januar 2011 - ForBetterWorld.si

Mesečnik za človeške vrednoteKazaloUvodnik 2Vzgoja in izobraževanje – Kilogram kruha za celo šolo 3Predstavljamo ljudi – Anne Sullivan Macy 7Zdravje – Pot k razumevanju rastlin 11Film – Pujsa Pepa 16Narava – Figa 19Zdrava prehrana 21Pisma bralcev 23Odgovorna urednica: Eva ŠkobaljUrednica: Barbara HribarOblikovna zasnova: Jure HribarStalni strokovni sodelavci: Goran Škobalj, Katja Bernard, VesnaForstnerič, Sara Onuk, Amadeja Turnšek, Vesna Savnik, Marjan Savnik,Nasta Ovin, Aleš VunjakLektorica: Barbara HribarNaročniška služba: 041 540 616Ekološko-kulturno društvo Zaboljši svetE-mesečnik Skupaj ustvarjamoboljši svetBolfenška 66, 2000 MariborTel.: 041 540 616Fax: 02 3304 376e-pošta: boljsi.svet@siol.netwww.forbetterworld.siMesečnik Skupaj ustvarjamo boljši svet izhaja 10-krat letno. Zapridružene člane Društva za boljši svet je letna naročnina na e-mesečnikbrezplačna, za vse ostale naročnike pa znaša 12 evrov.Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št.106/01) sodi e-mesečnik med izdelke, za katere se obračunava inplačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%.januar 2011- 1 -

UvodnikMesečnik za človeške vrednoteUvodnikV roke mi je prišla enciklopedija Mladinske knjige o Vesolju. Unikatna knjiga, kizelo nazorno prikaže veličastno obsežnost galaksij, zvezd, osončij ... Ob takirazsežnosti se še tako pogumnemu, a majhnemu človeku utrne misel ominljivosti in krhkosti človeškega življenja …Mene pa je pahnilo v celo malce predrzna vprašanja. Ali obstaja nekaj, kar vladacelo takšnemu nepojmljivemu in mogočnem ustroju bivanja, kot je vesolje? Aliobstaja nekaj, za kar lahko trdimo, da je še mogočnejše od neskončnosti? Zelokmalu sem bil razočaran in že skorajda opustil lastno raziskovanje, ko se mi seutrne odgovor: čas. Seveda, še tako mogočna zvezda ali galaksija bo nekegadne izginila v breznu časa in za njo bo ostal le spomin …In tako smo tudi mi, počasi a neomajno, že zapustili leto 2010 ter prišli v novodesetletje. V tem letu pa nas spet čaka kar nekaj novosti. Prvo ste že videli.Naša naslovnica je nova ter v skladu z našim uvodom malce vesoljska in hkratiotrokom prijazna. Vse v želji, da bi otrokom in vsem nam, ki jih imamo radi,približali vzgojne vsebine ter z njimi raziskovali življenje. V upanju, da se bomodružili vse do konca naših dni, vas lepo pozdravljamo.Vaš GoranP.S. Spremljajte naše internetne strani, na katerih se ravno rojeva nova videogalerija. Vsak teden nastane kakšen nov in prelep vzgojni filmček.januar 2011- 2 -

Vzgoja in izobraževanjezKilogram kruha za celo šoloMesečnik za človeške vrednoteSlovenija. Majhna dežela razvite Evrope, v kateri še kar zgledno deluje sistemšolske prehrane, ki dnevno oskrbuje majhne in velike šolarčke z zajtrki,malicami, kosili … In dežela, v kateri ogromno hrane zavržemo proč.To je tema za kdaj drugič, danes pa beseda teče o eni prav posebni šoli. Kopomislimo na besedo šola, si predstavljamo čudovite stavbe z modernimi učili,telovadnicami, vrvež množice otrok in še marsikaj tako posebnega inznačilnega le za šolo in šolski sistem, ki je v Sloveniji razvejan po 451 matičnih in333 podružničnih šolah. In ravno v takšno, eno od najmanjših, smo vstopili tudimi. Na obisk smo prišli v podružnično šolo Polenšak, slabih 15 km stran odPtuja. Pobudo zanj je sprožil ravnatelj OŠ Dornava, Iztok Hrastar, ki je velikzagovornik ohranjanja majhnih podeželskih šol, saj je tudi sam odraščal v eniizmed takšnih na drugem koncu Slovenije.Že na vhodu je našo ekipo pričakala in pozdravila celotna šola. Pa ni biloposebne gneče, kajti vse skupaj šteje šola točno šest otrok. To so Nino, Neli,Jernej, Nastja, Martina in Anemari. Po velikih prostorih mogočne stavbe, kiravno letos praznuje 110-letnico obstoja, se podijo s svojimi otroškimi sanjamiin počasi, a neomajno stopajo v svet odraslih. Pravijo, da jim pravzaprav nič nemanjka, le malce več družbe bi imeli. Tudi zato so bili tako radoživi in hvaležniob našem obisku.Pa se odpravimo do učiteljice Zlatke Zelenik. Prava izkušena teta iz Ptuja,prekaljena v mnogih razrednih ukanah, ki že 32 let vzgaja in sooblikujeprihodnost preko svojih malčkov. Najbrž moraš imeti mnogo potrpljenja, voljejanuar 2011- 3 -

Mesečnik za človeške vrednotein vizionarstva, da iz tako krhkega testa, kot so otroci, ustvariš mogočneodvetnike, pametne inženirje, vztrajne kmete …Učiteljica Zlatka se zelo trudi in se s svojimi otroki udeležuje številnih nastopovin tekmovanj. Celotna šola je polna plakatov, risb in v šoli narejenih učil. Čistapetka za trud in ljubezen vseh. Pogosto pripravi za svoje otroke kakšno posebnozgodbo iz krajevne zakladnice. Kar nekako diha skupaj z okoljem in stavbo, ki oddaleč kar malce diši po graščini. Najbrž je naša učiteljica Zlatka zadnja kraljicatega gradu - vsaj v otroških očeh. In to šolskega gradu, ki se spominja dostiboljših časov, saj se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja po njenih hodnikihtrlo več kot 250 otrok (!). Ko so bili le štirje učitelji za takšno množico na šoli.Čas se je tam hitro odvrtel in v našo podružnico pripeljal še profesoricorazrednega pouka, Janjo Trop, ki tam volontersko opravlja pripravništvo … Prinas se lahko ogromno nauči, pravi gospa Zlatka. Na primer, kako se izvaja poukv mešanih razredih istočasno od 1. do 5 razreda. Kaj je tisto, kar si otroci hitrozapomnijo in naslednje leto še hitreje pozabijo. Kako poteka medvrstniškosodelovanje in pomoč - celo med razredi. Kako uporabiti starejšega sošolca zaučenje, in kako razumeti mlajšega. In še mnogo majhnih, a tako pomembnihučiteljskih spretnosti, ki pridejo še kako prav, celo v času elektronskih tabel ininterneta, po katerem, mimogrede, nihče prav posebej ne toži na tej šoli.Tudi z odpadki nimajo problemov. Vsak dan pojejo svoj kilogram kruha in zanjimi nič ne ostane. Stara stavba, stare, dobre navade in čas, ki neusmiljenoodhaja.januar 2011- 4 -

Mesečnik za človeške vrednoteModerni čas pa pod prisilo ustvarja neke druge želje in pogoje, v katerih staršidelajo do poznih ur na Ptuju, ter zaradi tega raje vpišejo otroke v šolo v mestu,v katerem so bolj pomembni številni papirnati projekti kot toplo srca učiteljic. Vkaterih si občina in ministrstvo podajata vroči ekonomski krompir o zapiranjušole, ki tako rad in tako hitro zanemari vrednote starih časov, ki so se v našimuzejski šolici materializirali v medsebojnih odnosih.V upanju, da bo grad in njegovi trmasti prebivalci preživel napad ekonomskegazmaja še naslednjih 110 let, vam držimo pesti,Vaš Goranjanuar 2011- 5 -

januar 2011- 6 -Mesečnik za človeške vrednote

Mesečnik za človeške vrednoteIzobrazbaPri štirinajstih je vstopila v Perkinsovo šolo za slepe. Prvič v svojem življenju jedoživljala človeka vredne pogoje, v uglajenem okolju je začela srkati znanje insvoja globoka izkustva povezovati z ritmom poezije, v kateri je neizmernouživala. Poleg ostalega se je kmalu naučila tudi ročne (manualne) abecede, ki jekasneje zaznamovala tudi njeno delo. Ko je z odliko diplomirala na omenjenišoli, je svoj dosežek pospremila z govorom:»Vsi fizični, intelektualni in moralni dosežki, s katerimi je bil obdarjen človek –bodo v skladu z neizogibnim zakonom postali neuporabni, če jih ne uporablja ins svojim trudom nadgrajuje. Če sami ne vzgajamo ljubezni do resnice, lepote indobrote – potem naš um hitro izgubi moč, ki prihaja iz resnice, dobrobit lepote,in srečo zaradi dobrote.«Učenje Helen Keller1886. leta ji je ravnatelj Perkinsonove šoleprvič predstavil primer Helen Keller, ki je pri 19mesecih zaradi hude bolezni izgubila vid insluh. Na znano šolo sta se obrnila Heleninastarša, saj je postala pri šestih letih popolnomaneobvladljiva, divja, iz dneva v dan jim je bilotežje z njo.Anne je sprejela izziv in že od prvega trenutkajo je začela učiti – s pomočjo znakovneabecede ji je skušala vcepiti idejo, da imavsaka stvar svoje ime. Prvi dnevi so bili pravapolomija, zadala si je skoraj nemogočo nalogo.Edini klini na njuni poti so bili: ročna abeceda,disciplina in najpomembnejše – Anne je kot učiteljica ves čas zrla mimo telesnehibe v duha svoje učenke. Znotraj nje je prepoznala radovednost, željo poznanju in odločno je stopala proti cilju ter gradila most med njima. Po enemmesecu trdnega dela je Helen uspela dognati pomen besed, kar je bil velikkorak naprej. Tistega večera je prišla prvič v naročje svoje učiteljice, ji izkazalanaklonjenost in Anne je v svojih pismih tistega dne zapisala: »Moje srce je bilotako polno radosti, da sem mislila da se bo razpočilo.« Po tej prelomnici se jepričela Helen učiti nove besede s svetlobno hitrostjo – v treh tednih se jenaučila preko 100 novih besed. Do desetega leta je pridobila že toliko, da staskupaj vstopili v nov korak učenja, kako besede izgovarjati.Pomemben člen v življenju in delu Anne Sullivan je bil Alexander Graham Bell,izumitelj telefona in prav tako učitelj za gluhe. Poleg tega da je bil povezovalničlen med Kellerjevimi starši in Anne, je tudi kasneje še večkrat odigral odločilnojanuar 2011- 8 -

Mesečnik za človeške vrednotevlogo. Anne je neizmerno cenil, jo podpiral pri njenem delu in pomagal tudi priširši razpoznavnosti. Sama je še posebej cenila tudi protiutež, ki jo je nudil zanjen hitro vzkipljiv in neukrotljiv karakter.Leta 1900 je Helen pričela študirati na Radcliffskem kolidžu, kar je bil uspehsvetovnih razsežnosti. Tudi tukaj brez Anne ne bi šlo, saj ji je prevajala vsapredavanja in knjige, ki takrat še niso bile dostopne v brailovi pisavi.LjubezenMedtem ko sta bili na Radcliffskemkolidžu, sta Anne in Helen spoznaliHarvardskega učitelja in literarnegakritika Johna Alberta Macyja. Vprihodnjih letih jima je s svojimiizkušnjami veliko pomagal pripubliciranju literarnih del, objavah včasopisih in pri javni razpoznavi. Annein John sta se hitro zaljubila, vendar jeimela Anne pred poroko veliko pomislekov. Strah jo je bilo razkritja svojetemačne preteklosti, karakterno je bila zelo labilna in vzkipljiva, imela starazlično religiozno ozadje, nenazadnje je bil tudi njen odnos s Helen povsemnetipičen. Kljub temu je poroka uspela, in v naslednjih letih so bile ustvarjalnemoči vseh treh združene.Žal pa so se njuna pota kmalu razšla. Po ločitvi sta bili Helen in Anne že vključeniv mnoge predstavitve izdanih knjig, javne sprejeme, dogodke, neprestano stabili na delu.Ameriška fundacija za slepe in »tri mušketirke«V letu 1924 so dobile Anne, Helen in Polly Thompson priložnost, da s pomočjona novo ustanovljene fundacije širijo informacije o problematiki slepih in začeleso orati ledino na tem področju. Njihovo delo se je izkazalo kot izjemnouspešno – v treh letih sta Anne in Helen nastopili pred 250.000 ljudmi na 249sestankih, v 123 različnih mestih.Svetovna prepoznavnost je zrasla na temelju dveh osebHelen Keller je s pomočjo učiteljice in prijateljice Anne Sullivan danesprepoznavna po vsem svetu kot politična aktivistka, pisateljica, predavateljica,avtorica 12 knjig in številnih člankov. Njena življenjska zgodba je postala simbol,da se da z voljo doseči vse in da vsi v življenju bolj kot oči potrebujemo srce, kibo zrlo v bistvo.januar 2011- 9 -

Mesečnik za človeške vrednoteTudi mi danes ne bi bili priča temučudežu, če ne bi bilo Anne Sullivan, kije Kellerjevi odprla vrata v svet. Njenapredanost, volja in zaupanje v svojoučenko, so premagali vse dvome inskupaj jima je uspelo nekaj neopisljivolepega. Mnogi so jo spraševali, če bi sisama ponovno izbrala enako pot ali bišla raje v smer razvijanja »svojih«lastnih talentov; tukaj je odvrnila, dasi usode ne izbiramo sami, temvečona nas. »Učiteljica« nam je s svojimi dejanji in življenjem povedala vse. Bolj kotdenar, slava in ime jo je zanimalo življenje samo, v Helen in drugih ljudeh ježelela priti do njihovega bistva, s svojo radovednostjo pa je zapisala posebnozgodbo kot popotnico za vsakogar od nas.Sarajanuar 2011- 10 -

ZdravjeMesečnik za človeške vrednotePOT K RAZUMEVANJU RASTLINTako. Moje prvo srečanje s svojima antropozofskima mentorjema vPortschachu (Porečah) blizu Celovca se je končalo nadvse uspešno. Moja pot krazumevanju rastlin je dobila zeleno luč. Kot prvo sva se na postajališču srečali zgospo Albo Steinlechner, farmacevtko, specializirano v antropozofiji. Že oddaleč sem jo prepoznala, objeli sva se, kot da se že dolgo poznava, saj se ječutila obojestranska naklonjenost že preko »mejlov«. Skupaj sva sedli v avto inse odpeljali do St. Martina k Janu Albertu Rispensu, botaniku spec. vantropozofiji. Njegova hiška je stala v vasici na gričnati pokrajini, obdani zgozdom in bila je narejena povsem iz lesa, znotraj in zunaj. Pričakal naju je znasmeškom. Zame je bil vsak trenutek dogodivščina, resda sem se prvič vozilasama po Avstriji, moje znanje nemščine je precej omejeno, srečala sem povsemnove ljudi in to me je vznemirjalo. Njegov dom je zadišal po domače narejenijabolčni piti in pričeli smo se spoznavati ob kavi in zeliščnem čaju. Bila sta zelopotrpežljiva z mojo nemščino, govorila sta povsem brez dialekta in zelo počasi.Z naših obrazov je sijal velik nasmeh.Po kratkem odmoru pa smo takoj mahnili navzgor na delovno podstrešje zmikroskopi in knjižnico. Antropozofsko izobraževanje in samostojni raziskovalniprojekt se je začel - spoznavanje treh različnih vrst ciklame, posebnih metoddoločanja kvalitete bivanja rastline in primerjave med vrstami ter nahajališči injanuar 2011- 11 -

januar 2011- 12 -Mesečnik za človeške vrednotesama izdelava posebnega antropozofskega zdravila iz ciklame. Predstavila stapotek izobraževanja in način raziskovanja. Jan Albert je prešel k bistvu karkonkretno. Ciklamo persicum, ki je sobna ciklama (te vrste ne bom raziskovala,pač pa služi kot učni primer) je postavil na delovno mizo in vsi trije smo strmelivanjo. Onadva sta jo že dalj časa raziskovala, vendar vodita ogromno drugihprojektov še zraven, tako da jo bosta prepustila meni. On je botanik,predavatelj, učitelj kemije in biologije na srednji waldorfski šoli v Celovcu,zadnjih 15 let pa se zraven ukvarja še z raziskavami raka in belo omelo terdrugimi projekti. Ona je farmacevtka, ki vodi manufakturo Mandorla, kjer ročnoizdelujejo izdelke in zdravila iz rastlinskih izvlečkov za lekarne spec. vantropozofiji. Zame kot študentko farmacije sta predvidela dve potiraziskovanja ciklame - botanična in farmacevtska pot, združeni v neko celotorazumevanja zdravila in rastline na koncu. Jan Albert je začel z opisovanjemciklame. Vzel je list papirja in začel risati njen razvoj cvetov, stebla, listov ingomolja. Rekel je: »Ciklama je zelo posebna rastlina. Ni ji podobne drugerastline. Dolgo sem jo opazoval v tišini, kako raste in se razvija. Skupaj z Albosva dognala, da bi v pravi formulaciji lahko bila učinkovito zdravilo proti blagimoblikam manične depresije.«Začeli smo opazovati ciklamo - zakaj proti manični depresiji? Risal je tako: cvetje najprej zaprt in pokončno stoji proti nebu, nato se pobesi navzdol in izgledazelo žalostno. Na presenečenje se nato naenkrat obrne in zasuka od spodajnavzgor in se tako obrnjeno na široko razpre, kot da je v fazi manije. Nato sezačne spiralno zavijati, kot bi se mu zmešalo, cvet počasi propade in ostanejo lesemena. Cvetovi imajo močno polariteto navzgor in zaradi svoje intenzivno rozaali vijolične barve doživlja človek že nek čustven odnos do cveta, kar kaže, da jev cvetovih na nek miniaturen način že prisotna duša, ki se kasneje bolj izrazi vvišjem svetu - pri živalih in ljudeh, rastline pa večinoma sestavlja le fizično inetrsko telo (sile življenja, pretakanja, razmnoževanja, srkanja, dihanja ...).Ciklama ima že pridih duševnega telesa. Potem je steblo, ki gre daleč navzdolpod zemljo, tam je velik gomolj, iz katerega od vrste različno rastejo venkorenine - od spodaj, od zgoraj na gomolju, iz sredine … Močan gomolj ingloboke korenine kažejo na močno polariteto proti zemlji. Dva ekstrema torej -navzgor in navzdol. Kaj pa listi? Listi lahko rastejo tik nad zemljo, soenakomerni, od vrste odvisno je, kakšne oblike so - pri tej so srčasti, posejani ssrebrnimi pikami, zgoraj zeleni, spodaj rdeči. Večinoma so v isti ravnini in kažejona enakomernost in ravnotežje. Zato bi pacientom z manično depresijo dajalizdravilo iz listov za uravnoteženost, v manični fazi nasprotje - torej korenine, vdepresivni fazi pa cvetove. Pogovorili bi se s psihiatrom, ki bi nam natančnoopisal vse simptome te bolezni in po homeopatskih priročnikih poiskali slikociklame, če se zaužije brez redčenja. Sliko bi primerjali. Vendar antropozofija

Mesečnik za človeške vrednoteuporablja modificirano homeopatijo - druge potence mešanja in razredčevanjasubstance, druge farmacevtske procese ter druge rastline in snovi. Principi paso dokaj podobni. Vendar se tudi v homeopatiji ciklama uporablja, a za drugoindikacijo (bruhanje, vrtoglavica …).Prvi del mojega raziskovanja bi bil torej botanični: potrebno je poiskatinahajališča iskanih treh vrst ter jih nabrati s korenino vred in jih posaditi vlončke, da se lahko doma preučujejo z raznimi metodami, pa tudi zdravilo morabiti izdelano »iz živih« delov rastline, kajti substance v predelani, posušeni,zmleti rastlini so drugačne kot v živi. Pri tem je potrebno fotografirati celotnopokrajino, drevesa in rastje v bližini, samo ciklamo, ter opremiti z datumom inuro nabiranja. Isto rastlino je potrebno nabrati v različnih letnih časih in delihdneva, ker se rastlina tekom tega različno obnaša, ima druge kvalitete inrazlično vsebnost substanc. To vse je potrebno preverjati z metodo »Steigbild«in izdelati slike, ki kažejo na kvaliteto rastline, njenega bivanja, okolice, življenja.To se bom naučila tekom izobraževanja na seminarjih v Celovcu, nato bomdelala to kar sama doma. Princip je tak, da se poseben papir namoči v izvlečekrastline, ki potuje po papirju navzgor. Ko pride do vrha, se isti papir namoči vtekočino z srebrovim nitratom in nato še z železovim sulfatom, te soliomogočijo nastanek slike rastline. Slike iste rastline se zelo razlikujejo glede načas nabiranja, nahajališče, vrsto, del rastline. To metodo bo potrebno uporabitiza vse dele rastline (cvet, list, gomolj), za vse tri vrste, ob različnih časihjanuar 2011- 13 -

Mesečnik za človeške vrednote(spomladi, poleti ko cveti, jeseni in pozimi ter dopoldne in popoldne) plusopazovanje rastline, okusa, barve, vonja in oblike. V literaturi bo potrebnopoiskati tudi, katere vse snovi vsebuje ciklama in v kakšnem razmerju so, ter toraziskati s tankoplastno kromatografijo. Potem bomo tri vrste primerjali medseboj in interpretirali rezultate vseh slik in TLC ploščic. Ta primerjava ininterpretacija bo potekala po principu »goetheanistične morfologije«, kateroliteraturo (knjige in članke) sta mi dala za domov, da jo postopoma predelam inse je naučim korak za korakom. Po interpretaciji bomo izbrali najbolj primernovrsto in dele rastline za izdelavo zdravila. Nato sledi enotedenski seminar julija vKaravankah z naslovom »Pot k razumevanju rastlin«, kjer se bomo s skupnimimočmi pod vodstvom mentorjev učili vse zgoraj opisano - skupaj na primerupoprove mete, melise in žajblja, pa še vsak svoj primer. Spoznavali bomo lepoteKaravank, vonjave divje rastočih zelišč, nahajališča … Po prvem letu se bomojanuarja 2012 dobili na letnem srečanju vsi mentorji s študenti, ustno bomoporočali o svojih izsledkih in spoznanjih ter izmenjali mnenja in izkušnje.Po botaničnem delu sledi farmacevtski del (2. leto izobraževanja) - izdelavaprimernega zdravila iz ciklame. Najprej izvleček iz »najboljše« vrste in primernihdelov rastline, nato pa še z modificirano homeopatijo določiti pravo potenco zarazredčevanje in potenciranje, mešanje. Nato bomo izdelek dali v lekarno naDunaju in ga poskusili na pacientih z blago obliko manične depresije, ki bi sevključili v takšno mini raziskavo, da bi dobili povratne informacije o učinkuzdravila - če je ali ni prisoten, v kakšni meri, kakšen je ... Če bo učinek prisoten,bomo morda zdravilo še dodatno optimirali, morda kaj spremenili, izbraliprimerne konzervanse in ga uvedli v lekarne za dostop strankam. Po drugemjanuar 2011- 14 -

Mesečnik za človeške vrednoteletu bo spet skupno srečanje vseh parov mentorjev in študentov, takrat bomvse napisala ter prejela antropozofsko diplomo ter diplomo na moji fakulteti.Bilo je super srečanje, oba sta zelo prijetna in topla človeka, konkretna, pavendar tako zelo drugačna. To mi je zelo všeč, najbrž sem tudi sama takšna. Kotzaključek je rekel Jan Albert: »Narava ni mehanična delavnica z avtomobili, kotnanjo gledajo drugi znanstveniki. Mi je ne »šraufamo«, ne jemljemoposameznih delov ven iz nje, jih ne obravnavamo strojno, brez lastnega odnosa,izolirano ter brez občutka in spoštovanja. Narava je čudež, je božja kreacija,zelo kompleksna in medsebojno povezana, vse je v pravem razmerju. Potrebnojo je obravnavati z začudenjem in spoštovanjem, celostno ter s potrpežljivim innatančnim opazovanjem njenega spreminjanja, gibanja, tihe govorice v miru intišini. Pot do razumevanja narave je pot do razumevanja samega sebe, življenjain celotnega sveta. Tako nam bo dala vse odgovore, tudi v zvezi z zdravjem.Kakšne čudeže vse je sposobna ustvariti - strup in zdravilo v rastlini! Tako malovemo o njej, pa jo skušamo nadvladati in mislimo, da smo inteligentnejši. Zatoje današnja znanost tako nasilna. Antropozofija nas uči povsem drugačnegapristopa - s spoštovanjem, ponižnostjo in mirom se učimo od nje in tako nam daprav vse odgovore, če jo le prosimo.«Vesnajanuar 2011- 15 -

FilmMesečnik za človeške vrednoteOdlična risanka – Pujsa PepaŽe kar nekaj desetletij je minilo od tega, ko sem ob sedmihzvečer skočil na svoj fotelj pred televizorjem. Obveznavečerna risanka in en čisto poseben otroški svet, polndomišljijskih junakov. Takrat so se imenovali Tom in Jerry,Pink Panter, Gustav …Že malo bolj odrasel, pa še vedno spremljevalec pisanega inrisanega sveta (seveda pod izgovorom, da pač gledam, ker delam družbomlajšemu sinku), sem prvič slišal, da so na Švedskem ukinili Tom in Jerry-jazaradi pretiranega nasilja. Takrat še niti vedeli niso, kaj prihaja s HI- manom inpodobnimi spakami Cartoon networka in TNT-na …No, sedaj pa smo že pošteno v enaindvajsetem stoletju. Sam nisem pretiranioboževalec modernih iznajdb, pa vendar se tu in tam utrne kakšna svetlazvezdica kot dokaz, da ljudje še vedno premoremo občutek za lepo, prijazno inveselo. In točno takšna je Pujsa Pepa. Pujskova deklica iz družine Pujsov, kiskupaj raziskujejo tako majhne, a hkrati tako dragocene skrivnosti življenja, kotso mavrica, gasilci, ločevanje odpadkov, spuščanje zmajev in še marsikaj.Neverjetno posrečena se mi zdi izbira junakov (pujsi), ki ne sodijo v medijskonajbolj odmevno živalsko vrsto; zelo mi je všeč enostavnost risb, ki dokazuje, dase tudi brez Pixar animation da ustvariti prijeten likovni ambient; predvsem pato, da se vsaka zgodba, v kateri odkrijemo tudi nerodnosti pujsovih in našihdružin, konča s smehom. Veliko užitka in toplega občutka ob gledanju odličnegadidaktično-vzgojnega učila za otroke od 2-5 let, vam želiVaš Goranjanuar 2011- 16 -

ProjektiMesečnik za človeške vrednoteŠola nekoč in danesPravijo, da je ustvarjalna moč človeštva res mogočna. Kamorkoli pogledamo,bodisi v svojo sobo, na mizo, v računalnik, skozi mestno okno velikih stavb, aliskozi majhno okno kmetije, povsod najdemo človeško znanje, ki ga je nekajdesetletij nazaj s pomočjo družine oblikoval skrben učitelj.Moje učenje v osnovni in srednji šoli že počasi briše krpa spomina. Pa kljubtemu se spomnim knjig, lekcij iz tujega jezika, stare telovadnice in še marsičesa.V sedemdesetih je bilo kljub klasičnemu pristopu v šoli zelo luštno.Tudi danes je, vendar na nek drugačen način. Med tehnologijo in številnimimožnostmi, ki jih ponuja svet v enaindvajsetem stoletju, še obstajajo projekti, kiprebujajo in povezujejo človeški duh. Eden izmed takšnih je projekt Evropa všoli, ki že dvanajsto leto poteka v Sloveniji. Projekt vodijo Evropska komisija,Urad vlade za komuniciranje in Zveza prijateljev mladine.Pravzaprav sem dobil njihov zbornik ter ga z zanimanjem prebral. Takoj mi jepadla v oči tematika natečaja iz leta 2009/2010 ''Poiščimo nove priložnosti'' vokviru boja proti revščini in socialni izključenosti.Potem sem prebral prvonagrajeno delo na področju literarnih spisov I. triade,avtorice Eve Vilar, učenke 1. razreda OŠ Louisa Adamiča Grosuplje:Ali si reven ali bogat,pridi se k meni igrat.Mogoče pa zmagašin me premagaš.Skupaj z igro raziščiva svet,ko pa se vrneva,dobiva od moje mame mleko in med.januar 2011- 17 -

Mesečnik za človeške vrednoteAli si reven ali bogat,pridi se k meni igrat.Vauuu! Kakšna pesem.Nemudoma sem postal zelo radoveden in poiskal vse o tem projektu. Zvedelsem, da lahko mladi ustvarjajo na literarnem, likovnem, fotografskem, video- ininternetnem področju. Da je projekt zelo dobro razvejan po celi Sloveniji inEvropi, da je namenjen osnovnošolcem in tudi srednješolcem. Da je letošnjatema, za katero še vedno ni prepozno, da se vključite skupaj z učenci in dijaki,''Prostovoljstvo – voljan pomagati''. Res lepa, koristna in vzgojna priložnost zaotroke in mentorje. Vsa navodila in podrobnosti lahko najdete na internetnihstraneh www.evropavsoli.si .Ja, res je luštno biti v šoli leta 2011.Vaš Goranjanuar 2011- 18 -

NaravaMesečnik za človeške vrednoteFIGAFige – pa ne tiste na stisnjenih pesteh, so pravi dar narave. S svojim sladkimokusom in bogastvom človeku koristnih sestavin so prav poseben naravni dar.To so spoznala že ljudstva v mnogo let pred današnjo sodobno civilizacijo, kiprepogosto pozablja na prvinske darove narave in se poslužuje raznih umetnihproizvodov, ki nikakor ne morejo nadomestiti naravnih originalov. Fige so gojiliže 3000 let pr. n. št. v Asirski družbi. 700 let pr. n. št. so jo začeli gojiti v Grčiji,od koder se je razširila po celem Sredozemlju. Danes fige, ki ji sicer lahkoimenujemo tudi smokve, rastejo v velikem območju od Sredozemlja pa vse doIndije, kot kulturna rastlina raste tudi v drugih tropskih in subtropskih območjih.Fige so najbolj bazično delujoč sadež. Prav zaradi te lastnosti v mnogih primerihdelujejo zdravilno. Še posebej so primerne za ljudi, ki uživajo hrano, ki v telesupovzroča izrazito kislo reakcijo (mesna prehrana, pecivo in izdelki narejeni izbele moke, umetni dodatki v prehrani). Figa v nasprotju s takšno hrano sprožabazične reakcije in nevtralizira obilje želodčne kisline. Hkrati zaradi obilicesladkorjev (15% v svežih in 20% - 60% v suhih figah), glukoze in fruktozezmanjšuje željo po sladkarijah, ki sicer ob preobilici lahko povzročajo težave strebušno slinavko in inzulinskim mehanizmom telesa. Fige zelo hitro povišajoraven sladkorja v krvi ter nasitijo živčevje in možgane, s čimer izboljšujejokoncentracijo. Fige vsebujejo 11 vitaminov, vendar je v majhnih količinah,največ vitaminov B-skupine, sicer pa izstopajo po vsebnosti rudnin, kot so kalij,kalcij, magnezij, fosfor, železo in druge. Posebnost fige je njeno beljakovinskobogastvo in je med vrstami sadja prava zmagovalka. Vsebuje dober odstotekbeljakovin ter 14 aminokislin. Zaradi svojega obilja vlaknin izjemno dobro vplivajanuar 2011- 19 -

Mesečnik za človeške vrednotena pospeševanje presnove in uravnavanje črevesne flore, ki je pri večinizahodnjakov na splošno prizadeta zaradi industrijsko predelane hrane, belegasladkorja in moke, zdravil itd. Fige poleg preprečevanja zaprtosti tudi odvajajovodo, čistijo sečne poti, koristijo jetrom in žolčniku, odpravljajo hemoroide,svež mleček iz pravkar odtrgane fige, ki vsebuje kavčuk, v domačem zdravilstvuuspešno uporabljajo za odstranjevanje bradavic.Ta preprost dar narave je v naših krajih dosegljiv v vseh letnih časih. Poleti sofige najboljše sveže. Pri nakupu moramo biti pozorni na to, da so sveženabrane. Spoznamo jih po svežem videzu, na njih pa ne sme biti vodenastihpeg. Prav tako preverimo, da je figa lepa tudi pri muhi; tam namreč začne gniti,če ni sveže nabrana. Ker se sveže fige ne ohranijo dolgo (samo 2-3dni vhladilniku), presežek posušimo za izven sezonski del leta. Če suhe figekupujemo, moramo biti pri nakupu pravi detektivi, da najdemo fige, ki sopovsem naravne, saj jih mnogi proizvajalci obdelujejo na vse mogoče – naravi inčloveku neprijazne načine. Za začetek je dobro preveriti napis na zavitku, kipove, ali so bile fige žveplane. Take so zdravju škodljive, čeprav je žveplanje vnaših krajih dovoljeno. Tiste, ki so stisnjene v različne oblike, se lepo svetijo innimajo na površini kristaliziranega sladkorja, so obdelali še s slano vodo: suhefige namočijo za nekaj minut v vrelo slanico, osušijo in stisnejo v kolač, ter jihpri pakiranju verjetno še enkrat zaplinijo z metilbromidom. Na splošno jenajbolje fige sušiti doma, ali pa kupiti ekološko pridelane in naravno sušene.januar 2011- 20 -

Zdrava prehranaMesečnik za človeške vrednoteFige so tako kot vsak drug sadež najboljše sveže utrgane naravnost z drevesa.Zato se mnogi najraje sladkajo z njimi brez kakršne koli predhodne predelave.Kljub temu obstaja kar nekaj receptov; v sredozemskih deželah iz obilicesadežev izdelujejo sadne paste, marmelade, ponekod jih celo pražijo vnajokusnejši kavni nadomestek. Pri nas suhe fuge na drobno narezane dodajajov peciva iz oreškov in suhega sadja in sadni kruh, na drobno sesekljane ali mletepa uporabljajo tudi za slajenje raznih posladkov. Suhe fige, namočene čez noč,se lahko uporabljajo v receptih kot sveže fige. Nekateri jih narezane dodajajo kzajtrku iz ovsenih kosmičev ali zamešajo v navadni jogurt, spet drugi jih jedoskupaj z vrstami sirov kot predjed. Takšne ali drugačne naj vam teknejo vprihajajočih dneh in naj vam prinesejo sonce v zimskih dneh! iFigove kroglice:Sestavine:1 skodelica suhih fig,½ skodelice suhih rozin,10 dag mletih orehov.Priprava:Fige čez noč namočimo v vodi. Drugi dan tekočino odlijemo v čašo, ji dodamosok limone, ter jo uporabimo kot slasten napitek. Fige zmeljemo v mešalniku indodamo v topli vodi oprane rozine, ter premešamo. Maso pustimo stati nekajčasa, da rozine vsrkajo tekočino, nato vse skupaj še enkrat premešamo vmešalniku. Oblikujemo kroglice in jih dobro povaljamo v mletih orehih. Če jemasa premokra za oblikovanje kroglic, dodamo nekaj mletih orehov v samomaso in šele nato oblikujemo kroglice.Predjed s figamiSestavine:3 fige,rezina polnozrnatega kruha (najbolje iz pšeničnega ali rženega drobljenca),žlica pinjol,košček surovega masla,rezina mehkega kozjega sira.januar 2011- 21 -

Mesečnik za človeške vrednotePriprava:Fige narežemo na četrtinke ali osminke od zgoraj navzdol, in jih zložimo v oblikicveta. Dodamo rezino kozjega sira. Oboje potresemo z žlico pinjol in ponudimos kruhom z maslom.Fige z jogurtomSestavine:300g svežih fig,lonček jogurta,pol lončka kisle smetane,nekaj ščepcev ingverja,2 žlici medu.Priprava:Figa narežemo na manjše kose. Jogurt, kislo smetano, ingver in med gladkorazmešamo. Fige položimo v skledo in jih prelijemo z jogurtovo zmesjo. Pustimov hladilniku za kakšno uro.Dober tek!Katjajanuar 2011- 22 -

Pisma bralcevMesečnik za človeške vrednoteSpoštovani,cenim vaše delo. Preberite moj prispevek in naredite svet še boljši, ker vi tozmorete.Hvala!Dragica Marešič, upokojena dipl. socialna delavkaFinančno krizo, ki je sodu izbila dno, je povzročilo pomanjkanje denarja /Podjetja, ki odpuščajo delavce, so v stiski, ker ljudje zmanjšujejo številonakupov; nimajo denarja! Zdravstveni in pokojninski sistemi so na robu zloma,ker jim primanjkuje denarja. Na vseh koncih in krajih škriplje, ker ni dovoljdenarja …Ali ima denar torej kaj skupnega s krizami, s katerimi se soočamo?Ali je morda prav on odgovoren zanjo?Ali ste kdaj razmišljali, kako denar vpliva na naše življenje?Zaradi denarja nastanejo gospodarske krize (ljudje ga želijo zaradi pohlepaimeti vedno več in več, dokler se nekje ne napihne balon in poči), zaradi denarjaimamo vojne, zaradi denarja smo prevečkrat nesrečni in zaradi denarja semarsikatero prijateljstvo nesrečno konča. Poglejmo nekoliko v njegovo ozadje.Kaj vse ljudje počnemo za denar? / Zanj se prodajamo delodajalcu inopravljamo dela, ki jih ne maramo. Da bi ohranili ustvarjeni nivo osebnegastandarda, temu namenjamo vse več našega časa. To nas izpostavlja vsehujšemu stresu, nas vse bolj razoseblja in spreminja v človeški avtomat. Zdenarjem si ne moremo kupiti niti zdravja, niti sreče. A o tem ne razmišljamo,dokler ni prepozno. Posebnost ljudi je v tem, da živimo za prihodnost. Hodimona fakultete, ki nas ne zanimajo, zgolj zaradi sorazmerno dobro plačaneslužbe (računalništvo, pravo, medicina, farmacija ...) oz. nekega papirja, ki gabomo dobili po dovolj letih odrekanja, trpljenja in agonije. Po tej potinadaljujemo in se zaposlimo v službah, kjer se zgodba ponovi. Nekaj let oz.desetletij odrekanja, da bomo lahko na starost ali ko se upokojimo živeli mirnoin izpolnjeno življenje. Ko bomo imeli končno dovolj časa in denarja, da bomolahko počeli vse tisto, kar si srce poželi. Tudi če skrčimo na krajše obdobje, lahkovidimo nesmiselnost tega. 8 (ali več) ur preživljanja na dan, za 4 do 5 urživljenja, s tem da je ta preostali del dneva pri mnogih zapolnjen s takšnimi indrugačnimi neplodnimi mašili. Nato imamo 5 dni agonije na teden, za 2 dnijanuar 2011- 23 -

januar 2011- 24 -Mesečnik za človeške vrednoteoddiha, kjer se za malenkost lahko odpočijemo. Tako pride na 10 mesecev in poltrpljenja na leto, za mesec in pol sprostitve. Živimo torej le za 4 ure na dan, 2 dnina teden in 1.5 meseca na leto. Ali če pogledamo podjetja. Zgleda tako, kot dajih zanima le to, da bodo več prodali, se razširili, zaposlili več ljudi, da bodo nakoncu več zaslužili. Kakšen smoter vidijo v tem, si težko predstavljam, če splohkakšnega. Mogoče mislijo, da več ljudi, ko bo imelo njihov izdelek, srečnejšibodo – zato je potrebno čim hitreje, čim več ljudem prodati izdelke, da bo čimprej končno ta opevani mir na Zemlji. Večino časa živimo torej za prihodnost(hitimo na cilj, oddih), medtem ko je zgolj sedanjost nujno zlo na poti do tja. Naprvi pogled je to zelo logično, kajti družba od nas zahteva, da nekaj damo vzameno. In ko bomo dovolj dali, bomo lahko na starost počeli to, kar smo sivedno želeli – saj so naše želje egoistične, nikomur ne koristijo, sploh pa nedružbi. Vse lepo in prav v teoriji, vendar v praksi to ne deluje. Na starost ne bosicer ne časa, ne denarja, ne energije. Ker smo si v vseh teh letih uničili telo,bomo večino časa preživeli pri zdravnikih in imeli vedno pri roki vsaj 5 škatlictablet. Tudi ogromno denarja in energije bo šlo v ta namen. Kakšen smisel je intako bodo lahko naši otroci imeli boljšo prihodnost.”Je pa potrebno le malenkost zdrave pameti, da uvidimo, da v prihodnosti nebo pitne vode, svežega zraka, zdrave hrane, pozitivnih človeških odnoso …No, tega že sedaj v nekaterih predelih ni.ZDA so proizvedle 30 milijard litrov ustekleničene vode v letu 2006 –preračunajte, koliko je to denarja za surovino, ki jo je v naravi v izobilju, a smo jos svojim načinom življenja zastrupili. Tako hitimo in tako močno si želimoprihodnosti in izpolnitve, ki nas tam čaka, da zanemarjamo sedanjost in s temŽivljenje. Na osebnem nivoju se to odraža na zdravju telesa & psihe, naglobalnem na zdravju našega malega planeta & družbe. Ironično, ampak takoje, življenje za prihodnost le-to uničuje. Z vsem tem odrekanjem in pod pretvezo,da delamo boljšo prihodnost za svoje otroke, smo le-to še bolj uničili. Večinaspoznava, da kmalu ne bo (oz. je že ni) prihodnosti, za katero bi bilo smiselnoživeti … Kar pa je še zdaleč od tega, da bi bilo to slabo, kajti s tem, ko ne bomoživeli za prihodnost, bomo lahko končno več časa posvetili sedanjosti. Zanimivoje, da vsi ostali prebivalci na tem planetu brez problema živijo v sedanjosti.Minerali, rastline, živali – na videz nenehno počno eno in isto, a so kljubvsemu temu videti izjemno mirni. Če se spomnite kakšne oddaje o življenjuživali, lahko vidite, da večino časa počivajo ali pa se igrajo, sploh kakšni levi.Vedo kje imajo hrano, in ko je čas, gredo na lov, sem pa tja se malo stepejo, into je njihovo življenje. Če nimajo hrane, jo sicer malo bolj vneto iščejo, vendarbrez kakršnega koli stresa in nemira. Lahko pogledamo tudi ptice okoli sebe,srne, metulje … Vse živali, ki živijo svobodno, dajejo neverjeten občutek miru,

Mesečnik za človeške vrednoteživijo popolnoma v sedanjosti. Vzamejo toliko, kot je potrebujejo za svoježivljenje, ostalo pustijo na miru; ne glede na to, da morda čez nekaj časa nebo več hrane na tem mestu. Zdi se, da občutijo svojo povezanost z okoljemokoli sebe in dosti bolj kot človek razumejo svojo odvisnost od okolja.Razumejo tudi, da ne smejo preveč na enkrat vzeti, kajti sicer se okolje ne bomoglo več obnoviti. Težko si predstavljam leva v savani s človeškim umom. Že vprvem mesecu bi verjetno pobil in dal v ozimnico večino svojega plena, potem bise pa čudil, kako to, da je zmanjkalo vse hrane, ta, ki je bila za ozimnico, pa jezgnila, kajti nič ne traja večno. Torej s tem, ko živali živijo v sedanjosti, sizagotovijo tudi varno in preskrbljeno prihodnost.Usodna odvisnost od denarja / Ne le, da z denarjem pogojujemonajpomembnejše stvari v našem življenju, denar je postal celo motiv za našedelovanje. To se nam zdi popolnoma naravno. Ali se kak naraven proces odvijazaradi denarja? Mar ni absurdno, da se zaradi težav s tako postransko stvarjo,kot je menjalno sredstvo, sesuje celotno svetovno gospodarstvo? Odvisnost oddenarja je nenaravna omejitev, ki smo si jo naložili sami.januar 2011- 25 -

Mesečnik za človeške vrednoteVeseli bomo vaših vprašanj, idej in mnenj. Elektronsko pošto nam posredujte nanaslov boljsi.svet@siol.net. Prosimo, da kot zadevo zapišete "za mesečnik".Uredništvo e-mesečnikai Viri: Kovič, P., 2004: Alternativna kuhinja. Ljubljana: Euroadria d.o.o.Cortese, D., 2000: Sadje – moč naravne hrane. Ljubljana: Založba kmečki glas.http://sl.wikipedia.org/wiki/Smokvajanuar 2011- 26 -