Raziskujem Novi svet 8 - priročnik za učitelja

devetletka.net

Raziskujem Novi svet 8 - priročnik za učitelja

Napotki zaturistične vodičeV sedmem razredu smo začeli domišljijsko potovanje po bližnjih celinah, zato je poukgeografije v osmem razredu z učnim kompletom Raziskujem Novi svet zasnovankot nadaljevanje namišljenega potovanja v čarobne, skrivnostne in nenavadne ter še boljoddaljene kotičke našega planeta.In prvi turisti se že zbirajo. Videti so zelo vedoželjni in zahtevni. Jim boste kos? Boste znalinarediti potovanje zabavno? Boste znali odgovoriti na vsa njihova vprašanja?V priročniku smo za vas pripravili informacije, napotke, predloge in zamisli za lažjo izvedbopotovanja.Vsako poglavje se začenja z naborom različnih informacij, ki so razvrščene v rubrike: ciljipoglavja, priporočena literatura za učitelja in učenca ter leposlovje, filmi, revije inspletne strani, ki si jih je vredno ogledati. Našteta so tudi nekatera učila in metodičnipripomočki, ki bodo v pomoč pri izvedbi pouka.Vsaka učna enota (vključno z uvodno in zaključno uro) je predstavljena na dveh straneh.V uvodu so našteti učni cilji in povzetek snovi, za tem so v rubriki od prejšnjič ... predstavljeneosnovne ideje prejšnje učne enote. Nadalje si rubrike s predlogi za izvedbo posamezneučne enote sledijo takole: uvodna motivacija, aktivnosti, kritično mišljenje, ustvarjanjein raziskovanje ter ponovitev. Prikazane so tudi ustrezne strani iz učbenika indelovnega zvezka. Ne manjkajo niti rubrike razširitev teme, medpredmetne povezavein sprehod po spletu, ki prinašajo dodatne informacije za lažjo izvedbo pouka. Zbranih jebistveno več informacij in predlogov, kot jih je moč uporabiti pri pouku, z namenom, da napotovanju izberete pot, ki vam in vašim učencem najbolj ustreza.Če odkrijete kakšno novo informacijo, skriti kotiček ali neznano pot, nam jo razkrijte, da jobomo lahko posredovali tudi ostalim popotnikom. Sicer pa srečno pot in uspešno vodenje.Bojan Šprogar,Karmen LešnikRaziskujem Novi svet 8Priročnik za učitelje za pouk geografijev osmem razreduUredila: Nina JekličZaložba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-pošta: rokus@rokus-klett.siwww.rokus-klett.si© Založba Rokus Klett, d. o. o., Ljubljana 2010. Vse pravice pridržane.Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev,predelava ali druga uporaba avtorskega ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku,kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen vprimerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.


Okoli sveta, 2. del 4–5A Novi svet 6–7A0 Novi svet 8–9B Afrika 10–13B0 Afrika 14–15B1 Površje 16–17V žarišču: Potovanje celin 18–19B2 Podnebje 20–21V žarišču: Voda in širjenje puščav 22–23B3 Rastlinstvo 24–25B4 Prebivalstvo 26–27B5 Gospodarstvo 28–29B6 Severna Afrika 30–31B7 Tropska Afrika 32–33B8 Južna Afrika 34–35C0 Amerika 36–39C0 Amerika 40–41D0 Severna Amerika 42–43D1 Površje 44–45D2 Podnebje in rastlinstvo 46–47V žarišču: Tornadi in hurikani 48–49D3 Prebivalstvo 50–51D4 Gospodarstvo 52–53D5 Združene države Amerike 54–55D6 Kanada 56–57D7 Srednja Amerika 58–59E Južna Amerika 60–61E1 Površje 62–63E2 Podnebje in rastlinstvo 64–65E3 Prebivalstvo 66–67E4 Gospodarstvo 68–69F Avstralija in Oceanija 70–73F0 Avstralija in Oceanija 74–75F1 Površje 76–77F2 Podnebje in rastlinstvo 78–79F3 Prebivalstvo 80–81V žarišču: Stare in nove kulture 82–83F4 Gospodarstvo 84–85G Polarni svet 86–89G0 Polarni svet 90–91G1 Glavne značilnosti 92–93V žarišču: Naravni viri 94–95


OKOLI SVETA 2. delNamen ure:▶ učenci izvejo, kaj bomo obravnavali pri geografiji v 8. razredu,▶ učenci spoznajo učna gradiva in izvejo, kako se jih uporablja,▶ učenci izvejo, kako bo potekalo delo pri predmetu,▶ učenci izvejo, kaj se od njih pričakuje pri predmetu,▶ učenci izvejo, na kakšen način bodo pridobili ocene.8UčbenikEKOLOŠKOGRADIVOFSC.ovo.OŠKOIVOUvodUčenci so se z geografijo že srečali v 6. in 7.razredu, kjer so spoznali planet Zemlja kot celoteter Evropo in Azijo. To leto bodo spoznavali Novisvet: Afriko, Ameriko, Avstralijo in Oceanijo terkraje okoli obeh polov. Zelo pomembno je, dajim učitelj na začetku leta predstavi čim večzanimivosti o novih celinah in v njih vzpodbudiželjo, da bi te celine podrobneje spoznali, ter dabodo čim več raziskovali tudi sami.Zelo pomembno je, da naš planet in posamezneceline ter človeško družbo in njene dosežkeprikažemo tako, da bodo učenca pritegnili, in jihbo želel raziskovati in natančneje spoznavati.Pouk geografije v osnovni šoli smo si zamislilikot razburljivo potovanje po našem planetu inodkrivanje njegovih lepot ter zakladov. Z našimpristopom želimo spodbuditi pozitiven odnosdo narave, hkrati pa razvijati kritičen odnos dočloveške družbe in ravnanja z okoljem.Raziskujem NOVI SVETUvodna motivacijaHelena VerdevRaziskujemNOVI SVET 8Učbenik za geografijov osmem razredu osnovne šoleHelena VerdevRaziskujemNOVI SVET 8Delovni zvezek za geografijov osmem razredu osnovne šoleUčitelj projicira fotografije iz Afrike, lahko tudi videoposnetke. Pri vsaki fotografiji se pogovorijo,kaj prikazuje. Če učenci fotografijo prepoznajo, jo opišejo sami. Učenci tudi sami povedo, kaj že vedoo Afriki in kaj vse si želijo spoznati, katera država v Afriki se jim zdi najbolj zanimiva, katero državosi želijo spoznati. Če je kateri izmed učencev že obiskal katero od držav v Afriki, naj jo predstavisošolcem. Učitelj povzame, kaj učenci že vedo o Afriki.Ocenjevanje znanjaUčitelj učencem predstavi načine preverjanjain ocenjevanje znanja pri pouku geografije.Predstavi jim kriterije ustnega in pisnegaocenjevanja.Predstavi jim tudi druge možnosti pridobivanjaocen: poročila, plakati, geografskamapa, terensko delo …Kriterije ocenjevanja znanja zapiše in jihrazstavi na oglasni deski v razredu. ×Ena od možnosti za pridobitev ocene jegeografska bralna značka. Učitelj na začetkušolskega leta predstavi knjige, ki jih priporočaučencem v branje in sodijo na seznam geografskebralne značke. Pri sestavi seznamasi lahko pomaga s seznamom priporočeneleposlovne literature na začetku vsake temev tem priročniku.Snov celotnega predmetaUčitelj učencem predstavi, kam vse so žeoziroma še bodo potovali:▶ 6. razred: Zemlja in vesolje▶ 7. razred: Evropa in Azija▶ 8. razred: Afrika, Severna in Južna Amerika,Avstralija in Oceanija, Antarktika in Arktika▶ 9. razred: SlovenijaNačin dela in pričakovanjaUčitelj učence seznani z literaturo in drugimiviri, ki jih bodo učenci potrebovali pri iskanjugeografskih informacij: revije, leksikone, knjige,opozori jih tudi na leposlovje. Pojasni jim,kako je najlažje dostopati do različnih virov.Učitelj učencem predstavi način dela pri poukugeografije v razredu in doma. Pove, kaj odučencev pričakuje v šoli in kakšne bodo njihovenaloge doma.4Snov 8. razredaUčitelj učencem predstavi, kaj vse bodoobiskali na letošnjem potovanju:▶ Afrika,▶ Severna in Južna Amerika,▶ Avstralija in Oceanija,▶ Antarktika in Arktika,▶ svet kot celotaPredstavi jim delovni zvezek in učbenik. Pritem jih posebej seznani z novimi enotami, t.i.izzivi, ki so postavljena na koncu obravnaveposameznih celin v učbeniku. Razloži, kdajbodo reševali delovni zvezek, opozori jih, dabodo nekatere naloge reševali skupaj.Učenci lahko dobijo nalogo, da skozi celo letozbirajo različno gradivo oz. urejajo geografskomapo.


AtlNigrskakotlinaJezeroVoltaČadskojezeroČadskakotlinab bKongovskaKkotlinaOOranjeUbangiKongoKasaiKalaharijskakotlinaKapsko gorovjeob BelemNiluNilViktorijinislapoviNaserjevojezeroTanganjiškojezeroViktorijinojezeroj evMalavijskojezeroEtiopskovišavjeKOMORIMSomalskipolotokAKSARUporaba delovnega zvezkaTudi delovni zvezek je zasnovan tako, da dopolnjujeučbenik in hkrati odpira številne novemožnosti raziskovanja in nadgrajevanja znanja.Ob uporabi delovnega zvezka običajen zvezekne bo nujno potreben.Z aktivnostmi v delovnem zvezku učencipreverijo poznavanje in razumevanje snovi,jo nadgradijo in se ob tem tudi zabavajo.Namenjen je tako uporabi pri pouku kot zadomače delo.V delovnem zvezku je še vedno tudi nekajrazličnih zabavnih in lažjih naloge, kot sokrižanka, zmešnjava črk ipd., ki jih lahkoučenci rešujejo samostojno ... Priporočamo, dazahtevnejše naloge kot npr. razmisli, utemeljiipd. učenci rešujejo z učiteljem.Učitelj naj učence na začetku opozori na zadnjidve strani v delovnem zvezku, kjer je prostor zadnevnik dogodkov po svetu. V delovni zvezeklahko učenci priložijo mapo, v kateri zbirajo članke,fotografije povezane s celinami Novega sveta.Z žarišči se učenci to leto srečujejo že drugič,zato jih bomo reševali podobno kot prejšnjeleto. Priporočamo, da učence razdelimo v skupineali dvojice, nato pa primerjamo rešitve.Pri žariščih se učenci spoznajo z različnimi tehnikamikritičnega in ustvarjalnega mišljenja ingrafičnimi prikazi za lažje delo. Te tehnike lahkouporabimo tudi pri drugih podobnih temah.1 POVRŠJEKakšno je površje Afrike?Večji del celine sestavljajo kamnine iz najstarejšegaobdobja Zemljine zgodovine, ki so ostaneknekdanje velike južne celine Gondvane (glej strani12–13). Afrika je nerazčlenjena, edini večji otok jeMadagaskar, vsi ostali otok in otočja so precejmanjši. Med polotoki je največji Somalski polotok,med zalivi pa Gvinejski zaliv.Primerjaj razčlenjenost Afrike in Evrope.V primerjavi z drugimi celinami je obala Afrike slaborazčlenjena, saj ima malo otokov, polotokov in zalivov.Zaradi tega ima malo naravnih pristanišč, kar otežujepot v notranjost.SaharaGibraltarski preliva sS a h ar aPlanoteZa površje v Afriki je značilno menjavanjevelikih kotlin, višavij in uravnav. Uravnanje tudi večji del Sahare. Skupaj zavzemajopuščave v Afriki kar tretjino površja. Na jugu jepolpuščava Kalahari, ob jugozahodni obali papuščava Namib.Sueški prekopPovzetekAfrika je v primerjavi z ostalimi celinami manjrazčlenjena. Njeno površje sestavljajo gorstva, višavja,uravnave in kotline.Ponovi1. S pomočjo zemljevida v zavihku strani 9 pokaž inpoimenuj večje naravne enote v Afriki.2. Na zemljevidu poišči večje reke in opiši njihov tok.Razmisli1. Kateri dejavniki vplivajo na nastanek puščav v Afriki?Kakšna je vloga rek?Najpomembnejše afriške reke so Nil, Kongo,Niger, Zambezi in Oranje. Zaradi menjavanjapragov, kotlin in višavij imajo reke v svojem tokuštevilne slapove in brzice. Reke imajo zato zelo velikenergetski potencial, ki pa je le deloma izkoriščen.Reke so plovne le na posameznih odsekih in razenNila nobena daleč v notranjost.Marsikje segajo puščave do obale.Kje so nižine in kje višavja?Že bežen pogled na zemljevid Afrike razkrije, da jeseverni, zahodn in osrednji del celine precej nižji odjužnega in vzhodnega.Oglej si zemljevid in približno pokaži mejo medvišjim in nižjim delom Afrike.SenegalS a h e lNigertlina KotlinaKongoKongoBeli NilV z h o d n o a f r i š k oModri Nili š a vKilimandžaro (5895 m)KotlineViktorijinislapovi▶ Visoki so 108 metrov.▶ Reka Zambezi je pred slapoviširoka 1700 metrov.▶ Domačini jim pravijo Grmeči dim.▶ Pod slapovi teče reka po globokidolini, v kateri so že leta 1959zgradili jez Kariba inhidroelektrarno.Velika naravnogeografska enota so tudi kotline: Čadskakotlina, Kongovska kotlina, Kalaharijska kotlina,Kotlina ob Belem Nilu in Nigrska kotlina ter kotlinena območju Sahare. Nižin je malo. Večje najdemo leob obalah in velikih rekah.Uporaba učbenikaUčbenik za 8. razred najprej predstavi, kaj jeNovi svet, nato predstavi posamezne celine innazadnje še polarna območja. Poudarek je navseh celinah, znotraj celin pa je poudarek naposameznih geografskih enotah celin.Pri geografskih enotah celin Novega sveta sopredstavljene posamezne naravnogeografskeali družbenogeografske značilnosti na dvehsosednjih straneh (ena, dve ali tri šolske ure).Posamezne celine so jasno ločene z barvami.Vse učne enote so zgrajene enako, tako jihtvorijo naslednji prepoznavni elementi:UVODV kratkem uvodnem besedilu je na kratko opisanobistvo in pomen podpoglavja, z namenom,da učenca pritegne k nadaljnjemu branju.ZEMLJEVIDIVse celine so prikazane z velikimi fizičnimizemljevidi z označenimi državami in glavnimimesti. Zemljevidi so dodani tudi pri posameznihpoglavjih in pri opisih posameznih pojavovoz. dejavnikov, kjer so dodani še tematskizemljevidi.Višavja in gorstvaVišavja in gorstva zavzemajo precejšen delpovršja Afrike. Na severozahodu celine jemlado gorstvo Atlas. Na jugu najdemo Kapskogorovje in Zmajeve gore. Na vzhodu Afrikesta Etiopsko višavje in Vzhodnoafriškovišavje. V milijonih let so notranje sile prelomileVzhodnoafriško višavje in nastala sta več tisočkilometrov dolga tektonska jarka. Na tem deluAfrika razpada in čez nekaj milijonov let bo tunastalo morje (glej strani 12–13).Na zemljevidu poišči najvišji vrh Afrike.KilimandžaroBESEDILOBesedilo je preprosto in jasno, vsi podnaslovi sozapisani v obliki vprašanj. Odstavki so kratki inoblikovno ločeni, pomembni izrazi ali podatkipa so obarvani in napisani s krepko pisavo.GEO 8 RNS UCB ZAVIHKI.indd 2 2/25/10 8:09 AMSLOVARČEKNovi in zahtevnejši pojmi so pojasnjeni vposebnem slovarčku, ki se nahaja na spodnjemrobu strani. V slovarčku so navedeni tudi pojmi,ki smo jih spoznavali že lani in jih je potrebno zarazumevanje snovi utrditi.ZANIMIVOSTIOsnovnemu besedilu so dodane rubrike Aktualno,Osebnosti in Ali veš? V njih so na kratkopredstavljene različne zanimivosti, povezanez obravnavano temo.SLIKOVNO GRADIVOFotografije, zemljevidi, tehnične risbe in shemeso natančno domišljene, skrbno izbrane inprinašajo dodatne informacije.POVZETEKNa koncu vsakega tematskega podpoglavjaje povzetek z najpomembnejšimi spoznanjitega dela. Podobne, nekoliko krajše povzetke,najdemo tudi v delovnem zvezku.N N a am m i i5OkavangoZmajeve goreLimpopoZambeziA GA DKalaharijska kotlinaSLOVARČEK: ▶ prag – območje v gorah, kjer se pobočje strmo prelomi ▶ višavje – obsežnejše območje visokega sveta ▶ tektonski jarek – glej strani 12–13GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 11 2/25/10 8:22 AMPONOVI in RAZMISLIS kratkimi vprašanji lahko učenci preverijo, alipoznajo in razumejo najpomembnejše vsebineposameznega podpoglavja.ŽARIŠČAŽarišča so napisana kot časopisni članki in sodidaktično obdelana le v toliko, da so informacijeskrbno izbrane in primerno predstavljene.Ker smo želeli omogočiti in spodbuditi čimbolj raznolike načine obravnave teh vsebin,namenoma niso opremljene z vprašanji indodatnimi aktivnostmi. Smo pa v delovnemzvezku zanje pripravili posebne naloge.Učbeniku za 8. razred so dodane nove vsebine,ki jih v učbeniku za 6. in 7. razred še ni bilo:IZZIVINa koncu vsake celine je v obliki kratkih zapisovpredstavljena problematika posameznih celin,ob katerih se vam bo porodila marsikatera idejaza poglobljen pogovor z učenci. Na desnemrobu smo obdržali nekaj vprašanj za ponavljanjein utrjevanje snovi, ki so razdeljena napreprostejša in težja, esejska vprašanja.


GEO 8 RNS UCB.indd 6Z novimi geografskimi odkritji se je v 16. stoletjupojavilo tudi ime Novi svet. Najprej so s tem izrazompoimenovali na novo odkriti celini: Severno inJužno Ameriko. Kasneje se je pojem razširil tudi naAvstralijo. Do Kolumbovega odkritja so Evropejcipoznali le Evropo, Azijo in severni del Afrike. Za ta delsveta se je uveljavilo poimenovanje Stari svet.Katero evropsko ljudstvo je že pred dobogeografskih odkritij priplulo do Severne Amerike?Krištof Kolumb▶ Italijanski trgovecin raziskovalec.▶ V želji, da bi odkril pomorskopot v Indijo, je kar štirikratodplul proti zahodu.▶ Dolgo časa se je območjedanašnjih ZDA imenovaloKolumbija.Leta 1492 je pomorščak Krištof Kolumb krenil na pot proti Indiji v nasprotni smerikot ostali pomorščaki – proti zahodu. Njegove načrte sta prekrižali Severna in JužnaAmerika, Evropejcem dotlej neznani celini, ki sta se mu postavili na pot. Tako se jepričelo odkrivanje Novega sveta.Celina se je po prihodu Evropejcev začela hitrorazvijati. Danes je tako poleg Evrope gospodarskonajbolj razvita celina.TihioceanSEVERNAAMERIKACelina z raznoliko pokrajino, obsežnimi tropskimigozdovi in pisano sestavo prebivalstva.JUŽNAAMERIKASLOVARČEK: ▶ novi vek – zgodovinsko obdobje, od Kolumbovega odkritja Amerike leta 1492 do začetka 20. stoletja2/25/10 9:11 AM GEO 8 RNS UCB.indd 7Območja Afrike, ki ležijo južno od Sahare, so bilaEvropejcem dolgo povsem neznana. OdkrivanjeAfrike se je začelo šele ob iskanju pomorske poti vIndijo. Vendar je notranjost Afrike ostala Evropejcemneznana vse do konca 19. stoletja. To je tudi razlog, dasmo si za letošnje potovanje prihranili tudi Afriko, ki josicer prištevamo k Staremu svetu.AtlantskioceanSeverno ledeno morjeAFRIKAEVROPAANTARKTIKAAZIJAIndijskioceanAVSTRALIJAZaledenela, neposeljena celina okrog južnegatečaja. Je zaščiteno območje, ki ga je prepovedanogospodarsko izkoriščati.PovzetekNovi svet so Evropejci poimenovali celine, ki jihdo novega veka niso poznali. Najprej so takopoimenovali Severno in Južno Ameriko, kasnejepa tudi Avstralijo.Ponovi1. Na zemljevidu sveta pokaži in poimenuj celine.2. Kaj obsega Stari svet?3. Kaj obsega Novi svet?Razmisli1. Kateri so bili razlogi za geografska odkritja?Celina visokih temperatur in številnih naravnihvirov. Je zibelka človeštva in pravi mozaik ljudstev.Celina daleč na jugu s svojevrstnim živalskim inrastlinskim svetom. Je zelo redko poseljena indobro gospodarsko razvita.2/25/10 9:11 AMANOVI SVETCilji poglavja: ▶ učenci razumejo pojem Novi svet,▶ učenci s pomočjo zemljevida sveta in globusa določijo geografsko lego Afrike, Severne in JužneAmerike, Avstralije ter polarnih območij,▶ učenci znajo na zemljevidu pokazati celine Novega sveta in razložiti vzroke za delitev na Stari in Novisvet.UčbenikA0 Novi svet, str. 6-7Novi svetOd kod ime Novi svet?6 NOVI SVETSeverna AmerikaJužna AmerikaZakaj bomo Afriko obravnavaliskupaj z Novim svetom?AntarktikaAfrikaAvstralijaNOVI SVET 7Literatura za učitelja▶ Geografija, zbirka Tematski leksikoni. Učila, Tržič, 2001.▶ e.enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Enciklopedija svetovne geografije, Pisanica, Ljubljana, 1997.▶ Svet v rekordih, Atlas presežnikov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.▶ Gaia Modri planet, Atlas za današnje upravljavce jutrišnjega sveta, MK, Ljubljana, 2001.▶ Angliss Sarah, Podatki na dlani, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ Varley, C., Miles, L.: Geografija, Šolska enciklopedija, TZS, Ljubljana, 1993.▶ Zemlja, Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006▶ Earth Pulse, Special edition, National Geographic Society, Washington, 2008.▶ Natek, K., Natek, M.: Države sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.Literatura za učenca▶ Lambert, D., Redfern, M.: Najlepša knjiga o svetu, Učila, Ljubljana, 2001.▶ e.enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Zemlja, Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006Leposlovje▶ Lenarčič, M.: Okrog edinega sveta, Didakta, Radovljica, 2006.▶ Pulko, B.: Po Zemlji okoli Sonca, Undara studio, Ljubljana, 2003.▶ Carré, John le: Misijonska pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.Filmi▶ Renesansa: Doba velikih geografskih odkritij, Videofon, Blejska Dobrava, 2006.▶ Planet Zemlja 1, Od pola do pola, BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007.Revije▶ Življenje in tehnika▶ National Geographic(slovenska izdaja)▶ NG Popotnik▶ Spika▶ National Geographic Junior▶ Geografski obzornik▶ Gea▶ Svet in ljudje▶ PIL6


GEO 8 RNS DZ.indd 4Letos bomo prepotovali kar pet celin, zato je še posebej pomembno, da najprejponovimo nekatere osnovne pojme, ki smo jih že spoznali.V 16. stoletju se začneta uporabljati pojma Stari in Novi svet.A) V spodnjo razpredelnico zapiši celine, ki jih prištevamo k posameznemu delu sveta.Stari svetNovi svetB) Zakaj se je med Evropejci pojavila delitev na Stari in Novi svet?C) Zakaj bi lahko Afriko šteli tako k Novemu kot k Staremu svetu?Lani smo prepotovali Evropo in Azijo – celini, ki se po naravnih in družbenih značilnostih zelorazlikujeta. Ponovimo znanje, ki smo ga takrat pridobili.A) Oba zemljevida pobarvaj tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš posamezne naravne enote.Pomagaj si z atlasom.B) S pomočjo atlasa vpiši na zemljevid velike geografske enote v Evropi: Pireneji, Alpe, Apenini,Dinarsko gorstvo, Karpati, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Vzhodnoevropskonižavje, Nemško-poljsko nižavje in Severnofrancosko nižavje.4/12/10 1:19 PM GEO 8 RNS DZ.indd 5C) S pomočjo atlasa vpiši na zemljevid velike geografske enote v Aziji: Ural, Kavkaz, Hindukuš,Karakorum, Himalaja, Mezopotamija, Turansko nižavje, Zahodnosibirsko nižavje, Tibetanskovišavje, Anatolsko višavje, Iransko višavje, Dekanska planota in Srednjesibirsko višavje.Na oblikovanje podnebja vplivajo številni dejavniki.Poveži posamezna podnebja z ustreznimi značilnostmi in prevladujočim rastjem. Upoštevaj, daimajo nekatera podnebja enake osnovne značilnosti.Celinsko podnebjeTopla poletja, temperatureStepapozimi ne padejo pod 0 °CGorsko podnebjeMenjavanje sušneTundrain deževne dobeOceansko podnebjeTajgaMrzle, dolge zime,kratka, hladna poletjaTundrsko podnebjeMonsunski gozdMrzle, dolge zime,kratka poletjaMonsunsko podnebjeMakijaVroa poletja,Zmerno hladno podnebjemrzle zimeRastlinski višinski gozdoviVroa, suha poletja,Travniško rastlinstvo/Sredozemsko podnebjemile in vlažne zimelistna in mešani gozdovi4/12/10 1:19 PMSpletne strani▶ Brezplačne interaktivne vsebine za učitelja: http://school.discoveryeducation.com▶ Video posnetki: http://readyclassroom.discoveryeducation.com/ready-video.cfm?intGradeBand=3▶ Satelitski posnetki Zemlje: www.fourmilab.ch/cgi-bin/Earth▶ Virtualno potovanje po Zemlji: www.earth.google.com▶ Čas po svetu: www.timeanddate.com▶ E-atlas: http://plasma.nationalgeographic.com/mapmachineUčila▶ Atlas sveta, Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Atlas Afrike, Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Atlas Amerike, Avstralije in Oceanije, Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Geografski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 1998.▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.▶ Atlas sveta za osnovno šolo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.▶ Geografska enciklopedija 1, Svet (prosojnice), Učila, Tržič, 1998.▶ Geografska enciklopedija 2, Afrika in Oceanija (prosojnice), Učila, Tržič, 1998.▶ Geografska enciklopedija 5, Amerika (prosojnice), Učila, Tržič, 1998.Delovni zvezekA0 Novi svet, str. 4-512STARI IN NOVI SVET4 STARI IN NOVI SVETSTARI IN NOVI SVET 53Metodični pripomočki▶ Učni načrt Geografija, ZRSŠ, 1998.▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.▶ Stradling, R.: Multiperspektivnost – priročnik za učitelje, Svet Evrope, Bruselj, 2004.▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi, ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače, Didaktika in metode pouka geografije za slepein slabovidne učence, ZRSŠ, Ljubljana, 2002.▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije, ZRSŠ, Ljubljana, 1997.▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju, ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ, ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo, ZRSŠ, Ljubljana, 2004.▶ Zabavne geografske naloge, gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996.▶ http://geography.about.com/od/teachgeography/Teach_Geography.htm▶ www.geography.learnontheinternet.co.uk/vgd/links.html7


A0NOVI SVETCilji poglavja: ▶ učenci razumejo pojem Novi svet,▶ učenci s pomočjo zemljevida sveta in globusa določijo geografsko lego Afrike,Severne in Južne Amerike, Avstralije ter polarnih območij,▶ učenci znajo na zemljevidu pokazati celine Novega sveta in razložiti vzroke za delitevna Stari in Novi svet.Učbenik str. 6-7Povzetek snoviIme Novi svet se je pojavilo v 16.stoletju. Najprej so s tem izrazompoimenovali na novo odkriti celini:Severno in Južno Ameriko. Kasneje seje pojem razširil tudi na Avstralijo. DoKolumbovega odkritja so Evropejcipoznali le Evropo, Azijo in severni delAfrike – Stari svet.Novi svetLeta 1492 je pomorščak Krištof Kolumb krenil na pot proti Indiji v nasprotni smerikot ostali pomorščaki – proti zahodu. Njegove načrte sta prekrižali Severna in JužnaAmerika, Evropejcem dotlej neznani celini, ki sta se mu postavili na pot. Tako se jepričelo odkrivanje Novega sveta.Severna AmerikaCelina se je po prihodu Evropejcev začela hitrorazvijati. Danes je tako poleg Evrope gospodarskonajbolj razvita celina.SEVERNAAMERIKAZakaj bomo Afriko obravnavaliskupaj z Novim svetom?Območja Afrike, ki ležijo južno od Sahare, so bilaEvropejcem dolgo povsem neznana. OdkrivanjeAfrike se je začelo šele ob iskanju pomorske poti vIndijo. Vendar je notranjost Afrike ostala Evropejcemneznana vse do konca 19. stoletja. To je tudi razlog, dasmo si za letošnje potovanje prihranili tudi Afriko, ki josicer prištevamo k Staremu svetu.Severno ledeno morjeEVROPAAZIJAPovzetekNovi svet so Evropejci poimenovali celine, ki jihdo novega veka niso poznali. Najprej so takopoimenovali Severno in Južno Ameriko, kasnejepa tudi Avstralijo.Ponovi1. Na zemljevidu sveta pokaži in poimenuj celine.2. Kaj obsega Stari svet?3. Kaj obsega Novi svet?Razmisli1. Kateri so bili razlogi za geografska odkritja?AfrikaCelina visokih temperatur in številnih naravnihvirov. Je zibelka človeštva in pravi mozaik ljudstev.AFRIKAOd kod ime Novi svet?Z novimi geografskimi odkritji se je v 16. stoletjupojavilo tudi ime Novi svet. Najprej so s tem izrazompoimenovali na novo odkriti celini: Severno inJužno Ameriko. Kasneje se je pojem razširil tudi naAvstralijo. Do Kolumbovega odkritja so Evropejcipoznali le Evropo, Azijo in severni del Afrike. Za ta delsveta se je uveljavilo poimenovanje Stari svet.Katero evropsko ljudstvo je že pred dobogeografskih odkritij priplulo do Severne Amerike?TihioceanJUŽNAAMERIKAJužna AmerikaCelina z raznoliko pokrajino, obsežnimi tropskimigozdovi in pisano sestavo prebivalstva.AtlantskioceanANTARKTIKAIndijskioceanAVSTRALIJAAvstralijaCelina daleč na jugu s svojevrstnim živalskim inrastlinskim svetom. Je zelo redko poseljena indobro gospodarsko razvita.Krištof Kolumb▶ Italijanski trgovecin raziskovalec.▶ V želji, da bi odkril pomorskopot v Indijo, je kar štirikratodplul proti zahodu.▶ Dolgo časa se je območjedanašnjih ZDA imenovaloKolumbija.AntarktikaZaledenela, neposeljena celina okrog južnegatečaja. Je zaščiteno območje, ki ga je prepovedanogospodarsko izkoriščati.6 NOVI SVETSLOVARČEK: ▶ novi vek – zgodovinsko obdobje, od Kolumbovega odkritja Amerike leta 1492 do začetka 20. stoletjaNOVI SVET 7GEO Od 8 RNS UCB.indd prejšnjič 6 ...Začenjamo drugi del dvoletnega potovanjaokoli sveta. Letos si bomo ogledali celotenNovi svet.Uvodna motivacijaUčitelj napiše na tablo Novi svet in vse novoodkrite celine. Učenci hodijo k tabli in kimenom posameznih celin vpisujejo besede,povezane s posamezno celino. Zapise tudiobrazložijo. Med uro učitelj pod posameznocelino dopiše pojme, s pomočjo katerihna koncu ure utemelji, da se celine medseboj zelo razlikujejo in jih je zato smiselnoobravnavati vsako posebej ter jih hkrati obtem primerjati.Aktivnosti2/25/10 9:11 AMUčenci dobijo nalogo, da med šolskim letomspremljajo vsebino časopisov in revij, ki jihimajo doma. Iz njih izrežejo ali prepišejozanimivosti in dogodke, ki so povezani z Afriko,Ameriko, Avstralijo ter polarnimi območji.Učitelj jih ob tem opozori na nalogo v DZ nastraneh 62–63: Svet v žarišču, kamor bodozapisovali dogodke. Izrezane članke shranjujejov posebno mapo, ki naj jo imajo priloženodelovnem zvezku. ×Učenci s pomočjo nalog 1–3 v delovnemzvezku na straneh 4–5 ponovijo znanjeo celinah. Učitelj pregleda nalogo. ×8GEO 8 RNS UCB.indd 7Učenci na zemljevidu sveta poiščejo vseceline. Učitelj učencem pove, da ilustracija nanaslovnici in na strani 6 predstavlja KrištofaKolumba, pomorščaka, ki je pri iskanju novepoti v Indijo povsem slučajno odkril Ameriko.Učenci naredijo plakat o Krištofu Kolumbu inpredstavijo njegova potovanja ter razloge zanjegova potovanja. Ob tem se lahko učitelj zučenci pogovori o razlogih za naša potovanja. ×Učenci se pogovarjajo z učiteljem, kaj že vedoo posameznih celinah Novega sveta. ×2/25/10 9:11 AM


Razširitev temeZadnja velika odkritja so se zaključila z osvojitvijosevernega in južnega tečaja v začetku20. stoletja. Najprej so prispeli na severni pol,vendar je glede tega veliko nejasnosti. FrederickCook naj bi bil prvi, ki je leta 1908 prispel naseverni tečaj, leto pred Robertom Pearyem, kije severni tečaj osvojil leta 1909. Ker Cook nimogel dokazati svojega dosežka, že prej pa soga ujeli na laži glede osvojitve Mt. McKinleyja,je splošno priznanje dobil Peary in tako postaluradni obiskovalec severnega tečaja.V dirki za osvojitev južnega tečaja je leta 1911zmagal Roald Amundsen, ki je le za mesec dnipremagal angleško odpravo Roberta Scotta.Vsi člani slednje odprave so ob povratku zaradineugodnih vremenskih razmer in lakote umrli.Delovni zvezek str. 4-5STARI IN NOVI SVETLetos bomo prepotovali kar pet celin, zato je še posebej pomembno, da najprejponovimo nekatere osnovne pojme, ki smo jih že spoznali.C) S pomočjo atlasa vpiši na zemljevid velike geografske enote v Aziji: Ural, Kavkaz, Hindukuš,Karakorum, Himalaja, Mezopotamija, Turansko nižavje, Zahodnosibirsko nižavje, Tibetanskovišavje, Anatolsko višavje, Iransko višavje, Dekanska planota in Srednjesibirsko višavje.1V 16. stoletju se začneta uporabljati pojma Stari in Novi svet.A) V spodnjo razpredelnico zapiši celine, ki jih prištevamo k posameznemu delu sveta.Stari svetNovi svetB) Zakaj se je med Evropejci pojavila delitev na Stari in Novi svet?C) Zakaj bi lahko Afriko šteli tako k Novemu kot k Staremu svetu?2Lani smo prepotovali Evropo in Azijo – celini, ki se po naravnih in družbenih značilnostih zelorazlikujeta. Ponovimo znanje, ki smo ga takrat pridobili.A) Oba zemljevida pobarvaj tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš posamezne naravne enote.Pomagaj si z atlasom.B) S pomočjo atlasa vpiši na zemljevid velike geografske enote v Evropi: Pireneji, Alpe, Apenini,Dinarsko gorstvo, Karpati, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Vzhodnoevropskonižavje, Nemško-poljsko nižavje in Severnofrancosko nižavje.3Na oblikovanje podnebja vplivajo številni dejavniki.Poveži posamezna podnebja z ustreznimi značilnostmi in prevladujočim rastjem. Upoštevaj, daimajo nekatera podnebja enake osnovne značilnosti.Celinsko podnebjeGorsko podnebjeOceansko podnebjeTundrsko podnebjeMonsunsko podnebjeZmerno hladno podnebjeSredozemsko podnebjeTopla poletja, temperaturepozimi ne padejo pod 0 °CMenjavanje sušnein deževne dobeMrzle, dolge zime,kratka, hladna poletjaMrzle, dolge zime,kratka poletjaVroa poletja,mrzle zimeVroa, suha poletja,mile in vlažne zimeStepaTundraTajgaMonsunski gozdMakijaRastlinski višinski gozdoviTravniško rastlinstvo/listna in mešani gozdovi4 STARI IN NOVI SVETSTARI IN NOVI SVET 5GEO 8 RNS DZ.indd 4Ustvarjanje in raziskovanje4/12/10 1:19 PMGEO 8 RNS DZ.indd 5Medpredmetne povezave4/12/10 1:19 PMPomen geografske lege glede na letne čase. S pomočjo zemljevida ponovimo določanje geografskeširine in dolžine. Na karti sveta poiščemo dva večja kraja v Ameriki, s podobno geografskoširino v zmerno toplem pasu (enega na severni in drugega na južni polobli). Ta kraja poiščemo šena globusu in s pomočjo svetilke ali palice ugotovimo, kakšen je vpadni kot Sončevih žarkov naposamezen kraj. Ugotovimo, da ima en kraj velik, drugi pa majhen vpadni kot. Nato položaj Zemljezamenjamo za 180 0. Tako skupaj z učenci ugotovimo, zakaj ima en kraj poletje, drugi pa zimo.ZGO: Potovanja Krištofa Kolumba in drugihpomorščakovGVZ: Poslušanje Dvořakove simfonijeIz Novega svetaSprehod po spletuKritično mišljenjeUčitelj učencem zastavi naslednjavprašanja:▶ Zakaj so Evropejci tako neutrudnoiskali pomorsko pot nazahod?PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Zakaj Evropo, Azijo in Severno Afriko imenujemo Stari svet?▶ Zakaj se Amerika ne imenuje po Krištofu Kolumbu?▶ Od kod izvira poimenovanje Novi svet?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanja razmisli v učbeniku.9Na spletnih straneh http://earth.google.com in http://visibleearth.nasa.gov siučenci ogledajo posnetke Afrike, Severne inJužne Amerike, Avstralije ter polarnih območij.Na spletni strani www.timeanddate.comsi učenci pogledajo čas v posameznih delihsveta. Izberejo si mesto povsem na zahoduZDA in mesto na vzhodu Avstralije in ugotovijo,kolikšna je časovna razlika med obema krajema.


GEO 8 RNS DZ.indd 6GEO 8 RNS DZ.indd 18GEO 8 RNS DZ.indd 20GEO 8 RNS DZ.indd 22Domovina sodobnega človeka in številnih naravnih virov.Prebivalstvo, katerega število hitro narašča, se spopada s številnimi problemi.Skoraj vsak dan slišimo novice iz Afrike.V časopisih, reklamnih prospektih ali na svetovnem spletu poišči različne fotografije in podatke oAfriki. Na osnovi zbranega gradiva zapiši nekaj besed, ki so povezane s to celino.Površje Afrike je raznoliko. Menjavajo se gorstva, višavja, uravnave in kotline.A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva, kotline ... (lahko si pomagašz velikim zemljevidom v učbeniku, v zavihku strani 9).B) Vpiši na zemljevid oceane, morja, zalive in otoke.C) Vpiši na zemljevid velike naravne enote in večje reke (pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11).Viktorijinislapovi▶ Visoki so 108 metrov.▶ Reka Zambezi je pred slapoviširoka 1700 metrov.▶ Pod slapovi so zgradili velik jez,ki s pridobljeno energijo oskrbujeveč držav.▶ Domačini jim pravijoGrmeči dim.Severna Afrika je bila v preteklosti tesneje povezana z Evropo kot s preostalo Afriko.Prebivalstvo je v veliki meri vezano na ozek obalni pas in dolino reke Nil.Države Severne Afrike spadajo med gospodarsko razvitejše države v Afriki.A) V zmešnjavi črk poišči imena vseh sedmih držav Severne Afrike (imena posameznih držav obkrožiz različnimi barvami).S A J I R I Ž L A R S E DO Z M A R O K O E M U S KO M O A J I B I L R D J EZ A H O D N A S A H A R AE G I P T A J I Z I N U TB) Izpiši pojem, ki ga dobiš iz preostalih črk.C) Razloži, kako je ta pojem povezan s Severno Afriko.S pomočjo fotografij opiši gospodarstvo Severne Afrike.Države Tropske Afrike povezuje geografska lega, vendar so znotraj posameznih delovvelike razlike v podnebju in rastlinstvu, kar v veliki meri vpliva na način življenja.Tropsko Afriko razdelimo na Zahodno, Srednjo in Vzhodno Afriko.Primerjaj posamezne dele Tropske Afrike. V pomoč ti bo preglednica in fotografije.Zahodna Afrika Srednja Afrika Vzhodna AfrikaLegaVečje državePodnebjeRastlinstvoGospodarstvoPosebnosti,zanimivostiJužna Afrika je z rudami najbogatejši del Afrike, sicer pa je reliefno in podnebnozelo pestra geografska enota.Kljub številnim rudnim bogastvom se večji del prebivalstva še vedno preživlja s kmetijstvom.Dopolni miselni vzorec z dejstvi o Južni Afriki, ki so po tvojem mnenju najpomembnejša.Lega Površje DržavePodnebjeRastlinstvoPrebivalstvo Gospodarstvo ZanimivostiV Južnoafriški republiki so več desetletij izvajali politiko rasnega razlikovanja.Za globji vpogled v to tematiko obišči na spletu virtualni muzej apartheida(www.apartheidmuseum.com).A) Kaj je bilo značilno za politiko rasnega razlikovanja?B) Kako je svet gledal na politiko apartheida?C) Kdaj je bil apartheid odpravljen in kdo je postal prvi predsednik, ki je bil izvoljen nademokratičnih volitvah?4/12/10 1:19 PM GEO 8 RNS DZ.indd 74/12/10 1:19 PM GEO 8 RNS DZ.indd 194/12/10 1:19 PM GEO 8 RNS DZ.indd 214/12/10 1:19 PM GEO 8 RNS DZ.indd 23Afriške reke imajo največji hidroenergetski potencial na svetu.A) S pomočjo atlasa ali zemljevida Afrike v učbeniku, v zavihku strani 9, poišči največje reke v Afriki,poišči njihov izvir in izliv ter poimenuj države, skozi katere tečejo.Izvir Izliv Države, skozi katere tečeNilKongoNigerOranjeZambeziB) Zakaj misliš, da na afriških rekah ni zgrajenih veliko hidroelektrarn?C) Reke seveda niso pomembne samo zaradi pridobivanja električne energije. Zakaj so šepomembne?Afrika je celina velike naravne pestrosti.Pravilno dopolni naslednje trditve. Pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11.1. Ekvator deli Afriko skoraj po ____________________________________.2. Afrika ima malo otokov in polotokov, torej je ____________________________________.3. Edini večji otok, ki spada k Afriki, je ____________________________________.4. Najdaljša reka v Afriki in na svetu je __________________.5. Najvišji vrh Afrike je ____________________________________, ki meri _______________.6. Največja puščava na svetu je __________________.7. Večje nižine v Afriki so samo ob _________________ in ob _________________.8. Afriko razdelimo na tri velike geografske enote: na __________________, __________________in __________________ Afriko.Severna Afrika je redko poseljeno območje.A) Zakaj je Severna Afrika tako redko poseljena?B) Kje so zgostitve prebivalstva v Severni Afriki?Ob reki Nil se je razvila ena prvih visokih civilizacij, reka pa ima tudi dandanes velik vplivna življenje ljudi.A) V preglednico napiši, kaj je pomenila reka Nil prebivalcem Egipta in Sudana v preteklosti in kajjim pomeni danes.NekočDanesB) Leta 1970 so na reki Nil zgradili Asuanski jez, za katerim je nastalo Naserjevo jezero.V spodnjo shemo napiši, kateri so bili razlogi za izgradnjo jezu in kakšne posledice je imelanjegova izgradnja.VzrokiPoslediceV časopisih, literaturi in na svetovnem spletu se velikokrat srečamo z besednimi zvezami,ki vsebujejo besedo tropski.A) V spodnji razpredelnici je vpisanih nekaj najpogostejših besednih zvez, ti pa vanjo vpiši, kaj vešo teh pojmih.B) Če poznaš še kakšen pojem, ga lahko dopišeš.Tropsko sadjeTropski lesTropski deževni gozdTropske bolezniVzhodna Afrika je cilj številnih turistov.Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. Pri odgovorih si pomagaj tudi z učbenikom na straneh26–27.V narodne parke v Vzhodni Afriki prihajajo turisti z vsega sveta. Njihov glavni cilj je opazovanje živali.Turisti prinašajo državam velik prihodek, hkrati pa vznemirjajo živali, vplivajo na način življenjadomačinov in porabljajo že tako omejene vire vode.A) Kaj privablja turiste z vsega sveta v Vzhodno Afriko?B) Katere so pozitivne posledice turizma v Afriki?C) Katere so negativne posledice, ki jih s sabo prinaša turizem?Narodni parkSerengeti▶ Na območjih Tanzanijein Kenije se razprostira največjinarodni park v Afriki. Zaradivsakoletne množične selitve gnujevin zeber z območja suše je tudieden najveličastnejših.▶ V jeziku Masajev pomeniSerengeti prostranadežela.Demokratične države v svojem temeljnem zakoniku – ustavi – prepovedujejo kakršnokoliobliko diskriminacije.A) Poišči na spletu Ustavo Republike Slovenije in prepiši 63. člen.B) Ali poznaš kakšno državo, kjer so ljudem kršene različne pravice?C) Naštej vsaj eno mednarodno organizacijo, ki se zavzema za spoštovanje človekovih pravic.Junija 2010 je bilo v Južnoafriški republiki organizirano svetovno prvenstvo v nogometu.To je bilo prvo svetovno prvenstvo v Afriki.A) Na svetovnem spletu (npr. www.fifa.com) poišči podatke o prvenstvu in državah udeleženkah.Države poišči še na zemljevidu.B) Koliko držav je bilo udeleženih in kako so bile razporejene po celinah?Države udeleženkeAfrikaEvropaAzijaSeverna AmerikaJužna AmerikaAvstralija in OceanijaC) S katere celine je bilo največ držav udeleženk? Poskusi razložiti, zakaj.4/12/10 1:19 PM4/12/10 1:19 PM4/12/10 1:19 PM4/12/10 1:19 PMLiteratura za učenca▶ Sels, D.: Zemlja po dolgem in počez, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1998.▶ Taylor, B.: Od pola do pola, Grlica, Ljubljana, 2003.▶ Otroci vsega sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.▶ Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997.▶ Dežele in ljudje, Afrika južno od Sahare, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.▶ Dežele in ljudje, Severna Afrika in Arabski polotok, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.▶ Slikovni slovar Zemlje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.▶ Zemlja, Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Moja velika knjiga o živalih, Založba Tuma, Ljubljana, 2007.▶ Velika ilustrirana otroška enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ Turner, M.: e-raziskovalec, Zemlja, Mladinska knjiga, 2008.▶ Parker, S.: Enciklopedija, Vprašanja in odgovori, Didakta, Radovljica, 2006.▶ Bajt, D.: Vsevednik, TZS, Ljubljana, 2005.▶ Eales, P.: Map satellite, Dorling Kindersley, London, 2007.▶ Spoznanja in odkritja človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.▶ Živali, Tematski leksikoni, Učila, Tržič, 2002.▶ Rastline, Tematski leksikoni, Učila, Tržič, 2008.▶ Podatki na dlani, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ Poti do znanja 1, Planet Zemlja in vesolje, Svet živali, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ Poti do znanja 2, Ljudje in svet, Kako so živeli, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.Delovni zvezekB0–B5 Afrika, str. 6-1712AFRIKA6 AFRIKAAFRIKA 7B6 Severna Afrika, str. 18-1912SEVERNA AFRIKAB7 Tropska Afrika, str. 20-21134Atlantski ocean18 AFRIKAAFRIKA 19TROPSKA AFRIKA342Leposlovje▶ Verne, J.: Potovanje v sredino Zemlje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1946.▶ Verne, J.: Pet tedov v balonu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1946.▶ Verne, J.: V osemdesetih dneh okoli sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.▶ Verne, J.: Petnajstletni kapitan, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.▶ Saint-Exupéry, A. de: Mali princ, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.▶ Flisar E.: Južno od severa, Pomurska založba, Murska Sobota, 1981.▶ Blixen K.: Spomini na Afriko, Delo, Ljubljana, 2004.▶ Hofman, C.: Bela Masajka, Učila, Tržič, 2007.▶ Carré, John le: Misijonska pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.20 AFRIKAAFRIKA 21B8 Južna Afrika, str. 22-231JUŽNA AFRIKA334222 AFRIKAAFRIKA 2311


Učila▶ Atlas sveta, Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Atlas Afrike, Monde Neuf, Ljubljana, 2006.▶ Geografski atlas za osnovno šolo, DZS, Ljubljana, 1998.▶ Geografski atlas za osnovno in srednjo šolo, TZS, Ljubljana, 2003.▶ Geografska enciklopedija, 1 – Svet (prosojnice), Učila, Tržič, 1998.▶ Geografska enciklopedija, 2 – Afrika in Oceanija (prosojnice), Učila, Tržič, 1998.▶ Atlas sveta za osnovno šolo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.▶ Atlas sveta za osnovne in srednje šole, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.▶ Veliki atlas sveta, DZS, Ljubljana, 2004.▶ Veliki šolski atlas, Učila, Tržič, 2008.Filmi▶ Planet Zemlja 1, Od pola do pola, BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007.▶ Planet Zemlja 2, Puščave, kraljestvo ledu, BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007.▶ Planet Zemlja 3, Velike ravnice, Džungla, BBC, Blitz film & video, Škofljica, 2007.▶ Planet Zemlja 4, Gozdovi zmernega pasu, BBC, Blitz film & video, Škofljica 2007.▶ Enciklopedija narave (CD-rom), DZS, Ljubljana, 1998.▶ Tektonika plošč, Videofon, Blejska Dobrava, 1998.▶ Potovanje v Saharo, Jack, Ljubljana, 1992.Revije▶ Življenje in tehnika▶ National Geographic (slovenska izdaja)▶ NG Popotnik▶ National Geographic Junior▶ Geografski obzornik▶ Gea▶ Svet in ljudje▶ PIL▶ Geo (ne izhaja več)12


Spletne strani▶ Predstavitev Afrike: www.africa.com, http://allafrica.com▶ Viri za pomoč pri poučevanju pojavov iz fizične geografije: http://webs.cmich.edu/resgi/topics.asp?mc=3&ca=95▶ Simulacija premikov litosferskih plošč: http://www.planet-wissen.de/natur_technik/naturgewalten/erdbeben/index.jsp▶ Animacije geoloških dogajanj: http://www.pbs.org/wnet/savageearth/animations/index.html▶ Spletna stran z različnimi geografskimi vsebinami: http://geography.usgs.gov▶ Zveza geografov Slovenije: http://zgs.zrc-sazu.si/Metodični pripomočki▶ Učni načrt Geografija, ZRSŠ, 1998.▶ Ginnis, P.: Učitelj – sam svoj mojster, Založba Rokus, Ljubljana, 2004.▶ Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.▶ Vodopivec, I.: Sodelovalno učenje v praksi, ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Brvar, R.: Geografija nekoliko drugače, ZRSŠ, Ljubljana, 2002.▶ Bevc Malajner, V.: Pristopi k poučevanju geografije, ZRSŠ, Ljubljana, 1997.▶ Rutar Ilc, Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju, ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Cigler, N.: Primeri pouka izbranih učnih tem geografije v OŠ in SŠ, ZRSŠ, Ljubljana, 2003.▶ Brinovec, S.: Kako poučevati geografijo, ZRSŠ, Ljubljana, 2004.▶ Zabavne geografske naloge, Gradivo študijskih skupin, Ljubljana, 1996.13


Sueški prekopB0AFRIKAUčni cilji: ▶ učenci na zemljevidu določijo mejo med Afriko, Evropo in Azijo,▶ učenci s pomočjo zemljevida določijo geografsko lego Afrike in jo primerjajo z lego ostalih celin,▶ učenci s pomočjo zemljevida poimenujejo oceana in morja, ki obdajajo Afriko,▶ učenci s pomočjo zemljevida poimenujejo večje zalive, otoke in polotoke.Povzetek snoviAfrika je druga največja celina nasvetu. Ekvator jo deli skoraj posredini. Delimo jo na Severno Afriko,Tropsko Afriko in Južno Afriko.Učbenik str. 8-9Gibraltarski prelivSr edoze m skom orj ePovzetekAfrika je druga največja celina na Zemlji. Ekvatorjo deli skoraj po sredini. Delimo jo na SevernoAfriko, Tropsko Afriko in Južno Afriko.ATLANTSKIOCEANKANARSKI OTOKIS a h araR d e č em o r j ePonovi1. Kje so meje Afrike?2. Primerjaj geografsko lego Afrike z drugimi celinami.3. Na stenskem zemljevidu Afrike v učilnici pokaži inpoimenuj geografske enote Afrike.Razmisli1. Kako lega Afrike vpliva na njeno podnebje?ZELENORTSKI OTOKIAfrikaTAKO BLIZU, PA TAKO SKRIVNOSTNAG v i n ej s k iA d e n s kSOMALSKIPOLOTOKi z a l i vZahodna SaharaOzemlje je po odhodu španskekolonialne oblasti leta 1975zasedel Maroko. Osvobodilnogibanje je sicer razglasilo Demokratičnoarabsko republiko Saharo,OZN pa vztraja, da morajo dokončnoodločitev o statusu državesprejeti njeni prebivalcina referendumu. Uradnoje še vedno delMaroka.Afrika je druga največja celina na svetu – od nje je večja le Azija. Tako kot Azijaje tudi Afrika celina velike naravne in kulturne pestrosti, čeprav je velik delzelo neugoden za poselitev. Prebivalci Afrike še vedno iščejo pot med tradicijoin sodobnostjo.Osebna izkaznicaLega: med Atlantskim in Indijskim oceanomter Sredozemskim morjemPovršina: 30 milijonov km2 (20 % kopnega)Prebivalstvo: 1 milijarda (15 % vseh ljudi na Zemlji)Gostota prebivalstva: 33 prebivalcev na km2Število držav: 53Večja mesta: Kairo, Lagos, Kinšasa, Johannesburg, Kartum, Alžir,Abidžan, Casablanca, Cape Town, Durban, Nairobi, DakarEnote: Severna, Tropska in Južna AfrikaNajvišji vrh: Kilimandžaro, 5895 mNajdaljša reka: Nil, 6700 km (najdaljša reka na svetu)ekvatorz a l i vINDIJSKIOCEANSEJŠELIKOMORID AM AAGKSARKako delimo Afriko?Pri delitvi Afrike je težko izbrati en samdejavnik. Lahko bi jo delili glede naprebivalstvo, glede na nadmorsko višino,toplotne pasove ali glede na strani neba.Katero koli značilnost bi uporabili kotpovezovalni dejavnik, bi se enota močnorazlikovala v večini drugih dejavnikov.Zato Afriko običajno razdelimo na trivelike geografske enote – Severna Afrika,Tropska Afrika in Južna Afrika – oziromašest manjših. Severno Afriko lahko namrečnaprej razdelimo na Severozahodno inSeverovzhodno Afriko, Tropsko Afriko pana Zahodno, Srednjo in Vzhodno Afriko.Kje se Afrika najbolj približa Evropiin Aziji?8GEO 8 RNS UCB.indd 8Od prejšnjič ...Najprej so z izrazom Novi svet poimenovali nanovo odkriti celini Severno in Južno Ameriko.Kasneje se je pojem razširil tudi na Avstralijo.Do Kolumbovega odkritja so Evropejci poznalile Evropo, Azijo in severni del Afrike. Za ta delsveta se je uveljavilo poimenovanje Stari svet.Uvodna motivacijaUčitelj pripravi elektronske prosojnice (npr.v programu Power point) s fotografijamiznamenitosti v Afriki. Naloga učencev je, daznamenitosti poimenujejo. Učitelj pove, za katerodržavo je posamezna naravna ali družbenaznamenitost značilna in pove nekaj zanimivostio njej. V primeru, da učenci znamenitosti nafotografijah prepoznajo, jih opišejo kar sami.Aktivnosti2/25/10 9:11 AMUčenci preberejo osebno izkaznico Afrike vučbeniku na strani 8. ×Učitelj učencem pripravi grafični prikazvelikosti celin (pomaga si lahko z učbenikom nastraneh 6–7). Učenci primerjajo velikost Afrikez velikostjo ostalih celin. ×Učenci s pomočjo svetovnega spleta in literaturepoiščejo skrajne točke Afrike. ×Učenci na stenskem zemljevidu v učilnicipokažejo in poimenujejo večje otoke, polotokein morja v Afriki. ×14GEO 8 RNS UCB ZAVIHKI.indd 2Učitelj učencem s pomočjo stenskega zemljevidav učilnici prikaže delitev Afrike. ×


Razširitev temeMorske ožine in prekopi imajo zelo pomembnovlogo pri povezovanju oceanov in morij. ZaAfriko sta to Gibraltarski preliv in Sueški prekop.Sueški prekop je 163 km dolg umetniladijski prekop v Egiptu, med mestoma PortSaid ob Sredozemskem morju in Suezom obRdečem morju. Zgradili so ga leta 1869. Prekopomogoča vodni transport na gladini morja,ne da bi bilo treba obkrožiti Afriko. Preden soga zgradili, so del transporta opravili tako, daso tovor izkrcali in ga med obema morjemaprepeljali po kopnem.Delovni zvezek str. 6-7AFRIKADomovina sodobnega človeka in številnih naravnih virov.Prebivalstvo, katerega število hitro narašča, se spopada s številnimi problemi.1Skoraj vsak dan slišimo novice iz Afrike.V časopisih, reklamnih prospektih ali na svetovnem spletu poišči različne fotografije in podatke oAfriki. Na osnovi zbranega gradiva zapiši nekaj besed, ki so povezane s to celino.3Afriške reke imajo največji hidroenergetski potencial na svetu.A) S pomočjo atlasa ali zemljevida Afrike v učbeniku, v zavihku strani 9, poišči največje reke v Afriki,poišči njihov izvir in izliv ter poimenuj države, skozi katere tečejo.NilKongoIzvir Izliv Države, skozi katere teče2Površje Afrike je raznoliko. Menjavajo se gorstva, višavja, uravnave in kotline.A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva, kotline ... (lahko si pomagašz velikim zemljevidom v učbeniku, v zavihku strani 9).B) Vpiši na zemljevid oceane, morja, zalive in otoke.C) Vpiši na zemljevid velike naravne enote in večje reke (pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11).NigerOranjeZambeziAtlantski oceanB) Zakaj misliš, da na afriških rekah ni zgrajenih veliko hidroelektrarn?C) Reke seveda niso pomembne samo zaradi pridobivanja električne energije. Zakaj so šepomembne?4Afrika je celina velike naravne pestrosti.Pravilno dopolni naslednje trditve. Pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11.1. Ekvator deli Afriko skoraj po ____________________________________.2. Afrika ima malo otokov in polotokov, torej je ____________________________________.Viktorijinislapovi▶ Visoki so 108 metrov.▶ Reka Zambezi je pred slapoviširoka 1700 metrov.▶ Pod slapovi so zgradili velik jez,ki s pridobljeno energijo oskrbujeveč držav.▶ Domačini jim pravijoGrmeči dim.3. Edini večji otok, ki spada k Afriki, je ____________________________________.4. Najdaljša reka v Afriki in na svetu je __________________.5. Najvišji vrh Afrike je ____________________________________, ki meri _______________.6. Največja puščava na svetu je __________________.7. Večje nižine v Afriki so samo ob _________________ in ob _________________.8. Afriko razdelimo na tri velike geografske enote: na __________________, __________________in __________________ Afriko.6 AFRIKAAFRIKA 7GEO 8 RNS DZ.indd 6Kritično mišljenjeUčitelj učencem zastavi naslednja vprašanja:▶ Ali je Afrika res najrevnejša celina nasvetu?Ponovitev4/12/10 1:19 PMGEO 8 RNS DZ.indd 7Učenci odgovorijo na vprašanja ponovi vučbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Katera država leži tako v Afriki kot vAziji?▶ Primerjaj velikost Afrike z ostalimicelinami.▶ Kakšna je vloga Afrike v svetu danes?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoritina vprašanja razmisli v učbeniku.Medpredmetne povezaveZGO: Stare kulture (visoke civilizacije)Sprehod po spletu4/12/10 1:19 PMUčenci s pomočjo spletne strani https://www.cia.gov/library/publications/theworld-factbook/index.htmlkali knjigeDržave sveta (v primeru, da nimajo dostopado svetovnega spleta) poiščejo podatke oštevilu prebivalcev v največjih mestih v Afrikiin jih primerjajo z največjimi mesti na svetu.15


Kasaij evMB1POVRŠJEUčni cilji: ▶ učenci znajo ob zemljevidu opisati površje Afrike,▶ učenci naštejejo večje naravne enote v Afriki in jih pokažejo na zemljevidu,▶ učenci med sabo primerjajo stara, mlada in vulkanska gorstva.Povzetek snoviAfrika je v primerjavi z ostalimicelinami manj razčlenjena. Njenopovršje sestavljajo gorstva, višavja,uravnave in kotline.Učbenik str. 8-9Povzetek1 POVRŠJEAfrika je v primerjavi z ostalimi celinami manjrazčlenjena. Njeno površje sestavljajo gorstva, višavja,uravnave in kotline.Kakšno je površje Afrike?Večji del celine sestavljajo kamnine iz najstarejšegaobdobja Zemljine zgodovine, ki so ostaneknekdanje velike južne celine Gondvane (glej strani12–13). Afrika je nerazčlenjena, edini večji otok jeMadagaskar, vsi ostali otoki in otočja so precejmanjši. Med polotoki je največji Somalski polotok,med zalivi pa Gvinejski zaliv.Primerjaj razčlenjenost Afrike in Evrope.Marsikje segajo puščave do obale.V primerjavi z drugimi celinami je obala Afrike slaborazčlenjena, saj ima malo otokov, polotokov in zalivov.Zaradi tega ima malo naravnih pristanišč, kar otežujepot v notranjost.SaharaGibraltarski prelivAtla sS a h arPlanoteZa površje v Afriki je značilno menjavanjevelikih kotlin, višavij in uravnav. Uravnanje tudi večji del Sahare. Skupaj zavzemajopuščave v Afriki kar tretjino površja. Na jugu jepolpuščava Kalahari, ob jugozahodni obali papuščava Namib.aSueški prekopNaserjevojezeroPonovi1. S pomočjo zemljevida v zavihku strani 9 pokaži inpoimenuj večje naravne enote v Afriki.2. Na zemljevidu poišči večje reke in opiši njihov tok.Razmisli1. Kateri dejavniki vplivajo na nastanek puščav v Afriki?Kakšna je vloga rek?Najpomembnejše afriške reke so Nil, Kongo,Niger, Zambezi in Oranje. Zaradi menjavanjapragov, kotlin in višavij imajo reke v svojem tokuštevilne slapove in brzice. Reke imajo zato zelo velikenergetski potencial, ki pa je le deloma izkoriščen.Reke so plovne le na posameznih odsekih in razenNila nobena daleč v notranjost.Kje so nižine in kje višavja?Že bežen pogled na zemljevid Afrike razkrije, da jeseverni, zahodni in osrednji del celine precej nižji odjužnega in vzhodnega.Oglej si zemljevid in približno pokaži mejo medvišjim in nižjim delom Afrike.Višavja in gorstvaVišavja in gorstva zavzemajo precejšen delpovršja Afrike. Na severozahodu celine jemlado gorstvo Atlas. Na jugu najdemo Kapskogorovje in Zmajeve gore. Na vzhodu Afrikesta Etiopsko višavje in Vzhodnoafriškovišavje. V milijonih let so notranje sile prelomileVzhodnoafriško višavje in nastala sta več tisočkilometrov dolga tektonska jarka. Na tem deluAfrika razpada in čez nekaj milijonov let bo tunastalo morje (glej strani 12–13).KilimandžaroSenegalNigrskaČadskakotlinakotlinaS a h eČadskojezeroJezeroVoltaNigerKongoN am ilKongovskakotlinaOranjeUbangiKongoOkavangoKalaharijskakotlinaKapsko gorovjeKotlinaob BelemNiluViktorijinislapoviNilZmajeve goreBeli NilV z h o d n o a f r i š k oTanganjiškojezeroLimpopoModri NilViktorijinojezeroMalavijskojezeroZambezii š a vEtiopskovišavjeKilimandžaro (5895 m)KOMORIA GA DSASomalskipolotokKARKotlineVelika naravnogeografska enota so tudi kotline: Čadskakotlina, Kongovska kotlina, Kalaharijska kotlina,Kotlina ob Belem Nilu in Nigrska kotlina ter kotlinena območju Sahare. Nižin je malo. Večje najdemo leob obalah in velikih rekah.Kalaharijska kotlinaViktorijinislapovi▶ Visoki so 108 metrov.▶ Reka Zambezi je pred slapoviširoka 1700 metrov.▶ Domačini jim pravijo Grmeči dim.▶ Pod slapovi teče reka po globokidolini, v kateri so že leta 1959zgradili jez Kariba inhidroelektrarno.Na zemljevidu poišči najvišji vrh Afrike.SLOVARČEK: ▶ prag – območje v gorah, kjer se pobočje strmo prelomi ▶ višavje – obsežnejše območje visokega sveta ▶ tektonski jarek – glej strani 12–13Od prejšnjič ...Afrika je druga največja celina na Zemlji,ekvator jo deli skoraj po sredini. Delimo jo naSeverno Afriko, Tropsko Afriko in Južno Afriko.Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira fotografi jerazličnih reliefnih oblik. Naloga učencev je,da jih poimenujejo. Lahko jim projicira tuditehnično risbo iz učbenika Raziskujem Zemljona straneh 18–19. Nato za utrditev znanjapoimenujejo reliefne oblike v svoji okolici.Aktivnosti2/25/10 8:09 AMGEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 11Učitelj z učenci ponovi, kaj je otok, polotok,otočje, zaliv. Nato učenci s pomočjo zemljevidaAfrike poimenujejo otoke, polotoke, zalive inotočja v Afriki. ×S pomočjo literature ali svetovnega spletapoiščejo podatek o povprečni nadmorski višiniv Afriki in jo primerjajo z drugimi celinami. ×Na zemljevidu sveta poiščejo najvišji vrh Afrike.×Učenci rešijo 2. nalogo v delovnem zvezku nastrani 6. Po opravljeni nalogi učenci opišejorazlike v površju Afrike. ×Učenci na zemljevidu Afrike poiščejo največjereke in jih poimenujejo. Poiščejo njihov izvir inizliv, večja mesta, ki ležijo ob njih ter naštejejodržave, skozi katere tečejo. To naredijos pomočjo 3. naloge v delovnem zvezkuna strani 7. ×Hitrejši učenci rešijo še 4. nalogo v delovnemzvezku na strani 7. ×Učenci s pomočjo literature in svetovnegaspleta poiščejo zanimivosti o polotokih, kotlinah,planotah in višavjih, ki so omenjeniv učbeniku. ×2/25/10 8:22 AM16


Razširitev temeAfriko lahko po površju razdelimo na: NizkoAfriko (severozahodni del) in Visoko Afriko(jugovzhodni del).Viktorijino jezero je veliko 69.500 km² in jedrugo največje sladkovodno jezero na svetu.Jezero si delijo Tanzanija, Kenija in Uganda.Obale jezera so zelo gosto poseljene.Iz njega teče Viktorijin Nil, eden od povirnihkrakov reke Nil. Jezero nima veliko pritokov,voda v njem se obnavlja s padavinami.Delovni zvezek str. 6-7AFRIKADomovina sodobnega človeka in številnih naravnih virov.Prebivalstvo, katerega število hitro narašča, se spopada s številnimi problemi.1Skoraj vsak dan slišimo novice iz Afrike.V časopisih, reklamnih prospektih ali na svetovnem spletu poišči različne fotografije in podatke oAfriki. Na osnovi zbranega gradiva zapiši nekaj besed, ki so povezane s to celino.3Afriške reke imajo največji hidroenergetski potencial na svetu.A) S pomočjo atlasa ali zemljevida Afrike v učbeniku, v zavihku strani 9, poišči največje reke v Afriki,poišči njihov izvir in izliv ter poimenuj države, skozi katere tečejo.NilKongoIzvir Izliv Države, skozi katere teče2Površje Afrike je raznoliko. Menjavajo se gorstva, višavja, uravnave in kotline.A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva, kotline ... (lahko si pomagašz velikim zemljevidom v učbeniku, v zavihku strani 9).B) Vpiši na zemljevid oceane, morja, zalive in otoke.C) Vpiši na zemljevid velike naravne enote in večje reke (pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11).NigerOranjeZambeziAtlantski oceanB) Zakaj misliš, da na afriških rekah ni zgrajenih veliko hidroelektrarn?C) Reke seveda niso pomembne samo zaradi pridobivanja električne energije. Zakaj so šepomembne?4Afrika je celina velike naravne pestrosti.Pravilno dopolni naslednje trditve. Pomagaj si z učbenikom na straneh 10–11.1. Ekvator deli Afriko skoraj po ____________________________________.2. Afrika ima malo otokov in polotokov, torej je ____________________________________.Viktorijinislapovi▶ Visoki so 108 metrov.▶ Reka Zambezi je pred slapoviširoka 1700 metrov.▶ Pod slapovi so zgradili velik jez,ki s pridobljeno energijo oskrbujeveč držav.▶ Domačini jim pravijoGrmeči dim.3. Edini večji otok, ki spada k Afriki, je ____________________________________.4. Najdaljša reka v Afriki in na svetu je __________________.5. Najvišji vrh Afrike je ____________________________________, ki meri _______________.6. Največja puščava na svetu je __________________.7. Večje nižine v Afriki so samo ob _________________ in ob _________________.8. Afriko razdelimo na tri velike geografske enote: na __________________, __________________in __________________ Afriko.6 AFRIKAAFRIKA 7GEO 8 RNS DZ.indd 6Ustvarjanje in raziskovanjeIzdelava reliefa. Učenci lahko pri pouku geografijeali pri pouku tehnike in tehnologijeiz stiropora ali gline izdelajo model reliefaAfrike. Pri izdelavi reliefa si učenci pomagajos fizičnim zemljevidom Afrike. Model potempobarvajo.Kritično mišljenjeUčitelj učencem zastavi naslednja vprašanja:▶ Kako izoblikovanost površja vpliva naživljenje ljudi?Ponovitev4/12/10 1:19 PMUčenci odgovorijo na vprašanja ponovi vučbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Primerjaj razčlenjenost Afrike z ostalimicelinami.▶ Na katere velike naravne enote lahkorazdelimo površje Afrike?▶ Kaj je značilno za stara in kaj za mladagorstva?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoritina vprašanja razmisli v učbeniku.17GEO 8 RNS DZ.indd 7Medpredmetne povezaveTJA: Pisanje in izgovarjava angleškihzemljepisnih imenTIT in LVZ: Izdelava reliefaSprehod po spletu4/12/10 1:19 PMNa spletni strani http://www.facka.si/gradiva/geo/relief/atekst.htm si ogledajo,kako nastane relief. Po ogledu poskušajoodgovoriti na vprašanje: Kako nastanejorazlične reliefne oblike?


Kasaij evV ŽARIŠČU: Potovanje celinUčni cilji: ▶ učenci razložijo vzroke za razpad praceline (Pangee),▶ učenci opišejo posledice premikanja kontinentov,▶ učenci pojasnijo nastanek Velikega tektonskega jarka.Učbenik str. 12-13Povzetek snoviV preteklosti se je površje in številocelin na Zemlji spreminjalo. Zemljinaskorja je danes razdeljena na sedemvelikih in več manjših litosferskihplošč, ki se počasi, a nenehnopremikajo. Ob stikih litosferskihplošč so pogosti izbruhi ognjenikovin potresi.V ŽARIŠČUPotovanje celinV dolgi zgodovini Zemlje se je ves čas spreminjalo njeno površje. Tako je bila po prepričanju večineznanstvenikov v preteklosti na našem planetu ena sama celina, ki je sčasoma razpadla na večdelov. Iz teh delov, ki še vedno potujejo, so nastale celine, kot jih poznamo danes. A zemljevid svetabo čez milijone let ponovno povsem drugačen.Nastanek današnjih celinPrvo kopno je na Zemlji nastalo pred približno 4 milijardamilet. V starem Zemljinem veku pred okrog 500 milijonilet (gl. učbenik Raziskujem Stari svet 7, str. 60–61) jenastala velika celina Pangea, ki je združevala vse današnjeceline. Razprostirala se je od severnega do južnega tečaja.Pred 225 milijoni letZaradi premikanja litosferskih plošč je pred 200 milijonilet Pangea začela razpadati na dva dela, na Lavrazijo inGondvano. Iz Lavrazije sta se kasneje izoblikovali današnjicelini Severna Amerika in Evrazija, iz Gondvane paso nastale Južna Amerika, Afrika, Antarktika, Avstralijain Indijska podcelina.Pred 200 milijoni letekvatorPangeaLavrazijaSevernoameriškaploščaPloščaNazcaKaribska ploščaJužnoameriškaploščaŠkotska ploščaAfriškaploščaArabskaploščaAntarktična ploščaEvrazijskaploščaIndijskoavstralskaploščaFilipinskaploščaVeliki tektonski jarekTihooceanskaploščaVeliki tektonski jarekTektonski prelomi nastanejo zaradi velikih pritiskovv Zemljini skorji. Kamnine na površju se razlomijo,določeni deli se zaradi razmikanja pogreznejo (gl.učbenik Raziskujem Stari svet 7, str. 26). Razmikanjelitosferskih plošč je povzročilo tudi razlamljanjeAfriške litosferske plošče in nastanek Velikega tektonskegajarka.Veliki tektonski jarek je največja razpoka v Zem ljiniskorji. Približno 6400 kilometrov dolga kotanja sezačne severno od Mrtvega morja, nato poteka čezRdeče morje, se nadaljuje prek Etiopije in se natorazcepi na Vzhodnoafriški in Srednjeafriški tektonskijarek. Na jugu sega vse do reke Zambezi. Jarek jev povprečju širok okoli 50 kilometrov, na najširšemdelu (v Danakilski puščavi) pa celo več kot 400 kilometrov.Na območju Velikega tektonskega jarka senahajajo zelo velika in globoka jezera, z obeh stranipa ga obdajajo visoka gorovja.a r aeški prekopNaserjevojezeroekvatorGondvanaLitosferske plošče in smeri premikanja ploščČadskakotlinaelKotlinaob BelemIndija se je pred 200 milijoni let odtrgala od Afrike in trčilaob Azijo. Posledica trka je nastanek Himalaje in gorstevna meji Srednje in Južne Azije (Tjanšan, Hindukuš), kise še vedno dvigujejo, saj se Indijsko-avstralska plošča ševedno podriva pod Evrazijsko.Pred 135 milijoni letekvatorSevernaAmerikaJužnaAmerikaAzijaEvropaAfrikaAntarktikaIndijaAvstralijaLitosferske plošče se še vednopremikajoZemljina skorja je razdeljena na sedem velikih in več kotdeset manjših litosferskih plošč, ki se ves čas počasi premikajo(do 15 centimetrov na leto). Podrivanje plošč smože omenili (Indijska podcelina), se pa lahko plošče na stikihtudi razmikajo (Atlantski ocean) ali drsijo druga obdrugi (Kalifornija). Na stikih litosferskih plošč so pogostiizbruhi ognjenikov in potresi (gl. učbenik RaziskujemStari svet 7).Nekdanjo razporeditev celin znanstveniki spoznavajo s pomočjo preučevanja sestave kamnin, razporeditvegorovij ter fosilov živali in rastlin, ki danes ne živijo več in se pojavljajo na različnih celinah.Prelom svetega Andrejav Kaliforniji je več kot1000 kilometrov dolgatektonska prelomnica.Na tem območjuje velika verjetnostpotresov, tudi najboljuničujočih. V preteklostije najhujše poslediceutrpela okolica SanFrancisca.KongovskakotlinaNiluNilRdečemorski jarekModri NilKongoUbangiKongoOkavangoSrednjeafriški jarekViktorijinislapoviBeli NilV z h o d n o a f r i š k oTanganjiškojezeroViktorijinojezeroZambeziEtiopskovišavjeMalavijskojezeroKilimandžaro (5895 m)Znanstveniki domnevajo, da se bo vzhodni del afriške celine čezmilijone let ločil od Afrike in postal otok.Vzhodnoafriški jareki š a vEtiopski jarekKOMORIASomalskipolotokKSAR1213GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 12Od prejšnjič ...Afrika je v primerjavi z ostalimi celinami manjrazčlenjena. Površje je zelo enolično in se nespreminja na kratke razdalje – sestavljajo gagorstva, višavja, uravnave in kotline.Uvodna motivacijaUčitelj učencem prebere pričevanja o premikanjulitosferskih plošč, nato učencem postavivprašanja:▶ Kako se je imenovala in kakšna je bila prvacelina?▶ V kakšnih časovnih enotah merimo premikanjekontinentov?Aktivnosti2/25/10 8:23 AMUčenci si učbeniku preberejo tekst na strani12–13. V atlasu poiščejo zemljevid, ki prikazujetektonske plošče in primerjajo lego ognjenikovin gorovij s stiki tektonskih plošč. ×Učenci s pomočjo literature in svetovnegaspleta poiščejo zanimivosti o tektonskihploščah, potresih in vulkanih v Afriki, terpripravijo kratka poročila. ×Učenci s pomočjo atlasa poimenujejo vulkanev Afriki. S pomočjo literature in svetovnegaspleta ugotovijo, kateri izmed njih jenajaktivnejši. ×18GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 13Učenci ponovijo znanje o premikanju litosferskihplošč iz 7. razreda. ×2/25/10 8:23 AMUčenci poskušajo našteti nekaj večjih potresoviz obdobja zadnjih let. ×Na koncu učenci s pomočjo učitelja rešijo vaje vdelovnem zvezku na straneh 8–9. ×


Razširitev temeKilimandžaro je najvišje pogorje v Afriki. Leživ Tanzaniji, ob meji s Kenijo. Sestavljajo ga trijevrhovi, mogočni ognjeniški stožci, od katerih jenajvišji Kibo (5895m). Kilimandžaro je še vednodelujoči ognjenik. Zadnji izbruh naj bi bil pred150–200 leti.Vzpon na Kilimandžaro ni tehnično zahteven,kljub temu pa ga ne gre podcenjevati, že zaradivelike nadmorske višine. Zaradi lege blizu ekvatorjain nadmorske višine prečkajo pohodniki obvzponu na vrh večino podnebnih pasov.Delovni zvezek str. 8-9V ŽARIŠČUPOTOVANJE CELINPREDZemljina skorja je razdeljena na več večjih in manjših litosferskih plošč,ki se nenehno premikajo.Pred branjem lahko obnoviš znanje o litosferskih ploščah.A) Oglej si ilustracije in opiši, kaj prikazujejo.POPosledice premikov litosferskih plošč so hude naravne nesreče.A) Primerjaj zemljevid litosferskih plošč (najdeš ga v učbeniku na straneh 12–13) in zemljevidgostote poselitve na Zemlji v atlasu. Naštej območja, ki so najbolj izpostavljena premikomlitosferskih plošč.B) Katera izmed najbolj izpostavljenih območij so najgosteje poseljena?B) Katere so posledice premikov litosferskih plošč?C) S pomočjo spodnjega diagrama opiši posledice premikov litosferskih plošč. Nato napiši, kako bilahko posledice navedenih naravnih nesreč ublažili.Izbruhi ognjenikov Potresi CunamijiPoslediceMEDMed branjem izpiši pojme, ki jih še ne poznaš, in jih s pomočjo besedila v učbeniku razloži.Tektonika: premikanje litosferskih ploščKako ublažiti posledice?AKTUALNOPotres na Haitiju januarja 2010• 12. januarja 2010 je Haiti prizadel potressedme stopnje po Rihterjevi lestvici.Glavnemu potresnemu sunku je slediloveč popotresnih sunkov z močjo nad petostopnjo po Rihterjevi lestvici.• Umrlo je več kot 200.000 ljudi, prizadetaje bila ena tretjina prebivalstva Haitija.• Središče potresa je bilo le 15 kilometrovstran od glavnega mesta, potres pa sočutili tudi v Dominikanski republiki inna Kubi.• Kakšna je notranja zgradba Zemlje?• Ali bo površje Zemlje čez milijone let takšno, kot je danes?• Katere sile oblikujejo Zemljino površje?• Zakaj je v gospodarsko razvitih državah ob hudih potresih relativno malo žrtev v primerjavis številom žrtev ob potresih v državah v razvoju?8 V ŽARIŠČUV ŽARIŠČU 9GEO 8 RNS DZ.indd 8Ustvarjanje in raziskovanje4/12/10 1:19 PMGEO 8 RNS DZ.indd 9Maketa tektonskega jarka. Učenci izdelajo maketo tektonskega jarka. Za izdelavo potrebujejotrdo podlago, stiropor, časopisni papir, lepilo mekol …Medpredmetne povezave4/12/10 1:19 PMTIT in LVZ: Izdelava modela tektonskega jarkaKritično mišljenjeUčitelj učencem zastavivprašanje:▶ Zakaj se nam ni treba batirazpada današnjihkontinentov?PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja v delovnem zvezku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kateri so razlogi za premikanje kontinentov?▶ Kje so najpogostejši potresi in ognjeniški izbruhi?▶ Zakaj so kljub nevarnosti območja pod ognjeniki gostoposeljena?19Sprehod po spletuNa spletni strani http://www.planet-wissen.de/natur_technik/naturgewalten/vulkane/av_vulkane.jsp si lahko učenciogledajo animacijo premikanja litosferskihplošč.Na spletni strani http://www.jpl.nasa.gov/multimedia/earthquake1906/ siučenci lahko ogledajo fotografije posledicpotresov in se preizkusijo v znanju o potresih.


B2PODNEBJEUčni cilji: ▶ učenci s pomočjo geografske lege Afrike sklepajo o toplotnih pasovih v Afriki,▶ učenci spoznajo, kaj najbolj vpliva na podnebje v Afriki,▶ učenci opišejo podnebja v Afriki.Povzetek snoviVečji del Afrike leži v tropskemtoplotnem pasu. Na podnebje imanajvečji vpliv geografska lega obekvatorju, zato so za vsa podnebjav Afriki, razen v najvišjih predelih,značilne visoke temperature.Učbenik str. 14-152 PODNEBJEKateri toplotni pasoviso v Afriki?Skoraj tri četrtine Afrike leži v tropskempasu, zato bi jo lahko imenovali tudi tropskacelina. Samo njen skrajni severni in južni delsegata v subtropski pas.Naštej in na zemljevidu pokaži toplotnepasove na Zemlji.Ekvator poteka čez več celin, a nobene ne razpolavlja tako kot Afriko. Zaradi tegaima celotna Afrika z izjemo višavij vroča podnebja. Če ne v temperaturah, pa sepodnebja v Afriki močno razlikujejo v količini padavin, kar ustvarja zelo različnepogoje za življenje v posameznih delih celine.KumasiKaj vpliva na podnebje v Afriki?Na podnebje v Afriki poleg geografske lege vplivajo še oddaljenost od morja,morski tokovi in nadmorska višina. Zaradi geografske lege padajo Sončevižarki na večji del Afrike skoraj navpično, zato so tu vse leto visoke temperature.Najmočnejše segrevanje je ob ekvatorju. Zahodno obalo Južne Afrike obliva hladniBenguelski tok, ki omejuje izhlapevanje zraka. Zaradi tega ima to območje zelomalo padavin. V višavjih in gorstvih se podnebje spreminja z nadmorsko višino.N'Djam´enaKisanganitemperatura°C3020100-10temperatura°C3020100-10temperatura°C3020100-10JJJN’DJAM´ENA(suho savansko podnebje)510 mmF M A M J J A S O N DKUMASI(vlažno savansko podnebje)1422 mmF M A M J J A S O N DKISANGANI(ekvatorialno podnebje)1842 mmF M A M J J A S O N Dpadavinemm3002001000padavinemm3002001000padavinemm3002001000PovzetekAfrika skoraj v celoti leži v tropskem pasu, zatoso za vsa podnebja v Afriki, razen v najvišjihpredelih, značilne visoke temperature. Razlike medposameznimi podnebji so v količini in razporeditvipadavin.Ponovi1. Na zemljevidu pokaži in poimenuj toplotne pasovev Afriki.2. S pomočjo zemljevida razloži vzroke za nastanek puščav.3. Poimenuj in s pomočjo klimogramov opiši podnebjav Afriki ter jih primerjaj med sabo.Razmisli1. Katero izmed podnebij v Afriki je najbolj primerno zaživljenje ljudi?2. Primerjaj podnebja v Afriki s podnebji v Sloveniji.… in kje največ padavin?Območja ob ekvatorju (Kongovska kotlina in obalaGvinejskega zaliva) ter vzhodni del Madagaskarjaimajo ekvatorialno podnebje. Temperature zrakaso vse leto visoke in se skoraj ne spreminjajo.Padavin je veliko in so razporejene skozi vse leto.V Vzhodnoafriškem višavju je omiljeno ekvatorialnopodnebje – temperature so zaradi nadmorske višinenižje, količina padavin je manjša.Zenitne padavine in pasatiNad ekvatorjem, kjer je najmočnejše Sončevo obsevanje, se zrak močno segrejein začne dvigati. Pri tem se postopno ohlaja, vlaga v njem se kondenzira innastanejo padavine. Teh je največ, ko je Sonce v zenitu, zato jih imenujemozenitne padavine. Zrak, ki se je nad ekvatorjem dvignil, se na območjih obpovratnikih ponovno spusti proti površju. Pri tem se ogreje in osuši. Zato odpovratnikov proti ekvatorju pihajo suhi vetrovi, ki jih imenujemo pasati.Prikaz kroženja zraka nad ekvatorjem in povratnikomazrak se spušča in osuši(malo padavin)pasatkondenzacija, padavinezrak se spušča in osuši(malo padavin)10 °0 ° 10 °20 ° 20 °30 ° 30 °severni povratnikekvatorjužni povratnikpasatDurbanpodnebna območjaekvatorialno podnebjesavansko podnebjepolpuščavsko podnebjepuščavsko podnebjesredozemsko podnebjevlažno subtropsko podnebjegorsko podnebjetemperatura°C3020DURBAN(vlažno subtropsko podnebje)1005 1055 mmpadavinemm300200Kakšno pa je podnebje drugje?1010000 Severno in južno od ekvatorialnega podnebja jesavansko podnebje. Za to podnebje je poleg visokih-10J F M A M J J A S O N D temperatur značilno menjavanje sušne in deževnedobe (ta traja od dva do devet mesecev). Količinapadavin se zmanjšuje od ekvatorja proti povratnikoma.Kje je najmanj …Ob Sredozemskem morju in na jugozahodu celine jeObmočja ob povratnikih imajo zaradi pasatov sredozemsko podnebje. Na jugovzhodu celine jepuščavsko podnebje. Temperature so podnevi vse vlažno subtropsko podnebje z vročimi poletji, milimileto zelo visoke, ponoči pa lahko padejo tudi za 30 °C. zimami in padavinami, razporejenimi skozi vse leto.Padavin je zelo malo – kratkemu, močnemu deževjuKaj je značilno za sredozemsko podnebje?pogosto sledijo leta brez dežja. Prehodna območjamed puščavo in savano (Kalaharijska kotlina inSahel) imajo polpuščavsko podnebje. Tam je sicerveč padavin, vendar so neredne in strnjene v obdobjedveh do treh mesecev.SLOVARČEK: ▶ kondenzacija – prehod vode iz plinastega v tekoče stanje ▶ zenit – točka na nebu navpično nad našo glavo ▶ Sahel – glej strani 18–19AFRIKA 15GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 14Od prejšnjič ...Zemljina skorja je razdeljena na več večjihin manjših litosferskih plošč, ki se nenehnopremikajo.Uvodna motivacijaUčitelj učencem na tablo projicira fotografijerazličnih podnebij v Afriki. Učenci jih poimenujejoin poskušajo ugotoviti, kje jih najdemo.Nato jim učitelj zastavi vprašanje:▶ Zakaj podnebje ni povsod enako?Aktivnosti2/25/10 8:23 AMGEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 15Učenci dobijo delovni list z naslovom Toplotnipasovi in z njim ponovijo znanje o toplotnihpasovih, ki so ga usvojili že v 6. razredu. ×Učenci s pomočjo učitelja ob karti podnebnihobmočij in klimogramih v učbeniku opišejo inprimerjajo vrste podnebij ter rešijo 1. nalogo vdelovnem zvezku na strani 10. ×Učenci v atlasu poiščejo zemljevid, ki prikazujerazporeditev padavin v Afriki in navedejoobmočja, ki dobijo največ padavin. ×Pri obravnavi podnebja učitelj učence opozorina pomen vode, ki je opisan na naslednjihstraneh, v posebni temi V žarišču (Voda inširjenje puščav, strani 16–17). ×Učenci izdelajo plakat o podnebju Afrike. ×2/25/10 8:23 AMUčenci v knjigi Države sveta poiščejo podatke opodnebnih značilnostih. ×20


Razširitev temeSahara je največja peščena puščava na svetu.Leži v Severni Afriki, obsega prek 9 milijonovkm² in se še vedno se širi. Na severu meji nagorovje Atlas in Sredozemsko morje, na zahoduna Atlantski ocean, na vzhodu na Rdeče morje,na jugu pa na Sudan in dolino reke Niger.Delovni zvezek str. 10-11Polpuščavski pas, ki se na jugu Sahare vleče vsmeri vzhod–zahod prek vse Afrike in predstavljamejo med puščavo in savano, imenujemo Sahel.Edina reka, ki priteče prek Sahare, je Nil v Egiptu.Sahara je nastala ob severnem povratniku (23,5° severne zemljepisne širine). Tukaj se proti tlomspuščajo suhi vetrovi pasati, zato na področjupade izredno malo padavin. Sahara je podnevitudi izjemno vroča – doslej najvišja uradno izmerjenatemperatura na Zemlji je bila doseženav libijskem mestu Al Aziziyah na severu Sahare,in sicer 57,7 ° C (l. 1922)PODNEBJE IN RASTLINSTVONa podnebje in rastlinstvo v Afriki ima največji vpliv geografska lega. Večji del celineleži v tropskem toplotnem pasu, le skrajni severni in južni del segata v subtropski pas.3Način življenja je v vsakem podnebnem območju nekoliko drugačen.A) Opiši, kako se ljudje prilagodijo na življenje v posameznih podnebjih.1S klimograma lahko razberemo značilnosti posameznega podnebja.A) V učbeniku na straneh 14–15 in v delovnem zvezku na strani 26 (Asuan) si oglej klimogramein z njihovo pomočjo dopolni razpredelnico.B) Razmisli in napiši, katero od podnebij v Afriki se zdi tebi najugodnejše za življenje, terutemelji zakaj.NajvišjatemperaturaNajnižjatemperaturaPovprečnakoličinapadavinRazporeditevpadavinAsuan(puščavsko podnebje)N’Djaména(suho savansko podnebje)Kumasi(vlažno savansko podnebje)Kisangani(ekvatorialno podnebje)Durban(vlažno subtropsko podnebje)B) Katera je skupna značilnost vseh podnebij, ki jih prikazujejo navedeni klimogrami?45Puščava Namib sega vse do morja.Naštej vzroke za nastanek puščave Namib.Rastlinstvo je prilagojeno podnebju.S pomočjo fotografij poimenuj in opiši rastlinstvo, ki je značilno za Afriko. Pomagaš si lahkoz učbenikom na straneh 18–19.C) Razloži, zakaj dobijo območja ob ekvatorju največ padavin?Č) Zakaj je na območju Vzhodnoafriškega višavja kljub legi ob ekvatorju drugačno podnebje kotv Kongovski kotlini?2Nekatera podnebja, ki jih najdemo v Afriki, smo spoznali že pri obravnavi Evrope in Azije,zato v učbeniku niso prikazana s klimogrami.A) Katera podnebja so to?B) Razmisli, kaj je značilno za ta podnebja. Če se ne spomniš, si lahko pomagaš z lanskimpopotniškim dnevnikom.10 AFRIKAAFRIKA 11GEO 8 RNS DZ.indd 10Ustvarjanje in raziskovanje4/12/10 1:19 PMGEO 8 RNS DZ.indd 11Opoldne s termometrom izmerimo temperaturo na ravnini in na južnem pobočju manjše vzpetine.Obe temperaturi primerjamo. Lahko si pomagamo tudi tako, da roko nastavimo pravokotno invzporedno s sončnimi žarki, ter primerjamo občutek toplote. Nato jim zastavimo vprašanje:Zakaj je ob ekvatorju bolj vroče kot pri nas?Medpredmetne povezaveTJA: Pisanje in izgovarjava angleškihzemljepisnih imenNAR: Kroženje zraka.4/12/10 1:19 PMKritično mišljenjeUčitelj učencem zastavivprašanje:▶ Zakaj je ob ekvatorju večpadavin kot v nekaterihobmočjih, ki ležijo boljna severu in jugu, npr.v Sahari?PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kaj so pasati?▶ Naštej puščave v Afriki in določi njihovo lego.▶ V čem se razlikujeta suho in vlažno savansko podnebje?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanja razmisli v učbeniku.Sprehod po spletuNa spletni strani www.blueplanetbiomes.org/animals.htm učenci spoznajo živali,ki živijo v različnih okoljih.21


Razširitev temeNekaj dejstev o dostopnosti in porabi vodepo svetu.Američani porabijo doma 375 litrov vode nadan, milijoni najbolj siromašnih po svetu pa sezadovoljijo z manj kot 19 litri.46 % ljudi po svetu doma nima vodovodnenapeljave. Ženske v državah v razvoju prehodijopovprečno šest kilometrov, da pridejo do vode.Vsak osmi človek nima dostopa do čiste vode.Čez 15 let bo 1,8 milijarde ljudi živelo naobmočjih s hudim pomanjkanjem vode.Delovni zvezek str. 12-13V ŽARIŠČUVODA IN ŠIRJENJE PUŠČAVPREDPotrebe po vodi se zaradi hitre rasti prebivalstva in drugačnega načina življenja zelohitro povečujejo. Pomanjkanje vode občuti več milijonov ljudi.Za vse, ki živimo v razvitem svetu, je samoumevno, da odpremo pipo in priteče voda.Oblikuj miselni vzorec. Da boš zajel vse, si pomagaj z vprašanji.A) Iz katerega vodnega zajetja je napeljana voda v dom tvoje družine?B) Kdo skrbi, da je voda, ki priteče iz pipe, čista (pitna)?C) Kako so se z vodo v tvojem kraju oskrbovali v preteklosti?D) Na kakšen način bi lahko zmanjšali porabo vode v vašem gospodinjstvu?POEden od problemov sodobnega sveta je tudi širjenje puščav.Ena od televizijskih hiš te kot strokovnjaka povabi na razgovor, da bi gledalcem pojasnil nekajosnovnih dejstev v zvezi s širjenjem puščave. Novinar ti med pogovorom zastavlja naslednjavprašanja:A) Kaj vpliva na širjenje puščav?B) Katera območja na Zemlji se srečujejo s pojavom širjenja puščav?C) Zakaj, kadar govorimo o širjenju puščav, izpostavljamo Sahel?VODAČ) Razviti svet pomaga odpravljati posledice suš v Afriki s humanitarnimi akcijami. Razloži, zakajtovrstna pomoč ni dovolj uspešna.D) S pomočjo grafičnega prikaza opiši vzroke in posledice širjenja puščave v Sahelu.SahelNaraščanje prebivalstvaPodnebne spremembeMEDMed branjem izpiši besede, ki bi po tvojem mnenju morale biti izpostavljene.A) Besedam in pojmom, ki so ti bili do sedaj neznani, dodaj kratke razlage (uredi slovarček).arteška voda – voda, ki je ujeta med dve neprepustni plastiPosledicePoslediceB) Po zgledu učbenika oblikuj povzetek in vprašanja za ponovitev ter dodaj vprašanje za razmislek.PovzetekŠirjenje puščavePonoviRazmisli• Ali se v Sloveniji srečujemo s pomanjkanjem vode?• Katere celine so v veliki meri odvisne od arteške vode in zakaj?• Kateri so glavni onesnaževalci vode?• Kako bi lahko najrevnejšim pomagali, da ne bi umirali zaradi pomanjkanja vode ali zaradi njeneonesnaženosti?12 V ŽARIŠČUV ŽARIŠČU 13GEO 8 RNS DZ.indd 12Ustvarjanje in raziskovanje4/12/10 1:19 PMGEO 8 RNS DZ.indd 13Učenci ob manjšem bližnjem potoku ali večji reki s pomočjo zemljevida raziščejo porečje. Pri temspoznajo pojme: izvir, tok vode , izliv, porečje in povodje. Svoje ugotovitve narišejo na plakat.Medpredmetne povezaveBIO: Pomen vode za življenje4/12/10 1:19 PMKritično mišljenjeUčitelj učencem zastavivprašanje:▶ Zakaj moramo z vodoravnati preudarno?PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja v delovnem zvezku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kdo so največji porabniki vode?▶ Zakaj je sladka voda tako pomembna?▶ Kaj je arteška voda?▶ Zakaj se območja puščav širijo?▶ Kaj je Sahel?Sprehod po spletuNa spletni strani http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80422e/80422E00.htm si lahko učenci preberejo vse o projektuOZN za pomoč Sahelu.23


B3RASTLINSTVOUčni cilji: ▶ učenci s pomočjo geografske lege Afrike sklepajo o rastlinskih pasovih v Afriki,▶ učenci spoznajo, kaj najbolj vpliva na rastje v Afriki,▶ učenci opišejo rastlinstvo v Afriki.Povzetek snoviAfrika ima zelo raznolikorastlinstvo: tropski deževni gozd,savane, puščavsko in sredozemskorastlinstvo. Na rastlinstvo imanajvečji vpliv podnebje.Učbenik str. 18-193 RASTLINSTVOKakšno je rastlinstvov ekvatorialnem podnebju?Na območjih z ekvatorialnim podnebjem –v Kongovski kotlini, ob Gvinejskem zalivu in navzhodu Madagaskarja – raste tropski deževni gozd.Drevesa v tropskem deževnem gozdu so visokain razporejena v več nadstropjih. Do tal prodre lemalo svetlobe, zato je podrasti večinoma malo.Les iz tropskega deževnega gozda je gospodarskozelo pomemben, tako ni presenetljivo, da so afriškigozdovi razen v osrčju Kongovske kotline že precejizkrčeni.Velikih pet▶ Skupno poimenovanjeza leva, afriškega slona, bivola,leoparda in črnega nosoroga.▶ Danes so te živali zaščitenein jih je prepovedano loviti.▶ Ogled živali (safari)pritegne v Afriko številneturiste.Afrika se lahko kljub intenzivnemu krčenju tropskega deževnega gozda še vednopohvali z obsežnimi območji naravnega rastlinstva in številnimi živalskimi vrstami, kiživijo v svojem naravnem okolju, ponekod zaščitenem kot narodni park ali rezervat.Rastline v tropskem deževnem gozdu sorazporejene v več nadstropjih.naravna rastlinska območjatropski deževni gozdsavansko rastlinstvopuščavsko rastlinstvosredozemsko rastlinstvoKaj je savana?Na območjih s savanskim podnebjem se razprostirasavana s posameznimi grmi in drevesi, kot stabaobab in akacija. Na območjih z daljšo deževnodobo prevladuje vlažna savana – visoko travniškorastlinstvo s številnimi drevesi, na območjih s krajšodeževno dobo pa nizke trave z redkimi nizkimi drevesiin grmi ali suha savana. V deževni dobi je rastlinstvobujnejše.Savana s Kilimandžarom v ozadju.Ali v puščavah raste kakšna rastlina?Rastlinstva v puščavah ni ali pa je zelo skromno.Pri tem prevladujejo šopasta trava in trnati grmički.Rastline imajo zelo dolge korenine, ki segajo dopodtalnice, vodo shranjujejo v podzemnih gomoljih,pred izhlapevanjem vode se varujejo z majhnimitrdimi listi in trni. Več rastlinstva je le v oazah.Na pomanjkanje vode so prilagojene tudi rastline naobmočjih s sredozemskim podnebjem.Kako se ljudje prilagodijo na življenje v puščavi?V puščavah je rastlinstvo zelo skromno.PovzetekNa območjih z ekvatorialnim podnebjem raste tropskideževni gozd, v savanskem podnebju raste savana, naobmočjih s sredozemskim podnebjem pa sredozemskorastlinstvo. V puščavah je rastlinstvo izjemno skromno.Ponovi1. Kaj je značilno za tropski deževni gozd?2. Kaj je savana?3. Na zemljevidu pokaži razširjenost posameznihrastlinskih pasov v Afriki.Razmisli1. Zakaj so nekatere živalske vrste v Afriki ogrožene?2. Kateri so razlogi za krčenje tropskega deževnega gozda?BaobabBaobab▶ Drevo imenujejo tudiopičji kruhovec.▶ Zraste od 5 do 30 metrov visoko.▶ Posamezna drevesa naj bi bilastara več kot tisoč let.▶ Plod vsebuje več vitamina Ckot južno sadje in več kalcijakot kravje mleko.Avenija baobabov na MadagaskarjuŽivali v puščaviTudi v puščavi kljub težavnim življenjskimrazmeram najdemo različne živali: žuželke,plazilce in majhne sesalce. Pred visoko dnevnovročino se skrivajo globoko v tleh. Najbolje soživljenju v puščavi prilagojeni plazilci. Ti vzdržijovisoke temperature in potrebujejo malo vode.Kače se zakopljejo v pesek ali skrijejo v skalnaterazpoke, kuščarji pa imajo dolge noge, ki jihvarujejo pred vročimi tlemi.V puščavi lahko preživijo tudi kamele. Debeladlaka jih varuje pred pregrevanjem, z vodo pavarčujejo tako, da izločajo zelo zgoščen urinin suho blato. Poleg tega lahko brez posledicizgubijo veliko vode. Ko žejna kamela pride dovode, jo lahko v nekaj minutah popije 150 litrov.Kamele so prebivalci puščavv preteklosti zaradi njihovetrdoživosti s pridom uporabljali zaprenašanje tovora in jahanje.18 AFRIKASLOVARČEK: ▶ oaza – območje z vodo v puščavi ▶ rezervat – območje, ki je zavarovano z namenom ohranitve prvotne naraveAFRIKA 19GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 18Od prejšnjič ...Zaradi hitrega naraščanja števila prebivalstvaso se potrebe po vodi v zadnjih sto letihmočno povečale, količina pa ostaja približnoenaka. Milijoni ljudi po svetu se spopadajo spomanjkanjem vode, več kot milijarda ljudipa nima dostopa do čiste pitne vode.Uvodna motivacijaUčitelj učencem na tablo projicira fotografijerazličnih rastlin. Učenci jih poimenujejo inposkušajo ugotoviti, kje jih najdemo (kjerastejo). Nato jim učitelj zastavi vprašanje:▶ Zakaj ne rastejo vse rastline vsepovsod?Aktivnosti2/25/10 8:23 AMUčenci skupaj z učiteljem analizirajo, zakaj somed posameznimi območji v Afriki tako velikerazlike v rastlinstvu in kaj najbolj vpliva narastlinstvo na posameznem območju. ×Učenci si v učbeniku ogledajo zemljevid, kiprikazuje naravna rastlinska območja v Afriki innavedejo območja, ki dobijo največ padavin. ×Učitelj pove naslednjo trditev: »Tudi v Afrikise naravno okolje hitro spreminja.« Z učencinato razpravlja o vzrokih za velike spremembenaravnega okolja v Afriki.×Učenci izdelajo plakat o prilagojenosti živali inrastlin na življenje v puščavi. ×24GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 19Učenci rešijo 5. nalogo v delovnem zvezku nastrani 11. ×2/25/10 8:23 AM


Razširitev temeMangrove so obrežni gozdovi ob tropskih insubtropskih obalah, kjer je velika razlika medplimo in oseko. Rastejo zelo skupaj ob rečnih alimorskih obrežjih.Imajo številne oporne korenine, zato ti gozdovivarujejo bregove pred delovanjem valov inabrazijo, ki bi ji bili izpostavljeni pri valovanjumed morskimi tropskimi viharji. Močvirnata tlaso skoraj neprehodna za človeka.V teh gozdovih najdemo okoli 60 drevesnih vrst,ki lahko živijo v slani vodi. V krošnjah drevesnajdemo številne živalske in rastlinske vrste.Delovni zvezek str. 10-11PODNEBJE IN RASTLINSTVONa podnebje in rastlinstvo v Afriki ima največji vpliv geografska lega. Večji del celineleži v tropskem toplotnem pasu, le skrajni severni in južni del segata v subtropski pas.3Način življenja je v vsakem podnebnem območju nekoliko drugačen.A) Opiši, kako se ljudje prilagodijo na življenje v posameznih podnebjih.1S klimograma lahko razberemo značilnosti posameznega podnebja.A) V učbeniku na straneh 14–15 in v delovnem zvezku na strani 26 (Asuan) si oglej klimogramein z njihovo pomočjo dopolni razpredelnico.B) Razmisli in napiši, katero od podnebij v Afriki se zdi tebi najugodnejše za življenje, terutemelji zakaj.NajvišjatemperaturaNajnižjatemperaturaPovprečnakoličinapadavinRazporeditevpadavinAsuan(puščavsko podnebje)N’Djaména(suho savansko podnebje)Kumasi(vlažno savansko podnebje)Kisangani(ekvatorialno podnebje)Durban(vlažno subtropsko podnebje)B) Katera je skupna značilnost vseh podnebij, ki jih prikazujejo navedeni klimogrami?45Puščava Namib sega vse do morja.Naštej vzroke za nastanek puščave Namib.Rastlinstvo je prilagojeno podnebju.S pomočjo fotografij poimenuj in opiši rastlinstvo, ki je značilno za Afriko. Pomagaš si lahkoz učbenikom na straneh 18–19.C) Razloži, zakaj dobijo območja ob ekvatorju največ padavin?Č) Zakaj je na območju Vzhodnoafriškega višavja kljub legi ob ekvatorju drugačno podnebje kotv Kongovski kotlini?2Nekatera podnebja, ki jih najdemo v Afriki, smo spoznali že pri obravnavi Evrope in Azije,zato v učbeniku niso prikazana s klimogrami.A) Katera podnebja so to?B) Razmisli, kaj je značilno za ta podnebja. Če se ne spomniš, si lahko pomagaš z lanskimpopotniškim dnevnikom.10 AFRIKAAFRIKA 11GEO 8 RNS DZ.indd 10Ustvarjanje in raziskovanje4/12/10 1:19 PMGEO 8 RNS DZ.indd 11Kako se segreva površina z ali brez rastja? V en kozarec nasujemo prst, v drugega pa na prstpoložimo travno rušo. V oba kozarca postavimo termometra in odčitamo temperaturo. Nato kozarcapostavimo pod prižgano namizno svetilko in v enakih časovnih razmikih odčitamo temperaturo.Medpredmetne povezave4/12/10 1:19 PMTJA: Pisanje in izgovarjava angleškihzemljepisnih imenBIO: Tipi gozdov, prilagoditve rastlin in živaliKritično mišljenjeTudi v Afriki številne rastlinske inživalske vrste ogroža človeks svojimi dejavnosti.▶ Katere živali in rastilne v Afrikiso najbolj ogrožene?▶ Kateri so glavni razlogi za to?▶ Kako jih lahko zavarujemo?PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Kje je rastlinstvo najbolj bujno?▶ Kakšno rastlinstvo najdemo v puščavah?▶ Kakšno posledice ima pretirano krčenje tropskegadeževnega gozda?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanja razmisli v učbeniku.25Sprehod po spletuNa spletni strani http://www.blueplanetbiomes.org/plants.htmučenci spoznajorastline, ki živijo v različnih okoljih.


B4PREBIVALSTVOUčni cilji: ▶ učenci opišejo vzroke in posledice različne gostote poselitve v Afriki,▶ učenci spoznajo rasno, jezikovno in versko sestavo prebivalstva,▶ učenci sklepajo o posledicah pestre jezikovne in verske sestave prebivalstva v Afriki,▶ učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta opišejo življenje ljudi v posameznih delih Afrike,▶ učenci spoznajo probleme, s katerimi se srečuje prebivalstvo v Afriki.Učbenik str. 20-21Povzetek snoviAfrika je neenakomerno poseljena.Kljub slabim naravnim razmeramprebivalstvo narašča hitrejekot drugod. Severno od Sahareprevladujejo belci (arabsko govorečeprebivalstvo), južno od Saharepa črnci – Črna Afrika.20 AFRIKA4 PREBIVALSTVOKako gosto je poseljena Afrika?Afrika je neenakomerno in redko poseljena.Najgosteje poseljena so območja ob morju, šeposebej ob obali Gvinejskega zaliva. Gostoposeljene so tudi dolina ob reki Nil ter višavja navečjih nadmorskih višinah. V primerjavi z ostalimiobmočji je gosteje poseljen tudi savanski pas. Redkoali skoraj neposeljeni so tropski deževni gozdovi inpuščave. V puščavah je življenje možno le v oazah.Nočni satelitski posnetek AfrikePrimerjaj poselitev Afrike, Evrope in Azije.Kdo vse živi v Afriki?Severno od Sahare prevladujejo belci, h katerimprištevamo arabsko govoreče prebivalstvo. Južno odSahare prevladujejo črnci. V kolonialnem obdobjuso se v Afriko priselili številni evropski priseljenci.Danes njihovi potomci živijo večinoma na jugu celine.V zadnjih desetletjih se ponekod povečuje deležpriseljencev iz Južne Azije.Kakšne so posledice pestre etničnesestave prebivalstva?Posledica etnične pestrosti so pogosti medetničnispopadi s številnimi žrtvami in izgnanimi. Žal šibkeoblasti v večini držav niso sposobne obvladovatirazmer v državi in preprečiti nasilja. Zaradi neurejenihrazmer so pogosti tudi spopadi za naravne vire.V Afriki je sestava prebivalstva pestrejša kot na kateri koli drugi celini. Tu živi več kot3000 ljudstev, ki govorijo kar 1500 različnih jezikov.NouakchottDakarConakryCasablancašt. prebivalcev na km 2nenaseljenomanj kot 11—1010—50BamakoAbidžanRabatOuagadougouAkra50—100100—200več kot 200Barakarsko naselje v predmestju Adis Abebe v EtiopijiAlžirIbadanLagosLom´eDoualaKanoAbujaTunisLuandaKinšasaTripolisWindhoekCape TownAleksandrijaGiza KairoKisanganiŠtevilni otroci so sirote.OmdurmanKartumLusakaHararePretoriaMaputoJohannesburgDurbanKampalaNairobiAdis AbebaMombasaDar es SalaamAntananarivoMogadišKaj pa izobraževanje?Izobrazba je ključna pri razvoju posamezne deželein celine. Tega so se zavedli tudi v posameznihafriških državah in začeli vzpostavljati sistemosnovnih šol. Kljub temu je stopnja nepismenostimed prebivalstvom v Afriki več kot 40 %, pri čemerprevladujejo ženske.PovzetekAfrika je redko in zelo neenakomerno poseljena.Kljub slabim naravnim razmeram prebivalstvo vAfriki narašča hitreje kot drugod. Prebivalstvo sespopada tudi s številnimi drugimi problemi.Ponovi1. Opiši vzroke za neenakomerno razporeditevprebivalstva v Afriki.2. Poimenuj in na zemljevidu pokaži območja, kjer jegostota poselitve največja, in pojasni, zakaj.3. Kateri so razlogi za hitro rast prebivalstva?4. S katerimi problemi se spopada Afrika?Razmisli1. S katerimi ukrepi bi afriške države lahko omejilenaraščanje prebivalstva?Zakaj afriško prebivalstvo hitro narašča?Hitra rast prebivalstva je posledica boljše zdravstveneoskrbe in s tem zmanjševanja smrtnosti, rodnost pa ostajanespremenjena.Številni še vedno umirajo za tropskimi boleznimi (malarija,kolera, rumena mrzlica, spalna bolezen, bilharcija ...), pa tudi zatakšnimi, ki so v razvitem svetu večinoma ozdravljive (črevesnavnetja, hepatitis, vnetje bronhijev in pljuč, podhranjenost). Kljubštevilnim ukrepom narašča tudi število okuženih z virusom HIV.Katera celina se prav tako kot Afrika srečuje s hitrimnaraščanjem prebivalstva?Zaradi hitre rasti prebivalstva na podeželju ne pridelajodovolj hrane in ljudje se množično selijo v mesta. A mestane morejo sprejeti vseh priseljencev in na obrobju nastajajovelika barakarska naselja. V Afriki so velika mesta predvsemob obali, v notranjosti pa le ob velikih rekah, prometnih potehin rudnih nahajališčih. Rast prebivalstva so uspešno omejile lenekatere gospodarsko najbolj razvite države v Afriki.Rast prebivalstva po posameznih celinah+ 110 %+ 115 %+ 85 %+ 60 %+ 25 %+ 5 %+ 65 %+ 45 %+ 115 %+ 65 %št. prebivalcevleta 1950leta 1980leta 2010+ 80 %+ 55 %Afrika Azija Evropa S. Amerika J. Amerika AvstralijaAFRIKA 21GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 20Od prejšnjič ...Afrika ima zelo raznoliko rastlinstvo: tropskideževni gozd, savane, puščavsko in sredozemskorastlinstvo. Na rastlinstvo imanajvečji vpliv podnebje.Uvodna motivacijaPonovijo znanje, ki so ga pridobili pri geografijiv 6. in 7. razredu. Učitelj učencem zastavljanaslednja vprašanja:▶ Katera območja na Zemlji so najboljposeljena?▶ Kaj vpliva na gostoto poselitve?▶ Kateri so razlogi za neenakomerno poselitev?Aktivnosti2/25/10 8:23 AMUčenci preverijo, ali splošna spoznanja oposelitvi, ki so se jih naučili v 6. in 7. razredu,veljajo tudi v Afriki. To preverijo s pomočjoučbenika na straneh 20–21, kjer si ogledajozemljevid gostote poselitve v Afriki. ×S pomočjo 1. naloge v delovnem zvezkuna strani 14 primerjajo starostne piramideposameznih afriških držav. S pomočjo knjigeDržave sveta in svetovnega spleta primerjajotudi življenjsko dobo, delež mestnega prebivalstva,število ljudi na zdravnika ter bruto domačiproizvod na prebivalca v USD. ×Učenci si v učbeniku na strani 20 ogledajonočni posnetek Afrike. Poskušajo ugotoviti,26GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 21če je Afrika res veliko bolj redko poseljena odEvrope. ×2/25/10 8:23 AMUčenci si v učbeniku ogledajo graf, ki prikazujerast prebivalstva po posameznih celinah, ter gaanalizirajo. ×Učitelj se z učenci pogovori o posledicah pestreetnične sestave. ×Učenci rešijo 3. in 4. nalogo v delovnem zvezkuna strni 15 ter spoznajo porast števila prebivalcevv mestih. Na to nalogo učitelj navežepogovor o problemih v barakarskih naseljih(slumih). ×


Razširitev temeVerstva v Afriki.Najbolj razširjeni verstvi sta krščanstvo in islam,okoli 15 % prebivalstva pa pripada različnimtradicionalnim afriškim verstvom, pri kateremimajo pomembno vlogo duhovi in predniki(animizem).Islam prevladuje na severu, tradicionalnaverstva v osrednjem delu, na jugu pa prevladujekrščanstvo oziroma protestantizem. V številnihpredelih so se verski obredi iz preteklostipomešali z obredi krščanstva in islama.Delovni zvezek str. 14-15PREBIVALSTVOAfrika je redko in neenakomerno poseljena celina.Obsežna območja so neprimerna za poselitev.1Afrika je celina z najhitrejšo rastjo števila prebivalcev.Oglej si starostne piramide posameznih držav in odgovori na vprašanja ter izpolni preglednico.ETIOPIJAmoški 80 + ženske75-7970-7465-6960-6455-5950-5445-4940-4435-3930-3425-2920-2415-1910-145-9 let0-4 leta8 6 4 2 0 mio 0 2 4 6 8EGIPTmoški 80 + ženske75-7970-7465-6960-6455-5950-5445-4940-4435-3930-3425-2920-2415-1910-145-9 let0-4 leta6 4,5 3 1,5 0 mio 0 1,5 3 4,5 6A) V kateri izmed držav prebivalstvo najhitreje narašča?TUNIZIJAmoški 80 + ženske75-7970-7465-6960-6455-5950-5445-4940-4435-3930-3425-2920-2415-1910-145-9 let0-4 leta0,8 0,6 0,4 0,2 0 mio 0 0,2 0,4 0,6 0,8B) Na svetovnem spletu poišči podatke o številu prebivalcev v zgoraj omenjenih državah in vSloveniji. Primerjaj podatke. Kolikšen del prebivalstva v posamezni državi predstavljajo otroci(starostna skupina do 14 let)?EtiopijaEgiptSkupno številoprebivalcevŠtevilo prebivalstvav starosti 0–14 letDelež prebivalstvav starosti 0–14 let (v %)3Ljudje se množično selijo v mesta.A) S pomočjo svetovnega spleta poišči podatke o številu prebivalcev v največjih afriških mestihin jih vpiši v preglednico.B) Izračunaj, kako se je spreminjalo število prebivalcev v posameznih mestih.C) Mesta poišči na zemljevidu in določi njihovo lego.Kairo 6,4Lagos 1,9Kartum 0,9Aleksandrija 2,2Luanda 0,7Abidžan 1,0Število prebivalcevv milijonih1975 2010Porast številaprebivalcevv %LegaAlžir 1,5 3,4 220 % obala Sredozemskega morjaKinšasa 1,5Capetown 1,3Nairobi 0,7C) Primerjaj današnje število prebivalcev s številom iz leta 1975 in zapiši svoje ugotovitve.TunizijaSlovenija2 milijona2Prebivalstvo Afrike ogrožajo številne bolezni, ki so jih v razvitih državah že izkoreninili.A) Med spodaj naštetimi boleznimi obkroži tiste, ki so v veliki meri značilne za Afriko.4Države s hitro rastjo prebivalstva se spopadajo s številnimi problemi.Dopolni shemo.aids bolezni ožilja rumena mrzlica spalna bolezensladkorna bolezen podhranjenost rak malarijaB) Kateri so razlogi, da so te bolezni med afriškim prebivalstvom še vedno zelo razširjene?Vzroki za hitro naraščanjePosledice14 AFRIKAAFRIKA 15GEO 8 RNS DZ.indd 14Ustvarjanje in raziskovanje4/12/10 1:19 PMGEO 8 RNS DZ.indd 15Učenci s pomočjo literature in svetovnega spleta poiščejo podatke o narodni in verski sestavi prebivalstvaza izbrano državo v Afriki. Z učiteljevo pomočjo vsak učenec izdela kratko poročilo ali plakato narodni in verski sestavi prebivalstva izbrane države.Medpredmetne povezave4/12/10 1:19 PMDDE: Odnosi med različnimi religijami,rasami, človekov e pravice in dolžnostiKritično mišljenjeUčitelj učencem zastavivprašanje:▶ Kako je možno, daprebivalstvo v Afriki kljubštevilnim problemom takohitro narašča?PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ Ali je prav, da Afriko imenujemo zaostala celina.?▶ Katera verstva so razširjena v Afriki?▶ S kakšnimi problemi prebivalstva se sooča večina državv Afriki?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanja razmisli v učbeniku.27Sprehod po spletuS pomočjo spletnih strani https://www.cia.gov/library/publications/the-worldfactbook/index.htmlučenci poiščejopodatke o narodnostni sestavi prebivalstvav Afriki.


B5GOSPODARSTVOUčni cilji: ▶ učenci s pomočjo tematskih zemljevidov opišejo pogoje za kmetijstvo,▶ učenci opišejo značilnosti kmetijstva v Afriki,▶ učenci s pomočjo tematskega zemljevida naštejejo naravne in energetske vire,▶ učenci spoznajo gospodarsko razvite in najmanj razvite države v Afriki,▶ učenci razumejo vzroke za različen gospodarski razvoj posameznih afriških držav in posledice.Učbenik str. 22-23Povzetek snoviAfrika je gospodarsko najmanjrazvita celina na svetu. Gospodarskarazvitost posameznih držav Afrike jevseeno različna. Večina prebivalstvav Afriki se preživlja s kmetijstvom.Prevladujeta tradicionalnosamooskrbno kmetijstvo inplantažno poljedelstvo.5 GOSPODARSTVOKako se je razvijalo afriškogospodarstvo?Afrika je gospodarsko najslabše razvita celina. Njenogospodarstvo so v preteklosti krojile evropskekolonialne države. Te so v Afriki izkoriščale le tistenaravne vire, ki so prinašali velike dobičke in koristilirazvoju njihovega gospodarstva. Deli afriške celine inposameznih držav so bili zelo različno gospodarskorazviti. Največje razlike so bile med obalnimi območjiter notranjostjo in so opazne še danes. Z umikomEvropejcev so gospodarstva afriških držav, z izjemodržav Severne Afrike in Južnoafriške republike zašlav velike težave. Te so se pojavile zaradi pomanjkanjastrokovnjakov, nacionalizacije in državljanskihvojn. Vzrok za težave v gospodarstvu je tudi v tem,da sta vsa oblast in denar v rokah peščice ljudi.Zakaj so Evropejci prva naselja postavljalipredvsem ob morju?Ali veš?Kljub slabši gospodarskirazvitosti pa so bili Afričanina nekaterih področjih celo prvina svetu. Leta 1967 je skupinazdravnikov pod vodstvomJužnoafričana ChristiaanaBarnarda opravila prvopresaditev človeškegasrca.Katere države so gospodarskonajbolj razvite?V primerjavi z drugimi celinami je industrija v Afrikinajslabše razvita, izjema so države Severne Afrike,Nigerija in Južnoafriška republika. Gospodarskonajbolj razvita država v Afriki je Južnoafriškarepublika, ki ima najbolj raznovrstno gospodarstvoin največji bruto družbeni proizvod (glej stran 87).Afrika je kljub napredku na številnih področjih še vedno celina najrevnejših ingospodarsko najmanj razvitih držav na svetu. V preteklosti je bila predvsem virpoceni surovin in delovne sile. Temelj gospodarstva številnih afriških držav je šedanes izvoz kmetijskih pridelkov in rud.Afriško podeželje: koče z živino na dvorišču.S čim se preživljajo v Afriki?V Afriki se kljub večinoma slabim pogojem zakmetijstvo večina prebivalstva preživlja ravno sto dejavnostjo. Delež prebivalstva, ki se preživlja skmetijstvom, dosega tudi do 70 %, vendar večinaprideluje hrano samo zase in za svojo družino.Najboljši pogoji za kmetijstvo so v dolini reke Nil,na planotah Vzhodnoafriškega višavja in na juguceline. Območja puščav in polpuščav so neprimernaza kmetijstvo zaradi pomanjkanja padavin, naobmočjih z veliko padavin pa kmetijstvo, predvsemživinorejo, ovira muha cece.GovedoMuha cecePovzroča spalno bolezen.Pije kri vseh vretenčarjev: ljudi,divjadi, ptic, plazilcev in celo rib.Kljub številnim akcijam vsakoleto zaradi spalne bolezniumre več tisoč ljudi in namilijone živali.Česa v Afriki pridelajo največ?V večjem delu Afrike prevladuje tradicionalnosamooskrbno kmetijstvo, ki je namenjeno lastniporabi. Na poljih, ki jih večinoma obdelujejo ročno,pridelujejo žita, kot so proso in sirek, koruzo tertradicionalne poljščine, kot so maniok in sladkikrompir. Poleg samooskrbnega kmetijstva jepomembno tudi plantažno poljedelstvo – to jenamenjeno predvsem izvozu. Večinoma na plantažahpridelujejo le en pridelek. Cene pridelkov so zeloodvisne od dogajanj na svetovnem trgu. Plantaže sovelika gojišča škodljivcev in bolezni.Plantaža bananV suhi savani, kjer so slabši pogoji za poljedelstvo,je pomembna živinoreja, predvsem reja drobnicein kamel. V nekaterih predelih je še vedno razvitanomadska živinoreja, medtem ko je intenzivnaživinoreja, ki je predvsem izvozno usmerjena, razvitale v Južnoafriški republiki.Kaj je značilno za nomadsko živinorejo?Ob obali in na območju velikih jezer je pomembnoribištvo. Zaradi čezmernega ribolova (predvsemtujcev) so številna ribolovna območja ob obalah Afrikezelo osiromašena. S tem so ogrožena številna delovnamesta in življenja tamkajšnjih prebivalcev.Na obali Gvinejskega zaliva in v Kongovski kotlinije pomembno gozdarstvo. Les v veliki meri sekajoevropska in ameriška podjetja, domačini pa velikogozda izkrčijo zaradi pridobivanja obdelovalnihpovršin.PovzetekGospodarstvo večine afriških držav je poosamosvojitvi zašlo v velike težave. Glavnigospodarski panogi sta večinoma poljedelstvo inrudarstvo. So pa med državami velike razlike. VSeverni Afriki, v Nigeriji in Južnoafriški republiki jerazvita industrija.Ponovi1. Katere so glavne gospodarske dejavnosti v Afriki?2. Kateri so vzroki za velike razlike v gospodarskirazvitosti posameznih območij v Afriki?3. Kaj ovira hitrejši gospodarski razvoj Afrike?Razmisli1. Kolikšen del prebivalstva se s kmetijstvom preživljav Afriki in pri nas v Sloveniji?2. Kateri vir energije bi lahko v Afriki zaradi dobrihmožnosti bolje izkoriščali?Katera rudna nahajališča so v Afriki?Afrika, katere jedro je zgrajeno iz starih kamnin, imaraznovrstna rudna nahajališča, ki prevladujejov osrednjem in južnem delu celine. Zato nepreseneča, da je rudarstvo za kmetijstvom druganajpomembnejša gospodarska dejavnost v Afriki.Večina rud je namenjenih izvozu v Evropo inSeverno Ameriko.Pomembno vlogo v gospodarstvu imajo tudienergijski viri, med njimi uran. Največja nahajališčanafte in zemeljskega plina so v Gvinejskem zalivuin v Severni Afriki.S pomočjo atlasa naštej rude v Afriki.Črpanje nafte v Alžiriji22 AFRIKASLOVARČEK: ▶ nacionalizacija – sprememba lastništva in upravljanja podjetij ali zemljišč iz zasebnega v državno▶ plantaža – velik nasad kulturnih rastlin AFRIKA 23GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 22Od prejšnjič ...Afrika je neenakomerno poseljena. Kljubslabim naravnim razmeram prebivalstvonarašča hitreje kot drugod. Severno odSahare prevladujejo belci, južno od Saharepa črnci – Črna Afrika. Jezikovna, etnična inverska sestava so zelo pestre.Aktivnosti2/25/10 8:23 AMGEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 23Učenci na svetovnem spletu ali v knjigi Državesveta poiščejo podatke o BDP v posameznihafriških državah. ×Učenci v atlasu poiščejo zemljevid naravnihvirov v Afriki in jih naštejejo. ×2/25/10 8:23 AMUčitelj ali učenci sami predhodno pripravijorazlične članke, ki govorijo o delu na plantažah,otroškem delu … ×Uvodna motivacijaUčitelj učencem projicira fotografije, kiprikazujejo pridelavo kave in drugih tropskihkulturnih rastlin, črpanje nafte na severu …S pomočjo fotografij učenci spoznajo, da jeAfrika glede gospodarske razvitosti celinavelikih nasprotij.Učenci rešijo naloge v delovnem zvezku nastraneh 16–17. ×Učenci s pomočjo igre vlog predstavijo življenjev Afriki, poudarek dajo na gospodarstvo:pridelava kave na plantaži, življenje na majhnikmetiji, črpanje nafte v Severni Afriki … ×28


Razširitev temeZa določanje gospodarske razvitosti posameznedržave se pogosto uporablja bruto družbeniproizvod na prebivalca (BDP). Na osnovi tegalahko primerjamo države med sabo. BDPdobimo, če vse, kar država ustvari v enem letu,delimo s številom prebivalstva. Seveda pa BDPne upošteva razlik znotraj države.Najvišji BDP na prebivalca v Afriki imajo državeEkvatorialna Gvineja (14.941 $), Libija (14.479$) in Gabon (9.998 $), najnižjega pa Liberija(216 $), Demokratična republika Kongo (185 $)in Burundi (138 $).Delovni zvezek str. 16-17GOSPODARSTVOAfrika je kljub številnim rudnim nahajališčem gospodarsko najslabše razvita celina.Pridelava manjšega števila kulturnih rastlin za izvoz je značilnost številnih držav.B) V atlasu poišči zemljevid rabe zemljišč ali gospodarstva. K posameznim geografskim enotamAfrike pripiši pridelke, za katere sklepaš, da jih pridelajo največ.1Večina prebivalstva se še vedno preživlja s kmetijstvom.Navedene trditve označi kot pravilne ali nepravilne.Severna AfrikaPridelkiV večjem delu Afrike prevladuje intenzivno kmetijstvo.Afriški tradicionalni poljščini sta maniok in sladki krompir.Zelo pomembna kmetijska panoga je tudi plantažno poljedelstvo.Na plantažah večinoma pridelujejo več pridelkov hkrati.PravilnaNepravilnaZahodna AfrikaSrednja AfrikaVzhodna AfrikaJužna AfrikaV suhi savani je najpomembnejša živinoreja.Intenzivna živinoreja je v veliki meri usmerjena v izvoz.Ob obalah Sredozemskega morja je pomembno gozdarstvo.3Druga najpomembnejša gospodarska dejavnost v Afriki je rudarstvo.A) S pomočjo atlasa naštej rudna bogastva.Ob obali in velikih jezerih je pomembno ribištvo.Afriški ribiči imajo sodobno opremo, s katero lahko konkurirajo tujim ladjam.B) Zakaj so številne afriške države kljub velikim rudnim bogastvom ter bogatim nahajališčem naftein zemeljskega plina gospodarsko slabo razvite?2Velik del kmetov pridela dovolj hrane samo zase in za svojo družino.A) Oglej si fotografiji, ki prikazujeta različni obliki kmetijstva v Afriki. Za vsako obliko zapiši osnovneznačilnosti.4Ribištvo je pomemben vir hrane za revno prebivalstvo, ki živi ob morju, rekah ali jezerih.Oglej si obe fotografiji, primerjaj ju in opiši.Vrsta kmetijstvaVrste pridelkovKoličina pridelkaDelovna silaOdvisnost od vremenaKomu je namenjen pridelek?16 AFRIKAAFRIKA 17GEO 8 RNS DZ.indd 16Ustvarjanje in raziskovanje4/12/10 1:19 PMGEO 8 RNS DZ.indd 17Medpredmetne povezave4/12/10 1:19 PMSLO: PoročiloMAT: Zbiranje podatkovKritično mišljenjeUčitelj učencem zastavivprašanje:▶ Zakaj so številne afriške državekljub bogatim naravnimvirom na repu razpredelnicegospodarske razvitosti?PonovitevUčenci odgovorijo na vprašanja ponovi v učbeniku.Učenci odgovorijo na dodatna vprašanja:▶ S čim se preživlja večina prebivalstva v Afriki?▶ Katere so negativne posledice plantažnega poljedelstva?▶ Katera afriške države so dobro gospodarsko razvite?Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti navprašanja razmisli v učbeniku.29Sprehod po spletuUčenci na spletni strani https://www.cia.gov/library/publications/the-worldfactbook/index.htmlpoiščejo podatke,kolikšen % prebivalstva v posameznihafriških državah se preživlja s kmetijstvom.Naredijo razpredelnico in podatke vnesejov razpredelnico. Za države, kjer je najmanjšiodstotek prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom,poiščejo, katere so glavne gospodarskedejavnosti.


B6SEVERNA AFRIKAUčni cilji: ▶ učenci na zemljevidu določijo geografski položaj in pokažejo države Severne Afrike,▶ učenci na zemljevidu pokažejo in poimenuje velike naravnogeografske enote Severne Afrike,▶ učenci s pomočjo tematskega zemljevida opišejo podnebje in rastlinstvo Severne Afrike,▶ učenci s pomočjo tematskega zemljevida opišejo značilnosti gospodarstva Severne Afrike.Povzetek snoviSeverna Afrika leži ob Sredozemskemmorju, na jugu se razprostiraSahara, največja peščena puščavana svetu. Na severozahodnem deluje mladonagubano gorstvo Atlas.Kmetijstvo je pomembno ob reki Nilin ob Sredozemskem morju.Učbenik str. 24-256 SEVERNA AFRIKASeverna Afrika je gospodarsko najrazvitejšidel Afrike. V preteklosti je bila zaradi težkoprehodne Sahare na jugu tesneje povezanaz Evropo in Azijo kot s preostalimideli Afrike.Kakšno je površje Severne Afrike?Površje Severne Afrike razdelimo v tri velike naravneenote. Ob obali Sredozemskega morja je ozek obalnipas, na severozahodu je mlado gorstvo Atlas, vnotranjosti pa je puščava Sahara, ki marsikje segado morja.Kakšna sta podnebje in rastlinstvov Severni Afriki?Območja ob Sredozemskem morju imajosredozemsko podnebje in temu prilagojenorastlinstvo. Gozdove so že v davnini izkrčili, obsežnepovršine zdaj porašča nizko grmičevje oziromaso bolj ali manj gole. Obsežnejši gozdovi so le napobočjih Atlasa, kjer je več padavin. Na jugu jepuščavsko podnebje.Kaj je značilno za sredozemsko rastlinstvo?Berberi▶ V preteklosti so bili nomadi,ki so s kamelami potovali potrgovskih poteh Sahare.▶ Delijo se na več etničnih skupin.Ena od njih so Tuaregi.▶ Tuaregi se še vedno preživljajoz vodenjem kamel, vendar se jimje zaradi povečanega cestnegaprometa zaslužek močnozmanjšal.Kairo je največje mesto v Afriki.al-'AyunZAHODNASAHARAGibraltarski prelivRabatMAROKODatljeve palme in plodoviKdo živi v Severni Afriki?Glede na to, da večji del Severne Afrike zavzemapuščava Sahara, je to najredkeje poseljeno območjena Zemlji. Na območju puščave je življenje možno lev oazah. Sicer pa je poselitev v Severni Afriki omejenana obalna območja, doline, kotline in planote vAtlasu ter dolino reke Nil. V delti Nila živi kar polovicavseh prebivalcev Egipta.Na območju Severne Afrike prevladujejo arabskogovoreči prebivalci. Sestavljajo jih potomciarabskih priseljencev in potomci Berberov, ki so v7. in 8. stoletju prevzeli islam in arabski jezik. Svojjezik in kulturo so Berberi ohranili le v notranjostiin v gorskem svetu. Najbolj raznolika je sestavaprebivalstva v Sudanu, kar je posledica stika medSeverno in Tropsko Afriko.Atla sAlžirA L Ž I R I J AS a hTUNIZIJATunisTripolisLIBIJASredozemsko morjeKairoa r aAktualnoV Sudanu na severuživijo arabsko govorečimuslimani, na jugu pa različnačrnska ljudstva. Na jugu državeje več desetletij divjaladržavljanska vojna, ki seje uradno končalaleta 2005.Sueški prekopE G I P Tsevernipovratnik23,5 °S čim se preživljajo ljudje?Za kmetijstvo sta najprimernejši obalaSredozemskega morja ter dolina in delta reke Nil.V dolini reke Nil je pomembna pridelava riža,bombaža, povrtnin in sladkornega trsta. ObSredozemskem morju gojijo oljke in južno sadje.V notranjosti prevladuje nomadska živinoreja,v oazah pa gojijo datljeve palme.V Severni Afriki so številna nahajališča naftein zemeljskega plina, ob obali pa rafinerije inželezarne. V Severni Afriki je zelo razvita tuditekstilna industrija, znana so njihova tradicionalnaoblačila in preproge. Zelo pomembna gospodarskadejavnost v državah Severne Afrike je turizem.Kaj si lahko turisti ogledajo v Severni Afriki?NilKartumS U D A NBeli NilModri NilRdeče morjePovzetekSeverna Afrika je gospodarsko najrazvitejši delAfrike. Večina prebivalstva živi v dolini in delti rekeNil ter ob Sredozemskem morju. Glavne gospodarskedejavnosti so kmetijstvo, pridobivanje nafte inturizem.Ponovi1. Ob zemljevidu naštej države, ki spadajok Severni Afriki.2. Opiši pomen reke Nil za življenje ljudi nekočin danes.3. Opiši značilnosti prebivalstva v Severni Afriki.4. Katere so glavne gospodarske dejavnostiv Severni Afriki?Razmisli1. H kateri veliki geografski enoti spadajo države SeverneAfrike?2. Zakaj je bila Severna Afrika v preteklosti tesnopovezana z Evropo?Zakaj je pomembnareka Nil?Nil je najdaljša reka na Zemlji.Ima dva izvira – Beli Nil izvira vViktorijinem jezeru, Modri Nil pav Etiopskem višavju, izlije pa se vSredozemsko morje. Pomen rekeso poznali že pred tisočletji, saj se je tu razvilaena prvih visokih civilizacij. Bližina vode jeomogočala namakanje polj, vsakoletne poplavepa so na polja nanašale rodovitno blato. Vseto in toplo podnebje omogoča kmetom v tejdolini tudi do tri žetve letno, kar je na sicerpuščavskem območju nemogoče. Leta 1970so na reki zgradili Asuanski jez, za katerim jenastalo veliko jezero. Glavna razloga za gradnjojezu sta bila pridobivanje električne energijein preprečevanje poplav. Ima pa gradnja jezutudi številne negativne posledice: zadržujerodovitno blato, ki je nekoč gnojilo polja obNilu, in ovira živali. Po izgradnji jezu se je vspodnjem toku reke Nil zmanjšal pomenribištva.Poišči oba izvira reke Nil.AFRIKA 25GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 24Od prejšnjič ...Afrika je gospodarsko najmanj razvita celinana svetu. Gospodarska razvitost posameznihdržav Afrike je vseeno različna. Večina prebivalstvav Afriki se preživlja s kmetijstvom.Uvodna motivacijaUčitelj pokaže različne fotografije iz SeverneAfrike. Učenci opazujejo slike in na zemljevidupoiščejo države, ki jih slike prikazujejo.Aktivnosti2/25/10 8:23 AMUčitelj učence usmeri v delovni zvezek, kjer spomočjo 1. nasloge na str. 18 poiščejo imenavseh sedmih držav Severne Afrike. ×S pomočjo svetovnega spleta, dnevnihčasopisov, revij ali literature k posamezni državinapišejo vsaj po eno zanimivost ali prilepijokakšno fotografi jo (rastlinstvo, živalstvo,naravna ali kulturna dediščina …). ×Učenci v učbeniku na strani 25 preberejobesedilo o pomenu reke Nil. S pomočjosvetovnega spleta in literature poiščejopodatke o Asuanskem jezu in zalogah nafte vdržavah Severne Afrike. Pogovorimo se tudi oizkoriščanju sončne energije. ×30GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 25Učenci osvežijo znanje iz 7. razreda o preskrbiSlovenije z nafto in zemeljskim plinom. ×Učenci na svetovnem spletu ali v literaturipoiščejo, katere države Severne Afrike sočlanice v Organizaciji držav izvoznic nafte(OPEC). ×2/25/10 8:23 AM

More magazines by this user
Similar magazines