Prospekt za uvrstitev delnic (pdf, 706 kB) - Abanka

a.tvp.si
  • No tags were found...

Prospekt za uvrstitev delnic (pdf, 706 kB) - Abanka

PROSPEKTZA UVRSTITEV DELNICABANKE VIPE D.D., LJUBLJANA,V TRGOVANJENA ORGANIZIRANEM TRGULjubljana, oktober 2008


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguPOVZETEK PROSPEKTA ZA UVRSTITEV DELNIC ABANKE VIPE D.D., LJUBLJANA, VTRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZATRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV, OPRAVILNA ©T. 11/404/AG-08-(554) Z DNE 06. 10. 2008.1. Osnovni podatki o izdajateljuIzdajatelj delnic je Abanka Vipa d.d., s sedežem Slovenska 58, 1517 Ljubljana (v nadaljevanju: banka, Abankaali izdajatelj). Abanka je vpisana v sodni register Okrožnega sodišËa v Ljubljani pod registrsko številko vložka:1/02828/00, matiËna številka: 5026024, davËna številka: 68297530, telefonska številka sedeža 00 386 1 47 18100, telefaks številka sedeža 00 386 1 43 25 165.Abanka ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje banËnih storitev in sledeËih finanËnih storitev: factoring,izdajanje garancij in drugih jamstev, kreditiranje, vkljuËno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjemkomercialnih poslov, trgovanje s tujimi plaËilnimi sredstvi, vkljuËno z menjalniškimi posli, trgovanje z izvedenimifinanËnimi instrumenti, zbiranje, analizo in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb, posredovanjepri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo, izdajanje in upravljanje drugih plaËilnih instrumentov(npr. plaËilne in kreditne kartice, potovalni Ëeki, banËne menice), oddajanje sefov, storitve v zvezi z vrednostnimi papirjipo zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade,opravljanje storitev plaËilnega prometa ter opravljanje skrbniških storitev. Abanka je Ëlanica Združenja bank Slovenije.2. Vrsta delniceDelnica je navadna, prosto prenosljiva, imenska, redna, kosovna delnica z oznako ABKN in ISIN kodo SI0021108608.Od skupno 7.200.000 delnic je 7.198.864 delnic v nematerializirani obliki, 1.136 delnic pa je v materializirani oblikiin še niso bile oddane na KDD.3. Vrednost osnovnega kapitala izdajateljaV sodni register vpisan osnovni kapital izdajatelja znaša 30.045.067,60 EUR in je razdeljen na 7.200.000 navadnih,rednih, prosto prenosljivih, imenskih kosovnih delnic z oznako ABKN, od tega je 7.198.864 delnic v nematerializiraniobliki, 1.136 delnic pa je v materializirani obliki in še niso bile oddana na KDD.Po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje bo na organizirani trg uvršËenih 7.198.864 delnic, ki so izdanev nematerializirani obliki, medtem ko bo preostanek 1.136 delnic, na organizirani trg uvršËenih šele, ko bododematerializirane.4. Pravice iz delnicDelnice z oznako ABKN, na katere se nanaša ta prospekt, dajejo njihovim imetnikom pravico do:• udeležbe pri upravljanju Abanke Vipe d.d.;• pravico do dividende;• ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali steËaju banke.Dividende se izplaËujejo na naËin, doloËen s sklepom skupšËine o delitvi bilanËnega dobiËka.5. Delnice bodo uvršËene na organiziran trg Ljubljanske borze, d.d. Ljubljana v segment delnic,podsegment Standardna kotacija.6. Druga pomembna dejstva v zvezi z izdajateljemSkupšËina izdajatelja je dne 19. junija 2003 pooblastila upravo izdajatelja, da lahko poveËa osnovni kapitalizdajatelja z izdajo novih rednih delnic v prvih petih letih po vpisu teh sprememb statuta izdajatelja v sodni register,vendar najveË do višine 10.015.022,53 1 evrov oziroma takratnih 2.400.000.000,00 slovenskih tolarjev (odobrenikapital). Višino poveËanja osnovnega kapitala doloËi uprava s soglasjem nadzornega sveta. Uprava je pooblašËenaizkljuËiti prednostno pravico do novih delnic, Ëe za to pridobi soglasje nadzornega sveta. Uprava izdajatelja je prviËizkoristila omenjeno pooblastilo v znesku 2.921.048,24 2 evrov (oziroma 700.000.000,00 slovenskih tolarjev). TopoveËanje osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala je bilo vpisano v sodni register dne 26. aprila 2005.Dne 9. novembra 2007 je uprava izdajatelja sprejela sklep o poveËanju osnovnega kapitala iz odobrenega kapitalaza 7.093.974,29 EUR, nadzorni svet pa je dne 12. novembra 2007 izdal soglasje k temu sklepu. Prednostnapravica do novih delnic ne bo izkljuËena. Uprava je s sklepom o poveËanju osnovnega kapitala z dne 9. novembra2007 v celoti izkoristila pravico poveËati osnovni kapital iz odobrenega kapitala. »e vpis novih rednih delnic ne bibil uspešen, bi se pravica do uporabe instituta odobrenega kapitala iztekla z dnem 30. junij 2008, to je pet let povpisu omenjenih sprememb statuta izdajatelja v sodni register.1Kot faktor preraËuna je bil uporabljen teËaj SIT/EUR 239,64 SIT za 1 EUR.2Kot faktor preraËuna je bil uporabljen teËaj SIT/EUR 239,64 SIT za 1 EUR.


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguSkupšËina izdajatelja je dne 29. maja 2008 pooblastila upravo izdajatelja, da po predhodnem soglasju nadzornegasveta v prvih petih letih po vpisu teh sprememb statuta v sodni register poveËa osnovni kapital banke z izdajo novihrednih delnic za denarne vložke do višine 15.022.533,80 evrov (odobreni kapital). Uprava o poveËanju osnovnegakapitala iz odobrenega kapitala še ni sprejela odloËitve. Ukinjena je bila tudi omejitev prenosljivosti delnic z oznakoABKR, saj so se te delnice zamenjale z delnicami ABKN v razmerju 1:1.Tveganja, povezana z izdajateljem in z delnicami• Izdajatelj je poslovna banka oziroma depozitni finanËni posrednik, ki je pri svojem rednemposlovanju izpostavljen tržnim, poslovnim, finanËnim, razvojnim in drugim tveganjem. OmenjenapodroËja tveganj izdajatelj obvladuje v skladu z mehanizmi, postopki in interno politiko, ki soprilagojeni zakonskim standardom in predpisom. Opis potencialnih tveganj in naËin upravljanja stveganji, s ciljem njihovega zniževanja, sta podrobneje predstavljena v 2. toËki tega prospekta.• Delnice izdajatelja bodo, po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje s strani ATVP, uvršËenena organiziran trg vrednostnih papirjev. Z delnicami bo mogoËe prosto trgovati na organiziranemtrgu, kar za imetnika predstavlja tveganje, da delnice ne bo mogoËe prodati ob želenem Ëasu(likvidnostno tveganje) in po priËakovani ceni (tržno tveganje).Druga dejstva, pomembna za odloËitev vlagateljev, so navedena v prospektu za uvrstitev delnic izdajatelja vtrgovanje na organiziranem trgu.Bonitetne ocene in mednarodne uvrstitve izdajateljaPoslovanje Abanke spremljajo tudi vodilne mednarodne agencije za bonitetno ocenjevanje, in sicer Moody’s InvestorsService, Fitch Ratings in Capital Intelligence. Njihova zadnja bonitetna ocena je prikazana v razpredelnici.Tabela: Zadnja bonitetna ocena izdajateljaAgencijaDatum oceneOcena kreditnegatveganja:dolgoroËnaOcena kreditnegatveganja:kratkoroËnaOcenafinanËne moËiFITCH marec 2008 BBB F3 CMoody’s avgust 2008 A3 P-2 D+Capital Intelligence avgust 2008 BBB A2 BBBNavedene zadnje bonitetne ocene uvršËajo Abanko med varnejše evropske banke.7. Borznoposredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi delnic na organiziran trgIzdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo postopka uvrstitve delnice na organiziran trg.8. Pomembno opozoriloPovzetek prospekta vkljuËuje le osnovne informacije o izdajatelju, zato ga je potrebno razumeti kot uvod kprospektu, vsaka odloËitev o vlaganju v ponujene delnice pa mora temeljiti na vlagateljevi presoji prospekta kotcelote. Izdajatelj odškodninsko odgovarja samo v primeru, Ëe je povzetek zavajajoË, netoËen ali notranje neskladen,Ëe se ga presoja skupaj z ostalimi deli prospekta. Lahko se zgodi, da bo vlagatelj moral, Ëe bo kot tožnik zaËelsodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, v drugi državi, na lastne stroške zagotoviti prevodprospekta v uradni jezik sodišËa še pred zaËetkom takega postopka.Skupaj s tem povzetkom prospekta je bil izdelan tudi prospekt, ki vsebuje podrobne podatke, ki omogoËajovpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finanËni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz delnic.Prospekt je objavljen v elektronski obliki na izdajateljevi spletni strani (http://www.abanka.si), v tiskani obliki paje brezplaËno na razpolago na sedežu izdajatelja na naslovu Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1571 Ljubljana.Povzetek prospekta bo objavljen na internetnih straneh Abanke in na Seonetu.Prospekt je sestavljen v skladu z Direktivo Sveta evropskih skupnosti 2003/71/ES, Uredbo 809/2004 o izvajanjuDirektive 2003/71/ES ter v skladu z Zakonom o trgu finanËnih instrumentov.


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguKAZALO OKRAJŠAVOkrajšava:AbankaATVPDelnice AbankeEUEURKDDLjubljanska borzaMSRPProspektRSSITZdoh-2ZDDPO-2ZTFIZBan-1ALCOCeloten naziv:Abanka Vipa d.d.Agencija za trg vrednostnih papirjevDelnice Abanke Vipe d.d., LjubljanaEvropska unijaEvroKDD Centralna klirinško depotna družba d.d., LjubljanaLjubljanska borza vrednostnih papirjev d.d., LjubljanaMednarodni standardi raËunovodskega poroËanjaProspekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d. vtrgovanje na organiziranem trguRepublika SlovenijaSlovenski tolarZakon o dohodniniZakon o davku od dohodkov pravnih osebZakon o trgu finanËnih instrumentovZakon o banËništvuOdbora za upravljanje z bilanco bankeKAZALO SKLICEVANJSklicevanje:http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=242Podatki:Letna poroËila Abanke Vipe d.d. za leta 2005, 2006 in2007http://seonet.ljse.si/serve.asp?fname=32001_ATT16367_ Revidirano letno nekonsolidirano in konsolidiranoABANKA_LP07%20KOMPLET%20WEB%2002.pdf&name poroËilo Abanke Vipe d.d. za leto 2007=ABANKA_LP07%20KOMPLET%20WEB%2002.pdf&document_id=32003http://seonet.ljse.si/serve.asp?fname=33095_ATT17034_ Nerevidirani nekonsolidirani in konsolidiraniPol_por0608.pdf&name=Pol_por0608.pdf&document_id raËunovodski izkazi Abanke Vipe d.d. za prvo=33095 polletje 2008http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=1617


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguKAZALO1. ODGOVORNE OSEBE 12. DEJAVNIKI TVEGANJA 22.1. TVEGANJA, POVEZANA Z IZDAJATELJEM 22.1.1. Tveganja povezana s konkurenco 22.1.2. Tveganja povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi okolišËinami 22.1.3. Tveganja povezana z boniteto komitentov in zapadlimi terjatvami 22.1.4. Tveganja povezana s spremembo obrestne mere in drugi tržni faktorji so neizogibni pri banËnem poslovanju 32.1.5. BanËno poslovanje je podvrženo pravnim, regulatornim in državnim obveznostim ter nadzoru 32.1.6. SistematiËno tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje Abanke 32.1.7. Operativno tveganje je tesno povezano z banËnim poslovanjem 32.1.8. Tveganje povezano s kadrovsko situacijo 32.1.9. Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv veËji delniËarji banke 42.1.10. Neuspeh uprave banke pri uresniËevanju strategije banke ima lahko negativne posledice 42.2. NA»IN UPRAVLJANJA S TVEGANJI 42.2.1. Kreditno tveganje 42.2.2. Tržna tveganja 62.2.3. Likvidnostno tveganje 72.2.4. Operativno tveganje 72.2.5. Obrestno tveganje 82.2.6. Valutno tveganje 82.3. TVEGANJA, POVEZANA Z DELNICAMI 82.3.1. Likvidnost delnic 92.3.2. Tržno tveganje 93. KLJU»NE INFORMACIJE 103.1. IZJAVA O GIBLJIVIH SREDSTVIH 103.2. KAPITALIZACIJA IN ZADOLŽENOST 103.3. INTERES FIZI»NIH IN PRAVNIH OSEB, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI DELNICV KOTACIJO NA ORGANIZIRANI TRG 113.4. RAZLOGI PONUDBE IN UPORABA PRIHODKOV 114. INFORMACIJE O DELNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE 124.1. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA 124.2. ZAKONODAJA, PO KATERI SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI IZDANI 124.3. OBLIKA DELNIC 124.4. VALUTA, V KATERI BODO DELNICE IZDANE 124.5. OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z DELNICAMI 124.6. PRENOSLJIVOST DELNIC 124.7. OBVEZNI PREDPISI GLEDE PONUDB ZA ODKUP IN PRODAJO DELNIC 124.8. PREVZEMNE PONUDBE ZA LASTNIŠKI KAPITAL IZDAJATELJA 134.9. INFORMACIJA O DAVKIH 134.9.1. ObdavËitev prometa 134.9.2. ObdavËitev donosov - pravne osebe 134.9.3. ObdavËitev donosov - fiziËne osebe 144.9.4. Odgovornost za davke, odtegnjene pri viru 155. SPREJEM V TRGOVANJE 165.1. MESTO TRGOVANJA 165.2. BANKE ALI BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI DELNICNA ORGANIZIRAN TRG 165.3. TRGOVANJE Z DELNICAMI 165.3.1. Trgovanje z drugimi vrednostnimi papirji 165.4. OSTALI TRGI 175.5. ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI 175.6. STABILIZACIJA 17


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu6. PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOV 187. STROŠKI UVRSTITVE DELNIC NA ORGANIZIRAN TRG 198. ZAKONITI REVIZORJI 208.1. FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV 209. IZBRANE FINAN»NE INFORMACIJE 219.1. IZBRANE PRETEKLE FINAN»NE INFORMACIJE O IZDAJATELJU 2110. PODATKI O IZDAJATELJU 2210.1. POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA 2210.1.1. Pravno in poslovno ime izdajatelja 2210.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracije 2210.1.3. Datum ustanovitve in Ëas obstoja 2210.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajatelja 2210.2. BONITETNE OCENE IN MEDNARODNE UVRSTITVE IZDAJATELJA 2210.3. INVESTICIJE 2210.3.1. Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letih 2210.3.2. Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajo 2310.3.3. Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodni organiže trdno zavezali 2311. PREGLED POSLOVANJA 2411.1. OSNOVNE DEJAVNOSTI 2411.1.1. Opis izdajateljevih osnovnih dejavnosti 2411.1.2. Razvoj v letu 2007 2811.1.3. Novi produkti in storitve 2911.2. OSNOVNI TRGI 3011.3. PATENTI, LICENCE IN POMEMBNE POGODBE 3111.4. KONKUREN»NI POLOŽAJ IZDAJATELJA 3112. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA 3212.1. POLOŽAJ IZDAJATELJA V SKUPINI ABANKA 3213. PREMOŽENJE, OBRATI IN OPREMA 3713.1. OSNOVNA SREDSTVA 3714. POSLOVANJE IN FINAN»NI PREGLED 3814.1. POSLOVNI REZULTATI 3815. KAPITALSKA SREDSTVA 3915.1. INFORMACIJE O KAPITALSKIH SREDSTVIH 3915.2. VIRI IN ZNESKI DENARNIH TOKOV 3915.3. ZAHTEVE PO ZADOLŽEVANJU IN STRUKTURA FINANCIRANJA 3916. INFORMACIJE O TRENDIH 4016.1. NAJPOMEMBNEJŠI TRENDI 4016.2. TRENDI, NEJASNOSTI, ZAHTEVE, OBVEZNOSTI IN DOGODKI, KI LAHKO POMEMBNOVPLIVAJO NA IZDAJATELJEVO POSLOVANJE 4017. PODATKI O ORGANIH UPRAVLJANJA IZDAJATELJA 4117.1. ORGANI UPRAVLJANJA 4117.1.1. Uprava 4117.1.2. Nadzorni svet 4117.2. NAVZKRIŽJE INTERESOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA 4218. PLA»ILA IN DAJATVE 4318.1. PLA»ILA IZDAJATELJA »LANOM UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA 4318.2. PLA»ILA ODVISNIH DRUŽB IZDAJATELJA »LANOM UPRAVE 4318.3. ZNESKI ZA POKOJNINSKE DAJATVE 4319. ORGANIZACIJSKA PRAKSA 4419.1. ZA»ETEK IN POTEK MANDATA »LANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA 44


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu19.2. POGODBE O STORITVAH »LANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA 4619.3. INFORMACIJA O IZDAJATELJEVEM ODBORU ZA REVIZIJO IN PLA»ILA 4619.4. REŽIM UPRAVLJANJA PODJETIJ 4620. USLUŽBENCI 4720.1. ŠTEVILO ZAPOSLENIH 4720.2. LASTNIŠTVO IN MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA DELNIC 4720.3. UDELEŽBA ZAPOSLENIH PRI KAPITALU IZDAJATELJA 4721. VE»JI DELNI»ARJI 4821.1. IMETNIKI IZDAJATELJEVIH DELNIC, KI IMAJO LASTNIŠKI DELEŽ ALI GLASOVALNPRAVICE, KI JIH JE POTREBNO PRIJAVIT 4821.2. DRUGA»NE GLASOVALNE PRAVICE ZA VE»JE DELNI»ARJE 4821.3. POSREDNI ALI NEPOSREDNI NADZOR ALI LASTNIŠTVO IZDAJATELJA 4821.4. UREDITVE, KATERIH DELOVANJE LAHKO V PRIHODNOSTI POVZRO»I SPREMEMBONADZORA (OBVLADOVANJE) IZDAJATELJA 4822. TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANK 4923. FINAN»NI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIHDO VIROV, FINAN»NEM POLOŽAJU TER DOBI»KIH IN IZGUBAH 5123.1. PRETEKLE FINAN»NE INFORMACIJE 5123.2. RA»UNOVODSKI IZKAZI 5223.3. VMESNE IN DRUGE FINAN»NE INFORMACIJE 6223.4. REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH IN POLLETNIH FINAN»NIH INFORMACIJ 6723.5. POLITIKA DIVIDEND 6723.5.1. Znesek dividende na delnico 6723.6. PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI 6723.6.1. Tožbe zoper banko 6723.6.2. Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj tožeËa stranka, in seštevek vrednosti sporov 6823.6.3. Upravni postopki, ki lahko pomembno vplivajo na premoženje ali dejavnost izdajatelja 6823.7. ZNATNA SPREMEMBA FINAN»NEGA ALI TRŽNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA 6824. DODATNE INFORMACIJE 6924.1. DELNIŠKI KAPITAL 6924.1.1. Osnovni kapital 6924.1.2. Izdane delnice 6924.1.3. Lastne delnice 6924.1.4. Knjigovodska vrednost delnice Abanke 6924.1.5. Zamenljivi vrednostni papirji 6924.1.6. Odobreni kapital 7024.1.7. Pogojno poveËanje kapitala 7024.1.8. Zgodovina delniškega kapitala 7024.2. STATUT IZDAJATELJA 7024.2.1. Cilji in nameni izdajatelja 7024.2.2. Povzetek doloËb statuta, ki veljajo za Ëlane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov 7024.2.3. Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstojeËih delnic 7224.2.4. Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delniËarjev, z navedbo primerov, kjer so pogoji strožjikot zahteva zakon 7224.2.5. NaËin sklicevanja letnih skupšËin in izrednih skupšËin ter pogoji sprejema 7224.2.6. DoloËbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali prepreËitev sprememb nadzora izdajatelja 7324.2.7. DoloËbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delniËarjev 7324.2.8. DoloËbe statuta, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalaga zakonodaja 7425. POMEMBNE POGODBE 7426. INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOV INDEKLARACIJE O VSEH INTERESIH 7527. RAZKRITI DOKUMENTI 7628. INFORMACIJE O DELEŽIH 77


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu1. ODGOVORNE OSEBEAbanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana (v nadaljevanju: banka, Abanka ali izdajatelj) odgovarja za informacijeprikazane v prospektu. Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacijev skladu z dejstvi ter da poleg informacij, navedenih v prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o njegovemposlovanju, dejavnosti in finanËnem položaju.Izdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo postopka uvrstitve delnice na organiziran trg.Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoževanje prospekta v druge namene, vceloti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, ni dovoljeno.Ljubljana, september 2008Gregor Hudobivnik mag. Radovan Jereb mag. Aleš ŽajdelaËlan uprave Ëlan uprave predsednik uprave1


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu2. DEJAVNIKI TVEGANJAV nadaljevanju so navedeni dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na izdajateljevo poslovanje. Vlagatelji morajo predsprejemom odloËitve o investiciji natanËno preuËiti vse informacije, ki so navedene v tem prospektu, vkljuËno spredstavitvijo dejavnikov tveganja. Seznam v nadaljevanju navedenih dejavnikov tveganja obsega po mnenju bankebistvene, vendar ne nujno vse možne dejavnike, zato morajo vlagatelji pri sprejemanju odloËitev o investiranju upoštevatitudi druge dejavnike, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na odloËitev o investiranju.2.1. Tveganja, povezana z izdajateljem2.1.1. Tveganja povezana s konkurencoTrgi, na katerih deluje Abanka, veljajo za zelo konkurenËne, na konkurenËnost banke pa vplivajo tako cene, produktiin storitve, kakor tudi dostopnost banke in njena prepoznavnost. Na trgu je prisotnih veË domaËih in tujih bank terdrugih finanËnih institucij, med katerimi imajo nekatere širši produktni spekter in konkurenËne cene. Dodatno poveËanjekonkurenËnosti ima lahko negativne posledice na rezultate banke, Ëe ne bo uspela slediti razvoju produktov in storitevkonkurence.2.1.2. Tveganja povezana s splošnimi gospodarskimi in drugimi poslovnimi okolišËinamiNa rezultate banke vplivajo splošne gospodarske in druge poslovne okolišËine. Oslabitev gospodarske rasti v Slovenijiin/ali evropskih gospodarstvih bi lahko vplivala na zmanjšanje vrednosti naložb v vrednostne papirje, poveËala deležslabih posojil, znižala vrednost zavarovanj ter poveËala vrednost oslabitev in rezervacij, kar bi negativno vplivalo narezultat poslovanja banke.2.1.3. Tveganja povezana z boniteto komitentov in zapadlimi terjatvamiTveganja, ki nastanejo zaradi spremembe kreditne sposobnosti komitentov in kvalitete terjatev, so za pretežen delbanËnih storitev neizogibna. Neugodne spremembe v boniteti banËnih komitentov lahko zmanjšajo kvaliteto zapadlihterjatev in vrednost sredstev banke ter lahko povzroËijo kreditne izgube.Strategija Abanke predvideva nadaljnjo širitev na podroËju poslovanja s fiziËnimi osebami ter v segmentu poslovanjaz majhnimi in srednje velikimi podjetji (SME) v Sloveniji. Uprava banke ocenjuje, da bodo ti sektorji v prihodnostinadpovpreËno rasli in omogoËali višje obrestne marže. Ker v Sloveniji ni centralnega registra zamudnikov pri poplaËilih,lahko takšna strategija negativno vpliva na kvaliteto sredstev v portfeljih fiziËnih oseb in SME.NajveËja izpostavljenost do posameznega komitenta ali skupine komitentov je na dan 30. junij 2008 znašala 18,5odstotkov regulativnega kapitala banke. Maksimalno dovoljena izpostavljenost do posameznika ali skupine je 25odstotkov regulativnega kapitala banke. Ta in druge velike izpostavljenosti komitentov lahko v primerjavi z ostalimifinanËnimi institucijami, ki niso podvržene takšni izpostavljenosti, poveËajo potencialne kreditne izgube Abanke vprimeru nelikvidnosti teh komitentov.DolgoroËna strategija Abanke predvideva širitev na trge jugovzhodne Evrope, predvsem v države nekdanje Jugoslavije.UpoštevajoË gospodarske, poslovne in pravne okvirje v tej regiji, kakovost dosegljivih podatkov potrebnih za preudarnoupravljanje s tveganji in poslovnimi obiËaji, Abanka ne more dati zagotovila, da takšna širitev pri neposrednem Ëezmejnemkreditiranju in drugih storitvah ne bo poveËalo tveganja, tako poslovnega, kakor tudi v smislu poveËanja deleža zapadlihneplaËanih terjatev v portfelju Abanke.2.1.4. Tveganja povezana s spremembo obrestne mere in drugi tržni faktorji so neizogibni pribanËnem poslovanjuSpremembe obrestne mere, referenËne krivulje donosov vrednostnih papirjev (yield curve) in obrestni razmik lahkovplivajo na obrestno maržo Abanke.Sestava sredstev in obveznosti Abanke in z njimi povezanimi tržnimi tveganji se lahko v Ëasu spremeni. Na dan 30.junij 2008 je bilo 48,1 odstotkov obveznosti in kapitala Abanke kratkoroËne narave. Posledica tega je doloËena stopnjaneujemanja strukture sredstev in obveznosti - vseeno pa je Abanka imela relativno visok delež sredstev (44,6 odstotkovna dan 30. junij 2008), ki so po naravi kratkoroËne. Do pretežnega dela neujemanja sredstev in obveznosti je prišlo prikratkoroËnih depozitih in vlogah na vpogled, ki so predstavljale 45,5 odstotkov obveznosti in kapitala Abanke na dan30. junij 2008. Uprava banke verjame, da je pretežni del teh depozitov stabilnih in prihajajo iz vrst cenovno neobËutljivihkomitentov, vendarle pa je strukturno neujemanje do doloËene mere obËutljivo na spremembe obrestne mere.Sestava sredstev in obveznosti Abanke ter z njimi povezano poslovno tveganje lahko povzroËi spremembo dobiËka in2


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguuspešnosti skladno s spremembo obrestnih mer. Abanka ne more zagotoviti, da bodo ukrepi pri upravljanju tovrstnihtveganj v celoti uspešni.2.1.5. BanËno poslovanje je podvrženo pravnim, regulatornim in državnim obveznostimter nadzoruBanka je podvržena moËni regulativi in nadzoru Banke Slovenije. Na banËno poslovanje vplivajo tudi spremembedržavnih politik, zakonodaje ali predpisov regulatorja na delih finanËnih trgov, na katerih banka deluje. Ni zagotovil, datakšna sprememba pravnega in regulatornega okolja ne bo negativno vplivala na poslovanje banke, pravno obliko terprodukte in storitve ali vrednost sredstev.Poleg prevzema evra za nacionalno valuto s 1. januarjem 2007, ki je pomembneje omejila vodenje svobodne monetarnepolitike in ukrepov Banke Slovenije, za banko pa je predstavljala zmanjšanje prihodkov, predvsem v segmentumenjalniškega poslovanja in storitev plaËilnega prometa, je banka s 1. januarjem 2008 svoje poslovanje uskladila tudiz zahtevami Zakona o banËništvu (ZBan-1) na podroËju izraËuna kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti. Banka seje odloËila za uporabo standardiziranega pristopa pri izraËunu kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in za uporaboenostavnega pristopa za izraËun kapitalskih zahtev za operativno tveganje. Uvedba pravil nove kapitalske ureditve (t.i.Basel II) in izbira omenjenih pristopov poveËujeta kapitalske zahteve ob nespremenjenih ostalih pogojih in poslediËnoznižujeta koliËnik kapitalske ustreznosti. Kot je razvidno iz spodnje tabele bi po oceni banke uvedba pravil novekapitalske ureditve (t.i. Basel II) na dan 31. december 2007 rezultirala v znižanju koliËnika kapitalske ustreznosti za 0,6odstotne toËke. Zaradi uspešno izvedenega poveËanja kapitala z novo izdajo delnic v februarju 2008 znaša koliËnik nadan 31. marec 2008 13,5%.Tabela 1: KoliËnik kapitalske ustreznosti31. 12. 2007 (Basel I) 31. 12. 2007 (Basel II) 31. 3. 2008 (Basel II)KoliËnik kapitalske ustreznosti 10,5 % 9,9 % (ocena) 13,5 %2.1.6. SistematiËno tveganje lahko negativno vpliva na poslovanje AbankeNa razmere na kreditnem trgu lahko negativno vplivajo goljufije in neizpolnjevanje plaËilnih obveznosti. Zaskrbljenostglede katerekoli finanËne institucije ali njeno neizpolnjevanje plaËilnih obveznosti lahko pripeljeta do likvidnostnih težav,izgub ali neizpolnjevanja plaËilnih obveznosti drugih finanËnih institucij, saj je zaradi kreditnih, trgovinskih, klirinških alidrugih razmerij med finanËnimi institucijami poslovna trdnost ene finanËne institucije pogosto tesno povezana s poslovnotrdnostjo drugih finanËnih institucij. To tveganje se pogosto opisuje kot “sistematiËno tveganje” in lahko negativno vplivana finanËne posrednike, kot so klirinške agencije, klirinške hiše, banke, podjetja, ki poslujejo z vrednostnih papirji, inborze, s katerimi banka dnevno sodeluje, ter bi zato lahko negativno vplivalo na banko.2.1.7. Operativno tveganje je tesno povezano z banËnim poslovanjemPoslovanje banke temelji na sposobnosti uËinkovitega in natanËnega procesiranja velikega števila transakcij. Kljubtemu, da Abanka verjame, da so procesi in sistemi ustrezni, ne more dati zagotovila, da ne bo prišlo do izgub zaradineustrezne notranje kontrole procesov in sistemov, Ëloveških napak, prevar in zunanjih dogodkov, ki prekinejo normalnoposlovanje banke.Abanka ima izdelane naËrte neprekinjenega poslovanja za vse organizacijske enote, ki omogoËajo izvajanje transakcijtudi v primeru izpada posameznih sredstev. Izdelane ima naËrte okrevanja po katastrofi za nekaj organizacijskih enot,ki jih bo nadgradila z dodatnimi enotami. Trenutno uvaja tudi naËrt neprekinjenega poslovanja in drugih varnostnihmehanizmov za zmanjšanje operativnega tveganja, povezanega z informacijsko tehnologijo in njenim poslovanjem.Ne glede na implementirane mehanizme se banka zaveda, da lahko napaka v IT sistemu negativno vpliva na njenoposlovanje in finanËne rezultate.2.1.8. Tveganje povezano s kadrovsko situacijoUËinkovito izvajanje poslovne aktivnosti banke in izpolnjevanje zadanih strateških usmeritev je v pomembni meri odvisnood sposobnosti vodilnih in kljuËnih strokovnih kadrov. Banka ima sprejeto dolgoroËno kadrovsko politiko z razvojemkljuËnih kadrov in zagotavljanjem naslednikov, vendar bi lahko v primeru odhoda veËjega števila kljuËnih zaposlenih kljubtem ukrepom za zmanjšanje tveganja, zaËasno utrpela doloËene škodljive posledice, ki bi se lahko negativno odrazilev finanËnem rezultatu. Prav tako bi imela negativen vpliv na finanËni položaj banke oziroma stroškovno uËinkovitosttudi bistvena sprememba plaËne politike zaradi sprememb na trgu dela in zagotavljanje dodatnih sredstev za iskanjenadomestnega deficitarnega kadra s posebnimi znanji.3


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu2.1.9. Na banko lahko izvajajo pomemben vpliv veËji delniËarji bankeNa dan 1. september 2008 je imelo deset najveËjih delniËarjev izdajatelja skupaj v lasti 89,94 odstotka delniškegakapitala izdajatelja. NajveËji posamezni delniËar izdajatelja je družba Sava, d.d. (“Sava”), s 23,83-odstotnim deležemna dan 1. september 2008. Skupaj z delniËarji povezani z Zavarovalnico Triglav pa ima Zavarovalnica Triglav, ki imasama v neposredni lasti na dan 1. september 2008 21,21-odstotni delež izdajatelja, 32,93-odstotni skupni delež vlastniškem izdajatelju kapitala (Delniški Vzajemni sklad Triglav steber s 7,32-odstotnim deležem in Zavarovalnica Triglavkritni sklad s 4,40-odstotnim delež izdajatelja). Na podlagi odredbe Agencije za zavarovalni nadzor z dne 4. december2006, izdane v skladu z Zakonom o finanËnih konglomeratih, ki izvaja Direktivo 2002/87/ES, je izdajatelj Ëlan finanËnegakonglomerata, na vrhu katerega je Zavarovalnica Triglav in se imenuje Skupina Triglav. Nad Zavarovalnico Triglav kotosebo, ki je na vrhu konglomerata, Agencija za zavarovalni nadzor izvaja dopolnilni nadzor na ravni konglomerata,zlasti v zvezi z njenim stanjem solventnosti in kapitalske ustreznosti, koncentracijo tveganj ter posli v skupini na ravnikonglomerata. Za zdaj to še ni vplivalo na izdajatelja. VeË podatkov je v poglavju VeËji delniËarji.Sava in Zavarovalnica Triglav lahko zaradi imetništva lastniških deležev individualno izvajata vpliv na izdajatelja in njegovostrategijo. Omeniti je potrebno, da po izdajatelju znanih informacijah, med Savo in Zavarovalnico Triglav ni nobenegadogovora o kakršnemkoli skupnem obvladovanju izdajatelja.2.1.10. Neuspeh uprave banke pri uresniËevanju strategije banke ima lahko negativne poslediceUprava banke je bila imenovana leta 2005 po odstopu prejšnjih Ëlanov uprave. Nova uprava je pripravila dolgoroËnostrategijo banke, ki predvideva širitev tako na podroËju poslovanja s prebivalstvom kakor tudi z malimi in srednjimipodjetji v Sloveniji ter širitev na trge jugovzhodne Evrope. Ni zagotovila, da bo Uprava uspešna pri uresniËevanjute strategije, neuspeh pri uresniËevanju strategije pa ima lahko negativne vplive na banko, njeno finanËno stanje inrezultate poslovanja.2.2. NaËin upravljanja s tveganjiAbanka ima oblikovano celovito strategijo in politiko upravljanja s tveganji. V okviru banke deluje posebna organizacijskaenota Služba za upravljanje s tveganji, ki je neodvisna od banËnega poslovanja in poroËa neposredno Upravi banke.Njene temeljne naloge so:• identifikacija tveganj banke in spremljanje ustreznosti in konsistentnosti postopkov upravljanja s tveganji;• definiranje in preverjanje delovnih okvirjev, ki se uporabljajo pri analiziranju, ocenjevanju, potrjevanju inspremljanju tveganj;• doloËanje omejitev kreditnih, deželnih in tržnih tveganj in spremljanje skladnosti omejitev;• redno pregledovanje kreditnega portfelja banke in profila tveganja; ter• analiziranje, merjenje in nadzorovanje tveganje povezanih z novimi produkti.Nadalje, profil tveganja banke je ovrednoten meseËno na sejah Odbora za upravljanje z bilanco banke (ALCO), ki gasestavljajo:• mag. Aleš Žajdela - predsednik odbora, predsednik uprave, odgovoren za PodroËje financ in podporeposlovanju, Službo za upravljanje s tveganji, Službo notranje revizije, Sektor skrbniških in administrativnih storitev,Pravno službo in skladnost poslovanja, Službo trženja in odnosov z javnostmi in Kadrovsko službo;• Gregor Hudobivnik - namestnik predsednika odbora, Ëlan uprave, odgovoren za PodroËje finanËnih trgov,PodroËje informatike in PodroËje razvoja;• mag. Radovan Jereb - Ëlan odbora, Ëlan uprave, odgovoren za PodroËje komercialnega banËništva;• Nada Mertik - Ëlanica odbora, izvršna direktorica PodroËja financ in podpore poslovanju;• Vanja Jeraj Markoja - Ëlanica odbora, izvršna direktorica PodroËja komercialnega banËništva;• Dr. Franc BraËun - Ëlan odbora, izvršni direktor PodroËja razvoja;• mag. Boštjan HeriË - Ëlan odbora, izvršni direktor PodroËja finanËnih trgov;• Simona Kogovšek - Ëlanica odbora, izvršna direktorica PodroËja informatike; ter• mag. Kristijan Hvala - Ëlan odbora, direktor Službe za upravljanje s tveganji.Kot kolektivni organi odloËanja, ki se ukvarjajo z banËnimi tveganji, v banki poleg Odbora za upravljanje z bilancobanke delujejo še Kreditni odbor, Kreditna komisija in Likvidnostna komisija, v letu 2008 pa je bilo ustanovljeno novoposvetovalno telo Odbor za upravljanje slabih naložb.2.2.1. Kreditno tveganjeKreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kreditno tveganjevkljuËuje: deželno tveganje, tveganje koncentracije, tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev inpreostalo tveganje.4


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguProces upravljanja s kreditnim tveganjem vkljuËuje postopke ugotavljanja, merjenja, spremljanja in obvladovanjakreditnega tveganja ter poroËanje o kreditnem tveganju.Postopki ugotavljanja kreditnega tveganja vkljuËujejo celovito in pravoËasno prepoznavanje prevzetega kreditnegatveganja.Za namen merjenja kreditnega tveganja ima banka izdelane interne metodologije, na podlagi katerih je vzpostavljenustrezen proces razvršËanja dolžnikov in izpostavljenosti v bonitetne skupine. Proces temelji na kvantitativnih inkvalitativnih merilih. Dolžniki so razvršËeni v bonitetne skupine glede na oceno finanËnega položaja posameznegadolžnika, zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za odplaËilo dolga v prihodnosti in glede na rednostporavnavanja obveznosti do banke.Bonitetna ocena pravnih oseb se doloËi v skladu s sprejeto metodologijo. Na predlog Službe za upravljanje s tveganjijo potrdi Kreditni odbor. Bonitetna ocena zasebnikov se doloËi avtomatsko na podlagi ekspertnega sistema, potrjenegas strani Uprave banke.Vse dolžnike banka razvrsti v ustrezno bonitetno skupino pred nastankom izpostavljenosti do dolžnika.Banka ima predpisano enotno obliko kreditnega zahtevka in kreditne mape, ki se vodi za vsakega komitenta.Standardizirani kreditni zahtevki se predložijo v odloËanje Kreditnemu odboru banke, Kreditni komisiji banke alipooblašËeni osebi v banki v skladu s Sklepi o individualnih pooblastilih (loËeno za pravne osebe, samostojne podjetnikein kmete ter loËeno za fiziËne osebe) do višine 5,8 milijonov EUR za posamezno naložbo, v odvisnosti od bonitetneocene dolžnika, naËina ocenjevanja izgub iz kreditnega tveganja, roËnosti naložbe ter kvalitete zavarovanj.Na podlagi razvršËanja dolžnikov banka tekoËe ocenjuje izgube iz naslova kreditnega tveganja v skladu s predpisiBanke Slovenije, Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja in internimi akti.Na osnovi ocenjenih izgub iz kreditnega tveganja banka oslabi finanËna sredstva oziroma oblikuje potrebne rezervacijeza prevzete obveznosti po zunajbilanËnih postavkah.V okviru procesa spremljanja kreditnega tveganja banka spremlja posamezne kredite, dolžnike oziroma skupinepovezanih oseb, zavarovanja in celotni kreditni portfelj.Banka spremlja tveganja koncentracije, ki se nanašajo na posamezne osebe in na celotni kreditni portfelj, kar ji omogoËavzpostavitev ustreznega sistema kreditnih limitov.Banka ima vzpostavljene kreditne limite do podjetij, bank, gospodarskih dejavnosti in tujih držav ter limite velikeizpostavljenosti.Kreditne limite za podjetja potrjuje Kreditni odbor. Kreditne limite za banke, gospodarske dejavnosti ali tujo državopotrjuje Odbor za upravljanje z bilanco banke, limite velike izpostavljenost pa potrjuje Nadzorni svet.Pri svojem poslovanju banka v skladu s Sklepom o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic izpolnjuje omejitve najveËjedopustne izpostavljenosti in vsote velikih izpostavljenosti.Banka za zmanjševanje kreditnega tveganja poleg limitnega sistema uporablja tudi kreditna zavarovanja in okvirnepogodbe o pobotu.Spodnja tabela prikazuje razvrstitev finanËnih sredstev in prevzetih zunajbilanËnih obveznosti glede na interno bonitetnooceno izdajatelja na dan 30. junij 2008.5


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 2: Razvrstitev finanËnih sredstev in prevzetih zunajbilanËnih obveznosti glede na interno bonitetno oceno na dan30. junij 2008 v 000 EURFinanËnasredstva poodplaËnivrednostiBilanËne terjatveFinanËnasredstvapo pošteniin nabavnivrednostiDrugoZunajbilanËneobveznostiSkupajizpostavljenostStruktura(v %)Oslabitve inrezervacijeNetoizpostavljenostA 2.153.652 14.463 508.426 2.676.540 60,6 20.728 2.655.812B 613.400 129 177.468 790.997 17,9 45.523 745.474C 157.655 85 12.066 169.807 3,8 22.289 147.518D 54.767 34 2.679 57.480 1,3 22.471 35.009E 30.942 3.968 365 35.274 0,8 33.191 2.084Skupaj 3.010.416 18.678 701.004 3.730.099 84,4 144.202 3.585.897razvršËeneterjatveNerazvršËene643.214 8.922 34.729 686.865 15,6 686.865terjatveSkupaj 3.010.416 643.214 27.601 735.733 4.416.963 100,0 144.202 4.272.7622.2.2. Tržna tveganjaTrgovanje s finanËnimi instrumenti je povezano s tržnimi tveganji. Tržno tveganje je izpostavljenost banke tržnimdejavnikom, ki povzroËajo tveganja in na katere banka ne more vplivati. Dejavniki tržnega tveganja so obrestne mere,teËaji tujih valut, cene lastniških in dolžniških instrumentov ter drugih finanËnih instrumentov, s katerimi banka trguje.Tvegane pozicije nastajajo v Sektorju zakladništva in Sektorju investicijskega banËništva.Banka upravlja tržna tveganja z namenom zmanjšanja in omejevanja nastanka izgube, in sicer z:• natanËno opredelitvijo notranjih razmerij glede odgovornosti,• opredelitvijo pristopa banke k prevzemanju tržnih tveganj in okvirov prevzemanja tržnih tveganj,• doloËitvijo uËinkovitih postopkov ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tržnihtveganj,• ustreznim sistemom notranjih kontrol, ki vkljuËujejo ustrezne administrativne in raËunovodske postopke.Politika tržnih tveganj se dopolni najmanj enkrat letno, revizijo politike pa potrdi uprava izdajatelja. Služba za upravljanjes tveganji je odgovorna za neodvisni nadzor tržnih tveganj, vkljuËno z identifikacijo, merjenjem oz. ocenjevanjem,spremljavo in obvladovanjem ter notranjim poroËanjem o tržnih tveganjih.Banka meri pozicijsko tržno tveganje pri postavkah trgovanja z metodologijo, ki temelji na metodi tvegane vrednosti(t.i. metodi Value-at-Risk oziroma VAR). Za izraËun te mere tveganja banka uporablja metodo historiËne simulacije, kiupošteva kvantitativne standarde Banke Slovenije (95-odstotno in 99-odstotno stopnjo zaupanja, enoletno Ëasovnovrsto podatkov ter 10-dnevno obdobje držanja). Limite VAR za razliËne trgovalne portfelje doloËa Odbor za upravljanjez bilanco banke, ki tudi meseËno spremlja njihovo izkorišËenost. Hkrati pa je banka zadolžena za izvajanje testiranjaizjemnih razmer, in sicer s pomoËjo analize obËutljivosti in skladno z doloËenimi zgodovinskimi ter hipotetiËnimiscenariji.Kontrola tržnih tveganj se izvaja preko limitnega sistema in jasnih smernic glede odgovornosti in pristojnosti priprevzemanju tveganj. Limite za dejavnosti trgovanja na podlagi predloga Službe za upravljanje s tveganji potrdi Odborza upravljanje z bilanco banke. Banka mora zagotavljati dnevne podatke o pozicijah trgovanja, preseganjih limitov terodstopanjih od doloËenih politik obvladovanja tveganj.O izpostavljenosti tržnim tveganjem se poroËa tako znotraj banke (upravi, višjemu vodstvu, organom upravljanja) kotregulatorju in drugim zunanjim institucijam. V ta namen ima banka izdelan sistem notranjega in zunanjega poroËanja.Banka za izraËun kapitalskih zahtev za tržna tveganja uporablja standardiziran pristop.6


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu2.2.3. Likvidnostno tveganjeLikvidnostno tveganje je tveganje, da banka ne bo sposobna pravoËasno izpolniti svojih zapadlih obveznosti do virovsredstev ter pogodbeno dogovorjenih obveznosti iz naslova kreditiranja. PoslediËno to lahko pomeni nepravoËasnoizplaËevanje sredstev deponentom in neizpolnjevanje kreditnih obveznosti.V banki poteka upravljanje likvidnosti v skladu s sprejeto politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Izvajanje politikespremljata in nadzorujeta Odbor za upravljanje z bilanco banke in Likvidnostna komisija. Za uravnavanje likvidnosti jeodgovoren Sektor zakladništva.Upravljanje likvidnostnega tveganja vkljuËuje:• planiranje in nadziranje prihodnjih denarnih tokov, ki zajema dnevno financiranje z namenom zagotovitve izpolnjevanjaprevzetih obveznosti in obnavljanje virov ob njihovi zapadlosti;• vzdrževanje portfelja tržno zelo likvidnih sredstev, ki se lahko hitro unovËijo, kot zašËita pred nepredvidenimi gibanjidenarnih tokov;• spremljanje koeficientov bilanËne likvidnosti glede na zahteve skupine in predpise ter• upravljanje koncentracije in profila zapadlih obveznosti.Spremljanje in poroËanje se izvajata z meritvami in projekcijami denarnih tokov za naslednji dan, teden in mesec posebej,saj so to kljuËna obdobja za upravljanje likvidnosti. IzhodišËe pri teh projekcijah so pogodbeno doloËene zapadlostifinanËnih obveznosti ter priËakovani datumi izterjave finanËnih sredstev.2.2.4. Operativno tveganjeUpravljanje z operativnim tveganjem poteka kot proces, sestavljen iz štirih korakov: ugotavljanje, ocenjevanje,spremljanje in obvladovanje. V upravljanje z operativnim tveganjem so vkljuËeni zaposleni na vseh ravneh, ki imajorazliËne funkcije in zadolžitve. Koordinacija upravljanja z operativnim tveganjem se izvaja centralizirano preko Službeza upravljanje s tveganji, ki je odgovorna za pripravo krovnih politik, navodil in ostalih dokumentov, za centraliziranozbiranje podatkov o (tako potencialnih kot dejanskih) škodnih dogodkih, za izdelavo analiz na podlagi zbranih podatkovter za pripravo profilov operativne tveganosti banke in njenih organizacijskih enot. Upravljanje se izvaja decentraliziranopo organizacijskih enotah, kar velja tudi za aktivnosti v zvezi z zmanjševanjem tveganj.Ugotavljanje in ocenjevanje operativnega tveganja potekata z izpolnjevanjem obrazcev za popis potencialnih škodnihdogodkov iz naslova operativnega tveganja, vsebino katerih pripravlja Služba za upravljanje s tveganji. Vsak ugotovljeniškodni dogodek je ocenjen z verjetnostjo nastanka in resnostjo posledic v primeru nastanka. Pri ocenjevanju seuporablja kvalitativni pristop.V letu 2007 je banka prešla na aplikacijsko podprto poroËanje škodnih dogodkov. Interno sta bili razviti intranetnaaplikacija za prijavo in aplikacija za popis škodnih dogodkov. Prva je namenjena vsem zaposlenim v banki in omogoËaanonimno prijavo škodnih dogodkov, v drugi pa poroËevalci popisujejo škodne dogodke. Vse organizacijske enotebanke imajo formalno doloËenega poroËevalca, ki je odgovoren za popis škodnega dogodka od nastanka do ugotovitvekonËnih posledic za banko. Vsak zakljuËen škodni dogodek mora podpisati direktor službe oziroma sektorja.Na podlagi zbranih podatkov Služba za upravljanje s tveganji pripravlja trimeseËna poroËila o škodnih dogodkih, ki seobravnavajo na Odboru za upravljanje z bilanco banke.Banka ima dvoletno bazo podatkov o nastalih škodnih dogodkih, pri Ëemer je baza od leta 2008 raËunalniškopodprta.Višje vodstvo je zadolženo za izdelavo naËrtovanega oziroma ciljnega profila operativnega tveganja in za vgrajevanjeukrepov za njegovo izboljševanje v poslovno politiko podroËij, ki jih vodi. NajveËji izziv predstavlja prilagajanje ocenjenegaprofila tako, da se bo Ëim bolj približal ciljnemu profilu operativnega tveganja.NatanËni postopki za obvladovanje operativnih tveganj, ki vkljuËujejo varovalne mehanizme, ukrepe in pravila za izvajanjeukrepov sprejemanja, zmanjševanja, prenosa in izognitve tveganjem, ki jih je banka ugotovila in ocenila, so opredeljeniv dokumentu Postopki za kontrolo oziroma zmanjševanje bistvenih operativnih tveganj. Za implementacijo postopkovso odgovorna poslovna podroËja.Spremljanje uËinkovitosti naËinov za varovanje pred operativnim tveganjem in njegovo zmanjševanje temelji nanotranjem kontrolnem sistemu, ki ga sestavljajo notranje kontrole, aktivnosti službe notranje revizije in aktivnosti v zveziz zagotavljanjem skladnosti.Banka ima izdelano Krovno varnostno politiko, ki je podlaga za varno poslovanje z vseh vidikov varnosti in utemeljuje vse7


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguspecifiËne politike in navodila varovanja po posameznih podroËjih dela (fiziËno varovanje, poslovno tveganje, varovanjeinformacij. Pripravljena sta bila Politika upravljanja neprekinjenega poslovanja in Poslovnik programa upravljanjaneprekinjenega poslovanja. Banka ima izdelane naËrte neprekinjenega poslovanja za vse produkte in organizacijskeenote banke, ki se stalno posodabljajo in testirajo. Za nekatere kljuËne organizacijske enote ima izdelane tudi naËrteokrevanja po katastrofi. Banka je vzpostavila center rezervnih zmogljivosti (informacijske podpore, pa tudi podporeposlovnim procesom), v okviru katerega so zagotovljeni ustrezni prostori, komunikacijska sredstva, osebje ter vroËastrežniška in podatkovna podpora za nekatere najpomembnejše posle.Banka je v letu 2008 pristopila k uporabi enostavnega pristopa za izraËun kapitalske zahteve za operativno tveganje.Ne glede na odloËitev za uporabo tega pristopa je banka že leta 2005 k upravljanju operativnega tveganja pristopilana naËin, ki ji bo brez veËjih naporov omogoËil preiti na višje razvit standardiziran pristop. Tako sta bili zastavljeni tudiStrategija razvoja in implementacije okvira upravljanja z operativnim tveganjem in Politika upravljanja z operativnimtveganjem.2.2.5. Obrestno tveganjeObrestno tveganje pomeni izpostavljenost finanËnega položaja banke neugodnim spremembam tržne ravni obrestnihmer. Banka je izpostavljena vplivom nihanja glavnih tržnih obrestnih mer tako na njeno tveganje poštene vrednosti kot natveganje denarnih tokov. Obrestno tveganje poštene vrednosti je tveganje, da bo vrednost finanËnega instrumenta nihalazaradi sprememb tržnih obrestnih mer. Obrestno tveganje denarnih tokov je tveganje, da bodo prihodnji denarni tokoviiz finanËnega instrumenta nihali zaradi sprememb tržnih obrestnih mer. Kot posledica teh sprememb se spreminjajotudi obrestne marže in dohodek banke.Banka prepoznava, meri, upravlja, kontrolira in spremlja obrestno tveganje v skladu s sprejeto politiko upravljanja zobrestnim tveganjem. Izvajanje politike spremlja Odbor za upravljanje z bilanco banke, uravnavanje obrestnega tveganjater izpolnjevanje zahtev in postavljenih omejitev pa je odgovornost Sektorja zakladništva.Banka spremlja obrestno tveganje, ki izhaja iz poslov trgovanja, v sklopu spremljanja tržnih tveganj, kjer za merjenjetveganja uporablja metodo VAR, testiranje izjemnih okolišËin in analizo obËutljivosti. Za merjenje obrestnega tveganja, kiizhaja iz neusklajenih postavk bilance banke, uporablja metodo obrestnih vrzeli. Za razporeditev postavk brez konËnegaroka zapadlosti je banka uporabila interno metodologijo, ki jo je sprejel Odbor za upravljanje z bilanco banke. Spremljanjein izdelava poroËil o odprtih pozicijah sta potekala na meseËni ravni.2.2.6. Valutno tveganjeValutno tveganje pomeni izpostavljenost banke posledicam sprememb deviznih teËajev, ki v primeru neugodnih gibanjzmanjšujejo dohodek banke. Banka prepoznava, meri, upravlja in kontrolira valutno tveganje v skladu s sprejeto politikoupravljanja z valutnim tveganjem. Izvajanje politike spremlja in nadzoruje Odbor za upravljanje z bilanco banke, zaoperativno uravnavanje valutnega tveganja in usklajevanje odprtih pozicij s postavljenimi limiti med dnem in preko noËipa skrbi Sektor zakladništva.Banka izraËunava, spremlja in nadzira neto pozicije v tujih valutah na dnevni ravni za posamezne tuje valute, skupinetujih valut in skupno neto pozicijo za vse tuje valute. Banka meri in spremlja valutno tveganja tudi z uporabo metodeVAR. Za izraËun mere tveganja VAR uporablja metodo historiËne simulacije, ki upošteva 95-odstotno stopnjo zaupanja,enoletno Ëasovno vrsto podatkov ter 10-dnevno obdobje držanja.2.3. Tveganja, povezana z delnicamiNavadne delnice izdajatelja Abanke doslej še niso bile uvršËene na organiziran trg vrednostnih papirjev, zato lahkopride do cenovnega nihanja in nihanja obsega trgovanja z navadnimi delnicami ABKN. S strani izdajatelja ne obstajanikakršno zagotovilo v zvezi z bodoËim razvojem trga za delnice ABKN.8


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu2.3.1. Likvidnost delnicIzdajatelj bo vložil zahtevo za uvrstitev delnice ABKN na borzni trg v standardno kotacijo Ljubljanske borze. V primeru,da se z delnicami ABKN ne bo aktivno trgovalo, lahko to negativno vpliva na tržno ceno in likvidnost delnic.2.3.2. Tržno tveganjeDejavniki, ki lahko vplivajo na tržno tveganje so:• primer nenadnega in dlje Ëasa trajajoËega splošnega padca teËajev na delniških trgih zaradi splošnih tržnih aligospodarskih razmer (sistematiËno oziroma tržno tveganje), ta nihanja so pogosto neodvisna ali nesorazmernaglede na uspešnost poslovanja podjetja, ki je vrednostni papir izdal;• tveganja, povezana z izdajateljem vrednostnega papirja, njegovo dejavnostjo in njegovimi aktivnostmi (nesistematiËnotveganje oziroma tveganje izdajatelja);• stopnje gospodarske rasti gospodarstva kot tudi stopenj rasti banËnega sektorja;• morebitne spremembe zakonov in predpisov.9


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu3. KLJU»NE INFORMACIJE3.1. Izjava o gibljivih sredstvihIzdajatelj je na dan 30. junij 2008 izkazoval 1.698.815 tisoË evrov kratkoroËnih sredstev in 1.751.497 tisoË evrovkratkoroËnih obveznosti. Med kratkoroËnimi obveznostmi je bilo 27 odstotkov vpoglednih sredstev, za katere izdajateljocenjuje, da je velika veËina teh sredstev (okoli 80 odstotkov) stabilnih.Izdajatelj meni, da gibljiva sredstva zadošËajo trenutnim zahtevam in omogoËajo uravnoteženo strukturo bilance stanjater kvalitetno in zanesljivo zagotavljanje likvidnosti.3.2. Kapitalizacija in zadolženostNa dan 30. junij 2008 je celoten kapital izdajatelja znašal 344.577 tisoË evrov in je predstavljal 9,5 odstotkov bilanËnevsote, medtem ko so celotne obveznosti znašale 3.295.615 tisoË evrov oziroma 90,5 odstotkov bilanËne vsote.Tabela 3: Sestava obveznosti do virov sredstev družbe Abanka Vipa d.d. v 000 EUR30. 06. 2008 31. 12. 2007 Spr. v % 31. 12. 2006 31. 12. 2005FinanËne obveznosti do centralne banke 1.414 26 5.338,5 - -FinanËne obveznosti, namenjene trgovanju 11.556 8.077 43,1 413 781Depoziti bank 33.292 76.692 (56,6) 108.178 53.243Krediti bank 1.065.542 904.563 17,8 565.814 449.193Depoziti strank, ki niso banke 1.814.076 1.735.433 4,5 1.527.793 1.433.463Krediti strank, ki niso banke 221 344 (35,8) 176.918 122.408Izdani vrednostni papirji 145.027 134.772 7,6 152.813 132.263Podrejene obveznosti 166.830 53.761 210,3 65.494 55.444FinanËne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izidaFinanËne obveznosti, vezane na finanËna sredstva, kine izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja7.583 8.386 (9,6) - -- 123.887 (100,0) - -Rezervacije 22.486 23.485 (4,3) 24.177 26.651Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 6.683 5.004 33,6 7.614 6.286- davek iz dohodka 1.784 868 105,5 2.950 2.731- odloženi davek 4.899 4.136 18,4 4.664 3.555Druge obveznosti 20.905 11.344 84,3 20.108 16.497SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.295.615 3.085.774 6,8 2.649.322 2.296.229Osnovni kapital 30.045 22.951 30,9 22.951 22.951Kapitalske rezerve 153.117 58.062 163,7 57.994 58.009Kapital v zvezi s sestavljenimi finanËnimi inštrumenti - 117.539 (100,0) - -Presežek iz prevrednotenja 3.296 6.880 (52,1) 7.620 5.440Rezerve iz dobiËka (vkljuËno z zadržanim dobiËkom) 140.795 121.671 15,7 100.635 87.979Lastni deleži (208) (254) (18,1) (267) (267)»isti dobiËek poslovnega leta 21.427 26.384 (18,8) 23.625 15.133Med letom izplaËane dividende (3.895) - - - -SKUPAJ KAPITAL 344.577 353.233 (2,5) 212.558 189.245SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.640.192 3.439.007 5,9 2.861.880 2.485.47410


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 4: Podrejene obveznosti Abanke Vipe d.d. v 000 EURPodrejene obvezniceValuta Datum zapadlosti Obrestna mera30.06.2008nerevidirano31.12.2007revidiranoKratkoroËni dolžniški VP EUR 15 27AB06 EUR 15. 05. 2009 5,90% 13,567 13,562AB07 EUR 21. 05. 2010 5,30% 16,740 16,739AB08 EUR 01. 03. 2011 4,90% 10,164 10,410AB13 EUR 24. 06. 2008 6M EURIBOR + 0,50% 0 5,102VIP5 EUR 15. 07. 2008 6,00% 129 257VIP6 EUR 09. 09. 2009 5,50% 381 509VIP7 EUR 18. 12. 2010 6,20% 626 752Podrejene vloge EUR 6,407 6,403Inovativni instrumentEUR3M EURIBOR + 1,90%,od 03. 02. 2017 dalje3M EURIBOR + 2,85%118.801 03.3. Interes fiziËnih in pravnih oseb, ki sodelujejo pri uvrstitvi delnic v kotacijona organizirani trgIzdajatelj ni seznanjen z obstojem fiziËnih ali pravnih oseb, ki sodelujejo pri uvrstitvi delnic v trgovanje na organiziranemtrgu, ki bi imele morebitne interese, vkljuËno nasprotujoËe, ki bi bili bistveni za uvrstitev delnic na borzo.3.4. Razlogi ponudbe in uporaba prihodkovIzdajatelj z uvrstitvijo delnic v trgovanje na organiziran trg ne bo imel nobenih prihodkov.11


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu4. INFORMACIJE O DELNICAH, KI BODO SPREJETE VTRGOVANJE4.1. Opis vrednostnega papirjaOsnovni kapital izdajatelja znaša 30.045.067,60 EUR in je razdeljen na 7.200.000 navadnih, kosovnih, rednih, imenskihdelnic, z neomejeno prenosljivostjo, oznake ABKN in z ISIN kodo SI0021108608. Od tega je 7.198.864 delnic izdanihv nematerializirani obliki, 1.136 delnic pa je izdanih v materializirani obliki.Ta prospekt se nanaša na vseh 7.200.000 kosovnih delnic, katerih skupna vrednost je enaka osnovnemu kapitaluizdajatelja. Po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje bo na organizirani trg uvršËenih 7.198.864 delnic, ki soizdane v nematerializirani obliki, medtem ko bo preostanek 1.136 delnic, na organizirani trg uvršËenih šele, ko bododematerializirane.4.2. Zakonodaja, po kateri so bili vrednostni papirji izdaniDelnice izdajatelja so izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih sporov v zvezi z delnicami jepristojno sodišËe v Ljubljani.4.3. Oblika delnicŠtevilo delnic izdajatelja na dan 1. september 2008, ki se glasijo na ime in so bile izdane v nematerializirani obliki tervpisane v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev znaša 7.198.864, preostanek 1.136 delnic pa jeizdanih v materializirani obliki in še niso bile oddane na KDD. Delniška knjiga Abanke Vipe d.d., Ljubljana se vodi priKDD - Centralno klirinško depotna družba, d.d., Ljubljana.4.4. Valuta, v kateri bodo delnice izdaneDelnice so izdane kot kosovne delnice in nimajo oznake valute.4.5. Opis pravic, povezanih z delnicamiDelnice z oznako ABKN, na katere se nanaša ta prospekt, dajejo njihovim imetnikom pravico do:• udeležbe pri upravljanju Abanke Vipe d.d.;• pravico do dividende;• ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali steËaju.Imetniki navadnih delnic Abanke imajo pravico do dela dobiËka (dividende), ki se izplaËuje na naËin, doloËen s sklepomskupšËine o delitvi bilanËnega dobiËka.Za imetnike nerezidente ne veljajo posebne omejitve, postopki izplaËila dividend teËejo skladno z veljavnozakonodajo.UpraviËenje do dividende zastara v skladu z Obligacijskim zakonikom v roku 3 let. V primeru, da v navedenem roku, kije bil doloËen za zastaranje upraviËenja do dividende, imetniki delnic niso izkoristili pravice do izplaËila njim pripadajoËedividende, se znesek neizplaËane dividende na dan zastaranja upraviËenja knjiži med druge prihodke izdajatelja.Predlog o višini dividend poda uprava izdajatelja. Predlog mora potrditi nadzorni svet, ki ga skupaj z letnim poroËilompredstavi na skupšËini. O delitvi dobiËka odloËa skupšËina delniËarjev izdajatelja. Dividende se izplaËujejo skladno zdavËno zakonodajo. Pri izraËunu deleža dobiËka za izplaËilo dividend se lastne delnice izkljuËijo. Dividende se izplaËujejoenkrat letno, obiËajno v roku enega meseca po skupšËini.4.6. Prenosljivost delnicDelnice ABKN so prosto prenosljive.4.7. Obvezni predpisi glede ponudb za odkup in prodajo delnicPredpisi, ki urejajo odkup in prodajo delnic izdajatelja so:• Zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1 (Ur. l. RS 42/06, 60/2006; 26/2007 (ZSDU-B), 33/2007 (ZSReg-B),67/2007 (ZTFI));• Zakon o banËništvu - ZBan-1 (Ur. l. RS 131/06);• Zakon o prevzemih - ZPre-1 (Ur. l. RS 79/06, 67/2007 (ZTFI));• Obligacijski zakonik - OZ (Ur. l. RS 83/01, 32/04, 28/2006 (Odl. US), 40/07, 97/2007 (OZ-UPB1))12


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu• Zakon o trgu finanËnih instrumentov - ZTFI (Ur. l. RS 67/2007, 100/2007);• Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih - ZNVP (Ur. l. RS 23/1999, 75/2002, 114/2006,RS 2/2007 (ZNVP-UPB1), 67/2007 (ZTFI));4.8. Prevzemne ponudbe za lastniški kapital izdajateljaPrevzemnih ponudb za lastniški kapital izdajatelja v letih 2006, 2007 in prvi polovici leta 2008 ni bilo.4.9. Informacija o davkih4.9.1. ObdavËitev prometaNa podlagi 4. toËke 44. Ëlena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006, ZDDV-1) soplaËila davka na dodano vrednost oprošËene tudi finanËne transakcije, in sicer med drugim transakcije, vkljuËno sposredovanjem (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi) z delnicami, deleživ podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu inpravicami in deleži (4.e. toËka 44. Ëlena ZDDV-1).4.9.2. ObdavËitev donosov - pravne osebePrejete dividende in dohodki, ki so podobni dividendamV skladu s 24. Ëlenom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008;ZDDPO-2) se pri doloËanju davËne osnove zavezanca prejete dividende oziroma drugi deleži iz dobiËka, vkljuËno zdohodki, ki so podobni dividendam (74. Ëlen ZDDPO-2), razen skritih rezerv iz 74. Ëlena ZDDPO-2, ki niso bile predmetobdavËitve pri izplaËevalcu, izvzamejo iz davËne osnove prejemnika, Ëe je izplaËevalec:1. zavezanec za davek po tem zakonu; ali2. za davËne namene rezident v državi Ëlanici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodnopogodbo o izogibanju dvojnega obdavËevanja dohodka, sklenjene z državo neËlanico EU, ne šteje kotrezident izven EU in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistemobdavËevanja, ki velja za matiËne družbe in odvisne družbe iz razliËnih držav Ëlanic EU, in jih doloËi minister,pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oprošËena ali ima možnost izbireobdavËitve; ali3. zavezanec za davek od dohodka oziroma dobiËka, primerljiv z davkom po tem zakonu, in ni rezident države,v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma povpreËna nominalna stopnjaobdavËitve dobiËka nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. Ëlenom ZDDPO-2,pri tem pa ta alineja ne velja za izplaËevalca, ki je rezident druge države Ëlanice EU po 2. toËki tega odstavkatega Ëlena.DoloËbe prejšnjega odstavka se za prejemnika nerezidenta uporabljajo, Ëe je njegova udeležba v kapitalu oziromaupravljanju osebe, ki deli dobiËek, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki jih nerezident opravlja v poslovni enotiv Sloveniji oziroma preko poslovne enote v Sloveniji. Dohodki iz prejšnjega odstavka se izvzamejo iz davËne osnoveprejemnika, Ëe so bili v tekoËem ali v preteklih davËnih obdobjih, na njihovi podlagi v davËno osnovo vkljuËeniprihodki.DobiËki iz odsvojitve lastniških deleževNa podlagi 11. odstavka 8. Ëlena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/2006; ZDDPO-2)se uvršËajo med dohodke, ki imajo vir v Sloveniji, tudi dobiËki od odsvojitve finanËnih inštrumentov oziroma finanËnihnaložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji oz. lastniški deleži, Ëe jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in drugeoblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Slovenij, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti inBanka Slovenije, oziroma Ëe gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki soustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji. 70. Ëlen ZDDPO-2 pa za dobiËke od odsvojitve finanËnih inštrumentovoziroma finanËnih naložb rezidentov in nerezidentov ne doloËa davËnega odtegljaja.Pri doloËanju davËne osnove zavezanca rezidenta in nerezidenta, ki opravlja dejavnost oziroma posle v poslovni enoti alipreko poslovne enote v Sloveniji, ki ustvari dobiËek iz odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah indrugih oblikah organiziranja, se 50 odstotkov tega dobiËka izvzame iz davËne osnove zavezanca, Ëe je bil zavezanec,ki ustvari dobiËek, udeležen v kapitalu oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik poslovnega deleža,delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj 8 odstotkov in znaša Ëas trajanja te udeležbe v kapitalu oziroma upravljanjugospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj 6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma zapoln delovni Ëas zaposloval vsaj eno osebo. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev se mu prizna v višini 50 odstotkov.DoloËbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za dobiËke iz naložb v lastniške deleže v gospodarske družbe, zadrugein druge oblike organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, v katerih je splošna13


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguoziroma povpreËna nominalna stopnja obdavËitve družba nižja od 12,5 odstotkov in je država objavljena na seznamuv skladu z 8. Ëlenom ZDDPO-2, pri tem pa to niso države Ëlanice EU.V primeru likvidacije oziroma prenehanja zavezanca ali poslovne enote nerezidenta v Sloveniji v obdobju 10 let poustanovitvi, se v davËnem obraËunu ob prenehanju davËna osnova poveËa za izvzeti del dobiËka po prvem odstavku25. Ëlena ZDDPO-2 za zadnjih pet davËnih obdobij. Kot likvidacija oziroma prenehanje zavezanca ali poslovne enotenerezidenta v Sloveniji se ne šteje transakcija po doloËbah VII. poglavja ZDDPO-2.Pri doloËanju davËne osnove zavezanca, ki ustvari dobiËek z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v bankah,v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe (zamenjava), se dobiËek ali izguba iz tezamenjave izvzame iz davËne osnove zavezanca. »e zavezanec prejme plaËilo v denarju, se sorazmerni del dobiËkaali izgube, ki ustreza plaËilu v denarju, vkljuËi v davËno osnovo. V teh primerih mora zavezanec ovrednotiti v zamenoprejete lastniške deleže ali delnice po davËni vrednosti, ki so jo imeli v zamenjavi odsvojeni lastniški deleži ali delnice obzamenjavi.IzplaËila dividendNa podlagi 1. odstavka 70. Ëlena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008,76/2008; ZDDPO-2) je izdajatelj zavezan za izraËun in plaËilo davËnega odtegljaja od dividend in dohodkov podobnihdividendam (74. Ëlen ZDDPO-2) po stopnji 15 odstotkov, razen kadar je prejemnik dividend:1. Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost v republiki Sloveniji,2. Banka Slovenije,3. zavezanec rezident, ki izplaËevalcu sporoËi svojo davËno številko,4. zavezanec nerezident, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovnienoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplaËevalcu sporoËi svojo davËno številko, Ëe gre za dohodke,plaËane tej poslovni enoti,5. oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavËenja, ki velja za matiËne družbe inodvisne družbe iz razliËnih držav Ëlanic EU, kadar:a. ima prejemnik najmanj 10 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnemkapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiËek,b. znaša Ëas trajanja udeležbe v kapitalu najmanj 24 mesecev, inc. je prejemnik:• oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavËenja, ki velja za matiËne družbein odvisne družbe iz razliËnih držav Ëlanic EU , in jih doloËi minister, pristojen za finance,• za davËne namene rezident v državi Ëlanici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezidentizven EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavËevanja dohodka, sklenjeno zdržavo neËlanico, in• je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavËenja, ki velja zamatiËne družbe in odvisne družbe iz razliËnih držav Ëlanic EU, in jih doloËi minister, pristojen za finance,kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oprošËena ali ima možnost izbire.Dividenda, ki je izplaËana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev, sicer pa izpolnjuje pogoje, navedene v toËki5, se lahko izplaËa brez odtegljaja davka, Ëe izplaËevalec dividende predloži banËno garancijo pristojnemu davËnemuorganu.Pri izplaËilu dividend nerezidentu, ki ne izpolnjuje zgoraj predpisanih pogojev, mora torej izplaËevalec dividend obraËunatiin plaËati davËni odtegljaj po stopnji 15 odstotkov. IzplaËevalec dividend pa lahko na podlagi doloËb mednarodnepogodbe, sklenjene med RS in državo nerezidenta, in na podlagi odloËbe davËnega organa obraËuna in plaËa davËniodtegljaj po nižji stopnji oziroma davËnega odtegljaja ne obraËuna in ne odtegne.4.9.3. ObdavËitev donosov - fiziËne osebe4.9.3.1. IzplaËilo dividendZakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006, ZDoh-2) v 80. Ëlenu doloËa, da so dividende dohodek iz kapitala,in zanje predpisuje obdavËitev dohodka iz kapitala po stopnji 20 odstotkov (132. Ëlen ZDoh-2), pri Ëemer se štejeobraËunani in plaËani davek kot dokonËen davek. To pomeni, da se dohodek iz naslova prejetih dividend ne všteva vletno davËno osnovo zavezanca.14


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguIzdajatelj je zavezan, da ob izplaËilu dividend odtegne in plaËa davek po odbitku po stopnji 20 odstotkov, tako zarezidente Republike Slovenije kot za nerezidente. Kadar dividende prejme fiziËna oseba nerezident, ki je rezident države,s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavËevanja dohodka, lahko ta osebauveljavlja ugodnosti po pogodbi v skladu s to pogodbo in zakonom, ki ureja davËni postopek.4.9.3.2. DobiËek iz kapitalaDobiËek iz kapitala je na podlagi 92. Ëlena ZDoh-2 dobiËek, dosežen z odsvojitvijo kapitala t.j. vrednostnega papirjaoziroma lastniškega deleža. DavËna osnova od dobiËka iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi invrednostjo kapitala ob pridobitvi. Pri vrednostnih papirjih, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, se za nabavnovrednost šteje tržna vrednost na dan 1. januar 2006; Ëe tržne vrednosti ni, se upošteva knjigovodska vrednost na dan1. januarja 2006. Stopnja dohodnine od dobiËka iz kapitala znaša 20 odstotkov in se znižuje vsakih pet let imetništvakapitala (132. Ëlen ZDoh-2) in znaša:Tabela 5: Število let imetništva kapitala in stopnja dohodnineŠtevilo let imetništva kapitalaStopnja dohodninedo 5 let 20 %od vkljuËno 5 do 10 let 15 %od vkljuËno 10 do 15 let 10 %od vkljuËno 15 do 20 let 5 %po 20 letihdohodnina se ne plaËaPlaËani davek je dokonËen davek, kar pomeni, da se dobiËek iz kapitala ne všteva v letno davËno osnovo zavezanca.IzraËun dohodnine od dobiËka iz kapitala se opravi z odmero dohodnine. IzraËun dohodnine od dobiËka iz odsvojitvevrednostnih papirjev in drugih deležev opravi davËni organ na podlagi napovedi davËnega zavezanca.DavËni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od dobiËka iz odsvojitve vrednostnih papirjev vložiti do 28.februarja tekoËega leta za preteklo leto, razen nerezidentov. Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja tekoËegaleta za preteklo leto, Ëe napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v preteklem letu. Sicer se napovedza odmero dohodnine od dobiËka iz odsvojitve vrednostnih papirjev vloži v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala.4.9.4. Odgovornost za davke, odtegnjene pri viruIzdajatelj je v skladu z zakonodajo plaËnik davËnega odtegljaja ob izplaËilu dividende in je odgovoren za izraËundavËnega odtegljaja ter plaËilo davka davËni upravi Republike Slovenije. Druge odgovornosti za davke, odtegnjene priviru, izdajatelj ne prevzema.15


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu5. SPREJEM V TRGOVANJE5.1. Mesto trgovanjaIzdajatelj bo vložil zahtevo za uvrstitev delnice ABKN v trgovanje na organiziranem trgu Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana,v borznem segmentu delnic, podsegment Standardna kotacija. Predvideni priËetek trgovanja je po prejemu dovoljenjaza organizirano trgovanje.5.2. Banke ali borznoposredniške družbe, ki sodelujejo pri uvrstitvi delnic naorganiziran trgIzdajatelj sam izvaja vse postopke v zvezi z organizacijo in izvedbo postopka uvrstitve delnice na organiziran trg.5.3. Trgovanje z delnicamiZ delnicami Abanke se doslej ni trgovalo na nobenem organiziranem trgu.5.3.1. Trgovanje z drugimi vrednostnimi papirjiNa dan 1.september 2008 je imela Abanka devet izdaj še nezapadlih obveznic (AB06, AB07, AB08, AB09, AB10,AB11, AB12, VIP6, VIP7), s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi d.d. Ljubljana ter eno izdajo inovativnega finanËnegainstrumenta, s katerim se trguje na Luksemburški borzi.Tabela 6: Obveznice, s katerimi se trguje na dan 01. 09. 2008Izdaja Status plaËila Datum izdaje Datum zapadlostiNominalna vrednostv 000 EURAB06 podrejene 15. 05. 2002 15. 05. 2009 13.500AB07 podrejene 21. 05. 2003 21. 05. 2010 17.300AB08 podrejene 01. 03. 2004 01. 03. 2011 10.000AB09 navadne 01. 03. 2004 01. 03. 2011 10.000AB10 navadne 01. 10. 2004 01. 10. 2011 21.000AB11 navadne 01. 12. 2005 01. 12. 2010 20.865AB12 navadne 12. 12. 2005 12. 12. 2010 20.865VIP6 podrejene 09. 09. 1999 09. 09. 2009 2.000VIP7 podrejene 18. 12. 2000 18. 12. 2010 2.000Inovativni finanËnibrez dospelosti,podrejene 18. 01. 2007120.000instrumentmožen odpoklicObveznice Abanke šeste izdaje (AB06) imajo roËnost sedem let in se obrestujejo od 15. maja 2002. IzplaËilo glavnice jeob dospetju obveznice, to je 15. maja 2009. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 13.500 tisoË evrov. Obveznice soizdane v 135.000 apoenih po 100 evrov in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša 5,90 odstotka letno,pri Ëemer se obresti izraËunavajo konformno. Obresti se izplaËujejo polletno.Obveznice Abanke sedme izdaje (AB07) imajo roËnost sedem let in se obrestujejo od 21. maja 2003. IzplaËilo glavniceje ob dospetju obveznice, to je 21. maja 2010. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 17.300 tisoË evrov. Obvezniceso izdane v 173.000 apoenih po 100 evrov in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša 5,30 odstotkaletno, pri Ëemer se obresti izraËunavajo konformno. Obresti se izplaËujejo polletno.Obveznice Abanke osme izdaje (AB08) imajo roËnost sedem let in se obrestujejo od 1. marca 2004. IzplaËilo glavnice jeob dospetju obveznice, to je 1. marca 2011. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 10.000 tisoË evrov. Obveznice soizdane v 100.000 apoenih po 100 evrov in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša 4,90 odstotka letno,pri Ëemer se obresti izraËunavajo linearno. Obresti se izplaËujejo letno.Obveznice Abanke devete izdaje (AB09) imajo roËnost sedem let in se obrestujejo od 1. marca 2004. IzplaËilo glavniceje ob dospetju obveznice, to je 1. marca 2011. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 10.000 tisoË evrov. Obvezniceso izdane v 100.000 apoenih po 100 evrov in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša 4,70 odstotkaletno, pri Ëemer se obresti izraËunavajo linearno. Obresti se izplaËujejo letno.16


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguObveznice Abanke desete izdaje (AB10) imajo roËnost sedem let in se obrestujejo od 1. oktobra 2004. IzplaËilo glavniceje ob dospetju obveznice, to je 1. oktobra 2011. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 21.000 tisoË evrov. Obvezniceso izdane v 21.000 apoenih po 1.000 evrov in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša 4,60 odstotkaletno, pri Ëemer se obresti izraËunavajo linearno. Obresti se izplaËujejo letno.Obveznice Abanke enajste izdaje (AB11) imajo roËnost pet let in se obrestujejo od 1. decembra 2005. IzplaËilo glavniceje ob dospetju obveznice, to je 1. decembra 2010. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 20.865 tisoË evrov.Obveznice so izdane v 500.000 apoenih po 41,73 evra in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša 4,00odstotka letno, pri Ëemer se obresti izraËunavajo linearno. Obresti se izplaËujejo letno.Obveznice Abanke dvanajste izdaje (AB12) imajo roËnost pet let in se obrestujejo od 12. decembra 2005. IzplaËiloglavnice je ob dospetju obveznice, to je 12. decembra 2010. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 20.856 tisoËevrov. Obveznice so izdane v 500.000 apoenih po 41,73 evra in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša3,80 odstotka letno, pri Ëemer se obresti izraËunavajo linearno. Obresti se izplaËujejo letno.Obveznice Banke Vipa šeste izdaje (VIP6) imajo roËnost deset let in se obrestujejo od 9. septembra 1999. IzplaËiloglavnice je anuitetno, pri Ëemer je obstajal moratorij na izplaËilo glavnice do 9. marca 2002. Obveznice zapadejo 9.septembra 2009. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 2.000 tisoË evrov. Obveznice so izdane v 10.000 apoenihpo 200 evrov in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša 5,50 odstotka letno, pri Ëemer se obrestiizraËunavajo linearno. Obresti se izplaËujejo polletno.Obveznice Banke Vipa sedme izdaje (VIP7) imajo roËnost deset let in se obrestujejo od 18. decembra 2000. IzplaËiloglavnice je anuitetno, pri Ëemer je obstajal moratorij na izplaËilo glavnice do 18. junija 2003. Obveznice zapadejo 18.decembra 2010. Nominalna vrednost celotne izdaje znaša 2.000 tisoË evrov. Obveznice so izdane v 10.000 apoenihpo 200 evrov in so nominirane v evrih. Obrestna mera obveznic znaša 6,20 odstotka letno, pri Ëemer se obrestiizraËunavajo konformno. Obresti se IzplaËujejo polletno.Abanka je 18. januarja 2007 podpisala pogodbo o najetju podrejenega kredita, ki izpolnjuje pogoje za inovativniinstrument, kot jih opredeljuje 11. Ëlen Sklepa o izraËunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/2006).V tem primeru je inovativni instrument podrejeno posojilo banke VTB Europe s sedežem v Londonu, ki izpolnjujezahteve Banke Slovenije za upoštevanje pri izraËunu temeljnega in dodatnega kapitala banke. Podrejeno posojilo je bilofinancirano z izdajo obveznic, imenovanih “loan participation notes”, ki jih je izdalo nizozemsko podjetje, ustanovljenoposebej za potrebe tega posla. Kupnina iz izdaje obveznic je bila plaËana VTB Europe, da je z njo financirala podrejenoposojilo, dano Abanki. PlaËila glavnice in obresti podrejenega posojila so edina sredstva za kritje plaËil glavnice inobresti obveznic. PoslediËno so imetniki teh obveznic izpostavljeni tveganjem Abanke, Ëeprav nimajo nobene regresnepravice do sredstev Abanke.5.4. Ostali trgiRazen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, v Sloveniji ni drugega organiziranegatrga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z vrednostnimi papirji.5.5. Zagotavljanje likvidnostiZ delnicami izdajatelja se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.5.6. StabilizacijaIzdajatelj ni odobril možnosti za uvedbo dejavnosti za stabilizacijo cene.17


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu6. PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV S STRANI IMETNIKOVProspekt izdajatelja je bil pripravljen z namenom uvrstitve delnic v organizirano trgovanje in v zvezi z njim nobena osebane ponuja delnic družbe Abanka v prodajo.18


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu7. STROŠKI UVRSTITVE DELNIC NA ORGANIZIRAN TRGStroške uvrstitve delnic v organizirano trgovanje predstavljajo stroški taks za izdajo dovoljenja Agencije in stroški uvrstitvedelnic na organiziran trg po tarifi Ljubljanske borze.• Dovoljenje ATVP za organizirano trgovanje: 5.000,00 EUR• Nadomestilo za odloËanje o uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na borznem trgu: 400,00 EUR• Pristojbina za uvrstitev delnic v trgovanje: 20.000,00 EURPoleg zgoraj navedenih stroškov bodo nastali še stroški tiskanja prospekta, stroški objave povzetka prospekta, notarskistroški, stroški spremenljivega nadomestila KDD ipd.Izdajatelj z uvrstitvijo delnic v trgovanje na organiziran trg ne bo imel nobenih prihodkov.19


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu8. ZAKONITI REVIZORJI8.1. Firma in naslov izdajateljevih revizorjevRevizor izdajatelja za poslovna leta 2005, 2006, 2007 in 2008 je revizijska družba PricewaterhouseCoopers d.o.o.,Cesta v KleËe 15, 1000 Ljubljana, ki je vpisana v register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu za revizijo.20


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu9. IZBRANE FINAN»NE INFORMACIJE9.1. Izbrane pretekle finanËne informacije o izdajateljuIzbrane finanËne informacije predstavljene v nadaljevanju so bile pripravljene v skladu z mednarodnimi standardiraËunovodskega poroËanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, in so povzete iz revidiranih raËunovodskih izkazovza leto 2005, 2006 in 2007 ter iz nerevidiranih vmesnih raËunovodskih izkazov za prvo polletje leta 2007 na dan 30. junij2007 in za prvo polletje leta 2008 na dan 30. junij 2008.Rezultati iz nerevidiranega polletnega poroËila se ne smejo obravnavati kot indikator rezultatov ob koncu leta na dan31. december 2008.Tabela 7: Izbrane finanËne informacije v 000 EURIzkaz poslovnega izida2005 3revidiranona dan 31. december2006 4revidirano2007revidiranona dan 30. junij2007nerevidirano2008nerevidirano»iste obresti 49.011 53.112 66.066 31.145 38.886»iste opravnine 29.886 28.958 31.456 15.219 14.927Bruto dobiËek iz rednega poslovanja 18.131 35.819 46.671 27.381 27.365»isti dobiËek poslovnega leta 17.175 26.250 36.563 21.923 21.427Posojila bankam 223.535 179.398 230.037 160.189 370.260Posojila strankam, ki niso banke 1.499.122 1.839.763 2.365.057 2.131.216 2.503.796Skupaj sredstva 2.485.474 2.861.880 3.439.007 3.193.717 3.640.192Vloge in krediti strank, ki niso banke 1.555.871 1.704.711 1.735.777 1.529.399 1.814.297Skupaj obveznosti 2.296.229 2.649.322 3.085.774 2.851.931 3.295.615Skupaj kapital 189.245 212.558 353.233 341.786 344.577ProfitabilnostObrestna marža 2,18 % 1,97 % 2,12 % 2,09 % 5 2,26 % 5Neobrestni prihodki v bruto dohodku 51,2 % 48,6 % 40,2 % 48,9 % 31,0 %Stroški poslovanja v bruto dohodku 50,2 % 49,3 % 47,7 % 40,4% 45,4 %Donos na kapital po obdavËitvi 9,9 % 13,0 % 10,9 % 19,6 % 5 11,8 % 5Donos na aktivo pred obdavËitvijo 0,80 % 1,33 % 1,50 % 1,84 % 5 1,59 % 5UËinkovitost sredstevDepoziti strank/skupaj depoziti 77,6 % 71,7 % 63,9 % 61,4 % 62,3 %Posojila strank, ki niso banke/vloge in kreditistrank, ki niso banke96,4 % 107,9 % 136,3 % 139,3 % 138,0 %Kvaliteta aktiveDelež slabih posojil (razred C, D in E) (bruto) 9,1 % 8,5 % 9,5 % 9,2 % 7,9 %Delež slabih posojil (samo razreda D in E) (bruto) 2,5 % 3,2 % 2,5 % 3,1 % 2,6 %Pokritost slabih posojil (C, D in E) 6 54,0 % 58,2 % 44,6 % 51,0 % 49,7 %Kapitalska ustreznostTier 1 capital ratio 8,1 % 7,4 % 6,7 % 7,5 % 10,3 %Total capital ratio 9,6 % 8,8 % 10,5 % 11,5 % 12,7 %3 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,5756 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2005.4 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,64 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006.215 Na letni ravni.6 Kazalec “Pokritost slabih posojil (C, D in E)”, prikazuje pokritost C, D in E posojil z vsemi popravki zaradi oslabitev.


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu10. PODATKI O IZDAJATELJU10.1. Poslovna preteklost in razvoj izdajatelja10.1.1. Pravno in poslovno ime izdajateljaFirma:Skrajšana firma:Abanka Vipa d.d., LjubljanaAbanka d.d.10.1.2. Kraj registracije izdajatelja in številka registracijeIzdajatelj je vpisan v sodni register Okrožnega sodišËa v Ljubljani reg.št. vložka: 1/02828/0010.1.3. Datum ustanovitve in Ëas obstojaDatum ustanovitve: 26. december 1989Trajanje izdajatelja:za nedoloËen ËasIzdajatelj je zaËel poslovati z imenom (firmo) Abanka d.d. Ljubljana dne 26. decembra 1989. Do tega datuma je poslovalpod imenom Jugobanka - Temeljna banka Ljubljana n.sub.o., Ljubljana, ki je, po vrsti statusnih sprememb, nastalaiz Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino, s sedežem v Beogradu. Slednja je bila ustanovljena leta 1955. Dne 1.januarja 2003 je izdajatelj spremenil firmo, ki se sedaj glasi Abanka Vipa d.d.10.1.4. Glavni sedež in pravna oblika izdajateljaSedež:LjubljanaNaslov:Slovenska cesta 58, 1517 LjubljanaTelefonska številka: 01/47 18 100Pravna oblika poslovanja: Delniška družbaDržava vpisa v register: Republika SlovenijaZakonodaja po kateri posluje: Izdajatelj posluje v skladu s slovensko zakonodajo10.2. Bonitetne ocene in mednarodne uvrstitve izdajateljaPoslovanje Abanke spremljajo tudi vodilne mednarodne agencije za bonitetno ocenjevanje, in sicer Moody’s InvestorsService, Fitch Ratings in Capital Intelligence. Njihova zadnja bonitetna ocena je prikazana v spodnji tabeli.Tabela 8: Zadnja bonitetna ocena izdajateljaAgencijaDatum oceneOcenakreditnega tveganja:dolgoroËnaOcenakreditnega tveganja:kratkoroËnaOcenafinanËnemoËiFITCH marec 2008 BBB F3 CMoody’s avgust 2008 A3 P-2 D+Capital Intelligence avgust 2008 BBB A2 BBBNavedene zadnje bonitetne ocene uvršËajo Abanko med varnejše evropske banke.10.3. Investicije10.3.1. Opis izdajateljevih glavnih investicij v zadnjih treh poslovnih letihV letu 2005 so investicije v zgradbe in opremo znašale 3.531.577 evrov. Med pomembnejše sestavine tega zneskasodijo: prenova dela poslovnih prostorov na Slovenski 58 (1.126.819 evrov), prenova poslovnih prostorov v Novi Gorici- ErjavËeva (958.630 evrov) ter prenova poslovne enote v Celju - MiklošiËeva (330.371 evrov).Investicije v IT opremo so v letu 2005 znašale 2,6 milijona evrov. Za programsko opremo in licence je bilo v letu 2005namenjenih 2 milijona evrov, od tega za E banke in portal 263 tisoË evrov ter DWA banke 246 tisoË evrov.V letu 2006 so investicije v zgradbe in opremo znašale 1.996.294 evrov. Med pomembnejše sestavine tega zneskasodijo: prenova dela poslovnih prostorov na Slovenski 58 (310.812 evrov), prenova poslovne enote v TržiËu (393.899evrov), prenova poslovne enote v Murski Soboti (589.551 evrov), prenova poslovne enote v Izoli (340.419 evrov) terobnova poslovnih prostorov v Novi Gorici - ErjavËeva (361.613 evrov).22


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguV letu 2006 je bilo za investicije v IT opremo namenjenih 1,7 milijona evrov. V letu 2006 je bilo za programsko opremo inlicence namenjenih 1,4 milijona EUR (najveËje so bile Quantum 333 tisoË evrov, Tvegana aktiva 300 tisoË EUR in DWA14 tisoË evrov) ter dodatnih 939 tisoË evrov za projekt evro.V letu 2007 so investicije v zgradbe in opremo znašale 1.658.279 evrov. Med pomembnejše sestavine tega zneskasodijo: prenova dela poslovnih prostorov na Slovenski 58 (356.920 evrov R), prenova poslovnih prostorov v Luciji(335.000 evrov), prenova dela poslovnih prostorov na Slovenski 55 (143.812 evrov) ter poveËana stopnja varnosti nabankomatih (125.704 evrov).V letu 2007 je za investicije v IT opremo bilo namenjenih 2,74 milijonov evrov, od tega 1 milijon evrov za bankomate,DNT in ScanCoin. Za investicije v programsko opremo in licence pa je bilo v letu 2007 namenjenih 1,7 milijona evrov.Tabela 9: Investicije Abanke Vipe d.d. v opremo in zgradbe ter IT opremo med leti 2005 in 2007 v mio EUR2005 2006 2007Investicije v zgradbe in opremo 3,53 1,99 1,65Investicije v IT opremo 2,66 1,67 2,74Investicije v programsko opremo in licence 2,21 1,43 1,7010.3.2. Opis poglavitnih investicij izdajatelja, ki še potekajoV letu 2008 bodo investicije v zgradbe in opremo predvidoma znašale 3.339.000 evrov. Med pomembnejše sestavinetega zneska sodijo: prenova v poslovni stavbi Slovenska 58 v znesku 990.000 evrov, nakup poslovne stavbe in prenovaMoste-Zelena jama 670.000 evrov, nakup poslovnih prostorov v Teznem 595.600 evrov ter nakup poslovnih prostorovLogatec 266.300 evrov.V letu 2008 je za investicije v IT opremo namenjenih 1,72 milijonov evrov, od Ëesar je skoraj polovica predvidena zabankomate, DNT in ScanCoin. Za investicije v programsko opremo in licence pa je namenjenih 2,56 milijona evrov.Investicije se financirajo iz lastnih virov izdajatelja.Tabela 10: Predvidena struktura nabav v letu 2008 v 000 EURZnesekDeležNove nabave 7.623 100%Opredmetena osnovna sredstva 5.059 66%zgradbe 1.533 20%tehniËna oprema 1.806 24%IT oprema 1.720 23%Neopredmetena dolgoroËna sredstva 2.564 34%10.3.3. Informacije o poglavitnih prihodnjih investicijah izdajatelja, za katera so se poslovodniorgani že trdno zavezaliV letu 2009 se bodo izvajale in nadaljevale investicije, ki se ne bodo zakljuËile v letu 2008, izmed katerih sta veËjipredvsem nakup poslovnih prostorov Logatec in Postojna.23


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu11. PREGLED POSLOVANJA11.1. Osnovne dejavnosti11.1.1. Opis izdajateljevih osnovnih dejavnostiIzdajatelj je univerzalna banka. V skladu s 5. Ëlenom statuta lahko Abanka opravlja tiste banËne in druge finanËnestoritve, za katere je pridobila predpisano dovoljenje Banke Slovenije, kot tudi vse druge posle, ki jih lahko opravljabanka v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. Izdajatelj lahko v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi opravlja posle vRepubliki Sloveniji in v tujini. Banka opravlja predvsem banËne storitve:• sprejemanje depozitov od fiziËnih in pravnih oseb;• dajanje kreditov iz sredstev zbranih z depoziti za svoj raËun;• storitve, za katere drug zakon doloËa, da jih smejo opravljati samo banke.Poleg banËnih storitev opravlja banka tudi druge finanËne storitve in sicer:• factoring;• izdajanje garancij in drugih jamstev;• kreditiranje, vkljuËno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov;• trgovanje s tujimi plaËilnimi sredstvi, vkljuËno z menjalniškimi posli;• trgovanje z izvedenimi finanËnimi instrumenti;• zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb;• posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;• izdajanje in upravljanje drugih plaËilnih instrumentov (npr. plaËilne in kreditne kartice, potovalni Ëeki, banËnemenice);• oddajanje sefov;• storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev;• upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade oziroma investicijske sklade;• opravljanje storitev plaËilnega prometa;• opravljanje skrbniških storitev.Banka lahko opravlja, poleg dejavnosti iz drugega in tretjega odstavka, tudi pomožne banËne storitve in sicer: posleupravljanja z nepremiËninami, upravljanje in vodenje sistema za obdelavo podatkov, svetovanje, razvoj in oskrba zraËunalniškimi storitvami, dejavnosti povezane z podatkovnimi bazami trgovanje s tehnološkimi rešitvami (know-how)in trgovanje z zlatom. Kapitalsko povezane družbe ponujajo posamezne finanËne in pomožne banËne storitve, kot sofinanËni zakup (leasing), odkup terjatev po sistemu factoringa in upravljanje investicijskih skladov.11.1.1.1. Opis glavnih dejavnosti izdajatelja v letu 2007PODRO»JE POSLOVANJA S PRAVNIMI OSEBAMIPoslovanje s pravnimi osebami vkljuËuje poslovanje z gospodarstvom, negospodarstvom, tujimi pravnimi osebami in ssamostojnimi podjetniki.Leto 2007 je zaznamoval prehod Slovenije v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU). Za prvo polovico leta 2007 so biliznaËilni veliko povpraševanje po zadolževanju pravnih oseb in relativno nizka obrestna mera ter zato zelo visoka rastkreditov v banËnem sistemu. Kljub finanËni krizi sredi leta v ZDA, ki je spodbudila finanËno krizo širšega obsega invplivala na omejenost virov, najetih v tujini, in dvig cene teh virov, je Abanka uspela poveËati kredite v letu 2007 za slabotretjino. Obrestne mere za kredite so bile pod vplivom prehoda v EMU in poenotenja obrestnih mer tolarskih in deviznihkreditov, rasti EURIBOR in finanËne krize. Obseg poslovanja smo v Abanki uspeli poveËati z odliËno kakovostjo storitevin aktivno komercialno dejavnostjo ter izboljšano tehnologijo s poudarkom na kompleksnem skrbništvu pravnih osebin elektronsko povezavo s strankami. V skladu s strategijo banke se je poveËevala izpostava v države jugovzhodneEvrope. Pri odobritvi kreditov smo se osredotoËili na izboljšanje kakovosti plasmajev in doseganje veËjih obrestnihmarž.Krediti pravnim osebam so ob koncu leta 2007 znašali 1.989.973 tisoË evrov in so se v letu 2007 poveËali za 29,5odstotka oziroma za 453.845 tisoË evrov. Tržni delež kreditov pravnim osebam je kljub omenjeni rasti upadel z 9,6odstotka konec leta 2006 na 8,9 odstotka konec leta 2007. Strukturni delež kreditov pravnim osebam v bilanËni aktivise je poveËal s 53,7 odstotka ob koncu leta 2006 na 57,9 odstotka ob koncu leta 2007.Garancije so konec leta 2007 znašale 393.033 tisoË evrov in so bile za 10,2 odstotka višje kot v letu 2006. NajveËjidel so v letu 2007 obsegale storitvene garancije na domaËem trgu, veËinoma vezane na razpise javnega sektorja,predvsem pri gradbenih projektih, veË pa je bilo tudi garancij, povezanih s prevzemi podjetij. Storitvene garancije so sepoveËale za 38,7 odstotka, finanËne garancije pa so se znižale za slabo tretjino, tako da so storitvene garancije konec24


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguleta predstavljale 74,1 odstotka vseh garancij, v letu 2006 pa 58,9 odstotka.Tudi v letu 2007 smo pri depozitih gospodarstva dosegali nadpovpreËne tržne deleže. Depoziti pravnih oseb so obkoncu leta 2007 znašali 824.719 tisoË evrov in so se zmanjšali za 1,2 odstotka glede na konec leta 2006. V bilanËnipasivi se je strukturni delež depozitov pravnih oseb zmanjšal z 29,2 odstotka konec leta 2006 na 24,0 odstotka konecleta 2007. Tržni delež depozitov pravnih oseb se je znižal z 12,9 odstotka na 11,7 odstotka.Abanka je v letu 2007 dosegla 12,0-odstotni tržni delež na segmentu plaËilnega prometa s tujino, kar jo uvršËa na tretjemesto med bankami v slovenskem prostoru. Pri opravljanju plaËilnega prometa sta konkurenËni prednosti Abankedobra elektronska banka in zanesljivo procesiranje plaËilnega prometa.Da bi poveËali prisotnost banke na segmentu malega gospodarstva, smo s 1. majem 2007 ustanovili Sektor poslovanjas srednjimi in malimi podjetji, katerega naloga je koordinacija za segment malega gospodarstva.PODRO»JE POSLOVANJA S FIZI»NIMI OSEBAMIPoslovanje s fiziËnimi osebami zajema poslovanje z domaËimi in tujimi fiziËnimi osebami. Zajema storitve privatnegabanËništva, osebne banËne (transakcijske) raËune, varËevanja, depozitno poslovanje, produkte investicijskegavarËevanja, kreditne in debetne plaËilne kartice, potrošniška posojila in hipotekarna posojila ter banËno-zavarovalneprodukte.V letu 2007 je bilo na podroËju poslovanja s fiziËnimi osebami Ëutiti zelo ostro konkurenco. UpoštevajoË trendepovpraševanja je Abanka pripravila posebno ponudbo potrošniških in hipotekarnih kreditov. Na strani varËevanja je biloveË aktivnosti usmerjenih v pospeševanje klasiËnih oblik depozitov in rentnega varËevanja, ki so bile dopolnjene tudi zvzajemnimi skladi, storitvami investicijskega banËništva ter banËno-zavarovalniškimi produkti.Krediti fiziËnim osebam so konec leta 2007 znašali 375.084 tisoË evrov in so se glede na konec leta 2006 poveËaliza 23,5 odstotka, strukturni delež pa je v bilanËni aktivi ostal skoraj nespremenjen in je konec leta 2007 znašal 10,9odstotka. Tržni delež kreditov fiziËnim osebam se je nekoliko zmanjšal, in sicer s 6,8 odstotka konec leta 2006 na 6,6odstotka konec leta 2007.Depoziti fiziËnih oseb so ob koncu leta 2007 znašali 911.058 tisoË evrov. Depoziti fiziËnih oseb so se v letu 2007poveËali za 4,7 odstotka, tržni delež depozitov fiziËnih oseb je ob koncu leta 2007 dosegel 7,4 odstotka in se je vprimerjavi s koncem leta 2006 zmanjšal za 0,5 odstotne toËke. Strukturni delež depozitov fiziËnih oseb v bilanËni pasivise je zmanjšal, in sicer s 30,4 na 26,5 odstotka.Za uspešno poslovanje sta zelo pomembni primerna raznolikost ponujenih produktov in kvaliteta opravljene storitve.KartiËni produktiPestra zbirka kartiËnih produktov banki omogoËa, da lahko razliËnim segmentom strank ponudi ustrezne kartice.KartiËno poslovanje vkljuËuje naslednje kartice:• Visa: klasiËna, zlata in poslovna• Visa Electron: debetna in kreditna,• Karanta,• MasterCard: klasiËna in poslovna,• BA Maestro: navadna, študentska in otroška.V letu 2007 se je promet po vseh karticah (debetnih in tistih z odloženim plaËilom) v primerjavi z letom prej poveËalza 10,3 odstotka, pri Ëemer se je bolj poveËal promet z debetnimi karticami (za 14,2 odstotka) kot pa s karticami zodloženim plaËilom (za 3,9 odstotka). PoslediËno se je strukturni delež prometa z debetnimi karticami v celotnemprometu po vseh kartiËnih produktih poveËal z 62,2 odstotka na 64,4 odstotka. Pri debetnih karticah se je promet,ustvarjen z BA Maestro, poveËal za 8,2 odstotka, promet z debetno kartico VISA Electron pa za 67,8 odstotka. Medkarticami z odloženim plaËilom je najveËji strukturni delež v celotnem prometu po karticah z odloženim plaËilomdosegla klasiËna kartica VISA (64,3 odstotka), sledili sta ji klasiËna kartica MC (13,7 odstotka) in zlata kartica VISA z12,3-odstotnim deležem.Poleg izdajanja kartic ima Abanka dobro razvito tudi mrežo prodajnih mest, ki sprejemajo kartice Visa (9.427 prodajnihmest), BA (2.060 prodajnih mest), Karanta (1.721 prodajnih mest), MasterCard (1.650 prodajnih mest) in Maestro(1.635 prodajnih mest).Število bankomatov v lasti Abanke se je poveËalo s 165 bankomatov konec leta 2006 na 201 bankomat konec leta25


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu2007. Zaradi novo vkljuËenih bankomatov se je poveËal tržni delež na 12,2 odstotka (10,8 odstotka v letu 2006).Osebni banËni raËuniOsebni banËni raËuni so raËuni namenjeni plaËilnemu prometu fiziËnih oseb. V ponudbi banke je veË vrst osebnihbanËnih raËunov, ki so prilagojeni potrebam strank, in sicer:• navadni osebni raËun;• gotovinski osebni raËun;• osebni raËun s knjižico;• osebni raËun za osnovnošolce;• osebni raËun Akeš; ter• osebni raËun nerezidenta.Abanet spletno banËništvoAbanet spletno banËništvo je storitev za fiziËne osebe in samostojne podjetnike, ki želijo opravljati plaËilni promet prekospleta. Spletna banka Abanet nudi in omogoËa informacije o stanju in prometu po raËunih, nakazila in plaËila v okvirudomaËega plaËilnega prometa v državi, vpogled v stanja in promet varËevanj in kreditov, vpogled v promet in Ëakalnicobremenitev banËnih ter kreditnih kartic, ki jih izdaja Abanka, vpogled v stanja in strukturo portfeljev vrednostnih papirjev,vknjiženih na trgovalnem raËunu uporabnika pri banki, vpogled v stanje naložb uporabnika v AIII vzajemni pokojninskisklad Abanke, vpogled v stanja naložb uporabnika v vzajemne sklade, ki jih upravlja AbanËna DZU d.o.o.Mobilna storitev AbasmsMobilna storitev Abasms omogoËa pregled stanja in prometa na osebnem in poslovnem raËunu prek mobilnegatelefona v omrežjih GSM mobilnih operaterjev Mobitel in Si.mobil.Uporabniki storitve pošljejo geslo v obliki SMS sporoËila na ustrezno številko, odgovor pa vsebuje višino stanja na raËunter zadnji priliv in odliv z raËuna. SMS sporoËilo vsebuje tudi višino dovoljene prekoraËitve na raËunu.DepozitiBanka nudi kratkoroËne in dolgoroËne evrske depozite ter depozite v tujih valutah. KratkoroËni depoziti se navadnoobnovijo avtomatsko, razen Ëe stranka zahteva drugaËe. Depoziti so mogoËi v evru, ameriškem dolarju, švicarskemfranku, angleškem funtu, avstralskem in kanadskem dolarju ter švedski kroni. Depozitna obrestna mera je odvisna odvišine in roËnosti depozita.Banka nudi tudi depozit z narašËajoËo obrestno mero, za katerega je znaËilno, da se pri obnovitvi vezave obrestnamera poveËa za doloËeni pribitek, ki velja na dan obnovitve vezave.VarËevanjaAbanka nudi tudi razliËna varËevanja: varËevalni raËun, namensko varËevanje, ježkovo varËevanje, namenjenonajmlajšim, razredno varËevanje, ki je namenjeno razredom in šolskim organizacijam ter rentno varËevanje.Namensko varËevanje je varËevanje za razliËne namene - za nakup raËunalnika, športne opreme, opravljanjevozniškega izpita, poËitnice, izobraževanje in podobno. VarËuje se z veËkratnimi pologi, in sicer najmanj 3 do vkljuËno60 pologov.Rentno varËevanje je namenjeno uresniËevanju dolgoroËnih ciljev komitentov banke, kot je zagotovitev finanËne varnosti,nakup nepremiËnine, šolanje otrok in podobno. VarËevanje se lahko po dveh letih prekine, sredstva pa se izplaËajo v24 meseËnih obrokih po prekinitvi varËevanja.KreditiranjeStranke lahko pridobijo kratkoroËna in dolgoroËna posojila za razliËne namene.V ponudbi Abanke so:• izredni limit;• BanKredit;• hitri kredit;• potrošniški kredit;• ekološki kredit;• stanovanjski kredit;• hipotekarni kredit;• študentski kredit;26


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu• premostitveni kredit; in• lombardni kredit.Med najpomembnejše spadajo izredni limiti ter potrošniški in stanovanjski krediti. Potrošniški kredit je lahko namenskiali nenamenski, vezan je pa lahko na evre ali pa na valutno klavzulo CHF. Stanovanjski krediti so dolgoroËni z odplaËilnodobo od enega leta do dvajset let. Kredit je mogoËe pridobiti v evrih ali z valutno klavzulo, vezano na CHF. Kredit jemogoËe zavarovali na razliËne naËine, odvisno od odplaËilne dobe.BanËno-zavarovalni produktiAbanka izvaja politiko strateškega partnerstva z Zavarovalnico Triglav, kar ima ugodne sinergijske uËinke, saj bankiomogoËa intenzivnejšo prisotnost na trgu finanËnega posredništva, povezanega z banËno-zavarovalniškimi produkti.Abanka od novembra 2003 nastopa kot zavarovalni posrednik na trgu zavarovalniških produktov. V sodelovanju zZavarovalnico Triglav strankam ponuja naslednje banËno-zavarovalniške produkte:• nezgodno zavarovanje kot dodatno storitev za imetnike navadnega osebnega raËuna in osebnega raËuna Akeš,• klasiËno življenjsko zavarovanje, kjer gre za kombinacijo zavarovanja in varËevanja v treh oblikah,• naložbeno življenjsko zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje in varËevanje, vezano na gibanje vrednostienot premoženja izbranih vzajemnih skladov ter investicijskega sklada Zavarovalnice Triglav,• enkratno naložbeno zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje in varËevanje, vezano na gibanje vrednostienot premoženja izbranih vzajemnih skladov, pri Ëemer se zavarovalna premija vplaËa v enkratnem znesku obsklenitvi zavarovanja,• hipotekarno življenjsko zavarovanje, ki se sklene v kombinaciji s hipotekarnim kreditom in je zavarovanje za primersmrti s padajoËo zavarovalno vsoto, ki se med trajanjem zavarovanja znižuje in je ob izteku zavarovanja enakaniË,• dopolnilno zdravstveno zavarovanje v sodelovanju s Triglav, Zdravstveno zavarovalnico, ki je prostovoljnozdravstveno zavarovanje in ga lahko sklenejo imetniki osebnega ali varËevalnega raËuna pri Abanki, ki so obveznozdravstveno zavarovani ter so zavezanci za doplaËila.V letu 2007 smo ponudili tudi akcijska enkratna naložbena zavarovanja z jamstvom glavnice B.I.K., Vzhod-zahod,Svetovne gazele in Eko naložbe. To je oblika naložbenega zavarovanja z zajamËenim izplaËilom ob doživetju. Združujenaložbo, vezano na uspešnost treh nevtralnih naložbenih strategij, in življenjsko zavarovanje. VplaËana sredstvazavarovanca so vezana na gibanje enot premoženja naložbenega produkta (investicijskega sklada ZavarovalniceTriglav).PODRO»JE FINAN»NIH TRGOVAbanka je v letu 2007 ustvarila 372.312 tisoË evrov borznega prometa oziroma 8,4 odstotka celotnega borznegaprometa, s Ëimer je dosegla prvo mesto med Ëlani borze. Po skupnem prometu na borznem trgu, prostem trgu insegmentu TUVL - trgovanju z vrednostnimi papirji Republike Slovenije prek uradnih vzdrževalcev likvidnosti je Abankadosegla drugo mesto z 10,2-odstotnim deležem in 536 milijoni evrov prometa.Pozitiven trend pri posredovanju je bilo moË zaznati pri borznem posredovanju na domaËem trgu, še bolj pa pri borznemposredovanju na tujem trgu.Pri storitvah individualnega upravljanja premoženja je bilo konec leta 2007 v upravljanju 44.035 tisoË evrov sredstev,kar je za Ëetrtino manj kot konec leta 2006. Storitve individualnega upravljanja premoženja so bile v prvi polovici leta2007 zelo aktualne zaradi rasti vrednosti delniških indeksov tako doma kot v tujini. V drugi polovici leta so bila gibanjakapitalskih trgov zaradi krize trga drugorazrednih hipotekarnih kreditov v ZDA negativna in zelo volatilna. Znižanjesredstev v upravljanju v primerjavi s predhodnim letom je posledica prenehanja upravljanja premoženja za veËjegainstitucionalnega vlagatelja, medtem ko se je število strank, katerim upravljamo premoženje, poveËalo.Tudi poslovanje vzajemnega pokojninskega sklada Abanke (AIII VPS) je bilo v letu 2007 uspešno. Letna donosnostvzajemnega pokojninskega sklada AIII VPS v letu 2007 je znašala 8,7 odstotka, s Ëimer je med vsemi vzajemnimipokojninskimi skladi v Sloveniji zasedel drugo mesto.Na podroËju opravljanja skrbniških storitev je Abanka še vedno glavni ponudnik skrbniških storitev glede na višino Ëistevrednosti sredstev investicijskih skladov. Banka pa je dosegla tudi 49,2-odstotni tržni delež glede na število investicijskihskladov, za katere opravlja skrbniške storitve.V okviru skrbništva tujih vrednostnih papirjev se je ponudba razširila s ponudbo storitev institucionalnim investitorjem.Abanka je v letu 2007 nadaljevala s ponudbo skrbniške storitve za tuje vrednostne papirje tudi institucionalnim27


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguinvestitorjem. Skrbniške storitve je zaËela ponujati še na zavarovalniškem segmentu kritnih skladov.V okviru administrativnih storitev je Abanka edini ponudnik tovrstnih storitev v Sloveniji, ki poleg celovitega izvajanjaadministrativnih storitev samostojno razvija lastni aplikativni sistem. Lastna informacijska tehnologija je usklajena zvsemi zakonskimi zahtevami in vsako leto pridobi pozitivno mnenje preizkušenega revizorja informacijskih sistemov. Vletu 2007 je Abanka kot prva banka v Sloveniji pridobila dovoljenje za opravljanje administrativnih storitev za investicijskesklade in svojo ponudbo razširila tudi na kritne sklade zavarovalnic.11.1.2. Razvoj v letu 2007Razvoj v letu 2007 so v veliki meri pogojevali zunanji dejavniki in projekti, v katere je (bil) vpet celoten slovenski banËnisistem. Tako smo v Abanki po uspešnem prevzemu evra kot domaËe valute v zaËetku leta 2007 že pred koncem prvepolovice leta zaËeli s testiranji in prilagoditvami tehnološke podpore za vkljuËitev v plaËilni sistem TARGET2. Slovenskebanke smo se v TARGET2 vkljuËevale v prvi migracijski skupini, ki se je v novi sistem TARGET2 vkljuËila 19. novembra2007. Delno zaradi zahtev Basla II, delno zaradi lastnih potreb smo se v letu 2007 posvetili vzpostavitvi centralneevidence zavarovanj, kar je zahtevalo nadgradnjo interne aplikacije. Nadgradnja centralne evidence zavarovanj senadaljuje tudi v letu 2008.V letu 2007 smo veliko resursov namenili za razvoj produktov in prodajnih poti tako za pravne kot za fiziËne osebe.Za vzpostavitev veËje varnosti pri kartiËnem poslovanju smo v letu 2007 zaËeli z zamenjavo magnetnih kartic BaMaestro s karticami s Ëipom. Zamenjava kartic se nadaljuje tudi v letu 2008. Poleg uvedbe Ëipov na karticah smo izvajalitudi pilotsko produkcijo nadgradnje standarda EMV za POS-terminale. Vse aktivnosti, povezane z uvedbo standardaEMV, pomenijo veËjo varnost pri kartiËnem poslovanju in hkrati tudi prilagoditev zahtevam SEPA na tem segmentuposlovanja.Razvoj elektronskega banËništva je v letu 2007 potekal na naslednjih segmentih:- na spletnem mestu Abanke, ki je vstopna toËka v naš elektronski svet, smo poenotili obliko spletnih strani in spletnebanke Abanet ter nadgradili sistem za upravljanje spletnih vsebin. Ob prehodu na novo tehnološko platformo (.net) smorazvili tudi možnost hitrega dodajanja novih spletnih mest (dodali smo spletni mesti Aleasinga in nakupi.si), krmiljenjamenijev, prenovili smo sistem novic in izboljšali integracijo s spletno banko Abanet, BanKreditom in Pregledomposlovnega sodelovanja;- v okviru spletne banke Abanet smo ob prilagoditvah v okviru prenove spletnega mesta bolj poudarili novice insistemska sporoËila, vpeljali smo možnost Ëezmejnega reguliranega plaËila, prikaz specifikacije storitve Abacent inprikaz deviznega dela transakcijskega raËuna, nadgradili smo Spletni plaËilni servis in omogoËili prejem plaËil na raËun,ki ni odprt pri Abanki. Uporabo Abaneta smo omogoËili tudi nerezidentom, poseben poudarek pa je bil dan dodatnimvarnostnim izboljšavam z obvezno menjavo gesla vsakih 90 dni;- v okviru elektronske banke Abacom, namenjene predvsem pravnim osebam in podjetnikom, smo izvedli prilagoditvena sistem plaËil SEPA, pripravo kanala za izmenjavo E-raËunov (v tem okviru smo uspešno izpeljali pilotna projekta zMobitelom in Adria Mobilom), omogoËili smo uporabo Abacoma nerezidentom in jim ponudili tudi angleško razliËicoAbacoma. Uvedli smo posredovanje informacij za cash management in neknjiženih fakturnih postavk za raËune skladov,odjemalski del programa Abacom pa smo prilagodili delovanju v novem operacijskem sistemu Windows Vista;- tudi pri trženjskem komuniciranju spletnega mesta Abanke smo dali velik poudarek veËji prodajni usmerjenostispletnega mesta, skladno s trendi uËinkovite prodaje na spletu. Uporabili smo drugaËne naËine predstavitve produktovs predstavitvijo življenjskih situacij in s preglednimi primerjavami za olajšanje izbire pravega produkta, obiskovalcem smopribližali koristne pripomoËke in izpostavili sorodne produkte za poveËanje navzkrižnega trženja. Spletni portal Abankebomo še nadgrajevali, da bo nudil možnost celovite uporabniške izkušnje od informiranja do konËnega nakupa.Na podroËju razvoja bankomatskega poslovanja smo skupaj z Bankartom nadgradili storitev neposrednega plaËevanjaposebnih položnic preko bankomatov s takojšnjo bremenitvijo s transakcijskega raËuna tudi za komitente drugih bank.Poleg tega smo zaËeli s pilotskim razvojem neposrednega pologa bankovcev preko bankomatov s takojšnjo odobritvijotransakcijskega raËuna. Vsi bankomati naše banke so že nadgrajeni s Ëip tehnologijo, kar je skladno z direktivamiSEPA.Na podroËju poslovanja s fiziËnimi osebami smo razširili prodajne poti ter agentske mreže na terenu, kjer AbanËni asistentiizvajajo terensko prodajo na obmoËju petih glavnih podružnic. Uvedli smo tudi novo prodajno pot prek prodajne mreže28


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguzunanjih pravnih oseb, kot so zavarovalno-zastopniške družbe in nepremiËninske agencije, ki posredujejo AbanËneprodukte. Ponudbi banËno-zavarovalniških produktov smo dodali naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice B.I.K.,Vzhod-zahod, Svetovne gazele in Eko naložbe.Na podroËju finanËnih trgov smo v zaËetku leta 2007 uspešno izpeljali izdajo inovativnega instrumenta, prviË pa je bil natrg vpeljan tudi strukturiran produkt, imenovan Depozitna naložba. Vzpostavili smo trgovanje na trgih Poljske, TurËije inUkrajine, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini pa smo še dodatno sklenili poslovno sodelovanje z dvema borznoposredniškimadružbama kot sekundarnima posrednikoma na lokalnem trgu. Prav tako smo v Makedoniji odprli raËune vrednostnihpapirjev za vzajemne sklade in investicijske družbe, ki imajo urejeno skrbništvo pri Abanki, in jim s tem omogoËilitrgovanje na lokalnem trgu.V letu 2007 smo razvili nekaj novih instrumentov trgovanja (npr. posle REPO, FRA - forward rate agreements) in zaËeliz uvajanjem nekaterih dodatnih produktov (npr. Futures), ki jih uporabljamo tako za namene uravnavanja bilance bankekakor tudi aktivnega trgovanja in trženja našim strankam. Aktivno smo sodelovali pri projektu Ministrstva za finance ospremembah sistema trgovanja z državnimi vrednostnimi papirji in naËina njihove izdaje. Pri prvi avkciji Ministrstva zafinance na mednarodnem trgu smo sodelovali kot Co-Lead banka. VkljuËili smo se v trgovanje na trgovalni platformiEuroMTS-MTS Slovenija, kjer smo uradni vzdrževalci državnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije.11.1.3. Novi produkti in storitve11.1.3.1. Novi produkti in storitve za poslovanje s pravnimi osebamiLeto 2005• uvedba produkta upravljanja z denarnimi sredstvi pri poslovanju s tujino (Cash Management)• nadgradnja elektronske banke Abacom z dodanimi funkcionalnostmi za podroËje storitev CMLeto 2006• e- faktura Abanke• e- specifikacija (fakture) AbankeLeto 2007• avtomatski prenos sredstev na depozitni raËun• gotovinsko poslovanje v poslovalnicah Abanke za komitente drugih bank• kredit z zastavo vrednostnih papirjevLeto 2008• Upravljanje s sredstvi pri poslovanju doma (Cash management)• SEPA plaËilni promet - direktna plaËila• Uvedba novega produkta notarski raËun• Uvedba izmenjave e-faktur za pravne osebe11.1.3.2. Novi produkti in storitve za poslovanje s prebivalstvomLeto 2005• BanKredit - hitri kredit na prodajnem mestu• nadgradnja spletne banke Abanet - možnost pregleda vzajemnih skladov AbanËne DZU, AIII vzajemnegapokojninskega sklada, dodatnih kartic in varËevalnega raËuna• nadgradnja mobilne storitve Abasms - priËetek sodelovanja z mobilnim operaterjem Si.Mobil• naložbeno zavarovanje Zavarovalnice Triglav z jamstvom glavnice B.R.I.C.• dopolnilno zdravstveno zavarovanje Triglav, zdravstvene zavarovalnice• požarno zavarovanje Zavarovalnice Triglav (v kombinaciji s hipotekarnimi krediti)• hipotekarno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav (v kombinaciji s hipotekarnimi krediti)• “Top 5” - ponudba storitev za imetnike osebnih raËunov• hipotekarni krediti• varËevalni raËun v domaËi valuti• pridobitev Maestro in MasterCard “acquiring” licence29


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguLeto 2006• nadgradnja spletne banke Abanet z možnostjo identifikacije z vsemi kvalificiranimi digitalnimi potrdili• naložbeno zavarovanje Zavarovalnice Triglav z jamstvom glavnice B.R.I.C. 2• naložbeno zavarovanje Zavarovalnice Triglav z jamstvom glavnice KO.M.ET.• naložbeno zavarovanje Zavarovalnice Triglav z jamstvom glavnice Triglav Alfa• “Paket 2006” in “Evropaket” - ponudbi storitev za imetnike novih osebnih raËunov• posebna ponudba storitev za zaposlene v srednjih in velikih podjetjih• hitri krediti brez zavarovanja• posebna ponudba deviznih depozitov v EUR za fiziËne osebe• posebna ponudba deviznih depozitov za direktorje v srednjih in velikih podjetjih• sodelovanje v 6.NSVSLeto 2007• “Abacent” - storitev, ki pri uporabi plaËilnih kartic omogoËa zbiranje drobiža na varËevalnem raËunu• dolgoroËni krediti z valutno klavzulo vezani na valuto CHF in z referenËno obrestno mero LIBOR CHF• ekološki krediti• dolgoroËni stanovanjski krediti z nominalno obrestno mero• strukturiran produkt imenovan Depozitna naložba (z zajamËeno glavnico)• posebne depozitne ponudbe fiziËnih oseb v domaËi valuti• sodelovanje v 7.NSVS• naložbeno zavarovanje Zavarovalnice Triglav z jamstvom glavnice B.I.K.• naložbeno zavarovanje Zavarovalnice Triglav z jamstvom glavnice VZHOD - ZAHOD• naložbeno zavarovanje Zavarovalnice Triglav z izbiro jamstva glavnice SVETOVNE GAZELELeto 2008• Hitro nakazilo MoneyGram• Kombiniran produkt varËevanja in naložb v vzajemne sklade• Nadgradnja elektronske banke (Ëezmejno plaËevanje, elektronska naroËila - izredni limit)• Naložbenega zavarovanja z jamstvom glavnice EKO NALOŽBE• Naložbeno zavarovanje z Jamstvom glavnice Triglav Garant 150• Investicijsko zavarovanje FLEKS11.1.3.3. Novi produkti in storitve na podroËju finanËnih trgovLeto 2005• v letu 2005 na podroËju zakladništva ni bilo uvedenih pomembnejših proizvodov in/ali storitevLeto 2006• uvedba dogovora o obrestni meri (Forward-rate Agreement)Leto 2007• uvedba repo in sell-buy back poslov11.1.3.4. Drugi novi produkti in storitveV letu 2007 je potekalo vplaËilo strukturiranega depozita. Na dan 30. junij 2007 je bila vrednost le-tega izkazana v višini8.773 tisoË evrov.Za preverjanje bonitet kreditojemalcev je banka v prvi polovici letošnjega leta 2008 implementirala sistem SISBON.11.2. Osnovni trgiAbanka posluje pretežno v Sloveniji. Geografsko so sredstva, obveznosti in izvenbilanËne postavke razdeljena kot jeprikazano v nadaljevanju.Abanka Vipa d.d. v glavnem posluje v Sloveniji, kjer ima tudi sedež. Geografska koncentracija sredstev, obveznostiin zunajbilanËnih obveznosti je povzeta brez prilagoditev glede na revidirane raËunovodske izkaze ob koncu let 2005,2006 in 2007 ter nerevidirane raËunovodske izkaze na dan 30. junij 2008.30


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 11: Podatki za geografsko koncentracijo sredstev, obveznosti in zunajbilanËnih postavk na dan30. 06. 2008, 31. 12. 2007, 31. 12. 2006 in 31. 12. 2005 v 000 EURSkupaj sredstva Skupaj obveznosti Skupaj prihodki (1) ZunajbilanËneobveznosti (2)Investicijskavlaganja (3)Stanje 30. junij 2008Slovenija 2.643.505 2.213.115 86.135 712.782 1.884Druge države EU 690.806 1.009.207 20.258 7.349 -Države nekdanje Jugoslavije 152.711 43.200 4.496 7.545 -Druge države 153.170 30.094 4.851 12.202 -Skupaj 3.640.192 3.295.615 115.740 739.878 1.884Stanje 31. december 2007Slovenija 2.562.031 2.142.039 160.185 791.242 6.182Druge države EU 599.611 870.154 24.563 2.703 -Države nekdanje Jugoslavije 130.273 43.549 5.483 9.017 -Druge države 147.092 30.032 6.854 5.273 -Skupaj 3.439.007 3.085.774 197.085 808.235 6.182Stanje 31. december 2006 (4)Slovenija 2.386.325 2.026.450 128.965 661.645 6.676Druge države EU 331.517 570.562 19.430 4.951 -Države nekdanje Jugoslavije 41.983 34.575 4.270 789 -Druge države 102.054 17.735 4.662 - -Skupaj 2.861.880 2.649.322 157.326 667.385 6.676Stanje 31. december 2005 (4)Slovenija 2.229.695 1.827.634 117.619 510.676 8.516Druge države EU 168.333 439.030 12.395 358 -Države nekdanje Jugoslavije 32.206 19.556 5.646 2.806Druge države 55.240 10.009 1.239 130 -Skupaj 2.485.474 2.296.229 136.900 513.970 8.516Opombe:(1) Prihodki vkljuËujejo prihodke iz obresti, prihodke iz opravnin in prihodke iz dividend.(2) ZunajbilanËne obveznosti se nanašajo na storitvene in finanËne garancije, akreditive, avale, prevzete nepreklicne obveznosti, kreditnenadomestitvene vrednosti izvedenih finanËnih instrumentov in drugo.(3) Investicijska vlaganja se nanašajo na kupljena opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoroËna sredstva.(4) Podatki za 31. december 2005 so v evre preraËunani po srednjem teËaju Banke Slovenije, ki je na ta dan znašal: 239,5756 SIT = 1 EUR, podatkiza 31. december 2006 pa so preraËunani v evre upoštevaje centralni paritetni teËaj 239,64 SIT = 1 EUR.11.3. Patenti, licence in pomembne pogodbeIzdajatelj ni odvisen od patentov in drugih pravic intelektualne lastnine. Izdajatelj pri banËnih produktih uporabljapredvsem lastno znanje.11.4. KonkurenËni položaj izdajateljaNa trgu, na katerem deluje Abanka, vlada visoka konkurenca. Banki konkurira veËje število ostalih finanËnih institucij,vkljuËno z domaËimi in tujimi bankami. 1. maja 2004 je Slovenija postala Ëlanica Evropske unije, kar je poslediËno vodilodo poveËanja konkurence, še posebno s prihodom tujih bank na slovensko tržišËe.Na dan 31. december 2007 je imela banka 8,2-odstotni tržni delež glede na bilanËno vsoto 7 , kar jo po velikosti bilanËnevsote uvršËa na tretje mesto v Sloveniji.317 IzraËunano glede na osnovi revidiranih podatkov Abanke in podatkov zakljuËenih knjiženj za slovenski banËni sektor.


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu12. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA12.1. Položaj izdajatelja v skupini AbankaSkupino Abanka poleg Abanke Vipe d.d. kot nadrejene družbe sestavljajo še:• odvisne družbe: Argolina d.o.o., AbanËna DZU d.o.o., Afaktor d.o.o., Aleasing d.o.o., Vogo leasing d.o.o.,Analožbe d.o.o.,• pridruženi družbi: KDSPV1 B.V. in Delniški Evropa Vipa Invest ter• skupaj obvladovana družba: ASA Abanka leasing d.o.o.Spodnja slika prikazuje strukturo skupine.Slika 1: Organizacijska shema skupine Abanke na dan 31. december 2007SKUPINA ABANKA VIPAKDSPV133,33 %Delniπki EvropaVipa Invest25,54 %ASA Abankaleasing49 %Argolina100 %AbanËna DZU99 %Afaktor100 %Aleasing100 %Vogo leasing100 %Analoæbe100 %pridruæena druæba pridruæena druæba odvisne druæbeskupaj obvladanadruæbaIz spodnje tabele so razvidni leto vkljuËitve odvisnih družb, pridruženih družb in skupaj obvladovane družbe v skupinoAbanka, njihova dejavnost ter kapitalska udeležba Abanke na dan 31. december 2007.Tabela 12: Odvisne družbe, pridruženi družbi in skupaj obvladovana družba v skupini Abanka na dan31. december 2007Družba Leto vkljuËitve DejavnostKapitalskaudeležbaAbanËna DZU d.o.o. 1994 upravljanje investicijskih skladov 99,00 %Afaktor d.o.o. Ljubljana 2002 faktoring 100,00 %Argolina d.o.o. 2003 projektno financiranje 100,00 %Aleasing d.o.o. 2003 leasing 100,00 %Vogo leasing d.o.o. 2005 leasing 100,00 %Analožbe d.o.o. 2006 upravljanje naložb 100,00 %Delniški Evropa Vipa Invest 2006 vzajemni sklad 25,54 %KDSPV1 B.V. 2006 investiranje v sklad KD Private Equity Fund 33,33 %ASA Abanka leasing d.o.o. 2007 leasing 49,00 %V letu 2007 je prišlo (v primerjavi s koncem leta 2006) do naslednjih sprememb:• januarja 2007 se je poveËala kapitalska naložba v pridruženi družbi Alavits B.V. za 52 tisoË evrov. Družba se jeoktobra preimenovala v KDSPV1 B.V.• marca 2007 je bila izvedena dokapitalizacija v družbo Afaktor d.o.o. v višini 1.460 tisoË evrov,• junija 2007 je bila izvedena dokapitalizacija družbe Aleasing d.o.o. v višini 835 tisoË evrov,• sredi leta 2007 je banka vplaËala nov kapitalski vložek v družbo Argolina d.o.o. v višini 25 tisoË evrov, s Ëimer jebanka postala 100-odstotna lastnica te družbe,• Abanka je od družbe ASA Holding, d.o.o., Sarajevo, odkupila 49-odstotni delež v družbi ASA Leasing, d.o.o.,Sarajevo.AbanËna DZU d.o.o.AbanËna DZU, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., je bila ustanovljena maja 1994. Sedež ima v Ljubljani.Konec leta 2007 je bila Abanka Vipa d.d. 99-odstotna lastnica DZU.AbanËna DZU d.o.o. opravlja finanËno dejavnost in upravlja investicijske sklade na podlagi Zakona o investicijskihskladih in družbah za upravljanje. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov je od Agencije zatrg vrednostnih papirjev pridobila 27. oktobra 1994.32


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguStoritve upravljanja investicijskih skladov obsegajo:• upravljanje premoženja investicijskih skladov,• trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov in• administrativne storitve.AbanËna DZU d.o.o. je ob koncu leta 2007 upravljala z naslednjimi vzajemnimi skladi:• AbanËna DZU DELNIŠKI AKTIVNI,• AbanËna DZU MEŠANI,• AbanËna DZU URAVNOTEŽENI,• AbanËna DZU OBVEZNIŠKI,• DELNIŠKI SVET,• DELNIŠKI EVROPA VIPA INVEST,• AbanËna DZU DELNIŠKI AZIJA,• AbanËna DZU DELNIŠKI ZDA,• AbanËna DZU DENARNI EURO,• AbanËna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD.V letu 2007 se je na podroËju upravljanja vzajemnih skladov nadaljevalo prestrukturiranje portfeljev vzajemnih skladov,ki so bili konec leta 2005 usklajeni z novim Zakonom o investicijskih družbah in družbah za upravljanje. Oblikovan jebil portfelj novega vzajemnega sklada AbanËna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD, pasivno upravljanega, ki izbiranaložbe na podlagi vnaprej doloËenega modela. Družba ga je zaËela tržiti v avgustu 2007.Družba je v zaËetku leta 2007 uspešno opravila prehod na evro za vse vzajemne sklade, ki jih upravlja. Med letom pa jedopolnjevala tudi projekt izvedbe sistema za obvladovanje tveganj, pri upravljanju pasivnega vzajemnega sklada pa jedružba uspešno raËunalniško podprla model izbire naložb ter spremljanje in sledenje izbranih naložb.Na podroËju trženja so bile aktivnosti družbe usmerjene v širitev in izobraževanje prodajne mreže, spodbujanje prodajenovega vzajemnega sklada in razvoj novih produktov. Aktivno je družba tudi razvijala in dopolnjevala aplikacije zapodporo upravljanju investicijskih skladov.V drugi polovici leta je družba svoje poslovanje preselila v nove poslovne prostore na Pražakovo ulico 8 v Ljubljani, kjerje zaËela poslovati 23. julija 2007.AbanËna DZU je novembra 2007 prejela od Agencije za trg vrednostnih papirjev dovoljenje za javno objavo drugegaskupnega prospekta in za spremembo imen vzajemnih skladov. Imena sedaj opredeljujejo blagovno znamko AbanËneDZU ter izražajo povezanost z Abanko Vipo d.d. in obenem pravno in organizacijsko samostojnost družbe, s Ëimer najbi se poveËale prepoznavnost produktov družbe AbanËna DZU in povezave z blagovno znamko Abanka.Družba za upravljanje je v letu 2007 izpolnila cilje upravljanja veËine vzajemnih skladov v upravljanju družbe, saj jeveËina vzajemnih skladov dosegla konkurenËne donose tako z vidika primerljivega tržnega premoženja kot tudi z vidikaprimerjave s primerljivimi vzajemnimi skladi na slovenskem trgu vzajemnih skladov. Leto 2007 je družba uspešno zakljuËilakljub zahtevnejšim pogojem poslovanja v dejavnosti ob veËji domaËi in tuji konkurenci. »ista vrednost sredstev vsehvzajemnih skladov v upravljanju družbe je 31. decembra 2007 znašala 136,9 milijona evrov, kar predstavlja 4,7-odstotnitržni delež.Razvojna politika AbanËne DZU d.o.o. je usmerjena v doseganje predvsem naslednjih strateških ciljev:• doseganje ustrezne donosnosti na kapital,• doseganje konkurenËnega položaja na trgu,• zagotavljanje kapitalske moËi družbe,• zagotavljanje kakovostnih storitev družbe,• zagotavljanje zaupanja vlagateljev.Družba upravlja veËje število vzajemnih skladov z razliËnimi naložbenimi politikami, kar omogoËa zadovoljevanje potreb(razmerja med tveganjem in donosnostjo) kar najveËjega števila raznovrstnih investitorjev. Cilj družbe je ustvariti družinoskladov, ki bi se med seboj razlikovali in s tem dopolnjevali ponudbo popolne storitve na podroËju vzajemnih skladov. Vprihodnosti je priložnost v ponudbi vzajemnega sklada z zajamËeno glavnico oziroma donosom in vzajemnega sklada,ki bo dopolnjeval regijsko ponudbo obstojeËih vzajemnih skladov v upravljanju družbe. Prav tako družba ocenjuje, dabi se lahko vkljuËila v pripravo dodatnih kombinacij banËnozavarovalniško-finanËnih produktov, zanimivih za investitorjena slovenskem finanËnem trgu.33


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguV letu 2008 namerava družba AbanËna DZU v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o investicijskihskladih in družbah za upravljanje oblikovati krovne sklade in uskladiti poslovanje z zakonskimi in podzakonskimipredpisi.AbanËna DZU bo za zagotovitev ciljev izvedla veË razvojnih projektov s poudarkom na:• razširitvi in izobrazbi prodajne mreže za trženje vzajemnih skladov,• razvijanju dveh do treh novih produktov,• ustvarjanju in poveËanem prepoznavanju moËne blagovne znamke,• dograditvi informacijske podpore poslovnih procesov, posebej na podroËju obvladovanja tveganj.»isti dobiËek družbe v letu 2007 je znašal 1.095 tisoË evrov.Afaktor, d.o.o.Družba Afaktor, finanËna družba za faktoring, d.o.o. je v 100-odstotni lasti družbe Abanka Vipa d.d. Sedež družbe jev Ljubljani.Glavne dejavnosti družbe Afaktor d.o.o. Ljubljana so:• faktoring - odplaËno prevzemanje terjatev z regresom ali brez njega,• storitve financiranja komercialnih poslov in kreditiranja in• posredovanje pri sklepanju kreditnih poslov.Marca 2007 je bila izvedena dokapitalizacija, tako da se je kapital družbe poveËal s 146 tisoË evrov na 1.606 tisoËevrov.Terjatve, ki so predmet faktoringa, izhajajo pretežno s podroËja trgovine in gradbeništva. Sredi leta 2007 je družbazaËela uvajati tudi mednarodno poslovanje.Družba je v drugi polovici leta 2007 vstopila v najveËjo svetovno asociacijo faktorjev Factors Chain International, sËimer je zagotovila svojim strankam nove storitve izvoznega faktoringa in zavarovanja plaËil v izvozu po dvofaktorskemsistemu.V skladu s strategijo širitve poslovanja na trge jugovzhodne Evrope je družba decembra 2007 v Srbiji ustanovila družboza faktoring poslovanje Afaktor - faktoring finansiranje d.o.o., Beograd.Družba bo v letu 2008 delovala v okviru dolgoroËnih strateških usmeritev, v katerih družba širi svojo dejavnost namednarodni faktoring, po drugi strani pa bo družba prevzemala tudi vlogo obvladujoËe družbe novo ustanovljenimdružbam za dejavnost faktoringa v državah jugovzhodne Evrope.V letu 2007 je družba dosegla promet v višini 103.612 tisoË evrov, ki pomeni 28,0-odstotno rast v primerjavi z letom2006; Ëisti dobiËek v letu 2007 pa je znašal 402 tisoË evrov.Argolina d.o.o.Družba Argolina d.o.o. je bila ustanovljena julija 2003 kot investitorica gradnje poslovno-stanovanjskega kompleksaArgolina v Izoli. Po konËani gradnji naj bi družba prevzela še funkcijo upravljavca kompleksa vsaj za toliko Ëasa, doklerse novi lastniki ne odloËijo za drugega. Sedež družbe je v Ljubljani.Družbo so ustanovili trije družbeniki:• Abanka Vipa d.d. (25,1 odstotka),• MPM Engineering, d.o.o. (49,9 odstotka) in• Relax, d.o.o. (25,0 odstotka).Družbenik MPM Engineering, d.o.o. je junija 2006 svoj delež v Argolini d.o.o. prodal družbi Abanka Vipa d.d., ki jetako postala 75-odstotna lastnica družbe. Maja 2007 je bil s skupšËinskim sklepom iz družbe Argolina d.o.o. izloËendružbenik Relax, d.o.o., ker je z zamenjavo lastništva v svoji družbi kršil družbeno pogodbo. Njegov delež je bil najprejprenesen na Argolino d.o.o., v skladu z zakonom pa ga je nato v treh mesecih odkupila Abanka Vipa d.d., ki je takopostala 100-odstotna lastnica družbe.Nadaljnje poslovne aktivnosti družbe so v veliki meri odvisne od razsodbe sodišËa glede pridobitve gradbenegadovoljenja in razvojnih usmeritev vodstva ObËine Izola.34


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguAleasing d.o.o.Družba Aleasing, financiranje, svetovanje, trženje, d.o.o. je zaËela delovati 11. februarja 2000 v Slovenj Gradcu. Obustanovitvi je družba na slovenskem trgu delovala pod imenom Eurofin leasing. Z vstopom Abanke Vipe d.d. kotveËinske lastnice se je Eurofin leasing 1. aprila 2004 preimenoval v Aleasing. Družba je maja 2007 preselila svoj sedežv Celje.V letu 2007 je družba Abanka Vipa d.d. kot edini družbenik zagotovila sredstva za dokapitalizacijo. Osnovni kapitaldružbe se je tako poveËal s 446 tisoË evrov na 1.281 tisoË evrov.Družba nudi finanËni in operativni leasing vozil ter finanËni leasing opreme in nepremiËnin tako pravnim kot fiziËnimosebam. Osnovni produkt Aleasinga v letu 2007 je bil še vedno finanËni leasing vozil. Poleg klasiËnega in operativnegaleasinga je na trgu vse veËja potreba po tako imenovanem investicijskem oziroma projektnem financiranju gradnjenepremiËnin, h kateremu je družba v letu 2007 aktivno pristopila. V sodelovanju z Zavarovalnico Triglav je družba razvilanov produkt, »finanËni leasing vozil z nižjim pologom«, ki ga je decembra 2007 plasirala na trg.V letu 2007 je družba Aleasing uspela obËutno poveËati obseg naložb. Medtem ko se je družba v letu 2006 precejukvarjala z organizacijskimi spremembami in ureditvijo, ki se je nadaljevala tudi v leto 2007, je v letu 2007 zaËela bolj inkakovostneje tržiti svoje storitve ter aktivno vstopila na trg premiËnin in nepremiËnin. Obseg novo aktiviranih naložb se jetako v letu 2007 glede na leto 2006 poveËal za 127,0 odstotka. Takšen porast je družba dosegla predvsem z aktivnimvstopom na trg nepremiËnin, saj te predstavljajo vrednostno najveËji porast v letu 2007.Družba nastopa na trgu nepremiËnin z naslednjimi produkti:• finanËni leasing nepremiËnin za pravne in fiziËne osebe,• leasing po sistemu “prodaj in vzemi nazaj v leasing” (sale and lease back), ki ga sklepa predvsem s pravnimiosebami,• financiranje novogradenj po sistemu finanËnega leasinga, kjer so pogodbeni partnerji pravne osebe,• financiranje novogradenj kot naložb v investicijo za nadaljnjo prodajo na trgu.V letu 2007 je družba Aleasing uspešno izpeljala kar nekaj projektov. Posodobila je informacijsko tehnologijo nastandarde Abanke in temeljito prenovila spletno stran. Pri postavitvi nove spletne strani je družba sodelovala z Abankoin nova spletna stran www.aleasing.si je v konËni podobi zaživela 1. oktobra 2007.Poslovna politika Aleasinga izhaja iz razvojne strategije družbe, ki temelji na rasti, razvoju, racionalizaciji in iskanjusinergijskih uËinkov znotraj Skupine Abanka. Preselitev v novo poslovno okolje je družbo postavila pred nove velikeizzive:• poveËati obseg naložb in hkrati poveËati tržni delež,• ustvariti veËjo prepoznavnost družbe v novem poslovnem okolju,• zgraditi sistem obvladovanja tveganj v vseh fazah poslovanja,• obvladovati stroške poslovanja,• zagotavljati doseganje donosnosti kapitala skladno z usmeritvami Abanke Vipe d.d.,• postati k stranki usmerjena leasing družba,• izobraževati zaposlene za boljšo usposobljenost in strokovnost,• aktivno utrjevati vrednote Skupine Abanka,• vzdrževati kreativno in stimulativno delovno okolje.V letu 2007 se je bilanËna vsota poveËala za 27,1 odstotka. Tržni delež je znašal 0,9 odstotka. »isti dobiËek pa je znašal37 tisoË evrov.Vogo leasing d.o.o.Družba Vogo leasing d.o.o. s sedežem v Šempetru pri Gorici je bila ustanovljena junija 1990. Geografsko pokrivaobmoËje Primorske, Notranjske, Ljubljane z okolico in Gorenjske. Osnovna dejavnost družbe je leasing razliËne opreme,vozil in nepremiËnin.Osnovne vrste poslov, ki jih družba opravlja, so:• finanËni in operativni leasing vseh vrst novih ali rabljenih vozil,• finanËni leasing nove ali rabljene opreme (stroji, strojna oprema …),• finanËni leasing premiËnin po sistemu “prodaj in vzemi nazaj v leasing” (sale and lease back) za pravne osebe,• finanËni leasing nepremiËnin poslovnih ali proizvodnih prostorov za pravne osebe oziroma prostorov za opravljanjeobdavËljive dejavnosti.35


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguDružba je v letu 2007 odprla poslovno enoto v Kopru in Ljubljani. Z odprtjem novih poslovnih enot je družba posegla nanove trge ter tako poveËala prepoznavnost in svoj tržni delež. Na podroËju trženja je najveËji delež v letu 2007 zajemalodirektno trženje leasinga pri strankah, ki je prineslo tudi najveËje poslovne uspehe. Sodelovanje z dobavitelji je družbanadgradila tudi s fiziËno prisotnostjo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni.V letu 2007 je družba izvedla dekapitalizacijo v višini 835 tisoË evrov, ki je bila izvedena v skladu z interesi lastnikadružbe.Družba je v letu 2007 poveËala obseg sklenjenih leasing poslov za približno 145 odstotkov. K temu so pripomogliodprtje poslovne enote v Kopru in Ljubljani, poveËanje števila zaposlenih in tehnološke izboljšave. Po strukturi leasingposlov predstavljajo nepremiËnine 36,7 odstotka med vsemi sklenjenimi leasing pogodbami, osebna vozila 23,3odstotka, tovorna vozila 22,4 odstotka ter proizvodna oprema in stroji 14,1 odstotka. Konec leta 2007 je družba imela1,7-odstotni tržni delež, medtem ko je bil konec leta 2006 manjši od enega odstotka.V letu 2007 je družba dosegla 385 tisoË evrov Ëistega dobiËka, kar je 9,3-odstotna donosnost kapitala.Analožbe d.o.o.Družba Analožbe, upravljanje z naložbami, d.o.o. je bila ustanovljena oktobra 2006. Njena ustanoviteljica je AbankaVipa d.d., ki je 100-odstotna lastnica družbe. Sedež družbe je v Novi Gorici.Družba nudi storitve upravljanja naložb oziroma osnovno dejavnost drugega finanËnega posredništva. Posle je v letu2007 opravljala na domaËem in tujem trgu. Med veËjimi posli v letu 2007 naj omenimo kreditiranje tujih finanËnihinstitucij. Družba je tudi prodala naložbo v delnice Jate Emone d.d. in opravila raziskavo tujega trga za dva naroËnika znamenom vzpostavitve poslovnega sodelovanja.Družba je v letu 2007 ustvarila 139 tisoË evrov dobiËka.KDSPV1Družba Alavits B.V na Nizozemskem je bila ustanovljena z namenom investiranja v sklad KD Private Equity Fund B.V.Oktobra 2007 se je preimenovala v KDSPV1 B.V.Vzajemni sklad Delniški Evropa Vipa InvestAbanka je 31. decembra 2007 imela 883.373 enot premoženja vzajemnega sklada Delniški Evropa Vipa Invest, karpredstavlja 25,54 odstotka izdanih enot. Sklad upravlja AbanËna DZU, ki jo obvladuje Abanka.ASA Abanka Leasing d.o.o.ASA Abanka Leasing d.o.o. je bila ustanovljena z namenom nudenja lizing storitev na podroËju Bosne in Hercegovine.Abanka je 18. maja 2007 v Sarajevu podpisala z družbo ASA Holding d.o.o., Sarajevo, pismo o nameri o ustanovitvidružbe ASA Abanka Leasing d.o.o., Sarajevo, na podlagi katerega je investirala v družbo ASA Abanka leasing d.o.o. inpostala njena 49-odstotna lastnica. Od prejetja obvestila o vpisu družbe ASA Abanka leasing d.o.o. v sodni register sekapitalska naložba v višini 1.002 tisoË evrov izkazuje v finanËnih izkazih Abanke kot kapitalska naložba v ASA Abankaleasing d.o.o.36


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu13. PREMOŽENJE, OBRATI IN OPREMA13.1. Osnovna sredstvaTabela 13: Opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremiËnine, nekratkoroËna sredstva v posesti za prodajo inneopredmetena sredstva v 000 EUR31. 12. 2005 31. 12. 2006 31. 12. 2007 30. 06. 2008Opredmetena osnovna sredstva 33.362 31.918 32.754 34.045zemljišËe in zgradbe 24.473 23.902 23.625 25.141raËunalniška oprema 2.243 1.307 1.377 1.794druga oprema 4.692 5.837 5.950 6.041osnovna sredstva v pripravi 1.954 872 1.802 1.069Naložbene nepremiËnine 447 368 144 134NekratkoroËna sredstva v posesti za prodajo 915 544 461 461Neopredmetena sredstva 4.938 4.917 4.439 4.70337


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu14. POSLOVANJE IN FINAN»NI PREGLED14.1. Poslovni rezultatiLetna poroËila za 2005, 2006 in 2007 so dostopna na spletni strani Abanke Vipe d.d. na naslovu http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=242.38


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu15. KAPITALSKA SREDSTVA15.1. Informacije o kapitalskih sredstvihTabela 14: Kapitalske naložbe Abanke Vipe d.d. na dan 30. 06. 2008 in 31. 12. 2007 v EUR30. 06. 2008nerevidirano31. 12. 2007revidiranoKAPITALSKE NALOŽBE V ODVISNE, PRIDRUŽENE INSKUPAJ OBVLADOVANE DRUŽBE9.190.965 9.190.965NefinanËne organizacije - domaArgolina d.o.o., Ljubljana 100.150 100.150Afaktor d.o.o., Ljubljana 1.504.787 1.504.787FinanËne organizacije - domaAbanËna DZU d.o.o., Ljubljana 842.038 842.038Aleasing d.o.o., Celje 1.754.472 1.754.472Vogo leasing d.o.o., Šempeter pri Gorici 3.827.070 3.827.070Analožbe d.o.o., Nova Gorica 100.150 100.150Asa Abanka Leasing d.o.o. 1.002.133 1.002.133FinanËne organizacije - v tujiniKDSPV1 (Alavits B.V.) 60.165 60.165KAPITALSKE NALOŽBE RAZPOLOŽLJIVE ZA PRODAJO 1.095.212 6.253.598IUV d.d., Vrhnika 0 454.895Golf Grad d.o.o., OtoËec 319.552 319.552Kolektor group d.o.o., Idrija 0 3.623.619Bankart d.o.o., Ljubljana 209.413 209.413FI - finanËni inženiring d.o.o., Idrija 0 1.141.008Ljubljanska borza d.d., Ljubljana 0 148.442KDD d.d., Ljubljana 189.562 189.562SID banka d.d. Ljubljana 12.814 12.814SWIFT 71.595 71.595Poteza innovation and growth fund B.V. 92.275 32.692EAGLE VC 200.000 50.000Mastercard 1 6VSE NALOŽBE SKUPAJ 10.286.298 15.444.56315.2. Viri in zneski denarnih tokovStruktura virov sredstev izdajatelja ter denarni tokovi so podrobno predstavljeni v Letnih poroËilih za leta 2005, 2006 in2007 (http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=242).15.3. Zahteve po zadolževanju in struktura financiranjaKapitalske naložbe v banke in druge finanËne institucije so odbitna postavka od kapitala in so tako neposrednofinancirane z lastnimi sredstvi.39


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu16. INFORMACIJE O TRENDIH16.1. Najpomembnejši trendiIzdajatelj meni, da od objave revidiranih konsolidiranih raËunovodskih izkazov za leto 2007 in od objave nerevidiranihkonsolidiranih raËunovodskih izkazov za polletje 2008, ni bilo nobenih neugodnih sprememb v njegovih priËakovanjihglede razmer, v katerih opravlja svojo dejavnost.Revidirani nekonsolidirani in konsolidirani raËunovodski izkazi za leto 2007 so bili objavljeni na spletnih straneh SEOnet23. maja 2008 in na spletnih straneh Abanke(http://seonet.ljse.si/serve.asp?fname=32001_ATT16367_ABANKA_LP07%20KOMPLET%20WEB%2002.pdf&name=ABANKA_LP07%20KOMPLET%20WEB%2002.pdf&document_id=32003http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=242).Nerevidirani nekonsolidirani in konsolidirani raËunovodski izkazi za prvo polletje 2008 so bili objavljeni na straneh SEOnet25. julija 2008 in na spletnih straneh Abanke(http://seonet.ljse.si/serve.asp?fname=33095_ATT17034_Pol_por0608.pdf&name=Pol_por0608.pdf&document_id=33095http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=1617).16.2. Trendi, nejasnosti, zahteve, obveznosti in dogodki, ki lahko pomembnovplivajo na izdajateljevo poslovanjeBanka je v letu 2007 poslovala v splošnem gospodarskem okolju, za katerega so bili znaËilni najvišja gospodarska rastpo osamosvojitvi, visoka rast izvoza in visoka inflacija. ZaËetek leta 2007 je zaznamoval prehod Slovenije v Ekonomskoin monetarno unijo. V Abanki smo uspešno izpeljali prehod na evro. Za prvo polovico leta 2007 so bili znaËilni visokopovpraševanje po zadolževanju pravnih oseb in relativno nizke obrestne mere ter zato visoka rast kreditov v banËnemprostoru. FinanËna kriza sredi leta v ZDA je spodbudila finanËno krizo širšega obsega in vplivala na omejenost virov,najetih v tujini, in dvig cene teh virov. Obrestne mere za kredite so bile pod vplivom prehoda v Ekonomsko in monetarnounijo in poenotenja obrestnih mer tolarskih in deviznih kreditov, rasti EURIBOR in finanËne krize. Za drugo polovico letaje bil znaËilen bolj konzervativni pristop pri kreditiranju in poudarek na odliËnosti storitev.Slovenski banËni sistem je zaradi vstopa Slovenije v evroobmoËje po eni strani manj izpostavljen nekaterim tveganjem,na drugi strani pa se poveËuje izpostavljenost tveganjem povezanih z dejstvom, da se tudi stranke slovenskih bankintenzivneje vkljuËujejo v mednarodno okolje.ZavedajoË se teh trendov v Abanki že od zaËetka leta 2008 sledimo dokaj konzervativni poslovni politiki in finanËnemuplanu, ki sta bila pripravljena, upoštevaje razmere na finanËnih trgih. Potrdimo lahko, da smo se pravilno odloËili,saj Abanka s svojim pristopom uspešno posluje tudi v letu 2008 in uresniËuje planirano politiko in navedene cilje vfinanËnem planu za leto 2008.Konkurenca slovenskega banËnega sistema se še naprej poveËuje. Slovenski banËni prostor postaja vse bolj odprt zavstop tujih bank, kar poslediËno pomeni veËjo ponudbo banËnih produktov. Da bi slovenske banke lahko z raznolikostjosvojih produktov in kvaliteto opravljene storitve konkurirale tujim bankam in hkrati ostale stroškovno uËinkovite, se bodomorale med seboj povezovati ali povezovati se s »strateškimi« lastniki. V Abanki priËakujemo, da se bo konsolidacijaslovenskega banËnega prostora nadaljevala tudi v prihodnje.Za uspešno poslovanje bo odnos s stranko postal še pomembnejši, pri Ëemer ne bo pomembno stranke le pridobiti,ampak stranko tudi obdržati. Z namenom izboljšanja poslovanja bo vse pomembnejša tudi širitev na nove trge.Upoštevaje navedeno bo Abanka, v skladu s svojo vizijo in strateškimi cilji, nadaljevala s krepitvijo aktivnosti na podroËjuposlovanja s srednjimi in malimi podjetji ter s poveËevanjem prisotnosti poslovanja na podroËju jugovzhodne Evrope.40


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu17. PODATKI O ORGANIH UPRAVLJANJA IZDAJATELJA17.1. Organi upravljanjaV skladu z doloËili Zakona o banËništvu je izdajatelj - banka organiziran kot delniška družba. Notranjo organizacijo inupravljanje izdajatelja ureja statut družbe. Organi upravljanja izdajatelja so: skupšËina banke, nadzorni svet in uprava.17.1.1. UpravaUprava banke predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke ima lahko skladno s statutom od 3 do 5 Ëlanov,od katerih je eden predsednik. »lane uprave imenuje nadzorni svet za dobo 5 (petih) let in z možnostjo ponovnegaimenovanja.Tabela 15: »lani uprave izdajateljaIme in priimek Funkcija Pomembne funkcije izven uprave AbankeALEŠ ŽAJDELApredsednikupravepredsednik nadzornega sveta/KDD Centralna klirinško depotna družba d.d.Ëlan nadzornega sveta/Združenja bank SlovenijeËlan nadzornega sveta/Vipa HoldingRADOVAN JEREB Ëlan uprave Ëlan nadzornega sveta/Vipa d.d.namestnik predsednika nadzornega sveta/ASA Abanka Leasing d.o.o.Ëlan nadzornega sveta/Iskra Avtoelektrika d.d.GREGOR HUDOBIVNIK Ëlan uprave predsednik nadzornega sveta/Abanka DZUËlan nadzornega sveta/Jelovica d.d.17.1.2. Nadzorni svetNadzorni svet šteje od sedem do devet Ëlanov, katere voli skupšËina na predlog nadzornega sveta. »lani nadzornegasveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni.Tabela 16: »lani nadzornega sveta izdajateljaIme in priimek Funkcija Pomembne funkcije izven NS AbankeTOMAŽ TOPLAK predsednik Ëlan nadzornega sveta/Istrabenz d.d.Ëlan nadzornega sveta/Sava d.d.MIHA DOLINAR namestnik direktor strateških financ/Sava d.d.Ëlan nadzornega sveta/Golf in kamp Bled d.d.JANEZ BOHORI» Ëlan predsednik uprave/Sava d.d.UROŠ ROŽI» Ëlan predsednik uprave/Kapitalska družba pokojninskega in invalidskegazavarovanja, d.d.,direktor/D.S.U., družba za svetovanje in upravljanjedirektor/DSU nepremiËnine, družba za upravljanje z nepremiËninami, d.o.o.Ëlan nadzornega sveta/DARS, družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.NIKO TROŠT Ëlan predsednik uprave/Hit d.d.predsednik nadzornega sveta/Hit Šentilj prirejanje iger na sreËo in turizem d.d.predsednik nadzornega sveta/Casino Kristal Umag za ugostiteljstvo, igrena sreËu in putniËka agencija d.o.o.predsednik odbora direktorjev/Hit Montenegro Hoteli, Casini, turizam d.o.o.predsednik nadzornog odbora/Hit Coloseum, Društvo za ugostiteljstvo iTurizam d.o.o.predsednik nadzornega sveta/Vipa holding d.d.IRENA VODOPIVECJEANËlanv.d. generalne direktorice Direktorata za finanËni sistem/Ministrstvo zafinanceSIMON ZDOLŠEK Ëlan Ëlan predsednik uprave/Zvon Ena Holding d.d.Ëlan nadzornega sveta/Belinka d.d.Ëlan nadzornega sveta/Pivovarna Laško d.d.Ëlan nadzornega sveta/GoriËane d.d.Ëlan nadzornega sveta/Helios d.d.41


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguIzdajatelj izjavlja, da mu ni znano, da bi bili Ëlani uprave ali nadzornega sveta v zadnjih petih letih obsojeni zaradi goljufijali uradno javno obtoženi, ali pod sankcijami državnih organov, ali da bi jim bilo v zadnjih petih letih sodno prepovedanoËlanstvo v upravnih, poslovodnih ali nadzornih organih katerekoli družbe, niti mu ni znano, da bi bili Ëlani uprave alinadzornega sveta povezani s steËaji, steËajnimi postopki ali likvidacijami gospodarskih družb v zadnjih petih letih.17.2. Navzkrižje interesov uprave in nadzornega svetaIzdajatelj v zadnjem poslovnem letu s Ëlani uprave in nadzornega sveta ni sklenil nobenih poslov, ki bi presegali okvirnjegovega rednega poslovanja.V skladu s tem izdajatelj izjavlja, da med Ëlani uprave in nadzornega sveta ne pozna nobenega nasprotja interesov medopravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi koristmi ali drugimi obveznostmi.42


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu18. PLA»ILA IN DAJATVE18.1. PlaËila izdajatelja Ëlanom uprave in nadzornega svetaTabela 17: PlaËila izdajatelja Ëlanom uprave in nadzornega sveta v letu 2007 v EUR»lani upravePlaËe in druge kratkoroËne ugodnosti:bruto plaËe, bruto regres in drugi prejemki ter bonitete 571.650nagrade 184.986Skupaj 756.636»lani nadzornega svetadrugi prejemki 72.000sejnine 13.124povraËilo stroškov 794Skupaj 85.91818.2. PlaËila odvisnih družb izdajatelja Ëlanom upraveTabela 18: Nadomestila, ki so jih v bruto zneskih v letu 2007 izplaËale odvisne družbe Abanke Vipe d.d. posameznimËlanom uprave izdajatelja v EUR»lani upravenagrade 3.539Skupaj 3.53918.3. Zneski za pokojninske dajatveZneski za pokojninske in podobne dajatve so zajeti v toËki 18.1.43


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu19. ORGANIZACIJSKA PRAKSA19.1. ZaËetek in potek mandata Ëlanov uprave in nadzornega svetaUpravaIzdajatelj ima na dan izdaje tega prospekta tri Ëlane uprave, ki so bili imenovani in jim mandat poteËe, kot sledi:• mag. ALEŠ ŽAJDELA, predsednik uprave, imenovan v upravo dne 28. julija 2005, s funkcijo predsednika upravepriËel z dnem 1. september 2005, mandat traja 5 let.Vodi in koordinira naslednja podroËja:PodroËje financ in podpore poslovanju, Služba za upravljanje s tveganji, Služba notranje revizije, Sektorskrbniških in administrativnih storitev, Pravna služb in skladnost poslovanja, Služba trženja in odnosov zjavnostmi, Kadrovska služba• GREGOR HUDOBIVNIK, Ëlan uprave, imenovan v upravo dne 26. septembra 2005, s funkcijo Ëlana upravepriËel z dnem 5. septembra 2005, mandat 5 let.Vodi in koordinira naslednja podroËja:PodroËje finanËnih trgov, PodroËje informatike, PodroËje razvoja• mag. RADOVAN JEREB, Ëlan uprave, imenovan v upravo dne 26. septembra 2005, s funkcijo Ëlana upravepriËel z dnem 1. septembra 2005, mandat 5 let.Vodi in koordinira naslednja podroËja:PodroËje komercialnega banËništvaPodatki o vodstvenih izkušnjah Ëlanov upravemag. ALEŠ ŽAJDELA, predsednik upraveIzobrazbaMagister pravnih znanostiDelovne in vodstvene izkušnje2005 - predsednik uprave/Abanka Vipa d.d.1999 - 2005 predsednik uprave/Raiffeisen Krekova banka1998 - 1999 Ëlan uprave/Raiffeisen Krekova banka1994 - 1998 direktor Nadzora banËnega poslovanja/Banka Slovenije1993 - 1994 direktor pravnega oddelka/Banka Slovenije1990 - 1992 samostojni devizni kontrolor/Banka Slovenije1989 - 1990 opravljanje pravosodne prakse in pravosodnega izpita/Višje sodišËe v Ljubljani1988 - 1989 samostojni devizni inšpektor/Narodna banka Slovenije1987 - 1988 devizni inšpektor/Narodna banka SlovenijeGREGOR HUDOBIVNIK, Ëlan upraveIzobrazbaUniverzitetni diplomirani pravnikDelovne in vodstvene izkušnje2005 - Ëlan uprave/Abanka Vipa d.d.1998 - 2005 vodja sektorja zakladništva/Gorenjska banka d.d. Kranj1994 - 1997 pomoËnik direktorja oddelka centralnobanËnih operacij/Banka Slovenije1992 - 1994 vodja odseka za operacije na odprtem trgu/Banka Slovenije1989 - 1992 Banka Slovenije44


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgumag. RADOVAN JEREB, Ëlan upraveIzobrazbaMagister ekonomijeDelovne in vodstvene izkušnje2005 - Ëlan uprave/Abanka Vipa d.d.2002 - 2005 izvršni direktor PodroËje Primorske/Abanka Vipa d.d.1999 - 2002 Ëlan uprave in direktor sektorja poslovanja s tujino/Banka Vipa d.d.1992 - 1999 direktor sektorja poslovanja s tujino/Banka Vipa d.d.1991 - 1992 vodja oddelka plaËilnega prometa s tujino/Ljubljanska banka, TB Nova Gorica1986 - 1992 strokovno delo na podroËju deviznih kreditov in garancij/Ljubljanska banka, TB Nova GoricaNadzorni svetNadzorni svet je sestavljen iz sedmih Ëlanov. Predsednik nadzornega sveta je gospod Tomaž Toplak, njegov namestnikgospod Miha Dolinar. V nadzornem svetu je prišlo v letu 2008 do odstopa dveh Ëlanov nadzornega sveta, in sicergospoda Stojana PetriËa dne 14. aprila 2008 in gospoda Andreja KlanjšËka dne 28. maja 2008. SkupšËina banke jedne 29. maja 2008 imenovala dva nova Ëlana, gospoda Janeza BohoriËa in mag. Nika Trošta, oba sta nastopila mandatz dnem imenovanja.Podatki o izkušnjah Ëlanov nadzornega svetaTOMAŽ TOPLAK, predsednik nadzornega sveta, priËetek mandata z dnem 30. junija 2005, po poklicu diplomiranipravnik, ki je do julija 2008 opravljal funkcijo predsednika uprave Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskegazavarovanja, d.d. Dosedanje zaposlitve:2005 - julij 2008 Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. - predsednik uprave2001 - 2005 Odvetništvo1994 - 2000 Banka Slovenije - oddelek za poslovanje s tujino, direktor pravnega oddelka1993 - 1994 Višje sodišËe v Ljubljani1991 - 1993 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeveMIHA DOLINAR, namestnik predsednika nadzornega sveta, priËetek mandata z dnem 20. junija 2007, opravlja funkcijodirektorja strateških financ v družbi Sava d.d. Dosedanje zaposlitve:2001 - Sava, d.d. - direktor strateških financ1999 - 2001 Sava, d.d. - pomoËnik direktorja FRS1997 - 1999 Kom 3 d.d., Megafin d.d. - upravljalec naložb1995 - 1997 NLB d.d. - borzni posrednik, upravljalec portfelja vrednostnih papirjev banke1991 - 1994 ABH d.o.o. - borzni posrednikJANEZ BOHORI», Ëlan nadzornega sveta, priËetek mandata 29.maj 2008, opravlja funkcijo predsednika uprave vdružbi Sava d.d. Dosedanje zaposlitve:1990 - Sava d.d. - predsednik uprave1984 - 1990 Podpredsednik IS SkupšËine Republike Slovenije1968 - 1984 Sava Kranj1966 - 1968 Tovarna usnja Standard KranjUROŠ ROŽI», Ëlan nadzornega sveta, priËetek mandata 06. junij 2007, opravlja funkcijo predsednika uprave vKapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. in direktor D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje,d.o.o. Dosedanje zaposlitve:2008 - Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., predsednik uprave2006 - D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o., direktor2005 - 2006 I.J. Storitve d.d. - uprava, direktor2004 - 2005 Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o. - pomoËnik uprave2002 - 2004 Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o. - svetovalec uprave1995 - 2004 Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, mladi raziskovalec in asistent za finanËno pravo45


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguNIKO TROŠT, Ëlan nadzornega sveta, priËetek mandata 29. maj 2008, opravlja funkcijo predsednika uprave družbeHit, d.d. Dosedanje zaposlitve:2006 - Hit d.d./predsednik uprave2002 - 2006 Istrabenz d.d./Ëlan uprave (istoËasno do decembra 2002 predsednik uprave družbe Hoteli Morje, d.d.)1999 - 2002 Hit, d.d./Ëlan uprave1995 - 1998 Nova KBM d.d. Maribor/vodenje novogoriškega dela1991 - 1995 Hit, d.d./pomoËnik generalnega direktorjaSalonit Anhovo, Živinopromet (sedanji MIP), Iskra Avtoelektrika Nova GoricaIRENA VODOPIVEC - JEAN, Ëlanica nadzornega sveta, priËetek mandata 8. junij 2006, opravlja funkcijo vršilkedolžnosti generalne direktorice Direktorata za finanËni sistem na Ministrstvu za finance Republike Slovenije. Dosedanjezaposlitve:2007 - Ministrstvo za finance, v.d. generalne direktorice Direktorata za finanËni sistem2006 - 2007 Ministrstvo za finance - Direktorat za finanËni sistem, vodja Sektorja za finanËni sistem2002 - 2006 Ministrstvo za finance - Sektor za spremljanje državnih pomoËi podsekretarka1998 - 2002 Banka Slovenije - Nadzor banËnega poslovanja, svetovalka za off-site nadzor nad poslovnimibankami1994 - 1998 Banka Slovenije - Analitsko raziskovalni center, svetovalka za analize sektorja finanËnihposrednikov in naložbe prebivalstva1991 - 1994 Gospodarska zbornica Slovenije - Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko (SKEP),samostojna svetovalka za dohodkovno politiko, kolektivne pogodbe in stroške dela, Ëlanicapogajalske ekipe delodajalcev na pogajanjih za Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo terza socialne sporazume v obdobju 1992-1993SIMON ZDOLŠEK, Ëlan nadzornega sveta, priËetek mandata 30. junij 2005, opravlja funkcijo predsednika uprave vdružbi Zvon Ena Holding, finanËna družba d.d. Dosedanje zaposlitve:2003 - Zvon ena holding, finanËna družba d.d. - predsednik uprave2000 - 2003 Krekova družba za upravljanje d.o.o. - predsednik poslovodstva1997 - 2000 Mohorjeva družba - poslovni direktor1994 - 1996 Alpos d.d. - finanËni direktor1990 - 1994 ObËina Šentjur - podpredsednik izvršnega sveta za podroËje gospodarstva in financ19.2. Pogodbe o storitvah Ëlanov uprave in nadzornega svetaIzdajatelj izjavlja, da ne obstaja kakršnakoli pogodba za storitve Ëlanov uprave z izdajateljem ali katerokoli njeno odvisnodružbo o neobiËajnih dajatvah ob odpovedi delovnega razmerja. »lani nadzornega sveta izdajatelja niso v delovnemrazmerju z izdajateljem.19.3. Informacija o izdajateljevem odboru za revizijo in plaËilaNadzorni svet izdajatelja je na 13. redni seji dne 15. oktobra 2007 imenoval predsednika revizijske komisije, le ta pa triËlane komisije. Revizijska komisija se je v skladu s poslovnikom o delovanju komisije sestala v prvi polovici leta 2008dvakrat, glede na plan pa se bo do konca leta še dvakrat, meseca oktobra in decembra. Predsednik revizijske komisijeje gospod Tomaž Toplak, Ëlani pa gospod Vinko PerËiË, gospod Miha Dolinar in gospod Simon Zdolšek.19.4. Režim upravljanja podjetijIzdajatelj posluje skladno z zakonodajo in režimom upravljanja podjetij, ki velja v Republiki Sloveniji.46


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu20. USLUŽBENCI20.1. Število zaposlenihTabela 19: Število zaposlenih po letih31. 12. 2007 31. 12. 2006 31. 12. 2005Uprava 53 54 24PodroËje poslovanja s podjetji 88 68 67PodroËje poslovne mreže 366 374 360PodroËje finanËnih trgov 47 44 58PodroËje financ in podpore poslovanju 132 130 128PodroËje splošnih poslov 30 31 30PodroËje informatike in banËne tehnologije 74 72 74PodroËje Primorske 81 94 102SKUPAJ 871 867 843Januarja 2008 je v veljavo stopila nova organizacija Abanke, ki pomeni odziv na vse veËjo konkurenco v slovenskembanËnem prostoru. Cilj reorganizacije je bil z vpeljavo modernih organizacijskih rešitev in najboljših banËnih praksorganizirati banko tako, da bo predvsem v celoti lahko izpolnila svoje strateške cilje, uËinkoviteje in racionalneje poslovalater ostala razvojno napredna banka.Tabela 20: Število zaposlenih po novi organizacijski shemi30. 06. 2008 01. 01. 2008Uprava 77 79PodroËje razvoja 33 30PodroËje komercialnega banËništva 444 440PodroËje finanËnih trgov 42 47PodroËje financ in podpore poslovanja 197 193PodroËje informatike 76 79SKUPAJ 869 86820.2. Lastništvo in možnost ugodnega nakupa delnicTabela 21: Lastništvo delnic izdajatelja Ëlanov uprave in nadzornega sveta na dan 30. junij 2008»lani upraveŠtevilo delnic izdajatelja v lastiAleš Žajdela 1.107Radovan Jereb 3.193Gregor Hudobivnik 856»lani nadzornega svetaŠtevilo delnic izdajatelja v lastiTomaæ Toplak -Miha Dolinar -Janez BohoriË -Uroš RožiË -Niko Trošt -Irena Vodopivec Jean -Simon Zdolšek -»lani uprave in nadzornega sveta nimajo podeljenih pravic do pridobitve ali nakupa delnic oziroma deležev.20.3. Udeležba zaposlenih pri kapitalu izdajateljaIzdajatelj nima sprejetih posebnih oblik ureditev glede udeležbe zaposlenih pri kapitalu ali pri bilanËnem dobiËkudružbe.47


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu21. VE»JI DELNI»ARJI21.1. Imetniki izdajateljevih delnic, ki imajo lastniški delež ali glasovalnepravice, ki jih je potrebno prijavitiUpoštevaje doloËbo 105. Ëlena veljavnega Zakona o trgu finanËnih instrumentih o pragovih pomembnega deleža soimetniki takih deležev v kapitalu izdajatelja naslednji:Tabela 22: DelniËarji, ki dosegajo prag pomembnega deleža na dan 1. september 2008DelniËar ObstojeËe število delnic Odstotek v kapitaluSava d.d. 1.715.841 23,83 %Zavarovalnica Triglav, d.d. 1.526.953 21,21 %Zvon Ena Holding, d.d. 1.235.520 17,16 %Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I 527.258 7,32 %Hit d.d. Nova Gorica 442.705 6,15 %21.2. DrugaËne glasovalne pravice za veËje delniËarjeDelniËarji iz prejšnje toËke nimajo drugaËne glasovalne pravice od ostalih delniËarjev.21.3. Posredni ali neposredni nadzor ali lastništvo izdajateljaNa dan 1. september 2008 je imelo deset najveËjih delniËarjev izdajatelja skupaj v lasti 89,94 odstotka delniškegakapitala izdajatelja. NajveËji posamezni delniËar izdajatelja je družba Sava, d.d. (“Sava”), s 23,83-odstotnim deležem nadan 1. september 2008. Skupaj z delniËarji povezani z Zavarovalnico Triglav pa ima Zavarovalnica Triglav, ki ima samav neposredni lasti na dan 1. september 2008 21,21-odstotni delež izdajatelja, 32,93-odstotni skupni delež v lastniškemizdajatelju kapitala. (Delniški Vzajemni sklad Triglav steber s 7,32-odstotnim deležem in Zavarovalnica Triglav kritni sklads 4,40-odstotnim delež izdajatelja).Iz odredbe Agencije za zavarovalni nadzor z dne 4. decembra 2006, izdane v skladu z Zakonom o finanËnihkonglomeratih, ki izvaja Direktivo 2002/87/ES, izhaja, da je izdajatelj Ëlan finanËnega konglomerata, na vrhu katerega jeZavarovalnica Triglav in se imenuje Skupina Triglav.Nad Zavarovalnico Triglav kot osebo, ki je na vrhu konglomerata, Agencija za zavarovalni nadzor izvaja dopolnilni nadzorna ravni konglomerata, zlasti v zvezi z njenim stanjem solventnosti in kapitalske ustreznosti, koncentracijo tveganj terposli v skupini na ravni konglomerata. Za zdaj to ni imelo še nobenih vplivov na izdajatelja.Sava in Zavarovalnica Triglav lahko zaradi imetništva lastniških deležev individualno izvajata vpliv na izdajatelja in njegovostrategijo. Omeniti je potrebno, da po izdajatelju znanih informacijah, med Savo in Zavarovalnico Triglav ni nobenegadogovora o kakršnemkoli skupnem obvladovanju izdajatelja.21.4. Ureditve, katerih delovanje lahko v prihodnosti povzroËi spremembonadzora (obvladovanje) izdajateljaIzdajatelj ni seznanjen z nobenimi dogovori, ki bi lahko imeli za posledico spremembo nadzora nad družbo.48


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu22. TRANSAKCIJE POVEZANIH STRANKTabela 23: Transakcije povezanih strank v 000 EUR - Ëlani uprave in nadzornega svetaVrsta povezane strankePolletje2008»lani uprave in nadzornega svetaPolletje2007Polletje20062007 2006 2005PosojilaStanje posojil 1. januar 250 101 65 101 65 304»rpana posojila med letom 376 201 4 241 91 2OdplaËana posojila med letom (379) (89) (48) (92) (55) (241)Stanje posojil konec obdobja 247 213 21 250 101 65Obrestni prihodki in prihodki iz provizij 8 1 1 10 1 5VlogeStanje vlog 1. januar 667 334 717 334 717 2.053VplaËane vloge 1.140 778 460 1.716 573 2.643IzplaËane vloge (717) (498) (797) (1.383) (956) (3.979)Stanje vlog konec obdobja 1.090 614 380 667 334 717Obrestni odhodki 4 2 5 12 9 26Nakup in prodaja tujih valutKumulativni dobiËki/(izgube) - - - - - -Drugi prihodki - iz provizij - - - - - -Izdane garancije - - - - - -Provizije iz garancij - - - - - -Tabela 24: Transakcije povezanih oseb v 000 EUR - družbe s pomembnim vplivomVrsta povezane strankePolletje2008Polletje2007Družbe s pomembnim vplivomPolletje20062007 2006 2005PosojilaStanje posojil 1. januar 84.233 42.732 6.430 42.732 6.430 24.211»rpana posojila med letom 222.559 81.097 29.328 156.373 106.397 8.670OdplaËana posojila med letom (218.093) (57.848) (21.660) (114.872) (70.095) (26.451)Stanje posojil konec obdobja 88.699 65.981 14.098 84.233 42.732 6.430Obrestni prihodki in prihodki iz provizij 2.530 1.531 508 4.689 1.589 453VlogeStanje vlog 1. januar 25.584 26.123 12.617 26.123 12.617 12.121VplaËane vloge 79.937 143.057 78.873 232.670 286.181 115.322IzplaËane vloge (77.291) (149.780) (80.184) (233.209) (272.675) (114.826)Stanje vlog konec obdobja 28.230 19.400 11.306 25.584 26.123 12.617Obrestni odhodki 638 212 303 654 887 1.025Nakup in prodaja tujih valutKumulativni dobiËki/(izgube) (1) (15) - (984) (82) -Drugi prihodki - iz provizij 34 47 6 - - 9Izdane garancije - - 1.663 - - 185Provizije iz garancij - - 5 - - -49


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 25: Transakcije povezanih oseb v 000 EUR - pridružene družbe in skupaj obvladovane družbeVrsta povezane strankePolletje2008Pridružene družbe in skupaj obvladovane družbePolletje2007Polletje20062007 2006 2005PosojilaStanje posojil 1. januar 4.450 - - - - 11.375»rpana posojila med letom 21.000 - - 4.500 - 826OdplaËana posojila med letom (519) - - (50) - (12.201)Stanje posojil konec obdobja 24.931 - - 4.450 - -Obrestni prihodki in prihodki iz provizij 371 - - 38 - -VlogeStanje vlog 1. januar - - - - - -VplaËane vloge - - - - - -IzplaËane vloge - - - - - -Stanje vlog konec obdobja - - - - - -Obrestni odhodki - - - - - -Nakup in prodaja tujih valutKumulativni dobiËki/(izgube) - - - - - -Drugi prihodki - iz provizij - - - - - -Izdane garancije - - - - - -Provizije iz garancij - - - - - -Tabela 26: Transakcije povezanih oseb v 000 EUR - odvisne družbeVrsta povezane strankePolletje2008Polletje2007Odvisne družbePolletje20062007 2006 2005PosojilaStanje posojil 1. januar 103.515 65.904 37.442 65.904 37.442 25.856»rpana posojila med letom 169.376 89.572 42.316 243.664 51.205 28.605OdplaËana posojila med letom (179.517) (76.523) (22.301) (206.053) (22.743) (17.019)Stanje posojil konec obdobja 93.374 78.953 57.457 103.515 65.904 37.442Obrestni prihodki in prihodki iz provizij 2.603 1.842 745 4.452 2.342 1.307VlogeStanje vlog 1. januar 11.067 3.465 1.281 3.465 1.281 8.105VplaËane vloge 44.057 28.043 3.210 69.740 28.860 5.551IzplaËane vloge (39.891) (28.664) (1.695) (62.138) (26.676) (12.375)Stanje vlog konec obdobja 15.233 2.844 2.796 11.067 3.465 1.281Obrestni odhodki 163 60 10 156 47 343Nakup in prodaja tujih valutKumulativni dobiËki/(izgube) - - - - (9) -Drugi prihodki - iz provizij 324 153 208 - 75 372Izdane garancije 48 - 51 30.000 - 47Provizije iz garancij - - - - - -50


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu23. FINAN»NI PODATKI O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH INOBVEZNOSTIH DO VIROV, FINAN»NEM POLOŽAJU TERDOBI»KIH IN IZGUBAH23.1. Pretekle finanËne informacijeRaËunovodski izkazi izdajatelja so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi raËunovodskega poroËanja (MSRP),kot jih je sprejela Evropska unija.Pomembnejše raËunovodske usmeritve, uporabljene pri izdelavi konsolidiranih raËunovodskih izkazov, in podrobnejšapojasnila k posameznim postavkam revidiranih in nerevidiranih konsolidiranih raËunovodskih izkazov iz toËke 23.2. in23.3. prospekta, so navedena v letnih poroËilih Abanke za leto 2005, 2006, 2007, ki so dostopna na sedežu izdajateljater na spletni strani izdajatelja (http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=242).RaËunovodske usmeritve, uporabljene pri sestavljanju raËunovodskih izkazov za polletje 2008, so enake kot so bileuporabljene za pripravo letnega poroËila za leto 2007.51


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu23.2. RaËunovodski izkaziTabela 27: Konsolidirana bilanca stanja na dan 31. 12. 2007 in 31. 12. 2006 8 v 000 EURZap.štev.VSEBINAZNESEK31. 12. 2007 31. 12. 20061 2 3 41 Denar v blagajni in stanje na raËunih pri centralni banki 60.456 117.8172 FinanËna sredstva, namenjena trgovanju 183.543 165.4953 FinanËna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 25.063 -4 FinanËna sredstva, razpoložljiva za prodajo 486.117 498.2335 Krediti 2.620.990 2.008.450- krediti bankam 236.202 179.398- krediti strankam, ki niso banke 2.384.788 1.829.0526 FinanËna sredstva v posesti do zapadlosti 13.308 13.9587 NekratkoroËna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 1.427 5448 Opredmetena osnovna sredstva 51.845 49.7119 Naložbene nepremiËnine 144 36810 Neopredmetena dolgoroËna sredstva 4.535 5.05611 DolgoroËne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb 1.001 812 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 3.304 3.431- terjatve za davek 53 80- odložene terjatve za davek 3.251 3.35113 Druga sredstva 65.341 33.87514 SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13) 3.517.074 2.896.94615 FinanËne obveznosti do centralne banke 26 -16 FinanËne obveznosti, namenjene trgovanju 8.077 41317 FinanËne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 8.386 -18 FinanËne obveznosti, merjene po odplaËni vrednosti 2.945.161 2.612.651- vloge bank 76.692 108.178- vloge strank, ki niso banke 1.724.359 1.524.326- krediti bank 955.247 584.922- krediti strank, ki niso banke 330 176.918- dolžniški vrednostni papirji 134.772 152.813- podrejene obveznosti 53.761 65.49419FinanËne obveznosti, vezane na finanËna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravopripoznanja123.887 -20 Rezervacije 23.752 24.34221 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 5.507 7.888- obveznosti za davek 1.238 3.120- odložene obveznosti za davek 4.269 4.76822 Druge obveznosti 49.096 39.59723 SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 22) 3.163.892 2.684.89124 Osnovni kapital 22.951 22.95125 Kapitalske rezerve 58.062 57.99426 Kapital v zvezi s sestavljenimi finanËnimi instrumenti 117.539 -27 Presežek iz prevrednotenja 7.260 7.74728 Rezerve iz dobiËka (vkljuËno z zadržanim dobiËkom) 121.001 99.03229 Lastni deleži (254) (267)30 »isti dobiËek/izguba poslovnega leta 26.586 24.54831 KAPITAL VE»INSKIH DELNI»ARJEV (od 24 do 30) 353.145 212.00532 Kapital manjšinskih delniËarjev 37 5033 SKUPAJ KAPITAL (31 + 32) 353.182 212.05534 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL ( 23 + 33) 3.517.074 2.896.9468 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.52


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 28: Konsolidirani izkaz poslovnega izida za poslovni leti 2007 in 2006 9 v 000 EURZap.štev.VSEBINA01. 01. - 31. 12.2007ZNESEK01. 01. - 31. 12.20061 2 3 41 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 159.638 123.7542 Odhodki za obresti in podobni odhodki (92.456) (68.490)3 »iste obresti (1 - 2) 67.182 55.2644 Prihodki iz dividend 1.644 2.0205 Prihodki iz opravnin (provizij) 39.695 38.4126 Odhodki za opravnine (provizije) (6.257) (5.627)7 »iste opravnine (provizije) (5 - 6) 33.438 32.7858Realizirani dobiËki/izgube iz finanËnih sredstev in obveznosti,ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida6.884 2.0699 »isti dobiËki/izgube iz finanË.sredstev in obveznosti, namenjenih trgov. 83 15.47010DobiËki/izgube iz finanËnih sredstev in (obveznosti), pripoznanihpo pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida(260) -11 »isti dobiËki/izgube iz teËajnih razlik 2.834 (1.226)12»isti dobiËki/izgube iz odprave pripoznanja sredstev breznekratkoroËnih sredstev v posesti za prodajo(122) 39313 Drugi Ëisti poslovni dobiËki/izgube 4.747 2.29214 Administrativni stroški (50.584) (46.091)15 Amortizacija (6.659) (8.296)16 Rezervacije (293) 1.40617 Oslabitve (11.127) (18.995)18PripadajoËi dobiËki/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupajobvladovanih družb, obraËunanih po kapitalski metodi(61) -19»isti dobiËki/izgube iz nekratkoroËnih sredstev v posesti zaprodajo in z njimi povezanimi obveznostmi6 48820DOBI»EK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(3 + 4 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 - 14 - 15 - 16 - 17 + 18 + 19 )47.712 37.57921 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (10.902) (9.963)22»ISTI DOBI»EK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA36.810 27.616(20 - 21)23 »ISTI DOBI»EK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA ( 22 ) 36.810 27.616a) VeËinskih delniËarjev 36.799 27.612b) Manjšinskih delniËarjev 11 4v EUR24 Osnovni Ëisti dobiËek na delnico 5.68 5.0325 Popravljeni Ëisti dobiËek na delnico 5.68 5.03539 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 29: Konsolidirani izkaz denarnih tokov za poslovni leti 2007 in 2006 10 v 000 EURZap.štev.A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUVSEBINA01. 01. - 31. 12.2007ZNESEK01. 01. - 31. 12.2006a) »isti poslovni izid pred obdavËitvijo 47.712 37.579Amortizacija 6.659 8.296Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremiËnin, neopredmetenihdolgoroËnih sredstev in drugih sredstevPripadajoËi (dobiËki)/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb,obraËunanih po kapitalski metodi- 69261 -»isti (dobiËki)/izgube iz teËajnih razlik (2.834) 1.226Neto (dobiËki)/izgube iz finanËnih sredstev v posesti do zapadlosti 42 -Neto (dobiËki)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin 15 (7)Neto (dobiËki)/izgube pri prodaji neopredmetenih dolgoroËnih sredstev 107 -Drugi (dobiËki)/izgube iz naložbenja (2.233) (487)Drugi (dobiËki)/izgube iz financiranja 3.113 -Nerealizirani (dobiËki)/izgube iz finanËnih sredstev, ki so merjena po pošteni vrednosti inso sestavni del denarnih ustreznikovNeto nerealizirani dobiËki v kapitalu oz. presežku iz prevrednotenja iz finanËnih sredstev,razpoložljivih za prodajo (brez uËinka odloženega davka)- (49)845 (2.510)Druge prilagoditve Ëistega poslovnega izida pred obdavËitvijo 273 (1.414)Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 53.760 43.326b) (PoveËanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (689.517) (467.657)»isto (poveËanje)/zmanjšanje sredstev pri centralni banki (5.165) 774»isto (poveËanje)/zmanjšanje finanËnih sredstev, namenjenih trgovanju (14.646) (42.602)»isto (poveËanje)/zmanjšanje finanËnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skoziizkaz poslovnega izida(25.063) -»isto (poveËanje)/zmanjšanje finanËnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (67.955) (118.860)»isto (poveËanje)/zmanjšanje kreditov (545.281) (306.733)»isto (poveËanje)/zmanjšanje izvedenih finanËnih sredstev, namenjenih varovanju - -»isto (poveËanje)/zmanjšanje nekratkoroËnih sredstev v posesti za prodajo 39 371»isto (poveËanje)/zmanjšanje drugih sredstev (31.446) (607)c) PoveËanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti: 501.897 355.986»isto poveËanje/(zmanjšanje) finanËnih obveznosti do centralne banke 29 -»isto poveËanje/(zmanjšanje) finanËnih obveznosti, namenjenih trgovanju 7.808 (323)»isto poveËanje/(zmanjšanje) finanËnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida8.386 -»isto poveËanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplaËni vrednosti 491.483 321.760»isto poveËanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplaËni vrednosti (18.058) 20.921»isto poveËanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 12.249 13.628Ë) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (133.860) (68.345)d) (PlaËani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (11.738) (10.192)e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (Ë+d) (145.598) (78.537)B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 68.401 1.751Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin 2.861 535Prejemki iz nekratkoroËnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo 6 784Prejemki pri prodaji finanËnih sredstev v posesti do zapadlosti 64.699 432Drugi prejemki iz naložbenja 835 -b) Izdatki pri naložbenju (75.933) (36.521)(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin) (8.314) (19.890)(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoroËnih sredstev) (1.738) (2.019)(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) (993) (469)(Izdatki za nakup finanËnih sredstev v posesti do zapadlosti) (64.888) (14.143)c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (7.532) (34.770)10 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.54


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguZap.štev.C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUVSEBINA01. 01. - 31. 12.2007ZNESEK01. 01. - 31. 12.2006a) Prejemki pri financiranju 120.068 11.351Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti - 11.351Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 120.000 -Prejemki od prodaje lastnih delnic 68 -b) Izdatki pri financiranju (27.752) (16.360)(PlaËane dividende) (5.541) (5.037)(OdplaËila podrejenih obveznosti) (14.119) (11.323)(Druga izplaËila, povezana s financiranjem) (8.092) -c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) 92.316 (5.009)D. UËinki spremembe deviznih teËajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 1.055 2.966E. »isto poveËanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) (60.814) (118.316)F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na zaËetku obdobja 323.498 438.848G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 263.739 323.498Tabela 30: Konsolidirani izkaz gibanja kapitala v poslovnem obdobju 01. 01. - 31. 12. 2007 v 000 EUROzn.post.VSEBINAOsnovnikapitalKapitalskerezerve1 2 3 41 ZA»ETNO STANJE V OBRA»UNSKEM OBDOBJU 22.951 57.994Poprava napake1 POPRAVLJENO ZA»ETNO STANJE V OBRA»UNSKEM OBDOBJU 22.951 57.9942 »isti dobiËki/izgube iz prevrednotenja finanËnih sredstev, razpoložljivih za prodajo3 Skupaj Ëisti dobiËki/izgube po obdavËitvi, pripoznani neposredno v kapitalu - presežki iz prevrednotenja (2) - -4 »isti dobiËek/izguba poslovnega leta (iz izkaza poslovnega izida)5 Skupaj Ëisti dobiËek/izguba poslovnega leta, pripoznan v kapitalu (3+4) - -6 IzplaËilo (obraËun) dividend/nagrad v obliki delnic 687 IzplaËilo (obraËun) dividend in obresti od inovativnega instrumenta8 Razporeditev Ëistega dobiËka v rezerve iz dobiËka9 Poravnava izgube prejšnjih let10 Izdaja inovativnega instrumenta11 Drugo12 KON»NO STANJE V OBRA»UNSKEM OBDOBJU 22.951 58.06255


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguKapital vzvezi ssestavljenimifinanËnimiinstrumentiPresežekizprevrednotenjaRezerve izdobiËkaZadržanidobiËek oz.izgubaLastnideleži(odbitnapostavkakapitala)»istidobiËek/izgubaposlovnegaletaKapitalmanjšinskihdelniËarjevSkupajkapital5 6 7 8 9 10 11 12- 7.747 90.675 8.357 (267) 24.548 50 212.055(1.617) (1.617)- 7.747 90.675 6.740 (267) 24.548 50 210.438(487) (487)- (487) - - - - (487)36.799 11 36.810- (487) - - - 36.799 11 36.32313 81(5.541) (5.630) (11.171)21.949 5.541 (27.514) (24)1.617 (1.617) -117.539 117.53920 (24) (4)117.539 7.260 112.644 8.357 (254) 26.586 37 353.18256


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 31: Konsolidirana bilanca stanja na dan 31. 12. 2006 11 in 31. 12. 2005 12 v 000 EURZap.štev.VSEBINAZNESEK31. 12. 2006 31. 12. 20051 2 3 41 Denar v blagajni in stanje na raËunih pri centralni banki 117.817 48.2802 FinanËna sredstva, namenjena trgovanju 165.495 165.1613 FinanËna sredstva, razpoložljiva za prodajo 498.233 493.7364 Krediti 2.008.450 1.733.4785 FinanËna sredstva v posesti do zapadlosti 13.958 -6 Opredmetena osnovna sredstva 49.711 36.0447 Naložbene nepremiËnine 368 4478 Neopredmetena dolgoroËna sredstva 5.056 4.9939 DolgoroËne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8 2510 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 3.431 2.30011 Druga sredstva 33.875 35.26912 NekratkoroËna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslov. 544 91513 SKUPAJ SREDSTVA 2.896.946 2.520.64814 FinanËne obveznosti, namenjene trgovanju 413 78015 FinanËne obveznosti, merjene po odplaËni vrednosti 2.612.651 2.264.22416 Rezervacije 24.342 26.80817 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 7.888 6.58218 Druge obveznosti 39.597 30.14019 Osnovni kapital 22.951 22.95120 Kapitalske rezerve 57.994 58.00921 Presežek iz prevrednotenja 7.747 5.44222 Rezerve iz dobiËka (vkljuËno z zadržanim dobiËkom) 99.032 90.04923 Lastni deleži (267) (267)24 »isti dobiËek/izguba poslovnega leta 24.548 15.50125 Kapital manjšinskih delniËarjev 50 42926 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.896.946 2.520.64827 ZUNAJBILAN»NE OBVEZNOSTI (B.1 - B.4) 1.100.996 1.067.3985711 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.12 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 32: Konsolidirani izkaz poslovnega izida za poslovni leti 2006 13 in 2005 14 v 000 EURZapštev.VSEBINA01. 01. - 31. 12.2006ZNESEK01. 01. - 31. 12.20051 2 3 41 Prihodki iz obresti 123.754 105.4522 Odhodki za obresti (68.490) (53.920)3 »iste obresti (1 - 2) 55.264 51.5324 Prihodki iz dividend 2.020 3.0885 Prihodki iz opravnin (provizij) 38.412 37.6586 Odhodki za opravnine (provizije) (5.627) (6.114)7 »iste opravnine (provizije) (5 - 6) 32.785 31.5448Realizirani dobiËki/izgube iz finanËnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida2.069 (1.480)9 »isti dobiËki/izgube iz finan.sredstev in obveznosti, namenjenih trgov 15.470 4.67910DobiËki/izgube iz finanËnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skoziizkaz poslovnega izida- -11 Spremembe poštene vrednosti pri obraËunavanju varovanj pred tveganji - -10 »isti dobiËki/izgube iz teËajnih razlik (1.226) (422)11 »isti dobiËki/izgube iz odprave pripoznanja sredstev breznekratkoroËnih sredstev v posesti za prodajo 393 14.94812 Drugi Ëisti poslovni dobiËki/izgube 2.292 1.03113FinanËni in poslovni prihodki in odhodki(3 + 4 + 7 + 8 +9 +10 + 11 + 12)109.067 104.92014 Administrativni stroški (46.091) (46.815)15 Amortizacija (8.296) (7.346)16 Rezervacije 1.406 (9.148)17 Oslabitve (18.995) (23.232)18 Slabo ime - -192021PripadajoËi dobiËki/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb,obraËunanih po kapitalski metodi»isti dobiËki/izgube iz nekratkoroËnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimiobveznostmiDOBI»EK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(13 - 14 - 15 - 16 -17 + 18 + 19 + 20)- -488 10737.579 18.48622 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (9.963) (1.091)23»ISTI DOBI»EK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(21 - 22)27.616 17.39524 »isti dobiËki/izgube po obdavËitvi iz ustavljenega poslovanja - -25 »ISTI DOBI»EK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA (23 + 24) 27.616 17.395a) VeËinskih delniËarjev 27.612 17.545b) Manjšinskih delniËarjev 4 (150)13 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.14 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.58


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 33: Konsolidirani izkaz denarnih tokov za poslovni leti 2006 15 in 2005 16 v 000 EURZap.štev.A. FINAN»NI TOKOVI PRI POSLOVANJUVSEBINAZNESEK01. 01. - 31. 12. 2006 01. 01. - 31. 12. 2005a) »isti poslovni izid pred obdavËitvijo 37.579 18.487Amortizacija 8.296 7.346Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremiËnin, neopredmetenih dolgoroËnihsredstev in drugih sredstev692 -»isti (dobiËki)/izgube iz teËajnih razlik 1.226 422Neto (dobiËki)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin (7) 8Neto (dobiËki)/izgube pri prodaji neopredmetenih dolgoroËnih sredstev - 1Drugi (dobiËki)/izgube iz naložbenja (487) (36)Nerealizirani (dobiËki)/izgube iz finanËnih sredstev, ki so merjena po pošteni vrednosti in sosestavni del denarnih ustreznikovNeto nerealizirani dobiËki v prevrednotovalnem popravku kapitala od finanËnih sredstev,razpoložljivih za prodajo (brez uËinka odloženega davka)(49) (355)(2.510) (7.392)Druge prilagoditve Ëistega poslovnega izida pred obdavËitvijo (1.414) 9.139FinanËni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 43.326 27.620b) (PoveËanja)/zmanjšanja poslovnih sredstev (467.657) (479.270)»isto (poveËanje)/zmanjšanje finanËnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (41.828) (65.438)»isto (poveËanje)/zmanjšanje finanËnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (118.860) (182.674)»isto (poveËanje)/zmanjšanje kreditov (306.733) (220.662)»isto (poveËanje)/zmanjšanje Ëasovno odloženih stroškov (214) 16»isto (poveËanje)/zmanjšanje nekratkoroËnih sredstev v posesti za prodajo 371 265»isto (poveËanje)/zmanjšanje drugih sredstev (393) (10.777)c) PoveËanja/(zmanjšanja) poslovnih obveznosti: 355.986 460.420»isto poveËanje/(zmanjšanje) finanËnih obveznosti do centralne banke - (269)»isto poveËanje/(zmanjšanje) vlog, kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplaËni vrednosti 342.357 443.716»isto poveËanje/(zmanjšanje) Ëasovno odloženih prihodkov (82) (9)»isto poveËanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 13.711 16.982Ë) FinanËni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (68.345) 8.770d) (PlaËani)/vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (10.192) (4.863)e) Neto finanËni tokovi pri poslovanju (Ë+d) (78.537) 3.907B. FINAN»NI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 1.751 25.380Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin 535 37Prejemki pri prodaji naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb - 25.237Prejemki iz nekratkoroËnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo 784 106Prejemki pri prodaji finanËnih sredstev v posesti do zapadlosti 432 -b) Izdatki pri naložbenju (36.521) (18.969)(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin) (19.890) (8.300)(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoroËnih sredstev) (2.019) (2.112)(Izdatki pri nakupu naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb) (469) (8.557)(Izdatki za nakup finanËnih sredstev v posesti do zapadlosti) (14.143) -c) Neto finanËni tokovi pri naložbenju (a-b) (34.770) 6.411C. FINAN»NI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 11.351 39.048Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti 11.351 12.180Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov - 26.297Prejemki od prodaje lastnih delnic - 571b) Izdatki pri financiranju (16.360) (12.893)(PlaËane dividende) (5.037) (4.000)(PoplaËila podrejenih obveznosti) (11.323) (8.453)(IzplaËila za nakup lastnih delnic) - (440)c) Neto finanËni tokovi pri financiranju (a-b) (5.009) 26.155D. UËinki spremembe deviznih teËajev na denarna sredstva in jihove ustreznike 2.917 4.097E. UËinki spremembe poštene vrednosti na denarna sredstva in jihove ustreznike 49 355F. »isto poveËanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) (118.316) 36.473G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na zaËetku obdobja 438.848 398.041H. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F+G) 323.498 438.9665915 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.16 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 34: Konsolidirani izkaz gibanja kapitala v poslovnem obdobju 01. 01. - 31. 12. 2006 v 000 EUR 17Ozn.post.VSEBINAOsnovnikapitalKapitalskerezerveKapital vzvezi ssestavljenimifinanËnimiinstrumentiPresežekizprevrednotenjaRezerve izdobiËkaZadržanidobiËek oz.izgubaLastnideleži(odbitnapostavkakapitala)»istidobiËek/izgubaposlovnegaletaKapitalmanjšinskihdelniËarjevSkupajkapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12ZA»ETNO STANJE V122.951 57.994 - 5.440 75.823 11.471 (267) 18.221 429 192.062OBRA»UNSKEM OBDOBJUSprememba v raËunovodskiusmeritvi odvisne družbe(2.970) (2.970)POPRAVLJENO ZA»ETNO1 STANJE V OBRA»UNSKEM22.951 57.994 - 5.440 75.823 8.501 (267) 18.221 429 189.092OBDOBJU»isti dobiËki/izgube iz2 prevrednotenja finanËnih sredstev,2.307 2.307razpoložljivih za prodajoSkupaj Ëisti dobiËki/izgubepo obdavËitvi, pripoznani3- - - 2.307 - - - - 2.307neposredno v kapitalu -presežki iz prevrednotenja (2)»isti dobiËek/izguba poslovnega427.612 4 27.616leta (iz izkaza poslovnega izida)Skupaj Ëisti dobiËek/izguba5 poslovnega leta, pripoznan v- - - 2.307 - - - 27.612 4 29.923kapitalu (3+4)6 IzplaËilo (obraËun) dividend (5.037) (5.037)Razporeditev Ëistega dobiËka v716.340 4.945 (21.285) -rezerve iz dobiËka8 Drugo* (1.488) (52) (383) (1.923)KON»NO STANJE V922.951 57.994 - 7.747 90.675 8.357 (267) 24.548 50 212.055OBRA»UNSKEM OBDOBJU17 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.60


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 35: Konsolidirani izkaz gibanja kapitala v poslovnem obdobju 01. 01. - 31. 12. 2005 v 000 EUR 18Ozn.post.VSEBINAOsnovnikapitalKapitalskerezerveKapital vzvezi ssestavljen.finanËnimiinstrum.PresežekizprevrednotenjaRezerve izdobiËkaZadržanidobiËek oz.izgubaLastnideleži(odbitnapostavkakapitala)»isti *poslovniizidposlovnegaletaMed letomizplaËanedividendeKapitalmanjšinskihdelniËarjevSkupajkapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13STANJE 31. 12. 2004 20.021 34.437 - 17.593 62.509 45 - 15.915 - - 150.520Prehod na MSRP 01. 01. 2005 (7.264) - 15.050 (398) - - 801 8.189A.ZA»ETNO STANJE VOBRA»UNSKEM OBDOBJU20.021 34.437 - 10.329 62.509 15.095 (398) 15.915 - 801 158.709B. Premiki v kapital 2.922 23.549 - 969 12 (2.724) (440) 20.269 - (150) 44.407a) Vpis (ali vplaËilo) novega kapitala 2.922 23.375 26.297b) Prodaja lastnih delnic (440) (440)c)PoveËanje prevrednotenja kapitalav zvezi:- s finanËnimi sredstvi,razpoložljivimi za prodajo969 969Ë)»isti poslovni izid (Ëisti dobiËek aliËista izguba) poslovnega leta(2.724) - 20.269 - (150) 17.395d) Druga poveËanja 174 12 186C. Premiki v kapitalu - - - - 13.279 4.690 - (17.970) - - (1)a)Razporeditev Ëistega dobiËka vrezerve iz dobiËka- 13.222 4.690 - (17.913) (1)b)Oblikovanje/ukinitev sklada lastnihdeležev57 (57) -». Premiki iz kapitala - - - (5.862) - (5.598) 571 - - (223) (11.112)a) IzplaËilo (obraËun) dividend (3.993) (3.993)b) Prodaja lastnih delnic 571 571c)Zmanjšanje prevrednotenj kapitalav zvezi:- s finanËnimi sredstvi,razpoložljivimi za prodajo(5.862) (5.862)Ë) Druga zmanjšanja kapitala (1.605) (223) (1.828)D.Sprememba zaradi teËajnihrazlik8 8 4 23 8 7 1 59E.KON»NO STANJE VOBRA»UNSKEM OBDOBJU22.951 57.994 - 5.440 75.823 11.471 (267) 18.221 - 429 192.06218 PreraËunano po teËaju Banke Slovenije 239,640 SIT = 1 EUR na dan 31. december 2006. RaËunovodski izkazi za leto 2006 so bili revidirani v SIT.61


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu23.3. Vmesne in druge finanËne informacijeTabela 36: Nerevidirana konsolidirana bilanca stanja, ki se konËa na dan 30. 06. 2008 v 000 EURZap.štev.VSEBINAZNESEK30. 06. 2008 31. 12. 20071 2 3 41 Denar v blagajni in stanje na raËunih pri centralni banki 50.072 60.4562 FinanËna sredstva, namenjena trgovanju 115.334 183.5433 FinanËna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 39.036 25.0634 FinanËna sredstva, razpoložljiva za prodajo 482.340 486.1175 Krediti 2.922.796 2.620.990- krediti bankam 376.469 236.202- krediti strankam, ki niso banke 2.546.327 2.384.7886 FinanËna sredstva v posesti do zapadlosti 13.123 13.3087 NekratkoroËna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 1.640 1.4278 Opredmetena osnovna sredstva 49.427 51.8459 Naložbene nepremiËnine 134 14410 Neopredmetena sredstva 4.073 4.53511 DolgoroËne naložbe v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb 934 1.00112 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 5.186 3.304- terjatve za davek 209 53- odložene terjatve za davek 4.977 3.25113 Druga sredstva 53.530 65.34114 SKUPAJ SREDSTVA (od 1 do 13) 3.737.625 3.517.07415 FinanËne obveznosti do centralne banke 1.414 2616 FinanËne obveznosti, namenjene trgovanju 11.556 8.07717 FinanËne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 7.583 8.38618 FinanËne obveznosti, merjene po odplaËni vrednosti 3.286.196 2.945.16119- vloge bank 33.292 76.692- vloge strank, ki niso banke 1.798.815 1.724.359- krediti bank 1.141.812 955.247- krediti strank, ki niso banke 420 330- dolžniški vrednostni papirji 145.027 134.772- podrejene obveznosti 166.830 53.761FinanËne obveznosti, vezane na finanËna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravopripoznanja- 123.88720 Rezervacije 22.709 23.75221 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 6.833 5.507- obveznosti za davek 1.834 1.238- odložene obveznosti za davek 4.999 4.26922 Druge obveznosti 57.967 49.09623 SKUPAJ OBVEZNOSTI (od 15 do 22) 3.394.258 3.163.89224 Osnovni kapital 30.045 22.95125 Kapitalske rezerve 153.117 58.06226 Kapital v zvezi s sestavljenimi finanËnimi instrumenti - 117.53927 Presežek iz prevrednotenja 3.537 7.26028 Rezerve iz dobiËka (vkljuËno z zadržanim dobiËkom) 140.241 121.00129 Lastni deleži (208) (254)30 »isti dobiËek/izguba poslovnega leta 16.603 26.58631 KAPITAL VE»INSKIH DELNI»ARJEV (od 24 do 30) 343.335 353.14532 Kapital manjšinskih delniËarjev 32 3733 SKUPAJ KAPITAL (31+32) 343.367 353.18234 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL (23+33) 3.737.625 3.517.07462


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 37: Nerevidirani konsolidirani izkaz poslovnega izida za polletje, ki se konËa na dan 30. 06. 2008 v 000 EURZap.štev.VSEBINAZNESEK01. 01. - 30. 06. 2008 01. 01. - 30. 06. 20071 2 3 41 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 99.191 71.9452 Odhodki za obresti in podobni odhodki (59.631) (40.295)3 »iste obresti (1-2) 39.560 31.6504 Prihodki iz dividend 1.220 1.0315 Prihodki iz opravnin (provizij) 18.966 20.8166 Odhodki za opravnine (provizije) (2.975) (2.989)7 »iste opravnine (provizije) (5-6) 15.991 17.8278Realizirani dobiËki/izgube iz finanËnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po poštenivrednosti skozi izkaz poslovnega izida6.205 3.9229 »isti dobiËki/izgube iz finanË.sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (9.900) 7.10610DobiËki/izgube iz finanËnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skoziizkaz poslovnega izida(910) 1611 »isti dobiËki/izgube iz teËajnih razlik 4.097 1.25812»isti dobiËki/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoroËnih sredstev v posestiza prodajo261 (103)13 Drugi Ëisti poslovni dobiËki/izgube 2.094 99814 Administrativni stroški (24.403) (22.988)15 Amortizacija (3.482) (3.944)16 Rezervacije 796 (469)17 Oslabitve (4.894) (8.871)181920PripadajoËi dobiËki/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih družb,obraËunanih po kapitalski metodi»isti dobiËki/izgube iz nekratkoroËnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimiobveznostmiDOBI»EK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(3+4+7+8+ 9+10+11+12+13-14-15-16-17+18+19)(68) -- 626.567 27.43921 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (6.074) (5.868)22»ISTI DOBI»EK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA(20-21)20.493 21.57123 »ISTI DOBI»EK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA (22) 20.493 21.571a) VeËinskih delniËarjev 20.498 21.565b) Manjšinskih delniËarjev (5) 624 Osnovni Ëisti dobiËek na delnico 2.62 3.5825 Popravljeni Ëisti dobiËek na delnico 2.62 3.58v EUR63


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 38: ZgošËeni nerevidirani konsolidirani izkaz denarnih tokov za polletje, ki se konËa na dan 30. 06. 2008 v 000 EURZap.štev.VSEBINAZNESEK01. 01. - 30. 06. 2008 01. 01. - 30. 06. 2007A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUDenarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 31.022 29.877b) (PoveËanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) (191.229) (472.887)»isto (poveËanje)/zmanjšanje sredstev pri centralni banki (3.615) (8.203)»isto (poveËanje)/zmanjšanje finanËnih sredstev, namenjenih trgovanju 73.495 (42.291)»isto (poveËanje)/zmanjšanje finanËnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skoziizkaz poslovnega izida(13.973) (22.057)»isto (poveËanje)/zmanjšanje finanËnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 9.575 (45.815)»isto (poveËanje)/zmanjšanje kreditov (268.199) (288.143)»isto (poveËanje)/zmanjšanje nekratkoroËnih sredstev v posesti za prodajo (213) (408)»isto (poveËanje)/zmanjšanje drugih sredstev 11.701 (65.970)c) PoveËanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti: 108.183 214.921»isto poveËanje/(zmanjšanje) finanËnih obveznosti do centralne banke 1.387 14»isto poveËanje/(zmanjšanje) finanËnih obveznosti, namenjenih trgovanju - 18.307»isto poveËanje/(zmanjšanje) finanËnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednostiskozi izkaz poslovnega izida(803) 8.772»isto poveËanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplaËni vrednosti 88.506 112.154»isto poveËanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih poodplaËni vrednosti10.255 131»isto poveËanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 8.838 75.543Ë) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) (52.024) (228.089)d) (PlaËani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (5.367) (7.251)e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (Ë+d) (57.391) (235.340)B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 1.619 25.220Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin 1.619 118Prejemki iz nekratkoroËnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo - 6Prejemki pri prodaji finanËnih sredstev v posesti do zapadlosti - 24.261Drugi prejemki iz naložbenja - 835b) Izdatki pri naložbenju (2.123) (69.661)(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremiËnin) (1.466) (3.116)(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoroËnih sredstev) (579) (655)(Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb) (78) (1.002)(Izdatki za nakup finanËnih sredstev v posesti do zapadlosti) - (64.888)c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (504) (44.441)C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju 102.195 120.000Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 102.000 120.000Prejemki od prodaje lastnih delnic 195 -b) Izdatki pri financiranju (11.084) (14.876)(PlaËane dividende) - (1.886)(OdplaËila podrejenih obveznosti) (7.189) (10.503)(Druga izplaËila, povezana s financiranjem - obresti od inovativnega instrumenta) (3.895) (2.487)c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) 91.111 105.124D. UËinki spremembe deviznih teËajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 1.074 590E. »isto poveËanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) 33.216 (174.657)F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na zaËetku obdobja 263.739 323.498G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 298.029 149.43164


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 39: ZgošËeni nerevidirani konsolidirani izkaz gibanja kapitala za polletje, ki se konËa na dan 30. 06. 2008 v 000 EUROzn.post.VSEBINAOsnovnikapitalKapitalskerezerveKapital vzvezi ssestavljen.finanËnimiinstrum.Presežekizprevredn.Rezerve izdobiËkaZadržanidobiËek oz.izgubaLastnideleži(odbitnapostavkakapitala)»istidobiËek/izgubaposlovnegaletaKapitalmanjšinskihdelniËarjevSkupajkapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 121ZA»ETNO STANJE01. JANUAR 200822.951 58.062 117.539 7.260 112.644 8.357 (254) 26.586 37 353.1822»isti dobiËki/izgube izprevrednotenja finanËnih sredstev,razpoložljivih za prodajo(3.716) (3.716)3»isti dobiËki/izgube iz prevedbenihvalutnih razlik iz uskupinjevanja(7) (7)4Skupaj Ëisti dobiËki/izgubepo obdavËitvi, pripoznanineposredno v kapitalu - presežkiiz prevrednotenja (2 do 3)- - - (3.723) - - - - (3.723)5»isti dobiËek/izguba poslovnegaleta (iz izkaza poslovnega izida)20.498 (5) 20.4936Skupaj Ëisti dobiËek/izgubaposlovnega leta, pripoznan vkapitalu (4+5)- - - (3.723) - - - 20.498 (5) 16.7707 Vpis (ali vplaËilo) novega kapitala 7.094 94.906 102.0008IzplaËilo (obraËun) dividend/nagradv obliki delnic149 46 1959IzplaËilo (obraËun) dividendin obresti od inovativnegainstrumenta(7.260) (3.895) (11.155)10Razporeditev Ëistega dobiËka vrezerve iz dobiËka29.616 (3.106) (26.586) (76)11 Izdaja inovativnega instrumenta (117.539) (117.539)12 Drugo (10) (10)13KON»NO STANJE30. JUNIJ 200830.045 153.117 - 3.537 142.260 (2.019) (208) 16.603 32 343.36765


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguTabela 40: ZgošËeni nerevidirani konsolidirani izkaz gibanja kapitala za polletje, ki se konËa na dan 30. 06. 2007 v 000 EUROzn.post.VSEBINAOsnovnikapitalKapitalskerezerveKapital vzvezi ssestavljen.finanËnimiinstrum.PreseËekizprevredn.Rezerve izdobiËkaZadrËanidobiËek oz.izgubaLastnideleËi(odbitnapostavkakapitala)ËistidobiËek/izgubaposlovnegaletaKapitalmanjËinskihdelniËarjevSkupajkapital1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 121ZA»ETNO STANJE01. JANUAR 200722.951 57.994 - 7.747 91.113 7.919 (267) 24.548 50 212.0552»isti dobiËki/izgube izprevrednotenja finanËnih sredstev,razpoloËljivih za prodajo(1.846) (1.846)3Skupaj Ëisti dobiËki/izgubepo obdavËitvi, pripoznanineposredno v kapitalu - preseËki izprevrednotenja (2)- - - (1.846) - - - - (1.846)4»isti dobiËek/izguba poslovnegaleta (iz izkaza poslovnega izida)21.565 6 21.5715Skupaj Ëisti dobiËek/izgubaposlovnega leta, pripoznan vkapitalu (3+4)- - - (1.846) - - - 21.565 6 19.7256IzplaËilo (obraËun) dividendin obresti od inovativnegainstrumenta(5.541) (1.885) (7.426)7Razporeditev Ëistega dobiËka vrezerve iz dobiËka18.084 6.464 (24.548) -8 Izdaja inovativnega instrumenta 117.539 117.5399 Drugo (23) (23)10KON»NO STANJE30. JUNIJ 200722.951 57.994 117.539 5.901 109.197 8.842 (267) 19.680 33 341.87066


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu23.4. Revizija preteklih letnih in polletnih finanËnih informacijRaËunovodski izkazi izdajatelja za poslovna leta 2005, 2006, 2007 in polletje 2007 so revidirani s strani neodvisnegazunanjega revizorja, revizijske družbe PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v KleËe 15, 1000 Ljubljana.Revizorjeva poroËila so predstavljena v letnih poroËilih izdajatelja za leta 2005, 2006 in 2007 in so dostopna na sedežuizdajatelja ter na njegovi spletni strani (http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=242).Polletni raËunovodski izkazi izdajatelja, ki se konËajo na dan 30. junij 2008 niso revidirani.23.5. Politika dividendImetniki navadnih delnic izdajatelja imajo pravico do dividende skladno s sprejetim sklepom skupšËine. Statut izdajateljadoloËa, da lahko uprava izdajatelja v skladu z zakonom na podlagi predhodnega soglasja nadzornega sveta izplaËatudi vmesno dividendo.Gledano z vidika uporabe celotnega Ëistega dobiËka za rezerve in dividende velja usmeritev, da se okoli 4/5 celotnegaËistega dobiËka uporabi za rezerve, okoli 1/5 pa za dividende. Zaradi naËrtov po nenehnem poveËevanju obsegovposlovanja mora izdajatelj krepiti tudi kapital za ohranjanje primerne stopnje kapitalske ustreznosti, zato se relativnovisok delež od celotnega dobiËka (okoli 4/5) uporabi za rezerve, ob Ëemer še vedno ostane primerni delež (okoli 1/5)za izplaËilo dividend, ki zagotavlja vlagateljem stabilen okoli 2,5-odstotni dividendni donos. Izdajatelj torej zasledujestabilno politiko dividend.O uporabi Ëistega dobiËka za statutarne rezerve in druge rezerve iz dobiËka odloËa nadzorni svet. O uporabi bilanËnegadobiËka, katerega sestavina so tudi dividende, pa odloËa skupšËina delniËarjev. S sklepom skupšËine se bilanËnidobiËek uporabi za dividende delniËarjem ter za druge rezerve iz dobiËka. Tako imajo imetniki delnic izdajatelja pravicodo dela dobiËka v obliki dividende skladno z vsakokrat sprejetim sklepom skupšËine.23.5.1. Znesek dividende na delnicoLeta 2005 je znašala dividenda na delnico 220 slovenskih tolarjev, leta 2006 pa 1,01 evro (242 slovenskih tolarjev) nadelnico. Za leto 2007 je dividenda na delnico prav tako znašala 1,01 evro, predlog višine dividende pa je bil potrjen 29.maja 2008 na skupšËini Abanke.23.6. Pravni in arbitražni postopki23.6.1. Tožbe zoper bankoIzdajatelj je tožena stranka v 40 civilnih (in gospodarskih) sporih. Skupna vrednost glavnic spornih predmetov znaša11.883.894,56 evrov. Izdajatelj ni udeležen v civilnih sporih s podroËja intelektualne lastnine in varstva konkurence.Pomembnejši spori, v katerih izdajatelj nastopa kot tožena stranka so:Tožnik List d.o.o. je zoper izdajatelja, kot drugotoženo stranko, vložil tožbo zaradi razveljavitve javne dražbe (pcto2.587.214,15 evrov). Tožbeni zahtevek se glasi na razveljavitev javne dražbe z dne 28. januarja 2004, na podlagikatere je izdajatelj pridobil 45.655 navadnih rednih delnic družbe Kompas hoteli Bled d.d. in vraËilo omenjenih delnictožeËi stranki, podrejeno pa, da toženi stranki solidarno plaËata tožeËi stranki znesek 1.940.410,62 evrov z zakonskimizamudnimi obrestmi od 1. marca 2004 do plaËila. Tožbeni zahtevek je bil s prvostopno sodbo v celoti zavrnjen.TožeËa stranka je vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišËe zavrnilo. TožeËa stranka je vložila revizijo. O reviziji še niodloËeno.Tožnik Gradis skupina G d.d. je zoper izdajatelja in še dve toženi stranki vložil tožbo, s katero uveljavlja glavni inpodrejeni zahtevek. Z glavnim zahtevkom zahteva tožeËa stranka razveljavitev pogodbe o prodaji dela steËajnegadolžnika Mebles IMS d.o.o. v steËaju. Poleg tega zahteva od izdajatelja vrnitev zneska 2.211.650,81 evrov z zakonskimizamudnimi obrestmi od 10. oktobra 2003 do plaËila in nadalje, od izdajatelja in enega od sotožencev, (solidarno) vrnitevzneska 2.324.319,81 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. oktobra 2003 do plaËila. Nadalje zahteva odizdajatelja plaËilo 1.269.398,02 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. oktobra 2003 do plaËila. S podrejenimzahtevkom pa zahteva, da je izdajatelj dolžan izpolniti prevzeto obveznost prevzema celotnega rizika in prevzema vseh,za tožeËo stranko, negativnih posledic vpisa hipoteke doloËenih upnikov ali ugotovitve njihove loËitvene pravice, plaËilozneska 1.269.398,02 evra ter tožeËo stranko v prihodnje obvarovati nastanka dodatnih stroškov ali drugih negativnihposledic zaradi vpisa hipoteke ali ugotovitve loËitvene pravice. Postopek je v teku. V mesecu juniju 2008 je bil opravljenporavnalni narok in prvi narok o glavni obravnavi. Za mesec oktober 2008 je razpisan drugi narok.67


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu23.6.2. Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj tožeËa stranka, in seštevek vrednosti sporovIzdajatelj je tožeËa stranka v 27 civilnih (in gospodarskih) sporih. Skupna vrednost glavnic spornih predmetov znaša9.595.496,69 evrov. V tem znesku so upoštevani le pravdni postopki in gospodarski spori, ki se vodijo zoper pravneosebe in samostojne podjetnike oziroma zoper njihove poroke. Poleg navedenega je izdajatelj tožeËa stranka še vdveh pravdnih zadevah zoper fiziËni osebi, zaradi povrnitve povzroËene škode v skupnem znesku 830.746,02 evra. Vpodatkih niso zajeti postopki, ki jih vodi izdajatelj zaradi izterjave negativnih stanj po osebnih raËunih obËanov, zaradiizterjave potrošniških in stanovanjskih kreditov in zaradi izterjave drugih terjatev zoper obËane, kjer gre pretežno zaizvršilne postopke. Izdajatelj ni udeležen v civilnih sporih s podroËja intelektualne lastnine in varstva konkurence.23.6.3. Upravni postopki, ki lahko pomembno vplivajo na premoženje ali dejavnost izdajateljaIzdajatelj ni udeležen v upravnih postopkih, ki bi lahko pomembno vplivali na njegovo premoženje ali dejavnost.23.7. Znatna sprememba finanËnega ali tržnega položaja izdajateljaPo koncu zadnjega finanËnega obdobja ni bilo znatnih sprememb finanËnega ali tržnega položaja skupine Abanke.Dodatno, v povezavi z aktualnim dogajanjem na finanËnih trgih navajamo, da ima Abanka na dan 12.09.2008 v svojemportfelju tudi obveznice Lehman Brothers Holding Inc. Skupna vrednost teh naložb na dan 12.09.2008 znaša 7,6milijonov evrov in predstavlja 0,21 odstotka bilanËne vsote banke. Potencialna izguba iz naslova teh obveznic bo znanapo zakljuËenem steËajnem postopku Lehman Brothers. Po oceni Abanke morebitne oslabitve teh naložb ne bodo imelebistvenega vpliva na njen finanËni položaj.68


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu24. DODATNE INFORMACIJE24.1. Delniški kapital24.1.1. Osnovni kapitalV sodni register je vpisan osnovni kapital v višini 30.045.067,60 evrov. Vpisani osnovni kapital je v celoti vplaËan.24.1.2. Izdane delniceOsnovni kapital izdajatelja, ki znaša 30.045.067,60 evrov, je razdeljen na 7.200.000 navadnih, rednih kosovnih, imenskihdelnic z neomejeno prenosljivostjo z oznako ABKN. V centralnem registru pri KDD je na dan 1. september 2008vpisanih 7.198.864 nematerializiranih delnic z oznako ABKN, medtem ko je preostalih 1.136 delnic z oznako ABKN ševedno materializiranih in še niso bile oddane na KDD.Vse izdajateljeve delnice se uvršËajo v isti razred in vsebujejo pravico do udeležbe pri upravljanju banke, pravico dodividende in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali steËaju banke.24.1.3. Lastne delniceIzdajatelj je imel na dan 30. junij 2008 skupaj 8.613 lastnih delnic.24.1.4. Knjigovodska vrednost delnice AbankeKnjigovodska vrednost navadne delnice Abanke je na dan 30. junij 2008 znašala 47,92 evrov. Višina knjigovodskevrednosti delnice je bila objavljena v sklopu polletnega poroËila Abanke, objavljenega na SEOnet-u Ljubljanske borzedne 25. julija 2008. Knjigovodska vrednost navadne delnice Abanke, je bila izraËunana na podlagi nerevidiranih izkazovpo Navodilu Banke Slovenije za izraËun kazalnikov poslovanja bank in hranilnic (Ur. l. RS št. 28/7), kot razmerje medvsoto vseh sestavin kapitala in številom vpisanih delnic, zmanjšanih za število lastnih delnic.Knjigovodska vrednost navadne delnice Abanke na dan 31. december 2007 je znašala 64,36 evrov in je bila izraËunanana podlagi revidiranih izkazov, po enaki metodologiji kot knjigovodska vrednost delnice na dan 30. junij 2008.Nižja knjigovodska vrednost delnice Abanke na dan 30. junij 2008 glede na 31. december 2007 je predvsem posledicarazliËnega obravnavanja inovativnega instrumenta na omenjena datuma. Na dan 30. junij 2008 se inovativni instrumentizkazuje kot podrejeni dolg, na dan 31. december 2007 pa se je izkazoval kot sestavina kapitala.Izdajatelj je dne 18. januarja 2007 podpisal pogodbo o najetju podrejenega kredita, ki izpolnjuje pogoje za inovativniinstrument, kot so opredeljeni v Sklepu o izraËunu kapitala bank in hranilnic (Ur. l. RS št. 135/06), in je sestavinaregulativnega kapitala. Po navedenem sklepu je eden izmed pogojev, da banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije zavkljuËitev inovativnega instrumenta v temeljni kapital, opis raËunovodske obravnave inovativnega instrumenta skupajz mnenjem pooblašËenega revizorja glede njene primernosti. PooblašËeni revizor PricewaterhouseCoopers d.o.o. jedne 26. oktobra 2006 izdal mnenje, po katerem se inovativni instrument izkazuje med obveznostmi izdajatelja, Ëemurje izdajatelj tudi sledil. Banka Slovenije je izdajatelju dne 16. novembra 2006 izdala dovoljenje za vkljuËitev inovativnegainstrumenta v temeljni in dodatni kapital I.Pri pregledovanju izkazov banke za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2007, ki je potekalo v mesecu oktobru innovembru 2007, je pooblašËeni revizor PricewaterhouseCoopers d.o.o. pred izdajo PoroËila o neodvisni preiskavifinanËnih informacij, ki je bilo izdano dne 11. decembra 2007 zahteval izkazovanje inovativnega instrumenta medsestavinami kapitala.Prav tako je pooblašËeni revizor zahteval izkazovanje inovativnega instrumenta med sestavinami kapitala v letnih izkazihza leto 2007.V aprilu 2008 je uprava banke v zvezi z inovativnim instrumentom sprejela sklep, s katerim bodo obresti iz inovativnegainstrumenta izplaËane tudi v primeru, Ëe banka ali njene odvisne družbe ne bodo izplaËale dividend, s Ëimer so biliizpolnjeni pogoji za izkazovanje inovativnega instrumenta kot postavke podrejenega dolga.24.1.5. Zamenljivi vrednostni papirjiIzdajatelj ni izdal zamenljivih vrednostnih papirjev.69


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu24.1.6. Odobreni kapitalSkupšËina izdajatelja je dne 29. maja 2008 upravo pooblastila, da po predhodnem soglasju nadzornega sveta v prvihpetih letih po vpisu teh sprememb statuta v sodni register poveËa osnovni kapital banke z izdajo novih rednih delnicza denarne vložke do višine 15.022.533,80 evrov. Sprememba statuta je bila vpisana v sodni register 13. junija 2008.Uprava o poveËanju osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala še ni sprejela odloËitve.24.1.7. Pogojno poveËanje kapitalaV statutu izdajatelja ni predvideno pogojno poveËanje osnovnega kapitala.24.1.8. Zgodovina delniškega kapitalaOsnovni kapital banke je v letu 2004 znašal 4.800.000 tisoË slovenskih tolarjev. V letu 2005 je banka izvedladokapitalizacijo, tako da je osnovni kapital konec leta 2005 znašal 5.500.000 tisoË slovenskih tolarjev. Leta 2006 jeosnovni kapital banke znašal 5.500.000 tisoË slovenskih tolarjev. V letu 2008 je banka izvedla dokapitalizacijo, tako daje osnovni kapital konec junija 2008 znašal 30.045.067,60 evrov.24.2. Statut izdajatelja24.2.1. Cilji in nameni izdajateljaIzdajatelj je delniška družba, ki po naËelih likvidnosti, varnosti in rentabilnosti samostojno opravlja svojo dejavnost, dabi ustvarila dobiËek.Cilji izdajatelja so:• doseganje ustrezne donosnosti na kapital;• doseganje konkurenËnega položaja na trgu;• zagotavljanje kapitalske moËi banke;• strateško lastništvo banke slovenskih oseb;• dolgoroËni poslovni odnosi s strankami na podlagi zagotavljanja kvalitetnih banËnih storitev.24.2.2. Povzetek doloËb statuta, ki veljajo za Ëlane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov24.2.2.1. Uprava družbePoslovanje banke vodi uprava, ki ima tri do pet Ëlanov, od katerih je eden predsednik. Število Ëlanov uprave doloËinadzorni svet s sklepom. Uprava vodi posle v dobro banke samostojno in na lastno odgovornost.»lani uprave solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki jo povzroËijo banki s kršitvijo svojih obveznosti, razen Ëe dokažejo,da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje obveznosti.Vsak Ëlan uprave ima en glas, Ëlani uprave pa sprejemajo odloËitve z veËino glasov vseh Ëlanov. V primeru enakegaštevila glasov je odloËilen glas predsednika.Uprava sprejme poslovnik o svojem delu.Uprava je vedno dolžna poroËati nadzornemu svetu na njegovo zahtevo, najmanj štirikrat letno pa mora poroËati o:• naËrtovani poslovni politiki banke in drugih najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke;• donosnosti banke, še posebej o donosnosti kapitala;• poteku poslov, še posebej o prometu in finanËnem stanju banke;• poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plaËilno sposobnost banke.»lane uprave imenuje nadzorni svet za dobo 5 (petih) let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet imenujepredsednika uprave. Na predlog predsednika uprave imenuje nadzorni svet Ëlane uprave. Za Ëlana uprave je lahkoimenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:• ima ustrezno visoko izobrazbo;• ima najmanj 5 (pet) let delovne dobe na vodilnih mestih v banki ali v gospodarstvu;• aktivno zna en tuj jezik;• izpolnjuje druge pogoje, doloËene z zakonom in akti banke.Nadzorni svet lahko odpokliËe posameznega Ëlana uprave oziroma predsednika, Ëe ugotovi, da so podani zakonskirazlogi za odpoklic.»e je predsednik ali Ëlan uprave odpoklican pred potekom mandata ima pravico do odpravnine v skladu s pogodbo.Pravice in obveznosti Ëlanov uprave se doloËijo s pogodbo, ki jo z njimi sklene predsednik nadzornega sveta. Vrsto invišino prejemkov Ëlanov uprave doloËi nadzorni svet s sklepom. »lanom uprave je zagotovljena udeležba na bilanËnemdobiËku banke v višini, ki jo doloËi skupšËina banke.70


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguUprava imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili, ki so za svoje delo odgovorni upravi. Delavci s posebnimipooblastili so imenovani za dobo 5 (pet) let in z možnostjo ponovnega imenovanja. Število, delovna podroËja ter pogojeza imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili doloËa pravilnik o organizaciji banke in akt o sistemizaciji delovnih mest,vsebino njihovih pooblastil pa uprava s sklepom. Vrste in višino prejemkov delavcev s posebnimi pooblastili doloËiuprava s sklepom.Uprava lahko imenuje kolektivne organe odloËanja (komisije, odbore itd.), na katere prenese doloËene pravice odloËanjain imenuje delovna in posvetovalna telesa iz vrst banËnih delavcev. Število in vrsto organov oz. teles iz prejšnjegaodstavka doloËa pravilnik o organizaciji banke, vsebino pooblastil pa uprava s sklepom.Uprava zastopa in predstavlja banko doma in v tujini brez omejitev. Banko zastopata in podpisujeta v pravnem prometuvedno dva Ëlana uprave. Uprava lahko pooblasti druge delavce banke, da zastopajo in podpisujejo banko v pravnemprometu. Uprava lahko pooblasti osebe, ki niso delavci banke, da zastopajo banko pred sodišËi in drugimi organi domain v tujini. Te osebe morajo biti poklicno in strokovno usposobljene za zastopanje strank.24.2.2.2. Nadzorni svetBanka ima nadzorni svet, ki ima sedem do devet Ëlanov, za katere ne smejo biti podane zakonske ovire.»lani nadzornega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.Predsednik nadzornega sveta je praviloma delniËar oz. zastopnik delniËarja banke.»lane nadzornega sveta voli skupšËina na predlog nadzornega sveta.»lani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni svet nadzoruje vodenjeposlov banke. Pri opravljanju te funkcije sme nadzorni svet pregledovati in preverjati knjige in dokumentacijo banke terpregledovati njeno blagajno in vrednostne papirje.Nadzorni svet ima še naslednje pristojnosti:• odloËa o imenovanju in odpoklicu Ëlanov uprave in o njihovih prejemkih;• odloËa o odobritvi posojil Ëlanom uprave in prokuristom in drugim osebam, za katere je tako doloËeno zzakonom;• odobrava pogodbe med Ëlanom nadzornega sveta in banko;• odloËa o odobritvi posojila Ëlanom nadzornega sveta;• preverja in daje pisno poroËilo skupšËini o letnem poroËilu in o predlogu za delitev bilanËnega dobiËka;• potrdi letno poroËilo;• preverja in daje mnenja k finanËnim in drugim poroËilom uprave;• nadzira primernost postopkov notranje kontrole in notranje revizije poslovanja banke;• daje skupšËini predlog za izvolitev Ëlanov nadzornega sveta;• daje skupšËini predlog za imenovanje revizorja;• daje skupšËini skupaj z upravo predlog za delitev bilanËnega dobiËka;• daje skupšËini mnenje o letnem poroËilu o notranjem revidiranju;• daje skupšËini poroËilo glede opravljene revizije banke ter glede stroškov revizije;• daje soglasje k poslom banke, kadar tako doloËa ta statut;• sprejema spremembe in dopolnitve statuta kadar gre zgolj za uskladitev njegovega besedila z veljavno sprejetimiodloËitvami;• sprejema poslovnik o svojem delu;• druge pristojnosti, ki jih doloËa zakon ali ta statut.Nadzorni svet daje upravi soglasje k:• trajnim kapitalskim naložbam v druge pravne osebe, veËjim od 1 (en) odstotek jamstvenega kapitala banke;• strateškim poslovnim povezavam;• doloËitvi poslovne politike banke;• doloËitvi finanËnega naËrta banke;• doloËitvi organizacije sistema notranjih kontrol;• doloËitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije;• pravilom delovanja notranje revizije;• sklenitvi posameznega pravnega posla, na podlagi katerega bi ob upoštevanju celotne izpostavljenosti bankenastala velika izpostavljenost banke do posamezne osebe;71


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu• sklenitvi pravnega posla, zaradi katerega se velika izpostavljenost banke do posamezne osebe poveËa tako, dadoseže oziroma preseže 15 (petnajst) odstotkov oziroma 20 (dvajset) odstotkov kapitala banke;• sklenitvi pravnega posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do Ëlanov uprave, Ëlanov nadzornega sveta,prokuristov banke in s temi osebami povezanih oseb; to soglasje ni potrebno za kredite, ki jih odobri banka podpogoji, ki niso ugodnejši od tistih, doloËenih s splošnimi pogoji poslovanja banke;• drugim zadevam, ki jih doloËa zakon ali statut.»e nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloËi skupšËina.Nadzorni svet sprejema sklepe na sejah.Pisno, telefonsko, telegrafsko ali z uporabo podobnih tehniËnih sredstev je sprejemanje sklepov dopustno le, Ëe temune nasprotuje noben Ëlan nadzornega sveta.Seje nadzornega sveta sklicuje predsednik ali njegov namestnik.Seja nadzornega sveta se mora sklicati, Ëe to zahteva Ëlan nadzornega sveta ali uprava.Delo nadzornega sveta poteka v skladu s poslovnikom.Sej nadzornega sveta se lahko udeležujejo le Ëlani nadzornega sveta in Ëlani uprave. Pri obravnavanju posameznih toËkdnevnega reda so lahko na seje povabljeni tudi poroËevalci iz vrst banËnih delavcev ali zunanjih strokovnjakov.Nadzorni svet je sklepËen, Ëe je na seji navzoËih veËina Ëlanov.Nadzorni svet odloËa z veËino oddanih glasov. V primeru enakega števila glasov je odloËilen glas predsednika.Vsakega Ëlana nadzornega sveta lahko odpokliËe skupšËina pred potekom mandata, zlasti pa:• Ëe je zaradi napaËnih ravnanj ali predlogov izgubil zaupanje delniËarjev;• Ëe ne izpolnjuje veË pogojev doloËenih z zakonom;• Ëe krši poslovno skrivnost banke.»lani nadzornega sveta so za svoje delo upraviËeni do plaËila, ki ga doloËi skupšËina.24.2.3. Pravice, ugodnosti in omejitve, ki veljajo za vsak razred obstojeËih delnicVse izdajateljeve delnice so uvršËene v en razred z oznako ABKN. Vse delnice omogoËajo delniËarjem pravico doudeležbe pri upravljanju banke, pravico do dividende in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidacijiali steËaju banke.Delnice z oznako ABKN so navadne, redne, brez omejitve prenosljivosti, imenske, kosovne, izdane v nematerializiraniobliki.24.2.4. Ukrepi, potrebni za spremembo pravic delniËarjev, z navedbo primerov, kjer so pogojistrožji kot zahteva zakonStatut izdajatelja ne predvideva ukrepov za spremembo pravic delniËarjev, kjer so pogoji strožji, kot to zahteva zakon.24.2.5. NaËin sklicevanja letnih skupšËin in izrednih skupšËin ter pogoji sprejemaSkupšËino sklicuje uprava najmanj enkrat letno, lahko pa jo skliËe tudi nadzorni svet. DelniËarji, katerih skupni deležidosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, lahko pisno zahtevajo, da uprava skliËe skupšËino. V zahtevi mora biti navedenrazlog za sklic skupšËine ter zadeva, o kateri naj skupšËina odloËa. Uprava skliËe skupšËino vsaj en mesec pred sejotako, da objavi sklic skupaj z dnevnim redom in predlogi za sprejemanje sklepov. V sklicu mora biti naveden Ëas inkraj skupšËine in pogoji, od katerih je odvisna udeležba na skupšËini in uresniËevanje glasovalne pravice delniËarjev.V sklicu se doloËi Ëas in kraj nove skupšËine, Ëe se ob prvem sklicu ne doseže sklepËnost. Gradiva potrebna zaodloËanje na skupšËini s predlogi sklepov morajo biti na vpogled delniËarjem banke od objave sklica dalje pri banki.Na zahtevo se lahko delniËarjem gradivo tudi dostavi. Za udeležbo in glasovanje na skupšËini so upraviËeni delniËarjiimetniki rednih delnic, ki so vpisani v delniško knjigo (centralni register) 10 (deset) dni pred skupšËino in so se prijaviliupravi najkasneje 3 (tri) dni pred skupšËino. DelniËarji izvršujejo svoje pravice na skupšËini osebno ali pa po zastopnikuoziroma pooblašËencu. Pisno pooblastilo se predloži upravi skupaj s prijavo. Vsaka redna delnica daje na skupšËinien glas, razen v primerih, ko po tem statutu ali po zakonu nima pravice upravljanja. Na skupšËini se sestavi seznam72


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trguprisotnih oziroma zastopanih delniËarjev in njihovih zastopnikov oziroma pooblašËencev, ki vsebuje: ime oziroma firmodelniËarja, prebivališËe oz. sedež delniËarja, ime in prebivališËe njihovih zastopnikov oz. pooblašËencev in za vsakegaštevilo oz. znesek delnic z navedbo razreda delnic.Seznam, ki ga podpiše predsednik skupšËine, se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem skupšËine. SkupšËinaje sklepËna, Ëe so navzoËi delniËarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj 1/3 (eno tretjino) zastopanega osnovnegakapitala.SkupšËina odloËa s 3/4 (tri Ëetrtinsko) veËino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala o :• poveËanju in zmanjšanju kapitala;• spremembi statuta;• izkljuËitvi prednostne pravice do nakupa delnic pri poveËanju osnovnega kapitala;• prenehanju banke;• statusnih spremembah banke;• odpoklicu Ëlana nadzornega sveta;• nezaupnici Ëlanom uprave.V primeru, da skupšËina ni sklepËna v skladu z doloËbami tega statuta, se v roku najveË 15 (petnajst) dni skliËe novaskupšËina, ki lahko veljavno odloËa ne glede na doloËbe o sklepËnosti.24.2.6. DoloËbe statuta, ki vplivajo na odlog, preložitev ali prepreËitev sprememb nadzoraizdajateljaStatut izdajatelja ne vsebuje doloËb, ki bi doloËale oziroma vplivale na odlog, preložitev ali prepreËitev spremembnadzora izdajatelja.24.2.7. DoloËbe statuta, ki urejajo prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvodelniËarjevStatut izdajatelja ne vsebuje doloËb, ki bi urejale prag lastništva, nad katerim se mora razkriti lastništvo delniËarjev.24.2.8. DoloËbe statuta, ki urejajo spremembe kapitala, kadar so ti pogoji strožji, kot to nalagazakonodajaStatut izdajatelja ne vsebuje doloËb, ki bi vsebovale strožje pogoje pri spremembi kapitala, kot jih nalaga zakonodaja.73


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu25. POMEMBNE POGODBEIzdajatelj nima sklenjenih pogodb, ki bi presegale okvire rednega delovanja.74


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu26. INFORMACIJE TRETJIH OSEB IN IZJAVA STROKOVNJAKOVIN DEKLARACIJE O VSEH INTERESIHV prospekt ni vkljuËeno nobeno mnenje ali poroËilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku. Prav tako ni v prospektunobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba.75


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu27. RAZKRITI DOKUMENTINa sedežu družbe Abanke Vipe d.d., Slovenska cesta 58, 1517 Ljubljana si je mogoËe vsak delovni dan med 9. in 14.uro ogledati naslednje dokumente:• statut izdajatelja;• pretekla letna poroËila;• nerevidirane raËunovodske izkaze za obdobje januar - junij 2008.Pretekla letna poroËila in revidirani ter nerevidirani raËunovodski izkazi izdajatelja za so tudi na voljo na spletnih stranehizdajatelja (http://www.abanka.si/sys/cmspage.aspx?MapaId=242) in objavljeni na SEOnet-u.76


Prospekt za uvrstitev delnic Abanke Vipe d.d., Ljubljana, v trgovanje na organiziranem trgu28. INFORMACIJE O DELEŽIHIzdajatelj je krovna družba v skupini Abanka. Vse informacije o odvisnih družbah izdajatelja so razvidne iz tega prospektain letnih poroËil Abanke Vipe d.d..77

More magazines by this user
Similar magazines