sodba v imenu ljudstva in sklep - Agencija za trg vrednostnih papirjev
sodba v imenu ljudstva in sklep - Agencija za trg vrednostnih papirjev
sodba v imenu ljudstva in sklep - Agencija za trg vrednostnih papirjev
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
G 6/2011-20.-----------:—VRHOVNO SODIŠČEREPUBLIKE SLOVENIJESODBA VIMENU LJUDSTVASKLEPINVrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so gasestavljali vrhovni sodnica <strong>in</strong> sodnika Franc Testen, kotpredsednik, ter dr. Miodrag Đorđević <strong>in</strong> Brigita Domjan Pavl<strong>in</strong>,kot člana,ob sodelovanju višje pravosodne svetovalke ______________, kot <strong>za</strong>pisnikarice,v postopku sodnega varstva po Zakonu o <strong>trg</strong>u f<strong>in</strong>ančnih <strong>in</strong>strumentov,tožeče stranke: (1) AA, ki jo (prvo tožnico) <strong>za</strong>stopa A.B.,pooblaščenka, (2) BB, (3) CC (4) DD, <strong>in</strong> (5) EE prej FF, 1 ki jo(tretjo do peto tožnico) <strong>za</strong>stopa Odvetniška pisarna____________, zoper toženo stranko: AGENCIJA ZA TRGVREDNOSTNIH PAPIRJEV, Poljanski nasip 6, Ljubljana, ki jo<strong>za</strong>stopa dr. Damjan Žugelj, direktor.1 Iz zgodov<strong>in</strong>skega izpisa iz sodnega/poslovnega registra (<strong>za</strong> obdobje od 1.2.2008 dalje) izhaja, daje bil FF d. d. 1. 7. 2011 izbrisan iz sodnega registra<strong>za</strong>radi pripojitve k prevzemni družbi EE d. d., po pogodbi o pripojitvi z dne8.4. 2011.1
<strong>za</strong>radi odprave odločbe tožene stranke,o tožbah tožnic zoper odločbo Agencije <strong>za</strong> <strong>trg</strong> <strong>vrednostnih</strong><strong>papirjev</strong> 0600-46/2010-12 z dne 18.1. 2011,<strong>in</strong>o <strong>za</strong>htevi tretje tožnice <strong>za</strong> odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oziroma <strong>za</strong>izdajo <strong>za</strong>časne odredbe,na seji 28. maja 20122
16. ZPre-1 v drugem stavku drugega odstavka 75. člena določa, da morajo dati osebe,ki dosegajo ali presegajo prevzemni prag iz 7. člena tega <strong>za</strong>kona (ki je enak 25-odstotnemu deležu glasovalnih pravic v ciljni družbi), ne dosegajo ali presegajo pakončnega prevzemnega praga (ki je enak 75-odstotnemu deležu glasovalnih pravicv ciljni družbi), »prevzemno ponudbo v skladu s tem <strong>za</strong>konom, če po uveljavitvitega <strong>za</strong>kona [11. 8. 2006] nameravajo pridobiti vrednostne papirje ali drugepravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po 6. členu tega<strong>za</strong>kona, <strong>in</strong> če se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic, razen čeprevzemnega praga iz 7. člena tega <strong>za</strong>kona ne dosegajo več«. 3(Ne)ustavnost določb ZPre-1 (o usklajenem delovanju)17. Po 2. točki tretjega odstavka 8. člena ZPre-1 velja domneva, da usklajeno delujejodružbe, ki so odvisne od iste obvladujoče družbe, pri čemer je po 1. točki četrtegaodstavka (v pove<strong>za</strong>vi s petim odstavkom) 8. člena ZPre-1 odvisna družba po tem<strong>za</strong>konu družba, v kateri ima obvladujoča oseba več<strong>in</strong>o glasovalnih pravic. Gre <strong>za</strong>neizpodbojno <strong>za</strong>konsko domnevo.18. Po drugem odstavku 529. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanjuZGD-1) se domneva, daje družba v več<strong>in</strong>ski lasti odvisna od družbe, ki ima v njejveč<strong>in</strong>ski delež; po drugem odstavku 530. člena ZGD-1 pa, da je odvisna družba zobvladujočo družbo koncem. Gre <strong>za</strong> izpodbojni <strong>za</strong>konski domnevi.19. Razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja ima več razsežnosti <strong>in</strong> je normodajnourejeno v več predpisih: v ZPre-1 <strong>in</strong> ZGD-1, tudi v Zakonu o preprečevanjuomejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1; glej 3. <strong>in</strong> 4. točko njegovega3. člena) <strong>in</strong> ZTFI (glej tretji <strong>in</strong> četrti odstavek njegovega 104. člena). Gre <strong>za</strong>razmerje odvisnosti ene družbe od druge oziroma obvladovanje ene družbe s stranidruge družbe, kije pomembno <strong>za</strong>radi pravnih posledic.20. Def<strong>in</strong>iranje odvisnih <strong>in</strong> obvladujočih oseb v ZTFI je pomembno v pove<strong>za</strong>vi zobveznostjo razkrivanja nadzorovanih <strong>in</strong>formacij, v ZPOmK-1 v pove<strong>za</strong>vi zoblikami omejevanja konkurence, v ZGD-1 v pove<strong>za</strong>vi s pove<strong>za</strong>vami družb, vZPre-1 pa v pove<strong>za</strong>vi s prevzemi. Ker so def<strong>in</strong>icije odvisnih <strong>in</strong> obvladujočihoziroma gospodujočih oseb prilagojene potrebam posameznega <strong>za</strong>kona, pojmiodvisnih <strong>in</strong> obvladujočih oziroma gospodujočih oseb niso v celoti identični.Vendar pa so nekatere značilnosti obvladujočih oziroma gospodujočih oseb(konkretno več<strong>in</strong>a glasovalnih pravic v drugi osebi) identične.21. Ker je razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja prilagojeno potrebamposameznega <strong>za</strong>kona, je možno, da je v ZPre-1 <strong>in</strong> ZGD-1 različnourejeno3 Navedena določba varuje <strong>za</strong>tečeno stanje ob uveljavitvi ZPre-1. Gre <strong>za</strong> izjemo (oprostitevobveznosti dati prevzemno ponudbo).6
dokazovanje tega razmerja: v ZPre-1 z neizpodbojno domnevo (iz tretjegaodstavka njegovega 8. Člena), v ZGD-1 pa z izpodbojno (iz drugega odstavkanjegovega 529. člena) 4 . Vendar pa pri tem ne gre <strong>za</strong> neustavno razlikovanje enakihpravnih položajev niti <strong>za</strong> nesorazmernost neizpodbojne domneve iz tretjegaodstavka 8. člena ZPre-1 (kar je oboje uveljavljala druga tožnica). Po pravugospodarskih družb (po statusnem pravu) je namreč obvladovanje odvisne družbes strani obvladujoče družbe opredelilni element dejanskega koncema, ne panjegova posledica. Poleg tega se pojem obvladovanja opredeljuje kot možnostobvladujoče družbe vplivati na bistvena področja delovanja odvisne družbe (pogoj<strong>za</strong> razmerje odvisnosti ni dejansko izvajanje obvladovanja odvisne družbe). Poprevzemnem pravu pa je obvladovanje odvisne družbe s strani obvladujoče družbeopredelilni element usklajenega delovanja, s tem, daje cilj določitve neizpodbojnedomneve usklajenega delovanja uč<strong>in</strong>kovito preprečiti izigravanje prevzemnihpravil.Ničnost izpodbijane odločbe22. Tretja do peta tožnica so uveljavljale ničnost izpodbijane odločbe. Vendar pa vpostopku odločanja Agencije o posamičnih <strong>za</strong>devah ni mogoče vložiti izrednihpravnih sredstev, <strong>za</strong>torej tudi ni mogoče njene odločbe izreči <strong>za</strong> nično, <strong>in</strong> to ne napredlog ne po uradni dolžnosti. Za postopek odločanja Agencije o posamičnih<strong>za</strong>devah se namreč podrejeno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnempostopku (v nadaljevanju ZUP), »če v tem <strong>za</strong>konu ni določeno drugače« (drugiodstavek 496. člena ZTFI), s tem, da »ne glede na drugi odstavek tega člena vpostopku odločanja Agencije ni mogoče vložiti izrednih pravnih sredstev« (tretjiodstavek 496. člena ZTFI), torej tudi ne <strong>za</strong>htevati, da se izpodbijana odločbaizreče <strong>za</strong> nično (po 279. <strong>in</strong> 280. členu ZUP). 5Bistvene kršitve določb postopka23. V izpodbijani odločbi sta dejansko navedena dva datuma: v uvodu o seji 18. 1.2011 <strong>in</strong> na koncu (pod pravnim poukom) 13. 1. 2011. Vendar pa gre pri <strong>za</strong>pisudrugega datuma očitno <strong>za</strong> pomoto (ki jo je mogoče vsak čas popraviti), saj iz<strong>za</strong>pisnika 371. seje Sveta Agencije (v spisu) izhaja, da je bilo posvetovanje <strong>in</strong>glasovanje 18. 1. 2011. Torej izpodbijana odločba ni bila izdana (oziromaodločitev sprejeta) pred sejo senata (kakor bi bilo mogoče razumeti tožbenenavedbe). Posledično pa ni podana (s strani druge tožnice) očitana postopkovnakršitev.4 Domnevo, da je med obvladujočo <strong>in</strong> odvisno družbo razmerje podrejenosti odvisne družbe, jemogoče izpodbijati <strong>in</strong> dokazovati, da podrejenost ne obstaja.5 Glej 4. <strong>in</strong> 7. točko obrazložitve sodbe VS RS G 5/2008-9 z dne 9. 2. 2010.7
24. ZPre-1 dejansko določa tri prevzemne pragove: <strong>za</strong>konskega, 25-odstotnega (drugiodstavek 7. člena), dodatnega, 10-odstotnega (drugi odstavek 12. člena), <strong>in</strong>končnega, 75-odstotnega (tretji odstavek 12. člena). Vendar pa je s prevzemnimpragom iz izreka izpodbijane odločbe, glede na sankcijo, izrečeno po 2. točkitretjega odstavka 64. člena ZPre-1, <strong>in</strong> ob upoštevanju obrazložitve izpodbijaneodločbe, mišljen prevzemni prag v viš<strong>in</strong>i 25-odstotnega deleža glasovalnih pravicv ciljni družbi. Zatorej izrek izpodbijane odločbe ni nejasen, posledično pa nipodana (s strani druge tožnice) očitana (absolutna bistvena) postopkovna kršitev.25. Tretja do peta tožnica so se sklicevale na to, da članstvo A.B. v Svetu Agencije(senatu, ki je izdal izpodbijano odločbo) ni (bilo) združljivo z njegovim položajemdružbenika <strong>in</strong> <strong>za</strong>konitega <strong>za</strong>stopnika Odvetniške družbe___________, <strong>za</strong>radičesar (<strong>za</strong>radi pristranskosti) naj bi moral biti izločen iz odločanja. Vendar pa bimorale te tožnice njegovo izločitev <strong>za</strong>htevati takoj, ko so izvedele <strong>za</strong>domnevni izločitveni razlog (vsekakor pred izdajo odločbe), ne pa šele v tožbi. 6Sicer pa je bilo to vprašanje že rešeno s sodbo G 1/2009 z dne 6. 7. 2010. 726. Tretja do peta tožnica so ničnostne razloge uveljavljale tudi kot tožbene razloge.Tako so uveljavljale, da v izpodbijani odločbi ni mogoče preizkusiti <strong>za</strong>ključka, daje HH (v nadaljevanju HH) 100-odstotno odvisen od Republike Slovenije, niti<strong>za</strong>ključka, da ima Republika Slovenija posredno (preko HH <strong>in</strong> DD d. d. (vnadaljevanju DD)) v CC d. d. več<strong>in</strong>o glasovalnih pravic. Vendar očitek niutemeljen, saj se ne nanaša na dejansko ugotovitev (o odstotku glasovalnih pravic),temveč na materialnopravni <strong>za</strong>ključek (o razmerju odvisnosti po 2. točki tretjegaodstavka 8. člena ZPre-1 <strong>in</strong> posledično usklajenem delovanju). Pri tem so podatkio ustanovitelju HH razvidni iz javnega sodnega/poslovnega registra, pravila oizvrševanju glasovalnih pravic, katerih imetnik je HH, pa iz Zakona o upravljanjukapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), kar pomeni, daje sporni<strong>za</strong>ključek mogoče (materialnopravno) preizkusiti.Tožbe niso utemeljeneObstoj usklajenega delovanja6 Glej 11. točko obrazložitve sodbe VS RS G 22/2011 z dne 10.4. 2012.7 Funkcija A.B. ni (bila) funkcija, ki bi bila po 5. točki drugega odstavka 476. člena ZTFI sama posebi nezdružljiva s funkcijo člana (Sveta) Agencije (glej 15. točko njene obrazložitve). Poleg tegaiz izvlečka <strong>za</strong>pisnika 231. seje sveta Agencije z dne 22. 7. 2008 izhaja, da je A.B. svoj položajuskladil z drugim odstavkom 476. člena ZTFI, preden je nastopil funkcijo člana sveta Agencije(glej 16. točko njene obrazložitve).8
27. Po 2. točki tretjega odstavka 8. člena ZPre-1 velja neizpodbitna domneva, dausklajeno delujejo »družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče družbe«. Po 1. točkičetrtega odstavka v pove<strong>za</strong>vi s petim odstavkom 8. člena ZPre-1 pa je odvisnadružba po tem <strong>za</strong>konu družba, v kateri ima obvladujoča oseba več<strong>in</strong>o glasovalnihpravic.28. Dejansko stanje iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 je bilo (pougotovitvi Agencije) izpolnjeno 22. 3. 2010, ko je BB d. d. kupila 28 delnicXXXX. Takrat so bile vse družbe, <strong>za</strong> katere je bilo ugotovljeno, da usklajenodelujejo, odvisne od Republike Slovenije, kot to izhaja iz Tabele 1 na 11. straniizpodbijane odločbe. Tožnice so sicer ugovarjale, daje bil HH imetnik samo7,836.628 delnic z glasovalno pravico z oznako YYYY (v nadaljevanju delnicYYYY) oziroma 34,47-odstotnega deleža delnic YYYY, DD pa imetnica samo6,380.728 delnic YYYY oziroma 28,07-odstotnega deleža delnic YYYY, vendarpa je bila Republika Slovenija posredno (preko HH <strong>in</strong> DD, katerih ustanoviteljicaje) imetnica 62,54-odstotnega deleža delnic YYYY, kar pomeni, da je bila CC d.d. po ZPre-1 odvisna družba. Pri presoji, ali ima oseba položaj obvladujoče osebe,se namreč po šestem odstavku 8. člena ZPre-1 upoštevajo tudi (se prištevajo)pravice drugih oseb (HH <strong>in</strong> DD oziroma JJ <strong>in</strong> DD), v katerih ima ta oseba(konkretno Republika Slovenija) več<strong>in</strong>o glasovalnih pravic.29. Tretja do peta tožnica so (tako kot druga tožnica) ugovarjale, da RepublikaSlovenija ne obvladuje HH <strong>in</strong> preko HH CC d. d. Tretja do peta tožnica so svojugovor substancirale s tem, da naj bi JJ d. d. (v nadaljevanju JJ) oziroma RepublikaSlovenija v razmerju do CC d. d. ne bila obvladujoča družba. JJ naj bi namreč nebila imetnica glasovalnih pravic, temveč naj bi jih le izvrševala v <strong>imenu</strong> HH.Posledično naj bi bilo na Agencijo <strong>za</strong> upravljanje kapitalskih naložb RepublikeSlovenije (v nadaljevanju AUKN) preneseno le izvrševanje glasovalnih pravic v<strong>imenu</strong> <strong>in</strong> <strong>za</strong> račun HH.30. Z uveljavitvijo ZUKN dne 29. 5. 2010 je prenehal veljati (tudi) prvi odstavek 2.člena Zakona o lastn<strong>in</strong>skem preoblikovanju deleža <strong>za</strong>varovalnic, do katerega soupravičene fizične osebe (v nadaljevanju ZLPDZ), ki je določal, da z delnicami<strong>za</strong>varovalnice v <strong>imenu</strong> <strong>in</strong> <strong>za</strong> račun HH upravlja JJ. Sedaj veljavni ZUKN pa v 40.členu (v njegovem drugem stavku) določa, da se je na AUKN s JJ prenesloizvrševanje pravic delničarja iz delnic CC d. d., katerih imetnik je HH. VendarAUKN izvaja pravice delničarja po predhodni pridobitvi soglasja vlade (tretjiodstavek 28. člena v pove<strong>za</strong>vi s prvim odstavkom 28. člena ZUKN), kar pomeni,da Republika Slovenija posredno (preko JJ, ta pa preko HH) dejansko obvladujeCC d. d. 88 <strong>Agencija</strong> je v 4. točki odgovora na tožbo v <strong>za</strong>devi G 8/2011 navedla: (a) da »HH z glasovalnimi9
31. Pri ugotavljanju, ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, se <strong>za</strong>vsako od njih ugotovi delež glasovalnih pravic (v skladu z določbami 6. členaZPre-1), nato pa se njihovi deleži seštejejo (tretji odstavek 7. člena ZPre-1). Priugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi pa se (<strong>za</strong> namenZPre-1) upoštevajo glasovalne pravice, ki izhajajo iz delnic z glasovalno pravico,iz katerih lahko ta oseba (to je prevzemnica) uresničuje glasovalno pravico napodlagi pooblastila <strong>za</strong>konitega imetnika (ki je primerljivo 9 z <strong>za</strong>konskimpooblastilom AUKN) po lastni presoji, neve<strong>za</strong>no (3. točka prvega odstavka 6.člena Zpre-1).32. Tretja do peta tožnica so se v zvezi z ugotavljanjem deleža glasovalnih pravic vciljni družbi sklicevale na ve<strong>za</strong>no pooblastilo (na to, da »[z]akon ne daje pravice JJ(oz. AUKN), da glasujeta v svojo korist ali v korist RS«, saj morataglasovalne pravice izvrševati v <strong>imenu</strong> <strong>in</strong> <strong>za</strong> račun HH, »s tem pa vselej vnjegovo korist«). CC d. d. kot prevzemnica ni bila <strong>za</strong>konita imetnica delnicYYYY, saj je bila njihov <strong>za</strong>koniti imetnik druga oseba, HH. CC d.d. ni bila tista,ki bi lahko prosto (po svoji presoji) uresničevala glasovalne pravice iz delnic,katerih imetnik je bil HH. S temi delnicami je namreč v skladu s prvimodstavkom 2. člena ZLPDZ v <strong>imenu</strong> <strong>in</strong> <strong>za</strong> račun HH upravljala JJ; sedaj paglasovalne pravice iz delnic YYYY v skladu s 40. členom ZUKN izvršujeAUKN. JJ (kot f<strong>in</strong>ančna organi<strong>za</strong>cija) je bila pri uresničevanju glasovalnih praviciz delnic CC d. d. (katerih <strong>za</strong>koniti imetnik je bila HH) dolžna od HH <strong>za</strong>htevat<strong>in</strong>avodila <strong>za</strong> glasovanje, kot to izhaja iz noveliranega petega odstavka 309. členaZGD-1.'° Sedaj pa AUKN izvaja pravice delničarja po predhodni pridobitvisoglasja vlade, kot to izhaja iz tretjega odstavka 28. člena v pove<strong>za</strong>vi s prvimodstavkom 28. člena ZUKN." Vendar pa 3. točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1po naravi <strong>za</strong>deve ni mogoče upoštevati v situaciji iz 2. točke tretjega odstavka 8.člena ZPre-1, ko gre <strong>za</strong> usklajeno delovanje družb, ki jih obvladuje ista oseba(konkretno Republika Slovenija), <strong>in</strong> deleža glasovalnih pravic CC d.d., katerih<strong>za</strong>koniti imetnik je HH, ne upoštevati pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravicpravicami iz 7,836.628 delnic YYYYne razpolaga sam«; (b) da »AUKN .... naložbo upravljaskladno z ....... letnim načrtom oziroma strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ki ju sprejme vladaoziroma državni zbor«; ter (c) da »je Republika Slovenija ........ tisti subjekt, ki dejansko imaglasovalne pravice iz 7,836.628 delnic YYYY, AUKN pa te glasovalne pravice izvršuje skladno ssprejetimi politikami«.9 Ne gre <strong>za</strong> preslikavo, temveč <strong>za</strong> primerjavo: (a) <strong>za</strong>koniti imetnik delnic je HH; (b) <strong>za</strong>kon (ne HH) jeizvrševanje glasovalnih pravic iz delnic CC d. d. najprej prenesel na JJ, nato pa na AUKN; (c)soglasje <strong>za</strong> uresničevanje glasovalnih pravic iz delnic CC d. d. daje Vlada RS, ne pa HH (kotnjihov imetnik).10 ZGD-1C je bil objavljen v Ur. listu RS, št. 42/2009 z dne 5. 6. 2009, spremembe pa so <strong>za</strong>čele veljatiod 20. 6. 2009.11 Navodilo <strong>za</strong> glasovanje, ki kaže na ve<strong>za</strong>no pooblastilo, je (po presoji Vrhovnega sodišča) mogočeenačiti s soglasjem vlade (iz tretjega odstavka 28. člena ZUKN), saj odklonitev predhodnega soglasjak uveljavljanju glasovalnih pravic na skupšč<strong>in</strong>i [ciljne] družbe lahko po naravi (vseb<strong>in</strong>i) <strong>za</strong>devepomeni navodilo <strong>za</strong> drugačno uveljavljanje (uresničitev) glasovalnih pravic.10
usklajeno delujočih oseb v ciljni družbi. Obvladovanje se namreč kaže predvsem vimetništvu več<strong>in</strong>e glasovalnih pravic ali nadzoru nad več<strong>in</strong>o glasovalnih pravic(četrti odstavek 8. člena ZPre-1), kar nadalje kaže na ve<strong>za</strong>no uresničevanjeglasovalnih pravic.33. Ker je podana neizpodbojna domneva o usklajenem delovanju, se Vrhovnemusodišču ni bilo treba opredeliti do ostalih očitkov prve tožnice (o samostojnemglasovanju prve tožnice na skupšč<strong>in</strong>ah ciljne družbe, o portfeljski naložbi vdelnice ciljne družbe <strong>in</strong> o neobstoju namena pridobitve delnic ciljne družbe <strong>za</strong>radipovečanja glasovalnih pravic v njej).34. Druga tožnica je ugovarjala, de je delnice v ciljni družbi <strong>za</strong>njo kupila borznoposredniška družba KK d. o. o., (v nadaljevanju KK). S KK je namreč 22. 12.2009 sklenila Pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji (po 240. členuZTFI). Vendar pa ugovor ni utemeljen, saj je KK posel opravila v svojem <strong>imenu</strong>,vendar <strong>za</strong> račun druge tožnice (prvi odstavek 206. člena ZTFI v pove<strong>za</strong>vi sprvim odstavkom 766. člena Obligacijskega <strong>za</strong>konika (OZ)), v skladu zdogovorjeno naložbeno politiko. Zato druga tožnica ni izključena iz kroga oseb(iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 v pove<strong>za</strong>vi s prvimodstavkom 15. člena ZPre-1), ki so (bile) <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ne dati prevzemno ponudbo.Seznanitev z namero BB d. d.35. Določba drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 varuje <strong>za</strong>tečeno stanjeob uveljavitvi ZPre-1. Gre <strong>za</strong> izjemo (oprostitev obveznosti dati prevzemnoponudbo). Po uveljavitvi ZPre-1 je namreč tudi <strong>za</strong> osebe, ki so ob uveljavitviZPre-1 dosegale ali presegale (25-odstotni) prevzemni prag, niso pa dosegale alipresegale (75-odstotnega) končnega prevzemnega praga, veljala prepoved izprvega odstavka 12. člena ZPre-1 (prepoved nadaljnjega pridobivanja delnic,razen na podlagi prevzemne ponudbe), s civilno sankcijo iz 63. člena ZPre-1(mirovanjem glasovalnih pravic). 1236. Iz izpodbijane odločbe (na njeni 14. strani) izhaja, daje bilo z nakupom 28 delnicXXXX 22. 3. 2010 s strani BB d. d. izpolnjeno dejansko stanje iz drugega stavkadrugega odstavka 75. člena ZPre-1. Z nakupom teh delnic se je namreč povečaldelež glasovalnih pravic oseb, <strong>za</strong> katere je bilo ugotovljeno, da delujejo usklajeno.Zato takšen (voljno spremenjen) pravni položaj ne more biti predmet varovanja. 1312 Glej 14.2.3. točko uvodnih pojasnil k Zakonu o prevzemih (ZPre-1), GV Založba, Ljubljana 2006,str. 177-178, <strong>in</strong> 12. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča G 20/2009 z dne 28. 3. 2011.13 Glej 11. točko obrazložitve odločbe US U-l-123/11-14 z dne 8. 3. 2012.11
37. Ker namera sama po sebi ne povzroči obveznosti dati prevzemne ponudbe, 14 saj jepotrebno še njeno udejanjenje, pridobitev delnic, 15 ni pravno pomembnosklicevanje (a) prve tožnice: da ni bila seznanjena z namero BB d. d. o pridobitvi(dodatnih) delnic ciljne družbe <strong>in</strong> da je pri pridobitvi delnic XXXX šlo <strong>za</strong> čistof<strong>in</strong>ančno naložbo, v okviru upravljanja s premoženjem; (b) druge tožnice: da »n<strong>in</strong>ikoli podala niti navodila niti soglasja k pridobitvi delnic« ciljne družbe <strong>in</strong> da jepri pridobitvi delnic XXXX šlo <strong>za</strong> portfeljsko naložbo; ter (c) tretje do petetožnice: da niso imela namere kupiti rednih v<strong>in</strong>kuliranih imenskih kosovnih delnicXXXX; povečati glasovalnih pravic; pridobiti, ohraniti ali povečati nadzora nadGG d. d.; da je BB d. d. delnice XXXX pridobila kot čisto f<strong>in</strong>ančno naložbo, vokviru upravljanja s premoženjem; <strong>in</strong> da je BB d. d. upravljanje <strong>za</strong>upalapogodbeniku. Sicer pa je do spremembe pravnega položaja usklajeno delujočihoseb prišlo v posledici njihovega voljnega ravnanja, ki se je rezultiralo v pridobitvidodatnih delnic, kar je imela <strong>za</strong> posledico povečanje deleža njihovih glasovalnihpravic. 16 Zato takšna sprememba, ki je posledica voljnega ravnanja tožnic ali eneod njih, ne more biti predmet varovanja."38. Tretja do peta tožnica so se v zvezi s tem sklicevale tudi na Direktivo EvropskegaParlamenta <strong>in</strong> Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah <strong>za</strong> prevzem (vnadaljevanju Prevzemno direktivo), konkretno na 9. točko njene preambule 18 <strong>in</strong> nanjen 2.a.l. člen 19 . Pri tem je treba upoštevati, da so direktive <strong>za</strong> države članice<strong>za</strong>vezujoče glede cilja, ki ga je treba doseči; da pa vendar prepuščajo nacionalnimorganom izbiro oblik <strong>in</strong> metod <strong>za</strong> doseganje tega cilja, <strong>za</strong> implementacijo direktiv.Zato je treba nacionalno <strong>za</strong>konodajo, ki ureja prevzeme, oziroma tiste njenedoločbe, ki so posledica izvedbe Prevzemne direktive, razlagati v luči le-te tergeneralno v smislu prava Evropske Unije. Razlaga Agencije pa takšni razlagiglede na nač<strong>in</strong> implementacije Prevzemne direktive (to je glede na varovanjepravnega položaja usklajeno delujočih oseb ob uveljavitvi ZPre-1, do prvepridobitve dodatnih delnic, ki ima <strong>za</strong> posledico nastanek obveznosti datiprevzemno ponudbo) ne nasprotuje. 2014 Glej 13. točko obrazložitve sodbe VS RS G 20/2009 z dne 28.3.2011.15 Glej 17. točko obrazložitve sodbe <strong>in</strong> <strong>sklep</strong>a VS RS III Ips 1/2008 zdne23. 11.2010.16 Glej 17. točko obrazložitve sodbe <strong>in</strong> <strong>sklep</strong>a VS RS III Ips 1/2008 z dne 23. 11. 2010 ter 11. <strong>in</strong> 14.točko obrazložitve sodbe VS RS G 20/2009 z dne 28. 3. 2011.17 Glej 11. točko obrazložitve odločbe USU-I-123/11-14 z dne 8. 3. 2012.18 »Države članice sprejmejo potrebne ukrepe <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito imetnikov <strong>vrednostnih</strong> <strong>papirjev</strong>, zlasti tistih zmanjš<strong>in</strong>skim deležem, kadar pride do prevzema kontrole nad njihovimi družbami.................................................,.,.,,......,.... .................................................................«19 »'Ponudba <strong>za</strong> prevzem' ali 'ponudba' pomeni bodisi obvezno bodisi prostovoljno javno ponudbo(razen s strani ciljne družbe same) imetnikom <strong>vrednostnih</strong> <strong>papirjev</strong> družbe <strong>za</strong> pridobitev vseh alidela teh <strong>vrednostnih</strong> <strong>papirjev</strong>, ki sledi ali poteka z namenom pridobitve kontrole v ciljni družbiskladno z nacionalno <strong>za</strong>konodajo.«20 Iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1 izhaja, da gre <strong>za</strong> usklajeno delovanje, če osebe (na podlagiizrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma) sodelujejo s ciljem (namenom)pridobitve ali utrditve kontrole nad ciljno družbo. Takšen namen (pridobitve ali utrditve kontrole nadciljno družbo, s pridobitvijo njenih <strong>vrednostnih</strong> <strong>papirjev</strong>) izhaja tudi iz drugega stavka drugegaodstavka 75. člena ZPre-1. Vendar pa obveznost dati prevzemno ponudbo nastane šele, ko je doseženprevzemni prag, to je z udejanjenjem namere oziroma pridobitvijo <strong>vrednostnih</strong> <strong>papirjev</strong> ciljnedružbe, ki ima <strong>za</strong> posledico povečanje deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.12
39. Ker je predmet varovanja le pravni položaj teh oseb ob uveljavitvi ZPre-1, doprve pridobitve dodatnih delnic, ki je imela <strong>za</strong> posledico nastanek obveznosti datiprevzemno ponudbo, ne pa njihov kasnejši pravni položaj (po morebitni naknadniodsvojitvi dodatno pridobljenih delnic, četudi pred izdajo odločbe Agencije po 2.točki tretjega odstavka 64. člena ZPre-1), tudi ni pravno pomembno sklicevanjeprve tožnice, da so bile delnice XXXX kasneje prodane, tako da BB d. d.(na dan izdaje izpodbijane odločbe) ni bila več njihova imetnica. 21Obveznost oddaje prevzemne ponudbe40. Po uveljavitvi ZPre-1 je <strong>za</strong> osebe, ki so ob uveljavitvi ZPre-1 dosegale alipresegale (25-odstotni) prevzemni prag, niso pa dosegale ali presegale(75-odstotnega) končnega prevzemnega praga, veljala prepoved iz prvega odstavka12. člena ZPre-1 (prepoved nadaljnjega pridobivanja delnic, razen na podlagiprevzemne ponudbe). Zakonski prevzemni prag je namreč tisti m<strong>in</strong>imum, kipredpostavlja <strong>za</strong>konsko domnevo, da prevzemnik želi pridobiti kontrolo v podjetjuoziroma jo utrditi, <strong>za</strong>radi česar mora (<strong>za</strong>radi varstva preostalih delničarjev,predvsem manjš<strong>in</strong>skih) dati obvezno ponudbo <strong>za</strong> odkup delnic. Navedeno ne veljasamo <strong>za</strong> položaj, če prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno znjim, doseže prevzemni prag, ampak (preneseno) tudi <strong>za</strong> primer, če po uveljavitviZPre-1 sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, pridobi (dodatne)delnice, katerih pridobitev ima <strong>za</strong> posledico povečanje deleža njegovih oziromanjihovih glasovalnih pravic.41. Za ciljno družbo se sicer ni uporabljal Zakon o prevzemih (ZPre). Vendar pa se je<strong>za</strong>njo, po njegovi uveljavitvi, <strong>za</strong>čel uporabljati ZPre-1 (1. točka prvega odstavkanjegovega 75. člena). Usklajeno delujoče osebe so namreč na dan uveljavitveZPre-1 v njej presegale (25-odstotni) prevzemni prag, saj so dosegale35,15-odstotni delež delnic z glasovalno pravico (rednih imenskih kosovnih zoznako XXXX <strong>in</strong> rednih v<strong>in</strong>kuliranih imenskih kosovnih z oznako ZZZZ) (glejTabelo 2 na 12. strani izpodbijane odločbe). Zato je tudi <strong>za</strong>nje z uveljavitvijoZPre-1, ob prvi pridobitvi dodatnih delnic po uveljavitvi ZPre-1, nastopilaobveznost dati prevzemno ponudbo (drugi stavek drugega odstavka 75. člena vpove<strong>za</strong>vi s 1. točko prvega odstavka 75. člena Zpre-1).42. Pri tem pa 35,15-odstotnega deleža usklajeno delujočih oseb v delnicah ciljnedružbe z glasovalno pravico ni mogoče razumeti kot »posebnega prevzemnegapraga«, ki ga je Višje sodišče v Kopru v sodbi Cpg 91/2009 z dne 29. 5. 2009opredelilo kot prag, »ki je enak deležu glasovalnih pravic, ki jih ima v ciljni družbidruga oseba, to je tista oseba, ki dosega najvišji delež glasovalnih pravic«. Tretja21 To (kasnejšo odsvojitev delnic XXXX: dne 18. 11.2010, dne 22. 11. 2010, dne 24. 11. 2010, dne 25.11. 2010, dne 6. 12. 2010 <strong>in</strong> dne 9. 12. 2010, skupaj 174) je v okviru ugotovljenega dejanskega stanjaupoštevala že <strong>Agencija</strong> (glej Tabelo 3 na 13.-14. strani izpodbijane odločbe).13
do peta tožnica so se namreč sklicevala na ta (poseben) prevzemni prag. Gre <strong>za</strong>delež glasovalnih pravic, ki so ga usklajeno delujoče osebe dosegale na danuveljavitve ZPre-1 (11. 8. 2006). Z odsvojitvijo delnic pod ta prevzemni prag panaj bi prenehala obveznost dati prevzemno ponudbo. Vendar pa je stališčeVrhovnega sodišča o tem vprašanju drugačno: (a) saj je pravno varovan le pravnipoložaj usklajeno delujočih oseb ob uveljavitvi ZPre-1, do prve pridobitvedodatnih delnic, ki je imela <strong>za</strong> posledico nastanek obveznosti dati prevzemnoponudbo, ne pa njihov kasnejši (spremenjen) pravni položaj; ter (b) saj obupoštevanju drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 (v pove<strong>za</strong>vi z 2.točko prvega odstavka 63. člena ZPre-1 <strong>in</strong> drugim odstavkom 7. člena ZPre-1)obveznost dati prevzemno ponudbo prenehala šele, ko tožnica sama ali skupaj zdrugimi usklajeno delujočimi družbami delež glasovalnih pravic zniža pod splošni(25-odstotni) <strong>in</strong> ne kakšen drug prevzemni prag. Poleg tega LL d. d. <strong>in</strong> MM d. d. netvorita koncema po ZGD-1, 22 da bi bilo mogoče v konkretnem primeru uporabitidoločbo 2. točke drugega odstavka 22. člena Zpre-1.43. Prva tožnica se je sklicevala na to, da je bila prevzemno ponudbo dolžna dati leBB d. d., ki je na dan uveljavitve ZPre-1 razpolagala z delnicami ciljne družbe,vendar neutemeljeno, saj je treba dati prevzemno ponudbo, če prevzemnik sam aliskupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, na dan uveljavitve ZPre-1 presegaprevzemni prag (prvi odstavek 7. člena Zpre-1).44. Ker je predmet varovanja le pravni položaj usklajeno delujočih oseb ob uveljavitviZPre-1, do prve pridobitve dodatnih delnic, ki je imela <strong>za</strong> posledico nastanekobveznosti dati prevzemno ponudbo, ne pa njihov kasnejši pravni položaj, nipravno pomembno sklicevanje druge tožnice, da je vse (preko KK) pridobljenedelnice ciljne družbe odsvojila, <strong>in</strong> to »že pred prejemom poziva tožene stranke zdne 13. 12. 2010« (to je pred izdajo odločbe Agencije po 2. točki tretjega odstavka64. člena ZPre-1), kar je sicer v okviru ugotovljenega dejanskega stanja upoštevalaže <strong>Agencija</strong>. 23 Niti ni pravno pomembno sklicevanje tretje do pete tožnice: daBB d. d. na dan 13. 12. 2010 (to je na dan poziva tožene stranke) ni bila večimetnica delnic XXXX 24 ; daje bila količ<strong>in</strong>a kupljenih delnic <strong>za</strong>nemarljiva 25 <strong>in</strong> daniso bile izvrševane glasovalne pravice iz teh delnic. Besedilo drugega stavkadrugega odstavka 75. člena ZPre-1 »razen če prevzemnega praga iz 7. člena tega<strong>za</strong>kona ne dosegajo več« je namreč treba razumeti tako, da prevzemne ponudbe nitreba dati, če 25-odstotnega prevzemnega praga (iz drugega odstavka 7. člena22 Glej 30. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.23 Glej Tabelo 3 na 13.-14. strani izpodbijane odločbe.24 V konkretnem primeru je BB d.d. (pred izdajo izpodbijane odločbe) dne 18. 11. 2010, dne 22. 1.1.2010, dne 24. 11. 2010, dne 25. 11. 2010, dne 6. 12. 2010 <strong>in</strong> dne 9. 12. 2010 odsvojila skupno174 delnic XXXX.25 V konkretnem primeru je BB d. d. (po uveljavitvi ZPre-1) dne 22. 3. 2010, 24. 3. 2010 <strong>in</strong> 13. 4.2010 pridobila skupno 174 delnic XXXX, s čimer se je delež glasovalnih pravic oseb, ki delujejousklajeno, povečal (<strong>za</strong> 0,0024%). Dejansko stanje iz drugega stavka drugega odstavka 75. členaZPre-1 pa je bilo (po ugotovitvi Agencije v prvem odstavku 19. točke obrazložitve izpodbijaneodločbe) izpolnjeno 22. 3. 2010, ko je BB d. d. kupila 28 delnic XXXX.14
ZPre-1) osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 ob uveljavitvi ZPre-1 (ne pamorda kasneje, pred izdajo odločbe Agencije o prepovedi uresničevanjaglasovalnih pravic v ciljni družbi) ne dosegajo več. Zato ni pravno pomembnosklicevanje prve tožnice na neizvedene dokaze. Niti ni pravno pomembnosklicevanje druge tožnice na namen prevzemne <strong>za</strong>konodaje, ki je v varstvupreostalih [to je manjš<strong>in</strong>skih] delničarjev v ciljnih družbah.45. Druga tožnica seje v zvezi s tem sklicevala na Prevzemno direktivo, konkretno na10. točko njene preambule. 26 Na Prevzemno direktivo so se sklicevale tudi tretjado peta tožnica, konkretno na 10. točko njene preambule <strong>in</strong> na njen 17. člen. 27Prevzemna direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z ZPre-1, torej 11.8.2006. Pri tem je treba upoštevati, da so direktive <strong>za</strong> države članice <strong>za</strong>vezujočeglede cilja, ki ga je treba doseči; da pa vendar prepuščajo nacionalnim organomizbiro oblik <strong>in</strong> metod <strong>za</strong> doseganje tega cilja, <strong>za</strong> implementacijo direktiv. Zato jetreba nacionalno <strong>za</strong>konodajo, ki ureja prevzeme, oziroma tiste njene določbe, ki soposledica izvedbe Prevzemne direktive, razlagati v luči le-te ter generalno v smisluprava Evropske Unije. Razlaga Agencije pa takšni razlagi glede na nač<strong>in</strong>implementacije Prevzemne direktive (to je glede na varovanje pravnega položajausklajeno delujočih oseb ob uveljavitvi ZPre-1, do prve pridobitve dodatnihdelnic, ki ima <strong>za</strong> posledico nastanek obveznosti dati prevzemno ponudbo) nenasprotuje. 28Koncentracija LL, d. d. (skrajšana firma LL d.d.) v MM d. d., (skrajšanafirma MM d. d.)46. Po 2. točki tretjega odstavka 8. člena ZPre-1 velja neizpodbitna domneva, dausklajeno delujejo družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče družbe, pri čemer jepo 1. točki četrtega odstavka (v pove<strong>za</strong>vi s petim odstavkom) 8. člena ZPre-1odvisna družba po ZPre-1 tista družba, v kateri ima obvladujoča oseba več<strong>in</strong>oglasovalnih pravic.26 »Obveznost dati ponudbo vsem imetnikom <strong>vrednostnih</strong> <strong>papirjev</strong> se ne uporablja <strong>za</strong> tiste imetnike<strong>vrednostnih</strong> <strong>papirjev</strong>, ki imajo kontrolni delež <strong>vrednostnih</strong> <strong>papirjev</strong> na datum <strong>za</strong>četka veljavnost<strong>in</strong>acionalne <strong>za</strong>konodaje, ki prevzema to direktivo.«27 »Države članice določijo sankcije, ki naj se naložijo <strong>za</strong> kršitev nacionalnih ukrepov, sprejetih vskladu s to direktivo, <strong>in</strong> sprejmejo potrebne ukrepe, da <strong>za</strong>gotovijo njihovo izvajanje. Takšne sankcijemorajo biti uč<strong>in</strong>kovite, sorazmerne <strong>in</strong> odvračilne ................................... «28 Zakonodajalec je ocenil, da sankcija po ZPre, po kateri je prevzemnik, ki ni izpolnil obveznosti datiponudbe <strong>za</strong> odkup, izgubil glasovalne pravice v delu, ki je presegal prevzemni prag, ni bila <strong>za</strong>dostna.Zato je z ZPre-1 u<strong>za</strong>konil sankcijo, po kateri je prevzemnik (do izpolnitve obveznosti dati prevzemnoponudbo ali do odsvojitve delnic ciljne družbe tako, da prevzemnega praga [25-odstotkov] ne dosegaveč) izgubil vse glasovalne pravice. Ocenil je, da sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vsehdelnic nedvomno bistveno uč<strong>in</strong>kovitejša od delne izgube teh pravic, saj »ne<strong>za</strong>konitemu«prevzemniku nedvomno onemogoči uresničitev <strong>in</strong>teresa v zvezi s prevzemom, saj ciljne družbe nemore upravljati (glej obrazložitev k 63. členu predloga ZPre-1 (prva obravnava). Poročevalec DZ RSz dne 20. 4. 2006, EVA 2006-2111-0041).15
47. Razmerje odvisnosti se upošteva tudi po ZGD-1. Tako se po drugem odstavku529. člena ZGD-1 domneva, da je družba v več<strong>in</strong>ski lasti odvisna od družbe, kiima v njej več<strong>in</strong>ski delež; po drugem odstavku 530. člena ZGD-1 pa se domneva,daje odvisna družba z obvladujočo družbo koncern. 2948. Obstoj koncema je pomemben, ker po 2. točki drugega odstavka 22. člena ZPre-1»oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če jedelež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupajtvorijo koncem po <strong>za</strong>konu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji oddeleža te osebe«. Po trditvah prve tožnice naj bi namreč LL d. d. <strong>in</strong> MM d. d.imeli 38-odstotni delež delnic ciljne družbe, medtem ko naj bi usklajeno delujočedružbe imele le 35,15-odstotni delež njenih delnic.49. Vendar pa iz ugotovitev Agencije, katerim tožnice niso ugovarjale, izhaja, da LL d.d. <strong>in</strong> MM d. d. ne tvorita (dejanskega) koncema, saj MM d. d. (ob upoštevanjutretjega odstavka 528. člena ZGD-1) ni v več<strong>in</strong>ski lasti LL d.d. (LL d. d. jenamreč imetnica le 130.578 rednih imenskih kosovnih delnic z glasovalnopravico z oznako AAAA (delnic AAAA) oziroma 42,71-odstotnega deležaglasovalnih pravic v ciljni družbi). 30 Zato ni od nje odvisna družba. 3150. Druga tožnica je v zvezi s tem sicer ugovarjala, da je več<strong>in</strong>a glasovalnih pravicpogoj le <strong>za</strong> domnevo odvisnosti, 32 ne pa <strong>za</strong> samo odvisnost, čemur je mogočepritrditi, saj je dejstvo, da je med obvladujočo <strong>in</strong> odvisno družbo razmerjepodrejenosti odvisne družbe, mogoče dokazovati tudi s sklicevanjem na deležglasovalnih pravic drugih delničarjev MM d. d, potek skupšč<strong>in</strong> <strong>in</strong> izvajanjekontrole na skupšč<strong>in</strong>ah MM d. d., letna poročila LL d. d. <strong>in</strong> MM d. d., ki naj bika<strong>za</strong>la na skupno poslovno politiko, enotne strateške odločitve gledepovezovanja <strong>in</strong> dejstvo, da je B.C. v nadzornem svetu obeh družb. Vendar pa izugotovitev Agencije izhaja, da LL d. d. <strong>in</strong> MM d. d. ne tvorita (dejanskega)koncema, 33 medtem ko iz vseb<strong>in</strong>e Pogodbe o skupni prodaji delnic ciljne družbe(v nadaljevanju Pogodbe) ne izhaja, da bi šlo <strong>za</strong> pogodbo o obvladovanju (izdruge al<strong>in</strong>eje prvega odstavka 530. člena ZGD-1). Poleg tega se po 2. točkidrugega odstavka 22. člena ZPre-1 upošteva le delež glasovalnih pravic29 Gre <strong>za</strong> izpodbojni <strong>za</strong>konski domnevi.30 Tretja do peta tožnica na 17. strani tožbe nasprotno celo priznavajo, da »ima LL le nekaj deset<strong>in</strong>odstotka manj glasovalnih pravic na skupšč<strong>in</strong>i MM kot 50% vseh glasov«.31 Glej 21. <strong>in</strong> 22. stran izpodbijane odločbe.32 Po drugem odstavku 529. člena ZGD-1 se domneva, da je družba v več<strong>in</strong>ski lasti odvisna od družbe,ki ima v njej več<strong>in</strong>ski delež (gre <strong>za</strong> izpodbojno domnevo). Po prvem odstavku 528. člena ZGD-1 pase šteje (se domneva), da je družba v več<strong>in</strong>ski lasti, če več<strong>in</strong>a deležev pravno samostojne družbepripada drugi družbi ali če drugi družbi pripada več<strong>in</strong>a glasovalnih pravic (gre <strong>za</strong> izpodbojnodomnevo).33 Glej 30. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.16
koncernsko pove<strong>za</strong>nih delničarjev, ne pa delež glasovalnih pravic usklajenodelujočih oseb, s tem, da pri Pogodbi ne gre <strong>za</strong> pogodbo, katere cilj bi bilo skupnoupravljanje s ciljno družbo, temveč <strong>za</strong> pogodbo, katere cilj je bila le skupnaprodaja delnic ciljne družbe. 3451. Zato ni pravno upoštevno sklicevanje druge tožnice na to, da naj bi bil deležglasovalnih pravic drugih delničarjev, ki skupaj tvorijo koncem po <strong>za</strong>konu, kiureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji (50,1-odstotka) od deležaglasovalnih pravic usklajeno delujočih družb, <strong>za</strong>radi česar naj slednje ne bile(skladno z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZPre-1) <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>ne dati prevzemneponudbe.Sklepno52. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste tožbene navedbe, ki so bile ponjegovi pravni presoji bistvene <strong>za</strong> odločitev 35 , oziroma na tiste, ki niso bile očitnoneutemeljene ali nerelevantne 36 . Če na katere od njih ni odgovorilo izrecno, pa jeodgovor razviden iz konteksta celotne obrazložitve.Odločitev o tožbi53. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen <strong>in</strong> ker je odločba na<strong>za</strong>konu utemeljena, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 506. členaZTFI v pove<strong>za</strong>vi s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbe kot neutemeljene<strong>za</strong>vrnilo (<strong>sodba</strong> iz V. točke izreka te odločbe).Odločitev o <strong>za</strong>htevi <strong>za</strong> izdajo <strong>za</strong>časne odredbe54. Ker je Vrhovno sodišče že odločilo o <strong>za</strong>konitosti izpodbijane odločbe, tretjatožnica nima več pravnega <strong>in</strong>teresa <strong>za</strong> izdajo <strong>za</strong>časne odredbe. Zato je Vrhovnosodišče njeno <strong>za</strong>htevo <strong>za</strong>vrglo (<strong>sklep</strong> iz VI. točke izreka te odločbe).Odločitev o stroških55. Ker tožnice s tožbami niso uspele, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1same trpijo svoje stroške postopka sodnega varstva (<strong>sklep</strong> iz VII. točke izreka teodločbe).56. Ker tretja tožnica z <strong>za</strong>htevo ni uspela, sama trpi svoje stroške postopka z <strong>za</strong>htevo(<strong>sklep</strong> iz VIII. točke izreka te odločbe).34 Glej 31. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.35 Glej <strong>sklep</strong> US Up-429/01 -5 z dne 24. 6.2003 (2. točko njegove obrazložitve).36 Glej odločbo US Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 (11. točko njene obrazložitve).17
PRAVNI POUK:Proti sodbi <strong>in</strong> <strong>sklep</strong>u ni pritožbe (514. člen ZTFI).Ljubljana, 28. maj 2012Predsednik senata:Franc Testen,l.r.Ta prepis je soglasen zizvirnikom.Podpis pristojnegadelavca sodišča:18