Dotik narave 6 - priročnik za učitelja - 1. poglavje (2,4 MB)

devetletka.net
  • No tags were found...

Dotik narave 6 - priročnik za učitelja - 1. poglavje (2,4 MB)

Nekaj besed o nastajanju učbenikain aktivnega zvezkaDotik narave 6 je popolnoma nov učni komplet, ki sledi ciljem posodobljenega učnega načrta za naravoslovje v6. razredu osnovne šole, ki ga je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta za naravoslovje.Dokončno je bil sprejet 22. januarja 2011 na 139. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje.Za nastali učni komplet Dotik narave 6 je značilen integrativen pristop, ki se izogiba delitvi na kemijska, fizikalnain biološka poglavja. Učbenik vsebino naravoslovja smiselno povezuje z vsebino in cilji sorodnih predmetovv vertikali in horizontali (naravoslovje in tehnika, biologija, kemija, fizika, geografija, gospodinjstvo itd.).UčbenikUčbenik je razdeljen na pet osnovnih poglavij. Vsako poglavje se začne z uvodnim kolažemslik, nadaljuje s podpoglavji in konča s podrobno predstavitvijo dejavnosti, povzetkomin preizkusom znanja. Vsaka učna vsebina je prikazana na dveh straneh. Začne sez uvodnikom, nadaljuje z razlago, ki je s podnaslovi razdeljena na vsebinske sklope. Učnovsebino sklenejo povzetek, vprašanja za ponavljanje in razmislek ter ponekod tudi slovarčeknovih pojmov. V razlago so smiselno vključene dejavnosti in povezave znanja, kite navajajo na povezovanje in prepletanje znanj med poglavji in šolskimi predmeti. Vsakopoglavje smo na dveh ali štirih straneh strnili s podrobnejšimi navodili za dejavnosti,povzetkom in preizkusom znanja. Posamezne vsebine presegajo učni načrt in niso obvezne.Takšne so tudi zanimivosti in posamezni odstavki, ki jih prepoznaš po črno obarvanemnaslovu. Gradivo je bogato in obenem zelo premišljeno opremljeno s fotografijamiin nazornimi ilustracijami, ki pomagajo pri razumevanju besedila.Zvezek za aktivno učenjePosodobljeni učni načrt predvideva precejšnji delež aktivnega učenja s poskusi, opazovanjemin reševanjem problemskih nalog. Učbenik Dotik narave 6 seveda nudi iztočnice zaaktivnosti, vendar je za kakovosten pouk potreben dodatni zvezek. V učnem kompletu ponujamonovo rešitev – zvezek za aktivno učenje, ki lahko nadomesti tako navaden kottudi delovni zvezek, saj ima lastnosti obeh! Aktivni zvezek je nastal v sodelovanju medavtorji in praktikom, ki nam je svetoval pri izboru in nadgradnji aktivnega zvezka. Skupajsmo izluščili ključna sporočila vsake učne snovi. Za vsako sporočilo smo izbrali poskus,shemo, miselni vzorec, test ali drugo obliko naloge, ki od učenca zahteva razvijanje in urjenjev spoznavnih postopkih, veščinah in spretnostih ter oblikovanje stališč in vrednot.V učnem kompletu Dotik narave 6 so:• učbenik• aktivni zvezek• priročnik za učitelja na www.devetletka.net• predlog letne priprave na www.devetletka.net• dodatno gradivo na spletu• elektronski učbenik na www.irokus.si2


Pri nastajanju učbenika Dotik narave 6 so sodelovali:Avtorji• dr. Iztok Devetak – profesor biologije in kemije ter docent za kemijsko izobraževanje na Pedagoški fakultetiv Ljubljani, kjer preučuje vpliv različnih didaktičnih pristopov na izboljšanje razumevanja naravoslovja priučencih.• Miloš Kovič – profesor matematike in fizike na Osnovni šoli Gradec, Litija. Učitelj praktik, ki pri svojempedagoškem delu zagovarja uporabo aktivnih metod učenja in poučevanja.• dr. Gregor Torkar, profesor biologije in gospodinjstva ter docent za področje biološkega izobraževanja naPedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer preučuje odnos učencev do narave in didaktične pristope v naravoslovju.Recenzenti• dr. Andrej Šmuc, področje geologije• dr. Barbara Bajd, področje biologije• dr. Franc Perdih, področje kemije• Bernarda Barbo, učiteljica naravoslovja• Diana Rutar, učiteljica naravoslovja• Jožica Sambol, učiteljica naravoslovjaOsnutke učnih gradiv je pregledalo in ocenilo preko 100 učiteljic in učiteljev iz vse Slovenije. Tudi njihove pripombesmo v največji meri upoštevali pri pripravi gradiv učnega kompleta Dotik narave 6.Kako uporabljati učbenik in zvezekza aktivno učenje?Učbenik in aktivni zvezek sta namenjena učencu. Vsebine in naloge so oblikovane tako, da jim omogočajoveliko mero samostojnosti pri usvajanju učnih ciljev. V uvodu v učbenik so podana navodila, kako se učiti spomočjo učbenika (str. 4–5). Predstavljena so v devetih stopnjah (preglednica 1). Svetujemo vam, da jih skupajz učenci spoznate v uvodni šolski uri. Devetstopenjski sistem učenja navaja učence na samostojno in poglobljenoučenje. Vsaka stopnja je pomembna. Priporočamo, da v prvih šolskih urah učence večkrat sistematičnovodite skozi vse stopnje. Lahko si pomagate tudi tako, da oblikujete plakat, na katerem je predstavljen devetstopenjskisistem učenja z učbenikom. Kasneje v šolskem letu pa večkrat preverite, ali so učenci opisani sistemučenja usvojili. V pomoč so vam lahko primeri učiteljevih vprašanj in nalog za učence v preglednici 2. Aktivnizvezek ni obvezen del učnega kompleta Dotik narave 6, vendar ga zelo priporočamo. Zasnovan je tako, da lahkonadomesti tudi zvezek. Aktivni zvezek učence navaja na samostojno učenje, preverjanje in utrjevanje znanja terdelo v skupinah.Preglednica 1. Devetstopenjski sistem učenja po učbeniku Dotik narave 6.1. Na hitro preberi besediloŠe pred branjem na hitro preleti celotno besedilo. Na ta način dobiš precej dober občutek o vsebini in zgradbibesedila. Pozornost posveti predvsem stvarem, ki na prvi pogled izstopajo: naslovi, slike, krepko izpisanebesede …2. Prepoznaj ključne besede in zamisliMed branjem poskusi iz besedila sam izluščiti ključne besede in zamisli, ki so sicer zapisane s krepko pisavo.S ključnimi besedami si lahko pomagaš tudi pri iskanju informacij iz drugih virov.3


3. Beri tudi slikeNatančno si oglej tudi risbe in fotografije. Slike so skrbno izbrane in izdelane, da bi bile v čim večjo pomočpri razumevanju besedila. Na njih so pomembnejše zamisli prikazane na nekoliko drugačen način, zato jihne spreglej. Če risbe prerišeš in si pri tem pomagaš z besedilom ob njih, boš bolje razumel predstavljenovsebino.4. Zastavljaj si vprašanjaMed branjem ves čas razmišljaj o tem, kar bereš, in išči povezave s tem, ker že veš. V pomoč so ti povezaveznanj, ki te na to napeljujejo. Ob tem si zastavljaj vsa mogoča vprašanja in vztrajno išči odgovore nanje. Nata način boš lažje razumel besedilo in se tudi zavedal, česa še ne razumeš v celoti. Nekaj vprašanj je vučbeniku, a bolje je, če si zastavljaš svoja.5. Sproti razrešuj nejasnostiDelom, ki se zdijo težki in nejasni, posveti posebno pozornost. Označi jih in po predahu še enkrat zbranopreberi. Poglej tudi v druge vire in dopolni besedilo z dodatnimi pojasnili. Če kljub temu še vedno ne razumešposameznih delov, to povej učitelju in ga prosi za pomoč.6. Obnavljaj in povzemajKo res razumeš učno vsebino, poskušaj vse skupaj sestaviti v smiselno celoto in ponoviti. Pri tem vključitudi kakšen svoj primer in zamisel. Na koncu iz besedila izlušči bistvo in ga zapiši s svojimi besedami.Svoje povzetke primerjaj s tistimi v učbeniku in jih po potrebi dopolni.7. Uporabljaj tudi druge vireUčbenik in učitelj naj ne bosta tvoja edina vira informacij. Podaj se na svetovni splet ali v knjižnico in poglej,kaj je drugje zapisano o določeni temi. Primerjaj tisto, kar že veš, z novimi informacijami in si ustvari čim boljširoko sliko o obravnavani temi. Temu so namenjene tudi zanimivosti na koncu poglavij.8. Odgovori na vprašanjaŠele vprašanja zares pokažejo, koliko znaš in razumeš. Zato poskušaj odgovoriti na vsa vprašanja in naloge,ki jih najdeš na zunanjem robu desnih strani. Več vprašanj in nalog najdeš na koncu vsakega poglavja in vsvetu okoli nas.9. Uporabi znanje!Še enkrat preberi ti dve strani, vendar ob tem upoštevaj napotke, ki si jih dobil tu. Vzemi list papirja in pisaloter najprej ugotovi, kaj boš bral, nato poišči ključne besede in zamisli, natančno poglej slike, razmišljaj obbranju, zastavljaj si vprašanja, naredi povzetek – in s tem je naloga opravljena.Preglednica 2. Nekaj primerov učiteljevih vprašanj in nalog za učence, ki se nanašajo na devetstopenjski sistemučenja po učbeniku Dotik narave 6.Primeri vprašanj in nalog• Katere so ključne besede in zamisli v podpoglavju?• Kaj prikazuje fotografija spodaj in kako je povezana s ključnimi besedami in zamislimi, ki smo jih spoznali?• Pri katerem predmetu ste že obravnavali to ključno besedo ali zamisel?• Kako so med seboj povezane naslednje ključne besede: … ?• V čem se razlikujeta skici?• Ali je kdo je na svetovnem spletu ali v knjigi našel podatek o tem, koliko … ?• Ali kdo pozna odgovor na tretje vprašanje?• Kako bi s svojimi besedami opisal, kaj prikazuje shema?4


Prvo poglavje: Od nastankakamnin do življenja rastlinOperativni učni ciljiPrvo poglavje je sestavljeno iz devetih podpoglavij (preglednica 3). Za vsako podpoglavje so opredeljeni učnicilji.Preglednica 3. Podpoglavja, naslovi, stran v učbeniku in operativni učni cilji.URA PODPOGLAVJE NASLOVI STRAN OPERATIVNI UČNI CILJI1. Zgradba Zemlje Zgradba zemlje 8 Učenci:Kamnine in minerali 8Vrste kamnin 92. Vrste kamnin Magmatske kamnine 10Sedimentne kamnine 10Metamorfne kamnine 113. Kamnine v Sloveniji Kamnine v Sloveniji 12• poznajo razliko med kamninamiin minerali;• spoznajo procese, pri katerihnastajajo kamnine, in razložijokamninski krog;• spoznajo različne vrste kamninglede na nastanek, lastnosti inmožnosti uporabe;• spoznajo različne vrste kamninglede na nastanek, lastnosti inmožnosti uporabe;4. Nastanek in vloga prsti Nastanek prsti 13Preperevanje kamnin 14• spoznajo procese nastanka prsti(fizikalno, kemično in biološkopreperevanje);Lastnosti prsti 14• spoznajo lastnosti prsti in sestavinev prsti, ki so ključne za rast in razvojrastlin;5.Iz semena zraste novarastlinaPosejemo semena 16• spoznajo, da se rastlina razvijeiz semena;Seme 16• spoznajo, da seme vsebuje zarodek(mlado rastlino) in da semenavsebujejo veliko založnih snovi,ker mlada rastlina ne opravljafotosinteze, dokler se ne razvijejozeleni listi;Kalitev 16• ugotavljajo kaljivost semen vrazličnih razmerah;5


Razlage ključnih pojmov in zamisliMineraliMinerali (rudnine) so čiste snovi (zapišemo jih lahko s formulo spojine ali elementa). Isti mineral ima povsod naZemlji isto sestavo in iste lastnosti. Minerali kristalizirajo v pravilne kristale, ki imajo oblike poliedrov (geometrijskatelesa, ki jih omejujejo samo ravne ploskve).Minerali imajo različne lastnosti. Razkoljnost je lastnost mineralov, da se pod udarcem koljejo po kristalnih ploskvah.Trdota mineralov je posledica njihove kemijske zgradbe. Test trdote minerala lahko enostavno izvedemotako, da poskušamo raziti po površini minerala. V uporabi je Moshova trdotna lestvica (glejte tabelo), ki jo je izdelalFredrich Mohs (1773–1839). Minerali v višji skupini razijo tiste v nižji.Mineral Trdota Učineklojevec 1 noht ga zarežekamena sol 2 noht ga razikalcit 3 bakreni novec ga razifluorit 4 žepni nož ga lahko raziapatit 5 žepni nož ga še raziortoklaz 6 jeklena konica ga razikremen 7 razi steklotopaz 8 reže steklokorund 9 reže steklodiamant 10 reže stekloMed vidnimi lastnostmi je pomembna tudi barva mineralov. Ločimo jih lahko že po barvi. Barva je odvisna odkemijske sestave minerala. Od ploskev minerala se določena barva odbija, ostali spekter vidne svetlobe pa mineralabsorbira. Odbita svetloba je lahko rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra in vijolična. Nekateri mineraliimajo vedno isto barvo, nekateri minerali pa se pojavljajo v različnih barvah. Že zelo majhen odstotek primesiobarva mineral, tako lahko soli litija obarvajo mineral rožnato, kroma zeleno, mangana črno, bakra modro alizeleno ... Znani so tudi lažno obarvani minerali. Pri njih se svetloba od ploskve popolne razkoljnosti lomi in odbijater povzroča prelivanje barv v mineralu.Prvo sistematiko mineralov, ki temelji na njihovi kemijski sestavi, je izdelal Berzelius leta 1824. Danes delimominerale na devet razredov: samorodni elementi: kovine (npr. baker, srebro in zlato, redkeje železo, živo srebroin svinec) in nekovine npr. samorodni ogljik – diamant, grafit, fuleren in žveplo; sulfidi: sfalerit (ZnS), halkopirit(CuFeS 2), galenit (PbS), pirit (FeS 2) ...; haloidi: fluorit (CaF 2), kamena sol (NaCl) ... oksidi in hidroksidi: magnetid, korund,kremen (kamena strela), roženec, opal, boksit ...; nitrati, karbonati in borati: čilski soliter, magnezit, siderit,kalcit ...; sulfati, kromati, molibdati, volframati: barit, sadra, celestinit, wulfenit; fosfati, arzenati, vanadati: apatit,monzit, vanadinit; silikati: lojevec, kaolinit, ortoklaz, zeoliti, olivin, biotit; organske spojine: bitumen (zemeljskivosek), idrijalin.KamnineKamnine so zmesi enega ali več mineralov. Kamnine sestavljajo različne rudnine v različnih količinah, zato imajokamnine različne lastnosti. Nekatere kamnine so trdne in odporne druge pa mehke. Za določeno kamninomoramo poznati njen nastanek, mineralno sestavo, strukturo (velikost in obliko zrn) ter teksturo (način, kako somineralna zrna povezana med seboj). Glede na nastanek ločimo tri vrste kamnin.Magmatske kamnineMagmatske kamnine nastanejo iz magme, ko so pri njenem ohlajanju minerali kristalizirali. Ko prodre staljenamagma na površje, ji pravimo lavi in se ohladi ter strdi. Tako nastalim kamninam pravimo predornine. Primeripredornin so: bazalt, tuf, andezit ... Če se magma ohladi, v notranjosti zemeljske skorje nastanejo globočnine aližilnine (magma kristalizira v prostorih med plastmi drugih kamnin). Globočnina je tonalit. Za magmatske kamnineje značilna kristalna in zrnata struktura, nikoli niso plastovite. So razkoljne.7


Metamorfne kamnineMetamorfne ali preobražene kamnine so različnega izvora. Lahko so nastale iz magmatskih ali sedimentnih kamnin.Navadno so geološko zelo stare. Nastanejo zaradi visoke temperature in tlaka, ko se zaradi tektonskih premikovzemeljskih plasti pogreznejo s površja globlje v zemeljsko skorjo. Pri tem se spremeni njihova mineralnasestava. Metamorfna kamnina je na primer marmor.Sedimentne kamnineSedimentne kamnine ali usedline nastanejo s sedimentacijo (sedanjem) večjih ali manjših delov kamnin ali mineralovzaradi delovanje vode, vetra, ledenikov, organizmov ali pa z izločanjem drobnih kristalnih zrn iz nasičeneraztopine ali drugih fizikalno-kemijskih sprememb, predvsem v morski vodi. Sedimentne kamnine nastanejotudi z usedanjem pepela in drobcev kamnin pri izbruhih vulkanov. Taka sedimentna kamnina vulkanskega izvoraje tuf.Le v sedimentnih kamninah najdemo tudi fosile ali okamenine. Fosile preučuje paleontologija. Fosili nastanejos procesom fosilizacije, predvsem v morjih, pa tudi v jezerih, rekah ali močvirjih. Fosili nastanejo tako, da se mineraliiz npr. skeleta organizma nadomestijo z drugimi minerali iz sedimentov. To je okamenitev ali petrifikacija.Neredko se skelet razgradi, ostane le odtis lupine polža ali školjke. Ostane kameno jedro, ki kaže zunanjo ali notranjoobliko fosiliziranega organizma.Inkrustracija je proces, pri katerem se organizem prevleče z minerali, ki se izločijo iz vode. Organizem se ohranikot odtis. Primer takega fosila je lehnjak. Organizmi lahko tudi pooglenijo, če po smrti preidejo na mesto brezprisotnosti kisika. Primeri takih fosilov so različni premogi.Še redkejši pa so konzervirani fosili, ki se bolj ali manj popolnoma ohranijo v ledu (mamut, ledenodobni človek)ali jantarju, ki je fosilizirana smola dreves iz geološke zgodovine (žuželke).Določamo lahko rastlinske ali živalske fosilne ostanke. Pozorni pa moramo biti na psevdofosile ali lažne fosile, kisamo po izgledu spominjajo na fosile, niso pa posledica organizmov. Primeri fosilov, ki jih lahko najdemo v Slovenijiso: odtisi rastlinskega materiala, fosili luknjičark (Foraminifera) ter fosili različnih polžev in školjk, redkejšiso primerki trilobitov, amonitov, morskih konjičkov …PrstPrst (ali tla) nastane s kemijskim, fizikalnim ali biološkim preperevanjem matične kamnine. Lastnost prsti (barva,prepustnost za vodo, prezračenost, rodovitnost …) je odvisna od lastnosti matične kamnine in od organskegamateriala (ostanki rastlin in živali ter njihovi izločki), ki na površini tal prepereva s pomočjo razkrojevalcev(manjše talne živeli, glive in mikroorganizmi). Rodovitnost tal je odvisna od njihove starosti. Mlajša tla imajo večmineralov, ki so prešli med preperevanjem iz matične kamnine. S starostjo so tla izpostavljena daljši eroziji (izpiranjumineralov iz prsti). Tla na prečnem profilu (talni profil) ali preseku razdelimo na horizonte ali sloje. Navadnojih označujemo s črkami od A do D.SemeRazvije se iz semenske zasnove v plodnici pestiča. Semenska lupina obdaja rastlinski zarodek. V semenu je posebnohranilno tkivo, iz katerega kalček (mlada rastlina) črpa hrano (npr. koruzno zrno). Pri semenih brez posebnihhranilnih tkiv so rezervne snovi v samem zarodku (npr. seme fižola ima hrano v kličnih listih). Seme je organza razširjanje pri semenkah. Pri golosemenkah je seme golo (nezaščiteno na semenskih luskah storža), pri kritosemenkahpa pokrito (zaščiteno v plodu). Pri fižolu imamo semena skrita v stroku (plodu), medtem ko je zrnokoruze plod (torej vsebuje seme).KalitevV semenu je rastlinski zarodek, ki v neugodnih okoljskih razmerah miruje (npr. pozimi). Ko postanejo okoljskerazmere ugodne, rastlinski zarodek v semenu obnovi svojo rast. Razvije se mlada rastlina ali kalček, ki vso hranočrpa iz zalog v semenu.RastRast večinoma razumemo kot naraščanje telesne velikosti in mase živega organizma. Rast je posledica večanjain delitve (pomnoževanja) celic.8


CelicaVsi organizmi, torej tudi rastline, so sestavljeni iz celic. Celica je osnovna enota življenja. Najmanjša funkcionalnain organizacijska enota, ki še kaže karakteristike življenja. Najpreprostejši organizmi so zgrajeni iz ene samecelice (enoceličarji), večina rastlin pa je sestavljena iz milijard celic (mnogoceličarji). Ločimo prokariontske inevkariontske celice. Prokarionti so enoceličarji, ki nimajo pravega jedra ali organelov z membrano (npr. bakterije).Evkarionti pa so enoceličarji ali mnogoceličarji, ki imajo organele in jedro (npr. evglena, ameba, mušnica,trava …). V celicah evkariontov so številne visoko organizirane strukture (npr. mitohondriji, kloroplasti, jedrce,jedro, vakuola, endoplazmatski retikulum, Golgijev aparat iz diktiosomov …), ki se ohranjajo ob stalni porabienergije in izmenjavi snovi med celico in njenim okoljem. V večceličnih organizmih, kakršne so večina rastlin,so celice specializirane (diferencirane) in združene v tkiva. Npr. v listu je gobasto tkivo, palisadno tkivo, povrhnjica,prevodna tkiva itd. Rastline rastejo in se razvijajo (diferencirajo) in pri tem se celice delijo, spreminjajo obliko(kockasta, podolgovata, zvezdasta), velikost in funkcijo. V učbeniku so predstavljene tudi osnovne razlike medrastlinsko in živalsko celico. Učence je predvsem potrebno naučiti, zakaj živalska celica nima kloroplastov (živaliniso avtotrofi). Pojasniti vloge, ki jih imata celična stena in vakuola (opora, zaščita, turgorski tlak). Opozoriti nafunkcijo mitohondrijev, ki so v vsaki živi evkariontski celici.TkivoCelice z določeno (specialno) funkcijo (npr. transport snovi, celično dihanje, opora, zaščita, fotosinteza …) oblikujejorazločen del v telesu organizma, ki ga imenujemo tkivo. Nastane iz diferenciranih celic, ki imajo navadnoenako obliko in funkcijo. Npr. krovno tkivo, oporno tkivo, prevodna tkiva, palisadno tkivo itd.OrganTo je razločen del rastline ali živali. Organi so zgrajeni iz različnih tkiv. Osnovni rastlinski organi so korenina, stebloin list.OrganizemSkupino organov, ki so organizirani v živeč sistem, imenujemo organizem.Sheme in tabelske slike" Shema kroženja in nastajanja kamnin" Shema magmatskih in metamorfnih kamnin" Shema slojev ali horizontov tal" Shema semena fižola" Shema zrna koruze" Kalitev, rast in razvoj fižola" Kalitev, rast in razvoj koruze" Shema rastlinske celice" Shema živalske celice" Celica, tkivo, organ, organizem" Shematski prikaz priprave preparata" Prečni prerez korenine fižola" Prečni prerez stebla fižola" Prečni prerez lista fižola (shema, mikroskop)9


Odgovori na vprašanja Ponovi in razmisli1. Zgradba zemlje• Analiziraj sliko kroženja kamnin in jo opiši.Odgovor: Sedimentne kamnine nastanejo s spiranjem drobcev kamnin z vodo in njihovim usedanjem nadno jezer in morji. Zaradi premikov tektonskih plošč preidejo sedimentne kamnine v globlje plasti zemeljskeskorje. Pri tem se spremenijo zaradi visokega tlaka in temperature. Nastanejo metamorfne kamnine. Če preidetektonska plošča še globlje, se stali v magmi in pri prodiranju magme (staljene kamnine) na površje se taohladi in nastanejo magmatske kamnine.• Opiši Mohsovo trdotno lestvico.Odgovor: Minerali so glede na trdoto razdeljeni v Mohsovo trdotno lestvico. Najmehkejši mineral lojevecima trdoto 1. Kalcit ima trdoto 3, trši je kremen, saj ima trdoto 7, najtrši naravni mineral pa je diamant s trdoto10. (DODATEK: Učenci lahko poiščejo celotno lestvico na spletu in opišejo tudi ostale minerale na lestvici– glejte tabelo na str. 7).2. Vrste kamnin• Primerjaj nastanek magmatskih in sedimentnih kamnin.Odgovor: Magmatske kamnine nastanejo s strjevanjem magme (globočnine) ali lave (predornine). Sedimentnekamnine nastanejo z usedanjem drobcev kamnin. V sedimentnih kamninah lahko najdemo fosileali okamenine. Fosilov v magmatskih in metamorfnih kamninah ni.• Opiši velikost in razporeditev zrn v kamninah na slikah.Odgovor: V usedlini konglomeratu so sprijeti veliki zaobljeni deli kamnine. V peščenjaku so sprijeti drobnideli kamnin (pesek) v bazaltu pa so zrna mineralov zelo drobna.• Pojasni, kako nastanejo metamorfne kamnine.Odgovor: Metamorfne kamnine nastanejo iz vseh treh vrst kamnin takrat, ko preidejo s premikanjem tektonskihplošč kamnine v globlje plasti Zemlje. Pri tem se zaradi delovanja velikega tlaka in temperature spremenisestava kamnine. Nastane metamorfna kamnina.3. Kamnine v Sloveniji• S pomočjo slik ugotovi, kako kamninska zgradba vpliva na življenje ljudi in njihove dejavnosti.Odgovor: Magmatske kamnine so navadno trše od sedimentnih zato se uporabljajo npr. za tlakovanje cest.V gradbeništvu se uporabljajo kot okrasne kamnine. Skrilavci so metamorfne kamnine, ki se koljejo v plasteh,zato se lahko uporabljajo kot hišna kritina. V gradbeništvu se uporabljajo tudi sedimenten kamnine kotje npr. peščenjak.• Ali je fliš kamnina? Utemelji odgovor.Odgovor: Fliš je sestavljen iz treh vrst usedlin (breča ali konglomerat, laporovec in peščenjak), ki tvorijo plasti.• Analiziraj zemljevid in ugotovi, kje v Sloveniji so magmatske kamnine.Odgovor: Magmatske kamnine so na zemljevidu označene rdeče. Nahajajo se na Gorenjskem, Koroškem,Štajerskem in Pohorju.10


4. Nastanek in vloga prsti• Opiši nastanek prsti.Odgovor: Prst nastane s kemijskim, fizikalnim in biološkim preperevanjem matične kamnine in ostankovorganizmov. Pomembno je tudi podnebje in organizmi v tleh.• Kaj so sloji tal? Opiši njihovo sestavo.Odgovor: Sloje tal lahko vidimo na prerezu tal. Vrhnji sloj je talna povrhnjica (ima veliko humusa), sledi mupodtalje (vsebuje mineralne snovi, je rodovitna), preperela matična kamnina in nazadnje je nepreperelamatična kamnina.• Pojasni načine preperevanja matične kamnine.Odgovor: Kemijsko preperevanje poteka zaradi nekoliko kisle deževnice in kislin, ki jih izločajo nekateri organizmi.Fizikalno preperevanje povzročata veter (odnaša drobce kamnin) in voda (zmrzovanje in taljenjevode v razpokah matične kamnine). Biološko preperevanje povzročajo korenine rastlin, ki se vrivajo v razpokematične kamnine.5. Iz semena zraste nova rastlina• Pojasni, zakaj seme potrebuje zaloge hrane.Odgovor: V semenu so zaloge hranilnih snovi, ki mladi rastlini omogočajo kalitev dokler rastlina ne razvijeprvih zelenih listov in začne vršiti fotosinteze.• Kateri rastlinski organi se razvijejo iz semena?Odgovor: Korenina, steblo in list.6. Celica pod drobnogledom• Kako izračunamo povečavo slike pod mikroskopom?Odgovor: Pomnožimo povečavo objektiva in okularja.• Katere so najpomembnejše snovi v celici?Odgovor: Voda, beljakovine, maščobe, sladkorji (ogljikovi hidrati).• S pomočjo spodnjih shem pojasni, v čem se rastlinska celica razlikuje od živalske.Odgovor: Živalska celica nima kloroplastov, celične stene in vakuole. Živalska celica nima kloroplastov, kerživali niso avtotrofi. Med nalogami celične stene in vakuole je oporna funkcija (turgorski tlak). Mitohondijepa lahko opazimo v vsaki živi rastlinski in živalski celici.7. Korenina• Zakaj rastlina potrebuje koreninske laske?Odgovor: Črpanje vode in mineralnih snovi iz tal.• Zakaj imajo nekatere rastline odebeljene korenine?Odgovor: V odebeljenih delih korenine rastlina skladišči hrano v obliki škroba.• Analiziraj ilustracije in opiši različne vrste korenin.Odgovor: Obliko korenin določajo njihove funkcije. Npr. korenje ima odebeljeno glavno korenino, kjer sonakopičene zaloge hrane; bršljan ima oporne korenine, ki omogočajo vzpenjanje rastlini itd.8. Steblo• Opiši razlike med podzemnimi in nadzemnimi preobraženimi stebli.Odgovor: Podzemna preobražena stebla se razvijejo v prsti (gomolj krompirja, korenika perunike), nadzemnapreobražena stebla se razvijejo nad zemljo.• Zakaj rastline olesenijo?Odgovor: Rastline s tem dobijo dodatno oporo oziroma trdnost, kar jim omogoča višjo rast proti svetlobi(drevesa).11


9. List• Pojasni, zakaj imajo listi listne reže.Odgovor: To so odprtinice v povrhnjici listov in tudi stebel. Skozi listne reže rastlina izmenjuje pline z okoljem.Npr. v procesu fotosinteze sprejema ogljikov dioksid in sprošča kisik.• Katere oblike preobraženih listov poznaš?Odgovor: Venčni listi, čašni listi, luskolisti, listni trni, vitice …• Iz katerega dela rastline se razvijejo vitice pri vinski trti?Odgovor: Iz stebla.Odgovori na vprašanja Preizkusi svoje znanjePod vprašanji so navedeni pravilni odgovori.1) Po čem lahko sklepamo, da je neka kamnina skoraj zagotovo sedimentna?B Ker vsebuje fosilne ostanke rastlin ali živali.2) Kako nastanejo metamorfne kamnine?C Kamnine se zaradi velikega tlaka in temperature v globljih plasteh Zemlje spremenijo.3) Preperevanje kamnin pri nastanku prsti lahko poteka na več načinov. Kateri način predstavlja kemijskopreperevanje prsti?Č Na kamnino deluje rahlo kisla deževnica.4) Iz česa je zgrajen kalček?Č Iz zasnove za liste, stebla in korenine ter enega ali dveh kličnih listov.5) Kateri organizmi so zgrajeni iz celic?a bukevb človekc mušnicač paramecij6) Navedi tri razlike v zgradbi živalske in rastlinske celice.Celična stena, kloroplast, vakuola.7) Kako imenujemo korenine bele omele, bršljana in korenja, ki jih prikazujejo slike?Bela omela – sesalne korenineBršljan – oporne korenineKorenje – koren, odebeljena glavna korenina8) Razmisli, kateri rastlinski organi imajo žile in zakaj jih potrebujejo.Žile imajo korenine, steblo in listi. Po žilah poteka transport snovi v rastlini.12


Pojasnila k nalogam v zvezku za aktivno učenje1. Zgradba zemlje (Kamnine)• Trdnost in videz kamninVzorec kamninePrimerjajo barvo kamnin, zrnav kamnini – minerali. Opišejovelikost in razporeditev zrn vkamnini.Kaj se zgodi ob trkuuteži s kamnino?Nastanejo različno veliki delikamnine. Pri mehkejših kamninahso to ti deli manjši.Opiši videz kamnineob svežem prelomuMinerali so/niso dobro vidni,oblika in barva zrn, površina je/nigladka ...2. Vrste kamnin• Analiziraj sliko, ki predstavlja kroženje kamnin.V pomoč je učencem razlaga v učbeniku na strani 9.• Izpolni preglednicoVrste kamninMagmatskeSedimentneMetamorfneOpiši njihov nastanekMagmatske kamnine nastanejo z ohlajanjem in strjevanjem magme, kar se lahkodogaja na površju ali pod njim.Sedimentne kamnine so nastale z odlaganjem (usedanjem) kamninskih delcevstarejših kamnin ali ostankov živih bitij (fosilov).Metamorfne kamnine so nastale iz sedimentnih ali magmatskih kamnin.3. Kamnine v Sloveniji• KamnineVzorec kamnine Spremembe ob stiku s kislino Zapiši svoje sklepeOpišejo barvo, obliko in velikostzrn mineralov v kamnini.Nastanek mehurčkov, slišnošumenje.Kamnina vsebuje ali ne vsebujeapnenec (kalcijev karbonat).4. Nastanek in vloga prsti• Opazuj in zapiši, po katerih lastnosti se prsti razlikujejo med seboj.Prsti se razlikujejo po barvi, vonju, velikosti zrn, vlažnosti ...• Ena izmed lastnosti prsti je njena prepustnostGozdna prstTravniška prstVzorec prstiTvoja opažanja med vlivanjemvodeHitreje prepušča vodo kottravniška prst.Počasneje prepušča vodo kotgozdna prst.Čas, v katerem vodapriteče iz plastenkeKamnina vsebuje ali ne vsebujeapnenec (kalcijev karbonat).Kamnina vsebuje ali ne vsebujeapnenec (kalcijev karbonat).• Iz rezultatov ugotovi, katera prst je bolj prepustna za vodo.Navadno je bolj prepustna gozdna prst.• Kaj lahko sklepaš na podlagi svoje ugotovitve?Prepustnost je lastnost prsti, ki določa, s kakšno hitrostjo voda steče skozi prst.13


Literatura• Dermastia, M. (1995). Botanika (skripta). Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana.• Dermastia, M. (2007). Pogled v rastline. NIB, Ljubljana.• Scott, M. (1997). Ekologija. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.• Altaba, M., F. et al. (1991). Geologija, naravoslovni atlasi. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.• Gautier, Y., et al. (1998). Zemlja, delujoči planet. Educa, Nova Gorica.• Hochleitner, R. (1993). Kamnine, Sprehodi v naravo. Cankarjeva založba, Ljubljana.• Pavšič, J. (1995) Fosili, Zanimive okamenine iz Slovenije. TZS, Ljubljana.• Vidrih, R., Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem. TZS, Ljubljana.• http://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/• http://celica.enki.si/• http://www.angelfire.com/ga/mountainbuilderrocks/• http://www.csus.edu/indiv/s/slaymaker/Geol8.htm• http://www.esc3.net/črsinclai/rocksmin.html• http://www.nhm.ac.uk/museum/galleries/earthgalleries/earthlab.html• http://www.geosurv.gov.nf.ca/education/features/rocksmin.html• http://www.fi.edu/tfi/units/rocks/rocks.html16

More magazines by this user
Similar magazines