AVTOMATIZACIJA PROCESOV, STROJEV IN ZGRADB ... - Avtomatika

AVTOMATIZACIJA PROCESOV, STROJEV IN ZGRADB - ROBOTIKA - MEHATRONIKA - KOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE - 70ISSN 1580-0830ISSN 1580-0830 - 4.17€ - LETO 2007 - STEVILKA 70

SIFLOW FC070Nov pristop k merjenju masnega pretokaModularni merilni pretvornik za masnipretok v sklopu SIMATIC S7Enostavno kot zavrteti glasbo s CD-ja ...SIFLOW FC070 funkcijski modul za merjenje masnega pretoka jemono integrirati direktno v avtomatizacijske sisteme SIMATIC S7 -direktno v S7 300 ali decentralizirano preko ET 200M. Gre za novpristop v avtomatiziranju procesov – rešitev je kompaktna, uinkovita,prihrani nam prostor, as, denar ...Pretvornik bazira na zadnjih razvojnih dosekih digitalne procesnetehnologije: hitri odzivi, preprosta instalacija, robustnost in uinkovitost,ter parametriranje in vzdrevanje direktno prek SIMATICA S7 so garancijaza zanesljivo delovanje.SIEMENS

IMPRESUM in UVODNIK 3Spoštovani,Zaloba: HYDRA & Co. d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljanae-mail: stik@hydra-co.si • web: http://www.hydra-co.sitel. 059 010 948 • fax: 059 011 070AVTOMATIKARevija za avtomatizacijo procesov, strojev in zgradb, robotikomehatroniko, komunikacije in informacijske tehnologije terGLASILO DRUŠTVA AVTOMATIKOV SLOVENIJEOdgovorni urednik:Branko Badrljica • tel.: 040 423 303e-mail: brankob@avtomatika.comGlavni in tehnini urednik:Dragan Selan • stik@avtomatika.com • tel. 059 010 949Urednik rubrike DAS:dr. Nenad Muškinja • nenad.muskinja@uni-mb.siNaslov za pošiljanje materialov in dopisov:Hydra & Co. d.o.o.Revija AVTOMATIKA,P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunjestik@hydra-co.si • studio@hydra-co.siTrije pomembni dogodki sopred nami: Kotnikovi dnevi 07,Dnevi slovenskih informatikovin konferenca Avtomatizacija vindustriji in gospodarstvu.Vsak na svojem podroju predstavljajotrende in tehnologije, vsi pa se vsebinsko vsajdeloma dotikajo revije Avtomatika, zato smo tudipovsod prisotni. Veseli bomo, e bomo delek vsebinprenesli tudi našim bralcem, ki se dogodkov ne bodoudeleili.Omenjene prireditve so ozko namenjene strokovnjakomz doloenega podroja in to tudi je namen teh posvetovanjin konferenc, za mnoinost pa morajo poskrbetiprireditelji sejmov. In naj vas ponovno povabim najesenski Sejem elektronike, ki se bo odvijal prvi teden voktobru na Gospodarskem razstavišu v Ljubljani.Prireditelj obljublja prenovljen sejem z zanimivimivse binami, reviji Avtomatika in Elektronika pa gapod pirata z vsemi svojimi momi, saj se zavedamo, daje tak sejem še kako potreben in pomemben!D. Selangl.ured nikTisk: Tiskarna MA - TISK d.o.o., MariborCena 4,17 €, za celoletno naronino pri zna vamo 10% popust,poštnina za SLO in DDV sta vkljuena v ceno, naklada do 3.000izvodov. Vse pravice pridrane. Ponatis celote ali posameznihdelov je dovoljen samo z dovoljenjem zalonika in vedno znavedbo vira. Nepodpisane fotografije so iz fotoarhiva uredni -štva revije Avtomatika. Revija izhaja 11-krat letno, julij/avgust jedvo j na številka.AVTOMATIKA 70/2007

4 VSEBINA234234Inteligentni sistemi so vstopili vnaša stanovanja in nam omogoiliveliko varevanja z denarjem in a -som. S tem pa lahko naš drago cenias posvetimo drugim, bolj po -mem b nim aktivnostim.V zadnjih letih se je druina easynenehno dopolnjevala z novimimoduli ali pa se je razširila funk -cionalnost obstojeih modulov.Sick je rešil problem kompleks -nega oievanja in po trebo popri merni programski opremi znovim modularnim varnostnimkrmilnikom: UE 410 FLEXI.DAS - DRUŠTVO AVTOMATIKOV SLOVENIJEKonferenca AIG in Društvo avtomatikov Slovenije .......... 7Boris Tovornik, predsednik Društva avtomatikov SlovenijeAIG'07 - Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu ......... 8DAS - Poroilo z ekskurzije v Krškoin volilni obni zbor ........................................................... 16DOGODKIAIG'07 - Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu ......... 828. posvetovanje Kotnikovi dnevi ..................................... 12Program posvetovanja Kotnikovi dnevi ............................ 13NOVICE IZ NAŠIH PODJETIJSINABIT - Najveje zdruenje podjetij s podrojaavtomatizacije in informatizacije ...................................... 10ATech pridobil okoljski certifikat ISO14001 ...................... 11PROIZVODNA INFORMATIKAProizvodna informatika kot kljuni dejavnik uspehacelovitih izboljšav proizvodnih procesov .......................... 18Avtor: Marino Montani, RobotinaINTELIGENTNE ZGRADBEIntegracija inteligentnih sistemov sodobnihbivalnih prostorov .............................................................. 23Avtor: Dott. Ing. Sami AyariObjekt ATLAS - prvi popolnoma avtomatiziraniposlovni objekt v rni Gori ................................................ 26VZDREVANJE IN SERVISIRANJE ELEKTRONIKEMenjave in popravila elektronskih modulov 30Avtor: Bogdan Bricelj, univ.dipl.in.el.MOTORSKI POGONIELETTRONICA SANTERNO: novi frekvenni pretvorniki naPodjetje /pravna oseba/:Kontaktna oseba:Ime:Priimek:Ulica:Pošta:Tel.:Ident. št. za DDV:E-mail:Domaa stran /podjetja/:št.Fax:• Nepreklicno naroam(o) revijo AVTOMATIKA na našnaslov. Celoletno naronino v višini 41,70 €/kpl* za ___izvodov bomo poravnali v 8 dneh po prejemu ponudbe.• Nepreklicno naroam(o) DVD AVTOMATIKA Arhiv, ki vsebuje6 letnikov revije Avtomatika v pdf formatu. Kupnino vvišini 25.00 €/izvod s PTT stroški za Slovenijo bomo poravnalipo prejemu ponudbe.Podpis:M.P.Izjavljam(o), da sem(smo) seznanjen(i) s pogoji prodaje!* kpl je 11 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV!POŠTNINA PLAČANA POPOGODBI ŠT. 183/1/SAVTOMATIKAHYDRA & Co. d.o.o.P.P. 58071261 Ljubljana DobrunjeNaroilnico izre i te alifoto ko pi raj te, jo izpol ni tez zahte va ni mi po da tki injo pri le pi te na dopis ni co(ali malo de be lej ši papirkarton). Tak šno dopis ni cobrez znam ke vrzi te v poš -tni nabi ral nik! Seveda lah -ko izpol ni te tudi splet nonaro il ni co na na s lo vuwww.avto ma ti ka.com!

Seznam oglaševalcev 537Advantechova serija robustnih raunalnikov TREKza montao na industrijska vozila je namenjenadelovanju v zelo tekih pogojih, kot so skladiša,garae, lu ke, distribucijski centri, lesna skladišain v podobnih panogah.slovenskem trgu ............................................................... 33SISTEMI ZA VARNOST PRI DELUModularni varnostni krmilnik: Serija UE 410 FLEXI .......... 34ELEKTROENERGETIKADistribucijski energetski transformatorji tip VEGETA ....... 36OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOAdvantech TREK Serija robustnih raunalnikovza montao na industrijska vozila ..................................... 37Easy - Od krmilnorelejnega modulado krmilnika ....................................................................... 42SIFLOW FC070 .................................................................. 45MOTORSKI POGONIDanfoss predstavil novi VLT ® Micro Drive ...................... 38CAD/CAM/CAE SISTEMIWSCAD 5 – programsko orodje za projektiranje avtomatizacijein elektronapeljav 46Slika na naslovnici:Objekt ATLAS v CG, Advantech TREK na Viliarju in Easy3BM ELEKTRONIKA ............................................... 31ALKATRON ............................................................. 15ADVANT ................................................................. 30AVEKTIS .................................................................. 39DSI - DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE .............. 50ELEKTRONSKE NAPRAVE MIRO ADE .............. 25ELPLAST ................................................................. 45ERCO INTERNATIONAL .......................................... 40EXOR ETI ................................................................ 41FBS ELEKTRONIK .................................................. 9FDS RESEARCH ..................................................... 52FIBERNET ............................................................... 32GENERA .................................................................. 33HIPERION ................................................................ 47HYDRA&CO. PROXXON ......................................... 5JUMO ...................................................................... 3MENERGA .............................................................. 17METRONIK .............................................................. 49MIEL ELEKTRONIKA ............................................... 7MOTOMAN ROBOTEC .......................................... 40NETSI.NET .............................................................. 3PROMIKRA ............................................................. 48PS ............................................................................ 49PSM ........................................................................ 44RITTAL .................................................................... 22ROBOTINA GROUP ................................................ 21SCHNEIDER ELECTRIC ........................................... 36SGN ......................................................................... 5SICK ......................................................................... 51SIEIEST .................................................................... 48SIEMENS ................................................................ 2SILON ..................................................................... 49SINABIT .................................................................. 10SISTEMI IN-ES ......................................................... 48SLO-TECH ............................................................... 6SYNATEC ................................................................ 44ŠPICA INTERNATIONAL ......................................... 39TELEM .................................................................... 11TIPTEH .................................................................... 45AVTOMATIKA 70/2007

6STROKOVNJAKI SVETUJEJOVIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, dir. PE SPE II Za sto p -stva, distrib. in prodaja raunalniške op re me,INEA d.o.o., Stegne 11, Ljubljana, e-pošta:marijan.vidmar@inea.siSvetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA -DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka -cije strenik-odjemalec. Komunikacijski proto -koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanjala h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli -e te po telefonu: 01/513 81 00.AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAmag. Aleš Habi, Špica International d.o.o.,tel. (01) 5680 884Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo,mobilno raunalništvo, tehnologijortne kode, RFID in uvajanje sistemov vproizvodnjo.Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:ales.habic@spica.siVODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVBranko Nikoli, ing., ABIT d.o.o., tel.01 56-36-300, branko.nikolic@abit.siSvetuje na podrojih uporabe: PLC in DCS kr mi -l niških sistemov v klasinih in šarnih procesih;recepturni sistemi po standardu ISA S88-01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi -š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka -ci je in dokumentiranje programskih rešitev postandardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. in., Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50e-pošta: damijan.jager @tipteh.siSvetuje pri izboru in pravilni namestitvi var -nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svetlobnemree, "muting" sistemi, dvo ro ni vklopi,izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika.Pokliete ga lahko po telefonu ali pošljete vpra -šanje po e-pošti.OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj Trdi, FDS Research, Compu terVision Group, tel. 01/589-75-81,splet: www.fdsresearch.sie-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com.Je vrhunski strokovnjak na podroju raunalniškegavida in direktor mednarodno pri -znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in -tegraciji sistemov raunalniškega vida (tuditermovizije) v industrijske procese.NADZORNI SISTEMI - SCADAdr. Saša Sokoli, univ. dipl. in., direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: sasa.sokolic@metronik.siJe specialist za sisteme za upravljanje in nadzor(SCADA sistemi - programska oprema).Pokliete lahko vsak torek med 10. in 12. uroali pošljete vprašanje po e-pošti.ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEVIvan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projektovv podjetju Robotina d.o.o.tel.: 05/66-32-424 med 7:30 in 8:30 alie-pošta: ivan.morano@robotina.si.Svetuje glede uporabe frekvennih regulatorjev,mehkih zagonov, zašite motorjev.AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, univ.dipl.in., tehnini direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44splet: www.elsing.sie-pošta: janez.kokalj@elsing.siSvetuje pri zašiti in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostalenizkonapetostne stikalne opreme.Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEMatej Šimon, FBS Elektronik d.o.o.,tel. 03/89-83-700 ali e-pošta:fbselektronik@siol.netSvetuje na podroju varovanja in zašite s svetlobnimizavesami varnostnega nivoja 4 in var -nostnega nivoja 2.Pokliete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohori, univ. dipl. in., Elsyst d.o.o.,tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.siUkvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij(EIB instalacije) v vseh fazah od projektiranjado iz ve d be.Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez muc, univ. dipl. in., teh. direktor,Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.G. muc je specialist z bogatimi izkušnjami zizvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.Pokliete ga lahko vsak torek med 10. in 12.uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOAlojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-712 ali e-mail: fbselektronik@siol.netSvetuje s podroja uporabe induktivnih, ka pa -citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtomatizacijiindustrijskih procesov. Pokli ete galahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta:fbselektronik@siol.netSENZORJI ZA AVTOMATIZACIJODrago Metljak, univ. dipl. ing. el. teh.,PSM d.o.o., tel. 01 51 50 115e-mail: info@psm.si, splet: www.psm.siSvetuje na podroju uporabe procesne senzorike(sila, tlak, moment, pomik...) in procesne elektronikepri avtomatizaciji v industriji in nadzoruprocesov spajanja in preoblikovanja.AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec,tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.siSplet: www.ps-log.siSvetuje s podroja uporabe servo pogonov, fre -k vennih pretvornikov in pozicijskih kr milni -kov.Pokliete ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el.,Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,e-pošta: slavko.senica@sis-ines.siSvetuje pri nartovanju in izvedbi avtomatiza -cij na podrojih krmiljenih in reguliranih elektromotorskihpogonov poljubnih iz vedb.INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Synatec d.o.o.Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@syna -tec.si, splet: www.synatec.siSvetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kovv pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo -v ne informacij ske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov -nega informacijskega sistema v proizvodnjoter pri avtomatizaciji strojev in naprav.MERITVE NIVOJEVMarjan Strnad, univ. dipl. ing. el., teh. direktorv Robotina d.o.o.Tel. 01/4273-855 alie-mail: marjan.strnad@robotina.siSvetuje glede uporabe in izbire tehnologije zame rjenje nivojev (nivojska stikala, merilnikinivojev ter ostala nivojska tehnika)AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI SISTEMIVito Koprivnikar, ing, tehnini direktorSILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta:vito.koprivnikar@silon.sig. Koprivnikar je specialist za nartovanje iniz vedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali poelektronski pošti.INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBEDott. Ing. Sami AyariRobotina d.o.o., Sermin 7b, 6000 Kopere-mail: sami.ayari@robotina.siSvetuje pri projektiranju inteligentnih sistemovza upravljanje in nadzorsodobnih zgradb (GSM nadzor, WEB nadzor,daljinsko upravljanje, HVACsistemi, razsvetljava, kontrola pristopa, ...).INFORMACIJSKA PODPORA LOGISTIKIMiha Capuder, direktor poslovne enotevodja projektov, Špica International d.o.o.e-pošta: miha.capuder@spica.sitel (01) 5680 800Brezplani oglasStrokovnjak za sisteme za avtomatskoidentifikacijo, mobilno raunalništvo,tehnologijo rtne kode, RFID in uvajanjesistemov v proizvodnjo.AVTOMATIKA 70/2007

DAS - Društvo avtomatikov Slovenije 7Konferenca AIG inDruštvo avtomatikov SlovenijeNagovor in vabilo na AIGPred nami je letošnji najveji dogodekDruštva avtomatikov Slovenije (DAS) –konferenca Avtomatizacija v industriji ingospodarstvu AIG'07, ki bo v sredo 11. inetrtek 12. aprila. Konferenca bo letos epeta po vrsti in bo tudi letos potekala vpreudovitem ambientu hotela Habakuk vMariboru. Ta dogodek ni pomemben samoza lane DAS, temve je namenjen vsem,ki se v Sloveniji ukvarjajo z avtomatiko.Slovenija se avtomatizira in ta proceslahko traja zelo dolgo.elimo ujeti najrazvitejši del unije in kobo ta cilj doseen, bomo eleli svoje mesto tudi obdrati. Zato so procesiavtomatizacije in uvajanja informatizacije v proizvodnjo, torej uvajanjesodobne tehnologije za vodenje procesov, prisotni vedno bolj intenzivno inmasovno. Društvo avtomatikov Slovenije, ki je bilo ustanovljeno 1989 leta,ima pri tem pomembno poslanstvo. Zadalo si je naslednje naloge:• prispevati k razvoju in napredku avtomatike kot znanstveno-tehninediscipline,• skrbeti za dvig strokovne ravni svojih lanov,• stimulirati zanimanje javnosti za avtomatiko s pomojo razlinih medijevin sredstev sodobnih komunikacij,• vzpodbujati vzgojo kadrov s podroja avtomatike in sodelovati pri nartovanjuvzgojno-izobraevalnih programov,• vzpodbujati sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz, delovnih organizacijin posameznih strokovnjakov pri raziskavah s podrojaavtomatike,• poglabljati sodelovanje med lani društva ter sodelovati z drugimistrokovnimi organizacijami doma in po svetu,• vzpodbujati tehnino ustvarjalnost, izumiteljstvo, racionalizatorstvo,konstruktorstvo in raziskovalno dejavnost,• podpirati objavljanje strokovnih lankov in izdajanje strokovne inznanstvene literature s podroja dejavnosti društva.Letošnji konferenci elimo, da bi bila impresiven strokovni in drubenidogodek, na katerem bo vsakdo pridobil zase koristne informacije.Prvi dan konference je namenjen uvodnim predavanjem in predstavitvamlankov. Drugi dan bodo na vrsti komercialna predavanja pokroviteljevkonference, študentska sekcija, kjer bodo študenti avtomatike iz Ljubljanein Maribora predstavili študentske projekte, borza kadrov, ki je namenjenapodjetjem in študentom ter okrogla miza, na kateri bo govora o izobraevanjupo novem bolonjskem modelu.Pomembno je celodnevno druenje in predvsem skupna konferenna veerja,ki jo bomo tokrat imeli na vrhu Pohorja v hotelu Bellevue, kamor nas bopopeljala vzpenjaa, ki se nahaja tik ob hotelu Habakuk.Predsednik Društva avtomatikov SlovenijeBoris TovornikAVTOMATIKA 70/2007

8AIG 07 - Avtomatizacija v industriji in gospodarstvuKongresni centerhotel HabakukAIG'07 - Avtomatizacija vindustriji in gospodarstvuVabiloTradicionalna strokovna konferenca, razstava in druenje - 11. in 12. april 2007Uporabnike in izvajalce sodobne avtomatizacije vabimo na žetradicionalno konferenco Avtomatizacija v industriji in gospodarstvuAIG'07, ki jo organizira Društvo avtomatikov Slovenije.Tudi tokratna konferenca bo v prečudovitem ambientu Kongresnegacentra hotela Habakuk v Mariboru, 11. in 12. aprila2007.Glavni dogodek bodo predavanja predstavnikov najuglednejšihfirm s področja avtomatizacije in informatizacijeproizvodnje. Teme uvodnih predavanj bodo osredotočene naavtomatizacijo industrijskih objektov in hišne avtomatike.Glavne teme na konferenci bodo avtomatizacija v industriji,elektrogospodarstvu, elektrarnah, pisarnah, zgradbah,ekologiji, komunalnih objektih, proizvodna informatika,robotika, vgrajeni sistemi ter vzgoja kadrov za področjeavtomatizacije. Konferenco bodo spremljala mnoge predstavitve,predavanja, delavnice in razstave. Kljub temu, daje konferenca namenjena izmenjavi izkušenj in predstavitviaplikativnih rešitev ter druženju uporabnikov, izvajalcev inraziskovalcev, smo pomislili tudi na študente. Zato bomo žetretjič organizirali študentsko sekcijo in borzo kadrov, kjerbodo študenti izvedeli, kakšne so njihove zaposlitvenemožnosti in katera znanja potencialni delodajalci od njihpričakujejo.Predsednik konference: prof.dr. Boris TovornikOrganizacijski odborOrganizatorja:Društvo avtomatikovSlovenije inUniverza v Mariboru,FERIdr. Boris Tovornik, dr. NenadMuškinja, dr. Marjan Golob, BoidarBratina, Milan Ro tov nik, dr.Aleš Hace, dr. Peter Planinši, mag.Janez Pogorelc, Stanko Lampi,Miloš Vute (UM FERI), mag. DarjanGradišnik (Ates d.o.o.)Programski odbordr. Boris Tovornik, dr. Karel Jezernik(UM FERI), dr. Stanko Strmnik,dr. Vladimir Jo van (IJS),dr. Rihard Karba, dr. Roman Kamnik(ULJ FE), dr. Saša Sokoli(Metronik d.o.o.), Matja Mlinšek(Siemens d.o.o.), dr. Zoran Marinšek(INEA d.o.o.), Stojan Ko ko šar(Sinabit d.o.o.)AVTOMATIKA 70/2007

AIG 07 - Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu 9O konferenciStalni cilj konference AIG, zaradi katerega je bila leta1999 ustanovljena, je skrb za strokovno rast avto -matikov in avtomatike kot stroke. Pri tem je pomembno,da dajemo prilonost predvsem strokovnjakomiz gospodarstva, da predstavijo svoje strokovne re -zul tate in da se primerjajo s kolegi ter s partnerji. Toje posebej pomembno, e elimo pospešiti prenos indisiminacijo znanja ter dvigniti dele visoko teh no lo -š ko razvitih rešitev v konnih izdelkih.Izkušnje iz prejšnjih konferenc so pokazale, da so lo -ene predstavitve lankov po sekcijah premalo uin -kovite in ne dajejo vsem udeleencem konference pri -lonosti, da sodelujejo na vseh aktivnostih konferen -ce, zato bodo na tokratni konferenci vsi prispevki po -leg objave v zborniku, predstavljeni še na posterjih, kibo do razstavljeni v glavni konferenni dvorani. S tembomo dali vsem udeleencem monost, da v asu pos -ter sekcije neposredno kontaktirajo z avtorjem in sepo govorijo o vsebini obravnavanega problema.Programski odbor konference bo izmed vseh lankovna konferenci izbral tiste, ki bodo poleg posterja predstavljeniv obliki predavanj in diskusije.Izvedba konferencePrvi dan:• Otvoritev in uvodna predavanja uglednih gostoviz Slovenije in tujine.• Vabljena predavanja predstavnikov iz industrije ingospodarstva.• Predstavitve izbranih strokovnih prispevkov nakonferenci.• Predstavitve prispevkov s posterji in tematskimidiskusijami.• Druenje na skupnem kosilu in druabnemsreanju.Vkljuuje vstop na predavanja, ogled razstave, kosiloin veerjo na 1. dnevu konference, zbornik referatovin priloene materiale. Cena je v Evrih in vsebujeDDV.Za prijave in informacije smo vam na voljo:prof.dr. Boris Tovornik, boris.tovornik@uni-mb.si,tel. 02 220 7160doc.dr. Nenad Muškinja, nenad.muskinja@unimb.si,tel. 02 220 7162ali pa na spletu: http://www.das.uni-mb.si/AIG07Plenarna predavanja:1. Zupani Danijel, TRIMO d.d.:Problematika avtomatizacije in raunalniškegavodenja2. Samo Ceferin, Marko Mandelj, Sinabit d.o.o.:Uvajanje proizvodnega informacijskega sistemaza zagotavljanje sledljivosti v razlinihproizvodnjah3. Alan Blight, GE Fanuc Automation Europe SA UKBranch:Benefits and issues related to redundancy4. Philipp Rieckborn, Siemens:PROFINET - Der Industrial Ethernet Standardfür die Automatisierung5. Martin Feder, TAC:Building IT6. Uwe Kloss, European Manager for AutomotiveIndustry:Omron in Automotive IndustryADrugi dan:• Komercialne predstavitvepokroviteljev konference.• Razstave pokroviteljev konference.• Delavnice in demonstracije.• Predstavitve študentskihprispevkov in borza kadrov.• Tematske okrogle mize.• Zakljuek konference.asovni mejnikiOddaja lankov: 9.3.2007Prijava udelebe do: 2.4.2007Cenik konferenceKotizacija za udeleence: 150 EUR.AVTOMATIKA 70/2007

10IZ NAŠIH PODJETIJNajveje zdruenje podjetij s podrojaavtomatizacije in informatizacijeInformacije: info@sinabit.si, www.sinabit.siŠtiri slovenska podjetja s področja avtomatizacije in informatizacije: Synatec – programSistemi za avtomatizacijo in informatizacijo, Abit, Aron inženiring in Vran inženiring so sev začetku letošnjega leta povezala v novonastalo partnersko podjetje. Pod imenom Sina -bit sedaj združujejo več kot 70 strokovnjakov za avtomatizacijo in informatizacijo, kar pome -ni, da je s tem Sinabit postal največji slovenski ponudnik rešitev in storitev za omenjeno pod -ro čje. Sedež podjetja Sinabit je v Ljubljani, kjer ima tudi poslovno enoto. To ima še v Idriji inpi sarni v Tolminu in Mariboru.»Glavni namen zdruevanja jedo seganje sinergijskih uinkovin prodoren nastop na mednarodnemtrgu,« je povedal StojanKokošar, eden od dveh direktorjevpodjetja Sinabit in direktorpodjetja Synatec, ki je veinskilastnik novonastalega podjetja.V tem je tudi vizija podjetja Sinabit: oblikovanje inponudba tehnološko naprednih in inovativnih re ši -tev s podroja avtomatizacije in informatizacije našir šem mednarodnem trgu.»Takšno usmeritev nam omogoa kapital ve kot 70zaposlenih, ki ob vladujejo širok spekter znanj s pod -roja tehnologij, storitev in opreme za avtomatizacijoin informatizacijo za razlina tehnološka pod ro -ja,« je poudaril Kokošar.»V Sinabitu bomo razvijali ce lo -s tne rešitve avtomatizacije in in -formatizacije za razline panogeindustrije, energetiko, zgradbein komunalno infrastrukturo,pri emer bomo ustvarjali inspre mljali sisteme skozi njihovcelo ten ivljenjski cikel,« dodajaJer nej Hrovat, prav tako direktor Sinabita, prej di -rek tor podjetja Aron Ineniring.»Zdruitev podjetij je logina po sledica dogajanj naslovenskem trgu,« pravi Samo Ceferin, teh ninidirektor TS v podjetju Si na bit. »Podjetja, ki so se zd r u ila,AVTOMATIKA 70/2007

IZ NAŠIH PODJETIJ 11so v pre teklihletih hodilavsak po svojipoti in se obiz vedbi vejihprojektov ved -no sreevala zrazlinimipro blemi. Z zdruitvijo je nastaloeno tno mono podjetje, ki ima zaseboj mnogo st r ank, izvedenihprojektov, referenc, predvsem paši rok nabor razlinih znanj in produktov,ki jih bomo ponujali takona slovenskemu kot tujemu trgu.Novi trgi so vsekakor trgi, ki so vokolici Slovenije, srednja in vzhodnaEvropa, podroje, kjer se danesdogaja najveja gospodarska rast vEvropi. Razvojna znanja, ki prihajajov podjetje so zelo široka, naosnovi teh znanj bomo trgu lahkoponujali nove in monej še produkte,«pojasnuje Ceferin, prej direktorpodjetja Vran Ineniring.Z izloitvijo program Sistemi zaavtomatizacijo in informatizacijo vnovo podjetje, ostaja Synatec edenvodilnih slovenskih ponudnikovprogramske in elektrine opreme zzastopstvi svetovno znanih proizvajalcevnizkonapetostne stikalnetehnike, protieksplo zijske opreme,krmilne tehnike in programske op -re me za vodenje procesov. Poleg te -ga z lastnim razvojem opreme zaav tomatizacijo sledijo svetovnimtren dom in eljam kupcev. V raz -vo jnem oddelku na rtujejo in raz -vijajo industrijske raunalnike(IPC), komunikacijske vmesnike ternamenske proizvode za znanegakup ca.Sinabit d.o.o. je najveji slovenskiponudnik rešitev in storitev za po -trebe avtomatizacije in infor ma ti -za cije v industriji in gospodarstvu,vkljuno s teh no loškim ineni rin -gom za razline panoge industrije,energetiko, zgradbe in komunalnoinfrastrukturo.Pri svojem poslovanju uporabljapostopke mednarodnih standardovISO 9001:2000, FDA in GAMP.Vse informacije v zvezi s podjetjemSinabit so na voljo na spletnistrani www.sinabit.si.AATech pridobilokoljski certifi -kat ISO14001Info: Gregor Franic, Atech d.o.o.Materija, 24. januar 2007.ATech elektronika d.o.o.je januarja 2007 kot enoprvih slo ven skih podjetij iz ele -k troindustrije pridobilo certifi -kat ISO14001:2000 za sistem ra -v nanja z okoljem.Skrb za okolje predstavlja eno odtemeljnih vrednot podjetja in seodraa tako v ravnanju z odpadkikot tudi ali pa predvsem v energetskouinkovitih izdelkih, ki jihv ATechu snujemo in proizvajamo.Nekatere inovativne rešitve,kot na primer krmilja brezkrtanihelektromotorjev po energetskiuin ko vi tosti spadajo v svetovnivrh.Ideja za certificiranje po tem standarduravnanja z okoljem sega vleto 2005, ko smo v ATechu za -klju evali s pripravo na uvedboev ropske direktive RoHS o omejevanjuuporabe nevarnih snovi.Ugotovili smo, da je uskladitev in -ternih procesov ravnanja z okoljemz zahtevami standarda ISO14001 logina nadgradnja in raz -širitev projekta priprave na RoHSskladno proizvodnjo.Na podlagi smernic standarda ISO -14001 smo sistematino uredilipro cese ravnanja z odpadki in vz -po stavili celovit nadzor nad okolj -skimi vidiki poslovanja podjetja.Menimo, da s skrbnim in odgovornimravnanjem do okolja po -membno prispevamo k ugledu inkon ku ren nosti svojih kupcev terk trajnostnemu razvoju regije. AAVTOMATIKA 70/2007

ELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVOMARIBORPosvetovanje - dopolnilno izobraževanje je na me nje nostrokovnjakom elektroenergetike s področja vzdr že -vanja, projektiranja, investicijske dejavnosti, predavateljemstrokovnih šol in zainteresirani javnosti.Na letošnjem posvetovanju bomo predstavili novosti spodročja elementov električnih instalacij, standardov,predpisov, preventivnega vzdrževanja v elektroenerge -tiki, tehnološke možnosti na področju obnovljivih virovin daljinskega nadzora tehnoloških procesov.V avli hotela bo prikaz proizvodnih programov s pod ro -čja električnih inštalacij, merilnih inštrumentov in op -re me za elektroenergetske naprave.Povzetki referatov so objavljeni na spletni straniED Mariborhttp://www.ed-mb.si/STROKOVNA PRIPRAVA – REFERATIMarjan ZORMAN, univ.dipl.ing.el.tel.: 02/220 01 20 fax: 02/252 22 41GSM: 041/674 733e-mail: marjan.zorman@elektro-maribor.siORGANIZACIJA IN PRIJAVEInge , Rajko ROJStel./fax: 02/471 39 51GSM: 051/393 195e-mail: rojs@ed-mb.siPRIJAVE ZA PRIKAZ PROIZ. PROGRAMADrago HAUCtel./fax: 02/251 35 70; GSM: 040/374 897Drago ERNOGAtel./fax: 02/332 99 38; GSM: 040/836 961e-mail: drago.cernoga@ed-mb.siKotizacija znaša 245,00 EUR na udeleženca, z vklju če -nim 20 % DDV, za izvedbo posvetovanja in zbornik refe -ra tov. Znesek nakažite na naš transakcijski račun. Ra -čun prejmete po izvedenem posvetovanju.Zbornik prejmejo udeleženci na posvetovanju.Do 7. marca 2007Po pošti: ED Maribor - ROJSCesta XIV. Divizije 101, 2000 Maribor;po faksu: 02/471 39 51;e-mailu: rojs@ed-mb.si ;elektronska prijava: www.ed-mb.siELEKTROTEHNIŠKO DRUŠTVO MARIBORVetrinjska 16, 2000 MariborIndetifikacijska številka: SI31299245Davčni zavezanec: DATRR: SI56 0417-3000-0733-805 - Nova KBMHOTEL RADINdo 07. 03. 2007Terme Radenci podjetje za turizem d.o.o.Zdraviliško naselje 12, 9502 RadenciTelefon: 02/520 10 00Telefax: 02/520 27 23http://www.terme-radenci.si/

KOTNIKOVI DNEVI 13Program posvetovanja KOTNIKOVI DNEVIETRTEK, 22. 03. 200710.00 Otvoritev posvetovanjafra strukture, ki izhajajo iz re levatnih standardov, os -vojene evropske prakse in la st nih spoznanj pri gradnjitovrstnihobjektov.11.30-11.45 OdmorPRIKAZ PROIZVODNEGA PROGRAMA10.25-13.00 Predstavitev referatov1. Tomaž StenšakRačunalniško podprto projektiranje, dimenzioniranjein optimiranje električnih instalacijProjektanti uporabljajo več različnih računalniškihoro dij, ki so jim v pomoč pri izdelavi načrtov in izvedbitehničnih izračunov. Pri tem prihaja do večkratnihvnosov istih podatkov in prehodov iz ene aplikacije vdrugo. V referatu bo opisan postopek in rešitve, kipro jektantom omogočajo vključitev eksaktnih rezultatovizračunov vseh tokokrogov instalacij. Pri tem neprihaja do podvajanja vnosa podatkov ter dodatnegaobremenjevanja ali dodatne izgube časa.2. Ervin MahoričVarnost informacijskih sistemov v poslovnihstavbah prične s pokabljenjemVedno večji delež sodobnih organizacij je že tako od -vi snih od stalne razpoložljivosti informacij, da jimkraj ši izpad informacijskega sistema lahko povzročive liko poslovno škodo, daljši izpad ali izguba informacij,pa celo propad podjetja. Današnja ciljna raz -po ložljivost informacijskih sistemov je tako za mnogesektorje že nad 99,99 odstotki. Tako visoke razpo lo ž -lji vost, za komplesni informacijski sistem, lahko do -se gamo le z dobrim poznavanjem nevarnosti, ki lahkoogrožajo elektronske naprave, ter z uporabo us tre z -nih rešitev pri zagotavljanju in formacijske infrastrukture.V referatu skušamo osve t liti bistvene zahteve inraz misleke, ki se pojavljajo pri načrtovanju in gradnjistavbne konstrukcije in pro storko-informacijske in -3. Viktor Martinčič, mag. Mitja Koprivšek,Branko PesanKratkostična zaščita v tokokrogih z enosmerno(d.c.) napetostjoV zadnjem obdobju narašča pomen uporabe taljivihvarovalk kot zaščitnega elementa v tokokrogih z enosmernonapetostjo. V članku je predstavljeno nekajteo retičnih izhodišč z razlago osnovnih pojmov o eno -smernih tokokrogih. V nadaljevanju je opisano ne kajnajpogostejših področij uporabe, kjer konvencionalnakratkostična zaščita ni več zadovoljiva in prihaja doposebnih zahtev projektantov oz. uporabnikov. V zadnjemdelu prispevka predstavljamo nekaj novosti izproizvodnega programa ETI d.d., ki so bile razvite zapodročje enosmernih tokokrogov in kratek opis svetovnihtrendov na tem področju.4. Gregor ŠtumpfelUporaba tehnologije povezljivih gospodinjskihaparatov v sodobnih električnih inštalacijahZa tehnologijo povezljivih gospodinjskih aparatov se najpogostejeuporablja prenos podatkov preko električnihinštalacij, ki ne zahteva dodatnih povezovalnih kablov.Takšno tehnologijo uporabljajo tudi izved be povezljivihgospodinjskih aparatov proizvajalca Gorenje, povezanihv omrežje imenovano Inteligentni dom. Na sodobne električneinštalacije pa so pri klju čeni tudi porabniki, ki ssvojo impedančno frekvenčno karakteristiko zelo vplivajona impedanco same električne inštalacije v uporabnemprenosnem frek ven čnem pasu, ter tako tudi nazmožnost in domet pre nosa podatkovnega signala meddvema oddaljenima komunikacijskima točkama.13.15-15.00 kosilo15.00-18.00 Predstavitev referatov5. mag. Maja Gerkšič-LahPravno formalna veljavnost slovenskih standardovZ vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je skladno zAVTOMATIKA 70/2007

14KOTNIKOVI DNEVIevropsko filozofijo spremenila tudivloga standardizacije. Za zagotavljanjeenotnih pogojev na evro p -skem trgu so temeljne direktiveevropske tehnične za konodaje na -m reč standarde iz tehnične ravnipo vzdignile na raven (najnižjega)za konodajnega akta. Njihova upo -ra ba je sicer ostala prostovoljna,vendar pa postavljajo zavezujočostopnjo najnižje spreje m ljive var -nosti in kakovosti izdelkov ter sto -ritev, ki se na evropskem trgu smepojaviti.6. Marko KotnikNovosti, standardi ; zaščita predelektričnim udarom v nizkona -petostnih električnih inštalacijahPodročje električnih inštalacij ješiroko uporabno. Dnevno se z upo -rabo električne energije preko niz -konapetostnih električnih inštalacijsrečuje veliko ljudi. Naprave,kot inštalacije vzdržujejo stro ko v -no usposobljene osebe, v določenihprimerih pa tudi le laiki. Varnouporabo naprav in nizkonapetostnihelektričnih inštalacij dosežemoz upoštevanjem priporočil in za h -tev, ki jih podajajo standardi s tegapodročja. Posebno poglavje opisujezaščito pred električnim udarom.Standardi obravnavajo ukrepe zaos novno zaščito, zaščito ob okvariin dodatno zaščito.7. dr. David Gerbec, Gorazd Bernik"Informatizacija" transformator -skih postaj SN/0.4 kvInformacijska in komunikacijska(IK) tehnologija za vzema vse večjoin pomembnejšo vlogo tudi na po -dročju elektroenergetike. V refera -tu bomo predstavili vzpostavitevEtherneta v transformatorskih po s -tajah SN/0.4 kV, ki predstavlja podlagoza povezavo raz ličnih napravvgrajenih v TP. Cilj vzpostavitveEtherneta je povezava različnih na -prav na skupno, enojno prenosnopot do intraneta distribucijskegapo djetja in s tem ustrezno zmanjšanjestroškov daljinskega zajemapodatkov. Na kratko bodo predstavljenenekatere tehnologije, kiomogočajo vzpostavitev povezaveod TP do sedeža distribucijskegapodjetja.16.30-16.45 OdmorPRIKAZ PROIZVODNEGA PRO-GRAMA8. Miran Rošer, dr. Gorazd Štumberger,mag. Viktor TajnšekVpliv višjih harmonskih komponentna distorzijo napetosti v raz delilnitransformatorski postajiČlanek obravnava obratovanje ne -li nearnega bremena v srednje na -pe tostnem omrežju in njegov vplivna na petost sistema. Predstavljeneso meritve na 110kV in 35kV nivojuin njihova harmonska analiza, ki jeizvedena s paketom MATLAB. Po -dana je tudi primerjava harmonskedistorzije ob prehodu iz 35kV nivojanapetosti na 20kV nivo. Prekofaktorja THD je ovrednoten po vra -tni vpliv bremena na zbiralke sistemav primeru različnega na pe -tostnega nivoja napajanja iz vo dov,na katerih obratujejo nelinearnabremena.9. mag. Zvonko TorošNadzor stikalnih aparatov in njihovooptimalno razporejanjeČlanek obravnava nadzor elektro -energetskih aparatov in naprav zapotrebe načrtovanja in izvajanjavzdrževanja. Zamisel nadzora jeza snovana splošno za poljubnoelektroenergetsko napravo alisklop naprav. Upoštevano je stanjein pomembnost obravnavanih na -prav. Prikazan je praktični primerizvedbe za sti kal ne aparate transformatorjevv srednje napetostnemdistribucijskem omrežju.20.00 Družabni večer s plesomPETEK, 23. 03. 20079.00-13.00 Predstavitev referatov10. mag. Srečko LesjakTermografija, termovizija in analizarezultatov termografskih me -ritev na daljnovodih in stikališčihelektro-slovenija, d.o.o.Zanesljiva in trajna oskrba potro š -nikov s kvalitetno el ektrično ener -gijo je ena izmed osnovnih nalogEL ES-a. Občasno lahko pride doprekinitve dobave električne ener -gije. Zelo pogost vzrok omenjenihpre ki ni tev so tudi pregrevanja elementovvisokonapetostnih naprav.Članek podaja os no vne pojme otermografiji in termoviziji ter ana -lizo ter mografskih meritev in od -kri tih pregrevanj na dalj novodih inv stikališčih na območju ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o11. mag. Viktor Lovrenčič, JanezBračkoIzboljšanje prevodnosti tal pri iz -vedbi ozemljitev z uporabo polnils predstavitvijo pilotskega proje -k ta uporabe grafitnega prahaloresco ®Pri načrtovanju in izvedbi ozemljilnegasistema večkrat prihaja doproblemov doseganja dovolj nizkeozemljilne upornosti. Zato se snovalciozemljilnih sistemov že letatrudijo izboljšati ozemljitvenoupor nost z različnimi kemičnimidodatki, ki jih dodajo k ozemljilnimvodnikom. Na ta način skušajozmanjšati specifično upornost tal inomogočiti projektno zahtevane ni z -ke ozemljitvene upornosti.V vrsti takih kemičnih dodatkov seje v letu 2006 pri če lo uporabljatinovo kemično snov z blagovno zna -m ko Power Fill proizvajalca LO RE -SCO. Ta masa, izdelana na osnoviAVTOMATIKA 70/2007

KOTNIKOVI DNEVI 15grafita, je bila v preteklem letuuporabljena na dveh lokacijah. Odteh je bila ena izdelana s paličnimisondami, druga pa s tračnimi ozem -ljili. Do b ljeni rezultati so bili us tre -zni, saj se je ozemljilna upor nostozemljila s kemično maso zmanjšalaza dva krat. Ponujeni referatbo podal dobljene merilne re zul -tate pri izbrani geometriji ozemljil.12. mag. Darko Koritnik, dr. JožePihlerPreskušanje varnostne in delovneopreme namenjene delu v nepo -sre dni bližini delov pod nape to s t joDelo na srednje in visokonapetostnemomrežju ter na pravah zahtevaposebne varnostne ukrepe in opremo.Predvsem je pomembna tistaop rema, s katero se ugotavlja prisotnostnapetosti (indikatorji nape -tosti) in oprema, ki preprečuje ne -po sredni ali posreden dotik delovpod napetostjo (izolacijske pregrade,plošče in palice). Ker je taoprema ključnega pomena za varnodelo mora ustrezati veljavnim standardomin predpisom. Ti standarditočno določajo karakteristike noveopreme, načine vzdrževanja, skla di -ščenja in tudi periodične preglede.V tem prispevku so prikazani rezultatiperiodičnih preskusov, naša opa -žanja in problemi, na ka tere smo na -le teli. Žal je pri nas situacija bis t -veno slabša od zahtevane, vendar ninaš namen kritizirati delo služb var -stva pri delu ali inšpekcijskih služb,temveč spod buditi razpravo, ki bopo kazala nadaljnje smernice za ureditevtega problema.10.45 - 11.00 OdmorPRIKAZ PROIZVODNEGA PRO-GRAMAVplivi nizkofrekvenčnih elektromagnetnihpolj na okolje v praksiKonec lanskega leta je minilo desetlet od uveljavitve izvršnih predpi -sov za obravnavo elektromagnetnihse vanj v naravnem in življenjskemokolju. Trendi v eko lo giji ka žejo,da se bodo aktivnosti na področjuelektromagnetnih sevanj stopnjevale.To je posledica sprejema priporočilICNIRP–a v Direktivo 2004/40/EK in s tem neposredno v pravnired Evropske unije. Pri s pevek po -skuša opisati sedanje in bodočeaktivnost povezane z obravnavnoelektromagnetnih polj om re ž nefrekvence z vidika lastnika naprav.Pri tem se opira na ugotovitve kon -kretnih primerov iz prakse in raz -iskav.14. mag. Andrej Hanžič, AlojzIvanušič, mag. Viljem MuzekPostopki in predpisi za priklopfotonapetostnih sistemov najavno elektroenergetsko omrežjePovzetek – V članku so povzeta za -konska izhodišča za priklop in zaobratovanje fotonapetostnih elektrarnv sinhronizmu z javnim niz ko -napetostnim razdeljevalnim omre -ž jem Slovenije. Izhajajo iz pri me -rov izvede nih rešitev priključitve inobratovanja tovrstnih na p rav vSloveniji in v Evropi. Predstavljeniso postopki iz gra dnje fotonape -tostne elektrarne moči 36,18 kWpna upravni zgradbi podjetja ElektroMaribor d.d.. Podan je tudi prikazvhodnih parametrov in izmerjenihobratovalnih električnih veličin fo -to napetostne elektrarne ElektroMaribor za obdobje od začetkaobratovanja.13.00 Zaključek posvetovanja A13. mag. Rudi Vončina, mag. Bre -da CestnikAVTOMATIKA 70/2007

16DAS - Društvo avtomatikov SlovenijeSlika 1 - lani DAS na obisku vNuklearni elektrarni KrškoEkskurzija v NEK in volilni obni zbor društva v Kulturnem domu KrškoPoroilo z ekskurzije v KrškoAvtor: dr. Aleš Hace, Tajnik DASDruštvo avtomatikov Slovenije (DAS) vsako leto organizira strokovno ekskurzijo članovdru štva. V letu 2006 je bil v redno letno srečanje strokovnih prijateljev in znancev vklju -čen ogled Nuklearne elektrarne Krško. Tako smo se člani društva nekega obetavnega no -vembrskega dne, natančneje 17.11.2006, odpravili proti jugovzhodu Slovenije, k skra j nemurobu stare štajerske pokrajine. Avtobus je pričel potovalni dan že zgodaj ob 6.uri v Gornji Radgoni,kjer je vstopila prva skupina, drugi udeleženci ekskurzije pa so vstopili na avtobus še vMariboru, Celju in v Ljubljani. Tokrat je bila udeležba kar množična, saj je bil na dnevnemredu rednega letnega dogodka DAS tudi volilni občni zbor društva. Tako se je ekskurzije ude -le žilo približno 50 članov.V Krškem so udeleence ekskurzije najprej sprejelipredstavniki NEK v Kulturnem domu, kjer so nampredstavili elektrarno, njene zaetke, gradnjo, razvojin današnje stanje. Predstavitev je bila osredotoenapredvsem na tehniške vidike vodenja in vzdrevanja.Nato smo si elektrarno ogledali z obhodom po centruvodenja, generatorskem poslopju in transformatorskipostaji.V popoldanskem delu ekskurzije je sledil volilniobni zbor v Kulturnem domu Krško. Osrednje temeso bile: poroilo o delu društva v preteklem letnemobdobju 2005/2006, finanno poroilo za leti 2005in 2006, poroilo nadzornega odbora ter razrešitevstarih in izvolitev novih organov društva. Zbor jesoglasno sprejel oziroma potrdil poroila, izvoljenopa je bilo tudi novo vodstvo društva za naslednjomandatno obdobje 4 let od 1.1.2007 do 31.12.2010in to v naslednji sestavi:• Izvršni odbor:Boris Tovornik – predsednik,Roman Kamnik – podpredsednik,Aleš Hace – tajnik inNenad Muškinja – blagajnik, ter laniAVTOMATIKA 70/2007

DAS - Sruštvo avtomatikov Slovenije 17Slika 2 - Volilni obni zbor v Kulturnem domu KrškoAndrej Rotovnik, Karel Jezernik, Sašo Blai, Igor Steiner in StankoStrmnik• Nadzorni odbor:Drago Matko – predsednik, terPeter Šega in Joe Pukl - lana.Slika 3 - Predstavitev novega predsednika društva Borisa TovornikaOb izvolitvi za predsednika društva je Boris Tovornik predstavil plandela, ki zajema naslednje aktivnosti:• soorganizacijo konference ERK v Portorou,• organizacijo strokovne konference AIG in razširitev na mednarodniznaaj konference,• sodelovanje v mednarodni zvezi avtomatikov IFAC,• uvedba predstavitev doktorskih del s podroja sistemovavtomatskega vodenja, ki se opravijo na slovenskih visokošolskihinstitucijah,• organizacija ankete o stanju avtomatizacije v Sloveniji,• pomo društva pri vrednotenju inenirskega dela in opredeljevanjucene inenirske ure.Strokovno ekskurzijo je ob koncu popestril še ogled zbirk v blinji galeri -ji Boidarja Jakca. Nakar so se udeleenci polni vtisov prijetnega druenjav lepem poznojesenskem dnevu proti veeru vrnili domov. AAVTOMATIKA 70/2007

18 PROIZVODNA INFORMATIKAProizvodna informatika kot kljunidejavnik uspeha celovitih izboljšavproizvodnih procesovMarino Montani, Robotina d.o.o.Vdanašnjih pogojih konkurenčnega boja na globalnih trgih se podjetja srečujejo s čedalje hujšimipritiski. Proizvodna podjetja morajo nenehno povečati produktivnost in učinkovitost svojegadelovanja ter posledično zniževati stroške poslovanja. Kupci danes pričakujejo proizvodevrhunske kakovosti, ob ugodni ceni. Pojmi kot so fleksibilnost, odzivnost, prilagajanje individualnimželjam kupcev, hitrost dobav so že kar »nočna mora« vodstev in zaposlenih v proizvodnih podjetjihsaj postajajo ključni dejavnik globalne konkurenčnosti. Prilagajanje podjetij novim izzivom potekana več ravneh.Primarno se podjetja skušajo prilagoditi s teh nološ -ko posodobitvijo kamor sodi tudi avtomatizacija,robotizacija ter vsekakor informatizacija proizvodnihprocesov ob stalnem posodabljanju ter dvigukakovosti izdelkov. Obenem pa lahko ugotovimo, daje danes, tudi pri nas, e dozorelo spoznanje onujnosti aktivnega obvladovanja in izboljšanja vsehprocesov znotraj podjetja, zlasti pa tistih, ki najvepripomorejo k fleksibilnosti, odzivnosti in stroškovniuinkovitosti. Z razširjeno uporabo pristopov kot soISO 9001, TQM, Six Sigma, EFQM model poslovneodlinosti, Kaizen... se je filozofija stalnih izboljšave dodobra udomaila v naših proizvodnih podjetjih.Pri tem pa se vsekakor zastavlja vprašanje ali smosposobni polno izkoristiti ves potencial izboljšav.Kakšno vlogo ima pri tem proizvodna informatika?Proces stalnih izboljšav – klasini pristopUinkovitega procesa stalnih izboljšav preprosto nimogoe vpeljati samo z odloitvijo vodstva, kajti vproizvodnih podjetjih obstaja mnoica posaminihprocesov, ki so si medseboj soodvisni in tvorijo kompleksensistem, ki se nemara zdi skoraj kaotien.Zato tudi proces stalnih izboljšav predpostavljavkljuitev zaposlenih na vseh delovnih mestih.Vsak zaposleni je zadolen za nenehno spremljanjeprocesa v katerem je tudi sam udeleen in ima pravi -co ter monost predlagati izboljšave zlasti na pod ro -ju opreme, strojev, materialov, metod dela, meritevitd. Danes e v veini proizvodnih podjetij sreujemotovrstne sisteme zbiranja koristnih predlogov vsehzaposlenih.AVTOMATIKA 70/2007

PROIZVODNA INFORMATIKA19Vse lepo in prav. A kaj hitro zaposlenim zmanjkaidej in ne najdejo ve prilonosti kaj bi se dalo šeizboljšati. Vse to je posledica dejstva, da zaposleninimajo prave monosti, da bi sistematino izboljševaliprocese, saj nimajo pravega vpogleda in razu -mevanja procesa samega. Predpogoj za to so predvsempravoasne in tone informacije, ustrezni ka -zal niki in postavljeni cilji. Le tako se lahko zaposleniin vodstvo odloajo med pomembnimi in manj po -membnimi podroji izboljšav.Slika 2 - Six Sigma in potencial za izboljšaveSlika 1 - Procesni pristop in izboljšave po ISO 9001Proces stalnih izboljšav – sistematinipristopSistemi in koncepti kot ISO 9001, Kaizen in SixSigma podpirajo sistemski pristop k stalnim iz bolj -šavam. Delovne skupine in timi z usposobljenimivo ditelji, ki dobro poznajo dogajanja v procesu, sistematinoanalizirajo podatke posaminih proizvodnihprocesov in sistematino uvajajo izboljšave. Tapro ces je znan pod imenom Demingov krog.Six SigmaSigma je indikator procesne sposobnosti, ki nampove kako uinkovito dosegamo elene rezultate.Statistino gre za odklon (standardno deviacijo). Ciljje imbolj skriti odstopanja (variacijo) in centriratiproces znotraj elenih meja. Šest sigma zagotavljanivo zaupanja, ki znaša 99.99966 %. Vendar danesveina podjetij komajda dosega nivo tri sigma karpomeni 99, 38 % zanesljivost.Slika 2 kae odvisnost med nivojem sigma in stroškineuinkovitosti v odstotkih realizacije. Metoda 6sigma, ki izhaja iz strokovnega podroja kakovostiin procesne uinkovitosti, zasleduje 5 korakov:• definicijo cilja,• merjenje karakteristik procesa,• analizo podatkov in• ukrepe za izboljšanje procesa.Ker veinoma in v splošnem ne zmoremo opredelitiprimerne procesne spremenljivke oz. jih zelo tekomerimo, se metoda 6 sigma še ni razširila na drugapodroja razen na podroje obvladovanja kakovosti.Toda, e elimo izboljšati uinkovitost proizvodnegaprocesa, moramo poleg kakovostnih karakteristik vobravnavo vkljuiti še ostale dejavnike, ki tudi vplivajona proces. Še posebej moramo posvetiti po zor -nost medsebojnim vplivom procesov ter stinim to -kam med posameznimi procesi, kajti ravno tam nastajanajve potrat (zamud, zastojev...), na primer:akanje zaradi pomanjkanja materiala, zasedenegastroja, orodja, ki ni na razpolago, mrtvi asi ...Podobno kot pri klasinem principu stalnih izboljšavje tudi pri Six Sigma najveja ovira za uinkovitodelovanje sistema pomanjkanje pravoasnih tertonih podatkov o procesu t.j neustrezna transparentnostprocesov v proizvodnji.Pogoj, da lahko procese vkljuimo v strategijo iz bolj -O b i š č i t ep r e n o v l j e n es p l e t n e st r a n iwww.hydra-co.siAVTOMATIKA 70/2007

20 PROIZVODNA INFORMATIKAševanja je, da zagotovimo tri pomembne znailnostinaših procesov:a. UinkovitostIzhod iz procesa mora biti predvidljivo pozitivenrezultat. Samo nepredvidljive (nakljune) okolišineso lahko vzrok za negativne rezultate procesa.me ne (kjer se lahko zadovoljimo s sumarnimi podatkiza nazaj) nikakor pa ne za odzivno upravljanjepro izvodnje, ki je tako prepušeno iznajdljivosti, in -tu iciji in izkušenosti vodij v proizvodnji.b. TransparentnostProcesi v proizvodnji morajo biti transparentni. Vseaktivnosti, dogodki, kazalniki, vhodi, izhodi, parametri,ki vplivajo na vodenje in oceno delovanjaprocesa, morajo biti sproti registrirani (zabeleeni) inpravoasno dostopni (v realnem asu). Standardnizapisi (informacije iz ERP) so neustrezni za takojšnjeukrepanje oz. upravljanje.c. OdzivnostPodjetje mora biti organizirano tako, da je sposobnosprejemati ustrezne odloitve in ukrepe na osnoviinformacij, ki jih pridobi od svojih procesov vproizvodnji. Proces naj bo zasnovan tako, da jemogoe ukrepati takoj, ko je odloitev sprejeta.Informacijska podpora obvladovanjaproizvodnjeInformacije, ki so potrebne za upravljanje podjetja,se v veliki meri zajemajo, strukturirajo in obdelujejov poslovnem informacijskem sistemu (EnterpriseResource Planning - ERP). ERP sistemi informacijskoin tehnološko urejenih podjetij zagotavljajo celotnostrukturo podatkov in relacij za vodenje proizvodnje(sestava izdelkov, materiali, stroji, postopki innor mativi za izdelavo, ...), brez katerih si danes po -s lovanja ne moremo ve predstavljati. Ti podatki soosnova za poslovno, zlasti raunovodsko, zasledo -vanje poslovanja, kar vodstvu podjetja zadostuje zastrateške odloitve, nikakor pa ne izpolni potreb procesnegavodenja in izboljšanja. ERP sistem po raz pisudelovnih nalogov za izdelavo proizvodov v na ro e -nih koliinah in rokih s samo proizvodnjo »ni mani«, ampak samo »aka« na prevzem gotovih iz del -kov v skladiše. Vmesno dogajanje v proizvodnji paje še kako pestro.Veino podatkov se v proizvodnji rono zapisuje narazne obrazce kot npr. spremni listi, delovni listki,materialni eki ipd. in se jih naknadno vpiše v ERPsistem, kjer se jih nato lahko obdela in prikae. Takpristop je v podjetjih trenutno najbolj pogost. Zaradivelike dinamike sprememb je na ta nain tekopravoasno in natanno ugotoviti odmike proizvodnihprocesov in obvladovati proizvodnjo. Za tradicionalnoproizvodnjo, ki je podprta s tradicionalnoinformatiko (ERP, papirni dokumenti), in temelji nadolgoronih in srednjeronih planskih horizontih, jeznailno, da lahko zagotavlja samo sumarne informacijepoprenih vrednosti, ki so na voljo le za nekajizmen nazaj. To morda zadoša za kalkulativne na -Slika 3 - Razlini asovni horizonti obvladovanjaproizvodnjeProizvodni informacijski sistem(koncept MES)Idealna informacijska podpora proizvodnje se zanez zajemanjem vseh potrebnih procesnih informacijin njihovem hranjenju v bazah podatkov. Z MES sistemomhitro in enostavno (avtomatsko) zajemamovse potrebne informacije iz proizvodnje in jih posredujemoupravljalcem proizvodnje (planerji, vodje,vodstvo), ki tako sproti upravljajo s plani proizvodnjeob upoštevanju vseh dogodkov.Naloga MES sistema je torej zajem, priprava, konsolidacijain distribucija zanesljivih proizvodnihinformacij - vsem upravljalskim funkcijam v pro iz -vodnji - za sprejemanje pomembnih odloitev pri vo -de nju proizvodnje.Integracija proizvodnega informacijskega sistema inERP sistema nam omogoa kontinuirano zbiranjepo datkov o vseh dejavnikih, ki vplivajo na uinkovitostprocesov v proizvodnji (nalogi, stroji, oprema,orodja, material, kakovost...). Na ta nain lahko sistematinoprepoznamo vzroke za teave v proizvod-Slika 4 - Sistematina analiza zastojev s pomojoMES sistemaAVTOMATIKA 70/2007

PROIZVODNA INFORMATIKA21nji, ocenimo njihove posledice in rangiramo (glede napomembnost) ukrepe za izboljšanje.Analiza nam pokae dejanske razloge in trajanje zastojevpri doloenem izdelku na doloenem stroju,orodju, materialu, delavcu... in kot taka natannoosvetli tehnino in organizacijsko problematiko.Tako lahko strokovne slube in delovne skupine oz.timi na osnovi pravoasnih in objektivnih podatkovskupno pridejo do boljših rešitev.Slika 5 - Z MES sistemom hitreje in uinkovitejeizrabimo potenciale za izboljšanje proizvodnjeCelovit sistem za sledenje in podporovodenja proizvodnjeRobotina dopolnjuje lasten sistem za zajem podatkoviz proizvodnje Integra ARTIS s celovitim sistemom zasledenje in podporo vodenja proizvodnje HYDRA®.Standardni moduli HYDRE pokrivajo široko podrojefunkcij za podporo izvajanja in vodenja proizvodnegaprocesa:• izvajanje delovnih nalogov,• spremljanje dela zaposlenih,• obvladovanje strojev,• celovit sistem zagotavljanja kakovosti (CAQ)Slika 6 - HYDRA s svojimi standardnimi modulizapolnjuje vrzel med poslovnim in proizvodnimnivojem podjetja in omogoa uinkovito innenehno izboljšanje proizvodnjeAVTOMATIKA 70/2007

22 PROIZVODNA INFORMATIKA• obvladovanje orodij,• upravljanje numerino krmiljenih strojev (DNC),• zajem procesnih podatkov,• operativno razvršanje delovnih operacij,• logistika materialov in polizdelkov,• delovni as zaposlenih.HYDRA ima izdelane standardnevmesnike za izmenjavopodatkov z nadrejenimiposlovnimi informacijskimisistemi kot so:ter namenskimi podsistemi kot so npr.:• SAP, BaaN, Oraclein mno gi drugi,• kontrola in zagotavljanje kakovosti, registracijadelovnega asa, nadzor strojev in procesov, ....Zagotovljena je integracija HYDRE v informacijskookolje podjetja.ZakljuekProizvodni informacijski sistem (MES) daje podjetjemmonost, da odpravijo ovire za uinkovito delovanjesistema stalnih izboljšav in hitreje predvsempa veliko uinkoviteje izkoristijo ves potencial za iz -boljšanje proizvodnih procesov, saj vsi zaposleni invodstvo razpolagajo s pravoasnimi in tonimi in -for macijami.Literatura[1] Dr. J. KLETTI, Otto BRAUCKMANN: ManufacturingScorecard, Gabler Verlag 2004[2] Dr. J. KLETTI: MES Manufacturing ExecutionSystem, Springer 2006[3] M. IMAI, Gemba Kaizen, McGraw- Hill, 1997[4] T. PYZDEK, The Six Sigma Handbook,McGraw-Hill, 1999[5] H.GOLLE, »Kako izboljšati proizvodnjo« zuporabo sistema za sledenje in podporovodenja proizvodnje, Društvo avtomatikovSlovenije, Zbornik etrte konference AIG' 05,2005AVe informacij je na voljo na:Robotina d.o.o., www.robotina.simarino.montani@robotina.siPRODAJNI PROGRAM RITTALKONTAKTNI NASLOVIIndustrijska ohišja:Kompaktna ohišja za industrijo: iz jeklene in nerjaveče pločevine,polikarbonatna, aluminijasta, ohišja v EX in EMC zaščiti, industrijski,komandni in upravljalni pulti, ohišja za namestitev računalnikov.Klimatizacija ohišij:Hladilni sistemi, klima naprave za ohišja, toplotni izmenjevalci,grelci, ventilatorji in rešetke.Ohišja za elektroniko:Ohišja "rack" za namestitev elektronskih in računalniških komponent,napajalne enote, VME vodila, ohišja za inštrumente, namiznaohišja.Komponente za električne razvode:Bakrene zbiralke, zaščita zbiralk, priključne komponente, ločilniki,vmesniki za namestitev komponent, izolatorji, dodatki.RITTAL d.o.o.PRODAJA STIKALNIH OMARŠMARTINSKA 152,HALA 11533 LJUBLJANATEL. +386 (0)1/546 63 70FAX +386 (0)1/541 17 10http://www.rittal.siKomunikacijska ohišja:Ohišja za kontrolo in nadzor komunikacij, ohišja za mreže, ohišjaza namestitev strežnikov, stenski mrežni delilniki, telekomunikacijskaohišja in optični delilniki, CMC-TC nadzor in upravljanje.ITS- ohišja: informacijski pulti in ohišja.Ohišja za zunanjo uporabo:Stenska, prosto stoječa, modularna in kompaktna ohišja primernaza vse vremenske vplive.Fascinantnaprihodnost ...PE MARIBORLimbuška cesta 22341 LimbušTel.:+386 (0)2 4213 700 / 701GSM: +386 (0)41 684 680Fax.:+386 (0)2 4213 702E-mail: bojan.gustincic@rittal.siAVTOMATIKA 70/2007

INTELIGENTNE ZGRADBE23Integracija inteligentnih sistemovsodobnih bivalnih prostorovDott. Ing. Sami Ayari, Robotina d.o.o.V zadnjih letih se tehnologija vključuje vedno več v našem vsakdanjem življenju.Mobilni telefoni in osebni računalniki so postali naši najboljši prijatelji, vedno znami; z njimi preživimo največ časa. Inteligentni sistemi so vstopili v našastanovanja in nam omogočijo veliko varčevanja z denarjem in časom. S tem palahko naš dragoceni čas posvetimo drugim, bolj pomembnim aktivnostim.Tehnologija nam da sredstva preko katerih pridemo do udobnega življenja, čez dannam uspe narediti veliko več stvari, varčujemo s časom in denarjem, razdalje medljudmi so vedno manjše.Sistemi bivalnih prostorovKlasini sistemi, ki jih imamo v naših hišah ali sta -no vanj so: gretje/hlajenje razsvetljava alarm zavese, aluzije telefon internet domofon elektrine napeljave merilci energentovVsi sistemi delajo neodvisno. Ali ne bi bilo pametno,da prisotno stnesenzorje za alar -mni sistem izkoristimotudi kosmo doma, ta k -rat ko alarmnisi stem ni vk lo p -ljen? Na pri mer:povedo, da v ti s -ti sobi e ne kaja sa ni ni ko garin da je smiselno,da se gretje/hlajenje in pre -zra e vanje postavita v varni reim, da se razsvetljavaugasne in da se zavese zaprejo.Ali ne bi bilo tudi pametno, da v zimskem asu ko jemono sonce, ostanejo dvignjene zavese in da lahkoizkoristimo zunanjo sonno svetlobo kot razsvetljavoin gretje ?To so avtomatini postopki, ki jih inteligentni sistemiomogoijo v sodobnih bivalnih prostorih prekointegracije klasinih sistemov v en sam “Integriraninteligentni sistem”. Da bi se dosegla integracijana ve denih sistemov je glavna zahteva, da se vsi tejpo veejo med sabo preko enotnega komunikacij -skega protokola. Za to pa je potreben razvoj ali upo -raba nekaj e obstojeih vmesnikov, ki bi nam toomo goili.V integraciji teh sistem ov spadajo tudi upravljalneenote, torej vsa ti -sta sredstva, prekoka te rih lahko pošiljamoukaze: enostavnatipka, osebniraunalnik, panelna dotik, gsm telefon,dlannik, našglas.AVTOMATIKA 70/2007

24 INTELIGENTNE ZGRADBERazsvetljava:Rezultati integracijeV vsakem prostoru imamo na voljo ve monostiizbire: priiganje in ugašanje preko navadnih stikalali pa avtomatsko (s senzorjem prisotnosti gibanjaali asovno po urniku ter kombinacije).gretja se bo vsaki, ko osebe ne bo v prostoru,postavil v varni reim delovanja.aluzije:Podobno kot za gretje/hlajenje in razsvetljavo, lahkotudi aluzijam doloimo za vsak prostor:V prostorih, kjer se zadrujemo najve, je smiselno,da se lui postopoma zatemnjujejo ali zvišuje njihovasvetilnost (bodisi na našo eljo – s tipko alidaljincem, bodisi glede na naravno osvetljenost –zunanja svetloba). Sistem omogoa tudi zakasnitevvklopa ali izklopa. Na primer: v spalnici dvakratzapored hitro pritisnemo na tipko za ugašanje lui.Po 20 sekundah se bo lu samodejno ugasnila.Ob odhodu iz hiše se alarmni sistem vklopi. Lui sebodo s asovnim zamikom v razlinih prostorih pri -igale in ugašale. Tako ustvarimo vtis, da smo do -ma.Gretje/hlajenje:V vsakem prostoru hiše doloimo temperaturo innain delovanja gretja/hlajenja.Gretje se lahko samodejno preklaplja med varnimin udobnim delovanjem, glede na nastavljene urnikeali glede na senzorje prisotnosti. Preko operaterskegapanela si sami doloimo temperaturo za varno inudobno delovanje. avtomatino dviganje in spušanje aluzijglede na zunanjo svetlobo (npr. pozicije:»zaprto« 0 -> 1/3 -> 2/3 -> 1 »odprto«) nastavitev po urniku rono dviganje in spušanje aluzij prekostikala ali daljinskega upravljalnika e so aluzije zunanje, jih v primeru vetralahko dvignemo in tako obvarujemo predpoškodbami nastavitve lahko tudi kombiniramo – naprimer: v dopoldanskem asu so spušene, oddoloene ure dalje pa delujejo glede na zunanjosvetlobo, zveer pa samo na tipko alidaljinca.Inteligentna stikala: funkcija stikala ni odvisna od kabelskepovezave z enim stikalom si sami izberemo in lahkopriigamo ali ugašamo eno lu ali skupinolui, lahko dvigamo in spušamo aluzije,... z enim pritiskom na stikalo se lu prige aliugasneGretje pa lahko nastavljamo tudi rono in si takoizberemo eleno temperaturo, ne da bi se sistemsamodejno postavil v varni reim, ko zapustimoprostor.Monosti nastavitev je veliko: lahko izberemoasovni interval odsotnosti iz prostora in sistem e stikalo zadrimo v doloenem poloaju, seprostor zatemnjuje toliko asa, dokler stikalane spustimo e dvakrat zapored hitro pritisnemo na stikalo,se lu ugasne z zakasnitvijo 20 sekundAVTOMATIKA 70/2007

INTELIGENTNE ZGRADBE25Integracija sistemov prinese tudi do monosti razvijanjaraznih aplikaciji po neki logiki: scene.Scene in primeri scen:Scena 1:ko zapustimo stanovanje in vklopimo alarm, se av -to matino: spustijo vse aluzije ugasne celotna razsvetljava v hiši (razen vhodnikih, ki peljejo do izhoda – kjer seugasne z 10 minutno zakasnitvijo, da lahkovarno zapustimo stanovanje) vklopi alarmni sistem vklopi varnostni sistem za zaznavanje izlivavode (kuhinja, kopalnica,...) sistem gretja/hlajenja se postavi v varnireim delovanja s asovnim zamikom se priigajo in ugašajolui v razlinih prostorih, tako da naredijovtis naše prisotnostiScena 2:ko gledamo film v dnevni sobi, izberemo sceno»FILM« na operaterskem panelu ali preko daljinca: spustijo se aluzije lui se zatemnijo na minimalno svetilnost preko daljinca upravljamo npr. tudi s TV, Hi-Fi, itd. vklopi se masani stol ... izklopi se hišni zvonec in telefon ...Scena 3:e nas nekaj asa v doloenem prostoru ni: po 10 minutah se lui ugasnejo po 30 minutah (oziroma z zamikom, ki si gasami izberemo) se gretje postavi v varnireimScena 4:e ni nikogar doma ve kot 20 minut, se bo alarmnisistem samodejno vklopil. O akciji bomo dobiliSMS sporoilo.PovzetekSvet ki nam ga odpre integracija inteligentnih sistemovv bivalnih prostorih je nekaj, kar se bo postopmavkljuilo v naše vsakdanje ivljenje in s katerimne bomo morali iveti brez. Pred deset leti ni niheimel mobilni telefon; ali bi si lahko kdo zamislil kakobi preivel en mesec brez? Na enak nain bodo inte -li gentni sistemi pokazali svoje prednosti in bo vsakahiša, stanovanje, poslovna stavba, hotel ali katerakolizgradba postala obvezno inteligentna, ker breztega ne bo šlo. Naša naloga - kot tehnološki stro ko -v njaki - pa je ta, da ta prehod omogoimo na naj -uin kovitejši nain.AAVTOMATIKA 70/2007

26 INTELIGENTNE ZGRADBEObjekt ATLAS -prvi popolnomaavtomatiziraniposlovni objektv rni GoriBoris Kramar, Boštjan Košir, Advant d.o.o.Podjetje ADVANT d.o.o. iz Ljubljane je v sodelovanju s partnerjem ČIKOM informatički inženjeringiz Podgorice, leta 2006 zaključilo izvedbo prvega sistema BMS (Building Management System– sistem inteligentne zgradbe) v Črni Gori, poslovnega objekta ATLAS, za kar je podjetje ČIKOMprejelo tudi prestižno nagrado DISKOBOLOS 2006 zveze JISA v prostorih beograjske gospodarske zbornice.Objekt ATLAS je prvi popolnoma avtomatiziraniposlovni objekt v rni Gori. Objekt obsega 10 eta, sskupno površino 10.200 m 2 in je razdeljen v 3 loenecelote (lamele) vsaka s svojim vhodom. Uporabnikaobjekta sta TELEKOM Crne Gore in operater mobilnetelefonije MONET.Prvi dogovori za izvedbo sistema BMS poslovnegaobjekta ATLAS v Podgorici so se zaeli leta 2004, koje podjetje ADVANT d.o.o. iz Ljubljane pripravilotudi prvi idejni projekt za sistem avtomatizacije,kontrole pristopa in video nadzora za omenjeniobjekt. Sistem je bil e od samega zaetka zasnovantako, da omogoa kar najvišjo stopnjo integracijevseh vitalnih sistemov zgradbe (elektro in strojneinstalacije, hlajenje/ogrevanje prostorov, regulacijarazsvetljave, kontrola pristopa, video nadzor, merjenjeenergije, itd.), ter s svojo zasnovo uporabnikom(Telekom Crne Gore) zagotavlja stabilno in zanesljivodelovanje, velike prihranke v porabi energije inloveških virov (vzdrevanje, servisiranje).Sama modularna zasnova sistema omogoa tudienostavne razširitve sistema glede na potrebe in eljeuporabnika. Za izvedbo omenjenega sistema BMS jebil izbran sistem Continuum, proizvajalca T.A.C.(Tour Andover Controls, http://www.tac.com/) terIntegral Technologies (Video nadzorni sistem,http://www.integraltech.com/)Zelo pomemben vidik izvedbe sistema je tudi mo -nost oddaljenega pristopa in upravljanja sistema. Toomogoa preprosto, uinkovito in hitro pod poro inpomo uporabniku v Podgorici s sedea podjetja Ad -vant d.o.o. v Ljubljani.Sistem Continuum proizvajalca Tour Andover Controlsje sestavljen iz: nadzornih postaj tipa osebni raunalnik, spro gramsko opremo Continuum, ki je zasnovanana SQL platformi. Nadzorni raunalnikomogoa pregled vseh parametrov sistemaBMS in nastavitve le-teh preko grafinih pregledov. Krmilnikov tipa NetController, povezanih vomreje TCP/IP, preko katerega komunicirajomed seboj in z nadzornima postajama z V/Imoduli in moduli kontrole pristopa; krmilnikikomunicirajo preko I/O mree. Lokalnih krmilnikov tipa i2887 povezanih vlokalno omreje Infinet2, ki preko krmilnikovNetController komunicirajo z nadzornimapostajama.IzvedbaCeloten sistem BMS je zasnovan modularno z mislijona razširitve in morebitne spremembe tlorisovposlovnih prostorov v prihodnosti – veina pisar ni -ških prostorov je zasnovanih tako, da je monozdruevati oz. razdruevati posamezne prostore (aliskupine prostorov) in na ta nain pridobiti dodatnepisarne znotraj obstojeih gabaritov, brez dodatnihposegov v e obstojei sistem regulacije ogrevanjaoziroma hlajenja.AVTOMATIKA 70/2007

INTELIGENTNE ZGRADBE27Zaradi enostavnejšega vzdrevanja in monosti nadgradnjeobstojee opreme BMS sistema, so krmilnikiter V/I moduli vgrajeni v 20 elektro omar, pri emerje v vsaki etai obeh izvedenih in zakljuenih lamelobjekta instalirana po ena omara.Zaradi modularnosti in odprtosti sistema TAC Continuum,uporabnik ni omejen le na izvedene funkcije,temve je mono sistem z minimalnimi stroškinadgrajevati (tako programsko kot funkcijsko alistrojno) glede na potrebe uporabnikov.Grafini vmesnik nadzorne postaje prikazuje tudistanje vseh glavnih elektromotornih preklopnikov(glavni tokokrog, tokokrog agregata, tokokrogiUPS-ov). Preklopi le-teh so moni preko grafinegavmesnika, vendar je ta akcija dovoljena samo upo -rabnikom z dovolj visoko stopnjo nastavljenih pravic(sistem Continuum omogoa nastavljanje pravicuporabnika oziroma posameznih skupin uporabnikovza vsak element posebej na ve nivojih, podobnokot je to izvedeno pri raunalniških operacijskihsistemih, vendar v veliko širšem obsegu).Na grafinem vmesniku se prikazuje tudi stanjetokokrogov po posameznih etaah. Uporabnik lahkos klikom miške vkljuuje ali izkljuuje posameznetokokroge.Slika 2 - Pregled glavnih stikalSlika 1 - Etana omara sistema BMSKrmiljenje elektro instalacijSistem meri elektrine veliine (napetost, tok, mo infrekvenco) v transformatorski postaji objekta in jihprikazuje v grafiki nadzornega sistema. Za merjenjeelektrinih veliin so uporabljeni merilniki proizvajalcaELITE z vgrajenim RS485 vmesnikom in komunikacijskimprotokolom Modbus, preko kateregakrmilnik NetController dostopa do izmerjenih veliinv merilniku ELITE.Izvedeno je tudi krmiljenje razsvetljave etanih hodnikov,stopniš, predprostorov dvigal, garae invho dne avle. Delovanje razsvetljave hodnikov, ga -rae, avle in stopniš je vezano na urnik, tako je raz -svetljava teh prostorov med delovnim asom vklopljena,izven delovnega asa pa se vkljui po potrebi– na osnovi signala senzorjev prisotnosti (PIR senzorji)ali preko stenskih tipkal. Posamezne urnike jemono poljubno nastavljati preko grafinega vmesnikanadzorne postaje.Krmili se tudi fasadna razsvetljava, ki objektu obprazninih dnevih ponoi doda kanek aru.Sistem BMS spremlja tudi stanje UPS naprav ter ag -re gatov. V primeru napake na teh (preobremenitev,ostale napake) prikae alarm na nadzorni postaji, popotrebi preko telefonskega vmesnika poklie opera -terja in mu z glasovnim sporoilom opiše nastalonapako, hkrati pa pošlje SMS sporoilo na vse nas -lovnike, ki so v sistemu doloeni kot operaterji elektroskupine.Vsi alarmi se beleijo v sistemu in jih je treba potrditi.Vse akcije operaterjev se zapisujejo v dnevnik do -godkov, s imer je omogoena rekonstrukcija minu -lih dogodkov.Strojne instalacijeBMS sistem komunicira z napravami strojnih instalacij,kot so: klimati, toplotne rpalke, split sistem,itd. Komunikacija s klimati in toplotnimi rpalkamije iz vedena na nivoju Modbus protokola, po kateremsistem prejema in pošilja eljene podatke klimatom,AVTOMATIKA 70/2007

INTELIGENTNE ZGRADBE29Tip projekta:Integrirani sistem inteligentne zgradbe (HVAC,strojne instalacije, elektrine instalacije, kontrolapristopa, razsvetljava)Lokacija objekta:Podgorica, rna GoraPodatki o objektu:3 loeni vhodi z 10 etaamiPovršina: 10.200 m2Instalirana oprema Continuum:2 nadzorna raunalnika v konfiguraciji ContinuumCyberstation s TCP/IP in BACnet/IP komunikacijo8 sistemskih krmilnikov NetController z Modbuskomunikacijo20 sistemskih napajalnikov z UPS tokokrogom129 V/I modulov113 lokalnih krmilnikov i2887113 sobnih temperaturnih tipal45 modulov kontrole pristopa45 brezkontaktnih italnikov kartic2 GSM vmesnika2 PSTN telefonska vmesnikaVideo nadzorni sistem:32-kanalni digitalni video sistem Integral Tech.DVX 3200027 CCTV kamerSkupno število V/I tok:1933Ostala oprema:Klimati, toplotne rpalke, ventilatorski konvektorji:IMPSplit sistemi: DAIKINUPS: APCAgregat: ATLAS COPCOGlavni elektrini odklopniki: SOCOMECŠtevci elektrine energije: ELITESistem ob nastalem alarmu le-tega prikae na grafikinadzornega raunalnika, in obenem pošlje SMSsporoilo na telefonske številke vnešene v sistem, popotrebi tudi poklie operaterja po telefonu in munastalo napako opiše s posnetimi glasovnimi spo ro -ili. Alarmiranje je razdeljeno po sklopih: elektroinstalacije, strojne instalacije, itd. Tako bo v primeruala rma na UPS-u le tega prejel le operater (ali sku -pina operaterjev), ki je definiran v skupini elektro.Vsa poslana in prejeta SMS sporoila se beleijo vdnevnik in jih je mono pregledovati.Vsak nastali alarm je treba potrditi na nadzornemraunalniku, kjer se belei datum in as alarma,opis, ter datum, as in ime operaterja, ki je alarmpotrdil. Dokler je alarm aktiven, so onemogoenikakršni koli posegi (vklopi, itd.) na napravi, ki je vokvari (in je posledino sproila alarm na nadzornemsistemu). Šele ko je napaka odpravljena inalarm potrjen, je mono nadaljevati delo na napravi.ZakljuekV opisanem projektu se je izkazal trend zdruevanjavodenja in nadzora elektrinih in strojnih napravzgradbe na nivoju centralnega sistema kot preprostin uinkovit. Z opremo Continuum izbranega proizvajalcaT.A.C. za sistem BMS je bila mona celotnaizvedba projekta brez zapletov kljub spremembamprojekta med samo izvedbo.Konni uporabnik ne potrebuje posebnih znanj o sa -mem sistemu, niti o posameznih sklopih naprav.Prav tako ni potrebe po posebnem naboru vzdrevalcevnaprav zgradbe v klasinem pomenu, zadošale obasno preverjanje stanj s strani za to zadoleneose be in redno vzdrevanje naprav samih s stranido baviteljev ali servisov (klimatov, split sistemov,...). V primeru, da pride do okvare ali napake, nadzornisistem glede na vrsto napake sam obvesti us -tre znega vzdrevalca (elektriarja ali strojnika).Za veje posege, pomo in spremembe, podjetje Ad -vant d.o.o., izvajalec projekta, zagotavlja podporotu di neposredno preko oddaljenega dostopa s sedeapodjetja v Ljubljani, kar dodatno poenostavi in po ce -ni vzdrevanje nadzornega sistema.ReferenceADVANT d.o.o.http://www.advant.si/IKOM d.o.o.http://www.cikom.cg.yu/T.A.C.http://www.tac.com/DISKOBOLOShttp://www.jisa.org.yu/srpski/diskobolos/diskobolos.htmAAVTOMATIKA 70/2007

30 VZDRŽEVANJE IN SERVISIRANJE ELEKTRONIKEBogdan Bricelj, univ.dipl.in.el., 3BM Elektronika in mikroraunalniki d.o.o. JeseniceMenjave in popravila elektronskihmodulovMenjava elektronskih modulov je eden od pomembnih načinov popravila elektronskih naprav v industriji,laboratorijih, obrti in v drugih dejavnostih. Nepravilne menjave lahko povzročijo dodatne okvare nastrojih in napravah ali rezervnih delih, zato moramo vedeti, na kaj vse moramo biti pozorni. Pomembnaje tudi odločitev, kaj storiti s pokvarjenim modulom: ga zavreči, popraviti ali poslati v popravilo. Poleg tega nivseeno, komu bomo zaupali popravilo modula, da bo ta popravljen dobro in s čim nižjimi stroški.Pri okvarah strojev in drugih naprav v proizvodnji je zelo pomembno,kako hitro je napaka odpravljena. Ure zastoja proizvodnjeso lahko veliko draje kot še tako drag servis. Dobro se je vna -prej odloiti, kako dolge zastoje bomo dopušali in koliko smopripravljeni vloiti v hitro popravilo okvar.Popravila okvar na industrijski elektroniki se je mogoe lotiti nadva razlina naina. Prvi je iskanje in zamenjava pokvarjene elektronskekomponente (ip nivo). Drugi nain je zamenjava pokvarjenegamodula z novim ali popravljenim.Za iskanje okvare na ip nivoju potrebujemo predvsem zeloveliko znanja in izkušenj s podroja elektronike. Serviser elektronikemora v tem primeru res natanno poznati delovanjeelektronskih komponent, da lahko z meritvami doloi pokvarjenokomponento. Za takšen servis srednješolska izobrazbapogosto ne zadoša. Pokvarjene elektronske komponente, ki jihzamenjamo so veinoma sorazmerno poceni in mnoge tudihitro dobavljive. al pa so ti posegi pogosto precej zamudni. Šeposebej, e ima naprava slabo tehnino dokumentacijo. Vprimerih, ko rezervni moduli niso ve dobavljivi je popravilo naip nivoju edina monost. Po drugi strani menjave elektronskihmodulov v podjetjih povsem uspešno opravljajo tisti, malo boljšielektriarji. Pri tem jim pogosto po telefonu svetujejo proizvajalcina osnovi testov ali simptomov na stroju. Pri tem je prvi pogojza hitro popravilo zaloga lastnih rezervnih modulov. Ti moduli paso obiajno zelo dragi. Na strojih, kjer je dopusten 2 do 3 dnevnizastoj, lahko module naroimo tudi ob okvari. Po vstopu Slo ve -nije v Evropsko skupnost je namre mogoe module dobiti izskladiš ali servisov po Evropi v dveh ali treh dneh.Menjave elektronskih modulovMed elektronskimi moduli se najpogosteje kvarijo frekvennipretvorniki, vhodno izhodni moduli PLC programirljivih kontro -lerjev, napajalniki, regulatorji temperature, merilni pretvorniki inpodobno. Razlogi za okvare so najvekrat velike obremenitveteh modulov ter previsoke napetosti iz omreja ali iz drugih de -lov regulacij.Pri menjavah modulov morajo biti vzdrevalci zelo pozorni napra vilen postopek zamenjave. Nekateri moduli imajo stikalca,kratkospojnike (jumperje), potenciometre, zamenljive komponenteali modulke, s katerimi zagotavljamo pravilno delovanje.Zato je pred menjavo modula treba dobro pregledati te nastavitvein primerjati star in nov modul. Vasih je treba po menjavimodula del vezja tudi umeriti. e na to ne pazimo, bo lahkopo menjavi naprava še manj delovala, kot pred menjavo. Šeslabše je, e nas napano nastavljen modul zavede v iskanjeAVTOMATIKA 70/2007

VZDRŽEVANJE IN SERVISIRANJE ELEKTRONIKE31napake na drugih delih regulacij. Zato jepred vsako menjavo dobro preveriti po -stopek zamenjave v dokumentaciji stroja.al pa proizvajalci te dokumentacije veli -ko krat stranki ne dajo.Druga nevarnost, s katero se sreujejovzdrevalci, je monost, da se ob menjavahpokvari še rezervni modul. Razlogaza to sta lahko dva. Prvi razlog so lahkonapake vzdrevalcev. e ti niso dovolj po -zorni, lahko ob menjavah pokrivijo kontaktekonektorjev, povzroijo kratke stikemed komponentami, prikljuijo modulena napane konektorje ali izbrišejo vsebinopomnilnikov. e med menjavami ne iz -klapljajo kompletnega stroja, je veliko mo - nosti, da se modul med menjavo pokvari.Modul pa se lahko pokvari tudi zaradiokvare drugega modula. Ti so med sabotesno povezani. Tako lahko napani signali,predvsem previsoka napetost alikratek stik z enega pokvarjenega modula,povzroijo okvaro drugega modula. e vtakem primeru zamenjamo drugi modul zrezervnim, bodo neustrezni signali po -vzro ili okvaro rezervnega modula. V temprimeru bomo ostali brez rezervnega mo -dula, iskanja napake pa se bomo lotili dru -gje. Zaradi tega je dobro vedno pred menjavomodula preveriti, s katerimi moduli jepovezan. Samo, e se prepriamo o pra -vil nosti signalov z drugih modulov, lahkozanesljivo vemo, da z menjavo ne bomopo vzroili okvare rezervnega modula. Vvsakem primeru priporoam, da po us pe -š nem popravilu okvare testiramo module,ki smo jih med iskanjem napake menjali.Kam s pokvarjenimi moduli?Ko je modul enkrat zamenjan, se moramoodloiti, kaj bo mo z njim storili. Imamone kaj monosti:1. Vremo ga v smeti.2. Vrnemo ga proizvajalcu, zaradiesar nam ta znia ceno novegamodula.3. Modul popravimo ali damo po pra -viti.Pokvarjene module obiajno vremo vsme ti, e so ti tako poceni, da bi bili stroškipopravila višji od cene modula. V industrijskielektroniki se to ne dogaja prav po -gosto, saj tudi sorazmerno enostavni mo -duli stanejo 500 – 1.000 €. Cene malo boljkompleksnih modulov se gibljejo od2.000 do 4.000 €. Izjema so kakšni temperaturniregulatorji ali kakšni drugi mo -duli, ki jih je veliko na trgu in njihova vgra -d nja ne zahteva vejih predelav naprave.Za vraanje modulov proizvajalcu se upo -rabniki kar pogosto odloajo. Proizvajalcielektronskih modulov pa so to zaeli izkorišati.Pred nekaj leti so za zamenjavomodula (pokvarjenega za novega) zaraunavalitako imenovano »exchange price«30 – 50% cene modula. Sedaj zaraunavajoza popravilo oz. zamenjavo 50 –70% cene modula ali celo ve. Višinastroška je odvisna tudi od tega, v kak š -nem stanju je pokvarjeni modul. Proizvajalcise lahko odloijo, da ga sploh ne vzamejonazaj, pri emer mora uporabnik kri -ti še stroške pošiljanja. Ta monost je do -b ra predvsem v primerih, ko ni mogoedobiti domaega servisa, ki bi bil modulsposoben popraviti ali pa bi bili stroškipopravila višji, kot jih zaraunava proizvajalec.Sorazmerno dosti uporabnikov se odloaza tretjo varianto, to je popravilo. V veiniprimerov je to tudi optimalna rešitev. Vve likih podjetjih, ki imajo svoje elektronike,se popravila lotijo sami. To je zagotovotudi najcenejša monost. Tisti, ki nimajousposobljenih elektronikov, module po -šiljajo v popravilo, najvekrat v tujino.Mnogi uporabniki al ne vedo, da nas jetudi v Sloveniji nekaj podjetij, ki popravljamonajrazlinejše elektronske module.Po pravila so obiajno cenejša in hitrejšakot v tujini.Popravilo modulovPreden se lotimo popravila modula, je do -b ro dobiti im bolj izrpne informacije,kakšna je bila napaka na modulu. Te informacijelahko dobimo le od tistega vzdrevalca,ki je modul zamenjal. Brez teh informacijlahko išemo napako na istonapanem delu vezja. Poleg tega si mo ra -mo pred popravilom zagotoviti kar najverazpololjive dokumentacije o samemmodulu, o povezavah modula v napravi intudi o sosednjih modulih.Popravilo modulov je po zahtevnosti precejpodobno popravilu industrijske elektronikena ip nivoju. Delo je nekoliko la -je, ker se popravilo obiajno odvija v de -lavnici. Tam so boljši pogoji kot v nekiproizvodni hali. Serviser ima pri roki veinstrumentov, rezervnih delov in dokumentacijeo komponentah. e proizvodnjav asu popravila modula tee z rezervnimmodulom, tudi ni takega pritiska zahitro popravilo. Najveja prednost pa je vtem, da veš v katerem modulu je napaka,zato se lahko usmeriš samo vanj. Pri ce -lem stroju je veliko ve monosti za na -pako.Na nek nain pa je popravilo modulov lah -ko tudi zahtevnejše od servisa na ip nivoju.Moduli, ki so prikljueni v sami na p -ravi, imajo e vzpostavljene pogoje za de -lovanje: napajalne napetosti, vhodne signale,povezane izhode. Ko popravljamomo dul, moramo te pogoje šele vzpostaviti.Vedeti moramo, kam so prikljuene na -pajalne napetosti in kakšne so, kakšni signaliso prikljueni na vhode in kam gredoizhodni signali. Vse te pogoje je treba po -tem vzpostaviti v delavnici. Za simuliranjevhodnih signalov moramo pogosto narediticelo testno vezje s konektorji, nekaterimikomponentami in prikljuki za instrumente.Izhode moramo pravilno obreme -niti. Na regulatorje hitrosti motorja mo ra -mo prikljuiti ustrezen motor, ker ne ka -tere napake vidimo šele pri resninem vr -tenju motorja. Ker veina uporabnikov ni -ma tehnine dokumentacije z elektronskiminarti, je vzpostavljanje takšnih pogojevlahko precej zahtevno, vasih celo ne -mo goe.Kdaj je nemogoe vzpostaviti delovne po -goje za modul v delavnici? To se lahkozgo di pri razlinih regulatorjih temperatu -re, hitrosti motorjev in podobno, ki jihkon trolira nadzorni raunalnik preko digitalneelektrine ali optine serijske po ve -zave. e proizvajalec ne razkrije protokolaza prenos podatkov na modul in z njega,je modul praktino nemogoe kontroliratina tak nain, kot deluje v napravi. Podobnaje situacija pri razlinih modulih progra -mirljivih kontrolerjev. Zelo teko je simulirativse signale na vodilu, ki povezuje raz -li ne module. V tem primeru je gotovonaj lae, e ima uporabnik rezervno ohišjePLC-ja z vsemi kljunimi moduli. Tako lah -ko pokvarjen modul prikljuimo v rezer -vno ohišje, kjer ima vzpostavljene delov -ne pogoje.Ali je mogoe popraviti tudi modul, ka te -remu ne moremo vzpostaviti delovnihpogojev? Seveda, tudi tu so rešitve. Prvaje vizualni pregled. Modul odpremo, pre-AVTOMATIKA 70/2007

32 VZDRŽEVANJE IN SERVISIRANJE ELEKTRONIKEgledamo spoje navezju. e so ti slabi,jih popravimo. V mno -gih primerih tako erešimo problem. Po -tem preverimo, e sov vezju vidno poško -do vane komponente.Redke so sicer takedrastine poškodbe,kot jih vidimo na sliki. e so, nam nakaejo v katerem delu vezjaso problemi. Ne smemo pa misliti, da zamenjava takega odprtegatranzistorja e pomeni, da je vezje tudi popravljeno. Ob takihpoškodbah so zagotovo tudi okvare v krmilnem vezju za tatranzistor.Po pregledu vezja nam ostanejo meritve komponent. Usmerimose na tiste komponente, za katere po simptomih lahkosklepamo, da so pokvarjene. Naslednja stopnja je delni priklopvezja. e ne moremo zagotoviti povsem delovnih pogojev, lah -ko prikljuimo le tisti del vezja kjer priakujemo okvare. Pogostoso to izhodna vezja. V mnogih primerih nam to omogoa po -p ravilo modula. e nimamo elektrine sheme za modul, je po -gosto treba prerisati en del vezja ali kar celotni modul. Pri boljkompleksnih modulih je to kar zamudno delo, vendar je vasihto najkrajša ali celo edina pot do popravila.Ko je modul prikljuen, merimo signale na razlinih delih vezjain jih primerjamo s priakovanimi. V veini primerov nam odkrivanjenapake vzame najve asa. Ko najdemo pokvarjeno komponento,lahko naletimo na nov problem. Za nekatere komponenteje zelo teko dobiti podatke, kako delujejo in kako soprikljuene. Nekateri proizvajalci se namre šitijo na ta nain,da naroijo posebna integrirana vezja. Teh vezij po naroilu po -tem ni mogoe najti v nobenem širše dostopnem katalogu, nitina internetu. Takšnih vezij obiajno tudi ni mogoe nikjer kupiti.e dobimo podatke za takšno vezje, potem ga vasih lahkonadomestimo s podobnim integriranim vezjem drugega proizvajalca.Lahko pa nam takšno vezje onemogoi nadaljnje po pra -vilo.Ko napako najdemo in zamenjamo pokvarjene komponente,vezje zane delovati. V praksi se nam je pokazalo, da je koristnomodul testirati v delovanju nekaj dni ali vsaj nekaj ur. Nekatereokvare so lahko posledica sprememb ali okvar v drugih delihvezja. V takem primeru se komponente po doloenem asu lah -ko spet pokvarijo. Pri nas smo še posebej pozorni na ponavljajoeokvare. V takih primerih ne odnehamo, dokler ne najdemoresninih razlogov za okvare.Po konanem testiranju modul vrnemo uporabniku. Preden lah -ko zanesljivo reemo, da je modul popravljen, mora ta vsaj ne -kaj dni delovati na stroju.Kaj pa, e se napaka v delavnici ne more odpraviti? Vasih sezgo di, da modula v delavnici nikakor ne moremo pripraviti dodelovanja. Prav tako vezja ne moremo delno prikljuiti, pa tudipre gled in meritve komponent ne pokaejo nobenih odstopanj.V takem primeru ostaja še ena monost. Z uporabnikom oziromas proizvodnjo se dogovorimo za termin, ko bi lahko modultestirali na stroju. To je lahko popoldne, ez vikend, ali v asu re -monta. V takih primerih poskušamo celotno popravilo modulaizpeljati pri uporabniku na stroju.ZakljuekIz vsega napisanega vidimo, da je problematika menjave inpopravila elektronskih modulov precej obsena. Zane se pripravilni menjavi modulov, ki ne sme povzroiti novih okvar narezervnih ali na drugih modulih. Po doloitvi pokvarjenega modulamoramo poiskati najustreznejšo monost glede popravilapokvarjenega modula. e se odloimo, da bomo modul po pra -v ljali sami, je treba paziti na cel sklop okolišin, ki nam omo go -ajo uspešno popravilo. e pa modul pošljemo v popravilo ser -visu, moramo ob tem zagotoviti im bolj izrpne informacije osimptomih pri pokvarjenem modulu in dostaviti vso razpololjivotehnino dokumentacijo. Samo, kadar upoštevamo vse te vi -di ke, lahko priakujemo uspešno popravilo v im krajšem asuin z optimalnimi stroški.AAVTOMATIKA 70/2007

MOTORSKI POGONI33ELETTRONICA SANTERNO:novi frekvenni pretvornikina slovenskem trguBogdan Rojc, GENERA d.o.o.Podjetje ELETTRONICA SANTERNO je specializirani proizvajalecfrekvenčnih pretvornikov, poleg tega izdeluje tudi mehkezagone, razsmernike za solarne sisteme, in drugo elektronikopovezano z alternativnimi viri energije. ELETTRONICA SANTERNOprevladuje na domačem trgu, preko distributerjev ali lastnih podjetijpa je prisotno v več kot 50ih državah.Frekvenni pretvorniki ELETTRONICA SANTERNO pokrivajo širok spektertako glede na mo, kot zahtevnost aplikacije. Podrobno bomopretvornike predstavili v prihodnjih številkah, tokrat le nekaj lastnosti.Zaetek ponudbe predstavljajo pretvorniki serije SINUS N, ki jih odlikujejokompaktne dimenzije, enostavna uporaba inugodna cena. Ponudba se širi preko serij SINUS N inSINUS K do serije SINUS PENTA, ki predstavlja vrhponudbe ne samo med frekvennimi pretvorniki podjetjaELETTRO -NICA SAN TER -NO, ampak tu -di na sploh. Se -rija SINUS PE -N TA deluje vV/f nainu terodprto zan -nem in zaprto -zannem vek-torskem nainu. Frekvenni pre -tvorniki SINUS Penta podpirajove komunikacijskih protokolov,poleg standardne PID funkcije papodpirajo tudi PLC delovanje.Izvedbe IP zašit so razline odIP00 do IP54.Namesto trošenja na zaviralnihuporih, pretvorniki omogoajovra anje energije v sistem. Zani -miva je tudi funkcija ‘fire mode’,ki ob poaru omogoa delovanjepre tvornika in motorja do unienja,ne glede na temperaturo indru ge podatke, s tem pa omogoaodvajanje dima iz prostorov.3 letna garancija je le en podatek,ki zagotavlja kvaliteto frek ven -nih pretvornikov. Najveja mopretvornikov je 2 MW.Podrobnejše podatke o frek ven -nih pretvornikih dobite pri slo ven -skem zastopniku, podjetju Generad.o.o.AAVTOMATIKA 70/2007

34 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOModularnivarnostnikrmilnik:SerijaUE 410 FLEXIInformacije: Boo Zajc, Sick d.o.o.Še pred petimi leti so varnostni releji nudili praktično edino možnost za varnostni nadzor strojev.Od takrat se je pojavilo mnogo programabilnih krmilnikov, ki tudi rešujejo te aplikacije. Mnogistrokovnjaki v industrijski avtomatizaciji so predvidevali opustitev varnostnih relejev na podlagi teobetavne nove tehnologije. Kljub takemu predvidevanju imajo varnostni releji še vedno 80% tržnegadeleža. Dejstvo je, da nudijo razširljive rešitve za skoraj vse industrijske varnostne aplikacije.Vseeno pa varnostni releji zahtevajo od uporabni -kov, da se sooijo z obsenim in zamudnim oienjemza izvedbo specifine varnostne logike za njihovstroj.Uporabniki se raje sprijaznijo z izzivi oienja, kakorda bi uporabljali programabilne varnostne krmilnike,ki zahtevjo program za nastavitev in mogoene podpirajo aplikacije v celoti.Sick je rešil problem kompleksnega oievanja in po -trebo po primerni programski opremi z novim modularnimvarnostnim krmilnikom: UE 410 FLEXI. Tanova serija omogoa uporabnikom, da uporabijokom pleksno varnostno logiko brez programske op -re me.UE 410 FLEXI je varnostni krmilnik, ki omogoa po -ve zavo in kombinacijo skoraj vseh varnostnih senzorjev.Program za nastavitev ni potrebenLogine funkcije UE410 FLEXI serije se nastavi zuporabo programskih preklopnikov na prednji stra -ni vsake naprave. UE410 serija je sestavljena iz na -sle dnjih modulov: UE410-MU Glavna krmilna enota UE410-XU Razširitvena krmilna enota UE410-8DI Varnostni vhodni modul z 8dvokanalnimi vhodi UE410-2RO UE410-4RO UE410-DEV UE410-PROVarnostni relejni izhodnimodul z 1 dvokanalnimizhodom(2NO/1NC)Varnostni relejni izhodnimodul z 2 dvokanalnimaizhodoma(4NO/2NC)DeviceNet vmesnikProfibus vmesnikZ uporabo vmesne povezave na straneh vsakegamodula lahko kombiniramo razline module in mednjimi nastavimo razline logine kombinacije.Mono je izvesti do 104 kombinirane vhode inizhode. Za diagnostiko sistema se lahko doda tudiomrene komunikacijske module.Specialist za povezaveDo sedaj so uporabniki potrebovali razline varnostnereleje za aplikacije z dvoronim vklopom, relejskevarnostne izhode, polprevodniške varnostne izhode(n.pr. od varnostne svetlobne zavese ali varnostnegalaserskega skenerja) in aplikacije za zaustavitev vnujnih primerih.UE410-MU ima osem nastavitev za upravljanje zvsemi temi napravami in jih je zmoen tudi loginokombinirati. Tako je število razlinih tipov relejev, kiso potrebni za posamezno aplikacijo, drastino zni -AVTOMATIKA 70/2007

SISTEMI ZA VARNOST PRI DELU35a no. Tukaj je delen seznam na p -rav, ki jih je mono povezati: Stikala za zaustavitev v sili Dvoroni vklop (Tip IIIA inIIIC) Brezkontaktna varnostnastikala (n.pr. RE300,IN4000) Fotoelektrini senzorji stestnim vhodom za kategorijo2 (n.pr. VS/VE18) Varnostne naprave zaupravljanje (n.pr. E100zagonska roica) Varnostne svetlobne zavesein varnostne svetlobnemree(n.pr.C2000,C4000,M4000) Varnostni laserski skenerji(n.pr. S3000, S300, PLS) Muting senzorji za 2-vhodnimutingŠtevilne prednosti zauporabnike 50% zmanjšanje prostora vomariciTo je drzna trditev, ki pa se jo zelolahko preveri. UE 410-MU opravljafunkcijo dveh varnostnih relejevv enojnem 22.5mm ohišju. UE410-8DI pa podpira 8 vhodov, kizamenjajo 4 dodatne varnostnere leje. Preprosta nastavitev s po -mo jo programskih preklopnikov(brez programskeopreme)Varnostna logika veine strojev je vglavnem manj komplicirana kotstandardno krmiljenje strojev. Up -o raba programskih preklopnikovna prednji strani modulov omo -goa uporabnikom uporabo AND,OR, Bypass in Muting funkcij brezuporabe programskih orodij. Drastien prihranek oienjae so logini bloki dostopni z iz bi -ro prej nastavljivih funkcij z upo -rabo programskih preklopnikov,tipino oienje za dosego te logikeizgine. Za primer: štiri (4) dvo ka -nalne vhode UE 410-8DI se lahkokombinira z vhodi na UE410-MUz uporabo AND, OR ali Bypass lo -gike. Vse kar je potrebno je po ve -za va spremljanih naprav in nasta -vitev programskih preklopnikov.Za izvedbo podobne logine shemez uporabo klasinih varnostnih re -lejev bi jih bilo potrebno uporabitideset (10) ali ve. RazširitevKo je ta logika nastavljena, se lah -ko 2A polprevodniške izhode naUE 410-MU uporabi za izklop ne -varnega gibanja. V primeru potre -be po relejskem izhodu se lahkododa UE 410-2RO (2 NO kontaktain 1 dvokanalni izhod) ali UE 410-4RO (4 NO kontakti in 2 dvo ka -nalna izhoda). Profibus in DeviceNetpovezavaZa diagnostino informacijo imavsak modul LED diode, ki pokaejostanje povezanih vhodov in iz -ho dov, kakor tudi stanje napak inzahtevo po ponovnem zagonu.Kot dodatek pa se lahko uporabiUE 410-DEV (DeviceNet) in UE410-PRO (Profibus) modula širokopaleto statusnih in diagnostinihinformacij.Praktini primer uporabeFLEXI modulov priovijalnem stroju (slika levo)Prvotno je bilo uporabljeno 6 var -nostnih relejev, ki so zavzeli 225mm DIN tranice na nadzorni plo -ši. Releji so potrebovali ob se nomed sebojno oienje, da je bila do -se ena logika, potrebna za apli ka -cijo. Štirje (4) releji so bili upo ra b -ljeni za integracijo dveh M4000vhodno/izhodnih sistem ov.Ti releji so bili z logino AND fu n -k cijo po ve za ni z ve zjem za izklopv sili (5) in še z enim var nostnimrelejem za nadzor vrat pri vhoduza za menjavo folije (6).Potrebna logikaje zahtevala ve li -ko dodatnega oienja, ki v pri -meru FLEXI siste -ma ni potrebno.Pri rešitvi z UE410-FLEXI stauporabljeni dveenoti za povezavovseh 6 senzorjev(slika) in zma -nj šanje skupneve likosti rešitve od 225 mm na 45mm.e bi bilo potrebno dodati še enovarnostno stikalo za vrata ali sti -kalo za izklop v sili, bi se enostav -no uporabilo dodatni FLEXI mo -dul.AAVTOMATIKA 70/2007

36 ELEKTROENERGETIKADistribucijski energetskitransformatorji tip VEGETAInformacije: Gregor Vodopivec, Schneider Electric d.o.o.Vpodjetju Schneider Electric d.o.o. smo se odločili, da na Kotnikovih dnevih v Radencih našimposlovnim partnerjem predstavimo nov tip distribucijskega energetskega transformatorja, ki predstavljanovo generacijo ekoloških transformatorjev. Tržno ime za ta tip transformatorjev je VEGETA,kar je izpeljanka iz vegetal oil.V skladu s smernicami o boljši ekološki osvešenostije podjetje France Transfo, ki je del korporacijeSchneider Electric prenovilo svojo serijo transformatorjev,ki temeljijo na naravnih oljih (naravni estri).Prednosti naravnih estrov so: ve kot 99% biorazgradljivostv 43 dneh, visoko doloena toka viga,velika zmonost olja za navzemanje vlage brezvejih izgub prebojne trdnosti, ... posledino so priporoilaza vzdrevanje in preverjanje ocenjena na10 let. Zaradi hermetino zaprtega transformatorjain sistema dinaminega prilagajanja volumna vhladilnih telesih je notranji hladilni sistem praktinoizoliran od zunanjih vplivov, kar še posebej pride doizraza pri velikih nihanjih temperature.Energetski transformatorji Vegeta so na voljo zamo i od 100 kVA do 5 MVA in napetosti do 36 kV.V podjetju Schneider Electric d.o.o. tako aktivno pri -sto pamo k skrbi za isto okolje.AAVTOMATIKA 70/2007

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO V MOBILNIH SISTEMIH 37Advantech TREKSerija robustnihračunalnikovza montažo naindustrijska vozilaInformacije: Toma Kerin, SINABIT d.o.o.Poleg bogate ponudbe industrijskih panelnih računalnikov (IPPC, TPC) je Advantechova serija TREK,robustnih računalnikov za montažo na industrijska vozila (viličarji, tovornjaki, prikoličarji, vlačilciin/ali žerjavi) namenjena delovanju v zelo težkih pogojih, kot so to primeri v skladiščih, garažah, lu -kah, distribucijskih centrih, lesnih skladiščih in podobnih panogah.Robustno ohišje nima prezraevalnih re, zato je ta -ko prednja kot zadnja ploša odporna proti vdorupra hu in vode in tako ustreza standardu IP65. Dizaj -nirano je tudi kot odporno na udarce in absorbiravibracije, kar povea vzdrljivost pri uporabi v in du -strijskih vozilih.Za razširitev komunikacij skega dometa je monodo graditi sistem z zunanjo anteno.IP65 zašitaOdpornost protivibracijam(spodnja slika)Montaa v razlina industrijska vozila.Na voljo sta 2 modela raunalnikov za montao navozilo (oba sta opcijsko na voljo tudi v »antifreeze«iz vedbi za delovanje pri ekstremnih zinanjih tempe -ra turah) :TREK-756 (12,1” TFT LCD zaslon) in TREK-755(10,4” TFT LCD zaslon)Z napredno tehnološko za sno vo je zdaj opcijsko do -bavljiv tu di sistem za delovanje pri ekstremno niz -kih temperaturah do -30 °C, kar omogoa upo rabo vhladilnicah, skla diš ih in ap likacijah v zunanjem de -lovnem okolju. Mona je tu di vgradnja brez inegaLAN, GPS, GSM/GPRS modula/ov za re alnoasovnoizmenjevanje po datkov, navigacijo in komunikacijo.TREK-756TREK-755AVTOMATIKA 70/2007

38 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO V MOBILNIH SISTEMIH Robustno aluminijasto ohišje in brezventilatorskazasnova. VESA standard za razline fleksibilne pritrditvenekonzole. Protiprašna zašita in vodotesnost (IP65). Kompatibilen z Windows 98/2000/XP in Linuxoperacijskimi sistemi. Podpora embedded operacijskim sistemom(WinCE.NET 4.2 in Windows XP Embedded). Fleksibilna monost razširitve za WLAN(802.11a/b/g), GPS, GPRS, CDMA, GSM. razlini izvori napajanja: osnovno 24 VDC zopcijskimi 12 VDC, 48 VDC ali AC. opcijsko model za delovanje v ekstremnih temperaturnihobmojih (-30~50 °C).Namen serije TREK je uporaba v razlinih industrijskih vejah, najpogosteje pa so to:1. Skladiša/logistini centri, kjer mora biti zagotovljenousklajenost inventarja s potrebami triša.Advantechovi brezini raunalniški sistemi za montaona vozila tako omogoajo neposredno komunikacijoz nadzornim centrom pri iskanju/lociranjuproduktov. Prednosti te rešitve so:SenzorWMSERPSCMNadzorni sistemiVgrajenGPS sprejemnikitalec rtnekodeWLAN,GSM/GPRSkarticaLogistini centerWLAN karticaRFID italecitalec rtnekode Optimizacija delovnega procesa in upravljanja, Zmanjšanje trajanja delovnega cikla in skupnihstroškov obratovanja, Neposredna povezava z ERP in WMS sistemi inaplikacijami, Izboljšanje natannosti in hitrosti zagotavljanjastoritev izpolnjevanja kupevih zahtev.2. Transport in dostava, pri katerih je hitra in cenovnouinkovita dostava do konne stranke kljunegapomena v konkurennosti. Raunalniki name -šeni na vozila izboljšajo uinkovitost in varnost ssledenjem tovornjakov in prenosom podatkov v nadzornicenter.Prednosti: GPS sledenje v povezavi z logistinim centrom; Sproten prikaz informacij o tovoru za poveanouinkovitost logistinega centra; Zmanjšanje asa dostave z uporabo navigacije inspremljanjem stanja vozila.3. Upravljanje kontejnerskega prometa, kot sonpr. erjavi v zelo prometnih kontejnerskih terminalih,kjer je treba zagotoviti operativno zanesljivostin popolnost podatkov za zanesljivo lociranje polo -aja in podatkov kontejnerjev.Z namestitvijo Advantechovih raunalnikov z vgra -je no brezino tehnologijo lahko zadostimo vsemtem potrebam. Vgrajen je diferenni GPS sprejemnik,s katerim lahko oddajamo natanno lokacijo strojev,s imer izboljšamo uinkovitost vseh operacij.AVTOMATIKA 70/2007

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO V MOBILNIH SISTEMIH39GPSsatelitserverPC delovna postajatiskalnikPrednosti: Sprotno nartovanje in izboljšanjeizkorišenja porabe prostora, Eliminiranje nepotrebnih premikanjkontejnerjev in s tem izboljšanjeuinkovitosti operacij, Eliminiranje zakasnitev oz. akalnihdob za optimizacijo delovanja enote. APoarni zidVgrajenGPS sprejemnikWLANkarticaDodatne informacije:SINABIT d.o.o., Zasavska cesta 951231 Ljubljana – rnueTel: 01 5636 300info@sinabit.si, www.sinabit.siAVTOMATIKA 70/2007

40 OGLASNA SPOROČILAAVTOMATIKA 70/2007

electricP8NOVA GENERACIJAEPLAN PROGRAMAod01.03.2 .200707..yourengineeringin eniring za energetiko, transport in industrijo d.o.o.Ekskluzivni dobavitelj programske opreme za SlovenijoStegne 7, SI-1000 Ljubljana • tel.: 01/ 511 10 95 • fax: 01/ 511 30 79GSM: 031/368 783 • info@exor-eti.si • www.exor-eti.si

42 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJONov kompaktni kramilnik - Easy ControlOd krmilnorelejnega modulado krmilnikaIgor Jug, produktni vodja, Synatec, d. o. o., IdrijaKrmilnorelejni moduli easy so zelo priljubljen izdelek, ki se us pe šno uporablja v najrazličnejšihaplikacijah širom sveta. V za dnjih letih se je družina easy nenehno dopolnjevala z novimi moduliali pa se je razširila funkcionalnost obstoječih modulov. Danes so na voljo moduli z različnozmogljivimi procesorji, razširi t veni vhodno/izhodni moduli in komunikacijski vmesniki za uvelja v ljenapodročna vodila Profibus DP, ASi, DeviceNet in CANopen. Prav ta ko je možna povezava na Ethernet.Moeller z novimi kompaktnimi krmilniki easy Control nadaljuje uspešno zgodbo krmilnorelejnih mo -dulov easy. Z njimi zaokrožuje to družino in premošča vrzel do pro stoprogramabilnih krmilnikov (PLC).Kompaktni krmilnik easy Control ima vgrajen vi so -ko zmogljiv 16-bitni procesor, ki omogoa izvajaneprograma s hitrostjo vejo kot 0.3 µs za instrukcijo.Programer ima na voljo 256 kB programskega in224 kB podatkovnega spomina. Podatkovni spominse lahko še razširi s spominsko kartico MMC. Naspo minski kartici je lahko shranjen tudi uporabniškiprogram ali recepture. Za ohranjanje programa inpodatkov ni potrebna baterija. Tako ni potrebnoSlika 1 - Easy ControlAVTOMATIKA 70/2007

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO43vzdr evanje in ni nevarnosti izgube uporabniškihprogramov ali podatkov. Vsi modularni krmilnikieasy Control imajo uro realnega asa.Kompaktni krmilnik easy Control je na voljo v 16-tihrazliicah. Vsi imajo 12 digitalnih vhodov od katerihso lahko štirje uporabljeni kot analogni vhodi. Njihovaloljivost je 10 bitov. Na izhodni strani imamo navoljo šest relejskih ali osem tranzistorskih izhodov intudi analogni izhod. Na voljo so krmilniki z ali brezintegriranega prikazovalnika in tipk. Razlikujejo pase tudi glede vgrajenih komunikacijskih vmesnikov.Vsi modularni krmilniki easy Control imajo integriranserijski vmesnik easy-NET/CANopen, nekateritudi Ethernet vmesnik.Kompaktni krmilnik easy Control ima tudi razširjenotemperaturno obmoje delovanja. Deluje lahko vtem peraturnem obmoju od -25 do +55 stopinj Cel -zi ja.Easy Control: razširitev vhodov/izhodovŠtevilo vhodov/izhodov krmilnika easy Control lah -ko poveamo z lokalno ali distribuirano razširitvijo.Uporabljajo se razširitveni moduli iz druine Easy.univerzalen nain uporabe modulov nam omogoakonfiguracijo s 320-timi vhodno/izhodnimi signali.Slika 2 - Easy Control – easyNET topologija• CANopen mreaPreko integriranega CANopen vmesnika lahko easyControl poveemo v CANopen mreo. Deluje lahkokot CANopen master ali CANopen slave. Zatorejlahko krmilnik easy Control na enostaven nain po -ve emo z drugimi krmilniki, upravljalnimi paneli,po goni in napravami, ki imajo CANopen vmesnik.• Lokalna razširljivostSkupaj z razširitveno enoto EASY618-AC-RE, EASY-618-DC-RE ali EASY620-DC-TE lahko konfiguriramoenoto z 24 digitalnimi vhodi in do 16-imi digitalnimiiz hodi. Razširitvene enote so preko easy-Linka pri -klju ene direktno na osnovno enoto (krmilnik).• Decentralizirana razširljivostZ uporabo modula EASY200-EASY so lahko omenjenirazširitveni moduli namešeni do 30 m od osnovneenote. Kot fizini medij med osnovno enoto in razširitvijouporabimo parico.Easy Control: prilagodljivost v komunikacijahEasy Control ponuja številne komunikacijske mo no -sti preko vgrajenih komunikacijskih vmesnikov RS -232, Ethernet, CANopen, easy-NET in easy-COM.Preko dodatnih komunikacijskih modulov lahko easyControl poveemo tudi na podrona vodila ProfibusDP, CANopen, DeviceNet in ASi. Uporabimo karkomunikacijske module iz druine easy, ki jihuporabljamo tudi v kombinaciji s krmilnorelejnimimoduli easy600/700/800 in MFD-Titan. Komunikacijskimoduli se z osnovnim modulom poveejopreko easy-Linka.• Easy-NET mreaKompaktne krmilnike easy Control lahko enostavnoin poceni poveemo preko mree easy-NET s krmilnorelejnimimoduli easy in MFD-Titan. V mrei jelahko do osem modulov v poljubni kombinaciji.Najveja dolina easy-NET mree je tiso metrov.Vsak modul v mrei lahko izvaja svoj program,lahko pa uporabljen le kot vhodno/izhodni modul. TaSlika 3 - Easy Control – CANopen topologija• Komunikacija preko EthernetaDoloeni tipi krmilnikov easy Control imajo integrirantudi Ethernet vmesnik. To je idealna rešitev zaaplikacije, kjer je zahtevana hitra povezava na centralninadzorni sistem (preko OPC strenika), preprostoin hitro programiranje ali povezava v obstojeoinfrastrukturo.Easy Control: programiranjeZa programiranje kompaktnih krmilnikov easy Controlse uporablja programsko orodje easy SoftCoDeSys. Softver bazira na CoDeSys 3S in omogoaprogramiranje skladno z mednarodnim standardomIEC 61131-3. Vkljuuje vseh pet programskih jezikov(IL, LD, FBD, ST, SFC) in dodatno CFC. CoDeSystrenutno uporablja ve kot 150 proizvajalcev hardverskihkomponenet.Uporablja se tudi za programiranje Mollerjevih modularnihkrmilnikov XC100 in XC200.AVTOMATIKA 70/2007

44 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOEasy Soft CoDeSys ponuja številneuporabne monosti: simulacijo brez povezavena krmilnik, številna orodja za testiranje, vizualizacijo, konfiguriranje komunikacijena podrona vodila, številne monosti dokumentiranja, omogoa spremljanje delovanjauporabniškega programain spreminjanjeuporabniškega programamed delovanjem krmilnika.Slika 4 - Programsko orodje easy Soft CoDeSysVse opisane monosti omogoajouporabniku hitro in preprostoimplementacijo sistema. AAVTOMATIKA 70/2007

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO45SIFLOW FC070Informacije: Matej Kupljenik, Siemens d.o.o.Stem produktom je Siemens razvil prvi transmiter, ki ga je možnodirektno integrirati v SIMATIC avtomatizacijske sisteme. SIFLOW FC070je transmiter za corilsove masne merilnike pretoka z vso klasično funkiconalnostjo.Odlkuje ga preprosta instalacija, prihranki pri kabliranju,montaži, dodatnih omar, prihranku prostora. Dodana je »batch«funkcionalnost za procese doziranja, totalizatorji ter bogat nabor diagnostičnihfunkcij. Primeren je za vse vrste industrij in medijev, na voljoizvedbe za eksplozisko ogrožena območja.Glavne znailnosti: Direktna integracija vSIMATIC S7 sisteme Uporaba standardnih orodijSIMATIC Manager, PCS 7in SIMATIC PDM Kompatibilen z vsemiSITRANS FC senzorji zamerjenje masnega pretoka Natannost pod 0,1%,ponovljivost 0,05% SENSORPROM tehnologija ATEX ,Namur, CE,cULus,OIML certificiranGre nedvomno najbolj kompaktnorešitev, ki jo je Siemens v zadnjihletih razvil na podroju industrij -skih procesnih meritev. SIFLOWFC 070 meri masni in volumskipre tok, gostoto, temperaturo infra kcijo.SIFLOW FC070 je mono integriratina naslednje naine: Direktno v S7 300 Decentralizirano preko ET200M,za sisteme z S7 300,S7 400 ter ostale, kiomogoajo profibus DPkomunikacijo MODBUS RS 232/485vmesnik za priklop naMODBUS RTU master aliSIMATIC PDMPreprosto programiranje prekostandardnih paketov – predefiniranifunkcijski bloki za Step 7 inSIMATIC PDM, predefinirani blokiter vizualizacija za SIMATIC PCS7sistem za vodenje.SIFLOW FC070 zahteva vsaj 50%manj prostora od klasinih transmiterjev,iz de lean je v kla sinemS7 300 ohišju ši rine 40mm. Omo -goa 30 Hzupdate naI/O vodilih,2 direktnoin tegrirana digitalna izhoda paomo goata štetje impulzov, fre k -venco, frekvenno kva dra turo,dru go stanje »batch –a«. Digitalnivhod je namenjen funk cijam »ba -tch–a« - start, stop, hold, nasta -vitvi nile, restiranju to tali za tor -jev itd.SENSORPROM tehnologija upo ra -b ljena pri Siemensovih merilni kihpretoka omogoa shranjevanje ka -libracijskih in parametrirnih po -datkov na loenem EPROM spo -minskem delu – ob menjavah alipo segih je merilno mesto nared vnekaj trenutkih. Katerikoli tran s -miter lahko tako uporabimo nakateremkoli merilnem mestu.Bogat nabor diagnostinih funkcijje izdelan po priporoilu NAMURNE 43 – napake senzorja (SE), na -pa ke procesa (PE), napake v nastavitvah(HE) ter statusne informacije.SIFLOW FC070 lahko funkcionalno/fizinoprimerjemao z Sie men -sovim konceptom SIWAREX -teh talne sisteme lot kompaktnerešitve v sklopu SIMATICA S7. SI -FLOW FC070 je nedvomno dobernov korak v Siemnsovem konceptuTIA – »Totally Integradted Au -to mation«.Dodatne informacije:www.siemens.com/flowAAVTOMATIKA 70/2007

46 CAD/CAM/CAE SISTEMIWSCAD 5 – programsko orodje za projektiranjeavtomatizacije in elektronapeljavInformacije: Vojko Mikli, Hiperion d.o.o.Včlanku boste izvedeli, kako lahko preizkusite, kateri programski nivo programa WSCAD 5 vam naj -bolj ustreza in kako lahko vaše naročnike - investitorje opremite s programskin orodjem za pregle -do vanje in tiskanje vaše WSCAD dokumentacije.Kako preizkusite kateri programski nivo vamnajbolj ustreza ?Programski paket WSCAD je sedaj tudi v DEMO verziji za -snovan modularno in omogoa namestitev vseh treh programskihnivojev, BASIC, COMPACT IN PROFESSIONAL.Demo Professional.lnk Demo Compact.lnk Demo Basic.lnkTako lahko bodoi uporabniki v celoti preizkusijo funcijeoz. zmonosti posameznega programskega nivoja še predense odloijo za nakup. Tudi tokrat je proizvajalec zašitilmonost tiskanja in izvaanje v demo verzijah narejenihdokumentov.so jim enostavne in uporabne funkcije WSCAD basic programacenovno sprejemljive.Z WSCAD basic je mogoe izdelati vse vrste elektrinih na -rtov npr. razdelilce, elektrine napeljave, krmiljenja kottudi razmestitve elektrine opreme. Vse povezave, oznaevanjain popise pa je potrebno narediti rono z vnosi pre -ko tipkovnice.Po COMPACT nivoju bodo posegli uporabniki, ki se ve -krat ukvarjajo z izdelavo elektro-dokumentacije, vendarso njihove zahteve omejene, bodisi zaradi finannih zmo -nosti ali pa zaradi manjšega obsega dokumetacije.Z BASIC nivojem bodo zadovoljni uporabniki, ki izdelujejodokumentacijo v manjšem obsegu (do cca 10 listov) inZ WSCAD compact lahko uporabniki v polatvomatskemdelovanju sproijo obdelavo oznaevanja potencialov, re fe -rennih oznak elementov, vrstnih sponk in izdelavo kon -tak torjem pripadajoih kontaktnih kriev. Program je vtem nivoju pri obdelavi PLC-jev precej omejen, zato ni pri -meren za izdelavo vejih in zahtevnejših krmilnih nartov,saj je delo z njim zamudno in prenaporno.Za PROFESSIONALNI nivo pa se bodo odloili uporabniki,ki se veliko ukvarjajo s projektiranjem zahtevnejših projektovmoi in krmiljenja, saj nihovih potreb oba nijanivoja ne moreta zadovoljiti. Ta nivo omogoa profesionalnodelo tako v relejno – kontaktorskih risbah kot tudi priobvladovanje PLC krmiljenja.WSCAD professional je zaradi številnih programskih po -ma gal zelo prijazen, enostaven in zanesljiv program.Zaradi tega in tudi zaradi ugodne cene je eno od najboljuporabljanih programskih orodij na podroju elektro-pro -jektiranja.AVTOMATIKA 70/2007

CAD/CAM/CAE SISTEMI47Vsi nivoji WS CAD5 (basic, com pactin professional)vkljuujejo tudi os -novni programskidodatek za projektiranjeelektrona -peljav, ki omogoaobdelavo razlinihtlorisov (arhitektura,gradbeništvo,strojništvo, ...) ternu di projektantudodatne grafinesimbole za podrojeelektronapeljav.Projektant lahko tem grafinim simbolom, ki se nahajajo v posebnih dodatnihkninjicah pred vnosom v risbo izbere tudi primerno velikost, glede na velikosttlo risa, v katerega te simbole vnaša.Zahtevnejši upo ra -bniki imajo na vo -ljo še programskido datek za elektro -napeljave, ki omo -goa samodejnoge neriranje risb el -ektro-razdelilcev.Projektant mora vtem primeru v ce -loti izdelati tlorisnorisbo elektronapeljav,elektro elementompa tabe la -rino doloiti vseparametre in tudiustrezne makrojeza vsak posamezni eletrini tokokrog. Samodejni izris elektro-razdelilca se popro jektantovi izbiri lahko izdela v enopolni ali tropolni izvedbi.Kako opremiti investitorje, da bodo z vami programsko kompatibilni?Projektantje in investitorji se pri svojem delu sreujetez razlinimi vrstami nartov. Narti so lahko izdelaniWSCAD File Viewer (2).lnk z razlinimi programskimi orodji, ki pa med seboj nisokompatibilna. Pregledovanje tako specifine dokumentacijena raunalniku, ki nima namešene prave licenne programske op re -me je najvekrat nepopolno, popaeno ali pa celo onemogoeno.WSCAD je za svoje uporabnike in njihove stranke izdelal programski dodatekWSCAD File Viewer, ki ga lahko projektant brezplano namesti na raunalniksvoje stranke in ji s tem omogoi pregledovanje ter tiskanje nartov izdelanih sprogramom WSCAD. WSCAD File Viewer seveda ni projektantsko orodje inzato ne omogoa spreminjanja ali izdelavo nartov .Brezplano DEMO verzijo programa lahko dobite na domai strani podjetjaHiperion d.o.o.Ahttp://www.hiperion.siAVTOMATIKA 70/2007

48 OGLASNA SPOROČILAAVTOMATIKA 70/2007

OGLASNA SPOROČILA49AVTOMATIKA 70/2007

DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 2007Ne zamudite!^akajo vas:»Z informatiko do novih poslovnih prilo`nosti«11. – 13. april 2007Kongresni center Grand Hotel Bernardin • Portoro`»najve~ja neodvisna strokovna konferenca, ki v celoti pokriva podro~je informatike«zanimiva predavanja z vseh podro~ij informatike,letos posebna predstavitev podro~ij Informatika v javni upravi in Informatika v finan~nihinstitucijah,pestre razprave na okroglih mizah,delavnice in 1-2-1 sestanki,posebno predavanje Gartnerjevega analitika,dru`abni dogodki,in še marsikaj ...Prireditelj posvetovanjaOrganizator posvetovanjawww.dsi2007.siVelikipokroviteljTrenutni seznam pokroviteljev posvetovanjaOstali pokroviteljiPokrovitelj ve~ernega dogodkaPokrovitelj opremePartner priorganizaciji tiskovne konferenceMedijski pokrovitelji

INDUSTRIAL SENSORSINDUSTRIAL SAFETY SYSTEMSAUTO IDENT:InovacijaNajhitrejši 3D – sedaj z gigabit ethernet povezavo!Kamera Ranger E meri 3D lastnosti z neprekosljivo hitrostjo. V »MultiScan« načinu lahkohkrati izvaja 3D meritev višine reliefa in zajem: sivinske slike, sijaja, sipanja svetlobe ...Ranger E je opremljena z gigabit ethernet priključkom, ki omogoča neposrednopovezavo brez dodatnih strojnih vmesnikov za zajem slike.Dodatne informacije: www.sick.si, www.sickivp.com ali www.sick.com.Sick d.o.o.Cesta dveh cesarjev 403SI-1000 LjubljanaTel.+386 (0)1 47 69 990office@sick.si