aleš bratož, revoz, dd - GZDBK

GOSPODARSKA ZBORNICA DOLENJSKE IN BELE KRAJINENOVI TRG 11, 8000 NOVO MESTODECEMBER200906POŠTNINA PLAČANAPRI POŠTI 8101NOVO MESTOČASOPIS GOSPODARSKE ZBORNICEDOLENJSKE IN BELE KRAJINEWWW.GZDBK.SIINTERVJUALEŠ BRATOŽ,REVOZ, D. D.V SREDIŠCUINTERNO KOMUNICIRANJESEKCIJEVREDNOTE ZA PRIHODNOSTPREMALO PREBOJNIHINOVACIJ

NAPOVEDNIKNAPOVEDNIK DOGODKOV ZIMA 2009/2010DEC. DOGODEK IZVAJALEC TRAJANJE KOTIZACIJA KOTIZACIJAŠTEVILO UR ZA ÈLANE GZDBK ZA DRUGE11. BONITETE, DARILA IN DONACIJE Jana Galič 4 95 € 120 €V LUÈI DAVÈNE ZAKONODAJE16. HACCP - OD VIL DO VILIC - NOVOSTI Janja Bajt Smrekar 3 Brezplaèno. 50 €JAN. DOGODEK IZVAJALEC TRAJANJE KOTIZACIJA KOTIZACIJAŠTEVILO UR ZA ÈLANE GZDBK ZA DRUGE12. JUTRANJI ZAJTRK SRS Sekcija računovodskih servisov 2 Brezplaèno. /14. INDUSTRIJSKA KOMUNIKACIJA (PROFIBUS, ASI) SMC industrijska avtomatika, d. o. o. 5 Brezplaèno. 50 €14. MIKROFON JE VAŠ, KAJ PA ZDAJ? Vida Petrovčič, RTV Slovenija 5,5 95 € 155 €(KAKO SE PRIPRAVITI NA INTERVJU Z MEDIJI)18. NOVOSTI NA PODROÈJU DAVÈNE ZAKONODAJE DURS 2 Brezplaèno. 50 €20. BREZ DENARJA DO DENARJA Milan Terpin in Katja Klobučar 3,5 Brezplaèno. 130 €iz podjetja Taktika plus, d. o. o.21. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI Miha Šercer 3,5 95 € 150 €26. FINANÈNI INSTRUMENTI ZA PODPORO INTERNACIONALIZACIJI SID banka, d. d., Ljubljana 3,5 Brezplaèno. 50 €28. VAKUUM SMC industrijska avtomatika, d. o. o. 5 Brezplaèno. 50 €28. UPRAVLJANJE IN PRENOS ZNANJA V PODJETJU Suzana Štular 3,5 95 € 150 €29. PRIPRAVA POSLOVNEGA POTOVANJA V TUJINO Barbara Suša 3,5 70 € 125 €FEB. DOGODEK IZVAJALEC TRAJANJE KOTIZACIJA KOTIZACIJAŠTEVILO UR ZA ÈLANE GZDBK ZA DRUGE2. KAKO PRAVILNO RAVNATI Andrej Tomšič, 3,5 95 € 150 €Z OBÈUTLJIVIMI OSEBNIMI PODATKI?namestnik informacijske pooblaščenke3. 2. POSVET SEKCIJE RAÈUNOVODSKIH SERVISOV Sekcija računovodskih servisov 5 Brezplaèno. 50 €4. DESET TOÈK DOBRE PRODAJE Vida Petrovčič, RTV Slovenija 5,5 95 € 155 €5. BILANCA ZA DIREKTORJE IN KOMERCIALISTE Jana Galič 4 95 € 150 €9. DAVÈNI OBRAÈUN IN LETNO POROÈILO 2009 Maja Bohorič, ZRS 4 95 € 150 €10. KAKO ZLESTI KUPCU POD KOŽO Milan Terpin in Katja Klobučar 5,5 75 € 130 €iz podjetja Taktika plus, d. o. o.11. ELEKTRIÈNI POGON (SERVO, KORAÈNI) SMC industrijska avtomatika, d. o. o. 5 Brezplaèno. 50 €11. ODGOVORNOST VODILNIH IN VODSTVENIH DELAVCEV ZA MDVI Novo mestoVARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU (Borut Brezovar, Milivoj Dolščak in praksa iz Urse) 5 108 € 135 €TER VARNOST PRED POŽAROM13. GOVORICA TELESA Barbara Suša 5,5 85 € 135 €(KAKO PREPOZNATI RESNICO ALI LAŽ?)16. JAVNA NAROÈILA Podatek bo na voljo naknadno na spletu. 3,5 95 € 150 €MAR. DOGODEK IZVAJALEC TRAJANJE KOTIZACIJA KOTIZACIJAŠTEVILO UR ZA ÈLANE GZDBK ZA DRUGE4. PRIHRANEK ENERGIJE (ENERGY SAVING) SMC industrijska avtomatika, d. o. o. 5 Brezplaèno. 50 €10. ORGANIZACIJSKA ENERGIJA IN KONKRETNO UKREPANJE Milan Terpin in Katja Klobučar 3,5 Brezplaèno. 130 €iz podjetja Taktika plus, d. o. o.11. DAVÈNI INŠPEKTOR Jana Galič 4 95 € 150 €16. S CILJNIM VODENJEM DO VEÈJE POSLOVNE USPEŠNOSTI Suzana Štular 3,5 95 € 150 €18. in 19. JAVNI NASTOP – ŠE POSEBEJ PRED KAMERO Vida Petrovčič, RTV Slovenija 15 195 € 255 €25. 3. POSVET DOLENJSKIH IN Sekcija za informatiko 5 Brezplaèno. 50 €BELOKRANJSKIH INFORMATIKOV26. POGAJANJA Z IGRO VLOG PRODAJALEC – KUPEC Barbara Suša 7 105 € 155 €Ugodna ponudbaza pravne osebe!Finančna skupina ProbankaPoslovna enota Novo mestoNovi trg 9, 8000 Novo mestoT: 07/394 24 50E: poslovalnica.nm@probanka.siwww.probanka.si2 USPEHDECEMBER09

PRI POŠTI 8101NOVO MESTOGOSPODARSKA ZBORNICA DOLENJSKE IN BELE KRAJINENOVI TRG 11, 8000 NOVO MESTODECEMBER200906POŠTNINA PLAČANAKOMUNICIRANJEUVODNIKČASOPIS GOSPODARSKE ZBORNICEDOLENJSKE IN BELE KRAJINEWWW.GZDBK.SIINTERVJUALEŠ BRATOŽ,REVOZ, D. D.V SREDIŠCUDECEMBER09INTERNO KOMUNICIRANJESEKCIJEVREDNOTE ZA PRIHODNOSTPREMALO PREBOJNIHINOVACIJNAPOVEDNIK 2UVODNIK 3POGLED 4MNENJA 5V SREDIŠČUINTERNO KOMUNICIRANJE 6-7SEKCIJEVREDNOTE ZA PRIHODNOST 8-9INTERVJUALEŠ BRATOŽ, REVOZ, D. D. 10-12UPRAVNI ODBOR13. IN 14. SEJA 13OBVEZNO BRANJEELEKTROENERGETSKAOSKRBA 14-15SEKCIJE12. DAN KAKOVOSTI ININOVATIVNOSTI 16-17IZDAJATELJ:Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajineNovi trg 11, 8000 Novo mestoinfo@gzdbk.si, www.gzdbk.siODGOVORNI UREDNIK:Franci Bratkovič (franci.bratkovic@gzdbk.si)UREDNIŠKI ODBOR:Nataša Derganc Štajdohar, Boris Bukovec, Peter Geršič,Stane Gorenc, Slobodan Jovič, Tomaž KordišLEKTORIRANJE:Nina ŠtampoharOglasi niso lektorirani. Uredniški odbor se je odločil, da obimenu in priimku opušča akademske naslove.OBLIKOVANJE IN PRODUKCIJA:Solos, d. o. o.TISK:Tiskarna Novo mestoFOTOGRAFIJA:Arhiv GZDBK, Revoz, Boštjan Pucelj, Borut PeterlinNAKLADA:1500 izvodov. Glasilo prejemajo člani Gospodarske zborniceDolenjske in Bele krajine in je brezplačno.Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša alislogovno predela članke.ISSN 1855-5020MISLIMO, DA VSE VEMO, A VEDNO ZNOVADOKAZUJEMO, DA VEMO ZELO MALO.DRUGAČE SI NE ZNAM RAZLAGATI, DA SOŠE VEDNO PODJETJA, KI KOMUNICIRANJUPOSVEČAJO PREMALO POZORNOSTI.V TOKRATNI ŠTEVILKI USPEHA JEOSREDNJA TEMA POSVEČENA POMENUDOBRE IN UČINKOVITE NOTRANJEKOMUNIKACIJE.Spomnim se svoje prve zaposlitve in težavnih razmer, v katerih smo poslovali, dokler nasni doletel stečaj. Spomnim se obdobja osamosvajanja Slovenije in prvih vojaških operacij.Na videz zelo različna dogodka imata veliko skupnih točk, ki so še vedno zelo aktualne.Prvič. Za oba dogodka lahko trdim, da sta bila krizna. Posledica prvega je bila izgubaslužbe, posledica drugega zavedanje o ranljivosti, minljivosti in bliskovitosti sprememb.Oba dogodka sta pomenila konec nekega obdobja in začetek drugega. Po tistem nič večni bilo tako kot prej. Iz obeh sem se veliko naučil in razumel sem jih kot priložnost zaspremembe.Drugič. V obeh primerih sem zelo pogrešal prave informacije. Saj ne, da jih nisem imel, lepremalo jih je bilo. Želel sem si jih slišati več. Želel sem jih slišati iz ust najodgovornejših.Da bi zmanjšal prostor napačnim informacijam. Tistim, ki ustvarjajo napačen vtis inso vzrok napačnim zaključkom. Želel sem dobiti priložnost postaviti vprašanje. Želelsem svojo energijo produktivno izkoristiti. In zato sem potreboval prave informacije.Verjamem, da nisem bil edini.Značilnost uspešnih podjetij je, da notranjemu komuniciranju posvečajo velikopozornosti. S tem se ustvarja medsebojno zaupanje med zaposlenimi in vodstvom,zaupanje med različnimi organizacijskimi oddelki. Izboljša se odpornost podjetjana nepričakovane spremembe pogojev poslovanja in še bi lahko našteval. Zakomuniciranje lahko uporabljamo različna orodja: intranet, e-sporočila, pisma, obvestila,a najučinkovitejši način je osebni stik vodstva z zaposlenimi. Iz razgovorov se izvemarsikatera resnica in pridobijo številne ideje, predvsem pa je pogovor priložnost zaodpravo dvomov.Za učinkovitost notranjega komuniciranja ni pomembna velikost podjetja. Vsa podjetjakomunicirajo. Pomembno je ustvariti dobro okolje v kolektivu, takšno, ki omogočasproščenost in daje prostor ustvarjalni energiji. Zavedati se moramo pomena dialoga, da sez dialogom lahko razrešijo tudi najtežja vprašanja.Živimo v informacijski družbi. Na razpolago imamo številne informacije, a več kot jihimamo, pomembnejši postaja način prejemanja, in zelo pomembno je, kdo nam jih poda.To je priložnost za graditev medsebojnega zaupanja.Če menite, da še niste naredili vsega, kar bi lahko, je zaključek leta primerna priložnostza pregled opravljenega in za spremembo dosedanjih navad. Najboljši so tisti, ki nenehnoiščejo načine, kako se še izboljšati.FRANCI BRATKOVIČUSPEHDECEMBER09 3

POGLEDLIDIJA JEŽKOMUNIKACIJAUSTVARJA ODNOSEPOGOVOR Z NADO V. ULÈAR“ODLIČNI KOMUNIKATORJI SE NE RODIJO, AMPAK SENAREDIJO,« PRAVI DIREKTORICA PODJETJA STRATOS PRONADA V. ULÈAR, KI ŽE DVAJSETO LETO DELUJE NA PODROČJUPOSLOVNEGA IZOBRAŽEVANJA.»Samo pet odstotkov ljudi se rodi spozitivno naravnanostjo, z visoko čustvenointeligenco in s socialno občutljivostjo.Ostali se morajo teh veščin priučiti,« šedodaja. Dober komunikator ni le doberretorik, kar ljudje pogosto enačijo,ampak še mnogo več. »Ključna veščinav komunikaciji je poslušanje; končnonam je tudi narava dala dvoje ušes in enausta. Poslušamo pa zato, da bi razumelisogovornika, ne da bi mu odgovarjalioz. ga prekinjali, preden stavek pove dokonca. Skakanje v besedo izraža agresivnooz. selektivno poslušanje, posledičnoje to izraz nespoštovanja sogovornikain zelo pomanjkljivo obvladovanjetako pomembnega področja, kot jekomuniciranje. To zajema tudi strpnostin spoštovanje sogovornika,« opozarjaNada V. Ulčar. Poslušati in slišati ni isto inmnogo konfliktov se razvija prav zaradiagresivnosti in selektivnega poslušanja.Tak odnos povzroči na drugi strani slabobčutek in ruši samozavest in kredibilnost,posledično to pelje v vse slabše odnose.Tudi za komuniciranje velja star ljudskirek: Kar daš, to dobiš. »Lahko bi rekla,da je naš nacionalni problem v tem,da od drugih pričakujemo pozitivno,konstruktivno komunikacijo, mi pa se za tone potrudimo dosti.«Komunikacija je področje, ki je za uspehkolektiva oz. podjetja in za zadovoljstvovsakega posameznika tako v poslovnih kotosebnih povezavah bistvenega pomena.Z dobro komunikacijo izboljšujemoodnose, povečujemo motivacijo in s tem4 USPEHDECEMBER09učinkovitost. Komunikacija ima izjemnesinergijske učinke, zato je treba temveščinam nameniti vso pozornost. Tako kotse spreminja življenje, se s spremembamiv družbi spreminjajo tudi komunikacijskistandardi. In tem spremembam sledijotudi komunikacijske tehnike. Če jeveljalo pred desetletji, da je predstavitvipodjetja treba nameniti nekaj ur, je danesslika povsem drugačna – predstavitevmora biti kratka in jedrnata; ne gre leza organizacijske, ampak predvsem zavsebinske in sporočilne poudarke: »Naprvem mestu je pozitivna naravnanost, kije ključ do sočloveka in dobrih rezultatov.Sicer pa človek komunicira s celim telesom;besede zavzamejo le 7 odstotkov sporočila,vse ostalo – način, kako kaj povemo,barva glasu, mimika obraza, pogled,dinamika, gibanje rok … – pa 93 % celotnekomunikacije. Govorica telesa je torejmnogo močnejša od besed. Nada V. Ulčarpri tem opozarja, da lahko govorica telesa»izda« neiskrenost besed, zato morajo bitimisli oz. prepričanje usklajeni z izrečenimibesedami.Patos, etos in logos sestavljajo steberretorike. Logos pomeni poznavanjepodročij, o katerih govorimo – znanje. To nipogoj za kakovostno komunikacijo, ampakje šele »dovoljenje«, da o določeni vsebinisploh lahko govorimo; gre torej za higieno.Etos je kredibilnost, patos pa navdušuje.Mnenje, da je dobro skriti čustva, ne drži,saj prav na osnovi čustvene odprtostilahko pričakujemo ustrezno povratnoinformacijo sogovornika. V komunikaciji jetreba vedno upoštevati interakcijo razumain čustev. »V povprečju nosi vsak človek vsebi 20 odstotkov negativnih lastnosti in80 pozitivnih; pri tem pa se le 10 % ljuditega zaveda, 90 % pa ne – ti iščejo izgovore,opravičila ali razloge za svoje probleme vdrugih. Okrepijo se pač tiste vsebine, ki jihnegujemo …« poudarja naša sogovornica.Kako torej komunicirati? V kakšnemobsegu, na kakšen način? Tega znanjaprimanjkuje ljudem, ki pogosto javnonastopajo. Nada V. Ulčar zato opozarja:»Eno najpomembnejših pravil je, da nikoline napadamo argumentov sogovornika sprotiargumentom, ker s tem sprožimo pingpong vzorec. Tudi izgovor, da nekdo nimadlake na jeziku, še ne opravičuje njegovenespoštljivosti ali podcenjevanja. Če jekomunikacija vrednota, ji bomo zavestnonamenili več pozornosti in se je naučili, stem pa bomo več pozornosti in spoštovanjanamenili tudi sogovornikom.«Za to obstajajo treningi, vaje, izobraževanje.Učenje tehnik komuniciranja ima večfaz in zahteva vaje ter trdo delo. »Dakomunikacija postane spontana, jepotrebna dolga kilometrina. Toda koosvojimo ta znanja in veščine ter jihponotranjimo, s čimer spremenimo tudidoločene navade, dosegamo skozi pravilnokomunikacijo odlične rezultate tako naosebni kot poslovni ravni,« poudarja NadaV. Ulčar.

MNENJANEKOČ SMO GOVORILI O INTERNEM INFORMIRANJU, KI JE BILO RAZUMLJENO ALI KOT ORODJEALI KOT OROŽJE; VEDNO PA JE POTEKALO LE V ENI SMERI. KOMUNIKACIJA JE DVOSMERNAIN JE OSNOVA ZA VZPOSTAVITEV IN NEGOVANJE KOREKTNIH IN USTVARJALNIH ODNOSOV.V TOKRATNIH MNENJIH SMO SE POGOVARJALI PRAV O TEM – O KOMUNIKACIJI ZNOTRAJPODJETJA Z ZAPOSLENIMI.SUZANA SIMIÈ,ACER, D. O. O.Zavedam se, da so dobri odnosimed vodstvom in zaposlenimiv podjetju v kriznih časih šebolj pomembni kot sicer. Obojidoživljajo pritiske in strahove,ki niso nujno enaki. Včasih selahko izkažejo tudi kot prevelikiin neupravičeni, zato lahkole stalna komunikacija sprotirazrešuje probleme in vnovičpreverja vlogo in prispevekvsakega posameznika vpodjetju.Pri komuniciranju v našempodjetju največ dajemo naosebni stik in na spodbujanjezaposlenih k sodelovanju spredlogi za možne izboljšavepri delu. Vse to poteka sprotiob delu, večkrat pa tudi naneformalnih druženjih: obobiskih kulturnih in športnihprireditev, praznovanjihosebnih praznikov, strokovnihekskurzijah in izletih ter zborihdelavcev. Nenazadnje z rednimiletnimi razgovori ugotavljamomnenja in stališča zaposlenih.Tako pridobimo izhodiščaza izboljšanje tistih delovnihpodročij, na katerih še obstajajoneizkoriščene zmogljivosti zadoseganje še boljših rezultatov.Opažam, da zaposleni, ki seidentificirajo z vrednotamiin s cilji podjetja, lahkonajbolje prispevajo k uspešnimrezultatom podjetja in stem tudi k zagotavljanju oz.ohranjanju lastnega delovnegamesta.MARKO HREN,DANA, D. D.Moja splošna ocena je, dasmo slovenski menedžerjinamenjali veliko pozornostikomuniciranju z eksternojavnostjo, malo ali celo premalopa z interno. Tako kažejonedavni dogodki, še zlasti vnekaterih velikih sistemih. Vpodjetjih z velikim številomzaposlenih, v katerih so titudi lokacijsko oddaljeni,mora biti sistem internegakomuniciranja zelo dobroizdelan, sicer gredo informacijesvojo pot in rado se zgodi, dapostanejo dezinformacije. Česistem internega komuniciranjani dobro zastavljen in če temupodročju ni namenjene dovoljskrbi, obstaja bojazen, da bodoše zlasti do zadnjih v verigiprišle izkrivljene informacije.V manjšem podjetju, kot jeDana, je glede tega laže.Informiranje poteka preksindikata, prek sveta delavcev,enkrat na mesec pa po službah,v katerih dobijo zaposleniinformacije tudi s sestankovkolegija. Poleg tega dvakrat naleto seznanimo vse zaposlenez rezultati poslovanja inz ostalimi pomembnimivprašanji.Sem pristaš sprotnega inrednega pretoka informacij.Četudi je treba sporočitineprijetno informacijo,je to bolje narediti takoj.Z odlašanjem ali celo sprikrivanjem se nič ne reši; prejobratno.BOJAN LUKŠIÈ,SUN ROLLERADRIATICA, D. O. O.V našem podjetjunamenjamo veliko pozornostikomuniciranju z zaposlenimi.To zajema informiranje in tudiiskanje mnenj, pobud itd. Čeželimo preseči pričakovanjakupcev, mora biti vsakposameznik seznanjen s ciljipodjetja, saj le tako lahkodosežemo popoln angažma inpoistovetenje zaposlenih s temicilji.Osrednja teža internegakomuniciranja je naodgovornih za posameznedelovne skupine – tu je pretokinformacij najmočnejši.Menim, da so najpomembnejšiosebni stiki, pogovori. Imamotudi svoj časopis, skozi kateregasporočamo novosti, dogajanja,in je zato pomembeninformativni in povezovalnimedij. V internem časopisuimamo samostojno rubriko zaizražanje mnenj oz. prispevkovzaposlenih, ki so zelo zaželeni.Naš moto je poštenost inodkritost. Zaupanje je prvipogoj za dobro počutje indobro delo; komunikacijaz zaposlenimi in tekočeseznanjanje z gibanji v podjetjuin na trgu je zelo močan zidakv gradnji zaupanja.Danes ima naše podjetje 80zaposlenih. Zrasli smo izmajhnega kolektiva, in zatonam ni bilo težko vzpostavitipristne odnose, ki smo jihnegovali skozi našo rast.RENATA BELE,REVOZ, D. D.Interno komuniciranje, karje vsebina dela naše službe,je prepogosto razumljenopredvsem kot obveščanjezaposlenih; vendar jekomunikacija veliko več.Obveščanje je enosmerna pot,komunikacija pa je interakcija,sodelovanje. V Revozu smovzpostavili sistem pretokainformacij med vodstvom,našo službo in zaposlenimi.Ta sistem se je potrdil kotpravi tudi v občutljivejšihsituacijah, tako kot na primerlansko leto ob prerazporejanjudelovnega časa. Komunikacijaje potekala transparentno,vodstvo je jasno predstavilopoložaj in predvidene ukrepe,tako da so zaposleni razumeliizjemno situacijo in sprejelinačin reševanja. Tako kotje pomembna vsebina, jepomemben tudi način,kako to povemo in komuto sporočamo. Pri prenosuinformacij je nujno upoštevatispecifičnosti posameznihskupin in prisluhniti njihovimvprašanjem in pomislekom.Zato pogosto sodelujemona animacijskih sestankih,ki potekajo po skupinah vproizvodnji. Da bi še boljpoživili interno komuniciranje,imamo možnost anonimnegaposredovanja vprašanj; pritem pa računamo na kulturnoin konstruktivno sodelovanje.Interno komuniciranje jevsekakor področje, ki ga jenujno podpreti in nenehnorazvijati.USPEHDECEMBER09 5

V SREDIŠCUJANA LUTOVAC LAH*INTERNO KOMUNICIRANJEJE V ÈASU SPREMEMB ŠEPOMEMBNEJŠEČE INTERNO KOMUNICIRANJE (IK) VPLIVA NA POSLOVNE REZULTATE, KOT DOKAZUJE VEDNO VEČRAZISKAV, POTEM SE POSTAVLJA VPRAŠANJE, ZAKAJ NEKATERI VODILNI PRAV TEMU PODROČJUNAMENJAJO (PRE)MALO POZORNOSTI. TUDI V ZDA, PO KATERI SE POGOSTO RADI ZGLEDUJEMO, VČASU SPREMEMB ZA IK NAMENJAJO LE 10 ODSTOTKOV SREDSTEV OD CELOTNEGA PRORAČUNA ZAODNOSE Z JAVNOSTMI.IK je v času sprememb ali kriz še tolikopomembneje. Takrat zaposleni ne samo, daželijo informacije – želijo jih več in hitreje.Potreba po medosebnem komuniciranjuz neposredno nadrejenim in vodstvompodjetja pa se v tem času tudi občutnookrepi. Pri zaposlenih se v ospredje vrivajovprašanja iz vsebine »jaz«. Torej, kaj se bozgodilo z mano v času sprememb, kakobodo te vplivale name? In naloga vodstvaje, da v tem času odgovori na ta vprašanja,če želi, da bi zaposleni ohranili, okrepiliraven produktivnosti. To namreč ni mogoče,če se, namesto da bi se ukvarjali z delom,ukvarjajo z različnimi (namišljenimi)odgovori na svoja vprašanja.ZAKONSKOUREJENO IK?Nekateri strokovnjaki za internokomuniciranje so si enotni, da je vzrokv nekomuniciranju v tem, ker IK nizakonsko urejeno. Vendar kljub temu – alimenedžerji še niso spoznali, da so uspešnedružbe tiste, ki zaposlenim ponudijo več,kot to zahteva zakon? Pri Googlu, ki je poizboru revije Fortune letos izbran za Zlatonit oziroma najboljšega zaposlovalca,presegajo zakonska določila. Zaposlenimzagotavljajo telovadnice, pralnice, masažnesalone, frizerje, zdravnike … Pa ne zato,ker so »korporacija užitkov«, ampak kervedo, da na račun teh ugodnosti zaposleniveč časa in energije posvetijo svojemu delu,s tem pa se veča pripadnost delodajalcu.Torej, zato da bi zaposleni naredili več.Ker se zavedajo, da odnos do zaposlenih,6 USPEHDECEMBER09komuniciranje pa je osnova odnosa, vplivana uspešnost poslovanja.IK VPLIVA NA POSLOVNEREZULTATEDejan Verčič, partner Pristopa in profesorna Fakulteti za družbene vede: »Raziskavev svetu in pri nas kažejo, da dobro internokomuniciranje pozitivno vpliva na višjostorilnost, nižjo odsotnost z dela oziromaabsentizem, višjo kakovost izdelkov instoritev, višjo stopnjo inovativnosti, manjstavk in nižje stroške poslovanja.«Ena od študij dokazuje, da ima 65odstotkov organizacij, ki so v času spremembuspešno komunicirale, tudi uspešnefinančne rezultate, da se jih 70 odstotkovlahko pohvali z dobro produktivnostjo, 60odstotkov pa jih dosega enako vrednostdelnice ali leto kasneje na borzi kotira višekot primerljive družbe.MENEDŽERJI BI NAPOPRAVNEM IZPITUIZBOLJŠALI IKKo so 2143 organizacij z vsega sveta vprašali,kaj je pomembno pri implementaciji noveposlovne strategije, jih je kar 91 odstotkovodgovorilo, da je to komunikacijamed vodstvom in zaposlenimi. Da jekomuniciranje pomembno, dokazujetudi to, da so vodilni na vprašanje, kaj bispremenili, če bi šli vnovič skozi processprememb, odgovorili, da bi izboljšalikomuniciranje z zaposlenimi.SPREMEMBE IK ZARADIKRIZEMednarodne raziskave kažejo, da 70odstotkov organizacij spreminja načinekomuniciranja z zaposlenimi v časukrize. 45 odstotkov organizacij v temčasu znižuje stroške predvsem za internetiskane medije, kot so revije, časopisi,bilteni, in interne konference, medtemko jih 80 odstotkov odgovarja, dapovečujejo medosebno komuniciranje zzaposlenimi, 60 odstotkov jih povečujevložena sredstva v intranet in s tem tudi vzaposlovanje sodelavcev na tem področju.Vse več uspešnih korporacij objavlja tudivečjezične intranete. Tako recimo v BASF-us ciljem povečevanja personifikacije in tudirazumevanja sporočil najpomembnejševsebinske sklope na intranetu objavljajov kar 13 različnih jezikih. V velikihmednarodnih podjetjih so vse boljpriljubljeni tudi interni blogi predsednikovuprav, njihovo uspešnost pri vključevanjusodelavcev pa merijo s številomkomentarjev na število zaposlenih.Pri komuniciranju namreč ni pomembnole to, da smo sporočilo poslali, ampak jetreba preveriti, ali so naslovniki sporočiloprejeli, ga razumeli in tudi kakšno stališčeso oblikovali o njem, kakšna in kolikšnavključenost zaposlenih je dosežena.Znano je, da z obveščanjem vplivamo narazumevanje situacije, z razpravljanjem nasprejemanje problemov, z vključevanjemna pridobivanje moči.

V SREDIŠCUNEKOMUNICIRANJE TUDI(S)POROÈAIn če vodilni še niso prepričani opomembnosti IK, naj povemo, da tudinekomunikacija pošilja sporočila. Razlikaje v tem, da nad njo nimajo nadzorain vpliva na oblikovanje izmišljenihscenarijev; »nikoli ne govorijo z nami«postane »ni jim mar za nas«; »ne razumejonas« se spremeni v »mislijo, da smoneumni«, »ne zaupam jim« se spreobrne v»ne bom sodeloval«.Ko zaposleni niso dovolj informirani, selahko razvijajo govorice, ki, kot pravi MarkTwain, svet zaokrožijo dvakrat hitreje,medtem ko je resnica še vedno le v čevlju.Zato učinkovito IK potrebuje skrbnopripravljena okvir in načrt, mora biti jasnoin celovito s poudarkom na medosebnemkomuniciranju.*Jana Lutovac Lah je magistrirala s področjainternega komuniciranja v času prevzemov, jepredsednica sekcije internih komunikatorjevv okviru Slovenskega društva za odnosez javnostmi, kot vodja službe za odnose zjavnostmi pa je zaposlena v družbi Trimo.PRIPOROÈILO UO GZDBKUpravni odbor priporoča vodstvompodjetij, da komunikaciji z zaposleniminamenijo dovolj pozornosti, saj jeto eden pomembnejših dejavnikovuspešnega poslovanja.Najučinkovitejši način komuniciranjaje neposreden razgovor med vodstvomin zaposlenimi. Zaželeno je, da sosrečanja redna in da komunikacijapoteka dvosmerno. Odkrit pogovorlahko v marsičem olajša medsebojnorazumevanje. Marsikdaj lahko stovrstnimi srečanji pridemo do novih,boljših rešitev.PETER GERŠIČ*INTERNO KOMUNICIRANJE INUPORABA IT ORODIJKOMUNIKOLOŠKI POGLED NA ORGANIZACIJE PRAVI, DA VSAKA ORGANIZACIJA TEMELJI NAKOMUNIKACIJSKIH DEJAVNOSTIH, SKOZI KATERE JE DEFINIRAN NJEN OBSTOJ. RESNIČNO,ČE BI V KATERI KOLI ORGANIZACIJI PRESEKALI KOMUNIKACIJSKE TOKOVE, BI TA NEHALAOBSTAJATI. V ORGANIZACIJI, KOT V VSAKEM DRUGEM KOMUNIKACIJSKEM SISTEMU, NI MOGOČENE KOMUNICIRATI. ZA ZAPOSLENE JE TUDI ODSOTNOST INFORMACIJ VODSTVA ALI SODELAVCEVNEKA VRSTA KOMUNIKACIJE, O KATERI SI USTVARIJO SVOJE MNENJE – »NE ZANIMAJO JIH NAŠAVKLJUČENOST, NAŠE MNENJE, NAŠA OBVEŠČENOST ...«.Pogosto vprašanje je, kako lahko sodobnaIT orodja pripomorejo h komuniciranjumed zaposlenimi ali vodstvom podjetja inzaposlenimi. Z vidika vodstva podjetja jetoliko bolj pomembno, da razume svojokomunikacijsko vlogo v podjetju in jogradi tudi z IT orodji takrat, ko situacija(še) ni kritična. V primeru krize bonamreč vpeljava novih načinov internegakomuniciranja tipično prepozna alipa bo naletela na odpor zaposlenih, kibodo tovrstno početje hitro zaznali kotmanipulacijo.Sodobna IT orodja imajo v organizacijskemkomuniciranju pomembno mesto, šeposebej v primerih, ko so zaposlenigeografsko ali časovno med sebojločeni. Različne oblike elektronskihkomunikacij – elektronska pošta, takojšnjesporočanje, telekonference ali intranetsistem – lahko presežejo medsebojnooddaljenost zaposlenih in jih vsaj na tejravni znova medsebojno povežejo. To jepomembno tako zaradi izmenjave znanja,tokov informacij kot tudi zaradi občutkavključenosti v družbo oziroma podjetje.Včasih je dovolj na intranetu podjetjaredno objavljati posebnosti v poslovanju,doseganje ciljev, izzive, ki čakajozaposlene. Na drugi strani lahko vodstvopodjetja prek različnih elektronskih anketali zbiranja predlogov prek intranetaposkuša neposredno začutiti utrip medzaposlenimi. Vsi načini zbiranja podatkov,ki jih poznamo iz javnega spletnegakomuniciranja, so namreč zelo uporabnitudi interno v podjetjih.IT komunikacijska orodja prinašajo tudinevarnosti, od katerih je prva in najboljpogosta, da zaradi enostavnosti uporabenpr. elektronska pošta zamenja osebnistik med zaposlenimi. Elektronskakomunikacije je lahko v internemkomuniciranju samo dopolnilo siceršnjikulturi komuniciranja, ko z njeno uporabozmanjšamo stroške ali izboljšamo tokinformacij, ne more in ne sme pa zamenjatiosebnega stika med zaposlenimi.V podjetju T-media uporabljamo večinosodobnih orodij za interno komuniciranje– od takojšnjega sporočanja do intranetain pri tem ugotavljamo, da so nekateraorodja danes resnično nepogrešljiva priizmenjavi informacij, njihovi organizacijiin obdelavi. V dosedanji praksi smo gotovoprihranili veliko časa in sredstev z uporabotakojšnjega sporočanja, ki je nadomestilonepotrebne poti in telefonske pogovore,ob tem pa omogoča tudi medsebojnodružbeno vključenost zaposlenih. Nekaterinaši mednarodni projekti so potekaliz minimalno količino osebnih srečanj,projektno usklajevanje med več evropskimidržavami pa je potekala praktičnoizključno preko Google Talk takojšnjegasporočanja, kar nam je omogočilo, dasmo lahko sodelovali v projektu cenovnoučinkovito in uspešno.*Peter Geršič je direktor in partner v podjetjuT-media, d. o. o. Po izobrazbi je komunikolog.Več kot desetletje se ukvarja s področjem novihmedijev, predvsem z različnimi oblikamispletnega komuniciranja v poslovne namene.USPEHDECEMBER09 7

SEKCIJE / POSVETAJDA ZORKOVREDNOTE ZA PRIHODNOST2. DAN RAVNANJA SÈLOVEŠKIMI VIRINEKATERI PRAVIJO, DA SO SE VREDNOTE V ČASU NEUGODNIH GOSPODARSKIH RAZMERSPREMENILE, DRUGI PA SO PRAV V NJIH NAŠLI MOČ IN ZALET ZA USPEŠNO POSLOVANJEKLJUB GOSPODARSKI IN FINANČNI KRIZI. NA 2. DNEVU RAVNANJA S ČLOVEŠKIMI VIRI, KI GA JEOKTOBRA NA OTOČCU PRIPRAVILA SEKCIJA RAVNANJA S ČLOVEŠKIMI VIRI, JE BILO GOVORA OTEM, KAKO DOLOČITI VREDNOTE V GOSPODARSKIH DRUŽBAH, KAKŠEN JE VPLIV MEDIJEV NAOBLIKOVANJE VREDNOT TER KAKO KOMUNICIRATI VREDNOTE.sodelavce motivirati. Meh je poudaril,da na sindikat ne smemo gledati kot nasovražnika, saj bomo na ta način vsakobitko v podjetju že vnaprej izgubili.Uvodoma je predsednica Sekcije ravnanjas človeškimi viri Marta Strmec poudarila,da na veliko novih izzivov ni več mogočeodgovoriti z znanjem in izkušnjami. Prisebi moramo najti vrednote ter jih prekkomunikacije deliti s sodelavci, kajtinajmočnejši smo takrat, ko nas povezujejoskupne vrednote.V nadaljevanju je psiholog RobertKržišnik dejal, da bodo zaposlenibolj upoštevali vrednote in čutili večjopovezanost s podjetjem, če bodo tudi onisodelovali v procesu določanja vrednot.V srednje velikih podjetjih se to lahkoizvede skozi moderiran proces, v kateremsodelujejo vsi zaposleni, medtem ko vvečjih organizacijah pri tem sodelujejo lepredstavniki višjih ravni. Ti konkretizirajoželena in neželena delovanja, kakovostnokomunikacijo in smernice ter jih uokvirijov pričakovane delovne kompetence.8 USPEHDECEMBER09Za ustvarjanje vrednot so odgovornitudi mediji. Predavateljica na Fakultetiza humanistične študije Koper SandraBašić Hrvatin je dejala, da bi se moralimediji zavezati višjemu interesu odustvarjanja dobička in ne le poročati oaferah in škandalih. Ker so novice postalehitro pokvarljiva roba, novinarji pa nisodovolj izkušeni ali nimajo časa preverjatizgodb, je medijska industrija nehala sledititemeljnemu načelu, da deluje v interesujavnosti, neodvisno od pritiskov, kiobstajajo v družbi, ter da deluje po načeluresnice in pravičnosti.Predsednik Združenja delodajalcevSlovenije Borut Meh je dejal, da jev današnjem času težko govoriti omenedžerskem vidiku dobrega socialnegadialoga. Dodal je, da je v teh razmerahbolj pomembno, da se zavedamo pomenadialoga v podjetju ter da skušamoPolona Režek iz podjetja DanfossCompressors je predstavila, kakokomunicirajo vrednote v podjetju Danfoss,in med drugim povedala, da podjetje svojevrednote promovira s pomočjo nazivaAmbasador Danfossovih vrednot. Vsakoizmed podjetij v koncernu nominira enegaizmed zaposlenih, ki v največji meri živieno ali več njihovih vrednot. Vsake trimesece v globalnem časopisu predstavijozaposlenega, ki si je prislužil nazivambasador.V podjetju Trimo so se v lanskem letulotili oblikovanja novih vrednot. SonjaKlopčič, ki je v Trimu odgovorna za razvojkompetenc, je povedala, da so imeli vTrimu vrednote oblikovane že prej, vendarso se za spremembo odločili zato, ker somenili, da je gospodarska kriza posledicanapačnih vrednot. V proces oblikovanjaskupnih vrednot so vključili vse zaposlenev Trimu.Ob koncu 2. dneva ravnanja s človeškimiviri je bilo tudi letos podeljeno priznanjeza vzoren primer ravnanja s človeškimiviri. Komisija se je odločala med prijavamitreh organizacij oz. podjetij, in sicer medprijavo Upravne enote Trebnje, prijavoDanfossa ter prijavo Krke. Na koncu jesprejela soglasno odločitev, da priznanjeVzoren primer ravnanja s človeškimi viriGospodarske zbornice Dolenjske in Belekrajine za leto 2008 podeli podjetju Krka, d. d.Krkin celovit, dosleden in sistemskipristop k ravnanju s človeškimi viri

SEKCIJE / POSVETzaposlenim zagotavlja strokoven inosebnosten razvoj, dobre delovne pogojein medsebojne odnose, odpira dobremožnosti za napredovanje znotraj podjetjater v zunanjem družbenem in strokovnemokolju. Cikel ravnanja s človeškimi viri paje sklenjen tako med šolami, štipendistikot med delovno aktivnimi in upokojenimisodelavci.BORUT MEH,PREDSEDNIK ZDRUŽENJADELODAJALCEV SLOVENIJEVsi opažamo, da so stare vrednoterazpadle, novih pa še resnično nismoizgradili. To lahko vidimo tako v odnosu domenedžerjev kakor v odnosu med sindikati,podjetji in menedžerji. Zelo pomembnoza našo prihodnost je, da zgradimo novsistem vrednot. Seveda nov sistem ne smetemeljiti na teh kriznih razmerah, ker semprepričan, da bomo tudi krizo prebrodiliin da bomo potem že spet se posvetili delu,ustvarjanju in seveda tudi ustvarjanjudobička.MARIJA JUREKIÆ,VODJA SPLOŠNE SLUŽBE VPODJETJU KOVINOTEHNAMKI, D. O. O.V našem podjetju v letošnjem letupraznujemo 60. obletnico in ob tejpriložnosti smo izdali knjigo Vizijaprihodnosti v vrednotah preteklosti. Pri nastem vrednotam dajemo zelo velik poudarek.Seveda, tudi vrednote se spreminjajo.Vendar vemo, da so vrednote nekegapodjetja, ki jih prenašamo iz generacijev generacijo, zelo pomembna zadeva pristabilnosti podjetja in njegovem nadaljnjemrazvoju.BORIS DULAR,DIREKTOR KADROVSKEGASEKTORJA V PODJETJUKRKA, D. D., NOVO MESTOV Krki smo zelo veseli te nagrade,še posebej, ker prihaja iz domačegaokolja. Krka od začetka svojegadelovanja zelo skrbno deluje s svojimizaposlenimi. Naši sodelavci so vključeniv celoten proces načrtovanja strategijein določanja poslovnih ciljev, in karje najpomembneje, potem tudi vuresničevanje in doseganje teh ciljev.Če jih želimo doseči, je treba tudi velikovložiti. Zato v Krki skrbno načrtujemotako osebnosten kot strokoven razvojzaposlenih. Omogočamo pridobivanještevilnih znanj in izkušenj. Vse toprispeva k temu, da smo uspešni inučinkoviti. Ne gre le za pridobivanjenovih znanj in novih vedenj, ampaktudi za skrb za zdravje in večjo kakovostživljenja. Zato imamo organiziraneštevilne oblike skrbi za zdravje in na tanačin dvigujemo našo sposobnost, dalahko učinkoviteje poslovno delujemo indosegamo te rezultate.SEKCIJA ZA RAVNANJE S ÈLOVEŠKIMI VIRI je v sodelovanjuz Društvom za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajinein Društvom za kadrovsko dejavnost Ljubljana organiziralaizmenjavo dobrih praks ravnanja s človeškimi viri – Forumkadrovske prakse v podjetju Trimo, d. d., Trebnje.SANDRA BAŠIÆ HRVATIN,PREDAVATELJICA NAFAKULTETI ZA HUMANISTIČNEŠTUDIJE KOPERPodjetje se ne sme prepustiti medijskemuviharju, v katerem medije zanimajo lekrivci, ki jih je treba kaznovati, ampakmora tudi dejavno komunicirati z okoljem,v katerem deluje. Predstaviti mora svojovizijo zgodbe, vendar ne z oglaševanjem.Podjetje mora predstaviti svoje ukrepe včasu krize, zakaj to počne, kako to počne,kakšne so posledice in kakšno odgovornostvodilni v podjetju prevzamejo nase.Forum je potekal v dveh delih. V prvem so udeleženci spoznaliTrimovo kadrovsko prakso in Trimov model kompetenc termobing v delovnem okolju, v nadaljevanju pa so se prisotnirazporedili v dve skupini, od katerih je ena razpravljala omobingu na delovnem mestu, druga pa o kompetencahzaposlenih.Forum lahko povzamemo z besedami uvodnega nagovoraglavne direktorice Trima Tatjane Fink: »Zdaj je čas, da smoljudem blizu.« in z ugotovitvami obeh delavnic: »Izboljšajmokomunikacijo, da lahko gradimo dobre medsebojne odnose.«NINA ŠABUSPEHDECEMBER09 9

INTERVJUPOGOVOR Z ALEŠEMBRATOŽEM, PREDSEDNIKOMUPRAVE REVOZA, KI VELJAV SISTEMU RENAULT (TAIMA 123 000 ZAPOSLENIH,REVOZ PA 2800) ZA ENONAJUČINKOVITEJŠIH TOVARN.10 USPEHDECEMBER09

INTERVJUVerjetno se vsi intervjuji z vamizaènejo s poudarkom na tem, da steprvi Slovenec, ki mu je bila zaupanafunkcija predsednika uprave Revoza,saj so bili vsi predsedniki upravRevoza pred vami Francozi. Kakšnaje sicer praksa v Renaultu, ki je svetovnopodjetje, ali lokalna podjetjavodijo domaèini ali Francozi?Ko je podjetje utečeno, je tudi interesvodstva Renaulta, da krmilo prevzamejoljudje iz okolja, v katerem je posameznatovarna. Vodilni kader iz lokalnega okoljaje pravzaprav močan porok za trajen razvoj,za dobro delo.Sicer pa moram poudariti, da je bil prvidirektor Revozove tovarne Pavle Noč, kismo ga tudi povabili na praznovanje 20-letnice. Vendar se je treba zavedati, da jebil takrat Revoz nekaj povsem drugega,kot je danes, in sicer od zmogljivosti doobsega delovanja. Pospešen razvoj tovarnese je začel z zagonom proizvodnje Renault5, danes pa je Revoz pilotna tovarnanovega twinga in je odgovoren tudi za razvojindustrializacije tega modela. Sedaj jev Revozu zaposlenih 2800 ljudi, ustvarimopa kar 97 odstotkov izvoza.Na mesto predsednika upraveRevoza ste prišli iz Moskve, kjer stevodili Renaultovo rusko podjetje oz.ste ga postavili tako rekoè iz niè.Leta 2005 sem odšel v Moskvo, kjer smoeno od obstoječih proizvodnih dvorannekdanjega moskviča v rekordnem časupreoblikovali v novo tovarno, ki se imenujeAVTOFRAMOS. Zagon proizvodnjelogana, ki se v Rusiji trži pod znamkoRenault, smo s sodelavci uspeli speljativ vsega letu in pol, delo v tej tovarni papoteka v treh izmenah. Prvotne letnezmogljivosti smo dvignili s 63 tisoč na 80tisoč vozil.Kako sta potekala sodelovanje inkomunikacija z ruskimi in hkrati sfrancoskimi sodelavci?Rusi so velik in ponosni narod, kar jetreba upoštevati in spoštovati. Menim, daje velik del uspeha prav v korektnem inskrbnem sodelovanju. V gimnaziji semse učil ruščine, kar mi je seveda v temprimeru zelo koristilo. V ekipi so bili takoRusi kot Francozi, v Renaultovih tovarnahpa najpogosteje uporabljamo francoščino.V tem jezikovnem trikotniku je sicer prihajalotudi do zapletov, toda pomembenje končni rezultat. Na mojem nekdanjempoložaju v Moskvi me je nasledil Francoz,ki je bil pred tem vodja industrijskega projektanove lagune, sicer smo se trudili, dabi se čim več Rusov čim prej usposobiloza prevzem najodgovornejših funkcij. Podveh letih je eden od mojih ruskih sodelavcevže postal vodja departmaja, kar jev Renaultovem sistemu zelo odgovorna inpomembna funkcija.V Revozu ste se zaposlili pred25 leti, najprej v proizvodnji. Steprièakovali, da bo šla vaša poslovnakariera tako naglo navzgor, da bostepri 45-ih letih predsednik uprave?Z leti v Revozu sem prevzemal vse boljodgovorne funkcije, in zato lahko rečem,da sem pričakoval tudi najbolj odgovornodelo, toda ne tako hitro. Na začetku jebilo seveda vse drugače. Zaposlil sem se,preden sem končal študij strojništva navišji šoli. Moje mladostniške prednostnenaloge so bile usmerjene drugam, nev študij; ta je prišel na vrsto kasneje. Vproizvodnji sem osem mesecev delal nasestavljanju prem za t. i. katrce. Za temsem se zaposlil v Službi za kakovost,in sicer na vhodni kontroli, vmes semeno leto delal v Oddelku za potrjevanjenovih izdelkov. Nato sem prevzel vodenjeSlužbe za kakovost dobaviteljev. Kasnejesem sprejel ponudbo za vodjo obratamontaže in kmalu tudi mesto vodje departmajakorosernice. Pri nas je departmadelovna enota, ki je mnogo večja odobrata. In od tu sem odšel v Moskvo. Obodhodu v Rusijo sem povedal, da se želimpo preteku pogodbe vrniti domov v Novomesto. In ker se je ob moji vrnitvi iztekelmandat prejšnjemu predsedniku uprave,lahko rečem, da se je vse srečno ujelo. Vskladu s triletnim načrtom, ki se tudi sicerpripravlja za celotno Skupino Renault,smo začeli takoj izvajati dejavnosti oz.smo začeli uresničevati zastavljene cilje.Toda nove svetovne razmere s finančno innato še gospodarsko krizo so narekovalenove prijeme, nove ukrepe.Avtomobilska industrija je med prvimièutila posledice svetovne krize.Toda znotraj Renaulta je bil Revozs programom novega twinga, ki jecenejši in hkrati zelo sodoben avto,vendarle manj prizadet od ostalih vtem sistemu.Recesija se je res najbolj odrazila naprodaji večjih in dražjih avtomobilov,toda tudi mi smo se morali nemudomaodzvati na krizo – znano je, da smozaradi nizke ravni naročil lani zmanjšalitri izmene na 2,5. Pri tem smo se odločiliza prerazporeditev delovnega časa, ne paza ukrep skrajšanega delovnega tedna,kar bi posledično pomenilo nižje plače.Zato smo lani decembra, kljub le osmimdelovnim dnem, izplačali celotno plačo;seveda ob vedenju, da bodo delavcimanjkajoče ure oddelali v času, ko bo delaoz. naročil več. Na srečo so se naročilakmalu popravila in vzpostavili smo prvotnostanje.Kljub temu nismo zaprosili države zapomoč v smislu skrajševanja delovnegačasa. Ker je bila avtomobilska industrijamed prvimi na udaru in smo zato tudimed prvimi reagirali na nove pogoje, smobili žal deležni kritik v medijih, ki nisobile upravičene oz. je bilo poročanjepogosto površno in senzacionalistično.Ste bili razoèarani, ker slovenskavlada ni omogoèila po vzoru Francijein Nemèije spodbud za prodajoavtomobilov?Najprej naj poudarim, da z vlado, šezlasti pa z gospodarskim ministrstvom,dobro sodelujemo. Dodelitev nepovratnihsredstev – 14,3 milijona evrov – za zagonnovega vozila, ki naj bi jih prejeli v nekajnaslednjih letih, je jasno potrdilo, davlada podpira Revoz in razvoj avtomobilskeindustrije pri nas. Znesek je v okvirupričakovanega in ta pomoč je primerljivaz drugimi po Evropi. Kar se tiče pomočiza nakup novega avtomobila, mislim, dase je naša vlada pravilno odločila, ker jepomoč namenila slovenskim podjetjem,ne pa posameznikom za nakupe takih alidrugačnih avtomobilov. Taka pomoč bi selahko povsem razpršila in ne bi doseglaustreznih učinkov.Ali nam že lahko kaj veè poveste otem novem avtomobilu?Prav veliko ne morem povedati. Renaultišče nove niše in s tem modelom naj bidosegel ravno to – prisotnost v novi tržniniši ter razširitev podobe znamke. Glavnovodilo je kakovost, ki je pri Renaultovihavtomobilih vseskozi v ospredju – twingoje prvi v svoji kategoriji, laguna je medprvimi tremi v kategoriji, ki ji pripada.Kupci imajo, kar se tiče naših vozil, zelovisoka pričakovanja in tem sledimo.Konèali ste študij vodenja oz.menedžmenta, na specialistiènem(magistrskem) študiju tudi študijUSPEHDECEMBER09 11

INTERVJUekonomije. Poleg tega ste znotrajRenaulta opravili vrsto izobraževanj.Kakšen je Renaultov sistem spremljanjakariere posameznika?Nenehno izobraževanje in izpopolnjevanjeza dvig kompetenc je del Renaultovegasistema, tako kot spremljanjepoklicne poti. Naš sistem omogoča stalennapredek zaposlenih, saj jim omogočaizobraževanje ne le v strokovnih vsebinah,ampak tudi širše, od jezikovnih tečajevnaprej. Sem sodi tudi spremljanje inpreverjanje potencialov, kar je hkrati sitoza kadrovanje na vseh ravneh odgovornosti.Kako poteka sodelovanje meddirektorji vseh Renaultovih tovarn,ki so tako rekoè po celem svetu?Znotraj Renaulta je utečen pregled gibanjaproizvodnje in rezultatov, pri čemer grepri tedenskem spremljanju direktorjev,odgovornih za montažne tovarne, predvsemza audio in e-konference. Enkrat namesec se vsi direktorji skupaj s predstavnikispremljevalnih služb srečamo nasestanku v Parizu.Renault daje velik poudarek komunikacijiz javnostmi, saj je za to delov Parizu oblikovana služba s 150 zaposlenimi.Koliko imate posameznetovarne pri tem samostojnosti takopri komuniciranju z notranjo kot tudiz zunanjo javnostjo?Podružnice imamo poseben položaj, inzato imamo v Revozu tudi samostojnoPR službo, ki skrbi za povezavo z našimimediji, imamo tudi interni časopis terštevilne druge oblike komuniciranja zzaposlenimi. Seveda potekajo paralelepri obveščanju javnosti s skupinoRenault, ki ima tovarne v 18 državah,svoja predstavništva pa po celem svetu,razen v ZDA.Zavedamo se, da je področje komuniciranjaz zaposlenimi ključnega pomena. Tipotrebujejo redne in realne informacijeo poslovanju in ocenah za prihodnost.V Revozu enkrat na mesec za 45 minutustavimo proizvodnjo in vse zaposleneseznanimo z delovanjem celotnegapodjetja ter z rezultati ožjih enot, in tona vseh ravneh. Dvakrat na leto vodstvoorganizira srečanje z vodstveno strukturoin s strokovnjaki. Sicer dobijo zaposleniinformacije tudi prek internega časopisaRenome, prek obvestil na oglasnihpanojih in prek elektronskih medijev. Še12 USPEHDECEMBER09zlasti v času krize je redno in korektnoinformiranje nujno. Ker se znajo v takisituaciji razmere hitro spremeniti, je zelotežko opredeliti obseg proizvodnje zanekaj mesecev naprej, kar je za zaposlenepomembna informacija. Delavci morajoimeti določene informacije o celotnemstanju in tudi o morebitnih tveganjih,zato moramo vodilni pojasnjevati položaj,v katerem je podjetje, in pojasniti, kakobomo reagirali na dane razmere, in to tudipočnemo. Področje informiranja in komuniciranjaz zaposlenimi je tudi del vsebinesveta delavcev, v katerem imamo profesionalnofunkcijo, vendar predstavniksveta delavcev ni član uprave.V Revozu imate dodelan sistemdelitve dobièka med zaposlene. Kakoto vpliva na plaèno politiko?Plača je iz osnovnega dela, v katerega jevključen izmenski dodatek, in stimulativnegadela. Stimulativni del je lani znašalv povprečju 130 evrov bruto na mesec,najnižja mesečna plačaje znašala 540evrov neto. Če prištejemo letno nagrado, jenajnižja plača v Revozu znašala 600 evrovneto. S temi prejemki je plača v Revozu za4 odstotke nad povprečjem v predelovalniindustriji Slovenije. V Revozu poznamoletno nagrado na podlagi izpolnjevanjaposameznih kriterijev, ki jo dobijo tudi delavci,ki so pri nas zaposleni prek agencij;trudimo se, da bi za njih veljali na vsehpodročjih enaki pogoji kot za Revozovezaposlene. Glede višine plač postavljasindikat visoke zahteve. Pri tem izhajaiz najnižje plače, ta pa ni opredeljenav kolektivni pogodbi. Vodstvo se lahkopogovarja le o kriterijih iz kolektivnepogodbe, ta pa opredeljuje osnovno plačo.Če bi sindikat vztrajal na bistveno višjihizplačilih – pogojuje 700 evrov neto zanajnižjo plačo –, bi to pomenilo bistvenespremembe oz. občutno zmanjševanještevila zaposlenih. Seveda bi si tudi jazželel omogočiti takšne plače, če bi leobstajale realne osnove za to! To so izziviza socialni dialog. Recesija po nekaterihkazalcih sicer pojenjuje, vendar se kažejoše druga tveganja, ki zahtevajo odpravoosnovnih vzrokov za njen nastanek. Toje prenapihnjen finančni balon, ki nimarealne osnove, ampak le virtualno vrednost.Bojazen, da bi svet zašel v še večjetežave, je upravičena, zato moramo bitivsi skupaj zelo realni. Tudi zato je internokomuniciranje tako velikega pomena.V vašem programu ste zapisali cilj,da mora biti Revoz bolj prepoznanv lokalnem okolju in Sloveniji. Letanazaj so bile stiène toèke predvsemekološka vprašanja, z vašimnastopom funkcije predsednikauprave postaja Revoz bolj povezanz novomeškim in s slovenskimokoljem. Kakšne so vaše ambicije natem podroèju?Prav to – Revoz mora biti bolj prepoznavenin tesneje povezan s širšim in zožjim lokalnim okoljem. Sodelovanje odvlade do sosedov, povezovanje in sooblikovanjegospodarskega in političnegaokolja … k temu stremimo. Zato smo setudi včlanili v GZDBK. Glede sponzorstvain drugih pomoči smo odprti, vendar obupoštevanju določenih omejitev. Zavedamose, da moramo z okoljem, v kateremdelamo, tesneje živeti in v tem smisluso naravnane moje ambicije, ki jih bompostopno uresničeval.Ali vam ostaja kaj èasa za hobije?Vse manj; veliko je dela, veliko obveznosti.Vendar še dokaj redno igramtenis, to je pa tudi vse. Imam dva skorajodrasla otroka; z ženo sva se odločila šeza gradnjo hiše. Francozi taka opravilaimenujejo »brikolage«; ta beseda govori opolni zasedenosti z razno raznimi deli inopravili.

UPRAVNI ODBORFRANCI BRATKOVIČ13. IN 14. SEJAUPRAVNEGA ODBORAV JESENSKEM ČASU SO SE ČLANI UO GZDBK SEŠLI NA DVEH SEJAH. OSREDNJA POZORNOSTJE BILA NAMENJENA INFORMACIJI O POTEKU GRADNJE AVTOCESTNEGA ODSEKAMIMO TREBNJEGA, DEJAVNOSTIH NA JUŽNEM DELU 3. RAZVOJNE OSI, PROBLEMATIKIELEKTROENERGETSKE PRESKRBE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE TER OBRAVNAVI PREDLOGOVIZHODIŠČ PROGRAMA DELA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2010. SEVEDA SE PRISOTNI NISOMOGLI IZOGNITI NITI TRENUTNIM ZAOSTRENIM GOSPODARSKIM RAZMERAM. NA KONCU SOPOUDARILI, DA JE KOMUNIKACIJI Z ZAPOSLENIMI TREBA POSVETITI DOVOLJ POZORNOSTI.Gradnja manjkajočih avtocestnih odsekovpospešeno napreduje. Zemeljska delaso skoraj končana, viadukt Ponikve jepovezan, izvaja se meteorna kanalizacija,na pomembnem delu trase so izvedenenosilne plasti asfalta. V oktobru je bildosežen dogovor z lastnikom zemljiščapri Mirni Peči Srečkom Lužarjem. Hišo soporušili, izvajalci zdaj končujejo izdelavonasipa. Tik pred zdajci, tj. v začetkudecembra, je bil podpisan tudi sporazum zMirkom Kovačičem, lastnikom preostalegamanjkajočega zemljišča. S tem podpisomso odstranjene še zadnje ovire. Izvajalcemje naklonjeno tudi vreme in verjamemo,da bo odprtje težko pričakovanegamanjkajočega avtocestnega odsekanajkasneje junija prihodnje leto. GZDBKje s svojim dejavnim pristopom reševanjatežav dal pomemben prispevek.Južni del 3. razvojne osi. Vlada RepublikeSlovenije je 24. junija 2009 sprejela sklepo pripravi dokumentacije za sprejem trehdržavnih lokacijskih načrtov. Trasa južnegadela osi je predvsem zaradi velike dolžine(skupaj približno 80 km) razdeljena na triodseke:- odsek od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu skozi predordo priključka Maline,- odsek od priključka Maline v smeriproti Metliki do MMP Metlika in v smeriproti Vinici, mimo Semiča do priključkaČrnomelj jug in- odsek od priključka Črnomelj jug doMMP Vinica.V nadaljevanju je Družba RepublikeSlovenije za ceste kot investitor pripravilarazpis za izbor izvajalcev za projektiranjeprvega odseka. Z izvajalci so vse pogodbeza izdelavo projektne dokumentaciježe podpisane, zdaj poteka pridobivanjesoglasij nosilcev urejanja prostora. Odprtje razpis za drugi odsek, medtem ko jeza tretji odsek še v pripravi. Po časovnemnačrtu Ministrstva za okolje in prostorje sprejem uredb o državnih prostorskihnačrtih za prvi odsek predviden julija 2012.Člani UO GZDBK so vnovič poudarili,da je izgradnja južnega dela 3. razvojneosi skupaj z zahodno navezovalno cestomimo Novega mesta izrednega pomenaza prebivalce in gospodarske družbeDolenjske in Bele krajine.O pomenu južnega dela 3. razvojne osi inzanesljivi elektroenergetski preskrbi zaBelo krajino so govorili tudi udeležencisrečanja, ki je potekalo 23. novembra napobudo župana občine Črnomelj AndrejaFabjana. Osrednja točka je bila namenjenapredstavitvi in podpori predlogu Zakonao razvojni podpori Beli krajini v obdobju2010–2015. Na srečanju so bili prisotnižupani belokranjskih občin, poslankadržavnega zbora, predstavniki občinskihsvetov, gospodarskih družb in civilnedružbe. Skupna je bila ocena, da jeinfrastruktura ključna za zmanjševanjerazvojnega zaostajanja Bele krajine. Šeposebej je bil izpostavljen pomen južnegadela 3. razvojne osi.Izhodišča za program dela sledijodosedanjim dejavnostim zbornice, insicer izvajanju izobraževanj, delovanjusekcij, zastopanju stališč gospodarstvain zavzemanje za regijske projekte tersvetovanje podjetjem. Pri finančnem načrtuje upoštevan večji obseg prihodkov inodhodkov v primerjavi z načrtovanim zaletošnje leto. Višina članarin naj bi tudi vprihodnje ostala nespremenjena.USPEHDECEMBER09 13

OBVEZNO BRANJERAJKO HRIBAR, MITJA BRUDARELEKTROENERGETSKAOSKRBA DOLENJSKE INBELE KRAJINEELEKTRO LJUBLJANA, D. D., POKRIVA IN SKRBI ZA RAZVOJNE POTREBE PO OSKRBI Z ELEKTRIČNOENERGIJO TRETJINO SLOVENIJE, KAMOR SPADATA TUDI DOLENJSKA IN BELA KRAJINA.V LETIH PRED IN PO OSAMOSVOJITVI JE PORAST PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE UPADEL NAODSTOTEK DO DVA NA LETNI RAVNI. KER NI BILO OPTIMISTIČNIH GOSPODARSKIH NAPOVEDI,TUDI VLAGANJA V IZGRADNJO DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA NISO BILA IZRAZITA.Po letu 2000 je rast porabe električneenergije naraščala od 3 do 4 % na letniravni. Napovedi, izdelane v letu 2007,so napovedovale izreden, do 4-odstotenletni porast odjema električne energijena območju Dolenjske in Bele krajine,kar pomeni, da se bo današnja končnamoč podvojila v 18-ih letih! Vse topotrjuje potrebe po novih investicijah vdistribucijsko omrežje na tem območju.Največja poraba je v ožjem območjuNovega mesta – skoraj 55 % vse porabena naši distribucijski enoti Novo mesto,in kjer se izkazujejo največje potrebe pododatni naročeni moči. Na Dolenjskemin v Beli krajini je poleg 47 000 manjšihodjemalcev kar nekaj velikih podjetij,SLIKA 1PRESKRBOVALNO OBMOČJE ELEKTRALJUBLJANA S PRIKAZOM DISTRIBUCIJSKIHENOT IN NADZORNIŠTEV14 USPEHDECEMBER09ki v svojih razvojnih načrtih nakazujejoprecejšen porast koničnih moči kot tudiporabe električne energije.Na Dolenjskem in v Beli krajini jeobstoječe 110 kV distribucijsko omrežjeradialno, iz česar sledi, da v primeruokvar na posameznem delu omrežjanimamo alternativnih možnosti napajanjaSkupna ocena investicij naobmočju Dolenjske in Belekrajine je od 55 do 60 mio €.Elektro Ljubljana investicijelahko izpelje v štirih letih.iz drugega vira. Nekatere razdelilnetransformatorske postaje (RTP) 110/20kV so polno obremenjene. Na kar nekajobmočjih povečave odjema obstoječihuporabnikov distribucijskega omrežja nisomožne, kakor tudi ni mogoče priključevatinovih uporabnikov distribucijskegaomrežja.Kljub trenutnim gospodarskim razmeram,za katere je značilen padec porabeelektrične energije, je nujno trebainvestirati v razvoj omrežja. Recesijibo sledilo obdobje gospodarske rasti zdvigom konične moči in porabe. Da biuspeli zadostiti predvidenemu porastuelektrične moči in porabe električneenergije ter povečali zanesljivostobratovanja elektroenergetskega sistema naDolenjskem in v Beli krajini, načrtujemoveč investicij. Z izgradnjo novih 110 kVdistribucijskih vodov DV Grosuplje-Trebnje(l. 2010–2012), DV Bršljin-Gotna vas (l.2010–2013) in DV Kočevje-Črnomelj (l.2016–2018) bo omogočena dvostranskaelektroenergetska oskrba obstoječih innovih razdelilnih transformatorskih postaj110/20 kV. V naslednjih letih načrtujemoizgradnjo štirih RTP na območjuDolenjske in Bele krajine: Ivančna Gorica(l. 2010–2012), Ločna (l. 2011–2012),Dobruška vas (l. 2011–2013) in Cikava.Ravnokar smo zaključili z vgradnjo tretjetransformatorske enote 110/20 kV v RTPGotna vas in rekonstrukcijo 110 kV polja,zaščite in daljinskega vodenja. V izvajanjuje vgradnja druge transformatorskeenote 110/20 kV in dograditev 110 kVZ izgradnjo novih 110 kVdistribucijskih vodov DVGrosuplje-Trebnje (l.2010–2012), DV Bršljin-Gotna vas (l. 2010–2013)in DV Koèevje-Èrnomelj(l. 2016–2018) boomogočena dvostranskaelektroenergetskaoskrba obstoječihin novih razdelilnihtransformatorskih postaj110/20 kV.

OBVEZNO BRANJESLIKA 2SHEMATSKI PRIKAZ PERSPEKTIVNIH OKREPITEV PROIZVODNEGA, PRENOSNEGA IN DISTRIBUCIJSKEGA110 KV SISTEMA (VIR: EIMV)DV polja v RTP Trebnje. Izgradnja novihrazdelilnih transformatorskih postaj110/20 kV bo omogočila razbremenjevanjeobstoječih RTP 110/20 kV, povečavonaročene moči obstoječim uporabnikomdistribucijskega omrežja, priključitev novihuporabnikov distribucijskega omrežja inpovezavo mestnega in primestnega 20 kVdistribucijskega omrežja.Z izgradnjo resonančnih ozemljitevnevtralne točke 20 kV omrežja – RONTv RTP Bršljin (l. 2010–2011), RTP Gotnavas (l. 2010–2011), RTP Trebnje (l. 2010–2011), RTP Črnomelj (l. 2011–2012) inRTP Metlika (l. 2011–2012) bomo znatnozmanjšali pogostost prekinitev napajanja.V Elektro Ljubljana smo v zadnjih letihza dva in polkrat povečali vlaganja vdistribucijsko omrežje, in sicer z 18,4mio € v letu 2002 na 45,4 mio € v letu2008. Iz predloga Načrta razvoja omrežjaza desetletno obdobje od 2009 do 2018,ki smo ga pripravili na osnovi študijdistribucijskega omrežja REDOS 2030(EIektroinštitut Milan Vidmar, 2007),lastnih študij, podatkov iz prostora inaktualnih napovedi, je razvidno, da bovlaganja v distribucijsko omrežje trebapovečati na približno 66,5 mio € naleto. Zaradi pomanjkanja razpoložljivihfinančnih sredstev je pristojno ministrstvoNAÈRTOVANA IZGRADNJA ŠTIRIH RTP:1. Ivančna Gorica (l. 2010–2012),2. Ločna (l. 2011–2012),3. Dobruška vas (l. 2011–2013) in4. Cikava.za gospodarstvo vrednostno zmanjšaloNačrt razvoja omrežja za desetletnoobdobje od 2009 do 2018 za 20 % napribližno 53,700 mio € na leto.Skupna ocena investicij na območjuDolenjske in Bele krajine je od 55 do 60mio €. Elektro Ljubljana investicije lahkoizpelje v štirih letih. Med prvimi večjimiinvesticijami bo 110 kV DV Bršljin – Gotnavas z vmesno RTP Ločna. Projekt 110 kVDV Bršljin – Gotna vas je v začetnem deluiz RTP Bršljina v dolžini 1,4 km zasnovan vkabelski, v nadaljevanju pa v dolžini 10,41km v prostozračni tehniki in bo po javnorazgrnjenih projektih vreden skoraj 5,2 mioEUR. Vod je v največji možni meri usklajentako s potekom ceste 3. razvojne osi kot splinovodno traso. Pri sprejemu prostorskihaktov občine, ki vključujejo načrtovaniobjekt v prostor, je največja ovira zahtevacivilne iniciative, da je treba predvidenidaljnovod po celotni trasi izvesti v kabelskitehniki, kar podraži investicijo za skoraj20 mio EUR. Take podražitve si preprostone moremo privoščiti. Upoštevanje takšnenerealne zahteve bo povzročilo neizogibnoizločitev investicije iz načrtov, posledičnopa zavoro razvoju območja. Privolitevv kabelsko izvedbo bi hkrati pomenilaprenos takšnih zahtev na ostale potrebnenove vode in zato blokado celotnega paketaUPRAVNI ODBOR se jeseznanil s problematikoelektroenergetske preskrbeDolenjske in Bele krajineter soglasno sprejel sklep,da podpira prizadevanjaElektra Ljubljana za izvedbonovih investicij. Zanesljivostoskrbe je pomembenvidik konkurenčnosti, zatopodpiramo prizadevanja zafinančno vzdržne projekte,izvedljive v realnem času.izgradnje elektroenergetske distribucijskeinfrastrukture in v najslabšem primeruzaustavitev dejavnosti pri njihovi izgradnji.Zato se kot podjetje, ki na Dolenjskemin v Beli krajini skrbi za distribucijoelektrične energije, obračamo na strokovnojavnost, katere pomemben del ste članiGospodarske zbornice Dolenjske in Belekrajine. Težo problema je nujno trebasprevideti in po našem trdnem prepričanjupodpreti izgradnjo elektroenergetskihdistribucijskih projektov brez nerealnihzahtev. Ne smemo dovoliti, da bi vprihodnje oskrba z električno energijopredstavljala oviro razvoju naše regije,kakor je to danes primer z nedokončanodolenjsko avtocesto. Z izvedbo naštetihprojektov bo omogočena kakovostna innemotena elektroenergetska oskrba celotneDolenjske in Bele krajine kakor tudi vsanadaljnja elektrifikacija demografskoogroženih območij.USPEHDECEMBER09 15

SEKCIJE / POSVETAJDA ZORKOPREMALO PREBOJNIH INOVACIJ12. DAN KAKOVOSTI ININOVATIVNOSTINEGOTOVE GOSPODARSKE RAZMERE PRINAŠAJO PRILOŽNOSTI TISTIM, KI SO PRILAGODLJIVI,VLAGAJO V KAKOVOST IN INOVATIVNOST TER IŠČEJO NOVE PRISTOPE, SO POUDARILIUDELEŽENCI NOVEMBRSKEGA 12. DNEVA KAKOVOSTI IN INOVATIVNOSTI. KDOR PRED ZAČETKOMKRIZE KAKOVOSTI IN INOVATIVNOSTI NI VPLETEL V PROIZVAJALNI PROCES, JE PO DOBREM LETUDNI RECESIJE PREPOZEN.pomena, da filozofijo kakovosti sprejmejodelavci, saj bodo le na ta način tudiproizvodi kakovostni, standardi v podjetjih,ki poslujejo tudi na tujih trgih, pa morajovsebovati tako slovensko kot tudi evropskoin neevropsko kulturo kakovosti. Pomnenju Aleša Rotarja bodo preživeli lespecializirani standardi, ki bodo za kupcaprinašali vrednost.Kriza je priložnost za izboljšanje kakovostiin inovativnosti, vendar le za tista podjetja,ki so osnovo za kakovost in inovativnostzgradila že prej. Takšna podjetja lahkokljub recesiji napredujejo. Vendar panapredek ni merilo, ki odloča, ali bopodjetje boljše od svojih konkurentov.Predsednik uprave Revoza Aleš Bratožpravi, da moramo iskati najboljšo možnoučinkovitost poslovanja, ne le napredka.Podjetje mora graditi na izboljšanjukakovosti v proizvodnem procesu inproizvodu, saj tako optimizira svojeposlovanje. Pri tem mora imeti pred očmipredvsem kupca in njegovo zadovoljstvo.V času zaostrenih gospodarskih razmerpostajajo ti bolj racionalni in vse boljcenovno občutljivi, zato njihovo tehtanjemed različnimi proizvodi postane16 USPEHDECEMBER09natančnejše. Odločilno vlogo pri odločanjukupcev ima tržna prepoznavnost, v kateroje treba dolgoročno vlagati. Kakovostmora biti v izdelek vgrajena tako, da vsakod kupcev prepozna izdelek in storitev,pravi član uprave in direktor Razvoja inraziskav v podjetju Krka Aleš Rotar. AlešBratož je še poudaril, da se v Revozu zudejanjanjem kulture kakovosti naslanjajona odgovornost vsakega zaposlenega in sehitreje odzivajo na spremembe.Kakovost proizvodov se lahko zagotovis standardi kakovosti, ki za podjetje vkriznih časih predstavljajo priložnostza dokazovanje ustreznosti izdelkov.Pomembno pri tem je, da se podjetjerazvoja standardov loti pravočasno, torejže v času konjunkture, pri tem pa imav mislih kupca. Prav tako je ključnegaStandardi močno vplivajo tako na izdelekin tehnologijo kot tudi na poslovni model.Tega naj bi podjetja spreminjala na tri dopet let. Do njegovega razvojnega prebojapride po treh letih sistematične uporabe.Modelu slovenska podjetja namenjajopremalo pozornosti, premalo pozornostinamenjajo tudi produktnim strategijam.Obstoječi koncept delovanja lahko podjetjeoptimira do zadnje podrobnosti, če papri tem ne naredi vsebinskih sprememb,ne bo poslovalo uspešno, saj je izdelektisti, ki prinaša denar. Tudi pri prebojnihinovacijah so slovenska podjetja vzaostanku za tujimi. V raziskavi, ki jo jeizvedla Gospodarska zbornica Slovenije,so sicer ugotovili, da v Sloveniji zaposlenipredlagajo 25 odstotkov inovacij, prinajboljših tujih investitorjih pa lesedem odstotkov, vendar je v Slovenijimanj prebojnih inovacij. Inovativnost vslovenskih podjetjih razumejo predvsemkot zbiranje predlogov zaposlenih, premaloje prave prebojne inovativnosti, za karje odgovoren menedžement podjetja,je povedal strateški svetovalec BoštjanLožar. Manjša podjetja imajo več inovacijkot večja, vendar okoli izdelka ne znajonarediti učinkovitega sistema, da bi lahko naglobalnem trgu dosegla ekonomijo obsega.

SEKCIJE / POSVETV Revozu v proizvodnemprocesu poudarjajo udeležbovseh sodelavcev pri podajanjukoristnih predlogov, kar je pomnenju Aleša Bratoža tudinujno potrebno, saj so vsiproizvodni delavci v dnevnemstiku z določenimi motnjamiin tako lahko podajo predlogeza izboljšanje. Pomočnikgeneralnega direktorja vpodjetju TPV Tomaž Savšek paje dejal, da v TPV vzpostavljajocelovit proces inoviranja,sooblikujejo visokošolskiprostor v regiji ter vlagajo vraziskovalno razvojne projekte,da bi osvojili nove tehnologije,ki bodo podjetju omogočilerazvoj kompleksnih proizvodovz večjo dodano vrednostjo.12. dan kakovosti ininovativnosti, katerega izvedboje letos omogočil Revoz, so sprimeri dobrih praks svojihpodjetij obogatili: predsednikuprave Revoza Aleš Bratož,član uprave in direktorRazvoja in raziskav v podjetjuKrka Aleš Rotar, direktorpodjetja Danfoss CompressorsČrnomelj Matjaž Strmec,Dušan Plut, direktor podjetjaHyb, svetovalka MaricaŠtajdohar, direktorica AdrieMobil Sonja Gole, pomočnikgeneralnega direktorja vpodjetju TPV Tomaž Savšekin direktor sektorja kakovostiv Trimu Pavel Demšar. Vsvojih prispevkih so povedali,na kakšen način so zaznalineugodne gospodarskerazmere, kako so se odzvali naspremenjene pogoje poslovanjain v kaj so investirali.MARICA ŠTAJDOHAR,SVETOVANJE MARICAŠTAJDOHAR, S. P.»Krizo vidim predvsem vpreizkušnji, da bi ljudje našlisami sebe. Občutek imamo,da rešujemo krizno situacijo,v resnici pa iščemo tisto, karsmo spregledali. In to smo mi– ljudje, naši odnosi, to, karje smisel in vrednota življenja.Ljudje smo fantastična bitjaz veliko bogastva, ki pa niprebujeno, kaj šele izraženo.Ljudi moramo že v zgodnjihletih naučiti, da bodo ustvarilitiste temelje, ki jih človekpotrebuje, da potem uporabljata visoka znanja in vsotehnologijo, ki smo jo sposobniustvariti.«BOŠTJAN LOŽAR,STRATEŠKISVETOVALEC»Kriza je priložnost za tiste,ki so dobri. Podjetje moraimeti dobro izdelan, praviposlovni koncept, učinkovitsistem vodenja, prave ljudivsaj na strateških delovnihmestih, povečati morakomuniciranje in biti finančnostabilno. Učinkovitost je trebaizboljševati pred, med in pokrizi. Podjetja, ki jo izboljšujejole med krizo, zelo verjetno nebodo preživela.«ALEŠ BRATOŽ,PREDSEDNIK UPRAVEPODJETJA REVOZ»V prihodnosti želimozagotoviti trajnostni razvojpodjetja, predvsem z uvajanjemnovih pristopov v organizacijiproizvodnje prek postopka, kiga imenujemo IFA (IntegratedFactory Automatisation), innaslanjanju na prehodu ksinhroni proizvodnji, tako dalahko prek tega novega načinaše znižujemo obseg zalog in stem povečujemo prosti denarnitok.«USPEHDECEMBER09 17

NOVICENINA ŠABPOD OKRILJEM GZDBK NA SEJEM KARIERA 2009GOSPODARSKE DRUŽBE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE SE ZAVEDAJOPOMENA ZAPOSLENIH PRI USPEŠNOSTI DELOVANJA. ŠE NE DOLGO TEGAJE BILA KLJUČNA TEŽAVA PODJETIJ PRIDOBITI USTREZNO USPOSOBLJENEZAPOSLENE. DANES TEMU NI TAKO, A VENDAR SO SE NEKATERADOLENJSKO IN BELOKRANJSKA PODJETJA ODLOČILA, DA SE SKUPAJ TERPRVIČ POD OKRILJEM GOSPODARSKE ZBORNICE DOLENJSKE IN BELEKRAJINE PREDSTAVIJO NA SEJMU KARIERA 09, KI JE POTEKAL 25. IN 26.NOVEMBRA 2009 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI.Podjetje Moje delo, d. o. o., na letoorganizira zaposlitvene sejme KARIERAz namenom povezovanja delodajalcev iniskalcev zaposlitve. Letošnja prireditev ježe sedmič gostila privlačne slovenske intuje delodajalce, izobraževalna podjetjain druge ponudnike izdelkov in storitev,ki jih karierist potrebuje. Za delodajalceso takšni sejmi izvrstna priložnost,da okrepijo blagovno znamko svojegapodjetja (kot delodajalca), se predstavijokot privlačen delodajalec tistim profilom,ki so jim zanimivi in si tako olajšajopridobivanje novih kandidatov v prihodnje.Po drugi strani je tak sejem edinstvenapriložnost za obiskovalce, da se srečajo znajbolj zanimivimi delodajalci, da obiščejokaterega izmed brezplačnih kariernihpredavanj, izvejo več o storitvah in izdelkihza dvig svoje kariere ali izboljšajo svojzaposlitveni profil v kariernem centru.Z Dolenjske in iz Bele krajine so se nasejmu Kariera 09 obiskovalcem letospredstavila podjetja: Adria Mobil, d. o. o.,Danfoss Compressors, d. o. o., Revoz, d.d., TPV, d. d., Trimo, d. d., in Krka, d. d.S prvim skupnim nastopom petih podjetijna sejmu v okviru Gospodarske zborniceDolenjske in Bele krajine smo želelipokazati, da tudi v naši regiji poslujejopodjetja, ki so dobro znana v svoji stroki.Ravno tako smo želeli narediti koraknaprej pri prepoznavnosti naših podjetijizven regije. Takšni in podobni nastopikrepijo vezi med podjetji in odpirajo novemožnosti za regijo.Skupen nastop je za sodelujoča podjetjakoristna in prijetna izkušnja. Vzdušje narazstavnem prostoru in mnenja vseh, ki sopri skupnem nastopu dejansko skrbeli zapredstavitev svojega podjetja na sejmu, nasspodbujajo k tovrstnim dejavnostim tudi vprihodnje.MARTA STRMEC, TRIMO, D. D.Ideja o skupnem nastopu na kariernemsejmu pod okriljem GZDBK je nastala priiskanju najboljše možne rešitve za nastopna sejmu. Iz te ideje je nastala še večja inbolj pomembna zgodba o povezovanju inskupnem nastopu gospodarskih subjektoviz regije, ki prinaša potencialnim iskalcemzaposlitve in tudi ostalim subjektompomembno sporočilo, da smo kljubrazličnosti – in morda v nekaterih točkahcelo konkurenčnosti – sposobni stopitiskupaj in pokazati naše skupne prednosti.Sejem je bil v letošnjem letu številčno manjobiskan, vendar bolj kakovosten gledeponudbe potencialnih kadrov.NADJA DAMIJISIT 2009MEDNARODNO ZNANSTVENO KONFERENCO INFORMACIJSKA DRUŽBA ININFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA ISIT 2009, KI JE POTEKALA V DOLENJSKIHTOPLICAH 12. IN 13. OKTOBRA 2009, JE ORGANIZIRALA FAKULTETA ZAINFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU (FIŠ). NA KONFERENCI JESODELOVALO PRIBLIŽNO 70 UDELEŽENCEV IZ SLOVENIJE, S HRVAŠKE, IZSRBIJE, AVSTRIJE, ITALIJE, VELIKE BRITANIJE, SKANDINAVIJE, PAKISTANAIN ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE.Namen dvodnevnega cikla predavanj jebil poleg pomembne izmenjave znanjain izkušenj tudi trdna umestitev FIŠ inNovega mesta na zemljevid središč znanjas področja informacijske tehnologije.Na konferenci so bile obravnavane temeinformacijske družbe in informacijsketehnologije, informacijske tehnologijev poslovnem okolju, v nevladnihorganizacijah in informacijske tehnologijena splošno. Med uglednimi predavatelji,domačimi in tujimi strokovnjaki, ki sopredstavili lastne raziskave in zamisli, sta18 USPEHDECEMBER09se konference udeležila Kevin C. Desouzaz univerze v Washingtonu iz ZDA in BenLight z britanske univerze v Salfordu.Vzporedno s prvim dnevom konferenceje potekal tudi 1. Gospodarski forum IKT,ki ga je FIŠ organiziral v sodelovanjuz Gospodarsko zbornico Dolenjske inBele krajine. Nanj smo povabili vodje IToddelkov slovenskih podjetij. Osrednjadogodka foruma sta bila predavanjeKevina C. Desouze in delavnica znaslovom Enterprise 2.0 – Practical use ofCollaborative tools in Enterprise, ki jo jevodil Aleš Čerin, sofinancirala pa Javnaagencija za podjetništvo in tuje investicije.Pozitivne izkušnje udeležencev nakonferenci in močan mednarodniprogramski odbor so velika spodbuda FIŠza organizacijo naslednje mednarodneznanstvene konference Informacijskadružba in informacijska tehnologija ISIT2010, ki bo predvidoma potekala v začetkuoktobra 2010.

V družbi Kvadrat nepremičninesmo del svoje dejavnostispecializirali za gospodarskenepremičnine. V svoji ponudbiimamo več zemljišč in objektovprimernih za proizvodnjo instoritve.Za podjetja izdelamotudi analizo primernostinepremičnin in lokacij.Članom GZDBK nudimobrezplačno nepremičninskosvetovanje.KVADRAT NEPREMIČNINE d.o.o.Rozmanova ul. 34, Novo mestoGsm: 040 777 004www.kvadrat-nepremicnine.si

www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55Ugodnosti za poslovniuspeh.Za vse, ki boste odprli transakcijski račun v SKB, smo pripravili naslednje ugodnosti:*polletno brezplačno vodenje TRR,polletna brezplačna uporaba osnovne verzije PRO SKB NET,brezplačna sklenitev pogodbe za Poslovno MasterCard kartico,brezplačna letna članarina za enega imetnika Poslovne MasterCard kartice,brezplačna namestitev POS-terminala in inštruktaža,. ugodna ponudba financiranja.V pravi banki je vaše finančno poslovanje lahko bistveno bolj preprosto.Obiščite najbližjo poslovalnico SKB in se prepričajte!Pokličite nas:- poslovna enota Krško (07) 488 26 05- poslovna enota Novo mesto (07) 373 15 60* SKB bo produkte odobrila skladno z veljavnimi postopki odobravanja in glede na predviden obseg sodelovanja z banko. Dodatne informacijesi priskrbite v poslovnih enotah in poslovalnicah SKB oziroma pri bančnem skrbniku podjetja.