Leta1895 so kupili močno brizgalno, kije 60 let reševala suhokranjske vasiin premoženje. Ob 50-letnici društvaso žužemberški gasilci zgradilinov gasilski dom, ki je bil v okraskraju. Po drugi svetovni vojni se jedruštvo ponovno postavilo na nogeter je danes osrednje prostovoljnogasilsko društvo v Občini Žužemberks preko 150 člani, ki se nenehnoizobražujejo, posodabljajo gasilskoopremo, skrbijo za gasilski podmladekin so aktivni na vseh ravneh druž-Srebrni grb Občine Žužemberkje prejela Jožica Grum, učiteljica vpokoju. Rojena je bila v Ljubljani inpo končanem učiteljišču je 3 letaslužbovala na Štajerskem. Leta 1952je prišla na Ajdovec, kjer je bila od1957 do upokojitve vodja podružničnešole. V letih po vojni je bilo življenjepovsem drugačno. Mnogo letje učila cel dan, zvečer pa ob petrolejkipisala priprave. Kot mnogiučitelji je bila tudi ona duša kulturnegaživljenja. Delo z učenci ji je bilo vveliko veselje in izziv. Bila je in je šedanes dobra in prijazna ter je znalaprisluhniti težavam številnih družinin jim po svojih močeh tudi pomagati.Ob ustanovitvi gasilskega društvaje postala aktivna članica in takoje usmerjala tudi svoje učence, ki jihje vzgojila v poštene in delavne ljudi.S svojim delom, odnosom do soljudiin pokončno držo nam je vsem v vzor.Bronasti grb Občine Žužemberk soprejeli: Francka Ožbolt, upokojenkain prostovoljka, ki je bila vse do letosdolgoletna predsednica Društva upokojencevŽužemberk. Je članica turističnegain mnogih drugih prostovoljnihorganizacij že vrsto let. V družbiAnsambel Kosobrin, ki ga sestavljajoštirje člani iz različnih naselijnaše občine. So amaterski glasbeniki,ki s svojo nadarjenostjo in stilomže dobrih 15 let zabavajo ljudi obrazličnih priložnostih. Njihov glasbenirepertoar zajema narodnozabavnoin zabavno glasbo, med katerimije tudi nekaj njihovih skladb.Nastopajo na prireditvah v domačemkraju in drugod po Sloveniji.Janez Pavel Gliha, upokojenec inturistični vodnik, ki je po duši in srcuaktivist in prostovoljec od malih nog.Svoje prostovoljno delo je v največjimeri posvetil žužemberškemu gasilskemudruštvu, pa tudi drugim organizacijam.Od ustanovitve turističnegadruštva deluje kot turistični vodnik.V mladosti se je aktivno vključevaltudi v amatersko gledališko skupino,ki je delovala pod mentorstvom Srečkain Mimice Kodre. V letu 2005 jeopravil izjemno humanitarno delo, koje iz mrzle Krke rešil štiri tuje turistke,ki so se iz kanuja prevrnile v reko.To je bilo pogumno dejanje, saj obJože Krese, radioamater, za izjemenprispevek k razvoju radioamaterstva,mentorstvu mladim ter vodenjuizobraževanj za potrebe društva,Marjana Turk, zlata maturantka,za izjemen uspeh na maturi inaktivno sodelovanje na prireditvahin pri dramskih uprizoritvah,Miha Papež, zlati maturant, zaizjemen uspeh na poklicni maturi,oblikovanje logotipa OŠ Prevole inaktivno sodelovanje pri dramskih

26 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,uprizoritvah, Anton Blatnik, prostovoljni gasilec,za aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbirazličnih delovnih akcij, Agrarna skupnostHinje za izjemen prispevek k urejanju vaškihpoti in naravne znamenitosti Močile pri Hinjahter Športno društvo Stavča vas, za prispevekmladih članov k urejanju kopališča z okolico vStavči vasi.Priznanja pa je ob prazniku občine podelil tudižupan Franc Škufca.Bronasti grb Občine Žužemberk je prejelo Prostovoljnogasilsko društvo Šmihel za 80-letnicodelovanja, ki so ga ustanovili leta 1928 pogumnimožje iz Šmihela in okolice, da bi se učinkovitejezoperstavili ognjenim zubljem. Šmihelski gasilciso s svojim prizadevnim delom, hotenjem in pogumomzmeraj pomagali sokrajanom, s sodelovanjemmladih pa se doživljanje pozitivnih vrednotkrepi pri vseh krajanih.Pisno priznanje župana so prejeli: Radio klubŽužemberk za večletno aktivno in prizadevno delona področju radioamaterstva, družba SK d.o.o.za prispevek h gospodarskemu razvoju občine inIvanka Škrbe za večletno aktivno delo na kulturnempodročju.Pisno zahvalo župana pa je prejel Janez Bobenza dolgoletno in prizadevno delo v nekdanji KSHinje in v občinski upravi.Vlado KostevcFoto: S. MaverVračanje sredstev vizgradnjo javno telekomunikacijskegaomrežjaV zadnjem času je s strani občanovveliko upravičenih vprašanjglede vračanja sredstev v izgradnjojavnega telekomunikacijskegaomrežja (JTO).Občina Žužemberk je konec majaprejela tri predloge za sklenitev poravnaveza vračilo vlaganj v javnotelekomunikacijsko omrežje v skupnivišini 439.697,61 EUR za območjenekdanje KS Žužemberk, zaobmočje nekdanje KS Hinje pa jebilo potrebno posredovati še dogovoro sorazmernem deležu vlaganjmed krajevno skupnostjo in nekdanjoObčino Novo mesto.S predlogi poravnav se župan inostali v občini nismo strinjali in smoposredovali ustrezna vprašanja indopolnitve, saj predlogi poravnavniso upoštevali vseh sklenjenihsamoupravnih sporazumov o zagotovitvisredstev za izgradnjo telekomunikacijskihomrežij in pogodbter računov o vlaganju sredstev vizgradnjo.Konec meseca avgusta so s straniMestne občine Novo mestoposredovali dopis, s katerim izjavljajo,da iz naslova vračila vlaganjza območje nekdanje KS Hinje nimajonikakršnih zahtevkov. S temse bo lahko začel na Državnem pravobranilstvuv Ljubljani še postopekza izdelavo predloga sporazumaza vračilo vlaganj v JTO.Upamo, da bo ob upoštevanjupripomb na sporazume za območjenekdanje KS Žužemberk in predlogsporazuma za območje KSHinje vračilo izvedeno okoli novegaleta, oziroma v začetku naslednjegaleta.Sporočilo o poteku postopkavračanj v JTO smo objavili tudi naspletni strani, o tem pa je poročaltudi Dolenjski list.Vlado KostevcAngolski otrociV preteklem šolskem letu je OŠŽužemberk s podružnicami in vrtcemter v sodelovanju z dekanijo in občinoŽužemberk zbrala 1800 EUR zašolanje 7 otrok v Angoli ter več kot2200 učnih pripomočkov in izdelkovza osebno nego.O težkem življenju angolskih otokpo koncu 30 letne državljanske vojnev barakah brez pitne vode, brez elektrike,mnogi tudi brez staršev, nam je27.10.2007 spregovoril g. Jože Andolšek,duhovnik in profesor na Realnigimnaziji v Celovcu. Z otroci smodanašnje stanje v Angoli primerjali stežkimi razmerami, v katerih soodraščali naši dedki in babice pokončani 2. svetovni vojni. Začutilismo eno – želimo pomagati. V novembruin decembru smo izdelali 34različnih vrst in kar preko 400 kosovbožičnih okraskov ter nakita, s prodajona 3-dnevni božični tržnici med21. in 23.12.2007 pa zbrali denar zašolnine. V spomladanskem deluakcije smo do 28.3.2008 zbrali učnepripomočke ter predmete za osebnonego. V tem času je tekla humanitarnaakcija za Angolo tudi na OŠ in vžupniji Boštanj ter na OŠ, v župnijiin občini Sevnica, kjer so zbirali tudioblačila, bale blaga, računalnike inšivalne stroje. Tako združeni smoomogočili vstop v šolo kar 21otrokom ter napolnili kontejner, ki jeproti Angoli krenil 2.4.2008, tjaprispel v juliju, zbrane stvari pa somed najrevnejše razdelile sestreselezijanke.Skupina 16 prostovoljcev iz Slovenijein Avstrije je med 8.7. in 7.8.2008 delovala v 4 misijonskih središčihv Angoli, med njimi tudi dvanekdanja učenca OŠ Žužemberk.Tako sva s Sašem Kovačem ob prihoduv Angolo slovenski rojakinji,misijonarki s. Zvonki Mikec, v imenuOŠ Žužemberk izročila zbranidenar. Kar 7 otrok je srečnih sedlo všolske klopi, 6 prvošolcev ColetaNacoloma Kambingu Vinevala,Zeferino Covile Nambelo, JoséChileha Ukuasapi Sakonjo, IsaíasJonatao, Jokebed Luzamba BindaMavambu, Albertina Natániela PatrícioMario in ena osmošolka NeusaArmando, vsi šolarji pa so se izjemnorazveselili zvezkov, barvic, žog,zapestnic prijateljstva, ročnih lutk…Prostovoljci smo učili v šolskih centrihin na podružničnih šolah angleščinoter ročne spretnosti (izdelovalismo letala, ladjice, pisemskeovojnice, cofke…). 2 duhovnika staobiskovala ljudi v najbolj odročnihvaseh, tudi tiste, kjer v preprosti blatnikolibi, ki jo imenujejo cerkev, nibilo maše že več kot 20 let. Zdravnicain 2 študenta zdravstvene nege sopo svojih močeh in s sredstvi, ki smojih prinesli s sabo, oskrbovali bolne.Zbiralna akcija in naše misijonskodelo sta zaključena, vaše darove soprejeli najbolj ubogi otroci tega sveta.Tako daleč stran so, a hkrati takoblizu – v naših srcih. V njih bodoostali in nas s svojimi toplimi, upajočimiočmi spremljali vsak nov dan.Z njimi ostajamo povezani tudi prekos. Zvonke Mikec, ki bo v novembruobiskala šolo Žužemberk, v nadaljepa nas obveščala o razmerah vAngoli.Obvestilo: prostovoljci pripravljamopredstavitev našega misijonskegadelovanja v nedeljo, 23. 11.2008, ob 18 h v cerkvi sv. Mohorja inFortunata v Žužemberku. Lepo vabljeni!Tanja Murn

oktober 2008,Martin Blatnik – od samouka do mojstra čopičaDolgoletna želja se mu je uresničila: imel je razstavo. Srečen je Martin, prva prava razstava je zanjim. Zgodila se mu je letos, v času Trških dni, v grajski kleti, kjer je dal na ogled približno 40svojih platen. Skoraj vse slike so nastale v času 3 mesecev. »Ideje in motivi so bruhali iz mene,bil sem v neverjetnem ustvarjalnem zagonu,« pripoveduje z nekim prav posebnem žarom. To jetisto, kar opredeljuje umetnike, da v močnem zanosu morajo ustvarjati.OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI27Obrazi časaA kakšen je bil začetek? »Ne prav spodbuden,kot se spomnim, sem vedno nekaj risal, največkratkar na platnice zvezkov, kar seveda učiteljicam nibilo ravno všeč,« pove o prvih korakih svoje potikot samouka v slikarstvu. V višjih razredih osnovnešole v Žužemberku so ga nekako odkrili.Preslikaval je podobe naših pesnikov in pisateljevza šolsko glasilo. Tako se je učil in počasi samkorakoma napredoval. Pozneje, v šoli v Litostroju,v Ljubljani, živel je v internatu, in ko so gavideli pri slikanju, je moral že kaj narediti ponaročilu. Tako je padel tudi kakšen ‘cekin’, kosam pravi, da so si fantje malo privoščili, ko soodšli, kot so rekli, ‘v life’.»Po kočani šoli pa različne zame duhamorneslužbe, a ves čas sem razmišljal, kako narediti, dabi se ukvarjal samo s slikarstvom, vseskozi me jenekaj gnalo. In po sedmih letih sem se odločil, negrem se več, ne morem več zdržati, ne da bi držalčopi v roki,« pravi Martin, tako, da kar čutim,kako močna želja je bila v njem, da gre na potustvarjalca – umetnika slikarja.V začetku mu ni bilo z rožicami postlano. Tudidoma so mu nasprotovali, češ, v umetnosti ni kruha,pa še kaj drugega hujšega se mu bo godilo, somu govorili. »Res je bilo na začetku hudo, nisemdobival naročil, tenko sem že piskal, prevzemalme je že kar obup, a sem nekako vztrajal. Ko sembil najbolj na tleh, sem pomislil, koliko so potrpelirazlični umetniki v preteklosti, ko so bili dobesednolačni kruha, jaz lačen nisem bil, toda lačen dela,«pove o svojih začetkih.Potem se je počasi uveljavil in začela so prihajatinaročila. »Redno sem začel po zidovihplezati, poslikaval sem cerkve znotraj in zunaj,kapelice, na gasilske domove sem ‘malal’ njihovegapatrona, pa tudi gostilne sem ‘okrancal’ z različnimipodobami kaj bolj posvetnega, z veseleplati našega življenja. Tega ustvarjanja se je nabralože nešteto. Predvsem sem delal za denarce, zaljubi kruhek, kot pravi pesnik Menart.« A to sobila dela po naročilu. In dalje pripoveduje o tem,kaj mu je vedno ležalo srcu: »Toda v mislih semimel že kar dolgo obdobje željo, kar celih šestnajstlet, če se ne motim, da bi ustvarjal tudi zase, zasvojo dušo. In res, prišel je čas, moj, ko sem silahko dal duška, slikal tisto, kar sem čutil. Tako sonastale slike, ki ste jih videli na razstavi. To je to,Martinov najljubši kotiček - ateljekar sem si želel.« Tudi sicer so bili pozitivni odmevina slike, a še kljub temu Martin ni zadovoljen sseboj, pravi, da je še v njem mnogo tega, kar še nipokazal, še raste in v bodočnosti bo dokazal, datudi samouk lahko ustvari velika dela, če je za topoklican, in Martin je na pravi poti, da bo izpodnjegovega čopiča nastala ‘vredna dela’, ki bodo vljudeh budila ob njih gledanju občutek za lepoto.Zato ima čas in tudi pogoje. Živi v zelo lepemokolju, v vasici Podgozd. Ustvaril si je družinico,kjer dajeta z ženo živahnima hčerkicama vso toplinodoma. Mislim, da ne velja več rek, da umetniklahko ustvarja, samo če je nesrečen, nasprotno,mislim, da je pravo ozračje za ustvarjanje pravživljenje z osebami, ki se imajo radi, in v takšnemživi Martin.Besedilo in foto: Rudi CerkovnikJure Muhič, ml., čebelar, krvodajalec in še marsikajV živo, pri delu, lahko Jureta vidimo vsako letona turnirju v odbojki na mivki na Loki vŽužemberku. Takrat je 3 dni ‘v pogonu’, v vlogivodje tekmovanja, ki ekipe razporeja po seznamu,kdo bo kdaj in s kom igral. Z jasnim glasom, odločnoin suvereno pelje stvar, da teče tekmovanjetekoče in brez zastojev in po urniku.Ali pa vsako leto, v poletnem času, ko zaslišimkot pika-poka, in ko pogledam z balkona protiobčini, vidim, kako Jure spretno vrti sekiro v rokah,ko pomaga Ičkotu sekati drva za prihajajočozimo. Zakaj sem to napisal? Tudi to označuje Jureta,ker ne samo Ičkotu, tudi še mnogim drugim,sem slišal, priskoči na pomoč.Ima pa še več ‘talentov’. Kolikor vem, ne gledatelevizije, ampak je zaprisežem bralec knjig. Z njimse lahko pogovarjaš in razpravljaš o literaturi, takoo naši kot svetovni. Posebno priljubljeni so muruski pisatelji in pesniki. Posebnost je pri njemtudi ta, da zelo rad bere pesmi, kar ni v navadi, kotpravimo, pri ljubiteljskih bralcih. Midva z Juretomse večkrat zatopiva v razpravo o kakšni knjigiali pesmi, ki sva jo oba prebrala. In lahko rečem,kot slavist, da daje tehtne in pravilne ocene privrednotenju določene knjige ali pesmi.Razveseljuje ga tudi šah. Včasih se manj, včasihpa bolj z njim ukvarja. Prebira in se poglablja tudiv šahovsko literaturo in seveda igra na različnihturnirjih, kjer dosega dobre rezultate. Tudi samsem ljubitelj šaha, zato tudi o njem razpravljava.Ob tem sem spoznal, da je ljubitelj bolj racionalnegašaha, takega kot ga je igral bivši svetovniprvak Karpov, jaz bolj, lahko bi rekli, navijam zapesniško navdahnjenega, kot ga je igral tudi bivšisvetovni prvak Kasparov. Vsekakor pa je doberšahist, in če bi se z njim bolj intenzivno ukvarjal,bi lahko pri tem daleč prišel. In čeprav igra, lahkobi rekli, ljubiteljsko, je dosegel naziv 1. kategornika.Je pa tudi organizator vsakoletnega šahovskegaturnirja v Žužemberku v spomin na preminulegašahista Aleksandra Černača.Kaj mi pride na misel, na kaj se spomnim, kopomislim na Jureta, in sicer je to pesem Stari čebelar,kadar jo zasliši, dobi nekam moten pogledin oči se mu zarosijo. Kaj to pomeni,vemo, to, daso mu čebelice blizu, da živi zanje in z njimi. Jurez njimi ‘dela’ in jih goji že 25 let. Prevzel jih je odočeta, ki je bil tudi zelo znan čebelar in je sevedasvoje bogato znanje prenesel na Jureta mlajšega.Pa tudi drugače se Jure poglablja v stroko in svojeznanje črpa o teh marljivih delavkah tudi iz strokovnihknjig. Da pridno nabirajo med, je znano, akako pomembne so še, mi je povedal, da je Einsteinza čebele zapisal, da, če bi čebele poginile, biJure Muhič, ml. rad sede tudi za šahovnicoživljenje na Zemlji izumrlo v štirih letih, ker ne bibilo opraševanja.Še najbolj pa opredeljuje Jureta ena najbolj humanihgest, namreč, je že dolgo krvodajalec, ki gapokličejo, da daruje kri v katerem koli času, ko jeprimanjkuje. Kri je dal že 80-krat. Si lahko zamislite,koliko življenj je rešil z darovanjem te življenjskopomembne tekočine.To, da je daroval Jure Muhič ml. iz Žužemberkaže 80-krat kri – pove vse o njem – ničesar ni trebaveč dodati.Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

28 OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKIoktober 2008,Ogled zrc –ja in čistilne naprave v pruhuNa poti domov nismo mogli mimoštevilnih odpadkov, ki so ležali na tleh.Učenci so hitro napolnili 5 vreč odvrženihplastenk, papirja, polivinilastih vrečk inpločevink.V petek, 12. 9. 2008, smo si petošolciogledali zbirno reciklažni center(ZRC) in čistilno napravo vbivšem peskokopu. Naš namen je bil,da učenci spoznajo pomen in načinohranjanja narave v svoji domačipokrajini. Z ekološko osveščenostjo;odlaganjem odpadkov na ustreznomesto bodo kot odrasli krajanipomembno prispevali k ohranitvinašega že propadajočega planetaZemlje.V ZRC–ju nas je pričakal g. TineGrčar. Predstavil nam je način sortiranjaodpadkov v kontejnerje in vzraven stoječo stavbo. Vanjo se odlagajoodpadna olja, škropiva, laki inodslužena bela tehnika. Za odvoz le -teh poskrbi Komunalna služba izNovega mesta. Veliko odpada gre vreciklažo, ostalo pa na večje, urejenedeponije. G. Tine je vsakemu učencurazdelil tudi obvestilo o delovnemčasu ZRC–ja, ki so ga učenci prilepiliv zvezke za naravoslovje, da bovedno pri roki, kadar ga bodo tudistarši potrebovali.Na koncu smo si ogledali še čistilnonapravo in spoznali njeno delovanje.Pred odhodom smo se g.Tinetu Grčarju lepo zahvalili za izčrpnorazlago in za vrečke, ki so namslužile pri pobiranju obcestnih odpadkovna poti v šolo.Učenci 5. b razredaz razredničarko go. Miro KovačEkskurzija po domači pokrajiniV sredo, 24. 9. 2008, smo učencipetih razredov odšli na ekskurzijo poSuhi krajini. Cilj naše ekskurzije jebil, da dojamemo obseg naše domačepokrajine in da spoznamo njeno površje,rastje, dejavnost ljudi terobiščemo vse šole.Odpeljali smo se z avtobusom vmegleno jutro. Skozi okno smo opazovalirazgibano pokrajino, posameznekraje, poslušali učiteljici, kista nas po mikrofonu opozarjali naznačilnosti ter označevali pot na zemljevide.Najprej smo se ustavili naAjdovcu. Ta podružnična šola jemanjša od naše, vendar je lepo urejenain obnovljena. Šolsko vzdušje semi je zdelo prav prijetno. Potem smopot nadaljevali po gozdu do Prečne,skozi Stražo in Sotesko ter prispelina Dvor. Avtobus je ustavil pri šoli,kjer je bila naša druga postaja. Šolaje nova in lepa. Sprehodili smo se poučilnicah. V vrtec nismo šli, ker nibilo časa. Napotili smo se naprej, kernas je čakala še dolga pot. Vreme seje zjasnilo, posijalo je sonce in bilo jekar toplo. Skozi Lašče in Hinje smose pripeljali do OŠ Prevole. Tu nas jesprejela ravnateljica ga. MarijaBreceljnik. Odpeljala nas je v jedilnico,kjer smo najprej malicali, saj smobili že lačni. Potem nam je razkazalašolo, ki je velika in lepo urejena. Tudivrtec imajo v njej. Pouk je kombinirantudi na višji stopnji. Na šoli stabila le dva razreda, ker so bili ostaliučenci v šoli v naravi. Na šoli je samo73 učencev in imajo tudi manj učiteljev.Pred šolo je ograjeno igrišče, kjerso se igrali otroci iz vrtca. Zahvalilismo se in avtobus nas je odpeljalnaprej skozi Žvirče, Ambrus in ostalevasi do Šmihela. Tu je našapodružnična šola. Tudi ta je lepo urejena,saj je bila pred leti obnovljena.V spodnjih prostorih sta dve učilnici,kjer je pouk kombiniran. Potemsmo si šli ogledati še doprsni kipzgodovinarja in župnika AlojzijaZupanca. Pot smo nadaljevali čezreko Krko, na njen levi breg.Ta ekskurzija je bila zanimiva.Sedaj bolje poznamo naše kraje, mejeobčine in lepote domače pokrajine.Tina Turk in Pucelj Urban 5.a

oktober 2008,Obisk otrok v koloniji na Debelem rtičuZaključne misli učencev 5.a oekskurziji po Občini ŽužemberkTa ekskurzija mi je bila zelo všeč,ker sedaj bolje poznam našepodružnične šole in svojo občino.Matic HočevarNaključje je hotelo, da sem medpočitnicami obiskala naše učence, kiso bili v koloniji na Debelem rtiču.Obisk je organizirala sekretarkaOZRK Barbara Ozimek in povabilatudi vse župane. Ker sem izvedela,da žužemberškega župana ne bo, semse v zadnjem trenutku priključila ekipi.Vesela sem bila, da bom zopetvidela Rtič, kjer sem s četrtošolci insodelavci vrsto let preživljala plavalnošolo v naravi.Dan je bil lep, sončen in kar hitrosmo se pripeljali na cilj. Sprejela nasje upravnica in v prijetni senci predhotelom povedala nekaj zanimivostiin podatkov o tem mladinskem letoviščuin zdravilišču. Potem smo sesprehodili do obale in že so bili okolimene znani obrazi. V tem času je tuletovalo devet učencev naše šole incelo ena moja učenka je bila med njimi.Srečanje je bilo zelo veselo inhiteli so mi pripovedovati, da imajoob 11. uri za nas pripravljen program.Res, zbrali smo se v paviljonu B, kjerso nas sprejeli vzgojitelji, sami mladiin predani delu z otroki. Nastopi otrokso bili glasbeno in plesno obarvaniin tudi naša dekleta so imela svojotočko. Na koncu so zaplesali ševzgojitelji in poželi buren aplavz nasvseh. Potem smo se razdelili po občinahin učencem izročili darilca, kar jepač kdo prinesel. Seveda sem se oštevilu naših otrok v tej izmeni pozanimala,da ne bi koga izpustila in tudina vzgojitelje nisem pozabila. Karnekaj časa smo klepetali in nihče niKljub temu da sem videl veliko šol,ne bi zamenjal z nobeno. Dan jebil lep, še lepša pa je naša šola.Urban Puceljrekel, da se dolgočasi. Na koncu smonaredili še skupen posnetek in seposlovili.Da pa po pravici povem, bi karostala tam in z učenci uživala vOBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI29brezskrbnih počitnicah. Rtič je karblestel v vsej svoji lepoti, na njegame veže veliko spominov, zato tja ševedno rada zahajam.Ivana PelkoMoja domača pokrajina je zelolepa. Vesel sem, da je v njej mojdom.Žan FabjanEkskurzija po Suhi krajini mi jebila zelo všeč in vesela sem, da vnjej živim.Valerija LavričPreživeli smo zelo lep šolski dan.Marsikdo ni bil na šolah, ki smojih obiskali. Takih izletov si šeželim.Lucija KužnikBilo je zanimivo.Katarina RojcOpazila sem, da je gozdov velikoveč, kot sem si predstavljala.Naša občina je prečudovita.Imama tudi še neokrnjeno naravoz reko Krko, ki teče po njej.Raja KužnikEkskurzija mi je bila zelo všeč.Spoznala sem, da je naša Suhakrajina zelo razgibana. Ima velikogozdov in je zelo lepa.Sara HrovatGrajski trg 33, 8360 Žužemberke-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.si

30 IZ NAŠIH ŠOLoktober 2008,Za uvod v novo šolsko leto 2008/09Ko so se 1. septembra 2008 spet odprla šolska vrata za 382 učencev OŠ Žužemberk s PŠ Ajdovec, Dvor in Šmihel in so starši pripeljali v oddelkeVrtca pri OŠ Žužemberk 145 otrok, je največjo družino suhokranjskega mladega rodu sprejelo 75 odraslih, odgovornih za vzgojo in znanje, zavarnost in kulturo – od enoletnih Polžkov do devetošolcev.Priprave na novo šolsko leto pa so se začele žepozno spomladi in so trajale vse vroče poletje.Zaradi povečanega vpisa predšolskih otrok je bilodprt nov, deveti oddelek Vrtca. Nameščen je vnajvečji učilnici stare šole, pedagoški kabinet pa jepo sili razmer spremenjen v učilnico 2.r. Seveda jebilo potrebno prostore prilagoditi petletnimotrokom in jih urediti (beljenje, lakiranje parketa,nova oprema, znižanje lijakov). V stari šoli zdajsobivajo učenci 1. in 2.r. ter skupina Ribice.Druženje in skupno učenje v igri je dobra šolasocialnih odnosov, ko starejši pomagajo mlajšim.Ker so v centralnem Vrtcu Žužemberk ostalimlajši otroci, je bila v eno igralnico napeljana vodain prilagojena oprema.Tako je bilo 23 staršev razbremenjenih skrbi, s1.9.2008 so bili sprejeti vsi otroci, predvidoma pabo prostor še za vse, ki bodo do 1. 1. 2009 izpolnilipogoje starosti.Povečalo pa se je tudi število oddelkov v PŠDvor – v š.l. 2008/09 so 4 čisti oddelki, in ker jebila že v preteklem š.l. ena učilnica spremenjena vigralnico za 8. oddelek vrtca, je bila rešitev za prostorle v zbornici. Preseljena je bila v manjši pedagoškikabinet, 11 učencev 1.r. pa je dobilo novoučilnico, pa ne kar tako: napeljana je bila voda,položena keramika, postavljena nova oprema.Poleg ureditve prostorov zaradi povečanegaštevila oddelkov so se med poletnimi počitnicamirealizirala še naslednja sanacijska in investicijskadela:• V OŠ Žužemberk: prebarvana so bila zunanjaokna in vrata v dveh izpostavljenih etažah; zamenjanihje bilo 24 dotrajanih žaluzij; v centralnikuhinji so bili sanirani talni jaški z rešetkami.• V PŠ Ajdovec so bile nameščene varovalnemreže na oknih (zaščita pred žogo); izpraznjenin očiščen je bil vodnjak.• V PŠ Dvor je bil postavljen velik peskovnik sshrambo za igrala in ploščadjo za pouk naprostem – velika pridobitev za predšolskeotroke in šolarje. Postavila ga je domača firmaKrajnagrad.• V Vrtcu Žužemberk so bila prebarvana vsaigrala in terase. Kupljeno je bilo večnamenskoigralo s hišico, toboganom in gugalnico.• izdaja šolskih glasil: Z bregov Krke, Ajdovčki,Šmihelske novice, Utrinki; CD o Leonu Štuklju;• 3 raziskovalne naloge: o čutilih in čebelah (vrtec)ter o T. Humarju, znanem Suhokranjcu;• solidarnostne in zbiralne akcije (5500 zaŽeleznike, Malawi, Angolo, za dvigalo invalidke– mame učenca);• 5 javnih kulturnih prireditev z uglednimi gosti(Miroslav Cerar, dr. Valentin Intzko, MajaŠubic, Tomaž Humar);• razstave (predstavitve PŠ, Vrtca, akad. Slik.Maje Šubic);• uspehi na tekmovanjih iz znanja (19 srebrnihin 1 zlato priznanje);• državni prvaki v odbojki na pesku in športnigimnastiki• uspešno realizirane 4 šole v naravi; prvič tudišola za življenje v 9.r.;• dobro sodelovanje s starši otrok, ki so v anketio delu šole (vrnjenih je bilo 75% anket) izrazilizadovoljstvo in pohvale o delu zavoda (73%);Šolsko leto 2008/09 se je začelo kar z osmiminovimi sodelavci, z novo energijo in s svežimiidejami.Trdno bomo sledili viziji zavoda:• vzgoja posameznika in kolektiva (učencev,delavcev, staršev);• znanje (kvalitetno, konkurenčno) in prave potido njega;• ugled zavoda v kraju in širše.Med prednostnimi nalogami bodo:• delo (pomoč otrok pri urejanju, čiščenju,pospravljanju);• skrb za zapise v zvezkih;• preudarno dajanje domačih nalog in doslednakontrola s pozitivno spodbudo;• skrb za zdravje šolarjev (drža, minuta zazdravje, zračenje, sadje, voda…);• krepitev rodoljubne zavesti in pripadnosti Suhikrajini (znani Suhokranjci, RN);• razvijanje ekološke zavesti (ločeno zbiranje odpadkov);• računalnik pri pouku (uporaba didaktičneopreme).Želimo, da bodo številne naloge v letnem delovnemnačrtu šole in vrtca uresničene ob dobremsodelovanju s starši, prvimi in najpomembnejšimivzgojitelji naših otrok. Pogovorne ure (mesečnepopoldne in tedenske dopoldne), roditeljskisestanki in predavanja, letos pa tudi šola za staršebodo priložnost za posredovanje informacij, ugotavljanjeproblemov in uspehov, iskanje rešitev,izmenjavo izkušenj. Starši in učitelji si prizadevamoza enak cilj: vzgojiti delovnega, poštenega inzdravega človeka, ki bo hodil po pravi poti in sooblikovalboljši svet.V moderni dobi preobilja, nasilja, zasvojenostiin zavrženih vrednot sočutja, spoštovanja inodgovornosti je zveza ŠOLA – DOM še boljpomembna. Naj iz urejenih, trdnih in povezanihsuhokranjskih družin prihajajo vzgojeni otroci, kibodo spoštovali svoje starše, druge ljudi in domačikraj.Šola bo dobro družinsko vzgojo podpirala inna njej gradila.mag. Jelka Mrvar, foto:S.MirtičSkupna vrednost del je blizu 40 000 EUR .Strokovni temelji za novo šol. leto izhajajo izdoseženih uspehov preteklega šolskega leta. Sorezultat zavzetega in odgovornega dela kolektivater dobrega sodelovanja s starši. Naj naštejemo lenekatere:• 100%- ni učni uspeh po popravnih izpitih;• 61 priznanj za največje dosežke v š.l. 2007/08 –predvsem na področju športa (svetovna prvakav rock’ n ‘rollu Kumar – Skube; svetovni podprvakv tajskem boksu F. Grajš – bivši učenec);Peskovnik s shrambo za igrala in ploščadjo za pouk na prostem – velika pridobitev za predšolske otroke in šolarje na Dvoru

oktober 2008,Oton Župančič (1878-1949)IZ NAŠIH ŠOLKnjiga nam srce zmiga31Izmed predstavnikov moderne Dragotina Ketteja, Josipa Murna –Aleksandrova in Ivana Cankarja je Oton Župančič doživel najdaljšoživljenjsko dobo in je zato lahko do kraja razvil svojo pesniško osebnost.Njegovo delo kaže pot, kako je sodoživljal usodo slovenskega naroda:njegova pesem je sledila in zaznamovala težke čase prve svetovnevojne, ko so slovenske možje in fantje umirali na fronti za Avstro Ogrsko,pisal je o težkem življenje v Kraljevini Jugoslaviji, za biti ali ne bitislovenskega naroda v 2. svetovni vojni v boju za svobodo in obdobjepovojnega razvoja in graditve svobodne domovine.Skupina Ribic pri kosiluOddelek vrtca v stari šoliStara šola v OŠ Žužemberk se je obogatila in razširila z novim oddelkomvrtca. Prvemu in drugemu razredu se je pridružila skupina Ribic, ki štejedvajset otrok, starih od pet do šest let. Po šolskih prostorih že od prvegašolskega dne razposajeno odmevajo veseli in brezskrbni glasovi otrok, ki sopolni energije, vedoželjnosti in ustvarjalnosti.Delavke v stari šoli se bomo trudile, da se bodo otroci dobro počutili inveliko naučili.Vzgojiteljica Minka FricPesniški kotičekSamo za moške, spomin naj ...Dve breskvici sta dozoreli,ravno pravšnji, ne debeli,kot bi ju ustvaril bog,lepših ni daleč naokrog.Bolj mikavnih ni oblin,vzbudili dosti sta skomin,slikar Martin bi bil vesel,če za model bi ju imel.A vsako sadje se zmehča,zato korajža naj velja,glej, da se ne boš obiralin ostanke le pobiral.Sam bil sem včasih neugnan,pri breskvicah nikdar zaspan,kako naj ubežim spominom,poskušam,a ne uspe mi niti z vinom.Takrat izveš …Sem zaupal vetru, mu izdal,da v mojih si najlepših mislih skrita,ko ti nežno bo lase skuštral,takrat izveš, da si mi všeč, BrigitaFranci MurnDa obnovimo njegovo življenjskopot. Rodil se je v Vinici v Belikrajini. Obiskoval osnovno šolo vDragatušu, gimnazijo v Novem mestu,študiral pa na Dunaju zemljepisin zgodovino. Za več let s je odpravilv svet, živel je v Franciji in Nemčijiin se preživljal kot domači učitelj. Tuje spoznaval velikomestno življenje,njegovo veličino in tudi bedo malegačloveka. Po 10-tih letih se je vrnil,postal po Aškerčevi smrti arhivar, poprvi svetovni vojni pa dramaturgNarodnega gledališča v Ljubljani.Prva zbirka, Časa opojnosti, ženjen naslov pove, da ga pesem opaja,ko poje o najglobljem čustvu –ljubezni in o Beli krajini s svojimibelimi brezami, praprotmi, rahlo valovitipokrajini in seveda z njenimi dobrosrčnimiin veselimi ljudmi.Ti skrivnostni moj cvet,ti roža mogota,jaz sem te iskal,mimo tebe sem šelin pogledal sem tein sem ves vztrepetal.Kettejeva in Murnova smrt sta gagloboko pretresli in zaznamovali tudinjegovo pesem, v zbirki Čez plan soizpovedi dozorelega človeka:Predaj se vetrovom – naj grekamor hoče!Naj srce se navriska in izjoče!Vendar mornar, ko je najvišji dan,izmeri daljo in nebeško stran.Tretja, Samogovori so izpovedi ovedno večji povezanosti z rodno grudo,ko naši ljudje odhajajo v svet zakruhom:… tamkaj v Ameriki, tamkaj vWestfaliji so nam izginili – več nedoseže jih naše oko …V zbirki V zarje Vidove izpovestrah za svoj narod, ko je vse bliženova svetovna morija:… kaj bo z vami vi mejniki štirje,Celovec, Maribor, Gorica, Trst?In tudi odločnost v trenutkih odločitve:Zato bomo mi kovači kovali,trdo kovali, tenko poslušali,da ne bo med nami nespoznan,ko pride čas, ko sine dan,da vstane, plane kladivar,kladivar silni iz nas…V zadnji zbirki Zimzelen pod snegomso pesmi, ki so nastale v usodnihčasih 2. svetovne vojne za slovenskinarod. Takoj se je zavedel, kajje naloga pesnika, ko je narod v nevarnosti,in tako je nastala že leta 1941pesem Veš, poet, svoj dolg?:Veš, poet, svoj dolg,nimaš ni besed,kaj zagrinjaš se v molk,vrzi pesem v svet,pesem za današnjo rabo!Vsi, posebej pa starši, poznate njegovečudovite otroške pesmi: Pisanice,Lahkih nog naokrog, Sto ugankein Ciciban in še kaj.Napisal je tudi tragedijo VeronikaDeseniška in bil odličen prevajalecznamenitih knjižnih del iz angleškega,nemškega, francoskega, češkega inruskega jezika. Prevedel je kar 15Shakespearovih dram in komedij.Torej, če vam bo kdaj dolgčas alise boste počutili osamljene, vzemitev roke kakšno Župančičevo pesniškozbirko in v njej boste morda našlitudi kaj za vaše srce.Rudi CerkovnikViri: Župančičeve pesniške zbirkeFrancka Varl: Naši književniki in njihova dela

32 ŠPORToktober 2008,14. odprto prvenstvo TBK Simobil ŽužemberkOdbojka na mivki je med poletnimi počitnicami prav gotovo šport številka 1 v širši dolenjski okolici, ki gašolarji in dijaki izkoristijo za razvedrilo, nekateri bolj resni in zagreti pa se udeležujejo tudi večjih tekmovanj.Odbojkarski klub Žužemberk jetudi tokrat turnir organiziral prvi vikendv juliju (4., 5., 6. julij), ki se jeizkazal v dveh letih za veliko bolj prijazentermin kot tisti v avgustu, kosmo bili deležni več dežja kot sonca.Pri dekletih sta pričakovano slavilikasnejši državni prvakinji v kategorijahU16, U18, U20, U23 MojcaBožič in Živa Recek, ki sta nastopalikot ekipa Optika Center Kočevje.Drugo mesto je osvojila ekipa Rondobar (Katja Blatnik, Katja Kocjan),tretje mesto pa je pripadlo ekipi Zadušo (Orkič Damjana, Vrbnjak Eva).V moški konkurenci je tekmovalo22 ekip, ki so bile izredno izenačene,saj se je mnogo dvobojev končalozelo tesno. Vseeno pa smo v končnihobračunih videli znane obraze zodbojke na mivki. V polfinalnihobračunih so se pomerile ekipe TBKSimobil Žužemebrk (Krakar Simon,Luka Brulec) z ekipo Marchiol(Krivec Luka, Sirk Grego), v drugempolfinalu pa ekipi Stadra (BerkMatevž, Blaž Šušteršič) in koroškaekipa Js pa Ti (Pokeršnik Danijel,Lesnik Aziz). V finale sta se prebiliekipi Marchiola in Js pa Ti, medtemko se tekma za tretje mesto na žalostni končala uspešno za domačo dvojicoTBK SIMOBIL, saj sta tesnoizgubila proti Stadri. V finalu sta bilapo izenačenem dvoboju vseeno boljšaKrivec in Sirk (Marchiol), ki stase jima Korošca Pokeršnik in Lesnikdobro upirala.V konkurenci rekrativcev soponovno nepremagljivi ostali Risi načelu z Andrejem Prahom, ki mu jesedaj še vsako leto uspelo zbrati okolisebe ekipo (Pucelj Rok, MohorčičDomen, Fric Štefan, Stopar Martin),s katero je na koncu prepričljivo osvojilrekreativni turnir v Žužemberku.V soboto po napornih tekmovanjihvedno v Žužemeberku sledi norazabava in tudi tokrat so se številniobiskovalci (cca. 1500) zabavali innaužili pristnega rocka skupin Poznatrgatev, Ice in Šank rock.Turnir so omogočili naši sponzorji.Še posebej velja zahvala TrgoviniTBK SIMOBIL, kot generalnemusponzorju prireditve. Tudi v prihodnjesi organizatorji želijo še izboljšatiturnir in privabiti najboljše ekipe vSloveniji .Omeniti velja tudi, da so našiodbojkarji letos uspešno sodelovalina državnih tekmovanjih v odbojkina mivki. Simon Krakar je na DPZmagovalciEP v odbojki na mivki U-18Tom Smrke in Jan Brulec sta junijapostala državna prvaka v odbojkina mivki do 18. leta starosti. Tako stase kot predstavnika Slovenije uvrstilana evropsko tekmovanje v odbojkina mivki, katerega organizacija jepripadala Grčiji. Med počitnicami stapridno trenirala in nabirala moči naodbojkarskih igriščih v Žužemberku,imela priprave v Portorožu ter tekmovalana večjih turnirjih v odbojkina mivki, ki so potekali v Sloveniji.V obmorskem mestu Loutraki se jekonec meseca avgusta zbralo 24moških in 24 ženskih ekip iz celeEvrope. V prvem, kvalifikacijskemdelu tekmovanja jima je žreb naklonilmočne nasprotnike. Bila sta v skupi-Pozna trgatev je navdušilani z ekipama Nemčije I, Rusije inAvstrije I. Žal sta vse tekme izgubila,z Nemcema 2:0, z Rusoma in Avstijcemapa z 2:1 in se nista uvrstila vkončnico tekmovanja, med 16 ekipami,ki so se borila za najvišja mestana turnirju. Na vroči grški mivkipa sta dokazala, da sta kvalitetna igralcater težak nasprotnik prav za vseevropske ekipe. Skupaj z mentorjemg. Smrke Alešem sta se v nedeljosrečno vrnila domov z novimi izkušnjami,ki jima bodo še kako pravprišle na njuni športni poti.Helena Smrkečlanov v Kranju osvojil 7. mesto, naDP U23 pa je nesrečno zaradi poškodbesoigralca osvojil 4. mesto. NaDP U18 sta Jan Brulec in Tom Smrkepostala državna prvaka v konkurenciU18 in si tako priborila nastopna EP U18 v Grčiji, medtem kosta Longar Kristjan in Turk Valentinosvojila nesrečno 4. mesto. Na DPU16 pa sta Turk Valentin in Jan Bruleczanesljivo osvojila naslov državnegaprvaka.Rojc JernejFoto: S.MirtičGrajski trg 33, 8360 Žužemberke-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.si

oktober 2008,ŠPORT33Odbojkarji so se pripravljali na novo sezonoOdbojkarji Keko oprema, ki bodo spet tekmovali v 2. slovenski državni ligi, so se zbrali 11. avgusta. Sestanka se niso udeležili vsi, ker so imelinekateri še dopust, drugi študirajo ali pa so po službah, so amaterski klub.Takole si odbojkarji nabirajo moči za tekmeV prvem tednu so že resno zagrabili, po individualnemprogramu, predvsem s teki, torej nabiranjeosnovne kondicije, v drugem tednu so še stopnjevalikondicijske elemente vadbe, 14 dni je to trajalo.V tretjem tednu so začeli z žogo, z vajamivzdržljivosti, izpopolnjevali so tehnične elemente,obnavljali staro znanje, s tem pa sočasno tudi pripravljalitaktične variante. Tako so potekale priprave intrener Nejc Rojc, absolvent Fakultete za šport, pravi,da so priprave uspele in upa, da se bo dobra pripravljenostpoznali tudi pri rezultatih.Na razpolago ima 16 igralcev. Igrali bodo: RokPucelj - kapetan, Jaka Gliha, Matic Jefim, brataKoncilja, Danijel - mladinski reprezentant, SandiKovač, Samo Kumar, Kristijan Longar, DavidOberstar, najstarejši Gregor Rifelj, toda igra kotdvajsetletnik, Damjan Plantan, Rok Škrbe, AlešZupančič, najmlajši Mario Koncilja, Ožbolt Gregor,Tom Smrke, Valentin Turk.»Navedli smo težave že pri pripravah, enako botudi s treningi, težko bo dobiti za vadbo vse igralce,tu so: službe v treh izmenah, študij v Ljubljani,pa še različne druge obveznosti, to so veliketežave, ker pač,« pravi trener Nejc Rojc, » tako nemorem organizirati treninge in ekipo dobro pripravitiza tekme.«Torej, igrali bodo v 2. državni ligi, ki je karmočna. Trener pravi, da bo ponovitev odličnegalanskega 4. mesta zelo težka ali pa skoraj nemogoča,saj je moštvo v povprečju staro 19 let, skorajpolovica jih pa ima 15 ali 16 let. Vendar bodo zborbenostjo skušali nadoknaditi neizkušenost.»Mi delamo z mladimi selekcijami in tu imamovelike uspehe, če bi sešteli vse rezultate, smo najboljšiklub v Sloveniji. Samo da naštejemo rezultate,ki so jih lansko leto dosegle mlajše selekcije:na državnih prvenstvih so dosegle mlajše kategorijenaslednje rezultate: mladinci 2. mesto, kadetiso bili 4., starejši dečki so postali kar državniprvaki, dečki v mali odbojki 2. v Sloveniji, dečkiv mini odbojki so bili 9., deklice od 25. do 28.mesta. Zdaj v pripravljalnem obdobju smo seudeležili močnega mednarodnega turnirja v Novemmestu in dosegli 4. mesto.»Mi delamo z mladimi igralci, tak je naš način.Problem je, da igralci, ki jih mi naredimo in z njimidelamo več let, odidejo v drug klub, to so težavevseh malih klubov. Mislim, da bi na tem moralinajti boljšo rešitev. A ne bomo obupali, še naprejse bomo trudili in tako delali še naprej, vzgajalimlade igralce in s tem ustvarjali neke rezultate, ane za vsako ceno. Pomembno je, posebej v današnjemčasu, da se mladina ukvarja s športom in sitako pridobi navade, da še, ko odraste, ne pozabina šport in s tem na zdravo življenje,« se je razgovoriltrener.Na zaključku pogovora je Jernej Rojc še dodal:» Povabili bi skupaj z igralci Suhokranjčane: takovse prijatelje odbojke, bivše igralce, starše, tuditiste, ki so odšli iz odbojke, da se vrnejo in pomagajoin navijajo, da bomo kdaj pa kdaj spet skupajveselo zapeli: v Žužemberku odbojka se igra!«Foto in tekst: Rudi Cerkovnik5. Černačev spominskišahovski turnirV petek, 19 avgusta, so se šahisti zbrali v gostišču Zupančič na 5. šahovskemturnirju v spomin na Aleksandra Černača, ki mu je bil šah nadvse priljubljen,saj ga je igral na tekmovanjih, še več pa s prijatelji.Tekmovanja se je udeležilo 24 tekmovalcev, največ šahistov je bilo iz ŠDKrka Novo mesto, posamezna igra je trajala 10 minut, igrali pa so 7 kol.Po končanem tekmovanju smo dobili rezultate: 1. mesto je osvojil MarjanKastelic, ŠD Krka Novo mesto, 2. Marjan Črepan, ŠK Velenje, 3. Žiga Volf,ŠD Krka Novo mesto. Turnirja se je udeležilo tudi 5 šahistov iz Žužemberka,med njim se je najbolje sta se uvrstila Jure Muhič, mlajši, bil je 13. inČernačev sin Bojan Černač, uvrščen na 14. cesto. Kot najmlajši šahist jezaigral Ambrož Čopi, ki je zasedel 18. mesto. Kot seniorja pa sta se udeležilaturnirja še naša tekmovalca Jure Muhič, starejši, in Leon Gričar.Organizacijo je imel v rokah Jure Muhič, mlajši. Pravico pa je delil, vodiltekmovanje kot sodnik Robert Rudman.Šahovski turnir v spomin Aleksandra Černača se je ‘prijel’, saj se gavsako leto udeleži več tekmovalcev.Foto in tekst: Rudi CerkovnikZačeli so se šahovski boji, ne boji, ampak …

34 ZANIMIVOSTIoktober 2008,Zlatomašnik Jože MrvarDuhovnik Jože Mrvar s Cviblja pri Žužemberku - zlatomašnik novomeške škofijeDuhovniški jubilant - zlatomašnik Jože Mrvar,doma s Cviblja je v nedeljo, 6. julija, v cerkvi sv.Mohorja in Fortunata v Žužemberku obhajal svojzlati jubilej na svoji duhovniški poti. V prenovljeni,z novim oltarjem in s cvetjem ozaljšani cerkvije zadonela pesem, zaigrale so orgle, duhovnikapa so v domači župniji med drugim pozdravili tudisorodniki. Bogoslužje je ob somaševanju številnihduhovnikov in škofa dr. Antona Jamnika vodilzlatomašnik Jože Mrvar.Škof Anton Jamnik je orisal njegovo trnovoduhovniško pot in poslanstvo, ki se je začela ob100-letnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Kotkaplan je najprej služboval v župniji Videm Dobropolje,18 let je bil kot župnik v Moravčah, natopa v Dolenji vasi pri Ribnici, Leskovcu pri Krškem,Šmarju – Sap, sedaj pa službuje v Zalogu pri Cerkljahna Gorenjskem.Kot duhovnik je v teh petdesetih letih po svojihmočeh skušal uresničevati mašno geslo, ki si ga jeizbral na svoji duhovniški poti: » Izoblikuj, o Mati,duhovnike, da bodo s plamtečim srcem ogreli svet,ki je ves mrzel in trpek!«.Zlatomašniku so ob njegovem jubileju čestitali:članica pastoralnega sveta žužemberške župnijeDanica Bradač, predstavniki župnije Šmarje-Sap,žužemberški župan Franc Škufca, sorodniki, stiskaroke in pozdrava pa so bili deležni tudi številnifarani, ki so se v velikem številu udeležili zlatomašnegaslavja.Za novomeško škofijo in žužemberško faro jeta dan velik praznik, kmalu pa bo v fari sledilo tudinovomašno slavje.S. MirtičZlatomašniku Jožetu Mrvarju so prve čestitale njegove sestreBlagoslovkriža naVrhuZadnjo nedeljo v avgustu je bil naVrhu pri Hinjah blagoslovljen križ,ki so ga obnovili vaščani. Ob 10.30je bila maša v cerkvi sv. Tomaža, sajje bila žegnanjska nedelja. Po maši ježupnik Ciril Murn blagoslovil obnovljenikriž z urejeno okolico. Kot je vljudski navadi, so vaščani poskrbeliza pogostitev vseh, ki so se dogodkaudeležili.Mojca Papež

oktober 2008,ZANIMIVOSTI35Spominski park Alojzija ZupancaFarani Šmihela pri Žužemberku so se ob stoletnici izgradnje njihove cerkve počastili spomin na duhovnika in zgodovinarja Alojzija ZupancaŠmihelska fara in cerkev sv. Mihaelav Šmihelu pri Žužemberku stadrugo septembrsko nedeljo doživelaveličastno slovesnost. Škof mons.Glavan je ob somaševanju številnihduhovnikov iz sosednjih župnij, patudi duhovnikov, ki so nekdajslužbovali v tem kraju, ob stoletnicite cerkve daroval sveto mašo.Pobudo za gradnjo te cerkve je dalškof dr. Jeglič, uresničil pa jo je 1908leta župnik, ki je tedaj služboval vŠmihelu, Janez Zupančič, doma izPodturna pri Dolenjskih Toplicah.Cerkev je ob stoletnici doživelakar nekaj obnov in popravil. ŽupnikUroš Švarc iz Ambrusa, ki pokrivadušno pastirsko delo tudi v tej župniji,se je zahvalil za številne pridobitve,ki so jih župljani te fare postorilipred slovesnostjo, še posebejpa se je zahvalil ključarjem, župnijskemupastoralnemu svetu in posebejumetnostnemu kovaču RobertuStruni, ki je poskrbel, da se jevas Šmihel številnim faranomin občanom občine Žužemberkpredstavila v drugačni luči.Alojziju Zupancu, duhovniku,zgodovinarju, gospodarju,čebelarju, vzgojitelju, predvsempa velikemdobrotniku in pobudnikuProstovoljnegagasilskegadruštva Šmihelso farani postaviliizjemen spomenik, ki ga jeizdelal umetnostni kovač Robert Struna.Blagoslov je podelil novomeški škof mons. Andrej Glavan Foto: S.MFarani, ki obiskujejo grob priljubljenegakrajevnega zgodovinarja inljudskega prosvetitelja, bodo lahkoposlej posedali v spominskem parkuposvečenem prav njemu.Preprost in preizkušenmodrijan Alojzij Zupancje v Šmihelu vse do svojesmrti 22. julija 1974 službovalkar 51 let. V krajih,kjer je služboval, jih zgodovinskopreučevalin popisoval,je s svojimideli in popisiostal kot izjemenzgodovinar, nenazadnje se prav njegova»Zgodovina Ajdovca« uvršča načastno mesto najboljših del v linijifarnih zgodovin.Alojzij Zupanc je bil izrednopožrtvovalen družbeni delavec, sajse je vključeval v vsa dogajanja vkraju. Sodeloval je pri nadzidavi šole,bil blagajnik gasilskega društva,sodeloval pri gradnji suhokranjskegavodovoda, napeljavi električnegaomrežja, pri gradnji mostu čez rekoKrko, skratka bil je ljudski človek induhovnik, ki je vse svoje zmožnostiposvetil za blagor kraja.Umetnostni kovač Robert Strunain Feliks Košak sta v parku skupnoodkrila kip Alojzija Zupanca, »ki sekot kaplja vode razprši po vsej šmihelskifari«, škof mons. Andrej Glavanpa je delo, ki je v kraju združilostaro in mlado, blagoslovil. Pohvalopripravljalnemu odboru za izgradnjoKip Alojzija Zupanca sta odkrila umetnostnikovač Robert Struna in FeliksKošakspominskega parka je izrazil tudižužemberški župan Franc Škufca, spesmijo in recitacijo pa so slavnostnootvoritev obogatili šmihelskicerkveni pevski zbor in otroci podvodstvom Silve Papež. Po besedahdomačega umetnika Strune bodo vkraju v spomin na župnikovo izrednodelo v doglednem času odprli tudinjegovo spominsko sobo, v kateri bona pregleden način prikazano njegovoustvarjalno delo.S. MirtičŽegnanje prapora in konjev v Budganji vasiČlani Konjerejskega društva Kljuseso imeli v nedeljo, 9. avgusta,žegnanje svojega prapora in konj. ZLuže, kjer imajo svoj sedež, je v sprevodukrenilo proti cerkvi 24 konjenikovin pet konjskih vpreg. Pri cerkviso jih čakali ljubitelji konj in vaščaniBudganje vasi. Najprej so obiskalimašo, po njej pa je prapor in konjepred cerkvijo požegnal župnik FrancVidmar. Vaščane je še pozdravil tudižupan Franc Škufca in zaželel društvuuspešno delo in poudaril, da sotake združbe dobrodošle, saj si delovniljudje tako družijo in nabirajonovih moči. Nato so vaščanke konjenikomin gostom postregle z različnimidoma pečenimi sladkimi dobrotamiin seveda tudi žejni niso ostali.Srečanje se je nadaljevalo pri Luži,kjer so bili vsi deležni golaža in razumljivoza vsakega se je kaj našlo,da je steklo po grlu.Ker so svoje ‘Kljuse’ potrdili zžegnanjem in tudi drugače, ima društvovse šanse, da bo galopiralo‘novim, svetlim zarjam naproti’!Rudi Cerkovnik,foto: Vlado Kostevc

36 NAŠI OBČANIoktober 2008,Življenjsko delo Mihe LeganaMiha Legan, suhokranjski rezbar in restavrator z novim oltarjem potrdil sloves odličnega rezbarja in restavratorja na Slovenskem.Želja mu je, da bi novi oltar ljudinagovarjal k molitvi.S pomočjo priznanih in izkušenihsodelavcev: rezbarjev Andreja Zupančičaiz Podgozda ter Janeza Potočnikaiz Črne na Koroškem, bratovStaneta in Francija Legana, ki staskrbela za pripravo in zlatenje, mizarjaJaneza Bobna s sinom Janezom izVisejca, akademskega slikarja inkonservatorja mag. Aleša Sotlerja izCelja, ki je skrbel za marmorizacijo,ter akademskega slikarja in spec.konservatorja Matjaž Vilarja s slikarkomag. Manco Juvan, ki sta poslikalaobraze na leseni plastiki, in nenazadnje vseh članov njegove družine,je na podlagi stare predvojnefotografije po opravljenih tisočih urahpotrpežljivega in vztrajnega dela, znasveti umetnostnih zgodovinarjevMarinke Dražumerič in FerdinandaŠerbelja, nastal glavni oltar v baročnemslogu posvečen farnima zavetnikomasv. Mohorju in Fortunatu.Priznanje Leganu in sodelavcemje na slovesnosti ob občinskemprazniku Občine Žužemberk in tukajšnjemfarnem žegnanju dal tudi novomeškiškof mons. Andrej Glavan,ki je oltar blagoslovil, ob tem pa jeizrazil priznanje za umetniško dognanoin celostno popolno opravljenoveliko delo. Od starega oltarja,narejenega okoli leta 1768, tako rekočni ostalo nič, saj so cerkev partizanipo bojih, 4.maja 1944, požgali.»Naloga, ki sem jo sprejel skupajz mojimi sodelavci je bil velik izziv,«je dejal Legan in dodal, da so izdelalirekonstrukcijo celotenega oltarja poohranjeni fotografiji. Pomagali paso si tudi s primerljivimi kipi svetnikovpodobnih oltarjev v bližnji indaljni okolici. Nad oltarno mizo jetrinadstropni oltar, v katerem je vosrednjem delu stoječi kip Marijevnebovzete z Jezusom v naročju, terlesene plastike svetnikov sv. Mohorjain Fortunata, sv.Petra in Pavla inše dveh apostolov, za katere je Legantudi izdelal načrt. Ornamentiko in kipeso izdelali iz lipovega lesa, za največjekipe so zlepili kose dolge 1,75m, široke 0,6 m in debele pol metra,vsak tak neobdelan kos je tehtal prek150 kg, po obdelavi pa tretjino prvotneteže. Oltarno arhitekturo inpodest oltarja pa so izdelali iz smrekovegain orehovega lesa, zanj pa soporabili prek 10 m 3 lesa.Foto: S. MirtičMiha Legan pred novim oltarjem žužemberške župnijske cerkveŽupani in pohodniki že osmič na tromejiŽupani, pohodniki, planinci in občani ObčinDolenjske Toplice, Kočevje in Žužemberk so se žeosmič srečali na tromeji občin na Svetem Petru.Približno 60 pohodnikov se je na 888 metrov visokhrib, ki mu pravimo tudi ‘Suhokranjski Triglav’(zaradi treh 8) odpravilo iz vseh treh občin. N vrhu,od koder je z vrha razglednega stolpa čudovit razgledravno na žužemberško občino, je bilo v ospredjupredvsem druženje. Organizator letošnjega srečanjaje bil kočevski župan Janko Veber, ki je prisluhnil‘molilnemu volku’, starosta kočevskih planincevCveto Polajnar pa je župane vzpodbudil k zaprisegi‘o ozemeljski celovitosti vseh treh občin in izogibanjuteženj po sosednjem ozemlju’. Župani so se tudletos iskreno zahvalili planincem Planinskega društvaNovo mesto, planinske sekcije Dvor za pobudo,ki so jo dali leta 2001. Letos je bilo verjetno zaradislabšega vremena, trgatve in volitev nekoliko manjpohodnikov kot prejšnja leta. Ob domačih planincihpa velja pohvaliti skupino pohodnikov s Hinj,ki so zadnja leta redni udeleženci teh srečanj terpodžupana Jožeta Šteingla, ki se je prvič udeležiltega srečanja.VladiMir

oktober 2008,OBRAZI ČASA37Jože Vovk – praznovalsvoj 80. rojstni danKončno se je po 50 letih nekaj premakniloJeršetove hiše ni večV eni od prejšnjih Suhokranjskih poti smo že pisali o Jeršetovi hiši, ki darazpada in se počasi seseda že skoraj 50 let. Stoji pa na izredno lepem mestu,čez cesto ob osnovni šoli, njen sadovnjak je velik in z njega se odpre krasenpogled na Krko ter bližnjo in daljno okolico. Veliko stvari bi se dalo nareditiiz vsega tega, toda žal je že toliko let vse neizkoriščeno, pa še izgled samegaŽužemberka je kvarila razpadajoča gmota.Pred dnevi pa se je velik buldožer zažrl vanjo in jo začel rušiti, in sicer zato,ker je že postajala nevarna za mimoidoče in mimovozeče, ker je stala tik obcesti.Upajmo, da se bo zdaj kaj hitreje zganilo in ne bo še naslednjih 50 letostalo, kot je zdaj: neizkoriščen tako atraktivni prostor v skoraj središčuŽužemberka.Foto in tekst: Rudi CerkovnikZ našo podporopo poteh življenjaSvetovalno središče nudi zaupno svetovanje pri odločanju za primerenpoklic, pomaga poiskati informacije o tečajih za prosti čas, o štipendijah inrazpisih, pomaga pri vpisu v šolo, nudi oporo in pomoč pri učenju in iskanjuzaposlitve.Svetovalke ali ostale informacije lahko poiščete tudi v Žužemberku, vprostorih Občine Žužemberk, vsako sredo od 13.00 do 16.00. Svetovalnitelefon: 07 393 45 52, 031 701 191V Žužemberku bo v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Dolenjska,ki ga financirata Ministrstvo za šolstvo in šport in evropski socialnisklad, delovala brezplačna točka za vseživljenjsko učenje vsako drugo inčetrto sredo v mesecu, od 13. do 18. ure. Udeležili se boste lahko različnihbrezplačnih delavnic in predavanj (npr. računalništvo). Več na spletni strani:www.cvzu-dolenjska.siDne 22. julija je v Drašči vasi, kileži na visokem bregu nad rekoKrko, praznoval svoj 80. rojstni dannaš upokojenec VOVK Jože.Rojen je bil v vasi Goče pri Vipaviv družini z osmimi otroki namajhni kmetiji. Tako si je moral žev zgodnji mladosti kot mlad fantslužiti kruh z delom na drugihkmetijah. Kljub težkemu delu se jeizučil za mizarja. Zaposlil se je kotmiličnik – prometnik v Ljubljani,pozneje pa je opravljal delo vŠPORT-OPREMI.Med opravljanjem svojega delaje spoznal svojo bodočo ženo Marijo,ki je bila doma iz Drašče vasi,zaposlena pa v Ljubljani. Leta 1951sta se poročila in živela v Ljubljani.V zakonu sta se jima rodila dva otroka:hči Andreja in sin Jože, ki živitas svojima družinama v Ljubljani,onadva pa sta se leta 1990 izLjubljane preselila na ženinodomačijo v Draščo vas. Imata trivnuke, ki ju skupaj z družinoobiskujejo ob vikendih in jima popestrijodneve.Člani DU Žužemberk smo gaobiskali in mu ob tem visokem jubilejuiskreno čestitali, zaželeli ševeliko zdravja in da bi se še dolgolahko udeleževal naših srečanj.Cajnko TincaCenik oglaševanja vSuhokranjskih potehV Suhokranjskih poteh lahko posamezniki, ustanove in podjetja oglašujejo,kar pomeni, da lahko objavite razna sporočila, zahvale in druge informacije,velikost obvestil si lahko izberete sami. V ta namen objavljamocenik oglaševalskih obvestil.Druga inpredzadnja stran ČB 1/1 strani (19 x 25) cm 350,53 EUR1/2 strani (19 x 12.5) cm 175,26 EUR1/4 strani (9.25 x 12.5) cm 87,63 EUR1/8 strani (9.25 x 6.10) cm 43,82 EURNotranje črno-bele strani 1/1 strani (19 x 25) cm 229,51 EUR1/2 strani (19 x 12.5) cm 114,76 EUR1/4 strani (9.25 x 12.5) cm 57,38 EUR1/8 strani (9.25 x 6.10) cm 28,69 EUR1/6 strani (6.25 x 25) cm 38,39 EUR1/9 strani (6.25 x 8) cm 25,45 EUROglaševanje na barvnih (12.5 x 3) cm 156,48 EURprilogah glasila (12.5 x 2) cm 104,32 EUR(6 x 3) cm 75,11 EUR(8 x 2 ) cm 66,77 EURDruštvom, klubom in zvezam s sedežem v Občini Žužemberk je omogočenočrno-belo brezplačno oglaševanje 1/8 strani (9.25 x 6.10) cm.Uredništvo

38 OBRAZI ČASAoktober 2008,Srečanje potomcev, Veronike in Ivana HrovataŽivljenje … Zgodi se samo enkrat, nikoli dvakrat enako. Trenutkov ni moč zadržati, postanejo preteklost, življenje mine tako naglo… Ko pride tvojtrenutek, ga nikar ne zamudi, kajti ljubezen in življenje lahko splahnijo v hipu in čar trenutka zbledi …Zgornje misli so bile povod za srečanje potomcevIvana in Veronike HROVAT, po domače priKocjanovih, ki je bilo v Velenju. Velik del svojegaživljenja sta sicer preživela v Gradencu, prijetnivasici ob Krki! Iz osrčja prečudovite Dolenjske juje v Velenje pripeljala želja po bližini svojih otrok,ki so v Velenje prišli s »trebuhom za kruhom«.Nekaj vnukov in skoraj vsi pravnuki niso imeliPožar uničilpočitniškohišicoV soboto, 20. septembra,je okoli enajste ure dopoldanzagorelo v počitniški hiši nadvasjo Lopata, lastnika U.L.iz Kočevja. Lastnik je zakurilpeč v delno zidanem lesenemobjektu in odšel v gozd.Ogenj je kmalu zajel cel objekt,ki pa ga domači, tudizaradi pomanjkanja vode,niso uspeli zajeziti. Na pomočje priskočilo več kotdvajset gasilcev iz PGDHinje in Žužemberka z dvemaavtocisternama z več kot10.000 l vode, ki pa so požarna popolnoma uničenem objektuomejili in ga na popolnomauničenem objektu tudipogasili.Foto: S.M.možnost obeh spoznati, so pa dobili priložnost, dase na srečanju, ki je bilo v nedeljo v Lazah priVelenju, bolje spoznajo med seboj. Na srečanje soprišli potomci iz Stavče vasi pri Žužemberku,Kočevja, Zaloke pri Šentrupertu, Šentjakoba priLjubljani, Mozirja in Velenja!Najstarejša udeleženka na srečanju je bila njunahči Vera, poročena Mejaš, ki bo jeseni stara 77 letin njuna pra pra vnukinja Ana stara komaj 3mesece! Na srečanju pa je bil prisoten že tudi prvipra pra pravnuk Jošt!In še misel glavnega organizatorja srečanja, njunegavnuka Bojana: »Prav je, da se tokrat nismo spetzbrali zaradi kakšnega pogreba, saj smo se dosedaj srečevali le ob takšnih priložnostih! Upam,da bodo ta srečanja postala tradicionalna!«OBČINSKA UPRAVAOBČINE ŽUŽEMBERKURADNE URE:Ponedeljek:od 7.30 do 14.30Sreda:0d 7.30 do 16.30Petek:od 7.30 do 13.30www.zuzemberk.si

oktober 2008,KMETIJSKI KOTIČEK39Delo kmetijske svetovalne službena območju občine ŽužemberkNE POZABITE!V mesecu oktobru (1. 10. - 31. 10. 2008) jemožno vlagati zahtevke za POSEBNO PREM-IJO ZA BIKE IN VOLE (zakol v obdobju 01.6. - 30. 9.2008) ter zahtevke za EKSTEN-ZIVNO REJO ŽENSKIH GOVEDI (telitevv obdobju 1. 4. - 31. 7. 2008). Zahtevki sevlagajo v elektronski obliki na Kmetijskisvetovalni službi v Straži. S sabo obveznoprinesite Zbirno vlogo za leto 2008, v primeruvlaganja zahtevkov za posebno premijo tudiklavniški zapisnik, za ekstenzivno rejo ženskihgovedi pa številke krav, ki so telile v zgorajomenjenem obdobju.ZAHTEVKE JE MOŽNO VLAGATI OBTORKIH IN PETKIH OD 8. DO 16. URE.Polona SeničarKmetijsko gozdarski zavod Novo mestoOBVESTILOVse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev,ki še nimajo opravljenega tečaja za uporabofitofarmacevtskih sredstev (pogoj za nakupsredstev za varstvo rastlin), obveščamo, da ševedno zbiramo prijave za 15-urni tečaj za uporabnikesredstev za varstvo rastlin naKmetijski svetovalni službi v Straži na tel.: 07308 38 16; 051 692 401 ali na e-pošto:polona.senicar@siol.net. Tovrstni tečaji bodopotekali v primeru, da bo prijavljeno vsaj 20tečajnikov.Polona SeničarKmetijsko gozdarski zavod Novo mestoMineva že skoraj leto dni, odkar sem kot kmetijskasvetovalka prišla na Kmetijsko svetovalno službona izpostavo Straža – Žužemberk, kjer mi je bilododeljeno svetovalno območje Občine Žužemberk.Čeprav so me mnogi kmetje že spoznali na vnosusubvencijskih vlog, je mogoče prav, da se v nekajbesedah predstavim tudi vsem ostalim. Po izobrazbisem diplomirani inženir živinoreje, poročena, matidveh otrok in doma iz okolice Sevnice (torej sevozim 65 km v eno smer). V 12 letih dela na področjukmetijstva (čeprav sem z kmetijstvom povezanaže od rojstva, saj izhajam iz kmetije), sem dodobraspoznala dobre in slabe strani te panoge. NaKZ Sevnica sem opravljala delo organizatorja intudi vodje kmetijske proizvodnje, na KGZS ZavodNovo mesto pa sem prišla v začetku leta 2002 inopravljala delo vodje rodovnika na Oddelku za živinorejoter dve leti kontrole subvencijskih vlog naterenu. Sedaj pa sem tukaj! Vsako delovno mestomi je dalo veliko izkušenj v različnih situacijah.Zato se bom tudi kot kmetijska svetovalka potrudiladelo opravljati čim bolj dobro in pošteno.Od konca oktobra 2007 dalje smo za območjeŽužemberka na Kmetijski svetovalni službi v Stražipripomogli k uspešni izvedbi dveh občinskih razpisov(za leto 2007 in 2008), saj je bilo skupajizdanih 55 strokovnih mnenj o upravičenosti inekonomičnosti investicij. V mesecu novembru2007 smo s sodelavci intenzivno izdelovali vlogeza razpis Programa razvoja podeželja (PRP) zaukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev(mehanizacija in ureditev pašnikov) ter ukrep Mladiprevzemniki. Tako so bile za to območje izdelane4 vloge (tri na naši izpostavi in ena na ZavoduNovo mesto). Vse tri kmetije so dobile svojo vlogoodobreno brez dodatnih popravkov, kar namdaje priznanje, da se trudimo delati dobro. Vmesecu januarju in februarju letošnjega leta je bilovloženih skupaj 96 zahtevkov za Posebno premijoza bike in vole ter ekstenzivno rejo ženskihgovedi. Aktivno smo tudi sodelovali v raziskaviPreobrazba pokrajine zaradi posodabljanjakmetijstva in spreminjanja poselitvenega vzorca vSelah pri Hinjah. Kljub težavam pri vnosu, ki sovsako leto stalnica subvencijske kampanje, je odKmetje, preverite navzkrižnoskladnost na kmetiji!1. 3.2008 - 15. 5. 2008 z našo pomočjo uspešnooddalo zbirno 430 vlagateljev. V mesecu juniju sose za prvo obdobje vlagali zahtevki za Posebnopremijo za bike in vole ter Ekstenzivno rejo ženskihgovedi. V poletnih mesecih pa sem na podlagianaliz zemlje intenzivno izdelovala gnojilnenačrte. V mesecu juliju in septembru sta bila zaobmočje Žužemberk in Straža organizirana tečajaza uporabnike fitofarmacevtskih sredstev (FFS),ki se ga je skupno udeležilo 97 tečajnikov.Sedaj, v jesenskem obdobju, se ponovnopripravljamo na javne razpise za leto 2008, izmedkaterih sta najbolj aktualna razpisa Mladi prevzemnikin Posodabljanja kmetijskih gospodarstev, zanimanjezanje iz območja Žužemberka pa je karveliko. Trudili se bomo dobro pripraviti čim večvlog, ki bodo prinesle dodatna denarna sredstvana vaše kmetije. Med drugim pa smo bili vseskozidosegljivi za vprašanja in reševanje težav strank,ki so se obračali na našo izpostavo.To je bila kratka analiza dela Kmetijske svetovalneslužbe za območje Občine Žužemberk. Trudimose delati pošteno in dobro v korist kmetov, sčim manj napakami, če pa se že zgodijo, jih skušamotudi najhitreje rešiti.Kmetijska svetovalkaPolona SeničarŽe od začetka leta se s strani ARSKTRP intenzivnoizvajajo kontrole navzkrižne skladnosti, zatosmo prepričani, da vam predhodni pregled skmetijskim svetovalcem lahko zelo koristi.Kmetijski svetovalci smo za potrebe svetovanja iznavzkrižne skladnosti strokovno pripravljeni, sajsmo opravili potrebna izobraževanja, zato vambomo v primeru ugotovljenega neskladja oz. nepravilnostiznali tudi ustrezno svetovati.Čeprav morajo zahteve navzkrižne skladnostiizpolnjevati vsa kmetijska gospodarstva, ki vlagajozbirno vlogo, ugotavljamo namreč, da kmetjepremalo izkoriščate možnost konkretnega predhodnegapreverjanja svoje kmetije po zahtevahnavzkrižne skladnosti. V skladu z zakonodajo EUje svetovanje iz zahtev navzkrižne skladnosti navoljo vsem kmetijam tudi v naši državi. Pomembnoje, da ste seznanjeni z zahtevami, ki jih vašakmetija mora izpolnjevati. Te zahteve se med letomkontrolirajo v sklopu rednih (izvaja jih AK-TRP) in administrativnih kontrol navzkrižne skladnosti.Administrativna kontrola pomeni, da so tudidrugi organi (kmetijski, okoljski, veterinarski inšpektor…) dolžni morebitno neizpolnjevanjezahtev sporočati Agenciji za kmetijske trge; posledičnoste lahko sankcionirani celo dvakrat, insicer po nacionalni zakonodaji in v obliki zmanjšanjasubvencij.Zato vam ponovno predlagamo, da izkoristitemožnost in preverite svoje kmetije glede izpolnjevanjazahtev navzkrižne skladnosti. Predhodnolahko že sami preverite vse zahteve s pomočjobrošure Priročnik za izvajanje zahtev navzkrižneskladnosti za kmetijska gospodarstva, ki ste joprejeli med subvencijsko kampanjo. Vsekakor pase zainteresirani kmetje oglasite na naši izpostavikmetijsko svetovalne službe v Straži (tel. 07 30838 16 ali 051 692 401), da se skupaj uskladimoglede najprimernejšega termina za obisk svetovalcana vaši kmetiji.Kmetijska svetovalkaSeničar Polona

40 VINOGRADNIŠKI KOTIČEKoktober 2008,ZweigeltZweigelt (beri: cvajgelt) je rdeča sorta trte, ki je nastala s križanjem modrefrankinje in šentlovrenke leta 1922 na zveznem inštitutu za vinogradništvo insadjarstvo v Klosterneuburgu v Avstriji. Žlahtnitelj je bil profesor FritzZweigelt, kasnejši direktor te ustanove. Sprva je nova trta imela ime rotburger.Končnica imena je opozarjala na mesto njenega nastanka, Klosterneuburg.Šele leta 1975 je zakonsko dobila ime po žlahtnitelju, to je zweigelt.Žlahtniteljski cilj je bil podrejen takratnim avstrijskim potrebam: ustvaritirdečo sorto trte, ki bo dala največji možni pridelek v relativno skromnihtalnih in podnebnih razmerah. In res smo dobili sorto, ki združuje odlikesvojih staršev: odpornost na zimsko pozebo, pozno odganjanje (brstenje) inzgodnje zorenje. Poleg tega je sorta dokaj enostavna za negovanje in dokajodporna na peronosporo. Kmalu se je zelo razširila in je sedaj vodilna rdečavinska sorta v Avstriji. V letu 2006 so to trto gojili na 4 350 hektarjih ali na9% vseh vinogradov (Nižja Avstrija in Gradiščansko). Med rdečimi sortamije s 35,2 %-nim deležem na prvem mestu. Sledijo mu modra frankinja (21,4%vseh rdečih sort) in portugalka (19,1%). Iz Avstrije se je zweigelt razširil tudiv sosednje države in ga pridelujejo v manjših količinah tudi v Nemčiji (Württemberg,Franken, Saale-Unstrut), na Češkem (4,7% vseh vinogradov),Slovaškem, Madžarskem, v Sloveniji in na Hrvaškem (Slavonija). Kot zanimivostnaj omenimo, da ga sadijo tudi v novo nastajajočih vinogradih vBelgiji. Izven Evrope ga pridelujejo v Ontariju in Britanski Kolumbiji vKanadi.Zweigelt vinoVino zweigelt je kombinacija začimbnega in sadnega značaja modre frankinjein telesa šentlovrenke. Njegova struktura je mehka, prožna, gibka, z nepreveč tanina. Po vrednosti alkohola zweigelt pri nas ni močno vino (v SuhiKrajini običajno med 10,5 in 11% alkohola), po vrednosti kislin (med 6 do 9g/l) dokaj uravnoteženo. Te lastnosti ga naredijo za čudovitega spremljevalcak jedem. Kot mlado vino ima zweigelt nekoliko bolj izražen sadni značaj, zzrelostjo pa postaja okrogel, mehak in bolj fin. Barva vina niha po intenzivnostiod svetlejših do temnejših tonov glede na tehnološko zrelost grozdjaoziroma letnik. Po kakovosti seže zweigelt od pitnega, lahkega namiznegavina do močnega za staranje primernega vina. Vina iz zweigelta so snovnobogata, sadna, pogosto z aromo po vaniliji, z mehkimi tanini »v odhodu«,mlada imajo značilno višnjevo aromo in dosežejo pri zmernih pridelkih instrokovni vinifikaciji dolgo obstojnost oziroma so primerna za staranje. Avstrijcimu prerokujejo še veliko bodočnost in ga označujejo kot avstrijsko rdečevino upanja oziroma paradno sorto. Potrebno pa je opozoriti, da je njegovakakovost zelo odvisna od obremenitve trte. V slovenski strokovni literaturio zweigeltu ni mnogo napisanega. Deloma je opisan v Nemaničevi knjigi Alirazumemo vino (KG 2006) in Hrček - Koroščevi Sorte in podlage vinske trte(SVA Veritas 1996).Zweigelt v Suhi krajiniLeta 1981 je Kmetijski inštitut Slovenije izdelal študijo Stanje in možnostirazvoja kmetijstva v Suhi krajini, v kateri je predlagal postopno obnovovinogradov s saditvijo žlahtne trte namesto obstoječe samorodnice. Leta1989 je pričel inštitut s triletnim preizkušanjem nekaterih novejših križankvinske trte v Grčarjevem vinogradu v Liscu pri Žužemberku. Nalogo stavodila mag. Zafošnik in mag. Koruza. V postopek preizkušanja tehnološkevrednosti smo vključili štiri nove križanke: kerner, scheurebe (šojrebe), bacchus(bakus) in zweigelt (cvajgelt), za primerjavo pa dve standardni sorti(zeleni silvanec in beli pinot) in blauburger kot staro sorto. V vsej dobipreizkušanja so najboljše rezultate pokazale sorte kerner, scheurebe 1 inzweigelt, ki jih je pospeševalna služba pričela tudi priporočati. V primerjaviz ostalimi vzorci (istih sort) posavskega vinorodnega rajona so bila vina izLisca pri Žužemberku vselej uvrščena v zgornjo polovico preglednice kakovostiz degustacijskimi ocenami nad 16 točk. Leta 1994 je bilo ustanovljenoDruštvo vinogradnikov Suha krajina, ki je pričelo z organiziranim in sistematičnimpospeševanjem razvoja vinogradništva in kletarjenja. Ena od pomembnihdejavnosti društva so letna ocenjevanja vin. Prvo ocenjevanje vin je bilo12. januarja 1995: povprečna ocena 21 vzorcev je bila 15,10 točke. V letu2008 je bilo že 14. ocenjevanje s povprečno oceno 16,35 točke za 101 ocenjenivzorec.Povprečne ocene za priporočene sorte za letnik 2007:število povprečnavzorcev ocenakerner 14 17,00scheurebe ali zemling 5 16,95zweigelt 25 16,46vseh vzorcev 101 16,35Napovedi strokovnjakov so se izpolnile: zweigelt je postal vodilna rdečasorta v Suhi krajini, med belimi vini pa med sortami tako po številu kot poocenjeni kakovosti prednjačita kerner in scheurebe. Na dvanajstih ocenjevanjih2 je bil zweigelt 8-krat najbolje ocenjeno rdeče vino (med belimi pakerner šestkrat in scheurebe štirikrat).Prvič se je zweigelt pojavil na ocenjevanju v letu 1997, in sicer le dvavzorca. Do leta 2002 je število vzorcev naraslo na 5, od leta 2003 do 2007 seje gibalo med 11 in 16, v letu 2008 pa jih je bilo že 25.Zweigelt iz Suhe krajine je nekoliko drugačen od avstrijskih zweigeltov.Predvsem ima nižjo alkoholno stopnjo, je bolj gladek, bolj piten in ljudi, kiimajo radi takšna vina zelo navduši. Pridelovalec mora predvsem paziti, datrte ne obremeni preveč, saj si le tako zagotovi kakovostno vino. Članiocenjevalne komisije, ugledni vinski strokovnjaki, ki ga že desetletje ocenjujejov Žužemberku, so o njem povedali naslednje:Dr. Jurij Nemanič: »Zweigelt je sorta, ki je vaša. Tu so zweigelti čudoviti.«Dr. Mitja Kocjančič: »Tu bi lahko bila dežela zweigelta, kot je Primorskadežela refoška.« Dr. Peter Kobler: »Zweigelt ni samo dobro vino, ampak bimoral biti prepoznavni znak Suhe krajine.«Zato je naloga Društva vinogradnikov Suhe krajine to sorto še bolj razširitiin skrbeti za njen kakovostni razvoj. Po anketi Društva v letu 2008 jezweigelt pridelovalo na njegovem območju 33 vinogradnikov, ki so imeliskupaj 6.535 trsov in pridelali okroglo 10.000 litrov tega vina. K temu jepotrebno prišteti še neregistrirane pridelovalce, pa se ta števila povečajo za20 do 30 %. To je še vedno malo. Naš cilj mora biti, da bodo v gostinskihlokalih v Krajini nudili tudi naše domače vino: zweigelt.Slavko Gliha(Footnotes)1Kot sinonim lahko uporabimo za scheurebe izraz zemling.2Na prvih dveh ocenjevanjih leta 1995 in 1996 zweigelta še ni bilo!

oktober 2008,GOZDARSKI KOTIČEK41Nateg po domačeBliža se čas jesensko zimske sečnje. Veliko lastnikov gozdov še vedno sami opravijo vsa težaška dela. Vse več pa je tistih, ki se odločijo, da bodo zaizvedbo sečnje in spravila najeli nekoga. Vse je lepo in prav, če to lahko opravite brez zapletov.Bolj pa je problematično, če gozdarjina terenu ugotovimo, da ni vsetako, kot bi moralo biti. O nedovljenihsečnjah, neurejenih sečiščih aligozdnih prometnicah, pritožbah sstrani (tečnih) sosedov moramo obvestitigozdarskega inšpektorja.Takrat je lastnik gozda, v katerem seje sekalo, prvi poklican na zaslišanje.V kolikor nima nobenih dokazil(dokumentov), da je z izvajalcempodpisal pogodbo o sečnji, spraviluali celo prodaji lesa, je po navadi samkriv za nastalo škodo. Če si je za izvedbopridobil „iznajdljivega“ izvajalca,lastniku vsi ustni dogovori zizvajalcem ne bodo pomagali prav ničv zagovoru pred inšpektorjem. Nakoncu koncev to pomeni, da moralastnik najprej plačati kazen zaprekršek, potem pa še sanirati nastaloškodo, kar pomeni dodaten strošekzanj.Vsakemu lastniku, ki bo najemalizvajalca, predlagam, da revirnegagozdarja že pri odkazilu zaprosi, najoznači žige na panju z (rdečo) barvo.To je prvo zagotovilo, da izvajalec nebo posekal preveč. Potem pa naj lastnikpo lastni presoji napiše pogodboz izvajalcem. Znak, da je izvajalec neželi podpisati, je zadosti jasno opozorilo,s kakšnim človekom/podjetjemima lastnik opravka. V kolikorpa bo izvajalec zahteval dopolnitve kpogodbi, pa se vseeno posvetujte, kajod dopolnitev je smiselno (da bo volksit in koza cela), oziroma kam pestaco moli. Opozoril bi vas rad na nekajdetajlov, ki naj jih pogodba vsebuje.Naj bo na začetku napisano, v kateriparceli se bo izvajala sečnja. Lahkotudi, katera je številka odločbe, kidovoljuje posek drevja. Odločbomora izdati Zavod za gozdove, lastnikgozda pa lahko prejme od revirnegagozdarja tudi odkazani manual,ki bo tudi v pomoč pri dogovarjanjuglede cene za storitev.Praviloma bi se moral lastnik gozdaže pred začetkom del dogovori ssosedi o možnosti uporabe gozdnihvlak in rampnih prostorov. Po navadito ni izvajalčevo delo.Praktično je, da v pogodbi piše,da se izvajalec zavezuje, da bo vsadela sečnje, spravila in druga dela, kise nanašajo na predmet pogodbe,opravil vestno, strokovno ter v skladuz zakonodajo. S tem je lastnik vsokrivdo za slabo opravljeno delo, nepospravljenosečišče, nesanirane vlakeipd. prevalil na izvajalca.Predmet pogodbe so tudi pogojisečnje in spravila. Gre za čas izvedbe,rok izvedbe, vremenskipogoji, ko naj se sečnja ne bi izvajala,uporabo gozdnih vlak in rampnihprostorov, stroške sečnje in spravila... Lastniki, bodite pozorni! Izvajalcizelo neradi upoštevajo Pravilnik oizvajanju sečnje in gozdnem redu.Pravilnik jasno narekuje dela, ki sejih izvajalci radi ognejo, saj pomenijovelik strošek, ki jim ne prinaša ničdobička. Zelo jasno je napisano, kakomora sečišče izgledati po opravljenemdelu.Les lahko tudi prodate istemupodjetju. Prednost v tem primeru je,da lahko izposlujete nižje stroške zasečnjo ali spravilo, ali po drugi straniboljše cene za prodani les. Pomanjkljivosttega načina je, da moratestriktno zahtevati, da ste zraven v trenutku,ko se les nalaga na kamion,sicer hitro umanjka kakšen kubik.Vsekakor je dobro, da sortimentacijolesa po kakovostnih razredih določitena podlagi skupnega prevzemalesa. S tem kontrolirate tako količinokot tudi kakovost lesa.V pogodbi lahko določite tudivrednosti posameznih sortimentovpo kakovostnih razredih. V primeru,da bi cene lesa začele padati, kar sepo navadi začne dogajati spomladi,je lastniku vseeno, kdaj se vrši sečnjain odkup lesa. Slabost tega načinaje, da se lahko na tržišču naredi nišain bi se lahko določen sortimentbistveno bolje prodal, kar pa je z zabetoniranoceno v pogodbi nemogoče.Seveda če niste blond, dolgolasiin slišite na ime Barbi, pa še to nigarancija.Praktično je, da poslujete prekobančnih računov (nič na roke). Takolahko kontrolirate ali je odkupovalecpravočasno (tako kot je zapisano vpogodbi) nakazal denar za odkupljeniles. 30 dni po prevzemu lesa jerok, ki bi ga resna firma morala upoštevati.Problem nastane, v kolikorizvajalec del in kupec nista isti osebi.Takrat bo izvajalcu težko razumeti,da kupec še ni nakazal denarja zaprodani les, a bi bilo vseeno poštenodo izvajalca, da mu nakažete denarza njegovo delo v roku 30-ih dni. Priprodaji lesa ne pozabite na uveljavljanjepavšalnega nadomestila.Sestavljanje pogodbe ni enostavnodelo. Bolj ko greste v detajle, več nasvetovizkušenega pravnika boste potrebovali.V kolikor je za vas sestavljanjepogodbe prezapleteno, vprašajteizvajalca, ali ima sam kakšenvzorec pogodbe. Ne podpisujte takoj.„Trikrat premisli, enkrat govori,“pravi slovenski pregovor. Vzemite sičas. Posvetujte se z ljudmi, ki so žeimeli opravka z izvajalskimi podjetji.Lahko se obrnete tudi na našo službo,saj je naša dolžnost, da vam svetujemo.Lahko vam tudi svetujemo,v kolikor bi sestavljali svojo pogodbo.O podobnih tematikah je bilo ženekaj napisanega. Rad bi vas opozorilna gozdarska članka v Suhokranjskihpoteh „OBNAŠANJE PRIDELU V GOZDU“ iz leta 2002 in„KO ŽE VESTE, DA BOSTE SE-KALI“ iz leta 2004.Miloš KECMAN,univ. dipl. inž. gozd.Rad bi opozoril na dve stvari, ki jih bomo delavci Zavoda za gozdoveorganizirali to jesen. V novembru (točneje 17. in 18.) bomo v sodelovanjus Srednjo gozdarsko šolo iz Postojne izvedli nadaljevalni tečaj o varnemdelu z motorno žago. Tečaja se bodo lahko udeležili le tisti lastnikigozdov, ki so že opravili osnovni tečaj iz varnega dela z motorno žago.V kolikor vas zanima udeležba na tem tečaju, se obrnite na vašegarevirnega gozdarja. Nekako ob istem času bomo za lastnike gozdovpripravili izobraževanje o opravljanju negovalnih del v gozdovih. Če seželite udeležiti tega seminarja, o tem informirajte vašega revirnegagozdarja, da vas bo vedel povabiti, ko bo datum točno določen.Pogovarjamo se tudi, da bi do konca letošnjega leta v sodelovanju zDruštvom lastnikov gozdov ob reki Krki organizirali enodnevnoekskurzijo. Pogovarjali smo se, da bi si ogledali gozdove Koroške aliŠtajerske. O vsem tem boste pravočasno obveščeni.

42 KULTURA DRUŠTVAoktober 2008,Novi prapor je razvil žužemberški župan Franc Škufca, blagoslov pa je podelil župnikUroš Švarc iz AmbrusaNajaktivnejši pri delu ograje in grba na domu so bili poleg Roberta Strune, MirkoPapež, Rafael Vidmar, Brane Zaletelj in Sandi Hrovat.Žlahtna obletnica z novim praporjemPo nedeljski maši, 15. aprila 1928.leta, so se šmihelski gospodarji zbraliv župnišču, nakar so ustanovilipripravljalni odbor, v katerem so biliIgnac Mrvar - načelnik, DominikLavrič - poveljnik in Alojzij Zupanc,tukajšnji župnik kot blagajnik.»Za Šmihelce je bil to praznik, patudi varneje so se počutili,« je zapisaltedanji kronist, župnik in zagovorniknapredka v šmihelski fariAlojzij Zupanc. Po več kot osmihdesetletij delovanja društva je v krajuviden napredek. Že lansko leto sošmihelski gasilci, ki skupaj s pionirji,mladinci in člani štejejo okoli 80Uspela 2. furmanska konjenicaKonjeniki in furmani Velikih Blok, Grosuplja, Medvod in Žužemberka sose v soboto, 30. avgusta, z vozovi odpravili po Suhi krajini. Pot jih je, zmnogimi postanki, vodila od Smuke, preko Dvora, Žužemberka, Cviblja,Velikega Lipovca do koče suhokranjskega konjerejskega društva na Plešivici,kjer je več kot štirideset udeležencev tudi prenočilo. Predvsem druženje,tesnejše sodelovanje članov in ljubiteljev konj z ostalimi društvi, pa tudispoznavanje novih krajev je po besedah predsednika konjerejskega društvaSuha krajina Jožeta Papeža glavni adut, da bo furmanska konjenica postalatradicionalna. Tako so se lansko leto na prvo pot odpravili v Velike Bloke,prihodnje leto pa bodo skupno spoznali Medvode z okolico.Postanek na trgu v Žužemberku, foto: S. MIRTIČNajboljši gasilci so najmlajšičlanov, opravili veliko delo. Prek 782delovnih ur so vložili v obnovo doma,kjer so obnovili že dotrajano fasado,prepleskali lesene podboje, vrata inokna.»Ponosni smo tudi na našo mladino,ki je v zadnjih letih imela karnekaj uspehov. Pionirji so dosegli 1.mesto na občinskem gasilskem tekmovanjuv Žužemberku, pionirke paimenitno drugo mesto na istem tekmovanjuter četrto mesto na regijskemtekmovanju v Novem mestu,« je dejalpredsednik Rafael Vidmar indodal, da so odlične rezultate na tehtekmovanjih dosegli tudi mladinci.V teh dneh se vneto pripravljajotudi na počastitev 80-letnice delovanjadruštva, ki bo konec tega meseca.»Radi bi dostojno počastili ta jubilej,zato pripravljamo kar nekaj aktivnosti,med drugim bomo dom obogatili znovo ograjo umetnostnega kovačaRoberta Strune, z novim napisom ingrbom. Žlahtno obletnico pa bomoproslavili tudi z novim praporjem,« jepovedal Vidmar. Tako bodo stariprapor, ki so ga predali svojemu namenuleta 1971 spravili na častitljivomesto v domu, kjer bo delal družboprvemu, še iz ranjke Jugoslavije s kraljevimgrbom in Florijanom na drugistrani, obogatenim z zlatim vezenjem.Kot se slavnostnemu dogodku vkraju spodobi bo kulturnemu programu,podelitvi priznanj najzaslužnejšim,blagoslovu novega praporjasledila, po nekajletnem premoru, tudiveselica, s katero si gasilci nadejajoše nekaj dodatnih sredstev za nakupprepotrebne opreme. S. M.Foto: S. Mirtič

oktober 2008,Najlepše je domaAndreja Jernejčič je prepotovala mnogo svetain občudovala njegove lepote. Tokrat nas jespoznala z zanimivostmi in lepotami otoške državeob zahodni obali Indije, Širilanke.To se je zgodilo v nedeljo, 22.6., v grajski kleti.Ob diapozitivih, v oblekah in pokrivalih te dežele,ob mnogih sličicah, diapozitivih, in seveda z njenoduhovito besedo nam je pričarala prostranstvadežele, da smo se počutili, kot bi bili z njo napopotovanju in uživali v vsem, kar je ona doživelana ogledu življenja v pokrajinah tega velikegaotoka.Marsikaj razburljivega se je dogajalo; ni mačjikašelj jahati na slonu in se z njim kopati in gledatiod blizu kači s smrtno strupenim ugrizom, to jekobri, v oči ali če te objeme največja kača na svetu– pitom. Zanimiva je bila pripoved, kako je bilo zlovci, ki so lovili krokodile, srečavala se je z neudamačenimisloni in opazovale velike lepe ‘mačke’– leoparde. Kot ljubiteljica čaja je obiskala velikeplantaže nasadov s to rastlino in se, kot vsakaženska, navduševala nad poldragimi kamni v rudniku,kjer so jih izkopavali.Ker vedno postreže z kakšno nenavadno rečjo,smo tokrat poskusili seksualni sirup, a on ob temnam je naročila, da ji bomo drugič povedali, kakšenje bil učinek tega sredstva za posebne namene.Pripovedovala pa je tudi o veliki tragediji, ki jedoletela Širilančane: »Ljudje še danes čutijo posledicecunamija, še marsikdo nima strehe nad glavo,seveda pa je najhuje ljudem, ki so izgubilisvoje najbližje, te boleče rane, ki so jih zadali velikanskivalovi, ki so prinašali s seboj ne samo razdejanje,ampak smrt, ne bodo nikoli pozabljeni.«Da bi si malo odpočila, pa je skočila še naMaldive: »Pravijo, da so ti otoki lepi kot sam raj,in res moram potrditi, videti vso to lepoto, pa to jeneverjetno: mila prijetna klima, peščene plaže, vozadju palme, pa idilične hišice na koleh, da čeodreš loputo v podu, lahko občuduješ raznobarvnetropske ribe, lahko skočiš s hišice v prijetno toploin prozorno čisto morje, uživaš v izbrani hraniokusnih tropskih sadežev in v dobrotah, ki jihdaje morje. Škoda, da je obisk tega raja na zemljitrajal premalo časa,« je zaključila predavanje našaAndreja.NAŠA DRUŠTVA43Za Andrejo kot nevesto bi starši dobili veliko slonovPa še dodala: »Res je, spoznala sem mnogedežele našega planeta, toda najlepše mi je, ko zagledamnašo dolino, našo lepotico Krko, in sirečem, tu sem doma, saj me razumete, a ne? Tudimi imamo tukaj delček raja.«Foto in zapis: Rudi CerkovnikV Suhi krajini je lepo …Turistično društvo ‘Suha krajina’ predstavilo v Dolskem pri Litiji Občino Žužemberk, skratka Suho krajino.Dogajalo se je v nedeljo, 31. avgusta, pri prijaznem‘oštirju’ Čiču, na kmečkem turizmu »Pr’krač’«. Odpeljali smo se popoldne z medobusom vprav prijetnem, ne prevročem vremenu. Že med potjoso imeli naše pevke še dodatne vaje, saj so prepevalekar med vožnjo, da so tako ‘naštelale’ glasovena pravo višino. Pred krčmo nas je gospodar veselopozdravil z poživilom, kar nam je dalo energijo.A kmalu se je začelo. Najprej je gospodar mogočnekmetje pozdravil nas Suhokranjčane, nato paje še dodal, da imajo pri njih dan krompirja, in daga bomo tudi mi deležni, seveda po nastopih.Program je stekel, kakor ga je uvajal moderator,naš stari znanec pesnik Marussig. Najprej sozapele naše pevke v pokrajinskih nošah dve pesmi.Za njimi je imel ‘predavanje’ o Suhi krajini predsednikTD Suha krajina Vlado Kostevc, ki je orisalglavne značilnosti, kot se je pohvalil, te prelepedeželice, kjer pa čas teče drugače. Med več nastopinaših pevk in še pevk iz Grosupljega so nastopilitudi recitatorji, Mojca Pršina s pesmijo pesnikaMalavašiča Dolina Krke, Francka Ožbolt jepovedala svojo Grad nad Krko, spodaj podpisanipa je tudi prebral svojo Nekoč rasle so koprive.Na oder so prišli tudi ljudski godci, ki so jih nekaj‘urezali malo po domače’. Vsi nastopajoči so gledalcenavdušili in so zato dobili tudi take aplavze.Sledila je pojedina na različne načine pripravljenegakrompirja, kot se spodobi, za praznik – dankrompirja.Preden smo se odpeljali, je gospodar gostilne»Pr’ krač’« – zelo razgledan in za kulturo vnetmož, saj ima v krčmi slikarsko galerijo – pohvalilnaše nastope in obljubil, da bodo vrnili obisk, takokot smo mi predstavili svojo dolino Krke, bodooni svojo – dolino Save.Niso nas še spustili iz rok, naše pevke so moralezapeti še nekaj pesmi, pa tudi harmonikar jeraztegnil svoj meh, pomagali pa so mu še ostaligodci.Potem smo se vračali dobre volje in veselo pojočv dolino Krke, v Suho krajino.Rudi Cerkovnik, foto: Vlado Kostevc

44 NAŠA DRUŠTVAoktober 2008,Turistično društvo Suha krajinaaktivno na vseh področjihTuristično društvo Suha krajina jeeno izmed najaktivnejših turističnihdruštev na Dolenjskem in tudi v slovenskemmerilu. Z organizacijo tradicionalnihprireditev, kot so Poletnegrajske prireditve na Žužemberškemgradu in Trški dnevi smo postali prepoznavniin tudi cenjeni pri marsikateremslovenskem umetniku in ostalihnastopajočih na teh prireditvah.V letošnjem letu je bilo opaziti, da jeobisk nekaterih prireditev skromnejši,drugih pa večji od pričakovanj.Izjemno so aktivne ljudske pevkev pokrajinskih nošah, ki so sodelovalena mnogih prireditvah tako doma,kot tudi zunaj naše občine, pri Prešernovirojstni hiši v Vrbi, na prireditviv Dolskem pri Ljubljani, na revijiljudskih pevcev in godcev v okviruStraške jeseni na gradu Luknja priPrečni, na srečanju turističnih društev,pohodnikov in občanov na Frati,na poslovilnih obredih na pokopališčih,na snemanjih radijskih oddajza Radio Slovenija 1, čestitkah objubilejih, sprejemih skupin v gradu,zaključni prireditvi petja, plesa inpoezije itd …Prav tako so aktivni tudi ljudskigodci, ki s svojim igranjem zbraneSrečanje članov Združenja borcevza vrednote NOB je bilo v soboto,30. avgusta, pri Domu na Frati.Zbralo se okrog petsto borcev innjihovih svojcev v počastitev 60. obletniceustanovitve organizacije ZB.Ob spremljavi pesmi je izbrana delegacijapoložila venec pri spomenikupadlih partizanov. Sledil je kulturniprogram, v katerem so nastopiletudi pevke članice Združenja borcevŽužemberk s pesmimi, kot je bila Tamna Pugled gori in slišali smo tudi recitacijeveč partizanskih pesmi.Slavnostni govornik je bil FranciŠali, podpredsednik ZB Novo mesto.Najbolj je poudaril predvsemnovo imenovanje organizacije ravnoob 60-letnici – novo ime je: Združenjeborcev za vrednote NOB. To, da sovrednote, ki so bile nosilne v boju zokupatorjem, recimo, da se je častnoLjudske pevke na reviji v Prečniprivabijo k plesu in veselemu razpoloženju.Seinsenbergensis Tumultus, viteškired Jurija in Volka Engelberta Turjaškegaz Žužemberškega gradu paje s svojim delovanjem prepoznavenže v mednarodnem okolju. Z udeležbona 530-letnici Višnje Gore,predstavitvi srednjeveškega življenjana Rakitni ter na srednjeveškihprireditvah na Blejskem, Polzelskemin Celjskem gradu so s predstavitvijosrednjeveški in renesančnih plesovprikazali srednji vek v lepši inprijaznejši podobi. S svojo udeležboin predstavitvijo srednjega veka naruševinah gradu Šumberk pa sopritegnili veliko pozornost domačinovter ta izjemno pomemben gradpovrnili v čase slavnih Turjačanov,med katerimi je bil Andrej Šumberskivelik zmagovalec bitke protiTurkom pri Sisku leta 1593. Omenitivelja, da je grajski pisar Stane dobilizjemno naročilo za izdelavo pergamentaza papeža Benedikta XVI.Člani skrbijo tudi za vodenje organiziranihskupin, urejevanje okolicein prizorišč prireditev, tako v gradukot drugod, izdelovanje rekvizitov,orodij, oblek in opreme, označevanjepešpoti, organiziranje rekreativnihprireditev, izdajanje promocijskegamateriala ter posredovanja informacijpreko spleta in e-pošte. Delovanje silahko pogledate na spletni straniwww.freewebs.com/tdsuhakrajina.Turistično društvo je vključeno vTuristično zvezo Dolenjske in Belekrajine, Turistično zvezo Slovenije,v Lokalno akcijsko skupino Dolenjskein Bele krajine, v Slovenia Nostroter v druge strokovne komisije.Turistično društvo že sedaj odličnosodeluje z mnogimi društvi, klubi inzvezami v občini in izven nje, željapa je, da se sodelovanje še okrepi.Delovanje Turističnega društva Suhakrajina je dejansko izjemnega pomenaza promocijo kulturne, naravne innesnovne dediščine Suhe krajine inprispeva k prepoznavnosti le-te vširšem slovenskem ter tudi mednarodnemprostoru.VladiMirSrečanje članov Združenja borcev Dolenjske na Fratiboriti za osvoboditev domovine, invrednota, kot je socialna pravičnostitd.Nagrado za življenjsko delo odGlavnega odbora ZB za vrednoteNOB Slovenije je prejela Ljuba Šenica,predsednica OK ZB za vrednoteNOB Žužemberk.Zahvale za delo in sodelovanje vorganizaciji so dobili od ObmočnegaZB za vrednote NOB Novo mesto:Štefka Makovec-Kovač, ToniKovač, Vesna Gabrič, Janja Špiletič,Polde Suhorepec in Nada Plot.Sledilo je tovariško srečanje, kjerso postregli z golažem, pa tudi peloin plesalo se je.Srečanje je bilo prijetno, saj so sepo dolgem času spet srečali bojni tovariši,zato so bili objemi in stiskirok še toliko bolj prisrčni.Foto in tekst: Rudi CerkovnikVeselo množično srečanje članov Zveza borcev

oktober 2008,Pohod do Močil je bil čudovitV organizaciji TD Suha krajina,KS Hinje, KD Hinje in Agrarne skupnostiHinje je bil v nedeljo, 5. oktobra,izveden prvi pohod iz Žužemberkado Močil pri Hinjah.Na trgu pred gradom se je v čudovitemsončnem jutru zbralo kar 19pohodnikov, ki so v dobrem vzdušjukrenili na pot. Pohodnike sta mimoKomance, Malega in Velikega Lipjado Lopate vodila Jože Jaklič in predsednikdomačega turističnega društvaVlado Kostevc. Na Lopati pa sodomačini in ostali organizatorji pripravilipravi sprejem s čajem, prigrizkomin ogledom pomembnega kulturnegaspomenika, cerkve sv. Neže.Več o podružnični cerkvi je povedalaravnateljica prevolske osnovne šoleMarija Breceljnik, pohodniki pa soprejeli tudi zgibanke. Od tu je bil pohodše bolj zanimiv, saj se je pohodnikompridružila še velika skupinadomačinov. Največje presenečenje zavečino pohodnikov pa je bil ogleddela podzemne jame Konteč skedenjcpri Lazini. Prav tako smo bili priLazini pohodniki navdušeni z razgledomter pogostitvijo pri Jakličevihter urejenostjo hinjskega pokopališča.V Močilah pa je čakalo novo presenečenje,saj so pri lepo urejenemvelikem kalu organizatorji pripravilipogostitev z golažem in pijačo ter skulturnim programom domačegakulturnega društva, ki je s humorjemin igro obeh igralk navdušil vsezbrane. Pohodnike so sprejeli domačini,člani občinskega sveta inpodžupan, pozdravili pa so jih DušanPapež, Vlado Kostevc in Žužem-Močileberški župan Franc Škufca, ki je pohvalilpobudo za ta pohod. Po besedahorganizatorjev in pohodnikovbo ta pohod postal tradicionalen in tovsako prvo nedeljo v oktobru.NAŠA DRUŠTVA45Po prijetnem druženju in ogledupoti, ki jih je uredila tamkajšnja agrarnaskupnost, so imeli pohodniki šeorganiziran prevoz nazaj do Žužemberka.VladiMirPohodniki pred Konteč skedenjcomTudi partizani so zaslužni za samostojno SlovenijoTako je začel svoj slavnostni govorupokojeni general Lado Kocijan naproslavi ob 65-letnici ustanovitve 15.udarne divizije v Velikem Lipovcu.Program je potekal v tovariškemvzdušju med okoli 300 udeleženci.Vodila ga je Janja Šenica-Godec. Vkulturnem programu so članice ZBŽužemberk zapele venček partizanskihpesmi. Potem sta delegaciji ZBza vrednote NOB iz Novega mestain Žužemberka položili vence, najprejpri spominskem obeležju v vasi narodnemuheroju Dušanu Jerebu, natopa še pri spomeniku v čast 15. udarnidiviziji na koncu vasi ob pesmi‘Prečuden cvet je v grapi črni’. Vslavnostnem govoru je general poudaril,da je narodnoosvobodilni bojveliko prispeval, da je Slovenijadanes samostojna država. Pri ustanovitvidivizije sta bila v Velikem Lipovcuprisotna tudi Edvard Kardelj,Boris Kidrič in Lado Ambrožič –Novljan in vodja anglo-ameriškevojne misije Wily Johnes. Kot mladbombaš se je general Kocijan borilskupaj s tovariši te 15. udarne divizijein sodeloval v tudi zadnjih bitkah,ko so osvobajali Ljubljano, zato lahkoprav on, ki je bil neposreden soudeleženec,izpriča borbenost, predanostin odločnost borcev te divizijev borbi za svobodo.Udeleženci proslave v VelikemLipovcu so se odpeljali še v GornjiPodšumberk, kjer so se, po kulturnemprogramu, z minuto molkapoklonili 3 padlim komandantomŠaranoviću, Jeftiću in Kavčiču ter obspremljavi pesmi ‘Počiva jezero vtihoti’ položili venec.Eden od borcev je ob slovesu dejal:»Tega, da smo se mi, borci, partizani,4 dolga leta tolkli s sovražnikomin ga na koncu pregnali z naše zemlje,nam nihče ne more vzeti.«Rudi Cerkovnik

46 NAŠA DRUŠTVAoktober 2008,Pred starim obnovljenim plavžem se je fotografirala 13. generacija popotnikov po rimski cesti, foto: S.MirtičTrinajstič s kolesi po rimski cestiPrijateljsko sodelovanje in druženje dveh društevTD Suha krajina in TD Ivančna Gorica iz dvehobčin sega že v leto 1995, ko so prvič, s kolesi,skupno raziskali in odkrivali traso nekdanje rimskeceste, se popeljali in uživali ob lepotah, daleč stranod prometne poti, natrpane z jeklenimi konjički.Letošnje, že trinajsto popotovanje s kolesi porimski cesti so člani obeh društev uspešno izvedliv nedeljo, 1. junija.Petindvajset kilometrov dolgo pot je 57 kolesarjevobeh občin začelo v Ivančni Gorici, kjer jebilo v antiki pomembno križišče cest in cestnapostaja z imenom Acervo, nakar spominja tudiizviren rimski kamen.Po nekdanji cesti, ki je iz Acerva peljala protijugovzhodu, se je popeljala tudi letošnja karavanakolesarjev, mimo in daleč stran od današnjihprometnih cest in poti. Na tej poti so kolesarjevarno, upoštevaje prometno varnost, spremljaliredarji Gasilskih društev Dvora in Žužemberka.Kolesarji so imeli tudi več postankov, prvega priprijaznih gostiteljih kmetiji Erjavec in rojstni hišipomembnega moža, Mihe Kastelica, ustanoviteljain urednika Kranjske Čbelice, rojenega v Gorenjivasi. Sledil je še postanek pod stoletno lipo v Valičnivasi, nato pa ogled cerkve sv. Marjete.Na cilj, ob plavžu na Dvoru, je kot prvi prispelVinko Sever, ki se je na pot iz Ivančne Gorice doDvora odpravil peš. Predsednik TD Suha krajinaVlado Kostevc se je na zaključku zahvalil vsemudeležencem in tudi pokroviteljem, ki so podprlitradicionalno prireditev, zbrane pa je nagovoriltudi župan Občine Žužemberk Franc Škufca.Letos so bronasti možnar za petkratno udeležbona popotovanju prejeli Klemen Repar, Alojz Blatnikin Jože Struna, zlatega za desetkrat prevoženopot pa je prejel Franc Markovič. Podeljene so biletudi številne praktične nagrade, darilo sponzorjev,pa so med drugim prejeli najstarejši kolesar LeopoldSever, najmlajša Maruša Škufca in BlažNose, ter kolesar - »oldtajmer« z najstarejšimmodelom kolesa - Alojz Blatnik.S.M.HVALA!»Ko utrujen ležeš k počitku, ne veš, kaj ti boprinesla noč. V enem samem trenutku si ob vse,za kar si se trudil veliko let. Ni elektrike, telefonne dela, mobitel nima signala. Če bi lahko, ne bimogla poklicati na pomoč. Toda nikogar ni bilotreba klicati, nikogar ni bilo treba prositi. Priskočiliste sami, najprej sosedje, nato gasilci, vsonoč in naslednje dni. Nimam besed, s katerimi bise zahvalila za vso vašo dobroto. Prišli ste tisti,ki vas poznam, pa tudi taki, ki sem vas srečalaprvič v življenju. Organizirali ste se sami medseboj. Beseda HVALA je za vse, kar ste dobregastorili, premalo. Lahko rečem samo hvalaBogu, da ste na svetu še dobri ljudje.Hvala podjetjem, ustanovam in samostojnim obrtnikom,Občini Žužemberk, RK Dvor, Reri d.o.o.Dvor, Žagarstvu Zupančič s.p. Soteska, PekarniLea Kastelic Dvor, podjetju Strešniki Golob Malenskavas, Gostilni Bobenček s. p. Dvor, GG Straža,podjetju in sindikatu Terme Krka, F.S. d.o.o.Žužemberk, Zavodu za gozdove Slovenije OEŽužemberk, Branetu Hrenu s.p., Jožetu BlatnikuDvor, Ivanu Šenici s.p. Prostovoljnim gasilskimdruštvom Ajdovec, Dvor, Hinje in Žužemberk terštevilnim sosedom, vaščanom in posameznikom,ki ste nam s prostovoljnim delom, denarjem, materialom,krmo in hrano pomagali pri postavitvi novegagospodarskega poslopja.Zahvaljujem se tudi stricu Jožetu Drenšku izKanade za pomoč in besede podpore, svakuFrancetu Drenšku za pomoč na kmetiji pritežaškem delu, bratu Ivanu za organizacijo izvedbevseh del v težkih trenutkih ter svakinjiSlavki Šenica za vso pomoč. Iskreno hvala vsemin vsakemu posebej, ostali nam boste v najlepšemspominu in nikoli ne bomo pozabili na izkazanodobroto v za nas težkih trenutkih življenja.VELIKA HVALA še enkrat!«Marija Drenšek z družino

oktober 2008,Na Frati je bilo prijetnoTradicionalno, že 6. srečanje članovturističnih društev, pohodnikovin kolesarjev ter občanov ObčinMirna Peč, Straža in Žužemberk jebilo tudi tokrat zanimivo, prijetno insproščeno. Letošnjega srečanja se jekljub volitvam v Državni zbor RSudeležilo preko 120 udeležencev,med njimi pa je večina prišla peš izštirih krajev: iz Mirne Peči, Straže,Dvora in Žužemberka.NAŠA DRUŠTVA47Na uradnem delu srečanja sozbrane pozdravili župani občin AlojzKnafelj, Franc Škufca in župan DolenjskihToplic Franci Vovk. ZvoneLah je zbrane udeležence pozdraviltakoj po svojem prihodu. Pozdravepa so izrekli tudi predsedniki turističnihdruštev Alenka Dragan, PavleVidic in Vlado Kostevc, slavnostnigovornik predsednik Turistične zvezeDolenjske in Bele krajine Jože Barbopa je pohvalil organizatorje termenil, da moramo za razvoj turizmaveč storiti na področju ohranjanjanarave in urejanja okolja.V družabnih in prijateljskih igrahso se v vlečenju vrvi izkazali obe ekipiMirne Peči, v žaganju debla Stražaniin Žužemberčanke ter mirnopeškižupan Zvone Lah, v štafetnem tekupa Stražani. V kulturnem programuso nastopili Mirnopeški harmonikarji,Ljudske pevke in Ljudski godciTD Suha krajina, druženje je šaljivopovezoval predsednik suhokranjskegaturističnega društva, za dobrojedačo in pijačo pa je poskrbel oskrbnikdoma Frata Milan Rižnar.Zbrani so na zaključku sklenili, dase naslednje leto zberejo v še večjemštevilu ter na srečanje povabijo pohodnikeiz Dolenjskih Toplic, Dobrniča,Šumberka in Trebnjega.VladiMirVlečenje vrvi z vsemi močmiSrečanje starejših občanovNa povabilo KO RK Dvor so se konec junija v kmečkem turizmuŠtupar v lepem številu zbrali starejši občani nad 70 let. Da je bilo druženjepopolnejše in lepše, so s kulturnim programom poskrbeli otrociPodružnične šole Dvor pod vodstvom učiteljice Zvonke Struna. Zbranepa so pozdravili župan Občine Žužemberk Franc Škufca, predsednicaDruštva upokojencev Dvor Zvonka Bradač in predsednica KO RK DvorMarija Legan, ki je s prizadevnimi prostovoljkami poskrbela, da je bilodruženje prijetno.Foto: S. MirtičVeselo vzdušjePOMEMBNO OBVESTILO STARŠEMOTROK, KI OBISKUJEJO VRTCE!Starše otrok, ki so vključeni v vrtec, želimo prijazno opozoriti, damorajo skladno z določbami Pravilnika o plačilih staršev (Ur. l. RS, št.100/05 – UPB in 25/2008) praviloma do 15. novembra tekočega letaoddati vlogo za znižano plačilo vrtca pri pristojnem občinskem organu.Vlogo odda eden od staršev na predpisanem obrazcu v vrtcu, v kateregaje vključen otrok, lahko pa tudi neposredno pri pristojnem občinskemorganu. Obrazec vloge je dostopen v izbranem vrtcu, na spletni staniMinistrstva za šolstvo in šport, na državnem portalu E-uprava, če v iskalnikvpišete: vloga za znižano plačilo vrtca, našli pa jo boste tudi na spletnistrani, če v iskalnik vpišete: Občina Žužemberk.si. Pri izpolnjevanju vlogpazljivo preberite navodila, ki so priložena vlogi, pomembno pa je, dapravilno in pazljivo izpolnite vse rubrike in vpišete vse podatke, ki sozahtevani na obrazcu vloge. Vloge morate do zahtevanega roka oddatistarši vseh otrok, za katere želite uveljaviti znižano plačilo vrtca za obdobjeod 01. 01. – 31. 12. 2009. Za vsa dodatna pojasnila in za pomoč priizpolnjevanju vlog nas lahko pokličete na tel.: (07) 388 – 5190, kontaktnaoseba Dare Pucelj.Dare PuceljV SUHI KRAJINI KUPIM GOZD 041 255 683

48 oktober 2008,IN MEMORIAMCiril KosminaDolgoletni ravnatelj OŠ ŽužemberkVsak človek je svet zase, drugačen ni nikolido konca odstrt.Spoštovani g. Ciril Kosmina.Težko se nizajo besede, kadar je že izzvenela zadnja beseda, ugasnilaluč zadnjega pogleda in je izmerjen zadnji korak.Bili ste moj prvi učitelj fizike in naš ravnatelj v osnovni šoli.V tisti še stari šoli smo v sicer skromnih pogojih osvajali Newtonovezakone, spoznavali skrivnosti energije in optike.Tako tiho smo čakali na Vaš prihod. Vaš odločen glas, oster pogledizpod očal in zahtevna vprašanja, ki so vedno, včasih kar neusmiljenovodila k rešitvam fizikalnih problemov. Morda smo se Vas malo bali,a zagotovo je bilo v teh občutkih prav toliko trdnosti kot zaupanja.Ne takrat, šele kasneje smo spoznali, kako ste nas učili logičnomisliti, razmišljati s svojo glavo in vztrajati na poti do lastne rešitve.Spominjam se Vaših natančno in lepo narisanih skic, opremljenihz drobno – enakomerno pisavo; čiste slovenščine, ki je tu in tamobarvala besede s primorskim naglasom, da so zazvenele v drugačnem,prijetnem zvenu daljnega krasa.Ko sem kot mlada učiteljica prestopila prag svoje šole, ste postalimoj ravnatelj. Kar 26 let je bilo tako, do Vašega odhoda.V teh letih skupne poklicne poti ste potrjevali moje zaupanje. Odkrivalasem vaše druge dimenzije, onkraj zakonov fizike, predvsemčloveške in strokovne:• podpirali ste svobodo učitelja,• vedno mirno in pazljivo poslušali,• vedno pokazali še na drugo stran, ki je sami pogosto nismo videli,• s preudarno pozornostjo ste spremljali mnenja in informacije,• s posebnim čutom za šibke in ogrožene ste zaustavljali tek redovalnihkonferenc in nas vodili v globok razmislek o končnih odločitvah,• neradi ste hvalili; grajali redko in to z velikim občutkom za osebnostposameznika,• razumeli ste stiske in upoštevali želje – vedno brez velikih besed,• in takrat, ko to ni bilo lahko, je bil zgrajen prvi vrtec v Žužemberku,prizidek k PŠ Dvor in k šoli v Žužemberku.Vaši logični in matematični talenti so marsikdaj popravljali načrtegradbincev in jim pokazali boljše rešitve.Ko ste odšli in sem l. 1994 prevzela nekoč Vaše mesto, so se našepoti le redko srečale. Morda preko vnukov, kjer se je vaša ljubezen inskrb zanje odstrla v polni meri. Njihovi matematični, šahovski, jezikovniin logični darovi so radostili Vaš čas siceršnjega odmika odsredišča kraja.Trdno zaupanje pa je ostalo. Vedela sem, da spremljate delo šole injo podpirate. V dvomih ali na razpotjih odločitev se spomnim Vašegamirnega premisleka in prave luči, ki obsije vse horizonte problema. Inpomislim na tisto brezpogojno zavezanost obljubam, ki jih nikoliniste prelomili, zavezanost poštenosti in resnici.Vaša pot se končala. A učili ste nas, da se življenje pravzapravnikoli ne konča. Ker vse raste in živi naprej v drugih naše krvi in kervse dobro, ki smo ga storili, kali naprej.Spoštovani g. C. Kosmina.Ob zadnjem slovesu se Vam osebno in v imenu šole zahvaljujemza vse, kar ste storili za suhokranjske otroke in njihove starše, zakolektiv in materialni napredek, predvsem pa za tisto dobro, ki boostalo izven časa našega bivanja.Naj vam bo lahka suhokranjska zemlja.Ravnateljica, mag. Jelka MrvarZahvalaob smrti moža, očeta, dedka, brata, tasta in stricaFrančiška Škufceiz Malega Lipja 5se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkihstali ob strani, nam izrekli sožalje, posredovali žalne sožalnice,darovali cvetje, sveče in svete maše. Še posebno se zahvaljujemožupanom, poslancem DZ RS, direktorjem podjetij, članom občinskegasveta, občinske uprave in sodelavcem ter sokrajanom. Zahvaljujemose duhovnikom za opravljen obred in sveto mašo, pogrebnislužbi Novak ter za poslovilne besede ob odprtem grobu.Vsi njegovi

oktober 2008,49IN MEMORIAMMilena CerkovnikDolgoletna učiteljica in vodja vrtca OŠ ŽužemberkZbrali smo se na žalostnem slovesu septembrskega dne, da še zadnjič,ob pragu, kjer se življenje konča, izgovorimo besede, poklonimomisel spomina na gospo Mileno Cerkovnik, dolgoletno učiteljico invodjo Vrtca pri OŠ Žužemberk.V to revno in ranjeno Suho krajino je prišla mlada, po končanemučiteljišču v Novem mestu, s priimkom Verbančič, l. 1958, najprej naSela pri Hinjah, v težkih povojnih časih.Daleč od rojstnega kraja Podlehnik pri Ptuju je v srcu kamnite insiromašne krajne orala ledino povojne šole. Poučevala je ves dan – vkombinaciji in predmetno, Sama, a zavzeto in trdno povezana s preprostimi,kmečkimi ljudmi.Prav tu, na začetku njene poklicne poti, se je odprla širina njenegarazumevanja za stiske, ki jih je v otroštvu doživljala tudi sama. Sama, kosta bila njena starša med vojno zaprta in so za otroke skrbeli sorodniki.Ko je bila družina izseljena v Avstrijo in ko so se zaradi očetoveslužbe pogosto selili. Tako je morala do konca šolanja zamenjati karosem krajev. S Sel je bila poslana v Šmihel pri Žužemberku. Dopoldneje poučevala učence od 5. do 8.r., popoldne pa 2. razred. Številni predmeti,različni otroci, skromni pogoji in pomanjkanje vsega. Ob tem je šepomagala staršem, vodila podružnico in delala za kraj.V arhivu šolske kronike za PŠ Šmihel so ohranjeni zapisi njene rokeza leta 1960 – 1962 – z enakomerno, izbrušeno pisavo, ki je z izoblikovanostabilnostjo kazala na njen odločen in trden značaj.V Šmihelu je postal njen življenjski sopotnik g. Rudi Cerkovnik,prav tako učitelj iz štajerskih korenin.V OŠ Žužemberk je bila učiteljica številnih generacij, ne le na razredni,ampak tudi na predmetni stopnji.Iz tistih časov se spominjam njene pokončne hoje, dolgih črnih las,spetih z veliko srebrno sponko, njene odločne besede in reda. Pri urahbiologije v stari šoli ali urah športne vzgoje v stari telovadnici so seumirili tudi najbolj korajžni osmošolci.Takrat je že imela družino. Njena delavnost in skrb zanjo je bila vidnain znana vsem, ki so jo poznali. Okusili smo jo tudi sostanovalci vpočitniškem domu v Poreču, ki smo občudovali njeno gospodinjskospretnost, varčnost in gostoljubje.Ves dom je še spal, ko se je ona že vračala vsa obtežena s tržnice. Inprav kmalu je iz kuhinje prijetno zadišalo.Povezala nas je s skupno jutranjo kavo, z informacijami, kje se kupidobro in ne predrago; na vse uporabnike kuhinje pa vpliva s svojoredoljubnostjo in natančnostjo pri pospravljanju.Del jeseni svojega življenja sta pri njen v Žužemberku preživela tudinjena prijazna starša.Zaradi bolezni je prevzela zaposlitev za polovičen delovni čas, kotvodja vrtca. Skrbela je za organizacijo dela, razvoj stroke in povezanostkolektiva.Mnogim mladim staršem je posredovala tudi lastne izkušnje pri vzgojitreh sinov ter vedno prisluhnila njihovim stiskam.Po upokojitvi l. 1990 se je njen stik s šolo in vrtcem pretrgal, a deloobeh je še vedno spremljala z zanimanjem in dobrimi željami.Spominjam se slovesnosti ob 30-letnici Vrtca in njenih besed:»Ni lahko biti vzgojitelj. Težko je izpolniti vsa pričakovanja otrok instaršev. A kolektiv, v katerem sem delala 12 let, je dober in zavzet. Naj botako tudi naprej.«Ta njena preprosta pozitivna vera v vrtec se je potrjevala tudi po njenemodhodu.Bolezen in čas sta le malo upočasnila njen vsakodnevni korak. Predanostdružini – zdaj še vnukom – je prinašala veselje in ponos ob njihovihuspehih, preudaren razmislek ob razpotjih, tolažbo v žalost in vedno dobroupanje za vse. O svojih težavah ni govorila veliko. Bila je vzgled discipliniranostipri upoštevanju zdravniških navodil in odpovedi.Njen čut za ljudi so poznali tudi sostanovalci in sosedje.Njena življenjska pot se je iztekla. Klopca pod smreko pri bloku bosamevala.A sokovi njenih darov se bodo nevidno pretakali naprej v življenjihnjenih najbližjih, ki so tudi črpali lepo, dobro in modro, kar jim je odprtihrok dajala.Spoštovana ga. M. Cerkovnik. O zadnjem slovesu se Vam zahvaljujemza vse, kar ste dobrega storili za suhokranjske otroke.Naj Vam bo lahka suhokranjska zemlja.Ravnateljica, mag. Jelka MrvarZahvalaZ globoko bolečino ob nenadni izgubi žene, mame, tašče,babice in sestreMilene Cerkovnikse zahvaljujemo sorodnikom, sošolcem, prijateljem, delavcem vrtcain šole, njenim učencem za tolažilne besede sožalja v žalostnih trenutkih,za slovo na njeni zadnji poti, za poslane sožalnice in zadarovano cvetje in sveče. Iskrena hvala sošolki Milki Starič inravnateljici mag. Jelki Mrvar za izbrane poslovilne besede ter pevkamza lepo zapete pesmi slovesa. Hvaležni smo zdravstvenemuosebju za zdravstvene usluge in pogrebni službi Novak za dostojenpokop in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.Vsi njeni

50 NAGRADNI KOTIČEKoktober 2008,SPONZORGOSTILNAZUPANČIČGostgrad d.o.o.Grajski trg 4, Žužemberk07/ 3087290e-mail: gostgrad@volja.netPrejeli smo 2 odgovora, tako da nagradi nibilo težko razdeliti: 1. Stanka Kavšek, Ulica SlavkaGruma 22, 8000 Novo mesto, Matej Mavser,Mali Lipovec 6, 8361 Dvor.Čestitamo in upajmo, da bo drugič prišlo večodgovorov.Prejeli smo 4 rešitve in po žrebudobijo nagrade: 1. Jana Hohler,Ulica 22. maja 15, 2317 Oplotnica,2. Nina Zaletelj, Šmihel, 27, 8360Žužemberk. Nagrajencem naše čestitkein še za nadaljnje sodelovanje.Tokrat objavljamo fotografijo posneto na znamenitemvrtu blizu šole, navedite le ime kraja innagrada bo vaša.Odgovor pošljite na : Suhokranjske poti, Grajskitrg 33, 8360 Žužemberk , s pripisom : Poznatevaš kraj?Odkrivamo stare fotografijeTokrat objavljamo fotografijo iznovejše zgodovine. Navedite le imevisokega gosta, ki je obiskalŽužemberk in nagrada našegasponzorja bo vaša.Odgovor na vprašanje pošljite:Suhokranjske Poti, Grajski trg 33,8360 Žužemberk, s pripisom: Odkrivamostare fotografije!Iskrice malo drugače• Kjer ljubezen živi, se vsem lepo godi.• Kjer je topel dom, tam ena sama sreča domuje.• Prava ljubezen je takrat, kadar z obeh strani sveti.Rudi Cerkovnik• Spoved s pokoro je odlična stvar za ponavljanje grehov.• Kdor v današnjem času drugemu jamo koplje, ga tudi vanjo pahne.• Kakšen postaja svet: kmalu bo vsak samo še sebe hvalil.

oktober 2008,Nagradna križankaReševalci so tokrat poslali 18 rešenih križank. Po žrebu so bili srečneži naslednji:1. Dragica Novak, Herbersteinova 23, 1000 Ljubljana,2. Ana Fabjan, Jama 32, 8361 Dvor,3. Jožica Perko, Vrti18, 8360 Žužemberk. Čestitke nagrajencem!Rešitev križanke iz 31. številke pošljite nanaslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33,8360 Žužemberk do 15. novembra.51

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.si. TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjskepoti vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič, uredniški odbor: Slavko Gliha, Ljuba Nose, Mojca Papežin Vlado Kostevc. Zunanji sodelavci: Darko Pucelj, Polona Seničar, Miloš Kecman in Petra Kastelic. Lektor: Rudi Cerkovnik. Oblikovanje, grafična priprava in filmi: GRAFIKA Novo mestod.o.o. Tisk: Kastelic Zvone, s.p. Novo mesto. Naklada: 1800 izvodov.