V SREDI©»USekcijsko merjenje hitrostina avtocestahVsa prometna stroka siprizadeva za veËjo prometnovarnost na cestah oziromaavtocestah. Leta 2001 je vdræavah EU v prometnihnesreËah umrlo 50.000 ljudi,skupni cilj, ki je bil predlagan leta2001 in dopolnjen po πiritvi EU2004, pa je, da smrtne ærtve nebi presegle πtevila 25.000 na letodo konca leta 2010.Trenutni rezultati govorijo, dabomo cilj dosegli kasneje -predvidoma leta 2015. Edinedræave, ki so uspele zagotovitizastavljene cilje (8-odstotni letniupad umrlih v prometnih nesre-Ëah), so Luksemburg, Francija inPortugalska. Francoski uspeh gre pripisati tudinameπËanju fiksnih in mobilnih radarjev na vsehvrstah cest.Skladno z zgoraj opisanimi cilji je v letoπnjemletu Policija v sodelovanju z <strong>Dars</strong>om zaËela sprojektom sekcijskega merjenja hitrosti (SectionControl). Namen sistema je zagotavljati predpisannivo hitrosti vozil na doloËenem odseku. Prvi testnisistem bo nameπËen na primorskem AC kraku, medBrezovico in Vrhniko.Prednosti sistema• ne prihaja do nenadnega zaviranja predradarjem, kot se zdaj dogaja na obmoËjustacionarnih radarjev,• poveËa se prometna varnost na celotnemodseku (razdalja testnega odseka bo ca. 4 km),• s slikanjem in raËunalniπkim izraËunompovpreËne hitrosti so pridobljeni verodostojnidokazi o krπitvi in sankcioniranje je hitrejπe.Sistem deluje na principu detekcije vozila v toËkiA (slika prednjo tablico vozila, doloËi obliko vozilain zabeleæi Ëas vstopa vozila na AC odsek) indetekcije vozila v toËki B (slika prednjo tablicovozila in zabeleæi Ëas izstopa vozila z AC odseka).Nato sistem izraËuna povpreËno hitrost in Ëe je letaprekoraËena, sistem 'poiπËe' podatke o vozilu,kar se nato uporabi pri izdaji plaËilnega naloga.Sistem bo upravljala Policija, ki pa pred zagonompotrebuje zakonske podlage za delovanje terustrezne licence/kalibracije vseh sklopov sistema(radar, kamera, klasifikator, program …). Naπadruæba bo sodelovala na podroËju tehniËnenamestitve sistema ter preuËevanja odziva prometana sistem sekcijskega merjenja hitrosti.V primeru, da bo sistem v fazi testiranja delovalzanesljivo, se bo sistem nabavil, vsi pa si prizadevamo,da bo takπnih sistemov Ëim veË, Ëe se æelimopribliæati francoski prometni varnosti.• Ulrich ZorinStruktura sistema.VzorËenje vozila in izraËun povpreËne hitrosti.Testni sistem na nemπki AC.A-10
Na najbolj obremenjen deluavtocestnega obroËa okoliLjubljane - zahodna ljubljanskaobvoznica, ki po podatkih iz leta2004 prevzema prometneobremenitve nad 65.000 vozilna dan (PLDP), smo 14. januarja2008 vzpostavili zaËetno fazosistema za nadzor in vodenjeprometa.Sistem je uËinkovit predvsem v prometnihkonicah (predvsem ob jutranji konici na tem odsekuprometni pretok doseæe vrednosti do 5.600eov/h/smer, kar predstavlja vrednosti blizukapacitete dvopasovnega smernega voziπËa), kjerz zniæanjem hitrosti vozil s portali SPIS(spremenljive prometno informativne signalizacije)prepreËimo zastoje in poveËamo pretoËnost ceste- seveda ob pogoju, da vozniki upoπtevajo prometnosignalizacijo! Na spodnjem grafu je vidna hitrostvozil v Ëasu omejitve na portalu in brez nje.PravoËasno obveπËanjeS pomoËjo pripadajoËih prometnih vsebin takos sistemom za nadzor in vodenje prometa voznikepravoËasno obveπËamo o pojavu zastoja na izvozihBrod in ©entvid, obenem pa s pomoËjo omejitevhitrosti umirimo promet in s tem zmanjπamomoænost nastanka sekundarnih izrednih dogodkov(prometne nesreËe, naleti vozil ...).Zastoji obËasno v Ëasu prometnih konic nastajajotudi na drugih izvozih (Ljubljana-sever, Brezovica),kjer se zaradi semaforiziranega kriæiπËa oziromaslabπe prepustnosti vzporedne cestne mreæe naberekolona vozil. SporoËila o obËasnih ali stalnihzastojih se prikaæejo na portalu tik pred kritiËnimizvozom, kjer se s pomoËjo ustrezne omejitvehitrosti umiri mimo vozeËi promet, saj obstajanevarnost naletov v primeru neustreznegavkljuËevanja v kolono na izvozu. Obvestila ozastojih se prikaæejo tudi na portalih, ki se nahajajopred predhodnim zadnjim moænim izvozom,katerega lahko vozniki uporabijo in se na ta naËinizognejo Ëakanju v koloni.Razbremenjevanje kritiËnihodsekovVodenje prometa v Ëasu neugodnih vremenskihrazmer je prav tako zelo pomemben del sistema. Vspodnjem grafu je prikazan odziv voznikov naomejitev hitrosti 100 km/h in obvestilo o spolzkemvoziπËu v primeru mokrega voziπËa na deæeven dan(rdeËa Ërta) v primerjavi s suhim voziπËem inosnovnim stanjem na portalu SPIS (datum in ura)na oblaËen dan.Uvajamo pa tudi informativna sporoËila, skaterimi so vozniki obveπËeni o dogodku na cesti,ki se mu lahko izognejo. Na ta naËin se prometnorazbremeni kritiËni odsek ceste, poveËa se tudizadovoljstvo voznikov, ki so pravoËasno obveπËeniin lahko na podlagi informacije poljubno izberejooptimalno pot do cilja.Informativno sporoËiloPrve ugotovitve o delovanju sistema kaæejo naV SREDI©»UZaËetek vodenja prometa na ljubljanskiobvoznici - prve ugotovitveV sklopu izgradnje avtocestnegaomreæja v Republiki Sloveniji sobili zgrajeni ali pa so πe v gradnjinekateri odseki avtocest in hitrihcest, ki nimajo oz. ne bodo imeliodstavnih pasov, zato jenaroËena prometno-ekonomskaπtudija upraviËenosti gradnjeodstavnih pasov na vsehavtocestah in hitrih cestah vSloveniji.tudija bo podala odgovor, na katerih od©obravnavanih odsekov in kdaj bi bilopotrebno zagotoviti izgradnjo odstavnihpasov. Naloga je zastavljena tako, da seπtudija izdela v dveh fazah, in sicer v prvifazi kot analiza stanja omreæja avtocestin hitrih cest s predlogom nadaljnjeobdelave ter kasneje v drugi fazi kot πtudijaupraviËenosti izgradnje odstavnih pasov za izbraneodseke.Kot zakljuËek prve faze bo pripravljeno vmesnoporoËilo, v katerem bodo doloËeni odseki, kjerizgradnja odstavnih pasov ni potrebna ali nismiselna z utemeljitvijo, zakaj odstavni pasovi nisopotrebni ter predlog odsekov brez odstavnih pasov,Odstavni pasoviza katere se v drugi fazi izdela podrobnejπa analizaupraviËenosti izgradnje odstavnih pasov po podanihkriterijih z utemeljitvijo razlogov za nadaljnjoanalizo in izhodiπËi.Prometni kriterijV delu prometnega vrednotenja bo πtudijavsebovala analizo obsega prometa po strukturi skomentarji ter analizo predlaganih stopenj rastiprometnih obremenitev za sedanje stanje in planskodobo ter kapacitetno analizo za vsak prometni odsekposebej za sedanje razmere in plansko dobo naosnovi metodologije in Pravilnika o projektiranjucest. Na osnovi razpoloæljivih podatkov je potrebnopripraviti nove ocene rasti prometnih obremenitevza plansko obdobje.Gradbeno-tehniËni kriterijPri izdelavi idejnih reπitev morajo biti zasnovepripravljene tako, da bo gradnja v najmanjπi moænimeri vplivala na pretoËnost in prometno varnost naostalih prometnih pasovih oz. æe zgrajenem deluavtoceste in hitre ceste. Pri izdelavi tehniËnihpreveritev odsekov je za posamezne odsekepotrebno podati bistvene karakteristike odsekov;pregledati stanje odkupov zemljiπË; ugotoviti, Ëeso predlagani odstavni pasovi podprti z ustreznoprostorsko dokumentacijo; pregledati stanjeobstojeËih objektov in protihrupnih ograj, Ëe gabaritiobstojeËih objektov omogoËajo enostavno πirjenjes pasovi; preuËiti potrebne spremembe v obmoËjuprikljuËkov zaradi dograditev odstavnih pasov terpreveriti nujnost nadgradnje obstojeËe voziπËneto, da sistem izpolnjuje priËakovanja in je æe v prvihdneh delovanja uspeπno vodil in 'reπeval'nepredvidene dogodke na tem avtocestnem odsekuv realnem Ëasu.Veliko dela nas Ëaka na podroËju osveπËanja inizobraæevanja voznikov, z namenom Ëim boljπeuporabe in upoπtevanja prometnih vsebinspremenljive prometno informativne signalizacije.• Ulrich Zorinkonstrukcije v celotni πirini glede na geoloπkerazmere in prometne podatke.Prometno-varnostni kriterijUpoπteva se doloËila Pravilnika o projektiranjucest, ki doloËa, da prepustnost ceste predstavljanajveËje πtevilo motornih vozil, ki lahko obupoπtevanju vseh varnostnih kriterijev peljejo skozidoloËen preËni profil ceste v enoti Ëasa. Ta jeodvisna od stanja ceste, oddaljenosti od stranskihovir, vzponov in padcev, deleæa tovornih vozil inpreglednosti. Na osnovi teh doloËil velja, da jepromet na doloËenem odseku ceste varen, Ëe jenjegova kapaciteta enaka ali manjπa od predpisanes pravilnikom ter doloËene po uveljavljenimetodologiji.Ekonomski kriterijIzvedeno bo ekonomsko vrednotenje predvidenihukrepov, ki so potrebni za izvedbo razπiritvedoloËenega odseka v doloËeni polni preËni profilceste. Ekonomsko vrednotenje se izdela v skladuz uveljavljeno metodologijo, pri Ëemer je potrebnoza vsak ukrep izraËunati neto sedanjo vrednost,relativno neto sedanjo vrednost in interno stopnjodonosa. Uporabi se 7,0 % diskontna stopnja. Izdelatije potrebno tudi analizo obËutljivosti, ki moratemeljiti na razliËnih stopnjah rasti prometa (to jevpliv na koristi) in spremembi (to je zanesljivosti)investicijskih stroπkov.• Dr. Miklavæ »epon, univ.dipl.inæ.grad.Vir: Projektna naloga za prometno-ekonomsko πtudijoupraviËenosti gradnje odstavnih pasov na vseh AC in HCA-11
Change language