Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.gov.si

Å tevilka 6, december 2005 - Carinska uprava Republike Slovenije

[UVODNIK] > > > > >Carina.si – naš časnik • • • • • • • • • • •Pred nami je že šesta številka časnika Carina.si. Prva je izšla predletom in pol, tik pred vstopom Slovenije v EU. Vsak začetek nekegaživljenja je majav in negotov. Tudi z našim časnikom je bilo tako.Najprej, kako naj mu bo ime. Izbirali smo ime in končno izbralinekaj, kar nas identificira, pove zuje. Veliko smo se dogovarjali ovsebini časnika. Želeli smo, da bi bila zanimiva za vse bralce, dabi našla pot do vsakega delavca. Seveda je najtežje, kaj izbrati, danas bo zanimalo, ugotoviti, kaj zanima širši krog ljudi. Carinskaslužba je velika organizacija, raztresena po vseh kotičkih Slovenije,med seboj se spoznavamo pri reševanju skupnih problemov, našportnih igrah, sicer pa se ne poznamo prav dobro. Časnik jeprava priložnost, da izvemo, kako živijo kolegi na drugem koncuSlovenije, s kakšnimi težavami se soočajo, kako preživljajo svojprosti čas. In kdo bo prispeval članke, gradivo?Želja uredniškega odbora je bila, da časnik ne bi bil glasilovodstva carinske službe, ampak predvsem glasilo vseh zaposlenihv carinski službi. Strahovi, da sodelujočih ne bo dovolj, so serazblinili že ob prvi številki. Iz številke v številko je bilo avtorjevveč in več, obdelali so številna zanimiva področja, ki jih nismo vsipoznali, približali so nam posebnosti, ki se dogajajo v službi in okaterih nismo niti vedeli, da obstajajo, delo sindikata, preživljanjeprostega časa naših kolegov in še veliko zanimivih stvari. Skratka,lahko rečemo, da se časnik »prijel«, ima avtorje, ima bralce. Našaskupna velika želja je, da bi se v pisanje vključeval najširši krogkolegov, ki imajo kaj zanimivega povedati vsem ostalim.Obleka dela človeka, tudi knjigo in časnik. Tako smo si želeli,da bi bil naš časnik lep še po obliki, ne le vsebini. Oblika seje spreminjala, pri prvi številki nismo bili najbolj zadovoljni skakovostjo izdelave. Zamenjali smo tiskarja in oblikovalca,naslednje številke so bile že na profesionalnem nivoju.Ko listam teh prvih pet številk, me kar prevzame, takoj mi čas zbežiza kaki dve uri. Ponovno prebiram že večkrat prebrane članke. Vednoizvem kaj novega, česar pri prejšnjem branju mogoče nisem opazil alipa ne razumel, kaj je avtor želel zapisati. Skozi teh pet številk se jezapisalo že marsikaj, kar bi bilo škoda, da bi ušlo zgodovini. Nekje,ne spomni se točno kje, sem prebral misel »Kar ni zapisano, se nizgodilo«. Res je, dogodki, še tako veliki in pomembni, hitro utonejov pozabo, če jih ne dokumentiramo v obliki zapisa, fotografije,filma. Kljub sodob ni tehnologiji je pisana beseda še vedno temeljobveščanja, posebej pa dokumentiranja, ohranjanja dogodkov, misli… Noben elektronski medij ne bo mogel nadomestiti napisanega.Časnik ali knjigo primeš v roko večkrat, prebereš članke, stare sto let,a so še vedno aktualni. Nekako bolj domače, topleje se človek počutis knjigo, revijo, časnikom v roki kot pa pred ekranom računalnika.Čeprav zgodovina slovenske carine ni ravno stoletna, komaj petnajstlet bomo imeli drugo leto, smo v tem obdobju vseeno doživeli velikonovega, veliko sprememb, veliko vrednega zapisa. Gotovo je škoda,da je veliko tega ostalo nezapisanega. Mogoče pa bomo kdaj zbralitoliko ener gije in zavzetosti, da bomo spravili skupaj kak zborniknaše kratke zgodovine. Petnajstletnica carinske službe je zagotovoprimeren trenutek, mogoče bo treba počakati na dvajsetletnico, kajdlje pa skoraj ne bi smeli čakati.Ob koncu gre zahvala prav vsem kolegicam in kolegom, ki soprispevali članke, ideje, fotografije in kakor koli soustvarjali našskupni časnik. Seveda z željo, da bi za vsako številko zbrali dovoljenergije, da bi jo naredili zanimivo in všečno kar najširšemu krogubralcev. Carina.si je naš časnik, zato ga ustvarjamo vsi v službi, spripadnostjo službi, delu in z željo povedati širšemu krogu kolegovstvari, za katere bi bilo škoda, da spomin nanje zbledi.V imenu uredniškega odbora voščim vsem kolegicam, kolegom invsem ostalim bralcem našega časnika vesele praznike ter velikozdravja, dobrega počutja in uspehov tako v delovnem okolju kottudi v krogu družine.Stanislav Mikuž, uredniški odborj Življenje se ne meri s številom vdihov,ki jih naredimo, temveË s trenutki,ki nam dih vzamejo.(George Carlin)kNaj vam leto 2006nameni Ëim veË trenutkov,ki vam bodo vzeli dih . . .UredniπtvojFoto: Simon Strnad


[IZ STROKE]rPrijazna in učinkovita upravaHITREJE DO INFORMACIJLjudem prijazna in učinkovita uprava jeeno temeljnih vodil pri preobrazbi javneuprave, ki se v zadnjem času v javnosti vsebolj poudarja. Ljudem prijazna uprava morabiti v prvi vrsti prijazna do uporabnikov, kipotrebujejo njene storitve, in jim čim boljolajšati dostop do le-teh. Z imenovanjemsvetovalcev za pomoč strankam poskušamotemu slediti tudi na Carinski upravi RS.Foto: Helena BrudarUvedbo svetovalcev za pomoč strankam predvideva Uredbao upravnem poslovanju (Uradni list RS, št 20/05), ki določa,da mora organ, ki posluje z uporabniki, v času poslovnih uruporabniku zagotoviti fizični ali telefonski dostop do javnegauslužbenca, ki mu lahko osebno, telefonsko ali po elektronskipoti zagotovi splošne informacije o načinu poslovanja organapri nudenju javnih storitev ali zagotavljanju drugih storitevv javnem interesu. Splošne informacije morajo biti strankipodane na razumljiv način, nanašajo pa se predvsem na podatkeo tem, kakšni so pogoji za pridobitev pravice oziromaupravne storitve, kje in po kakšnem postopku lahko strankapridobi neko pravico, kaj je potrebno priložiti vlogi, kolikšnaje višina upravne takse ali morebitnih drugih plačil in podobno.Stranki je treba informacijo posredovati najkasneje v15 dneh od prejema vprašanja, za pripravo odgovora v zahtevnejšihzadevah pa mora svetovalec stranko vsaj obvestiti,v kolikšnem času lahko pričakuje odgovor.Delovno področje Carinske uprave RS je zelo raznoliko,zato smo se odločili za imenovanje več svetovalcev, ki odgovarjajona vprašanja s svojega delovnega področja. Svetovalciso imenovani tako na Generalnem carinskem uradukot na posameznih carinskih uradih in morajo imeti najmanjtakšno stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za vodenjein odločanje v postopkih, o katerih dajejo informacije. Vskladu z uredbo so na spletnih straneh Carinske upraveRS med »kontakti« objavljena imena svetovalcev, njihovetelefonske številke, elektronski naslovi in področja, ki jihpokrivajo. S tem je uporabniku olajšana in skrajšana pot doželene informacije, saj lahko takoj ugotovi, kateri svetovalecmu lahko postreže z informacijo, ki ga zanima, v primerutelefonskega klica pa odpade tudi neprijetno prevezovanjeklica med uslužbenci.Največ vprašanj je v zvezi s carinskimi in davčnimi postopki.Stranke običajno zanimajo uvozne dajatve, carinske stopnje,vračilo DDV, carinski postopki pri uvozu določenih izdelkov,vnos živil, rastlin in podobno. Najpogostejša vprašanja in odgovoriso objavljeni tudi na spletnih straneh Carinske upraveRS, v katalogu informacij javnega značaja.Z imenovanjem svetovalcev za pomoč strankam poskušamona Carinski upravi RS izboljšati kakovost in dostopnostdo splošnih informacij o poslovanju carinske službe oziromado informacij o posameznih upravnih storitvah tertako uporabnikom pomagati skozi bolj ali manj zapletenebirokratske postopke. Na koncu ni odveč opozoriti, daprimerna beseda in prijaznost uradnika močno omilita morebitnezaplete v upravnih postopkih, zato se morajo svetovalciv odnosu do strank še posebej potruditi.Katja Berdnik, GCUCARINA.SI | 1


[IZ STROKE]Spletno učenje prinaša spremembe pri:• organizaciji in izvajanju usposabljanja,• načinu poučevanja in učenja,• vlogi predavatelja (učitelja),• vlogi udeležencev,• sistemu preverjanja znanja,• pripravi in namenu gradiva (spletnega učbenika).Prednosti spletnega učenja:• zagotavlja hitrejše in relativno cenejše usposabljanje večjemuštevilu udeležencev;• zagotavlja večjo prilagodljivost časa, kraja in vsebineusposabljanja (nadgrajevanje in prilagajanje potrebamdelovnega mesta);• hitro odzivanje na novosti;• večja interaktivnost in hitrejši dostop do znanja iz različnihvirov, večji pretok informacij;• zmanjšanje stroškov izobraževanja (ni potnih stroškov,stroškov bivanja);• učenje je prilagojeno potrebam udeležencev (udeleženecpredela snov sam, takrat ko mu obveznosti to omogočajo,z mentorjem se sreča šele, ko je snov predelal);• povečanje števila udeležencev usposabljanja.Pomanjkljivosti spletnega učenja:• stroški razvoja in vpeljave,• nenaklonjenost spletnemu učenju,• neustrezna usposobljenost kadrov za metodično didaktičnipristop pri oblikovanju spletnih vsebin, pripravigradiva in spremljanju izobraževalnega procesa,• ni dostopa do interneta,• zahteva veliko samostojnosti udeležencev, samodisciplinein samomotivacije,• samo programska oprema ne zagotavlja dobrih rezultatov.Pogoji za uspešno uvajanje spletnega učenja:1. kadrovski pogoji:• strokovnjaki za pripravo učnih vsebin,• strokovnjaki s področja informacijske tehnologije;2. drugo:• dobra tehnološka infrastruktura za uvajanje spletnegaučenja (intranet, dostop do intraneta, tehnične možnostiza udeležence) in izbira ustreznega programskega okoljaoz. opreme, ki omogoča spletno komunikacijo medudeleženci in mentorji, mentorstvo in testiranje znanjas pomočjo spletnih strani;• ustrezno pripravljeno gradivo za samostojno usposabljanje,ki upošteva strokovni in didaktični vidik ter izhaja izpotreb in predznanja ciljne skupine (priprava programain vsebin za spletno učenje zahteva drugačno zasnovood seminarske ali tečajne oblike);• dobra organizacijska in administrativna podpora.Uvajanje spletnega učenja v Evropi in pri nasSpletno učenje se je v Evropi začelo kasneje kot v Amerikiin Kanadi. Marca 2001 je Evropska komisija sprejelae-Learning Action Plan za obdobje 2000 do 2003. Namentega programa je spodbujati sodelovanje med Evropskokomisijo, državami članicami EU ter izobraževalnim inpodjetniškim sektorjem.Posamezne evropske države (skandinavske države, Nemčija,Velika Britanija) že nekaj let pospešeno posodabljajo izobraževanjein spodbujajo razvoj e-univerz.V Sloveniji so se prizadevanja za širše uveljavljanje spletnegaučenja pojavila hkrati z razvojem interneta v začetku devetdesetihlet. Podatki iz raziskave o izobraževanju na daljavokažejo, da je leta 2000 na daljavo usposabljalo svoje zaposlenepribližno vsako deseto podjetje v Sloveniji. V zadnjih letihje o spletnem učenju vedno več člankov in posvetovanj.V državni upravi spletno učenje še ni razširjeno, vendarse bo uprava morala prilagoditi zahtevam časa in vpeljatispletno učenje za posamezne skupne vsebine (npr. seznanjanjez novostmi na področju zakonodaje …).Program Customs in spletno učenjeV zadnjih letih daje Evropska komisija velik poudarek razvojuspletne carine, kamor sodi tudi razvijanje modulov za spletnoučenje. V okviru programa Customs 2002 je bil že konec leta2000 eden prvih seminarjev o uporabi sodobnih tehnologij priizobraževanju carinskih delavcev, ki se ga je udeležil tudi predstavnikCURS. V letu 2002 sta bila izpeljana kar dva seminarjao e-carini in e-strategiji, leta 2004 pa še seminar o e-izobraževanju.Letos novembra pa je bil v okviru programa Customs 2007izpeljan seminar o sodobnem carinsko usposabljanje – uvajanjuin vodenju skupnih projektov za kombinirano učenje.Ena izmed prednostnih nalog na področju usposabljanjaje razvoj strategije uvajanja spletnega učenja v nacionalnesisteme posameznih držav članic. Strategija uvajanja spletnegaučenja zajema:• opredelitev vsebin, ki so skupnega pomena za vse državečlanice in so primerne za pripravo učnih vsebin na osnovispletnega učenja;• poti za spletno učenje in za uporabo skupnih spletnih vsebin.V okviru skupine za izobraževanje pri programu Customs2007 so potekale naslednje dejavnosti na področju spletnegaučenja:CARINA.SI | 3


[IZ STROKE] > > > >• tri države (Italija, Nizozemska, Finska) so bile vključenev projekt primerjalne analize o uvajanju spletnega učenja.Skupna ugotovitev držav je, da so za uvajanje spletnegaučenja potrebne dolgotrajne priprave, ki zahtevajo v vsehfazah usposobljene strokovnjake, močno administrativnopodporo, predvsem pa ustrezno informacijsko podporo;• izdelan je bil spletni modul o preiskavi vozil, ki ga bododržave članice prejele konec decembra 2005;• skupni katalog, ki vsebuje sezname izobraževalnegagradiva, pripravljenega v posameznih državah članicah.Katalog predstavlja prvi korak k uvajanju carinske spletnešole (Customs Virtual Academy);• v letu 2006 bosta začeli delovati dve skupini za pripravospletnih vsebin, in sicer s področja skupne kmetijske politike(net-AGREX) in preiskave zabojnikov (v to skupinosmo predlagali predstavnika Luke Koper).Skupina za izobraževanje pri programu Customs 2007 predlaga,da se v začetni fazi uvajanja spletnega učenja klasične metode(predavanja, delavnice) povezujejo s sodobnimi pristopi(učenje preko interneta, spletno učenje). Del usposabljanjase izvaja klasično, v učilnici, nadgrajuje pa se s spletnim učenjem.Tako usposabljanje imenujemo kombinirano učenje aliblended learning. Spletno gradivo je interaktivno in običajnotudi multimedijsko podprto. Prednosti takšnega pridobivanjaznanja so predvsem neomejenost časa in prostora, dostopnostgradiva in lažje razumevanje. Način učenja torej sleditrendu znanja na zahtevo (tailor-made training) in je hkratiprilagojen sodobnemu tempu življenja.Vloga predavatelja se spremeni, saj postane mentor (tutor,facilitator), ki nadzoruje potek usposabljanja, spremlja sodelovanjeudeležencev izobraževanja in zagotavlja dodatnostrokovno pomoč.Carinska uprava RS in spletno učenjeNa CURS do sedaj nismo uvajali usposabljanja s pomočjoinformacijske tehnologije in interneta oz. spletnega učenja.Gradivo za usposabljanje je sicer objavljeno na intranetu,vendar to ni spletno učenje.Dolgoročno najbrž na CURS ne bomo razvijali lastnihspecialističnih spletnih programov in vsebin (kadrovske infinančne omejitve). Zato je smiselno, da uporabimo programein skupne spletne vsebine, ki bodo razviti v okviruprograma Customs, financirani pa iz proračuna EU. Prvitak poskus Komisije je spletni modul o preiskavi vozil, kibo pripravljen tako, da ga bodo lahko države prevedle inuporabile v nacionalnem sistemu.Za uspešno uporabo skupno pripravljenih spletnih vsebinmora CURS razviti sistem, ki bo omogočal vodenjeizobraževalnega procesa (Learning Management System)in upravljanje z izobraževalnimi vsebinami. Mnoge državečlanice imajo ta sistem že razvit.Sistem vodenja izobraževalnega procesa omogoča pripravoin dostop do izobraževalnih vsebin (spletnih modulov),umeščanje udeležencev v skupine, administrativno in pedagoškopodporo ter spremljanje podatkov o uporabi sistema.Udeleženci usposabljanja oz. spletnega učenja imajo možnostdostopa do gradiva, komunikacije z mentorjem in drugimiudeleženci, hkrati pa lahko spremljajo lastno napredovanje.Mentorju omogoča sistem pedagoško podporo, komunikacijoz udeleženci, spremljanje njihovega dela in napredovanja. Sistemtudi omogoča vnašanje novih vsebin, novih uporabnikov(udeležencev, mentorjev) in pregled učne obremenitve. NaGeneralnem carinskem uradu že deluje delovna skupina, kipripravlja izhodišča za uvajanje spletnega učenja. Skupina bopri svojem delu upoštevala tudi priporočila, ki jih je sprejelaEvropska komisija. Ob uvedbi spletnega učenja v CURS bodov skupino vključeni še predstavniki carinskih uradov.Za učinkovito spletno učenje je pomembno, da se postopomauvaja v celoten sistem usposabljanja, tako da dopolnjujetradicionalne oblike in načine usposabljanja. Spletno učenjenamreč ne pomeni le uvajanja novih tehnologij, ampaktudi nov način razmišljanja o učenju in izobraževanju. Zatoso priprave in uvajanje dolgotrajnejši.Carinska uprava RS mora slediti novostim, ki jih narekujesodobna družba, kot tudi smernicam Evropske komisije. Zauspešno vključitev spletnega učenja v našo obstoječo prakso jetreba v prvi fazi zagotoviti ustrezne pogoje: programsko opremo,usposobljene mentorje (izobraževalce), organizacijskoin administrativnopodporo – sevedaob predvidevanju,da spletnih vsebinne bomo razvijalisami, temveč bomouporabili tiste, kibodo pripravljenev okviru programaCustoms.Irena Morel, GCUFoto: PhotoDisc4 | CARINA.SI


[IZ STROKE]Sodelovanje carinskih organovna meji med Slovenijo in HrvaškoKolone tovornjakov na slovensko-italijanski meji samo še spominFoto: arhiv CU Nova GoricaV želji, da bi bili carinski službi Slovenijein Hrvaške čim bolj učinkoviti in bi svojeposlanstvo izvajali na način, ki bi omogočalpobiranje dajatev in izvajanje drugih nalogv skladu s predpisi, pretok preko meje pabi bil čim manj moten, sta se generalnadirektorja carinskih uprav obeh državdogovorila, da se ustanovi mešana skupina,ki bo proučila možnosti sodelovanja inposkrbela za njihovo praktično izvajanje.Skupna mešana skupina se je prvič sestala 7. marca 2005v prostorih Carinskega urada Brežice. Z vsake strani se jeprvega sestanka udeležilo šest članov. Sestanek je potekalv prijateljskem vzdušju. Po uvodni predstavitvi organizacijeobeh služb in prikazu delovanja informacijskih sistemovna slovenski strani smo najprej ugotovili, katere so skupnetočke, kateri so naši skupni interesi. Izkazalo se je, da mednašimi in njihovimi interesi praktično ni razlik, zato smokaj hitro našli skupni jezik.Dogovorjene so bile naslednje vsebinske točke sodelovanja:• poenostavitev in uskladitev postopkov v tovornem prometuna mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško;• vzpostavitev načina dela, ki bo v največji možni meripreprečeval možne zlorabe predpisov pri prehodu blagapreko mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško;• izmenjava informacij o prevozu občutljivih vrst blaga;• izmenjava informacij o prehodu praznih vozil;• izmenjava informacij o prenosu vrednejših vrst blaga vpotniškem prometu;• izmenjava podatkov na zahtevo z namenom preprečevanjazlorab predpisov in zaključevanja carinskihpostopkov;• dogovor o načinih odpravljanja zastojev na mejnih prehodihs Hrvaško.Seveda se pojavi vprašanje, kako zagotoviti tako širok spektersodelovanja. Obstajata dve možnosti, ki bosta omogočiliizvajanje dogovora.Sistem CMR – papirnata izmenjava podatkov. Sistem je preizkušenna meji med Slovenijo in Italijo, na MMP Vrtojba. Tuje deloval kar nekaj let in ni povzročal nikakršnih težav. Tudidodatna obremenitev delavcev ni bila izrazita, čeprav gre zamejni prehod, kjer je dnevno prečkalo mejo preibližno 1000tovornjakov v vsaki smeri, zlasti iz Italije v Slovenijo velikotovornjakov z več pošiljkami, zbirniki. Prednosti sistema sopretehtale dodatno porabljeni čas. Bistvo tega sistema je,da carinik pri izstopu iz države primerja carinske in drugedokumente, ki služijo izstopu blaga, jih uskladi in potrdi to-CARINA.SI | 5


[IZ STROKE] > > > >Na meji s Hrvaško – MMP ObrežjeFoto: arhiv CU Brežicevorni list CMR, če ta izkazuje enako vrsto in količino blaga.Carinik na vstopni strani primerja carinske dokumente, ki sopredloženi za vstop v državo, z dokumenti izstopne državeCMR. Če pride do razlik, se razlike najprej ugotovijo in odpravijo,šele nato se izvede carinski postopek vstopa v državo.Carinski službi se o neusklajenih dokumentih obveščata.V primeru, da blaga ne spremlja CMR, se lahko uporabi tudidruga listina, ki ima osnovne podatke o blagu.Računalniška izmenjava podatkov. Tako Slovenija kot Hrvaškaimata dobro razvit informacijski sistem, v katerega sezajemajo potrebni podatki za identifikacijo blaga. Sistemračunalniške izmenjave je deloval na slovensko-italijanskimeji. Izkušnje so pozitivne, kljub temu da je imela italijanskastran bistveno slabšo informacijsko podporo, kot jo imaHrvaška. Sistem bi lahko deloval različno avtomatizirano,odvisno od zgrajene podpore v posamezni državi.Osnovna ideja je, da se zagotovi prenos podatkov tako izstopnekot vstopne države. Podatki se s pomočjo WEB-aplikacijein odjemalcev prenesejo preko varne povezave, ki omogoča izmenjavopodatkov med strežnikoma obeh držav. Vsaka državapa nato v svojem informacijskem sistemu zgradi aplikacijo, kite podatke razbere, jih obdela in nudi ustrezno podporo.Doslej je bilo že veliko postorjenega. Trenutno jemljejoveliko časa priprave na elektronsko izmenjavo podatkov.Do testne izmenjave podatkov je že prišlo, tako da obazunanja izvajalca CIS-a že izmenjujeta in usklajujeta podatkemejnega prehoda Bregana/Obrežje. Problemov priusklajevanju obeh sistemov ne manjka, vendar se iz dneva vdan zmanjšujejo. Tako upamo, da bo kmalu prišlo do testneizmenjave podatkov na mejnem prehodu Obrežje/Bregana.Po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti se bo izmenjavaprenesla še na druge mejne prehode.Drugi del, ki bi tekel vzporedno, potrjevanje tovornih listovCMR, je ravno v tem času v testiranju na mejnem prehoduObrežje/Bregana. Po odpravljenih pomanjkljivostih se bosistem prenesel na vse mejne prehode. Na naši strani jezainteresiranost za uvedbo obeh sistemov velika, kdaj bosistem izmenjave celovito deloval na vseh mejnih prehodih,pa je odvisno predvsem od hrvaške strani.Od uveljavitve tega sistema si veliko obetamo, predvsem večjovarnost in občutno zmanjšanje tveganja za goljufije in drugezlorabe predpisov. Delovanje obeh sistemov bo pomeniloza carinske delavce nekoliko spremenjen način dela, vendarkakih posebnih težav in dodatne obremenitve ne bo.Oba sistema sta bila uveljavljena na slovensko-italijanski meji,na mejnih prehodih Vrtojba in Fernetiči. Sistem se je pokazalkot zelo dober, možnosti zlorab so bile minimalne, hitrost odvijanjaprometa pa bistveno boljša. Prepričano smo, da bo tapozitivna izkušnja z zahodne meje vsaj tako uspešno, zagotovopa še uspešneje delovala tudi na slovensko-hrvaški meji. Velikpromet (1.400.000 tovornjakov, 18 milijonov osebnih vozil in65 milijonov potnikov letno) narekuje ukrepe, ki bodo omogočaliučinkovito izvajanje carinskega nadzora ob minimalnemzadrževanju vozil in potnikov na mejnih prehodih.Stanislav Mikuž, CU Nova Gorica(vodja slovenskega dela slovensko-hrvaške mešane skupine)6 | CARINA.SI


[IZ STROKE]Srečanje evropskihpredstavnikov železnic in carineFoto: arhiv CU SežanaMeseca maja je v Ljubljani potekalo že 45.evropsko srečanje predstavnikov železnic incarine. Srečanja se udeležujejo predstavnikiEvropske komisije (GD TAXUD in GD TREN),predstavniki nacionalnih železniških družb,predstavniki carin EU, predstavniki EFTEin predstavniki mednarodnih železniškihorganizacij.Kot opazovalci so se srečanja tokrat udeležili tudi predstavnikiBolgarije, Romunije in Turčije, ki kandidirajo začlanstvo h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku. Nastrani slovenske carine so se srečanja udeležili Tadej Jeras,Alojz Zupančič, Jure Bačar in Branka Sršen.Namen tega vsakoletnega srečanja je medsebojno seznanjanjeudeleženih z novostmi na posameznih delovnih področjih.Gre za spremljanje novosti na področju carine, transporta,razvoja železniške infrastrukture, nadzora na meji in drugihsorodnih področij ter projektov. Srečanju je predsedoval gospodWilfried Uhde, predsednik delovne skupine za carinskavprašanja v okviru skupnosti evropskih železnic CER (Communityof European Railway and Infrastructure Companies).Za letošnje srečanje so posebnega pomena spremembaKonvencije o mednarodnem železniškem prometu (CO-TIF), spremembe in posodobitve Carinskega zakonika inpopolna uveljavitev NCTS.Glavne novosti reformirane konvencije COTIF so:• ločitev infrastrukture in prevoznih storitev,• uvedba novega obrazca tovornega lista CIM,• novo vagonsko pravo,• tehnično dovoljenje za uporabo železniškega materiala.Spremenjena konvencija COTIF za sedaj še ne velja, kerje ni ratificiralo zadostno število držav (za uveljavitev jepotrebna ratifikacija v 27 državah, do sedaj pa je protokol1999 ratificiralo le 25 držav). Protokol o spremembi kon-vencije COTIF začne veljati prvi dan tretjega meseca pomesecu, ko jo ratificira zadostno število držav (dve tretjinipodpisnic). Predvidoma bo pričela veljati jeseni 2005.Slovenija je že leta 2004 ratificirala Protokol o spremembiKonvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF),z dne 9. maja 1980 (protokol 1999), in sicer z Zakonom oratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o mednarodnemželezniškem prometu (COTIF), z dne 9. maja 1980(protokol 1999).G. Kaspereit z GD Taxud je poročal o zakonodajnihnovostih na področju carine. Izdana je bila spremembaCarinskega zakonika, poteka pa tudi revizija Carinskegazakonika, katere cilj je posodobitev.Glavni novosti spremenjenega Carinskega zakonika (spremembaje bila objavljena aprila 2005) na področju železniškihprevozov sta:• Za zagotovitev ustreznih kontrol, ki temeljijo na ocenitveganj, se predpišejo zahteve po podatkih pred prihodomali pred odhodom za vse blago, ki vstopa na carinsko območjeSkupnosti. Navedeno ne velja za blago, ki prečkaozemlje po zračni ali morski poti brez pristanka na temozemlju. Taki podatki morajo biti na voljo, preden prideblago na carinsko območje Skupnosti ali ga zapusti.• Uvaja se status »pooblaščenega gospodarskega subjekta«;ta se lahko podeli vsakemu gospodarskemu subjektu, kiizpolnjuje skupna merila glede svojega sistema kontrole,finančne solventnosti in upoštevanja predpisov. StatusCARINA.SI | 7


[IZ STROKE] > > > >katero so bile vključene Hrvaška, Srbija in Makedonija.Darko je bil s svojim poznavanjem držav bivše Jugoslavijein znanjem hrvaškega oz. srbskega jezika v veliko pomočvodji osrednje koordinacijske točke, saj je bila operacijausmerjena na t. i. balkansko pot. Simona pa se je izkazala ssvojo trmo in vztrajnostjo; po dobrem tednu prepričevanjaji je uspelo spraviti v pogon tudi madžarske kolege, da soaktivno sodelovali v operaciji.Prva dama operacijeVes čas operacije pa so za tehnično podporo skrbeli OLAFoviuslužbenci: simpatična Francozinja Michelle, zgovorniNemec Thomas in duhoviti nizozemski Italijan Luiggi.Vsak uradnik za zvezo je pokrival svojo regijo in skrbel zaizmenjavo informacij. To je v praksi pomenilo, da smo pregledovalivsa prispela poročila in komentarje ter opozarjalinacionalne kontaktne točke na vnose, ki so zadevali posameznodržavo, če v roku ene ure nanje niso reagirale. Vprimeru tehničnih težav smo nudili podporo nacionalnimkontaktnim točkam s svetovanjem in tudi z vnašanjem poročilin komentarjev namesto nacionalnih kontaktnih točk.Uradniki za zvezo smo prav tako posredovali nacionalnimkontaktnim točkam pobude, kako reagirati v konkretnemprimeru ali v kateri državi bi bilo najprimerneje izvesti določenukrep. Simona je pokrivala regijo 4, ki je zajemalaSlovenijo, Madžarsko in Romunijo, Darko pa regijo 5, vČeprav je dva tedna kar dolga doba, so dnevi hitro minevali,največ zaradi dolžine delavnika. Priznava, da sva že težkočakala dan vrnitve domov, a v taki prijetni druščini bi si šekdaj želela delati.Pa še ena kuharska: Simona je bila pripravljena skuhati»pravo kavo«. In ko smo že skoraj vonjali omamen kavni vonj,so ugotovili, da ni priročne posode. Po dolgem iskanju so spoznali,da na vsem OLAF-u nimajo primerne kovinske posode.Tako smo morali še naprej »uživati« ob njihovi t. i. kavi.Avtorja teksta in fotografij:Darko Oblak, GCUSimona Kumar, GCUEna izmed maskot BrusljaTako majhen, pa tako pomembenTudi to je Bruselj10 | CARINA.SI


[IZ STROKE]CUSTOMS 2007 – Velika BritanijaIZMENJAVA S PODROČJA TRANZITAV okviru programa Customs 2007 sem se v mesecu oktobruudeležil posebne izmenjave na področju tranzita. Za lokacijoizmenjave sem si izbral Veliko Britanijo, mesto Dover.Gneča v pristanišču DoverDover je eno najpomembnejših angleškihpristanišč, posebej za potniškipromet, saj gre letno skozi to pristaniščeokrog 18 milijonov potnikov.Za tovorni promet je pomembno,ker je iz Dovra najkrajša povezava scelinskim delom Evrope, natančneje zmestom Calais v Franciji. Sicer živi vDovru približno 35.000 ljudi in razenpristanišča ni v mestu nobene drugepomembne industrijske panoge.Angleški gostitelji so me pričakalina letališču v Londonu, me odpeljalido mesta in me nastanili v hotelu,imenovanem po slavnem WinstonuChurchillu. Hotel ima zelo pestro zgodovino,saj deluje že dobrih dvesto let.V programu obiska sta bila delo naizpostavi v Dovru in enodnevni obiskcentralne tranzitne pisarne v Harwichu,ki je od Dovra oddaljen približno250 kilometrov.Gostitelji so mi najprej razkazalipristanišče, ki je razdeljeno na dvadela: na vzhodne doke, kjer prihajajoin odhajajo trajekti, ki prevažajotovorna vozila s celinskega delaEvrope na Otok, ter zahodne doke,kjer se izvajajo vsi carinski postopki.Carinska služba ima v vzhodnih dokihpostavljeno eno kontrolno točko,in sicer stacionarni rentgen, skozikaterega prehajajo vozila, ki jih določijona podlagi analize tveganja. Kotsem omenil, se vsi carinski postopkiizvajajo v zahodnih dokih. Tu delujet. i. Entry Point Unit (EPU), kjer so mipredstavili potek dela. Večino časasem preživel na oddelku, kjer se izvajajotranzitni postopki. Tu sem se podrobnejeseznanil z izvedbo tranzitnihpostopkov, s sistemom analize tveganjain pregledom blaga. Primerjal semnjihov način dela z našim. Ugotovilsem, da se tranzitni postopki tudi naOtoku izvajajo podobno kot pri nas, vnekaterih delih pa celo bolje izvajamooziroma bolj spoštujemo zakonodajoo izvedbi tranzitnih postopkov (vpisovanjemorebitnega carinskega dolga,prilaganje spremne dokumentacije).Pri analizi tveganja imajo dobro izdelansistem, imenovan CHIEF, ki gauporabljajo predvsem pri določanjuciljev za preglede. Izvedel sem, daimajo zelo veliko težav pri odkrivanjuponaredkov blaga, ki prispejo v angleškapristanišča predvsem iz Turčije.V centralni tranzitni pisarni v Harwichuje zaposlenih približno 80 ljudi.Delo je razdeljeno po oddelkih, ki skrbijoza pravilno izvajanje in zaključe-vanje tranzitnih postopkov. Centralnatranzitna pisarna ima tudi vlogo uradazavarovanja, ki je pristojen za izdajodovoljenj o uporabi različnih vrst zavarovanja.Zadnji dan smo z angleškimi gostiteljiovrednotili moj obisk. Izmenjali smosi še nekaj informacij, predstavil semsvoja opažanja pri delu v izpostavi incentralni tranzitni pisarni. Poudaritimoram, da so me angleški gostiteljizelo toplo sprejeli in da je obisk minilv zelo prijateljskem ozračju.Z obiskom sem zadovoljen, zato menim,da so takšne izmenjave dobrodošle, sajpridobimo veliko informacij o delu vtujih carinskih upravah. Tako lahko primerjamosvoj način in kvaliteto dela zdelom kolegov v tujini ter dobimo širšipogled in potrebne izkušnje za čim boljšeizvajanje postopkov v Sloveniji.Avtor teksta in fotografij:Bojan Počkar, Izpostava JelšaneZnamenite White Cliffs, od koder ječudovit pogled na pristaniščeCARINA.SI | 11


[IZ STROKE] > > > >Akropola in Parthenon, za mnogenajvečja znamenitost AtenCUSTOMS 2007 – Grčija10. KROG PREDAVANJ NCT SEvropska komisija je v okviru programaCustoms 2007 kot vsako leto tudi letosjeseni organizirala cikel predavanj spodročja NCTS. Šest različnih predavanj seje v oktobru in novembru odvijalo v Atenah,v Grčiji. Izvajalec je bilo podjetje Intracom,ki Komisiji nudi programsko opremo (meddrugim tudi program MCC).Sedež podjetja Intracom, KoropiLetos smo prišli na vrsto tudi delavci centralne tranzitnepisarne. Najprej sva bili na vrsti dekleti, Tanja in Aleksandra,ki sva se konec oktobra udeležili predavanja o CS/RD, programu,ki omogoča upravljanje in nadzor nad nacionalnimiin skupnimi referenčnimi podatki. Sledili so nama Jani, Jordan,Jure in Ivek. Predavanja so potekala na sedežu podjetjaIntracom, nedaleč od Aten, in so trajala od dva do štiri dni.Računalniška učilnicaProsti čas sva (vsaj dekleti) izkoristili za raziskovanje terena,kar pri 27° C ni bilo ravno letnemu času primerno,vsekakor pa okoliščine niso bile vredne pritoževanja. Prenočevali(»ponočevali«) sva v centru mesta, kar je omogočalohiter dostop do največjih znamenitosti Aten. Vsekakor svanekaj pustili še za naslednje leto, saj upava, da bova v »nagradniigri« spet imeli srečo!Aleksandra Turel Kerševan, CU Nova GoricaFoto: Jani Poljšak12 | CARINA.SI


[IZ STROKE]CUSTOMS 2007 – PoljskaMESTO BIALYSTOK –SPOZNAVANJE POENOSTAVLJENIH POSTOPKOV CARINJENJAV mesecu aprilu sem se prijavil za sodelovanje v programuCustoms 2007, in sicer za spoznavanje poenostavljenihpostopkov carinjenja na Poljskem. Ko sem na vse skupajže pozabil, sem prejel obvestilo, da me je poljska carinskauprava pripravljena sprejeti in predstaviti poenostavljenepostopke. Dogovorili smo se za obisk v mesecu novembru intako sem tretji teden v novembru preživel na severovzhoduPoljske, v mestu Bialystok.Carinski urad14. novembra sem se s težkim srcem inmešanimi občutki odpravil na ljubljanskoletališče, od koder sem odletel protiVaršavi. Od letališča me je pot skoziVaršavo vodila do železniške postaje,od koder sem potoval z vlakom. V Bialystok,ki je od Varšave oddaljen večkot 200 km, sem prispel pozno popoldne,kjer me je sprejela gostiteljica inpospremila do hotela. Prvi dan mojegausposabljanja, ki to še ni bilo v pravempomenu besede, je bil zaključen.Naslednji dan se je začelo zares: začelismo od začetka, in sicer od izdajedovoljenj za poenostavljene postopke.Dovoljenja za te postopke izdajajo nacarinskih uradih in sam sem se spoznavals tem na carinskem uradu vBialystoku. Celoten postopek od sprejemaprošnje za izdajo dovoljenja dosame izdaje vodi ena uradnica, ki mije tudi predstavila celoten postopek.Odgovorna oseba podjetja vloži prošnjoza izdajo dovoljenja direktno na krajevnopristojni carinski urad. Na uradu seprošnja pregleda, zatem se carinska izpostava,ki bo glede na krajevno pristojnostnadzirala izvajanje dovoljenj, zaprosi zamnenje o tem podjetju. Uradnica pridobiše ostale podatke: o finančni zanesljivostipodjetja, (ne)kršenju carinskih predpisov,višini garancije (v primeru izdaje dovoljenjaza poenostavitev pri uvozu) …Zanimivo in drugačno od našega načinadela je, da prošnji in tudi kasneje dovoljenjuni treba priložiti seznama blaga, ki gabo podjetje uvažalo ali izvažalo, saj imacarinska uprava v svojem internem navodilunatančno zapisano, za katero blagoobstajajo omejitve. Blago, ki ni omenjenov tem navodilu, se lahko uporablja v tehdovoljenjih. Ko se pridobijo vsi potrebnidokumenti, se lahko izda dovoljenje, ki seponavadi izda v roku enega meseca. Zvedelsem tudi, da imajo pri poenostavitvahtrenutno samo dovoljenja za hišno carinjenjeuvoza in izvoza, poenostavljenegadeklariranja na meji ne uporabljajo.Carinski urad v Bialystoku ima trenutno40 aktivnih dovoljenj za poenostavitve,od tega so v zadnjem letu izdalištiri nova dovoljenja. Kontrolni oddelektako kot pri nas enkrat do dvakratna leto opravi kontrolo v podjetju inpreveri pravilnost izvajanja dovoljenja.S tem se je tudi zaključil prvi delovnidan in v popoldanskih urah sem se malcesprehodil po mestu, ki izgleda takokot slovenska mesta pred nekaj leti.Naslednji dan sem obiskal izpostavoCzeremcha, ki je nekaj kilometrov odpoljsko-beloruske meje. Na tej izpostavisem se seznanil s konkretnim izvajanjempoenostavljenih postopkov, sprejemadopolnilnih deklaracij in kontrole blaga.Za razliko od naših postopkov morajoimetniki dovoljenj za poenostavitveplačati uvozne dajatve 10 dni po vnosublaga, ne glede na to, kdaj je vloženadopolnilna deklaracija. Razen tega senajave pošiljajo le v elektronski obliki inne preko telefaksa, kot je to pri nas. Razlikamed njihovim in našim sistemom ješe v času, koliko mora podjetje počakatiz razkladanjem tovora. Pri nas je to le 30minut, pri njih pa od ene do dveh ur.Ta dan sem si ogledal še pregled potniškegavlaka, ki dvakrat dnevno vozi v Belorusijoin nazaj. Na tem vlaku so vsakCARINA.SI | 13


[IZ STROKE] > > > >Prvi snegdan ljudje, ki za svoje preživetje hodijov Belorusijo po liter vodke in 10 škatelcigaret (tolikšna je dovoljena količina zavnos), kar preprodajo. Carinski organjim tako vsak dan podrobno pregledapotne liste, količino vodke in cigaret.S tem se je moj dan na izpostavi zaključilin vrnil sem se v 70 km oddaljeniBialystok.Zadnja dva dni sem preživel na carinskiizpostavi v Bialystoku, kjer semtako kot dan prej spoznaval konkretennadzor nad izvajanjem poenostavitev.Spoznal sem še NCTS, kjer uporabljajoisto aplikacijo (MCC) kot pri nas.Na izpostavi je ena delavka zadolženaza spremljanje najav in NCTS-a, kitudi odloča, pri kateri pošiljki bodoopravili pregled blaga.Kot sem že omenil, je kar nekaj razlikmed našim in njihovim sistemom, takoje tudi pri vlaganju dopolnilnih deklaracij,saj deklaracije vlagajo nekaj dni poprispetju blaga in ne konec meseca alitedna, kot je to v navadi pri nas. Običajnose te dopolnilne deklaracije vložijoza vsak dan posebej in se tako združujejodnevne najave. Ta dan sem si ogledalpregled blaga po najavi, ki poteka skorajenako kot pri nas, zanimivo je le, da je vvsakem podjetju točno določen prostor,kjer mora stati prevozno sredstvo inčakati na morebitni carinski pregled.Tretji delovni dan se je tako zaključilin čakalo me je še petkovo delovnodopoldne, kjer sem si na isti izpostaviogledal dokumentarni pregled dopolnilnihdeklaracij.Pred odhodom domov sem se osebnozahvalil pomočniku direktorja carinskegaurada za njihovo pripravljenost,da so me sprejeli in mi predstavilisvoje delo. S tem se je uradni del obiskakončal in popoldne sem se podalna dolgo pot domov, ki se je začela sčakanjem na železniški postaji, nadaljevalaz vožnjo z vlakom in mestnimavtobusom ter po nekaj urah čakanjana letališču malo pred polnočjo zaključilana brniškem letališču.Končna ocena je, da je bilo to usposabljanjeuspešno in koristno za moje delo.Vendar bi bilo lahko bolje organiziranoz delavnicami, kot sem si tudi sampredstavljal pred obiskom. V primerudelavnic bi se usposabljanja lahko udeležiloveč delavcev iz različnih držav,s katerimi bi konstruktivno izmenjalimnenja ter iskali pozitivne in negativnestrani svojega dela. Kljub vsemu hvalanaši in poljski carinski upravi, ki sta miomogočili takšno usposabljanje in stem razširitev delovnega obzorja.Avtor teksta in fotografij:Matevž Šrekl, CU LjubljanaTROŠARINEOgled proizvodnje biodizla v GančanihV okviru programa usposabljanja o trošarinah za pripravnike,ki sem se ga udeležila poleg pripravnice z Ministrstva zafinance, smo v novembru med drugim obiskali podjetje zaproizvodnjo biodizla v Gančanih v Prekmurju.Oljna ogrščicaGlede na to, da je v Sloveniji njegovaproizvodnja še dokaj nepoznana, smo vprogram vključili še predstavnico Ministrstvaza finance, predstavnika Sektorjaza tarifo, vrednost in poreklo ter predstavnikeSektorja za trošarine. Ob tejpriložnosti se vsem predstavnikom Carinskegaurada Murska Sobota, ki ste nastoplo sprejeli in nam omogočili ogledproizvodnje biodizla, lepo zahvaljujemo.14 | CARINA.SI


[IZ STROKE]Uporaba biodizla, ki jo je podprl tudiEvropski parlament s svojo direktivo(2003/30/ES), je še posebej razvitav Avstriji, Franciji in Nemčiji, kjerse omenjeno biogorivo uporabljazlasti v kmetijstvu. V zadnjih letih sezaradi izboljšanja oskrbe z energijo,zmanjševanja emisij toplogrednihplinov in ustvarjanja novih razvojnihmožnosti na podeželju tudi v Slovenijivse več podjetij odloča za proizvodnjobiogoriv. Med njimi je podjetje Intercorn,katerega osnovna dejavnost jeproizvodnja in dodelava semen. Vseptembru 2004 so se začeli ukvarjatiše s proizvodnjo biodizla, ki ga pridobivajoizključno iz oljne ogrščice.Za proizvodnjo biodizla je potrebenposeben kemijski obrat za predelavosurovega olja v ester maščobnih kislin.Poleg oljne ogrščice se za proizvodnjobiodizla uporabljajo še soja, sončnicein predelane živalske maščobe oziromaodpadna jedilna olja. Pomembnoje le, da končni proizvod ustrezastandardu za biodizel.Predstavnik podjetja Intercorn g. Jeričnam je opisal proces pridelave biodizla.Podjetje odkupi oljno ogrščicood kmetov preko zadružne kmetijskedružbe. Ogrščico najprej temeljitoočistijo. V procesu hladnega stiskanjanastaneta olje in oljna pogača. Slediestrenje olja, katerega rezultat stametilester maščobnih kislin in stranskiproizvod glicerol. V zaključnemprocesu proizvodnje biodizla dodajometilestru različne biološke aditive.Biodizel nato v rafinerijah primešajonavadnemu dizelskemu gorivu, vendarle do petih odstotkov, da takogorivo še vedno ustreza standardu zadizelsko gorivo E-590.Prednost uporabe biodizla so manjšeemisije ogljikovega dioksida inhitrejša razgraditev ob razlitju kot primineralnih gorivih, poleg tega predstavljaproizvodnja biodizla zaradiosnovne proizvodne surovine (oljaoljne ogrščice, ki nastane s stiskanjemnjenih semen) možnost za dodatnezaposlitve v kmetijstvu, oljna ogrščicapa je koristna tudi za kmetijski kolobar.Biodizel ne vsebuje žvepla in jebiološko razgradljiv, kar pomeni meddrugim manjšo nevarnost pri uporabi,skladiščenju in transportu. Omenitivelja še stranski proizvod pri proizvodnjibiodizla, ogrščične pogače, kiso energijsko in beljakovinsko visokovrednokrmilo. Pričakuje se, da sebo z večjim pridelovanjem ogrščiceza potrebe proizvodnje biodizla njendelež v strukturi porabljenih beljakovinskihkrmil povečal. Vendar imabiogorivo nekaj slabosti, denimo slabšenizkotemperaturne lastnosti, kot jihima fosilna nafta, poraba goriva je zapet odstotkov večja, proizvodna cenaje višja od cene fosilne nafte. Slabostvišje cene so evropske države omilile zoprostitvijo plačila trošarine.Po besedah gospoda Jeriča naj bi spridelavo oljne ogrščice v Slovenijiposkušali vsaj deloma rešiti problemeslovenskih kmetov (ukinitev proizvodnjesladkorja v Ormožu ter posledičnoproste obdelovalne površine in problemkolobarjenja). Opozoril nas jena problem »garažnega« biodizla, sajlahko z nekakovostnim biodizlom resnopoškodujemo motor pogonskegasredstva. Kot rešitev predlaga gospodJerič uvrstitev biodizla med trošarinskeizdelke, s čimer naj bi zagotovilinadzor nad proizvajalci in uvoznikibiodizla. Ker bi uvedba trošarine šedodatno podražila že tako drag biodizel,predlaga za biodizel trošarinskostopnjo nič.Avtorica teksta in fotografij:Veronika Erzar, GCUProizvodni obratCARINA.SI | 15


[IZ STROKE] > > > >• • • • • • • • • • • • • TROŠARINE •••••••Izmenjava v okviruprograma Fiscalisv SlovenijiObisk Enote za analizo tveganja v CU KoperV septembru smo v Sloveniji v okviruprograma Fiscalis organizirali izmenjavouradnikov s področja trošarin. Izmenjave sose udeležili štirje tuji uradniki, in sicer po enpredstavnik švedske, finske, poljske in irskecarinske službe.Program smo izpeljali ob pomoči kolegov z oddelkov zatrošarine v Ljubljani in Kopru. Poleg predstavitve našegatrošarinskega sistema in strokovnega dela oddelka za trošarinena carinskem uradu smo si v skladu s programomizmenjave ogledali trošarinsko skladišče za alkoholne izdelkePivovarne Union. Naslednji dan smo potovali na obalo,kjer smo si ogledali trošarinsko skladišče za mineralna oljaSermin in Luko Koper. Na Carinskem uradu Koper so namprijazni fantje iz enote za analizo tveganja predstavili načindela in nekaj vzorcev zaseženega blaga.Pogled z vrha naftnega rezervoarja na SerminuObisk na obali smo zaključili z ogledom starega mestnegajedra mesta Piran, kjer sta si kolega s Poljske in Irske kljubže dokaj nizkim temperaturam morja privoščila hiter skokv morje.Ker vemo, da si tuji uradniki želijo med izmenjavo polegstrokovne dela ogledati tudi nekaj znamenitosti dežele, smojih v popoldanskem času odpeljali na Bled.Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem, ki ste sodelovali priizmenjavi. Verjamemo, da so naši gostje pridobili velikostrokovnega znanja s področja trošarin in hkrati tudi zelolep vtis o naši deželi, predvsem pa o njenih prebivalcih.Melita Grilc, GCUFoto: Robert FerbežarOgled cerkvice v Piranu16 | CARINA.SI


[DOGODKI]Finančni ministerobiskal CU DravogradObisk predstavnikovEvropske komisijeOb prihodu Vlade RS na Koroško je Carinskiurad Dravograd obiskal minister za financedr. Andrej Bajuk. Ministra je sprejel direktorCU Dravograd Peter Mihelič in mu predstavildelo carinske službe.Junija letos sta nas v okviru obiskov vvseh državah članicah Evropske unijeobiskala predstavnika Evropske komisijeiz DG TAXUD/B4 gospod Renato Lazzaroniin gospa Kristi Einer.V sproščenem vzdušju je minister povedal, da je vesel, kerlahko v okviru vladnih obiskov tudi sam obišče službe inorgane v sestavi Ministrstva za finance. Ob tem je pohvalilcarinsko službo kot zelo dobro organizirano in izmed vsehpodobnih služb najbolje prilagojeno vsem evropskim zahtevamin standardom. Poudaril je pomen carinske službe zaKoroško in tudi za ostale manjše in manj razvite pokrajinev Sloveniji ter se zavzel za to, da se carinska služba v okvirusvojega dela približa gospodarstvu, mu nudi pomoč inpodporo. Ker se tudi na Koroškem že dogaja, da podjetjasvojo proizvodnjo selijo v države s cenejšo delovno silo, jeobstoj ustanov državne uprave, tudi carinskega urada, edennačinov, kako omogočiti razvoj in preprečiti selitev takopodjetij kot prebivalstva, predvsem visoko izobraženega, izpokrajine. Ministrove besede so pozitivno delovale na nasin nas spodbudile k še boljšemu delu.Igor Švarc, CU DravogradFoto: iz arhiva CU DravogradOba delata v oddelku B4, ki se med drugim ukvarjaz vzdrževanjem, dograjevanjem in interpretiranjempodatkovne zbirke TARIC. Namen njunega obiskaje bil ugotoviti, kako v Sloveniji upravljamo s podatkovnozbirko TARIC, zakaj vse jo uporabljamo,kako in komu predstavljamo podatke, ki so shranjeniv tej zbirki. Ob predstavitvi, kako carinski delavci privsakdanjem delu uporabljajo aplikacijo TARIC, je vIzpostavi Ljubljana nastala fotografija, na kateri so zleve proti desni: Mladen Mokotar, Boris Zuljan, RenatoLazzaroni in Kristi Einer. Ob koncu dvodnevnegaobiska sta bila predstavnika Komisije enotnegamnenja, da v Sloveniji zelo učinkovito uporabljamopodatke, ki jih vsebuje podatkovna zbirka TARIC.Avtor teksta in fotografije:Iztok Leskovar, GCUCARINA.SI | 17


[DOGODKI] > > > > >Komisija računskega sodišča EU opravilakontrolo skupne kmetijske politike (SKP)Delovno mesto vodje izmene, kisprejema dokumente SKP, je zeloobremenjeno!Arhivirane dokumentacije SKP je iztedna v teden več28. septembra je Izpostavo Gruškovjeobiskala komisija računskega sodiščaEU, da bi preverila pravilnost izvajanjapostopkov zamenjave blaga poSKP-EU.Poleg dveh članov komisije iz Nemčijein Švedske so sodelovali še predstavnikiRačunskega sodišča RS in Generalnegacarinskega urada, ki so spremljaliizvajanje kontrole. Vodja izpostaveMilan Klep je na kratko predstavilmejni prehod, potek prometa in delona njem ter delovanje naših elektronskihevidenc (EUCIS).Izkazali so zanimanje za poznavanjepredpisov, ki se nanašajo na delo napodročju SKP-EU. Prav tako jih je zanimalo,kdo in kako spremlja predpisein jih pripravlja za operativno uporabo.Nato so se osredotočili na same postopke:od prispetja blaga SKP-EU namejni prehod do zaključka postopka inpredaje v nadaljnji postopek, ločevanjedeklaracij po evidencah in vodenje evidenc.Zanimali so jih način in mestoarhiviranja dokumentacije ter vrstedokumentov, ki jih arhiviramo. Sodelovaliso pri dveh postopkih sprejemablaga SKP-EU. Pred koncem kontroleso pregledali nekaj arhivirane dokumentacijein poročila o pregledih zamenjaveblaga. Del dokumentacije soodnesli s seboj za naknadne kontrole.Iz zaključnega govora je bilo zaznati,da so bili zadovoljni z obiskom terda glede postopka pri delu nimajopripomb, končno poročilo o izvedbikontrole pa bodo poslali do koncatekočega leta.Po zaključeni kontroli so nadaljevalipot na Madžarsko, prav tako z namenomkontrole postopkov SKP-EU, kipotekajo v novih članicah EU.Darko Pulko, Izpostava Gruškovje(koordinator SKP)Foto: Peter KiričPodpis pogodbez Gospodarsko zbornico Slovenije20. septembra 2005 je Carinska upravaRS podpisala z Gospodarsko zbornicoSlovenije pogodbo o izdajanju zvezkovATA ter jamstvu za uvozne in drugedajatve, ki se plačujejo pri uvozu zablago, ki se začasno uvaža ali dajev tranzitni postopek na podlagi navedenihdokumentov. Pogodbo sta vprostorih GZS podpisala generalni direktorCarinske uprave RS Franc Koširin generalna sekretarka GZS ArianaGrobelnik. Nova pogodba se sklicujena določbe Konvencije o začasnemuvozu (Istanbulska konvencija), ki joje Republika Slovenija ratificirala 29.avgusta 2000 in nadomešča staro pogodbo,ki se je sklicevala na določbeCarinske konvencije o zvezku ATAza začasni uvoz (konvencija ATA). Znovo pogodbo je Carinska uprava RSodobrila GZS tudi izdajanje zvezkovCPD/Kitajska-Tajvan in zavarovanjeuvoznih dajatev za te zvezke, s čimerje omogočila enostavnejše izvajanjepostopkov začasnega uvoza za blagos Tajvana. Postopki z zvezkom CPD/Kitajska-Tajvan se izvajajo v skladu sprilogo A Konvencije o začasnem uvozu,kar pomeni, da se izvajajo enakokot z zvezkom ATA. Dogodek je bil objavljentudi na spletnih straneh GZS.Stojan Boštjančič, GCUSPOROČILO MEDIJEM18 | CARINA.SI


[DOGODKI]SPOROČILO MEDIJEMLjubljana,20. september 2005Gospodarska zbornica Slovenije jes Carinsko upravo RS podpisalapogodbo o zvezkih ATA in jamstvuza uvozne in druge dajatve.Cariniki v Gruškovju prejeličisto desetkoPogodbo o izdajanju zvezkov ATAin jamstvu za uvozne in drugedajatve, ki se plačujejo pri uvozuza blago, začasno uvoženo ali vtranzitnem postopku, sta danespodpisala direktor Carinske upraveRS Franc Košir in generalnasekretarka Gospodarske zborniceSlovenije Ariana Grobelnik.Poslovanje s temi zvezki je velikapridobitev za podjetja, ki vstopajona mednarodni trg, saj lahko začasno,za eno leto, uvažajo blagobrez carine. Tako je omogočen preprostprehod meja določenim skupinamblaga, kot so komercialnivzorci, strokovna oprema, blago zapredstavitve ali uporabo na sejmih,razstavah in podobno.Zvezki ATA omogočajo podjetjempoenostavitve pri začasnem uvozublaga, carinskim organom pa zagotavljajoplačilo uvoznih dajatev,če se začasno uvoženo blago nevrne. Zvezki se izdajajo za začasniuvoz v 62 držav, podpisnickonvencije o začasnem uvozu, medkaterimi je tudi Slovenija. Območjeuporabe teh zvezkov se vsakoleto širi, saj h konvenciji pristopajovedno nove države.»Že od leta 1993, ko v Slovenijiposlujemo s temi zvezki, dobrosodelujemo s Carinsko upravo.Z medsebojno pomočjo nam jeuspelo zagotoviti pravilnost inučinkovitost postopkov, predvsempa, da začasni uvoz blaga potekas čim manj zapletov,« je ob podpisupogodbe dejala generalna sekretarkaGZS Ariana Grobelnik.Da bodo tudi potniki opazili, kdo je najboljši!Priznanje, podeljeno na sklepni slovesnostiv Dolenjah pri Jelšanah, ki se je pojavilo naoglasni deski v obliki fotokopije, je prej ko nedelovalo kot šala, saj ni nihče verjel, da smocariniki v Gruškovju dobili tako visoko ocenoin osvojili prvo mesto med mednarodnimimejnimi prehodi s Hrvaško.Nejevernost je izhajala iz neobveščenosti,saj je akcija potekala vtajnosti. Po prejetem priznanju nampoklicna žilica ni dala miru, saj smoželeli izvedeti več o namenu, potekuin ocenjevalcih. Sled je pripeljala doRadia Koper in članice ocenjevalnekomisije Tjaše Škamprle, ki je posebejza glasilo Carina.si povedala:»Ocenjevanje mednarodnih mejnihprehodov so letos že devetnajstoleto organizirali Radio Koper, RadioMaribor in Turistična zveza Slovenije.Kot je zadnja leta v navadi, smo k sodelovanjupovabili tudi predstavnikeGeneralne policijske uprave in Carinskeuprave, letos prvič pa tudi predstavnikaMinistrstva za javno upravooz. Sektorja za investicije, pod okriljekaterega sodi vzdrževanje objektov namejnih prehodih. Organizatorji akcijese že od samega začetka zavedamo, daje lahko mejni prehod prvi ali zadnjivtis turistov – potnikov, ki prihajajov Slovenijo ali jo zapuščajo. Zato sotoliko pomembnejši zunanji videz,dostop do servisov, delo, urejenost inažurnost mejnih organov. To so bilikriteriji, ki jih je pri oceni upoštevalašestčlanska komisija. Na pot ‘okoliSlovenije’ se je, tako kot ponavadi,odpravila poleti, tokrat konec junija.CARINA.SI | 19


[DOGODKI] > > > > >Da bi bila ocena čim bolj objektivna,je komisija potovala »incognito«,policisti in cariniki torej niso vedeli,da jih ocenjujemo. Zapeljali smo sepreko vseh 49 mednarodnih mejnihprehodov s Hrvaško, Italijo, Avstrijo inMadžarsko. Pri tem smo bili pri mejnihprehodih s Hrvaško še posebej pozornina delo carinikov, ki jih na ostalihmejnih prehodih ni več. Če strnemrazloge, ki so mejni prehod Gruškovjepripeljali do zmage: najvišjo oceno, desetko,smo dodelili ažurnosti, saj so obnekaj čakajočih avtomobilih odprli novpas. Dobre devetke so si prislužili prizunanjem videzu, dostopu do servisov,delu mejnih organov in splošnem vtisu.Zato smo predstavnikom mejnega prehodaGruškovje na sklepni slovesnosti4. oktobra v Dolenjah pri Jelšanah podelilipriznanja in obvestilno tablo, kijo bodo postavili na mejni prehod. Tabo potnike obveščala, da se vozijo skozinajboljši mednarodni mejni prehods Hrvaško. Mejni prehod Gruškovje jetorej zmagovalec v eni izmed treh kategorij,v drugi (manjši mejni prehodi) jezmagovalec Holmec, v kategoriji večjihmejnih prehodov pa je zasedel najvišjemesto mejni prehod Karavanke. Podocene smo se podpisali: Jožef Grah,Generalna policijska uprava, BojanBučinel, Sektor za investicije, MarkoDolenec, Carinska uprava, Pavel Groznik,Turistična zveza Slovenije, DejanRat, Radio Maribor, Tjaša Škamperle,Radio Koper.«Takšno je torej mnenje strokovnihocenjevalcev, ki so sodelovali v 19.akciji ocenjevanja mejnih prehodov.Za primerljive podatke o tem, kako nasvidijo tisti, ki pogosto prihajajo v stikz delom carinikov na mejnem prehoduGruškovje, je bila opravljena anketa.Avtor teksta in fotografij:Peter Kirič, Izpostava GruškovjeanketaSuzana Stermecki,uslužbenka špedicije Transglob»Mislim, da so cariniki, zaposleni na mejnemprehodu Gruškovje, osvojili prvo mesto s svojimnačinom dela, saj so korektni do špediterjevin strank v postopku, ažurni, predvsem prijazni,pri carinjenju pa so dovzetni za reševanje težav,če do njih pride. Poleg tega se trudijo, da delopoteka brez zastojev, po potrebi gredo do voznikovtovornih vozil, vzamejo dokumente in jihsprotno rešujejo, da vozniki ne čakajo, kadarpride do zastojev na hrvaški strani prehoda.Dejala bi, da je osvojeno prvo mesto gotovozasluženo s prijaznostjo, komunikativnostjo inpomočjo, ki jo nudijo, kar je pri delu s strankamizelo pomembno. Zelo prijetno je namrečdelati v takšnem okolju in upam, da bo takoostalo tudi v prihodnje.«Nedeljko Prgomet,voznik tovornega vozila iz Hrvaške»Cariniki na tem mejnem prehodu so zelomarljivi in delajo v skladu z zakonodajo. Sotudi natančni in disciplinirani. Zelo vesel bom,če bodo tako delali tudi v prihodnje. Glede napovečan promet, ki smo mu priča tisti, ki pogostoprehajamo državno mejo, bi bilo treba delocarinikov ustrezno denarno nagraditi.«Silvija Ivančević,uslužbenka iz Hrvaške»Kar pogosto potujem, zato se s cariniki namejnem prehodu Gruškovje tudi srečujem.Kako ocenjujem njihovo delo? V kratkem: soprijazni, marljivi, ko je treba strogi, a se znajotudi pošaliti. No, nekateri pa so zelo resni.«Brane Moravac in Dragan Stevanovič,voznika tovornega vozila iz BIH»Povsem upravičeno so cariniki zasedli prvomesto, saj delajo hitro in kakovostno, sokorektni in se spoštljivo obnašajo do nas,voznikov. Zato jim ob doseženem prvemmestu iskreno čestitava in želiva, da s takšnimnačinom dela nadaljujejo. Zelo sva namrečvesela, da je odnos, ki ga gojijo cariniki natem mejnem prehodu, tako pristen, obenempa visoko profesionalen.«20 | CARINA.SI


[DOGODKI]Predavanjeo drogahNa Brniku je Darko Žigon predaval odrogah. Predavanje je bilo zelo zanimivo,saj je vsebovalo tudi praktični prikaztestiranja sumljivih substanc.Sprejem TomažaHumarja na BrnikuVrhunski alpinizem v Himalaji je težak, smeri, kijih pleza Tomaž, so na meji nemogočega. Verjetnov Sloveniji ni bilo nikogar, ki avgusta letos nispremljal dogajanja pod Nanga Parbatom.S sodelavci smo spremljali vzpon inreševanje Tomaža Humarja. Letos se ssmerjo in vrhom ni izšlo, veseli pa smo,da se je vse skupaj, tudi po intervencijislovenskega zunanjega ministrstva,srečno končalo. Kot je rekla španskaalpinistka Araceli Segarra: »Da grešdol v Himalaji, ni nikoli slaba odločitev,kajti ponuja se ti možnost, da grešše enkrat gor.«V Sloveniji in tudi drugod po svetu poraba drognarašča. Cariniki in policisti premalo poznamo problematikodrog in temu primerni so tudi rezultati, sajje zasegov manj kot v preteklosti. Zato je smiselno,da bi takih in podobnih predavanj oziroma izobraževanjorganizirali čim več in omogočili udeležbo tudina kakšnih v tujini. Le z boljšo izobrazbo se bomolahko kosali s tihotapci drog, ki so vedno korak prednami. Rezultati predavanja so vidni, s sodelavci smože opravili nekaj testov, ko smo posumili na prepovedanesubstance. Z izboljšanim delom bodo slej koprej prišli tudi rezultati.Tomaž Humar je kot vrhunski športnikzaposlen na carini. Zato smo mupri povratku v domovino cariniki naBrniku zaželeli dobrodošlico in mupodarili simbolično darilo, zastavicoslovenske carine. Zunaj ga je pričakalamnožica ljudi, številni novinarji,fotoreporterji in snemalci.Avtor teksta infotografij:Klemen Gričar,IzpostavaLetališče BrnikAvtor teksta in fotografij:Klemen Gričar, Izpostava Letališče BrnikCARINA.SI | 21


[PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE] > >Poglejmo kako smo praznovali 14. obletnicodneva carinske službe. No, vsaj nekateri, kiste nam to zaupali ...Na Generalnem carinskem uradu jepraznovanje potekalo v avli stavbe. Vladaloje dobro razpoloženje, manjkala je le glasba,da bi generalni direktor lahko katero odsodelavk popeljal na otvoritveni ples.Govor generalnega direktorjaDober tek22 | CARINA.SI


[PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE]Na zdravje vsem carinikom!Razvila se je strokovna debataPogled s ptičje perspektiveAvtorica teksta in fotografij:Helena Brudar, GCUCARINA.SI | 23


[PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE] > >Izlet na dan carinikovCariniki na HradčanihFoto: Nada KarničnikVzdušje v avtobusu je bilo veselo in radoživo, saj smo se podolgem času spet srečali s sodelavci, ki so še vedno mejaši,le da sedaj na meji s Hrvaško.Nočna vožnja čez Avstrijo proti Češki, z nekajkratnimi postankiin razgibavanji do šankov in nazaj, je minila, kot bipihnil. Toliko smo si imeli povedati, da smo zaspali šele protijutru. Že v zgodnjih jutranjih urah smo bili pripravljeni naogled več kot tisoč let stare prestolnice, mesta Praga. V temstarem mestu je najimenitnejši Staromestni trg z veličastnomestno hišo in njeno astronomsko uro iz 15. stoletja, sspomenikom Jana Husa in mnogimi drugimi pomembnimipalačami in cerkvami, ki so vse bleščeče okrašene.Vaclavske namesti so kraj, kjer mestno srce najmočneje utripa.Tam pod konjem, kipom sv. Vaclava, prvega češkega kralja,je izhodiščna točka za priljubljeno zbirališče, sprehajališče innakupovalni prostor, kjer smo tudi mi pustili nekaj kronic.7. oktobra 2005 smo cariniki namesto vjutranjih urah, kot je to običajno, krenilina pot izpred Carinskega urada Dravogradže zvečer ob 22. uri. V CU Dravograd nasje zgolj za peščico, zato smo se v Mariborupridružili večji skupini, saj se izletu, ki gaje organiziral sindikat Carinskega uradaDravograd in je bil namenjen praznovanjudneva carinikov, nismo hoteli odreči.Sledil je ogled legendarnih Hradčanov, velikega grajskegakompleksa z bogato zgodovino, čudovite stolnice sv. Vida,kraljeve palače, kjer so že od nekdaj domovali češki kralji,in arhitekturno zanimivega Plečnikovega vrta. Sledilo je velikopričakovanje in ogled Zlate uličke, kjer nobena hiška nivišja od dveh metov, a je vsaka posebej svojevrsten zaklad.V njih najdeš rokodelske izdelke, nakit, obleke, steklo, les,kovino, kič in umetnine.Najbolj pa se nam je vtisnil v spomin Karlov most (1367), kije okrašen s kipi svetnikov, med njimi tudi Svetega Janeza Nepomuka,ki so ga prav s tega mostu vrgli v Vltavo. Na mostuje nepopisen vrvež številnih umetnikov, glasbenikov, slikarjev,trgovcev, obiskovalcev, popotnikov, na naš dan carinikov pa jebilo veliko tudi nizozemskih nogometnih navijačev.Prvi dan se je zaključil z večerjo v stari češki pivnici in pokušinopravega češkega piva. Noč je hitro minila v prostornemZlata uličkaFoto: Nada KarničnikUtrip Karlovega mostuFoto: Igor Švarc24 | CARINA.SI


[PRAZNIK CARINSKE SLUŽBE]hotelskem kompleksu in že smo se usmerili proti domu. Postanekje bil namenjen ogledu moravske prestolnice, mestaBrna. Seznanili smose s tam delujočimbiologom, sicer avstrijskimmenihom ingenetikom GregorjemJohannom Mendlom,rojenim leta 1822, kije raziskoval dedovanjein s križanjemraznih vrst graha infižola odkril zakonitostigenetike. Mestnojedro nas je povsem očaralo zaradi številnih izjemnih arhitekturnihstvaritev in zgodovinskih legend. Zgodbica o požrešnemzmaju in žrtvovanih devicah je še posebno živa, sajnas v brnski mestni hiši nanjo spominja velikanski nagačenkrokodil.In že smo se morali, polni vtisov, vrniti na naš humorističništirikolesnik. Za dobro voljo smo poskrbeli predvsemcariniki, konkurenco našemu Maksiju pa je delala še ena,rosno mlada damica. Nikakor nam ni bilo žal, da smo kljubmajhnemu številu udeležencev izvedli poučno in družabnopopotovanje, kakršnih je v tem hitrem življenju vse premalo.Nada Grum, CU DravogradPožrešni zmajFoto: Nada KarničnikV stilu podelitve nagrad, pogovora in druženjaV Carinskem uradu Celje smo letos praznovali dan carinikov vhotelu Žonta v Šentjurju. Podelili smo priznanja sodelavcem,predstavili delovanje lokalnega carinskega radia in se zupokojenimi sodelavci pogovarjali o minulih časih.Direktor celjskega urada Franc Turnšekje sodelavcem podelil jubilejne nagrade,na vprašanje, kako ocenjuje delo v CUCelje po vzpostavitvi meje s Hrvaškoleta 1991 pa je odgovoril: »To je bilo prelomnoleto, saj do takrat naša carinarnicani imela nobenih izkušenj z mejnoproblematiko. Je pa res, da smo s prevzemommeje postali prava carinarnica, inres je tudi, da se nam leta 1991 storjenanapaka, ker smo zaradi neizkušenostikadrovali premalo delavcev, maščuje šesedaj. Kljub vsemu lahko trdim, da smoprva carinarnica oziroma sedaj carinskiurad, ki se je najbolj približal zahtevamgospodarstva. Imamo 35 podjetij, s katerimiposlujemo po sistemu elektronskeizmenjave podatkov, in še 38 podjetij, kiimajo druge poenostavitve. Tudi po 1.maju 2004 smo obdržali 50 % prometa,čeprav smo predvidevali, da nam ga boostalo le 25 %, in mogoče smo zaraditega ob vstopu Slovenije v EU prepustilipreveč kadra drugim organom. Največjiorganizacijski problem oziroma težavopa smo imeli, ker smo prevzeli večještevilo delavcev drugih uradov: iz Maribora,Murske Sobote in Dravograda.Tudi to smo uspešno uredili. Mislim,da smo po prihodu delavcev iz drugihuradov zdaj dobra ekipa, saj GCU šesedaj rešuje svoje kadrovske problemes celjskimi sodelavci.«Po predvidevanjih naj bi že v nekajletih k EU pristopila tudi Hrvaška.Kako bo to vplivalo na carinsko službov prihodnosti, direktor pojasnjuje:»Težko vprašanje. Sem mnenja, dado naslednje širitve EU oziroma dopristopa Hrvaške ne bo večjih sprememb.Rezultati komisije, ki sedajugotavlja obremenjenost uradov, pabodo verjetno zopet zahtevali manjšereorganizacijske spremembe.«Celjski urad je dobil carinski radio,vendar samo za nekaj ur. Informativnooddajo so morali udeleženci poslušatikar na praznovanju v hotelu, saj jezmanjkalo časa za tonsko montažo. Priporočilih so objavili mnogo pikantnihpodrobnosti iz življenja in dela nekaterihcarinikov, ki so bili v preteklemobdobju precej izpostavljeni.Takšna praznovanja so priložnost zasrečanja in pogovore z upokojenimisodelavci. Nekdanja uslužbenka CarinarniceCelje Mira Kajba se spominja:»Pogrešam stare čase, ko sem bila zaposlenav Carinarnici Celje. Sodelavcismo bili dobra in uspešna ekipa in slišim,da je tako še danes, kljub velikimspremembam v carinski službi v zadnjemčasu. Rada sem hodila v službo,tako da mi je po upokojitvi dolgo časanekaj manjkalo. Ampak kmalu sem senavadila tudi bolj umirjenega načinaživljenja. Rada pa se udeležim katereizmed zabav, ki jih pripravi CU Celje,in se z nekdanjimi sodelavci spomnim,kako je bilo pred nekaj leti.«Matjaž Črešnovar, Izpostava RogatecCARINA.SI | 25


[AKTIVNOSTI SINDIKATA]Sindikat carinikov Slovenijev mednarodnem povezovanjuEna izmed strateških nalog SCS je tudi povezovanje vmednarodnih krogih. V ta namen smo začeli tesnejesodelovati s Carinskim sindikatom Hrvaške, kar sicer ni naravni povezovanja v neko organizacijo, je pa koristno zaradiizmenjave informacij, izkušenj in problematike.Dušan PečnikSCS je sicer uspešen na območju Slovenije,menim pa, da je čas za začetek povezovanjz organizacijami ali združenjiv okviru EU. Povezovanje v mednarodnemprostoru bo našim članom koristilo,še zlasti v teh časih, ko je pričakovati,da bomo državni organi oziroma javnisektor še posebno na udaru. Podporoin morebitno sodelovanje bomo lahkoiskali tudi v evropskem prostoru.Konferenca SCS je imela leta 2003 delovnisestanek s predstavniki sindikatovpolicije, carine, kriminalistične policijein žandarjev iz naše sosednje države Avstrije.Pogovori sicer niso nakazali določnihmožnih povezav, bili pa smo si enotni,da potrebujemo na evropski ravnineko organizacijo, preko katere bi lahkotudi sindikati državnih organov sodelovalis podobnimi sindikati v Evropi.Dolgoletna želja ali naloga nam je bilačlanstvo zaposlenih v združenju IPA.To združenje je sicer policijsko, vendarso po nekaterih državah lahko člani tudipooblaščene uradne osebe carinskihslužb. Letos se nam je to uresničilo,uporabili smo vsa svoja poznanstva sključnimi osebami in začeli s pogovorio članstvu carinskih pooblaščenih osebna območju Slovenije v združenju IPA.Na letošnjem kongresu so sprejelisklep, da se omogoči članstvo tudinam. Trenutno potekajo s predsednikiregionalnih klubov dogovori, kako sebo izpeljala včlanitev.Letos smo imeli na GCU obisk predstavnikovfinske carinske službe, sicertudi sindikalistov, od katerih smo dobilizelo koristne informacije o povezovanjusindikatov na ravni EU. Preko njih smozačeli pogovore, sicer neformalne, za pri-Znak IPAdružitev k organizaciji UFE, ki združujesindikate carinskih, davčnih in računovodskihuprav Evrope. Kot predsednikSCS sem mnenja, da je taka povezava dobrain koristna. Navezali smo stike z generalnimsekretarjem organizacije UFE,ki nam je posredoval nekaj informacij otem, kaj sploh delajo in katera področjapokrivajo. Moram reči, da bi po prvih vtisihlahko bilo združenje UFE tisto združenje,ki bi nam ustrezalo. Odločitev ovčlanitvi bomo obravnavali na eni izmedprihodnjih sej konference. Po informacijah,pridobljenih od gospoda Zendra,generalnega sekretarja združenja UFE,je v to združenje vpisanih preko 350.000članov iz 18 evropskih držav. Svoj sedežimajo v Bruslju, področja delovanja pa sonam zelo blizu, saj gre za problematikoovrednotenja dela carinskih in davčnihuslužbencev, delovnopravne zakonodajein nasploh statusa zaposlenih v carinskiin davčni upravi. Stike z generalnimsekretarjem združenja UFE vzdržujemopreko e-pošte in po zadnjih informacijahso pripravljeni sprejeti SCS leta 2006, kobo kongres v Bruslju.Mednarodno delovanje SCS se mi zdipomemben dejavnik v sindikalnem deluin za splošno delovanje sindikata, še posebnoz vidika pomoči pri uveljavljanjupravic iz delovnopravnih in socialnihpodročij. Časi, v katere prihajamo, niso26 | CARINA.SI


[AKTIVNOSTI SINDIKATA]najbolj naklonjeni sindikalnemu delu,zato bo pomoč od zunaj, se pravi izEvrope, še kako dobrodošla, pa čepravv začetku samo v obliki nasvetov ali izmenjaveizkušenj.Veliko sindikatov v Sloveniji je že povezanihs sorodnimi sindikati v Evropi, mibomo to še storili in mislim, da bomo svojpoložaj s tem tudi okrepili. Vsekakor pabo pa to nov izziv za Konferenco SCS.Dušan Pečnik, predsednik Sindikatacarinikov SlovenijeFoto: Bogdan ŠuberNa obisku v Zagrebu pri hrvaških carinikihVLADNE REFORMETudi mi smo bili tamZbirališče na Slovenski cestiBila je zadnja mrzla novembrska sobota, zneba je padal močan in gost sneg. Ljubljana jebila polna ljudi in za promet zaprta. Do javnihorganiziranih parkirišč so spuščali samoavtobuse! Kaj se je dogajalo?REFORME, ja, seveda, REFORME!!! Zbor smo imeli ob10. uri na parkirišču Navje za Železniško postajo Ljubljana,od koder smo skupaj odšli na Gosposvetsko, kjer je bilo zbirališčevseh udeležencev. Od 11. do 12. ure je trajal sprevodpo Slovenski cesti do Kongresnega trga in približno ob 12.uri je bil pričetek osrednje prireditve na Kongresnem trgu.Nestrinjanje z vladnimi namerami je po različnih ocenah izrazilood 25.000 do 35.000 delavcev, študentov in upokojencev,ki jih je podprla tudi evropska konfederacija sindikatov.Sindikati smo spet pokazali enotnost in solidarnost, ko smozastopali veliko večino vseh državljanov Slovenije.Da, tudi mi smo bili tam! Kaj pa VI?Janši je crknil kompasAvtor teksta in fotografij:Bogdan Šuber, član Konference SCSCARINA.SI | 27


[AKTIVNOSTI SINDIKATA]Izlet na KoroškoEnodnevni izlet na Koroško je bil organiziran v soboto, 8.oktobra 2005. Polni pričakovanj smo člani Sindikata CULjubljana vstopili na avtobus ob 6.30 uri pred carinskim uradom.Med vožnjo do Koroške smo pobrali še nekaj udeleženk.Pot nas je vodila skozi trojanske predore do znanega gostišča,kjer smo si privoščili prečudovit razgled na trboveljskodolino. Iz Ljubljane smo se podali na pot v meglenemvremenu, na Trojanah nas je pričakalo sonce, ki nas jespremljalo do večernih ur.In že smo z avtobusom hiteli proti Velenju, Slovenj Gradcuin Trobljam. V pivnici smo se seznanili s postopki varjenjabelega in črnega piva. Dobili smo koristne napotke o pomenupiva v zdravilstvu. Pivo je zdravilo za lasišče, vsebujeveliko naravnih elementov, ki so v zmernih količinahnujno potrebni za organizem. Če bi dnevno zaužili 0,2 lpiva, bi bila marsikatera zdravstvena nevšečnost že prejodpravljena. Ker pa prazna vreča ne stoji pokonci, smo obdegustaciji piva zaužili še nekaj koroških specialitet: kiselrženi kruh, »grumpovo mast« in čebulo.V znameniti vasi Libeliče smo pod strokovnim vodstvomgospe Kosove spoznali pomen zavednosti v nekem kraju. Intako smo hitro spoznali, da smo svoj izlet izbrali ravno obpravem času, kajti 10. oktobra je obletnica plebiscita, ki jetesno povezan z Libeličami.Med drugim smo si ogledali staro gotsko cerkev. V njeni neposrednibližini je ena izmed treh lepo ohranjenih kostnicv Sloveniji. Kosti umrlih so prinašali v Libeliče s celotnegaobmočja Koroške, to je vse od Črne do Velenja in od Mutedo Pliberka.Čas je neusmiljeno tekel naprej in že so nas pričakali nakmetiji Klančnik. Gospodar nam je predstavil zgodovino,gospodarstvo in tudi prihodnost kmetije. Na kmetiji seukvarjajo z vzrejo jelenjadi, krav in plemenskih svinj. Vsepridelke predelajo doma in jih nato prodajo v trgovini. Tudimi smo si privoščili nakup jelenovih salam in klobas.Kosti umrlihPo krajšem panoramskem razgledu Libeliške kotline smoob razlagi takoj dobili jasno sliko, zakaj je meja tako slikovita.Državna meja med Avstrijo in Jugoslavijo (Slovenijo)je bila oblikovana tako, kot so bile razdeljene meje medparcelami njiv.Nato smo si ogledali še črno kuhinjo, ki je v prvotnemstanju še danes. Bila je zelo velika in impozantna. V neposrednibližini se nahaja še muzej Plebistica. Gospa Angelcaje svoje poslanstvo prenašanja znanja na mlajši rod prečudovitoopravila. Vsi smo bili navdušeni nad njeno razlago28 | CARINA.SI


[AKTIVNOSTI SINDIKATA]in zavzetostjo, ki jo polaga v svoje delo; čeprav nas je časneusmiljeno priganjal, se nobenemu ni mudilo.Proti koncu našega ogleda Libelič smo se ustavili še v muzejuŠtiri letni časi – opravila na kmetih. Nekateri smo sespomnili svoje mladosti, ko smo pomagali staršem, starimstaršem na kmetiji, drugi smo ugotovili, da smo to že videliv filmu, posnetem takoj po drugi svetovni vojni, in še in še.Kar nekaj nas je bilo takšnih, ki smo že tam sklenili, da seše vrnemo z družinami in si še enkrat ogledamo zanimivostiKoroške v Libeličah.In ker smo že krepko zakorakali v popoldan, so bili naši želodciprazni. V gostišču Dular nas je pričakalo tipično koroškokosilo: obara, ajdovi žganci in skutno-jabolčni zavitek.In ko bi se nam prilegel popoldanski počitek, nas je vodičkapopeljala na sprehod do Prežihovine. Krajši sprehod namje omogočil, da smo si ogledali enotnost hiš v Kotljah innenazadnje tudi spomenik Lovru Kuharju – PrežihovemuVorancu. Prežihova nečakinja nam je predstavila pomennjegovih del in zgodovino Kuharjevih na Prežihovini. Meddrugim nas je seznanila, da je vsako leto soboto pred obletnicoplebiscita pohod po Prežihovi poti (rojstna hiša,pokopališče, jama s solzicami …). Letos se je tega pohodaudeležilo preko 2.000 obiskovalcev.Mežica je bila znana kot rudarsko središče v dolini. Danesse sicer rudnik zapira oz. je v večji meri že zaprt. In takosmo mi imeli možnost rudarjenja v deželi kralja Matjaža.Preoblekli smo se v rudarsko opravo in že nas je vlak zapeljalv notranjost zemeljske oble. Po krajši vožnji smo začeliz rudarjenjem. Prijetni vodiči so nam predstavili kraljestvopodzemlja Pece. Naše rudarjenje je bilo le opazovanje inbilo nas je kar nekaj, ki smo zelo hitro ugotovili, da svojegadela ne bi zamenjali z delom mežiških rudarjev. Po končanemogledu smo ugotovili, da so čevlji popolnoma beli, obdanis prahom. In kaj bi šele bilo, če bi v resnici rudarili!V rudarskem muzeju, ki je v sklopu Rudnika Mežica, smo siogledali drage, poldrage minerale in kamnine, ki so prisotni vsvetu in pri nas. Prikazani so tudi vsi pripomočki, ki so jih rudarjiuporabljali skozi zgodovino rudarjenja v Mežiški dolini.Svoje potovanje smo zaključili ob prijetni večerji in ob živiglasbi.Dušan Pečnik,predsednik Sindikata carinikov SlovenijeRudnik MežicaCARINA.SI | 29


[ŠPORT in PROSTI ČAS]Zimske športne igrecarinikovMinili sta dve leti od zadnjih zimskih športnih iger delavcevcarinske službe in organizacijski odbor za izvedbo naslednjih,jubilejnih 10. zimskih športnih iger je že pognal svoje»kolesje«.Organizator naslednjih zimskih športnih iger, ki bodo 21.januarja 2006 na poligonih športno-rekreacijskega centraSlovenske vojske na Pokljuki, je Športno društvo Carinskegaurada Jesenice. Kot na dosedanjih igrah bomo pripravilitekmovanje v veleslalomu in teku na smučeh.Na svidenje na Pokljuki!Športno rekreacijski center PokljukaFoto: arhiv Športnega društva PokljukaMihael Stojan, CU JeseniceE V R O P S K O P R V E N S T V O V S A M O S T R E L UMedalja tudi slovenskistrelski ekipiV času od 4. do 8. oktobra 2005 je bilo v Franciji, v krajuThaon-les-Vosges, 19. evropsko prvenstvo v samostrelu.Slovenska ekipa, katere član je tudi naš sodelavec, carinikšportnik Izidor Hreščak, je v tekmovanju na 30 metrovosvojila bronasto medaljo, v tekmovanju na 10 metrov paje pristala na nehvaležnem 4. mestu. Izidor Hreščak si jev tekmovanju posameznikov na 10 metrov in na 30 metrovkombinirano kleče–stoje pristreljal finale in v obeh disciplinahzasedel odlično 8. mesto. Vedno boljši je. Čestitamo!Delavci CU SežanaIzidor Hreščak – veselje ob osvojeni medaljiFoto: Izidor Hreščak30 | CARINA.SI


[ŠPORT in PROSTI ČAS]13.tradicionalnarancarija naPtujskem jezeruPodelitev pokalov najboljšim. Od leve proti desnistojijo: Tomislav Drevenšek, Robert Pernat,Darjan Strmecki, Inot Klemenčič in DušanBabič. Oranžno majico je nosil predsednikbrodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič.Foto: zasebna zbirkaV mesecu avgustu, točneje 5. avgusta, jena Ptujskem jezeru potekala tradicionalnarancarija v organizaciji brodarskega društvaPtuj. Prvič doslej so se tekmovanja z rancami(gre za preproste lesene ribiške čolne, kiso jih v preteklosti uporabljali za prevoz ljudiin blaga preko struge reke Drave) udeležilitudi naši sodelavci Izpostave Gruškovje. Datekmovanje ni tako preprosto, kot izgleda,so se prepričali tudi veslači iz Gruškovja, kiso porabili kar nekaj časa, da so pridobiliobčutek za ravnotežje in usklajeno veslanje.Naloga, ki so jo morali opraviti, je zahtevalapreveslati predpisano pot v čim krajšemčasu. Med 41 ekipami, od tega je bilo 5ženskih in 36 moških, je ekipa frikov, kakorso se fantje poimenovali, zasedla odličnodrugo mesto v skupni razvrstitvi.Friki so bili z doseženim nadvse zadovoljniin so si obljubili, da naslednje leto osvojijosam vrh. Glede na letošnji dosežek je obljubapovsem realna.Peter Kirič, Izpostava GruškovjeFireball • • • • • • • •Ste se vprašali, kaj pomeni fireballoziroma po slovensko ognjenažoga? Fireball je jadrnica, ki prinas ni najbolj znana, je pa mednajpopularnejšimi razredi športnihjadrnic za dve osebi na našipolobli. Lahko bi jo postavili obbok olimpijskemu razredu 470, sajimata veliko skupnega. Razlika jepredvsem v pristopu k jadranju priposameznem razredu. Na fireballujadrajo predvsem tisti jadralci,ki si želijo športno-rekreativnegajadranja in prijetnega ozračja. Fireballje idealna jadrnica za vsakogar,ki je mlad po srcu in si želiaktivnega športa brez visokegapritiska, ki vlada v olimpijskihrazredih, hkrati pa omogoča udejstvovanjetudi vrhunskim športnikomna evropskem in svetovnemprvenstvu.Marko v elementuDamjan v elementuZato smo k temu razredu pristopili tudi trije delavci CU Koper, kismo pred leti resneje jadrali v razredih, kot sta 470 in Evropa, da biv jadranju uživali in doživljali nepozabne trenutke. Marko Kocjančič,Mitja Hrvatin in Damjan Bertok smo že nekaj let v tem razredu in seuspešno borimo s preostalimi osemnajstimi slovenskimi posadkami.Kot že rečeno, je razred fireball dvosed in vsakdo izmed nas tekmujena drugi jadrnici, tako da smo celo sami sebi konkurenca. Pohvalnoje to, da smo letos osvojili prva tri mesta v slovenskem pokalu in takodokazali, da znamo cariniki zelo dobro jadrati. To smo dokazali tudina letošnjem odprtem državnem prvenstvu in na lanskem evropskemprvenstvu, ki smo ga gostili v Izoli.Slovenska scena fireballa izgleda tako, da imamo v programu sedemregat, od katerih predstavlja ena regata odprto državno prvenstvo,ki se ga udeleži veliko tujih posadk iz Švice, Češke, Nemčije in oddrugod. Poleg domačih regat se udeležujemo še tujih državnih regatter nastopamo na evropskem in svetovnem prvenstvu.V nekaj stavkih je težko predstaviti ozračje in dejansko stanje, kivlada v jadranju nasploh in v tem našem razredu, zato vam bodonaslednje slike v pomoč, da si pobliže ogledate lepote jadranja, kijih mi doživljamo na morju.Damjan Bertok, CU KoperFoto: društvo Fireball SloveniaCARINA.SI | 31


[NAŠI SODELAVCI] > >Peter Trobiš –prvi upokojenecSektorjaza tarifo, vrednostin porekloLeta 1973 se je Peter Trobiš zaposlil vCarinarnici Ljubljana, ki je bila takrat šedel jugoslovanske zvezne carine. Opravil jeizpit za delo carinika in tako uradno postaljugoslovanski carinik.Njegovo službovanje so zaznamovali pomembnejši dogodki.Tako je leta 1991 postal carinik Republike Slovenije. Vprvem obdobju po osamosvojitvi, ko je primanjkovalo pomoči,je nekaj časa pomagal tudi v izpostavi Cona terminalCarinarnice Ljubljana. Čeprav ni imel dovolj izkušenj kotcarinik, se je temu delu posvetil z vsem srcem. Mnogi se gabodo spominjali, kako natančno je pregledoval tovornjake.Leta 2000 se je skupaj s carinskim laboratorijem preselil vnove prostore Generalnega carinskega urada na Šmartinsko.Istega leta je prevzel delo na povsem novem analitskemrentgenskem spektrografu (XRF), ki mu je predstavljalonov in velik delovni izziv.Poleg običajnega dela v carinskem laboratoriju je bil zadolženše za varno ravnanje z našimi nevarnimi odpadki.Zaradi svojega znanja o nevarnih snoveh je sodelovalpri pripravi in izvedbi predavanj o nevarnih snoveh zacarinike.Težko je našteti, kaj vse je naredil v teh letih službovanja.Vemo pa, da bodo ostali lepi spomini, drobne anekdote,fotografije, na katerih je zabeleženo delo v starem laboratoriju,fotografije s skupnih piknikov in izletov.Vsakdo od nas bo lepega dne (vsaj upamo) postal upokojenec,vendar je ta čast prva doletela našega kolega PetraTrobiša, ki je tako postal prvi upokojenec Sektorja za tarifo,vrednost in poreklo.Poslovilni dan Petra Trobiša s sodelavciSodelavci Sektorja za tarifo, vrednost in porekloFoto: Barbara Piskar32 | CARINA.SI


[NAŠI SODELAVCI]Čudovito dariloV mesecu juniju sem se poslovila odsodelavk in sodelavcev. V vseh letih mojegaslužbovanja smo se odlično razumeli inskupaj preživeli mnoge lepe trenutke.Ob odhodu so mi pripravili lepo slovo inpoklonili čudovito darilo: osemdnevni izlet vdolino reke Neretve in južno Dalmacijo.Na izletu sem preživela nepozabne dneve. Spoznavala semlepoto čarobnih pokrajin, mest, vasic, njihovo zgodovino,običaje, prijazne in gostoljubne domačine. Vsak dan je bilnajlepši, vsak dan je bil pesem, ki jo je šumel lahen vetriččez ponosne ciprese, zelene borove gozdičke, starodavneplatane in kodral morske valove, na katerih so galebi ponosnorazkazovali svojo lepoto ... Stkale so se nove vezi, novaprijateljstva. Družili so nas pesem in smeh, dobra volja inljubezen do biserov, ki nam jih podarja življenje.V zgodnjem oktobrskem jutru smo se odpravili na pot. LučiLjubljane so utripale v pričakovanju novega dne. Mi, potnikismo se namestili v udoben Relaxov avtobus. Pozdravili so nasprijazna gospa Veronika, naš vodič Srečko in šofer Mirsad.Pot nas je vodila preko Zageba, Karlovca, Knina, Sinja,Makarske do Neuma, obalnega mesta Republike BiH. Tusmo bivali v sodobno opremljenem hotelu, ki stoji tik obobali in nosi lepo ime Sunce.Radodarno nas je sonce posipalo s svojimi zlatimi žarki žeprvi dan, ko smo se odpravili na izlet v Konavle, veličastnopokrajino plodnih dolin. Visoke konavelske stene se strmospuščajo v zalive Prevlake, pristanišča Molunat in slikovitegamesteca Cavtat s srednjeveškim izgledom. Obiskali smokmečki turizem in si ogledali staro ‘’mlinico’’ za pridobivanjeolivnega olja. Konavle se ponaša z bogato folklorno tradicijo,ki kaže svojo najlepšo podobo v konavelski narodninoši in lepih ženah, ki jo nosijo.Po ogledu folklorne predstave in muzejske etnološke zbirke vČilipih smo se sprehodili po glavni ulici Dubrovnika, Stradunu,enkratni v svoji očarljivi kamniti lepoti. Dubrovnik se ponaša zznamenitimi možmi, ki so svojemu mestu prinesli velik ugled.To so znanstvenik Ruer Bošković, književnika Marin DržićFolklora v Čilipihin Ivan Gundulić in mnogi drugi. Polni vtisov smo se vrnili vhotel, povečerjali in se ob zvokih glasbe veselo zavrteli.V naslednjih dneh smo prekrižali pokrajino dubrovniško-neretvanskežupnije, poraslo z gozdovi zelenih borovcev, primorskhhrastov in bujno makijo, med katero so se bohotili prelepa granatnajabolka, kraška polja in planote ob izjemni reki Neretvi,ki južno od romantične orientalske vasice Počitelj iz divje planinskereke preide v počasno razčlenjeno delto. Tu se stikatareka in morje, jezero in močvirje. To je čarobna pokrajina zbogatimi nasadi mandarin in življenjski prostor številnih vrstrib in ptic, zavarovanih z ornitološkimi in ihtiološkimi rezervati.Severno od pristaniškega mesta Ploče se je v kraške kotanjenanizalo šest slikovitih sladkovodnih Baćinskih jezer, katerihdna ležijo pod gladino, površina pa nad gladino morja. Posebnidoživetji sta bili obiranje mandarin in vožnja s ‘’trupicami,’’tradicionalnim prevoznim sredstvom po močvirnatem ustjuNeretve, kjer leži potopljeno mesto Narona iz časa antičnegaRima, ki je bilo tedaj eno največjih kulturnih in gospodarskihsredišč na Jadranu. Gostoljubni domačini so nam pripravilispecialitete dalmatinske kuhinje. Ob dobri kapljici smo tudizapeli in zaplesali ob milih zvokih mandoline.Zanimiv je bil izlet v Meugorje, kjer se je po pripovedovanjupetih otrok 24. juija 1981 na bližnjem hribu Podbrdoprikazala Devica Marija. Od takrat prihajajo na hrib vernikiz vsega sveta. Meugorje se je iz revne, neznane vasice razvilov bogato mesto z lepimi vilami in številnimi prodajalnamispominkov. V obnovljeni cerkvi sv. Jakova neprestanopotekajo maše v različnih jezikih.CARINA.SI | 33


[NAŠI SODELAVCI] > >Obiskali smo polotok Pelješac. Njegove obale so polne lepihmorskih zalivčkov, belih sprodov, oljčnih nasadov, stoletnihcipres in neverjetnih strmin, poraslih s trto. Na obronkihDingača in Postupa vzgajajo svetovno znana vina. Buteljkedingača in postupa so dragoceno darilo, ki se ga bo razveselilvsak poznavalec vina. Ustavili smo se v dveh starih mestih,Stonu in Malem Stonu, ki sta bili poleg Dubrovnika največji innajbolj utrjeni mesti v Dubrovniški republiki. Srednjeveška obzidjas trdnjavami so varovala solarne in posestva dubrovniškegospode. Ostanki obzidja se še vedno ponosno dvigajo nadmestom in ponujajo lep razgled na bogate soline.»Most« na NeretviSprehodili smo se skozi Mostar, mesto, kjer se srečujeta orientalskain zahodna arhitektura, mesto z mnogimi džamijami(najbolj znani sta Karaoz-begova in Kaski Mehmedpaše) in značilnim mostom, ki se svojim prekrasnim lokomdviga nad smaragdno zeleno Neretvo. V trdnjavah na vsakistrani mosta so nekoč stanovali čuvaji mosta, ‘’mostari’’, pokaterih je mesto dobilo ime.Z ljubko ladjico Galdun smo se iz Trstenika odpeljali naMljet, otok pradivjine in čudovitih mirnih kotičkov, kjer jeslišati le morje, ki tiho šumi svoje pradavne skrivnosti, inpesem ptic, ki se oglašajo na zelenih vejah divje poraščenegasredozemskega bora in črnega hrasta. Sprehodili smo seokrog njegovih dveh jezer in si ogledali benediktinski samostanin cerkvico sv. Marije iz XII. stoletja.Bližal se je čas odhoda. Prijazno osebje hotela nam jepripravilo ‘’mušijado’’, pravcato pojedino slastnih školjk,pripravljenih na različne načine. Mi pa smo se jim zvečeroddolžili s kulturnim programom, ko smo prav vsi nastopiliz lepo slovensko besedo, recitalom in pesmijo.Vračali smo se ob reki Neretvi in za trenutek obstali obpogledu na porušeni most, ki nemo priča o bitki za ranjence.V Sarajevu smo občudovali znamenito Baščaršijo in vzgodnjih jutranjih urah prispeli domov.Iskreno se zahvaljujem direktorju, gospodu Zoranu Taljatu, invsem svojim sodelavkam in sodelavcem za te čudovite dneve,ki mi bodo vedno ostali v najlepšem spominu.Avtorica teksta in fotografij: Marjanca Pajenk,nekdanja sodelavka CU LjubljanaMostarSoline34 | CARINA.SI


[NAŠI SODELAVCI]Kako smo dočakali sončni zahodvTako je bilo na mejnem prehodu vOrmožu, ki se je skozi leta spreminjaliz mednarodnega v meddržavnega. Danilose je iz Ormoža kot vodja izpostavepreselil na večji prehod v Središče obDravi, sam pa sem prav tako spoznavalmejne prehode na območju takratneCarinarnice Gornja Radgona, kasnejšegaCarinskega urada Murska Sobota.Leta so tekla in ponovno sva se našlana mejnem prehodu Gruškovje ter seob srečanjih dodobra nasmejala spominomiz preteklosti.Danilo s sodelavci (v zadnji vrsti v predpasniku)Foto: Dušan BabičDelovno okolje, ki nas združuje, je polno zanimivih zgodb,saj v njih nastopamo ljudje, ki skupaj preživimo veliko časa.Tako se vsakodnevno druženje odraža v številnih zgodbah inprigodah, ki spremljajo delovni proces in se v njem rodijo,krepijo se prijateljstva in kolegialnost, ki ostane, četudi se ssodelavci razidemo.Danila Vogrinca poznam že iz otroštva,saj sva odraščala v Ormožu, kije po osamosvojitvi Slovenije postalobmejno mesto z Republiko Hrvaško.Tako se je obema ponudila priložnostzaposlitve v carinski službi. In zgodilose je, da sem v mesecu novembru leta1992 začel delati na delovnem mestucarinika na mejnem prehodu v Ormožu,ki ga je vodil prav on.Še zdaj se rad spominjam prvih nasvetovin naukov, ki mi jih je dajal.Spominjam se jutranjih uric v gostilnipreko proge, kjer sva bila običajno deležnaposkusnih kavic, medtem ko seje aparat za kavo segreval. Še zmerajne morem pozabiti odgovora natakariceŠtefke, ki nama je na prošnjo zakanček mleka pomolila preostaneklitra alpskega mleka, bog ve od kdajže, z besedami: »’Probajta’, če je kislo,pa vama skuham drugo kavo«.Ker se zgodovina rada ponavlja, smose sodelavci 30. avgusta zbrali na pikniku,ki ga je Danilo priredil ob prerazporeditvina novo delovno mesto vCarinski urad Celje. Ker zaradi obilicedela na mejnem prehodu Gruškovjepriložnosti za sproščeno druženje nibilo, nas je Danilo povabil v zavetjesvojega doma, kjer se je izkazal v vlogigostitelja. Kljub vročemu popoldnevusmo našli osvežitev v zavetju pod brajdami,ki jih je zavedni Prlek zasadil obhiši v Mariboru. Zoreči grozdi so nasnavdajali z optimizmom, da se bo začelokaditi iz vrtnega kamina, ki ga jeDanilo pripravil že dopoldne, kar se jev poznem popoldnevu zares zgodilo.Okrepčani smo res pričakali sončnizahod, ko se je sonce preko obronkovPohorja poslovilo. V noči, ki je nastala,pa se je poslovil tudi gostitelj Daniloz besedami: »Vi še kar ostanite.«In smo, ostali in pospravili, da jutrone bi povzročalo bolečih spominov.Danilu se ob tej priliki še enkrat zahvaljujemoza povabilo in mu želimovse dobro v novem delovnem okolju.Peter Kirič,Izpostava GruškovjeCARINA.SI | 35


[NAŠI SODELAVCI] > >Sodelavka DanielaPredstavljam vam sodelavko Danielo Strnad, carinicoIzpostave Središče ob Dravi, z nenavadno sposobnostjo, dazmore brez težav zrcalno napisati tekst.Foto: Janez DonšaJe bilo za tovrstno pisanjepotrebne veliko vaje?Nobene vaje ni bilo. Pri sebi sem odkrila,da to zmorem oz. da mi leži in nepovzroča nobenih posebnih naporov.Ni se mi zdelo, da bi bilo to kaj posebnega,le s to razliko, da je vse besedilozrcalno. Enkrat, zgolj naključno, semto omenila v službi in »odkrili« so me.In kaj si nam napisala v »rikverc«pisavi (za tiste, ki nimajo časabrati pred ogledalom)?Besedilo je času primerno voščilo.Naj nas spremljata ljubezen in obilje,pa je moje osebno voščilo. Tekst semnapisala z desno roko, od desne protilevi. Preprosto.Imaš zaradi »nenavadnesposobnosti« dodatno razvitkateri drugi čut?Da, možno. Nekateri, ki me poznajo,pravijo, da je moja sposobnost opazovanja,zaznavanja in tudi čutenja večja.Večja sposobnost opazovanja? Kaj pavem, kako je z drugimi in kakšno jemerilo za primerjanje. Govoriti znamle o sebi. Pišem z desno roko. Z levoroko kracam, žigosam pa z obema, daje kar veselje! Tudi stranke so opazilein nekoč je neki gospod pripomnil: »Vipa kar z levo …« Vljudno sem mu odvrnila:»Le možgane in utrujeno desnoroko razbremenjujem.«Poznaš še koga, ki zmore pisatizrcalno?Nikoli se nisem spraševala o tem, zatotudi mislim, da ni nič posebnega. Vi mipovejte, prosim. Prosim za »feedback«,pozivam pa tudi k sodelovanju, soustvarjanjunaše revije za popestritevnaslednje številke. Upam, da bo še kdopripravljen izdati svoj konjiček, talent.Če ste bili zadovoljni s prispevkom,povejte meni in drugim. Če niste bilizadovoljni, lahko poveste meni:daniela.strnad@gmail.com!Janez Donša,Izpostava Središče ob DraviKdaj si ugotovila, da lahko breztežav pišeš v tem slogu?Zelo kmalu, ko sem se naučila pisati.V petem razredu OŠ sem začela pisatisvoj dnevnik. Nisem želela, da ga domačiberejo, pa sem tu in tam uporabila»šifro prezrcaljenih besed« ali pasem več strani napisala v cirilici.Zrcalno novoletno voščilo36 | CARINA.SI


[INTERVJU]Boštjan Andrinek – carinik od glave do petTisti, ki so kadar koli delali z BoštjanomAndrinkom, pravijo, da je dober človek,zanesljiv in spoštljiv do sodelavcev. VCarinskem uradu Celje je zaposlen natanko10 let. V tem času si je nabral mnogo izkušenjs carinskega področja. Tudi zato je letos obdnevu carinika prejel bronasti carinski znak.Boštjan Andrinek pri delu: »Potniki me ob vstopu v državo večkratsprašujejo o carinskih postopkih in treba jim je takoj odgovoriti.«Foto: Bojan BosiljV carinsko službo sva prišla v istem času, mordasem prišel pred teboj kakšen mesec ali dva. Kdajtočno so te zaposlili v carinski službi?Leta 1995, v Carinski izpostavi Celje. V njej sem delal 9mesecev, zatem pa so me premestili v Carinsko izpostavoRogatec, na mejni prehod Dobovec, kjer delam v zadnjemdesetletju. Delo na meji mi je v veliko zadovoljstvo, saj nikoline veš, kaj lahko pričakuješ naslednji trenutek. In najboljvznemirljivo pri tem je, da se moraš takoj odzvati. Potnikiti ob kontroli nemalokrat zastavijo kakšno vprašanje inpriporočljivo je, da jim takoj odgovoriš.Carinsko delo je raznoliko. Srečujemo se z različnimipostopki in ljudmi. Te pri carinskem delu kaj posebejzanima?Najbolj me zanimata operativno delo na meji, kontrolapotniškega in tovornega prometa, in spremljanje aktualnihinformacij. Zavedam se, da bom imel v prihodnosti večmožnosti za nadaljnjo zaposlitev v carinski službi, če sebom izobraževal, zato sem se pred kratkim vpisal v Visokokomercialno šolo v Celju. Kljub pomanjkanju časa mi uspevahoditi na predavanja in v roku opravljati izpite, čeravnokdaj po nočni izmeni pomislim, ali bi sploh šel na predavanje.Razmišljam, da mi bo uspešno opravljena šola mordačez nekaj let koristila. Zelo pomembno je, da se človek vseživljenje izobražuje, saj navsezadnje ne ve, kaj ga čaka jutri.V carinski službi so uvedli računalniško obveščanje, t. i.intranet, kar je dobrodošla pridobitev. Takoj ko imam čas,pregledam novosti in kakšno starejše obvestilo, ki sem gaže pozabil. V primerjavi z obvestili na papirju je ta sistemprava zakladnica carinskega znanja in samo z enim klikomse odpre cel kup informacij, potrebnih za naše delo.Ljudje pravijo, da imamo dobre službe, ker smo karnaprej doma, pri tem pa ne pomislijo, da delamotudi ponoči, takrat ko večina spi. Kako si senavadil na nočno delo?Na nočno delo sem se že zdavnaj navadil, in če je pri temslabost, da si po nočnem delu utrujen, je zagotovo prednost,da si dan in pol doma. Tako si lahko uredim marsikaj, česarsi ne bi mogel, če bi bil v službi vsak dan osem ur.Prostega časa ni nikoli preveč, toda nekaj se gakljub vsemu najde. Kako ga preživljaš?Ves prosti čas preživim s svojo družino: z ženo Damjano in sinovomaGašperjem in Mihom. Z družino grem večkrat na izletepo Sloveniji, kjer vsi zelo uživamo. Dosti se ukvarjam z raznimišporti: košarko, tenisom, kolesarjenjem, pozimi veliko smučam,če mi čas dopušča, pa se vzpnem tudi na bližnje vzpetine.Te družina pogreša, kadar si ponoči v službi, in alito pomeni več dela za ženo?Ponosen sem na svoja sinova Gašperja in Miha. Vesel sem,da ju ni treba venomer priganjati k učenju, saj za šolskeobveznosti pravočasno poskrbita sama. In tudi moja nočnaodsotnost ne pomeni več dela za ženo Damjano.V Izpostavi Rogatec so se letos odločili, da zacarinsko priznanje predlagajo tebe. Prejel sibronasti carinski znak za pomembne uspehe priopravljanju delovnih nalog in prispevke k razvojucarinske službe. Kaj meniš o tem?Priznanje mi pomeni nagrado za dobro in korektno opravljenopreteklo delo ter spodbudo za nadaljnje delo v carinski službi.In koliko znaša enotna carinska stopnja?Od vstopa Slovenije v EU je 3,5 %, ne boš me presenetil.Matjaž Črešnovar, Izpostava RogatecCARINA.SI | 37


[POTOPIS] > > > > >S F O T O A P A R A T O M N A 9 0 K M D O L G O P O T• • • • • • • Od doma do delovnega mestaČudovit zimski dan seobeta že navsezgodaj.Nežna škrlatna svetloba sepreriva skozi okno spalnicein daje slutiti čarobnojutranjo zarjo. Prileglo bi sesicer še malo poležavanja,pa od tega zagotovo ne bibilo nobene koristi. Zatorejhitro pokonci in veselo nadelo, sem si rekel.Postorim to in ono, predvsem nujnemalenkosti, nakar se odločim, da bomšel danes v službo – v nočno izmeno– nekoliko bolj zgodaj. Pripravim vsepotrebno, topla oblačila, tudi nekaj zapod zob, in kar je najvažnejše, nahrbtniks fotografsko opremo.Zunaj je sicer čudovito, jasno, a zelomrzlo, za povrh pa še močno vetrovno.Udobno se namestim v avtu in žesem na poti. Kaj hitro sem v Štorjahin zdi se, da ima tukaj burja mlade.Drevje upogiba do tal in kar neprijetnoje ob misli, da bi se ji moral podativ objem. Z mislimi sem že ob jezeru,mogoče bo danes kaj novega, zanimivega… Vozim mimo Senožeč, začudaje pokrajina še kopna, čeprav smo žekrepko zakorakali v zimo. To pa ne veljaza Nanos, ki se ves pobeljen bohotinad Razdrtim. Zapustim Postojno inže sem na Ravbarkomandi. Zvedavopogledujem, če je veter že pojenjal.Seveda, tukaj burja izgubi svojo močin Notranjska se koplje v čudovitembrezvetrju. Ampak videz vara – številkena avtomobilskem termometru sovseeno pod ničlo.Ne morem in ne morem se odločiti,kam bi zavil. Rad bi pogledal, kakoje ob Raki, a se vseeno odločim nadaljevatipot mimo Unca in Rakekado Cerknice. Mogoče bi skočil naSlivnico in pogledal na jezero s ptičjeperspektive? Ne, danes je za tak podvigpremrzlo, mogoče naslednjič!Zapeljem se okrog jezera. Prelepoje, gladina je ponekod že zaledenela,trsje se koplje v pojenjajočih sončnihžarkih. Nekateri prizori so naravnostenkratni in vredni posnetka, »škljoc,škljoc …«. Pohitim naprej, saj je sonceže precej nizko, svetloba pa navdušujoča.Za danes bo kmalu dovolj, šezadnji posnetek na Otoku in sonce jeza obzorjem. Čeprav premražen, semzadovoljen, da sem užival v čudovitempopoldnevu. V avtu se segrejem in zapustimLoško dolino ter se dvignem naBabno polje. Mraz se je še podvojil.Kmalu sem v uniformi in uvodne podrobnostipri primopredaji dežurstvaso mimo. Dnevna izmena se je poslovila,mi pa začenjamo svoje nočnoposlanstvo. Zunaj je peklensko mrzlo,38 | CARINA.SI


[POTOPIS]da reže kar do kosti, razlika med zunanjoin notranjo temperaturo je celih40 stopinj. Sicer pa promet v nočnihurah precej upade, tako da »knajpanja«le ni preveč.Po čisti in jasni noči sem sodil, da bojutro lepo. Res je bilo tako, mrzlo paje bilo še bolj – temperatura se je spustilablizu 30 stopinj pod ničlo. Snežnikje obsijan z jutranjim škrlatom, nahitro ga fotografiram, kar skozi odprtoavtomobilsko šipo. Čeprav utrujenin zaspan, me zunanja realnost hitropredrami. Upam na dober posnetek,saj je bil narejen brez predpriprave.Kaj več v danih okoliščinah niti ne bidosegel, najverjetneje bi odpovedalacelo elektronika fotoaparata. Spustimse proti Loški dolini, ki se koplje vmegli. Drevje je na debelo oblito ssvetlikajočim se ivjem, ki je spremenilopokrajino v pravljico. Pri Danahpogleda sonce skozi meglo in glejga zlomka, zopet čudovit prizor: »vprvem planu« je kapelica, zadaj pa seiz megle prebija svetleča krogla. Zunajsicer ni več tako mrzlo kot na Babnempolju, vseeno pa opisani motiv kar seda hitro posnamem.Še marsikaj lepega bi lahko posnel vtem prekrasnem jutru. Mraz, še boljpa utrujenost izničita še tako močnoželjo po ustvarjanju. Še bodo lepidnevi, ne ravno taki, mogoče podobniali celo še lepši, ki jih bo vredno izkoristiti,če se bo pokazala priložnost. Stem se tolažim, ko se grejem v objemutople odeje, že na pol v snu.Avtor teksta in fotografij:Simon Strnad, Izpostava ŽP Ilirska BistricaCARINA.SI | 39


[ZANIMIVOSTI] > > >Eno malo žličko pred vsakim obrokom?Večja kača, ki je podobna kobri, pripada vrsti Xenochrophis piscator in je zavarovana z uredbo Sveta (ES) št.338/97 (priloga C), medtem ko manjša, zelena kača ni zavarovana.Azijska medicina je za nas, Evropejce, malo eksotična. Najprej so nas zbadaliz iglami, urili duha in telo z raznimi dihalnimi vajami ali borilnimi veščinami,sedaj pa nam ponujajo še nekaj posebnega – kačje vino.Če nas muči revmatizem, lumbago ali se močno potimo,poskusimo vietnamsko domače zdravilo – alkoholno pijačoz »vloženimi« kačami. Če nimamo kakih zadržkov, jepriporočljivo, da dvakrat na dan, pred obrokom, spijemo enočajno žličko tega napitka. Pa na zdravje!Ker je letališče v očeh veliko ljudi še vedno nekaj posebnega,ga ti obiskujejo tudi organizirano. Organiziranim skupinam,seveda če to želijo, predstavimo tematiko varovanjaogroženih vrst, pravne osnove, ravnanje s primerki v naraviv času potovanja, možnosti za zakonit vnos takih primerkovter seveda posledice v primeru nezakonitega vnosa. Pri tempokažemo tudi primerke, ki smo jih zasegli, in ob vsakempovemo nekaj posebnosti.Izpostava letališče Brnik in njeni delavci poleg kontrole vnosatistih vrst flore in favne, ki so zaščitene s konvencijo CITESin uredbo Sveta (ES) št. 338/97, delujejo tudi preventivno.?@:1?@40 | CARINA.SI


[ZANIMIVOSTI]Obiskovalci vedno z zanimanjemspremljajo naša predavanja, ki trajajo15–20 minut, in z veseljem sprejmejotudi informativne letake. Predvsem paso presenečeni nad dejstvom, da secarinska služba ukvarja tudi s to oblikovarovanja narave, saj poznajo carinovečinoma kot »represivno« službo.Posebnidelovni pogoji• • • • • • • • • • •Na dan 26. novembraObisk dijakov Srednje turistične šole iz Sevnice, 8. novembra,med ogledovanjem velikega primerka lupine školjke iz družineTridachnidae, prinesene iz Indonezije.Mejni prehod za obmejni promet Božakovo,Izpostava Metlika, v objemu naraslega potokaKamenica. Voda je še narasla in v celoti prekrilazapornice. Kakor hitro je narasla je tudi upadla.Na dan 27. novembraSkavti, ki pri svojem delovanju sobivajo z naravo, so bilinavdušeni nad prikazom primerkov.Mejna prodajalna na mejnem prehodu Metlika vobjemu narasle Kolpe. Nasip okoli objekta je zdržal.Zvonko Perovšek, Izpostava letališče BrnikFoto: Klemen GričarIgor Makovec, Izpostava MetlikaFoto: iz arhiva Izpostave MetlikaCARINA.SI | 41


[ZANIMIVOSTI] > > >Največje transportno letalona svetu pristalo na letališčuBrnikNa brniško letališče sta prileteli dve transportni letaliAntonov 124. Odpeljali sta vsako po 120 ton francoskegamladega vina beaujolais na Japonsko. Carinski delavcismo spremljali nakladanje in si ogledali največjetransportno letalo na svetu.An-124 je nastal kot sovjetski odgovor na ameriško strateško transportno letaloLock-heed C-5 Galaxy. Skupaj so izdelali 54 letal. Edini uporabnici tega letala staRusija in Ukrajina. Kot zanimivost je treba omeniti, da so oborožene sile Združenihdržav Amerike najele ta letala za prevoz protibalističnih obrambnih sistemov patriotv Malo Azijo, kjer so varovali nebo med operacijo Puščavska nevihta.OPISTIPStrateško transportno letalo, posadka: 6, prvi polet: 26. december1982, uveden v službo: 1987, proizvajalec: Antonov.MEREDolžina: 69,1 m, dolžina transportnega prostora: 36,512 m, razpon kril:73,3 m, višina: 21,08 m, višina transportnega prostora: 4,4 m, površinakril: 628 m.TEŽAPrazno: 175.000 kg, opremljeno: MTOW 405.000 kg.POGONMotor: 4 turboventilaroski motorji Progres D-18T, vsak 229,7 kN potiska.ZMOGLJIVOSTNajvečja hitrost: 865 km/h, bojni dolet: 5.030 km, najdaljši dolet:16.500 m, operativna višina: nad 12.000 m, vzletna steza: 2.500 m.TOVORBojni tovor: do 345 vojakov ali tank T-80/T-72 in pet oklepnikov BMP-1/2 ali dva razstavljena MiG-29 ali dva razstavljena Mi-24 ali 170 t tovora.Vir: internet http://sl.wikipedia.orgAvtor teksta in fotografij:Klemen Gričar, Izpostava Letališče Brnik42 | CARINA.SI


[MALCE ZA HEC]Carinik skozi očalašpediterjaPesmicaPreden v službo jo pobrišem,na hitro si obraz narišem,nasmeh prešeren si nadenem,potem pa pot pod noge vzamem.V pisarni punce smo prijetne,za smeh in delo smo dovzetne,če hoče kdo se razvedriti,v računovodstvo mora priti.Stojim pred ogromno zavaljeno postavo– pred pravo pošastjo: 1500 kilogramovtežko in visoko do neba, zelene barve …obdano s kupi papirja …Ne upam ji pogledati v oči, jecljam, mencam, prestopam zene na drugo nogo … Pošast mi z zastrašujočim mahanjemrok, mogočnim in naraščajoče piskajočim glasom naroča,skoraj istočasno: »Kje so pravilni računi, vrednost je prenizka-nizka-nizka,cena je prirejena-jena- jena, kje je izjava,garancija je premala-mala … to ni oprostitev …!Tla se pogrezajo pod menoj. Zaradi pritiska pošasti seobrnem in za seboj zagledam psa (z imenom d.o.o.), kitudi renči vame, me vleče za oba rokava in naroča, najpokončam to pošast … sicer jaz, ubogi kuža, ne bompreživel. Znova me pocuka pošast in grmi nad menoj:»Rubrike niso pravilne, preveri, popravi, prinesi vzorec, poroku-roku-roku … pregled bo jutri-jutri-jutri … e-u-r-r- … a-tr-r… br-r-r-r-… Za menoj še glasneje renči pes: R-r-r-r-r… Kajnaj storim jaz, ubogi špediter ?? Razmišljam: »Pošast imaVEDNO PRAV, VSE VIDI IN VSE VE … LAHKO me šepožre – požre me pa lahko tudi pes … !!! … ??? Blisk – in žese mi posveti rešitev: naščuvam psa nad pošast!«Računamo prevoz, prehrano,plačo mesečno vam damo.Še prej poberemo vse davke,se ne bojimo bele stavke.Revizorji, inšpektorji,pri nas domači so že vsi.Se ne bojimo jih – se ve.Če smo zmotile se – smo le ljudje.Vsako težavo in problemrešujemo brez vseh dilem,saj z voljo se rešiti danajtežja problematika.V Ljubljani pravite, smo fini.Klišeji so se tu zlomili.Preverite, a ni vam »mus«,pozdravlja vas trio adijo, plus.Štiri avtoriceR-r-r-r-r- proti B-r-r-r-r… jaz pa se potim in upam, da ne bom u-mr…ko… ko zaslišim znani glas r-r-r-r-R-R-R! Sreča moja: BUD-ILKA! To so bile le sanje, lahko bi pa bilo vse to tudi res … !?Špediter špedicije PEŠ-TRANSFoto: Ivan ŠefUstvarjalni Trijo adijo, plus iz CU LjubljanaFoto: Dardo TopolovecCARINA.SI | 43


[MALCE ZA HEC] > >Carina.siInterno glasilo Carinske uprave RSI N M E M O R I A MTomažKREGARZadnje jesenske liste so božali zlati sončni žarki in veter jih je še zadnjičklical z njihovega razgledišča, ko smo sodelavci Izpostave Letališče Brnikpred nekaj dnevi še zadnjič sprejeli medse kolega Tomaža Kregarja,tokrat žal zadnjič.V Carinski urad Ljubljana oz. v carinsko službo je prišel pred desetimi leti,vstop Slovenije v EU pa je njegovo službeno pot preusmeril na davkarijo.Spominjali se ga bomo kot dobrosrčnega kolega, ki nas je s svojo enkratnopojavnostjo, iskrivostjo in široko razgledanostjo pogosto presenečal. Nikolise ni postavljal pred drugimi, bil je skromen, samokritičen in včasih celosamoironičen. V gorenjskem okolju se je dobro počutil tudi sam. V zadnjemobdobju je življenjsko dozorel, vsaj navzven je kazalo tako. Hrepenenje ponovih doživetjih na gladinah morskih valov in rek ter po spoznavanju deželtretjega sveta, njihovih kultur in drugih posebnosti, ga je zadnji dve letivečkrat odneslo daleč od doma. Prav na zadnjem spoznavanju skrivnostiTajske, čeprav se je tudi nanje skrbno pripravljal, mu je usoden trenuteknasilno prekinil nit življenja. Sodelavci se sprašujemo, zakaj se je vse tomoralo zgoditi. Smisla njegove smrti verjetno ne bomo nikoli doumeli.IzdajaMinistrstvo za finance,Carinska uprava RSGeneralni carinski uradŠmartinska 55, LjubljanaUredniški odborFranc KoširViljem BelovičBrane GregoričMilan BogatičStanislav MikužMilan JarnovičHelena BrudarGlavna urednicaHelena BrudarLektoriranjeMira AnžurFotografije – naslovnicaPeter KiričOblikovanjeSonja Eržen, univ.dipl.ing.arh.,Birografika Bori d.o.o.Grafična priprava in tiskBirografika Bori d.o.o.Naklada2000 izvodovPonatis delov ali celotne publikacije nidovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja.Uporaba in objava posameznih prispevkovje dovoljena le z navedbo vira.ISSN 1581-8829Tomaž je sicer znal ceniti tudi sadove zemlje in trdega dela človeških rokv domačem vinogradu, saj smo trenutke sproščenosti večkrat popestrili zdomačim cvičkom, ki ga je tako spoštoval, iz njemu ljube dolenjske pokrajine.Sedaj se bo v domači zemlji, kamor smo ga skupaj z njegovima staršema,g. Slavkom in go. Milko, 17. novembra 2005 pospremili na zadnjo pot, vmiru spočil. Stari Grki so se v podobnih situacijah med seboj tolažili zmislijo: Kdor umre mlad, ga ima bog še posebej rad. Tudi mi ostajamo vmislih povezani z njim.Marko Bolta, Izpostava Letališče BrnikFoto: PhotoDisc44 | CARINA.SI


Avtor križanke: Janez Donša, Izpostava Središče ob Dravi[CARINSKA KRIŽANKA]


, ,Tovorni promet

More magazines by this user
Similar magazines