Generacija cestninar - Dars

PROSTI »ASGovorica telesa je glasnejπa od besedKolikokrat smo se æe vpraπali,koliko stvari povemo takrat, kone govorimo? Svoji okolicineprestano poπiljamo sporoËilao svojih mislih in Ëustvih, tuditakrat ko smo popolnoma tiho.Raziskave kaæejo, da z besedamipovemo komaj 7 % vsega, kar vobliki takih ali drugaËnih sporoËilsevamo v okolico.Ostalih 93 % informacij sporoËamo neverbalno.55 % komunikacije temelji na vidnih, 38 % pa nasliπnih zaznavah (na primer barva tona naπegaglasu). Z neverbalnimi sporoËili delujemo tako vzasebnem kot v poslovnem æivljenju, in Ëe drugiljudje lahko vidijo, Ëesar mi ne povemo, se namslabo piπe. Govorica telesa bi se morala ujemati stistim, kar prihaja iz naπih ust.OËi so najbolj neposreden naËin komunikacije.Æe sam pogled, usmerjen v drugo osebo, pomeni,da nas na tak ali drugaËen naËin zanima. »e nemoremo vzpostaviti stika iz oËi v oËi, sporoËamo,da nam druga oseba ne pomeni niË in da nas nezanima. Pretirano vztrajanje pri gledanju v oËi paje lahko tudi moteËe. Za pristne odnosemedsebojnega spoπtovanja velja, da naj bi si v oËigledali pribliæno 60 % Ëasa.Nasmeh - prinaπalec dobrih novicIzraz na obrazu je drugi pomembni kanalsporoËanja. Nasmeh je prinaπalec dobrih novic inpozitivnih odnosov. Primeren je tako rekoË v vsakiæivljenjski situaciji, razen ko se sooËamo s smrtjo.Prijazno smehljanje izæareva toplino in obËutekzaupanja. Preverimo lahko, kako Ëudeæno deluje:kadar se smehljamo, ljudje laæje sprejemajo naπeideje in staliπËa.Usta pa so lahko izdajalska tudi takrat, ko smotiho. Posebni gibi z ustnicami, grizenje ali obraËanjena eno stran, lahko sogovorniku dajejo vtis, darazmiπljamo o neËem, kar je bilo izreËeno, ali papreprosto nekaj prikrivamo.Svoj pomen ima tudi poloæaj glave. Kadaræelimo ustvariti prijateljsko in odprto vzduπje, bomoglavo nagnili vstran. Na tak naËin oddajamosporoËilo o tem, da smo sproπËeni in da nismo vstanju pripravljenosti. Slednje pa utegnemosporoËati, Ëe bomo glavo dræali pretogo pokonci.V sluæbenem okolju bo najbolje, Ëe glavo dræimopokonci, a πe vedno sproπËeno. Dajati moramo vtissamozavesti in doloËene avtoritete, ni pa dobro, Ëes poloæajem glave izraæamo napadalnost alinesproπËenost.Previdno z rokamiZ rokami lahko veliko povemo o tem, kakπen jenaπ odnos do sveta oziroma konkretne situacije.Kdor dela z ljudmi, mu je najbræ æe znano, da gastranke nikoli ne smejo videti s prekriæanimi rokami.V takem poloæaju bodo drugi o nas mislili, da nasne zanimajo, da nam ni do tega, da bi jim pomagali,da smo zaprti za njihove ideje in da se z njimi nestrinjamo. Roke na prsih sklenemo tudi takrat, konas zebe, ampak Ëe naπ sogovornik ne vidi, dadrgetamo, in Ëe tega, da nas zebe, ne bo mogelsklepati iz okoliπËin, nas bo imel za grobo, zaprtoin nedostopno osebo.Poleg poloæaja tudi naËin uporabe rok poveveliko o nas. Naπi podobi lahko koristi ali pa tudiπkodi. Nekateri pri razlaganju o stvareh vseponazorijo z rokami, tukaj bodite previdni: ljudjeutegnejo misliti, da tako skrivate svojonesamozavest in nezrelost. V poslovnem svetu paje na sploπno bolje, Ëe gestikulacijo z rokamiomejimo na skrajni minimum. Spodobi se, daimamo roke ob sebi in sproπËene. V takem poloæajubomo videti zaupanja vredna oseba. Za boljtemperamentne med nami pa je lahko takπna nalogateæavna, a niË ni izgubljenega, poloæaj rok lahkopreprosto vadimo. Pregovor "vaja dela mojstra"tudi tu dræi kot pribit. »ez Ëas se nam bo zagotovozdelo popolnoma naravno, da roke mirno dræimoob sebi. Zelo pomembno je tudi, ali imamo roke(dlani) vidne. V sluæbi nikakor ne moremo imetirok v æepu, pod mizo ali za hrbtom. Tudi praskanjepo vratu ali kodranje pramena las s prstom nikakornista sprejemljiva za poslovno okolje. »e imamoopravka s pripadniki drugih kultur, se moramo predsreËanjem nujno pozanimati o njihovemrazumevanju doloËenih telesnih gest - nekatere sonamreË dokaj univerzalne (na primer nasmeh),druge pa lahko za nas pomenijo nekaj pozitivnega,vaπega gosta pa utegnejo popolnoma odbiti.Poloæaj telesa in telesna bliæinaZagotovo si zlahka predstavljate, kako je bilavideti situacija, ko vam nekdo reËe, da je nekdo"silil vanj/o" in tako izrazil interes ali pa poskusildobiti veË, kot mu/ji pripada. Podobno velja za vseostale situacije v æivljenju: ko nas nekdo zanima,se mu bomo samodejno pribliæali. Nagib telesa protisogovorniku je lahko v izjemnih situacijah tudigroænja, v normalnih situacijah pa vedno nakazuje,da nas sogovornik (ali njegove misli) zelo zanimajoin da smo za njegove predloge odprti. V taki situacijiobiËajno nevede tudi pokimamo in tako utrdimo"sporoËilo" o tem, da "so nas sama uπesa". Pravnasprotno pa sporoËamo, ko zaËnemo telo umikatinazaj: ko se naslonimo tako, da se oddaljimo odsogovornika, je to po navadi tiho izreËeni "dost' te'mam".Bojan Godec - pripravljavec kriæank za Ëasopis AvtocesteNe samo naklon telesa, tudi celoten poloæaj -vzravnan ali skljuËen in zgrbljen - veliko pove otem, v kakπnem Ëustvenem ali fiziËnem stanju smo.»e lenobno slonimo na steni, leæerno visimo Ëezstol ali smo se preprosto "razmazali" po svojidelovni mizi, sporoËamo ljudem okrog nas, da smoali utrujeni ali pa leni, da nas delo ne zanima in dakomaj Ëakamo, da bo ≈πihta« konec. Enostavennasvet za vsakdanjo rabo, πe posebej za rabo nadelovnem mestu pa je: ko sedimo ali stojimo,bodimo vzravnani - tako bomo dajali vtis, da smopozorni, v pripravljenosti in polni elana. NihËenamreË noËe imeti opravka z ljudmi, ki so (æe navidez) brez energije.Spoπtujmo "osebni prostor"Pri poloæaju nog bodimo pozorni na naslednje:Ëe nog nimamo pri miru, je to znak, da smo æivËnioziroma da nam nekaj ne da miru. Pomembno jetudi kje in kako imamo noge prekriæane. »e si lahkomed prijatelji privoπËimo eno nogo Ëez drugo, tov delovnem okolju ni sprejemljivo. Æenske naj biimele v poslu noge ravno poloæene na tla ali paprekriæane v gleænjih. Vse ostalo naπimsogovornikom govori o pretirani sproπËenosti alicelo vulgarnosti, med znake slednje sodi najboljneæelen poloæaj nog, kjer gleæenj ene noge poËivana kolenu druge. Ta poloæaj ni primeren niti zamoπke niti za æenske, saj izraæa aroganco. V osebnihodnosih pa lahko tudi iz smeri, v katero ima naπsogovornik prekriæane noge, sklepamo precej, insicer: Ëe je noge prekriæal tako, da njegova zunanjagleda proti nam, je to znak naklonjenosti in æeljepo bliæini, Ëe pa je prekriæal nogo, ki je bliæje nam,tako da gleda stran od nas, potem z njim na kavoverjetno ne bomo πli prav velikokrat - ta poloæajizraæa nenaklonjenost in nezainteresiranost.Razdalja med nami in naπim sogovornikom jeena od temeljnih zapovedi bontona in z njo smo seprav gotovo æe vsi sreËali. »e smo med boljobËutljivimi na t.i. "osebni prostor", se nam jegotovo æe zgodilo, da so nam πle dlake pokonci, Ëese nam je kdo pribliæal na razdaljo, ki smo jo Ëutilikot vdor na "naπ teritorij". Ker ljudje tovrstnokomunikacijo doæivljamo precej subjektivno, se jedobro dræati srednje poti: ne siliti preblizu v ljudi(πe posebej, Ëe to pri njih sproæi nelagodje) in nestati predaleË, saj bi to pomenilo, da smonezainteresirani za pogovor. Posebej bodimopozorni, Ëe se naπ sogovornik umika: bodisi gre zaosebo, ki ima meje osebnega prostora doloËenenekoliko dlje od sebe, ali pa mi potrebujemomentolov æveËilni.VËasih se morda ne zavedamo, koliko povemo s svojimtelesom, a drugi kljub temu dobijo naπe sporoËilo.PrepriËajmo se, da naπe telo sporoËa tisto, kar smo æelelipovedati!• Nataπa StramiËZaposlen v Sluæbi za nabavo kot skladiπËnik v Mariboru. Zabaven, vesel, vËasih tudi slabe volje. VDarsu je zaposlen od leta 1996 kot voznik-strojnik, zdaj pa se zabava (Ëe je delo zabava) æe sedmo letokot skladiπËnik v ACB Maribor, oziroma sedaj kot Ëlan Sluæbe za nabavo, kar ni slabo, saj so njegovi oæjisodelavci, prijetne punce dokumentarne kontrole, s katerimi se je zelo ≈ujel«. Bojan Godec pa je tudiglavni krivec za vËasih Ëudno ali preveË komplicirano, vedno pa v zadnji sekundi oddano kriæanko vAvtocestah.V prostem Ëasu rad potuje, spoznava nove stvari, ki jih jemlje kot izzive, saj je drugaËe zanj æivljenjepreveË monotono. Ko ga ni v sluæbi, ga doma Ëakata æena in hËi, s katerima se radi druæno poæenejo navrt in zelenico. Poleg vsega pa se naπ BojËi trudi konËati Fakulteto za pomorstvo in promet. Ker pa je≈baje« najbolj produktiven pod pritiski, sem je lansko leto odloËil, da bo razπiril svoja obzorja in postalgradbeni inæenir, saj mu, glede na naπo dejavnost, le-to lahko pride kdaj prav. • Andreja NagodeA-18