Opozorila in priporočila ZRSŠ pri oblikovanju FP - Zavod RS za ...

zrss.si
  • No tags were found...

Opozorila in priporočila ZRSŠ pri oblikovanju FP - Zavod RS za ...

Opozorilo / priporočilo 1• Večja avtonomija šol in posledične organizacijskespremembe– različni predmetniki v različnih časovnih obdobjih šolskega leta,– različni urniki,– različno trajanje učnih ur,• so (ob ustreznem usposabljanju učiteljev) sredstvo (pot)za uvajanje večje raznolikosti metod in oblik dela,večjega medpredmetnega povezovanja, ustreznejšeobremenitve učencev z domačim delom in s tem večjeučinkovitosti in boljših rezultatov v znanju in niso samesebi namen!


Vpliv strnjenih šolskih ur določenih predmetov• Če želimo pri fiziki, kemiji, biologiji izvajati poskuse ineksperimente, izvesti terensko delo pri geografiji alizgodovini, se srečamo s časovnimi omejitvami učne ure(45 minut). Načrtovanje strnjenih ur pouka v urnikuomogoča izvajane teh dejavnosti in lahko vpliva nakakovost pouka.• Teh ur pa ni mogoče načrtovati brez učiteljev tehpredmetov in brez njihovih letnih priprav, v katerih jerazvidno, kdaj bodo potrebovali strnjene ure pouka zarazlične dejavnosti učencev.


Opozorilo / priporočilo 2• Strnjeno izvajanje pouka določenih predmetov zmanjšadnevno število predmetov in s tem tudi pripravo na poukin domače delo učencev, vendar samo po sebi neprinaša kakovostnejšega znanja in ne razbremenjujeučencev, če ni povezano s spremembami načina dela(metod in oblik) pri pouku (aktivna vloga učencev),preverjanja in ocenjevanja, individualizacije indiferenciacije itn.• Strnjeno izvajanje več ur pouka določenega predmetanaj bi, ob ustrezno usposobljenem učitelju, omogočilodejavnejšo vlogo učencev pri pouku in s tem večjoučinkovitost vzgojno-izobraževalnega dela.


Koncentracija predmetov in medpredmetnost• Če omenjamo medpredmetnost, običajno začnemo razmišljati osklopu naravoslovnih in sklopu družboslovnih predmetov. Večinomas tem razmišljanjem ni nič narobe, dokler ne pogledamo v učnenačrte.• Če v določenem obdobju 8. razreda koncentrirano izvajamo fiziko(gostota snovi) in kemijo (zgradba snovi) ali matematiko (geometrijain merjenje) in fiziko (sile), so te povezave ustrezne.• Ko pa npr. v 8. razredu izvajamo koncentrirano geografijo inzgodovino in nam pogled v učni načrt pokaže, da pri geografijispoznavamo geografske značilnosti Afrike, Avstralije, Severne inJužne Amerike in polarnih območij, pri zgodovini pa predvsemEvropo od 15. do 18. stoletja, je treba smiselnost take koncentracijepredmetov premisliti tudi v luči drugih sestavin medpredmetnegapovezovanja (procesna znanja) ali pa takšne povezave opustiti.


Opozorilo / priporočilo 3• Primeri iz učnih načrtov so samo ilustracija, da soizhodišča za koncentracijo določenih predmetov vdoločenih časovnih obdobjih učni načrti teh predmetov inda brez natančnega načrtovanja letnih priprav učiteljevteh predmetov ni mogoče opredeliti, kdaj in katerepredmete izvajati skupaj oz. koncentrirano.• Izhodišče za koncentracijo predmetov v določenemčasovnem obdobju ne more biti samo želja po manjšemštevilu predmetov v tem obdobju, izhodišče so predvsemučni načrti posameznih predmetov in njihovo smiselnomedpredmetno povezovanje.


Izhodišča za izdelavo predmetnika in urnika• učni načrti (nadgrajevanje predmetov in povezave med predmeti);• učni načrti (koncentracija predmetov - nekatere predmete jesmiselno izvajati v istem časovnem obdobju);• letne priprave (nekatere teme oz. učne sklope je smiselno izvajatisočasno);• letne in sprotne priprave (kateri predmeti potrebujejo strnjene urepouka zaradi npr. eksperimentalnega ali terenskega dela);• izbira izbirnih predmetov, kombinacije izbirnih predmetov, dnevidejavnosti in pouka;• šolski koledar (tekmovanja, popravni izpiti, vpis v srednje šole itn.);• izbirni predmeti (homogene ali heterogene skupine iz učencevrazličnih razredov);• dobro poznavanje učiteljev na svoji šoli.


Opozorilo / priporočilo 4• Predmetnik je posledica načrtovanja izvedbe posameznih učnihnačrtov, njihovih povezav, strnjenega izvajanja in koncentracijenekaterih predmetov in ne začetek.• Ne moremo izhodiščno oblikovati predmetnika in naknadno vpredmetnik vstavljati vsebino in izvedbo učnih načrtov.• Predmetnik nastaja na osnovi potreb izvedbe posameznih učnihnačrtov, ki so operacionalizirane v učiteljevi letni pripravi.• Pred tem pa je potrebno dobro poznavanje lastnega učnega načrta,vendar prav tako tudi učnih načrtov drugih predmetov; oboblikovanju letne priprave pa je potrebno opraviti veliko usklajevanjamed različnimi predmeti.


Pedagoško vodenje, šolski strokovni aktivi,projektna skupinaPrednostna naloga pedagoškega vodenja je usklajevanje:• konceptov učenja in poučevanja (povečanje aktivne vloge učenca -pouk utemeljen v dejavnostih učencev) kot osnovnega pogoja zauvajanje fleksibilnega predmetnika;• konceptov domačih nalog in domačega dela za šolo;• konceptov preverjanja in ocenjevanja;• konceptov načrtovanja (več vertikalnega in horizontalnegamedpredmetnega načrtovanja in timskega dela - povezovanje medpredmeti);• koncepta šolske kulture in klime (iskanje znanja, dovoljevanjeučencem, da se naučijo in popravijo ocene …).


Delo šolskih strokovnih organovRazlična usklajevanja omenjenih konceptov zahtevajo različne organizacijskeoblike. Znotraj obstoječih organizacijskih oblik je pedagoška konferenca primerna zarazčiščevanje in usklajevanje npr. naslednjih tem:• načrtovanje pouka – administrativno breme ali nujna potreba (pouk utemeljen vdejavnostih učencev)• domača naloga in domače delo učencev – čemu, kaj in koliko• preverjanje in ocenjevanje – oboje, samo drugo, kaj, kdaj in koliko• ocenjevanje – funkcija, uresničevanje, oblike• napovedano ali nenapovedano ocenjevanje – vzroki in poslediceZdruženi šolski strokovni aktivi, npr.:• naravoslovci, matematiki in slavisti – križni pregled učnih načrtov in določitevmedpredmetnih povezav• družboslovci, matematiki in slavisti – križni pregled učnih načrtov in določitevmedpredmetnih povezavŠolski strokovni aktivi• pregled učnega načrta in ugotavljanje potreb po dlje trajajočih urah• domače delo učencev• kriteriji in merila za ocenjevanje


Opozorilo / priporočilo 5• Izhajanje iz vsebin učnih načrtov in načinov izvedbe tehučnih načrtov pri oblikovanju organizacije dela šolezahteva veliko usklajevanja na različnih ravnehdelovanja šole, kar je uresničljivo samo pod pogojem, davsi strokovni organi v celoti opravijo svoje delo, popotrebi pa je smiselno oblikovati tudi dodatne skupine zakoordinacijo in usklajevanje tega dela.


Vključevanje učencev, sodelovanje s staršiV načrtovanje sprememb je nujno vključevati tudi učence. Vključevanjelahko teče na treh ravneh:• informiranje o načrtovanih spremembah in zahtevah, ki jih tespremembe postavljajo pred učence (npr. sprotno učenje prikoncentraciji predmetov zaradi hitrejšega kopičenja snovi, načine inroke ocenjevanja znanja, število ocen, ki je pri določenih predmetihmanjše kot v preteklosti itn.)• informiranje o rešitvah za različne zaplete (npr. v primeru daljšeopravičene odsotnosti se učencu pripravi individualni načrt, oblikepomoči, ki so na voljo, možnosti popravljanja ocen, možnosti primorebitnem prepisu na drugo šolo itn.)• spodbujanje učencev, da sami predlagajo spremembe (v mejahnjihove kompetentnosti)


Vključevanje učencev, sodelovanje s staršiStarše moramo nujno pravočasno in korektno obveščati o načrtovanihspremembah s prikazom tako predvidenih dobrih posledic spremembkot z rizikom, ki se pri tem pojavlja, kot npr.:• količina znanja raste bistveno hitreje v primeru koncentracijenekaterih predmetov v določenem obdobju, kar zahteva sprotnodelo učencev• strnjena izvedba nekaterih ur pri določenih predmetih zahteva boljšokoncentracijo in aktivno udeležbo učencev v procesu učenja• zapleti in rešitve v primeru daljše odsotnosti učencev• primeri prešolanja učencev in ukrepi• ...


Opozorilo / priporočilo 6• Če za spremembe ne pridobimo učencev in staršev, če jim (doustrezne mere) ne dopustimo vplivanja na te spremembe, če jihizločamo iz procesa načrtovanja sprememb, ne moremo pričakovati,da bodo te spremembe podpirali.• To pa je bistveni dejavnik uspešnega uvajanja sprememb.


Kako pristopiti k fleksibilni organizacijiZa oblikovanje organizacije dela šole sta nujni dve izhodišči: analizapreteklega dela in ugotavljanje problemov in težav ter potrebe posameznihpredmetov, ki so nastale v procesu medsebojnega usklajevanja letnih priprav.• Na osnovi opredeljenih potreb šolskih strokovnih aktivov (strnjene ure,koncentracija posameznih predmetov itn.) ter na osnovi ugotovitevsamoevalvacije pripravimo osnutek predmetnikov in urnikov po posameznihobdobjih šolskega leta.• Na osnovi dosedanjega vpogleda v delo strokovnih delavcev pripraviravnatelj osnutek programa usposabljanja učiteljev.• Na osnovi ugotovljenih potreb opredeli dinamiko in nosilne temeposameznih pedagoških konferenc ter združenih šolskih strokovnih aktivov.• Na osnovi teh programov ter ugotovljenih potreb učencev in starševravnatelj pripravi letni delovni načrt šole za naslednje šolsko leto.


Opozorilo / priporočilo 7• Brez ugotovitev samoevalvacije ter opredeljenih potrebšolskih strokovnih aktivov (strnjene ure, koncentracijaposameznih predmetov, itn.) ni mogoče pristopiti koblikovanju predmetnikov in urnikov za posameznačasovna obdobja.• Ni mogoče mehanično najprej opredeliti predmetnikov inurnikov in naknadno umeščati posameznih predmetov.


Samoevalvacija• Avtonomija brez samoevalvacije ne bo trajaladolgo.• Redno spremljanje in evalviranje izvajanjanačrtovanega dela omogoča pravočasnekorekcije in odpravljanje morebitnihpomanjkljivosti.• Ugotovitve samoevalvacije pa so eno odosnovnih izhodišč za načrtovanje dela vnaslednjem šolskem letu.


Opozorilo / priporočilo 8Pri načrtovanju ne smemo pozabiti na:• novo vlogo razrednika (dva razrednika na oddelek ?)• čas za načrtovanje v različnih timih, samoevalvacijo, ...• mentorske ure učiteljev (učitelj svetovalec učencu)• morebitne daljše odsotnosti učencev (hitro kopičenje snovi)• morebitne daljše odsotnosti učiteljev• učence s posebnimi potrebami (še posebej pri strnjenih urah pouka)• zamik ur (razredne ure, blok ure ... ), kako časovno usklajevati urnik gledena vse dejavnosti na šoli (malica, odmori, kosilo, ...)• deveti razred, ki je zaključni in ima za srednjo šolo več “pomembnihpredmetov”• tekmovanja, če so vezana na realizacijo vsebin pouka• nivojski pouk (če ga izvajamo), izbirne predmete, delitve po skupinah prinekaterih predmetih, organizacijo dnevov dejavnosti itn.• enakomerno obremenitev učiteljev v šolskem letu• morebitne ure na koncu šolskega leta, namenjene sintezi znanja

More magazines by this user
Similar magazines