Slovenščina za vsak dan 8 - priročnik za učitelja - uvod - 9letka.net

devetletka.net

Slovenščina za vsak dan 8 - priročnik za učitelja - uvod - 9letka.net

Marja Bešter Turk in Martina Križaj OrtarGradim slovenski jezik 4Gradim slovenski jezik 5Gradim slovenski jezik 6Slovenščina za vsak dan 7Slovenščina za vsak dan 8Slovenščina za vsak dan 9PRIROČNIK ZA UČITELJE – UVODZA SLOVENŠČINO V 4., 5., 6., 7., 8. IN 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE


KAZALOStr.1 Uvodni del31.1 Kaj je sporazumevalna zmožnost in iz česa sestoji? ........................................................41.1.1 Motiviranost za sprejemanje in sporočanje ...........................................................41.1.2 Stvarno znanje .....................................................................................................51.1.3 Jezikovna zmožnost ..............................................................................................51.1.4 Zmožnost nebesednega sporazumevanja .............................................................51.1.5 Pragmatična/slogovna zmožnost .........................................................................51.1.6 Metajezikovna zmožnost ......................................................................................61.2 Kako razvijamo sporazumevalno zmožnost pri pouku? ...................................................61.2.1 Učenci sodelujejo v vodenih pogovorih o sebi, jezikih, narodih in državi ...............81.2.2 Učenci sprejemajo (poslušajo/gledajo/berejo), razčlenjujejo in vrednotijobesedila raznih vrst .............................................................................................91.2.3 Učenci tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrst ...........................................151.2.4 Učenci sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti .....171.3 Kako preverjamo/ocenjujemo sporazumevalno zmožnost? ...........................................191.3.1 Preverjanje/ocenjevanje zmožnosti kritičnega razumevanja besedil ....................201.3.2 Preverjanje/ocenjevanje zmožnosti tvorjenja besedil ..........................................211.3.3 Preverjanje/ocenjevanje razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalnezmožnosti ..........................................................................................................212 Predstavitev učnih kompletov 272.1 Samostojni delovni zvezek ali učbenik in delovni zvezek ..............................................272.2 DVD ..............................................................................................................................292.3 Priročnik za učitelje ......................................................................................................292.3.1 Uvodna predstavitev učne enote ........................................................................292.3.2 Temeljna vprašanja enote ..................................................................................302.3.3 Cilji enote ..........................................................................................................302.3.4 Tema enote ........................................................................................................302.3.5 Samovrednotenje učenca/učenke ......................................................................322.3.6 Samovrednotenje učitelja/učiteljice ...................................................................332.3.7 Viri ....................................................................................................................362.3.8 Predlog nalog za preverjanje .............................................................................362.3.9 Predlog dodatnih besedil ...................................................................................36VIRI 36LITERATURA 36


Priročnik za učitelje – UVOD• spoznavali in si uzaveščali razne strategije pogovarjanja in dopisovanja,• spoznavali in si uzaveščali tipično zgradbo danih vrst pogovorov in dopisov;– enogovorna besedila raznih vrst (in objavljena v raznih medijih), in sicer zato, da bi• razvijali zmožnost razumevanja enogovornih besedil raznih vrst,• razvijali zmožnost vrednotenja tujih enogovornih besedil in utemeljevanja svojegamnenja,• razvijali zmožnost doživljanja tujih enogovornih besedil in izrekanja svojih občutij,• vrednotili zmožnost sprejemanja enogovornih besedil,• spoznavali in preizkušali razne strategije sprejemanja besedila,• spoznavali in si uzaveščali razne strategije sporočanja,• spoznavali in si uzaveščali načela uspešnega govornega nastopanja in pisanjaenogovornih besedil,• spoznavali in si uzaveščali tipično zgradbo danih besedilnih vrst.3. Tvorijo (govorijo/pišejo) besedila, in sicer– dvogovorna besedila raznih vrst, in sicer zato, da bi• razvijali zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitihneuradnih in uradnih pogovorov in dopisov,• preizkušali razne strategije pogovarjanja in dopisovanja,• udejanjali načela uspešnega pogovarjanja in dopisovanja,• vrednotili svoje pogovore in dopise ter svojo zmožnost pogovarjanja indopisovanja;– enogovorna besedila raznih vrst, in sicer zato, da bi• razvijali zmožnost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitihenogovornih besedil raznih vrst,• preizkušali razne strategije sporočanja,• udejanjali načela uspešnega govornega nastopanja ali pisanja enogovornihbesedil,• vrednotili svoja enogovorna besedila in svojo zmožnost tvorjenja enogovornihbesedil.4. Sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnosti, in to zato, da bi• bolje razumeli tuja besedila in• tvorili ustreznejša, razumljivejša, pravilnejša in učinkovitejša besedila.Razvijanje gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti vključuje razvijanje jezikovnezmožnosti (tj. poimenovalne, upovedovalne, pravorečne in pravopisne), pragmatične inmetajezikovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja.Naštete dejavnosti učencev si oglejmo podrobneje.7


Priročnik za učitelje – UVOD1.2.1 Učenci sodelujejo v vodenih pogovorih o sebi, jezikih, narodih in državahTo pomeni, da opazujejo sebe in svoje jezikovno okolje ter se pogovarjajo1– o vrstah, prvinah, značilnostih in vlogi besednega in nebesednega jezika,2– o svojem odnosu do svojega prvega jezika in do slovenščine,–o spoznavnih, duševnostnih in pragmatičnih prednostih maternega/prvega pred tujimjezikom, 31. Katere jezike znaš?Katerega si se naučil najprej?Zakaj prav tega?22. Ob Blejskem jezeru visijo naslednji piktogrami.Kje in kako si se ga učil?Kdaj in kje pa si se učil druge jezike?JEZIKI IN NARODI 2KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI 31 Prim.33Kateri jezik znaš najbolje?Katerega uporabljaš najpogosteje?Kdaj oz. kje vse ga uporabljaš?2. Napiši, v katerem jezikuKaj pomenijo?− sanjaš:,(N. Cajhen idr. − tiho 2009 načrtuješ a: 33) svoje dejavnosti:,23. Odpri spletno stran http://www.signaco.si/nevarno.htm.2 Prim. Oglej− se veseliš:si piktograme (na vseh treh straneh).,Preglednico Nato − dopolni se odgovori jeziš: tako, na da naslednja pod oceno, vprašanja. s katero se strinjaš, napišeš , x. Zadnje štiri ocene naj zaznamujejo samo učenci, katerih prvi jezik ni slovenščina.Kako − se pogovarjaš imenujemo s te starši: piktograme? _______________________________________________zelo slabo,slabo dobro zelo dobroGovorjena Kakšne − slovenska se pogovarjaš oblike besedila in barve s sestro razumem so? ali ____________________________________________________z bratom:,Zapisana slovenska besedila razumemSlovensko Kaj − govorim se je pogovarjaš na njihovi sredini? z drugimi ______________________________________________________sorodniki:,SlovenskoKomupišem− se pogovarjaš so namenjeni? z živalmi: _________________________________________________________.Govorjena besedila v svojem prvem jeziku razumemZapisana NaRazdelite besedila kaj jih opozarjajo? v se svojem v manjše prvem skupine________________________________________________________jeziku in se razumem pogovorite o svojih odgovorih.V svojem prvem jeziku govorimKje Odgovore stojijo? nato _________________________________________________________________predstavite pred razredom.V svojem prvem jeziku pišemKaj se ti je zdelo najzanimivejše?Kateri od teh piktogramov se nanaša na otroke? __________________________________Preberi naslednje trditve; nato v vsaki obkroži ustrezno besedo.V slovenščini 3. Kaj Nepopolno imam pomeni? največ definicijo ________________________________________________________________težav dopolni z besedo s poslušanjem/govorjenjem/branjem/pisanjem.prvi ali tuji.V slovenščini imam najmanj težav s poslušanjem/govorjenjem/branjem/pisanjem.Kje Jezik, se največkrat ki smo se pojavlja? ga naučili ____________________________________________________najprej in v katerem se pogovarjamo s svojimi starši,Učenci, katerih imenujemoV kateremprvi jezik _______________letnemni slovenščina,času stoji obnaj jezikcestipreberejo (oz. materniprometnišeznaknaslednje jezik). PoI-32? ___________________________trditve navadi in ga v vsaki tudi obkrožijo najbolje ustrezno besedo.Če so besedila znamo govorjena in najpogosteje v mojem prvem uporabljamo. jeziku, jih razumem bolje/slabše kot v slovenščini.Če so besedila Kdaj napisana stoji ob cesti v mojem prometni prvem znak jeziku, I-41? jih __________________________________________razumem bolje/slabše kot v slovenščini.Svoj prvi jezik Otroci, govorim ki se bolje/slabše z mamo pogovarjajo kot slovenščino. v enem jeziku, z očetom pa v drugem, imajo dvaprva oz. materna jezika; zato zanje pravimo, da so že od rojstva dvojezični.24. Na spletni strani izberi pet prometnih znakov, ki stojijo v tvojem domačem okolju.3 Prim.Preriši jih in jih predstavi sošolcem in sošolkam (povej jim, kaj pomenijo).4. Kateri je tvoj prvi jezik?S kom vse se pogovarjaš v njem?Kdaj si bolj sproščen: kadar govoriš v svojem prvem jeziku ali v katerem drugem?Kako bi se počutil, če bi ti kdo prepovedal uporabljati tvoj prvi jezik?Zakaj?(N. Cajhen idr. 2009 c: 17)815GSJ 4 SDZ 2009 notranjost 1 del.indd 157/1/09 12:17:29 PM


Priročnik za učitelje – UVOD4– o posebnem položaju slovenščine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji,–o jezikih, s katerimi smo v neposrednem (zemljepisnem) in posrednem (kulturnem)stiku,o knjižnem in neknjižnem jeziku ter okoliščinah njune rabe ipd.Našli so skupni jezik 35–3. Kdo uporablja knjižni jezik?a) Pisec časopisnega članka. g) Voditelj šolske proslave.b) Prodajalka v trgovini. h) Prijatelji na smučanju.c) Duhovnik med pridigo v cerkvi. i) Voditeljica TV-dnevnika.1.2.2 Učenci č) sprejemajo Pisec šolskega (poslušajo/gledajo/berejo), spisa. j) Ravnatelj razčlenjujejo po šolskem radiu. in vrednotijo besedilaraznih vrstd) Avtor učbenika. k) Jaz, ko pišem mami SMS.e) Sorodniki doma. l) Mama, ko telefonira učitelju.Sprejemanje f) besedil Sošolec, ko poteka mi telefonira. v treh fazah, zato m) je Pisec treba prispevka posebej v šolskem izpostaviti glasilu. dejavnosti predsprejemanjem, med njim in po njem.4. Preberi nepopolno pravilo in ga dopolni z besedo knjižni oz. neknjižni.Pred sprejemanjem učence umirimo in motiviramo za poslušanje/branje, npr. tako, danapovemo temo besedila, da se z njimi pogovarjamo o njihovih izkušnjah, predznanju inKo govorimo, uporabljamo _________________ ali _______________ jezik. Ko pišemo,pa načeloma uporabljamo _________________ jezik (razen ko si dopisujemos prijatelji)._________________ jezik je enak na celem slovenskem ozemlju. Učimo se ga zlastiv šoli, in sicer zato, da se lahko sporazumevamo z vsemi Slovenci._________________ jezik torej združuje vse Slovence._________________ jezik govorimo predvsem takrat, kadar govorno nastopamo (npr.pri pouku, po šolskem radiu, na proslavi, po radiu, televiziji) ali kadar se pogovarjamo4 Prim. z ljudmi iz oddaljenih krajev. Pri govornem nastopanju uporabljamo strogo različicoSlovenija, Slovenci in svet 1_________________ jezika, tj. zborni jezik; pri pogovarjanju z ljudmi iz oddaljenih39. Poveži.krajevV delupaPrekmurjauporabljamosta uradnamanj strogojezikarazličico _________________slovenščinajezika,in italijanščina.tj. knjižnipogovorni V delu slovenske jezik. Istre sta uradna jezikaslovenščina in madžarščina.Kadar se pogovarjamo s sorodniki, prijatelji in drugimi ljudmi iz istega kraja,uporabljamo _________________ jezik. _________________ jezik namreč razumejo(N. Cajhen idr. 2009 c: 15)40. samo Kaj pomeni ljudje raba iz istega dveh dela uradnih Slovenije jezikov? ali ljudje iste starosti.5 Prim. a) Da se jezika uporabljata enakopravno.b) Da se je jezika uporabljata neenakopravno.5. Dopolnjeno pravilo iz 4. naloge povzemi s preglednico.41. Preberi nepopolno besedilo in ga dopolni z besedama madžarščina in italijanščina.SLOVENSKI JEZIKV tistem delu Slovenije, v katerem poleg Slovencev že stoletja živijo Italijani, stauradna jezika dva – poleg slovenščine tudi__________________; na območju,na katerem poleg SlovencevKNJIŽNIživijoJEZIKtudi Madžari, pa sta uradna__________________jezika slovenščina in.________________ JEZIKKNJIŽNI POGOVORNI JEZIK42. Ali bi Italijani v obmorskem delu Slovenije lahko živeli brez znanja slovenščine?Zakaj? – govorno nastopanje – pogovarjanje z ljudmi – pogovarjanje sKaj – je pisanje zanje italijanščina: spisov prvi ali drugi iz oddaljenih jezik? krajev prijatelji in domačiniKaj – pa dopisovanje zanje slovenščina: z prvi ali drugi jezik?– __________________uradnimi osebamis prijatelji43. Ali živijo v Sloveniji tudi ljudje, ki niso slovenske, italijanske ali madžarske(N. Cajhen idr. narodnosti? 2009 c: 39)Če da, povej, katerih narodnosti so ti ljudje.Ali je slovenščina zanje prvi ali drugi jezik?Ali je slovenščina za Rome v Sloveniji prvi ali drugi jezik?9


Priročnik za učitelje – UVODpričakovanjih, da skupaj razložimo manj znane besede iz besedila, ki ga bodo poslušali/brali ipd. 6Med sprejemanjem besedila se učenci osredotočijo na besedilo, skušajo si zapomniti čimveč podatkov ter oblikujejo svoje stališče do besedila oz. svoje doživljanje besedila. (Učenciv 2. triletju si med poslušanjem/branjem še ne morejo delati zapiskov/izpiskov, v 3. triletjupa to že lahko poskušajo.)Po sprejemanju besedila učenci razčlenjujejo besedilo in potek sprejemanja.Razčlemba besedila poteka tako, da učenci v besedilu, ki so ga poslušali/gledali/prebrali,prepoznavajo razne vrste podatkov, in sicer:– sporočevalčev namen (t. i. naklonska razčlemba besedila), 7OPROSTI! 86 Prim.1. Kaj narediš, ko se na šolskem hodniku zaletiš v sošolca?Kaj mu rečeš?Kako mu to rečeš: jezno, veselo ali v zadregi?Kako se pri tem počutiš?Zakaj mu to rečeš?Kdaj se torej opravičimo?PROSIM! 6Ali si kdaj videl koga, ki se ni opravičil?Pripoveduj o tem.Kaj si si mislil o tem človeku?1. Kaj narediš, kadar imaš strgane hlače?Ob kateri priložnosti se vam opraviči učitelj/učiteljica?Kako ji/mu to rečeš?(N. Cajhen idr. Ali 2009 ji/mu a: to 75) ukažeš ali jo/ga za to prosiš?2. Po S katero navadi besedo opravičimo po navadi z besedo izrečeš oprosti. prošnjo? Kdaj pa rečemo oprostite?7 Prim. (Pomagaj si z naslednjima primeroma.)2. Primerjaj naslednje povedi.Mojca, Posodi oprosti, mi radirko. tvoj zvezek sem pozabil doma.Prosim, da mi posodiš radirko.Opazuj Mi lahko še posodiš svoje vrstnike radirko? – povej,ali se opravičijo in s katerimi besedami se opravičijo.Ali je z vsemi temi povedmi izražena prošnja? DA NEAli se lahko opravičiš tudi nebesedno?Kateri način je nevljuden? ____________________________________________________Ponazori svoj odgovor.Katerega po navadi uporabiš ti? _______________________________________________(N. Cajhen 3. idr. Razdelite 2009 a: se 59) v dvojice, da boste zaigrali prizor,3. Naslednje prošnje izrazi na vljudnejši način.v katerem se opravičite drugemu.10S Posodi sogovorcem mi šilček. si določita ____________________________________________________________vlogi in se pogovorita o vsebini.Nato Pokažita nastopita mi svoje pred rešitve. sošolci _____________________________________________________in sošolkami.


Priročnik za učitelje – UVODŠKOKO 13–temo, podteme/ključne besede, bistvene podatke, razmerja med njimi ter tudi manj5. Preberi besedilo.bistvene podatke (t. i. pomenska razčlemba besedila), 8– okoliščine, v katerih je nastalo besedilo (t. i. okoliščinska/pragmatična razčlembaKokoš ima glavo, telo in dve nogi. Na glavi ima rdečo rožo in rdečbesedila), podbradek, tj. sporočevalca majhne oči ter koničast in naslovnika in trd kljun. besedila, Telo je pokrito sporočevalčevo čustveno stanje,z barvastim perjem in puhom. Kokoš ima tudi majhne in slabonjuno družbeno/čustveno razmerje, kraj in čas nastanka besedila ipd., 9razvite peruti, zato z njimi ne more leteti. Ima še rep, v njem pa– pomen več daljših besed peres. in pomenska Nogi sta pokriti razmerja z luskami, med na besedami koncu pa imata v besedilu (t. i. besednarazčlemba štiri prste. besedila), Na vsakem 10 prstu je krempelj.Kokoš ves dan brska s kremplji po zemlji in išče hrano. Hrani sez zrnjem, zelenimi deli rastlin in majhnimi živalmi (npr. s črvi).Ker nima zob, hrane ne prežveči, temveč jo pogoltne, nato pamelje v mlinčku. Kljuva tudi drobno kamenje.Spomladi, poleti in jeseni znese po eno jajce na dan. Ko jo oplodipetelin, znese do 15 oplojenih jajc. Nato sede nanje ter jih začnevaliti. Po treh tednih se iz teh jajc izvalijo mladiči – piščanci.Podnevi so kokoši na kmečkem dvorišču. Zvečer in ponoči spijodruga ob drugi v kokošnjaku.Na kmetijah in farmah jih gojijo zaradi jajc in mesa.8 Prim.6. Koliko delov glave je omenjenih?Naštej jih.Kaj imata enako roža in podbradek: velikost, barvo ali obliko?Pojasni odgovor.Kakšen kljun ima kokoš?S čim ima pokrito telo?(N. Cajhen idr. 5 Ali 2009 kokoš LEPA b: BESEDA lahko 21) leti? LEPO MESTO NAJDE9 Prim.Zakaj?Kaj ima v repu?7. Komu rečeš teta, stric, gospod, gospa?Kdaj Koliko lahko nog rečeš ima? zdravnici teta Ana?Kdaj lahko rečeš prodajalcu stric Tone?S čim sta pokriti?(N. Cajhen idr. Koliko prstov ima na vsaki nogi?8.102009 BESEDA a: 50) OB BESEDIRazmisli, kdaj izrečeš naslednje pozdrave: lahko noč, dober dan, na svidenje, dobrojutro, Kaj ima dober na koncu večer. vsakega Vpiši jih v prsta?10 Prim.preglednico.4. V zvezah povedih podčrtaj besedi z enakim pomenom. POZDRAVIMaja je bistra deklica. Celo Nuša OB SREČANJU pravi, da je pametna. OB SLOVESUNeresnica je pogosto izrečena v stiski. Vendar ima laž kratke noge.zjutrajLekarno so obnovili. Na njej je ostal napis apoteka.Mojcapodnevije dobila za rojstni dan tri mesece staro mačko. Mucka se zelorada ponoči igra z volno.GSJ 4 SDZ 2009 notranjost 2 del.indd 21Po hudem deževju se pogosto sprožijo zemeljski plazovi. To se je večkratzgodilo tudi v Zasavju.9. Preberi še naslednje pozdrave: čav, adijo, pa – pa, živijo,(N. Cajhen idr. 2009 a: 100)5. Poveži na svidenje, besede zdravo. z enakim pomenom. Na črtice napiši ustrezno številko.1 Katere režati od se teh pozdravov izrekamo ____ uiti samo ob slovesu?2 Katere stokati pa izrekamo ob srečanju ____ ali kracati ob slovesu?3 Za omahniti vsak pozdrav povej, komu ____ bi ga pasti izrekel.217/1/09 12:34:57 PM11


Priročnik za učitelje – UVOD– pomen povedi ter pomenska razmerja v povedi (t. i. upovedovalna/skladenjskarazčlemba besedila), 11– tvarne značilnosti besedila (t. i. tvarna razčlemba besedila), 12KOLIKO STANE ...? 4IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA 1211 Prim.17. Če želiš, lahko odpreš še spletno stran www.rokusova-slovenscina.si, si ogledašbesedili in rešiš naloge.26. Preberi naslednje zveze povedi ter za vsako povej, kaj narediš najprej in kaj pozneje.Kupim mleko in kruh. Grem v trgovino.18. Preberi besedilo o izložbi trgovine Male živali.Umijem si zobe. Pojem večerjo.Preberem besedilo. Odgovarjam na vprašanja.V izložbi trgovine Male živali je šest slik. Na vsaki sliki je ena žival. V prvi vrsti staZačnem sliki mačke jesti. Umijem in papagaja. si roke. V drugi vrsti sta sliki hrčka in zajca. Na peti sliki je želva,Ugasnem na šesti luč. pa riba. Zaspim.Vprašaj Združi obe se po povedi podčrtanih v eno poved besedah tako, tako, da to da začneš dopolniš s Ko. spodnje Te povedi povedi napiši z vprašalnicami.na črte.K vsakemu vprašanju pripiši odgovor z besedo._________________________________________________________________________________________ slik je v izložbi trgovine Male živali? ________________________________________________________________________________________________________ živali je na vsaki sliki? _________________________________________________________________________________________V _______________ vrsti sta sliki mačke in papagaja? _________________________________________________________________________________________V _______________ vrsti sta sliki hrčka in zajca? _________________________________________________________________________________________Na _______________ sliki je riba? _______________(N. Cajhen idr. 2009 b: 15)27. Na Dopolni _______________ povedi. sliki je želva? _______________12 Prim.Medtem ko pišem domačo nalogo, ___________________________________________.19. Prejšnje Medtem besedilo ko umivam, o izložbi _____________________________________________________.Male živali primerjaj z naslednjim.Medtem V izložbi ko trgovine gledam televizijo, Male živali ________________________________________________.je 6 slik. Na vsaki sliki je 1 žival. V 1. vrsti sta slikimačke in papagaja. V 2. vrsti sta sliki hrčka in zajca. Na 5. sliki je želva, na 6. paMedtem ko dežuje, _________________________________________________________.riba.Medtem ko bom vadil violino, ________________________________________________.PoMedtemčem sekoločitaje pristajalobesedili:letalo,po vsebini,_______________________________________________.v imenih živali ali v zapisu števil?___________________________________________________________________________Kako so zapisana števila v prvem besedilu (tj. v 18. nalogi): z besedo ali s številko?___________________________________________________________________________Kako pa so zapisana v drugem besedilu (tj. v 19. nalogi)? __________________________(N. Cajhen idr. 2009 a: 43)20. Oglej si zapis števil s številko (v besedilu v 19. nalogi) in povej, katera trditev o njem jepravilna.12a) Vse številke imajo na koncu piko.b) Vse številke so brez pike.


Priročnik za učitelje – UVOD–jezikovne pojave (npr. vrsto sporazumevanja, besedila, besed in povedi), njihovelastnosti in sestavo ter slovnična, pravorečna, pravopisna in slogovna pravila ter jihpoimenujejo s strokovnimi izrazi (t. i. metajezikovna razčlemba besedila). 13K razčlenjevanju poslušanega/prebranega besedila spada tudi t. i. vrednotenjska razčlembabesedila, tj. presojanje besedila (učenci povedo/napišejo, kaj menijo o besedilu – npr.o njegovi razumljivosti, resničnosti, zanimivosti, ustreznosti, učinkovitosti, jezikovnipravilnosti ipd.) in utemeljevanje mnenja (učenci povedo, na osnovi česa tako menijo). 1412 Srce mi je padlo v hlačeZaporedje nalog, ki pripadajo raznim razčlembam, je lahko tudi nekoliko drugačno –odvisno je od konkretnega besedila oz. njegove besedilne vrste, vendar pa v skladu z novimtemeljnim ciljem pouka slovenskega jezika ne sme biti na prvem mestu metajezikovnerazčlembe.6. V kateri časovni obliki je večina glagolov v Lovrovem besedilu?Zakaj so prav v tej časovni obliki?Katera glagolska časovna oblika prevladuje v tistem delu besedila, ki se izrecnoOb nekaj besedilih ni vseh vrst razčlemb – tako je npr. pragmatična razčlemba pogostanavezuje na naslov spisa?9 Čemu HALO, je Lovro HALO! postavil te glagole v to časovno obliko?ob dvogovornih besedilih, tvarna razčlemba pa ob zapisanih besedilih. Vrednotenjskarazčlemba je pogosta že v fazi pred sprejemanjem (npr. ko učenci obudijo svoje predznanje,spregovorijo o svojih izkušnjah …); po sprejemanju pa jo lahko doda tudi učitelj, če vidi, da13 Prim.27. Dopolni naslednje nedokončane povedi o tem posnetku.7. Andrej Preberi je naslednje telefoniral v besedilo _____________________________.in ga dopolni. (V prvo poved napiši besedi ponavljajočemse ali enkratnem in opisovalno ali pripovedovalno.)Tam se mu je oglasila ______________________________.Od Kadar nje je govorimo želel izvedeti, ali pišemo ali __________________________________________________.o preteklem dogodku, tvorimoImel ______________________ je srečo, saj _________________________________________________________.besedilo. Ker pripovedujemo o dogodku, ki se je žezgodil, so glagoli v _______________. Dejanja tega dogodka morajo biti razvrščenaKnjižničarka mu je knjigo __________________________.tako, kot so v resnici potekala. Pripovedovalno besedilo mora biti razčlenjeno naZato _______________, ji je moral povedati _______________ svoje ____________________ in __________________.in _________________________.Po knjigo mora priti še _________________________ do ______________________ ure.(N. Cajhen idr. 2009 č: 48)8. Katere trditve o Lovrovem besedilu so pravilne?28. Še a) enkrat Lovro si je oglej počitnice posnetek.14 Prim. /Učenci poslušajo pogovor./preživljal v tajski džungli.b) V naselbini sredi džungle je vse dni deževalo, zato mu je bilo dolgčas.29. Kako c) Nepričakovano je Andrej pozdravil je prišla knjižničarko? v vas skupina slonov.Alič)jeLovroravnalsiprav?je takoj izbral slona.d) Slon je vrgel vodnika v blato.Pojasni odgovor.e) Slon je zatrobil, zato se je Lovro ustrašil.Kakof) Vodnikse ji jejepredstavil:spoznal,samoda slonz imenom,ni nerodna žival.samo s priimkom ali z imenom in priimkom?Ali je ravnal prav?9. Pojasni Poveži odgovor. pravilne trditve o poteku dogodkov.Ali Lovro je knjižničarko je pet ur pešačil tikal ali vikal? po prihodu v džunglo.Potniki so zaspali v kolibahAli je ravnal prav?med prihodom v džunglo.Pojasni odgovor.pred prihodom v džunglo.(N. Cajhen idr. Ali 2009 je knjižničarka a: 90) Andreja vikala ali tikala?Ali Sloni je ravnala so smukali prav? liste z dreves pred izletom po džungli.Pojasni Lovro je odgovor. zajahal slonamed izletom po džungli.Ali Lovro se ji je napisal Andrej zahvalil? spispo izletu po džungli.Ali je ravnal prav?13


Priročnik za učitelje – UVODučence besedilo posebej pritegne, ali če upošteva zunanje okoliščine obravnave besedila(npr. aktualne dogodke). Metajezikovna razčlemba je pogostejša v višjih razredih osnovnešole; v skladu z učnim načrtom jo uvajamo postopoma v 2. triletju.Naloge za dano vrsto razčlembe ne smejo biti enolične, temveč morajo spodbujati učencek raznim dejavnostim (npr. k izločanju, izbiranju, povezovanju, dopolnjevanju, odpravljanjunapak, tvorjenju vprašanj/miselnih vzorcev/preglednic/besedil ipd.) in v njih sprožati raznevrste miselnih procesov (npr. pomnjenje ali prepisovanje podatkov, sklepanje na podlagipodatkov v besedilu, vrednotenje in uporabo podatkov).Učenci po sprejemanju besedila ne razčlenjujejo le besedila, ki so ga poslušali/gledali/prebrali, temveč tudi potek sprejemanja – to pomeni, da razmišljajo tudi o tem, kaj so delalimed sprejemanjem besedila in kako bi si zapomnili čim več podatkov. Tako spoznavajot. i. strategije sprejemanja besedila (in učenja iz besedila), npr. v besedilu prepoznavajopodteme oz. ključne besede ter bistvene podatke in jih oblikujejo v miselni vzorec (poučnem načrtu za slovenščino naj bi to zmožnost začeli razvijati na začetku 2. triletja). 15ŠKOKO 1315 Prim.8. Oglej si naslednji miselni vzorec in ga dopolni s ključnimi besedami.UPORABNOST– jajca– meso– glava:rdeča rožardeč podbradekmajhne očikoničast, trd kljun– zrnje, zeleni deli rastlin,majhne živali– hrano pogoltne, nato jomelje v mlinčku– telo:perje in puhmajhne, slabo razviteperutirep iz daljših peres– kmetije in farme– dvorišče (podnevi) inkokošnjak (ponoči)– petelin oplodi kokoš– koklja vali oplojena jajca– po treh tednih se izvalijopiščanci– dve nogi:luskeštirje prsti s kremplji(N. Cajhen idr. 2004 b: 23)9. Preberi naslednjo nepopolno poved in jo dopolni s ključnimi besedami.14Ko opisujemo domačo žival, predstavimo njeno _______________________,


Priročnik za učitelje – UVODUčenje strategij sprejemanja besedila (poleg miselnega vzorca še npr. tvorjenje opornihtočk, preglednic ipd.) zahteva postopnost, zato se učenci urijo v njih vsa leta šolanja, insicer pri vseh predmetih, torej ne le pri slovenščini. (Svetujemo, da učitelj slovenščineobvesti o tem tudi učitelje drugih predmetov.)Učenci po sprejemanju besedila razmišljajo tudi o tem, kako je sporočevalec tvoril besedilo,ter tako spoznavajo in predstavljajo strategije sporočanja in načela uspešnega sporočanja.1.2.3 Učenci tvorijo (govorijo/pišejo) besedila raznih vrstSporočanje oz. tvorjenje besedil poteka v treh fazah, zato je treba posebej izpostavitidejavnosti pred sporočanjem, med njim in po njem.Pred sporočanjem učenci izberejo besedilno vrsto in temo besedila (ali pa jim ju določiučitelj). Nato ob zgledu, učiteljevi pomoči ali samostojno izdelajo miselni vzorec: napodlagi besedilne vrste napišejo ključne besede (npr. za opis živali: zunanjost, bivališče,prehranjevanje, razmnoževanje) ter k njim pripišejo bistvene podatke – pri izbiri teh izhajajoiz teme (npr. jež) ter si pomagajo s svojim znanjem in s priročniki (tako opravijo 1. fazosporočanja). Potem v miselnem vzorcu s številkami zaznamujejo zaporedje ključnih besed,nato pa še bistvenih podatkov ob vsaki ključni besedi; če tako zahteva besedilna vrsta (npr.doživljajski spis, ne pa opis – to je pogosta napaka v navodilih učiteljev), dodajo še uvod inzaključek – torej po vzorcu/modelu naredijo načrt za besedilo (tj. t. i. 2. faza sporočanja).Med tvorjenjem pretvarjajo miselni vzorec v besedilo (t. i. ubesediljenje oz. 3. fazasporočanja).Nastalo prvo različico besedila preberejo in jo presojajo, npr.− Ali se vsebina navezuje na naslov?− Ali ima besedilo "rdečo nit"?− Ali so povedi zaokrožene in razumljive?− Ali so povedi smiselno povezane?− Ali besedilo "lepo teče"?− Ali ima besedilo vse sestavine dane besedilne vrste?− Ali je besedilo zaokroženo, tj. "ima glavo in rep"?− Ali se besede večkrat ponovijo?− Ali sem uporabil knjižne besede?− Ali sem postavil besede v pravilno obliko?15


Priročnik za učitelje – UVOD−−−−Ali je moja pisava berljiva?Ali je na začetku povedi velika začetnica?Ali je na koncu povedi pravo ločilo?Ali so vejice na pravem mestu?Zaznamujejo in odpravijo napake (4. faza). Nato besedilo še enkrat prepišejo (5. faza). Čeželijo govorno nastopati, besedilo večkrat preberejo in si ga skušajo čim bolje zapomniti,izdelajo pa tudi ponazorila (6. faza). 16Če sledi govorni nastop (7. faza), učenci nastopajo z besedilno predlogo, tisti z večizkušnjami pa lahko govorno nastopajo samo ob miselnem vzorcu ali drugi nebesedilnipredlogi. Govorni nastop brez predloge odstvetujemo.Po tvorjenju zapisanega besedila učenci preberejo besedilo sošolcev oz. poslušajo njihovgovorni nastop; nato ga presojajo. Zapisano besedilo presojajo tako, kot so presojali svojosnutek besedila; pri presojanju govornega nastopa pa si lahko pomagajo z naslednjimivprašanji:− Ali se je vsebina navezovala na naslov?− Ali je imelo besedilo "rdečo nit"?− Ali je besedilo "lepo teklo"?− Ali je imelo besedilo vse sestavine dane besedilne vrste?− Ali je bilo besedilo zaokroženo, tj. "ima glavo in rep"?− Ali so se besede večkrat ponovile?− Ali je govorec govoril zborno?− Ali je govoril 16 PO razločno, POKLICU počasi, SEM … glasno, živahno, prepričljivo?− Ali je gledal poslušalce?− Ali je bila drža telesa sproščena?24. Opiši poklic – izberi eno od naslednjih dveh možnosti:− Ali se je postavil na ustrezno mesto v razredu?a) Izberi poklic iz 22. ali 23. naloge in ga opiši.− Ali je ustrezno Najprej uporabljal izdelaj miselni kretnje? vzorec, nato pa napiši besedilo.− Ali je bila Besedilo njegova pokaži mimika sošolcu/sošolki sproščena ali in mu/ji naravna? ga pošlji po elektronski pošti; prosi ga/jo,naj ti napiše svoje mnenje o njem in ti svetuje, kako bi ga lahko izboljšal.16 Prim.b) Kaj bi bil rad po poklicu? ___________________________________________________Opiši ta poklic.Najprej izdelaj miselni vzorec. Nato napiši besedilo – napiši ga na list papirja ali vsvoj zvezek; lahko ga napišeš tudi na računalnik.Besedilo pošlji učiteljici/učitelju po elektronski pošti, da ti bo povedala/povedalsvoje mnenje o njem in ti svetovala/svetoval, kako bi ga lahko izboljšal.(N. Cajhen 25. idr. Preberi 2004 naslednje b: 62) zveze povedi. V vsaki zvezi povedi podčrtaj isto besedo in nato drugopoved predelaj tako, da se ta beseda ne bo ponovila. Popravljeno poved napiši na črto.16Veterinar je prišel na kmetijo. Tam bo veterinar pregledal bolnega konja.


Priročnik za učitelje – UVODUčenci razmišljajo o tem, kako se tvorili besedilo, tj. kako so se pripravili na pisanje, kakoso presojali svoje besedilo ipd. Svojo zmožnost tvorjenja besedila lahko namreč izboljšajotudi z opisovanjem lastne dejavnosti.1.2.4 Učenci sistematično razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmožnostiRazvijanje sporazumevalne zmožnosti vključuje razvijanje poimenovalne, 1717 Prim.22. Poimenuj poklice moških oseb. Besede napiši na črte.PO POKLICU SEM … 16(N. Cajhen idr. 2009 b: 61)23. Poimenuj še ženske, ki opravljajo te poklice.17


Kako bi moralo biti napisano drugo ime? ________________________________________Pojasni svoj odgovor. ________________________________________________________Priročnik za učitelje – UVODLonec, zvonc in serce1. Poimenuj, kar je na fotografijah. Besede napiši na črte.upovedovalne/skladenjske, 18 pravorečne, 19 pravopisne, 2018 Prim.9. Popravi po zgledu.kiJaponka, katera je na sliki, je igralka.To je mesto, katero leži na severu Japonske.Fant, kateri stoji ob meni, je Japonec.V deželi vzhajajočega sonca 10Lutke, katere nastopajo v japonskem gledališču, vodijo trije ljudje.Pesmi, katere pojejo v japonskem gledališču, so zelo enolične.Oskarja je dobil za film, kateri prikazuje Japonsko.(N. Cajhen idr. 2009 č: 29)Pri sošolkah/sošolcih 10. Povedi ali pri iz učitelju/učiteljici 9. naloge pretvori preveri tako, svoj da bodo zapis19 Prim.brez in odpravi oziralnih napake. zaimkov.Zgled: Japonka na sliki je igralka.2. Pravilno napisane besede preberi na glas. Kako si prebral črko e?PRAVOPISNE ZANKE 11a) Črko e sem prebral z glasom e.b) Črke e nisem prebral z glasom e, temveč z nekim drugim glasom – ta glas imenujemo1. polglasnik. november ____________________________________________________________113(N. Cajhen idr. 25. 2009 december a: 113) ____________________________________________________________20 Prim. 26. december ____________________________________________________________26. Povedi prepiši s pisanimi črkami.GSJ 4 SDZ 2009 notranjost 1 del.indd 1137/1/09 12:21:23 PMMOJA MAČKA MICA IMA RJAVO DLAKO.11. Vstavi zaimek ki ali kateri.____________________________________________________________________________________________________________________________________________________Glasbilo, ima tri ali štiri strune, je podobno kitari.V TOREK BOMO ŠLIGlasbila,V KNJIŽNICOna __________PO NOVE KNJIGE.igrajo v japonskem gledališču, so zelo stara.__________________________________________________________________________Kupil sem knjigo, o __________ si mi pripovedoval.__________________________________________________________________________To je zgodba, _______ mi jo je povedal japonski modrijan.SESTRA META IN BRAT BOR STA SE RODILA MARCA.__________________________________________________________________________Skodelico, v je juha, Japonci držijo v rokah.__________________________________________________________________________Juho, ________ je v skodelici, srebajo.(N. Cajhen 2009 NAJPREJ b: 127) SMO ŽIVELI V KRANJU, ZDAJ PA SMO NA BLEDU.18____________________________________________________________________________________________________________________________________________________


zasebnaNaslovnik jeposameznik.javnaNaslovnikje javnost.Priročnik za učitelje – UVODneuradnaNaslovnik je znanaali družbenoenakovredna oseba.slogovne/pragmatične 21 in metajezikovne 22 zmožnosti ter zmožnosti nebesednegasporazumevanja. 23uradnaNaslovnik je neznanaali družbenoneenakovrednaoseba.Pretvori ga v besedilo in ga predstavi sošolcem in sošolkam.1.3 Kako preverjamo/ocenjujemo sporazumevalno zmožnost?15. Napiši nagovor in pozdrav za naslednje naslovnike.Učitelj preverja in ocenjuje sporazumevalno zmožnost tako, kot jo razvija. To pomeni, da obnovih/neznanihNASLOVNIKprimerih preverja/ocenjujeNAGOVOR POZDRAV− kritično razumevanje zdravnica dvogovornih in enogovornih besedil,− tvorjenje dvogovornih in enogovornih besedil inteta− razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti.mlajša sestra6 Zgodovina nas učiučitelj21 Prim.26. V povedih podčrtaj zaimke.16. Katero Kdo je osebo ustanovil bi v mesto pismu Aleksandrija?nagovoril Spoštovani gospodali Filipu Spoštovana Makedonskemu gospa? in njegovemu sinu je uspelo osvojiti grške države.a) V Egiptu Mamo. so ga sprejeli kot osvoboditelja d) Župana. izpod Perzijcev.b) Neznanca. e) Prijatelja.c) Ali Snažilko. so ti zaimki iste vrste? DA f) NEBabico.č) Bančnega uslužbenca. g) Strica.Pojasni odgovor.(N. Cajhen idr. 2009 c: 55)17. Katere osebe iz 16. naloge bi lahko pozdravil22 Prim. Pozdravček od Petra?27. V besedilu Dvig Makedonije si oglej glagole. V kateri časovni obliki so?a) V sedanjiku.b) V pretekliku.18. Katere c) V prihodnjiku. osebe iz 16. naloge bi vikal?Zakaj so prav v tej časovni obliki?SZVD 7 SDZ 2009 notranjost 1del.indd 55(N. Cajhen idr. 2009 c: 94)28. Števnike napiši z besedami.23 Prim.33622. Ob Blejskem jezeru visijo naslednji piktogrami.323KDOR MOLČI, DESETIM 55 ODGOVORI 36/15/09 7:41:05 AM336.Ali so vsi ti števnike iste vrste? DA NEKaj pomenijo?Pojasni odgovor.(N. Cajhen 2009 a: 28)23. Odpri spletno stran http://www.signaco.si/nevarno.htm.29. Oglej Preberi si piktograme naslednje (na povedi. vseh treh Vprašaj straneh). se po podčrtanih besedah in na črte napišivprašalnice.Nato odgovori na naslednja vprašanja.Deloma se je to posrečilo že Filipu Makedonskemu. ____________19


13 ŠKOKOPredlog nalog za preverjanjePriročnik za učitelje – UVOD1. Preberi naslednje povedi.DOVOLJENO12 IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGARAZMNOŽEVANJELepotepozdravljam.Mamijevčasopisuprebrala,davEtnološkemmuzejurazstavljatePredlog panjskekončnice.TosempovedalsvojiučiteljiciMateji.Navdušenajebilanadmojimnalog za preverjanjepredlogom,dasijihogledamo.ŠkofjaLoka,24.4.2009JurijDragateta!Prosimte,čeDOVOLJENO1. lahkoenkratvmajusprejmešnašrazredinnampredstavišrazstavo.Preberi naslednji besedili.RAZMNOŽEVANJEAPredlog nalog za preverjanjeDOVOLJENOMojca pravi, da to ni pismo. Ali se strinjaš z njenim mnenjem? DA FOTOKOPIRANJE NErocnik Gradim4 17.03.2005 16:27 Page 97 (Black plate)1.3.1 Predlog Preverjanje/ocenjevanje nalog za preverjanje zmožnosti kritičnega razumevanja besedilPri preverjanju/ocenjevanju Zarojstnidansemdobilazajčka.Kernenehnogrizlja,semmudalaimeGrizko.zmožnosti kritičnega razumevanja dvogovornih in enogovornih1. Ustno 1. Preberi pojasni besedilo. svoj odgovor.Zadnjičjezgrizelnogolesenegastola,zatojebilamaminanjzelojezna.Večkratmubesedil učencem ponudimo neznana besedila. Učenci v njih prepoznajo okoliščine, vzaupamkakšnoskrivnost.Včerajsemmuvvelikouhošepnila,damijevšečMihaizkaterihIz zgornjihje besedilopovedi oblikujnastalo,pismo 24 –sporočevalčevna črte Dnevnik, v okvirju sobota, prepišinamen, 18. ustrezne 12. 25 2004 temo,podatke.sosednjegarazreda.ZaGrizkaleposkrbim,zatoupam,dabodoživelvisokostarost.26 ključne besede/podtemein bistvene Mavci podatke kot po tekoËem 27 ter logična trakurazmerja med njimi, napovedo nadaljevanje/konec, seznajdejo B v besedilu, 28 preoblikujejo besedila, presojajo resničnost, zanimivost, ustreznostLjubljana — VËeraj zjutraj je v osrednji Sloveniji_______________________moËnoin razumljivost besedila ter nebesedne prvine besedila in utemeljijo svojo presojo. Naohladilo Poljskizajecjedolgpribližno62cmintežakdo5kg.Telojepokritossvilnato__________________________in ceste so se spremenile v drsalnice. Na njih se je zgodilokoncu dlako–barvasemuvečkratspremeni,kerseprilagajazajčevemuživljenjskemunekaj danemu manjπih besedilu prometnih določijo nesreË, veliko tudi pa besedilno je bilo padcev vrsto zaradi ter svojo odločitev utemeljijo sprepoznavanjem prostoru,njegovistarostiinletnemučasu.poledice. Peπci njenih so si poπkodovali lastnosti. predvsem (Tudi roke če v se zapestju naloge in noge. navezujejo na znano/že obravnavanoZato je Zajecimaglavo,trup,nogeinrep.Naglavisooči,smrček,dvadolgauhljainbila na ljubljanski urgenci nepopisna gneËa — samobesedilo,dopoldnenaj imajose je tamučencioglasilotoskorajbesedilo200 poπkodovancev;pred seboj,nekajneveËpa, da se od njih pričakuje, da so si tousta.Vustihimazobe;zgorajstadvasekalca,kineprestanorasteta,zatozajecvesbesedilo kot zapomnili.)polovica jih je domov odπla z mavcem.časgloda.Imadvaparanog.Sprednjenogesokrajšeodzadnjih–zajecznjiminehodi,temvečtečeinskače.Zadnjenogesoprecejdaljšeindelujejokotvzmet,zatoN. R.delazajecdolgeskoke.Nakoncutrupajemajhenrep. Poljskizajecjesamotar.Domujevplitvikotanjinapolju;tusinapraviveč24 Prim.Odgovori lukenj. na vpraπanja.2. OdgovoriKjein kdajSamecvasujeodpomladidojeseni.Samicalahkokotidoštirikratnaleto;na vprašanja.___________________________je bila objavljena ta novica?Kjeinkdajjebilaobjavljenatanovica?vsakičjebreja43dniinlahkoskotido6mladičev.Mladičiseskotijonaodprtem,Kdo jo je napisal?Kdojojenapisal?včasihcelovsnegu.Tehtajopribližno130g,pokritisozgostodlakosivorjavebarve_______________________»emuČemujojenapisal?jo je napisal?(toseujemazbarvozemljeponjivah),takojževidijoinlahkotekajo.Prvadvatedna25 Prim.Kajsejezgodilo?je poskotitvisesajomaterinomleko,natosezačnejopastisami.Kdajsejetozgodilo?(Napišidatum.)je (Napiπi datum.)Ali je v tem pismu Poljskizajecsehraniobmraku,insicersepasevmlademžitu,detelji,izražena prošnja, zahvala ali čestitka? ____________Kjepa?S katero korenju,solatiinzelju;hranisetudistravoinzelišči,pozimipaglodalubjemladihbesedo je izražena? _________________Kdojebiludeleženvtemdogodku?Kako dreves.Nikolinepije,kermuzadoščavodavhrani.bi še lahkoudeleæenbila izražena?v dogodku?Dokončaj naslednji povedi.ZakajZakajsejetozgodilo?26 a)Enkratvmaju_________________našrazredinnam_________________razstavo.Prim. se je to zgodilo?2. b)Ali____enkratvmaju______________našrazredinnam_______________razstavo?Primerjaj besedili.3. Preveri resničnost trditev.Katera 2. Očemgovorita?____________________________________________________________Preveri poved resniËnost je zelo nevljudna? trditev o novici.PoledicajebilatudivLjubljani. DA NEPovej, Poledica Katerobesedilojeopisživali?_________________________________________________kako bi bila odzvala tudi v Ljubljani. teta, če bi ji Jurij napisal to poved. DA ŠKOKO NE 13Ponesrečencisosipoškodovalisamoroke. DA NELjudjesopadlizaradiledu.PonesreËenci Počemtakosodiš?__________________________________________________________si poπkodovali samo roke.DADANENE40 GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PRIROČNIK ZA UČITELJEZgodilosejevelikohujšihprometnihnesreč. Ljudje so padli zaradi ledu. DA DA NE NEDOVOLJENORAZMNOŽEVANJE27 Prim. Naurgencisovcelemdnevusprejeliokrog200poškodovancev. Zgodilo se veliko hujπih prometnih nesreË. DA NE NE3. Na Za vsak urgenci odstavek so v celem v opisu dnevu živali sprejeli napiši, okrog o čem 200 govori. poπkodovancev. DA NE1.in2.odstavek:______________________________86 GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE3. Naslednjim 3.odstavek: besedam/besednim ______________________________zvezam pripiπi besedo4.odstavek: ______________________________HALO, HALO! 9GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 40GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 86—5.odstavek:z nasprotnim pomenom______________________________zjutraj ,76 GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE— z enakim pomenom mavËna obloga ,284.Prim.Ob opisu— s πirπim /Učenciiz 1.nalogepomenom preberejotvoriodlomekmiselnizapestje izvzorec.telefonskega imenika./,3. — Iz z odlomka oæjim pomenom prepišinaravni pojav .GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 76a)b)ime kraja: __________________________naslov Pionirskega doma: __________________________________c) telefonsko številko Oddelka za pouk tujih jezikov: __________________________č) naslov spletne strani Pionirskega doma: ___________________________________204. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. V nepravilnih trditvah podčrtaj napako in napišipopravljene trditve.8/25/09 1:55:28 PM978/25/09 1:55:32 PM8/25/09 1:55:31 PM


Priročnik za učitelje – UVODPOMAGAJMO DETEKTIVU 141.3.2 Preverjanje/ocenjevanje zmožnosti tvorjenja besedilDOVOLJENOZmožnost tvorjenja dvogovornih in enogovornih besedil se preverja tako, da učenci tvorijobesedilo dane vrste. Pri vrednotenju njihovega besedila ne vrednotimo le jezikovne (tj.2. O kom govorita besedili iz 1. naloge?poimenovalne, slovnične, pravorečne oz. pravopisne) pravilnosti besedil, temveč tudinjihovo razumljivost (tj. smiselnost, sovisnost, zaokroženost), ustreznost dani besedilni3. Katero besedilo iz 1. naloge je opis osebe? Svojo odločitev utemelji.vrsti (oz. sporazumevalnim okoliščinam), resničnost – torej pazimo tudi na to, ali so povediOpisosebejebesedilo____,sajin zveze povedi logično zgrajene, ali besedilo "lepo teče", ali se besede/besedne zvezein stavčni vzorci ponavljajo, ali ima besedilo značilno zgradbo dane besedilne vrste, ali4. Preglednico dopolni s ključnimi besedami in z bistvenimi podatki.vsebuje resnične podatke, ali so bile upoštevane vse faze sporočanja (npr. popravljanjeKLJUČNEBESEDEBISTVENIPODATKIosnutka, prepisovanje, pomnjenje, izdelava ponazoril ipd.) itd.Rozina66letVIŠINA1.3.3 Preverjanje/ocenjevanje 63kilogramov razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnostipegastRazvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmožnosti pa preverjamo/ocenjujemo zLASJEnalogami, ki se navezujejo na izhodiščno besedilo ali na nove/neznane primere. Učitelj najOBLEKApazi na to, da od učencev ne zahteva ponavljanja pravil ali definicij obravnavanih pojmov.ortopedskičevljiRAZMNOŽEVANJEKONJIČKIPOSEBNOSTIPri preverjanju/ocenjevanju poimenovalne zmožnosti vrednotimo npr.:29– prepoznavanje pomena besede,5. Besede na levi poveži z ustreznim pomenom na desni.– džez rabo večpomenske najljubšedelovprostemčasubesede v novih povedih,30– ilustracija iskanje besede z kratkazgodbaoznaniosebienakim/nasprotnim/… pomenom,konjičekzvrstglasbe31– pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko,anekdotarisba/slikakotpojasniloaliokrasbesedila29 Prim.6. Obkroži črki pred ustreznima razlagama.Navidezno zadržanapomeni,daa)jezelozadržana.10 BESEDA OB BESEDIb)jenazunajzadržana.c)jeresničnozadržana.č)vresnicinizadržana.DOVOLJENORAZMNOŽEVANJEGSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 97Predlog nalog za preverjanje307. Prim. Katera besedna zveza se v besedilu B pogosto ponavlja?1. V povedih podčrtaj besede z nasprotnim pomenom.BESEDA IZ BESEDE 17Anajebilamedpoukomzbrana,Karmenpazeloraztresena.Lastovicejeseniodletijonajug,spomladipasevrnejovnašekraje.Velikosesalcevživinakopnem,kitpavvodi.31 Prim. Sladoledjemrzel,čajpavroč.7.Zanočjopridedan.Naslednje besedne zveze zamenjaj z eno besedo.Začetekfilmajebilvesel,konecpažalosten.ta,kijeučen ta,kijehudoben 2. Kta,kijesrečendanim besedam pripišibesede z nasprotnim pomenom.nizekta,kijemoder_________________zdrav _________________ozekta,kijenavihan_________________vesel _________________umazanta,kijepoškodovan_________________utrujen _________________govoritita,kijeumazan_________________roditise _________________97DOVOLJENORAZMNOŽEVANJE8/25/09 1:55:33 PM21


RAZMNOŽEVANJErdečeličen tak,ki Priročnik za učitelje – UVODmehkosrčen tak,ki štirinožen tak,ki golobrad tak,ki mlečnozob tak,ki modrook32– pretvarjanje tvorjenke v besedno zvezo,––tak,ki4. Opiši pomen naslednjih besed. (Dopolni.)zamenjavo frazema s prosto besedno zvezo in obrnjeno,bolezenzaljubljenostnevoščljivostto,dasiodpravljanje to,dasi poimenovalnih napak.to,dasizvestoba to,dasiPri preverjanju/ocenjevanju upovedovalne/skladenjske zmožnosti vrednotimo npr.:4. marljivost K naslednjim besedam/besednim to,dasi zvezam pripiši besedo33– dobrota tvorjenje povedi,– znasprotnimpomenom: to,dasi zjutraj ,– slepota – zenakimpomenom:razvrščanje povedi to,dasiv pravilno mavčna zapovrstje,obloga ,zanimivost–– sširšimpomenom: to,dasizdruževanje in strnjevanje zapestje povedi – prepoznavanje logičnega , razmerja med povedma– zožjimpomenom:naravni pojavin izražanje tega z ustreznim veznikom in predlogom, 34 .5. Naslednje besedne zveze zamenjaj z eno besedo.35– to,dasinatančennadomeščanje ponovljene besede z ustreznim navezovalnikom,5. Preberi zveze iz dveh povedi. Povedi v vsaki zvezi smiselno razvrsti, nato pa ju združi– to,dasirazvajen v eno odpravljanje poved. slovničnih napak.to,dasisposobenPadelsemkotpokošen.Stopilsemnaled.to,dasipošten Ko Pri preverjanju/ocenjevanju pravorečne zmožnosti vrednotimo npr.:to,dasiodporen – to,dasisamostojen doseganje zborne izreke,Ležalsemnatleh.Razmišljalsem,kakonajvstanem.– to,dasipovršen Kodoločanje glasovne vrednosti določene črke v besedi. to,dasilep 32 Prim.Videlsemvelikopoškodovanihljudi.Prišelsemnaurgenco.6. Opiši Ko pomen naslednjih besed. (Dopolni.)dolgočasnež ta,kijeslepec Katero od teh povedi, ta,kijesi jih napisal, bi lahko začel IZVEDEL z besedama SEM NEKAJ Medtem NOVEGA ko? 12bolnik Napiši jo na črto. ta,kijepoštenjak Medtemko ta,kije33 Prim. nerodnež ta,kijeDOVOLJENORAZMNOŽEVANJE5. strahopetnežDopolni povedi. ta,kije4. K naslednjim besedam/besednim zvezam pripiši besedoMedtemkosemčakalnazdravnika,– znasprotnimpomenom: zjutraj ,Medtemkojezunajsnežilo,– zenakimpomenom: mavčna obloga ,Medtemkosembralnovico,– sširšimpomenom:zapestje ,GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 120GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 77IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA 12DOVOLJENORAZMNOŽEVANJE– zožjimpomenom:naravni pojav .34 Prim.120 GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE5. Preberi zveze iz dveh povedi. Povedi v vsaki zvezi smiselno razvrsti, nato pa ju združiv eno poved.Padelsemkotpokošen.Stopilsemnaled.13 ŠKOKOKoDOVOLJENORAZMNOŽEVANJE35 Prim. Ležalsemnatleh.Razmišljalsem,kakonajvstanem.Ko6. V naslednjih odlomkih podčrtaj ponovljene besede. Nato prepiši odlomke tako, da neboš ponavljal besed.Videlsemvelikopoškodovanihljudi.Prišelsemnaurgenco.Stržekjeenaodnajmanjšihptic.Stržekseoglašazeloglasno.StržekimanajrajemešaneKogozdove,rečnaobrežjainzaraslevrtove.Stržeksipoleggnezdazgradivečzatočiščzaspanje.Katero od teh povedi, ki si jih napisal, bi lahko začel z besedama Medtem ko? 77___________________________________________________________________________Napiši jo na črto.___________________________________________________________________________Medtemko______________________________________________________________________________________________________________________________________________________5. Dopolni 22 povedi.Pingvinisoživalihladnihobmočij.Pingvinipotrebujejoledeno,včasihcelomorskovodoMedtemkosemčakalnazdravnika,inredneobrokesvežihmorskihrib.Pingvineimajoponavadilevvečjihživalskihvrtovih.8/25/09 1:55:31 PM8/25/09 1:55:35 PM


1. Kateri jezik je tvoj prvi oz. materni jezik?Pojasni svoj odgovor.Priročnik za učitelje – UVOD2. Kaj je zate slovenščina?a) Drugijezikoz.jezikokolja.Pri preverjanju/ocenjevanju pravopisne zmožnosti vrednotimo npr.:b) Prvioz.maternijezik.36– prepis povedi iz velikih tiskanih črk v male pisane črke,c) Tujijezik.37– izbiranje pravilne črke oz. začetnice,Pojasni svoj odgovor.38– zapis števnikov z besedo,3. Preberi besedilo, nato dopolni novo besedilo. Piši s pisanimi črkami.DOBILISMONOVOSOŠOLKOJELENO.NJENISTARŠISOMAKEDONCI.ŠENIKOLIDOZDAJNIBILAVSLOVENIJI,ZATOSLOVENŠČINENERAZUME.GOVORIINRAZUMESAMOMAKEDONŠČINO.Jeleninistaršiso________________________.Njenprvijezikje________________________.KerboživelavSloveniji,bonjen____________________jezik______________________.36 Prim.4. Besedilo prepiši s pisanimi črkami.SESTRINAPRIJATELJICAJEPORTUGALKA.KERKATJANEZNAPORTUGALŠČINE,MARIASUSANAPANESLOVENŠČINE,SESPORAZUMEVATAVANGLEŠČINI.1 TO SEM JAZDOVOLJENORAZMNOŽEVANJEPredlog nalog za preverjanje375.Prim.Vstavi pravilno začetnico.___lovenija ___lovenec ___lovenka ___lovenščina1. Napiši pravilno začetnico.___rvaška ___rvat ___rvatica ___rvaščina___eška ___eh ___ehinja ___eščinaVčeraj mi je pisala __eta __agda. Na sprednji strani ovojnice je bilo napisano___izozemska ___izozemec ___izozemka ___izozemščina(T, t) (M, m)__ndrej __rom, na hrbtni pa __agda __reznik. V pismu mi je teta sporočila,(A, a) (G, g) (M, m) (B, b)11GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 11da je za rojstni dan dobila __elvico __ivo, in me povabila, naj jo pridem pogledat.(Ž, ž) (Ž, ž)KOLIKO STANE ...? 48/25/09 1:55:26 PMSvojo teto, ki jo kličem tudi __edži, imam zelo rad.(M, m)DOVOLJENORAZMNOŽEVANJEPredlog 2. Popravi nalog naslednje za preverjanje besedilo. Napačno napisano črko podčrtaj, nad njo napiši pravilno.38 Prim. Sem vlado kecin iz Zagradca na Dolenjskem. V šoli me kličejo vlakec. Moj najboljši1. Števila Prijatelj napiši je Sošolec z besedo. miha vajs. Večkrat se igrava z njegovo Sestro marjano. Kadar gremoV na vasi sprehod je (1) skozi ________ gozd, kulturni peljemo dom. s seboj mojega psa dončija. Takrat je Mačka Kiti zeloV jezna, letošnjem ker mora letu ostati je bilo doma. v njem (6) __________ prireditev.Na vsaki prireditvi je bilo najmanj (96) ______________________________ udeležencev.V vasi deluje folklorna skupina, ki šteje (24) ____________________ članov.Najmlajši član je star (15) _________________ let, najstarejši pa 36 _____________________________________.2. Števila napiši z besedo.27 ______________________________________________50 ______________________________________________23


11. Preberi besedilo.Priročnik za učitelje – UVODIME MI JE ALDO. MOJA MAMA JE SLOVENKA, OČE PA JE ITALIJAN. ŽIVIM V TRSTU.DOMA GOVORIMO SLOVENSKO IN ITALIJANSKO. V ŠOLI SE UČIM TUDI ANGLEŠKI JEZIK.GIMNAZIJO BOM NAJBRŽ OBISKOVAL V SLOVENIJI. V LJUBLJANI BOM STANOVAL PRI TETIKRISTINI. RAD BI SE UČIL TUDI NEMŠČINO.Besedilo prepiši s pisanimi črkami.39– vstavljanje manjkajočih črk oz. ločil,40– odpravljanje pravopisnih napak.Pri preverjanju/ocenjevanju slogovne/pragmatične zmožnosti vrednotimo npr.:–določanje okoliščin danim besedam/nagovorom/izrekom sporočevalčevega namena,41– ustrezno poimenovanje/nagovarjanje/… v danih okoliščinah,12. Dopolni s pisanimi črkami.–GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 127odpravljanje slogovnih napak,Kateri jezik govoriš? Govorim _______________ jezik.Kateri tuji jezik se učiš? Učim se _______________.PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA HALO, ZMAJA! HALO! 189DOVOLJENORAZMNOŽEVANJEPredlog Predlog Kateri nalog tuji nalog jezik za za preverjanje bi se želel učiti. Želel bi se učiti _______________ jezik.1. 13. 1. Kako Vpiši Oglej je ustrezno si prav? naslednji (Obkroži začetnico. odlomek. pravilni zapis.)škatla/škatlja Triglav je najvišji ___lovenski cokla/coklja vrh. (S/s) bergla/bergljaorgle/orglje Heidi junakinja knjige bakla ___vicarske /baklja pisateljice reditel/reditelj Johanne Spyri. (Š/š)Leta 1892 si j naredil svojo elektrarno ___ranjski mlinar Vinko Majdič. (K/k)2. Popravi, Mesec marec kar je je narobe posvečen in povedi Marsu, ponovno ___imskemu napiši. bogu vojne. (R/r)39 Prim.V šoljski knižnici mi je knižničarka svetovala knigo Snegulčica in sedem paljčkov.14. Vstavi končna ločila.V Kako knigarni se lomi na svetloba Slovenjski cesti sem našel pravlico o Trnulčici.Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v Franciji2. Mira, Odlomek takoj je pokliči iz svojo sestro3. Vstavi Samica a) vremenskenapovedi.l, pingvina n, lj ali nj. pozimi znese eno jajceponede___ekZakaj b) cenika. pozimi ne zebe domiš___ijaptičev in sesalcevvož___a Joj, c) to telefonskegaimenika.pa ni lepo poprav___enzlom___enč)voznegareda.p___učnica40 Prim.4.3.PrečrtajIz odlomkanapačnoprepišinapisane besede in jih napiši pravilno.prekla,a) imekraja:__________________________biljka, pentla, bradlja, metlja, čapla, kroglja, mravljab) naslovPionirskegadoma:__________________________________127c) telefonskoštevilkoOddelkazapouktujihjezikov:__________________________5. Vpišič)naslovspletnestraniPionirskegadoma:___________________________________z ali s.41 Prim.Cesarski pingvini se prehranjujejo ___ ribami, lignji in ___ planktonskimi rakci.4.AliObkrožise zanimatečrko predza potovanjepravilno trditvijo.___ letalomV nepravilnihokoli sveta?trditvah podčrtaj napako in napišiKarpopravljene98 odstotkovtrditve.celotnega površja Antarktike je prekritega ___ ledom.Koa)semUradneosebevtelefonskempogovorutikamo.bil predšolski otrok, sem sodeloval v glasbeni delavnici ___ skladateljemJanezomBitencem.Prireditevb) Vuradnempogovorusepredstavimosamozimenom.se je imenovala Zajček ___ zvončkom.6. Vpišic) Uradneosebepozdravimoenakokotprijatelje,sorodnike,znance.k ali h.Stopi,prosim, ____ oknu.Čeč)Uradneosebeogovorimozgospaaligospod.ne znaš rešiti te vaje, poškili ____ Katji.Sosedjeso že popoldne odpotovali ____ Gabrovškovim v Nemčijo.Omelod) Vtelefonskempogovorubesedeje pristavljeno ____ zidu.prosim,oprostiteinhvalanisopotrebne.Živinozdravnikje stopil ____ kravi.____e) Vslušalkovpijemo,danassogovorecboljesliši.Gorazdu sem prišel prepozno.8/11/09 10:00:29 AM24125 57


Ustno pojasni svoj odgovor.Iz zgornjih povedi oblikuj pismo – na črte v okvirju prepiši ustrezne podatke.Priročnik za učitelje – UVODPrirocnik Prirocnik Gradim4 Gradim4 17.03.2005 17.03.2005 16:25 16:25 Page 35 Page 35 (Black (Black plate) plate)_________________________________________________Predlog Predlog nalog nalog za preverjanje za preverjanje3 KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI1. Poveæi. 1. Poveæi.42– presojanje vljudnosti in učinkovitosti danih jezikovnih prvin in odpravljanje napak.Prirocnik Gradim4 17.03.2005 16:25 Page 35 (Black plate)Pri preverjanju zmožnosti nebesednega sporazumevanja vrednotimo npr.:– razumevanjePredlog nalog za 43piktogramov/diagramov/preglednic,preverjanje44– izdelavo diagramov/preglednic/miselnih vzorcev,1. Poveæi.Predlog nalog za preverjanje–1. Poveži.smiselno uporabo nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja.Pri preverjanju/ocenjevanju metajezikovne zmožnosti vrednotimo npr.:–___________________________je besedno sporoËilo.je besedno sporoËilo.DOVOLJENO DOVOLJENOFOTOKOPIRANJE FOTOKOPIRANJEDOVOLJENORAZMNOŽEVANJEDOVOLJENOFOTOKOPIRANJEpraktično obvladanje oz. upoštevanje funkcijskih, pragmatičnih, zgradbenih inje besedno sporoËilo. _______________________jezikovnih značilnosti dane besedilne vrste je (pri besedno tvorjenju sporočilo. besedila),42 Ali Prim. je v tem pismu izražena prošnja, zahvala ali čestitka? ____________S Kako katero bi bila besedo prošnja je izražena? Prosim _________________te, če lahko, enkrat v maju sprejmeš naš razred in nam predstaviš razstavoše lahko izražena?Kako bi še lahko bila izražena? Dokončaj naslednji povedi.a)Enkratvmaju_________________našrazredinnam_________________razstavo.Tu ne smeπ uporabljatije nebesedno sporoËilo.b)Ali____enkratvmaju______________našrazredinnam_______________razstavo?mobilnegaTu netelefona.smeπ uporabljatije nebesedno je sporoËilo. nebesedno sporočilo.Katera poved mobilnega je zelo nevljudna? telefona. ______________________________________Povej, kako biTuse odzvalane smeπ uporabljatiteta, če bi ji Jurij napisalje nebesednoto poved.sporoËilo.mobilnega telefona.GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 4040 GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE43 Prim.2. V dnevniku Delo ponujajo razne storitve. Piktograme na levi poveæi z ustreznim2. V poimenovanjem časopisih 2. V dnevniku ponujajo na Delo desni. razne ponujajo storitve. razne Piktograme storitve. Piktograme na levi poveži na z levi ustreznim poveæi z ustreznimpoimenovanjem2. V dnevnikuna desni.Delonaponujajodesni.razne storitve. Piktograme na levi poveæi z ustreznimpoimenovanjem na desni.odvoz odpadnega materialaodvoz odpadnega materialaodvoz odpadnega materiala8/25/09 1:55:28 PMkrovstvokrovstvokrovstvookna, vrata, zasteklitev balkonovokna,okna,vrata,vrata,zasteklitevzasteklitevbalkonovbalkonovŠKOKO 13barvanje,barvanje,beljenjebeljenjebarvanje, beljenjegradbeništvogradbeniπtvo3. Za vsak odstavek v opisu živali napiši, o čem gradbeniπtvo govori.gradbeniπtvo1.in2.odstavek:______________________________3.odstavek: ______________________________vodovodna napeljavavodovodna napeljava4.odstavek: ______________________________ vodovodna napeljavavodovodna napeljava5.odstavek: ______________________________18 GRADIM SLOVENSKI JEZIK 4 PRIROČNIK ZA UČITELJE44 Prim. /Učenci preberejo besedili./4. Ob opisu iz 1.naloge tvori miselni vzorec.GSJ 4 PR 2009 notranjost.indd 18DOVOLJENORAZMNOŽEVANJE3535358/11/09 10:00:22 AM25


Priročnik za učitelje – UVOD45– prepoznavanje besedilne vrste (po raznih merilih) in utemeljevanje rešitev,–odpravljanje slovničnih, pravopisnih in slogovnih napak v besedilu ter utemeljevanjepopravkov, 4647– razumevanje jezikoslovnega izraza,––poimenovanje izbrane prvine besedila z jezikoslovnim izrazom,predstavljanje pomenskih, oblikovnih, zgradbenih … značilnosti dane prvine besedila(besede, stavka, povedi, zveze povedi).45 Prim.18 PREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA!6. Preberi besedilo, ki ga je napisal Florijan.DAN ZA DNEM, OD JUTRA DO VEČERA 15DOVOLJENORAZMNOŽEVANJEDOVOLJENORAZMNOŽEVANJEObsobotahzeloraddolgospim.Kovstanem,mamaponavadižekuhakosilo.Ko7. Povedi preberi na glas.seumijeminoblečem,lahkožesedemzamizotersstaršiinsestropojemkosilo.Stopikoknu,Marjetka.Vsakosobotopopoldnegremzanajmanjenourokolesarit,sajjekolesarjenjemojSižegovorilazzobozdravnikom?najljubšišport,vendarzanjmedtednomnimamdovoljčasa.Poznopopoldnesenavadnodobimossošolciinprijatelji,včasihmečemožogonakoš,včasihpaigramoAli je naslednja trditev pravilna?nogomet.Obsobotnihvečerihzeloradgledamfilmepoteleviziji,najrajeimamPREMAGAJMO PRAVOPISNEGA ZMAJA! 18Podčrtanobesedojetrebaprebratiskupajznaslednjobesedo. DA NEznanstvenofantastične,ingremspatpoznejekotmedtednom.8. Preberi povedi in zaznamuj, če je besedi treba pisati narazen ali skupaj.Obkroži.DOVOLJENORAZMNOŽEVANJEZaradisnegaAnjanebomoglapritivšolo.Jetobesediloopisdelovnika? DA NENebosejepooblačilo.Utemelji Predlog odgovor. nalog za preverjanjeTeganikolinebomrazumel!1. Nanatečajniprispelovelikoizdelkov.Kako je prav? (Obkroži pravilni zapis.)Tonebodržalo.škatla/škatlja cokla/coklja bergla/berglja467.Prim.Preberi orgle/orglje besedilo, ki ga bakla je napisal /baklja Tomaž. reditel/reditelj9. Povedi zanikaj in jih prepiši na črto.Včerajzjutrajsemsezbudilžeob6.uri.Vstalsem,seumilinoblekel,potempa2. Pojejvsojuho.odpeljalnašegaovčarjaRunanajutranjisprehod.Ob7.urisvasevrniladomov.Popravi, kar je narobe in povedi ponovno napiši.Andrejbopostalpilot.Pojedelsemzajtrk,pogledalvšolskotorbo,alijevnjejvse,karpotrebujemzašolo,V šoljski knižnici mi knižničarka svetovala knigo Snegulčica in sedem paljčkov.Nazalogiimamonemškipralniprašek. natopasemseodpravilvšolo.NapotidošolesemsrečalsošolcaPetra,kijeizjemomaPticesonajboljproučenaskupinaživali.prespalpribabiciindedku.Všolisembildo14.ure.Tamsetudikosil.ObtrehsemV knigarni Slovenjski cesti sem našel pravlico o Trnulčici.Radovedensem. prišeldomov.Dobro,dasemhitronapisaldomačonalogo,kersonasobpetihobiskaliHočemtipomagati.sorodnikiizMaribora.Kernasredkoobiščejo,soostaliprinaskardoosmih.Spatsem3. Prtičkisovpredalu.šelobdevetih.Vstavi l, n, lj ali nj. 47 Prim.ponede___ek domiš___ijaDopolni.Katerovož___a (Vstavi besedibesedilo je napisalpoprav___ennikalne in trdilne.)Tomaž?Vlevemstolpcuso_______________povedi,vdesnempa_______________povedi.a)zlom___enBesedilo,vkateremjepripovedovalovčerajšnjemdnevu.p___učnicab) Besedilo,vkateremjeopisalsvojdelovnidan.10.Povedi 4.c)Prečrtaj dopolni26 Besedilo,vkateremjeopisalprazničnidan.napačno z besedo napisane iz oklepaja. besede in Pomagaj jih napiši si z pravilno. vprašalnico pod črto. Piši s pisanimičrkami.č)Besedilo,vkateremjeopisalsvojdelovniteden.prekla, biljka, pentla, bradlja, metlja, čapla, kroglja, mravljaNavečerjisemspoznal_______________starše.(BOJAN)


Priročnik za učitelje – UVOD2 Predstavitev učnih kompletovUčni kompleti vsebujejo:– gradivo za učence, tj. samostojni delovni zvezek (v dveh delih) z rešitvami (v snopiču)ali učbenik in delovni zvezek z rešitvami (v snopiču); rešitve nalog so tudi na spletnistrani www.9letka.net/slovenščina;– gradivo za učitelje, tj. DVD s posnetki besedil za poslušanje/gledanje (in priloženoknjižico z zapisi teh besedil), priročnik za učitelje in letno tematsko pripravo naspletni strani 9letka.net/slovenščina.2.1 Samostojni delovni zvezek ali učbenik in delovni zvezekUčenci lahko uporabljajo učno gradivo v obliki samostojnega delovnega zvezka (v dvehdelih) – tj. v obliki t. i. delovnega učbenika, v katerega si lahko kaj zapišejo in v kateregalahko vpisujejo rešitve – ali v obliki učbenika in delovnega zvezka. K samostojnemudelovnemu zvezku in k delovnemu zvezku je priložen snopič z rešitvami.Glede na to, da učenci razvijajo sporazumevalno zmožnost ob besedilih, so avtoriceposebno pozornost namenile izboru besedil in njihovi obravnavi. Pri tem so upoštevaleučenčevo starost, predznanje, spoznavno in sporazumevalno zmožnost, potrebe, intereseitd.Besedila so bila glede na temo izbrana tako, da so za učence zanimiva in tudi koristnav vsakdanjem življenju, narodnostno in državljansko vzgojna, obravnavajo pa tudi odnosemed ljudmi in učence spodbujajo h kritičnemu razmišljanju. Pri izboru teme besedil so seavtorice še posebej zavedale, da besedil pri jezikovnem pouku ne obravnavamo zato, dabi se učenci srečali samo z zanimivo tematiko, temveč zato, da učencem pokažemo potk čim učinkovitejšemu sprejemanju in tvorjenju besedil raznih vrst. – Raznovrstne temebesedil omogočajo tudi povezovanje slovenščine z drugimi predmeti (prim. medpredmetnopovezovanje) in kroskurikularnimi vsebinami.Za obravnavo so bila izbrana izvirna besedila, torej taka, s katerimi se učenci srečujejov vsakdanjem življenju. Če želimo, da se učenci naučijo sprejemati in tvoriti besediladoločene besedilne vrste, je potrebno, da se srečajo z (vzorčnim) besedilom, ki ima tudivse odlike te besedilne vrste, tj. mora imeti pravilno sestavo (ta je pri mlajših učencih lahkopreprostejša) in mora biti jezikovno neoporečno. Če je bilo zaradi zahtvenosti ali nepravilnesestave ali jezikovnih napak potrebno besedilo popraviti oz. prirediti, je pripomba o priredbiomenjena ob besedilu. V prirejenih oz. popravljenih besedilih pa je ohranjena resnična27


Priročnik za učitelje – UVODoblika besedil (npr. tipične tipografske prvine v publicističnih besedilih ipd.). – Učno gradivopa v nekaterih nalogah vsebuje tudi besedila z napakami, vendar njihova obravnava vodiprav k odkrivanju teh napak.Učno gradivo je zasnovano dialoško – avtorice usmerjajo učence v procesu učenja in jihvodijo k znanju. Učenci znanja tako ne sprejemajo od učitelja in tudi ne od piscev učbenika(to bi bil t. i. transmisijski/predavateljski/reprodukcijski pouk, ko učitelj/pisec vsevedprenaša znanje učencem in posreduje dokončne interpretacije, učenci pa jih za njimponavljajo), temveč si z lastno miselno dejavnostjo ter upoštevanjem izkušenj in predznanjasami (z)gradijo znanje o besedilu (in jeziku) ter spozna(va)jo proces sprejemanja intvorjenja besedil. Predvideno je, da učenci opazujejo, primerjajo, razmišljajo, prepoznavajo,vrednotijo, utemeljujejo, posplošujejo ugotovitve in tako aktivirajo višje miselne procese(sklepajo, povezujejo, uporabljajo znanje) ter ob učiteljevi pomoči oblikujejo "pravila"– za predstavljeno učno gradivo je torej značilen t. i. induktivni način obravnave, tj.od konkretnega/posameznega k splošnemu. Pri takem, tj. pri t. i. transakcijskem oz.kognitivno-konstruktivističnem, pouku je pridobljeno znanje trajnejše in trdnejše (učenci najbi ga znali uporabiti v novih okoliščinah), sámo učenje pa zanimivejše.Pri takem načinu delu je učiteljeva vloga predvsem usmerjevalna:– vodi delo, tj. načrtuje ga problemsko in usmerja raziskovalno, pri tem pa upoštevaučenčeva pričakovanja, poglede, izkušnje, predznanje in načine razmišljanja,– načrtuje in izvaja preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmožnosti učencev,– spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje znanja pri učencih in se z njimipogovarja o pridobljenem znanju in procesu njegovega pridobivanja, saj je znano, danačrtno razvijanje učenčevih metakognitivnih sposobnosti oz. razumevanje učnegaprocesa pripomore k osamosvajanju učencev pri učenju (tj. učenje učenja),– skrbi za prijazne odnose v razredu, saj je za učenje izredno pomembna tudičustvena dimenzija, in spodbuja sodelovalno učenje, saj znanje ni samo rezultatposameznikovega učenja, temveč tudi socialne interakcije z okoljem.Učno gradivo vsebuje tudi naloge, povezane z razvijanjem t. i. digitalne zmožnosti učencev;pri nekaterih nalogah učenci iščejo podatke na realnih spletnih straneh ali svoja besedilapošiljajo svojemu učitelju na njegov e-naslov, nekatere enote pa vsebujejo dodatne nalogena spletnem naslovu založbe (www.rokusova-slovenscina.si).28


Priročnik za učitelje – UVOD2.2 DVDKer je v obravnavo vključeno tudi razvijanje sprejemanja in tvorjenja besedil v slušnemprenosniku (poslušanje in gledanje), so na DVD posnetki besedil določenih besedilnih vrst.DVD-ju za vsak razred je priložena knjižica z zapisi posnetih besedil.2.3 Priročnik za učiteljePriročnik za učitelje je samo v elektronski obliki, in sicer sestoji iz dveh delov: iz poglavjaPRIROČNIK ZA UČITELJE – UVOD (na spletni strani www.9letka.net/slovenščina), ki jeskupen za vsa učna gradiva (od 4. do 9. razreda), in iz poglavja PRIROČNIK ZA UČITELJE –PREDSTAVITEV UČNIH ENOT… iz samostojnega delovnega zvezka ali učbenika in delovnegazvezka za določeni razred (na spletni strani www.9letka.net/slovenščina).Vsaka od učnih enot učnega gradiva za dani razred je v Priročniku za učitelje natančnopredstavljena v naslednji obliki in zaporedju:– uvodna predstavitev enote,– temeljno vprašanje,– tema enote (in ev. podtema enote), ob njih pa ev. opozorilo in nasvet za obravnavodoločene naloge,– samovrednotenje učenca/učenke,– samovrednotenje učitelja/učiteljice,– viri (v nekaj enotah),– predlog nalog za preverjanje,– predlog dodatnih besedil (v nekaj enotah).2.3.1 Uvodna predstavitev učne enoteUvodna predstavitev v glavi enote vsebuje:– številko in naslov enote iz učnega gradiva,– podatek, v katerem delu (prvem ali drugem) in na katerih straneh samostojnegadelovnega zvezka (SDZ) ali učbenika (U) in delovnega zvezka (DZ) se nahaja enota,– predvideno število ur za obravnavo (število ur je orientacijsko – vsak učitelj naj gaprilagodi konkretnim okoliščinam).29


Priročnik za učitelje – UVOD2.3.2 Temeljna vprašanja enoteV tem razdelku so navedena temeljna oz. problemska vprašanja, ki jih raziskujejo/rešujejoučenci. (Večinoma jih je več, redko je eno ali sta dve.)2.3.3 Cilji enoteCilji posamezne enote izhajajo iz ciljev, navedenih v učnem načrtu za slovenščino v danemrazredu devetletne osnovne šole. Zato je poleg razvijanja osebne, narodne in državljanskeidentitete ter sporazumevalne zmožnosti navedeno tudi razvijanje drugih ključnihzmožnosti, ki jih učenci razvijajo pri reševanju nalog v dani enoti.2.3.4 Tema enoteTema enote je navedena v obliki besede ali besedne zveze. Če tema po presoji avtoric (npr.zaradi teoretičnih novosti oz. sprememb v sodobnem jezikoslovju) potrebuje predstavitev/razlago ipd., je ta dodana kot pojasnilo (npr. o zgradbi določene besedilne vrste).Pod podrobnejšo predstavitvijo teme sta pogosto napisana še Opozorilo in Nasvet: prvoopozorja učitelja na morebitne pasti in težave, ki jih imajo učenci, lahko pa tudi učitelj, drugipa učitelju svetuje, kako naj obravnava določeno nalogo iz enote.Če ima enota več tem oz. tudi podpoglavja, so poleg temeljne teme na isti načinpredstavljene tudi teme podpoglavij.Za delo nasploh pa veljajo naslednji splošni didaktični nasveti:Splošni didaktični nasveti–––Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, sajje enota zgrajena tako, da jih reševanje zaporednih nalog vodi pri razmeromasamostojnem problemskem in procesnem razvijanju dane zmožnosti.Učenci naj samostojno rešujejo naloge (individualno, v dvojicah, v manjšihskupinah, frontalno). Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga(zlasti pri odločanju o strategiji reševanja naloge).Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko so učenci že samirešili nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati). Učitelj najv isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno,v dvojicah, s priloženim snopičem Rešitve, z interaktivno tablo ipd.30


Priročnik za učitelje – UVOD–Med preverjanjem rešitev naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev ink poročanju o svojih napakah oz. težavah pri reševanju. (Za poročanje inpojasnjevanje naj mu ne bo škoda časa.)V t. i. frontalnih dialoških nalogah naj pogovor vodi učitelj. Če se njegova vprašanjanavezujejo na primer ali besedilo iz učnega gradiva, naj imajo učenci tega predseboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju).Za obravnavo posamezne enote je predvidena raznovrstna dejavnost učencev v več fazah:pred sprejemanjem besedila in med njim ter po njem.– Za dejavnost pred branjem/poslušanjem/gledanjem besedila je v nekaterih enotahopisana faza motivacije (v nekaterih enotah sta navedeni dve), če ta ni navedenav učnem gradivu. Motiviranje za delo je precej povezano s konkretnimi učenci, zatonaj bo učitelj pri tem še posebej iznajdljiv.– Če ni posebej navedeno, kako učenci berejo besedilo, je mišljeno, da ga berejotiho. Besedilo naj v celoti preberejo enkrat, ob iskanju podrobnih podatkov v njempa se bodo k posameznim delom besedila še vračali. Tudi posnetek naj poslušajo/si ogledajo enkrat; če pa si niso zapomnili vseh podatkov, naj ga poslušajo/si gaogledajo dvakrat (pred drugim gledanjem jih učitelj lahko opozori, na kaj naj bodoposebej pozorni). Poslušanja/gledanja besedila naj učitelj ne prekinja, razen če niposebej določeno.– Sprejemanju besedila sledi reševanje številnih nalog, s katerimi učenci razčlenjujejobesedilo (o vrstah razčlemb gl. v pogl. 1.2.2). Zahtevnost nalog v učnem gradivu niposebej zaznamovana.Učitelj naj učence navaja na samostojno posploševanje in povzemanje značilnostiobravnavanega pojava – gre za naloge na barvni podlagi. Če učenci niso zmožni samidopolniti ponujene strokovne razlage, naj jih učitelj/sošolec/sošolka spodbujak razmišljanju s tem, da jih vpraša, kje v določeni enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejomanjkajoče podatke. Ko učenci končajo to nalogo, naj učitelj frontalno preveri njihoverešitve.Učitelj naj sicer frontalno preveri rešitve večine nalog ali pa naj spodbudi učence, da naj tostorijo sami s pomočjo Rešitev. Manj zmožnim učencem naj pomaga pri reševanju nalog,in sicer s tem, da jih vodi pri opisovanju postopka reševanja naloge; znano je namreč, daučenci, ki ubesedilijo postopek reševanja naloge, uzavestijo strategijo reševanja, hkratipa pomagajo učitelju, saj mu dajo vedeti, pri čem imajo težave. Ponekod lahko učiteljpomaga učencem tudi tako, da skupaj frontalno rešijo prvi primer. – Učiteljevi odločitvi je31


Priročnik za učitelje – UVODprepuščeno, katero nalogo bo izbral za domače delo. Seveda pa morajo biti domače nalogepregledane.Učitelj naj pazi na to, da se učenci med pogovori o besedilu, o sebi in svoji zmožnostisporazumevanja počutijo varne in sproščene, zato naj učencem jasno pove, da ne dovolinestrpnosti oz. posmehovanja zaradi napačnega ali drugačnega odgovora.Učitelj naj učence spodbuja k pojasnjevanju rešitev, k utemeljevanju mnenja ipd.S tem imajo učenci po navadi velike težave, učitelji pa tudi – ti zlasti zato, ker zahtevata del izvedbe veliko časa. Vendar pa za to ne sme biti škoda časa, saj je to višja stopnjarazumevanja in sporočanja.Učitelj naj učence usmerja predvsem v razmišljanje o tem, kako bi izboljšali svoje delo,torej odpravili težave pri sporazumevalnih dejavnostih oz. pri tvorjenju dane vrste besedil;ponudi naj jim tudi svoje predloge. Učence naj usmerja tudi k razmišljanju o prednostihsamostojnega dela ter jim napove, da bo to prevladujoča metoda dela pri njegovih urah.2.3.5 Samovrednotenje učenca/učenkeKo končamo obravnavo enote, je potrebno, da učenci v pogovoru z učiteljem ovrednotijosvoje zmožnosti, potek dela in sodelovanje s sošolci in učiteljem – dokazano je, da si na tanačin utrdijo znanje in uzavestijo svoje delo.Priporočamo, da učitelj vprašanja, ki so napisana v rubriki Samovrednotenje učenca/učenkeob koncu obravnave posamezne enote učencem ponudi v razmislek (npr. ustno, na navadniali elektronski prosojnici, interaktivni tabli ipd.).Učenci odgovarjajo na razna vprašanja – nekatera so ozko povezana s temo enote (na nekateraod teh učenci odgovorijo z dopolnjevanjem miselnega vzorca/preglednice/povedi, ki senahaja na sledeči strani in ga/jo lahko razmnožimo (strani z nepopolnim miselnim vzorcem/preglednico/povedjo sledi stran z rešitvijo). Učitelj ima lahko na prosojnici tako "pomanjkljiv"kot popoln miselni vzorec/poved; učencem najprej pokaže pomanjkljivega/-o in jim naroči, najga/jo dopolnijo (učitelj jim pri tem lahko pomaga), nato pa preverijo svojo rešitev npr. tako, dajim učitelj pokaže popolnega/-o. Učenci naj narišejo miselni vzorec na prazen list papirja in teganato vstavijo v posebno mapo ali pa naj izpolnijo miselni vzorec na fotokopiji, ki jim jo izročiučitelj. Nepopolni in popolni miselni vzorec oz. nepopolna in popolna poved kot pomoč zaodgovarjanje na to vprašanje sta natisnjena na koncu vsake enote in ju je dovoljeno razmnožiti.32


Priročnik za učitelje – UVODNekatera vprašanja v tem razdelku so splošnejša in se ponavljajo v vsaki enoti:– Kaj od tega, kar ste delali v tej učni enoti, boš lahko uporabil/-a v vsakdanjemživljenju?Učenci razmišljajo o uporabnosti pridobljenega znanja.– Kako si se počutil/-a pri pouku med obravnavo te učne enote?Učenci razmišljajo o svojem počutju in o vzrokih zanj ter spoznajo, da dobropočutje vodi k uspešnemu delu.– Kaj ti je bilo najbolj všeč? Kaj ti ni bilo všeč?Učenci povedo, kaj jim je bilo všeč oz. kaj jim ni bilo všeč ter zakaj, učitelj pa takospozna želje svojih učencev.– S čim si imel/-a težave?Učenci povedo, pri čem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) so imeli težave, zakaj jedo njih prišlo in kako bi jih odpravili.– Kako si sodeloval/-a s sošolci in sošolkami?Presojajo svoje sodelovanje s sošolci in sošolkami, razmišljajo o vzrokih slabegasodelovanja ipd. Tako spoznavajo, da je za uspeh pomembno sodelovanje, učiteljpa spozna odnose med učenci.– Kako si sodeloval/-a z učiteljem/učiteljico?Presojajo svoje sodelovanje z učiteljem, razmišljajo o vzrokih slabega sodelovanjaipd. Tako spoznavajo sodelovalno vlogo učitelja, učitelj pa izve, kaj si učenci želijo.– Kaj bi rad izboljšal/-a?Učenci si postavijo cilj – razmišljajo, katere svoje zmožnosti si želijo izboljšati inkako bi to storili. Tako spoznavajo, da se dajo zmožnosti z delom izboljšati.Na navedena vprašanja učenci lahko odgovarjajo frontalno, lahko pa tudi po skupinah,v dvojicah ali individualno. V zadnjih treh primerih učenci delajo samostojno 5–10 minut,odgovore si lahko tudi zapišejo, nato pa jih ustno predstavijo ter primerjajo ugotovitve.2.3.6 Samovrednotenje učitelja/učiteljicePod tem naslovom je se nahajajo vprašanja, ki naj si jih postavi učitelj po končani obravnaviučne enote. Ta vprašanja so splošna (enaka za vse učne enote) in posebna (povezana zdelom v določeni enoti, zato so napisana v posamezni enoti).Predlagamo, da si učitelj natisne splošna vprašanja, nanje odgovori in izpolnjeni list priložik svoji učni pripravi ipd. Ugotovitve mu lahko pomagajo pri nadaljnjem delu v istem alinaslednjem šolskem letu.33


Priročnik za učitelje – UVODSplošna vprašanja––––––Katera temeljna vprašanja so raziskovali učenci v tej učni enoti?Ali so imeli dovolj predznanja za raziskovanje teh vprašanj? DA NEČe niso imeli dovolj predznanja,• kako sem jim pomagal/-a? • kaj bi prihodnjič naredil/-a drugače? Ali so učenci razumeli, kaj pričakujem od njih? DA NEČe niso,• zakaj ne? • kako sem jim pomagal/-a? • kaj bi prihodnjič naredil/-a drugače? Ali učenci znajo odgovoriti na temeljna vprašanja te učne enote? DA NEČe ne,• na katero vprašanje ne znajo odgovoriti? • zakaj ne? • kaj bi prihodnjič naredil/-a drugače? Ali so učenci pridobili/nadgradili vse načrtovane zmožnosti? DA NEČe niso,• katerih niso? • zakaj? Ali je pouk potekal dejavno, problemsko in procesno? DA NEČe ni,• zakaj ne? • s čim imam težave? • kako jih bom odpravil/-a? Ali je pouk potekal v načrtovanih oblikah dela? DA NEČe ni,• zakaj ne? • s čim imam težave? • kako jih bom odpravil/-a? – Kaj sem preverjal/-a v tej učni enoti? Kako sem to delal/-a? Ali sem učencem med preverjanjem izražal/-a svoje mnenje o njihovem doseganjuciljev in jim svetoval/-a, kako bi izboljšali svoje šibke točke? DA NEČe nisem, zakaj? 34


Priročnik za učitelje – UVODKaj sem ocenjeval/-a v tej učni enoti? Kako sem to delal/-a? Po katerih merilih sem to delal/-a? – Ali so učenci radi delali z računalnikom? DA NEČe niso, zakaj? Ali so bili pri tem uspešni? DA NES čim so imeli težave? Kako sem jim pomagal/-a pri tem? Kako bom ravnal/-a naslednjič, ko bodo delali z računalnikom?– Ali sem to učno enoto diferenciral/-a za učence s posebnimi potrebami? DA NEČe sem,• kako sem to naredil/-a? • kako uspešen/-šna sem bil/-a? Če nisem,• zakaj? • ali so imeli ti učenci zato kaj težav? DA NE• ali bom naslednjič ravnal/-a drugače? DA NE– Ali sem učence usmerjal/-a pri iskanju novih podatkov? DA NEČe sem, kako? Če nisem, zakaj? – Kaj sem učencem določil/-a za domače delo?Kako sem preverjal/-a njihovo domače delo?Kako sem učencem posredoval/-a svoje mnenje o njihovem domačem delu?35


Priročnik za učitelje – UVOD2.3.7 ViriTa rubrika vsebuje podatek o tem, kje so bila objavljena besedila, uporabljena v rubrikahPredlog nalog za preverjanje in Predlog dodatnih besedil.2.3.8 Predlog nalog za preverjanjeKo končamo obravnavo učne enote, je potrebno, da učenci preverijo svoje zmožnosti; zato so pripravljene naloge in učitelj jih lahko razmnoži. Ker jih je več, kot je potrebno za enopreverjanje zmožnosti (v redkih primerih sta celo dva predloga nalog za preverjanje), naj jihučitelj izbira (lahko jih uporabi za celostno ali pa le za delno preverjanje).V t. i. besedilnih enotah prevladujejo naloge za sprejemanje besedila (priporočamo, da jefotokopirano besedilo na posebnem listu); učenci pa naj tudi tvorijo besedila (naloge zatvorjenje besedila vsebuje učno gradivo).2.3.9 Predlog dodatnih besedilČe učitelj želi pripraviti nove naloge, mu priročnik v nekaj enotah ponuja še eno besedilo.VIRIN. Cajhen idr. (2009 a): Gradim slovenski jezik 4, samostojni delovni zvezek za slovenščinov 4. razredu osnovne šole (posodobljena izdaja), 1. del. Ljubljana: Založba Rokus-Klett.N. Cajhen idr. (2009 b): Gradim slovenski jezik 4, samostojni delovni zvezek za slovenščinov 4. razredu osnovne šole (posodobljena izdaja), 2. del. Ljubljana: Založba Rokus-Klett.N. Cajhen (2009 c): Slovenščina za vsakdan 7, samostojni delovni zvezek za slovenščinov 7. razredu osnovne šole (posodobljena izdaja), 1. del. Ljubljana: Založba Rokus-Klett.N. Cajhen (2009 č): Slovenščina za vsakdan 7, samostojni delovni zvezek za slovenščinov 7. razredu osnovne šole (posodobljena izdaja), 2. del. Ljubljana: Založba Rokus-Klett.LITERATURAM. Bešter Turk (2003): Obravnava zapisanega neumetnostnega besedila pri poukuslovenščine kot materinščine. V: M. Ivšek (ur.), Pogovor o prebranem besedilu (ZbornikBralnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 20–32.M. Bešter Turk (2003): Sodobno pojmovanje pismenosti in pouk slovenskega jezika36


Priročnik za učitelje – UVODv šolah v Republiki Sloveniji. V: Krakar Vogel, Boža (ur.), Slovenski jezik, literatura in kulturav izobraževanju, 39. seminar slovenskega jezika, literature in kulture : zbornik predavanj.Ljubljana: UL FF. 57–81.M. Križaj Ortar (2006): Učenčeva sporazumevalna zmožnost v slovenščini. Vzgoja inizobraževanje 39/1. 69–71.M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk idr. (2008): Na pragu besedila 1, učbenik za slovenski jezikv 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol (posodobljena izdaja). Ljubljana: ZaložbaRokus-Klett.M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk (2003): Sodobni pouk slovenskega jezika v šolah v RepublikiSloveniji. V: S. Gajda, A. Vidovič Muha (ur.), Współczesna polska i słoweńska sytuacjajęzykowa/Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji. Opole: Uniwersytet Opolski/Univerza v Ljubljani. 481–495.B. Marentič Požarnik (ur.) (2004): Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana:Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.S. Pečjak (1995): Ravni razumevanja in strategije branja. Trzin: Different.S. Pečjak (2001): Zakaj uporaba bralnih strategij povečuje bralno/učno učinkovitost?V: Ivšek, M. (ur.), Različne vrste branja terjajo razvijanje različnih bralnih strategij (ZbornikBralnega društva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 33–41.S. Pečjak, A. Gradišar (2002): Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.L. Plut Pregelj (2003): Učbenik usmerja učenca k razmišljanju. Slovenščina v šoli, št. 1, 7–12,št. 2, 6–11.Učni načrt. Slovenščina (2002). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.M. Valenčič Zuljan (2002): Kognitivno-konstruktivistični model pouka in nadarjeni učenci.Pedagoška obzorja, št. 3–4. 3–12.PREDSTAVITVE UČNIH ENOT ZA VSAK POSAMEZNI RAZREDso na spletni strani 9letka.net/slovenscina.37

More magazines by this user
Similar magazines