Generacija cestninar - Dars

Sestavljajo jih zaposleni, ki jim je dana moænostkreativnega sodelovanja pri iskanju boljπih reπitevin sprostitev mogoËe sedaj preveË zavrte energijeljudi. S tem je dana tudi moænost, da na pripombein predloge hitro dobijo odgovor, kaj je moæno,dopustno, smotrno in kaj ne.Pri soupravljanju je treba ljudem, ki predlagajo,kritizirajo, na to odgovoriti. Po zakonu osodelovanju delavcev pri upravljanju se namreËsoupravljanje uresniËuje na veË naËinov (2. Ëlenzakona): s pravico do pobude, dajanja mnenj inpredlogov in do odgovora nanje, pravico doobveπËenosti, pravico soodloËanja, pravicozadræanja odloËitev delodajalca in moænostjo aliobveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem.Prek dela v teh skupinah se bo tudi pokazalo, dasmo zaposleni kot partner v druæbi, saj smo z njousodno povezani in da razliËne kritiËne presoje nepomenijo nezaupanja poslovodstvu, temveË iskanjereπitev za boljπe poslovanje. Tako mora tudiposlovodstvo sleherne druæbe obravnavatiustvarjalni nemir zaposlenih in jih ne videti kotnevarnost.Bi morale torej na tem podroËju veË storiti æeprejπnje uprave?Ta uprava se od prejπnjih razlikuje ravno po tem,da ima veËji posluh za pripombe, predloge in dialogz delavci. Delo je na tak naËin zastavila inpredsednik uprave se πe posebej zavzema, da sestvari izboljπujejo. Druæba namreË mora ustvarjatisploπne pogoje za Ëim bolj ustvarjalno delozaposlenih, ker pa delavski direktor zastopa interesedelavcev, je njegova naloga, da se ti pogojiustvarjajo tudi konkretno.Imate v zvezi s tem kakπne naËrte?Letos nameravam narediti analizo socialnegapoloæaja zaposlenih, da bi priπli do realnegaposnetka stanja in potrebnih aktivnosti v prihodnje.Potem je potrebno zaËeti ustvarjati vse pogoje zaboljπe vzduπje med zaposlenimi. To je trenutnonajbolj πibka toËka druæbe. Tu je pomembna tudivloga Sveta delavcev in sindikatov.To je najlaæje z viπjimi plaËami?PlaËa je samo eden od dejavnikov. Poleg plaËeπe marsikaj prispeva k dobremu vzduπju. To jekakovost, ki omogoËa uspeπno poslovanje druæbe.Le tisti, ki rad pride v sluæbo, bo uspeπen delavec.Dars ima pogoje, da to doseæe in za to ni trebanapraviti veliko.Kaj je to po vaπem mnenju?Nekaj bodo povedale skupine, tu pa je πedograditev plaËnega sistema, spoπtovati pobude,nanje odgovarjati, se z ljudmi pogovarjati, imetiletne razgovore, jim omogoËiti napredovanje, tudiizobraæevanje, naËrtovati kariere. NaËrtovati, da bokateri od zaposlenih postal tudi Ëlan uprave, da tine bodo prihajali le od zunaj. Pri vsem tem gre zaobvladovanje sprememb, preseganja obstojeËihmiselnih vzorcev. Razumljivo je, da je velikoodporov. Sam jih ocenjujem s staliπËa, Ëe so πepovpreËni, tipiËni in normalni ali ne.Imate konkretne naloge tudi na kadrovskempodroËju. Govori se, da imamo v kadrovskisluæbi najveË teæav s kadri?Res so teæave. V zadnjem Ëasu je odπlo kar nekajdelavk. Tako sedaj na operativnih nalogah (delovnarazmerja, izobraæevanja, obraËun plaË ipd.) delajosamo tri delavke. Bomo pa kadrovsko zapolnilivrzeli.Kakπen je naËrt?Najprej bomo uredili tekoËe stvari. DolgoroËnopa je to premalo. Kasneje bomo urejali tudi tisto,kar sicer ni ravno ≈za v roke prijeti«, je pa zelopomembno. Kadrovska sluæba se mora razviti vpodroËje za upravljanje s Ëloveπkimi viri, ki bopodrejeno neposredno upravi in bo imelointerdisciplinarno zasedbo. To pa sedaj πe zdaleËni.Kako to, da precej Ëasa nismo imeli delavskegadirektorja?Svet delavcev Darsa me je na to mesto predlagalæe novembra 2005 in v skladu s statutom Darsa jetudi Nadzorni svet Darsa kmalu zatem vladipredlagal imenovanje. Vendar predlog ni πel vimenovanje na vlado, ker ga na dnevni red ni uvrstiltakratni prometni minister mag. Janez BoæiË. Svetdelavcev je zato junija 2006 vloæil predlog naOkroæno sodiπËe v Celju, naj me sodno imenuje.Kasneje vas je imenovalo sodiπËe?Viπje sodiπËe v Celju je 3. oktobra 2007 potrdilosodbo Okroænega sodiπËa v Celju, da se me imenujeza delavskega direktorja, dokler vlada sama neimenuje kogarkoli na ta poloæaj. S tem se jepremostilo stanje, ko druæba ni imela delavskegadirektorja. SodiπËe tako vladi ni odvzelo izvirnepravice in obveznosti, da kot lastnik Darsa izraæavoljo, da dokonËno to reπi.Vlada me je potem 22. 11. 2007 imenovala zaËlana uprave (delavskega direktorja) za dobo petihlet.Kako ocenjujete zaplet?Postopek je bil dolg in nepotreben.Zakaj so bili na ministrstvu ali vladi proti?Bilo je veË govoric, resnih in neresnih. Kar teækoverjamem, da so bili razlogi tudi politiËni. TednikMladina je v zaËetku leta 2005 politiËno strukturiralËlanstvo v nadzornih svetih veËjih gospodarskihdruæb. Sam sem bil takrat v Nadzornem svetu Darsa.Tudi javno je bilo znano, da sem na æupanskihvolitvah leta 2002 kandidiral na listi stranke, kisedaj v Sloveniji ni na oblasti. Sicer pa je πe najboljverjetno, da je zamera koreninila iz Ëasa mojegaËlanstva v Nadzornem svetu Darsa in odloËnihrazprav na sejah o aneksih. In to se po moje vleËeπe danes. Glede teh razprav sem bil kar precejkaznovan. Opozarjal sem na kartelne ponudbe, kisem jih imenoval slalomski rezultati - vsi enaki,razlika le v ≈stotinkah«. Zame je bil ta postopekimenovanja huda æivljenjska in profesionalnaizkuπnja. Razen sveta delavcev nisem imel nobenepodpore ne v druæbi ne kje drugod.Pogoje za delavskega direktorja kot Ëlana upraveste izpolnjevali?Vse, kar je predvideno v statutu druæbe, odizobrazbe, delovnih izkuπenj do nekaznovanosti.V primeru, da katerega ne bi izpolnjeval, ne bi priπelnikamor kot kandidat. Sedaj so statutarne doloËbeglede izobrazbe in ostalih pogojev spremenjene inso manj zahtevne.Kako je sedaj s pritiski?Malo veË jih je, kot je povpreËno, normalno intipiËno. Treba je biti naËelen, vztrajati, se pogovarjati.Na koncu je vse odvisno od volje. SreËa je,da kolektiv ni obremenjen s politiko, zato smo lahkozaposleni stalnica Darsa. Dars ima poleg kilometrovavtocest namreË tudi svojo duπo - zaposlene.Kako vidite perspektivo Darsa?Da postanemo pravi koncesionar, kar pomeni,da prevzamemo veË kompetenc in tudi veËodgovornosti. Za to bi bila potrebna spremembaoz. dopolnitev obstojeËe koncesijske pogodbe.Pa je volja za to?Bi morala biti, predvsem na vladi. Interesi pa sotudi zunaj. Dejavnosti, ki jih opravlja Dars ne bibilo dobro razdrobiti. Avtoceste so le celovit sistem,tudi gradnja je znanje, prinesla je izkuπnje in dalarezultate. To lahko pomeni reference za pomoË nadrugih podroËjih.S Ëim se ukvarjate v prostem Ëasu?V sluæbo se vozim iz Trebnjega, delo pa mipobere precej Ëasa. Doma me vedno priËakata tudidva vnuka, sicer pa dokonËujem drugo hiπo.Obnavljam namreË domaËijo, kjer sem bil rojen.Se pa to konËuje pred gradnjo dolenjskega odsekaavtoceste, tako da sem pohitel in da ne bo dvomov,da je kakπen kamion z gradbiπËa avtoceste peljal kRatajcu.So æe bili taki oËitki?V bliæini sedanje hiπe bo Dars v okviru izgradnjedolenjske avtoceste gradil nadvoz nad æeleznico.ZemljiπËe je prodajal neki drugi Ratajc, ki z manonima nobene zveze, niti sorodstvene. Po kuloarjihse je govorilo, da bo ta gradnja teæka in draga, pasem pojasnil, da je te doline precej moje, tam, kjerNA© POGOVORgre avtocesta, pa niË. Torej nikjer ne trËim zDarsom. Omenjeni nadvoz bo celo tako blizu, dame bo lahko πofer tovornjaka videl skozi oknodnevne sobe.Kaj pa cviËek?Pridelamo tudi kakπen liter cviËka in iπËemopivce v domaËem okolju. Idila manjπihvinogradniπkih obmoËij in zidanic namreË izumira.Vsem se mudi. Pri nas reËemo, da ni ljudi.• Brane Nastran≈Star« dopustje treba porabitido konca junijaDelodajalec mora delavcuzagotoviti izrabo letnegadopusta do konca tekoËegakoledarskega leta, delavec pa jedolæan do konca tekoËegakoledarskega leta izrabitinajmanj dva tedna (v skladu skolektivno pogodbo DARS d.d.mora delodajalec omogoËitidelavcu izrabo letnega dopustav enkratnem trajanju najmanj 12delovnih dni), preostanekletnega dopusta pa v dogovoruz delodajalcem najkasneje do30. junija naslednjega leta, vkonkretnem primeru do 30. 6.2008.Posebna ureditev izrabe dopusta velja vprimeru, ko delavec med koledarskim letom sklenepogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem; vtakem primeru mu je vsak delodajalec dolæanzagotoviti izrabo sorazmernega dela (1/12 letnegadopusta za vsak mesec dela v tekoËemkoledarskem letu) dopusta glede na trajanjezaposlitve delavca pri posameznem delodajalcuv tekoËem koledarskem letu, razen Ëe se delavecin delodajalec dogovorita drugaËe.Novela zakona o delovnih razmerjih, v veljaviod 28. 11. 2007, prinaπa novost za starπeπoloobveznih otrok, ki imajo izrecno pravicoizrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v Ëasuπolskih poËitnic.Za delavce, ki æelijo v letu 2008 izrabitipreostanek letnega dopusta, odmerjenega v letu2007, velja, da lahko koristijo dneve, kipredstavljajo razliko med odmerjenim dopustomin porabljenim dopustom, pri Ëemer je trebaupoπtevati omejitev, da je bil delavec dolæan leta2007 izrabiti najmanj dva tedna dopusta. V kolikordelavec v letu 2007 ni izrabil dopusta niti v temobsegu, mu je razlika v viπini dni, ki predstavljajorazliko do dveh tednov, propadla. Izjema pa veljaza delavce, ki niso izrabili letnega dopusta vtekoËem koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradibolezni ali poπkodbe, porodniπkega dopusta alidopusta za nego in varstvo otroka - ti imajomoænost izrabe celotnega letnega dopusta za leto2007 do 30. junija 2008, pod pogojem, da je v letu2007 delal vsaj πest mesecev. • Eva RojnikA-5