Å tevilka 27, junij 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.gov.si
  • No tags were found...

Å tevilka 27, junij 2013 - Carinska uprava Republike Slovenije

4VSTOP HRVAŠKE V EUPreglednica 1: Število zaposlenih v Carinski upravi RS na dan 5. 5. 2013 in na dan 1. 7. 2013Število zaposlenih5. 5. 2013 1. 7. 2013 RazlikaCarinski nadzor 450 115 335Carinjenje blaga 290 268 22Trošarine in okoljske dajatve 131 157 -26Izvršbe in ravnanje z blagom 85 211 -126Kontrolno nadzorne funkcije 239 339 -100Uprave carinskih uradov 159 138 21Generalni carinski urad 223 227 -4Skupaj Carinska uprava RS 1577 1455 122Preglednica 2: Število zaposlenih v carinskih uradih na dan 5. 5. 2013 in na dan 1. 7. 2013Carinski urad Brežice CeljeŠtevilozaposlenihDravogradJesenice Ljubljana Koper MariborMurskaSobotaNovaGoricaSežana5. 5. 1. 7. 5. 5. 1. 7. 5 .5. 1. 7. 5. 5. 1. 7. 5. 5. 1.7. 5. 5. 1. 7. 5. 5. 1. 7. 5. 5. 1. 7. 5. 5. 1. 7. 5. 5. 1. 7.152 90 124 112 34 32 72 74 244 252 180 179 185 169 125 122 104 105 134 93Razlika 62 12 2 -2 -8 1 16 3 -1 41Številne premestitve uslužbencev bodo opravljene medcarinskimi uradi. Največ premestitev bo iz carinskih uradovSežana in Brežice v carinske urade Ljubljana, Koper in NovaGorica. Najbolj se bo število zaposlenih zmanjšalo v carinskihuradih Brežice, Sežana in Maribor.Prostori na mejnih prehodihSlovenska carina bo po 1. juliju 2013 zapustila mejne prehode,v uporabi pa zadržala nepremičnine na sedmih mejnihprehodih: Obrežje, Dragonja, Metlika, Gruškovje, Središčeob Dravi, Petišovci in Jelšane. Uporabljali jih bodo predvsemcariniki za carinjenja blaga, izterjevalci in mobilni oddelki.Del teh prostorov na mejnih prehodih Metlika, Petišovci inSredišče ob Dravi bo uporabljala tudi hrvaška policija zaopravljanje skupne mejne kontrole med državama skupaj sslovensko policijo ter souporabljala pregledovalne in skupneprostore na Obrežju in v Metliki. Z nepremičninami najužni meji upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo,carina jih ima v brezplačni uporabi. Prostore, ki jih ne bomoveč uporabljali, bomo skupaj z opremo predali upravljavcu.Spremembe zaradi vstopa Hrvaške v EU ne bodo imele bistvenegavpliva na delovna področja slovenske carine. Njenaglavna področja bodo tudi po 1. juliju 2013 ostala:• odmera, obračun in pobiranje trošarin in okoljskih dajatev,uvoznih, izvoznih in drugih dajatev;• carinski in trošarinski nadzor nad blagom ter carinjenjeblaga;• inšpekcijski pregledi, predhodne in naknadne kontrole vpodjetjih, udeleženih v carinskih postopkih;• preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškovin drugih kaznivih ravnanj;• izvršba denarnih davčnih in nedavčnih terjatev;• kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero sopredpisani posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanjazdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstvaokolja, varovanja kulturne dediščine ali varstva intelektualnelastnine;• zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi med državamičlanicami EU.Natalija Radelj Mehle in Sabina Langus Boc, GCUCARINA.SI


VSTOP HRVAŠKE V EU5Meje ločujejo, carina združujeČasi se spreminjajo in mi z njimi. To velja tudi za carinsko službo in njene zaposlene.Leto 1970, mejni prehod LjubeljNa visokem drogu plapola jugoslovanska trobojnica s peterokrakozvezdo. Iz Avstrije se pripelje potnik z vozilom VWhrošč ljubljanske registracije, carinik v rjavkasti uniformi zdvema zlatima črtama na rokavu ga odrezavo vpraša: »Štaimaš prijaviti carini?« Potnik odgovori, da se vrača z izleta innima ničesar. Pri podrobnem pregledu carinik pod zadnjimsedežem najde skrit radiokasetofon, ki mu ga kasneje v postopkuzaradi carinskega prekrška odvzame, potnik moraplačati denarno kazen.je že od 1. maja tega leta prazna, zato se z blagom lahkoodpelje naprej.Maj 2013, mejni prehod ObrežjeNa dveh visokih drogovih plapolata slovenska in evropskazastava. Iz Hrvaške se pripelje potnik z vozilom VW sharanljubljanske registracije. Starejši, sivolasi carinik rutiniranovpraša: »Kaj imate prijaviti carinski kontroli?« Potnik odgovori,da ničesar, saj je urejal prikolico za kampiranje v Dalmaciji.Pri podrobnem pregledu carinik najde v prostoru zarezervno kolo neprijavljenih 50 kg paškega ovčjega sira. Vpostopku zaradi prekrška potnik plača denarno kazen, blagomu odvzamejo.Vstopna kolona na ObrežjuMejni prehod Ljubelj v nekdanji JugoslavijiJesen, leto 1991, mejni prehod LjubeljNa visokem drogu vihra slovenska trobojnica z grbom. IzAvstrije se pripelje potnik z vozilom VW golf ljubljanskeregistracije. Prijazen in urejen carinik v zelenkasti uniformiz eno zlato črtico na znački levega gornjega žepa suknjičapostavi vprašanje: »Dober dan, kaj imate prijaviti slovenskicarinski kontroli?« Potnik odgovori, da se vrača z izleta innima ničesar. Pri podrobnem pregledu carinik najde medosebno prtljago neprijavljeno videokamero in račun zanjo.V postopku zaradi prekrška potnik plača denarno kazen inuvozne dajatve za videokamero.Jesen, leto 2004, mejni prehod LjubeljNa dveh visokih drogovih plapolata slovenska in evropskazastava. Iz Avstrije se pripelje potnik z vozilom VW passatljubljanske registracije. Zaustavi se ob stavbi mejne kontrole,kjer slovenski policist v modri uniformi pregleda potnilist. Avto je poln tehničnega blaga, a kabina carinske službeJulij 2013, mejni prehod ObrežjeNa treh visokih drogovih plapolajo slovenska, hrvaška inevropska zastava. Iz Hrvaške se pripelje potnik z vozilomVW beetle ljubljanske registracije. Hrvaški in slovenski policist,ki opravljata kontrolo v isti kabini, pregledata potnilist in potnik lahko nadaljuje potovanje. Pred Čatežem gaprehiti vozilo carine, na prikazovalniku na zadnjem steklu seizpiše: »Stop, carina, sledite mi«. Na avtocestnem počivališčuizstopita iz carinskega vozila uniformirana in oboroženacarinika, ki pri pregledu prtljažnika najdeta 100 l domačedalmatinske travarice, za katero potnik nima trošarinskegadokumenta, poleg tega pa vozilo nima veljavne vinjete zavožnjo po slovenskih avtocestah. V postopku zaradi prekrškovpotnik plača globo, ker nima vinjete, za nezakonit prevozalkohola pa se bo moral zglasiti pri »carinskem sodnikuza prekrške« v pristojnem carinskem uradu.Ja, nekoč je bila meja. Seveda, meja je še danes, le postopkipri prehajanju so se korenito spremenili. V času nekdanjeJugoslavije je carinska služba opravljala pomembno funkcijozaščite domačega gospodarstva in fiskalno funkcijo.Carinik leta 1970 na mejnem prehodu Ljubelj je pri dokajredkih potnikih opravil temeljito kontrolo, predvsem iznosain vnosa domače in tuje valute, pri vstopu pa vnosa blaga.Zaradi strogih deviznih predpisov so bili osebni pregledinekaj povsem običajnega, prav tako preiskave prevoznihsredstev zaradi iskanja tihotapljenega blaga. Število odkri-CARINA.SI


6tih deviznih in carinskih prekrškov je bilo ogromno, dolgečakalne dobe za prestop meje nekaj običajnega. Pravice potnikovv carinskih postopkih so bile sorazmerne z naravopredpisov in stopnjo demokratizacije države in družbe.Slovenski carinik je po osamosvojitvi opravljal v osnovienako delo, le pogoji, način in metode dela so se bistvenospremenili. Odkritih deviznih prekrškov zaradi drugačnihpredpisov skoraj ni bilo več, tudi carinskih prekrškov jebilo bistveno manj, tihotapilo se je drugačno blago. Številoosebnih pregledov se je zmanjšalo na minimum, pregledi inpreiskave prevoznih sredstev pa so postali čedalje bolj selektivniin so temeljili na analizi tveganja. Pravne podlageza preglede in preiskave so se spremenile in posodobile,predpisi so se usklajevali z evropskimi, pravice potnikov vpostopkih so se dosledno spoštovale. Zaradi vzpostavitvemeje z Republiko Hrvaško se je število slovenskih carinikovznatno povečalo.Dvig evropske zastave na mejnem prehodu Ljubelj 1. maja2004 je pomenil slovo za vse carinike na mejnih prehodih nazahodni meji. Nekateri so se preselili na južno oz. hrvaškomejo in z bogatimi izkušnjami pomagali izvajati predpise EU,drugi so skladno z reorganizacijskim dokumentom carinskeslužbe postali policisti, pazniki v zaporih, uslužbenci davčneVSTOP HRVAŠKE V EUuprave in nekaterih drugih državnih organov. Cariniki na zunanjimeji EU še vedno opravljajo »klasično carinsko delo«,bistveno pa se posodabljajo in spreminjajo predpisi. Carinskaslužba se dodatno tehnično opremlja, informatizira inizpopolnjuje, pridobiva številne nove naloge in pooblastila.Pregledi in preiskave prevoznih sredstev in blaga so še vednodel vsakdanjika na mejnih prehodih. Struktura carinskihprekrškov se spreminja. Sodobna zakonodaja zagotavljabistveno višjo raven zaščite pravic potnikov v postopkih terjasno opredeljene naloge in dolžnosti carinikov.Ko bo Hrvaška 1. julija 2013 dvignila zastavo EU, bo nastopilanova reorganizacija carinske službe. Dolgo načrtovanireorganizacijski proces bo nekoliko kasneje nadgradila šezdružitev carinske in davčne uprave. Mnogi dosedanji carinikise bodo spopadli z novimi nalogami in zadolžitvami.Uresničene davne sanje mnogih (»Ko bom velik, bom carinikna Kolpi«) bodo zamenjale nove sanje …Eden sloganov Svetovne carinske organizacije Meje ločujejo,carina združuje je zelo aktualen tudi v življenju in delunaše carinske službe včeraj, danes in jutri.Dušan Rajgelj, GCUFoto: arhiv GCUBili so med prvimi na mejnih prehodih s Hrvaško8. oktobra 1991 so bili razporejeni na delovna mesta na novoustanovljene mejne prehode z RepublikoHrvaško. Njihova glavna naloga je bila, da organizirajo delo v skladu s slovensko zakonodajo.To so bili Dušan Škabar na mejnem prehodu Jelšane, Alojz Lisjak na železniškem mejnemprehodu Rakitovec, Stanislav Tomažič na železniškem mejnem prehodu Ilirska Bistrica in FrancBeber najprej na mejnem prehodu Petrina, nato pa na Babnem Polju.13. maja 2013 smo jih, danes že upokojene, povabili v sežanskicarinski urad in skupaj podoživeli tisto obdobje. Pridružilse jim je tudi takratni upravnik Carinarnice SežanaJože Lipanje.Direktor urada Milivoj Novič je orisal zgodovino službe v Sežaniin predstavil trenutne razmere v carinski službi, vključnoz reorganizacijo zaradi vstopa Hrvaške v EU in ukinitvijoorganizacijskih enot na slovensko-hrvaški meji. Nato soobiskali svoja nekdanja delovna mesta in obujali spominena težave in izkušnje ob nastopu službe na novi meji, koso prve dni delali kar na cesti, pod senčnikom, kasneje pav zabojnikih. Ker je na Hrvaškem takrat še divjala vojna inje marsikatera izstreljena krogla zašla tudi na slovenskostran, so na mejni prehod Jelšane pripeljali veliko betonskocev, ki je služila za zaklonišče pred nepredvidenimi izstrelki.Po besedah Dušana Škabarja so improvizirano zakloniščenekajkrat uporabili in k sreči se je vse dobro izteklo.CARINA.SI


10VSTOP HRVAŠKE V EUspustili do ceste Podpeč–Rakitovec. Spust smo nadaljevaliproti Zanigradu, zapuščeni vasici nad Hrastovljami, ter tikpred njo po kolovozu nadaljevali proti Zazidu.Zazid je poleg še nekaterih drugih vasic v Bržaniji eno prvihnaselij v slovenski Istri, kjer so se Slovani na svoji selitvenipoti proti zahodu za stalno naselili. Breg ali Bržanijaje rodovitno pobočje na prehodu s kraškega roba v flišnopokrajino Istre, ki se prične na Katinari nad Trstom ter zaključipri Mlinih na slovensko-hrvaški meji. Trasa pohodaponuja poleg naravnih zanimivosti kraške pokrajine tudikulturno-zgodovinske spomenike. Najstarejša ohranjenahiša, datirana v leto 1489, se nahaja tik pod kraškim robomv Črnem Kalu, le malo mlajša pa je kmečka hiša iz leta 1547v Podpeči. Ob poti lahko opazimo še nekaj bolje ali slabšeohranjenih srednjeveških utrdb, saj je ob kraškem robu potekalazgodovinska meja med avstro-ogrskim cesarstvomin Beneško republiko (torej je bila na tem območju carinavedno prisotna).Pot, ki je do sedaj v večji meri vodila v smeri SZ–JV, se jena izhodu iz Zazida obrnila proti jugu. V daljavi se je še dalouzreti morje, vendar je pokrajina, čeprav še vedno enakokraška kot na začetku poti, postala bolj surova. Zime v temdelu Istre so dokaj ostre, burja neusmiljena, tako da ostajajoedini sledovi človekove prisotnosti pašniki, ograjeni s suhozidi.Na Velikem Gradežu (507 m n. m.) smo dosegli najvišjotočko svoje poti in v daljavi zadnjič uzrli Trst. Pred nami seje odprl pogled na osrčje Istre z Žbevnico, Učko in Planikomv ozadju, na drugi strani doline je stal Sv. Kirik, ki nam je žeod Črnega Kala kazal smer in zaključek poti. Počasi smo sepribliževali zaključku poti; s prepadnega roba Kuka smo sepo kamniti stezi spustili v zeleno Movraško valo ter zagrizliv zadnji in seveda najdaljši klanec te poti.Kondicijski navdušenci so zanemarili možnost zadnjega,a zato nič manj atraktivnega razgleda na naši poti, saj sobrez postanka nadaljevali pot proti Sočergi. Ostali smo sSv. Kirika, ki bdi nad mejnim prehodom Sočerga, opazovalis poznopopoldanskim soncem obsijano dolino Bračane inBuzet, ki sta v svoji spokojnosti popolno nasprotje razgleduna gosto naseljeni in z industrijskimi obrati ter pristaniščemobdani Trstom z začetka poti.Zaključek osem ur trajajočega pohoda je bil v gostilni pri Milanu.Ob večerji, domači torti, smehu in refošku se je končalpohod, ki je vodil iz preteklosti (maloobmejni prehod Socerb)v sedanjost (mejni prehod Sočerga), izlete v prihodnostipa bomo – meja gor ali dol – seveda še načrtovali.Zdenko Polman, CU KoperFoto: arhiv CU KoperBeneški obrambni stolp18 udeležencev je v osmih urah zlagoma premagalo 20 kilometrov stez in kolovozov od Socerba do Sočerge.CARINA.SI


VSTOP HRVAŠKE V EUTek in kolesarjenje po mejnih prehodihCarinskega urada Celje11V ranem jutru 1. junija 2013 smo se člani Športnega društva Carinarnice Celje podali na športnopreizkušnjo. Pet tekačev in devet kolesarjev nas je šlo na tek in kolesarjenje po mejnih prehodihCarinskega urada Celje ob zaključku carinske kontrole na meji s Hrvaško, da še zadnjič »preverimo«stanje na mejnih prehodih in pozdravimo kolege.Tekači so svoj maraton začeli ob pol šesti uri zjutraj (progaje bila dolga natanko 42 kilometrov) na mejnem prehoduDobovec. Pot jih je ponesla do Rogatca, Rajnkovca in Podčetrtkapo slovenski strani meje. Prečkali so Sotlo in nadaljevalimimo Imenega in Sedlarjevega ter končali v Bistriciob Sotli. Na poti, kjer jih je vseskozi spremljal naš avto, sona Vonarskem jezeru srečali kolesarje, ki so svojo krožnopot začeli v Podčetrtku. Kolesarska odprava je nadaljevalaproti Dobovcu, kjer je v Rajnkovcu prešla na hrvaško stran.Zagorske poti so nas vodile nazaj mimo mejnih prehodovPodčetrtek, Imeno in Sedlarjevo vse do Kumrovca, kjer smoobiskali rojstno hišo Josipa Broza Tita in imeli krajši oddih.Traso, dolgo 58 kilometrov, smo zaključili v Podčetrtku, kamorsmo se vrnili mimo Bistrice ob Sotli.Dogodek, katerega pobudnik je bil bivši sodelavec Jože Tomažič,smo kolesarji in tekači skupaj zaključili okoli opoldnevas kosilom na kmečkem turizmu. Z dogodkom smohoteli obeležiti konec carinske kontrole na južni meji obvstopu Hrvaške v EU.Maratonci so premagali natanko 42 km od mejnega prehoda Dobovecdo Bistrice ob Sotli.Boštjan Andrinek, CU CeljeFoto: arhiv CU CeljeŠtirinajst celjskih tekačev in kolesarjev na mejnem prehodu ImenoCARINA.SI


14IZ STROKEIzterjevalci Carinskega urada Murska Sobotaizvajanja teh nalog ugotavljamo, da sodejansko zahtevnejše izterjave v MurskiSoboti. V prvi vrsti zaradi množicerazličnih predlagateljev, ki uporabljajorazlične tehnične rešitve za pošiljanjepredlogov za izvršbe, in zaradi različnenarave prekrškovnih terjatev. Siceroba urada že sedaj kljub kadrovskemuprimanjkljaju svoje delo opravljatazelo zavzeto in uspešno. Torej vamdobronamerno svetujem, da vozite popredpisih in se izogibate konfliktom zmestnimi redarji ali drugimi prekrškovnimiorgani. Če vam to nekako ne uspe,predlagam, da svoje globe čim prejplačate, saj boste sicer kot dolžnik zrednimi prilivi na račun res lahka tarčaizterjevalcev. Ker s(m)o enako nepopustljivido vseh dolžnikov (preverjenotudi do naših sorodnikov), na kolegialnosolidarnost ne gre računati.Čeprav so bili prvi meseci uvajanja E-izvršb in začetki izterjav prekrškovnihterjatev res turbulentni, za zaključeklahko rečem, da se je aplikacija pokazalaza odličen pripomoček in da carinapoleg lastnih terjatev vse uspešnejeizterjuje tudi nedavčne terjatve zadruge organe. V zadnjem času smo deležništevilnih pohval predlagateljev, ase zavedamo, da je še precej prostoraza izboljšave. Dolžniki razumljivo nisonajbolj navdušeni nad našim pristopom,kljub temu da jih zadnje čase pav duhu prijazne državne uprave vsepogosteje obiskujemo na domu … Sevedavsi, ki se ukvarjamo z izvršbami,težko pričakujemo 1. julij 2013, ko sebomo z reorganizacijo službe zaradivstopa Hrvaške v EU končno kadrovskookrepili. Računamo, da se nam bopridružilo nad sto novih carinskih izterjevalcevin se bo z izvršbami v cariniukvarjalo preko dvesto uslužbencev.To je že številka, ki obeta, da se namz vprašanji v stilu »kaj pa ima carinaz izvršbami« počasi ne bo treba večukvarjati.Sabina Koselj, GCUFoto: arhiv GCU in carinskih uradovIzterjevalci Carinskega urada CeljeCARINA.SI


IZ STROKE15Delovna skupina za ugotavljanje dejanskegastanja urejenosti in opravljanja dela na mejnihprehodihZa ustanovitev posebne skupine, ki bi na mejnih prehodih ugotavljala stanje urejenosti in načinopravljanja dela carinikov, je bilo poleg vodstva carinske službe, ki je pri lastnih prehodih mejezaznavalo neprimerno stanje, krivo tudi ocenjevanje mejnih prehodov s strani Turistične zvezeSlovenije. Njene pripombe na razmere na mejnih prehodih, predvsem glede odnosa mejnih organovdo potnikov, so namreč dodale piko na i in tako je bil na kolegiju generalnega direktorjaseptembra 2006 sprejet sklep, da je treba ustanoviti posebno delovno skupino. Člani skupine smobili Nada Karničnik, Igor Uršič, Ivan Živko, Vlado Milunovič, Jakob Knafelc, Dušan Ulaga, BoštjanSikošek, Stanislav Mikuž, Franc Kotnik in David Piščanec.Pravzaprav sta bili nato ustanovljeni dve skupini. Vsaka jeimela svojega vodjo, v obeh je sodeloval tudi član sindikata.Imeli smo določeno krajevno pristojnost, vsaka skupina polovicomejnih prehodov na južni meji. Ker se je kmalu pokazalapotreba po drugačni organiziranosti, so bili člani marca2007 združeni v eno skupino, pristojno za vse mejne prehode.Določen je bil koordinator v Generalnem carinskemuradu. Konec leta 2007 so bile znotraj skupine imenovaneše posamezne dvojice, ki so samostojno obiskovale mejneprehode.Kot se je spreminjala organizacija dela skupine, se je spreminjalaoblika obrazca za ugotovitve. Na začetku je skupinapreverjala tudi informacijske in druge oznake na mejnihprehodih ter zagotavljanje splošnih in strokovnih informacijstrankam, za mnenje in oceno o kakovosti dela carinikovje spraševala stranke. Skupina se dostikrat ni ustavila naprehodih, ocenjevala je le prisotnost, urejenost in komunikativnostcarinikov ter izvedbo kontrole. Da bi lahko mejneprehode primerjali, se je pojavila zamisel o točkovnemocenjevanju. Zaradi zagotavljanja enake obravnave mejnihprehodov s strani vseh članov skupine je bilo pripravljenonavodilo o izpolnjevanju ocenjevalnega lista opažanj, kakorse je takrat imenoval obrazec za poročanje. Točkovno ocenjevanjese je na začetku preneslo v prenovljeni obrazec, kije ostal do danes, le točkovno se že dalj časa ne ocenjujeveč.Člana skupine ob obisku na mejnem prehodu Vinica v pogovoruz dežurnim carinikom oktobra 2006Mejni prehod Dragonja z opisom ugotovitev skupine (marec2007)CARINA.SI


16IZ STROKENa začetku sodelavci niso ravno dobro sprejeli našega dela,posamezniki ga še danes ne odobravajo. Slednje bi lahkorekli tudi za posamezen carinski urad. Nekateri so namrečna podlagi ugotovitev skupine takoj sprejeli ustrezne ukrepeza izboljšanje stanja na svojih mejnih prehodih, drugipač ne, zato stanja na posameznem področju še do danesniso občutneje popravili. Na to ni vplivalo niti mesečno poročanjekoordinatorja skupine generalnemu direktorju ougotovitvah, ukrepih in odzivih carinskih uradov. Skupina seje vseskozi srečevala z različnimi obtožbami, od očitkov onepravičnih zapisih v poročilih do prekoračenja pooblastil.To je marsikdaj koga od članov privedlo do razmišljanja oumiku, vendar je vodstvo službe ves čas stalo na naši straniin na kolegijih poudarjalo pomembnost prispevka skupine kurejenosti mejnih prehodov in ustreznosti dela carinikov.Pomena skupine so se vse bolj zavedali tudi v carinskih uradih,saj so spoznali, da jim je v pomoč pri organizaciji dela namejnih prehodih in njihovem vodenju. Zaradi tega so se članiskupine v zadnjih letih srečevali tudi z vodji mejnih prehodov;obravnavali so stanje in problematiko organizacije delana posameznem mejnem prehodu.Iz napotkov za izpolnjevanje ocenjevalnega listaUslužbenec je izven kabine in aktivno spremlja promet3 točke, je v kabini in aktivno spremlja promet 2 točki,carinik je prisoten, vendar nas ni opazil 1 točka, carinik niprisoten 0 točk.Uslužbenec je predpisano uniformiran, pokrivalo, položajnaoznaka, čista uniforma, urejeni lasje, brada …3 točke, vsak element, ki manjka točka manj, lahko tudinegativno število točk.Uslužbenec nas je: pozdravil, opravil svoje delo (carinikvprašal, kaj imamo prijaviti, policist pogledal osebne dokumente),po koncu kontrole nas pozdravil – skupno 3točke, vsako manjkajoče dejanje točka manj. Če uslužbenecz nami ni vzpostavil kontakta, je 0 točk.Izven kabine 3 točke, v kabini 1 točka, ni prisoten 0 točk.Ocenjuje se splošni vtis prijaznosti, toplega, prijetnegaodnosa, občutka dobrodošlosti, predvsem posvetiti pozornostna vstopu. Če uslužbenec z nami ne vzpostavikomunikacije, je 0 točk.Za ukinitev skupine je pri vodstvu službe vsake toliko časa»urgiralo« vodstvo sindikata, seveda na podlagi pritožbčlanstva. Kljub temu je zagotavljalo, da sta urejenost instrokovnost carinikov tudi v njihovem interesu ter da se sindikatne postavlja na stran posameznikov, ki se ne zmenijoza upravičene pripombe na svoje delo. Odnos med sindikatomin člani skupine se je zaradi domnevno neprimerneganačina dela skupine nekoliko ohladil konec leta 2009, posledicaje bila zahteva po izstopu predstavnikov sindikataiz skupine. Oba sta svoje delo sicer nadaljevala, vendar nekot predstavnika sindikata.Spremljanje stanja na mejnem prehodu Petrina še pred prihodomskupine novembra 2006Najpogostejše ugotovitve skupine so bile manjša zainteresiranostcarinikov za opravljanje svojega dela, neprimerennačin opravljanja kontrol in neurejenost carinikov. Zato sočlani pripravili priročnik, ki naj bi carinikom služil kot opomnik,kakšni naj bodo njihov način dela, videz in vedenje priopravljanju kontrol. Tako so nastale smernice za opravljanjecarinske kontrole. Na podlagi ugotovitev skupine je nastalonekaj dopisov o izvajanju nadzora v potniškem prometu indelo skupine je bilo predstavljeno na različnih posvetih.Sodelovanje v skupini je njenim članom prineslo tudi marsikaterodobro stvar. Spoznali smo celotno južno mejo, takoslovenske kot hrvaške mejne prehode, opazovali posodabljanjein splošno izboljševanje stanja. Seveda smo naprehodih videli veliko prijetnih in zagnanih sodelavcev. Kersmo člani skupine prihajali iz različnih okolij, z različnimi delovniminalogami, smo se najprej dobro spoznali, izmenjalisvoje delovne izkušnje, marsikatero prosto urico preživeliskupaj in doživeli precej zanimivih situacij. Ena teh je bilasporna uporaba pripomočka (daljnogleda) za opazovanjedogajanja na mejnem prehodu. Seveda je skupina pripomočekuporabila dobronamerno in v smislu racionalizacije, sajji v primeru, ko ne bi opazila nepravilnosti na prehodu, tegane bi bilo treba obiskati. Tako bi lahko opravila ogled dvehmejnih prehodov v enem dnevu, ne da bi se razširil glas onjeni prisotnosti. Ker pa je bilo vodstvo sindikata mnenja,CARINA.SI


IZ STROKE17da bi lahko uporabo pripomočka označili kot tajno – prikritoopazovanje, je bil sprejet dogovor, da se morajo mejni prehodiopazovati brez kakršnihkoli pripomočkov.V dobrem spominu nam je ostal obisk mejnega prehodaskupaj s predstavniki avtoprevoznikov. Njihovo vodstvo jenamreč pred obiskom za zastoje na meji večkrat obsojalodelo carinikov. Ko pa so takrat videli hitrost, s katero sotovornjaki ob sprostitvi zapore cest pričeli zapuščati mejniprehod, sta se njihovo obnašanje in razmišljanje popolnomaspremenili. Nad delom carinikov so bili navdušeni in kasnejecarina ni bila več glavni krivec za zastoje na mejnih prehodih.Pri svojem delu smo večkrat prišli do nekaterih ugotovitev.Ena takšnih je bila, da policisti in cariniki dobro sodelujejo.Zaradi usmeritev službe in kadrovskih zmožnosti posameznihmejnih prehodov izstopa iz države namreč niso vednokontrolirali naši sodelavci. Ob ponovnem vstopu v državopa smo spoznali, da nas sodelavci že pričakujejo. Seveda sonaš izstop zaznali policisti, ki so to takoj sporočili kolegomna mejnem prehodu. Tudi skupne kontrole obeh služb sopostajale vse pogostejše.Sodelovanje v skupini je prineslo manjše neprijetnosti. Prisvojem delu smo morali včasih sodelovati z vodji mejnih izpostav,ki na to niso bili vedno pripravljeni, predvsem zaradinaših predhodnih zapisov. Tudi ob zasebnem prehodu mejesmo bili nekateri podvrženi temeljitejši kontroli, saj so bilanaša vozila poznana carinikom, verjetno so se nahajala celona seznamu »išče se«.David Piščanec, GCUFoto: arhiv GCUSlovenska carina v projektu »Morski datlji?Ne, hvala!«Na mejnem prehodu Sečovlje smo bili v letu 2003 najbolj uspešni pri odkrivanju carinskih prekrškov.Bistvo uspeha je bilo načrtno delo in motivacija prekaljenih carinikov, ki so poskuse nezakonitegavnosa blaga odkrivali v vseh možnih delih osebnih vozil in kombijev, v nahrbtnikih motoristovin pod oblačili potnikov. Pri tem je bilo najbolj zanimivo odkrivanje morskih datljev, za katereje bilo veliko povpraševanja na italijanskem in slovenskem tržišču. K nam so jih najpogosteje naskrivaj vnašali iz Hrvaške. Po konvenciji CITES so morski datlji zaščitena živalska vrsta.Medtem ko so cariniki odkrivali poskusenezakonitega vnosa morskih datljev,so jih v okoliških gostilnah mirnoponujali gostom. V nekaterih celo najedilnikih. Zato so se cariniki velikokratspraševali o smiselnosti zatiranja tihotapljenjamorskih datljev, saj je biloza odkrivanje vloženega veliko truda.Okolje pa je kar toleriralo uživanjemorskih datljev. Kljub pomislekom socariniki nadaljevali z uspešnim delom.Zaradi predanega dela in uspehov carinikovna mejnem prehodu Sečovlje seje število carinskih prekrškov, povezanihz morskimi datlji, v naslednjih letihzmanjšalo. Kasneje je policija odkrivalanezakonite poskuse vnosa morskihdatljev v notranjosti države in razkrilazelo dobro organizirano mednarodnozdružbo, ki je po morju nezakonitovnašala morske datlje iz Hrvaške. Tazdružba naj bi v Slovenijo v nekaj mesecihvnesla prek dve toni teh školjk.To je potrdilo tezo, da so se prekupčevalcipreusmerili s ceste na zeleno inmorsko mejo.Največji zaseg morskih datljev – tehtnicase je ustavila na 86 kg.CARINA.SI


20Delovni obisk v StockholmuIZMENJAVEKonec aprila 2013 sva z Matjažem Korošcem, vodjo Oddelka za inšpekcije in nadzor Generalnegacarinskega urada, v okviru programa Carina 2013 spoznavala organizacijo dela pri naknadnihkontrolah in inšpekcijskem nadzoru švedske carinske službe v Stockholmu, na sedežu njihovegacentra odličnosti.Stockholm je glavno mesto Švedske, kileži na vzhodni obali Baltika ob vhoduv jezero Mälaren. Z več kot 1,7 milijonaprebivalci je tudi največje mesto naŠvedskem. Slikovito mesto je znanopredvsem po svoji znameniti legi, sajsredišče mesta leži na nešteto otočkih– od tod tudi ime »mesto na vodi« ali»severne Benetke«. Stockholm je v 20.stoletju postalo sodobno, tehnološkonapredno in etnično raznoliko mesto.Mnogo zgodovinskih stavb je bilo porušenih,vključno s celotnim zgodovinskimpredelom Klara, nadomestila pajih je moderna arhitektura. Skozi stoletjeso se številne industrijske panogepreusmerile iz delovno intenzivnihaktivnosti v področja z visoko tehnologijoin storitveni sektor. Mesto se je širiloin v mnogih novih predelih živi zelovisok odstotek priseljencev.Po celodnevnem potovanju na Švedskonaju je v Stockholmu pričakalovetrovno in mrzlo vreme, ki ni prav ničspominjalo na pomlad v deželi pod Alpami.Prvi vtisi so bili spodbudni. Žepot z letališča Arlanda in nočni prihodv mesto sta nakazala, da se nahajamov urejeni državi. Švedi so se izkazalikot komunikativni ljudje, ki so tujcuvedno pripravljeni pomagati.Prvo jutro naju je najina gostiteljicaAnna-Kari Warming odpeljala na sedežcentra odličnosti v Stockholmu.Gostitelji so nas sprejeli brez odvečnihprotokolarnih uvodnih dejanj in že vprvih urah smo se počutili kot kolegi,ki razpravljamo o načinu dela carinskihslužb.Po predstavitvi organizacije švedskecarinske službe so v treh delovnihdneh predstavili organizacijo dela napodročju naknadnih kontrol, vrste naknadnihkontrol, vlogo in način delaanalitsko-informacijskega oddelka,način izdaje certifikatov AEO in monitoring,vlogo carinskih svetovalcev inkontaktnih skupin, pripravo letneganačrta naknadnih kontrol in inšpekcijskeganadzora, primer dobre prakseinšpekcijskega nadzora in informacijskisistem.Švedska carina ima 2.200 zaposlenih.Glavnemu uradu s sedežem vStockholmu so podrejeni trije funkcijskisklopi: zatiranje tihotapstva inpreiskave, upravljanje s podjetji inpodporne funkcije. Vmesni člen medsklopom zatiranja tihotapstva in preiskavamiter upravljanjem s podjetji jeanaliza tveganja.Nimajo regionalnih carinskih uradov,ampak centre odličnosti, ki so večinomav južnem delu Švedske, kjer jetudi največje število gospodarskih subjektov.Med sabo se razlikujejo gledena to, za katere vsebine so predvideni.Naknadne kontrole in inšpekcijskinadzor spadajo v sklop upravljanja spodjetji, ki je organiziran v štirih centrihodličnosti v Stockholmu, Göteborgu,Malmöju in Nörkopingu. Skupaj jezaposlenih 83 inšpektorjev. Center zainformacijsko tehnologijo je na primerv mestu Lulea na skrajnem severuBaltskega morja. Švedska carina jeosredotočena izključno na carinskezadeve in ne pokriva nobenih drugihpodročij.Matjaž Korošec in Božo Grmek pred kraljevoplačao v StockholmuZ gostiteljico Anno-Kari Warming predsedežem centra odličnosti v StockholmuPogled s 155 metrov visokega televizijskegastolpa na staro mestno jedroStrategija kontrol je pripravljena nazačetku leta in se med letom ne spreminja,razen če se pojavijo nova tveganja.Določi jo vlada, na tej osnovi pacarina izdela letni načrt dela. Naknadnopreverjanje se izvaja na osnovi letneganačrta, ki ga pripravi glavni urad,vendar ne zajema izbranih zavezancev.V letnem načrtu je navedeno, kakšnovsebino je določila vlada, katera tveganjase morajo v tekočem letu kontrolirati,koliko inšpekcijskih pregledovCARINA.SI


IZMENJAVE21se mora opraviti, koliko časa naj največtraja inšpekcijski nadzor, kakšenmora biti odstotek naključnega izborazavezancev ter najmanjši znesekpredvidenega obračuna dajatev naposameznega zavezanca. V letnemnačrtu so navedena tudi področja, nakatera se je v naknadnem preverjanjutreba še posebej osredotočiti (protidamping,carinska vrednost, dovoljenja,prodajalci orožja …). V letu 2013 jecilj izvesti 120 inšpekcijskih pregledovin 260 naknadnih kontrol dovoljenj. Vzačetku leta se pripravi poročilo vodstvuo uresničenih strateških ciljih izletnega načrta preteklega leta. Če ciljiniso uresničeni, je treba to ustreznoobrazložiti.Izbor zavezancev, pri katerih se opravinaknadna kontrola oziroma inšpekcijskinadzor, se izvaja v analitskihoddelkih v treh centrih odličnosti: vStockholmu, Göteborgu in Malmöju. Tioddelki prvenstveno opravljajo analizotveganja v zvezi s poslovanjem podjetij(fiskalna analiza) ter v manjšemdelu analizo tveganja glede zatiranjatihotapstva, prepovedi in omejitev terostalih nefiskalnih področij. Za vodstvocarine se opravijo strateške analize, kidoločajo dolgoročne cilje in prednostnenaloge. Prav tako se v analitskihoddelkih ukvarjajo s profili tveganja, kise prožijo v sistemu carinjenja blaga.V analitskih oddelkih je zaposlenih 33uslužbencev, iz česar izhaja zelo zanimivorazmerje med številom uslužbencev,zaposlenih na delovnem mestuinšpektorja, in številom uslužbencev,zaposlenih v analitskih oddelkih (83 :33). Predlogi za naknadno preverjanje,ki jih analitski oddelki pošljejo oddelkomza naknadne kontrole, so običajnokakovostno pripravljeni in ne potrebujejonadaljnjih analiz v oddelkih zanaknadne kontrole.Švedski inšpektorji so poleg dejstva,da dobijo tako rekoč pripravljene tarčeza izvedbo inšpekcijskega nadzoraoziroma naknadne kontrole, razbremenjenipisanja upravnih odločb. Napodlagi švedske zakonodaje inšpektorpo končanem inšpekcijskem nadzoruali naknadni kontroli pošlje zavezancuzapisnik (zapisniki so navadno dolgiokrog štiri strani, v zapletenih primerihnajveč deset strani), v katerem sobistvene ugotovitve in morebitni zneseknaknadno obračunanih dajatev.Zavezanec ima dva tedna za pripombena zapisnik. Če na zapisnik ni pripombali inšpektor pripomb ne upošteva,se zapisnik šteje za dokončen in carinapošlje zavezancu račun za plačilodajatev. Če so bile pripombe na zapisnikupoštevane (delno oz. v celoti),inšpektor zapisnik dopolni in ga pošljezavezancu (zapisnik je dokončen).Prekrškovni postopek vodi inšpektorpo zaključku naknadnega preverjanja.Zanimiv je način izrekanja globe, ki sev vsakem primeru izreče v pavšalnemodstotku. Višina globe je vedno 20 %glede na naknadno obračunano carinoin 10 % glede na višino naknadnoobračunanega DDV. Globa se izrečev hitrem postopku na pripravljenemobrazcu, brez predhodnih zapisnikov oprekrških in drugih aktov.Za reševanje strokovne problematikein tekočo komunikacijo so za posameznastrokovna področja na posameznihcentrih odličnosti imenovanicarinski svetovalci. Za naknadno preverjanjesta določena dva svetovalca,ki pripravljata priročnik in navodila zainšpektorje ter odgovore na tekočoproblematiko. Svetovalci se srečujejopo potrebi. Problematika se razrešujev stalnih kontaktnih skupinah, ki jihvodijo posamezni svetovalci, člani paso npr. tudi inšpektorji. V primeru reševanjaproblematike posameznegainšpekcijskega pregleda se najprejvključi inšpektor, ki je član posameznekontaktne skupine, in rešitev se skušanajti na prvi ravni. Če gre za zahtevnejšiprimer, se vključi svetovalec npr.s področja naknadnega preverjanja,porekla, tarife, analize tveganja, dovoljenjitd. in primer se preda v reševanjekontaktni skupini.Delovni obisk švedske carine je potekalpo zelo natrpanem urniku in časaza obiske znamenitosti skorajda ni bilo.Zanimivo je, da je bila večina muzejev,galerij in drugih zanimivih lokacij zaprtaže ob 16. uri. Gostiteljica Anna-KariWarming je razložila, da se turističnasezona v Stockholmu začne šele majain takrat se tudi urniki spremenijo.Skupaj smo obiskali 155 metrov visoktelevizijski stolp, s katerega smo imeliprekrasen razgled na celotno mesto.Sprehodila sva se po starem mestnemjedru in kot obvezno točko v Stockholmuobiskala kraljevo palačo (žal le odzunaj).Obisk švedske carinske službe v okviruprograma Carina 2013 je bil vsekakorzelo koristen. Predstavljena nama jebila zanimiva organizacija carinskeslužbe in marsikatera njihova rešitevbi morda prav prišla tudi slovenski carinskislužbi.Božo Grmek, CU SežanaFoto: Božo GrmekCARINA.SI


22IZOBRAŽEVANJEPriznavanje spretnosti in kompetenc,pridobljenih zunaj formalnega izobraževanjaEvropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vasiliou je septembra2012 sprožila pobudo za večje priznavanje spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunajšole ali univerze. V Sloveniji trenutno uradno priznavamo le formalno izobrazbo in še ne upoštevamoneformalno pridobljenega znanja, ne glede na to, kje ga posameznik pridobi.Konec decembra 2012 je Svet EUsprejel priporočilo o potrjevanju neformalnegain priložnostnega učenja.S tem želi Komisija ustvariti večje zaposlitvenemožnosti zlasti za mladebrezposelne in za tiste, ki imajo nižjoformalno izobrazbo. Hkrati želi spodbuditimobilnost državljanov EU inmotivacijo za njihovo vseživljenjskoizobraževanje.Potrjevanje znanja, spretnosti in kompetencje v tem času, ko je veliko mladihbrezposelnih, prebivalstvo pa sestara, pomembno tudi zaradi boljšegadelovanja trga dela. Zato je Komisijapozvala države članice, da ob zaposlitvipoleg formalne izobrazbe in spričevalupoštevajo tudi znanje, spretnostiin kompetence, ki so si jih posameznikipridobili z neformalnim ali s priložnostnimučenjem.Delavnica o zaznavi kaznivih dejanj, Carinskiurad Ljubljana, november 2012Komisija priporoča državam članicam,da najkasneje do leta 2018 uredijopotrjevanje neformalnega in priložnostnegaučenja, kar bi posameznikomomogočilo:• da potrdijo celoten spekter znanj,spretnosti in kompetenc, pridobljenihz neformalnim in s priložnostnimučenjem, tudi prek odprtih virov izobraževanja(gradiva v digitalni obliki),in• da pridobijo polno ali (glede na primernost)delno kvalifikacijo na podlagipotrjenih neformalnih in priložnostnihučnih izkušenj.Posamezniki bodo tako lahko pridobilipolno ali delno kvalifikacijo na podlagispretnosti in kompetenc, pridobljenihzunaj sistema formalnega izobraževanja.Trenutno imajo samo Finska,Francija, Luksemburg in Nizozemskaizdelane celovite sisteme potrjevanjaneformalnega in priložnostnega učenja.Neformalno učenje poteka v formalnemučnem okolju in se običajnone zaključi s pridobljeno kvalifikacijo,spričevalom ali diplomo. Izvaja senačrtovano, natančno so opredeljeniučni cilji in trajanje, zagotovljena stapodpora in sodelovanje z izobraževalci.Primer neformalnega učenja jeusposabljanje na delovnem mestu,kjer udeleženci posodabljajo znanjein pridobivajo spretnosti za uporabona delovnem mestu. Sem sodijo tudispletno učenje (e-učenje) in razni tečaji,ki jih organizirajo civilne družbe zasvoje člane. Vir: priporočilo Sveta EU zdne 20. 12. 2012.Priložnostno učenje poteka vsakdan ob različnih prostočasnih dejavnostih,doma, v službi, združenju inprek dnevne komunikacije z ljudmi. Toučenje ni organizirano in strukturirano,torej nima jasno določenih ciljev, časaučenja in učne podpore in je lahko nenamerno.Priložnostno učenje zajemaznanja, ki jih pridobimo z življenjskimiin delovnimi izkušnjami, kot so sposobnostvodenja projektov, IT, drugaznanja, pridobljena na delovnem mestu,znanje jezikov in medkulturnespretnosti, pridobljene med bivanjemv tujini, spretnosti, pridobljene s prostovoljstvom,kulturnimi dejavnosti,športom, mladinskim delom in z dejavnostmidoma, npr. skrbjo za otroka.Vir: priporočilo Sveta EU z dne 20. 12.2012.Priporočilo dopolnjuje evropsko osemstopenjskoogrodje kvalifikacij, kispodbuja potrjevanje vseživljenjskegaučenja, torej formalnega izobraževanjain neformalno pridobljenega znanja.Evropsko ogrodje kvalifikacij predvidevaskupni referenčni okvir, ki pomagapri primerjanju nacionalnih sistemovkvalifikacij. Služi lahko kot sredstvoprevajanja in primerjanja kvalifikacijrazličnih sistemov v Evropi.V Sloveniji trenutno uradno priznavamole formalno izobrazbo in še neupoštevamo neformalno pridobljenegaznanja, ne glede na to, kje ga posameznikpridobi. Prav tako še ni sprejetslovenski referenčni okvir kvalifikacij,ki bi omogočal pregled različnih kvalifikacijin veščin ter primerjavo z drugimidržavami v EU.Irena Morel, GCUCARINA.SI


DOGODKIObisk mednarodne šole za jedrsko varnostv luki Koper23V soboto, 13. aprila 2013, smo v luki Koper pod pokroviteljstvom Mednarodnega centra za teoretičnofiziko iz Trsta in Mednarodne agencije za atomsko energijo z Dunaja v sodelovanju z italijanskimministrstvom za zunanje zadeve gostili slušatelje mednarodne šole za jedrsko varnost.Jedrska varnost je področje, na katerem imajo pomembnovlogo in obveznosti posamezniki, nacionalna ureditev inmednarodna skupnost. Jedrska znanost in uporaba jedrskeenergije imata veliko prednosti in koristi, a nepravilna, neustreznain nedovoljena uporaba lahko privede do nepopravljiveškode in posledic. Mednarodna agencija za atomskoenergijo je razvila celovit načrt za jedrsko varnost, vključnoz obsežnim programom pomoči, kot so aplikacije, navodila,tehnična pomoč, usposabljanje, priporočila in druge oblikesodelovanja.Med slednje spada mednarodna šola za jedrsko varnost, kije bila že tretje leto zapored organizirana v sosednjem Trstu.Prav bližina in dejstvo, da v tržaškem pristanišču in njegoviokolici ni opreme za zaznavo radioaktivnega sevanja,je organizatorje napeljalo na zamisel, da bi lahko šolanjepopestrili s praktičnim ogledom opreme, ki jo uporabljamocarinski organi v luki Koper pri vsakdanjem delu.Teoretični del se je začel z zelo dobro in celovito predstavitvijoJaneza Češarka iz Uprave RS za jedrsko varnost. Natosva Matjažem Andrijašičem predstavila sistem portalnihmonitorjev in ročne opreme za detekcijo sevanja v luki Koperter napravo za preslikavo zabojnikov. Slednja namrečprav tako lahko zazna sevanje v tovoru.Praktični del je bil za obiskovalce še zanimivejši. Večina jih jebila sploh prvič v pristanišču. Ker je ob koncu tedna tovornipromet v luki precej redek, žal ni bilo možnosti, da bi lahkona konkretnem primeru (pri prehodu vozila skozi monitorje)prikazali alarm zaradi povišanega sevanja. Smo pa zatolahko pobližje pokazali »notranjost« portalnih monitorjev inpreizkušali ročno opremo za zaznavo sevanja.Praktični prikaz delovanja ročne opreme za detekcijo sevanjaUdeleženci mednarodne šole za jedrsko varnost pred portalnimimonitorji v luki KoperLetos se je dvotedenskega šolanja od 8. do 9. aprila 2013udeležilo 47 predstavnikov iz 39 držav (večina držav z afriškein azijske celine), ki delajo v javnih organizacijah inustanovah, kot so uprave, agencije, raziskovalni inštituti inuniverze ter drugi državni organi s področja izvajanja oziromazagotavljanja jedrske varnosti.Vožnjo do skenerja za zabojnike na kontejnerskem terminalusmo izkoristili za kratko predstavitev pristanišča, vloge indela carinske službe ter carinskih postopkov v prosti coni.Skener je sicer prvenstveno namenjen preslikavi zabojnikovin odkrivanju njihove vsebine, a hkrati ugotavlja tudi prisotnostradioaktivnosti v tovoru. Obiskovalcem smo prikazaliposnetke zanimivih nepravilnosti v pošiljkah.CARINA.SI


24DOGODKISkener oz. naprava za preslikavo zabojnikovUdeleženci mednarodne šole za jedrsko varnost so bili zelozadovoljni s celotnim potekom obiska. Dobre izkušnje organizatorjevšole iz preteklih let in želja po ponovnem snidenjuprihodnje leto so nam v posebno zadovoljstvo.Obisk smo koordinirali Matjaž Andrijašič (Carinski urad Koper),Janez Češarek (Uprava RS za jedrsko varnost), Allesia Durczok(Mednarodna agencija za atomsko energijo) in Robert Klarić(Carinski urad Koper).Robert Klarić, Matjaž Andrijašič, CU KoperFoto: arhiv CU KoperMednarodno srečanje Carinskega uradaMaribor s predstavniki zveze IPAKer smo pooblaščene uradne osebe carinske službe že od leta 2006 enakopravni člani Mednarodnepolicijske zveze (IPA, International Police Association), je prav, da se tudi mi pohvalimo ssvojim delom.Na prvem skupnem srečanju, 19. aprila2013, so se sešli vodilni klubov IPA izGradca (Avstrija), Čakovca, Varaždinain Zaboka (Hrvaška) in organizatorjaRegionalnega kluba IPA Štajerska izMaribora. Udeležence smo povabili vCarinski urad Maribor. Direktor uradaDušan Šafarič jim je predstavil dotedanjedelo urada in načrte, še posebejv povezavi z vstopom Hrvaške v EU.Gostje so se s zanimanjem seznanili zuspehi mobilnega oddelka, si ogledalislužbeno vozilo in delovne pripomočke.Večina med njimi je prvič videla rentgenskeposnetke tovornega vozila.Policijski gostje so si z zanimanjem ogledali delo in opremo mariborske mobilne enote.CARINA.SI


DOGODKI25Udeleženci smo se dogovorili, da bosrečanje postalo tradicionalno, za gostiteljaprihodnje leto pa smo izbraliklub IPA Steiermark iz Avstrije.Darko Veselič, CU MariborFoto: arhiv CU MariborVprašanja o delu mobilne enote so kar deževala.Na obisku v novogoriškem vrtcuMobilni oddelek Nova Gorica se je 29. maja 2013 predstavil otrokom v vrtcu Kekec v Novi Gorici.Njihova velika želja je bila spoznati vodnika psa in njegovega štirinožnega sodelavca. Z zanimanjemso poslušali, kaj cariniki delamo, in nas poučili, da smo lovci, ki lovimo lopove. Psička Reajim je pokazala, kako se lovijo tihotapci drog. Prijazno se jim je pustila božati, zato so ji zapelipesem Kuža pazi. Veliko navdušenja so požele tudi lučke in sirena na službenem avtomobilu. Večinaotrok nam je zagotovila, da bodo, ko odrastejo, cariniki ali policisti.Psička je z veseljem pokazala, v katerem kovčku se skriva prepovedanadroga.Rea se je otrokom prijazno pustila božati, zato so ji na koncuzapeli pesem Kuža pazi.Rok Mikuž, CU Nova GoricaFoto: Robert JelenCARINA.SI


26Ja, luštno je bilo!NAŠI SODELAVCISpominjam se, kot da bi bilo včeraj, čeprav je minilo skoraj 40 let. Kadrovik v Carinarnici Maribor,tovariš Stevo Kecman naju je z Dragom Arkom vodil od pisarne do pisarne in predstavljal bodočimsodelavcem z besedami: „To su naši novi sudelavci“. Počutil sem se kot cirkuška opica. Oblečensem bil v rdeč pulover in čez približno pol ure, ko sem se pogledal v ogledalo, nisem vedel, ali jeza rdečico na obrazu kriva jopica ali kaj drugega. Zapomnil si seveda nisem nikogar od zaposlenih.Nato naju je voznik zapeljal do zdravstvenega zavoda na cepljenje, zatem pa me je upravnikWeingerl odpeljal na meddržavni mejni prehod Jurij, kjer sem se začel učiti in spoznavati lepe inmanj lepe, vesele in manj vesele plati carinskega dela.Na Juriju ni bilo rožnato, bil sem odvisenod slabih avtobusnih povezav, pitnevode ni bilo, o kakršni koli nadstrešnicitam še niso slišali. Po štirih letihsem odšel v izpostavo Javna skladiščav Mariboru. Delal sem v skladišču, občasnopa sem zamenjal sodelavko nablagajni. Kako pomemben je bil carinskinadzor v skladišču, pove podatek,da smo tam imeli poleg blaga velikevrednosti tudi odpadni karton iz Rusije,namenjen predelavi v Ceršaku.Ampak za vsakim dežjem posije soncein tako sem se leta 1982 znašel na železniškipostaji. Srečal sem nove obraze,delo je bilo popolnoma drugačno.Najprej sem delal v upravi, kasneje vizmeni. Z vlakom smo se vozili v Avstrijo,carinsko kontrolo in carinjenjev potniškem prometu smo opravljalimed vožnjo. V izpostavi smo opravljaliizvozno carinjenje za vlakovne in kamionskepošiljke, blago pa smo pregledovalipod milim nebom, v lepem inslabem vremenu.Med napadom na Slovenijo 1991 vlakiseveda niso vozili in spominjam se,kako veseli so bili avstrijski kolegi, kosem se prvič po vojni pripeljal z vlakomv Avstrijo in jim povedal, da smovsi v Mariboru živi in zdravi. Ja, to se jesplačalo proslaviti!Leta 1992 sem se ponovno znašelv izpostavi Javna skladišča in celihosem let bil papirnato bitko z raznimidokumenti, sodeloval z ERC-em, arhiviraldeklaracije in se spoznal z računalnikom.Medtem sem se iz Mariborapreselil v Šentilj in leta 2000 pričel delativ tamkajšnji izpostavi. Z vstopomSlovenije v EU je prišlo je do velikihkadrovskih sprememb, precej kolegovje odšlo v druge službe, v druge izpostavein urade, sam sem bil premeščenna južno mejo, na Gruškovje. Pričela sose potovanja, dolga nekaj čez 60 km,ki so se zame in še sedem sodelavcevkončala decembra leta 2012.Vsa leta sem se ukvarjal s športnimstreljanjem, tako mi je tudi v službiuspelo ustvariti odlično strelsko ekipo.Na carinskih športnih igrah v Jugoslavijiin kasneje v Sloveniji smo postalinepremagljivi, sam sem bil daleč najboljši.Bili smo na Reki, v Splitu, BanjaLuki, Zagrebu, Beogradu, Dimitrovgradu,Prištini in na zadnjih jugoslovanskihcarinskih igrah v Tuzli. Po Sloveniji pasmo bili povsod, kjer so carinski uradi,in še kje.Ko sedaj razmišljam o preteklih letihin opazujem okolje, v katerem živim,ugotavljam, da je bilo lepo, lepše kakordanes: imel sem dobre sodelavce,vodje izmen in šefe. Vsi so mi pomagaliin bili potrpežljivi z menoj. Pri delu semsrečal različne in zanimive ljudi, pridobilštevilna znanja in videl marsikaj.Upokojeni delavci Izpostave Gruškovje z vodjo Milanom Klepom v srediniFoto: arhiv CU Maribor2. februarja 2013, ko smo že dobili prvopokojnino, smo Maks Štancer, IvanJurša, Miro Branisel in moja malenkostorganizirali druženje s sodelavci vCARINA.SI


NAŠI SODELAVCI27Šentilju. Dolgo v noč smo obujali spominena skupno delo in vesele trenutke.Med nami sta bila tudi naš sedaj žebivši šef in njegov pomočnik, pridružilse nam je direktor urada Dušan Šafarič.Žal zaradi zdravstvenih tegob nibilo legende, našega dragega MirkaWeingerla, upravnika Carinarnice Maribor,ki nas je sprejel v službo.Upam, da je pred menoj še nekaj lepihlet, saj me čakajo v kleti kolo, v garaživespa, v omari puške, v daljavi planinein morje ter seveda smetana na torti –vnukinja.Žal reprize življenja ni, a če bi bila, nebi veliko menjal, ostajajo lepi spominina prehojeno pot. In kot pravi Jože Koblerv eni od svojih pesmi: „Ja, luuušnoje blo!“Anton Jože MajheničKoraki v novo obdobjeEdvard Jelen se je 31. decembra 2012 po dolgi dobi marljivega dela upokojil. Zadnje desetletje jedelal kot carinik v mariborskem oddelku za trošarine. Njegova delovna pot je bila zelo razgibanain raznolika.V carinski službi se je zaposlil 1. avgusta 1976, v takratniCarinarnici Maribor, v izpostavi Javna skladišča, kjer jeopravljal carinski nadzor uvoženega, izvoženega in tranzitnegablaga. V naslednji letih je delal tudi v izpostavahŽelezniška postaja Maribor in Šentilj, kjer je preživel osamosvojitvenovojno. Tudi Edi je delček mozaika, ki sestavljauspeh osamosvojitve Slovenije, na katerega smo lahko vsiponosni. Leta 1999 je začel delati v oddelku za trošarine,kjer je ostal vse do upokojitve.V kolektiv je prinašal pozitivno energijo, vedno je bil nasmejan,čeprav vemo, da tudi on ni bil brez takšnih ali drugačnihtežav. Marsikateri dan bi bil bolj stresen, če ne bi bilo spretnegaEdija. Rad je hodil v službo, upokojitve se je bal, sajda ima še veliko energije. Pravi, da so mu na carinsko služboostali zares lepi spomini. V spominu bomo ohranili lepe trenutke,ki smo jih skupaj doživeli pri delu. Želimo mu, da biostal zdrav še vrsto let. Še sporočilo od sodelavcev: »Edi,ko boš našel vsaj malo časa, nas obišči. Veseli te bomo!«Sonja Šavora, CU MariborEdvard Jelen je leta 1999 začel delati v mariborskem oddelku zatrošarine, kjer je ostal vse do upokojitve.Foto: arhiv CU MariborCARINA.SI


28ZANIMIVOSTICariniki skozi čas: Herman MelvilleOb omembi ameriškega književnika Hermanu Mellvillu (1819–1891) najprej pomislimo na njegovroman Moby Dick. Manj znano je, da je služboval tudi kot carinski inšpektor. V newyorškem pristaniščuje preverjal ladijske tovorne liste, razne certifikate, tovorke, nadziral razkladanje ladij,preverjal morebitno prisotnost prepovedanega blaga in odkrival carinske prekrške …Herman Melville se je rodil v newyorški družini in se je s svetomcarine verjetno prvič srečal že prek družinskega podjetja– njegov oče je bil namreč uvoznik francoskega blaga.Prav propad tega posla v letu 1830 je povzročil Hermanovoosebno tragedijo. Po dveh letih selitev in izmikanja upnikomje oče izčrpan umrl in trinajstletni Herman je zaradi tegaopustil šolanje in poprijel za delo. Najprej je bil bančni kurir,nato je delal na stričevem posestvu pa v bratovi krznarni… Pri dvajsetih je postal mornar in že leta 1942 je plul nakitolovki. Ko je Herman odkril svoj talent za književnost, jeopustil težaško mornarsko delo, ki ga je sicer popeljalo vsedo Avstralije, in se v obdobju 1844–1857 preživljal izključnos pisanjem.Napisal je več romanov, krajših proznih del in tudi pesmi.Najbolj je zaslovel z romanom Moby Dick, s pripovedjo otem, kako je kit glavač Moby Dick zmagal v boju z ljudmi,ki so se nato utopili v oceanu. Po tem kultnem romanu jebilo posnetih več filmov in vsaj dve televizijski nadaljevanki.Vendar pa za časa Melvillovega življenja to delo sploh nidoživelo uspeha. Za eno leto in pol pisanja, pri katerem jebilo načeto njegovo zdravje, je poleg bodic kritikov prejelle okrog 560 dolarjev plačila (letne plače neizobraženih industrijskihdelavcev so bile tedaj le malo pod 500 dolarji).Neredni prihodki iz pisanja so komaj zadoščali za preživetjedveh sinov, dveh hčera in žene Elisabeth. Leta 1857 je Hermanobupal nad prozo in je v naslednjih letih prirejal poučnapotovanja v Rim, preizkusil se je v poeziji, a prav tako nidoživel priznanja. Zaradi pijančevanja je imel z družino skrhaneodnose.Depresivni Melville je v težkih finančnih razmerah iskal rednoslužbo in se leta 1866 po zvezah in poznanstvih dokopaldo mesta okrožnega carinskega inšpektorja v newyorškempristanišču. To je močno izboljšalo finančno stanje družine.Herman je poslej letno zaslužil 1.200 dolarjev, kar je bila dostojendohodek. Postal je bolj zdrav, boljše volje in opustilje pijančevanje. Književnost je obesil na klin in naslednjih19 let opravljal tipično in nerazburljivo delo pristaniškegacarinskega inšpektorja: delal je bodisi v pisarni bodisi napomolu, preverjal je ladijske tovorne liste, razne certifikate,tovorke, nadziral razkladanje ladij, preverjal morebitno prisotnostprepovedanega blaga, odkrival carinske prekrške… Ker je na carino prišel prek poznanstev, so ga nadrejenisprva gledali postrani. Potem je v pristanišču pridobil dokajredek sloves poštenega carinika in težav z vodilnimi ni imelveč.Herman Melville leta 1870 (vir: Wikimedia Commons)CARINA.SI


ZANIMIVOSTI29Inšpektorsko delo verjetno ni zadovoljevalo Melvilloveustvarjalne žilice in njegovih ambicij. Zaradi pritiskov vslužbi je postajal naporen za domače. Leta 1867 se je komajizognil ločitvi. V nekaj letih je sledila še vrsta osebnihtragedij. Eden sinov se je ubil z revolverjem, drugi si ni znalpoiskati zaposlitve, ena hči je ohromela in umrlo je velikoHermanovih sorodnikov.Melville je kot carinski inšpektor prenehal službovati leta1886, a je imel zaradi dedovanja finančno preskrbljeno starost.Šele nekaj let po njegovi smrti so Američani v njempričeli prepoznavati svojega velikega književnika.ViriLynn Horth (1993): The letters of Herman Melville.Milton Meltzer (2004): Herman Melville: A Biography.Parker Herschel (2002): Herman Melville: A Biography, Vol2.Raychel Haugrud Reiff (2008): Herman Melville: Moby Dickand Other Works.Boštjan Hepe, CU LjubljanaSpopad z Moby Dickom, narisan v eni zgodnjih izdaj romana(1892).Knjiga Pavleta Čelika Naši financarji (1918–1946)Če izvzamemo področje preučevanja uniform in orožja, o financarski službi v preteklosti ni bilokaj dosti napisanega. Lani pa je pri založbi Modrijan izšlo delo Naši financarji (1918–1946). AvtorPavle Čelik je vrsto let služboval v ljudski milici in je bil v času osamosvojitvene vojne tudi njenpoveljnik. Njegovo zanimanje za zgodovino policije in za različne formacije stražnikov, ki so obstajalev slovenski zgodovini, ga je nazadnje pripeljalo do preučevanja službe finančne kontrole.Po neštetih urah v arhivih in knjižnicah mu je uspelo snov predstaviti iz zgodovinskega, sociološkegain organizacijskega vidika in je tako prvi raziskovalec, ki je na osnovi obsežnega študijaprimarnih virov celovito preučil zgodovino financarjev.Zajetna knjiga na skoraj 650 straneh opisuje delovanje teslužbe na tleh Kraljevine SHS oziroma Kraljevine Jugoslavije.Finančna kontrola je bila operativna finančna policija napodročju trošarinskega, monopolnega in carinskega nadzora.V knjigi izvemo, kako so se finančni stražarji propadleAvstro-Ogrske postopoma prelevili v finančne kontrolorjein s kakšnimi finančnimi težavami so se slabo plačani financarjispopadali. Število uslužbencev je močno nihalo. Leta1919 je na slovenskem območju služba štela le 511 ljudi,leta 1926 pa naj bi jih bilo po sistematizaciji že 1376. PoCARINA.SI


30izbruhu gospodarske krize je število zaposlenih pričelo upadati,tako da je bilo leta 1935 sistematiziranih samo 529delovnih mest. V drugi polovici tridesetih se je trend postopomaobrnil navzgor in za leto 1941 je bilo upoštevanih 694delovnih mest.ZANIMIVOSTIin opravljali so orožne vaje. Pri carinskem ali trošarinskemnadzoru so po potrebi orožje tudi dejansko uporabljali. Našacarinska služba, ki pri operativnem terenskem nadzoru nagloizgublja stalno policijsko zaščito, tu precej zaostaja, sajorožje nosijo le mobilci. Tretja in bistvena lastnost finančnekontrole je bila pravica do aretacije tihotapcev in oseb, ki soutajevale carinske in trošarinske dajatve. V Sloveniji danesta pristojnost pripada izključno klasični policiji, brez nje paje težko vzpostaviti delujočo finančno policijo.Anton Muc, vodja finančne kontrole v Sloveniji v letih 1932–1935Foto: arhiv GCU (pridobljeno od Pavleta Čelika)Del financarjev je leta 1946 prešel v povsem razoroženo carinskoslužbo. Glede na to, da je letos ponovno oživela idejao ustanovitvi finančne policije, je Čelikovo delo nedvomnoprišlo ob pravem času. Prav financarji so zagotavljali, da jena področju finančnega nadzora tedanja kraljevina uspeladelovati kot pravna država. Finančna kontrola je kot prvozagotavljala osnovni operativni nadzor nad tihotapstvomter nad utajo trošarin in carin. Pri tem je služba delovalaločeno od specializiranih carinskih in trošarinskih oziromamonopolnih inšpektorjev. Danes carinska služba dosegaosnovni operativni nadzor s pomočjo mejašev in mobilcevter prek terenskega trošarinskega nadzora. Kot drugo je bilafinančna kontrola sestavljena iz oboroženih, discipliniranihin po vojaško ustrojenih kadrov. Financarji so delali in pogostocelo živeli v svojih »vojašnicah«, nadrejenim so salutiraliNaslovnica knjige o financarjih na slovenskih tlehKnjiga Pavleta Čelika navaja tudi položajne nazive financarjev,njihove uniforme, orožje, katera odlikovanja so slovenskifinancarji prejeli, osebne zgodbe zaposlenih, načinstanovske in teritorialne organiziranosti, njihov prispevek hkulturi … Priporočam jo v branje vsem, ki jih zanima carinskazgodovina.Boštjan Hepe, CU LjubljanaCARINA.SI


ZANIMIVOSTI31Jeseniški vodnik službenega psa priitalijanskih kolegihCarinska uprava RS skupaj s policijo sodeluje v dvoletnem projektu FIDO za šolanje policijskocarinskihpsov in njihovih vodnikov oz. inštruktorjev. Financira ga Evropska komisija. Med udeleženciiz Slovenije je poleg vodnika službenega psa iz Carinske uprave RS še inštruktor Oddelka zašolanje službenih psov Policije.Vodnik službenega psa Bojan Grintoviz jeseniškega mobilnega oddelka jesredi aprila 2013 odšel k italijanskimkolegom iz Guardie di Finanza. V njihovemcentru za usposabljanje službenihpsov kraju v Castiglione del Lagobo usposabljal novega službenega psaza odkrivanje prepovedanih drog. Dodeliliso mu 18-mesečnega nemškegaovčarja z imenom Carlo, ki ga bo pokončanem usposabljanju pripeljal vSlovenijo, kjer se bo pridružil ostalimslužbenim psom slovenske carine.S kolegom Marjanom Levstikom iz Oddelkaza šolanje službenih psov Policijesva bila napotena v vzrejni centerGuardie di Finanza v mesto Castiglionedel Lago v prekrasni pokrajini Umbriji.Namen usposabljanja je čezmejno sodelovanjev boju proti tihotapljenju inrazpečevanju prepovedanih drog.15. aprila 2013 sva se odpravila nadolgo pot in v poznih večernih urahprispela na cilj. Naslednji dan je bil organiziranuvodni sestanek, na kateremso sodelovali visoki predstavniki Guardiedi Finanza iz Rima ter predstavnikacarine in policije. Dobila sva vsaksvojega psa, nemška ovčarja Carla inApacha. Poleg naju je na usposabljanjuše deset predstavnikov Guardie diFinanza, ki bodo po končanem usposabljanjupostali vodniki za odkrivanjeprepovedanih drog. Nastanjeni smo vkasarni Dario Cinus, ki stoji ob robu jezeraLago Trasimeno.Prva naloga je bila navezava psa nabodočega vodnika. Po nekaj dneh smoga že začeli navajati na vonj hašiša.Prve vaje smo opravljali v kasarni, kjerimajo dobre pogoje za trening, kasnejesmo šli iz kasarne v skladišča, trgovskecentre, na parkirne prostore zatovorna vozila … Ko je bilo poznavanjehašiša za psa zadovoljivo, smo prešlina nov vonj prepovedane droge, in sicerkonoplje.Najin delovni dan se začenja ob 8. uri.Najprej se sprehodimo s psi, očistimopesjake in pse. Sledi priprava pripomočkovza delo in odhod na prizoriščevaje. Prvi del delovnega dne se končanekaj po 12. uri. Ob dveh popoldne sedelo nadaljuje približno do petih, kopospravimo opremo, vozila in nahranimopse. Zvečer jih še enkrat peljemona sprehod. Takšen je najin delovnidan, ki se ponavlja pet dni v tednu.Tudi ob sobotah in nedeljah skrbiva zapse: sprehod, čiščenje pesjakov, vajepremagovanja ovir na vadbišču, krtačenjein hranjenje.Pogovarjamo se v angleškem jeziku,zato za naju z Marjanom skrbita dvainštruktorja: glavni inštruktor Pier PaoloSassano in inštruktor prevajalecGiuseppe Ciorciaro. Med seboj se zelodobro razumemo, prav tako z vsemitečajniki in zaposlenimi v kasarni, ki sozelo prijazni.Komunikacija z zunanjim svetom prekinterneta zaradi vojaškega sistemazaenkrat ni možna, zato morava dopovezave v slaščičarno v center mesta,kjer je občasno možen dostop dobrezplačne internetne povezave.Bojan Grintov, CU JeseniceFoto: Bojan GrintovBojan Grintov in Marjan Levstik s svojima nemškima ovčarjema in kolegoma iz Guardiedi FinanzaCARINA.SI


32ŠPORT IN PROSTI ČASCarinik ostane carinikBila je ideja, bile so želje, prenesli smo jih v življenje, beri srečanje. Tako smo se lepega dne, 18.januarja 2013, srečali tisti cariniki, ki smo do leta 2004 službovali na mejnih prehodih Vič, Holmecin Radlje ob Dravi.Po ukinitvi severne meje so se našepoti razšle. Malo nas je ostalo v carini,večina je odšla v druge službe. Takoso danes med nami policisti, davčniinšpektorji, zavarovalničarji, obrtniki,upokojenci … Enotna misel vseh pa je,da carinik ostane vedno carinik, in topredvsem zaradi lepih spominov in pristnegatovariškega sodelovanja.Srečko Krajnc, CU DravogradFoto: arhiv CU DravogradJanuarsko srečanje v lovski koči pri Dravogradu je prehitro minilo v smehu in želji, dase čez kakšno leto ponovno snidemo.KarikaturaCARINA.SI


IN MEMORIAM33Svitoslav Vižintin - SvitoKo nas doleti vest, da je nekdo umrl,se nam čas ustavi, obudijo se spomini,spomnimo se lepih trenutkov, ki smojih preživeli skupaj, in hkrati obžalujemokrivice, ki smo mu jih storili.Svito, kot smo ga vsi klicali, se je rodil v Cerknem 22. oktobra1932. Odraščanje v zavedni slovenski družini pod fašističnookupacijo Primorske in druga svetovna vojna stav njem za vedno zasejala svobodoljubni duh, ki ga je znalprenašati tudi na mlajše rodove. Navkljub težkim časompovojne obnove domovine je bil željan znanja in je šolanjeuspešno končal z diplomo na ljubljanski pravni fakulteti vLjubljani leta 1960. Že med študijem si je ustvaril družino, vkateri sta se mu rodila hčerka in sin.Zelo pomemben dosežek je tudi poseben odnos do gospodarstva.V trdih časih, ko je bila carina še oblast, se jezavedal pomena partnerskega odnosa do podjetij. Stike jevzpostavil prav z vsemi podjetji na območju carinarnice,poslušal je njihove težave, jim prenašal novosti, svetoval– vse to je zahteval tudi od drugih zaposlenih. Ko je prišlazakonska podlaga za poenostavljene postopke, so bilasevernoprimorska podjetja med prvimi vključena v sistemepoenostavitev.Službena pot po študiju ga je vodila prek različnih odgovornihfunkcij v občinski upravi, poslanca v zvezni skupščini,sodišča, pravobranilstva … 1. septembra 1983 se je zaposlilna mestu upravnika Carinarnice Nova Gorica, kjer je bil15 let. Njegovo delo v carinarnici je bilo izjemno uspešno,sadovi njegovega dela so jo zaznamovali za vedno. Spodbujalje mlade, izobražene sodelavce, jim dajal priložnostza uresničevanje idej. Vedno je imel čas za vse, ki smo prišlik njemu s težavo ali novo zamislijo. Za vsako težavo je imelrešitev, vsako zamisel pa je spodbujal in jo pomagal uresničiti.Nikoli ni ničesar vsiljeval, iz sodelavcev je znal potegnitikar največ ter jih s svojimi izkušnjami in prekaljenostjo skorajnevidno usmerjati.Težko bi našteli vse njegove uspehe. Prav gotovo lahko medpomembnejše uvrstimo izjemen čut za kadrovsko prenovocarinarnice. Carinarnico je ob upokojitvi zapustil kadrovskozelo močno, z ljudmi, sposobnimi največjih izzivov službe.Poskrbel je za popolno prenovo praktično vseh mejnih prehodov,izgradnjo objektov na terminalih v Vrtojbi, največjipodvig pa je bil prav gotovo nova stavba carinarnice v Vrtojbi.Svito Vižintin februarja 1994 pred Carinarnico Nova GoricaCARINA.SI


34V osamosvojitveni vojni je pokazal vso potrebno odločnost,ne samo na našem območju, ampak tudi na vseslovenskiravni. Prav njegova odločnost in jasna vizija sta v CarinarniciNova Gorica botrovali osamosvajanju brez težav, brezžrtev in s popolno lojalnostjo delavcev nastajajoči slovenskioblasti. Proces osamosvajanja v carini se je začel že decembra1990 in Svito se nikoli povsem sprijaznil, da vlogacarine v osamosvojitveni vojni ni bila dovolj jasno in poštenoprikazana.Po upokojitvi 31. decembra 1997 je ostal zelo dejaven vrazličnih organizacijah, rad se je odzval našim povabilomna srečanja, z veseljem in ponosom je poslušal, ko smo muIN MEMORIAMpredstavljali novosti in dosežke carinske službe. Čutili smo,da se dobro zaveda, kako je vse to zraslo na koreninah, kijih je prav on zasadil, ne samo v Novi Gorici, ampak tudi širšiskupnosti. Ostal je dejaven vse do hude bolezni, ki ga jepremagala prav na njegov 80. rojstni dan. Bolezen je bila žalmočnejša od njegove močne volje, umrl je 16. januarja 2013.Od njega smo se poslovili na pokopališču v njegovi rojstnivasi Renče.Svito, hvala za vse, kar si naredil za carinsko službo.Stanislav Mikuž, GCURatko Štritof(1948–2013)Ne jokajte ob mojem grobu,privoščite mi večni mir,izčrpal sem svoje moči,zaprl sem trudne oči.Čeprav smo vedeli, da bije težki boj z boleznijo, nas je novicao njegovem odhodu presenetila in nas navdala z neskončnožalostjo. Kljub vsej njegovi volji je bila na koncu bolezenmočnejša. Bila je kruta, predvsem v zadnjem obdobju, in vsismo občudovali njegovo voljo do življenja.V Carinskem uradu Nova Gorica se je zaposlil leta 1978.Delo je opravljal na različnih delovnih mestih, nazadnje voddelku za tranzit. Njegova življenjska pot se je iztekla 23.maja 2013. Zapustil nas je delaven človek, ki je bil v nenehnemgibanju, ki je odgovorno in zavzeto opravljal svoje delo.Širil je pozitivno energijo in kolektivni duh. Kjer je bil on, jevse odlično delovalo. Predvsem pa je bil človek z velikimsrcem, ki se je nesebično razdajal in skrbel veliko bolj zadruge kot zase.Z njim je odšel delček vseh nas, delček nekega lepega obdobja,ki se ne bo več vrnilo. V naših srcih bo stal večenspomin nanj in na vse čudovite trenutke, ki smo jih skupajpreživeli.Ivan Živko, CU Nova GoricaCARINA.SI


CARINSKA KRIŽANKAAVTOR:JANEZAVTOR:DONŠAJANEZMESEČNI DONŠADOHODEKKMEČKEGAMESEČNIDOHODEKUPOKO-KMEČKEGAJENCASLOVENSKIUPOKO-SKLADATELJ JENCASLOVENSKIZABAVNESKLADATELJGLASBEZABAVNEGLASBE100100ŽENSKOIME(MATILDA)ŽENSKOIME(MATILDA)LJUDSKAPROSTOR-LJUDSKANINSKAPROSTOR-MERA ZANINSKAVINOMERA ZAGROBO VINODOMAČEGROBOSUKNODOMAČESUKNOMINISTERPRI STARIH GRKIH INERJAVECRIMLJANIH VOJNA LADJA STREMI MINISTERPRI STARIHVRSTAMIGRKIHVESEL,IN SLANAERJAVECZMESRIMLJANIHTROVESLAČAVOJNA LADJA S ZA MESOTREMI VRSTAMI VESEL,NEKDANJISLANA ZMESTROVESLAČAMEJNIZA MESOPREHODNEKDANJINAREKIMEJNIMURIPREHOD NAREKI UBITI MURIIZRAELSKIPREMIERUBITIIZRAELSKI(JICAK)PREMIERKRAJŠE (JICAK)IME ZAIZIDORJAKRAJŠEIME ZAIZIDORJA MAKE-DONSKAMAKE-PEVKAREDŽEPOVADONSKAPEVKAREDŽEPOVADEFOJEVLITERARNIDEFOJEVJUNAKLITERARNICRUSOEJUNAKCRUSOE RUSKAPEVKAPUGAČOVARUSKAPEVKAPUGAČOVAIZDELOVA-LEC KRSTIZDELOVA-LEC KRSTORODJEZAKOPANJEORODJEZAKOPANJENENASIČENIOGLIKO-NENASIČENIVODIKI ZOGLIKO-DVOJNOVODIKIVEZJOZPOKRAJINA DVOJNO VSREDNJEM VEZJOPOKRAJINADELUVSREDNJEMVIETNAMADELUVIETNAMAVELIKANEVARNOSTVELIKAZANEVARNOSTNARAVNOOKOLJEZANARAVNOOKOLJEČASLAVGRUBIĆČASLAVGRUBIĆKNEŽE VINANA AZURNIKNEŽEOBALIVINANAOČKAAZURNIOBALIOČKACESTNAPODLAGACESTNAPODLAGAANDREJINKRETANDREJINKRETHRANAIZRAELCEVV PUŠČAVIHRANAIZRAELCEVV PUŠČAVIORIENTAL-SKAPREPROGAORIENTAL-KATARINASKAPREPROGAVENTURINIKATARINAVENTURINIPOSTOJAN-KA VPOSTOJAN-GORSKEMSVETUKA VGORSKEMSVETUSENČICASENČICATANKAKOŽICATANKAKOŽICAZADNJICELJSKIZADNJIGROFCELJSKINOVOMESTOGROFNOVOMESTOUREDNIKSOBOTNEUREDNIKPRILOGESOBOTNEDELAPRILOGEŽERDINDELAŽERDINTEK, APETITTEK,BELAAPETITZAČIMBABELAZAČIMBAMINUTA(KRATICA)MINUTA(KRATICA) URBANSIMČIČGLAVNOURBANSIMČIČMESTOGLAVNOELAMAMESTOELAMAČRN NADEVV GIBANICIČRN RAHLO NADEVV GIBANICI SPANJERAHLOSPANJERAFAELAJLECPAS ZAPREVEZO-PASVANJEZAPREVEZO-KIMONAVANJEKIMONA OSAMADEGUSTA-CIJADIVJAOVCAOPTIČNA PRIPRAVA ZAOPAZOVANJE S PROSTIMOPTIČNAOČESOMPRIPRAVANEVIDNIHZAOPAZOVANJESTVARIS PROSTIMOČESOM NEVIDNIHIZPARINA STVARIGNILIHIZPARINASNOVIGNILIHSNOVIŽIDOVSKADRŽAVAŽIDOVSKADRŽAVAKUPČEKPRSTI NATRAVNIKUKUPČEKPRSTI NATRAVNIKURAFAELAJLECALENKAOSAMAKOLMANALENKAKOLMANLITERARNIDETEKTIV(HERCULE)LITERARNIDETEKTIVVELIK(HERCULE)MAČEKVELIKMAČEKUMIK ZJAVNEFUNKCIJEUMIK ZJAVNEFUNKCIJELITIJLITIJOTROŠKOVOZILCEOTROŠKOODRIVVOZILCEODPODLAGEODRIV ODPODLAGEDELVIMENADELVIMENARALKARALKAUMORJENIPOLITIKUMORJENIRABINPOLITIKRABINPOSLEDICADOLGO-POSLEDICATRAJNEBUCHWALDUPORABE AMERIŠKIDOLGO-SATIRIKTRAJNEBUCHWALDUPORABEEMILZATOPEKEMILZATOPEKVRTNOJAGODIČJEVRTNOJAGODIČJEHITERTURŠKI SELNAHITERKONJUTURŠKI AMERIŠKI SELNADOLARKONJUAMERIŠKIDOLARAMERIŠKAVESOLJSKAAMERIŠKAAGENCIJAVESOLJSKAAGENCIJA PISATELJCANKARPISATELJLJUBLJANACANKARLJUBLJANAAMERIŠKISATIRIKPREBIVALECRUSIJEKARTICA VGSMKARTICAAPARATUVGSMPREDMET,APARATUKI ŠČITIPREDMET,UŠESA,NAUŠNIKIKI ŠČITIUŠESA,NAUŠNIKISTAROIME ZAHITERREPUBLIKO STAR,STARO FRANCOSKIKONGO ZMERNOIME ZAHITERPLESREPUBLIKOFRANCOSKIKONGOPLESPREBIVALECADRESARRUSIJEEDVARDADRESAR KARDELJEGIPČANSKIEDVARDKARDELJBOGPLODNOSTIEGIPČANSKIBOGPLODNOSTI4. IN 10.ČRKA4. IN 10.LISTNATOČRKADREVOLISTNATODREVOSTAR,ZMERNONORIŠKIKONJNORIŠKIKONJDEGUSTA-DIVJACIJAOVCASLOVENSKIELEKTRO-SLOVENSKITEHNIKELEKTRO-(MARIO)TEHNIK(MARIO)35NAJVEČJAAMERIŠKANAJVEČJAZVEZNAAMERIŠKADRŽAVAZVEZNADRŽAVAZNANOSTO ATOMIHZNANOSTO ATOMIHPANIČAR(REDKO)PANIČAR(REDKO)CARINA.SI


Mejni prehodi med Slovenijo in HrvaškoBistrica ob SotliFoto: Carinski urad CeljeMetlikaFoto: Carinski urad LjubljanaŽP DobovaFoto: Carinski urad BrežiceStarodFoto: Carinski urad KoperCARINA.SI

More magazines by this user
Similar magazines