issn 1580-0830 avtomatizacija procesov, strojev in ... - Avtomatika

ET 200S IM 151-8 PN/DP CPUNov vmesniški modul za distribuirano periferijo serije ET 200SIM 151-8 PN/DP CPU je nov vmesniški modul za distribuirano periferijoserije ET 200S z integriranim CPU-jem na osnovi CPU 314serije S7-300. Ta vmesniški modul ima integriran PROFINET komunikacijskivmesnik s tremi razpololjivimi prikljunimi mesti in podpiraRT in IRT (isochronous real-time) komunikacijo.www.siemens.com/et200sSIEMENS

6STROKOVNJAKI SVETUJEJOVIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, INEA d.o.o.Stegne 11, 1000 Ljubljanae-pošta: marijan.vidmar@inea.siSvetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA -DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka -cije strenik-odjemalec. Komunikacijski proto -koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanjala h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli -e te po telefonu: 01/513 81 00.AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAmag. Aleš Habi, Špica International d.o.o.,tel. (01) 5680 884Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo,mobilno raunalništvo, tehnologijortne kode, RFID in uvajanje sistemov vproizvodnjo.Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:ales.habic@spica.siVODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVBranko Nikoli, ing., SINABIT d.o.o., tel.01 56-36-300, branko.nikolic@sinabit.siSvetuje na podrojih uporabe: PLC in DCS kr mi -l niških sistemov v klasinih in šarnih procesih;recepturni sistemi po standardu ISA S88-01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi -š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka -ci je in dokumentiranje programskih rešitev postandardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. in., Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50e-pošta: damijan.jager @tipteh.siSvetuje pri izboru in pravilni namestitvi var -nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svetlobnemree, "muting" sistemi, dvo ro ni vklopi,izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika.Pokliete ga lahko po telefonu ali pošljete vpra -šanje po e-pošti.OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj Trdi, FDS Research, Compu terVision Group, tel. 01/589-75-81,splet: www.fdsresearch.sie-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com.Je vrhunski strokovnjak na podroju raunalniškegavida in direktor mednarodno pri -znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in -tegraciji sistemov raunalniškega vida (tuditermovizije) v industrijske procese.NADZORNI SISTEMI - SCADAdr. Saša Sokoli, univ. dipl. in., direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: sasa.sokolic@metronik.siJe specialist za sisteme za upravljanje in nadzor(SCADA sistemi - programska oprema).Pokliete lahko vsak torek med 10. in 12. uroali pošljete vprašanje po e-pošti.ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEVIvan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projektovv Robotina d.o.o.Tel: 05 689 20 24E-pošta: ivan.morano@robotina.siSvetuje glede uporabe frekvennih regulatorjev,mehkih zagonov, zašite motorjev, meritev ni -vo jev.AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, univ.dipl.in., tehnini direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44splet: www.elsing.sie-pošta: janez.kokalj@elsing.siSvetuje pri zašiti in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostalenizkonapetostne stikalne opreme.Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEMatej Šimon, FBS Elektronik d.o.o.,tel. 03/89-83-700 ali e-pošta:fbselektronik@siol.netSvetuje na podroju varovanja in zašite s svetlobnimizavesami varnostnega nivoja 4 in var -nostnega nivoja 2.Pokliete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohori, univ. dipl. in., Elsyst d.o.o.,tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.siUkvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij(EIB instalacije) v vseh fazah od projektiranjado iz ve d be.Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez muc, univ. dipl. in., teh. direktor,Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.G. muc je specialist z bogatimi izkušnjami zizvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.Pokliete ga lahko vsak torek med 10. in 12.uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOAlojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-712 alie-mail: fbselektronik@ siol.netSvetuje s podroja uporabe induktivnih, ka pa -citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtomatizacijiindustrijskih procesov. Pokli ete galahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta:fbselektronik@siol.netVODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVmag. David uk, direktor poslovne enotevodenje procesov v INEA d.o.o.e-pošta: david.cuk@inea.Se e dlje asa ukvarja z vodenjem industrij -skih zveznih in šarnih procesov. Svetovalvam bo s podroja regulacij vsak ponedeljek od11. do 12. ure na telefonu: 01/513-81-91,041/694-742 ali pošljete vprašanje po e-pošti.AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec,tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.siSplet: www.ps-log.siSvetuje s podroja uporabe servo pogonov, fre -k vennih pretvornikov in pozicijskih kr milni -kov.Pokliete ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el.,Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,e-pošta: slavko.senica@sis-ines.siSvetuje pri nartovanju in izvedbi avtomatiza -cij na podrojih krmiljenih in reguliranih elektromotorskihpogonov poljubnih iz vedb.INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Sinabit d.o.o.Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@sina -bit.si, splet: www.sinabit.siSvetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kovv pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo -v ne informacij ske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov -nega informacijskega sistema v proizvodnjoter pri avtomatizaciji strojev in naprav.ENERGIJSKO VARČNE ZGRADBEMarjan Strnad, univ. dipl. in. el., vodja oddelkaEnergijsko varne, inteligentne in prijaznezgradbe v Robotina d.o.o.Tel. 040 191 441 alie-mail: marjan.strnad@robotina.siSvetuje glede pravilne izbire, vgradnje in zagonasistemov prezraevanja, toplotnih rpalk insonnih kolektorjev.AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI SISTEMIVito Koprivnikar, ing, tehnini direktorSILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta:vito.koprivnikar@silon.sig. Koprivnikar je specialist za nartovanje iniz vedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali poelektronski pošti.INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBEDott. Ing. Sami Ayariproduktni vodja v Robotina d.o.o.Tel: 05 689 20 25Svetuje pri projektiranju inteligentnih sistemovza upravljanje in nadzorsodobnih zgradb (GSM nadzor, WEB nadzor,daljinsko upravljanje, HVACsistemi, razsvetljava, kontrola pristopa, ...).INFORMACIJSKA PODPORA LOGISTIKIMiha Capuder, direktor poslovne enotevodja projektov, Špica International d.o.o.e-pošta: miha.capuder@spica.sitel (01) 5680 800Brezplani oglasStrokovnjak za sisteme za avtomatskoidentifikacijo, mobilno raunalništvo,tehnologijo rtne kode, RFID in uvajanjesistemov v proizvodnjo.AVTOMATIKA 88/2008

IZ NAŠIH PODJETIJ - Dogodek v Robotini 7Robotina Open 2008Dnevi odprtih vratInformacije: Robotina d.o.o., www.robotina.siRobotina Open oziroma dnevi odprtih vrat je postala že tradicionalna prireditev, ki jo vpodjetju Robotina d.o.o. pripravijo zato, da podrobneje predstavijo nove izdelke, programein tehnologije. Letošnja prireditev je bila tematsko razdeljena v tri sklope: pogoniin avtomatika, industrijski IT ter energijsko varčne, inteligentne in prijazne hiše (eVIP hiše).POGONI IN AVTOMATIKAPrvi dan, ki je bil namenjen frekvennikom in krmilnikomHITACHI, smo posvetili predvsem vprašanju,kako najbolj uinkovito izkoristiti as pri izdelavi inseveda testiranju ter zagonu aplikacij opreme.Naprave za avtomatizacijo so v osnovi veji ali manjšielementi, ki imajo svoj hardver in operacijski sistem,mi pa jim moramo doloiti pravo vsebino. Alipovedano drugae, kako naj naprava deluje v nekidoloeni aplikaciji, v nekem okolju in v povezavi zvsemi ostalimi napravami. Vse to pa terja as zaizdelavo ustreznih programov, usklajevanje delovanja,testiranje in odpravljanje napak, zagon sistemain dokumentiranje. as pa je v teh asih omejen... in zato tudi zelo dragocen.Udeleence je najprej nagovoril g. Wolfgang Wulff,direktor prodaje Hitachi Europe in jim zaelel zani -miv dan.V prvem delu smo preleteli znailnosti novejših frek -vennikov Hitachi X200 in SJ700 ter se potem po -sve tili programskemu orodju Prodrive za delo s frek -venniki. Prodrive je sedaj na voljo tudi v slovenskemjeziku; torej s slovenskimi izbirnimi meniji, sporoili,orodnimi vrsticami, opisi parametrov, skratka zvsem, kar ta kompleksen program nudi.Cilj uporabe tega programskega orodja je predvsemprihraniti as pri izdelavi aplikacij, tako da namenkrat e narejenih zadev ni ve treba ponavljati. Pritem so v dragoceno pomo funkcije, kot so npr.arovniki za zaetno nastavitev in PID regulacijo,predloge za raz line aplikacije ter monitorskefunkcije za analizo trenutnega delovanja in motenj.V drugem delu so prišli na vrsto krmilniki HITACHI.V pregledu novosti smo najprej povzeli tehnineznailnosti EHV-CPU, nove procesne enote za krmilnisistem EH-150, v nadaljevanju pa pogledali šenekaj primerov uinkovitejše izdelave programskihAVTOMATIKA 88/2008

8IZ NAŠIH PODJETIJ - Dogodek v Robotiniaplikacij, predvsem z uporabo objektnega in procesnegaprogramiranja ter vkljuitvijo Etherneta vkrmilni sistem.Sledila je še razglasitev in podelitev nagrad naše na -gradne akcije »Poišimo najstarejši delujoi frek ven - nik HITACHI«.»Tudi zelo dobra podjetja lahko s preoblikovanjem ininformatizacijo poslovnih procesov dosegajo velikeprihranke ter hitrejšo odzivnost. Vrailni rok investicijeje ponavadi krajši od 2 let!« je na podlagi iz ku -šenj izvedenih projektov v Nemiji povedal JuergenRieger, samostojni konzultant MPDV.V ivahni razpravi je udeleence zanimalo predvsem:- v kolikšnem asu je rešitev mono uvesti,- kakšna je kakovost podatkov iz sistema,- kako rešitev deluje v povezavi s poslovnim sistemomin- kakšne so izkušnje pri vkljuevanju zaposlenih vproizvodnji.Konno mnenje veine udeleencev je bilo, da je MESsistem pravzaprav nujno potreben v vseh tistih podjetjih,kjer elijo najti skrite rezerve v uinkovitostiin optimizirati uporabo vseh resursov v proizvodnji.eVIP ZGRADBENagrade so prejeli:1. Droga Kolinska d.d. PC SOL Portoro - za frek ven -nik Hitachi VWS33EH3 iz leta 1994,2. Inles d.d. Ribnica - za frekvennik Hitachi J100-022 HFE4 iz leta 1995,3. Kovinoplastika d.d. Lo - za frekvennik HitachiJ100-037 HFE5 iz leta 1997.V petek, 17.10. 2008, je v okviru Robotine Open po -tekal sklop predavanj z naslovom »Zakaj je eVIPzgradba cenejša od klasine?«Predstavniki Robotine d.o.o. so podrobneje predsta -vili eVIP zgradbe, prezraevanje eno- in vesta no -vanjskih objektov z uporabo OVE v praksi, stensko,stropno, talno gretje in hlajenje, fotovoltaine sis -teme in sonne elektrarne, hlajenje in gretje s pod -zemno vodo, pametne inštalacije in fotovoltaiko vprak si.INDUSTRIJSKI ITNa dnevu posveenemu proizvodni informatiki sovodje projektov predstavili svoje projekte in izkušnjepo uvedbi MES sistema HYDRA. Kratica MES = ManufacturingExecution System se nanaša na informacijskopodporo spremljanja in vodenja proizvodnje vpovezavi s poslovnim informacijskim sistemom.Nekaj poudarkov iz njihovih predstavitev:Matja Hartman, vodja informatike ADK d.o.o.: »Spomojo podatkov in analiz, ki nam jih daje HYDRA,smo znatno izboljšali izkorišenost naših kljunihstrojev.«Otmar Luznar, vodja proizvodnje ODEJA d.d.: »Zuvedbo MES sistema HYDRA postavljamo pogoje zastroškovno uinkovito maloserijsko proizvodnjo.«Simon Oman, vodja informatike POLYCOM d.o.o.:»S pomojo HYDRE optimiziramo izvedbeni planproizvodnje v brizgalnici in orodjarni. Obenem lahkobistveno hitreje reagiramo na spremembe, ki prinaših kupcih in pa tudi v proizvodnji seveda nisonobena redkost!«Uvajanje MES sistema pomeni za podjetja velik izziv,saj rešitev omogoa bistveno izboljšanje nainov delavseh slub, ki sodelujejo pri planiranju in realizacijinaroil za kupca.Energetski svetovalec Bojan Grobovšek je predstavilprironik in razline vrste toplotnih rpalk, eko nom -ske izraune pasivne ali nizkoenergijske hiše ter pri -mere dobre prakse. Dogajanje so popestrile zanimivediskusije.Sicer obširno tematiko lahko na kratko strnemo:»Ana liza stroškov za izgradnjo nizkoenergijske hiše(NEH) je pokazala, da so ti za priblino 15.000 € doAVTOMATIKA 88/2008

IZ NAŠIH PODJETIJ - Dogodek v Robotini 9Komponente in Instrumenti- Pogoni & moènostna elektronika- Avtomatizacija, regulacija & nadzor- Senzorji & regulacija- Avtomatizacija stavb- Industrijski software35.000 € višji, e jih primerjamo s stroški za izgradnjoklasine stanovanjske hiše. Ob upoštevanju subvencijeEkosklada in prihrankih energije se ta razlikapovrne prej kot v 10 letih. Glede na ivljenjsko dobohiše, ki je nekaj desetletij, vidimo, da je NEH cenejšaod klasine, predvsem pa bolj zdrava, udobnejša invarnejša. In seveda ekološko bistveno prijaznejša.«V praktinem delu je sledila še predstavitev pasivneinteligentne enodruinske hiše v Divai. Zainteresi -ra ni so si predstavljeni objekt nato tudi ogledali.Predvideni ogled nizkoenergijskega inteligentnegado ma za ostarele v Ljubljani pa je prestavljen nakas nejši datum.Industrijska informatizacija- MES (Proizvodni informacijski sistem),integracija avtomatizacije, ERP(Naèrtovanje virov v podjetju)- LogistikaRešitve- Celostna integracija avtomatizacije vprehrambeni industriji- Avtomatizacija stavb- Procesna avtomatizacija- Daljinski nadzor in upravljanje- Namenske rešitve - razvoj inproizvodnjaRazvoj in proizvodnja- Celostne rešitve od razvoja doproizvodnje sofisticiranih elektronskihkomponent in konènih proizvodovSreanje arhitektov, projektantov, investitorjev, svetovalcevin drugih interesentov je izredno uspelo,med udeleenci so se ustvarile nove poslovne vezi,stare pa dobro utrdile.ATel: +386 5 689 20 20Fax: +386 5 689 20 39Robotina d.o.o.OIC-Hrpelje 38SI-6240 Kozinawww.robotina.siinfo@robotina.siAVTOMATIKA 88/2008

10PROCESNE KOMUNIKACIJE - Alarmiranje kotlovniceAlarmiranje kotlovnicepreko mobilnegaomrežjaInformacije: Genera d.o.o.Ko se srečamo s srednje velikimi kotlovnicami brez centralnega nadzornega sistema(CNS), je alarmiranje na mobilne telefone prek SMS sporočil ena najugodnejših izbir.SMS ali skrajšano za "short message service" je danes gotovo ena najbolj razširjenihoblik komunikacije, ki jo obvlada praktično vsak. Prav enostavnost upravljanja in nizkacena sta največji prednosti alarmiranja na mobilne telefone.Alarmiranje na mobilne telefone je e kar nekaj letzelo uporabljana oblika opozarjanja na napake nasis temih, ki obratujejo štiriindvajset ur dnevno. Vpreteklosti se je veliko uporabljalo kombinacijo kr -mil nika in GSM modema, kar je za pripravo zahtevalokar nekaj programerskega znanja, velikokratpa so se pojavljale tudi teave pri komunikaciji medobema gradnikoma.Nemški proizvajalec opreme za avtomatizacijo inspojne opreme Wago je za ta namen izdelal enotoTo-Pass, ki temelji na GSM ali GPRS modemu in imaintegrirane digitalne in analogne vhode in izhode.GPRS je komunikacijski standard, ki omogoa brez -ini prenos podatkov in temelji na GSM standardu.Poznamo ga tudi po imenu G2.5 ali kot vmesno generacijomed GSM in UMTS (G3).Na voljo je ve razlinih modelovtelekontrolnega mo dema glede naštevilo integriranih digitalnih inanalognih vhodov in izhodov terglede na podporo GSM in GPRSkomunikacije. Tako ima najzmoglivejšimodel osem analognih vhodov, osem digitalnihvhodov, dva analogna izhoda in štiri digitalneiz hode. Modem deluje na temperaturnem obmojuod – 20 do +70˚C, napajanje je od 8 do 36 VDC,omogoena je montaa na DIN letev.Poleg klasinih modelov po nujaWa go tudi model v IP66 zašiti zaupo rabo na prostem pri emer jeGSM antena e vgrajena znotrajohi šja kjer je tudi baterija za delovanjev primeru izpada elektrineenergije, ter grelec v primerih temperature pod -20˚C.Model TO-PASS mobile pa imadodatno vgrajen GPS sprejemnik inje namenjen za vgradnjo na vozilaza sledenje preko GPS omreja.Najveja prednost modemov TO-PASS je enostavnauporaba saj za konfiguracijo uporabnik ne potrebujenikakršnega programerskega znanja. Na voljo jebrezplaen program s katerim nastavimo do štiritelefonske številke kamor bo modem pošiljali SMSsporoila. Mone so razne variante npr, da se obaktiviranju digitalnega vhoda pošlje alarmni SMShkrati pa tudi vrednost analognega signala zaradikaterega se je vhod sploh aktiviral. Lahko izbiramomed analognim signalom 0 – 20 mA in 4 – 20 mAhkrati pa ta signal e pretvorimo v merjeno veliinonpr. 4 mA = 0 ˚C, 20 mA = 100 ˚C.Modem je poleg posredovanja informacij o sistemuzmoen tudi postavljati vrednosti digitalnih inanalognih izhodov. To naredimo tako da na mobilnoštevilko modema pošljemo vnaprej doloen SMS npr.»VKLOPI RPALKO 1« in na podlagi tega sporoila sebo digitalni izhod postavil na »1« s tem pa vklopilrpalko 1, podobno je tudi z analognimi izhodnimisignali npr. e pošljemo v tekst A IZHOD1=50 se boanalogni izhodni signal 1 postavil na 12 mA. To jesamo nekaj primerov nastavitve modema TO-PASSza lajo predstavitev o enostavnosti in praktinostiuporabe.AVTOMATIKA 88/2008

PROCESNE KOMUNIKACIJE - Alarmiranje kotlovnice 11Napake na kotlu ali vejah ogrevanja sanitarne vodevedno rezultirajo v znianje temperature, zato jesmiselno vgraditi dodatno tipalo temperature nadovod tople vode iz kotla. Alarm prenizke temperatureje v resnici skupna napaka kotla. Poleg tegaimamo v opisanem primeru na voljo tudi signaladelovanja in napake gorilnika, kjer se napaka poizkušnjah operaterjev najvekrat pojavi.Za delovanje sistema za alarmiranje poleg modemapotrebujemo še anteno, SIM kartico, napajalnik, terloilne releje za signale, ki nimajo breznapetostnihkontaktov.Program za konfiguracijo modema TO-PASSALARMIRANJE KOTLOVNICEVeina opreme za kotlovnice manjših dimenzij nimaizhodov za javljanje napak ali delovanja, zato je ve -li kokrat potrebno prilagoditi obseg alarmiranja.Ome jimo se na kljune toke, kjer so tudi napakenajbolj pogoste.Elektro omara z modemom TO-PASSVeje za ogrevanje v kotlovniciTestiranje delo -va n ja sistema zaala r miranje jeenostavno, e navrata omaricena mestimo tip -ko, ki ob pri ti s -ku aktivira di gi -talni vhod naTo-Pass-u. Tegana stavimo tako,da nam ob tempo šlje na preddefiniranetele -fon ske šte vilketestno spo roilo.Tipka za testiranje delovanjasistema na omariSistem, ki ga vidimo na slikah je samo eden od pri -merov, ki jih lahko realiziramo z modemom To-Pass. e potrebujemo podatke o delovanju lahko tetudi shranjujemo in jih po potrebi zajemamo iz mo -dema.Pe z gorilcem v kotlovniciZaradi svoje kompaktnosti in enostavnosti nastav -lja nja je To-Pass idealen tudi za sisteme, ki imajoprostorsko distribuirane objekte, kot so na primerrpališa, vodnjaki, energetski sistemi, itn. AAVTOMATIKA 88/2008

12IZ NAŠIH PODJETIJ - Simensovi dnevi na Ljubljanskem graduSiemensov dan naLjubljanskem graduAvtor: Dragan Selan, AvtomatikaNe poznam nikogar, ki ne bi poznal besede Siemens. Ta med -narodna korporacija ima svoje podjetje tudi v Lju b ljani intokrat so se predstavli tako, kot se za Sie mens spodobi.Siemensovi dnevi so se namreč odvijali v simensove barve odetihdvoranah Ljubljan skega gradu 6. in 7. oktobra.Prireditev je odprla direkotrica Siemens Slovenija, ga. Medeja Lonar, na -daljevali pa so siemensovi strokovnjaki s predstavitvijo opreme in re ši -tev. Nabito polna dvorana pria, da so sie mensove rešitve in opremakljub dobri ponudbi ostalih ponudnikov še ved no tradicionalno prisotniv velikem delu slovenske industrije, v zdra v stvu, prometu, pravzaprav vvseh vejah lovekovih dejavnosti.V dveh dnevih so siemensovi strokovnjaki skozi predavanja predstavilinovosti in rešitve s podroja avtomatizacije proizvodnih procesov, strojev(CNC), celovite re šit ve objektov s podroja varnosti in avtomatizacije...Siemens je znan tudi po VN tehniki, zato niso manjkale rešitve inoprema tud na nivoju proizvodnje in distribucije elektrine energije, lotilipa so se tudi nadzora porabe le-te.Program je potekal v dvoranah Palacij in v Obhodni dvorani, kjer je bilanamešena tudi oprema z monostjo pogovora s strokovnjaki. Sreanjese je vsak dan zakljuilo s prijetnim druenjem ob kosilu.AAVTOMATIKA 88/2008

| PC11-29SLO |Industrijski PC v kompaktnem ohišjuIPC v kompaktnem aluminijastem ohišju3 ½“ Beckhoff matična ploščaIntel ® Core2 Duo procesorprost Mini-PCI slotbrez ventilatorja (opcija)UPSwww.beckhoff.si/C69xx/Nova generacija industrijskih PC-jevProcesor: Intel ® Celeron ® M ULV, brez ventilatorja (C6925),Intel ® Core Duo ali Core2 Duo (C6920)Delovni pomnilnik: 256 MB DDR-RAM (C6925),512 MB DDR2RAM (C6920), možna tovarniška razširitev na 2 GBIntegrirana grafika: Intel ® Extreme Graphic (C6925),Intel ® GMA950 (C6920) in DVI-I priključekEthernet: 1 x 10/100BASE-T in 1 x 100/1000BASE-TPomnilnik: Compact Flash, opcijsko trdi diskVmesniki: 1 x RS232 in 4 USB-2.0Mini-PCI: 1 prost slot, za kartico za podatkovno vodilo ali tretjiEthernet priključekOperacijski sistem: Windows XP Embedded ali XP ProfessionalDimenzije: 65 x 231 x 116 mm (C6920), 65 x 208 x 116 mm (C6925)IPCV/IPogonskatehnikaBeckhoff Avtomatizacija d.o.o., Zbiljska cesta 4, 1215 MedvodeTelefon: 01 361 30 80, Fax: 01 361 30 81, info@beckhoff.si,www.beckhoff.siAvtomatizacijaBECKHOFF New Automation Technology

14SCADA SISTEMI - CitectSCADA Reports V4.1CitectSCADAReports V4.1Dodatne informacije: Igor Jug, produktni vodja, igor.jug@synatec.si, Kolektor Synatec, d. o. o.CitectSCADA Reports je Citectov zmogljiv historian, orodje za poročanje na območju ce -lo t nega avtomatiziranega procesa, ki z veliko hitrostjo (do 100.000 zapisov na sekundo)zbira, shranjuje in dostavlja podatke iz več različnih sistemov. Je vmesnik med nadzor -nim sistemom SCADA in relacijsko podatkovno bazo, katerega glavna naloga je arhiviranje inobdelava podatkov. Za razliko od drugih historianov uporablja CitectSCADA Reports v celoti leMicrosoftov strežnik SQL 2005 kot vgrajeno skladišče za podatke, kar premošča prepad med in -dustrijskimi in poslovnimi sistemi. Prav s tem ker omogoča popolnoma integrirano rešitev zaana lizo odločitev je podjetje Citect korak pred konkurenco.CitectSCADA Reports ponuja vodjemproizvodnje in informacijskimter sistemskim inenirjem varnoin poznano tehnologijo za poro a -nje, ki je enostavna za uporabo.Hkrati daje uporabnikom uporabnain bistvena poroila v pozna -nem formatu, potrebnem za stati -stike in analize velikih koliin po -datkov, ki so pomembna za stra te -ško sprejemanje odloitev.Slika 1 – Tok podatkov vCitectSCADI ReportsAVTOMATIKA 88/2008

SCADA SISTEMI - CitectSCADA Reports V4.1 15Pogovorno okno omogoa tudi, dauvoz prekliemo, medtem ko je ševedno omogoen dostop do po dat -kov delnega uvoza.Podpora za poljaspremenljivkPolje spremenljivk je zbirka spremenljivkistega tipa, ki je shranjenav zaporedne spominske registrev V/I napravi. Polja omogoajo,da se mnogovrstne spremenljivkekonfigurirajo kot ena sama spremenljivkaznotraj projekta SCA -DA. S CitectSCADA Reports V4.1je vsak element v polju znotraj»Upravljalnika strenika« obravnavanposamezno z uporabo in de -k sne številke.V primerjavi z verzijo 4.0 so v verziji 4.1 številne karakteristike šeizboljšane. S CitectSCADO Reports V4.1 je tudi namestitev in konfiguracijapostala enostavnejša. as izvedbe se je skrajšal in upravljanje s sistemomne zahteva posebnega urjenja, saj standardni nabor poroilomogoa uporabo CitectSCADA Reports takega kot je, brez dodatnegadela. Izbiramo lahko med vrsto predlog poroil, tudi poroil o upravljanjuz alarmi. Prav tako je prilagajanje posameznim zahtevam poroilav obliki internetne strani enostavno narejeno s spreminjanjem predlogporoil.Izboljšave v verziji 4.1Slika 2 – Arhitektura CitectSCADE ReportsIzboljšave v novi verziji so:• poenostavljena namestitev,• posodobljen uvoz shem,• podpora za polja spremenljivk,• podpora za spremenljivke s asovno znako,• podpora za grue (cluster) sistemov SCADA,• predpripravljena vzorna poroila,• osredotoena poroila,• pregledovalnik neokrnjenosti podatkov,• brezplaen strenik OPC HDA.Poenostavljena namestitevNov vodi za namestitev in konfiguracijo, ki je vkljuen v arovniku zanamešanje, mono olajša zaetek uporabe.Posodobljen uvoz shemZ novim pogovornim oknom »Uvoz shem« je pridobljena vidljivost:• lokacije vira podatkov,• zaznanih tabel in• napredka pri uvozu.Podpora za spremenljivkes časovno značkoasovno oznaeni podatki so obi -ajno shranjeni v predpomnilnikuin spravljeni v sistem SCADA kasneje,kot so bili podatki pridob lje -ni. Posledica tega je, da se izgubiprvotna oznaka asa. Ker je boljpomemben as prenosa podatkovCitectSCADA Reports V4.1 vklju -uje »zgodovinsko« metodo pridobivanjapodatkov. To omogoa, daso spremembe vrednosti spremen -ljivke asovno oznaene v »zgo do -vinski« podatkovni bazi (historiandatabase). Z uporabo tega »zg o do -vinskega« naina so podatki pridobljenina osnovi zadnjega prebranegavzornega asa za vsa kospremenljivko s asovno zna ko.Podpora za gruče sistemovSCADA»Gruenje« se nanaša na zdruevanjekomponent strenika znotrajenega samega SCADA-projekta,kar omogoa nadzor in kontrolomnogovrstnih sistemov isto -a sno skozi eno samo vozliše.Pro jekti, ki so ustvarjeni s Ci tect -SCADA verzijo 7.0 (ali višje) omo -goajo grune sisteme (clustering).Pri uvozu sheme takega projekta vCitectSCADA Reports V4.1 ta sa -mo dejno zazna gruni sistem inpri kae število prepoznanih gru.Ko je Upravljalnik strenika Ci -AVTOMATIKA 88/2008

16SCADA SISTEMI - CitectSCADA Reports V4.1tect SCADA Reports napolnjen s podatki iz grunegasistema, se zaznane grue pojavijo kot dodatninivoji v hierarhiji podatkov.prilonost, da dobi najnovejše inovacije proizvodovin storitev od enega samega ponudnika.Že pripravljena vzorčna poročilaCitectSCADA Reports V4.1 ima standardni naborvnaprej konfiguriranih poroil, kar olajša osnovnoporoanje alarmov in spremenljivk. Omogoa patudi izdelavo prilagojenih poroil glede na osebnepotrebe. Izbiramo lahko med:• standardnimi poroili,• poroili razvijalca,• sistemskimi poroili in• poroili po meri.Slika 4 – Integrirana rešitevSlika 3 – Primer grafinega poroila o alarmihOsredotočena poročilaCitectSCADA Reports V4.1 ima vnaprej konfiguriranaporoila racionaliziranja alarmov, osnovanana smernicah EEMUA 191 (Engineering Equipment& Materials Users' Association) za upravljanje alarmov.Z dodajanjem novih, za industrijo specifinihporoil, je tako prihranjeno generiranje novih po -roil s katerimi izpolnjujemo vladne uredbe.CitectSCADA Reports V4.1 velja za zelo uinkovithistorian v industriji, z zmogljivim standardnimpa ketom poroanja. Oblikovan je tako, da uporabnikupomaga izboljšati delovanje in vodenje avto -matiziranega procesa. Z uporabo integrirane re ši -tve za analizo odloitev, kot je CitectSCADA Re -ports V4.1, lahko podjetja analizirajo zmogljivostin bolj uinkovito obvladujejo spremenljive zah -teve.Prednosti na prvi pogled• Zmogljivo orodje za poroanje• Enostavno za namestitev in konfiguriranje• Deluje brez dodatnega prilagajanja• Popolnoma integrirana rešitev za poroanje inanalizo odloitevPregledovalnik neokrnjenosti podatkovNovi pregledovalnik neokrnjenosti podatkov jevgra jeno orodje, ki pomaga potrditi, da ni nobenihnevezanih CitectSCADA atributov (spremenljivk,alar mov in trendov) v objavljenih podatkih in ma -pah historiana. e odkrije nevezane atribute, orodjeomogoa obnovo vezav na posamezni ali skupinskiosnovi.Brezplačni strežnik OPC HDACitectSCADA Reports V4.1 ponuja strenik OPCHDA kot standard, kar premoša vrzel med sistemi,tako da se laje povee s proizvodnimi-informacijskimisistemi (MES), kot je na primer CitectovAmpla (ve na uradni strani Citect - http://www.citect.com). To omogoa podjetju Citect, da podapo polnoma integrirano rešitev in uporabniku daKaj je novega v V4.1• Poenostavljena namestitev• Posodobljen uvoz shem• Podpora za polja spremenljivk• Podpora za podatke s asovno znako• Podpora za grue sistemov SCADA• e pripravljena vzorna poroila• Poroila za zmanjševanje in upravljanje zalarmi• Pregledovalnik neokrnjenosti podatkov• Vkljuen strenik OPC HDAVe informacij je na www.kolektorsynatec.si.AAVTOMATIKA 88/2008

Oglasna sporočila 1724. - 26. marec 2009Revija Avtomatika - glavni medijski pokroviteljAVTOMATIKA 88/2008

18SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO - HMI programska oprema WinCC flexibleSIEMENS SIMATICWinCC flexible 2008Informacije: Aleš Kovai, Siemens d.o.oWinCC flexible se uporablja kot HMI programska oprema, v vseh aplikacijah vkaterih je potrebno upravljanje. Uporabljamo ga lahko bodisi v proizvodnibodisi v procesni avtomatizaciji.Nekatere znailnosti:1.Implementacija fleksibilne osnove, varne vprihodnost orientirane investicije.WinCC flexible ponuja inenirsko programsko opremoza SIMATIC HMI, operatersko kontrolo in monitoringnaprav od najmanjših Mikro panelov, do PCjev.Kot runtime rešitve programske opreme zaposamine uporabnike so na voljo na operacijskemsistemu Windows XP in Vista. V tej povezavi selahko prenaša projekte na razline HMI platforme inomogoa zagon brez predelave projektov.Povezljivost na SIMATIC S7 preko PPI, MPI,PROFIBUS-DP in industrijskega Etherneta do SIMO-TION in SINUMERIK plus. Podpira ve protokolnihdriver-jev za kontrolerje vseh vodilnih proizvajalcev.Preko neodvisne povezave OPC, ki zagotavlja, daimate vedno na voljo pravo povezavo za široko paletorešitev za avtomatizacijo.WinCC flexible podpira PROFINET, inovativni standardza industrijske komunikacije od najnijih nivojev,do nivoja upravljanja. asovno kritini vhodi, sepreko direktnih tipk na HMI napravah, lahko izvajajov realnem asu preko PROFINET IO.WinCC flexible vam omogoa kreiranje projektov vve jezikih. Nekatere naprave ponujajo do 32jezikov. Kar pomeni monost uporabe po celemsvetu.2. Najvišja efektivnost konfiguracije.WinCC flexible je osnovan na najnovejših programskihtehnologijah in ponuja preprost vmesnik zauporabnika. Knjinice z e narejenimi objekti in moduli, kijih lahko uporabimo vekrat Inteligentna orodja za enostavno kreiranjeprojektov. Za grafino konfiguracijo hierarhijezaslonov in ostalih elementov, prav tako kotkonfiguriranje nakopienih podatkov Podpira vejezikovne konfiguracije z avtomat -ski mi text-ovnimi prevajalniki3. Sledljivost in enostavna validacijaWinCC flexible Audit in Change Control opcije ponujajovisok nivo podpore inenirjem mehanike ininenirjem v razlinih obratih, kjer se sreujemo sstrogimi zahtevami za doseganje kvalitete. Z oziromza produkte, ki jih proizvajamo in na sam procesproizvodnje.AVTOMATIKA 88/2008

SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO - HMI programska oprema WinCC flexible 19 Uporabniku prijazno konfiguracijo GMP funkcij (Good ManufacturingPractice) Snemanje operatorjevih vnosov v Audit Trails z elektronskim podpisomin komentarji Kreiranje verzij in sledenje spremembam v projektih Enostavno izpolnjevanje zahtevam sledljivosti, ki jih zahtevastan dard EU 178/2002 and 21 CFR Part 114. Inovativni HMI (vmesnik lovek stroj).Z uporabo WinCC flexible/Sm@rtAccess imamo dostop do vseh tag-ovin zaslonov. Po zaslugi inovativnih konceptov TCP/IP komunikacije zaHMI in naloge avtomatizacije, imamo na razpolago sledee monosti: Dostop do operatorskih postaj, trenutnih procesnih vrednosti inzaslonov Dostop do strojev Dostop do lokalnih kontrolnih sob z monostjo centralnega arhi -vi ranja, analize in nadaljne analize procesnih podatkov Link v Office aplikacije5. Diagnostika in Servis preko medmreja.Slika 1 - Primer povezave na internetWinCC flexible/SmartService ponuja funkcijonalnost za inovativne koncepteservisov: Dogodkovno krmiljenje, pošiljanja e-mailov in SMS sporoilservisnem osebju Daljinska kontrola postaj preko interneta/intraneta Diagnostika operatorskih postaj z uporabo e narejenih diagnostinihfunkcij in zaslonov Funkcije za servis in vzdrevanje (nalaganje projektov, nalaganjein branje receptov)6.TIA Integracija v SIMATIC STEP7, SIMATIC iMap in v SIMO-TION SCOUTAVTOMATIKA 88/2008

20SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO - HMI programska oprema WinCC flexibleNovosti v WinCC flexible 2008Na podroju uvoza/ izvoza podatkov lahkosedaj uporabite. CSV izvoz in uvoz spremenljivk ter sporoil zaalarmiranjeCSV je standardni zapis (Comma Separated Value),ki ga prepozna veina urejevalnikov besedil. Logalarmov se lahko shrani kot CSV datoteko. Pravtako lahko nove alarme oblikujemo in obdelujemo vExcel-u. V urejevalniku pa lahko izkoristimo vsaorodja, ki so na voljo (makro-ji). Tako prihranimoveliko asa, ter zmanjšamo monost napak.Poveana performanca za alarme in arhive procesnihvrednosti. Pospešeno arhiviranje zgodovine Nov, optimiziran format shranjevanja podat -kov. Podatki se shranjujejo v relacijske baze shit rim dostopom (RDB).Izboljšana administracija uporabnikov Nastavljivo število napanih login-ov. Opcijsko se lahko prijava nastavi samo navnos gesla Hierarhine avtorizacije med administratorji Individualne skupine so lahko izkljuene predmenjavo gesel Vpis skritih geselKo administrator ni logiran, vidimo le trenutno prijavljenegauporabnika. Uporabniki lahko spreminjajosvoja gesla. Za spremembo imena mora bitiuporabnik logiran kot administrator.Nova funkcionalnost pri Engineering in Runtimerazliicino si z TP 177 4", MP 177, Mobilnim Panelom277, MP 277, MP 377• Prenos slike operacijskega sistema (bootstrapping)preko Etherneta z Basic Panels, TP177 4", MP 3777 Branje in nalaganje receptov preko ProSave zBasic Panels, OP 77A, TP 177A Razširitve za obstojee sistemske funkcije• "ChangeConnection" tudi za Ethernet• Tag - i kot parameteri z "ArchiveLogFile"• Tag - i kot parameteri z "LogUserAction" Novi eventi na objektih za vizualizacijo Nastavljiva hitrost prenosa podatkov Ethernetpovetava z MP 177, MP 277, MP 377Podpora novim napravam Paneli• Basic Panels: KTP1000 Basic, TP1500 Basic• TP 177 4"• MP 177 6" Panel PCs• Panel PC 477 19" Touch• Panel PC 677 17" TouchPodpora novim operacijskim sistemom Microsoft Windows XP SP3 Microsoft Windows Vista Business (32-Bit),Ultimate (32-Bit)Licence Operacije z WinCC flexible Runtime z do 4096PowerTags (nove licence "WinCC flexible 2008Runtime [4096]") Poveano število tag-ov v projektih do 4096 zMP 377 Razširitve za faceplateFaceplate so skupine predhodno konfiguriranih ob -jek tov. Z njimi poveamo število razpololjivih za -slo nov in zmanjšamo potreben as za njihovo konfi -guracijo. Faceplate-i so kreirani in editirani v FaceplateDesigner-ju. Fiksen prostor za faceplate instance. e upo -rabljamo zunanje tag-e za strukturirane po -dat kovne tipe v faceplate instance, se štejevsak element strukture kot tag. Teksti iz faceplateProjektov se lahko izvaajo. Konfiguracija izhodnih polj v tekstovnih po -ljih, vpisi tekstovnih seznamov, gumbi, itd Opis absolutnega naslova v editor-ju alarmovza loene alarme Razširitve ki se navezujejo na prenos podatkov• Povezava preko Etherneta za projekte s pre -Slika 2 - Verzije WinCC flexible in licenciranjePovezave:http://www.automation.siemens.com/hmi AAVTOMATIKA 88/2008

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - WGSM modul 21WGSM PLC/GSMmalce drugačeAvtor: Wechtersbach Drago, zasebni raziskovalec, weccu@computer.orgWGSM je kompakten GSM modul z vgrajenimi vhodno/izhodnimi enotami, upo -raben kot industrijski krmilnik, kot registrator podatkov ali oboje. Razvit vSloveniji omogoča poljubno spremembo izvorne kode in s tem prilagoditevspecifičnim potrebam kupca. Pri razvoju so bila osnovna vodila enostavnost progra -miranja brez znanja kakega zahtevnega programskega jezika in možnost vklopa/iz -klopa vsakega podsklopa in s tem znižanje porabe vse do nekaj deset µA.WGSM je sestavljen iz naslednjihenot:GSM modul - WGSM vsebuje profesionalniWavecom Q2406B GSM/GPRS modul. Wavecom je vodilniproizvajalec GSM/GPRS rešitev napodroju M2M aplikacij.Digitalni vhodi/izhodi - WGSMima integriranih pet digitalnihvho dov, pri emer dva omogoatameritev frekvence/delovnega cikla, dva pa staobutljiva na spremembo navzgor/navzdol. Napravaima štiri digitalne izhode, ki se lahko obnašajotudi kot frekvenni izhodi.Analogni vhodi/izhodi - WGSM vsebuje štiri 12-bitne analogne izhode ter en 12-bitni analogni izhod.Posebej se meri tudi napetost akumulatorja, napajanjaprocesorja ter temperaturo procesorja. Meritvese obiajno izvaja v sekundnem ritmu, v TURBOnainu do 125ks/s. Pri AD vhodih je e predvidenupor, ki omogoa direktno merjenje koliin v obliki4 – 20 mA zank. DA pretvornik generira napetost vobmoju 0 – 2V.Razširitvena vodila/protokoli - Poleg glavnegaRS232 prikljuka, ki se uporablja za programiranje,razhroševanje ter nastavljanje parametrov delovanjaso trenutno implementirana še naslednja razširitvenavodila in protokoli: dodatni serijski kanal s CMOS ali opcijsko 485pretvornikom, 1-wire protokol, ki omogoa prikljuitev vseh1-wire naprav. Serijsko je dostopen gonilnikza DS1820 digitalni termometer ter DS2405naslovljivo stikalo, I2C vodilo za prikljuitev raz -linih V/I naprav, MODBUS protokol za pri klju -itev zahtevnejših ali inteli -gen tnejšim senzorjev.FLASH pomnilnik - Flash pomnilniks kapaciteto 16Mb, ki sedeli med samim uporabniškimprogramom in shranjenimi po -datki. Tako se lahko WGSM upo -rablja tudi kot registrator po dat -kov, ali pa se podatki lokalno shranijo ter le obasnoprenesejo.Akumulator - Vgrajen je Li-Ion akumulator ka pa ci -te te 1800mAh, kar omogoa dokaj dolgo avtonomijov primeru izpada napajanja. V primeru napajanjas pomojo sonnega panela je WGSM uporaben tudiv okolju brez elektrinega omreja.GPS modul - je opcijski modul, ki omogoa WGSMuporabo tudi na podroju geolokacije. Modul sevgradi v osnovno ohišje.Vsi signali so dostopni preko DB44 konektorja ternato opcijsko na razširitveni kartici.Za delovanje WGSM interpretira uporabniški program,ki se ga naloi v modul preko glavnih RS232vrat ali alternativno tudi preko GSM (CSD ali GPRS).Uporabniški program je neke vrste skriptni jezik zgrafinim vmesnikom kot diagram poteka. Vsakavrstica uporabniškega programa (element diagramapoteka) se imenuje aktor, njih se sestavlja kot LEGOkocke, tako da izvajajo elene funkcije. Obstajajoštirje osnovni tipi aktorjev: EVAL omogoa prireditevvrednosti spremenljivkam, JUMP lahko veji tokAVTOMATIKA 88/2008

22OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - WGSM modulsa nje uporabniškega programa je prosto dostopnona internetu.Spodaj je naštetih nekaj tipinih aplikacij, kjer je bilWGSM e uspešno uporabljen:Agro postajaDiagram poteka kot uporabniški programizvajanja uporabniškega programa glede na danepogoje, PIPE odpira tok podatkov med resursi (npr.RS232 v GPRS) ter konno SPEC, ki izvajajo zah tev -nejše funkcije, npr. SPEC.CAM sproi posnetek napri kljueni kameri. Sam program se izvaja dvonitnoin je dogodkovno gnan. Ob zagonu uporabniškegapro grama se v glavni niti izvede aktor imenovanON START, prekinitvena nit se izvaja ob doloenihdo godkih npr. ONRING, ONHANGUP, ONSMSRX,ONTIMER1 ipd. Skriptni jezik vsebuje aktorje, kiomo goajo prenos podatkov (spremenljivk) prekoGPRS na strenik na standarden nain. Tipina apli -ka cija vsebuje nekje od 100 do 300 aktorjev. Orodje,ki omogoa pisanje/risanje uporabniškega programaje prosto dostopno na internetu.Za delovanje WGSM interpretira uporabniški prog -ram, ki se ga naloi v modul preko glavnih RS232vrat ali alternativno tudi preko GSM (CSD ali GPRS).Uporabniški program je neke vrste skriptni jezik zgrafinim vmesnikom kot diagram poteka. Vsakavrstica uporabniškega programa (element diagramapoteka) se imenuje aktor, njih se sestavlja kot LEGOkocke, tako da izvajajo elene funkcije. Obstajajoštirje osnovni tipi aktorjev: EVAL omogoa priredi -tev vrednosti spremenljivkam, JUMP lahko veji tokiz vajanja uporabniškega programa glede na danepo goje, PIPE odpira tok podatkov med resursi (npr.RS232 v GPRS) ter konno SPEC, ki izvajajo zah tev -nejše funkcije, npr. SPEC.CAM sproi posnetek napri kljueni kameri.Predstavlja enostavno agrometeorološko postajo.Pri kljuene ima merilce temperature in vlage vzraku, vlanosti zemlje, orošenosti listov ter še VGAkamero. Digitalni izhod omogoa vklop umetneganamakanja. V rednih asovnih intervalih prekodneva odita vrednosti merjenih koliin ter jih prekoGPRS pošilja v center. Kamera enkrat dnevno ali nazahtevo posname rastje poljšine. Posnetki so VGAresolucije (640 x 480 tok), stisnjeni s pomojo JPG.Ti posnetki agronomu omogoajo osnovno ocenokvalitete rasti rastlin preko Web vmesnika, brez dabi se vozil po terenu.Avtomatika vaškega vodovodaVaški vodovod je obiajno sestavljen iz dveh postrojenj,rpališa ter vodohrama, ki pa morata delovatipovezano, rpalka se vklopi, ko nivo v vodohramupade pod doloen nivo. rpališe se tipino nahajanije od vodohrama, obe postrojenji se nahajata nateko dostopnem terenu in ju je zato teko povezati.Vaški vodovodi ne razpolagajo vedno z lastno radijskofrekvenco, prav tako ni smiselno staviti naGPRS, ki zahteva vedno dostopen TCP strenik.Logina izbira je torej CSD (Circuit Switched Data),ki je finanno ugodnejši od komunikacije z SMS. Zakontrolo delovanja rpalke je uporabljen D/Apretvornik skupaj s frekvennim pretvornikom.Administracija sistema je izvedena s pomojo SMSter kljunimi besedami. Status rpališa ter vodohramaskrbnik vodovoda pridobi ob vsakem asu, takoda z GSM klicem poklie napravo, ta zvezo brezvzpostavitve podre (zasedeno) ter vrne statusni SMS.Sam program se izvaja dvonitno in je dogodkovnognan. Ob zagonu uporabniškega pro grama se v gla -v ni niti izvede aktor imenovan ON START, pre ki nit -vena nit se izvaja ob doloenih dogodkih npr. ON -RING, ONHANGUP, ONSMSRX, ONTIMER1 ipd.Skriptni jezik vsebuje aktorje, ki omogoajo prenospodatkov (spremenljivk) preko GPRS na strenik nastandarden nain. Tipina aplikacija vsebuje nekje od100 do 300 aktorjev. Orodje, ki omogoa pisanje/ri -AVTOMATIKA 88/2008

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - WGSM modul 23V primeru alarma, WGSM odpoš -lje alarmni SMS na eno ali dve na -stavljivi GSM številki.Telemetrija klorirne postajeSamo kloriranje izvaja zunanjana prava, ki je na WGSM povezanapreko RS485 ter MODBUS protokola.Tako WGSM stalno po iz -veduje status kloriranja, hkrati papreko analognih vhodov meri šedodatne koliine kot so pretok,tlak ter status drugih naprav. Podatki se v realnem asu prenašajo prekoGPRS na strenik, status je mono dobiti tudi s pomojo GSM klica/SMS.Podatki na streniku so shranjeni v po datkovni bazi in dosegljivi zvsakim brkljalnikom (Web vmesnik).Spremljanje temperature ter vlage streniške farmeStreniške farme generirajo veliko koliine toplote, zato so redne op rem -ljene s klimatskimi napravami. Njihov izpad ima lahko pogubne posle -di ce, zato se v vsakem centru meri temperatura in sproi alarm, ko temperaturapreide doloeno mejo. e pa hkrati pride do izpada Interneta,seveda alarma ni. V tem primeru vskoi WGSM, ki prenaša nivo temperature/vlagev centru preko alternativne poti GPRS/SMS. Samo alar -mi ranje je izvedeno ne le samo na nivo, temve tudi glede na trend, torejspremembo temperature v doloenem asovnem obdobju. Za merjenjetemperature/vlage je prikljuen en senzor z visoko tonostjo na dodatnaRS232 vrata ter še mnoica cenejših preko 1-Wire do razdalje 20 mod naprave.Geolokacija ter nadzor delovnega strojaWGSM je vgrajen v delovne stroje, ki so uporabljani zlasti v gradbe ni -štvu. Integriran GPS podaja tono pozicijo stroja, poleg tega meri obratedelovnega stroja ter napetost baterije. Podatki se trenutno pošiljajo pre -ko GPRS na strenik. Ker stroj deluje tudi na lokacijah, ki niso popolnopokrite z GSM signalom, se takrat podatki shranjujejo lokalno ter od po -š ljejo, ko je GPRS signal zopet dostopen. Strenik meritve shranjuje v po -datkovno bazo, dostopni pa so s pomojo vsakega brkljalnika (Webvme snik). Za prikaz geolokacije je uporabljen Google Maps. Prav tako sena streniku generirajo redna poroila, ki omogoajo nartovanje teh -ninega vzdrevanja delovnih strojev glede na število preteenih obratovalnihur.WGSM je fleksibilna integracija PLC, GSM in registratorja podatkov. Od -likujejo ga rastoa mnoica vhodno/izhodnih vmesnikov ter protokolov,uporaba na oddaljenih lokacijah, kjer napajanje iz mree ni vedno do -stop no, lokalno shranjevanje podatkov in monost customizacije oz.pri lagoditve glede na specifine potrebe kupca. Široka paleta izvedenihaplikacij potrjuje monost uporabe zlasti tam, kjer klasina kombinacijaPLC/GSM odpove in s tem pravilnost zasnovane arhitekture.Reference in dodatne informacije:Q2406 specifikacija – Wavecom dokument WM_PRJ_Q2400_PTS_002WGSM domaa stran – wgsm.xenya.si1Wire - en.wikipedia.org/wiki/1-WireModbus – www.modbus.orgAAVTOMATIKA 88/2008

Sejem Dom elektronike 2007 2009Sejem elektronike 2009Gospodarsko razstavišče, d.o.o.Dunajska cesta 18SI - 1000 Ljubljana, p.p. 3517SloveniaT. +386 (0)1 300 26 31F. +386 (0)1 300 26 49rastko.ales@gr-sejem.siwww.gr-sejem.siID za DDV: SI87878879Spoštovani,mednarodni Sejem elektronike, ki ima več kot 50 - letno tradicijo,smo v družbi Gospodarsko razstaviščed.o.o. letos ponovno oživeli. Razstavljavci ste se Sejma elektronike udeležili v pričakovanem številu in stese nanj tudi dobro pripravili.Pohvale v zvezi s prireditvijo so prišle od vsepovsod, zato smo se organizatorji odločili, da jo bomoumestili med vsakoletne prireditve, z željo, da bi postala privlačno in zanimivo stičišče za poslovneže,strokovno in znanstveno javnost. Zelo pozitivne odzive smo prejeli za tehnološki dan, ki ga jeorganizirala OZS – Sekcija elektronikov in mehatronikov, z Janezom Škrlecem, članom sveta za znanost intehnologijo na čelu – in za izredna predavanja vrhunskih slovenskih znanstvenikov, kot so prof. dr. MarijaKosec, IJS (elektronska keramika in novi pametni materiali). doc. dr. Maja Remškar, IJS (nanocevke invarnost nanotehnologij), doc. dr. Iztok Kramberger, FERI - UM (računalniški vid), prof. dr. Slavko Amon, FE– Ljubljanske univerze (Mikrostrukture in MEMS-i), še posebej pa predavanje prof. dr. Marka Mikuža, ki jeosvetlil dogajanja v zvezi s hadronskim trkalnikom v Cernu – novim mejnikom v razumevanju Narave.Skratka, organizatorji si bomo prizadevali, da Sejem elektronike postane osrednja slovenska tovrstnaprireditev z mednarodno udeležbo, dogodek oziroma doživetje, ki bo na tem področju povezovalznanost z gospodarstvom, hkrati pa v razstavnem delu predstavil relevantne dosežke razvoja podjetij –razstavljavcev in znanstvenih institucij. Prihodnji Sejem elektronike se bo odvijal naGospodarskem razstavišču od 24. do26. marca 2009.K sodelovanju bomo poleg jedra, ki ga predstavljajo podjetja in proizvajalci elektronskih komponent,inteligentnih materialov, sistemov avtomatizacije, robotike, energetike, računalniških storitev in opreme,mobilnih operaterjev, povabili še zveze, združenja, znanstvene in akademske institucije, ki bodosodelovali ne samo v razstavnem delu Sejma elektronike, temvečtudi v izobraževalnem, spremljevalnem,delu prireditev.Tehnološki dan bo postal stalnica Sejma elektronike.Ob Sejmu elektronike, ki ga podpirata tudi Elektrotehniška Zveza Slovenije in Slovensko društvo zainteligentne transportne sisteme, se bo naslednje leto zgodil ISEP, 17. mednarodni simpozij o elektronikiv prometu. Podporo Sejmu elektronika daje tudi SIZ (Slovenska inženirska zveza) in revija Inženir.Organizatorji prireditve si želimo, da bi prihodnji Sejem elektronike postal še prestižnejši in uglednejši,zato si želimo, da boste razstavljavci našli predvsem poslovne priložnosti na prireditvi in se odzvali v ševečjem številu.Krovni medijski pokrovitelj Sejma elektronike bo tudi v prihodnje Hydra @ CO.d.o.o. z revijo Avtomatika.Oglejte si program Sejma elektronike 2009, obiščite naše spletne strani, kjer so objavljeni pogoji zasodelovanje in kjer se na prireditev lahko tudi e-prijavite: www.sejemelektronike.siRok prijave na Sejem elektronike je 15. december 2008 .Za dodatne informacije vam je na voljo Rastko Aleš, vodja Sejma elektronike (rastko.ales@gr-sejem.si,gsm: 041 683 680).Pridružite se nam.Ante Madjar,DirektorGospodarsko razstavišče, d.o.o. Ljubljana, junij 2008

Sejem Dom elektronike 2007 2009PRIJAVASejem: SEJEM ELEKTRONIKE 2009Termin sejma: 24. – 26. marec 2009Rok prijave: 15. december 2008GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o.Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana1001 Ljubljana, p.p. 3517ID št. za DDV: SI87878879tel.: +386/01/300 26 31fax: +386/01/300 26 49http: //www.gr-sejem.si1/ Podatki o razstavljavcuPolni naziv razstavljavcaPoštna številka in krajTelefonElektronska poštaKraj in enota bankeDirektor (ime in priimek)Elektronska pošta kontaktne osebeUlica, hišna številkaTelefaksInternet domača stranTransakcijski računKontaktna oseba (ime in priimek)Telefon kontaktne osebeIdentifikacijska številka DDV Davčni zavezanec (obkroži) DA NEKlasifikacija razstavljavca (obkrožite) proizvajalec uvoznik trgovec založba društvo drugo2/ Tekst za obvezni vpis v katalogA/ Razstavni program (naštejte razstavne predmete - največ 30 besed)B/ Razstavni program po dejavnostih (izpolnite po priloženem “Razstavnem programu po dejavnostih”)Imenujte podjetja, ki jih na sejmu uradno zastopate:Podjetje Kraj Država Razstavni predmetiNovosti, ki jih boste predstavili na prireditvi:3/ Naročamo notranji neopremljen prostor: 6/ Cene:______________ m 2 prostora v nizu (1 stranica odprta)______________ m 2 kotnega prostora (2 stranici odprti)______________ m 2 čelnega prostora oz. otočnega prostora(3 ali 4 stranice odprte)4/ Naročamo ____________ m 2 zunanjega prostora5/ Naročamo ____________ kom poslovnih kuponov(za unovčen kupon vam zaračunamo 4 EUR , DDV je vključen)1 m 2 notranjega prostora v nizu (1 stranica odprta) 70,00 EUR1 m 2 notranjega kotnega prostora (2 stranici odprti) 75,00 EUR1 m 2 notranjega čelnega ali otočnega prostora(3 ali 4 stranice odprte) 85,00 EUR1 m 2 zunanjega prostora 50,00 EURobvezni vpis v katalog115,00 EURprijavnina za sejem115,00 EURV cene ni vštet DDV, ki ga plača razstavljavec. Prireditelj si pridržuje pravico do popravka cen z uporabo klavzule »vpliva spremenjenih okoliščin«, katere na dan formiranjacen ni mogel predvideti (112. člen OZ-a)7/ Potrjujemo na hrbtni strani te prijave navedene pogoje razstavljanja in jih nepreklicno in izključno priznavamo in sprejemamo kot vsebino prijave. Naročilnica indodatek k prijavi - tehnični priključki in oprema razstavnega prostora postane dodatek k tej prijavi in njen sestavni del, ko jo prireditelj prejme potrjeno s stranirazstavljavca.8/ Prosimo, da prijavo izpolnete čitljivo in en podpisan in žigosan izvod vrnete na naslov: Gospodarsko razstavišče d.o.o. Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana.Kraj in datum: Žig: Podpis:

Sejem Dom elektronike 2007 2009Pogoji razstavljanja1. Splošna določilaa) Prijava pomeni sprejem ponudbe. Izpolni jo razstavljavec in jo v navedenemprijavnem roku dostavi prireditelju na naslov: Gospodarsko razstavišče d.o.o.Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana.b) Prijave brez podpisa odgovorne osebe podjetja niso veljavne.c) Prijava je za razstavljavce pravno zavezujoča in nepreklicna.č) Prijav s pridržki ali predlogi za spremembe pogojev prireditelj ne bo upošteval insprejel.d) Pogoji razstavljanja, določeni v prijavi, naročilnici in dodatku k prijavi, veljajo za vseprireditve (sejme, razstave in drugo).e) Cene, ki veljajo za prireditev, so navedene na prvi strani te prijave. Navedbapodatka o razstavnem programu je pogoj za sodelovanje razstavljavca na prireditvi.Razstavljavec sme razstavljati le prijavljen razstavni program.f ) Prireditelj si pridružuje izključno pravico do odločanja o sprejemu ponudb (prijav).Prireditelj prijav, prejetih po izteku roka, ni dolžan upoštevati.g) Najmanjši razstavni prostor, ki ga razstavljavec lahko naroči, je 6 m 2 neopremljeneganotranjega prostora in 6 m2 neopremljenega zunanjega razstavnega prostora.2. Dodelitev razstavnega prostoraNa prireditvi lahko razstavljajo domači in tuji razstavljavci, katerih razstavni izdelki instoritve ustrezajo programu prireditve. Trgovski zastopniki in uvozniki lahko razstavljajoizdelke podjetij, ki jih zastopajo. O pripustitvi razstavljavca na prireditev in o dodelitvirazstavnega prostora odloča prireditelj, ki razporeja razstavni prostor v korist prireditve.Prireditelj lahko zaradi optimizacije razstavnih površin dodeli prostor z manj odprtimistranicami kot ga je naročil razstavljavec. Prireditelj si pridružuje pravico dodeliti dopribližno 30 % razstavnega prostora manj oziroma 10 % več.Vsako spremembo dodeljenega razstavnega prostora mora odobriti prireditelj.Prireditelj lahko premesti ali zapre tudi vhode in izhode iz dvoran in po potrebi opravitudi druge spremembe razstavnega prostora. Če prireditelj razstavljavcu po sprejemunjegove prijave iz kakršnega koli razloga ne more dodeliti razstavnega prostora, imarazstavljavec pravico do vračila že plačanega zneska.3. Odpoved prijaveRazstavljavec lahko odpove že sklenjeno prijavo samo s pisno izjavo. V tem primeru jedolžan plačati:- 40 % cene razstavnega prostora, če to prijavo odpove več kot 30 dni predpričetkom prireditve,- 100 % cene razstavnega prostora, če to prijavo odpove manj kot 30 dni predpričetkom prireditve.4. Prijavnina, obvezni vpis v sejemski katalogVsak razstavljavec je dolžan plačati prijavnino za sejem in obvezni vpis v katalog.Podatki so v katalogu objavljeni v slovenskem in angleškem jeziku.Razstavljavec je dolžan dostaviti podatke za vpis v katalog najkasneje 45 dni predzačetkom prireditve. Če razstavljavec dostavi prireditelju podatke manj kot 45 dni predzačetkom prireditve oziroma jih ne dostavi, bodo v katalogu objavljeni le osnovnipodatki (generalije) o razstavljavcu. Prireditelj si pridržuje pravico, da vsebino vpisav sejemski katalog ustrezno skrajša in prilagodi, vendar ne odgovarja za morebitnenapake.5. PlačiloRazstavljavec se obveže plačati razstavni prostor, prijavnino za prireditev in obveznovpis v katalog prireditve po cenah, ki so dogovorjene in navedene v tej prijavi.DDV ni vključen v navedene cene in ga plača razstavljavec.Po dostavi podpisane prijave prireditelju razstavljavec prejme predračun, ki ga morav celoti (celotni znesek) poravnati v roku, ki je na njem naveden. Plačilo predračunaje pogoj za nastop (sodelovanje) razstavljavca na prireditvi. Prireditelj se zavezujeizstavljati račune v skladu s pozitivno zakonodajo. V primeru zamude roka plačila lahkoprireditelj zaračuna razstavljavcu še zakonite zamudne obresti.Razstavljavec lahko ugovarja računu pisno v 8 dneh po izstavitvi računa.Če razstavljavec ugovarja samo za del računa, je nesporni del računa dolžan poravnativ roku in na način, ki je določen s to prijavo.6. Potrditev dodelitve razstavnega prostoraPo prejemu plačila na podlagi izstavljenega predračuna, prireditelj izstavi račun zapredplačilo in s tem potrdi dodelitev razstavnega prostora.7. Preklic dodelitve prostoraPrireditelj ima pravico zavrniti prijavo oziroma razveljaviti izdano potrdilo iz točke 6 teprijave zlasti v primerih:1. če je razstavljavec v času prijave v poravnalnem, stečajnem ali likvidacijskempostopku,2. če ima prireditelj do razstavljavca odprte terjatve iz preteklosti,3. če predmeti, ki naj bi bili razstavljeni na prireditvi, ne ustrezajo temi prireditve,4. če razstavljavec ne dostavi dokumentov (točka 14) na zahtevo prireditelja,5. če prijavo prejme po poteku prijavnega roka.6. če razstavljalec ne plača predračuna v navedenem roku.8. Termin in kraj prireditveČe se mora prireditev časovno premakniti, skrajšati, podaljšati ali prostorsko premestiti,razstavljavci nimajo pravice odpovedati sodelovanja ali zahtevati povračila škode.9. Tehnični pogojiRazstavljavci morajo prireditelju predložiti osnutke (projekte) postavitve in opremesvojih razstavnih prostorov, ki jih mora prireditelj potrditi pred začetkom montaže.Višina razstavnega prostora je lahko največ 250 cm. Za višji razstavni prostor jepotrebno pisno dovoljenje prireditelja. Razstavljavec pri postavitvi razstavnegaprostora ne sme posegati izven dodeljenega prostora.10. Stalne vstopnice za razstavljavcePo potrditvi razstavnega prostora prejme razstavljavec za osebe na razstavnemprostoru brezplačne stalne vstopnice za razstavljavce. Stalne vstopnice imajo sliko inime uporabnika in niso prenosljive.Pri nepravilnem ravnanju s stalnimi vstopnicami za razstavljavce si prireditelj pridržujepravico do njihovega odvzema.Razstavljavcu pripadata ob prijavi na prireditev dve stalni vstopnici ter za vsakih 10m 2 razstavnega prostora po ena, vendar skupaj največ 10. Če razstavljavec potrebujevečje število stalnih vstopnic, jih lahko dokupi po ceniku, ki je objavljen v »Navodilihza razstavljavce«.11. Montaža, demontažaMontaža in demontaža morata biti predhodno registrirani. Roke za montažo indemontažo, ki so napisani v »Navodilih za razstavljavce«, je potrebno doslednoupoštevati.Pri prekoračitvi termina za demontažo je prireditelj upravičen pospraviti razstavniprostor in nastale stroške ter tveganje prenesti na razstavljavca. Po končani demontažimora razstavljavec prostor, na katerem je razstavljal, vrniti v prvotno stanje. Vnasprotnem primeru je dolžan razstavljavec povrniti prireditelju vso nastalo škodo.Pri postavljanju in opremljanju razstavnih prostorov v času montaže, prireditve indemontaže mora razstavljavec oziroma njegov izvajalec predvsem upoštevati inravnati v skladu:- s predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu,- s požarnovarnostnimi predpisi,- s splošnimi pogoji dela na sejmišču (objavljenimi na spletni strani prireditelja),- z »Navodili za razstavljavce«, ki jih prejme ob dodelitvi razstavnega prostora.Razstavljavec pred koncem prireditve ne sme odstraniti razstavnih predmetov(eksponatov) z razstavnega prostora. Razstavni prostor sme razstavljavec predčasnozapustiti samo na podlagi pisnega dovoljenja prireditelja.12. Jamstvo in zavarovanjea) Prireditelj ne odgovarja za poškodbe, izgube, uničenje ali odtujitve stvarirazstavljavca oziroma njegovega izvajalca (razstavni predmeti, oprema in drugo),njunega osebja in tretjih oseb kakor tudi ne za poškodbe razstavljavca oziromanjegovega izvajalca, njunega osebja in tretjih oseb, nastale zaradi požara, viharja,toče, strele, loma, izliva vode, tatvine ali katerega koli drugega vzroka.Prireditelj ne odgovarja za poškodbe, izgube, uničenje ali odtujitve stvari inpoškodbe tretjih oseb, nastalih zaradi ravnanja razstavljavca oziroma njegovegaizvajalca na razstavnem prostoru oziroma sejmišču.Razstavljavec oziroma njegov izvajalec sklene ustrezna zavarovanja na svojestroške.b) Razstavljavec oziroma njegov izvajalec odgovarja za škodo in nesrečo, ki jopovzroči prireditelju in/ali tretji osebi na razstavnem prostoru oziroma sejmišču onsam ali njegovo osebje.c) Prireditelj ne prevzema nikakršnega jamstva za vozila, ki jih na območju sejmišča inparkirišča pustijo razstavljavci, njihovi uslužbenci ali pooblaščenci oziroma njihoviizvajalci.d) Razstavljavec ne sme oddati dodeljenega razstavnega ali oglaševalskega prostoraoziroma njegovega dela tretji osebi. V primeru kršitve si prireditelj pridržuje pravicododatno zaračunati razstavljavcu 100 % cene dodeljenega razstavnega oziromaoglaševalskega prostora.13. PredstavitveRazstavljavec mora najkasneje 8 dni pred pričetkom prireditve pisno obvestitiprireditelja, ali bo imel na dodeljenem razstavnem prostoru kakršnekoli prireditve(npr. glasbeni nastop).Prireditelj je upravičen po že izdanem pisnem dovoljenju omejiti ali prepovedatipredstavitve, ki povzročajo hrup, umazanijo, prah, uhajanje plinov oziromakako drugače ovirajo potek prireditve. Predstavitve lahko potekajo izključno nadodeljenem razstavnem prostoru razstavljavca.14. Dejavnost razstavljavca – dokumentiPrireditelj ima pravico, da pred potrditvijo dodelitve razstavnega prostora odrazstavljavca zahteva predložitev:- Obrtnega dovoljenja oziroma registracije z odločbo pristojnega organa, da soizpolnjeni z zakonom določeni pogoji za opravljanje dejavnosti.- Ustreznega soglasja pristojnega zdravstvenega in veterinarskega inšpektorata, čebo razstavljavec na prireditvi opravljal promet z živili in s predmeti splošne rabe,degustacije živil ali demonstracijo predmetov splošne rabe oziroma gostinskodejavnost.- Dokazila o zavarovanju oseb in predmetov.Prireditelj ima pravico odpovedati sodelovanje razstavljavca na prireditvi tudi, če le tane dostavi zahtevanih dokumentov.15. Fotografiranje in risanjePrireditelj ima pravico razstavne prostore in razstavljene predmete fotografirati,narisati ali posneti na filmski oziroma video trak in gradivo uporabiti za lastne potrebeali za splošno uporabo. Razstavljavec se odpove vsem ugovorom iz naslova avtorskihpravic. Brez odobritve prireditelja razstavnih prostorov ni dovoljeno fotografirati alinarediti njihove risbe oziroma jih posneti, izjema je le lasten razstavni prostor.16. Čiščenje razstavnega prostoraPrireditelj skrbi za čiščenje sejmišča in hodnikov (hojnic) v dvoranah. Čiščenjerazstavnih prostorov je dolžnost vsakega razstavljavca; po naročilu pa ga na stroškerazstavljavca lahko prevzame prireditelj.17. SodiščePrireditelj in razstavljavec bosta vse spore reševala sporazumno. Če do sporazuma nebi prišlo, je za rešitev spora pristojno sodišče v Ljubljani.

Sejem Dom elektronike 2007 2009NAROČILNICA IN DODATEK K PRIJAVI –TEHNIČNI PRIKLJUČKI IN OPREMA RAZSTAVNEGA PROSTORASejem: SEJEM ELEKTRONIKE 2009Termin sejma: 24. – 26. marec 2009Rok naročila: 15. december 2008GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE d.o.o.Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana1001 Lj ubljana, p.p. 3517ID št. za DDV: SI87878879tel.: +386/01/300 26 31fax: +386/01/300 26 49http: //www.gr-sejem.si1/ Podatki o razstavljavcuPolni naziv razstavljavcaPoštna številka in krajTelefonElektronska poštaKraj in enota bankeDirektor (ime in priimek)Elektronska pošta kontaktne osebeUlica, hišna številkaTelefaksInternet domača stranTransakcijski računKontaktna oseba (ime in priimek)Telefon kontaktne osebeIdentifikacijska številka DDV Davčni zavezanec (obkroži) DA NEElektrični priključek (dovod do razstavnega prostora/priklop na euro konektor) Priključek za vodo in oprema kuhinje1,5kW, 220V/10A 75,00 EUR / kos _______ kos Priključek za vodo - prvi 65,00 EUR / kos _______ kos3kW, 220V/16A 105,00 EUR / kos _______ kos Priključek za vodo - dodatni 45,00 EUR / kos _______ kos5kW, 220/380V/3x10A 115,00 EUR / kos _______ kos Pomivalno korito 27,30 EUR / kos _______ kos5-10kW, 220/380V/3x16A 125,00 EUR / kos _______ kos Bojler 10 l 16,40 EUR / kos _______ kos10-15kW,220/380V/3x20A 140,00 EUR / kos _______ kos Mini kuhinja 98,30 EUR / kos _______ kos15-20kW, 220/380V/3x25A 165,00 EUR / kos _______ kos Hladilnik 120 I 49,20 EUR / kos _______ kos20-30kW, 220/380V/3x35A 210,00 EUR / kos _______ kos30-40kW, 220/380V 250,00 EUR / kos _______ kos Telefonski priključekDirektna linija 105,00 EUR / kos _______ kosNočni tok (za hladilne naprave) - vpišite moč kW ISDN-BRA linija 150,00 EUR / kos _______ kos______________________________ (75 % osnovne cene) ____________ kos WiFi - brezžična linija 10,00 EUR / kos _______ kosNajem telefonskega aparata je vključen v ceno.Telefonski impulzi niso vključeni v ceno. Obračunajo se ob koncu sejma poceniku Telekoma Slovenije glede na dejansko porabo.Podatki o izvajalcu električne instalacije znotraj razstavnega prostora – postavljavcu (naziv podjetja in odgovorna oseba)Ureditev razstavnega prostora (standardna oprema R8-belo) – PROSIMO, OZNAČITE NAROČENOI. 25 EUR /m 2 – ureditev vsebuje: talno oblogo Heuga, predelne stene (v = 250 cm), pult 100 x 50 cm (1 kos)II. 30 EUR /m 2 – ureditev vsebuje: poleg opreme, vključene v različici I., ureditev vsebuje še opremo po normativu (glejte zadnjo stran)III. _____________ EUR /m 2 – ureditev po posebnih zahtevah, glede na posamezno ponudboPosamični elementi opremeKoličina Element Enota EUR Količina Element Enota EURTalna obloga – Heuga m 2 4,30 Stol, usnjen kos 10,90Predelna stena tm 20,70 Stol, barski kos 9,80Vrata, navadna kos 27,30 Barska miza kos 13,10Pult 100 x 50 cm kos 21,90 Miza, 80 x 80 cm kos 13,10Podest 100 x 50 cm kos 24,00 Miza, okrogla, premer 80 cm kos 13,10Vitrina, nizka 100 x 50 cm kos 39,30 Miza, 120 x 60 cm kos 13,10Vitrina, visoka 100 x 50 cm kos 68,60 Reflektor z močjo 200 W kos 16,40Stol, oblazinjen kos 7,60Za naročilo samostojnih ali dodatnih elementov opreme, ki tu niso navedeni (podesti, pulti, vitrine...), ali za celovito ponudbo načrtovanja in izvedbe opreme vašegasejemskega prostora po meri, se obrnite na vodstvo sejemske prireditve.V cene ni vštet DDV, ki ga plača razstavljavec. Prireditelj si pridružuje pravico do popravka cen z uporabo klavzule »vpliva spremenjenih okoliščin«, katere na danformiranja cen ni mogel predvideti (112. člen OZ-a).Potrjujemo storitvene pogoje s hrbtne strani te naročilnice in jih nepreklicno priznavamo in sprejemamo kot vsebino prijave.Prosimo vas, da vse rubrike izpolnite pravilno, v skladu z zakonom o DDV.Kraj in datum: Žig: Podpis:

Sejem Dom elektronike 2007 2009Normativ opreme za ureditev razstavnega prostora – varianta IIdo 12 m 2 13-24 m 2 25-40 m 2 41-60 m 2 nad60m 2Prostor za skladišče do 2m 2 do 6m 2 po dogovoru po dogovoru po dogovoruVrata da da da da daMiza 1 1 2 3 4Stol 4 4 8 12 16Nizkaomarica 1 1 2 2 3Obešalnik,koš 1 1 1 2 2Pult 1 2 2 3 4Podest 1 1 2 4 6Vitrina ne 1 2 4 5Možni načini priklopa elektrike po dvoranahPrizidek dvorane A, avla dvorane A, prehodA-A2,dvoranaE(Jurček):Euro vtičnice: enofazne 16 A in trifazne 16 A, do 15 kWDvorana A:Euro vtičnice 32 ADvoranaA2inhalaC:Euro vtičnice 16-63 ADvorana B (vsi nivoji):Euro vtičnice 10-63 ATehnična služba uredi dovod – električni vodnik, od razdelilnega mesta v hali do razstavljavčevega razstavnega prostora.Za priključke nad 3 kW je obvezna namestitev ustrezne razdelilne elektro omare (zagotovi jo razstavljavec sam ali pa jo naroči pri GR).V primeru posebnih zahtev (npr. močnejši priključki) je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo (vezalne sheme ipd.).Izvajalec električne instalacije na razstavnem prostoru (razstavljavec sam ali pooblaščeno podjetje, ki ima sklenjeno pogodbo z GR) mora z izjavo potrditi, da so bili pri izvajanjudel upoštevani ustrezni tehnični predpisi, standardi in normativi.Izvajalec električne instalacije na razstavnem prostoru mora obvezno poskrbeti za ozemljitev kovinskih delov konstrukcije.Pogoji uporabe tehničnih priključkov in opreme razstavnega prostora1. Naročilo – naročilnicaRazstavljavec – naročnik naroči storitve s pravilno in v celoti izpolnjenonaročilnico.Razstavljavec – naročnik mora naročilo predati izvajalcu najkasneje 21 dni predpričetkom prireditve oziroma v predpisanem roku prijave.Razstavljavec – naročnik s potrditvijo naročilnice nepreklicno naroča storitve inpristaja na pogoje izvajalca.Naročilo je za razstavljavca – naročnika zavezujoč in nepreklicen dodatek kprijavi.Naročil s pridržki izvajalec ne upošteva.2.Z naročilom se razstavljavec – naročnik zavezuje k plačilu storitev, ki jih jeoznačil na naročilnici, po veljavnem ceniku storitev in pogojih izvajalca.3.Pogoj za izvedbo naročila je pravilno in v celoti izpolnjena naročilnica.4.Izvajalec si pridržuje pravico do izbire materiala in opreme za izvedbo naročila,razen če je drugače dogovorjeno.5. Odpoved naročilaV primeru odpovedi naročila več kot 7 dni pred začetkom prireditve, pripadaizvajalcu odpovedna pristojbina v višini 15 % vrednosti naročila. Če je odpovedpodana manj kot 7 dni pred prireditvijo, je višina odpovedne pristojbine 50% vrednosti naročila. V obeh primerih je odpovedna pristojbina dogovorjenopavšalno nadomestilo za škodo izvajalca.6. Pogoji plačilaRazstavljavec – naročnik prejme predračun, ki ga je dolžan v celoti poravnatido roka, ki je na njem naveden. To plačilo je tudi pogoj za izvedbo naročila.Po opravljeni storitvi oziroma zaključku prireditve izvajalec izstavi razstavljavcu– naročniku račun.Izvajalec si pridržuje pravico, da za nepravočasna plačila zaračuna pripadajočezakonite zamudne obresti.Ugovor zoper izdani račun mora biti podan v osmih dneh od izstavitve računa.Če razstavljavec – naročnik ugovarja samo za del računa, mora nesporni delračuna poravnati v dogovorjenem roku.7. Preklic naročilaIzvajalec ima pravico preklicati že potrjeno naročilo v naslednjih primerih:• če razstavljavec – naročnik ni v roku poravnal svojih obveznosti• če ima razstavljavec – naročnik neporavnane obveznosti do izvajalca izpreteklosti• če so zahteve razstavljavca – naročnika v nasprotju s splošnimi pogoji delana sejmišču.8. Višja silaV primeru, da prireditev odpade zaradi višje sile, izvajalcu pripada za žeizvedeno naročilo 50 % dogovorjene vrednosti naročila.9. Tehnični pogojiRazstavljavec – naročnik mora pravočasno (do roka naročila, ki je navedenv glavi te naročilnice) pisno (e-pošta, faks, pošta) posredovati vse tehničnezahteve za izvedbo razstavnega prostora ali pripravo tehničnih priključkov.Pri naročilih je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področij požarnevarnosti, varstva pri delu in splošnih pogojev dela na sejmišču.10. Prevzemni pogojiPrevzem izvedenega naročila opravita razstavljavec – naročnik in predstavnikizvajalca najkasneje• 12 ur pred pričetkom prireditve za opremljeni razstavni prostor,• 2 uri pred prireditvijo za elektro, TT in vodovodne priključke,• do začetka prireditve za dodatna naročila in storitve, ki niso bile naročene vroku.Razstavljavec – naročnik, ki v navedenem roku ne prevzame opravljeneganaročila, ni upravičen do reklamacije na opravljeno storitev.11. Jamstvo in zavarovanjea) Razstavljavec – naročnik je dolžan varovati najeto opremo in material. Zavsako nastalo škodo ali izgubo prevzame polno materialno odgovornost.b) Za napačna naročila (obrazci) izvajalec ne prevzame nobene odgovornosti.Izvajalec bo zaračunal vse popravke in dodatne posege, ki so posledicaspremembe naročila.c) Posegi v konstrukcije, napeljavo ali opremo brez vednosti izvajalca nisodovoljeni.d) Razstavljavec – naročnik ne sme oddati razstavnega prostora, napeljav,najete opreme ali materiala tretji osebi. V primeru kršitve si izvajalecpridržuje pravico zaračunati pogodbeno kazen v obliki 50-odstotnegadodatka na vrednost naročila po tej naročilnici.12.Razstavljavec – naročnik se odpove vsem ugovorom iz naslova avtorskih pravic.13.Izvajalec se obveže predati v uporabo očiščen razstavni prostor in opremo.14.Za reševanje morebitnih sporov med pogodbenima strankama je pristojnoOkrožno sodišče v Ljubljani.

Sejem Dom elektronike 2007 2009RAZSTAVNI PROGRAM PO DEJAVNOSTIH1. PROFESIONALNA ELEKTRONIKA1.1. Avtomatizacija1.2. Krmilna in regulacijska tehnika1.3. Industrijska elektronika1.4. Močnostna elektronika1.5. Nuklearna elektronika1.6. Medicinska elektronika1.7. Merilna in preizkuševalna elektronika1.8. Profesionalna avdio in video tehnika1.9. Avtomobilska elektronika1.10. Profesionalna elektronika - ostalo2. TELEKOMUNIKACIJE2.1. Naprave za komutacijo2.2. Naprave za žični prenos informacij2.3. naprave za brezžični prenos info. Wi-fi, Wi-max2.4. Telekomunikacijske storitve2.5. Antene za telekomunikacije2.6. Telekomunikacije - ostalo3. RADIODIFUZIJA3.1. Oddajniki in pretvorniki3.2. Antene in antenske naprave za difuzijo3.3. Naprave za satelitske prenose3.4. Kabelska distribucija signalov3.5. Oprema za proizvodnjo radiodifuznih programov3.6. Radiodifuzija - ostalo4. KOMPONENTE, FUNK. ENOTE IN MATERIALI4.1. Polprevodniki, integrirana vezja4.2. Mikroelektronika4.3. Pasivni sestavni deli in enote4.4. Funkcijske enote4.5. Elektromehanski sestavni deli4.6. Stikala in pretikala4.7. Spojni elementi4.8. Releji4.9. Sestavni deli za elektroakustiko4.10. Sestavni deli za močnostno elektroniko4.11. Senzorji za zajemanje fizikalnih lastnosti4.12. Materiali za proizvodnjo sestavnih delov4.13. Viri električne energije4.14. Žice in kabli4.15. Komponente, funk. Enote in materiali - ostalo5. MEHATRONIKA IN ROBOTIKA5.1. Roboti5.2. Sestavni deli za robotiko5.3. Programska oprema5.4. Mehatronika - ostalo6. INTERNET6.1. Internetne storitve6.2. Ponudniki storitev6.3. e-tehnologije6.4. Internet in zabava6.5. Mobilniki6.6. Spletne trgovine6.7. Internet - ostalo7. MULTI MEDIJI7.1. Studijska oprema7.2. Digitalni radio, televizija7.3. Video, HD DVD7.4. Digitalne in IP kamere, fotoaparati7.5. Digitalna fotografija7.6. Multi mediji - ostalo8. POSLOVNA ELEKTRONIKA8.1. Moderna pisarna8.2. Pametni dom8.3. Sodobno poslovanje8.4. Poslovna elektronika - ostalo9. RAČUNALNIŠTVO9.1. Računalniška oprema9.2. Računalniška programska oprema9.3. Mrežni strežniki9.4. Mrežna stikalna oprema9.5. Večnamenske naprave9.6. Delovne postaje9.7. Periferne enote9.8. Računalništvo - ostalo10. VARNOSTNE IN NAPRAVE ZA ZAŠČITO10.1. Video nadzor10.2. Zaščitni in varovalni sistemi10.3. Senzorji in tipala10.4. Oprema za varovanje10.5. Varnostne in naprave za zaščito - ostalo11. STORITVE, INŽENIRING IN LITERATURA11.1. Strokovna literatura, revije, založbe11.2. Raziskave, razvoj, inovacije11.3. Storitve, inženiring in literatura -ostalo12. ZDRUŽENJA IN USTANOVE12.1. Združenja in ustanove

30 IZ NAŠIH PODJETIJ - Honeywell v programu FBS ElektornikaHoneywell v prodajnem programu FBS ElektronikeAvtor: Nešo Savi, univ. dipl. in. el., SICK d.o.o.Podjetje FBS Elektronik, d.o.o. že več kot dvajset let nastopa na slovenskem trgu s svojim programomsenzorjev kot so: induktivni senzorji, kapacitivni senzorji, magnetni senzorji inoptični senzorji. Z razvojem organizacije in potreb na trgu je pridobilo tudi ekskluzivno za -stop stvo za trženje izdelkov blagovne znamke Honeywell...Njihov bogat program zajema naslednje skupine:• senzorje za tlak, vlago in temperaturo• optine senzorje• senzorje za pretok tekoin• senzorje za nivoje• ultrazvone senzorje• varnostne senzorje• mehanska stikala za avtomatizacijoZato vas z veseljem obvešamo, da bodo v bodoe vsiizdelki tega programa dosegljivi tudi na našemnaslovu:FBS Elektronik Tel: 03/89 83 716Cesta Františka Foita 10 Fax: 03/89 83 7183320 VELENJE Email: stefan.ostir@siol.netPodrobnejše informacije o programu najdete na spletni strani: www.sensorwell.at in www.honeywell.comAAVTOMATIKA 88/2008

MERILNA OPREMA - Tektronix MSO/DPO 2000 31Novi Tektronix MSO/DPO 2000Orodje za vsak žepAvtor: Jurij Kos, BELMET d.o.o.Osciloskop je nepogrešljivo orodje v vsakem laboratoriju in delavnici elektronika. Vzadnjih letih smo priča velikemu napredku tehnologij, s katerimi se vsak dan srečujeelektronik. Temu seveda sledi tudi industrija merilne opreme, kateri tempo odprvega osciloskopa s prožilnim vezjem daljnega leta 1947 narekuje ameriški proizvajalecTEKTRONIX. S tokratno objavo nove družine osciloskopov MSO/DPO 2000 se je odzval navse bolj prisoten trend uporabe vgnezdenih sistemov in serijskih komunikacijskih protokolovtudi pri aplikacijah, ki ne opravičujejo nakupa osciloskopa v cenovnem razredudoslej razpoložljivih modelov.Osnovne značilnostiNova druina MSO/DPO 2000 je postavljena vfrekvenni pasovni pas 100-200MHz. Razlini modelinudijo 2 ali 4 analogne vhodne kanale, seveda zdodatnim vhodom za zunanje proenje. RazliiceMSO imajo dodatno še 16 digitalnih vhodnihkanalov za logino analizo vzporednih ali serijskihvodil. Vsi modeli se odlikujejo s hitrostjo vzorenja 1GS/s v realnem asu in 1M tok pomnilnika, ki jepolno uporaben pri vseh hitrostih delovanja in prihkratni uporabi vseh kanalov.Posebne zmogljivostiMSO/DPO 2000 je polnovredni pripadnik druineDigital Phosphor Osciloskopov. To pomeni, da je vprimerjavi z obiajnimi DSO osciloskopi sposobnosthitrosti osveevanja oz. proenja znatno izboljšana.Sicer ne dosega hitrosti zmogljivejših »bratov«, ki seponašajo s hitrostmi preko 300.000 oscilogramov vSlika 1 - Kompakten paket je poln vrhunskih zmo -g lji vosti in orodijAVTOMATIKA 88/2008

32MERILNA OPREMA - Tektronix MSO/DPO 2000sekundi, a tudi hitrost 5.000 oscilogramov v sekundipredstavlja odlien kompromis ob zares ugodniceni. Uporabnost te hitrosti se pokae ob nastavljiviper zi stenci zaslona, ki omogoa intenzitetno gra da -cijo. Kom binacija obeh zmogljivosti predstavlja odli - no orodje za odkrivanju morebitnih nepravilnosti vsignalu.oznai vse toke, ki ustrezajo postavljenemu kriteriju.Oznake lahko rono postavlja tudi uporabniksam. e elimo nato na hitro analizirati in medsebojnoprimerjati vse oznaene predele posnetka lahkomed oznakami neposredno preskakujemo v poljubnosmer. Vse to lahko znatno pospeši delo vsakegauporabnika osciloskopa.Edina opazna novost na uporabniškem vmesniku jetipka, oznaena s FilterVu. Ta edinstvena funkcijaolajša analizo signala ob prisotnosti šuma tako, dazatemni dele signala z visoko frekvenno vsebino intako poudari osnovni signal. Prednost pred klasinimfiltriranjem je oitna, saj v primeru FilterVu neiz gubimo pogleda na šume, kratke konice ipd.Vse funkcije podpira za ta razred osciloskopa velikkakovostni barvni LCD zaslon z diagonalo 7 palcevin WQVGA loljivostjo.Slika 2: hitrost proenja, nastavljiva perzistenca inintenzitetna gradacija omogoajo kakovostno vrednotenjeintegritete signalaUčinkovitost pri uporabiUporabniški vmesnik je oitno podedovan od zmo g -ljivejših modelov, saj vsebuje prav vse elemente, pri -so tne pri DPO 3000 in MSO/DPO 4000 druinah.Ta ko boste tudi tu našli loene elemente za nastavljanjevsakega analognega kanala posebej, neposredendostop do najpogosteje uporabljanih sklopovfun kcij, tipke pod in ob desnem robu zaslona za deloz zaslonskim menijskim sistemom in nepogrešljivdel uporabniškega vmesnika – Wave Inspector®, oro -d je, ki predstavlja resnino revolucijo pri poenosta -vitvi analize oscilogramov.Wave Inspector® omogoa hitro pregledovanje tudinajdaljših posnetkov brez neskonnega vrtenja gumbovin hitro poveevanje doloenih delov posnetka.Temu sta namenjena posebna gumba. Dodatnauporabnost je funkcija Search-and-Mark, s katerolah ko nastavimo kriterije za iskanje, podobne pogojemza proenje. Pravzaprav lahko pogoje za iskanjein proenje prosto kopiramo med seboj. Wave Inspector®nato samodejno preiše celoten posnetek inSlika 3: Wave Inspector® je v zajetem in dekodira -nem I2C signalu poiskal in oznail vse toke, kjer se»Start« signal pojavi drugi pred naslednjim»Stop«.Slika 4: FilterVu uinkovito loi med osnovnim si -g nalom in visokofrekvenno vsebino a pri tem le-tene skrije.Za optimalno produktivnost je poskrbljeno tudi zustreznim naborom monosti povezovanja: USBvmesnik na sprednji strani za npr. pomnilniškimodul, zadaj za komunikacijo z osebnim raunalnikom(opcijsko je na voljo tudi modul z Ethernetvmesnikom in VGA konektorjam), brezplano sta navoljo kar dve programski rešitvi za osebni raunalnik.Serijska komunikacijska vodilaKer se pri TEKTRONIX-u zavedajo razširjenosti serijskihvodil v današnjem razvoju elektronskih vezij,tudi druin MSO/DPO 2000 ni ostala brez podporerazvojnim inenirjem pri tovrstnih izzivih. Kakortudi zmogljivejša »brata« DPO 3000 in MSO/DPO4000 tudi tu najdemo podporo standardom I2C, SPI,CAN, LIN, RS232/422/485 in UART. Le FlexRay os -taja ekskluzivno na voljo samo pri druini MSO/DPO 4000.In kaj razumemo pod »podporo« standardom in vo -dilom? Zanimo pri monosti definiranja poljubnekombinacije kanalov v vodilo. Hkrati lahko definiramodve poljubni vodili. Nato je tu monost dekodiranjasignala. To pomeni, da pri prepoznavanju do -ga janja na vodilu ni ve potrebe po ronem prepoznavanjuzaporedja loginih stanj, saj osciloskop sampretvori logina stanja v ukaze in vrednosti, znailneAVTOMATIKA 88/2008

MERILNA OPREMA - Tektronix MSO/DPO 200033za posamezno vodilo. Nadalje je mono tudi proenjena doloena stanja na vodilu. Proimo lah ko nado loen naslov, zaetek ali konec ukaza, napako… Inne nazadnje, omogoen je tudi tabelarini prikaz za -po redja dogodkov, zajetih v pomnilnik, vkljuujonepogrešljive asovne znake.ra lelna vodila, ki jih osci lo skop prav tako dekodira vvrednosti paketov in tako olajša delo. Prav tako jeSlika 5: Primer dekodiranega I2C signalaAnaliza mešanih signalovPri današnjih elektronskih vezjih vse pogosteje nezadoša samo opazovanje nekaj analognih signalov.Kompleksnost vse pogosteje preraša zmogljivostirazpololjive testne opreme. Kombinirano opazova -nje nekaj analognih in vejega števila digitalnih signalovpogosto doda tisto kljuno zmogljivost, ki lah -ko znatno skrajša pot do rešitve. Neko je bilo tomo goe samo s hkratno uporabo osciloskopa in lo -ginega analizatorja.To je bilo zamudno in drago, zato je danes ta rešitevrezervirana samo za zah tevnejše aplikacije. Zato soMSO vrste oscilo sko pov vse bolj priljubljene, sajpred stavljajo zmogljivo in ce novno uinkovito re ši -tev. Poleg tega ni ve teav s a sovnim koreliranjemanalognih in digitalnih signalov, v enem paketu paso na voljo vse funkcije zmo gljivega osciloskopa inpre prostega loginega ana lizatorja. Zmogljivostidekodiranja niso omejene samo na zgoraj opisanestandarde serijskih vodil. Definiramo lahko tudi pa -Slika 6: Preprost primer prikaza mešanih signalov:paralelni digitalni vhod v D/A pretvornik in analogniizhodni signal. Vidno je dobro barvno loevanjeloginih »1« in »0«. Aktiven je tudi FilterVu, kiraz krije asovno korelacijo stopnik v izhodnem si -g nalu s spremembami posaminih vhodnih bitov.mo no proenje na stanje pa ralelnega vodila, kotzgo raj opisano pri serijskih signalih.Za olajšanje dela in »branja« z zaslona je TEKTRO -NIX tudi v druini MSO 2000 uporabil e znanofunk cijo barvnega kodiranja loginega stanja po sa -minega kanala. Logina »1« je tako oznaena ze le -no, »0« pa modro. Delo je še dodatno olajšano tako,da se barvna oznaka vsakega kanala ujema z barvnooz na ko na konektorju sonde.Namesto zaključkaBogat nabor zmogljivosti v cenovno ugodnem paketuzapolnjuje vrzel na današnjem trgu osciloskopov.Ker je TEKTRONIX tako preprian v svoj izdelek,nudi vsem zainteresiranim kupcem monost brezplanegapreizkusa najzmogljivejšega modela iz dru -ine, MSO2024. Po ob la šeni prodajni partner TEK-TRONIX-a v Slo veniji je podjetje BELMET MI d.o.o. izLjubljane (tektronix@belmet.si).AAVTOMATIKA 88/2008

34 STROKOVNI DOGODKI - Konferenca Telekomunikacije 2008KonferencaTELEKOMUNIKACIJE 2008Informacije: Mobinet d.o.o., www.telekomunikacije.orgNa dogodku v Grand hotelu Bernardin so se že deveto leto zapored srečali regijski inmed narodni strokovnjaki iz priznanih podjetij, predstavniki državnih in regulatornihinstitucij ter operaterjev in vsi, ki delujejo na trgih jugovzhodne Evrope ali širše.Moderatorka Katarina LarisaHam, direktorica INTERCORSlavnostni gost dvodnevne prire -di tve Telekomunikacije 2008 je bilmarketinški strateg in avtor us pe -š nice »Communities do minateBrands« Alan Moore, ki je sprego -voril o vplivih omreene mo bilnedrube in novih nainih posredo -vanja informacij in produktov. Oprilonostih in izzivih poslovnihkomunikacijskih teh no logij,Med medijskimi pokrovitelji jebila tudi revija AvtomatikaSlavnostni gost in glavni govorecAlan Moorenjiho vi uporabi v podjetjih, uin -ko vitemu poslovanju z integrira -ni mi komunikacijami, o sa mihupo rabnikih telekomunikacijskihteh no logij in drugih zanimi vih te -mah so govorili predstavniki slo -venskih in tujih podjetij APEK,Astec, Cisco, Ericsson, IBM, Iskra -teling, Mobitel, NLB, Pereni svetovanje,Tele kom Slovenije, Tele -kom Srbije, Te le tech, Valicon, Ver -so.Konec konference je bil obarvantr enjsko – dr. Maja MakovecBren i je gostila trenjske predstavnikevidnejših telekomuni ka -cijskih podjetij v regiji, ki so delilisvoje izkušnje o vstopu podjetijmed pomembne igralce na globalnemtrgu telekomunikacij ter ono vih marketinških strategijah zaDirektor prireditve, SašoJalšovec s Tadejo Ulrych, predstavnicoEricssona, dolgoletnegapokrovitelja prireditveob dranje obstojeih uporabnikov.Sogovorniki v okviru okrogle mizeso bili: Zenel Batagelj, partner invodja razvoja / Valicon, Iztok Sila,strateg / Telekom Slovenije, NikoKušar, vodja trnega komuniciranja/ Mobitel, Peter Curk, direktortrenja / Si.mobil, Janez Ra -kušek, direktor kreativnega oddelka/ Luna TBWA, Petra ade,di rektorica sektorjev za trno ko -mu niciranje in trno poroanje /Udeleenci okrogle mizeAVTOMATIKA 88/2008

STROKOVNI DOGODKI - Konferenca Telekomunikacije 2008/Sejem elektronike 200935Vip mobile in Petra Lapajne, svetovalkaza marketing / Pristop.Razprava je bila zanimiva in aktualna,zato so se v pogovor vkljuevalitudi udeleenci iz publike, kiso razpravljavcem zastavili karnekaj vprašanj.Na svidenje na Telekomunikacijah2009! AGospodarsko rastavišeLjubljana, Slovenija24. -26. marec 2009Spoštovani,Dovolite mi, da vas obvestim, da bodo v asu Sejma elektro -ni ke vrhunski strokovnjaki in znanstevniki predstavili niz do -sekov s podroja visokih tehnologij in najnovejših odkritij.Prof.dr. Miku Marko bo ponovno naš gost in bo predaval natemo »Boji delec, temna snov, rne luknje« - Jedilnik odkritijna Velikem hadronskem trkalniku v Cernu.Med nami bodo v okviru tehnološkega dne, ki ga organi zi ra -mo z Odborom za znanost in tehnologijo, predstavniki Fa kul -tete za elektrotehniko iz Ljubljane, FERI iz Maribora, Kemij -skega inštituta Slovenije in Inštituta Joef Stefan.Teme predavanj bodo vezane na materiale ki so infrastrukturatehnološko usmerjene drube, o nanotehnologiji in na -no znanosti, skratka o majhnih reeh z veliko prihodnostjo.Osvetljeni bodo postopki mikro/nano elektronike in mikro/ -nano struktur (MEMS), pametni senzorji in aktuatorji…Pokrovitelj prireditveSejma Elektronike 2009V asu Sejma elektronike bo potekal ISEP-17. Mednarodnisimpozij o elektroniki v prometu.Vsi, ki boste razstavljali na Sejmu elektronike 2009 ste vab lje -ni, da predstavite vaše doseke, storitve in proizvode v op -rem ljenih dvoranah Gospodarskega razstaviša v Ljubljani.Vstop na Sejem elektronike bo prost, sleherni obiskovalec boprejel sejemski vodi, vaši poslovni obiskovalci pa tudi DVD,oba v izvedbi medijskega pokrovitelja Hydra & Co. d.o.o.Vljudno vas prosimo, da dokumentacijo razpisa na srednjistrani revije ali razpis na naši spletni strani www.sejemelektronike.sioziroma www.electronics-fair.com ( kjer je monatudi elektronska prijava) podrobno ogledate in se prijavitekot razstavljavec ter do 15. decembra izkoristite 5% popustna razstavni prostor.Z odlinimi pozdravi, Rastko AlešAVTOMATIKA 88/2008

36 TELEKOMUNIKACIJE - Optična povezava do uporabnikaOptična povezava douporabnikovega domaAvtor: viš. pred. dr. Boštjan Batagelj, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v LjubljaniVsvetovnem telekomunikacijskem sistemu predstavljajo optične komunikacije njegovnepo grešljiv in nenadomestljiv del pri premoščanju velikih razdalj in prenosu širokihspektrov oz. hitrem bitnem pretoku, kakršen je potreben za prenos velike količine informacije.Tak primer sta prenos velikih podatkovnih baz in slikovni prenos najvišje kakovosti.Oceani, morja in kontinenti so danes prepredeni zoptinimi kabli, ki tvorijo hrbtenina omreja medkontinentalnih,kontinentalnih, prostranih in re gio -nalnih razsenosti. V teh omrejih so optina vlaknapovsem nadomestila nekdanji prenos po inih vodnikihin prenos po radiu. Hrbtenina omreja soprikljuena na mestna in krajevna omreja, ta pa senadaljujejo v dostopovnih omrejih, ki dosegajokon nega uporabnika, naronika storitev.e ne elimo, da bi v tem kratkem zadnjem segmentuprišlo do zmanjšane zmogljivosti prenosa, mo -ramo odstraniti ozko grlo, ki ga predstavlja sedanjeino dostopovno omreje osnovano na xDSL (angl.Digital Subscriber Line) tehnologiji. Nadomestiti gamoramo z vlakenskim dostopovnim omrejem –vlakno do doma (angl. Fiber To The Home – FTTH), kiedino lahko zagotovi prenos na zadnjem kilometruzveze z nezmanjšano zmogljivostjo. Le z optinimdostopom je poslovni ali rezidenni uporabnik lahkodeleen razkošne kakovosti optine zveze, ki pride doizraza pri prenosu storitev najvišje zahtevnosti.Slika 1 - Primerjava med zmogljivostjo zveze ADSL,VDSL in FTTH. Optina povezava je zmogljivejša innjene lastnosti se ne spreminjajo z razdaljo.Sedanje in prihodnje storitve visoke zahtevnosti soeno od poglavitnih gibal za uvajanje vlakenskega do -stopovnega omreja v svetovnem merilu. Med testo ritve kot prvo in najpomembnejšo štejemo priho -d njo TV visoke razloljivosti (HDTV), ki potrebuje do5-krat širši spekter kot standardna digitalna TV. In -ternet, razvedrilni programi in interaktivne igre sodrugi primeri storitev širokopasovnega dostopa.Morebiti bomo v daljši prihodnosti lahko gledali celotridimenzionalno TV visoke razloljivosti, za prenoskatere bi potrebovali še 100 krat poveano širinospektra, kar bo e na sami meji zmogljivosti optinegaprenosa.Drugo gibalo, navezano na prvo, je nezadostnost se -danjega inega in kabelskega omreja za ka ko vo -sten sprejem in dozorelost optine tehnike ter nje napo cenitev v naslednjih letih. Stroški postavitve invzdrevanja prikljuka ter naroniški stroški morajobiti dovolj stimulativni e na zaetku mnoinegauvajanja novega omreja, kasneje pa lahko priakujemonova znianja. ivljenjsko dobo pasivnega delaoptinega omreja ocenjujejo na 40 let in ve, po -sodobitve in nadgradnjo aktivnih elektronskih in op -ti nih delov pa na 5 ali ve let.Poleg zasebnega interesa se v ozadju uvajanja ši ro -ko pasovnega dostopa zrcali širši javni interes. Ta do -stop omogoa storitve, prej nepredstavljive, ki iz -boljšujejo pogoje delovanja v osebnem in delovnemokolju in spreminjajo ivljenjski slog prebivalstva. E-izobraevanje, e-delo (delo na daljavo), e-konferenca,e-zdravje, e-medicina, e-nega (otrok in starejših), e-banništvo, e-trgovina in mnogo drugega so ne ka te -re izmed monih storitev, ki lahko prinesejo v ivlje -nje in delo vejo uinkovitost posa meznika in drubekot celote. Uvajanje širokopasovnih komunikacijui va zato naklonjenost in podporo, tako materialnokot normativno, ozavešene drave.Zanimivo je, da najveji napredek po letu 2000 vuvajanju vlakenskega dostopovnega omreja dose -gajo drave azijsko-pacifinega podroja, med njimiAVTOMATIKA 88/2008

TELEKOMUNIKACIJE - Optična povezava do uporabnika 37v prvi vrsti J. Koreja, Japonska, Kitajska in druge. Prvenstvo ima v letu2007 podroje Hong Konga. ZDA so v zadnjih letih postale primer intenzivnegauvajanja optinega dostopa po zaslugi podjetniške iniciativevelikih operaterjev. Evropa kot celota sodi med zamudnice. Izjema sonekatere nordijske deele (Švedska, Danska, Norveška), Ni zo zemska inItalija. Druge deele (Nemija, Francija, V. Britanija) s svojim razvitiminim omrejem omogoajo delno širokopasovnost, hkrati pa nartujejopostopno posodabljanje omreja. Pariz, Dunaj, Amsterdam in Reykjavikso samo nekateri primeri mest, kjer zaenjajo v poveanem ob segupostavljati vlakenska dostopovna omreja.Izhajajo iz potreb po uresnievanju razvojnih nartov je EU pozvala hkrepitvi širokopasovnega dostopa. FTTH Council Europe, neodvisnaorganizacija, ki zdruuje 70 najvejih proizvajalcev opreme in sestavnihdelov, je pozvala drave lanice EU, da v petletnem obdobju do leta 2012poveajo število vlakenskih prikljukov iz sedanjih na 8 milijonov, kar jepriblino 10 krat. Tolikšno poveanje je realno, toda tudi v tem primerubo Evropa še naprej zaostajala.Širokopasovnost v dostopu izraamo z bitnim pretokom v Mb/s (milijonihbitov na sekundo), ki ga omreje lahko prenaša do uporabnikovegaprikljuka, na primer 1 Mb/s, 10 Mb/s, 60 Mb/s ali 100 Mb/s. Vdanašnjih skromnejših pogojih prenos 1 do10 Mb/s na inem omrejupo sistemu ADSL prištevamo med širokopasovni dostop, ker e omogoasprejem zahtevnejših storitev. Po sistemu VDSL2 lahko prenašamo tudido 60 Mb/s, vendar le na krajših razdaljah do nekaj sto metrov. Po vlakenskemomreju z lahkoto prenašamo 100 Mb/s in ve na razdalje, kipresegajo obiajne potrebe. Zaradi tega štejemo vlakenski dostop dodoma za konno rešitev širokopasovnega dostopa do stacionarneganaronika. Zahtevnejši uporabniki bodo lahko izbrali hitrost prenosa ez100 Mb/s ali celo 1000 Mb/s. Samo vprašanje asa je, kdaj bo vse topostalo naša vsakdanjost.Tehnika optinega dostopa je raznovrstna in nam omogoa izbiro raz -li nih vrst dostopovnih omreij z razlinimi topologijami, tehnologijamiin arhitekturami. Zaradi preprostosti dajemo prednost pasivnim optinimomrejem, ki med glavno razdelilno centralo in prikljuno omaricopri uporabniku ne uporabljajo aktivnih elementov. Nadalje razlenimopasivna omreja na omreja vrste toka-toka (T-T), kjer je vsak upo -rabnik povezan s centralo na vsej dolini preko lastnega vlakna, in naSlika 2 - Topologija optinega dostopovnega omreja. Na sliki staprikazani dve glavni vrsti vlakenskega dostopa do doma, izbira katerihpredstavlja za graditelje omreja prvo vejo preizkušnjo. (vir: Zbornikstrokovnega seminarja optine komunikacije 2008).om reje vrste toka-mno go tok(T-MT), kjer si upo rabniki na dalj -šem odseku delijo skupno vlakno.Razprava o prednostih in pomanjkljivostihteh omreij zahtevastrokovno obravnavo. Zato seome jimo na ugotovitev, da imavsa ka izmed obeh vrst omreijsvo je prednosti in po manjkljivosti,ki v razlinih oko ljih tehtajo raz -lino. Uporabniku omogoata oberešitvi najbolj ka ko vosten prenos.Model, optimalen za vse, ne obstaja.V skandinavskih deelah, kjer soomreja doslej gradile pretenome stne skupnosti in komunalnapo djetja, prevladujejo omreja vr -ste T-T, prav tako tudi v prej na -štetih evropskih prestolnicah, kjerpospešeno gradijo nova omreja tevrste. Omreje ima nekaj sistemskihprednosti. V Ameriki in naazij sko-pacifinem podroju, kjergradijo omreja velike telekomunikacijskedrube, prevladujejoomreja vrste T-MT, ki jih imenujemoPON (angl. Passive OpticalNetwork). e upoštevamo, da setu di evropski telekomi kot potencialniprihodnji graditelji nagibajo- tako vsaj poroajo - k domnevnoce nejšemu PON-u, je treba le-tegašteti za prevladujoo vrsto omrejav globalnem merilu. Seveda, no -ve izkušnje ali nove tehnologijelah ko sedanja razmerja tudi spremenijo.V Sloveniji sta z zaetno graditvijoomreja priela neodvisno dvaoperaterja: T-2 (2006) in TelekomSlovenije (2007). Oba graditeljasta izbrala omreje FTTH vrste T-T po zgledu na nekatere evropskeizkušnje. O tem, ali je izbira za na -še razmere posreena, od nje pa jev znatni meri odvisen tudi na dalj -nji razvoj, bo pokazala prihodnost.Obe vrsti omreja T-T in PON sicerzagotavljata kakovost, ki je pri -mer ljiva, v interesu naronika injavnem interesu pa so tudi im ni - ji stroški postavitve in vzdreva -nja. Upoštevati bi bilo treba ceno -vno prednost, ki jo lahko dajejomnoine oz. globalne rešitve. AAVTOMATIKA 88/2008

38STROKOVNE PRIREDITVE - Seminar Optične komunikacije 2009Seminar Optične komunikacijeVdneh od 28. do 30. januarja 2009 bo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani potekal 16. strokovni semi -nar Optične komunikacije, namenjen strokovnjakom na področju telekomunikacij. Domači in vabljeni tujistrokovnjaki z univerz, raziskovalnih inštitutov in podjetij bodo predstavili novejše razvojne dosežke v svetu(http://antena.fe.uni-lj.si/~sok/2009). Ena od osrednjih tema seminarja bodo tudi optična dostopovna omrežja,ki so ta čas v svetu ena najbolj vročih točk na področju telekomunikacij in realnost tudi pri nas doma.Sreda, 28. januar, 20090830-0900 Sprejem udeleencev seminarja0900-0915 Zaetek seminarja in pozdrav;prodekan FEUvodni nagovor in povabilo narazstavo; Matja Vidmar,LSO-FE, FE0915-1000 Nekaj dosekov in novosti vOptinih komunikacijah(APOC/AOE 2008); JokoBudin, LSO-FE, FE1015-1100 Sistemske omejitve v optinihkomunikacijah I/II; MatjaVidmar, LSO-FE, FE1115-1200 Sistemske omejitve voptinih komunikacijahII/II; Matja Vidmar, LSO-FE, FE1215-1300 Kvantni šum v optinih komunikacijahin njegov pomen vfiziki in kozmologiji; JanezStrnad, FMF1300-1430 Kosilo1430- 1515 Disperzija in disperzijskakompenzacija; BoštjanBatagelj, LSO-FE, FE1530- 1615 Disperzija in disperzijskakompenzacija; BoštjanBatagelj, LSO-FE, FE1615-1730 Kratke predstavitve (25min. na predstavitev):---, Patrik Ritoša, LSO-FE, FEKvantno šifriranje v teoriji inpraksi, Jure Tratnik, LSO-FE,FEVektorske modulacije, LukaNagli, LSO-FE, FEetrtek, 29. januar, 20090815-0900 Terahertzi, novo podrojemed mikrovalovi in IRoptiko; Joko Budin, LeonPavlovi, LSO-FE, FE0915-1000 Ethernet v dostopu; AndrejKos, LTFE. FE1015-1100 Modulation formats, Tutorial;Peter Winzer, Alcatel-Lucent, USA1115-1200 Modulation formats, Tutorial;Peter Winzer, Alcatel-Lucent, USA1215-1300 Karakteristike trnodosegljivih optinih komponent;Jure Tratnik, LSO-FE1300-1415 Kosilo1415-1500 Optina dostopovna omreja;Boštjan Batagelj, LSO-FE, FE1515-1600 Optina dostopovna omreja- stanje in napovedi poAPOC/AOE; Joko Budin,LSO-FE, FE1615-1640 Optino dostopovno omrejeTelekoma Slovenije; Deniserneka, Telekom Slovenije,d.d.1640-1705 Optino dostopovno omrejeT-2; Joe Zrimšek; T-2,d.o.o.1705-1730 Regulatorni vidiki optinegadostopovnega omreja;Katja Mohar Bastar, APEK1730-1805 Optini dostop; GregaSmolej, Iskratel, d.o.o.1805-1830 Karakterizacija optinihsklopnikov in delilnikov;Xenya, d.o.o.Petek, 30. januar, 20090815-0900 Future optical networksand enabling technologies;Benn Thomsen, UCL, UK0915-1000 Future optical networksand enabling technologies;Benn Thomsen, UCL, UK1015-1100 Fiber Optic Metro EthernetNetworks; GennadyYanovsky, UT SPB, Russia1115-1200 Fiber Optic Access Networksin Russia; GennadyYanovsky, UT SPB, Russia1215-1300 Optical CDMA and compensationmechanisms; IzzatDarwazeh, UCL, UK1315-1400 Optical CDMA and compensationmechanisms; IzzatDarwazeh, UCL, UK1400-1415 Zakljuek seminarja; JokoBudin, LSO-FE, FEPosebnosti programaAktualne vsebine izbrane na podlagi konferennihprogramov OFC 2008, ECOC2008 in APOC/AOE 2008Vabljeni tuji predavatelji so priznanieksperti na svojih podrojih in so vodilnipredavatelji na konferencah.Program seminarja posvea pozornostrazvoju omreja v Sloveniji.Teme so prilagojene potrebam strokovnja -kov, ki delajo na podroju optinih ko -munikacij.AAVTOMATIKA 88/2008

PROCESNE KOMUNIKACIJE V AVTOMATIZACIJI39AVTOMATIKA 88/2008

40 STROKOVNI DOGODKI - Konferenca INFOSEKZaključila se je konferencaInfosek 2008Tanja Tribušon, tanja.tribuson@palsit.comVpetek, 14. novembra se je v Novi Gorici zaključila že šesta tradicionalna Infosek konferenca vorganizaciji podjetja Palsit d.o.o. Osrednjega dogodka na področju informacijske varnosti se jeudeležilo več kot 250 udeležencev iz različnih slovenskih in tujih podjetij ter institucij. Infosek,namenjen vsem, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo in delujejo na področju informacijske varnosti, jetudi letos postregel z zanimivimi in aktualnimi tematikami.Na predkonferenni dan je Edvard Šilc prikazal pri -me re dobrih praks na podroju socialnega ine ni rin -ga. Na prvi in drugi konferenni dan pa so z našimiin tujimi predavatelji potekale razline sekcije od biometrije,upravljanja varovanja informacij, varnostikartinega poslovanja, do outsourcinga, omrenevarnosti, hackinga …Ena izmed letošnjih novosti je bila sekcija IT Manager,kjer so prvi dan (13. 11. 2008) potekale interaktivneokrogle mize, drugi dan (14. 11. 2008) pa smogostili športnega psihologa Mateja Tušaka in neka -te re znane slovenske športnike, s katerimi smo sku -ša li dobiti skupne toke, ki nas tako v športu kottudi informatiki, pripeljejo do uspeha. Vzporedno zdogodkom Infosek 2008 je potekal tudi Forum Var -na tajnica.Tudi tokrat nismo pozabili na dobrodelno gesto intisti »obkonferenni« del, ki je bil vsekakor poln preseneenj.Kljub deevnim dnem smo priarali sonce,nabirali nova znanja, sklepali prijateljstva in se po -slo vili do naslednjega snidenja.AAVTOMATIKA 88/2008

CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basic 41Izdelava elektrodokumentacijestroja ali manjšetehnološke linijeDokumentiranje s programomWSCAD 5 basic - II. nadaljevanjeAvtor: Vojko Mikli, HIPERION d.o.o.Vprispevkubomo tokrat predstavili možnosti enostavnegaročnega vnosa ali spreminjanja referenčnih imen in priključkovv verziji WSCAD 5 basic pri že vnešenih električnih simbolih.Vnos ali spreminjanje referenčnih imen pri že vnešenihelektričnih simbolihKot je bilo e navedeno so v basic verziji programa WSCAD 5 vse funkcijeza izdelavo elektro narta zelo enostavne in se praviloma izvajajo pre -ko ronih vnosov grafike ali razlinih tekstualnih ali številnih parametrov.Slika 1 - Spreminjanje referennih imen preko menijskega okna “Parametri”AVTOMATIKA 88/2008

42 CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basicVsak grafini element, ki ga projektant vstavi v nart, je potrebno ustre -z no in pravilno imenovati. V ta namen imajo vsi elementi , ki se nahaja -jo v obstojeih knjinicah, ustrezne referenne oznake, ki so usklajene zevropskimi elektrinimi standardi.Program WSCAD 5 basic projektantu poenostavlja delo, saj mu ob na -me stitvi elektrinega simbola na risbo ponudi tudi pravilno referennoime tega simbola, tako da ga mora projektant le še ustrezno ošteviliti(npr. – Q10, K01 ali S2… ).Spremembe referennega imena lahko projektant izvaja v oknu “Parametri”(klik z desno miškino tipko na simbol). Pri vnosu teh podatkovni omejitev, tako da se lahko elektrine simbole imenuje tudi po svoje inne po standardih. Takšno spreminjanje referennih imen seveda ni priporoljivo,ker lahko nastane zmeda v oznaitvah, saj oznabe v tem pri -meru niso enake in razpoznavne za vse uporabnike dokumentacije.Kadar popravljamo ali spreminjamo kakšen starejši projekt, v kateremso uporabljene referenne oznake po starejših standardih, moramo tudivse na novo projektirane ali vnešene elektrine simbole poimenovati postarem sistemu. To monost program WSCAD 5 basic dopuša (slika 1;npr. za kontaktor je namesto novejše oznabe Q1 potrebno zapisati sta -rej šo oznabo K1 ali pa za PLC simbole, kjer je namesto novejše oznabeK10 potrebno zapisati starejšo oznabo A10).Vnos ali spreminjanje referenčnih imen vodnikov alielektričnih potencialovVodnike ali elektrine potenciale je ravno tako potrebno ustrezno imenovati,da jih lahko medsebojno razlikujemo in v primerih, ko se nahajajona razlinih listih dokumentacije tudi povezujemo.S klikom z desno miškino tipko na vodnik ali elektrini potencial seodpre menijsko okno “Ime vodnika”, ki omogoa projektantu spreminjanjereferennega imena vodnika ali elektrinega potenciala. Ta funkcijaomogoa, da to referenno ime tudi premika, zavrti za 90 st., poveaali zmanjša v e nastavljenem koraku, itd. (slika 2 – rdea oznaka).Slika 2 - Vnašanje ali spreminjanje referennih imen vodnikov alielektrinih potencialovAVTOMATIKA 88/2008

CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basic43Za rono oznaevanje medsebojnih povezav posameznih vodnikov alipotencialov pa lahko ponovno uporabimo funkcijo “Enostavno besedilo”in po izbranem sistemu popišemo vse medsebojne elektrine povezavevodnikov ali potencialov, kot je to razvidno na sliki 2 – modra oznaba.To seveda zahteva nekaj ve vloenega dela, vendar je vnos oznaitevenostaven, saj program WSCAD 5 ponudi v okencu za vnos teksta predhodnizapis, ki ga projektant potrdi s tipko “END”, popravi oznaitev injo ponovno potrdi z ENTER, nakar zapis namesti pod predhodnooznabo v koraku nastavljene mree (npr. pri zaporedju potencialov nasliki 2 preskok iz potenciala L1 na L2 , nato na L3, N in PE).Na ta nain lahko tudi v verziji WSCAD 5 basic enostavno in hitrooznaimo vse medsebojne elektrine povezave in naredimo dokumentacijostroja ali tehnološke linije še preglednejšo.nos ali spreminjanje električnih priključkov simbolovVnos ali spreminjanje električnih priključkov simbolovtipa standard, tuljava in kontaktV verziji WSCAD 5 basic lahko projektant elektrine prikljuke standardnihsimbolov, tuljave ali kontaktov spreminja s funkcijo “Številkapina” v meniju “Spremeni/Simbol/Lastnosti objekta” (slika 3). Pritem je potrebno posebno pozornost posvetiti natannemu doloanju po -zicije prvega prikljuka, ki ga elimo prešteviliti, saj program v nadalje -vanju sam v zaporedju iše naslednje prikljuke za preštevilenje. Na tanain lahko zelo hitro in enostavno preštevilimo vse prikljuke posa -mez nega elektrinega simbola.Slika 3 - Vnašanje ali spreminjanje prikljukov elektrinega simbola(standard, tuljava, kontakt)Vnos ali spreminjanje električnih priključkov simbola tipavrstna sponkaProgram WSCAD 5 basic namenja simbolu “vrstna sponka” posebnoobdelavo. Obiajno vrstne sponke namešamo v zaporedni horizontalniniz in ga na zaetku oznaimo s skupnim referennim imenom (npr.–X0 ) V tem primeru referennega imena –X0 ni potrebno zapisovati obvsaki naslednji vrstni sponki, programski algoritem pa prepozna vsakAVTOMATIKA 88/2008

44 CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basicnaslednji element niza kot vrstno sponko z referennim imenom –X0(slika 4 ).V kolikor moramo vrstno sponko z referennim imenom –X0 namestitikam drugam,višje ali nije od predvidenega niza sponk, pa ji moramoposebej zapisati tudi njeno referenno ime –X0.Slika 4 - Horizontalni linijski izris sponne letve –X0 in pravilnaoznaitev reference na zaetku sponnega nizaSlika 5 - Preštevilenje sponnih prikljukov sponne letve –X0Vrstne sponke lahko rono oštevilimo ali preštevilimo na zelo enostavennain, saj nam pri tem v veliki meri zopet pomaga programWSCAD 5. S klikom na desni miškin gumb se odpre meni “Parametri” ,v katerem izberemo ukaz “Številka sponke” in nato z ekranskim kazalcem- kurzorjem pokaemo na prikljuek v simbolu sponka, ki gaelimo ošteviliti ali prešteviliti. V tekstualnem okencu vpišemo izbranoštevilko prikljuka in jo potrdimo z ENTER (od tu naprej ne uporabl-AVTOMATIKA 88/2008

CAD/CAM/CAE - dokumentiranje v WSCAD 5 basic 45jamo ve miške, temve samo tipkovnico). Ekranski kazalec samodejnopreskoi na prikljuek naslednje vrstne sponke v sponni letvi –X0.Zopet vpišemo številko prikljuka in jo potrdimo z ENTER in takonadaljujemo vse do konca sponnega niza ( glej sliko 5 ).Vnašanje ali spreminjanje električnihpriključkov simbola za PLCGrafini simboli za PLC module imajo najvekrat ve prikljukov kotostali simboli. Njihovi prikljuki so tudi celoviteje popisani kot pri veiniostalih simbolov. Imajo številko prikljuka (npr. od 1 do 8 ), kipomeni številko prikljune sponke in ime prikljuka, ki doloa adresoprikljuka ( npr. E0.1 do E0.7 in A0.1 do A0.7 v nemški in slovenskiverziji ali I0.1 do I0.7 in Q0.1 do Q0.7 v angleški verziji za modul z 8digitalnimi vhodi in 8 digitalnimi izhodi).Najprej zanemo s spreminjanjem številk prikljukov. V Meniju “Spremeni/Simbol”potrdimo funkcijo “Prikljuki” in z ekranskim kazalcempoišemo prvi prikljuek v nizu, ki ga elimo ošteviliti ter ga potrdimoz levo miškino tipko. Pojavi se menijsko okno “Pini”, v katerem izberemoukaz “Številka pina”. Z ekranskim kazalcem ponovno pokaemona prvi prikljuek v nizu, vpišemo novo številko prikljuka in vnos dva -krat potrdimo z ENTER na tipkovnici. Pri drugi potrditvi ekranski kazalecsamodejno preskoi na naslednji prikljuek v nizu in zopet lahko vpi -šemo ali spremenimo številko naslednjega prikljuka. To proceduro po -tem ponavljamo do zadnjega prikljuka v PLC modulu (glej sliko 6).Slika 6 - Vnašanje ali spreminjanje številk prikljukov in imenprikljukov (adrese) v vnesenem grafinem simbolu za PLCNa enak nain postopamo tudi pri vnosu ali spreminjanju adrese pri -kljuka, le s to razliko, da v meniju “Pini” namesto ukaza “Številka pina”izberemo ukaz “Oznaka prikljuka”. Od tu dalje pa zopet nadaljujemo zenako proceduro kot pri oštevilenju od prvega do zadnjega prikljukav nizu. Na ta nain lahko projektant tudi z verzijo programa WSCAD 5ba sic v celoti obdela razline elektrine simbole, ki jih je uporabil v projektuter s tem naredi svojo elektro dokumentacijo še razumljivejšo intudi kvalitetnejšo.Nadaljevanje v naslednji številki revije Avtomatika – projektiranje zWSCAD 5 compact verzijo.AAVTOMATIKA 88/2008

46 IZ NAŠIH PODJETIJ - Nadgradnja ERP sistema s finim planiranjemATechov napredek v avtomatizacijiproizvodnih procesovInformacije: Atech d.o.o.ATech elektronika, podjetje specializirano za razvoj in proizvodnjo elektroni -ke, je v svoj informacijski sistem tipa ERP (Enterprise Resource Planning) integriraltudi tako imenovan Constraint Resources Planning (CRP), sistem za finonačrtovanje z upoštevanjem omejitev kapacitet. S tem je podjetje na re dilopomemben korak, ki z vidika avtomatizacije in optimizacije proizvodnih pro -cesov dopolnjuje sistem vitke celice, ki je v proizvodnji ATecha uspešno za ži -vel v letu 2007.Fino nartovanje se hierarhino uvr šaza strateškim in operativnim ni vo jem inzadeva krajše obdobje na rtovanjaproizvodnje. Današnje oko lje se namrezelo hitro spreminja. Bolniške odsotnosti,nova zelo nuj na naroila, zamujenedobave vhodnih materialov, okvara op -re me, poasnejša ali hitrejša realizacijaod nartovane itn. so predpo stav ke, ki selahko spreminjajo dnevno, s tem pa bist -veno vplivajo na krat ko roni izvedbeninart.Integracija finega nartovanja vERP sistem je v proizvodnem sveturedkostFino nartovanje se obiajno izvaja s po -mojo loenega informacijskega si stema.ATech se je tako izognil eni najobut lji -vej ših tok – sinhroniza ci ji med dvemasistemoma, in s tem pridobil tako na a -sovni kot ka ko vo stni ravni uvedbe sistema.S pomojo finega nartovanja je dru baATech bistveno bolj odzivna na spremembeparametrov, ki vplivajo na nartovanjeproizvodnje, saj lahko enostav -no upošteva omejitve kot so raz polo lji -vost delavcev in delovnih mest, uspo -sobljenost de lav cev za opravljanje dolo -e ne ope ra cije, urnik in enakomerno za -se de nost delovnih mest. Na podlagi tehpodatkov, se pred zaetkom vsake iz -mene izrauna nart dela po ope racijah,ki jih sistem dodeli posa mez nemu de lav -cu. Pri tem upošteva postavljene priori -tete, kot so datum odpreme kupcu, vrstnired dela in vgradnje polizdelkov,... inte koe omejitve. Delavec se ob zaetkuiz mene prijavi v aplikacijo tipa MES(ma nufacturing execution system), kjermu sistem prikae operacije, ki jih moraopraviti v doloenem vrstnem redu, sampa tekoe v sistem vnaša podatke o op -ravljenem delu (koliino izdelanih ko -sov).Vloga informacijskega sistemaGOSoftZa fino nartovanje ATech uporab lja in -for macijski sistem GOSoft (www.goinfo.si),ki nartovanje iz vaja po naeluMRP II, za krajše termine pa izvaja finonartovanje (CRP) v katerem so vkljuenanaela Heller-Logemannovega algoritmater ostalih dobrih praks pri do lo -anju vrstnega reda ter prioritet ope ra -cij. Aplikacija omogoa grafini in ta -belarini prikaz narta; med dru gim tudiv spletnih brskalnikih, ne od visno od lo -ka cije ali operacijskega sistema. Isti na -rt je dostopen tudi nabavniku ali prodajniku,s imer se krajša komunikacijskapot in lajša prenos informacij o po sa -meznih fazah proizvodnega procesazno traj razlinih delov podjetja, to papo sredno vpliva tudi na kakovost od -nosa podjetja z zunanjimi partnerji, sajje odzivni rok krajši.Kljune prednosti ki jih je uvedba CRPprinesla drubi so:1. prihranek asa pri oblikovanju dnev -nega narta,2. kakovostnejši dnevni nart,3. prihranek asa vodij oddelkov zaradihitrejšega in optimalnejšega razporejanjadelavcev,4. prihranek asa delavca zaradi hitrejšerazporeditve na delo,5. optimalnejše razporejanje delavcev nadelovna mesta glede na uspo sob lje -nost,6. optimizacija asa delavcev ter de lov -nih mest in opreme ob spoštovanjuklju ne prioritete (dobavni rok),7. boljša komunikacija.Kontakt: komunikacije@atech.si, tel.041 865 040 (Anisa Faganelj) AAVTOMATIKA 88/2008

NAPOVEDIZOBRAŽEVALNIHDOGODKOV V LETU2009Že majhen korak v izobraževanju pomeni velik prispevekk poslovnemu uspehu!E: izobrazevanja@palsit.comT: 05 338 45 50 / brezplaèna telefonska številka 080 12 26www.palsit.com / www.infosek.net

KONFERENCETudi v letu 2009 pripravljamo za vas 4 veèje izobraževalnedogodke na podroèju informacijske varnosti.Konferenca Neprekinjenoposlovanje 2009(29. januar 2009, Ljubljana, City hotel)Osrednjo pozornost na dogodku namenimoprocesu neprekinjenega poslovanja, ki postajavse bolj aktualna tema na podroèju varovanjainformacij. Udeleženci se lahko seznanijo zizkušnjami strokovnjakov na podroèjuneprekinjenega poslovanja (kako pripravitiustrezen naèrt, kako nadzorovati izvajanje…).KonferencaVARNOSTNE PRAKSE 2009(3. junij 2009, Ljubljana, GZS)Dogodek, ki je doslej potekal pod imenomKonferenca INFOSEK FORUM, je dobil novo ime.Konferenca podaja celovit pregled zahtev, izzivovin rešitev na podroèju varovanja informacij vpodjetjih in ostalih organizacijah. Osrednje vodilokonference je težnja k poveèanju pozornosti inèasa za izzive na podroèju informacijske varnosti.INFOSEK EXPO 2009(7. oktober 2009, Ljubljana,Gospodarsko razstavišèe)Sodobni B2B sejem informacijske varnostiINFOSEK EXPO ponuja širok razstavni program zvelikim pregledom dosežkov malih, srednjih invelikih podjetij, ki je sistematièno razèlenjen poprogramskih sklopih. Osrednji namen jepredstavitev najnovejših tehnologij in storitev spodroèja varovanja informacij, saj le skupaj lahkospodbujamo razvoj in inovativnost na podroèjuinformacijske varnosti. Za udeležence je dogodekBREZPLAÈEN.Konferenca INFOSEK 2009(19. in 20. november 2009,Nova Gorica, hotel Perla)V hotelu Perla v Novi gorici se vsako leto zbereveè sto udeležencev iz cele Slovenije in nekaterihtujih držav, ki pridejo s podobnimi nameni inželjami – pridobiti èim veè informacij in novegaznanja o trendih s podroèja informacijske varnosti.Zabeležite si datume in si v letu 2009 naberitenovih praktiènih izkušenj na podroèjuinformacijske varnosti!

SEMINARJI 2009Poleg konferenc organiziramo tudi številne seminarje – med drugimi bodov prihodnjem letu na voljo tudi:* Uvajanje upravljanje neprekinjenega poslovanja* Akademija Informacijskega prava* Kako uspešno uvesti standard ISO 27001* Seminar za notranje presojevalce za ISO 27001Vsebine seminarjev in toèni datumi na www.palsit.comIzobraževalna sreèanja ISO KlubaIzobraževalna sreèanja ISO Kluba so namenjena varnostnim inženirjem, sistemskimadministratorjem, revizorjem IS, varnostnim managerjem ter ostalim, ki se vsakodnevnosreèujete z varovanjem informacij v podjetjih in ostalih organizacijah.Kotizacija vam zagotavlja:* Udeleževanje meseènih izobraževalnih sreèanj ISO Kluba* Povezovanje in druženje z ostalimi èlani* Letna naroènina na strokovno revijo Varnostni forum* 10% popusta na konferencah v organizaciji podjetja Palsit d.o.o.Veè informacij ivana@palsit.comIzobraževalna sreèanjaKluba IT ManagerjevNe zamudite izobraževalnih sreèanj Kluba IT Managerjev v letu 2009, na katerih si bomoizmenjevali znanja na temo upravljanja IT. Izberite v svojo družbo strokovnjake, ki so vašo potže prehodili in si s tem prihranite veliko èasa in denarja, predvsem pa nepotrebnih napak.Kotizacija vam zagotavlja:* Udeleževanje meseènih izobraževalnih sreèanj Kluba IT Managerjev* Povezovanje in druženje z ostalimi èlani* Letna naroènina na strokovno revijo Varnostni forum* 10% popusta na konferencah v organizaciji podjetja Palsit d.o.o.Veè informacij anamarija@palsit.comveè info: www.palsit.com

Revija Avtomatika - glavni medijski pokrovitelj Sejma elektronike!BREZPLAČEN VSTOP ZA OBISKOVALCE!

Ni dvoma: prihodnost pripada 2D kodi, še posebno matričnim (Data Matrix) kodam. Nobena drugavrsta kode ne ponuja večje gostote podatkov, tako prihrani veliko prostora in zagotavlja zanesljivo razpo -znavanje. SICKovi sistemi za branje so optimalna rešitev za ta razvoj: od bralnikov in priključnih enot doprogramske opreme, ponujamo prvovrstne tehnične rešitve za celoten industrijski sektor in tako jasneodgovore za vse načine zapisa in vsakršne posebne zahteve. Naj gre za preverjanje, sledenje ali nadzorproizvodnje: izberite partnerja za razpoznavanje 2D kod, ki vam lahko ponudi odgovore na izzive vprihodnosti.Več informacij na: www.sick.com/2d-code

..NOVI osciloskop za mešane signale z naprednimi funkcimami2.307,00 €*...NOVA vMSO4000/DPO40000SerijaPasovna širina350 MHzdo1 GHzAnalognikanali 2,4Digitalnikanali 16(MSO40000Serija) Zaslon10.4 palca 2 ranjeserijskih vodilDPO3000 SerijaPasovnaa širina 100MHzdo 500 MHzAnalognikanali 2,4Digitalnikanali — Zaslon9.0palcev 2 ranje serijskih vodilNOVO! MSO2000/DPO2000 SerijaPasovna širina100MHz do200 MHzAnalogni kanali 2, 4Digitalni kanali 16 (MSO2000 Serija) Zaslon7.0palcev 2 ranje serijskih vodil.Preizkusite virtualni demo na:www.tektronix.com/moreforless ® © 2008 Tektronix,Inc.Allrights reserved. Tektronix products are covered byU.S. and foreignpatents,issued and pending.TEKTRONIX and the Tektronixlogoareregistered trademarks and Wave Inspectoris a trademark of Tektronix,Inc.