Zbirnik vmesnih poročil 2007/08 - Zavod RS za šolstvo

zrss.si
  • No tags were found...

Zbirnik vmesnih poročil 2007/08 - Zavod RS za šolstvo

INOVACIJSKI PROJEKTI2007/2008Zbirnik vmesnih poroil


Vodja inovacijskih projektov: dr. Natalija KomljancZbrala: Saša VrbaniUredila: Nataša MalovrhLjubljana, november 2008Besedilo ni lektorirano.- 2 -


KAZALOUVOD ...................................................................................................................... 10PREVENCIJA NASILNEGA VEDENJA.................................................................. 11Prva gimnazija Maribor ............................................................................................ 11OBLIKA PREHAJANJA MED PROGRAMI OŠPP IN OŠ....................................... 13Tretja osnovna šola Slovenj Gradec ........................................................................ 13MI IN VI SKUPAJ .................................................................................................... 15Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan .................................................... 15UENJE POŠTEVANKE PREKO IGRE ................................................................. 17Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan .................................................... 17IŠIVA SKUPAJ ..................................................................................................... 19Center za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka Vipava.................... 19SKUPAJ PRI DELU, UENJU IN ZABAVI ............................................................. 21Center za usposabljanje, delo in varstvo rna na Koroškem................................... 21MATERNICA KOT KREATIVNO UNO OKOLJE PRI DELU S POPULACIJOUENCEV Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU IN DODATNIMI MOTNJAMIVIDA – S SINESTEZIJO GLASBE, ZVOKA, SVETLOBE IN DOTIKA GRADIMOMOST MED VIDNIM IN NEVIDNIM......................................................................... 23Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjani, Draga ......................... 23PLEZALNA STENA KOT UNO OKOLJE PRI OSEBAH Z MOTNJAMI VDUŠEVNEM RAZVOJU .......................................................................................... 25Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjani Ig................................. 25KREATIVNO RAZVIJANJE SAMOSTOJNOSTI IN ZAPOLNJEVANJE PROSTEGAASA OTROK IN MLADOSTNIKOV S POSEBNIMI POTREBAMI ....................... 27Dom Antona Skale Maribor...................................................................................... 27UNI STILI KOT MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI USPEŠNEGA UENJA ................ 29Dvojezina osnovna šola II Lendava, 2. sz. Lendvai Kétnyelv Általános Iskola…..29VKLJUEVANJE ŠOLSKE KNJIŽNICE V VSE PLASTI DELA NA ŠOLI ............. 31Ekonomska šola Kranj ............................................................................................. 31DEBATNO-BRALNI KLUB - DEBATE O KNJIGAH.............................................. 33Ekonomska šola Kranj, Kidrieva 65, 4000 Kranj .................................................... 33TUTORSTVO – UNA POMO DIJAKOM NIŽJIH LETNIKOV ............................. 35Ekonomska šola Novo mesto .................................................................................. 35MOTIVIRANJE DIJAKOV ZA AKTIVNOSTI V ŠOLI .............................................. 37Gimnazija Celje – Center......................................................................................... 37USTVARJALNOST ZDRUŽUJE ............................................................................. 40Gimnazija Jurija Vege Idrija ..................................................................................... 40STRATEGIJE ZA VEJO UINKOVITOST VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGAPROCESA (INTERDISCIPLINARNOST NA RAVNI PROCESNIH ZNANJ)........... 43Gimnazija Litija......................................................................................................... 43NAJ NOGOMETNI RAZRED ZADIHA III ................................................................ 45Gimnazija Ljubljana Šiška........................................................................................ 45S SAMOZAVEDANJEM DO USPEHA.................................................................... 47Gimnazija Ljubljana Šiška........................................................................................ 47GEOMETRIJSKI ELEMENTI V DELU JOŽETA PLENIKA .................................. 49Gimnazija Moste Ljubljana....................................................................................... 49POLINOMI IN RACIONALNA FUNKCIJA V SPLETNI UILNICI........................... 51Gimnazija Ljubljana Šiška........................................................................................ 51GRADITEV SAMOPODOBE IN SAMOZAVESTI UENCA-OBVLADOVANJETREME .................................................................................................................... 53Glasbena šola Kamnik............................................................................................. 53- 3 -


Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica .................................................................. 206OSEBNOSTNA RAST ZA USTREZNEJŠO POKLICNO ODLOITEVPOSAMEZNIKA .................................................................................................... 209Osnovna šola Stroja vas, Ljutomer ...................................................................... 209UENJE REŠEVANJA BESEDILNIH NALOG..................................................... 211Osnovna šola Šenur............................................................................................. 211DVIGOVANJE UGLEDA STROKOVNIM DELAVCEM V VZGOJI INIZOBRAŽEVANJU ................................................................................................ 213Osnovna šola Šmarje pri Jelšah ............................................................................ 213VZAJEMNO SODELOVANJE RAZREDNIKA IN ODDELNE SKUPNOSTI....... 216Osnovna šola Trbovlje ........................................................................................... 216MEDKULTURNOST, AVTENTINOST, JEZIKI (MAJ) ........................................ 218Osnovna šola Trnovo, Ljubljana............................................................................. 218LJUDSKO IZROILO V VRTCU........................................................................... 221Osnovna šola Trzin, Enota Vrtec Žabica, Trzin...................................................... 221AKTIVNOSTI V ASU VARSTVA VOZAEV ...................................................... 223Osnovna šola Tržiše ............................................................................................ 223DELO V HETEROGENIH UNIH SKUPINAH PRI POUKU ANGLEŠINE ......... 225Osnovna šola Valentina Vodnika ........................................................................... 225ŽIVLJENJE IN DELO VELIKIH LJUDI SPODBUJA LASTNO USTVARJALNOSTIN NAS POVEZUJE............................................................................................... 227Osnovna šola Vavta vas, Straža............................................................................ 227RAD SEM RAZREDNIK ........................................................................................ 229Osnovna šola Venclja Perka, Domžale.................................................................. 229VPLIV NA POZITIVNO VZDUŠJE V RAZREDU................................................... 232Osnovna šola Vojke Šmuc Izola ............................................................................ 232UVEDBA ANGLEŠINE V 1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM........................... 234OBDOBJU............................................................................................................. 234Osnovna šola Vransko – Tabor.............................................................................. 234BRALNA PISMENOST V 1. VIO - VSI RADI BEREMO........................................ 237Osnovna šola Vransko-Tabor ................................................................................ 237ZA SREEN DAN, ZA PRAV VSAK DAN ............................................................ 240Osnovna šola Jurija Vege Morave ....................................................................... 240MLADI RAZISKOVALCI........................................................................................ 242Otroški vrtec Metlika .............................................................................................. 242VPLIV USPEŠNIH DIJAKOV NA DELO V ODDELNI SKUPNOSTI ................. 244Šolski center Velenje, Splošna in strokovna gimnazija Velenje ............................. 244KAKO Z RAZREDNIMI URAMI IZBOLJŠATI RAZREDNO KLIMO ..................... 246Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica................................................. 246UPORABA SODELOVALNEGA UENJA PRI PREVERJANJU ZNANJA.......... 249Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica................................................. 249GLOBALIZACIJA UNIH NARTOV V PROGRAMU EKONOMSKI TEHNIK.... 253Srednja šola Josipa Juria Ivanna Gorica .......................................................... 253NE UKVARJAJMO SE Z VRSTO IZOSTANKA, UKVARJAJMO SE SPRISOTNOSTJO DIJAKOV!................................................................................. 255Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje ........................................................... 255KREATIVNE OBLIKE UENJA POVEZOVANJE ŠOLE Z DRUGIMIINSTITUCIJAMI..................................................................................................... 258Šolski Center Nova Gorica..................................................................................... 258KOMPETENCE RAZREDNIKA............................................................................. 260Šolski Center Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola......................... 260ALTERNATIVNI VZGOJNI UKREPI – NOV PEDAGOŠKI VZGOJNI PRISTOP.. 262- 7 -


Tehniški šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in raunalniška šola............. 262DIFERENCIACIJA PRI POUKU – UITELJEV IZZIV........................................... 265VIZ II. Osnovna šola Rogaška Slatina ................................................................... 265ŠOLA KOT PROSTOR ZA OHRANJANJE IN NEGOVANJE OTROŠKEGALJUDSKEGA IZROILA....................................................................................... 267VIZ II. Osnovna šola Rogaška Slatina ................................................................... 267Z IGRO SPOZNAVAM ANGLEŠINO.................................................................. 270Vzgojno izobraževalni zavod Ormož...................................................................... 270VLOGA ODRASLE OSEBE V KREATIVNEM UNEM OKOLJU ........................ 273Vrtci obine Žalec, Vrtec Šempeter v Savinjski dolini. ........................................... 273PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE V VRTCU ................................................... 275Vrtec Ciciban Novo mesto ..................................................................................... 275VE GLASBE IN GLASBENE USTVARJALNOSTI ZA UINKOVIT RAZVOJOTROK.................................................................................................................. 278Vrtec Ljutomer........................................................................................................ 278DOBRO TIMSKO NARTOVANJE – POGOJ ZA USPEŠNO DELO................... 280Vrtec »Martin Krpan« Cerknica.............................................................................. 280SODELOVANJE S STARŠI .................................................................................. 282Vrtec Mladi Rod ..................................................................................................... 282IGRAE................................................................................................................. 285Vrtec Mladi Rod ..................................................................................................... 285RADOVEDNA MOJCA RAZISKUJE, KAJ SO POELI STARŠI IN STARI STARŠI,KO SO BILI MAJHNI............................................................................................. 287Vrtec Mojca, Ljubljana............................................................................................ 287UINKOVITI NAINI IN STRATEGIJE ZA PREPREEVANJE AGRESIVNOSTIMED OTROKI........................................................................................................ 291Vrtec Najdihojca, Ljubljana .................................................................................... 291PREHAJANJE MED PROGRAMI VRTCA............................................................ 293Vrtec Najdihojca Ljubljana ..................................................................................... 293SOCIALNA INKLUZIJA V MOJEM ODDELKU .................................................... 295Vrtec Otona Župania, Ljubljana.......................................................................... 295UTNA POT.......................................................................................................... 297Vrtec pri osnovni šoli Globoko................................................................................ 297OSEBNI PORTFOLIO STROKOVNEGA DELAVCA............................................ 299Vrtec Rogaška Slatina ........................................................................................... 299CICIKNJIŽNICA V VRTCU.................................................................................... 302Vrtec Semedela, Koper - Capodistria..................................................................... 302UENJE JE IGRA OB GIBANJU - HOJA ............................................................ 305Vrtec Slovenske Konjice, enota Tatenbahova ....................................................... 305TUKAJ, KJER SMO DOMA .................................................................................. 307Vrtec Slovenske Konjice, Slomškova 1.................................................................. 307UDEJANJANJE NEKATERIH VIDIKOV MONTESSORI PEDAGOGIKE V UENJUIN VZGOJI PREDŠOLSKIH OTROK .................................................................... 310Vrtec Šentjur .......................................................................................................... 310VLOGA EVALVACIJE OTROKOVIH DOSEŽKOV V PROCESU PORAJAJOE SEPISMENOSTI......................................................................................................... 312Vrtec Šentjur .......................................................................................................... 312KAKO S SPODBUDNIM UNIM OKOLJEM VPLIVAMO NA UENJE OTROK VVRTCU .................................................................................................................. 314Vrtec Tonke eeve Celje ................................................................................... 314RAZLINE OBLIKE DEJAVNOSTI ZA NEVKLJUENE OTROKE..................... 316Vrtec Trebnje ......................................................................................................... 316- 8 -


MOJ VRTEC – MOJ KRAJ ................................................................................... 318VVZ Kekec Grosuplje............................................................................................. 318DREVESA UMIRAJO STOJE ............................................................................... 320Vzgojno Izobraževalni Zavod Ormož ..................................................................... 320OMOGOIMO SLEPEMU IN SLABOVIDNEMU OTROKU .................................. 322KREATIVNO IN UINKOVITO UNO OKOLJE................................................... 322Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana,................................................... 322DELOVNI ZVEZEK ZA NADOMESTNO KOMUNIKACIJO .................................. 324Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik................................................ 324RAZVIJANJE KREATIVNEGA UNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA VPROGRAMU RAUNALNIKAR ZA GIBALNO OVIRANE DIJAKE ..................... 326Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik................................................ 326STANOVANJSKE SKUPINE V ZUIM KAMNIK .................................................... 329Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik................................................ 329- 9 -


UVODInovacijski projekti Zavoda RS za šolstvo v sodelovanju z vzgojnoizobraževalnimiinstitucijami razvijajo naslednje zmožnosti: uenje uenja, socialno interakcijo, inkluzijo insodelovanje s starši v vzgoji in izobraževanju, uno okolje, IKT, jezike (materinšino, tujejezike, matematiko) ter raziskovanje lastne prakse.Projektne skupine razvijajo didaktine novosti na vseh petih ravneh, najpogosteje uvajajo inrazvijajo odlino prakso, redkeje, a vedno pogosteje se jih poskuša v odkrivanju novosti.Rezultati so vidnejši, ko se novost razvija v daljšem obdobju (ve kot leto ali dve).V nadaljevanju se lahko novosti, zapisane v vmesnih poroilih, oblikujejo na višji kakovostniravni, in sicer z uinkovitimi refleksijami, dinaminimi ponovnimi narti vplivov spremenljivkna pedagoško korekcijo oz. preventivo, z zanimivimi dejavnostmi in triangulacijo zbiranjapodatkov. Za primerjanje aktualne prakse koristijo referenni viri oz. teorije.Na uinkovitost in ustvarjalnost razvoja novosti vplivajo vsi dejavniki vzgoje in izobraževanja,še posebej vkljuenost otrok in uencev ter vloga dijakov v vseh fazah akcijskegaraziskovanja.Vsem projektnim skupinam želimo im ve podpore pri vodstvih in priložnosti za razvoj terpredstavljanje inovativne pedagoške prakse.Dr. Natalija KomljancVodja inovacijskih projektov- 10 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPREVENCIJA NASILNEGA VEDENJA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Prevencija nasilnega vedenjaLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Milan KoširPrijavitelj projekta: Prva gimnazija MariborStrokovni konzulent: mag. Tanja BeziPrispevek strokovnega konzulenta: zaetne konzultacijePodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine:Milan KoširKsenija Domiter ProtnerBarbara DamijanMojca RedjkoVodja projektaSvetovalna delavka, sodeluje pri nartovanju inevalvaciji.Razredniarka, izvaja projekt direktno z dijaki.Razredniarka, izvaja projekt direktno z dijaki.4. Cilj projekta:Da bi dijaki prepoznali nasilno vedenje in ustrezno odreagirali.Cilj prepoznavanja nasilnega vedenja in loevanje od obiajnega in dopustnegauveljavljanja je dosežen. Slabše je dosežen cilj ustreznega odreagiranja. Za ta cilj bi bilopotrebno ve dejavnosti, kot smo jih opravili, saj je težavnejši kot prvi cilj. Poleg teganam je zmanjkalo asa, ker je v 2. šolskem polletju ve dejavnosti, ki jih morajo dijakiopraviti poleg pouka.5. Dosežena raven novosti rezultata:predvsem 2., delno 3. ravenUporabljene metode in delno tudi rezultati se ujemajo z navedbami v literaturi ter praksonekaterih drugih šol, ki so že izvajale podobne projekte. Globalno gledano, je bil projektje bil predvsem novost za našo šolo. Smo pa poskušali (in delno uspeli) izboljšati naine(filmi, igra vlog), preko katerih dijaki prepoznavajo nasilje in se sooajo z lastnimiemocionalnimi odzivi "e bi bil na njegovem mestu".- 11 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Projekt bi bil uporaben z nekaterimi poenostavitvami v zadnjih dveh letih osnovne šoleter srednjih šolah. V gimnaziji je vsekakor uporaben v prvih dveh letnikih. Za 3. letnik pabi bilo potrebno dodati bolj komplicirane elemente, da ne bi izpadel "otroji". Uporabnostse torej omejuje na (doloamo zelo arbitrarno in brez izkušenj) 14 do 17 letnikepredvsem v okolju, kjer preživijo skupaj vsaj nekaj ur (poleg šol tudi dijaški domovi ,poletne šole, kampi...)7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:K temu ali so dijaki bolje prepoznavali nasilna vedenja in postali do njih vsaj deloma boljustveno obutljivi so pripomogle vse dejavnosti. Pri razlinih dijakih so imele razlinedejavnosti drugaen vpliv. Tako je potrebno izvajanje vsaj nekaj postopkov, da bi dosegliželjen uinek. Dijaki so veinoma že kar dobro razbrali kaj je nasilje že pred projektom.Nove dejavnosti so jih dodatno ozavestile lastnega ravnanja in ravnanja drugih. torej sovsekakor potrebne in uinkovite. Vendar bi jih bilo dobro že v zgodnejši fazi kombinirati zinformacijami, napotki in razjasnjevanji - kaj storiti ob tem! To so bili cilji 2. kroga, katerepa bi bilo dobro izvajati že v 1. krogu, saj nastane kasneje manjko asa ter upadmotivacije pri dijakih. Motivacijsko ustreznejša in storilnostno uinkovitejša bi bilakombinacija prepoznavanja nasilja in uenja ustreznega odreagiranja (najprejenostavnejše oblike prepoznavanja in odzivanja, nato zahtevnejše).Odgovorni nosilec projektamag. Sreko ZorkoVodja projektaMilan KoširV Mariboru, dne 4. 7. 2008- 12 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAOBLIKA PREHAJANJA MED PROGRAMI OŠPP IN OŠ1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Oblika prehajanja med programi OŠPP in OŠLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Milena PanikPrijavitelj projekta: Tretja osnovna šola Slovenj Gradec, Šercerjeva 11, 2380 SlovenjGradecStrokovni konzulent Nevenka ŠtraserPrispevek strokovnega konzulentaStrokovna pomo konzulentke je bila med lanskim letom prekinjena zaradi bolniškeodsotnosti.Izvedene so bile 4 svetovalne storitve – konzultacijski pogovor z ravnateljico in vodjoprojekta, 2 refleksiji in pogovor s starši.Ugotovitve:Raziskovalno vprašanje je bilo po konzultacijskem pogovoru prilagojeno. Temu primernose je prilagodil tudi akcijski nart. Prva refleksija je pokazala nekatere pomanjkljivosti, kismo jih identificirali in nekatere tudi odpravili. Za druge bo potrebno nadaljevanje vskladu z odloitvijo kolektiva.Na prvi refleksiji je bil tudi sprejet sklep, da je potrebna prisotnost konzulentke –nevtralne osebe – pri enem izmed pogovorov s starši, kjer bi se objektivneje identificiralapriakovanja staršev v zvezi z izobraževanjem otroka, ki je vkljuen v ta projekt. Popogovoru so bile zapisane ugotovitve in priporoila za nadaljnje delo.Veina težav je nastala zaradi vezanosti projekta na enega otroka, ki prehaja meddodatnimi programi osnovne šole in OŠ z nižjim izobrazbenim standardom. Zato smoskušali med drugo refleksijo najti povezave in nakazati možnosti za prehajanja z bližnjoOŠ tudi z drugimi otroki in drugimi programi. Glede na sklepe druge refleksije bopotrebno izdelati naslednje korake v akcijskem nartu.Sicer pa lahko ugotovimo, da je bila v projektu veina nartovanega tudi uresniena.Povezava med lani v timu iz OŠ in OŠPP je dobra in prispeva k strokovni in osebnostnirasti vseh. Cilji, ki so bili vezani na uresnievanje in razvoj otrokovih monih podroij, sobili v veliki veini realizirani. Realizacija prehodov med programi v primeru tega projektase je izkazala za pozitivno. Nain nadaljevanja bo odvisen od dogovora v kolektivu.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Milena PanikNevenka ŠtraserAnja JeromelIvana KonenikLuka PopiVodja projekta, pogovori in prisotnost pri skupnihevalvacijah…Strokovna konzulentka s strani ZRSŠ, prispevasvoje znanje in izkušnje pri vodenju projekta…Spremljevalka projekta, ureja projektno vsebino,udeležuje se organiziranih seminarjev ZRSŠ..Razredniarka, uni program OŠPP…Minimalni cilji projekta LV- 13 -


Sebastjan PrekrškiMetka KordišLilijana SevnikarKlavdija KrižovnikMarija KrenkerstaršaŠportna vzgoja, plavanje, minimalni cilji predmetaŠVPsihologinja – trening skrbi za samega sebeGibalno športni krožekPravljini krožekOPB v OŠSkrbijo za prevoz, pridejo po otroka v OŠPP in gaodpeljejo v OŠ4. Cilj projekta:• ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti prehajanja uenca osnovnošolskega programaz nižjim izobraževalnim standardom v dejavnosti izven pouka redne osnovne šole• na osnovi analiz in refleksij pripraviti nekatere splošne zakljuke o prehajanju medprogrami, ki bi lahko bili splošno uporabni• uinkoviteje izvajati individualizirani program za otroka, predvsem iz naslednjihvidikov: socializacije otroka; ohranjanje stikov z vrstniki otroka v domaem kraju spomojo prehajanja med programi; nartno in intenzivno razvijati mona podrojaotrokaPriakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosežena je 3. raven – Razvijanje t. i. dobre prakse:Dosegli smo tretjo raven. Odpravljamo pomanjkljivosti – eno interesno dejavnost smozamenjali z OPB, ker je bilo za otroka to preve naporno. Poleg tega ocenjujemo tudiuspešnost projekta tako za otroka kot za celotno strokovno skupino.6. Uporabniki dosežene novosti:Naše novosti in izkušnje lahko uporabi vsak, ki želi izvesti obliko prehajanja med OŠPPin OŠ. Spoznanja in ugotovitve pa so primerne seveda tudi za nas, e bi se v prihodnješe odloili za podoben projekt, oziroma e bi vanj vkljuili še katerega drugega otroka. Stem bi se dotaknili že etrte ravni razvoja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Na zadnjem evalvacijskem sestanku smo ugotovili, da je projekt prinesel veliko novegain pozitivnega za otroka, e celoten projekt primerjamo z lanskim letom. Otrok si sprehajanjem pridobiva nove izkušnje, širi si svoj besedni zaklad, postaja boljsamostojen in samozavesten. Otroci v OŠ ga lepo sprejemajo in ga ne izkljuujejo izsvoje sredine. Vekrat se vkljui v pogovor, tudi pri pravljinem krožku je napredoval.Projekt se je izkazal kot dober tudi za druge udeležene, na primer otroke iz OŠ, ki so znjim v skupini. S svojo prisotnostjo podira predsodke o druganosti, saj so se v temšolskem letu prek pravljic veliko nauili o druganih otrocih in jih zato lažje sprejemajo.Odgovorni nosilec projektaPanik Milena, prof. def.Vodja projektaPanik Milena, prof. def.V Slovenj Gradec, dne 2. 7. 2008- 14 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMI IN VI SKUPAJ1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Mi in vi skupajLeto zaetka projekta: 2007Vodji projekta: Olga Stele, Nataša BrljavacPrijavitelj projekta: Center za usposabljanje Elvira Vatovec StrunjanStrokovni konzulent: Sandra MršnikPrispevek strokovnega konzulenta :1. sreanje:informacije o naših obveznostih v okviru projekta;• postavitev širšega raziskovalnega vprašanja in preimenovanje le- tega;• dodajanje višjih ciljev projekta;• razlaga akcijskih korakov;• refleksija, ugotavljanje uspešnosti našega dosedanjega dela.2. sreanje:• nasveti za izdelavo polletnega poroila in predstavitve;• svetovanje ob novonastalih ciljih projekta;• svetovanje ob razširitvi raziskovalnega vprašanja.Podroje projekta: Sodelovanje s starši3. lani projektne skupine:1. Orlanda Nori Organizacija in izvedba dejavnosti2. Milena Pinter Organizacija in izvedba dejavnosti3. Neva Schöner Organizacija in izvedba dejavnosti4. Samira Šabi Pear Organizacija in izvedba dejavnosti5. Miro Vii Fotografiranje, oblikovanje biltena4. Cilj projekta:1. V Centru želimo, da bi se im ve staršev udeleževalo roditeljskih sestankov ingovorilnih ur (formalnih oblik sreanj s strokovnimi delavci) ter da bi se nam starši inuenci radi pridružili tudi na neformalnih, družabnih sreanjih.2. Staršem želimo z neformalnimi sreanji pomagati, da lažje sprejmejo svojega otroka,ga bolje razumejo, lažje sprejmejo njegovo vkljuitev v našo šolo ter bolje sodelujejoz uitelji in svetovalnimi delavci.3. Staršem bogatimo prosti as, omogoimo jim druženje in izmenjavo izkušenj zdrugimi starši, ki imajo podobne težave.- 15 -


4. Uencem omogoimo kvalitetno preživljanje prostega asa s starši in drugimi uenciter neformalno komunikacijo s strokovnimi delavci šole.5. Staršem omogoimo, da nam posredujejo svoje znanje, spretnosti, izkušnje prirazlinih delavnicah, na izletih, na predavanjih.6. Uencem, z vkljuevanjem v izvenšolske dejavnosti, želimo omogoiti boljše poutjetudi pri pouku in ostalih šolskih dejavnostih.7. Strokovnim delavcem omogoimo, da spoznajo otroka tudi izven šolske situacije in stem uvidijo nove individualne pristope dela z otrokom.8. Strokovne delavce, ki niso vkljueni v projekt, želimo spodbuditi, da bi se aktivnejevkljuevali v projektne dejavnosti.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:2. raven, uvajanje t.i. dobre prakse.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfV našem okolju je redno sreevanje s starši na neformalne nain novost. Naša projektnaskupina redno izvaja razline dejavnosti (ustvarjalne delavnice, planinski pohodi,družabna sreanja in druga športna sreanja), ki so s strani staršev dobro obiskane. Nata nain izboljšujemo sodelovanje s starši.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi uitelji in strokovni delavci v vrtcih, šolah in zavodih, kisodelujejo s starši.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:− na neformalna sreanja smo pritegnili še ve staršev kot v lanskem šolskem letu in smojim tako bogatili proti as in omogoili izmenjavo izkušenj z drugimi starši;− izboljšali smo komunikacijo med strokovnimi delavci in starši, ki je na ta nain postalabolj pristna in neposredna;− pritegnili smo nekatere starše, da so sami organizirali in vodili razline dejavnosti(ustvarjalne delavnic, izlete…);− uencem smo omogoili, da so s svojimi starši bolj kvalitetno preživljali svoj prosti as;− starši so s komunikacijo z drugimi starši in strokovnimi delavci morda bolje spoznalinjihovega otroka in ga tako bolje razumeli.Odgovorni nosilec projektaKorado LešnikVodji projekta:Olga Stele in Nataša BrljavacV Strunjanu, dne 17.06.2008- 16 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUENJE POŠTEVANKE PREKO IGRE1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uenje poštevanke preko igreLeto zaetka projekta: šolsko leto 2006 / 2007Vodja projekta: Ingrid Babi PodržajPrijavitelj projekta: Center za usposabljanje Elvira Vatovec StrunjanStrokovni konzulent: mag. Darinka LožarPrispevek strokovnega konzulenta /Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja / znanja3. lani projektne skupine:NATAŠA METLIKAAktivno sodeluje v vseh fazah izvedbe nartaprojekta.4. Cilj projekta:Izboljšati znanje poštevanke in ustvariti prijetnejšo klimo po treningu z didaktinimiigrami.Priakovani cilj inovacije NI doseženProjektna skupina je še vedno v 1. fazi (narta izvedbe projekta) in sicer pri izdelavididaktinega materiala za poštevanko. Ta faza poteka že dolgo asa, ker je podroje letezelo obširno in ker je projektna skupina zelo okrnjena (samo dve lanici). Ker pri delupotrebujemo okrepitve, se nam bo v naslednjem šolskem letu pridružilo še nekaj novihlanov.5. Dosežena raven novosti rezultata:3. ravenKot mobilne specialne pedagoginje na rednih osnovnih šolah smo ugotovile, da pripouku še vedno prevladuje frontalna oblika uenja, prehitro prehajanje podajanja unevsebine iz konkretnega na abstraktni nivo, premalo asa namenjenega utrjevanju …Tako je tudi pri uenju poštevanke v 3. razredu. Veliko otrok ima pri le-tem težave.Otroci pogrešajo igro in druženje. Zato v okviru projekta pripravljamo zbirko didaktinihiger za poštevanko, s katerimi bi se otroci lažje uili. S temi igrami nameravamoustvarjati prijetno klimo, spodbujati sodelovalno uenje in omogoiti otrokom dosegatiboljše znanje poštevanke in prijetnejše poutje. Ker z izdelavo didaktinih iger želimovplivati na izboljšanje vzgojno-izobraževalnega procesa in s tem posledino odpravljatipomanjkljivosti le-tega, ocenjujemo da smo na 3. ravni razvoja novosti.- 17 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Ko bo projekt zakljuen, bodo novost (didaktine igre) lahko uporabili vsi udeležencivzgojno-izobraževalnega procesa:• otroci,• uitelji,• starši.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ves didaktini material, ki ga pripravljamo je že sam po sebi novost. V tej fazi projekta, odrugem težko govorimo. Ko pa bomo didaktine igre v praksi preizkusili, bomo lahkougotovili, ali z njimi pripomoremo k izboljšanju znanja poštevanke in ali s takšnimnainom uenja pripomoremo k izboljšanju poutja otrok.Odgovorni nosilec projektaKORADO LEŠNIKVodja projektaINGRID BABI PODRŽAJV Strunjanu, dne 30. 06. 2008- 18 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAIŠIVA SKUPAJ1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Išiva skupajVodja projekta : Tatjana igonPrijavitelj projekta: Center za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka VipavaStrokovni konzulent: mag. Janja Coti PajntarPrispevek strokovnega konzulenta strokovno svetovanjePodroje projekta poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Tatjana igonAlenka PremrlMašenka Rodman MadricTatjana Jeroni Tratnikaktivno sodelovanje v projektu, posterskapredstavitev projekta na Defektološkihizobraževalnih dnevih v Zreah ( marec 2008) terna Konferenci ustvarjalnosti in uenja v Ljubljani (maj, 2008), polletna predstavitev projekta na ZRSS( marec 2008)aktivno sodelovanje v projektu, posterskapredstavitev projekta na Defektološkihizobraževalnih dnevih v Zreah ( marec 2008) terna Konferenci ustvarjalnosti in uenja v Ljubljani (maj, 2008)aktivno sodelovanje v projektu, posterskapredstavitev projekta na Defektološkihizobraževalnih dnevih v Zreah ( marec 2008) terna Konferenci ustvarjalnosti in uenja v Ljubljani (maj, 2008)aktivno sodelovanje v projektu, posterskapredstavitev projekta na Defektološkihizobraževalnih dnevih v Zreah ( marec 2008) terna Konferenci ustvarjalnosti in uenja v Ljubljani (maj, 2008)- 19 -


4. Cilj projekta:Uenec z motnjo avtistinega spektra glede na svoje sposobnosti vzpostavi interakcijskoigro z lutko. Preko dinaminega procesa postaja lutka vez med notranjim svetom uencater zunanjim svetom.Priakovani cilj inovacije JE dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:2. stopnja: uvajanje dobre oz. odline prakse.Z nainom dela v projektu smo dosegli zastavljene cilje. Otroci so intenzivno doživljalisreanja z lutko in jo sprejeli v svoj svet.Delo je smiselno nadaljevati v smeri razvijanja dobre prakse.6. Uporabniki dosežene novosti:Proces vkljuevanja lutke v interakcijsko igro z otroki z motnjo avtistinega spektra lahkouporablja vsakdo, ki prihaja v stik s to populacijo.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V našem centru je bilo prvi, da smo uence z motnjo avtistinega spektra, ki so sicerrazpršeni po razlinih skupinah, zbrali skupaj. Pri vseh uencih se kaže spremenjenovedenje na podroju kognicije, socialne interakcije, motorike, komunikacije in senzorike.Z lutko, ki smo jo uporabljale pri delu, smo:• spodbujali procese mišljenj in uenja,• usmerjali selektivno pozornost,• razvijali socialne spretnosti,• spodbujali razline gibalne dejavnosti,• vzpostavljali komunikacijo (verbalno, neverbalno),• nudili razline senzorne obutke s pomojo konkretnih predmetov.Odgovorni nosilec projektadr. Erna ŽgurVodja projektaTatjana igonV Vipavi, 23. 6. 2008- 20 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASKUPAJ PRI DELU, UENJU IN ZABAVI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Skupaj pri delu, uenju in zabavi«Leto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: Vojka LipovšekPrijavitelj projekta: Center za usposabljanje, delo in varstvo rna na KoroškemStrokovni konzulent: mag. Janja Coti PajntarPrispevek strokovnega konzulenta: to šolsko leto sodelovanja nismo potrebovali,nartujemo ga v naslednjem šol. letu.Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja3. lani projektne skupine:Darinka MARINIrena ERNOVŠEKPostavlja vmesne cilje in v praksi sledizastavljenim ciljem v DC RavneV praksi sledi zastavljenim ciljem na OŠ Koroškijeklarji4. Cilj projekta:• poznati druganost- otroke in mladostnike z motnjami v duševnem razvoju• družiti se, uiti se, delati skupaj- razvijati integracijo med uenci OŠ Koroški jeklarji(sedaj 8. razred) in otroci in mladostniki z motnjami v duševnem razvoju izDnevnega centra Ravne• razviti pozitivna stališa do oseb z motnjami v duševnem razvoju• vkljuevati se v organizirane aktivnosti na OŠ in spoznati uence, sedaj 8. razreda• vkljuevati se v organizirane aktivnosti v Dnevnem centru na Ravnah• razvijati socializacijo otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju• izvesti primerjavo med mladostniki OŠ, ki se družijo z otroki in mladostniki zmotnjami v duševnem razvoju in njihovimi enako starimi vrstniki, ki se ne družijoPriakovani cilj inovacije JE V CELOTI doseženIz doseženih ciljev in potreb, ki se porajajo, razvijamo nove cilje in podcilje.5. Dosežena raven novosti rezultata:• osebni razvoj strokovnega delavca, otrok in mladostnikov z motnjami v duševnemrazvoju in uencev- 21 -


• uvajanje »Dobre prakse«Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfStrokovni delavci so se nauili kritino videti in oceniti pomen skupnega dela otrok zmotnjami v DR in uencev OŠ. Razvili so nove metode dela. Otroci z motnjami v DR inuenci OŠ so razvili širšo socializacijo, pridobili nova znanja, ki jih bodo lahko uporabili vživljenju ter razvijajo drugana stališa do oseb z motnjami(uenci OŠ).6. Uporabniki dosežene novosti:Izvajano inovacijo lahko posredno pri svojem delu poizkusijo in uporabijo strokovnidelavci institucij, kjer se izobražujejo otroci in mladostniki z motnjami, strokovni delavciosnovnih šol (prva in druga triada).7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Inovacijski projekt predstavlja dobro obliko integracije.Pri uencih 8. razreda je opaziti vse bolj subtilno doživljanje oseb z motnjami vduševnem razvoju.Otroci z motnjami v duševnem razvoju, predvsem tisti s težkimi motnjami v duševnemrazvoju se na njihove obiske odzovejo z zadovoljstvom.Tisti otroci in mladostniki z motnjami v duševnem razvoju, ki obiskujejo pouk likovne inplesne vzgoje na OŠ so razvili socializacijo in pridobili nova znanja.Starši uencev OŠ razvijajo drugani pogled na osebe z motnjami ter na strokovno deloz njimi.Starši otrok z motnjami v DR se poutijo manj izolirani s svojimi otroki, zelo pozitivnosprejemajo druženja in obasno v prostoasnih aktivnosti sodelujejo.Strokovni delavci se uijo drug od drugega, razvijajo timsko delo, nartujejo, spoznavajoin vidijo drugaen smisel svojega dela.Odgovorni nosilec projektaMarijan Laen, prof.def.Vodja projektaVojka Lipovšek, prof.def.V rna na Koroškem, dne 4 . 7. 2008- 22 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMATERNICA KOT KREATIVNO UNO OKOLJE PRI DELU SPOPULACIJO UENCEV Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU INDODATNIMI MOTNJAMI VIDA – S SINESTEZIJO GLASBE, ZVOKA,SVETLOBE IN DOTIKA GRADIMO MOST MED VIDNIM IN NEVIDNIM1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Maternica kot kreativno uno okolje pri delu s populacijo uencev zmotnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami vida – s sinestezijo glasbe, zvoka,svetlobe in dotika gradimo most med vidnim in nevidnimLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Senka Hoevar CiuhaPrijavitelj projekta: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjani, DragaStrokovni konzulent: mag. Darinka Ložar in mag. Lidija Kastelic – Pedagoška fakulteta vLjubljaniPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Mojca StrleAlenka LampretAlijana MikliHana GrubelnikVidka MarkoviRedno izvajanje obravnav, fotodokumentacija,evalvacija in delo s staršiRedno izvajanje obravnav, fotodokumentacija,evalvacija in delo s staršiRedno izvajanje obravnav, fotodokumentacija,evalvacija in delo s staršiIzvajanje obravnavIzvajanje obravnav4. Cilj projekta:Splošni cilji, ki se kot operativni cilji realizirajo v individualnih nartih za vsakega uencaposebej so:- pridobivanje in razvijanje vizualno – zaznavnih sposobnosti;- razvijanje utno – taktilnih sposobnosti;- razvijanje pozitivnih socialnih interakcij in integracije.Priakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:Odkrivanje novosti – invencija – 4. raven- 23 -


Maternica kot inovativno uno okolje je v predhodnem IP služila heterogeni skupiniuencev in mladostnikov predvsem z težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Vdrugi prijavi projekt nadaljujemo sukcesivno v smislu uporabe novega unega okolja pribolj homogeni ciljni populaciji slepih s sposobnostmi verbalizacije in posledinokvalitativno evalvacijo. V tem šolskem letu smo se osredotoili na hipotezo, da slepividijo. Kako slepi sanjajo? Oblike, barve, zgodbe? Metode, ki smo jih uporabili sospecifino pedagoške (metoda razgovora, kombinacija metod – vzpodbujanje lastneaktivnosti, usmerjanje/prosto izvajanje in tudi terapevtske ( oblike razvojno nevrološkihobravnav, senzorna integracija). Izziv, drznost, intuicija v razlinih zaporedjih zavzpodbujevalce novosti.6. Uporabniki dosežene novosti:Samo uno okolje kot multimedijski prostor s sinestezijo senzornih stimulacij, nudi paletoizvajanja didaktinih procesov za raznolike starosti in sposobnosti katerekoli ciljnepopulacija. Sinhrona povezava barve in zvoka daje možnost pouevanje glasbenegainštrumenta. Intimnost in barvna toplina prostora razvija procese zaupanja medizvajalcem in uencem. Sinestezija barve, zvoka in svetlobe z dotikom nudi obutekugodja in sprostitve. Igra kot kreativni proces, vasih spontana, vasih vodena dajevpogled vase, samorefleksijo in vpogled v ueneve sposobnosti in doživljanje.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ob pregledu dnevniških zapisov individualnih obravnav se je potrebno v naslednjihakcijskih krogih osredotoiti na:- primerjavo ciljne uspešnosti obravnav v vsakdanjem okolju (primerjavaeksperimentalne in kontrolne situacije), analizirati podatke s pomojo triangulacije;- pri verbalni komunikacije se osredotoiti na posameznikov besedni zaklad, ki jevezan na doživljanje unega okolja – stereotipija/izvirnost uporabljenih besed,izrazi za interakcije in posledino kvalitativno evalvirati napredek ( individualen opis– kljune beseda uenca);- spremljati uspešnost pojmovnega opisa barv v primerjavi z uspešnostjo senzornestimulacije in integracije;- kvalitativno kategorizirati nain in stopnjo kreativnosti uenca v Maternici(poenotenje za primerjavo z kontrolno situacijo);- osredotoanje na sinestezijo in kasneje loevanje senzorne stimulacije.Odgovorni nosilec projektamag. Valerija BužanVodja projektaSenka Hoevar CiuhaV Ljubljani, dne 7. 7. 2008- 24 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPLEZALNA STENA KOT UNO OKOLJE PRI OSEBAH ZMOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Plezalna stena kot uno okolje pri osebah z motnjami v duševnemrazvojuLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Rok Usenik, prof. športne vzgoje, športni pedagogPrijavitelj projekta: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjani, Draga 1,1292 IgStrokovni konzulent: prof. dr. Blaž JerebPrispevek strokovnega konzulenta:Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Silva Bajde, dipl. delovnaterapevtkaMojca Žagar Kainik, dipl.fizioterapevtkaMatjaž Florjani, prof. športnevzgojeJožica Kovai, prof. športnevzgojeNataša Škrbinc, prof. spec.pedagogikeBlažka Kališnik, dipl. delovnaterapevtkaBojan Pivka, dipl. ekonomist,prostovoljec, plezalecPriprava ocenjevalnih metod, individualnaprilagajanja naina plezanja pri gibalno zahtevnejšipopulaciji, neposredno delo z uenci v tedenskihsreanjih, sodelovanje pri zbiranju in obdelavipodatkov, koordinator z domovi znotraj Centra.Priprava ocenjevalnih metod, individualnaprilagajanja naina plezanja pri posamezniku,neposredno delo z uenci v tedenskih sreanjih,spremljanja stanja napredka.Priprava ocenjevalnih metod, spremljanje stanjanapredka, neposredno delo z uenci v tedenskihsreanjih.Priprava ocenjevalnih metod, spremljanje stanjanapredka, neposredno delo z uenci v tedenskihsreanjih.Priprava ocenjevalnih metod, neposredno delo zuenci v tedenskih sreanjih, individualnoprilagajanje naina plezanja pri uencih s težavamiv socialnem prilagajanju, spremljanje stanjanapredka, sodelovanje pri zbiranju in obdelavipodatkov.Priprava ocenjevalnih metod, neposredno delo zuenci v tedenskih sreanjih, sodelovanje prizbiranju in obdelavi podatkov.Priprava ocenjevalnih metod, individualnaprilagajanja naina plezanja pri gibalno zahtevnejši- 25 -


Maruša Kocijan, univ. dipl.psihologRok Usenik, prof. šp. vzgoje -vodja projektapopulaciji, neposredno delo z uenci v tedenskihsreanjih, sodelovanje pri zbiranju in obdelavipodatkov.Priprava ocenjevalnih metod, neposredno delo zuenci v tedenskih sreanjih, zbiranje in obdelavapodatkov.Koordinator projekta, sodelovanje pri pripraviocenjevalnih metod, neposredno delo z uenci,priprava in koordinacija dela celotnega tima.4. Cilj projekta:• ugotoviti vpliv plezanja na stopnjo motivacije, koncentracijo in pozornost pri uencihz motnjami v duševnem razvoju,• ugotoviti spremembe v doživljanju samega sebe ( samopodoba),• ugotoviti vpliv plezanja na nekatere motorine sposobnosti,• prenesti uinke plezanja kot unega procesa v uno situacijo oz. opredeliti plezalnosteno kot uno okolje.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Uvajanje »dobre prakse«.Plezanje je šport, ki je že vpeljan v uni proces »normalne« populacije otrok, tako da našprojekt uvršamo v uvajanje »dobre prakse«, saj mislimo, da je potrebno to »dobroprakso« prenesti tudi na osebe z motnjami v duševnem razvoju.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo bi lahko uporabili v vseh inštitucijah, ki se ukvarjajo s populacijo otrok inmladostnikov z motnjami v duševnem razvoju in imajo možnost uporabe plezalne stene.Tovrstna dejavnost je lahko tudi ena od dejavnosti v okviru procesa vzgoje inizobraževanja, lahko postane del tekmovanja v okviru Specialne olimpijade, istoasnopa dejavnost, ki druži uence s podobnimi interesi na sreanjih ob naravni ali umetnisteni.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Dosedanji rezultati raziskave kažejo na uporabnost plezalne stene, ne le kot ene odšportnih dejavnosti, temve segajo uinki tudi na ve ostalih podroij: izboljšalo se jesodelovanje med uenci ter odnos do plezanja. Sprva so plezanje dojemali kotobveznost, kasneje pa so se le-tega zelo veselili.Dosedanja raziskava je pokazala pomen timskega pristopa k uvajanju novosti insistematinega spremljanja napredka. Izvajalci projekta smo pridobili na sposobnostitimskega sodelovanja in pri iskanju primernih metod ocenjevanja.Projekt je bil do sedaj vsekakor uspešen. Veselimo se nadaljnjega dela na tempodroju, v smislu raziskovanja novih možnosti plezanja, npr. na naravni plezalni steni.Odgovorni nosilec projektaMag. Valerija BužanVodja projektaRok UsenikV Dragi, dne 4. 7. 2008.- 26 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKREATIVNO RAZVIJANJE SAMOSTOJNOSTI IN ZAPOLNJEVANJEPROSTEGA ASA OTROK IN MLADOSTNIKOV S POSEBNIMIPOTREBAMI1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kreativno razvijanje samostojnosti in zapolnjevanje prostega asa otrokin mladostnikov s posebnimi potrebamiLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Sreko ReismanPrijavitelj projekta: Dom Antona Skale MariborStrokovni konzulent: Breda LorenciPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Sreko ReismanVesna PehardaJerneja BorovnikMiha StrgarIvan DobajMentor in organizator kolesarskega krožkaSpremljevalec in pomonik na terenuSpremljevalec in pomonik na terenuSpremljevalec in pomonik na terenuKot ravnatelj poskrbel za materialno podporo4. Cilj projekta:Kako kolesarjenje, kot kakovostna gibalna aktivnost v naravi uinkovito odpravlja,oziroma zmanjšuje posledice motenj v razvoju otrok in mladostnikov?Kako otroci in mladostniki s posebnimi potrebami izkoristijo svoj prosti as?Priakovani cilj inovacije je bil dosežen !5. Dosežena raven novosti rezultata:Otroci in mladostniki so na kolesarskem izletu pridobili konkretne izkušnje in novadoživetja.Z delom ni udejstvovanjem na terenu so pridobili telesno vzdržljivost in trdnost.V naravi so osvojili nove sposobnosti v komunikaciji, nauili so se ustvariti pristen dialogposlušati drugega.- 27 -


6. Uporabniki dosežene novosti:• Domovi za otroke,• Osnovne šole.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V maju smo naredili kolesarski izlet na Šober. Šest ur smo vozili v naravnem okolju inkonkretno uporabili znanja, ki smo jih pridobili na poligonu. Otroci in mladostniki sokrepili svoje samozaupanje in samozavest, s premagovanjem vzponov in razdalje sospoznali svoje telesne sposobnosti. Telesno monejši so morali deliti solidarnost sšibkejšimi. Delo na terenu jim je nudilo obilo priložnosti , da so lahko izvirno opisalinaravne in družbene znailnosti pokrajine po kateri smo vozili. Ugotovili so vzroke zaspremembo naravnega in družbenega okolja. V celoti so spoznali in obutili kolo kotzdravo in hvaležno prometno sredstvo. Ob povratku domov so izrazili utrujenost,todapoutili so se kot zmagovalci.Takšna interesna dejavnost potrebuje sistematien in kontinuiran proces dela, ki trajadlje asa in zahteva veliko treninga, vztrajnosti in spodbudOdgovorni nosilec projektaIvan DobajVodja projektaSreko ReismanV Maribor, dne 1. 7. 2008- 28 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUNI STILI KOT MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI USPEŠNEGA UENJA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uni stili kot motivacijski dejavniki uspešnega uenjaLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta Livia HorvathPrijavitelj projekta: Dvojezina osnovna šola II Lendava, 2. sz. Lendvai KétnyelvÁltalános Iskola, Ulica Sv. Štefana 21, 9220 Lendava-LendvaStrokovni konzulent: dr. Natalija Komljanc, Zavod RS za šolstvoPrispevek strokovnega konzulenta – celoletna možnost sprotne konzultacije nartovanjaciljev in vsebin IP, ter udejanjanja le teh na strokovni ravni šole,- sklic sestankov, koordinacija ter izvedbena navodila in naloge vodje projekta priizvajanju IPPodroje projekta: Poti do kreativnega in uinkovitega unega okolja3. lani projektne skupine:Marija DenšaVida MagdiKatja CiganLea HorvatiMajda MauecKot mobilni specialni pedagog je dajala vzpodbude,mnenja, refleksije glede vsebine in poteka izvajanjaIP, sestavila zbor strokovne literature in lankov.V strokovnem prispevku s predavanjem predstavilaodnos staršev do šole in do uenja ter pomoiotroku doma, vzpodbujala ustvarjanje uinkovitegaunega okolja doma in v šoli, ki bo uence in staršetudi za naprej motiviralo za uspešnost vzgojnoizobraževalnegadela.S predavanjem »Uni stili kot pomembenmotivacijski dejavnik« je podala del teoretineosnove, ter sprotno izvajala, spremljala in strokovnosodelovala in reflektirala izvajanje IP.Bila je koordinatorka pri izpolnjevanju vprašalnikovna razredni stopnji, raunalniško obdelala podatke,v okviru hospitacij predstavila primere udejanjanjavzpodbudnega unega okolja za uence ter izborustreznih metodinih in didaktinih pristopov.V posebnem programu vzgoje in izobraževanja jebila koordinatorka pri opazovanju uencev naosnovi portfolija, ter pri interpretaciji in obdelavipodatkov.4. Cilj projekta:- strokovno izpopolnjevanje znanja uitelja na podroju unih stilov,- 29 -


- prepoznavanje unih stilov posameznega uenca za uspešnost uenca, kotmotivacijo za novo uenje ter celotni razvoj.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:1. raven: Osebni razvoj strokovnega delavca2. raven: Uvajanje t.i. »dobre prakse«Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfStrokovni delavci bodo znali prepoznati uni stil uenca, nartno in sistematinoupoštevali une stile pri posameznem uencu v unem okolju, ter bo z lastnimpridobivanjem znanja, s stalnimi strokovnimi izobraževanji razvijal strokovno znanje terjih uporabljal v praksi.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki so lahko vsi strokovni delavci šol, centrov, vzgojno izobraževalnih zavodov,kjer poteka uni proces. Strokovni delavci na osnovi vsebine IP lahko dobijo najnovejšaznanstvena in raziskovalna spoznanja ter teorije na podroju pouevanja in uenja terpoglobljen pristop k individualnemu delu z uenci pri unem procesu, na temo: uni stili,une strategije, motivacija metode in oblike dela; družina in vzgoja v povezavi z šolo. Priraziskovanju se lahko upirajo na instrumentarij: adaptirani vprašalniki za prepoznavanjeunih stilov uenca. S tem lahko pridobijo možnost, da prilagodijo svojo strategijopouevanja vsakemu posameznemu uencu.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Osnovni cilj IP je bil razširjanje spoznanj na osnovi raziskovalnega vprašanja, ki je bilutemeljen s teoretinimi izhodiši s tematskega podroja: metode in oblike pouevanja.Znotraj tega smo spoznali moderne znantvene teorije o tem, kaj je uenje in pouevanje,une strategije, uno okolje, uni stili in šolski uspeh. Poglobili smo se v temo unamotivacija kot temelj za aktivno uenje. Podroje akcijskega raziskovanja smo sklenili zaktivno vkljuitvijo staršev v IP. Predhodno smo bili seznanjeni o pomenu družine invzgoje, ter o odnosu in pogledu staršev ter njihovih otrok na šolo. V okviru AR smozbirali in obdelali podatke o unih stilih uencev na osnovi vprašalnikov. Tako je bildosežen empirini n eksperimentalni uni cikel.Cilj IP je bil prehoditi pot, kjer bi ob ugotovitvi unega stila uenca in z ustrezno izbirometode in oblike dela oz. z ustvarjanjem uinkovitega unega okolja pripeljatiposameznega uenca do uspeha. Uspeh bi bil za uenca motivacija k novemu uenju,kar bi pripomoglo k njegovemu celostnemu razvoju.Projekt je ez celo leto zahtevalo veliko mero odgovornosti vseh sodelujoih v IP,povratne informacije s strani sodelujoih so pozitivne. Sklepna misel in želja je, da bidosedanja spoznanja in ugotovitve uporabili v vsakodnevni praksi vzgojnoizobraževalnega dela.Odgovorni nosilec projektaJureti Spomenka, ravnateljicaVodja projektaHorvath LiviaV Lendavi, dne 4. 7. 2008- 30 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVKLJUEVANJE ŠOLSKE KNJIŽNICE V VSE PLASTI DELA NAŠOLI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vkljuevanje šolske knjižnice v vse plasti dela na šoliLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Julijana PrevcPrijavitelj projekta: Ekonomska šola KranjStrokovni konzulent: Majda SteinbuchPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanje, konzultacijePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Janez ernilecGabrijela JoštMatic TurkBojan LeskovarSimona TiarBea PoredošBojana ZavolovšekAndreja GasserJulijana PrevcPri projektnem delu je spodbujal dijake k uporabi razlinih vrstvirov in je sodeloval pri poenotenju pravil za citiranje innavajanje virov.Pri projektnem delu je spodbujala dijake k uporabi razlinih vrstvirov in je sodelovala pri poenotenju pravil za citiranje innavajanje virov.Pri projektnem delu je spodbujal dijake k uporabi razlinih vrstvirov in je sodeloval pri poenotenju pravil za citiranje innavajanje virov.Vztrajal je, da so dijaki pri izdelavi seminarskih nalog priinformatiki uporabili tri razline vrste virov in jih navajali popoenotenih pravilih.Dijake prvih letnikov je v okviru pouka geografije, zgodovine inbiologije uila spretnosti uenja.Spodbujale je dijake, da so izdelali tematsko seminarsko nalogoin pri tem uporabljali razline vrste virov.Spodbujale je dijake, da so izdelali tematsko seminarsko nalogoin pri tem uporabljali razline vrste virov.Spodbujale je dijake, da so izdelali tematsko seminarsko nalogoin pri tem uporabljali razline vrste virov.V knjižnici je zagotavljala razline vrste virov, priskrbela gradivoz medknjižnino izposoja, svetovane dijakom4. Cilj projekta:Vkljuiti knjižnico na vsa podroja v šoli (sodelovanje z uenci, strokovnimi delavci).- 31 -


Priakovani cilj inovacije je bil delno dosežen. Cilj smo si preširoko zastavili in smo seodloi, da v letošnjem šolskem letu šolsko knjižnico uinkovito vkljuimo samo priprojektnem delu.5. Dosežena raven novosti rezultata:2. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfNekatere knjižniarji na podoben nain že sodelujejo s strokovnimi delavci Na Srednjipoklicni in strokovni šoli je tako sodelovanje med knjižniarko in profesorji novost.Projektna skupina pri vkljuevanju šolske knjižnice v delo šole nartuje oblike in metodevpeljevanja novosti v prakso.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo na vsaki šoli.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Inovacijski projekt je na šoli lepo zaživel. Pri izdelavi seminarskih nalog so vsi dijakiprvega letnika uporabili tri razline vire: monografske publikacije, serijske publikacije insvetovni splet. Profesor informatike je nalogo ocenil z oblikovnega vidika, profesorsplošnih predmetov pa vsebino naloge. Vsi dijaki so navajali literaturo po dogovorjenihpravilih. Vsako nalogo je dijak tudi predstavil in s tem uril vešino nastopanja.Pri projektnem delu so vsi dijaki uporabljali internet (100 %), prav tako so vsi navedliliteraturo, 61 % dijakov je uporabljalo serijske publikacije, monografske publikacije pa jeuporabljalo 31 % dijakov. Izposoja revij in strokovne literature se je poveala za 17 %.Navedene deleže bo potrebno naslednje šolsko leto poveati.Odgovorni nosilec projektaMag. Lidija Grmek ZupancVodja projektaPrevc Julijana, univ. dipl. zgod.V Kranju, dne 4. julij 2008- 32 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADEBATNO-BRALNI KLUB - DEBATE O KNJIGAH1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Debatno-bralni klub; Debate o knjigahLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Romana emažarPrijavitelj projekta: Ekonomska šola Kranj, Kidrieva 65, 4000 KranjStrokovni konzulent: Miha Mohor, ki ga je nadomestila mag. Katica Pevec SemecPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:ROMANA EMAŽARMARIJA SIMINATALIJA MAJESNIVES KRIŽNARIRENA RAHOTINAJULIJANA PREVCPETRA FLAJNIK (ni vpisana naprijavnem obrazcu, s porodniškega dopustase je vrnila septembra 07 in se nato vkljuila vprojekt)Koordinacija projekta ter moderiranje debatnihsreanj.Aktivno sodelovanje z zagovarjanjem inzavraanjem argumentov.Sodelovanje pri pripravi dijakov na debato, povabiloin kontakt z enim gostom ter aktivno sodelovanje zzagovarjanjem in zavraanjem argumentov.Sodelovanje pri pripravi dijakov na debato inaktivno sodelovanje z zagovarjanjem inzavraanjem argumentov.Sodelovanje pri pripravi dijakov na debato inaktivno sodelovanje z zagovarjanjem inzavraanjem argumentov.Sodelovanje pri pripravi dijakov na debato inaktivno sodelovanje z zagovarjanjem inzavraanjem argumentov.Povabilo in kontakt z enim gostom, aktivnosodelovanje na debati z zagovarjanjem inzavraanjem argumentov.4. Cilj projekta:Oblikovati kulturo druženja ob debatah o literarnih delih in s tem poveati bralno kulturoin kulturo dialoga.Priakovani cilj inovacije je delno doseženS projektom smo zaeli in bomo v naslednjih letih nadaljevali. Za cilj smo si zadalioblikovanje kulture, ki je kompleksen, težko merljiv in dolgotrajen ter nedokonenproces.- 33 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Odkrivanje novosti – invencija. V izhodišu imamo ve elementov, ki se izvajajo vrazlinih okoljih, prvi element je bralni krožek, drugi debata, tretji pa sreanje z gostom.Na vseh sreanjih smo improvizirali glede na izbrano knjigo in gosta, vrednotili povratneinformacije in lastno metodo dela.6. Uporabniki dosežene novosti:Take debate o knjigah se lahko uporabijo v razlinih socialnih skupinah: v šoli, splošnihknjižnicah, društvih, lokalnih skupnostih…7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Tri elemente smo povezali v smiselno celoto. Bralni krožek: skupina ljudi se dogovori,da bo prebrala doloeno knjigo, se dobila in o njej pogovorila. Debata: na temo, ki joknjiga obravnava, doloimo sporno trditev ter z argumentirano debato izzovemodivergentno razmišljanje vseh prisotnih na sreanju. Gost: je ekspert na podroju, ki gaknjiga obravnava, vkljui se v debato, en del sreanja pa je namenjen prostemupogovoru z gostom.Debate o knjigah so dejavnost ob rednem pouku, ki je vzbudila zanimanje pri dijakih, patudi profesorjih in javnosti izven šole, vendar smo ugotovili, da to ni zadosti za to, danam debatno sreanje uspe dobro izpeljati. Projekt smo zaeli graditi na sodelovanju naosnovi notranje motivacije, v prihodnje pa bomo projekt povezali tudi s poukom.Ugotovili smo, da je debatna metoda zelo zahtevna, zato smo jo prilagajali za vsakosreanje posebej. Gost je bil vedno dobro sprejet, predvsem dijaki pa so pogosto utilirešpekt pred njim in so se zato bolj sramežljivo vkljuevali v debato.Kulturo druženja ob branju knjig ter sreanja z zanimivimi gosti bomo v prihodnjenadaljevali ne glede na vkljuenost v IP ZRSŠ.Odgovorni nosilec projektaMarija Simi, univ. dipl. ekon.Vodja projektaRomana emažar, univ. dipl. soc.V Kranju, dne 7. 7. 2008- 34 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTATUTORSTVO – UNA POMO DIJAKOM NIŽJIH LETNIKOV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: TUTORSTVO – una pomo dijakom nižjih letnikovLeto zaetka projekta: 2007 / 08Vodja projekta: Vasja JakšePrijavitelj projekta: Ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3a, 8000 Novo mestoStrokovni konzulent: Stanka PreskarPrispevek strokovnega konzulenta: konzultacije po potrebiPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Zdenka ŠkrbecKatarina UdovAna JambrošiMojca PlutJasna KorbarSabina CilenšekJasna BalantErika Medle SemecNataša Malnar BregarNika PajiKlavdija GiodaniAndreja Petrovimentorstvo uni skupini pri matematikimentorstvo uni skupini pri matematikimentorstvo uni skupini pri matematikimentorstvo uni skupini pri matematikimentorstvo uni skupini pri kemijimentorstvo uni skupini pri nemšinimentorstvo uni skupini pri nemšinimentorstvo uni skupini pri nemšinimentorstvo uni skupini pri anglešinimentorstvo uni skupini pri anglešinipomo pri izvajanju in analizi anket ter pri pripravivmesnih poroil, zapisnikovpomo pri organizaciji in spremljanju potekaaktivnosti4. Cilj projekta:Cilji projekta so olajšati prehod iz osnovne v srednjo šolo, izboljšati uni uspeh dijakovnižjih letnikov ter poveati njihovo motivacijo za delo.Priakovani cilj inovacije je delno doseženKljub trudu mentorjev in tutorjev veliko dijakov 1. letnikov ur une pomoi ni obiskovaloredno. Motivacija za delo je pri veini teh dijakov še vedno na zelo nizki ravni. Le tistidijaki, ki so ure une pomoi redno obiskovali skozi vse šolsko leto, so doseglizastavljene cilje – izboljšali svoj uni uspeh in si s tem poveali tudi svojo motivacijo zadelo.- 35 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:2. raven: Uvajanje t.i. »dobre prakse«Cilj lanov projektne skupine in vodstva šole je, da bi tutorstvo postalo stalna oblika unepomoi za dijake, ki tako pomo potrebujejo. Kljub trudu mentorjev in tutorjev pa privelikem številu dijakov še nismo uspeli izboljšati motivacije za delo, na emer bi moralotemeljiti naše delo v naslednjem šolskem letu.6. Uporabniki dosežene novosti:Tutorstva kot oblike une pomoi se lahko poslužujejo pravzaprav vsi dijaki naše šole,eprav je v prvi vrsti namenjena dijakom prvega letnika. V tem šolskem letu je ure unepomoi obiskovalo od 30 do 50 dijakov prvega letnika pa tudi dve dijakinji poklicnotehniškega izobraževanja. Kot tutorji so sodelovali dijaki 1., 2. in 3. letnikov; v temšolskem letu jih je bilo 30.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:lani projektne skupine smo v okviru zadnjega akcijskega kroga ugotovili, da je tutorstvodejavnost, ki jo bomo izvajali tudi v naslednjem šolskem letu, saj pri dijakih, ki ure unepomoi redno obiskujejo dosegamo zastavljene cilje, predvsem pa nas za nadaljevanjemotivirata zagnanost nekaterih tutorjev za to obliko dela. Ugotovili smo, da kljub trudututorjev in mentorjev nekatere skupine med letom niso delovale. Razloge za to gre iskativ nainu, kako smo za delo pridobili nekaj tutorjev, ki morda uitelju niso hoteli rei ne,se je pa njihova nepripravljenost za delo pokazala pri urah une pomoi. (Težave smoimeli predvsem pri anglešini.) Prisotnost mentorjev na urah le delno vpliva na boljšiobisk teh ur, pa še to ne v vseh primerih. Kljub temu je prisotnost mentorjev na urahzaželena.Odgovorni nosilec projektaJože Zupani, prof.Vodja projektaVasja Jakše, prof.V Novem mestu, 29. 6. 2008- 36 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMOTIVIRANJE DIJAKOV ZA AKTIVNOSTI V ŠOLI1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Motiviranje dijakov za aktivnosti v šoliLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Miro Skalicky, prof.Prijavitelj projekta: Gimnazija Celje – Center, Kosovelova 1, CeljeStrokovni konzulent: ga. Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulenta: Svetovanje, pogovori …Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja – redni pouk in dejavnosti obpouku3. lani projektne skupine:Neva Kosmina - KarnerBarbara E. HernavsMarjana TurnšekDoroteja BorovnikSaša OgrizekŠpela SešlarSuzana RožancTatjana Ravnian GanzittiSimona JazbecOblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.6. Darja Poglajen Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,- 37 -


Miro Skalicky (vodja)obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev.Oblikovanje ciljev raziskave, uresnievanje ciljev,izdelava anketnega vprašalnika, anketiranje,obdelava podatkov, predstavitev ugotovitev,predstavitve dela skupine, organizacija …4. Cilj projekta:Upoštevanje ugotovitev in nadgradnja lanskoletne raziskave, oblikovanje smernic zaboljše motiviranje dijakov - poiskati uinkovite, strokovno nesporne naine motiviranjadijakov.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:4. oziroma 5. ravenNa Gimnaziji Celje – Center smo (projektna skupina skupaj z vodstvom in kolektivom)preoblikovali precej didaktinih elementov, nadgradili informacijski blok, dosedanji modelpouka in dejavnosti ob njem v skladu s potrebami in priakovanji dijakov, uiteljev instaršev.Naredili smo komparacijo prejšnjega in novega modela, ki je stekel letos, in globalnougotovili velik napredek. Opredeljena analiza letošnjega vprašalnika bo podlaga zaoblikovanje nadaljnjih ciljev, ki bodo posodabljali naš vzgojno-izobraževalni program znovostmi.6. Uporabniki doseženih novosti:Dijaki, uitelji, starši.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Kvalitetno vpeljane novosti:1. Modernizacija in aktualizacija pouka z uvedbo multimedijskih uilnic, novihnainov pouevanja (IKT) …2. Izboljšava sistema informiranja za dijake, uitelje, starše in širšo javnost –razširili smo spletno stran, dodali informator o vseh ponujenih šolskih inobšolskih dejavnostih, tekmovanjih …3. Upoštevanje potreb in interesov posameznika – individualizacija.V šolskem letu 2006/2007 smo vpeljali dopolnilni pouk v 1. letniku gimnazije(matematika, anglešina), v šolskem letu 2007/2008 pa smo ga razširili še namatematiko za 2. in fiziko za 1. letnik gimnazije. Po potrebi se prilagajamo in izvajamodopolnilni pouk tudi v programu predšolska vzgoja.Izvajamo vrsto obšolskih dejavnosti (krožki, dodatni pouk …).Vpeljali smo spletne uilnice pri matematiki, fiziki, tujih jezikih, zgodovini in geografiji.Izsledki raziskave so nam narekovali uvedbo popolnoma novih dejavnosti: bralnegakluba, gledališke skupine v slovenskem jeziku, plesne skupine, instrumentalne skupine,šolske košarkarske lige med glavnimi odmori, šolske lige v hokeju, tekme med dijaki inprofesorji, predstavitve dijakov 1. letnikov in fotografskega kluba. Na pobudo dijakov- 38 -


smo pripravili dobrodelni koncert, pustovanje in prireditev Vrtiljak, posneli film o šoli invideospot o loevanju odpadkov …Kot novost smo vpeljali »status uspešnega dijaka« kot nagrado za izjemne dosežke prišolskih dejavnostih. Uvedli smo tudi izlet kot nagrado za dijake, ki veliko prispevajo kugledu šole.Nerazporejeno uro v 2. letniku gimnazije smo uporabili za vpeljavo izbirnosti. Dijaki lahkoizberejo bodisi tretji tuji jezik bodisi prostovoljno socialno, projektno ali raziskovalno delo.V prvem nadstropju šole smo uredili vitrino, v kateri predstavljamo izjemne dosežkedijakov, po šolskem ozvoenju pa o tem poroamo izven rednih objav.4. Šola je aktivno naravnana v duhu trajnostnega razvoja.Odgovorni nosilec projektaIgor MajerleVodja projektaMiro SkalickyV Celju, dne 23. 6. 2008- 39 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUSTVARJALNOST ZDRUŽUJE1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Ustvarjalnost združuje!Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Cvetka Tratnik, prof.Prijavitelj projekta: Gimnazija Jurija Vege Idrija, Študentovska 16, 5280 IdrijaStrokovni konzulent: mag. Cvetka BizjakPrispevek strokovnega konzulenta:Mag. Bizjakova je vse leto vodila in usmerjala delo projektne skupine v smislu mrežnegasodelovanja z drugimi šolami. Postavila je dobre okvire za asovno in vsebinskosodelovanje, pri tem pa dopušala tako skupini, kot posameznikom v njej, vsoustvarjalno svobodo. Vodila je štiri veurna sreanja na razlinih lokacijah, od tega jebilo zadnje namenjeno predstavitvi naših dosežkov ravnatelju in drugim sodelavcem nanaši šoli . Z njenim nainom vodenja in s posredovanimi znanji smo izredno zadovoljni.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:CVETKA TRATNIK, prof.,svetovalna služba, vodja projektaBORUT HVALEC, univ. dipl.psih.,ravnateljSILVA URŠI, prof. slovenskegajezika, razredniarka 1. letnika(strojni tehnik)IRENA VONINA ESNIK, prof.biologije, razredniarka 1. letnikaMARJANCA POLJANŠEK, prof.fizike, razredniarka 2. letnikaROMANA KOKOŠAR, prof.slovenskega jezika,Je vodila in koordinirala delo projektne skupine, sepovezovala s konzulentko, skrbela zaizobraževanje, pripravljala evalvacijske vprašalnikein dajala podporo lanicam pri nihovem delu.Stalno se je seznanjal z delom skupine, ji nudil vsomoralno in finanno podporo.V šolskem letu 2007/08 je skupaj s 1. T razredomoblikovala in izpeljala vsebinsko pestre razredneure in ugotovila izboljšanje razredne klime kotposledico aktivnega sodelovanja dijakov.V šolskem letu 2007/08 je vodila 1.b razred, skaterim so si zastavili dva cilja in ju tudi uspešnorealizirali. (izboljšati uni uspeh razreda teroragnizirati razredni piknik ob kocu šolskega leta).V šolskem letu 2007/08 je 2.b razred vodila odideje, narta, izvedbe in evalvacije razrednegaustvarjalnega projekta »Vegovo drevo« in ugotovilaizboljšanje razredne klime kot posledicosodelovanja v projektu.V šolskem letu 2007/08 je 3.b razred vodila odideje, narta, izvedbe in evalvacije razrednih- 40 -


azredniarka 3. letnikaMAJA JUSTIN JERMAN, prof.slovenskega jezika,razredniarka 4. letnikaustvarjalnih projektov »priprava na maturitetnoekskurzijo«, »gremo v gledališe« in »obišimosošolca« in ugotovila izboljšanje razredne klimekot posledico sodelovanja v projektu.V šolskem letu 2007/08 je 4.c razred vodila odideje, narta, izvedbe in evalvacije razrednegaustvarjalnega projekta »Fim za maturantski ples« inugotovila izboljšanje odnosov med dijaki kotposledico sodelovanja v projektu.4. Cilj projekta:Ugotoviti, ali in koliko se z dano možnostjo dijakom oddelka, da izvedejo samostojniprojekt (ideja, nart, organizacija, izvedba, evalvacija), izboljšajo medosebni odnosi voddelku.Priakovani cilj inovacije JE dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:4. raven – odkrivanje novosti - invencijaKolikor nam je znano, se je doslej razredne ure planiralo in izvajalo na »klasien nain« -to je s predvidenimi vsebinskimi in organizacijskimi oblikami. Da damo vsaki razredniskupnosti na voljo povsem proste roke, ali sploh želijo skupen ustvarjalni projekt(konsenz!!!) in, e , da ga izvedejo od ideje preko nartovanja, izvedbe in evalvacije, spremagovanjem vseh mogoih težav, se nam zdi inovativen pristop k razvijanju razredneklime.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo razredniki v srednji šoli, ki želijo izboljšati medosebne odnosemed dijaki ali celotno razredno klimo. Pri tem v prvem letniku stvari potekajo drugae kotv višjih letnikih, saj imajo prvošolci povsem drugane potrebe kot dijaki višjih letnikov, kise že dobro poznajo med seboj. Novost je primernejša za višje letnike.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Potrebovali smo precej poguma, da smo se lotili tega projekta, saj smo se zavedalimnogih pasti – od možnosti, da dijaki ne bodo želeli delovati na takšen nain, do tega,da posamezen razrednik ne bo kos vodenju razreda pri takšnem nainu dela. Posebejresno smo vzeli pripombo šole – kritine prijateljice. Opozorila nas je na nevarnost, dase nam dijaki lahko sprejo, e niso sposobni ali pripravljeni uresniiti skupnega cilja.Menimo, da je koncept dober za delo z višjimi letniki. Prvošolcem je zaradi prehoda nanov nivo šolanja v zaetku smiselno postaviti na izbiro vsebine, ki jih potrebujejo:spoznavanje, reševanje konfliktov, nartovanje uenja, sooanje z obremenitvami indruge teme.- 41 -


Za nain dela kot smo ga inovirali v naši projektni skupini je potrebno, da so dijaki že»domai« v okolju, da se poutijo varne. Zato ga bomo naslednje leto ponovno preverilisamo v višjih letnikih (v 2., 3. in 4. letniku).Odgovorni nosilec projektaBorut Hvalec, univ.dipl.psih.Vodja projektaCvetka Tratnik, prof.V Idriji, dne 3. 7. 2008- 42 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASTRATEGIJE ZA VEJO UINKOVITOST VZGOJNO -IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA (INTERDISCIPLINARNOST NARAVNI PROCESNIH ZNANJ)1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Strategije za vejo uinkovitost vzgojno - izobraževalnega procesa(interdisciplinarnost na ravni procesnih znanj)Leto zaetka projekta: 2005Vodja projekta: Ksenja Šarb LebiPrijavitelj projekta: Gimnazija Litija; Bevkova 1c; 1270 LitijaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: Svetovanje in informiranje lanov inovacijskegaprojekta o novostih IKT tehnologije. Pomo pri iskanju literature povezane z uporabo IKTna posameznih predmetnih podrojih.Podroje projekta: Uinkovitost vzgojno – izobraževalnega dela3. lani projektne skupine:Irena PrašnikarJasmina RomeStanka KlopiIztok erneBetka BurgerMitja StrmecHelena LazarJernej PodgornikUporaba IKT pri pouku tujega jezikaMentorstvo dijakom pri izdelavi raziskovalne nalogeSeznanjanje dijakov s knjižnino – informacijskimiznanjiUporaba IKT pri oblikovanju poroil o laboratorijskihvajah pri biologijiIzdelava projektnih nalog pri pouku informatikeIskanje in interpretacija virov povezanih z zdravimživljenjem in rekreacijo (referati)Mentorstvo dijakom pri interdisciplinarnih projektihin uporaba IKT pri pouku geografijeMentorstvo dijakom pri izdelavi raziskovalne naloge4. Cilj projekta:Dijaki znajo samostojno poiskati vire za izdelavo seminarskih in raziskovalnihnalog, obvladajo citiranje in navajanje literature, poznajo raziskovalnemetode, pridobijo vešine sinteze, analize in interpretacije vsebin.Priakovani cilj inovacije JE dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosežena je bila druga raven novosti, uvajanje »dobre prakse«.- 43 -


Najprej smo se lani projektne skupine seznanili z izkušnjami stroke in teoretinimi okviritematike s pomojo študija literature. Nato smo analizirali v kolikšni meri se »dobrapraksa« pri delu na naši šoli že uporablja in na podlagi tega postavili cilj projektnegadela v tem šolskem letu.6. Uporabniki dosežene novosti:Vsi izvajalci vzgojno – izobraževalnega procesa na šoli.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ob zakljuku letošnje etape IP smo s pomojo objektivnih rezultatov dela in pogovorov zdijaki ugotovili, da je dodatna pozornost, ki smo jo namenili »opismenjevanju« dijakov invzporedno tudi nas samih , na podroju IKT vsem prinesla pozitiven rezultat. Uitelji smoizgubili strah pred uporabo druganega pristopa k pouevanju, kjer vejo odgovornost zavire, vsebino in analizo ter interpretacijo slednje dopušamo dijakom. S tem se poveujevloga profesorja kot mentorja, usmerjevalca in ne le kot izkljunega vira podatkov,katerih reprodukcijo priakuje od dijakov. Hkrati pa krepimo samostojnost in iniciativnostdijakov, kar pozitivno vpliva na njihovo samopodobo, dosežke in pestrost vzgojno –izobraževalnega procesa.Odgovorni nosilec projektaVida Poglajen, prof.Vodja projektaKsenja Šarb Lebi, univ. dipl. psih.V Litiji, dne 2. 7. 2008- 44 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANAJ NOGOMETNI RAZRED ZADIHA III1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Naj nogometni razred zadiha IIILeto zaetka projekta: 2005Vodja projekta: Neva ŠolincPrijavitelj projekta: Gimnazija Ljubljana ŠiškaStrokovni konzulent: dr. Aco CankarPrispevek strokovnega konzulenta: neznanoPodroje projekta: nogometni oddelek3. lani projektne skupine:Neva ŠolincIgor DrmotaDavorin BabiDesa Kapelj GorencKlemen GutmanDelo z oddelki je nartovala, izvajala in vrednotila.V svojem oddelku je izvajal nartovano delo.V svojem oddelku je izvajal nartovano delo.Kot športni koordinator je vrednotila delo dijakov.Kot pedagoški koordinator je vrednotil delo dijakov.4. Cilj projekta:Spodbuditi dijake, da odgovorno izrabijo svoje sposobnosti in zmožnosti.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Kljub psihino napornejši drugi polovici leta so dijaki uspeli veinoma obdržati rezultat izprejšnjega letnika. Nekateri so celo izboljšali svoj uni uspeh iz preteklega leta. Takšnoje stanje v drugem in tretjem letniku. Prvi letnik je uspel izboljšati uspeh iz prve poloviceleta. Ravno tako so bolj napredovali tudi na nogometnem igrišu.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf6. Uporabniki dosežene novosti:Vsi nogometni oddelki, nekateri športni oddelki nižjih letnikov.- 45 -


7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Projekt smo nadaljevali po zartani poti, ob polletju smo ga še nekoliko razširili, tako dasmo pritegnili k sodelovanju še tretji letnik. Vsi dijaki tretjega letnika sicer niso želelisodelovati, tisti, ki pa so, so se odgovorneje obnašali na vseh podrojih. Izboljšal se jenjihov odnos do znanja, do uenja, do uiteljev in predvsem do sošolcev in dijakov višjihin nižjih letnikov. Drugi letnik je po vmesni izgubi volje konec zime znova napel vse sile,izboljšal ali ohranil dosežen rezultat iz prejšnjega leta. Zaradi izboljšane klime je zraznimi dejavnostmi ob pouku dobil lovoriko najboljšega razreda na šoli. Prvi letnik, ki sesprva sploh ni znal obrniti v pravo smer, ni znal razporejati ne asa ne dela, se je popolletju nekako ujel in presenetljivo dobro zakljuil šolsko leto. Ni nakljuje, da so ti trijerazredi tudi po uspehu med najboljšimi na šoli. Vsi vpleteni se že veselimo nadaljnjihuspehov.Odgovorni nosilec projektaEdi KuklecVodja projektaNeva ŠolincV Ljubljana, dne 5. 7. 2008- 46 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAS SAMOZAVEDANJEM DO USPEHA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: S samozavedanjem do uspehaLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: mag. Mojca ZupanPrijavitelj projekta: Gimnazija Ljubljana Šiška, Aljaževa 32, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanje pri operacionaliziranju problema in ciljevprojekta; svetovanje pri izbiri strokovne literature.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Monika Poganik, prof. KEM Uenje bralnih unih strategij v 1. b razredu –uenje samostojne uporabe ubenika in delovnegazvezka ter kombiniranje z lastnimi zapiski; iskanjebistva snovi in na podlagi tega samostojnoreševanje raunskih nalog; izdelava unih kartic.Mojca Horvat, prof. KEM Uenje bralnih unih strategij v 1. b razredu –uenje samostojne uporabe ubenika in delovnegazvezka ter kombiniranje z lastnimi zapiski; iskanjebistva snovi in na podlagi tega samostojnoreševanje raunskih nalog; izdelava unih kartic.Adrijana Segalla, prof. ZGO Uenje bralnih unih strategij v 1. b razredu -uenje samostojne uporabe ubenika, delovnegazvezka, kart in razlinih virov pri uenju; iskanjebistva snovi; bralna una strategija PV3P.Nataša Urankar, prof. ZGO Uenje bralnih unih strategij v 1. b razredu -uenje samostojne uporabe ubenika, delovnegazvezka, kart in razlinih virov pri uenju; iskanjebistva snovi; bralna una strategija PV3P.4. Cilj projekta:Razvijanje strategij uenja in pouevanja v 1. in 2. letniku rokometnih oddelkovGimnazije Ljubljana ŠiškaPriakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Uvajanje t.i. »dobre prakse«.- 47 -


Na naši šoli je bilo uenje unih strategij pri posameznih predmetih nov nain dela, nanekaterih drugih šolah pa ta nain izvajajo že nekaj let (npr. Gimnazija Koevje).Oblikovali smo lastne cilje, naine nartovanja, izvajanja in vrednotenja novosti.6. Uporabniki dosežene novosti:• Uenci (bodoi 2. b in 3. b razred)• Uitelji (ostali - preko seznanitev s tem projektom)• Starši• Pedagoški koordinatorji oziroma šolska svetovalna služba7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Samovrednotenje v nadaljevanju opisujem z vidika triangulacije uenci – uitelji – vodjaUenci:Pri pouku zgodovine:- Polovica jih navaja, da so se s pomojo novega naina dela veliko zahtevane snovinauili že v šoli. Veina jih meni, da so imeli zaradi takšnega naina delapripravljene zapiske (izpiske) za nadaljnje delo.Pri pouku kemije:- Uencem je nov nain dela vše, želijo si še ve takšnih ur in vaj na listih.Navajajo, da sedaj uinkoviteje uporabljajo ubenik kot pripomoek pri uenju in dalažje usklajujejo uenje iz ve virov naenkrat. Bolje razumejo pojme v tekstnihnalogah in v veji meri prej preberejo teorijo, preden prinejo z reševanjemraunskih nalog.Uiteljice kemije in zgodovine:- Uiteljice so z uvajanjem uenja bralnih unih strategij pri pouku zadovoljne, vprihodnjem letu bi želele nadaljevati s takšnim nainom dela tudi v drugih razredih,ki jih pouujejo.Vidik vodje projekta:Menim, da je bilo uvajanje novosti v tem šolskem letu uspešno, glede na refleksijeuencev in uiteljev. Kot pomembnega pokazatelja uspešnosti vidim tudi željo inpripravljenost nekaterih uiteljev, ki do sedaj še niso bili vkljueni v ta projekt, da bi senam naslednje leto pridružili kot lani projekta.Odgovorni nosilec projektaEdi KuklecVodja projektaMojca ZupanV Ljubljani, dne 2. 7. 2008- 48 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGEOMETRIJSKI ELEMENTI V DELU JOŽETA PLENIKA1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Geometrijski elementi v delu Jožeta Plenika«Leto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: mag. Irena Šterman, prof. umetnostne zgodovinePrijavitelj projekta: Gimnazija Moste, Zaloška 49, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: prof. Nina Ostan, višja svetovalka za umetnostno zgodovinoPrispevek strokovnega konzulenta: Konzulentka je nadvse plodno sodelovala z vodjoprojekta s svojimi pripombami in idejami, skupno sta razvili idejo o publikaciji, ki naj binastala naslednje leto kot konni izdelek tega projekta in bi bila primerna za uporabo vrazlinih srednjih šolah. Potem, ko v lanskem letu nismo imeli nobene pomoi s stranizavoda (razen uvodne vzpodbude dr. Komljaneve), smo bili z letošnjo konzulentkoizjemno zadovoljni in upamo, da nam bo z nasveti pomagala tudi naslednje leto.Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja (redni pouk in dejavnosti obpouku)3. lani projektne skupine:mag. Irena Šterman, prof.umet.zgod. - vodjaŠpela Bogolin, prof. matem.-lanicaNartovanje in izvajanje projekta v prvih indrugih letnikih pri likovni umetnosti inumetnostni zgodovini, koordiniranje vsehdejavnosti, populariziranje same ideje inrezultatov projekta in sicer je z dijaki pripraviladve razstavi: samostojno razstavo v KnjižniciJožeta Mazovca v Mostah z naslovom »Plenikova Ljubljana v oeh mošanskihdijakov« (v okviru Dnevov evropske kulturnededišine, ki jih je organiziral Zavod za varstvokulturne dedišine), poleg tega pa smosodelovali na skupinski razstavi, ki jo jeorganiziral Arhitekturni muzej Ljubljana »Vodkrivanju Plenikovih sledi« med 28. 11. in20. 12. 2007. Obe razstavi smo propagirali kotrezultat dela v okviru inovacijskega projekta vpovezavi z ZŠS.Sodelovanje pri postavitvi razstave vKnjižnici Jožeta Mazovca in oblikovanjenalog iz geometrije (predvsem na primerih- 49 -


Plenikovih ljubljanskih stavb), ki se bodopreizkusile pri pouku matematike v prvihtreh letnikih v naslednjem letu.4. Cilj projekta:Na primeru našega najbolj znanega arhitekta želimo pokazati, kako lahko povežemomed seboj umetnostno zgodovino, geometrijo in likovno snovanje in izoblikujemo primer»dobre prakse«, posodobimo pouk in izvedemo konkretno medpredmetno povezovanje.Naš cilj je tudi, da obdelamo zastavljeno vprašanje na tak nain, da ga bodo lahkouporabljali profesorji na katerikoli srednji šoli in ne samo mi!Priakovani cilj inovacije še ni doseženŽe na zaetku smo predvideli, da bo ta projekt trajal najmanj dve leti, morda pa celo tri.V prvi polovici šolskega leta smo se tako ukvarjali predvsem s popularizacijo samegaprojekta in pripravo že prej omenjenih razstav, ne pa toliko s samim delom na konkretnihPlenikovih stavbah, tako da nam je za konni rezultat zmanjkalo asa.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dijaki so v letošnjem letu namenili veliko dela popularizaciji našega dela: pripravili sotekste, fotografije in makete Plenikovih ljubljanskih stavb, ki so jih potem predstavili naobeh omenjenih razstavah in ob tem so razvijali predvsem zadovoljstvo in zaupanje vlastne sposobnosti (obe komponenti sta pomembni sestavini Kellerjevega modelamotiviranja). Ob natannem opazovanju Plenikovih stavb pa so razvijali tudi svojematematino, predvsem geometrijsko znanje.6. Uporabniki dosežene novosti:Dijaki prvih in drugih letnikov Gimnazije Moste, profesorji, ki sodelujejo v projektu in vsi,ki so aktivno sodelovali na obeh razstavah.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Delo na projektu je še vedno v teku. Dijaki so poleg obeh razstav letos pripravili tudisamostojne opise izbranih Plenikovih stavb. Glede na razline interese so razdeljeni vskupine in v njih razvijajo vešine timskega dela. Nadaljevali so s fotografiranjem stavb,s posebnim poudarkom na opazovanju geometrijskih teles, ki se pojavljajo v njih. Tatelesa so posamino fotografirali in tista, ki so bila dostopna, tudi izmerili. Prav tako se jeponovno mono izpostavila povezava z ekologijo (predvsem pri izdelavi maket izodpadnega materiala) in pa povsem nova povezava – s kemijo (v zvezi z materiali, skaterimi je arhitekt gradil). Sodelujoi dijaki so tako konstruirali svoje znanje v lui vsehteh novih spoznanj, vendar pa se je letos izpostavil kot najpomembnejši dosežek njihovozadovoljstvo ob predstavitvi svojega dela javnosti, kar jih je navdalo z izjemnim ponosomin samozaupanjem.Odgovorni nosilec projektaNika GamsVodja projektamag. Irena ŠtermanV Ljubljani, dne 4. 7. 2008- 50 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPOLINOMI IN RACIONALNA FUNKCIJA V SPLETNI UILNICI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Polinomi in racionalna funkcija v spletni uilniciLeto zaetka projekta: 2005Vodja projekta: Iztok UsenikPrijavitelj projekta: Gimnazija Ljubljana ŠiškaStrokovni konzulent: mag. Rado WechetrsbachPrispevek strokovnega konzulenta:Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja / znanja3. lani projektne skupine:Maja Breznik KuklecGabrijela FurlanMatej KozoleMateja TurkVojka Šilc HergaMarko UršiIztok UsenikPregled in dopolnitev gradiva (Hot Potatoes),pomo pri združevanju gradiva v celotoPregled in dopolnitev gradiva (Hot Potatoes)Pregled in dopolnitev gradiva (Hot Potatoes)Pregled in dopolnitev gradiva (Hot Potatoes)Pregled in dopolnitev gradiva (Hot Potatoes)Pregled gradiva, združevanje gradiva v celoto,izdelava spletne strani.Pregled in dopolnitev gradiva (Word), združevanjegradiva v celoto. Vodja projekta.4. Cilj projekta:Razširiti poglavje polinomov na racionalne funkcije in tako dobiti zakljueno celoto.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvijanje dobre prakse.Podoben nain dela smo razvijali že v prejšnjih letih (poglavje o polinomih). V letošnjemletu smo se na podoben nain lotili poglavja o racionalnih funkcijah. Posvetili smo se tudiuporabi narejenega v praksi (preizkušanje gradiva v razredu).- 51 -


6. Uporabniki dosežene novosti:- Dijaki (samostojno delo)- Dijaki (uenje na daljavo)- Uitelji (izmenjava primerov dobre prakse)- Uitelji (uporaba pri pouku)7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Pregledali smo gradiva iz prejšnjih let (polinomi) in ga ponovno preizkušali v razredu.Nekoliko smo ga tudi dopolnili. Zopet smo ugotovili, da je tak nain pouevanja dijakomvše, zato bi ga bilo dobro uporabiti na ve unih enotah. Ugotovili smo tudi, da jenarejeno gradivo primerna pomo za dijake, ki so veliko odsotni. S tem imamo velikoizkušenj, saj veinoma pouujemo dijake športnike.Gradivo je dosegljivo tudi uiteljem drugih šol (in dijakom) kot primer dobre prakse in galahko uporabijo. Dosegljivo je na našem šolskem internetnem naslovu:http://www.s-gls.lj.edus.si/default1.htm , pod poglavjem »gradiva«, »matematika«.V prihodnjem letu bi želeli dodatno preizkušati in dopolnjevati že narejeno gradivo(polinomi in racionalne funkcije) ter na podoben nain izdelati še poglavje o stožnicah.Tako bi dobili zakljueno celoto vseh treh sorodnih poglavij tretjega letnika gimnazije.Odgovorni nosilec projektaEdi KuklecVodja projektaIztok UsenikV Ljubljani, dne 3. 7. 2008- 52 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGRADITEV SAMOPODOBE IN SAMOZAVESTI UENCA-OBVLADOVANJE TREME1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Graditev samopodobe in samozavesti uenca-obvladovanje tremeLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Mirela RihtarPrijavitelj projekta: Glasbena šola KamnikStrokovni konzulent: Mag. Dimitrij BeuermannPrispevek strokovnega konzulenta – usmerjanje in pomo pri konkretizaciji projektaPodroje projekta: poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:MIRELA RIHTARDARKA SKALARMARTIN JANEŽIALEŠ STUDENNEŽA GRUDENEGON BAJTSIMON SKALARANICA SMRTNIKDARJA SELIŠKARDRUŽINA VRHOVNIKRaziskave s podrojakomunikacije,vprašalniki,urejanjepodatkov,organizacija predavanj,urejanjepodatkov,poroila,obvešanje kolektiva o projektuKonference,pomo pri poroilih,organizacijapredavanj,sporoila za medije,obisk vseh javnih inrazrednih nastopovPrispevek z vprašalnik,pomo pri izvedbi javnihnastopovVprašalniki,sporoila za medijeVprašalniki,razredni nastopi,Vprašalniki,razredni nastopi,sporoila za medijeRaziskave(risbe otrok),razredni nastopiIntervju,razredni nastopi(vprašalniki)Razredni nastopi(vprašalniki)Osebne družinske in starševske izkušnje4. Cilj projekta:Glasbeno družino z 2 zelo nadarjenimi uenkami in 2 javna nastopa bomo analizirali,obravnavali, poskušali omiliti stresnost situacije nastopa ter uencem pomagali prioblikovanju njihove celotne osebnostiPriakovani cilj inovacije je dosežen, se pa zavedamo da je pomo pri izgrajevanjusamopodobe dolgotrajen proces, cigar opazovanje zahteva daljši as. Trenutna situacijani dokonna in prepriana sem da se nam bodo v naslednjem šolskem letu, skozisprovajanje dognanih uvidov,odprle se mnoge stvari(problemi in spoznanja)- 53 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki inovacije so lahko vsi udeleženci izobraževalnega procesa(uenci, starši,uitelji) in to ne samo s glasbenega podroja. Problem s katerim se ukvarjamo se tiecelostne osebnosti uencev(skozi vzgojo), uiteljev ter staršev(skozi samo vzgojo),takoda lahko reemo da je projekt koristen za celo družbo v kateri bivamo udeleženci.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Novosti pridobljene s projektom so se zgodile na veih podrojih. Naj naštejem samonekatere: uspešnejše sooanje s tremo pri veih uencih, izgrajevanje uenevesamokritinosti ki je realna, poveanje samozavesti uencev kar reyultira z boljsprošenim obnašanjem na odru,osebna rast uiteljev. Sama komunikacija medudeleženci izobraževalnega procesa je tudi prej bila na visoki ravni, lahko pa reemo dase je poglobila. Kot velik dosežek si štejemo sodelovanje našega IP z IP CUDV DolfkeBoštjani, ki je rezultiralo s koncertom uencev nase šole v omenjenem CUDV. Skozita koncert(zgodil se je 24. aprila letos) so naši uenci lahko zautili kakšno mo imaglasba ki jo ustvarjajo s tovrstnim samoizražanjem. Menim,da so take izkušnje zelodobrodošle v življenju vsakogar,ker te spomnejo da lahko s svojo osebnostjo delašdobra dela. Glasbeno samoizražanje naših uencev jih bo mogoe, neko, odvrilo odpotrebe da se dokazujejo skozi devijantno obnašanje, ali pa kakšna druga dela škodljivanjim ter posredno tudi družbi.Pokazalo se je doloeno zanimanje za IP tudi pri lanih kolektiva ki niso direktnovkljueni vanj,nekateri pa, ki so aktivno vkljueni, iz razlinih razlogov niso pokazalivejega interesa za prispevanje, tako da bo mogoe v naslednjem letu prišlo dosprememb med lani nase projektne skupine.Odgovorni nosilec projektaDarka SkalarVodja projektaMirela RihtarKamnik, 23. 6. 2008- 54 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAD IMAM SVOJ KRAJ1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Rad imam svoj krajLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Mateja GlušiPrijavitelj projekta: JVIZ obine Mozirje, OE Vrtec MozirjeStrokovni konzulent: Mirjam SenicaPrispevek strokovnega konzulentaProjekt je z vidika razvijanja novosti še v fazi razvoja. Potrebno je še iskati možnosti zapoglobitev z vidika vkljuevanja otroka v raziskovalni proces ter na podlagi zbranihpodatkov nartovati spremljanje uinkov.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Ana Rebernik, ravnateljicaMateja Gluši, vzgojiteljica, vodjaprojektaBoža Predovnik, pomonicavzgojiteljiceVesna Kersnik, vzgojiteljicaIrena Škulj, pomonicavzgojiteljiceSergeja Malus, vzgojiteljicaUrša Golob, pomonicavzgojiteljiceSvetovanje, nadzor in spremljanje dela.Nartovanje, vodenje, izvajanje in evalvacijaaktivnosti v projektu, priprava strokovnegagradiva,vodenje dokumentacije, izvedba polletnepredstavitve, sodelovanje s konzulentom.Aktivno sodelovanje, pomo pri nartovanju,izvajanju in evalvaciji.Nartovanje izvajanja aktivnosti v svojem oddelkuin evalvacija le teh.Aktivno sodelovanje, pomo pri nartovanju,izvajanju in evalvaciji.Nartovanje izvajanja aktivnosti v svojem oddelkuin evalvacija le teh.Aktivno sodelovanje, pomo pri nartovanju,izvajanju in evalvaciji.4. Cilj projekta:Otroku približati kulturni utrip in naravne znamenitosti kraja in ga aktivno vkljuiti vlokalno dogajanje,Priakovani cilj inovacije je dosežen.- 55 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosegli smo 2. raven.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfV prvi vrsti smo udeleženi strokovni delavci izpopolnili svoje strokovno znanje in pridobilina osebnem razvoju. Pri delu smo uvajali in izvajali nove naine dela (uporabaprojekcije).6. Uporabniki dosežene novosti:Prvi uporabniki doseženega so nedvomno otroci vkljueni v projekt in posredno njihovistarši. Preko naših nastopov pa tudi širša javnost. Dosedanja spoznanja, ugotovitve,metode dela bomo s sodelavci v vrtcu s pridom uporabili pri nadaljnjem delu.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Glede na preverjeno predznanje otrok so le ti veliko napredovali, pridobili veliko znanj osvojem kraju. Med letom so svoja spoznanja dokazovali in nato tudi to znanje potrdit zizdelavo makete. Širili so si socialne izkušnje s sreevanjem razlinih ljudi v razlinihokoljih in situacijah. Pri delu smo uporabljali številne metode in oblike dela. Omenila biuporabo raunalnika in projekcije, ki nam je zelo olajšala delo, hkrati pa ga zelopopestrila. Napredovali niso samo otroci, ampak tudi mi, strokovni delavci.Odgovorni nosilec projektaRebernik AnaVodja projektaGluši MatejaV Mozirju, dne 5. 7. 2008- 56 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKAKO VPLIVA ŠOLSKI PROJEKT ŠOLA BERE NAMOTIVACIJO ZA BRANJE UENCEV?1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta:Kako vpliva šolski projekt Šola bere na motivacijo za branje uencev?Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Milena SuhodolanPrijavitelj projekta: OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, Aškereva c. 1, 3272 RimskeTopliceStrokovni konzulent: Mag. Marija ŽvegliPrispevek strokovnega konzulenta:Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih bralnih okolij.3. lani projektne skupine:Zdenka JuteršekDarja HorjakAndreja GolouhVesna StopinšekJelka JelencIzvaja branje z uenci in analizo, daje pobude.Izvaja branje z uenci in analizo, daje pobude.Izvaja branje z uenci in analizo, daje pobude.Izvaja branje z uenci in analizo, daje pobude.Izvaja branje z uenci in analizo, daje pobude.4. Cilj projekta:Z rednim skupnim branjem v projektu Šola bere vzpodbuditi uence k rednejšemu branjuin izboljšati bralne vešine.Priakovani cilj inovacije : Cilj je delno dosežen. Delo nadgrajujemo in nadaljujemo zuenci v naslednjem šolskem letu.5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvijanje dobre prakse.Nartovali smo dveletni projekt. V prvem letu smo posneli stanje, ugotovili smiselnost letegain ugotovili, da bomo v naslednjem šolskem letu poskušali »izmeriti motivacijo« zabranje z razlinimi metodami branja.- 57 -


6. Uporabniki dosežene novosti:- V projektu Šola bere sodelujejo vsi uenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice –CŠ in 4 PŠ (325 uencev).- V šolskem letu 2007/2008 smo zaeli s posebnimi metodami z uenci 4. razreda(25 uencev).7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V 1. letu IP smo dosegli 3. krog – uporaba dobre prakse. Izdelali smo preglednarejenega in analizirali bralne navade uencev.1. Spremenili smo naslov in zožili podroje raziskovanja in s tem tudi spremenili naindela.2. Ugotovili smo, da veina uencev še vedno posega po knjigah – vendar po razlinihvsebinah – tudi NUB.3. Branje je postalo potreba, nekateri uenci se lahko dokažejo na tem podroju.4. Uenci so zaeli s seboj nositi svoje knjige, da jih berejo v nadaljevanjih.5. Uenci so ves as vkljueni v proces in sami predlagajo naine in metode dela.6. V knjižnici se je poveala izposoja za 10 %.7. V šolskem letu 2008/2009 bomo nadaljevali z IP in ga junija 2009 zakljuili.Odgovorni nosilec projektaManica SkokVodja projektaMilena SuhodolanV Rimskih Toplicah, dne 27. 06. 2008- 58 -


Številne slovenske šole imajo partnerske šole v tujini in prakticirajo razline nainesodelovanja- nam vsi niso poznani. Lahko pa trdimo, da je naš nain v širši okoliciedinstven, kar se je pokazalo na predstavitvi tovrstnih sodelovanj v Murecku na projektuRegija raznolikosti, ki je potekal 09. 03. 2008. Predstavljale so številne šole Prekmurja,Prlekije in Štajerske, vendar ni bilo zaznati ciljnega pristopa- delovali so na podobnemnivoju, kot mi pred izvajanjem inovacijskega projekta. To je bila, recimo, priložnost, daspoznamo, kje smo v primerjavi z drugimi. Številni so se ob tej priložnosti obraali nanas zaradi idej in nasvetov.6. Uporabniki dosežene novosti:V širšem smislu bi našle kaj zase vse VIZ ustanove. Naš model pa je idealen zaobmejne šole, ki jim bližina partnerske šole omogoa številne možnosti in se dajo obpogojih, kakršne imamo, oz. smo doloene tudi sami vzpostavili, zelo konstruktivnoizkoristiti.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Na osnovi refleksije vseh vkljuenih v inovacijski projekt ugotavljamo, da smo v smerirazvijanja jezikovnih in medkulturnih kompetenc naredili velik korak naprej, takokvalitativno, kot kvantitativno, hkrati pa smo razvijali tudi razna druga podrojasodelovanja, kar je ustvarilo med nami zelo pozitivne vezi. Sodelovanje je bilo ciljnonaravnano, vkljuuje otroke, starše, uitelje in vodstvi obeh šol. Po triangulacijiugotavljamo vsestransko pozitivne odzive in želje po poglabljanju sodelovanja. Otroci sev tujem jezikovnem okolju brez svojih uiteljic popolnoma znajdejo, sosednja stran nasje, v primerjavi s preteklim obdobjem, veliko vekrat povabila k raznim dejavnostim,njihova predstavnica se je z našo ekipo udeležila SEJMA INOVATIVNOSTI INUSTVARJALNOSTI v Ljubljani, kjer je k bogatejši razstavi prispevala tudi partnerskašola. Uenci 6. razreda, vkljueni v projekt ,so pri nacionalnih preizkusih znanja doseglizavidljive rezultate- visoko nad državnim povprejem. Tu bi težko govorili o neposrednipovezavi s projektom, zagotovo pa je vpliv ugoden. Zagotovo pa vemo, da smo postavilitrdne temelje, ki so lahko osnova kakršnemu koli sodelovanju.Odgovorni nosilec projektaTone RovšnikVodja projektaVioleta KardinarV Apaah, dne 2. 7. 2008- 60 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPREDSTAVIM SE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Predstavim se«Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Lucija KevoPrijavitelj projekta: Osnovna šola ArtieStrokovni konzulent: dr. Anton PolšakPrispevek strokovnega konzulenta: DAPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Vlado Cizl, Alenka CizelMarija PavloviEla Verstovšek Tanšek, LucijaKevo, Manuela Fridl, JanaKovaiNataša BukšekSpletna stranVodenje šolske kronike (zapis dogodkov)Urejanje oglasnih tabelPriprava lankov in asopisa4. Cilj projekta:Kako postati prepoznaven?Priakovani cilj inovacije JE dosežen delno, ker s projektom nadaljujemo v naslednjemšolskem letu..5. Dosežena raven novosti rezultata:3. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfDo sedaj smo spoznali in ugotovili, da smo v Posavju prepoznavni. Nadaljujemo spredstavitvami na nateajih in sejmih. Želeli bi si ve povezovanja in sodelovanja sKrajevno skupnostjo Artie – to je pomanjkljivost, ki jo bomo lani projektne skupineposkušali odpraviti.- 61 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Ker bomo s projektom nadaljevali v naslednjem letu, smo sklenili, da bomo poskušaliuvesti še dve novosti. Prva novost: smerokaz, ki nas v kraju usmerja proti šoli (zanj bidali razpis in bi uenci predlagali, kakšna naj bo oblika, velikost, izgled). Druga novost:šolska himna, ki bi jo sestavili uenci.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Z našim projektom smo želeli dosei ve pozitivnega »uinka« s strani uencev in šebolj seznaniti starše z dogajanjem na šoli. Projekt je zastavljen zelo široko.Zdaj, ob koncu šolskega leta, pripravljamo prireditev, kjer bomo pokazali, kakšno je bilonaše celoletno delo. Oživili bomo tudi glasilo in v njem predstavili izdelke otrok, njihovarazmišljanja v spisih, likovno delo … S potekom projekta smo zadovoljni. Naše zakljukeje potrdila tudi anketa, ki so jo izpolnjevali starši – smo pa v njej našli še kar nekajkoristnih usmeritev za prihodnost.Odgovorni nosilec projekta:Bogovi VesnaVodja projekta:Lucija KevoV Artiah, dne 9.6.2008- 62 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAIZVAJANJE PROGRAMA REDNE OŠ IN PRILAGOJENEGAPROGRAMA Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM V REDNI OŠ1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Izvajanje programa redne OŠ in prilagojenega programa z nižjimizobrazbenim standardom v redni OŠLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Anja AbramPrijavitelj projekta: Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne DivaaStrokovni konzulent: Sonja DobravcPodroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/ znanja3. lani projektne skupine:Anja AbramMirjam TrampužVilma KresMojca ŠtembergarDamijana GustiniVodja, izvajalka in uiteljica individualnega poukapri geografiji in zgodovini, po letni pripravi za redniprogram OŠ.RazredniarkaIzvajalka, uiteljica individualnega pouka prislovenšini, po letni pripravi za nižji izobrazbenistandard.Izvajalka, uiteljica individualnega pouka primatematiki, po letni pripravi za nižji izobrazbenistandard.Ravnateljica4. Cilj projekta:Za uenca pripraviti individualiziran program, ki bi temeljil na doseženih standardih znanjin drugih ugotovitev ter mu tako omogoiti optimalen razvoj danih potencialov.Priakovani cilj inovacije je dosežen, saj uenec s tovrstnim, inkluzivnim izobraževanjemnapreduje v višji razred.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosežena je 4. raven .Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 63 -


S kombinacijo dveh programov, rednega in prilagojenega, smo uencu z lažjo motnjo vduševnem razvoju, omogoili šolanje v domaem kraju in tako dosegli najvišjo raven, kijo prehajanje med programi omogoa in sicer izobraževanje v smislu INKLUZIJE.6. Uporabniki dosežene novosti:V prihodnje si želimo, da bi tovrsten nain prehajanja med programi uspešno zaživel navseh nivojih izobraževanja, saj bi to pomenilo konec loevanja na zgolj programe ininštitucije. Z dobro podporo s strani države, bi ena inštitucija lahko ponudila in razvijalave vzporednih programov.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Uenec, vkljuen v simulacijo projekta se na inkluziven nain uspešno izobražuje žedrugo leto. Tako imenovano integrativno izobraževanje, je bilo v primeru našega uencazavirajoe, utrudljivo in nesmiselno, saj same prilagoditve oblik, metod dela terpreverjanj in ocenjevanj znanja še niso bile dovolj, da bi uenec s tovrstnimi primanjkljajilahko napredoval. S poskusom uvajanja kombinacije rednega in programa z nižjimizobrazbenim standardom, pa smo se približali šoli po meri otroka.Odgovorni nosilec projektaDamijana Gustini, prof.spec.Vodja projektaAnja Abram, prof. def.V Divai, dne 30. 5. 2008- 64 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUSTVARJAJMO Z IGRO1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Ustvarjajmo z igroLeto zaetka projekta: 2006/07Vodja projekta: Ana KlemeniPrijavitelj projekta: OŠ Borisa Kidria, Žolgarjeva 4, MariborStrokovni konzulent: Fanika Fras Berro, Nada NedeljkoPrispevek strokovnega konzulenta: Vmesna konzultacija o nadaljnjem delu, sodelovanjena Strokovnem sreanju ob predstavi ob zakljuku projekta v šol. letuPodroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja (redni pouk in dejavnosti obpouku3. lani projektne skupine:Irena GradišnikLeopold VuzemAktivno sodelovanje skozi vso leto; nartovanje,vodenje delavnic, priprava zakljuka projekta inevalvacija dela.Priprava zimskega razstaviša v atriju z lampijoni.4. Cilj projekta:Spodbuditi kreativnost uencev za izvirno literarno in lutkovno ustvarjanje na osnovikulturne dedišine. Ponuditi lasten model gledališkega dela.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:4. raven: odkrivanje novosti – invencija.V lastnem modelu gledališkega dela – dramski knjižici z naslovom Vinika in v istoimenskigledališki predstavi je naša divja trta-vinika dobila svojo literarno in gledališko podobo.Izdali smo knjigo z naslovom Vinika in DVD posnetek s predstave.- 65 -


Mnenje konzulentk:V projektu je ob pomoi mentorjev nastalo avtorsko delo uencev (izvirna lutkovna igra),ki omogoa njeno ustvarjalno uporabo (razvijanje vseh štirih sporazumevalnihzmožnosti) na predšolski in osnovnošolski stopnji.S to dejavnostjo so mentorji spodbudili medvrstniško sodelovanje, ki omogoa razvijanjesposobnosti dogovarjanja, odloanja, prevzemanja odgovornosti, strpnosti,samoiniciativnosti …Izpostavili bi tudi premišljene in razvojni stopnji ustrezne didaktinimi pristope, s katerimiso spodbujali iniciativnost in ustvarjalnost uencev ves as razvoja projekta. V projektso bili vkljueni vsi uenci tako, da so se v posameznih fazah projekta izrazila njihovamona podroja.Rezultat projekta – izdelek je potrjen s strani zunanjih strokovnjakov (Pedagoškafakulteta Maribor, Lutkovno gledališe Maribor, COBISS) in kot tak lahko uporabljen vširšem okolju. Zato ga uvršava v 4. raven razvoja novosti .Glede na to, da je projekt že dve leti umešen v LDN in vizijo šole ter potrjen in podprt sstrani lanov Sveta šole in Sveta staršev, bi bilo smiselno projekt umestiti v 5. ravenrazvoja novosti.6. Uporabniki dosežene novosti:Dramska knjižica z naslovom Vinika je lahko dobrodošla pomo vrtcem in osnovnimšolam, ki pripravljajo lutkovne predstave. S pomojo te knjižice lahko otrok/uenec samoblikuje lutko, z njo sporoa in pripravi predstavo za vrstnike, saj so v njej zbranidragoceni napotki za celotno izvedbo predstave.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Vinika je zamišljena kot lutkovna predstava, za katero so morali uenci polegknjiževnosti vkljuiti še druge umetnosti (glasbeno spremljavo, likovno podobo stojeih,ronih in sennih lutk), saj se v njej prepletajo elementi treh disciplin: kreativnegapisanja, lutkarske tehnologije in ustvarjanja za gledališe. Uenci so potrdili, da lahko zaktivnim sodelovanjem in inovativnimi rešitvami pripomorejo k varovanju svoje kulturnededišine. Vinika je divja trta, ki raste v varovanem prostoru šole, v inovacijskemprojektu je poleg arhitekturnih detajlov izpostavljena njena etnološka vrednost.Pomembno delo je opravila skupina nadarjenih uencev; izredno mona je bila podporastaršev v moralnem in finannem pogledu ter pozitiven odziv strokovne javnosti.Odgovorni nosilec projektaAnton ŠpesVodja projektaAna KlemeniV Mariboru, dne 3. 7. 2008- 66 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANAPREDEK V ZNANJU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA PRINESLOVENSKO GOVOREIH UENCIH1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Napredek v znanju slovenskega knjižnega jezika pri neslovenskogovoreih uencihLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Špela ekada ZornPrijavitelj projekta: Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani, Šolska ulica 15, 1351 BrezovicaStrokovni konzulent: Dragica Motik, višja svetovalka; Marica Žvegli, višja svetovalkaPrispevek strokovnega konzulenta:- širjenje spoznanj na celoten šolski kolektiv-delavno sreanje- neposredna pomo na delavnih sreanjih IP skupine- usmerjanje in teoretina podpora pri projektu- motivacijska vloga- vzpostavljanje zaupanja- kritini prijateljPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Marija BregarSimona SusmanMarija PremrlUencem je pri matematiki pomagala pri usvajanju novesnovi z dodatno razlago in ponazoritvami.Pri pouku zgodovine je s pomojo slikovnega gradivapribližala obravnavano snov in s tem uence motivirala, daso dosegli minimalne standarde znanja.Pri pouku kemije je s pomojo slikovnega gradiva približalaobravnavano snov in s tem uence motivirala, da so dosegliminimalne standarde znanja.4. Cilj projekta:Neslovensko govorei uenci bodo v danih možnostih to šolsko leto dosegli maksimalninapredek v znanju SKJ.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:- osebni razvoj strokovnega delavca/uencev in- uvajanje »dobre prakse«- 67 -


S projektom smo izpopolnili strokovno znanje projektne skupine in se seznanili sprimerom dobre prakse in le-tega uporabili in vrednotili. Posamezne uence nam jeuspelo nauiti, ne le da dosegajo vnaprej doloene obvezne cilje šolanja, temve, datudi samostojno opredelijo cilje, ki so potrebni za osebnostni razvoj ter aktivnovkljuevanje v novo sredino.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi uitelji, ki pouujejo v oddelkih z otroki, katerih materni jezikni slovenšina in prihajajo iz drugega kulturnega okolja. Ti otroci namre potrebujejodrugaen pristop in dodatno strokovno pomo pri razlagi une snovi. Hkrati jim jepotrebno prilagajati pisno in ustno ocenjevanje znanja (predvsem s pomojo slikovnegagradiva).7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ob izvajanju treh akcijskih krogov v šolskem letu 2007/2008 smo v projektni skupini prišlido temeljne ugotovitve, da se z uvajanjem novosti uitelji poklicno in osebnostnorazvijamo in na ta nain spreminjamo lastno prakso. V skupini uiteljev, ki so izvajali IP,se je pokazala mona želja po spreminjanju prakse. Da bi lažje prišli do zastavljenihciljev, smo izhajali iz meril in vmesnih etapnih ciljev. Ugotovili smo, da premonaodgovornost uiteljev, stereotipna mnenja in skriti predsodki zavirajo proces uvajanjainovacij. Kljub temu nam je ob koncu tretjega akcijskega kroga uspelo dosei cilje, kismo si jih zastavili v prvem akcijskem krogu. V drugem projektnem letu se bomoposvetili razvoju »dobre prakse« in odkrivanju novosti. Pri tem bomo uporabiliSternbergovo taksonomijo kreativnega ustvarjanja.Odgovorni nosilec projektaMilena ernigojVodja projektaŠpela ekada ZornNa Brezovici, dne 2. 7. 2008:- 68 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMEDKULTURNI DIALOG MED UENCI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Medkulturni dialog med uenciLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Andreja DobnikarPrijavitelj projekta: Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani, Šolska ulica 15, 1351 BrezovicaStrokovni konzulent: Dragica Motik, višja svetovalka IPrispevek strokovnega konzulenta /- svetovalna in posvetovalna vloga- širjenje spoznanj na celoten šolski kolektiv-delavno sreanje- neposredna pomo na delavnih sreanjih IP skupine- usmerjanje in teoretina podpora pri projektu- usmerjanje procesov refleksij- motivacijska vloga- vzpostavljanje zaupanja- kritini prijateljPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Marija LavriTatjana ŠušteršiSimona SusmanPri urah geografije je spodbujala medkulturni dialog sspoznavanjem razlinih dežel in obiajev, ki so znailnizanje.Pri urah sodobne priprave hrane je uence spodbujala inseznanjala s prehranjevalnimi navadami razlinih etninihskupin.Pri obravnavi tem iz zgodovine je uence spodbujala ksprejemanju in toleriranju druganosti, posameznika innaroda.4. Cilj projekta:Želim, da bi uenci, ki odrašajo v kulturno druganem okolju, razumeli in sprejelislovenske obiaje, hkrati pa, da bi slovenski uenci sprejeli njihove in s tem prispevali kspodbujanju medkulturnega dialoga ter premagovanju medkulturnih razlik.Priakovani cilj inovacije je dosežen.- 69 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:- osebni razvoj strokovnega delavca/uencev in- uvajanje »dobre prakse«S projektom smo izpopolnili strokovno znanje projektne skupine in se seznanili sprimerom dobre prakse in le-tega uporabili in vrednotili. Posamezne uence nam jeuspelo nauiti, ne le da dosegajo vnaprej doloene obvezne cilje šolanja, temve, datudi samostojno opredelijo cilje, ki so potrebni za osebnostni razvoj ter aktivnovkljuevanje v novo sredino.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi uitelji, ki pouujejo v oddelkih z otroki, ki prihajajo izdrugega kulturnega in jezikovnega okolja. Ti otroci se namre težko vkljuijo v novosredino, saj jih le-ta vekrat odkrito ali neodkrito odklanja. (Predvsem velja to za otroke,ki prihajajo iz bivših jugoslovanskih republik.) V posameznih oddelkih je potrebno veasa nameniti pogovoru o diskriminaciji in strpnosti.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ob izvajanju treh akcijskih krogov v šolskem letu 2007/2008 smo v projektni skupini prišlido temeljne ugotovitve, da se z uvajanjem novosti uitelji poklicno in osebnostnorazvijamo in na ta nain spreminjamo lastno prakso. V skupini uiteljev, ki so izvajali IP,se je pokazala mona želja po spreminjanju prakse. Da bi lažje prišli do zastavljenihciljev, smo izhajali iz meril in vmesnih etapnih ciljev. Ugotovili smo, da premonaodgovornost uiteljev, stereotipna mnenja in skriti predsodki zavirajo proces uvajanjainovacij. Kljub temu nam je ob koncu tretjega akcijskega kroga uspelo dosei cilje, kismo si jih zastavili v prvem akcijskem krogu. V drugem projektnem letu se bomoposvetili razvoju »dobre prakse« in odkrivanju novosti. Pri tem bomo uporabiliSternbergovo taksonomijo kreativnega ustvarjanja.Odgovorni nosilec projektaMilena ernigojVodja projektaAndreja DobnikarNa Brezovici, dne 30. junija 2008- 70 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTABREZ DREVES NI GOZDA - PTICE PRI NAS1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Brez dreves ni gozda - ptice pri nasLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Lojze BavdežPrijavitelj projekta: Osnovna šola BrežiceStrokovni konzulent: dr. Natalija Komljanc ZRSŠPrispevek strokovnega konzulenta: pomo in nasveti pri izvajanju projektaPodroje projekta: prouevanje ptic z elementi raziskovalnega dela3. lani projektne skupine:mag. Marija Lubšina - ravnateljica Pomo pri organizaciji in vodenju projektne skupineJožica Pangeri – vzgojiteljica Obisk uilnice naravoslovja z otroci / 5 let /. OtrociVVZ Mavrica Brežiceopazujejo in ugotavljajo razlike med posameznimipticami.Prva triadaSpoznavanje posameznih ptic s pomojo didaktineMihaela Dimc, Tatjana IlcDruga triadaEvelina Horžen, Mojca DordeviTretja triada: PTICE MALODRUGAEa. Zinka Škofca – GZVb. Marija Bavdež – BIOc. Lojze Bavdež - BIOSandra Ogorevc - laborantkad. Jadranka abraja –psihologinjae. Irena Burja - SLOf. Milena Novoselc - OŠPPSrednja šola Brežice – gimnazijaLuka Bibi tretji letnik »Aleš Rupar »Lenart Lipovšek »Barbara Hercigonja »OTZ BrežiceJadranka Ajkovi - ornitologinjaigre – ptiji zbor.Izbira štirih vrst ptic, iskanje informacij o teh pticah,spremljanje podatkov, razlaga uinkov in korelacijamed predmeti.a. Glasbeni prikaz življenja v soodvisnosti znaravo in sveta, ki izginja.b. Ptice malo drugae ( filatelisti, pomen ptic vljubezni, priimki in imena ptic, ptice serazmnožujejo z jajci….)c. Izdelava igralnih kart na razlinih ravnehznanja, izdelava osebnih izkaznic ptic.d. Delavnice ustvarjalnosti, ustvarjalno pisanje,matematino besedilne naloge na temo ptic.e. Literarno izražanjef. Izdelava hišic za prehranjevanje ptic- 71 -Ogrožene vrste ptic pri nasObrokanje pticOrnitologi ptice tudi štejejoPtice selivke in ptice stalniceRaziskovanje ptice KOSEC v Jovsih pri Dobovi


4. Cilj projekta:- Dosei, da z lastnim iskanjem in prouevanjem ptic iz domaega okolja, pridejootroci, uenci in dijaki do lastnih, inovativnih spoznanj.Priakovani cilj inovacije : bil dosežen preko razlinih vmesnih ciljev, ki so se pojavilimed letom.5. Dosežena raven novosti rezultata:5. raven - Didaktino preoblikovanjeUtemeljitev: Ob zadnjem sreanju projektnega tima smo ugotovili, da je vsakposameznik izoblikoval osebne cilje, ki so bili osnova skupnemu cilju /glej skupni cilj/skupine/. Dogovorili smo se, da bomo te cilje vnašali v vzgojno-izobraževalni proces in znjimi tudi novosti , inovacije. Znotraj skupine je bila razlina dinamika razvoja,pot doskupnega cilja pa je bila v doloenih trenutkih tudi težavna. Da smo dosegli peto ravenrazvoja novosti pa nam je omogoila med drugim podpora šole kot ustanove in vlogakonzulenta, ki je delo neprestano vodil v pravo smer. Zanimivo je tudi to, da smo pri deluodkrili kar nekaj nadarjenih uencev, ki pred tem niso bili dovolj opazni.6. Uporabniki dosežene novosti:Iz posameznih izdelkov celotnega tima IP je nastala zasnova za spletno stran šole »Brezdreves ni gozda – ptice pri nas«. Uporabniki bogatega gradiva bodo vsi sodelujoi vprojektu, po celotni vertikali od vrtca do srednje šole. Možnost sodelovanja bodo imelitudi drugi mladi »raziskovalci«.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:- v projektu smo se v tem šolskem letu osredotoili na prouevanje ptic iz okolicešole;- dosegli smo osnovni cilj, da z lastnim iskanjem in prouevanjem pridejo uenci doinovativnih spoznanj o posameznih vrstah ptic v domaem okolju;- celotno delo je zasnovano na elementih znanstveno raziskovalnega dela;- splošna ugotovitev vseh sodelujoih, da vodijo k popolnemu prouevanju pojavovpredvsem: želje, priakovanja, potrebe in osebni interesi posameznika –raziskovalca;- timsko delo krepi medsebojno zaupanje, profesionalno toleranco in krepitevsamozaupanja;- otroci, uenci, dijaki podpirajo in spodbujajo k novostim v šolskih klopeh;- možnost nadgradnje IP v naslednjem šolskem letu / Izdelava didaktinega modelapovezave razlinih projektov s pomojo IKT/Odgovorni nosilec projekta:Ravnateljica mag. Marija Lubšina NovakVodja projekta:Lojze Bavdež uitelj BIO,NARBrežice, dne 20. junij 2008- 72 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADIDAKTINI MODEL ZA SPODBUJANJE RAZVOJA VSEH VRSTPISMENOSTI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Didaktini model za spodbujanje razvoja vseh vrst pismenostiLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: mag. Marija Lubšina NovakPrijavitelj projekta: Osnovna šola Brežice (mreža 5 osnovnih šol – Osnovna šolaBrežice, Osnovna šola Grm, Osnovna šola Trbovlje, Druga osnovna šola SlovenjGradec, Osnovna šola Voliina)Strokovni konzulent: mag. Rado WechtersbachPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Poti do uinkovitih unih okolij (KT, pismenost, ustvarjalnost)4. lani projektne skupine:Št.prispevkovMarija Lubšina Novak, 10. 5. 1958 Vodja projekta in projektnega tima,OŠ BrežiceSonja Simi, roj. 17.5.1955lanica projektnega tima, OŠ GrmDarinka Kostanjšek, roj. 30. 5. 1951 lanica projektnega tima, OŠTrbovljeBoža Pirnat, roj. 7. 4. 1948lanica projektnega tima, Druga OŠSlovenj GradecAnton Gozdnik, roj. 17. 01. 1965 lan projektnega tima, OŠ VoliinaMajda B. engija, roj. 18.11.1971 Mentorica, OŠ GrmHelena Hrovati, roj. 28.12.1978 Mentorica, OŠ Grm 36Nina Kranjec, roj 23. 6. 1981 Mentorica, OŠ Grm 4Vera Kukovi Kovai, roj. 20.5.1953 Mentorica, OŠ Grmmag. Irena Može, roj. 28.10.1967 Mentorica, OŠ Grm 82Jožica Fink, roj. 6.3.1955Mentorica, OŠ GrmStanislava Šonc, roj. 16.4.1966 Mentorica, OŠ GrmMajda Mohar, roj. 30.1.1963 Mentorica, OŠ Grm 18Darinka Ferenak Agrež, roj. 4. 4. Mentorica OŠ Brežice 511959Jožica Kožar, roj. 5. 2. 1961 Mentorica OŠ Brežice 161Lojze Bavdež, roj. 25. 5. 1953 Mentor OŠ Brežice 34Dušanka Bulut, roj.18. 3. 1957 Mentorica OŠ Brežice 25Nevenka Sreš, roj 9. 4. 1970 Mentorica OŠ Brežice 7Lidija Geršak, roj. 1. 7. 1969 Knjižniarka na OŠ BrežicePetra Ganc Vaš, roj. 19. 9. 1977 Mentorica OŠ Brežice 63Mihaela Rai, roj. 12. 11. 1979 Mentorica OŠ Brežice 56Mojca Barbi, roj. 23. 10. 1961 Mentorica OŠ Brežice 17Martina Polanec Zadravec, roj. 13. 1. Raunalnikar na OŠ Brežice- 73 -


1978Suzana Kolari, roj 19. 9. 1964 Mentorica OŠ Brežice 21Klaudija Horvat, roj. 12. 09. 1969 Mentorica OŠ Brežice 179Karmen Lipej Tramšek, roj. 7. 5. 1969 Mentorica OŠ Brežice 22Jadranka abraja, roj. 31. 1. 1961Psihologinja na OŠ Brežice,spremljava, evalvacijaKlavdija Štrucl, roj. 26. 11. 1964 Mentorica OŠ Brežice 7Mateja Bogovi Fifnja, roj. 11. 7. 1969 Mentorica OŠ Brežice 33Metka Savi, roj. 3. 7. 1971 Mentorica OŠ Brežice 18Irena Burja, roj. 18. 1. 1978 Mentorica OŠ Brežice 3Romana Zorko, roj. 27. 5. 1971 Mentorica OŠ Brežice 71Vladka Glaser, roj. 2. 3. 1970 Mentorica OŠ Brežice 37Zinka Škofca, roj. 20. 9. 1952 Mentorica OŠ Brežice 38Ivanka Stojanovi, roj. 21. 6. 1970 Pedagoginja na OŠ BrežiceMarko Škofca, roj. 22. 9. 1972 Raunalniar OŠ BrežiceMarija Bavdež, roj. 28. 3. 1951 Mentorica OŠ Brežice 43Polonca Švajger, roj. 27. 5. 1977 Mentorica OŠ Brežice 64Mojca orevi, roj. 6. 5. 1967 Mentorica OŠ Brežice 77Nada Baškovi, roj. 8. 10. 1960 Mentorica OŠ Brežice 24Irena Šetinc, roj. 20. 1. 1959 Mentorica OŠ Brežice 86Evelina Sušnik, roj. 19. 8. 1959 Mentorica OŠ Brežice 33Julijana Medvešek, roj. 14. 12. 1962 Mentorica OŠ Brežice 5Alenka Godler, 4. 7. 1979Pedagoginja na OŠ Brežice,spremljava, evalvacijaMateja Kovai, roj. 6. 7. 1970 Mentorica OŠ Brežice 40Helga Kantužar, roj. 28. 4. 1962 Mentorica OŠ Trbovlje 28Maja Vezovišek, roj. 27. 2. 1977 Mentorica OŠ Trbovlje 6Jana Novak, roj. 13. 10. 1976 Mentorica OŠ Trbovlje 33Nuša Rahne, 9. 11. 1961 Mentorica OŠ Trbovlje 18Marjetka ekada, roj. 6. 4. 1954 Mentorica OŠ Trbovlje 14Marija Godec, roj. 5. 10. 1960 Mentorica OŠ Trbovlje 56Maja Krajnik, roj. 24. 2. 1964 Mentorica OŠ Trbovlje 9Aleksandra Doležalek, roj. 7. 6. 1963 Mentorica OŠ Trbovlje 7Suzana Brumen, roj. 4. 7. 1977 Mentorica OŠ Trbovlje 14Saša Tomše, roj. 1. 9. 1964 Mentorica OŠ Trbovlje 27Polona Deželak, roj. 7. 3. 1978 Mentorica OŠ Trbovlje 10Tanja Bajde, roj. 31. 10. 1975 Mentorica OŠ TrbovljeKlementina Šuligoj, roj. 15. 12. 1973 Mentorica OŠ Trbovlje 10Alenka Stopar, roj. 17. 9. 1973 Mentorica OŠ Trbovlje 21Mojca Grešak, roj. 6. 1. 1958 Mentorica OŠ Trbovlje 3Katja Dragar, roj. 10. 6. 1968 Mentorica OŠ Trbovlje 6Dušanka Klemen, roj. 12. 4. 1958 Mentorica OŠ Trbovlje 7Maja Medved, roj. 2. 3. 1955 Mentorica OŠ Trbovlje 41Tanja Kamenšek, 31. 3. 1976 Mentorica OŠ Trbovlje 22Ksenja Mali Potisek, roj. 5. 7. 1974 Mentorica OŠ Trbovlje 27Tatjana Glavi, roj. 10. 7. 1962Sabina Lorber, roj. 13. 5. 1958Alenka Puc, roj. 17. 5. 1968Marta Rubin, roj. 25. 3. 1963Janja Šerbinek, roj. 29. 12. 1962Saša Polanc, roj 30. 4. 1965Jerneja Vertanik, roj. 2. 6. 1976Alenka Pongrac, roj. 5. 7. 1977Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecMentorica Druge OŠ SlovenjGradecMentorica Druge OŠ SlovenjGradecMentorica Druge OŠ SlovenjGradecMentorica Druge OŠ SlovenjGradecMentorica Druge OŠ SlovenjGradecMentorica Druge OŠ SlovenjGradecMentorica Druge OŠ Slovenj- 74 -118152172


GradecZora Pogorevc, roj. 7. 3. 1955 Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecKatja Jenko, roj. 6. 4. 1971Mentorica Druge OŠ Slovenj 16GradecMetka Berce, roj, 27. 6. 1953 Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecKatja Urši, roj. 17. 11. 1974 Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecAnita Dokl, roj. 14. 2. 1963Mentorica Druge OŠ Slovenj 21GradecBranka Karel, roj. 7. 12. 1961 Mentorica Druge OŠ Slovenj 22GradecOlga Bauerroj, 17. 12. 1959Mentorica Druge OŠ Slovenj 16GradecDominika Peršak, roj. 23. 6. 1975 Mentorica Druge OŠ Slovenj 15GradecJožica Kastelec, roj. 31. 1. 1969 Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecCvetka Preglau, roj. 15. 4. 1960 Mentorica Druge OŠ Slovenj 16GradecNataša Nagli, roj. 21. 12. 1967 Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecBranka Strmnik, roj. 17. 3. 1972 Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecVesna Vinarnik, roj. 22. 8. 1968 Mentorica Druge OŠ Slovenj 20GradecNada Žunec, roj. 14. 4. 1962 Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecPetra Ranik, roj. 12. 6. 1973 Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecBoža Božena Lesjak, roj. 18. 4. 1968 Mentorica Druge OŠ Slovenj 16GradecVajt Jožica, roj. 12. 3. 1959Mentorica Druge OŠ Slovenj 23GradecNada Duler, roj. 22. 8. 1969Mentorica Druge OŠ SlovenjGradecDušan Klemeni, roj. 19. 1. 1973 Mentor Druge OŠ Slovenj GradecMateja Karneža, roj 20. 12. 1978 Mentorica Druge OŠ Voliina 4Ksenija Trinko, roj. 1. 3. 1977 Mentorica Druge OŠ VoliinaSilva Potonik, roj. 15. 12. 1961 Mentorica Druge OŠ Voliina 204. Cilj projekta:• Razvijanje pismenosti skozi razline bralne zbirke pri slovenskem jeziku (1. - 9.razred), tujih jezikih (anglešina, nemšina, španšina, francošina), naravoslovju,etiki in družbi, geografiji, glasbeni vzgoji (druga in tretja triada), logiki in na podrojudiplomacije• Razvijanje raunalniške pismenosti• Razvijanje ustvarjalnosti in kreativnosti• Spodbujanje timskega dela• Ozavešanje o pomembnosti vseživljenjskega uenjaPriakovani cilj inovacije SO DOSEŽENI• Poveanje števila bralcev in števila otrok, vkljuenih v bralne zbirke• Izboljševanje prispevkov uencev v vseh bralnih zbirkah (uenje uenja)• Poveanje uporabe IKT pri pouku in izven njega- 75 -


• Izboljšanje sodelovanja med vsemi vkljuenimi (uenci, uitelji, starši, zunanjisodelavci)• Povezovanje na nivoju enega zavoda in med zavodi (sinergija!)5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven: razvijanje t.i. »dobre prakse«Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfProjekt na omenjenih šolah izvajamo drugo leto. Prvo leto uvedbe je pokazalo, da se je spomojo modela število bralcev povealo za 10 %, v drugem letu pa ugotavljamo, dasmo ta % bralcev ohranili. Torej je naš primer »dobre prakse« že preverjen, zdaj pa gaizpopolnjujemo in odpravljamo šibkosti. V drugem letu uvajanja modela smo se boljposveali kakovosti prispevkov, poudarek pa je bil predvsem na medpredmetnemsodelovanju in spodbujanju ustvarjalnosti uencev.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki dosežene ravni novosti so uenci, ki poleg razvijanja pismenosti skozirazlina predmetna podroja bralnih zbirk, razvijajo ustvarjalnost in kreativnost spomojo uporabe IKT.Ob timskem delu in medpredmetnem povezovanju ter sodelovanju vseh vkljuenih sepoveuje ozavešenost o pomembnosti vseživljenjskega uenja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Rezultati ankete (junij 2008), ki je bila izvedena med sodelavci v projektu, kažejo, da somentorji in uenci projekt ovrednotili pozitivno in želijo, da z njim nadaljujemo še vprihodnjih letih. Mentorji so izrazili mnenje, da je projekt zanimiv, spodbuja medsebojnosodelovanje, medpredmetno povezovanje in dviga raven pismenosti.Uitelje je pri delu veselilo, ker je potekala komunikacija z uenci na drugaen nain –preko raunalnika oz. interneta. Pravijo, da so vsebine v projektu povezane spredmetnikom in jih lahko vpletajo v redno šolsko delo. Strokovni delavci so povedali, daso z delom v projektu osebno pridobili novo izkušnjo, ve znanja na podrojuinformacijske tehnologije, nove oblike in metode dela z uenci, osebno zadovoljstvo instrokovno rast. Uencem so se bolj približali skozi individualno sodelovanje. Pri delu zuenci so poskušali biti bolj ustvarjalni in kreativni.Uenci se v veliki meri zavedajo pomena bralne pismenosti. Izpostavili so, da je branježivljenjsko pomembna spretnost, bolje jim pomaga razumeti svet, ob branju pa se tudiuijo, kako živijo in utijo drugi ljudje. Projekt je prispeval tudi k splošni razgledanostiuencev, poglobljenemu pogledu na naravo, ekologijo in k izboljšanju glasbene terlikovne izraznosti uencev. Komunikacija in zmenjava mnenj je izrednega pomena prirazumevanju prebranih vsebin in pri razvijanju kritinega mišljenja ter vzpostavljanjuprimernega dialoga. Starši so bolj spodbujali otroke k branju in se vkljuevali v projektnodelo. Poveala se je motivacija za skupno branje in razvijanje družinskem bralne kulture.Uencem veliko pomeni objava prispevka na internetu kot spodbuda za nadaljnjesodelovanje v bralni zbirki.Odgovorni nosilec projektaMag. Marija Lubšina NovakVodja projektaMag. Marija Lubšina NovakV Brežicah, dne 18. 7. 2008- 76 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTACELOVIT PRISTOP KOT STRATEGIJA USPEŠNEGA REŠEVANJAKONFLIKTOV TER IZBOLJŠANJE RAZREDNE KLIME1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Celovit pristop kot strategija uspešnega reševanja konfliktov terizboljšanje razredne klimeLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Ivanka ErjavecPrijavitelj projekta: Osnovna šola rni Vrh, rni Vrh 95, 5274 rni Vrh nad IdrijoStrokovni konzulent: mag. Cvetka BizjakPrispevek strokovnega konzulenta: Pomo pri sestavi anketnega vprašalnika.Predavanja na sreanjih projektnih skupin IP. Predavanje na sreanju lanov projektneskupine IP OŠ rni Vrh z naslovom »Postavljanje meja« Pomo pri nartovanju inizvajanju doloenih vsebin inovacijskega projekta.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Ime in priimek lana projektneskupine:Irena KenkDrago KaviLilijana HomovecKarmen Simoni MervicPrispevek (en stavek):Nartovanje in izvajanje inovacijskega projekta od idejedo realiziranih ciljev in evalvacije; oblikovanje pravilvedenja uencev na ekskurziji, v šoli v naravi; nakulturnih in športnih prireditvah; izvedba projektne oblikedela Prepreujmo nasilje/Za boljše odnose med ljudmi;organizacija projektnega dne z gledališko predstavo Maliprinc in sedmimi delavnicami; sestava in analizavprašalnikov o razredni klimi ter o 1. šolskih atletskiholimpijskih igrah.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja pri športni vzgoji, športnihdnevih in šoli v naravi; organizacija in izvedba 1. šolskihatletskih olimpijskih iger.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 8. razreda,skupinska izdelava maket in drugih izdelkov, pisanjenovoletnih vošil; sodelovanje pri pripravljanju razstav;sodelovanje pri izvedbi1. šolskih atletskih olimpijskih igerter sodelovanje pri organizaciji in izvedbi kulturneprireditve.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 5. razreda;skupinska izdelava izdelkov, pisanje novoletnih vošil;sodelovanje pri izvedbi1. šolskih atletskih olimpijskih iger- 77 -


Martina HabeVera PodkrajšekMarija Rupnik HladnikElizabeta BonaVera RudolfDarja RupnikFrancka RupnikDamjana VoninaBarbara PetkovšekAleksandra Žakelj (zunanji lan)Vali Kavi (zunanji lan)Maja Severter sodelovanje pri organizaciji in izvedbi kulturneprireditve.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 9. razreda; pisanjenovoletnih vošil; sodelovanje pri izvedbi1. šolskihatletskih olimpijskih iger ter sodelovanje pri organizacijiin izvedbi kulturne prireditveIzvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 2. razreda v šoli;skupinsko slikanje in izdelava drugih izdelkov,sodelovanje pri pripravljanju razstav in prireditev;sodelovanje pri izvedbi1. šolskih atletskih olimpijskihiger.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 3. razreda v šoli;skupinsko slikanje in izdelava drugih izdelkov,sodelovanje pri pripravljanju razstav in prireditev;sodelovanje pri izvedbi1. šolskih atletskih olimpijskihiger.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 4. razreda v šoli;skupinsko slikanje in izdelava drugih izdelkov,sodelovanje pri pripravljanju razstav in prireditev;sodelovanje pri izvedbi1. šolskih atletskih olimpijskihiger.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 1. razreda v šoli;skupinsko slikanje in izdelava drugih izdelkov,sodelovanje pri pripravljanju razstav in prireditev;sodelovanje pri izvedbi1. šolskih atletskih olimpijskihiger.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 7. razreda; pisanjenovoletnih vošil; sodelovanje pri izvedbi 1. šolskihatletskih olimpijskih iger ter sodelovanje pri organizacijiin izvedbi kulturne prireditve.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev 1. razreda v šoli inpravila vedenja v oddelku podaljšanega bivanja,skupinsko slikanje in izdelava drugih izdelkov,sodelovanje pri pripravljanju razstav in prireditev;sodelovanje pri izvedbi1. šolskih atletskih olimpijskihiger.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev pri pevskih zborih;sodelovanje v kulturnih prireditvah; sodelovanje priizvedbi1. šolskih atletskih olimpijskih iger.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:oblikovanje pravil vedenja uencev pri likovni vzgoji napredmetni stopnji; skupinsko slikanje in izdelava drugihizdelkov, sodelovanje pri pripravljanju razstav inprireditev.Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi nekaterihprireditev.Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi nekaterihprireditev.Izvajanje doloenih vsebin inovacijskega projekta:pisanje novoletnih vošil; sodelovanje pri izvedbi1.šolskih atletskih olimpijskih iger ter sodelovanje priorganizaciji in izvedbi kulturne prireditve.- 78 -


4. Cilj projekta:Razvijanje strategije uspešnega reševanja konfliktov v oddelnih skupnostih v OŠ rniVrh ter izboljšanje razredne klime in dvig zavesti o pomenu kulture v šolskem in javnemprostoru.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:4. raven: Odkrivanje novosti-invencijaProjektna skupina je iskala, preverjala in evalvirala nove didaktine elemente oz. novokombinacijo elementov za razvijanje strategij reševanja konfliktov ter izboljšanjerazredne in šolske klime (tudi z vkljuevanjem zunanjih strokovnjakov) in sicer zmedrazrednim, medpredmetnim in medgeneracijskim sodelovanjem na športnih inkulturnih podrojih ter v okviru pouka s poudarkom na ustvarjalnosti udeležencev akcij.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo uitelji v osnovnih in srednjih šolah; doloene elementeinovacijskega projekta lahko uporabijo tudi v vrtcih, v domovih za ostarele, v razlinihzavodih ter društvih. Še posebej priporoamo uporabo modela v razrednih skupnostih sslabšo razredno klimo in nižjim unim uspehom uencev.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Zanimata nas celovitost pristopa kot strategija za izboljšanje razredne in šolske klime teruiteljeva strokovna odgovornost, povezana s položajem uitelja kot strokovnjaka.Poudarjena je uiteljeva moralna odgovornost, ki se izraža v neposrednem odnosu douencev in staršev. Razvoj odgovornosti priakujemo od družine kot primarne družbeneinstitucije, pa tudi od šole kot vzgojno-izobraževalne institucije. Projekt omogoasprejemanje odgovornosti, zašito in ohranjanje jasno postavljenih mej sprejemljivegavedenja in pravic vsakega posameznika, hkrati pa mu omogoa razvoj intuicije,ustvarjalnosti in inovativnosti. V ospredju projekta je prizadevanje pomagati uencu priuenju odgovornosti in vedenja, sprejemljivega za skupnosti. Z nartovanim delomrazvijamo uno kulturo in uspešne didaktine strategije za izboljšanje razredne in šolskeklime. Z razlinimi aktivnostmi spodbujamo medrazredno in medpredmetno sodelovanje,sodelovanje z zunanjimi zavodi ter medgeneracijsko druženje. S kombinacijo razlinihdidaktinih komponent smo oblikovali in vrednotili njihov vpliv na razredno klimo, ki jeeden izmed kazalcev kvalitete kakovosti delovanja šole.Odgovorni nosilec projektaAlenka CvetašVodja projektaIvanka ErjavecV rnem Vrhu, 30. 6. 2008- 79 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVZGOJNI NART OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vzgojni nart OŠ Destrnik-Trnovska vasVodja projekta: Mira AnderliPrijavitelj projekta: OŠ Destrnik-Trnovska vasStrokovni konzulent: mag. Tanja BeziPrispevek strokovnega konzulenta /Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij2. lani projektne skupine:Mira AnderliDrago SkurjeniTina VrhovšekKarli MajerAlenka FerkTanja BeziVodi in koordinira projekt. Prenos in povratne informacijena/iz uiteljskega zbora, sveta staršev in zavoda.Je odgovorni nosilec projekta in skrbi, da imajo laniprojekta zagotovljene ustrezne pogoje dela.Skrbi za strokovno literaturo in del raziskovalnega dela.Prenos in povratne informacije na/iz oddelne skupnosti.Obdelava podatkov in prenos in povratne informacije na/izpredmetno stopnjo.Obdelava podatkov prenos in povratne informacije na/izrazredno stopnjo.Strokovna konzulentka. Skrbi za ustrezno strokovnostprojekta.4. Cilj projekta:Izdelati vzgojni nart šole iz katerega bo izhajala pravica skupnosti, da izvaja ukrepe zaskupno dobro na naine, ki spoštujejo pluralnost.Cilje iz prvega leta projekta smo dosegli.5. Dosežena raven novosti rezultata:- Šola dobro uresniuje obvezni, razširjeni in nadstandardni program.- Vzgojne dejavnosti, znotraj njih postopki in ukrepi dobro delujejo.- Slabost se kaže v tem, da so dejavniki (akcije) premalo konsistentni, nepovezani inda njih uinke sistematino ne merimo.Sklep:- Parcialne dejavnike za prevencijo in spopadanje s konflikti moramo povezati v celotoin jih sistematino meriti.- 80 -


6. Uporabniki dosežene novosti:- zaposleni,- uenci in starši.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:1. Izdelava vzgojnega narta, ki temelji na:- strpnosti in varstvu posameznikovih pravic,- doslednem reagiranju na prekrške,- krepitvi povezave avtonomije in- odgovornosti posameznika.2. Jasno izoblikovanje vzgojnih smotrov.3. Nart konkretnih vzgojnih dejavnikov.Odgovorni nosilec projektaMag. Drago SkurjeniVodja projektaMira Anderli, univ. dipl. soc.ped.V Destrniku dne 4. 7. 2008- 81 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAODGOVORNO SODELOVANJE NAS BOGATI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Odgovorno sodelovanje nas bogatiLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: Vesna BozoviarPrijavitelj projekta: OŠ Dobrova, Cesta 7. maja 20, 1356 DobrovaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: izobraževanje svetovanje in podpora vodji,izobraževanje in delavnica za uitelje in strokovne sodelavce šolePodroje projekta: Delo vzgojitelja/razrednika/uitelja in skupine/razreda/oddelka3. lani projektne skupine:Irena DovjakTanja ŽeleznikPetra PaniAntonija BozoviarUrša BukovecAndreja KogojTatjana DiaciAndreja MutecVesna BozoviarPetra PeternelKsenija PišljarPetra Gorše –ŠibeljaAktivno si prizadeva ”dobro prakso” kolegic iz projektne skupinevnašati v svoje delo. Se zavzema za nadaljevanje našega dela,ker ji taka podpora pomaga.S primeri iz svoje prakse je prepriljivo predstavila predelanostrokovno literaturo. Inovativno je uresniila zastavljeni ciljprojekta skupaj s kolegico v skupini.S primeri iz svoje prakse je prepriljivo predstavila predelanostrokovno literaturo. Inovativno je uresniila zastavljeni ciljprojekta skupaj s kolegico v skupini.Razvija in izboljšuje ”dobro prakso” kot vzgojiteljica v prvemrazredu. Prebira strokovno literaturo in ustvarjalno rešujeprobleme odnosov v razredu. Je visoko motivirana zanadaljevanje našega tovrstnega dela.Izpopolnjuje svoje strokovno znanje.Izpopolnjuje svoje strokovno znanje.Uspešno je uporabila primer ”dobre prakse”, ga kot uinkovitegavrednotila pri doseganju svojega zastavljenega cilja v projektu.Predelano literaturo je podkrepila z uspešno preskušenimiprimeri iz svoje prakse.Nartuje izboljšave in odpravljanje pomanjkljivosti ”dobreprakse” v prvem triletju. Na osnovi strokovne literatureustvarjalno pripomore k reševanju problemov medsebojnihodnosov in ustvarjanju dobre klime v razredu.Uspešno je predstavila predelano literaturo. Iz nje je uporabilaprimer ”dobre prakse” in ga uspešno uresniila pri doseganjusvojega cilja v projektu.Izpopolnjuje svoje strokovno znanje.Predstavila je predelano literaturo, uspešno uporabila primer”dobre prakse” in podala poroilo iz polletnih predstavitev šol.- 82 -


4. Cilj projekta:- Razviti uinkovite možnosti sodelovanja z otroki, ki omogoajo odgovorno medsebojnodruženje v oddelku;- Priakovani cilji inovacije so doseženi delno; v tistih skupinah, kjer je odgovornosodelovanje opredeljeno z medsebojnim dogovarjanjem in vnaprej postavljenimi mejamiin loginimi posledicami, je cilj dosežen, v tistih skupinah, kjer tak nain sodelovanja niuteen, je cilj dosežen delno.5. Dosežena raven novosti rezultata:- Dosežena raven novosti je na prvi stopnji razvoja, etudi se pri rezultatih polovice lanovprojektne skupine kažejo tudi višje ravni.- Kot kaže imamo lanice projektne skupine zelo razline motive za sodelovanje vinovacijskem projektu, zato so rezultati našega dela temu primerno nihajoi. Bili sotrenutki, ko nas je namen druženja zelo poenotil in že takoj so se pokazali zelo ugodnirezultati, ki pa niso bili opazni le nam izvajalkam, temve so na naše dobro delo opozorilitudi starši in nekatere kolegice. Potem pa je zavel drugaen veter in pregnal skupnizanos in na to kaže tudi naša trenutna skupna dosežena raven novosti.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacija je uporabna v vrtcih in prvem triletju osnovne šole pri ustvarjanju kvalitetnihskupin in razrednih skupnosti z zdravimi medsebojnimi odnosi in odgovornimsodelovanjem.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Refleksija zadnjega akcijskega kroga je pokazala, da je interes za sodelovanje vprojektni skupini in izvajanje inovacijskega projekta pri nekaterih mono upadel, pridrugih pa se je celo poveal. Na to kažejo neoddana zakljuna poroila na eni strani inkvalitetno opravljene obveznosti na drugi strani.Rezultati zakljuenih nalog letošnjega leta govorijo o dobrih rešitvah problemov inuspešno doseženih ciljih.o Strojki za merjenje glasnosti so prinesli presenetljive rezultate pri uravnavanju inzmanjševanju glasnosti otrok v skupini.o Skupno likovno ustvarjanje je pripomoglo k boljšemu poutju otroka v skupini zaradiobutka doprinosa k skupnemu izdelku.o Otroci v prvem razredu so zmogli presei svoje trenutne vzgibe in se odgovornopripraviti na zakljuno prireditev za starše.o Uenci in uenke v drugem razredu so uspešno skrbeli za dobro poutje vseh vrazredu, kar je potrdila uenka, ki se je letos všolala v ta razred, opazili pa so to tudistarši.o Medsebojno izražanje pozitivnih sporoil je vplivalo na boljšo medsebojnopovezanost in sprošenost v tretjem razredu. Spremembe se kažejo tudi na dvigusamovrednotenja otrok, kar dokazujejo rezultati vprašalnikov za analizo- 83 -


mladostnikovega samovrednotenja.(AMS) uporabljenih v enoletnem razmahu.Opazne spremembe in zadovoljstvo nad njimi so izrazili tudi starši.Predstavljeni dosežki nam dajejo voljo za nadaljevanje projekta v šolskem letu2008/2009 in prizadevali si bomo inovacijo dvigniti na kakšno od višjih ravni dosežka.Okrepitve za nove podvige so se že prijavile, pripravljen pa je tudi nart aktivnosti.Odgovorni nosilec projektaViljem KovaiVodja projektaVesna BozoviarDobrova, 6. 7. 2008- 84 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUVAJANJE ELEMENTOV IGRALNE TERAPIJE V OSNOVNO ŠOLO1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uvajanje elementov igralne terapije v osnovno šoloLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Petra ŠkofPrijavitelj projekta: Osnovna šola Dolenjske TopliceStrokovni konzulent: Jasna ŠkariPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:uiteljice razredne stopnjeKatica AvguštinMaja BobnarRosana DularMira HrovatIrena GlavanUrša Buarrazredniarka 6.aMaja KlakoarHelena A. Krajai, svetovalnadelavkaDarja Brezovar, ravnateljicaIzpolnjevanje vprašalnikov, sprotno opazovanjeotrok in beleženje sprememb, komunikacija s staršiIzpolnjevanje vprašalnikov, sprotno opazovanjeotrok in beleženje sprememb, komunikacija s starši,pomo pri izdelavi predstavitvenega materialaPomo pri sprotni evalvaciji in komunikaciji s staršiPomo pri opremljanju prostora za izvedbodejavnosti, pomo pri asovnem usklajevanju dela4. Cilj projekta:Z uvajanjem elementov igralne terapij želimo skupini otrok z unimi težavami intežavami v socialni integraciji pomagati pri:- premagovanju ustvenih in vedenjskih težav,- izboljšanju odnosov z vrstniki,- razvijanju pozitivne samopodobe,- uenju praktinih nainov sprošanja,- uenju samodiscipline in- uenju socialnih vešin.Priakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:4. raven - Odkrivanje novosti - invencija- 85 -


Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- z uvajanjem elementov igralne terapije smo pri vseh otrocih, ki so bilivkljueni v prva dva akcijska kroga dosegli ( in presegli) vse zastavljene cilje- invencija se je zgodila, ko smo elemente igralne terapije, ki naj bi bilinamenjeni le za manjše skupine, prenesli v razredne ure težavnega oddelkapredmetne stopnje in tako spremenili vlogo in vpliv razrednih ur inrazrednika6. Uporabniki dosežene novosti:- razredni in predmetni uitelji v vseh (matinih in ostalih) razredih in uitelji voddelkih podaljšanega bivanja- svetovalni delavci pri individualnem in skupinskem delu z otroki- uitelji in vzgojitelji v CŠOD (centrih šolskih in obšolskih dejavnosti)- svetovalni delavci zaposleni v svetovalnih centrih7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Že po izvedbi prvih dveh akcijskih krogov smo ugotovili, da doseženi cilji presegajo vsapriakovanja. Vsi uenci, ki so bili vkljueni v dejavnost »udežni svet igre«, kjer smouvajali elemente igralne terapije, so izredno napredovali na vseh podrojih, kjer so imelitežave. Ob zakljuku tretjega akcijskega kroga so starši in uitelji teh uencev naevalvacijskih SDQ vprašalnikih zapisali, da so pri vseh uencih težave manj ali celomnogo manj izražene. Vsi uenci so izredno izboljšali uni uspeh in postali mnogo boljsamozavestni. Zato smo se v tretjem akcijskem krogu lotili zahtevnejše naloge inelemente igralne terapije, ki naj bi se izvajali le v manjših skupinah, prieli vnašati tudi vtežaven oddelek. Novost se je izkazala za ve kot uspešno, saj so se uenci med sebojin z razredniarko povezali in spoznali na drugaen nain in posledino v tem obdobjupostali mnogo manj težavni. Elemente igralne terapije bi lahko prieli vnašati v vseoddelke šole in tako preoblikovali del razrednih ur v ure, kjer bi razredniki in uenci, spomojo izvajalca igralne terapije, odkrivali, spoznavali in poskrbeli tudi za tista »zrnanjihovih duš«, ki jih v vsakodnevnih izvajanjih izobraževalnega programa ne morejoizraziti.Odgovorni nosilec projektaDarja BrezovarVodja projektaPetra ŠkofV Dolenjskih Toplicah, dne 2. 7. 2008- 86 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVZGOJNI NART1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vzgojni nartLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Rosana DularPrijavitelj projekta: Osnovna šola Dolenjske TopliceStrokovni konzulent: mag. Marta NovakPrispevek strokovnega konzulenta: konzultacije, strokovna podpora, predlogi dela,usmerjanjePodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine:Rosana DularMaja BobnarIrena ŠmidIgor KovaHelena Arzenšek KrajaiSestava, izvedba in analiza anket o vrednotah inkomunikaciji, predstavitve na svetu staršev, svetušole in pedagoških konferencah, sodelovanje vdelovni skupin za vzgojni nart s starši in uenci,evalviranje vzgojnih nartov strokovnih delavcev,konna evalvacija in nartovanje za prihodnje šol.leto4. Cilj projekta:Oblikovanje uporabnega vzgojne narta z evalvacijo.Priakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:4. ravenOdkrivanje novosti- invencije oblikovanje nove celote s kombinacijo že znanihdidaktinih elementovNaš didaktini model vzgojnega narta je najprej nastal pri vsakem posameznemuitelju. Izdelali smo skupno predlogo, kjer so uitelji opredelili svoje vzgojno delovanje,refleksije, evalvacije in so akcijsko raziskovali svoje vzgojne pristope. Iz vzgojnihnartov uiteljev smo oblikovali skupen vzgojni nart šole.- 87 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacija je najbolj uporabna za vsakega posameznika, ki lahko z njim nartuje, izvaja inevalvira svoje vzgojno delovanje, se zave svojih monih in šibkih podrojih, posledinonartuje strokovno izobraževanje in skrbi za osebni profesionalni razvoj.Inovacija je koristna tudi za institucijo, nastal je uporaben, živ in uinkovit vzgojni nart,ki je povezal vse partnerje pri oblikovanju (uitelje, uence, starše).Inovacija je uporabna pri izobraževanju razlinih ciljnih skupin, ker jim daje raznoterevidike uporabe vzgojnega delovanja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Naš zadnji akcijski korak je bil preverjanje uporabnosti vzgojnega narta z evalvacijo.Izkazalo se je, da imajo osebni vzgojni narti veliko didaktino vrednost in prinašajospremembe na osebnem, profesionalnem razvoju posameznika, izboljšanju klime vkolektivu, izboljševanja komunikacija s starši in uenci. Nekaj refleksij, ki so jih zapisaliuitelji:- pri vzgojnem nartu lahko izpostavimo probleme, ki nastajajo pri našem delu- VN predstavlja izhodiše vsem individualnim strategijam za reševanje konfliktov- Združeni zapisi so bogat vir napotkov za reševanje konfliktov- Vzgojni nart mi je bil vše, uporaben za letošnjo generacijo.- Mogoe bi bilo dobro, da bi bolj ozavestili posamezne dejavnosti, s katerimi želimodosei tono doloen cilj. Pri delu bi si morali ve pomagati s strokovno literaturo inne odreagirati samo tako, kot smo pa navajeni.- Vše mi je, ker je vse na enem mestu- Ni še dovolj oprijemljiv, potrebno ga je še dodelati, ga predstaviti uiteljem,uencem, staršem in ga zaeti izvajati- Uporaben je, e ga narediš na zaetku leta in ga spremljaš. Uporaben je, ker ganaslednje leto samo popraviš in dodaš nove stvari. Uporaben je, ker ga uporabišza govorilne ure, roditeljske sestanke in redovalne konference. Mogoe malorazmisliš o svojih dejanjih drugae, ker je le potrebno zapisati. Seveda še vedno nezapišeš vsega.- Vsak mesec na jutranjem sestanku ali ped. konf . pogovor o našem vzgojnem delu,nadaljevanje s prijateljskimi razredi in vešino meseca- Sprotne domae naloge tudi za nas, sproti pregledati, opremiti s komentarji invzpodbudami.Odgovorni nosilec projektaDarja BrezovarVodja projektaRosana DularV Dolenjskih Toplicah, dne 2.7.2008- 88 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAREŠEVANJE KONFLIKTOV – MEDVRSTNIŠKA MEDIACIJA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Reševanje konfliktov – medvrstniška mediacijaLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Tanja Trebec BenedejiPrijavitelj projekta: Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne DivaaStrokovni konzulent: Sandra MršnikPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanjePodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine:Tanja Trebec BenedejiAnja AbramVesna MarjanoviKoordinacija in delo z uenciDelo z uenci s specifinimi ustveno vedenjskimimotnjamiDelo z uenci 8. razreda4. Cilj projekta:Cilji našega projekta so:- z medvrstniško mediacijo izboljšati medsebojne odnose v razredu,- senzibilizirati sodelujoe za druganost in razlinost,- pridobivati spretnosti za strpno sožitje in spoštovanje drugih,- usposobiti otroke za prepoznavanje spornih situacij in jih nauiti uspešnega reševanjakonfliktov,- razvijati socialne vešine (pogovarjanje, poslušanje itd.).Priakovani cilj inovacije je delno dosežen, ker smo si projekt zastavili dolgorono.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosežena je 2. raven.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 89 -


Mediacijo smo želeli razširiti kot ustaljen nain reševanja sporov (v svetovalni službi inpri delu z oddelki), hkrati smo si zadali, da zanemo z uvajanjem medvrstniškihmediatorjev, ki bi v prihodnjem šolskem letu izvajali tudi mediacijo. Mediacijo kot nainreševanja sporov smo uvrstili v vzgojni nart šole in jo bomo tudi v prihodnjesistematino razvijali.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacija se uspešno uporablja pri reševanju konfliktov tako v svetovalni službi, ko pridedo konfliktov bodisi na relaciji uenec-uenec ali uenec-uitelj kot v oddelnihskupnostih, ko vlogo mediatorja prevzame razrednik. V prihodnje želimo usposobitiuence, ki bi izvajali medvrstniško mediacijo. Samo znanje, ki ga mediatorji medizobraževanjem in delom dobijo, pa služi tudi pri neformalnih mediacijah, ko dnevnorešujemo življenjske konflikte.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Pri nartovanju uvajanja mediacije smo si zadali preobsežen nart dela, mislili smonamre, da nam bo že v prvem letu uspelo izvajanje medvrstniških mediacij. Težave zurniki in številne druge dejavnosti, ki so potekale ob vzgojno –izobraževalnem delu, sonam prepreevale redna sreanja tako z oddelki kot s posameznimi uenci, ki so seodloili za usposabljanje za medvrstiške mediatore. Ugotavljamo, da bo potrebno šedodatno seznanjanje in delo (v obliki delavnic) z uenci 1. in 2. triade, ter nartovanjetabora za uence mediatorje. Prav tako si uitelji želimo dodatnih izobraževanj spodroja vodenja delavnic na to temo.Sicer ugotavljamo, da je metoda mediacije uspešna pri reševanju sporov, saj se uenciuijo pozitivne komunikacije, sprejemanja odgovornosti, saj spodbuja otroke, da svojekonflikte rešujejo tako, da prisluhnejo drug drugemu, razvijajo kritino mišljenje invešine razreševanja konfliktov.Odgovorni nosilec projektaDamijana GustiniVodja projektaTanja Trebec BenedejiV Divai dne 30. 6. 2008- 90 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASPLETNA MATEMATIKA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Spletna matematikaLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Tanja HorvatPrijavitelj projekta: OŠ dr. Franja Žgea DornavaStrokovni konzulent: Silva KmetiPrispevek strokovnega konzulenta: ga. svetovalka je redno spremljala delo naše skupinein z nasveti ter opozorili usmerjala aktivnosti.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:TANJA HORVATDANILO MURŠECMAJDA ANZELCLIDIJA CIGULAMARTA ŠILAKZDENKA KOSTANJEVECOrganizacija ter vodenje sprotne in konneevalvacije ter vodenje dela skupine.Oblikovanje spletne strani, organizacija projekta insodelovanje pri oblikovanju poroil.Priprava nalog za 5. /8 in 5./9 r., tehnina izvedbaraziskave in sodelovanje pri oblikovanju poroil.Priprava nalog za 8. r., tehnina izvedba raziskavein sodelovanje pri oblikovanju poroil.Priprava nalog za 9. r., tehnina izvedba raziskavein sodelovanje pri oblikovanju poroil.Priprava nalog 7. r., tehnina izvedba raziskave insodelovanje pri oblikovanju poroil.4. Cilj projekta:- poveati število uencev, ki uporabljajo spletne strani za domae delo pridodatnem pouku matematike; - dosežen- izdelava baze nalog, razlag ter pojasnil, ki bodo vedno dostopna za uence – delnodosežen (zajeti želimo vsa tematska podroja matematike)- s pomojo svetovnega spleta ustaliti nove komunikacijske poti med uiteljem inuenci; - dosežen- poveati ter poglobiti možnosti sodelovanja uitelja pri uenevem domaem delu;- delno dosežen ( preoblikovali smo spletno stran, uporabljamo spletno uilnico, kijo še dopolnjujemo ter izboljšujemo)- 91 -


- izdelati uencu in uitelju prijazno spletno aplikacijo; - delno dosežen ( šedopolnjujejo vsebino spletne uilnice)5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven – razvijanje t.i. dobre prakse.V tem letu smo usmerili pozornost k preoblikovanju spletne strani. Odloili smo se, dabomo uporabljali spletno uilnico, kjer bodo tako uenci kot uitelji objavljali matematinenaloge. Želeli smo namre vzpodbuditi predvsem komunikacijo med udeleženci spletneuilnice.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki so praviloma uenci, ki obiskujejo dodatni pouk matematike v 5./9, 5., 7., 8.in 9. razredu ter ostali uenci naše šole. Spletno uilnico obiskujejo tudi uenci in staršidrugih šol. Nekatere šole (uitelji) se želijo pridružiti k projektu.www.spletna-matematika.si, klju: spletmat7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Z upoštevanjem povratnih informacij otrok in staršev ter na podlagi subjektivne ocene,smemo zakljuiti, da je uvedba spletne uilnice dobra odloitev, saj se je številouporabnikov znatno povealo. Kontaktirali so nas namre tudi starši, uenci in uiteljidrugih šol. Redna udeležba uitelja (objava nalog in usmerjanje pri reševanju le-teh)vzpodbuja uporabo spletne uilnice. Uenci tiste uiteljice, ki je redno delala na projektu,so pogosteje in v vejem številu obiskovali spletno uilnico. Starši ( 5. r. ) poroajo oveliki motivaciji otrok za domae delo. Ugotovili smo tudi, da je kontinuiranost dela sspletno uilnico skozi vsa šolska leta pomembna, saj postane del uenevega nainaizobraževanja. Mnenje nekaterih uencev:« Vsako sredo zjutraj smo imeli dodatni pouk.Vasih se nama in tudi drugim ni dalo vstati in se udeležiti dodatnega pouka. Na spletnimatematiki smo reševali razne naloge. Bilo je zelo zanimivo.«Nina in KatjaOdgovorni nosilec projektaMARTA TUŠVodja projektaTANJA HORVATV DornaviI, dne 2. 7. 2008- 92 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASOCIALNE VEŠINE ZA OBVLADOVANJE KONFLIKTOV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Socialne vešine za obvladovanje konfliktovLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Helena VojvodaPrijavitelj projekta: OŠ prof. dr. Josip Plemelj, Bled – matina šolaStrokovni konzulent: Tom MajerPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovnih sreanj s konzulentom v tem asu nibilo.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Irena BurjaMartina SodjaRomana BerceJanja IskraElizabeta ŽnidaršiMateja SirkRistana DabiCvetka ArhJerca PavliNataša AhaiBernarda BernardMeta SebancAleš AmbrožDana SušnikSaša ZupanMarina VukaševiHelena VojvodaLidija VidicSaša RabiMagda BogatajMartina Bevc ŠpikVodenje delavnic v 1. razreduVodenje delavnic v 1. razreduVodenje delavnic v 1. razreduVodenje delavnic v 1. razreduVodenje delavnic v 1. razreduVodenje delavnic v 2. razreduVodenje delavnic v 2. razreduVodenje delavnic v 2. razredu,3. razreduVodenje delavnic v 2. razreduVodenje delavnic v 3. razreduVodenje delavnic v 3. razreduVodenje delavnic v 3. razreduVodenje delavnic v 4. razreduVodenje delavnic v 4. razreduVodenje delavnic v 4. razreduVodenje delavnic v 4. razreduVodenje delavnic v 4. razreduVodenje delavnic v 5. razreduVodenje delavnic v 5. razreduVodenje delavnic v 5. razreduVodenje delavnic v 5. razredu4. Cilj projekta:Krepitev in pridobivanje novih socialnih vešin za boljše obvladovanje konfliktov.- 93 -


Na podlagi izvedenih evalvacij med uenci, vodji delavnic in starši lahko trdim, da jepriakovani cilj dosežen. Potrebno pa se je zavedati, da se spremembe v odnosihgradijo poasi in z vztrajnostjo. Cilj je torej dolgorono naravnan.Na podlagi evalvacij lahko trdim, da je prišlo do sprememb na naslednjih podrojih:• veja vkljuenost posameznikov v razredno skupnost,• komunikacija med uitelji in uenci se je izboljšala,• v nekaterih konfliktnih situacijah se uenci ob podpori uitelja že zavestnokonstruktivno odzivajo,• boljša povezanost med zaposlenimi, bolj kvalitetni odnosi ,• velik interes staršev, da z projektom nadaljujemo in ga prenesemo tudi na predmetnostopnjo.5. Dosežena raven novosti rezultata:2. ravenSeznanitev s primeri dobre prakse v novem okolju, v razredih uporaba in vrednotenje.Projektna skupina uvaja novosti v lastnem okolju.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf1. Na podlagi izobraževanja vodij projekta izvedeno izobraževanje vseh voditeljevdelavnic.2. Uvajanje delavnic med uence po razredih in ustrezna prilagoditev glede nastarost otrok.3. Evalvacija izvajanja delavnic na treh nivojih: uenci, starši, voditelji delavnic6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki so uenci, uitelji, starši, vrstniki.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Namen projekta je v prvi vrsti razvijanje povezanosti, sprejetosti, sodelovanja v skupini,medsebojno zaupanje in toleranca v skupini – razredu, kar je pogoj za ozavešanjeobutkov, ki nastanejo ob konfliktih, spoznanj, da konflikt ni nujno nekaj slabega – lahkoje priložnost za iskanje rešitev, usklajevanje mnenj, pogajanja, osebni razvoj. Edenizmed glavnih namenov projekta je uenje tehnik konstruktivnega reševanja konfliktovin usklajevanje svojih interesov z interesi skupine.Projekt je torej namenjen primarni preventivi uencev, saj so usklajeni in zadovoljujoimedsebojni odnosi ena najboljših preventiv proti vsem vrstam zlorab in odvisnosti.Med izvajanjem projekta so:- 94 -


• uitelji so pridobili izkušnje z vodenjem delavnic, v katerih so bolje spoznali otroke vsmislu komunikacije, odzivanja na konflikte,• izmenjava izkušenj, mnenj o premagovanju težav pri vodenju delavnic na evalvacijahoziroma intervizijah,• veja povezanost, empatija med uitelji, med uitelji in uenci,• uenci se bolj zavedajo raznolikosti medsebojnih odnosov, postajajo bolj empativnido vrstnikov, ob konfliktnih situacijah obasno že zmorejo zavedanja okonstruktivnem reševanju konfliktov,• tako uenci kot uitelji so pridobili veliko prijetnih izkušenj sobivanja, kjer so imeli asin aktivne poslušalce ob verbalnem izražanju obutkov,• starši so pohvalili delavnice in jih želijo še tudi v bodoe.Odgovorni nosilec projektaRavnatelj: Ludvik Hajdinjak, prof.Vodja projektaHelena Vojvoda- 95 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASOCIALNE VEŠINE ZA OBVLADOVANJE KONFLIKTOV1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Socialne vešine za obvladovanje konfliktovLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta Cvetka ArhPrijavitelj projekta: Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled, podružnici Bohinjska Belain RibnoStrokovni konzulent: Marjeta KepecPrispevek strokovnega konzulenta:Sodelovanje, usmerjanje na posamezne vidike , cilje projektaPodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Nataša KlinarJusti BarleBranc Demšar AlenkaMetka SvetinaAlenka ehMeri PoklukarBlanka ValantMeta SkumavecNuša PoljanecUrška BeberMina KunsteljCvetka ArhUrška AmbrožiVodenje delavnic v kombiniranem odd. 1.,2. in 3. razredVodenje delavnic v kombiniranem odd. 1.,2. in 3. razredVodenje delavnic v kombiniranem odd. 4. in 5. razredVodenje delavnic v kombiniranem odd. 4. in 5. razredVodenje delavnic v 1. razreduVodenje delavnic v kombin. odd. 2. in 3. razreduVodenje delavnic v kombin. odd. 2. in 3. razreduVodenje delavnic v kombin. odd. 4. in 5. razreduVodenje delavnic v kombin. odd. 4. in 5. razreduVodenje delavnicVodenje delavnic v kombiniranem odd. 4. in 5. razredVodenje delavnic v 1. razreduVodenje delavnic4. Cilj projekta:Krepitev in pridobivanje novih socialnih vešin za boljše obvladovanje konfliktov.Priakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:2. ravenSeznanitev s primeri »dobre prakse« v novem okolju, v razredih uporaba in vrednotenje.Projektna skupina uvaja in vrednoti novost v lastnem okolju.- 96 -


Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf1. dvodnevni seminar za vodje delavnic, seznanitev in aktivno sodelovanje vdelavnicah socialnih vešin,2. uvajanje delavnic med uence po razredih in prilagajanje na razvojno stopnjootrok,3. evalvacija delavnic vsakih 14. dni in skupno nartovanje dela vnaprej.6. Uporabniki dosežene novosti:• uitelji, vodje delavnic• uenci razredne stopnje, ki so udeleženci delavnic• starši uencev• vrstniki, uenci predmetne stopnje in njihovi uitelji7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:• uitelji so pridobili izkušnje z vodenjem delavnic, v katerih so bolje spoznali otroke vsmislu komunikacije, odzivanja na konflikte,• izmenjava izkušenj, mnenj o premagovanju težav pri vodenju delavnic na evalvacijahoziroma intervizijah,• veja povezanost, empatija med uitelji, med uitelji in uenci,• uenci se bolj zavedajo raznolikosti medsebojnih odnosov, postajajo bolj empativnido vrstnikov, ob konfliktnih situacijah obasno že zmorejo zavedanja okonstruktivnem reševanju konfliktov,• tako uenci kot uitelji so pridobili veliko prijetnih izkušenj sobivanja, kjer so imeli asin aktivne poslušalce ob verbalnem izražanju obutkov,• starši so pohvalili delavnice in jih želijo še vnaprej.Odgovorni nosilec projektaLudvik Hajdinjak, prof.Vodja projektaCvetka Arh, socialna delavkaBled, 4. 7. 2008- 97 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASOCIALNE VEŠINE ZA OBVLADOVANJE KONFLIKTOV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Socialne vešine za obvladovanje konfliktovLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Meta HabincPrijavitelj projekta: OŠ dr. Mihajla Rostoharja KrškoStrokovni konzulent: mag. Janja Coti PajntarPrispevek strokovnega konzulenta: suport po potrebiPodroje projekta: posebne potrebe3. lani projektne skupine:Tomše SilvijaHerakovi MarinkaCvar RomanaRomih AndrejHabinc MetaAktivno sodelovanja v praktinem delu projekta.Priprava na izvedbo praktinega dela projekta.Priprava na izvedbo praktinega dela projekta.Suport.Aktivno sodelovanja v praktinem delu projekta inpri pripravi. Koordinacija.4. Cilj projekta:Preko veje samoaktivnosti uencev, ob uenju socialnih vešin, oblikovati noveinterese in razvoj interesnih skupin.Priakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:2. ravenGlede na to, da na osnovnošolski ravni izobraževanja nismo zasledili podobnegaprojekta, si ga zastavljamo na lastnih temeljih preko neposrednega opazovanja inevalvacije iz praktinega dela.Del projekta izhaja iz programa Usposabljanje za življenje in delo (UŽD).- 98 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacija se lahko kot dobra praksa uveljavi v posebnih programih vzgoje inizobraževanje – predvsem na 4. in 5. stopnji.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Program je bil primerno zastavljen, do neskladja je prišlo le pri številu izvedenihaktivnosti – to bi moralo biti nartovanje doslednejše.Manjko aktivnosti bomo prenesli v naslednje šolske leto, kjer bomo že na zaetkunaredili boljšo asovno razporeditev projekta in ugotovili, do kolike mere je to splohmožno.Projekt je dobro sprejet s strani kolektiva, uencev in staršev.Odgovorni nosilec projektaRomih AndrejVodja projektaHabinc MetaV Krškem, dne 4. 7. 2008- 99 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAARETE, OBUDITEV OLIMPIJSTVA1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Arete, obuditev olimpijstvaLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: ga. Marjetka Berli, uiteljica zgodovinePrijavitelj projekta: Osnovna šola Draga Kobala MariborStrokovni konzulent: ga. Bernarda GaberPrispevek strokovnega konzulentaZ našo konzulentko, gospo Bernardo Gaber smo dobro sodelovali tako vodjaprojekta kot ostali lani projektne skupine. Vekrat smo se sestali in bili v stikutudi po elektronski pošti in po telefonu. Skupaj smo prišli do ugotovitve, da biprojekt še nadaljevali v naslednjem šolskem letu, saj je dosedanje delo odprlo novemožnosti, ki jih bomo skupaj razvili v naslednjem šolskem letu in jih povezali zdnevi dejavnosti in 50-letnice šole.Podroje projekta: poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Marjetka BerliBranka RudolfKlemen KotnikMilena LužnikSonja DrevenšekInge BreznikZinka DoklBojan Mlaj in vsi razredniki od 6.do 9. razredaVodja projektaOdgovorna nosilka projekta, ravnateljicalan projektne skupine, koordinator, vodja delavnic,mentor raziskovalne naloge o fair playulanica projektne skupine in glavna koordinatorka,pomonica ravnateljicelanica projektne skupine, vodi športni del antinihigerlanica projektne skupine, vodi glasbenospremljavozakljuka, to je antinih olimpijskih iger.lanica projektne skupine, vodi izdelavo vsehpotrebnih rekvizitovSkrbi za raunalniško podporo, vsi razrednikisodelujejo skupaj s svojimi razredi na delavnicah vokviru razrednih ur in dnevih dejavnosti terzakljuku.- 100 -


4. Cilj projekta:Vzgoja za poštenost kot vrednota v vsakdanjem življenjuPriakovani cilj inovacije je delno dosežen :- zato, ker projekt traja še v naslednjem šolskem letu5. Dosežena raven novosti rezultata:Uvajanje t.i. »dobre prakse« (druga raven).Uenci so vekrat omenjali fair play in ga tudi prepoznavali v vsakdanjiku šolskega dela.Višje zavedanje fair playa pri uencih, uiteljih in tudi starših.6. Uporabniki dosežene novosti:• uenci;• uitelji;• starši;• ZRSS.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:- izboljšanje dela med subjekti uenec – uenec, uenec – uitelj;- iskanje novih poti s pomojo brainstorming;- višji nivo zavedanja dane problematike;- optimizacija aktivnega razmišljanja o danih problemih.Odgovorni nosilec projektaRudolf Branka, ravnateljicaVodja projektaMarjetka Berli, uiteljica zgodovineV Mariboru, dne 5.7. 2008- 101 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASODELOVANJE S STARŠI ROMSKIH UENCEV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Sodelovanje s starši romskih uencevLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Nada PeavarPrijavitelj projekta: OŠ Dragotin Kette Novo mesto, Šegova 114Strokovni konzulent: mag. Marta NovakPrispevek strokovnega konzulenta: pomo pri oblikovanju programa, seznanjanje spotekom projekta v individualni obliki ali na sreanjih projektne skupinePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Irena PetroviSabina DergancBarbara LuzarBojana KlaniarVida MaroltPoleg drugega pripravila nastop uencev z romskoizštevankoSodelovala pri obiskih na terenu in sestankihSodelovanje na sestankih, obisk romskih staršev na domuRazred obiskal sošolca v romskem naselju, pripravila štiridelavnice, na katerih smo se seznanjali z romsko kulturo,dober stik s staršiDala pobudo za sreanje z romskimi starši4. Cilj projekta:Aktivnejše sodelovanje staršev romskih uencev s šoloPriakovani cilj inovacijeCilj je delno dosežen – nartovanih aktivnosti sta se v glavnem udeleževali dve mami, kista sodelovali z nami že v prejšnjih letih. Posameznih nartovanih dejavnosti so seudeležili še trije starši. Vsekakor je problematika izredno kompleksna in bo za dosegocilja potrebnih ve šolskih let.- 102 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvoj dobre prakse.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=9&pID=208Projektna skupina je iskala nove možnosti sodelovanja s starši, ki smo jih uvajale insproti evalvirale, da bomo v naslednjem šolskem letu odpravile pomanjkljivosti in jihizboljšale. Porajale so se nam tudi nove ideje, ki jih bomo skušale vpeljati.6. Uporabniki dosežene novosti:Nartovane aktivnosti so uporabne za vse razrednike z romskimi uenci na naši šolikakor na drugih šolah. Podoben problem se pojavlja tudi pri drugih uencih iz drugihkulturnih podroij. Doloene ideje se dajo uporabiti tudi pri drugih starših, ki malosodelujejo s šolo.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Nove aktivnosti, ki smo jih uvedli in jih je dobro peljati naprej: pogovori z uenci oproblematiki, organiziranje skupnega sreanja z romskimi starši in uenci (pizza,razstava izdelkov, nastop uencev, darila za starše), organiziranje razlinih dejavnostipovezanih z romsko kulturo – vkljuevanje tudi romskih uencev iz drugih novomeškihšol, obisk staršev pri pouku – bolj vabiti posameznega starša k uri pouka, kjer je njegovotrok uspešen, vabiti starše ob dnevih dejavnosti, obisk sošolca v romskem naselju.Ugotovile smo, da se skupnih sreanj redko udeležujejo, zato bomo bolj poudarileindividualne prihode k pouku. Vse dosedanje oblike bomo ohranile in upoštevale ideje,kaj lahko še spremeniti.Odgovorni nosilec projektaVida MaroltVodja projektaNada PeavarV Novem mestu, 2. 7. 2008- 103 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASKUPAJ PROTI NASILJU V ŠOLI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Skupaj proti nasilju v šoliLeto zaetka projekta: 2007 / 2008Vodja projekta: Metka Husar ernjaviPrijavitelj projekta: OŠ Franceta Prešerna renšovci, Juša Kramarja 10, 9232 renšovciStrokovni konzulent: Irena KumerPrispevek strokovnega konzulenta: Podpora in svetovanje pri nartovanju in evalvacijidela, sodelovanje na sestankih projektne skupine, pomo pri iskanju partnerske šole.Podroje projekta : Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole(delo razrednika in oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Marija Horvat, ravnateljicaJože in Duška Gjerek, staršaMarija in Bojan Ternar, staršaMetka Husar ernjavi, vodjaprojektaAna Petek, svetovalna delavkaKarmen Škafar, uiteljicaJelka Pal, uiteljicaKarmen Zadravec, uiteljicaGabrijela Novak, uiteljicaPatricija Žabot, uenkaGregor Kramar, uenecPodpora in svetovanje pri nartovanju, evalvacijidela, sodelovanje na sestankih projektne skupine.Pobude in mnenja na sestankih projektne skupine,evalvacija dela.Pobude in mnenja na sestankih projektne skupine,evalvacija dela.Analiza stanja, vodenje in koordiniranje delaprojektne skupine, nartovanje, izvajanjedejavnosti, predstavitve projekta, izdelava poroil,evalvacija dela.Analiza stanja, nartovanje in izvajanje dejavnosti,evalvacija dela.Nartovanje in izvajanje dejavnosti, evalvacija dela.Nartovanje in izvajanje dejavnosti, evalvacija dela.Analiza stanja, nartovanje in izvajanje dejavnosti,evalvacija dela.Nartovanje in izvajanje dejavnosti, evalvacija dela.Pobude in mnenja na sestankih projektne skupine,evalvacija dela.Pobude in mnenja na sestankih projektne skupine,evalvacija dela.4. Cilj projekta:Zmanjšati vse oblike nasilja v šoli z usklajenim delovanjem uencev, uiteljev instaršev.- 104 -


Delni cilji:- Senzibilizirati uence, uitelje in starše za pojave nasilja.- Sistematino uvajati preventivne dejavnosti.- Oblikovati sistem nagrajevanja uencev.- Vzpostaviti boljšo komunikacijo med uitelji in starši.- Poveati sodelovanje in obutek pripadnosti med uenci.- Spodbuditi odgovornost za lastna dejanja pri vseh udeležencih.5. Dosežena raven novosti rezultata:Z dejavnostmi podpis dogovora o medsebojnem sodelovanju, uvedba tedenskihgovorilnih ur za starše in uence ter izbor human uenec smo delovali na ravni uvajanjedobre prakse, pri dejavnosti mentorstvo prvošolcem pa na ravni razvijanja dobreprakse.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki novosti so uenci, strokovni delavci in starši naše šole, svoje delo pa smo oz.bomo predstavili tudi na posvetu Varnost v šoli ( v organizaciji Supre d.o.o.) in nazakljunem mednarodnem sreanju 9 držav projekta COPASCH - Sodelovanje medstarši in šolo v Belfastu na Irskem.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Na osnovi rezultatov lastnih refleksij in zakljune ankete (preverjanje stanja o nasiljumed uenci) lahko zakljuimo, da je bil osnovni cilj projekta dosežen, saj je fizinega inpsihinega nasilja med uenci evidentno manj. Hkrati ugotavljamo, da smo vsi postalibolj senzibilni za pojave nasilja in se o tem ve pogovarjamo, še vedno pa smo premalopripravljeni zašititi žrtve nasilja.Z dejavnostjo mentorstvo prvošolcem so devetošolci postali bolj odgovorni,prvošolki pa so se poutili v šoli sprejete in varne.V nadaljnjem delu želimo izboljšati obisk na govorilnih urah z aktivnejšo vlogo uiteljev(povabiti uence na razgovore s konkretnimi vsebinami, ki bi naj bile tudi vzgojnonaravnane, saj ugotavljamo, da so teme govorilnih ur za uence predvsem unapomo).V procesu oblikovanja dejavnosti izbor humanega uenca smo uence vzpodbudili, davrednotijo ne le une dosežke in priznanja na tekmovanjih, ampak tudi nesebino pomoin odnos do ljudi. Sprejeli smo pravilnik in obrazec za posebne pohvale, ki ju bomo vpraksi preizkušali v naslednjem šolskem letu.Dejavnosti projekta bomo vkljuili v vzgojni nart šole oz. letni delovni nart šole in jih vnaslednjem šolskem letu nadgrajevali.Odgovorni nosilec projektaMarija Horvat, spec. šol. ped.Vodja projektaMetka Husar ernjaviV renšovcih, 28. 06. 2008- 105 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASPREJEMANJE VIDNE DRUGANOSTI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Sprejemanje vidne druganostiLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Petra Verderber SkubinPrijavitelj projekta: Osnovna šola Frana Erjavca Nova GoricaStrokovni konzulent: Milan otarPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delorazrednika in oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Petra Verderber SkubinJana ŽižmondSonja Radikon BratinaIrena DevetakMilojka PavlinUrška LebanNeva LebanTeja ebokliUrška MausVanja KotarKoordinator, stiki z društvi, predstavitev projekta vokviru projekta *Zdrava Šola*, lanki za asopisZbiranje izjav, vtisov, priprava razstave, spremstvaZbiranje izjav, vtisov, priprava razstave, spremstvaPomo pri pripravi polletnega poroila, zbiranjeizjav, vtisov, spremstvaZbiranje izjav, vtisov, spremstvaZbiranje izjav, vtisov, spremstvaZbiranje izjav, vtisov, spremstvaZbiranje izjav, vtisov, priprava razstave obpredstavitvi projekta, spremstvaZbiranje izjav, vtisov, spremstvaZbiranje izjav, vtisov, spremstva4. Cilj projekta:Spodbujanje k strpnosti, tolerantnosti do druganosti že v zgodnji dobi.Priakovani cilj inovacije JE dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:2. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 106 -


Pri uvajanju *primera dobre prakse* - v našem primeru sreevanja z vidno druganostjo,smo si lanice projektne skupine pred samim zaetkom IP zastavile smernice delovanjale-tega. Z izvajanjem projekta smo želele otroke seznaniti s skupinami posameznikov (slepi, gluhi, naglušni, z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi), ki žal niso del njihovegavsakdana, saj so odmaknjeni na rob družbenega delovanja, izolirani v svojih društvihdelavnicah.Sreevanja, skupna druženja in predstavitev njihovega delovanja, življenja, težav…, jeotrokom, uiteljicam, staršem pomenilo izkušnjo, ki je ne bodo nikoli pozabili.Zagotavljanje invalidom prepreevanje razlikovanja, izkljuitve ali omejevanje priuživanju njihovih pravic, tako kot velja za vse druge lane skupnosti.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabljajo:• uenci (konkretne izkušnje s sreevanj, druženj, ki jih uporabijo vvsakdanjem življenju)• starši (preko otrok-znanja, ki so jih usvojili prenesejo naprej)• uitelji (izvajalci projekta), ostali uitelji (predstavitev na dnevu odprtihvrat),• lokalna skupnost (društva), izmenjava izkušenj skupna druženja• širša javnost (obvešanje peko medijev)7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Novosti izvajanja IP:• sreevanje z druganimi že v najzgodnejši dobi šolanja,• primeren pristop ob sreevanju z druganimi,• razvoj socialnega uta in pomoi do drugih,• želja po nadaljnjem druženju,• ozavešanje lastnega sprejemanja druganosti• nauiti otroke spoštovanje razlinosti in sprejemanja invalidnosti kot delaloveške razlinosti in zagotavljanja enakih možnosti.Odgovorni nosilec projektaSonja ValiVodja projektaPetra Verderber SkubinV Novi Gorici, dne 18. 6. 2008- 107 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAAKTIVNA VLOGA RAZREDNIKA IN UENCEVPRI RAZREDNIH UR1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Aktivna vloga razrednika in uencev pri razrednih urahLeto zaetka projekta: Šolsko leto 2007/08Vodja projekta: Vasja KolariPrijavitelj projekta: Osnovna šola Globoko, Globoko 9, 8254 GlobokoStrokovni konzulent: mag. Stanka PreskarPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Vasja KolariRozika VodopivecZdenka Bregar UmekDanijela PezdircMarijana ZobariBojan HotkoNatalija ZmazekDarja KoritnikMelita OgorevcVodja projekta in izvajalka projektaOdgovorni nosilec projektaIzvajalka projektaIzvajalka projektaIzvajalka projektaIzvajalec projektalanica timske skupinelanica timske skupinelanica timske skupine4. Cilj projekta:Aktivno sodelovanje uencev in razrednika pri nartovanju, izvajanju in evalviranjuvsebin razrednih ur.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Uvajanje t.i. dobre prakse. Osnovni cilji inovacijskega projekta je bil usmerjen vrazvijanje odgovornosti, spoštovanja in medsebojnih odnosov.Upoštevana so bila didaktina naela – postopnost, sistematinost, izvirnost. Pri uencihsmo razvijali aktivne metode uenja - Sokratov dialog. Izvajali smo induktivno vodenrazgovor, korakoma od znanega do neznanega, zastavljanje vprašanj, enopomenskoopredeljevanje osnovnih pojmov, samospoznavanje sorazgovarjalcev.Pogosto smo uporabili analogijo – to je uenje s podobnostjo odnosov med poznanimi innepoznanimi pojmi, znanje kot prepoznavanje odvisnosti, skupni in neodvisni odnosimed ciljnim in analognim pojmom.- 108 -


Kot zelo dobra se je izkazala metoda debate. Uence smo razdelili v tri skupine. Prva indruga skupina sta predstavljali pozicijsko in negacijsko skupino. Tretja je bila razdeljenav koordinatorja, ocenjevalca in evalvatorja. Predhodno je narejen študij primera zarazredno uro: razdeljene vloge na doloeno temo, priprava, izvajanje in ovrednotenjeMerila za vrednotenje debate:• uvodni nastop, napoved debatnega cilja, predstavitev stališ, navzkrižnozasliševanje, negiranje argumentov, utrditev lastnih argumentov, retorika,timsko in enotno delovanje ene skupine.• Pri posameznih debaterjih se oceni – sposobnost opredeljevanjaproblema, predstavitev problema, prepriljivost in originalnostargumentov, jasnost in kompleksnost predstavitve, uspešno iznievanjenasprotnikovih trditev, spretnost pri izvajanju navzkrižnega zasliševanja,kakovost izpeljave sklepnih misli.• Uencu ovrednotimo govorni nastop, retoriko, izražanje. Izražanje naj bov jezikovno ustrezni, jasni, logini in celostni obliki.6. Uporabniki dosežene novosti:Metoda debate je zelo priporoljiva za realizacijo razrednih ur.e želimo razvijati boljše medsebojne odnose, moramo prepreevati nasilje med uenci.Nasilje je tudi verbalno. Z metodo debate pa nartno razvijamo debaterje in govorce, kibodo tudi nasprotno mnenje sposobni povedati in argumentirati na ustrezni kulturni instrokovni ravni.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ocenjujem, da je uporaba aktivnih metod uenja uspešna, e je skladna s ciljem, ki gaželimo dosei. Kot izhodiše za opredelitev problema in cilja je potrebno poznavanjeklime v razredu. Upoštevati je potrebno naelo postopnosti, samostojnosti in timskegadelovanja.Uitelj na izbrani primer npr. Teme razrednih ur, pripravi kvalitetno opredelitev vprašanjpo Bloomu. Zajemajo naj avtentine situacije, preko katerih uenci pomagajo prisooblikovanju vsebin, ki bodo izboljšale medsebojne odnose in prispevale k razvojuveje odgovornosti.Spremenjene družbene zahteve zahtevajo aktivno vseživljenjsko uenje in spreminjanje.To pomeni, da moramo uenca usposobiti, da bo sposoben sodelovati v skupini, da bosposoben individualno nartovati rešitev, se spreminjati in usmerjati v procesu uenja.Prav tako ga moramo usposobiti, da bo znal kritino ovrednotiti svoje znanje in vedenje.Odgovorni nosilec projektaRozika Vodopivec, prof.Vodja projektaVasja Kolari, prof.V Globokem, 7. 7. 2008- 109 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKNJIŽNA MINEŠTRA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Knjižna mineštraLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Marjana ŠternPrijavitelj projekta: OŠ Gustava Šiliha LaporjeStrokovni konzulent: Kerndl MilenaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Marjana ŠternMargareta VoglarAleksandraJesenekNatalija KoprivnikJasmina ŠulentaMilena KranjcDanica Š.NovoselMilena KerndlZRSŠ MBNartovanje in sprotno analiziranje dela, izvajanje in nartovanjesreanj, sklicevanje timskih sestankov, spodbujanje uiteljev kinovativnemu delu in spodbujanju otrok k branju, predstavitveprimerov dobre prakse, pobude in mnenja na timskih sestankih,predstavitve v javnosti.Podpora projektu, spodbujanje uiteljev pri organizaciji sreanj inpomo pri organizaciji, pobude in mnenja na timskih sestankih.Izvajanje aktivnosti ob sreanjih za spodbujanje uencev k branjuleposlovja, pobude in mnenja na timskih sestankih.Izvajanje aktivnosti ob sreanjih za spodbujanje uencev k branjuleposlovja, pobude in mnenja na timskih sestankih.Izvajanje aktivnosti ob sreanjih za spodbujanje uencev k branjuleposlovja, pobude in mnenja na timskih sestankih.Izvajanje aktivnosti ob sreanjih za spodbujanje uencev k branjuleposlovja, pobude in mnenja na timskih sestankih.Izvajanje aktivnosti ob sreanjih za spodbujanje uencev k branjuleposlovja, pobude in mnenja na timskih sestankih. Pomo pri izbiriliterature.Podpora projektu, spodbujanje k inovativnim pristopom in odprtemudialogu med uitelji in uenci, svetovanje preko e-pošte, telefona,na organiziranih sestankih ZRSŠ, analiza, pobude za vnaprej.4. Cilj projekta:Spodbujanje uencev k branju leposlovja.Priakovani cilj inovacije je dosežen.- 110 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven – razvijanje t.i. »dobre prakse«.Na šoli že vrsto let aktivno in nartno spodbujamo uence k branju leposlovja. V tem letupa smo temu cilju posvetili še ve pozornosti. V treh sreanjih smo oblikovali sklopaktivnosti za Primere t. i. »dobre prakse«, ki smo jih razvili v preteklih letih jih dograjevaliin do dobra nadgradili. S pomojo analiziranj – refleksij smo dosegli svoj cilj in poseganjepo leposlovju bistveno izboljšali.6. Uporabniki dosežene novosti:V projekt so bili sicer vkljueni uenci 4., 5. in 6. razredov, posredno smo v projektvkljuevali tudi tretji razred in uence tretje triade le, da smo za njih prilagajali indopolnjevali aktivnosti.Uitelji so s pomojo akcijskega raziskovanja in ugotovitev nadgradili in izpopolnili svojoprakso ter znanje uporabili pri svojem delu.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Na podlagi ankete, ki smo jo izvedli ob prietku bralnega projekta in jo ponovili po prvihtreh sreanjih smo ugotovili, da so naši uenci prieli ve posegati po leposlovju.Sreanja v okviru Bralne mineštre so med otroke prinesla veliko interesa do razlinihknjig, katerih vsebine so sicer že poznali, a so jih zanimale še podrobnosti. Prav takosmo opazili, da se interes do branja pri taki obliki dela skozi šolsko leto ni zmanjšal,marve mono poveal. Z rezultati smo zelo zadovoljni saj smo uence uspešnomotivirali za branje in jih tudi aktivno vkljuili v proces.Odgovorni nosilec projektaMargareta VoglarVodja projektaMarjana ŠternLaporje, 4. 7. 2008- 111 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZGODNJE UENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠINE ZA RAZVIJANJEKOMUNIKACIJSKE KOMPETENCE PRI UENCIH1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Zgodnje uenje tujega jezika nemšine za razvijanje komunikacijskekompetence pri uencihLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: prof. Ines KovaeviPrijavitelj projekta: OŠ Gustava Šiliha LaporjeStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec Semec, višja svetovalka, ZRSŠPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovno svetovanje in spremljanje projekta.Podroje projekta: Poti do kakovostnega znanja/uenja (redni pouk oz. dejavnosti medpoukom)3. lani projektne skupine:Ines KovaeviMargareta VoglarAlenka FidlerŠpela ŠtefaniJasmina StrelecKatica Pevec SemecVodja in koordinator projekta.Svetovanje, hospitiranje in spremljanje projekta.Svetovanje.Razredna uiteljica in so-izvajalka projekta.Razredna uiteljica in so-izvajalka projekta.Strokovno svetovanje in spremljanje projekta.4. Cilj projekta:Intuitivno uenje tujega jezika in razvijanje komunikacijske kompetence s poudarkom naslušnem razumevanju v igrivih situacijah oz. v situacijah iz vsakdanjega življenja.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:5. raven – odkrivanje novosti - invencijaProjekt je zakljuil svoje 2. leto in je tako že prešel nekatere prejšnje ravni razvoja. Našprojekt izvaja uenje tujega jezika v druganem, novem kontekstu, ki se ne izvaja šenikjer drugje in je popolna novost.- 112 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi uitelji razrednega pouka v kombinaciji s predmetnimiuitelji jezika. Inovacija sicer zahteva veliko koordinacije in sodelovanja med omenjenimiuitelji, kot tudi pri nartovanju urnika.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Zaradi intuitivnega naina dela je opaziti je veliko motiviranost otrok za pouk nemšineter pozitiven odnos do uenja tujih jezikov. Ker je v pouk vpeljano veliko igrivihkomunikacijskih situacij oziroma situacij iz vsakdanjega življenja, je opaziti sprošenostgovornega nastopanja ter zmožnost kako se znajti v novih situacijah. Vsa spoznanja inugotovitve pridobimo s sprotnim spremljanjem napredka uencev pri slušnemrazumevanju, govoru in socialni kompetenci. Radi izvajajo razline socialne igrice,sodelujejo v razlinih metodah in oblikah dela, predvsem ko gre za komunikacijo innastopanje. Skozi te metode uenci samozavestno in brez strahu usvajajo tuji jezik, vnašem primeru nemšino. Ker so uenci obkroženi z nemšino vekrat na teden in jimje to vsakdanja stvar, se bolj sprošeno obnašajo pri pouku nemšine, ni zaznati tremeali straha pred govorjenjem v tujem jeziku, hkrati pa tudi e ne razumejo vsake besede,se ne obremenjujejo s tem, saj vedo da bodo vse potrebno razumeli iz konteksta. Zelodobrodošli si majhni vložki (15 min) ve krat na teden.Odgovorni nosilec projektaMargareta VoglarVodja projektaInes KovaeviLaporje, dne 3. 7. 2008- 113 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUVEDBA ANGLEŠKEGA KULTURNEGA DNE ZA UENCEDEVETEGA RAZREDA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uvedba angleškega kulturnega dne za uence devetega razredaLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: Sonja MatiPrijavitelj projekta: OŠ HorjulStrokovni konzulent: Katja Pavli ŠkerjancPrispevek strokovnega konzulenta: z gospo konzulentko sva se nekajkrat sreali in sepogovoriliPodroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja3. lani projektne skupine:/4. Cilj projekta:Pripraviti uence, da bi bolj naravno in spontano doživljali tuji jezik in utili njegovopraktino uporabnost. Vzgajati uence v duhu tolerantnosti in vzpodbujati evropskodimenzijoPriakovani cilj inovacije ni bil doseženKot sem ugotovila že na zaetku prvega in drugega akcijskega kroga je bil sevedaproblem v presplošni artikulaciji cilja; lahko reem, da je bil cilj delno dosežen, vendarbom v bodoe poskušala biti bolj natanna in specifina pri definiciji in artikulaciji cilja.5. Dosežena raven novosti rezultata:Še vedno gre za prvo raven.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfŠe vedno sem na stopnji samorefleksije, razmišljanja, prebiranja literature predvsem paišem naine, kako bi k problemu pristopila bolj natanno, tako da bi lahko potemrezultate in dosežke tudi ovrednotila.- 114 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Dosežene novosti lahko uporabljajo vsi uitelji tujih jezikov.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Pri zadnjem akcijskem krogu sem se ob samorefleksiji lahko oprla tudi na bolj objektivnovrednotenje, na vprašalnike. Z veseljem sem lahko ugotovila, da sem na pravi poti, dapa sem bila doslej nekoliko premalo natanna in specifina in da dom morala to napakov bodoe popraviti.Ker kot vodja projekta v šolskem letu 2008/09 odhajam na porodniški dopust, projektapa še ne morem zakljuiti, bi status mojega projekta »zamrznila« in ga nadaljevala poporodniškem dopustu.Odgovorni nosilec projektaJelka MihajlovskaVodja projektaSonja MatiV Horjulu, dne 27. avgusta 2008- 115 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASPOZNAVANJE POKLICEV V ŽIVO – LAŽJA POKLICNAODLOITEV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Spoznavanje poklicev v živo – lažja poklicna odloitevLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Marjeta Požru KrstiPrijavitelj projekta: Osnovna šola Horjul, Šolska ulica 44, 1354 HorjulStrokovni konzulent: Urška MarganPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanje pri nartovanju, korakih izvedbe inevalvacije, odpiranje dilem, spodbujanjePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Marjeta Požru KrstiAnka DelalutSaša Kopa Jazbecvodenje projekta, koordinacija povezovanjapoklicne orientacije z ostalimi vsebinami, izvajanjedejavnosti poklicne orientacijeizvajanje razrednih ur z vsebinami poklicneorientacijeizvajanje razrednih ur z vsebinami poklicneorientacije, organizacija tehniških dni z vsebinamipoklicne orientacije4. Cilj projekta:Nartovati in izvesti celosten program poklicne orientacije v 8. in 9. razredu, ki bouencem olajšal izbiro poklicne poti v skladu z njihovimi (prepoznanimi) poklicnimiinteresi, sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmiPriakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven – razvijanje t.i. »dobre prakse«Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 116 -


V projektu je bilo doseženo oplemenitenje obstojeega programa poklicne orientacije, kise že izvaja, s poudarjenim sistematinim spodbujanjem in spremljanjem razvojapoklicne odloitve uenca, s pomojo izdelave uenevega portfolia poklicne orientacijein integracije elementov poklicne orientacije v vse une in vzgojne vsebine 8. in 9.razreda osnovnošolskega programa.6. Uporabniki dosežene novosti:Šolski svetovalni delavci in uitelji, izvajalci poklicne vzgoje in poklicnega svetovanja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V projektu so se sistematino izvajale dejavnosti poklicne orientacije, z vkljuevanjemstaršev, razrednikov 8. in 9. razredov in ostalih uiteljev. Uenci zakljunih dvehrazredov so oblikovali portfolio poklicne orientacije, katerega vsebina se je v 9. razredustrukturirala. Portfolio je bil uporabljen kot pomo uencem pri oblikovanju poklicneodloitve, kar je bilo spodbujeno z vrsto dejavnosti, ob katerih so se uenci opremili zvedenji na podroju poznavanja sebe, možnosti za izobraževanje, zaposlovanje.Izkustveno in teoretino iz ve razlinih virov so spoznavali znailnosti in zahtevedelovnih okolij. Poklicno vzgojo in svetovanje smo povezali s šolskimi predmeti invsebinami dni dejavnosti.Pokazala se je zainteresiranost uencev in staršev s poudarjenim spodbujanjemsamoanalize in iskanja ciljev, veja suverenost uencev ob konni odloitvi za nadaljnješolanje, boljša informiranost uencev, hkrati pa tudi ve strahov in negotovosti obpoveanem obutku odgovornosti za nadaljnjo življenjsko pot.Na podlagi izvedene evalvacije nartujemo nekaj sprememb v prihodnjem šolskem letu.Odgovorni nosilec projektaMihajlovska JelkaVodja projektaPožru Krsti MarjetaV Horjulu dne 4. 7. 2008- 117 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUVEDBA INTERESNE DEJAVNOSTI ANGLEŠKI DRAMSKIKROŽEK ZA UENCE PREDMETNE STOPNJE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uvedba interesne dejavnosti ANGLEŠKI DRAMSKI KROŽEK zauence predmetne stopnjeLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: Sonja MATIPrijavitelj projekta: OŠ HORJULStrokovni konzulent: Katja Pavli ŠkerjancPrispevek strokovnega konzulenta: z gospo konzulentko sva se nekajkrat srealiPodroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja3. lani projektne skupine:/4. Cilj projekta:Pripraviti uence, da bi bolj naravno in spontano doživljali tuji jezik in utili njegovopraktino uporabnost.Priakovani cilj inovacije ni doseženV šolskem letu 2007/08 sem imela precej težav z urnikom, tako da sem projekt zaelavendar sem kmalu ugotovila, da ne bo izvedljiv, ker so uenci imeli ravno v asu, ki je bilpredviden za našo interesno dejavnost priprave na razlina tekmovanja. Rešitev semvidela v tem, da interesno dejavnost izpeljem spomladi (ko so zakljuena vsatekmovanja) strnjeno v nekaj popoldnevih, a sem žal imela daljšo bolniško odsotnost intako cilji niso bili doseženi.5. Dosežena raven novosti rezultata:Še vedno gre za prvo raven.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfKot izvajalka se še vedno ukvarjam z iskanjem znanja in vedenja (prebiranje literature,pogovor,…)- 118 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Dosežene novosti lahko uporabljajo vsi uitelji tujih jezikov.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Žal je v letošnjem letu projekt ostal na isti stopnji kot se je zakljuil v prejšnjem šolskemletu. Cilji, ki so bili nartovani za šolsko leto 2007/08 tako ostajajo in upam, da bododoseženi v bodoe.Ker kot vodja projekta v šolskem letu 2008/09 odhajam na porodniški dopust, projektapa še ne morem zakljuiti, bi status mojega projekta »zamrznila« in ga nadaljevala poporodniškem dopustu.Odgovorni nosilec projektaJelka MihajlovskaVodja projektaSonja MatiV Horjulu, dne 27. avgusta 2008- 119 -


1. Status projekt:LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASONCE V DOMUPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Sonce v domuLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Regina ZavecPrijavitelj projekta: OŠ Horjul, Šolska 44, 1354 HorjulStrokovni konzulent: Urška MarganPrispevek strokovnega konzulenta: usmerjanje, svetovanje.Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja - znanja3. lani projektne skupine:HELENA LOGARJANJA HALERREGINA ZAVECVodenje in delovanje skupine v Domu.Vodenje in delovanje skupine v Domu.Koordinator.Vodenje in delovanje skupine v Domu,organizacija prireditev,itd.4. Cilj projekta:Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfInovacija na nivoju države, razvijanje nove oblike sodelovanja6. Uporabniki dosežene novosti:Uenci, delavci OŠ Horjul, vrtec.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Odgovorni nosilec projektaJELKA MIHAJLOVSKAVodja projektaREGINA ZAVECV Ljubljana, dne 5. 7. 2008- 120 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASTARŠI IN ŠOLA Z ROKO V ROKI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Starši in šola z roko v rokiLeto zaetka projekta: 2006/07Vodja projekta: Anica ŠusterPrijavitelj projekta: Osnovna šola in vrtec Sveta TrojicaStrokovni konzulent: Iztok HrastarPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Delo razrednika in oddelne skupnosti3. lani projektne skupine:Anica ŠusterNatalija NovakSimona DreuMarija RojkoVerica VrakoNina Lien GorianMarija KšelaMojca ZemljiKoordinacija projektne skupine, priprava poroil in javnepredstavitve projekta, idejna zasnova, vodenjedokumentacije, priprava in organizacija sreanj s starši.Idejna zasnova, priprava in izvedba delavnic ter predavanjza starše.Priprava in sodelovanje pri organizaciji sreanj in delavnic.Priprava in sodelovanje pri organizaciji sreanj in delavnic.Priprava in sodelovanje pri organizaciji sreanj in delavnic.Priprava in sodelovanje pri organizaciji sreanj in delavnic.Priprava in sodelovanje pri organizaciji sreanj in delavnic.Priprava in sodelovanje pri organizaciji sreanj in delavnic.4. Cilj projekta:• Poveati zaupanje in odnos staršev do šole z razvijanjem razlinih oblikdruženja in aktivnim vkljuevanjem staršev v dejavnosti šole.Priakovani cilj inovacije je doseženNa osnovi anketnih vprašalnikov in refleksij po vsakem sreanju, smo zaznali, da sostarši sprejeli ponujene naine komunikacije. Starši se jih udeležujejo glede na interesin as izvajanja ( vreme, zaetek ali konec šol. Leta, ipd.)5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven: Razvijanje t. i. »dobre prakse«.Razvoj našega projekta smo usmerili v odpravljanje šibkosti, ki smo jo zaznali vkomunikaciji med šolo in starši. Medtem, ko smo v projekt stopili s preprianjem, da je- 121 -


komunikacija zelo šibka, smo naslednje leto na problem gledali že bolj optimistino, karso potrdile tudi ankete in refleksije.4. raven: Oblikovati novo celoto s kombinacijo že znanih didaktinih elementov.S tem v prvi vrsti mislimo v komunikaciji obdržati in nadgrajevati tiste formalne inneformalne oblike, ki so najprimernejše za vse uporabnike.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacija je uporabna za vse vzgojno-izobraževalne organizacije, ki išejo potikomunikacije s starši. Za tak projekt se lahko odloi tudi posamezni uitelj, vzgojitelj, kiželi pristnejši odnos s starši, hkrati pa mu ni težko žrtvovati as tudi izven »delovnegaasa« (popoldnevi, sobote, poitnice).7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Oblike komunikacije, ki smo jih uvajali v okviru inovacijskega projekta, so bile meduitelji in starši dobro sprejete. Ugotovili smo le, da ponujene oblike ne moremo izvajativsak mesec, kot smo si zadali v projektu, saj udeležba ni vedno tako številna kot bi siželeli.Odgovorni nosilec projektaDarko ŠkergetVodja projektaAnica ŠusterNa Sveti Trojici, dne 3. 7. 2008- 122 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZREDNIK, STARŠI IN UENCI – SOUSTVARJALCI POZITIVNERAZREDNE KLIME1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razrednik, starši in uenci – soustvarjalci pozitivne razredne klimeLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Andreja ŽinkoPrijavitelj projekta: OŠ Ivanjkovci, Ivanjkovci 71a, 2259 IvanjkovciStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: - svetovanje glede literature- nasveti ob pripravi polletnega poroila- povzetek in usmeritve ob polletni refleksiji- nasvet glede literature za preoblikovanje in nadaljevanje projektaPodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Nada Pignar, ravnateljicaTina Turin Puklavec, svetovalnadelavkaMarija Pfajfar, uiteljicaangleškega jezikaMilena Fištrovi, staršMateja Majeri, starš-zagotavljanje materialnih in drugih pogojev zaizvajanje IP-pomo pri iskanju literature-sodelovanje nartovanju pri izvajanju delavnic-sodelovanje pri sestavi ankete za starše-pomo pri interpretaciji rezultatov ankete-pomo pri iskanju literature-sodelovanje pri izvajanju delavnic-sodelovanje pri nartovanju in izvajanju delavnic zuenci in starši-sodelovanje pri nartovanju in izvajanju delavnic zuenci in starši4. Cilj projekta:Z vkljuevanjem delavnic, obravnavo primernih leposlovnih del, dramatizacijo in aktivnimvkljuevanjem staršev v ta proces, izboljšati razredno klimo ter razvijati vrednotesprejetosti, ljubezni, strpnosti in enkratne vrednosti ter pomembnosti posameznika.Priakovani cilj inovacije je dosežen.- 123 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:2. raven: Uvajanje t. i. »dobre prakse«V projektni skupini smo se preko razline strokovne literature, preko izobraževanj inosebnih izkušenj nekaterih lanic, seznanile z razlinimi oblikami in metodami zaizboljšanje komunikacije, sodelovanja in hkrati razredne klime (uitelji, starši, uenci). Napodlagi pridobljenega znanja smo nartovale in izvajale razline dejavnosti.6. Uporabniki dosežene novosti:Ta dobra praksa je uporabna pri delu razrednika in tudi drugih uiteljev z oddelnoskupnostjo in s starši uencev. Vsebine, metode in oblike dela lahko prilagodimo gledena predmetno podroje in starost uencev.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Z nartnim delom smo razvili zadovoljivo obliko sodelovanja v skupini, kjer se upoštevazmožnosti in osebne izkušnje ter lastnosti vsakega posameznika. S pisanjem pozitivnihsporoil smo pri uencih vzpodbudili zavedanje, da je vsak sošolec enkraten, vreden inpomemben za funkcioniranje oddelne skupnosti. S starši smo na podlagi pregledastanja in potreb staršev, uencev in uiteljice pri sodelovanju staršev in šole ter napodlagi analize ankete ugotovili, da imamo vsi skupne cilje, do katerih lahko pridemo porazlinih poteh. Na tej toki smo se uskladili do te mere, da so se naše poti zaelesreevati in do konca šolskega leta so se že prav pogosto križale. Zadnji akcijski krog inhkrati tretji razred smo zakljuili s skupnim nedeljskim piknikom, kjer se je pokazalo, daznajo uenci sodelovati drug z drugim tudi izven formalnega šolskega okolja.Odgovorni nosilec projektaNada PignarVodja projektaAndreja ŽinkoV Ivanjkovcih, dne 26. 6. 2008- 124 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAALI SO LAHKO UENCI ROMI TUTORJI SOVRSTNIKOM ROMOMPRI RAZUMEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA?1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Ali so lahko uenci Romi tutorji sovrstnikom Romom pri razumevanjuslovenskega jezika?Leto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta Ksenija Popošek, prof. ped. in soc. kult.Prijavitelj projekta OŠ Janka PadežnikaStrokovni konzulentmag. Marta Novak, Nada Nedeljko, svetovalkaPrispevek strokovnega konzulenta /vekratna sreanja s svetovalkami, kritino mnenje, svetovalno podroje, odpiranjevprašanj za boljšo osvetlitev problema in vprašanj.sreanja s svetovalko mag. Marto Novak (15. 10. 2007, oktober 2006, ter po e-mailumeseno)Svetovalka nada nedeljko – sreanja 01. 07. 2008, 17. 06. 2008, maj 2007 sreanje naOŠ Leskovec ali po mailu ter sreanja na Zavodu za šolstvo v mariboru.Podroje projekta: Delo z uenci Romi pri rednem pouku in v podaljšanem bivanju.3. lani projektne skupine:Sonja Filipi, univ. dipl. org.Andreja Sever, prof. def.Dejan Peklar, prof. soc. in zgod.Ravnateljica – obvešanje na pedagoškihkonferencah.Pomo pri delu s posebnimi metodami dela.Izvajalec – delo z uenci Romi tutorji in delo vskupini ter podaljšanem bivanju v 3. razredu.4. Cilj projekta:Priakovani cilj inovacije: UGOTOVITI, ALI SO UENCI ROMI TUTORJI LAHKOTUTORJI SOVRSTNIKOM ROMOM PRI RAZUMEVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA.Cilj je dosežen.- 125 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:4. ravenSpremembe dela v vzgojno-izobraževalnem procesu v oddelku podaljšanega bivanja.Pomo nudijo uenci Romi tutorji.Oblika pomoi tutorstvo se je razširila na razline oblike pomoi:• uenci tutorji lahko postanejo tudi uenci ne/Romi, ki želijo nuditi pomo ali vobliki une pomoi ali katere druge vrste pomoi;• vsi strokovni delavci so seznanjeni s projektom, nekateri so se vkljuevali tudiaktivno (uitelji OPB, uitelji razredniki, slavisti);• pomo 9-šolk prvošolcem;• kreiranje fair play uenca na šoli;• NOVOST – tutorji za uence z unimi težavami (uenec uencu), predvidenoza šolsko leto 2008/2009.Naša spoznanja (spoznanja projektne skupine in uiteljev na šoli – povzetek po poroilihuiteljev in vseh, ki so sodelovali v projektu).Zaznavanja uiteljev:• uitelji so že do sedaj dobro sprejemali uence Rome, v procesu so zaznali številnamona podroja;• uitelji so se predhodno na pedagoških konferencah v avgustu in septembru 2007seznanili z delom uencev Romov v OPB;• uitelji so pozitivno sprejemali projekt, dobili so sprotne napotke za delo;• vodja projekta in izvajalec uitelj sta redno (tedensko) sodelovala z uenci tutorji,dobivali so dodatno motivacijo in napotke za delo v skupini podaljšanega bivanja;• s komunikacijo so uenke samoiniciativno predlagale rešitve;• pozitivno so se vkljuile v reševanje konfliktnih situacij v OPB.Starši so prihajali v šolo pogosteje v jutranjih urah; v popoldanskem asu se številoobiskov ni povealo, saj so starši veinoma na »terenu«. Enakovredni partnerjipostanejo starši romskih otrok predvsem takrat, ko se resnino zanimajo za uspehesvojih otrok na vzgojno- izobraževalnem podroju.Anketa, izvedena v podaljšanem bivanju 3. razreda, kjer je bila nudena pomo uencevRomov tutorjev. Izvedena je bila 17. junija 2008. Anketa je predstavila nazornoutemeljen razlog, da je bil projekt dobro sprejet ter da se uti potreba po nadaljevanjuinovacijskega projekta.Inovacijski projekt je bil zapisan v LDN, hkrati je bil tudi sprejet na svetu šole.Dodatno obrazloženo v toko 6 (Uporabniki dosežene novosti).6. Uporabniki dosežene novosti:- uenci Romi, ki so prejemali pomo pri podaljšanem bivanju, so bistveno zvišaliraven znanja slovenskega jezika (potrditev s strani uiteljic razredniark ter uiteljic vpodaljšanem bivanju);- uenka Romka, ki je prejemala pomo, je ob koncu šolskega leta ena izmed boljših vizražanju ter zapisovanju, mono se ji je dvignila samozavest; hkrati je v ožjemizboru za prevzem vloge tutorja v šolskem letu 2008/2009;- 126 -


- tudi v šolskem letu 2007/2008 je pomo potekala v heterogeni skupini, pomo torejniso prejemali samo uenci Romi, prejemali so jo vsi, ki so bili vkljueni v podaljšanobivanje 3. razreda:- veina uencev Romov, ki so prejemali pomo, so se samoiniciativno vkljuili vdelavnice ZULK-a; imenovane Muzika Romika, v sklopu teh delavnic so v decembru2007 in juniju 2008 imeli dva nastopa za starše; obe tutorki sta bili vkljueni in stamed nastopajoimi prevzeli vodilno vlogo.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Rezultati redovalne konference so nazorno predstavili veje uspešnost med uenciRomi, vsi v 3. razredu, ki so obiskovali podaljšano bivanje so izboljšali znanjeslovenskega jezika, postali so samozavestnejši, vsi hkrati želijo še naprej sodelovati vprojektu; ali kot tisti, ki pomo prejemajo, ali pa v vlogi tutorja.Z uenkami tutorji Romi sem se poglobil v proces uenja. Uenke in starši so se uiteljuodprli, vzpostavljen je bil odprt dialog med uenci, starši in projektno skupino. Lažji je bilkontakt med starši in razredniki. Starši so vekrat kontaktirali z vodstvom. Stekla jeodprta komunikacija, ki je temeljila na zaupanju. Ugotovljena so bila mona podrojauencev Romov. Manjšali so se predsodki. Ponujena nam je bila možnost, da smoizhajali med podobnostmi in ne razlikami med uenci. Razbiti stereotipe o uencihRomih.Odgovorni nosilec projektaKsenija PopošekVodja projektaKsenija PopošekV Mariboru, dne 4. 7. 2008- 127 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZVIJANJE METAKOGNICIJE PRI UNO ŠIBKEJŠIH UENCIH1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razvijanje metakognicije pri uno šibkejših uencihVodja projekta: Andreja KosirnikPrijavitelj projekta: Osnovna šola Jurija Vege Morave, Vegova ulica 38, 1251 MoraveStrokovni konzulent: Metoda KolarPrispevek strokovnega konzulentaSodelovanje je bilo dobro in je potekalo po elektronski pošti, po telefonu in pa osebno naZavodu. Osebno sva se sreali trikrat (21.3.2007 – splošne informacije in napotki zaprojektno delo, 11.6.2007 – usmerjanje za konkretno akcijsko raziskovanje in14.11.2007 – konkretna navodila pri izvajanju samega projekta). Po elektronski pošti inpo telefonu sva reševali sprotne dileme, ki so se pojavile pri nartovanju projekta ter prisamem izvajanju.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Nuša Pohlin SchwarzbartlMateja AndrejkaMartina MajdiMarjeta MerelaAndreja KosirnikZagotavljanje materialnih pogojev za delo tersodelovanje v projektni skupini.Sodelovanje v projektni skupini.Izvajanje une pomoi, delo s starši ter sodelovanjev projektni skupini.Izvajanje une pomoi, delo s starši ter sodelovanjev projektni skupini.Izvajanje une pomoi, delo s starši in uitelji terkoordinacija celotnega projekta.4. Cilj projekta:Uno šibkejše uence bomo usmerjali pri domaih nalogah in pri uenju, njihovo šolskoin domae delo bomo redno spremljali. Uili jih bomo aktivnega uenja ter delovnih inunih navad.Priakovani cilj inovacije. NI povsem doseženZa razvoj metakognicije je potreben doloen as ter intenzivnost izvajanja v tousmerjene une pomoi.- 128 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvijanje »dobre prakse«.Razvijanje metakognicije v skupinah une pomoi, kamor so vkljueni uenci z unimitežavami, je veliko bolj uinkovito kot pri individualnem delu. V skupini so bolj sprošeni,motivirani za delo, zato bolje sodelujejo in se hitreje uijo. Zaradi težav v samoregulacijipotrebujejo usmerjanje pri delu in uenju ter sprotno spremljanje njihovega dela.6. Uporabniki dosežene novosti:Nartno razvijanje metakognicije pri uno šibkejših uencih lahko uporabi skoraj vsakVIZ – zavod. Nain dela z uenci z unimi težavami (metode, pristopi), ki smo jihuporabili v našem projektu, se zlahka uporabijo pri razlinih oblikah VIZ – dela. Smiselnaje uporaba pri dopolnilnem pouku ter pri individualnih in skupinskih oblikah pomoiuencem. Potrebno je vkljuiti tako starše kot tudi uitelje, uenje uenja po modelu teruenje kognitivnih in metakognitivnih strategij pa mora biti dovolj intenzivno terdolgotrajno.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Uenci z unimi težavami potrebujejo pomo pri uenju uenja ter pri razvijanju delovnihin unih navad. V skupini se poutijo bolj sprošeno, obenem pa jih osebni pristop(poznavanje uenevih monih in šibkih podroij) bolj motivira za delo. Uenje uenja pomodelu in uporaba razlinih kognitivnih in metakognitivnih strategij je zelo uinkovito,vendar pa morajo take oblike pomoi potekati dovolj pogosto (vsaj dvakrat tedensko) terdovolj dolgo. Daljši premori so izredno slabo vplivali na delo uencev. Ugotavljamo, daimajo uenci še vedno najve težav pri delu doma (domae naloge in uenje). Starši , kiso kontrolirali delo svojih otrok, so bili pozitivno preseneeni nad njihovimi dosežki. Vprojektni skupini ugotavljamo, da bo v prihodnjem letu potrebno delati še ve s starši.Uitelji so projekt vzeli zelo resno, po sklepu konference se v une priprave po možnostivkljuuje tudi metakognitivne cilje. Specialne pedagoginje smo zadovoljne z napredkomnaših uencev, obenem pa ugotavljamo, da mora uenje uenja potekati zelo intenzivno,uence je potrebno dosledno spremljati in jih nauiti samovrednotenja.Rezultati našega dela so bolj samozavestni uenci, veina jih je bolj motivirana za deloin bolje sodeluje pri pouku ter dosega boljše ocene.Odgovorni nosilec projektaNuša Pohlin SchwarzbartlVodja projektaAndreja KosirnikV Moravah, dne 7. 7. 2008- 129 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADA BRANJE NE BO MUKA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Da branje ne bo mukaLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Marjeta MerelaPrijavitelj projekta: Osnovna šola Jurija Vege, Vegova ulica 38, 1251 MoraveStrokovni konzulent: Mag. Metoda KolarPrispevek strokovnega konzulenta Svetovanje in razgovoriPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Nuša Pohlin SchwarzbartlTerezija JuvanMartina MajdiBarbara FaleMarjeta MerelaNuška KokaljPodpora in spodbuda lanov projektne skupine pridelu.Praktine ideje, izdelava konkretnih materialov zadelo z uenci in predstavitev materialov staršem inuiteljem.Praktine ideje, izdelava konkretnih materialov zadelo z uenci in predstavitev materialov staršem inuiteljem.Posredovanje materialov in informacij staršem inuencem, hkrati tudi uporaba idej pri lastnempouku.Praktine ideje, izdelava konkretnih materialov zadelo z uenci in predstavitev materialov staršem inuiteljem in vodenje skupine.Podpora projekta in posredovanje praktinih idejlanom projektne skupine.4. Cilj projekta:Uence, ki imajo težave z branjem bomo nauili uinkovitih strategij uenja branja. Tobomo nauili tudi njihove starše.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosegli smo 4. raven (odkrivanje novosti – invencija).- 130 -


lanice projektne skupine smo zbirale znanja in materiale s podroja branja, jihposredovale staršem, uencem in uiteljem. To smo naredile na podlagi skupinskih inindividualnih testiranj uencev ter razgovora s starši in uitelji.6. Uporabniki dosežene novosti:Našo inovacijo lahko uporabijo:• uenci 2., 3. in 4. razreda• starši otrok, ki imajo težave na podroju branja, pa tudi tisti, katerih otroci nimajotežav• uitelji v 1. triletju in tudi v 4. razredu• specialni pedagogi• svetovalni delavci.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Lotili smo se sistematinega odkrivanja otrok, pri katerih je možno, da bodo v prihodnostiimeli težave z branjem, pri tem smo se osredotoili na uence drugega razreda. Z uencidrugega in tretjega razreda smo imeli tedenska sreanja, kjer smo na razline nainevadili branje. Uenci so radi hodili, saj jim je to predstavljalo neformalno obliko uenja intudi druženja. Sprva smo hoteli pripraviti delavnice in predavanja le za manjšo skupinostaršev otrok, ki so obiskovali drugi razred, vendar smo se kasneje odloili, da se lahkodejavnosti v zvezi s projektom udeležijo vsi, ki bi jih utegnila tematika zanimati. Uiteljiceso opažale in poroale o pozitivnih uinkih predstavljenih metod branja. Najboljši uinkiso, e sodelujemo uitelji, uenci in starši. Lotili smo se tudi raziskovanja podrojagrafomotorike in opravili prva testiranja uencev prvega razreda.Odgovorni nosilec projektaPohlin Schwarzbartl NuškaVodja projektaMarjeta MerelaV Moravah, dne 4.7.2008- 131 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANA POTI K UENJU SLOVENŠINE - UNO GRADIVO ZA UENJESLOVENŠINE KOT DRUGEGA/TUJEGA JEZIKA IN PRIRONIK KUNEMU GRADIVU ZA UENJE SLOVENŠINE KOTDRUGEGA/TUJEGA JEZIKA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k uenju slovenšine - Uno gradivo za uenje slovenšine kotdrugega/tujega jezika in Prironik k unemu gradivu za uenje slovenšine kotdrugega/tujega jezikaLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Mojca Jelen MadrušaPrijavitelj projekta: Osnovna šola Koper, Cesta Zore Perello Godina 1, 6000 KoperStrokovni konzulent: Mag. Marta NovakPrispevek strokovnega konzulenta: konzultacije, strokovna sreanja, analiza gradiv,dopolnitve gradivPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Anton Baloh, prof. ravnateljOsnovne šole KoperMojca Jelen MadrušaNevija MuženiVanja Klannik KišasondiDejana BeniIrena PoklarEster Bertok NardinEnea Vukovi Žorž -uenkaOdgovorni nosilec projektaVodja projekta, avtorica unega gradivaAvtorica prironikaAvtorica unega gradivaIlustratorka gradiva in prironikaLikovna in grafina oblikovalka, avtorica fotografijLektorica gradiva in prironikaIlustratorka gradiva in prironika4. Cilj projekta:Razumevanje in uporaba pri uencih priseljencih s pomojo unih gradivPriakovani cilj inovacije doseženJe dosežen- 132 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven razvoja novostiInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfGre za novost, ki smo jo razvili na naši šoli po nekajletnih izkušnjah pri uenju jezikaslovenšine kot drugega jezika pri uencih migrantih. Nastali sta gradivo Na poti kuenju slovenšine in prironik k unemu gradivu.6. Uporabniki dosežene novosti:Uno gradivo bo namenjeno uencem za razvijanje sporazumevalnih zmožnosti branja,pisanja, poslušanja in govorjenja v slovenskem jeziku. Uitelji ga bodo lahko uporabljalipri uenju slovenšine kot drugega jezika za uence migrante, pri uencih Romih in pridelu z ostalimi uenci, ki imajo težave z uenjem jezika in potrebujejo individualnipristop pri rednem delu v razredu, pri urah dodatne strokovne pomoi in urahindividualne in skupinske oblike pomoi, pri dopolnilnemu pouku in domaemu deluuencev.Prironik bo namenjen uitelju in mu bo v pomo pri oblikovanju letne priprave inmedpredmetnem ciljnem nartovanju obravnave posameznega tematskega sklopa.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Projektna skupina, ki je na Osnovni šoli Koper pripravljala uno gradivo Na poti k uenjuslovenšine in Prironik k unemu gradivu, je zelo ponosna na svoja nastala izdelka. 4.7. 2008 je bil rokopis obeh poslan v založbo Zavoda RS za šolstvo.Uiteljice so posamezne une sklope iz gradiva med šolskim letom 2007/2008 uporabilepri uenju slovenšine kot drugega jezika in vnašale morebitne popravke. Ob tem sotudi nastajale nove ideje za gradivo in prironik v katerem so tematski sklopi opredeljeniz dejavnostmi in cilji, ki so usklajeni z unimi narti ve predmetov.Odgovorni nosilec projektaAnton Baloh, prof. ravnatelj OŠ KoperVodja projektaMojca Jelen MadrušaV Kopru dne 4. 7. 2008- 133 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZREDNA KLIMA KOT KRITERIJ KAKOVOSTI DELOVANJA ŠOLE(MEDIACIJA-OBLIKA REŠEVANJA KONFLIKTOV)1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (Mediacija-oblikareševanja konfliktov)Leto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Dajana NedohPrijavitelj projekta : Osnovna šola Koper, Cesta Zore Perello Godina 1, 6000 KoperSTRokovni konzulent: mag. Cvetka BizjakPrispevek strokovnega konzulenta :priprava materialov, vodenje izobraževanja za vodje projektov in ostale lane projektneskupine, konzultacijePodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (Mediacija-oblikareševanja konfliktov3. lani projektne skupine:Sandra VuletaZlatka PaliPatrizia RupnikTamara ernekaLuka KozloviMojca ŽvokeljIrena PoklarKristina MaražNevija MuženiDajana NedohIzobraževanje-praktikum iz mediacije, izvajanjemediacij z uenci, zapisi izvedenih mediacij, pisanjerefleksije, zapis kritinega prijateljevanja inizmenjava, priprava portfolia, udeležba naizobraževanjih s konzulentomEnakoEnakoEnakoEnakoEnakoEnakoEnakoenakoPoleg prispevkov ostalih lanic, še stalna udeležbana izobraževanjih s konzulentom, vodenje projektneskupine v zavodu- 134 -


4. Cilj projekta:V procesu združitve dveh šol se je pojavila potreba po ustvarjanju obutka varnosti,pripadnosti, strokovne identitete med strokovnimi delavci, iskanju novih strategij zapoveanje motivacije za uenje, prepreevanju nasilja, kar vodi k izboljšanju šolske inrazredne klime.Cilji projekta: graditi dobre, spoštljive medosebne odnose na šoli (med uenci, med uenci inuitelji…), preventivno delovati proti nasilju, pridobiti in se nauiti strategij pri reševanju konfliktov .Priakovani cilj inovacije je dosežen .5. Dosežena raven novosti rezultata:Raven novosti se vsekakor kaže najprej v izpopolnjenem strokovnem znanjuposameznika in skupine. Vsak se je opremil in nauil strategij pri reševanju konfliktov –principov in vodenja, izpeljave mediacije.S tako izpopolnjenim znanjem in procesi, ki so nastajali med nami s pomojosamorefleksij, kritinega prijateljevanja odkrivamo in ustvarjamo nov vzgojnoizobraževalnielement oz. model, saj je uvedba mediacije kot naina reševanjakonfliktov velika sprememba v filozofiji pouka in sploh klime in kulture, ki na šoli krojivzgojno-izobraževalno delo.Dosežena raven je odkrivanje novosti-invencija.S projektom še nadaljujemo v naslednjem šolskem letu.6. Uporabniki dosežene novosti:Novost lahko uporabijo:• vsi strokovni delavci in vodstvo šole v vsakodnevni komunikaciji z uenci, starši,sodelavci,• uenci pri boljšem razumevanje sebe in vrstnikov v konfliktnih situacijah inrazreševanju sporov z vrstniki,• starši za izboljšanje komunikacije s svojimi otroci,• vodstvo šole in vsi strokovni delavci lahko uporabijo samorefleksijo s kritinimprijateljevanjem kot pomembno orodje pri raziskovanju lastne prakse, spreminjanjustališ, osebni in profesionalni rasti- 135 -


7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:lani projektne skupine smo izrazili zadovoljstvo in ugotovili, da je reševanje konfliktovpo metodi mediacije med uenci zelo uspešno. Otroci imajo tako priložnost, da izrazijosvoje videnje dogajanja v konfliktu, prizadetost, ustva, izrazijo svoje interese in samiprevzamejo odgovornost in poišejo dogovor, ki je sprejemljiv za obe strani pri razrešitvikonflikta. Predvsem je pomembno, da imajo obutek, da lahko “storjeno škodopopravijo” in imajo priložnost, da se opraviijo.Ob zakljuku leta smo ugotovili, da je mediacija praviloma v vseh konfliktih izboljšalaodnos med sprtimi uenci, uenci so s tovrstnim nainom bili »prisiljeni« razmišljati osvojih ustvih, vedenju in ravnanju, postali so bolj odgovorni in ozavešeni, da so samiodgovorni za svoje ravnanje. Pri nekaterih uencih se konflikti ne ponavljajo ve.Kot uitelji smo se s to metodo, ki nas postavlja v položaj nevtralne osebe pri reševanjukonfliktov razbremenili pretirane odgovornosti, da moramo vse sami rešiti. Dojeli smo,da je veliko bolj uinkovito, e prevzamemo odgovornost le za vodenje postopkamediacije, nikakor pa ne za razrešitev konflikta med uencema. Pomembno jespoznanje, da ne moremo kontrolirati vedenja drugih. Uence lahko le uimo, da sosami odgovorni za svoje poutje in ravnanje.Na podlagi refleksije zadnjega akcijskega kroga smo zakljuile, da smo izboljšaleprofesionalnost svojega ravnanja, ko se znajdemo v vlogi posrednika v konfliktu meduenci. Praviloma nam je uspelo pri vodenju mediacije ohraniti nepristranskost,nevtralnost v konfliktu, biti dober poslušalec in tudi voditi uence do sklenitve dogovora.Profesionalnost smo izboljšale tudi na podroju dela s starši. Staršem smo predstavilemediacijo kot nain reševanja konfliktov ter našo vlogo pri temu. Ugotavljamo, da smopri komunikaciji s starši bolj gotove, samozavestne in realne pri predstavitvi svojeodgovornosti.Odgovorni nosilec projektaAnton Baloh, prof. , ravnatelj OŠ KoperVodja projektaDajana NedohV Kopru, 5. 7. 2008- 136 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAROMSKI OTROCI V VRTCU1. Status projekta:Poroilo ni konno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Romski otroci v vrtcuLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Maja KORETIPrijavitelj projekta: OŠ Leskovec pri Krškem, Enota VRTEC, Pionirska 4, 8273Leskovec pri KrškemStrokovni konzulent: Metoda TurkPrispevek strokovnega konzulenta: Svetovanje pri oblikovanju Akcijskega narta inakcijskih krogov s kazalci uspešnosti - delavnica, spremljanje in strokovna podpora,posredovanje ustrezne literaturePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Maja Koreti, pom. ravnateljaMarija Zupani, vzgojiteljicaTina Macur, vzgojiteljicaJožica Repše, socialna delavkaManuela Baranja, romskapomonica v vrtcuVodenje projektnega tima, organizacija akcij,koordinacija, povezava s konzulentko, motivator i nzbiranje, urejanje dokumentacije ter raunalniškizapis.Izvajanje akcij za starše in romske otroke v naseljihin v vrtcu, polletno poroanje o poteku akcij IP inizmenjava dobre prakse in iskanje novih idej,pristopov.Izvajanje akcij za starše in romske otroke v naseljihin v vrtcu in izmenjava dobre prakse in iskanjenovih idej, pristopov.Redni obiski v romskih naseljih, kontakt s starši inCentrom za socialno delo, pomo pri izvedbi akcij vnaselju, raunalniška obdelava polletnepredstavitve, pridobivanje in oddaja dokumentacijeza vkljuitev otroka v vrtec.Redni obiski v romskih naseljih, kontakt s starši,pomo pri izvedbi akcij v naselju, pomo prizbiranju podatkov o otrocih in starših, seznanjanjezaposlenih vrtca z romsko kulturo, obiaji inživljenjem Romov v Prekmurju.4. Cilji projekta:4.1. Priprava predšolskih romskih otrok na integracijo v redne oddelke vrtca inkasneje šole.4.2. Ustvarjanje enakih pogojev za vkljuitev romskih otrok v vrtec.- 137 -


Priakovani cilji inovacije NISO bili doseženi oziroma SO DELNO DOSEŽENI.4.1. Slab interes staršev za vkljuitev otroka v vrtec, neredni obiski vkljuenegaotroka, dnevno spreminjajo se interes staršev, ki si predstavljajo, da jedovolj e otrok nekajkrat obiše vrtec.4.2. Eden glavnih vzrokov za neuresniene cilje projekta je, da nismo imeliustreznega prostora v romskem naselju, kjer bi lahko izvajali pripravljalniprogram za otroke in starše za kasnejšo vkljuitev otroka v redni vrtec.5. Dosežena raven novosti rezultata po akcijskih krogih:3 – Razvijanje t.i. »dobre prakse«Raven razvoja novosti je ostala na tej, 3. ravni, ko nismo uspeli kratkorono pridobitiustrezni, stalni prostor v naselju, ki bi nam omogoal odkrivati in ustvariti nov vzgojnoizobraževalnididaktini model – vsakodnevno, kontinuirano delo z otroki in starši vokviru programa »Pripravljalnega vrtca« za romske otroke in Šole za njihove starše –materinske šole predvsem.Novinec v vrtcu, v 5. oddelku 3 - 6 let, kjer je bilo prosto mesto: celo šolsko leto je bilomesto zasedeno, a so se otroci menjavali. Med šolskim letom smo uvajali v vrtcu štiriromske otroke, trije od teh so bili za doloeno obdobje tudi vpisani, a potem izpisani,zato smo vsaki uvajali novega otroka. V naslednjem šolskem letu se bo vkljuitevRomov spet poveala iz enega na 3, dva sta že vpisana, za tretjega je rezerviranomesto.Ustrezni, stalni prostori v naselju (garderoba, sanitarije in igralnica) niso bilipridobljeni s strani obine, ostalo je na ravni obljub.Popoldanske aktivnosti - VESELE IGRARIJE za romske otroke in starše:število vkljuenih predšolskih otrok in staršev - 8 do 176. Uporabniki dosežene novosti:Vrtci kot primer dobre prakse, ZRSŠ kot osnovo za sistematien razvojni projekt, Državakot predlog izboljšav za reševanje romske problematike zaenši pri najmlajših.7. Samo vrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:UGOTOVITVE – PREDLOGINujen bi bil pripravljalni vrtec v romskem naselju za stalen, dnevni stik z romskimistarši predšolskih otrok s ciljem krepiti obojestransko zaupanje in pomagati staršem.Pripravljalni vrtec in reden stik s starši bi sasoma pripeljala do veje vkljuenostiromskih otrok v redni vrtec zadnje leto pred vstopom v šolo s ciljem: omogoiti boljizenaene možnosti romskih otrok ob vstopu v 1. razred (socializacija, jezik,zdravstveno-higienske navade).Romski starši pri nas se zelo zavedajo svojih pravic, ne znajo pa sprejematiodgovornosti, zato bi bilo nujno, da smo vsi, ki delamo za Rome bolj odloni pripostavljanju mej in enotni. Pravila zaposlovanja Romov bi bilo zaradi nizke izobrazbe- 138 -


potrebno malce prilagoditi, da bi lahko zaposlili ve Romov in bi bila veja razlika vdohodku, e so na delu, kot pa doma – zdaj je ravno obratno.Romski pomonik je za veino romskih staršev pri nas pomemben faktor, da splohvkljuijo otroka v vrtec in da ta otrok vrtec lahko redno obiskuje, zato je nujnosistemizirati delovno mesto Romski pomonik .Država in vse Inštitucije kot so Zdravstveni dom s patronažno službo, Center za socialnodelo in druge niso dosledne glede izpeljave obveznosti za otroke v predšolskem obdobju/cepljenje, spremljanje socialnih razmer,…/, romski otroci niso obravnavani, e jih staršine pripeljejo.Država in inštitucije kot so Zdravstveni dom s patronažno službo, Center zasocialno delo, Policija, Šole in vrtci se morajo bolj povezati, postaviti enotnirazvojni nart, cilje in si razdeliti odgovornosti, pa tudi naloge v okviru državnegaprojekta Reševanje romske problematike.Odgovorni nosilec projektaAnton BizjakVodja projektaMaja KoretiLeskovec pri Krškem, dne 17. 7. 2008- 139 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPROFESIONALNI RAZVOJ STROKOVNIH DELAVCEV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Profesionalni razvoj strokovnih delavcevLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: mag. Gabrijela HauptmanPrijavitelj projekta: Osnovna šola Litija, Cesta Komandanta Staneta 2, 1270 LitijaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: Oblikovanje Skupnih Stališ In Pogledov, MožnostUveljavitve In Razširitve Projekta Na Širšo Slovensko In Mednarodno RavenPodroje projekta: 3- Profesionalni razvoj (kljune kompetence) strokovnih delavcev vvzgoji in izobraževanju3. lani projektne skupine:Marjeta Mlakar-AgrežPeter StrleBlanka ErjavecNataša Zupan cvetežarNevenka MandeljMirjam ebulc, psihol.-ni bilalanica(vrnila se je iz porodn.Dopusta, izvedla je kvalitetnošolo za starše in predavanje nauit. zboruBarbara Težak, ni bilaimenovana, kvalitetnopredavanjeBarbara Babnik-Mravlja, ni bilaimenovana, je pa pripravilapredavanjaMaja Draksler, ni bilapredvidena lanica, izvedlaPredavanje v Šoli za starše. Pomen medosebnekomunikacije, vodenje skupine za samopomostarševna uiteljskem zboruSpremljanje in spodbujanje izobraževanjastrokovnih delavcev, izdelava analizPredavanja za uiteljski zbor, izbor tem zapredavanja za starše, predavanje za starše naroditeljskih sestankihPredavanja na uiteljskem zboru, vodenjeskupine za samopomo starševŠola za starše: Pomen branja in brskanja pošolski knjižnici, Bralna znaka za uitelje inpredstavitev knjige »Bralne une strategije«,avtorice Sonje Pejak in Ane Gradišar, zdelavnicoPredavanje za starše: »Samo objem« inpredavanje na uiteljskem zboru – predstavitevknjige »Pouevati s srcem«, avtorja J. PalmerjaPredavanje z delavnico: »Nesreni najstniki …«Predavanje na uiteljskem zboru: »Dejavniki inmetode uspešnega uenja«, avtorice dr. BariceMarenti-PožarnikPredavanje z delavnico za uiteljski zbor:«Predstavitev knjige »Nesreni najstniki: kako naj- 140 -


predavanje za uit. Zbor)Petra Kainik, ni bilaimenovana v proj. skupino,kvalitetno predavanjeOpomba: navedene delavkeniso bile zato imenovane, kerse še niso iztekle formalnosti spogodbami o zaposlitvi in jihzaradi tega nismo še napisali.starši in uitelji poišejo stik z njimi«, avtorjaWilliama GlasserjaPredstavitev knjige na uiteljskem zboru:»Vodenje razreda. Za uinkovito delo v vzgoji inizobraževanju, avtorja Harrya Ayersa in FracescaGraya, z delavnico4. Cilj projekta:Priakovani cilj projekta je v celoti dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Raven novosti rezultata je v osebnem razvoju posameznikov, v povezovanju kolektivašole zaradi internega izobraževanja. Vsak strokovni delavec se je izkazal na inovativennain. Dosežena raven je višja.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacija se lahko uporabi pri vodenju vzgojno izobraževalnih zavodov in pri organizacijiizobraževanja na šolski ali izven šolski ravni7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Udeleženci so prevzeli aktivno vlogo in so izvajali predavanja in delavnice na uiteljskihzborih in na sestankih s starši v oblik »Šole za starše«.Izobraževanja so izvajali strokovni delavci razlinih izobrazbenih profilov, ki imajo žeznotraj študija in pridobljene izobrazbe funkcijo svetovanja in izobraževanja (psiholog,pedagog, socialni pedagog, defektolog,…).Strokovne delavce je kolektiv spoznal še v drugani lui, v funkciji nosilcevizobraževanja odraslih.:Odgovorni nosilec projektamag. Gabrijela HauptmanVodja projektamag. Gabrijela HauptmanV Litiji, 10. 7. 2008- 141 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPRISPEVEK RAZREDNIKA H KAKOVOSTI DELOVANJA ŠOLE1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Prispevek razrednika h kakovosti delovanja šoleLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Peter StrlePrijavitelj projekta: Osnovna šola LitijaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljanecPrispevek strokovnega konzulenta: Dejansko v letošnjem letu nismo veliko sodelovali skonzulentko.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine:Blanka ErjavecBarbara TežakBarbara Babnik MravljaMarjeta Mlakar AgrežIda DolarAlenka KoprivnikarRobert FariIzbira in priprava tem za roditeljske sestanke vnaslednjem šolskem letu. Postavljanje nartarazrednih ur s ciljem smiselnega nadgrajevanjavsebin skozi posamezna leta šolanja. Pripravavzgojnega narta šole..Izdelava in analiza anketnega vprašalnika zauence in uitelje glede njihovega videnja splošneklime v razredu in pogleda na razredništvo.Priprava vzgojnega narta šole..Priprava vzgojnega narta šole. Postavljanje nartarazrednih ur s ciljem smiselnega nadgrajevanjavsebin skozi posamezna leta šolanja.Priprava vzgojnega narta šole. Obravnava oz.preventivno delovanje pri nasilnih oblikah vedenja.Priprava vzgojnega narta šole. Postavljanje nartarazrednih ur s ciljem smiselnega nadgrajevanjavsebin skozi posamezna leta šolanja.Priprava vzgojnega narta šole. Postavljanje nartarazrednih ur s ciljem smiselnega nadgrajevanjavsebin skozi posamezna leta šolanja.Priprava in izvedba predavanja na temorazredništva- 142 -


4. Cilj projekta:• ugotoviti dejansko stanje na šoli glede na raziskovalno vprašanje,• izboljšati kvaliteto razrednih ur, boljša priprava na razredno uro,• doloitev sorazrednika (kritini prijatelj),• uvedba ure za razgovor oz. svetovanje uencem,• oblikovanje vzgojnega vidika šole z vidika razredništva.• Vkljuevanje svetovalne službe v delo na razrednih urahPriakovani cilj inovacije je delno doseženCilji so bili v osnovi zelo široko zastavljeni, kar smo ugotovili tekom leta. Precej stvarismo nastavili za naslednje šolsko leto, ko jih bomo morali realizirati in analizirati njihovuinek na uence, starše in samo klimo šole.5. Dosežena raven novosti rezultata:1. raven do 2. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfV osnovi se morajo uitelji zavedati svoje zmožnosti vplivanja na uence in se nauitipravilnih prijemov, postopkov oz. odnosov, tako da bodo lahko kar v najveji možni merisvoje znanje uporabili v dobro vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem procesu.Vse to pa potem skozi šolsko leto, preko razrednih ur, roditeljskih sestankov in drugihoblik komunikacije s starši, uenci in kolegi prenesejo v življenje in delo cele šole.6. Uporabniki dosežene novosti:Vsi uitelji, uenci in njihovi starši…7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Dejstvo je, da smo skozi celo leto v glavnem zbirali informacije o problemih, ki sepojavljajo med našim vsakdanjim delom in informacije o možnih rešitvah, prijemih oz.postopkih, ki bi jih pri razreševanju problemov lahko uporabili. Vse to smo gledali skozivzgojni nart šole s katerim smo poizkusil predvideti im ve morebitnih problemov oz.im ve dobrih rešitev (pravzaprav bolj odprava morebitnih konfliktnih situacij..) le teh. Vpraksi pa vse skupaj še ni zaživelo – zato nas aka še eden ali ve krogov.Odgovorni nosilec projekta:Mag. Gabrijela HauptmanVodja projekta:Peter StrleV Litiji, dne 4. 7. 2008- 143 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADOBRA KOMUNIKACIJA MED RAZREDNIKOM IN UENCISPODBUJA UGODNO RAZREDNO KLIMO1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Dobra komunikacija med razrednikom in uenci spodbuja ugodnorazredno klimoLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Mojca ZaunekerPrijavitelj projekta: OŠ III Murska Sobota, Trstenjakova 73, 9000 Murska SobotaStrokovni konzulent: ga. Irena KumerPrispevek strokovnega konzulenta: strokovno svetovanje pri nartovanju, izvajanju inevalvaciji dela, sodelovanje na sestankih projektne skupinePodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole(delo razrednika in oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Angela NovakOlga BenkoAna LužnikZorica Rojko HorvatBojan Kuprivecuenci:Eva Gider, MajaVoroš, Aljaž ŠkaliKoordinacija in sodelovanje na aktivnostih.Izvedba raziskave v obliki ankete in interpretacija ankete.Pomo pri izvedbi dejavnosti v telovadnici.Izvedba raziskave v obliki ankete in interpretacija ankete.Tehnina podpora in izdelava gradiva, spremljanje uencevv raunalniški uilnici.Uenci so sodelovali pri nartovanju, dajali pobude inpredloge.4. Cilj projekta:• ugotoviti obstojee stanje – kakšna je trenutna komunikacija med razrednikom inuenci v 6. razredih• ugotoviti želje in potrebe uencev 6. razredov glede medsebojne komunikacije• zboljšati medsebojno komunikacijo glede na obstojee stanje in želje ter potrebeuencev med razrednikom in uenci s poudarkom na sprejemanju druganosti priuencih (uenci Romi, uenci s posebnimi potrebami)• razvijati medsebojno zaupanje med razrednikom in uenci ter pripadnost oddelniskupnostiPriakovani cilj inovacije je dosežen.- 144 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosežena raven: uvedbo dejavnosti preživljanje vodenega 15- minutnega odmora vtelovadnici (1 dan v tednu), vodeni odmor v raunalniški uilnici, v knjižnici in v uilnici zglasbo in družabnimi igrami (1 dan v tednu) smo delovali na ravni uvajanja dobre prakse.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabljajo šole, ki imajo podoben problem in prostorske ter kadrovskepogoje. Za uporabo inovacije so primerne vse šole.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega krogaNa zaetku šolskega leta smo opravili raziskavo o medsebojni komunikaciji medrazrednikom in uenci. Ugotovili smo, da najve medsebojnih konfliktov v komunikacijiprihaja zaradi nediscipliniranega preživljanja 15-minutnih odmorov.Da bi rešili to situacijo, smo skupaj z uenci izdelali program dodatnih dejavnosti v tehodmorih:• preživljanje odmorov v športni dvorani (2x tedensko), kjer je v spremstvudežurnega uitelja športni pedagog pripravil dejavnosti (košarka, badminton,poligon, štafetne igre…);• preživljanje odmorov v knjižnici (1x tedensko), kjer so uenci pod vodstvomknjižniarke prebirali revije, se seznanili z novostmi, brali knjige…;• preživljanje odmorov v raunalniški uilnici (1x tedensko), kjer so pod vodstvomuitelja raunalništva igrali razne didaktine igre, brskali po internetu…;• preživljanje odmorov v uilnici z glasbo in družabnimi igrami, kjer so podvodstvom dežurnega uitelja ali razrednika poslušali glasbo ali se igrali raznedružabne igre.Po nekajtedenskem izvajanju športnih dejavnosti smo skupaj z uenci ugotovili, da souenci zadovoljni, da je konfliktnih situacij manj, da je komunikacija med razrednikom inuenci boljša.Ob koncu šolskega leta smo uencem ponudili vprašalnik, ugotovili smo:• da so bile dejavnosti dobro nartovane,• da so bili uenci zadovoljni, dejavnosti so ugodno vplivale na njihovo poutje,• izvajalci dejavnosti so zadovoljni z izvedbo in obiskom uencev,• komunikacija med razrednikom in uenci se je izboljšala, saj razredniku ni bilopotrebno toliko opozarjati uencev in reševati medsebojnih konfliktov, vkomunikaciji so uenci dosledno upoštevali dogovorjena pravila, tako v odnosurazrednik:uenec, uenec:uitelj, uenec:uenec (strpnost do uencev sposebnimi potrebami in uencev Romov).Izvedba dejavnosti je bila uspešna, tudi zato, ker so dejavnosti predlagali uenci sami,ker so aktivno v njih sodelovali in jih imeli možnost vrednotiti.Odgovorni nosilec projektaAngela NovakVodja projektaMojca ZaunekerV Murski Soboti, dne 4. 7. 2008- 145 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZAVEDANJE IMPLICITNIH TEORIJ PRI ZAGOTAVLJANJUKREATIVNEGA IN UINKOVITEGA UNEGA OKOLJA1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Zavedanje implicitnih teorij pri zagotavljanju kreativnega inuinkovitega unega okoljaLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Mateja ZajkoPrijavitelj projekta: JVIZ Vrtci obine Žalec, Vrtec Petrove, Petrove 97, 3301 PetroveStrokovni konzulent: Nives ZorePrispevek strokovnega konzulenta:Strokovno svetovanje, pomo pri izvedbi projekta, prisostvovanje na sestanku vsehudeleženk v IP V Žalcu, 14.04.2008, kjer nam je svetovala kako izboljšati doloeneaktivnosti in kako nadaljevati z raziskovalnimi aktivnostmi v bodoe.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Leonida GrobelnikMojca PerkoTatjana JezernikMateja ZajkoAlma JenšterleZnanja spoznanja, ki so potrebna za urejanjekreativnega in uinkovitega okoljaPoti za urejanje kreativnega in uinkovitega okolja:- Sodelovalnost- interakcijeRazlogi za drugane pristope – vloga odraslihPriakovanja otrokNartovanje in sprotno analiziranje dela,sklicevanje sestankov, spodbujanje vzgojiteljev zakvalitetno izvajanje in predstavljanje svojegaraziskovanja na sestanku, priprava opomnikov zaspremljanje raziskovanega.4. Cilj projekta:Zavedanje implicitnih teorij in ravnanj pri zagotavljanju kreativnega in uinkovitega okolja– da otroci aktivno sodelujejo, se pogovarjajo, rešujejo probleme, išejo rešitve,napredujejo v bolj zahtevne dejavnosti, pridobivajo novo znanje; so zadovoljni, doživljajopotrditve ob lastnem vlaganju; si razvijajo samozaposlovanje.VMESNI CILJI:• Odprta komunikacija pri izmenjavi izkušenj, skupnem nartovanju, evalviranjutimskega dela.- 146 -


• Evidentiranje in sistematino spremljanje in potrjevanje dobre prakse (portfolio)pri organiziranju kreativnega in uinkovitega unega okolja.• Ugotoviti korelacijo med željami in aktivnostjo otrok na eni ter metodami inoblikami dela, ki so se pokazale za uspešne, na drugi strani.Priakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvijanje t.i. (dobre prakse)Odkrivanje novosti – invencija• Prišli smo do organizirane zbirke primerov dobre prakse (zbirnika vsebin) Te primererazvijamo, izboljšujemo (odpravljamo pomanjkljivosti) z vidika vloge odraslih (skozizapise). Vse udeleženke razvijamo uinkovit profesionalni razvoj - potrjujemo svojaravnanja in rezultate dela skozi kriterije dobre prakse.• Odkrile smo pomembnost zaznavanja priakovanj otrok.6. Uporabniki dosežene novosti:Portfolio primerov kreativnega in uinkovitega okolja bo vsem zaposlenim v zavodu dajalvpogled v možnosti pouevanja in uenja predšolskih otrok.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:3. Akcijski krog METODE OBLIKE• Izvajanja akcij in zbiranja podatkovApril, maj 2008• Izvajanje akcijskeganarta• Vodenje portfolia• Aktivi strokovnih delavk – predstavitve dobreprakse• Triangulacija – reševanje problemov iz zornegakota vzgojitelja (nartovanje), otroka (izvedbeneoblike) in kritinega prijatelja (ravnatelj,pomonik ravnatelja – koordinator, svetovalec)• Izbrani so primeri dobre prakse.• Udeleženke se zavedajo svojega starega vzorca (svojih subjektivnih teorij-stališ in vnadaljevanju išejo nove poti za doseganje zastavljenih ciljev (narediti nekajdrugae).• Zavedanje,da je oblikovanje kreativnega in uinkovitega okolja bistven elementpouevanja in uenja predšolskih otrok.• Spodbudna klima v oddelku pomeni harmonine odnose med otroki, med otroki inodraslimi (ter celo med strokovnimi delavkami).• Dati pomembnost integraciji afektivnega s kognitivnim uenjem – upoštevanjepriakovanj otrok in uskladitvi priakovanj odraslih in otrok, saj se le ta pogostorazhajajo.- 147 -


• Vsi strokovni delavci ob predstavitvi primerov dobre prakse priakujejo portfoliozbranih primerov, ki jim bo kot gradivo študije primerov za prakso.Odgovorni nosilec projektaMara Mohorko, prof. ped.Vodja projektaMateja ZajkoV Petrovah, dne 1. 7. 2008- 148 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVERTIKALNA FLEKSIBILNA DIFERENCIACIJA ZAVE ZNANJA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vertikalna fleksibilna diferenciacija za ve znanjaVodja projekta: Barbara RozmanPrijavitelj projekta: OŠ Maksa Durjave, MariborStrokovni konzulent: Iztok HrastarPrispevek strokovnega konzulenta: Svetovanje in spremljavaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Alenka GerdoviMargita Zambo ŽelVida DitrihJolanda Friš LozejTatjana ervekRazlini didaktini vidiki in pristopi pri slovenšiniIgra – dramatizacijaDrugae do razumevanja slovenske slovnicePodpira in spremlja razvoj ciljev projektaSpremlja uenev razvoj talenta4. Cilj projekta:Omogoiti posamezniku nadgrajevanje izobraževanja z vsebinsko in asovno doloenimprehajanjem v višji razred.Z razlinimi metodami in tehnikami uenja in pouevanja razvijati otrokov talent napodroju materinšine.Nauiti talentiranega in nadarjenega uenca samoelvalvacije in analize lastnega dela.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:1. in 2. ravenOsebni razvoj strokovnega delavcaUvajanje t. i. »dobre prakse«.Utemeljitev dosežene 1. in 2. ravni:lanice projektne skupine imamo zadostna teoretina znanja o talentiranih uencih.S sodobnimi didaktinimi pristopi in metodami dela vodimo projekt do želenih ciljev.S tako obliko dela uiteljica razvija ueneve talente in ga hkrati ui uiti se.- 149 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Omenjeno novost lahko uporabijo uitelji in uenci na vseh stopnjah izobraževanja, sajcilji ne opredeljujejo doloeno razvojno stopnjo otrok. Pri uvajanju fleksibilnih urnikov invsebin je možnost prehajanja v višji razred toliko veja in lažja, saj daje uitelju inuencu možnost širšega maneverskega prostora znotraj izbire metod in oblik dela.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:S projektom smo lanice projektne skupine dosegle zastavljene cilje prvih dveh ravnirazvoja novosti. Kot vodja projekta in nosilka ideje sem ob dobrem timu vedela, da bodolanice zmogle in znale dobro opraviti zastavljeno delo. Izbrale smo tiste »talente«, kiustrezajo nartovanim kriterijem znanja s podroja slovenšine. Uenci so v preteklostisvoja mona podroja in talente izražali najvekrat le z uporabo zunanje diferenciacijeznotraj samega oddelka. Odkar prehajajo v višji razred (1x tedensko), so njihova znanjanadgrajena in širša. Imajo možnost izbire. Hkrati pa se uiteljevo delo spreminja,osebnostni razvoj bogati in širi znanje o nadarjenih in talentiranih otrocih.Odgovorni nosilec projektaJolanda Friš LozejVodja projektaBarbara RozmanV Mariboru, dne 3. 7 .2008- 150 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASORAZREDNIŠTVO OD 6. DO 9. RAZREDA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Sorazredništvo od 6. do 9. razredaLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Tatjana ervekPrijavitelj projekta: OŠ Maksa Durjave Maribor Ruška c. 15Strokovni konzulent: mag. Vera BevcPrispevek strokovnega konzulenta:Predlog za naine ugotavljanja obstojeega stanja, pomo pri iskanju novih, druganihoblik dela razrednika oz. sorazrednika.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine:Jolanda Friš Lozej - ravnateljicaTatjana ervek – nosilka projektaMaja Kmetec Stojnšek – raz.Majda Kukolj – razredniarkaJasna Koražija – razredniarkaPolonca Sabolek- razredniarkaZmago Planinc – razrednikAlbert Mihajlovi – razrednikPodpira in spremlja izvajanje projektaKoordinira, nartuje in vrednoti novostNartuje, izvaja in vrednoti novostNartuje, izvaja in vrednoti novostNartuje, izvaja in vrednoti novostNartuje, izvaja in vrednoti novostNartuje, izvaja in vrednoti novostNartuje, izvaja in vrednoti novost4. Cilj projekta:Nartovati delo razrednika tako, da bo v najveji meri upošteval potrebe in željeuencev njihovih staršev in uiteljev, kar bo omogoilo ustvarjanje dobre oddelne inšolske klime. Na ta nain bomo lažje zagotovili razvoj pozitivnih vrednot, vejovkljuenost otrok in pripravo uencev za kakovostno življenje.Cilj je dosežen. Sorazredniki so se vkljuili v delo z razredno skupnostjo in s tem smolažje upoštevali potrebe in želje uencev in njihovih staršev.5. Dosežena raven novosti rezultata:Prva raven – osebni razvoj strokovnega delavca in druga raven – uvajanje dobreprakse.Strokovni delavci smo se navajali na samostojno opredeljevanje ciljev, ki smo si jihpostavili v projektu. Seznanili smo se s podobnim nainom dela v drugih okoljih in- 151 -


nartovali novost v naši šoli. Nartujemo in vrednotimo novost in išemo še popolnejšeoblike v zvezi s cilji projekta.6. Uporabniki dosežene novosti:Glede na cilj projekta, lahko sorazredništvo izvajajo vse oddelne skupnosti v šoli.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Naša spoznanja: kot sorazredniki so vkljueni skoraj vsi uitelji, kar ugodno vpliva naoblikovanje pozitivne šolske klime. V vzgojnem smislu lažje dosledno izvajamodogovore med sodelavci in v odnosu do uencev. Lažje zagotavljamo individualni pristopdo uenca in njegovih staršev. Lažje kontinuirano razvijamo pozitivne vrednote priuencih in jih vkljuujemo v delo in življenje šole; razvijamo pripadnost šoli. Omogoenje veji nadzor nad uenci, kadar izvajamo dejavnosti izven šole. Sorazrednik prav takopomaga razredniku pri najrazlinejših opravilih in se na razlinih podrojih lahkodopolnjujeta. V primeru odsotnosti razrednika, se uenci in starši lahko pogovorijo ssorazrednikom in hitro rešijo morebitno težavo.Odgovorni nosilec projektaJolanda Friš LozejVodja projektaTatjana ervekV Maribor, dne 3. 6. 2008- 152 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKREATIVNO IN SPROŠENO USVAJANJE NEMŠINE V PRVEMTRILETJU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Kreativno in sprošeno usvajanje nemšine v prvem triletju«Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Barbara DitrihPrijavitelj projekta: OŠ Maksa Durjave, MariborStrokovni konzulent: mag. Nada HolcPrispevek strokovnega konzulenta: Vodi in spremlja inovacijski projekt in njegovouresniitevPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Jolanda Friš LozejBarbara DitrihBarbara RozmanJe nosilka odgovornosti projektaVodja projektaSpremlja uresniitev projekta4. Cilj projekta:Uenci se na kreativen in aktiven nain seznanijo z novim jezikom v asu usmerjenegaprostega asa v podaljšanem bivanju na nevsiljiv nain.Priakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:1. raven – osebni razvoj strokovnega delavca, uenca.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfIzbrani cilji na zaetku inovacijskega projekta so v skladu z interesi, sposobnostmi,vrednotami in predznanjem posameznika. Uenje je usmerjeno v doseganje osebnegauinka, kjer uenec sodeluje, verjame vase, zaupa v lastne sposobnosti. Gre zausvajanje ciljev vseživljenjskega uenja. Ob pomoi vodenja strokovnega uitelja serazvija mišljenje uencev, njihova motivacija za uenje tega tujega jezika in uni uinek.- 153 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki dosežene novosti so lahko uenci prve triade, saj so v drugi in tretji triadizaenkrat omogoene drugane možnosti pridobivanja tega drugega tujega jezika.(fakultativni pouk, izbirni predmet)Takšna novost bi lahko prišla v poštev na vseh osnovnih šolah.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Vše mi je, da je projekt na nevsiljiv nain vkljuen v redni uni proces. Vsi uenci so gasprejeli z veseljem, brez nepotrebnega odpora, kljub temu, da poteka v asupodaljšanega bivanja. Uenci so me na hodniku vselej pozdravili in vprašali po poutju vtujem jeziku. Izražali so svoje talente tudi na glasbenem in likovnem podroju. Unepripomoke in materiale so z veseljem sprejeli. Vasih so mi jih pomagali tudi pripraviti.Pozitiven odziv sem dobila s strani staršev, ki so si z veseljem ogledali nastop njihovihotrok, ki so se jim predstavili na zakljuni predstavitvi, s strani strokovne konzulentke, kije obiskala urico nemšine v drugem razredu in s strani ravnateljice, ki si je ogledalaurico nemšine v prvem razredu.Odgovorni nosilec projektaJolanda Friš LozejVodja projektaBarbara DitrihV Mariboru, dne 4. 7. 2008- 154 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVRSTNIŠKA MEDIACIJA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vrstniška mediacijaLeto zaetka projekta: 2005/06Vodja projekta: Tatjana Verbnik DobnikarPrijavitelj projekta: OŠ narodnega heroja Maksa PearjaStrokovni konzulent: mag. Cvetka BizjakPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Vzgojni cilji3. lani projektne skupine:Alenka GromTanja FlereMarja ZakrajšekZvonka Lavbi SajeSaša PušnarVida Zagorc UšeninikPriprava in vodenje delavnic z mediatorjiSodelovanje pri nastajanju programaSodelovanje pri usposabljanju mediatorjevPovezovanje z debatnim krožkomPriprava priloge k asopisuLikovna podoba, logo4. Cilj projekta:Kako lahko približamo mediacijo otrokom s sodelovanjem mediatorjevaktivnostih šole?v razlinihPriakovani cilj inovacijeJe dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:Mediatorji so delovali kot promotorji dobrih odnosov in dobre komunikacije in spodbujaliso uporabo mediacije kot metode za reševanje konfliktov. Ve kot 20 delavnicmediatorjev za vrstnike, izdaja priloge k asopisu, spletna stran.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 155 -


Vrstniška mediacija dosega tretjo raven uvajanja novosti, ker izpopolnjujemo žeoblikovano obliko »dobre prakse«, našli pa smo še nove naine, kako približati mediacijouencem skozi razline dejavnosti v šoli: splet, asopis, delavnice, happening….6. Uporabniki dosežene novosti:Doseženo novost lahko uporabljajo v prvi vrsti uenci- lahko pozovejo vrstnike za pomopri reševanju konfliktov.Uporabljajo jo lahko tudi uitelji, saj lahko uenci del sporov med seboj rešujejosamostojno z vrstniškimi mediatorji.Znanje mediacije lahko uporabijo tudi sami mediatorji v svojem vsakdanjem življenju.Inovacija je bila predstavljena v Olimju v aprilu 2008- Prispevki svetovalnega dela- velikošol si želi uvesti mediacijo po našem vzoru (OŠ Trzin, OŠ Koper; OŠ Janka Kersnika…)7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Mlajši uenci so se bolje spoznali z mediacijo in mediatorji.Ker mediatorje bolje poznajo, se z njimi vekrat pogovarjajo.Mediatorji so okrepili samozavest z nastopanjem in predstavljanjem mediacije.Uenci so pritegnili k mediaciji ne le skozi vidik problemov in konfliktov ampak skozizanimive in zabavne dejavnosti in so tako postali mlajšim vzorniki.V jeseni bomo izvedli ponovno izobraževanje in mediatorski tabor združili s taborom zanadarjene otroke, saj smo ugotovili, da se radi ukvarjajo z mediacijo, tako bomo okrepiliskupino, ki bo zaradi odhoda devetošolcev nekoliko oslabljena.Odgovorni nosilec projektaZlatka Vlasta ZgoncVodja projektaTatjana Verbnik DobnikarNa rnuah, dne 5. 7. 2008- 156 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMOTIVACIJA – ISKANJE NOVIH POTI K BOLJ AKTIVNIM UENCEM1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Motivacija – iskanje novih poti k bolj aktivnim uencemLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Janja GonzaPrijavitelj projekta: Osnovna šola Mengeš, Šolska ulica 11, 1234 MengešStrokovni konzulent: mag. Tanja Rupnik VecPrispevek strokovnega konzulenta: Konzultentka je v skupini izvedla delavnico omotivaciji, na enem izmed sreanj je konzultirala posameznim lanicam ob izvedbinjihovih AR krogov, na dveh sreanjih z vodjo skupine je skupaj z njo prevetriladelovanje skupine in izvedbo posameznih AR krogov.Podroje projekta: Pot do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Janja GonzaAnita BeziVeronika Bajuk MejiasAjda OpekaVesna TravenCelostni pristop k motivaciji v procesuindividualnega svetovanja in sodelovanja s staršiuenca.Oblike in metode pouevanja, ki vplivajo namotivacijo uencev pri pouku tujega jezika.Motivacija za uenje slovenskega jezika kot tujegajezika za uenca iz drugega kulturnega obmoja.Motivacija uenke z dodatno strokovno pomojo zaredno, samostojno uno delo doma.Motivacija uencev OPB k tesnejšemu sodelovanjuin upoštevanju pravil v skupini.4. Cilj projekta:- Bolj motivirani uenci pri pouku.- Veje sodelovanje in aktivnost uencev pri pouku.- Redne delovne navade uencev doma.- Manj disciplinskih motenj pri pouku.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:2. raven- 157 -


Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfNain vplivanja na motivacijo posameznika ali skupine uencev je za vsako od lanicprojektne skupine predstavljal novost, ki jo lahko pri svojem delu vedno znova uporabi.Svoje izkušnje smo delile tudi s približno polovico kolektiva, ko smo poroale o rezultatihin izkušnjam zainteresiranim sodelavcem.6. Uporabniki dosežene novosti:Uiteljice lanice projektne skupine, uitelji poslušalci dobre prakse v kolektivi.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ker smo se v skupini lotile vsaka svojega raziskovalnega vprašanja, so naša spoznanjadokaj razlina, a koristna za vse. Uile smo se ob izkušnjah druga druge, kar se grezahvaliti delu v skupini.Pri vplivu na motivacijo je bilo pri našem delu najbolj uinkovito:- približati se otroku, ga razumeti, vzpostaviti osebni stik- Poskusiti z aktivnimi oblikami in metodami pouka- Poskrbeti za dosledno, sistematino spremljanje dogovorjenih ciljev- Poskrbeti za dosledno nagrajevanje, oziroma za negativne posledice v primerukršitve pravil- S pogovorom spreminjanje negativnih stališ otroka do sebe, šole, predmeta,uitelja..Ugotovile smo, da s sprotno evalvacijo, izpolnjevanjem merilcev aktivnosti za uence inpodobnim, ne le spremljamo, temve zaradi vpogleda vase in v situacijo že tudispreminjamo obstojee stanje na boljše. Kljub temu da smo se na zaetku teoretskopoglobile v motivacijo, pa bi drugo leto potrebovale še nekaj ve študija literature. Pridelu z motivacijo drugih je nujno potrebna zavest o tem, da uspeh ni odvisen le odstrokovnosti uitelja, pa pa tudi od samega uenca. To zavedanje je bilo za nasizjemnega pomena v primeru neuspeha. Od desetih izvedenih akcijsko raziskovalnihkrogih smo bile namre uspešne pri petih akcijsko raziskovalnih krogih. Tam pa je biluspeh zelo vzpodbuden in opazen ter, kar je pomembno, tudi merljiv. Kot dodatni,nenartovani, pozitivni uinek našega dela pa je timsko sodelovanje, boljši odnosi medsodelavkami, veja stopnja zaupanja, sprošenost, izmenjava izkušenj, skupnastrokovna rast.Odgovorni nosilec projektaBurkeljca MilanVodja projektaJanja GonzaV Mengšu, dne 30. 6. 2008- 158 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANAŠA ŠOLA – HIŠA VREDNOT1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Naša šola – hiša vrednotLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Vesna Jelen GoduncPrijavitelj projekta: OŠ Miklavž na Dravskem polju, Cesta v Dobrovce 21, 2204 Miklavžna Dravskem poljuStrokovni konzulent: Pavla KarbaPrispevek strokovnega konzulenta: 6.2.2008 je na našo pobudo konzulentka gospaPavla Karba izvedla svetovalno storitev. Skupaj smo opravile vmesno evalvacijo,postavile smernice za pripravo polletnega poroila in poiskale argumente zanadaljevanje projekta v prihodnjem šolskem letu. Poudarek je bil na prenosu nekaterihelementov in vsebinskih ciljev IP na predmetni nivo uno-vzgojnega procesa. Skonzulentko smo bile v kontaktu po elektronski pošti in v živo na predstavitvi polletnegaporoila.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole ( delo razrednikain oddelne skupnosti).3. lani projektne skupine:Dušanka Mihali MaliVesna Jelen GoduncBranka OrožAndreja Rinc UroševiŽiva KrajncOdgovorni nosilec projekta, podpira izvajanjeprojekta.Vodja projekta, koordinira izvajanje projekta insodeluje pri vseh aktivnostih IP.lanica projektne skupine, udeležila se jeizobraževanj in predstavila polletno poroilo IP naZRSŠ v Ljubljani.lanica projektne skupine, sodeluje pri pripravi inizvedbi vseh aktivnosti IP.lanica projektne skupine, sodeluje pri pripravi inizvedbi vseh aktivnosti IP.4. Cilj projekta:Izboljšati vedenje uencev.Priakovani cilj inovacije še niprihodnjem šolskem letu.v celoti dosežen, zato s projektom nadaljujemo v- 159 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosegli smo drugo raven novosti rezultata. Uvedli smo aktiv razrednikov. Na podlagiizkustvenega uenja smo razrednike pripravljali na uporabo interakcijskih vsebin zapripravo tematskih razrednih ur. lani projektne skupine smo sistematino, glede nastarostno obdobje uencev, pripravljali vsebine, oblike in metode dela pri tematskihrazrednih urah.6. Uporabniki dosežene novosti:Novost ( pripravljene vsebine razrednih ur) lahko uporabljajo vsi uitelji, razredniki navseh triadah in nerazredniki v rednem vzgojno – izobraževalnem procesu.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:lani projektne skupine smo na podlagi dobre prakse in teoretinih izhodiš pripravilipovzetke in jih predstavili celotnemu uiteljskemu kolektivu. Z izvajanjem aktivarazrednikov smo teoretina izhodiša povezali z že znanimi primeri dobre prakse in jihprilagodili našemu šolskemu okolju. Po izvajanju interakcijskih vsebin pri razrednih urahsmo glede na navodila akcijskega kroga zbrali refleksije uencev, uiteljev in lanovprojektne skupine. Po analizi zbranih refleksij smo ugotovili pomembnost, smiselnost inuporabnost predlaganih interakcijskih vsebin z ustreznimi oblikami in metodami dela.Na osnovi izvajanja inovacijskega projekta se je izboljšala šolska klima in s tem tudivedenje uencev. Zaradi ugodnih povratnih informacij in priakovanih rezultatov bomo zinovacijskim projektom nadaljevali v prihodnjem šolskem letu. Obstojee vsebine bomonadgradili in obogatili redni proces vzgojno – izobraževalnega dela.Odgovorni nosilec projektaDušanka Mihali MaliVodja projektaVesna Jelen GoduncMiklavž na Dravskem polju dne, 4.7.2008- 160 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAJUTRANJI POZDRAV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Jutranji pozdravLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta : Bojana VerkovnikPrijavitelj projekta : OŠ Minke Namestnik – Sonje, Partizanska ul. 20, 2310 Slov. BistricaStrokovni konzulent : mag. Pavla KarbaPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanje, usmerjanje in spodbujanje. sodelovalismo preko el. pošte, 29.2.2008 smo s konzulentko imeli svetovalni posvet in kakovostnovrednotenje projekta na Zavodu za šolstvo v Mariboru; konzultacije ob polletni refleksijina zavodu za šolstvo v ljubljaniPodroje projekta : Razredna ( šolska ) klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine:Bojana VERKOVNIKBreda PINTERBrigita MARIDarinka JELI BIZJAKElvira GRGIKatja SAGADINMetka ŠMONNina MERLAKZdenka ERNELIVodja projekta, koordinirala delo, samostojnoizvedla 4 jutranje pozdrave, zbrala strokovnoperiodiko, predstavljala projekt izven šolelan, sodelovala pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju;lan, sodelovala pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju; samostojno izvedla 3jutranje pozdravelan, sodelovala pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju; samostojno izvedla 4jutranje pozdravelan, sodelovala pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju; samostojno izvedla 3jutranje pozdravelan, sodelovala pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju; samostojno izvedla 3jutranje pozdravelan, sodelovala pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju; samostojno izvedla 2jutranja pozdrava, napisala in uglasbila šolskohimnolan, sodelovala pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju; samostojno izvedla 3jutranje pozdravelan, sodelovala pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju; izvajala akcije Naj dan,Glavni frajer in Skriti prijatelj- 161 -


4. Cilj projekta:- IZBOLJŠANJE KLIME NA ŠOLI- BOLJŠI MEDSEBOJNI ODNOSI NA VSEH NIVOJIH- VEJA MOTIVIRANOST ZA ŠOLSKO DELOPriakovani cilji inovacije so doseženi, celo preseženi, saj smo na osnovi aktivnosti, kismo jih izvajali v okviru inovacijskega projekta oblikovali vizijo in poslanstvo šole.5. Dosežena raven novosti rezultata:Prepletanje 3. in 4. ravni.3. raven – kot primer dobre prakse, ki je prenesen iz Danske ( v slovenskem prostoru šeni uporabljen ), naša novost pa je v razvijanju še bolj popolne oblike – ustvarili smo novvzgojno izobraževalni element, ki je kombinacija že znanih didaktinih elementov, sajsmo dejavnosti prilagodili novim uporabnikom – otrokom s posebnimi potrebami zmotnjo v duševnem razvoju , tu pa se že približamo 4. ravni.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo šole, vrtci, domovi …, s prilagoditvami tudi delovne sredine,proizvodne in druge organizacije.Uporabna je tako znotraj manjših skupin ( razredi, oddelki, triade ), kot tudi znotraj vejihskupin.Vsekakor je uporabna tam, kjer želijo na nevsiljiv, sprošen nain izboljšati klimo,sprostiti odnose, poveati samopodobo,...7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:»Jutranji pozdrav« povezuje in združuje uence in vse zaposlene - vsaj enkrat tedenskose sreajo uenci, uitelji in ostali delavci šole, ki vsakodnevno niso v neposrednemstikuPovealo se je medsebojno poznavanje uencev in zaposlenih ter poveal pretokinformacij ( statistino dokazano na osnovi vprašalnika in ek liste )Zaetek tedna zanemo s pozitivnimi sporoili kar vpliva na boljšo motiviranost in boljšemedsebojne odnose. Na osnovi sprotnega spremljanja, beleženja prizadevanj invzpodbujanja, se je izboljšala motivacija uencev za boljše vedenje in uspešnejše unodelo.Vsebine »Jutranjih pozdravov« se pogosto nadaljujejo in nadgrajujejo pri ostalih šolskihdejavnostih in predmetih- 162 -


S sodelovanjem odraslih so dobili otroci možnost vpogleda v svet odraslih in njihovegadoživljanja. Navedeno je pomembno za lažje oblikovanje otrokove identitete, zaspreminjanje stališ, vrednot ipd.Akcije GLAVNI FRAJER, NAJ DAN, SKRITI PRIJATELJ, ZBIRANJE PAPIRJA INPLASTENK imajo pri uencih in uiteljih zelo pozitiven uinek in veliko motivacijsko mo.Pri vsakem uencu smo poiskali njegovo mono podroje tako, da je bil lahko vsak vsajenkrat javno pohvaljenZelo velika pridobitev je, da je v okviru inovacijskega projekta nastala šolska himna; vbesedilu himne so zajete vrednote, po katerih je naša šola prepoznavna; vsak »Jutranjipozdrav« zanemo ali konamo z našo himno.»Jutranji pozdrav« ni samo »orodje« za kurativno reševanje neugodne klime in slabihmedosebnih odnosov, temve ima tudi preventivno mo. Naša inovacija torej niuporabna samo tam kjer menijo, da je potrebno izboljšati klimo, medosebne odnose,temve povsod, kjer si želijo da se klima in odnosi plemenitijo, nadgrajujejo …Zbrali in strukturirali smo gradiva za podroje socialnih odnosov, uinkovitega vedenja,empatije, altruizma, ustev, samopodobe, samozavedanja, socialnih spretnosti inprosocialnega vedenja»Jutranji pozdrav« je postal nepogrešljivi del – stalnica šolskega življenja uencev indelavcev, ki omogoa uravnoteženo razmerje med storilnostnimi, razbremenilnimi indoživljajskimi aspekti v šolskem prostoru.Odgovorni nosilec projektaBreda PINTERVodja projektaBojana VERKOVNIKV Slovenski Bistrici, 3. 7. 2008- 163 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVRSTNIŠKO UENJE OTROK V DOMU UENCEV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo in nadgrajujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vrstniško uenje otrok v domu uencevLeto zaetka projekta: 1.9.2007Vodja projekta: Zdenka erneliPrijavitelj projekta: Osnovna šola Minke Namestnik Sonje, Slovenska BistricaStrokovni konzulent: ga. Jožica Pika GramcPrispevek strokovnega konzulentaGospa Jožica Pika Gramc je opravila svetovalno storitev v zvezi s projektomVrstniško uenje otrok v domu uencev in sicer v sredo, 27.2.2008.Izveden je bil razširjen sestanek s lanicami projektnega tima, v dopoldanskemasu, ob 11. uri.V popoldanskem asu, od 14. do 15. ure je bila aktivna udeleženka na delavnicah vrstniškegauenja otrok v domu šole.Z gospo Jožico Piko Gramc smo vekrat kontaktirali po telefonu, elektronski in klasini pošti.Navkljub bolniškemu staležu od februarja 2008, nam je bila vedno na razpolago za strokovno,vsebinsko in praktino podporo in pomo. V skladu z njenimi usmeritvami in priporoili smoizpeljali projekt v tem šolskem letu in zastavili okvirne cilje za nadaljevanje projekta v letu2008/09.Podroje projekta: Poti do kreativnih unih okolij3. lani projektne skupine:Tanja Kordi PlankoJanja KrajniMojca VovkMarjeta DoberšekNamestnica vodje projekta. Pripravljalka in izvajalkadelavnic. Idejna ustvarjalka polletne predstavitveprojekta. Idejna ustvarjalka projektne brošure.Idejna vodja, mentorica in usmerjevalka pripraveotrok in dijakinj za zakljuno prireditev ter vodjazakljune prireditve. Soustvarjalka razstave obletnem zakljuku projekta.Pripravljalka in izvajalka delavnic. Snemalka infotografinja dogajanj in pripravljalka slikovnegamateriala. Pripravljalka objave na šolski spletnistrani. Izdelovalka predstavitvene brošure projekta.Soustvarjalka razstave ob letnem zakljukuprojekta.Pripravljalka in izvajalka delavnic. Pomonica priizvedbi delavnic. Soustvarjalka razstave inzakljune prireditve.Pripravljalka in izvajalka delavnic. Organizatorica- 164 -


Zdenka ernelizunanjih gostij in izvajalk v projektu.Vodja projekta. Povezovalka s strokovnokonzulentko inSrednjo šolo. Organizatorica sreanja skonzulentko. Mentorica srednješolk. Pripravljalka inizvajalka delavnic. Izdelovalka vprašalnikov inevalvacijskih poroil. Koordinatorka za nartovanjein izvedbo projekta.4. Cilj projekta:Otroci, ki se bodo na lastno željo vkljuili v projektno skupino bodo s svojim prispevkom:• poveali samozavest in• samospoštovanje ter• pridobili nove informacije, ki jim bodo koristile v vsakdanjem življenju.I. Krog:II.V prvem krogu smo vzpostavili krog sodelovanja, medsebojnega poznavanja inzaupanja.Krog:V drugem krogu smo spodbujali in razvijali aktivno medsebojno sodelovanje inuenje otrok in srednješolk, njihovo kreativnost in ustvarjalnostPriakovani cilj inovacije je dosežen, pa tudi presežen, in sicer:• Druženja in delavnice so izboljšale medsebojne odnose med udeleženci vprojektu. Medsebojni odnosi so se med otroci v domu in med otroci insrednješolkami od sreanja do sreanja bolj krepili in poglabljali. Zaznati je bilokrepitev povezanosti in prijateljstvo. Otroci so bili nestrpni in so pogostospraševali ali pridejo srednješolke. Izražali so veselje ob ponovnem sreanju.• Osebnostno spreminjali in osebnostno bogatili smo se vsi udeleženi v projektu:otroci, srednješolke in lanice tima.• Vsaka lanica tima je lahko prispevala, kar je ocenila da zmore, zna in želipripraviti za otroke in srednješolke. Na osnovi lastnih monih podroij smolahko veliko dale otrokom in srednješolkam.• V izvajanje projekta smo vkljuili zunanje izvajalce, ki so vnesli novo dinamikoin izkušnje.• V asu izvajanja delavnic nismo beležili vedenjskih odstopanj otrok.• Tekom izvajanja delavnic je bilo opaziti osebnostni razvoj, dozorevanje inspreminjanje skoraj vsakega otroka.• Srednješolke so iz tedna v teden boj samostojno vodile in usmerjale svojoskupino otrok. Pripravile in izvedle so svoj del nastopa za predstavitev projektastaršem in drugim povabljenim.• Uenje je bilo zabavno, saj smo se uili skozi igro.- 165 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf1. RAVEN: OSEBNI RAZVOJ VSEH UDELEŽENIH – otrok, srednješolk instrokovnih delavcev v domu šole. Vsi udeleženci smo skozi projekt pridobivalinove izkušnje in znanja, ki nam bodo pomagali v prihodnjih podobnihsituacijah.2. RAVEN: UVAJANJE DOBRE PRAKSE – dejavnost, ki smo jo razvijali vnašem domu šole je poznana, vendar smo jo prilagajali našim možnostim inpotrebam. Izvajali smo jo prvi.4. RAVEN: ODKRIVANJE NOVOSTI – INVENCIJA – z nartovanjem,izvajanjem in evalvacijo smo razvili svoj nain dela v projektu, kar je za nasinvencija. Projekt smo izvajali etapno, ga dopolnjevali, dograjevali inspreminjali. V razvoju smo prišli do stopnje, ko lahko nartujemo nove oblikepristope in naine dela, ki jih na zaetku projekta ni bilo mogoe izvajati.6. Uporabniki dosežene novosti:Gre za neformalne oblike uenja, ki preko razlinih dejavnosti razvijajo v projektuzastavljene cilje. Inovacijski projekt je primeren za šole, domove, vrtce, skupine starejšihin druge vzgojne institucije ter mladinske centre, ki imajo za cilj preventivno neformalnodelo in uenje, vkljuevanje v širše okolje in uenje od starejših vrstnikov.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Sprotno nartovanje, evalvacija, dopolnjevanje in spreminjanje projekta nas je pripeljalodo uresniitve zastavljenih ciljev in preseganja ciljev. Tak nain dela dviga kvaliteto dela.Dragocena je možnost dopolnjevanje in spreminjanje projekta glede na ugotovljenepotrebe udeležencev. Tako projekt ostaja življenjski in še bolj kakovosten. Dejavnostismo nartovali vsaka dva meseca, pregledali doseženo in naredili nov nart.Projekt je pokazal, kako lahko življenje v domu poteka na drugaen nain – ob druženjuin uenju z vrstniki, ter da je tak nain dela nujen za otrokov vsestranski osebnostnirazvoj.Otroci in srednješolske so bili motivirani za sodelovanje in delo, saj je projekt izhajal iznjihovih želja in potreb. To smo dosegli tako, da smo se spustiti na njihovo raven in jimprisluhnili. Sami so predlagali, nartovali in izvajali dejavnosti, ki so jih želeli, so jim bileblizu in so jih zanimale, kar v vzgojno izobraževalnem procesu ni ravno pogost pojav.Otroci v domu šole želijo, da se projekt nadaljuje, kar so navedli v vprašalniku obzakljuku projekta:- pohvalili so, da so se spoznali,- vše jim je bilo, da so se družili s srednješolkami, se zabavali in pogovarjali, hodili nasprehode, delali praktine izdelke, plakate…,- želijo si, da bi srednješolke še prihajale in da bi bilo veliko srednješolk,- 166 -


- želijo si delavnic z živalmi, praktinih delavnic, glasbe, plesa,- želijo si, da bi se imeli lepo, da bi se še ve sreevali.Bilo je »COOL« - SUPER.Starši podpirajo izvajanje projekta.Srednješolke so pripravljene same prevzeti nartovanje in izvajanje dejavnosti z otroci,kar so navedle v refleksiji ob zakljuku projekta. Pripravljene so širiti idejo med vrstniki injih povabiti k sodelovanju v projektu.Odgovorni nosilec projektaBreda Pinter, prof. def.Vodja projektaZdenka erneli, soc. del.V Slovenski Bistrici, dne 3. 7. 2008- 167 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAIKT PRI POUKU MATEMATIKE IN NARAVOSLOVJA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uporaba IKT pri pouku matematike in naravoslovjaLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: Mojca ŠtorPrijavitelj projekta: Osnovna šola Mozirje, Šolska ulica 23, 3330 MozirjeStrokovni konzulent: mag. Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulenta: Svetovanje pri oblikovanju projekta.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Andreja HramecMarjana HerekMateja MajhenTinkara Verbu RosensteinMojca ŠtorUredila ustrezno organizacija pouka, zagotovilaprostorska in materialna sredstva.Izvajalka projekta v 5. razredu – matematika.Izvajalka projekta v 5. razredu – matematika.Izvajalka projekta v 7. razredu – naravoslovje.Izvajalka projekta v 7. razredu – matematika in vodjaprojekta.4. Cilj projekta:višja raunalniško pismenost uencevdidaktino uinkovitejša in nazornejša izgradnja osnovnih pojmovboljše razumevanje odnosov med osnovnimi pojmiuporabili visoke kvalitetne možnosti vizualizacije, ki jih nudi IKTpoveati trajnost pomnenjaPriakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvijanje t. i. »dobre prakse«.- 168 -


Vsi v projekt vkljueni uitelji smo pri pouevanju že uporabljali IKT. Želeli pa smopreveriti pozitivne in negativne vplive takšnega naina pouevanja. V projektu smopreverjali trajnost znanja pri aktivnem in neaktivnem delu uencev z raunalnikom.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki inovacije so lahko tako predmetni kot razredni uitelji OŠ. V projektu smouporabo IKT podrobneje preuevali pri pouku matematike in naravoslovja v 5. in 7.razredu, vendar se da to razširiti na nižje razrede in ostala predmetna podroja. Uiteljibi morali poiskati le ustrezne programe.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V zadnjem akcijskem krogu smo pri pouevanju uporabljali predstavitve narejene sprogramom PowerPoint. Uitelj je te predstavitve lahko uporabljal kot motivacijskosredstvo na zaetku ure ali kot vodilo skozi celotno šolsko uro. Ob koncu poglavja smo vaktivnem in kontrolnem razredu izvedli preverjanje znanja, ki smo ga nenapovedanoponovili ez mesec dni. Rezultati so pokazali, da so od skupaj 12 nalog, aktivni razredi5 nalog reševali bolje(trajnost znanja je bila boljša), kontrolni pa 7.Naše skupne ugotovitve so: V prvih dveh krogih so uenci sami aktivno uporabljaliraunalnik in so bili rezultati v aktivnih razredih boljši. V zadnjem krogu, kjer raunalnikne uporabljajo uenci, ampak le uitelj, pa rezultati niso prepriljivi. Seveda bilo potrebnotako uporabo preveriti v ve krogih, da bi bili rezultati zanesljivi.Odgovorni nosilec projektaAndreja HramecVodja projektaMojca ŠtorMozirje, dne 5. 7. 2008- 169 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMEDIACIJA1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: MediacijaLeto zaetka projekta: 2007/O8Vodja projekta: Majda BrdnikPrijavitelj projekta: OŠ Ob Dravinji, Dušana Jereba 1, 3210 Slov. KonjiceStrokovni konzulent: Pavla KarbaPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovni nasveti in podporaPodroje projekta: Profesionalni razvoj (kljune kompetence) strokovnih delavcev vvzgoji in izobraževanju3. lani projektne skupine:Helena PanikNevenka BrdnikJana Novak VehovarAntonija LevartPrimož KrivecBrigita StojanSimona PozebMateja ŠpecMilena PajekMajda BrdnikRavnateljicaAktivna lanica projektne skupine in uporabnicavešin mediacije pri razrednih urahAktivna lanica in kritini prijateljSpremljevalka in podpornica projektne skupineSpremljevalec in podpornik projektaOrganizatorka izobraževanja v Izoli (Zadovoljniposameznik, zadovoljno okolje), podpornicaprojektne skupineSpremljevalka in podpornica projektaUporabnica vešin mediacije pri podaljšanembivanjuSpremljevalka in podpornica projektne skupineVodja4. Cilj projekta:Ali smo sposobni uvesti mediacijo na naši šoli?Priakovani cilj inovacije :Smo v procesu in cilj še ni dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:2. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 170 -


Uvajanje dobre prakse. Seznaniti se s primerom dobre prakse v novem interesnemokolju, ga uporabiti in ovrednotiti.V okolju uvajanja je primer dobre prakse nov nain,oblika dela – novost, v drugih okoljih že preverjena didaktina metoda, oblika. Projektnaskupina pri uvajanju dobre prakse nartuje oblike in metode takšnega seznanjanja znovostjo ter nartuje, izvaja in vrednoti novosti v lastnem okolju.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vse šole, saj daje prispevek h kulturi in ekologijimedsebojnih odnosov.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Projekt si v preteklem šolske letu še ni pridobil ustreznega statusa in podpore na šoli.Odgovorni nosilec projektaHelena PanikVodja projektaMajda BrdnikV Slovenskih Konjicah, 9. 7. 2008- 171 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAODDELNA SKUPNOST KOT OSNOVA USTVARJALNEKLIME ŠOLE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Oddelna skupnost kot osnova ustvarjalne klime šoleLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Karin MarkoviPrijavitelj projekta: Osnovna šola Olge Megli, Prešernova 31, 2250 PtujStrokovni konzulent: Iztok HrastarPrispevek strokovnega konzulenta: v mesecu februarja je sodeloval na šoli pri pregledupolletnega poroila ( informacije, pogovori, nasveti o izvedenih AK in nartovanih AK)tekom projekta,med šolskim letom sva komunicirala preko elektronske pošte intelefonskih razgovorov, v juniju sva se sestala za samoevalvacijo že izpeljanih AK IP.Pogovarjala sva se tudi o potrebah sodelovanja pri nartovanju AK za naslednje šolskoleto.Podroje projekta : Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (Delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Karin MarkoviErvin HojkerAnita Peklar SelinšekVojko JurgecSlavica MarušekAlenka ŠtrafelaMarjeta KosiVodenje projekta, koordiniranje dejavnosti zaizpeljavo projekta, iskanje in nastavljanjeinstrumentov za izpeljavo projekta, evalviranje ininterpretacija dobljenih rezultatov, nartovanjenovih korakov IP, pošiljanje poroilRavnateljPomonica ravnateljaPriprava instrumentov za izpeljavo IP, izvedbanartovanih dejavnosti, sodelovanje pri analizi ininterpretaciji rezultatov- evalvaciji, nartovanjenovih korakov IPIzvedba nartovanih dejavnostiSodelovanje pri pripravi instrumentov za izpeljavoIP, izvedba nartovanih dejavnosti, sodelovanje priiskanju, nartovanju novih korakov za IPOpomba!V izpeljavi projekta ves as aktivno sodelujejo razredniki 4. a ( Alenka Kandri), 4. b (Simona Trunti), 5. b (Vojko Jurgec) in 5b/8 (Darko Zupanc).- 172 -


4. Cilj projekta:Ugotoviti nivo pomena oddelne skupnosti za uence, razrednike, uitelje in starše.Ugotoviti kaj pomeni oddelna skupnost vsem vkljuenim in kaj priakujejo od nje.Priakovani cilj inovacije: Priakovani cilj inovacije še ni dosežen.Obstojee razredno stanje v AR še ni želeno stanje vseh oddelkov v šoli. Letos smozaeli z oddelnimi skupnostmi druge trijade, v nadaljevanju IP pa želimo delovanje,projekt prenesti na vse oddelke šole.5. Dosežena raven novosti rezultata:Je 3. RAVEN - RAZVOJ »dobre prakse«IP je usmerjen v odpravljanje pomanjkljivosti v oddelnih skupnostih devetletneosnovne šole.Šibke toke v procesu nam predstavljajo izzive za izboljšanje komunikacije v inmed oddelki, za aktivnejšo vlogo razrednika pri povezovanju, animatorstvu,posredovanju v problemskih situacijah, informacijah, ne samo znotraj oddelka,temve z drugimi oddelki na šoli.Realizirane izzive razrednikov in uencev smo evalvirali, ugotovitve OS drugetriade pa bomo uporabili v naslednjem akcijskem koraku- dopolnitev inizboljšanje razrednih in šolskih pravil, dogovorov in doslednost držanja le-teh,vseh vpletenih v proces (šole kot celote)- boljši odnosi, boljši uni in delovniproces.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijski projekt, AR z neprestanimi izboljšavami, z odpravljanjem pomanjkljivosti, sevrši v letošnjem šolskem letu v oddelnih skupnostih druge triade in v nekaterihsegmentih tudi že v OS tretje triade.Po razširitvi bodo uporabniki vsi udeleženci procesa v devetletni osnovni šoli OlgeMegli in izpopolnjena in dodelana bodo pravila in hišni red, ki je bil znailen zaosemletno osnovno šolo.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Na podlagi prehojenih akcijskih korakov smo ugotovili, da kljub individualistinimvrednotam uencev v današnji družbi, uencem oddelna skupnost in s tem razrednaklima veliko pomeni, ima pomembno vlogo, vpliv preko socialne in emocionalneintegracije na uno integracijo.Ugotovili smo tudi vlogo uitelja in razrednika. To smo ugotovili tako, da smo izvedlidelavnice za razrednike in uitelje. Na delavnicah smo kot izziv uiteljem, zaspodbujanje dobre razredne klime, postavili dve vprašanji:- 173 -


Zapiši vsaj pet dejavnikov s katerimi razrednik spodbuja dobro razredno klimo?Katere težave vidite pri pouevanju uencev?S pomojo metode snežne kepe smo od individualnih razmišljanj posameznikovuiteljev,preko debate v vedno vejih skupinah do pet udeležencev, prišli do konnihugotovitev. Te smo skupaj analizirali .Ugotovili smo:da se uitelji zavedajo s im spodbujati dobro razredno klimo,da je uiteljeva dolžnost vkljuevati uence enako glede na individualni razvojposameznega uenca v oddelku,katere dejavnike vidijo uitelji in razredniki teh oddelnih skupnosti ter kateretežave vidijo pri pouevanju uencev.Odgovorni nosilec projekta:Ravnatelj Ervin HojkerVodja projekta:Karin MarkoviV Ptuju, dne 23. 6. 2008- 174 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMI SE IMAMO RADI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Mi se imamo radiLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Gordana HrestakPrijavitelj projekta: OŠ Orehek KranjStrokovni konzulent: Marjeta KepecPrispevek strokovnega konzulenta: Usmerjanje in svetovanje.Opravili smo en osebni kontakt, sicer pa dogovarjanje preko telefona in e-pošte.Podroje projekta : Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Romana TuniSuzana DelavecRomana NagliMateja DežmanAvgusta PavliMarjana MoharMaja ZorNataša MarnVsaka uiteljica je po opravljenem sociogramu vsvojem razredu znotraj osnovnega cilja zastavilasvoje vmesne cilje, glede na to, kaj je želelaspremeniti v razredu.Izvajale so razline dejavnosti za razvijanjesocialnih vešin in izbrane cilju ustrezne socialneigre. Nato so po opazovanju uencev in doloenihsituacij sistematino pisale anekdotske zapise inosebni dnevnik razmišljanj o usmerjenih opažanjih,ki se nanašajo na vmesni cilj .Na koncu vsakega akcijskega kroga pa sodelovalepri vrednotenju in refleksiji.Eva DrinovecSaša Jenko4. Cilj projekta:Z razvijanjem socialnih vešin izboljšati medsebojne odnose v skupini.Priakovani cilj inovacije je dosežen.- 175 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:V našem delu je šlo za doseganje 3. ravni : Razvijanje t. i.»dobre prakse «Razvijanje socialnih vešin je bilo že pred prijavo na projekt naša prioriteta, vendar smoželele v projektu bolj nartno in sistematino izvajati in evalvirati izvajane dejavnosti, kiso pripomogle k izboljšavi medsebojnih odnosov v oddelku.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki so predvsem uitelji in uenci v posameznih oddelnih skupnostih.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ugotovile smo, da je potrebno posvetiti as za nartno in sistematino izvajanje socialnihiger in drugih dejavnosti, ki razvijajo socialne vešine. Naši zapisi evalvacij, opažanj,videnih posledic so nam kazali pot k reševanju problemov in novih izzivov.V doloenih primerih je bila za rešitev izziva v razredu dovolj že enostavna, ponavljujoase socialna igra, saj je bilo dovolj, da so se otroci ob socialnih igrah sprostili in lažjeizražali svoja ustva.Na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskega kroga trdimo, da se je izboljšaloodklonilno vedenje nekaterih uencev. To se je pokazalo tudi v veji strpnosti doposameznih uencev, sprejemanje druganosti (npr. poasnih uencev , tihih, plašnihuencev …), opazno je bilo aktivnejše poslušanje drug drugega, zmanjševanjetekmovalnosti med uenci in boljše medsebojno sodelovanje.Odgovorni nosilec projektaIvka SodnikVodja projektaGordana HrestakNa Orehku, dne 4. 7. 2008- 176 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZ ROKO V ROKI DO BOLJŠE ŠOLE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Z roko v roki do boljše šole«Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Marjeta VenePrijavitelj projekta: Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53 c, 4000 KranjStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec SemecPrispevek strokovnega konzulenta: Konzultacije in strokovne usmeritvePodroje projekta: Vzgojno izobraževalno delo v 2. triadi – razredna klima3. lani projektne skupine:Polona BogatajBarbara PestarPetra PodlogarHelena RogeljLidija StenovecTimsko nartovala, izvajala vaje za RPS (razvijanjepozitivnega samovrednotenja) individualno sposameznim uencem, sodelovala pri skupinskihdejavnostih za uence in starše.Timsko nartovala, izvajala vaje za RPS s skupinopri pouku anglešine, sodelovala pri skupinskihdejavnostih za uence in starše.Timsko nartovala, izvajala vaje za RPS s skupinov podaljšanem bivanju, sodelovala pri skupinskihdejavnostih za uence in starše.Timsko nartovala, izvajala vaje za RPS s skupinopri pouku športne vzgoje, sodelovala pri skupinskihdejavnostih za uence in starše.Timsko nartovala, izvajala vaje za RPS s skupinopri razrednih urah, sodelovala pri skupinskihdejavnostih za uence in starše.4. Cilj projekta:• Oblikovanje spodbudne razredne klime.• Spodbujanje pozitivnega samovrednotenja pri uencih.• Razvijanje partnerskega odnosa s starši in timskega dela predmetnih inrazrednih uiteljev ter drugih strokovnih delavcev, ki delajo z uenci v oddelku.Priakovani cilj inovacije je dosežen, vendar želimo še poglobiti sodelovalni odnos sstarši, jih aktivneje vkljuiti v vzgojno izobraževalno delo in spodbujati akcijskoraziskovanje pri vseh strokovnih delavcih, ki delajo z uenci v oddelku.5. Dosežena raven novosti rezultata:1. raven razvoja novosti- 177 -


Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfProgram Razvijanje pozitivnega samovrednotenja na šoli bolj ali manj uspešno izvajajorazredniki od 1. do 9. razreda. Didaktino gradivo uporabljajo za uence pri tedenskihrazrednih urah.Izbrali smo si šolsko okolje - oddelek, kjer se didaktino gradivo uporablja ne samo prirazrednih urah, ampak tudi pri drugih unih predmetih (anglešina, športna vzgoja), vpodaljšanem bivanju, pri individualnem delu s posameznikom. Na sistematien nainsmo želeli razvijati spodbudno razredno klimo in izboljšati samovrednotenje oddelka inposameznika ter delo izmeriti in ovrednotiti z instrumentom (vprašalnikom AMS).6. Uporabniki dosežene novosti:Uitelji in drugi strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju v 2. triadi.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:• Ponovno merjenje samovrednotenja (S) v oddelku se je statistino opaznopovealo.• Timsko delo razrednih in predmetnih uiteljic ter strokovnih delavk je pripeljalodo pozitivnega uinka.• Izpeljale smo od 5 do 36 vaj po programu RPS.• Visoko S ima 28% uencev (prej 24%), povpreno S ima 50% (prej 47%),nizko S ima 22% uencev (prej 29%).• Izmenjava izkušenj je omogoila boljše poznavanje posameznika in s temmožnost za iskanje primernih metod dela za izboljšanje odnosov.• Dejavniki samovrednotenja identiteta, pripadnost, sposobnosti, kompetence sose zvišali.• Znižal se je dejavnik varnosti, kar je lahko posledica aktivnega in doslednegaspremljanja uencev in usmerjanje k upoštevanju pravil.• Pet posameznikov smo še posebej spremljali. Pri treh se je stanje izboljšalo(napredovali iz podpovpreja v povpreje), pri ostalih dveh je bil tudi napredek,vendar manjši.• Organizirali smo dodatne dejavnosti: lani Društva za boljši svet so izpeljaldelavnico zaupajmo vase; izvedli smo popoldanski team trening za razred;udeležili smo se družabnega sreanja pohoda na Sv. Jakoba nad Medvodami;zadnji dan pouka so uenci nastopili s plesno toko na kulturni prireditvi.• Starši so po svojih moeh vzpodbujali otroke k izvajanju prijaznih dejanj, vsiuenci so v dveh mesecih v šoli izvedli kakšno prijazno dejanje.• lani projektnega tima smo zaznali izboljšanje vedenja (manj je verbalneganasilja), veina je bolj motivirana za delo, izboljšalo se je medsebojnosodelovanje, izboljšal se je odnos do vrstnikov, družijo se fantje in dekletaskupaj.• Povezanost med ljudmi, pripadnost spodbuja pozitivno klimo v šoli.• Pri posameznikih se je pokazalo, da potrebujejo ve individualnega pristopa inusmeritev, zato bo potrebno po metodi akcijskega raziskovanja še naprej iskatiprimerne naine dela in pritegniti starše k aktivnejšemu delovanju.Odgovorni nosilec projektaSodnik IvkaVodja projektaVene MarjetaV Kranju dne 5. 7. 2008- 178 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAAROBNA MO PRAVLJIC1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu 2008/09 nadaljujemo zaradiizraženega interesa uencev 1. triade, staršev, uiteljic in vseh sodelujoih v projektu.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »arobna mo pravljic«Leto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Lidija ibriPrijavitelj projekta: OŠ Partizanska Bolnišnica Jesen Tinje, Veliko Tinje 29, 2316 Zg.LožnicaStrokovni konzulent: Milena KerndlPrispevek strokovnega konzulenta: SvetovanjePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:ANA PANIK - ŠSDSONJA AMBROŽ - 1. aSILVA KOS - 2. aSLAVICA GRACEJ - 3. a4. Cilj projekta:MESENA IZPELJAVA IN KOORDINACIJAAKTIVNOSTI v 1. TRIADI na osnovi programa delaPOMO PRI IZPELJAVI PROJEKTAPOMO PRI IZPELJAVI PROJEKTAPOMO PRI IZPELJAVI PROJEKTAZ IP raziskati in okrepiti pozitiven odnos uencev prve triade in njihovih staršev dobranja.Priakovani cilj inovacije JE DOSEŽEN.5. Dosežena raven novosti rezultata:PREIZKUŠANJE, UVAJANJE, RAZVIJANJE »DOBRE PRAKSE«Z nainom oblike dela smo nartovale in izvajale novost v unem okolju ter razvijale innadgrajevale (izboljšale) primer »dobre prakse«, saj smo okrepile pozitiven odnosuencev prve triade in njihovih staršev do branja in razvijale bralne navade mlajšihšolarjev.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo uiteljice razrednega pouka kot primer »dobre prakse«,nadgradnja je smiselna v 2. triadi kot primer »dobre bralne prakse«, potovanja v svet- 179 -


vrednot in odkrivanja bogastva knjig, medsebojne komunikacije ob ustvarjanju in koristniizrabi prostega asa. Strategija razvijanja bralnih navad skozi sprošujoe dejavnostibranja, pripovedovanja, poslušanja, pisanja, igranja in raznolikega ustvarjanja je pot, kiomogoa krepitev pozitivnega odnosa mlajših bralcev do branja in otroške literature.Otroci, ki vodeno vstopajo v svet branja, postajajo potencialni bralci za vse življenje.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Inovacijski projekt, ki smo ga izvajale na osnovi programa v posameznih razredih prvetriade, smo skozi šolsko leto 2007/08 izpeljale uspešno, saj smo z raznovrstnimiaktivnostmi in igro spodbudile bralno motivacijo pri uencih in v dejavnosti aktivnovkljuile tudi starše. Povratno informacijo o uspešnosti so nam sproti dajali uenci, ki soskozi vso leto pridno poslušali, doživljali, se pogovarjali, brali in pripovedovali zanimivostivsebine prebranega ter prinašali v šolo knjige, slikanice, ki so jih predstavili ostalimuencem. S pomojo anketnega vprašalnika smo dobile povratno informacijo s straniuencev in staršev (veliko informacij), in sicer, da berejo sami ali skupaj s starši vekratna teden, da jim je vše, kadar jim bere odrasla oseba, da jih starši spodbujajo k branjuter da je branje, poslušanje zanimivo, zabavno, sprošujoe in pouno. Starši so dodali,da spodbude in aktivnosti v šoli pozitivno vplivajo na uence, saj otroci doma samiizražajo željo in potrebo po branju.Tako uiteljice, kot ŠSD vidimo najboljše možnosti spoznavanja bogastva knjig,razvijanja otroške domišljije, ustvarjalnosti, skupnih trenutkov druženja predvsem skozipraktine aktivnosti, ki so preko igre, likovnega, glasbenega, literarnega in dramskegaustvarjanja spremljajoa oblika dela književne vzgoje.Odgovorni nosilec projektaKOVAI IVANVodja projektaIBRI LIDIJAV Velikem Tinju, dne 3. 7. 2008- 180 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASPODBUJANJE BRANJA IN PISANJA V VRTCU IN PRVEMTRILETJU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Spodbujanje branja in pisanja v vrtcu in prvem triletjuLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: Marija KronovšekPrijavitelj projekta: Osnovna šola Polzela, Polzela 10, 3313 PolzelaStrokovni konzulent: Majda SteinbuchPrispevek strokovnega konzulenta: Z njo smo v stiku preko elektronske pošte, kjer nasna podlagi naših poroil usmerja in nam svetuje. Spodbuja nas k nadaljnjemu delu ternam nudi svetovalno pomo pri vprašanjih, ki se nam sproti porajajo.Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja3. lani projektne skupine:• Jožica Rosenstein, vzgojiteljicapredšolske skupine v vrtcu• Aleš Toaj, pomonik vzgojiteljicepredšolske skupine v vrtcu• Helena Lah, uiteljica v 1. razreduOŠ Polzela• Majda Pur, druga strokovna delavkav 1. razredu OŠ PolzelaIzkušnje projekta o spodbujanju porajajoe sepismenosti prenašata tudi kolegicam v vseh skupinah,v IP sta zelo aktivna, konstruktivna, zbrane podatke vokviru projektne skupine analizirata in interpretirata,timsko sodelujeta s svojima kolegicama, na njunopobudo je nastal v igralnici nov bralno-pisalni kotiek,izdelujeta didaktina sredstva, v mesecu knjige sta ses svojim programom pridružila aktivnostim v vrtcu inšoli, vanje pa vkljuila tudi starše …Aktivno povezujeta celostni projekt Kako postati doberbralec z našim IP, sodelujeta v projektih Knjigobube inBralni nahrbtnik, negujeta pripovedovanje pravljic,ustne obnove, dramatizacije in igre vlog, branje knjig vnadaljevanjih, izdelovanje slikanic, sredine obiskešolske knjižnice, v mesecu knjige tiho in glasnobranje; v te dejavnosti sta vkljuevali tudi starše,dejavnosti analizirali in nterpretirali skupaj skolegicami ...- 181 -


• Mateja Medved, uiteljicakombiniranega oddelka (1. in 2.razred) v POŠ Andraž• Vera Bombek, uiteljica v 2.razredu OŠ Polzela• Tatjana Turkuš, uiteljica v 3.razredu OŠ PolzelaInovacijski projekt je skupaj s kolegicama v prvemtriletju vkljuila v vsa predmetna podroja, v prvihdveh razredih najve pozornosti zavedanju jezika, rabiknjižnega besednjaka in razvijanju spretnostiposlušanja (arobna vrea, pismo staršem), v tretjemrazredu glavni cilj razvijanje razumevanja besedil,zato so v pouk vkljuevali govorne nastope, besedneigre, dramatizacije, igre vlog; sodelovali so v projektuKnjigobube/Pobarvane pravljice …Poleg dejavnosti, ki jih izvajajo na podroju branja inpisanja, so v drugih razredih nadaljevali dejavnosti izprvega razreda, tedensko obiskovali šolsko knjižnico,ustvarili novo razredno knjižnico, iskali podatke porazlinih virih literature, v OPB sodelovali v projektuKnjigobube, se urili v pozornem poslušanju in branju(arobna vrea), v pouk vkljuevali govorne vaje, vdomae naloge vkljuevali starše (branje z njimi,pripovedovanje) …S kolegico v paralelki sta iskali razline poti in tehnikebranja, branje vadili s pomojo dnevnikov branja,ohranjali poroanja v jutranjem krogu, v poukvkljuevali govorne nastope, uenje odstavkov berilna pamet, spodbujali razlago otrokovih besed, urili tedejavnosti ob veseli abecedi in veseli kocki, v OPBvkljuenost otrok v projekt Knjigobube, branjezgodbic; v domae naloge sta vkljuevali starše; vsedejavnosti je analizirala in interpretirala v okviru proj.skupine.• Alja Bratuša, šolska knjižniarka Izdelala je program spodbujanja branja in nainvkljuevanja knjižnice v pouk branja, skupaj zvodstvom šole je pripravila nart prenove šolskeknjižnice v smislu izboljševanja pogojev za otroke vvrtcu in uence prvega triletja; ureja posebne policeknjig s pounim gradivom za 1. triletje, skupaj s spec.pedagoginjo sta izdelali priporoilni seznam knjig zabralce zaetnike, uence s težavami pri bralni tehnikin dislektike, vodila je številne dejavnosti, ki sopotekale na šoli in v vrtcu v mesecu knjige …• Tatjana Krofli, univ.dipl. psih. Na sestankih projektne skupine se je aktivnovkljuevala s svojimi spodbudami, idejami, izkušnjamiin strokovnimi nasveti, zlasti kar zadeva razvojneznailnosti otrok v tem obdobju.Šolska psihologinja otroke ob vpisu v prvi razredvedno vkljui v pogovor, na izbiro pa jim ponudi tudirisanje in ogled knjig. Letos jih je veina izbrala ogledknjig, prejšnja leta pa so raje risali. Zagotovo se tudi tuodražajo sadovi dela, opravljenega v okviru projekta.• Mojca Cestnik, prof. slovenšine(kritini prijatelj)Na vseh sestankih projektne skupine se je aktivnovkljuevala s svojimi spodbudami, idejami, izkušnjamiin strokovnimi nasveti v nartovanje programov zaspodbujanje branja in pisanja ter dejavnosti, povezanes to vsebino.- 182 -


• Valerija Pukl, univ. dipl. ped.,ravnateljica šole• Zdenka Rovšnik, vodjaEnote vrtec Polzela• Marija Kronovšek, vodja IPNjena vloga je nenadomestljiva, saj nas pri delu ves asusmerja in vsestransko podpira; IP je sestavni del našegaLDN in sodi med prednostne naloge; na osnovi ugotovitevpredlaga uvajanje naslednjih sprememb: usmerjanjekolektivnega in individualnega izobraževanja strokovnihdelavcev, vkljuenih v projekt;omogoanje aktivnega svetovanja logopedinje, zlasti vvrtcu in prvem razredu; poudarek na branju zrazumevanjem, pisanju (poustvarjanju) s sprotnimipovratnimi informacijami, ne le pri slovenskem jeziku,ampak v povezavi z vsemi predmetnimi podroji(integracija oz. medpredmetne povezave); v skladu znotranjo diferenciacijo in individualizacijo omogoanjeotroku im veji napredek na podroju pisanja, branja inustvarjalnosti (avtonomija uiteljev); širjenje projekta tudina 2. in 3. triletje, kjer se sistematino uvaja vesamostojnega uenja s pomojo ubenikov in drugih virov;spremljanje in vrednotenje nalog v okviru medsebojnihhospitacij (medsebojno izobraževanje “iz prakse vprakso”); idejna zasnova celostnega projekta šole obTRUBARJEVEM LETU (priprava celotne razstave,šolskega glasila oz. zloženke, ogleda gledališke predstavein priprava zakljune prireditve septembra 2008 v okviruobinskega praznika); vsako leto popestri otrokom prvegatriletja in otrokom v vrtcu veseli december z branjempravljic in s pripovedovanjem zgodb; v aprilu se je aktivnovkljuila v izvajanje projekta v vrtcu s pripovedovanjemzgodb o Primožu Trubarju.Oba lana projektne skupine iz vrtca sta poudarila, da jebila pri izvajanju inovacijskega projekta pomembna tudivloga njihove vodje, ki je spremljala vse aktivnosti na tempodroju in spodbujala k nadaljnjemu delu.Poudarja, da pri organizaciji uno spodbudnega okoljaza razvoj porajajoe se pismenosti ne zadošajo zgoljklasine dejavnosti, kot so: pravilna artikulacija glasov,prepoznavanje besed, glasov, zlogov, prebiranje zgodbin poezije, urjenje grafomotorinih spretnosti itd.; da jenajbistvenejši element izvedbe usmerjenih predbralnihin predpisalnih dejavnosti vzgojiteljeva interakcija zotroki.Sama neposredno nisem vkljuena v projekt, saj sem lekoordinatorica, vendar sem izredno zadovoljna, ko obskupnih sreanjih ugotavljam, s kakšno resnostjo indovršenostjo se vsi predajajo delu v okviru inovacijskegaprojekta; najbolj spodbudne se mi zdijo ugotovitveprvošolk, ki poudarjajo, da se pri otrocih pozna delo v vrtcu(prav na teh podrojih, ki jih zajema inovacijski projekt).Ker menimo, da bomo z delom lažje in bolj suverenonadaljevali, smo se soglasno odloili, da ostajamo v IP šetretje leto.4. Cilj projekta:Želimo izboljšati bralni interes in bralno razumevanje v predšolskem obdobju in prvemtriletju pri vseh uencih.Priakovani cilj inovacije dosegamo, eprav gre pri našem cilju za proces in je to, lahkoreemo, »nikoli dokonana zgodba«.- 183 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvijanje dobre prakseV okviru našega inovacijskega projekta so okrepljeno potekale v vrtcu in šoli številnedejavnosti, njihov cilj pa je bil spodbuditi – v vrtcu porajajoo se pismenost, v prvemtriletju pa branje in pisanje. Kljunega pomena za uspeh je zagotovo sodelovanje sstarši. Prizadevamo si, da bi bilo v ospredju ciljno nartovanje.6. Uporabniki dosežene novosti:Otroci so aktivno sodelovali v že omenjenih bralnih projektih, ve asa so preživeli sstarši ob branju knjig, pogosteje so obiskovali knjižnico, se vkljuili v nateaj za najknjigo, si izmenjali knjige v knjižnem bazarju v mesecu aprilu, veina uencev jetekmovala za bralno znako, ve asa so posvetili tihemu branju, branju pravljic,dramatizacijam in igri vlog. Tudi starši so z veseljem sledili omenjenim dejavnostim, vštevilne od njih pa so bili tudi aktivno vkljueni.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Vsi lani projektne skupine so zelo zadovoljni z uspehi v okviru projekta, saj ugotavljajo,da jim je uspelo spremeniti mišljenje, poglobiti – razširiti svoje znanje in znanje otrok,uresniiti zastavljene cilje, otroke motivirati ter izvajati vse nartovane dejavnosti.Uspeli so motivirati uence za bolj pozorno poslušanje in tiho branje oz. listanje,opazovanje, raziskovanje knjig. Otroci so zelo motivirani za branje in z vsakim dnemimajo v razredu ve bralcev. Uživali so, ko so otroci pripovedovali o prijetnih obutjih pribranju s starši, pri urah knjižnine vzgoje z gospo knjižniarko, ob sprejetju novih idej(bralni nahrbtnik, arobna vrea, branje v nadaljevanjih) s strani uencev. V velikopomo jim je bila izmenjava izkušenj, mnenj ob posameznih etapah projekta, pa tudivkljuenost vseh lanov po vertikali (od vrtca do drugega triletja), torej timskosodelovanje, ves material, dodatna didaktina sredstva, izobraževanja, veselje inaktivnosti otrok.Ga. ravnateljica poudarja, da je utiti velik premik v medsebojnem sodelovanjuvzgojiteljev in uiteljev ter strokovnih aktivov, ki sinergetino nartujejo in izvajajoštevilne izvirne dejavnosti, medsebojno prepletanje po vertikali in horizontali. Otrocivstopajo v prvi razred z ve izkušnjami in boljšo pripravljenostjo za funkcionalnoopismenjevanje. Pri vrednotenju na pedagoški konferenci se je izkazalo, da je sicer veliknapredek pri uporabi ubenikov, samostojnem uenju, sprotni povratni informaciji vzvezkih, še naprej pa bo ostala prednostna naloga branje z razumevanjem, še posebejnavodil za delo in urjenje pozornega poslušanja. Ustvarjalnost smo in še bomo krepilimed drugim tudi v okviru projekta TRUBARJEVO LETO.Odgovorni nosilec projekta:ravnateljica Valerija Pukl, univ. dipl. ped.Vodja projekta:Marija Kronovšek, uiteljicaslovenšineV Polzeli, dne 1. 7. 2008- 184 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKIBERNETINA METODA V PRVEM IN DRUGEM RAZREDUOSNOVNE ŠOLE1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kibernetina metoda v prvem in drugem razredu osnovne šoleLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: Janja KlannikPrijavitelj projekta: OŠ PreboldStrokovni konzulent: Tom MajerPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovna podpora, svetovanje, seznanitev z novimididaktinimi sredstvi za izboljšanje kakovosti pouka.Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja (redni pouk in dejavnosti popouku)3. lani projektne skupine:Janja KlannikSilva ŠkoberneIrena Vovk ArteljMojca ŠketaVanja KrajncVodila projekt, izvajala kibernetino metodo pripouku, sodelovala pri pripravi predstavitev indelavnic za sodelavce in staršeIdejna vodja projekta, sodelovala pri tedenskiizvedbi projekta do meseca marca.Sodelovala pri pripravi in izbiri gradiv, izvajalatedensko zastavljene naloge v 1. razredu inizdelovala didaktine pripomoke.Izvajala tedensko zastavljene naloge pri zaetnembranju, pisanju in raunanju v 2. razredu.Izvajala tedensko zastavljene naloge pri zaetnembranju, pisanju in raunanju v 2. razredu.4. Cilj projekta:S pomojo kibernetine metode otroci lažje osvajajo zaetno branje, pisanje inraunanje.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:4. raven: odkrivanje novosti – invencija.Z razvijanjem kibernetine metode smo v praksi prišli do novih didaktinih elementov. Priuenju glasovne analize in razširitvi številskega obsega do 100 smo pri vseh uencih- 185 -


dosegli vse nartovane une cilje ob uporabi didaktinih pripomokov, ki smo jih izdelalisami. Pripravljamo tudi raunalniški program, ki bo uencem omogoal še ve vaje tudidoma, staršem pa sprotni pregled napredka njihovega otroka.Projekt so na našo pobudo zaeli izvajati tudi v vrtcu, v jeseni pa ga bomo razširili še v3. razred pri matematiki in v 4. razred pri zgodnjem uenju nemškega jezika.6. Uporabniki dosežene novosti:Novost je namenjena otrokom v vrtcu od 4. leta naprej, uencem v prvi triadi, uencem sposebnimi potrebami v drugi triadi in pri zgodnjem uenju tujega jezika. V pomo je tudistaršem, ki pomagajo otrokom pri zaetnem branju in raunanju.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V prvem razredu uenci ob koncu šolskega leta nimajo nobenih težav pri orientaciji nasebi in v prostoru. Vsi slišijo zaetni, konni in tudi sredinski glas. Znajo pravilnoglaskovati in zlogovati. Zelo so si tudi razširili besedni zaklad. S pomojopiktogramov/slike govoril/ berejo zloge, besede in krajše povedi. S piktogrami samisestavljajo zloge, besede in krajše povedi. Vsi so osvojili vezavo in zelo napredovali vgrafomotoriki. Pri matematiki imajo dobro razvite številske predstave in veina sešteva inodšteva do 10 na pamet.V drugem razredu so vsi osvojili tekoe branje. Zelo uspešni so bili tudi pri zapisu besedin krajših povedi. Ker so se v prvem razredu nauili dobro glaskovati, ni bilo težav zizpušanjem rk. Veina otrok ima dobre številske predstave do 100. Hitro so ob pomoirazlinih didaktinih sredstev/paliice, prstkove hišice/ osvojili reševanje nalog zneznanim lenom.Za uitelje, vzgojitelje in starše smo pripravljali predavanja in delavnice. Vsi so bili naduporabo te metode zelo navdušeni.Odgovorni nosilec projekta:Oton RaeiVodja projekta:Janja KlannikV Preboldu, dne 1. 6. 2008- 186 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKIBERNETINA METODA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kibernetina metoda v predšolskem obdobjuLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Milojka KupecPrijavitelj projekta: OŠ Prebold, Enota Vrtec PreboldStrokovni konzulent: Mirjam SenicaPrispevek strokovnega konzulenta: zapis razvijanja problema v novost (refleksija inseznanjanje s predstavljanjem strokovnih spoznanj).Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/znanja (uenje v vrtcu)3. lani projektne skupine:MILOJKA KUPECTJAŠA KORUNJANJA TRATNIKBARBARA MLAKARSILVA ŠKOBERNEJANJA KLANNIKVodja projekta, kibernetino metodo sem izvajala vskupini otrok 4 do 6 let (nartovano 1krattedensko). Izpostavljena podroja sta bilamatematika in jezik, predstavitev dela staršem.Sodelovanje pri pripravi in izbiri gradiv, izvajanjenartovanih nalog v skupini otrok 4 do 5 let.Sodelovanje pri izvajanju nartovanih nalog vskupini 4 do 6 let.Sodelovanje pri izvajanju nartovanih nalog vskupini 4 do 5 let.Svetovanje strokovnih delavk iz OŠ Prebold4. Cilj projekta:Raziskovalno vprašanje: Kako s kibernetino metodo razvijati predšolskim otrokomsposobnosti, spretnosti in znanja.Raziskovalno vprašanje je bilo realizirano.5. Dosežena raven novosti rezultata:2. raven: uvajanje dobre prakse.Vzgojiteljici ugotavljava, da so otroci s pomojo igre in uenja po tej metodi lažje inhitreje prišli do osvajanja svojih fino motorinih spretnosti, orientacije v prostoru, nasebi, seznanjanja s svojo levo in desno stranjo Spoznali so imena svojih prstkov, so z- 187 -


njimi spretni, usvajajo posamezna števila do deset, tako v štetju naprej kot nazaj (starostotrok 6 let). Veliko otrok dobro oditava in izgovarja posamezne glasove (predvsemsamoglasnike) s pomojo piktogramov (sliice s slikami govoril pri posameznem glasu).Te glasove znajo poiskati tudi v svojih imenih, priimkih.6. Uporabniki dosežene novosti:Novost je namenjena otrokom od 4. leta naprej. Predstavljena je bila tudi staršem.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:4. akcijski krog: igra in štetje s prstki z leve proti desni, izdelava didaktinihpripomokovLahko reem, da sem na rezultate dela ob koncu šolskega leta ponosna. Dejavnosti zaprepoznavanje prstkov so bile za otroke vedno zanimive. Ponosni so bili na izdelanedidaktine pripomoke. Pri igri z njimi so skoraj vsi otroci spoznali imena prstkov, se znjimi zelo spretno igrali oziroma seštevali in odštevali do deset tako naprej kot nazaj(vsaj tretjina otrok to zna in zmore).Spretni so tudi pri orientaciji leve in desne strani na sebi in v prostoru.V primerjavi s skupinami otrok, ki se niso uile tega po kibernetini metodi jeprepoznavanje leve in desne strani veliko boljše (predvsem pri orientaciji na sebi).Za starše smo imele roditeljske sestanke z delavnicami za prikaz dela po kibernetinimetodi.Odgovorni nosilec projekta:OTON RAEI, ravnateljVodja projekta:MILOJKA KUPEC, vzgojiteljicaV Preboldu, dne 9. 9. 2008- 188 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMULC, E NE BOŠ UBOGAL…1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Mulc, e ne boš ubogal…Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Andrej GolobPrijavitelj projekta: OŠ Preserje pri Radomljah, Pelechova 83, RadomljeStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Alenka KanciljaBarbara Žitnik TernovecBoštjan DomjaniSodelovanje pri izvedbiSodelovanje pri izvedbiSodelovanje pri izvedbi4. Cilj projekta:Krepitev strpnosti med vsemi sodelujoimi v VIZPriakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:Govorimo lahko, da se vrtimo na 3. in 4. ravni.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf6. Uporabniki dosežene novosti:Cilj projekta je krepitev strpnosti med vsemi sodelujoimi v VIZ procesu. Vse želimoseznaniti z osnovnimi dokumenti s podroja lovekovih pravic (to je osnovni, najlažji cilj),in kasneje prispevati k temu, da strpnost postane nain življenja.- 189 -


7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V tem šolskem letu smo želeli im ve uencev seznaniti z osnovnimi lovekovimipravicami. In to nam je z raznimi akcijami uspelo (kulturni dan, sodelovanje na športnisoboti, priprava ur za razredno stopnjo-ure so pripravile uenke 9. razredov, risanjestripov na temo l. Pravic in razstave le-teh, akcije »proti nasilju v družinah«,sodelovanjepri akcijah AI…).Ustanovili pa smo tudi skupino uenk 9. razredov, ki so vodile razne akcije na tempodroju. Zanje pa lahko ugotovimo, da so dosegle cilje, ki smo jih želeli zastaviti šele vnaslednjih šolskih letih…to je zavedanje, da so l. pravice univerzalne in reemo lahko,da so to tudi ponotranjile.Odgovorni nosilec projektaAna Nuša KernVodja projektaAndrej GolobRadomlje dne 11.7.2008- 190 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZ ZDRAVIM NAINOM ŽIVLJENJA DO BOLJŠEGAPOUTJA IN USPEHA V ŠOLI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Z zdravim nainom življenja do boljšega poutja in uspeha v šoliLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Andreja GeržinaPrijavitelj projekta: Osnovna šola Prestranek, Ulica 25. maja 14 a, 6258 PrestranekStrokovni konzulent: mag. Majda NajiPrispevek strokovnega konzulenta: Cilji sodobnega kurikula za 21. stoletje morajoomogoiti vsem mladim ljudem, da postanejo: uspešni uenci, kateri uživajo v uenju,ustvarjajo napredek in dosegajo dobre rezultate; samozavestni posamezniki, kateri sosposobni voditi varna, zdrava in polna življenja; odgovorni državljani, kateri ustvarjajopozitivni družbeni doprinos; Pomembno za vsakega otroka je: da je zdrav,varno biva/živi, uživa in dosega, ustvarja pozitiven prispevek, doseže dobro ekonomskoeksistenco.Ugotavljam, da se skozi inovacijski projekt »Z zdravim nainom življenja do boljšegapoutja in uspeha v šoli« uresniujejo cilji sodobnega kurikula in pomembno prispevajo kprofesionalnem in osebnem razvoju strokovnih delavcev in šole kot celote.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Mateja ŠabecPetra SmrdelPolonca BeniNataša Nelec SedejMagda Jakin erneAndreja GeržinaOblikovala je obrazce za osebno mapo uencev,organizirala ter predstavila projektne dejavnosti narazredni stopnji.Oblikovala je obrazce za osebno mapo uencev inorganizirala projektne dejavnosti na razrednistopnji.Oblikovala je obrazce za osebno mapo uencev inpodatke statistino obdelala.Oblikovala je obrazce za osebno mapo uencev,nadzirala njihovo izpopolnjevanje ter organiziralapredavanje za starše.Predstavila je projekt na svetu staršev in svetu šole,spodbujala uence k sodelovanju pri vsehdejavnostih projekta.Vodila in organizirala je vse dejavnosti projekta,- 191 -


predstavila rezultate projekta uencem in njihovimstaršem.4. Cilj projekta:ugotavljanje prehranskih navad uencev,ugotavljanje obsega in intenzivnosti telesne aktivnosti in ozavešanje o pomenu lete za zdrav nain življenja,ugotavljanje dejavnikov okolja, ki vplivajo na zdrav nain življenja uencev,spreminjanje in izboljšanje tistih navad, ki so povezane s šolskim okoljemOcenjujemo, da so prvi trije cilji doseženi.Izboljšanje in spreminjanje navad uencev povezanih z zdravim nainom življenja všolskem okolju bo potrebno spremljati in preverjati v daljšem asovnem obdobju, daugotovimo ali so prišle uencem res v navado.5. Dosežena raven novosti rezultata:Z projektom smo dosegli 3. in 4. raven razvoja novosti.Tretjo raven – Razvijanje t. i. »dobre prakse«, smo razvijali, izboljšali in odpravilipomanjkljivosti športnih aktivnosti v šolskem in domaem okolju.etrto raven – Odkrivanje novosti, uvedli smo sadni odmor eno šolsko uro po šolskimalici in s tem bistveno poveali uživanje sadja med uenci.6. Uporabniki dosežene novosti:Primer dobre prakse na podroju športnih aktivnosti lahko uporabljajo tudi druge vzgojnoizobraževalne institucije.Uvajanje sadnega odmora je inovacija na podroju prehranskih navad, ki sledi naelupoveevanja števila obrokov in uživanju svežega sadja kot samostojnega obroka.Uporabo priporoamo tako vzgojno izobraževalnem institucijam kot v družini.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V okviru našega projekta smo nedvomno dokazljiv uspeh dosegli s sadnim odmorom,koliina zaužitega svežega sadja in pestrost ponudbe sadja se je v primerjavi s prejšnjimšolskim letom poveala.Na vseh športnih dejavnostih v okviru pouka in obšolskih dejavnostih se je povealoštevilo udeleženih uencev.Izvedli smo tri preizkuse v teku za vse uence šole, za mlajše na 500 m, za starejše na1000 m. Vsi uenci so se teka udeležili in ga uspešno opravili. Rezultati teka so pokazaliizboljšanje povprenega, najvišjega in najnižjega asa.Uvajali smo merjenje srnega utripa, kar pa nismo v celoti strokovno vgradili v projekt.- 192 -


Z aktivnostmi in predstavitvami rezultatov smo v uencih zviševali pozitivnosamopodobo v njihovih gibalnih in športnih sposobnostih.Kot pomanjkljivost oziroma možnost izboljšanja vidimo vkljuitev res celotnegastrokovnega aktiva in vseh zaposlenih pri doseganju ciljev projekta.Odgovorni nosilec projekta:Magda Jakin erneVodja projekta:Andreja GeržinaPrestranek, 2. 7. 2008- 193 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADOMAA NALOGA Z UPOŠTEVANJEM INDIVIDUALIZACIJE INDIFERENCIACIJE V 4. IN 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Domaa naloga z upoštevanjem individualizacije in diferenciacije v 4.in 5. razredu osnovne šoleLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Beno ŠumerPrijavitelj projekta: OŠ Prežihovega Voranca Maribor, Gosposvetska cesta 10, 2000MariborStrokovni konzulent: Nada NedeljkoPrispevek strokovnega konzulenta: strokovno sreanje na OE maribor ter v prostorih šole,sodelovanje po e-pošti.3. lani projektne skupine:Metka KrambergerPolonca GostennikJerica CelecBeno ŠumerUiteljica v 5. razredu.Aktivno sodelovala pri razvijanju projekta – odnartovanje domaih nalog, spremljanja,refleksije…Uiteljica v 4. razredu.Aktivno sodelovala pri razvijanju projekta – odnartovanje domaih nalog, spremljanja…Uiteljica v 4. razredu.Aktivno sodelovala pri razvijanju projekta – odnartovanje domaih nalog, spremljanja…Uitelj v 5. razredu.Vodil projekt in ga izvajal, tudi poroal.4. Cilj projekta:Ugotoviti dejansko stanje domaih nalog v 4. in 5. razredih.Nartovanje domaih nalog v 4. in 5. razredu.Z razlinimi oblikami, vrstami in metodami narediti domae naloge drugane.Domaa naloga postane temelj medpredmetnega povezovanja.Priakovani cilj inovacije: Nov didaktini pristop – medpredmetno povezovanje ciljev invsebin domae naloge.Cilj inovacije je dosežen!- 194 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Raven 3 : razvijanje t.i. dobre prakse!Uitelji smo se ukvarjali z nartovanjem izboljšave in vrednotenjem uspešnostiodpravljanja pomanjkljivosti.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo uitelji pri dajanju domaih nalog v vseh razredih 9. letne OŠ.V razredih so prisotni tudi uenci, ki jim je potrebno nalogo približati, jim vzbuditizanimanje zanjo in interes, da jo bodo tudi opravili.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Z uvajanjem novosti smo se odloili v 4. in 5. razredu.V zadnjem akcijskem krogu smo želeli z boljšim nartovanjem, z razlago smisla inzahtevnostjo domaih nalog, s pripravo in motivacijo uencev na domao nalogo,predvsem pa z diferenciacijo dosei, da bi jo uenci opravljali v im vejem številu, da bijo razumeli in se ob nalogi kaj nauili.Za podajanje domae naloge porabimo ve asa, tudi za spremljanje in kontroloopravljene. Le to je lahko osrednji del naslednje ure, ko zvemo, kaj in koliko je uenecnalogo razumel, se ob njej nauil….koliko jo je opravil v okviru svojih zmožnosti insposobnosti!:Odgovorni nosilec projektaBukovec JanjaVodja projektaŠumer BenoV Mariboru, 4. 7. 2008- 195 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASODELOVANJE MED VRTCEM IN STARŠI PRI SPODBUJANJUGOVORNEGA RAZVOJA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Sodelovanje med vrtcem in starši pri spodbujanju govornega razvojaLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Tatjana BAJC, vzgojiteljicaPrijavitelj projekta: Osnovna šola Raka, Raka 36, 8274 RakaStrokovni konzulent: Metoda TURK, višja svetovalka ZRSŠ OE NMPrispevek strokovnega konzulenta: sodelovanje na dveh sreanjih projektne skupine,strokovna pomo po potrebi pri iskanju rešitevPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Tatjana BAJC - vzgojiteljicaRenata JENKOLE - pomonicavzgojiteljicePolona BAZNIK - vzgojiteljicaCirila VEGELJ - pomonicavzgojiteljiceAna TOMŠE - vzgojiteljicaVodja projekta - sklicevanje in koordinacijasreanj projektne skupine, predstavitev projektalanicam in staršem, nartovanje dela v projektu,aktivnosti projekta na nivoju skupine, pisanje inobvešanje konzulentke o izvedbi mesenihaktivnosti in akcijskih krogov, evalvacijaaktivnosti projekta, izvedba polletne predstavitve,sodelovanje s konzulentko, ravnateljico in starši,spletna predstavitev projekta na spletni stranivrtca, obvešanje o poteku projekta naroditeljskem sestanku in oglasni deskiPomo pri nartovanju in izvedbi polletnepredstavitve, pomo pri nartovanju, izvajanjuaktivnosti projekta in evalvaciji v oddelku,sodelovanje s starši (delavnice, jutranja sreanja)Nartovanje, izvajanje in evalvacija aktivnosti voddelku, sodelovanje z ostalimi lanicamiprojekta in staršipomo pri nartovanju, izvajanju aktivnostiprojekta in evalvaciji v oddelku, sodelovanje sstarši in ostalimi lanicami projektne skupineNartovanje, izvajanje in evalvacija aktivnosti voddelku, sodelovanje z ostalimi lanicamiprojekta in starši- 196 -


Veronika VOVAK - pomonicavzgojiteljiceMateja KNEZ - vzgojiteljicaIvanka POTOKAR KLAVŽAR -pomonica vzgojiteljiceMartina ULNIK - pomonicavzgojiteljicepomo pri nartovanju, izvajanju aktivnostiprojekta in evalvaciji v oddelku, sodelovanje sstarši in ostalimi lanicami projektne skupineNartovanje, izvajanje in evalvacija aktivnosti voddelku, sodelovanje z ostalimi lanicamiprojekta in staršipomo pri nartovanju, izvajanju aktivnostiprojekta in evalvaciji v oddelku, sodelovanje sstarši in ostalimi lanicami projektne skupinepomo pri nartovanju, izvajanju aktivnostiprojekta in evalvaciji v oddelku, sodelovanje sstarši in ostalimi lanicami projektne skupine4. Cilj projekta:• Poiskati naine za ustvarjanje spodbudnega unega okolja v katerem bi razvijaligovorne sposobnosti otrok• Poiskati inovativne poti sodelovanja s starši pri spodbujanju govornega razvojaotrok• Spodbujati starše in otroke k skupnemu branju (razline metode in oblike dela)Priakovani cilji inovacije : doseženi5. Dosežena raven novosti rezultata:Z izpopolnjevanjem in nadgradnjo strokovnega znanja projektne skupine (1. ravan) jeprojektna skupina lahko dosegala tudi drugo in tretjo ravan. Dosežena ravan se jeodražala na veji vkljuenosti in aktivnem sodelovanju staršev v projektu pri doseganjuzastavljenih ciljev6. Uporabniki dosežene novosti:• Starši• Strokovni delavci• OtrociV zaetkom izvajanja projekta smo starše obvestili in seznanili z namenom projekta, terjih povabili k sodelovanju. Sodelovanje je bilo nujno potrebno, e smo želeli doseizastavljene cilje. Starši so se celo leto v projekt zelo aktivno vkljuevali. Temu primerenje bil konen rezultat izvajanja projekta, saj so z odgovori na vprašalnik (priloga) potrdilipomen in namen projekta.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Za doseganje zastavljenih ciljev smo s tremi akcijskimi krogi v vsakem oddelkupostopno dosegali zastavljene cilje. Z razlinimi oblikami sodelovanja (delavnice, bralninahrbtnik, ura pravljic z babico ali mamico, pravljini dan skupini, obiskovanje knjižnice,obogatitev knjižnega kotika …. ) smo staršem dokazali pomembnost sodelovanja z- 197 -


institucijo. Povratne informacije smo pridobivale z individualnimi pogovori, neformalnimisreanji in vprašalniki.Ker želimo pridobljene novosti obdržati in nadgraditi, bomo s projektom nadaljevale tudiv naslednjem šolskem letu. Da staršev ne bi pretirano obremenjevali, bomo spodbudnookolje razširile in nadgrajavale v vrtcu.Odgovorni nosilec projekta:Milvana Bizjan, ravnateljicaVodja projekta:Tatjana Bajc, vzgojiteljicaRaka, 27. 6. 2008PRILOGA1. Vprašalnik2. Analiza vprašalnikov3. Ugotovitve1. VPRAŠALNIKSkupina: ___________Spoštovani starši!V letošnjem šolskem letu ste bili vi in vaši otroci vkljueni v Inovacijski projekt Sodelovanjemed vrtcem in starši pri spodbujanju otrokovega govornega razvoja. Tekom celegašolskega leta smo v ta namen izvajali razline dejavnosti, ki so spodbujale govorni razvojotrok (npr. knjižni nahrbtnik, delavnice s starši, igra vlog v obogatenem knjižnem kotiku,obiskovanje knjižnice, pravljini dnevi ), zdaj pa bi želeli slišati še vaše mnenje o izvajanemprojektu. Zato smo za vas pripravili kratek vprašalnik in vas prosimo, da ga izpolnite tervrnete najkasneje do petka, 20. 6. 2008. Vaši odgovori nam bodo v pomo pri ugotavljanjurealizacije zastavljenih ciljev v projektu.1. Ali se vam je zdelo sodelovanje v projektu smiselno? (Oznaite lahko veodgovorov.) DA, ker se zdaj bolj zavedam pomena sodelovanja staršev pri spodbujanju otrokovegagovornega razvoja. DA, ker sem spoznal/-a nove naine, kako lahko starši spodbujajo otrokov govornirazvoj. NE, ker sem vse predstavljene dejavnosti poznal/-a že prej. NE, ker menim, da bo otrok, ko bo dovolj zrel, zael sam izkazovati zanimanje in željoza tovrstne dejavnosti.2. Ali zdaj, ob koncu šolskega leta pri svojem otroku opazite spremembe na podrojugovornega razvoja v primerjavi z zaetkom leta? (Oznaite lahko ve odgovorov.) DA, ima bogatejši besedni zaklad (pozna ve besed )- 198 -


DA, ima veji interes za knjige (vekrat prosi, da skupaj preberemo knjigo ali jopogleda sam). DA, pogosteje si izmišlja in pripoveduje zgodbe, njegove zgodbe pa so daljše invsebinsko bolj smiselnopovezane. NE, nisem opazil/-a nobenih sprememb.3. e ste na 2. vprašanje odgovorili z »DA«, ali menite, da lahko te spremembe vsajdelno pripisujemo dejavnostim, ki so potekale v okviru projekta (npr. bogatejšiknjižni kotiek, spodbujanje igre vlog – knjižnica, delavnice s starši, knjižninahrbtnik, itd.)? DA. NE, ker menim, da bi otroci tudi brez teh dejavnosti dosegli to raven.4. Kako je izvajanje projekta vplivalo na vaše skupne dejavnosti z otroki prispodbujanju otrokovega govornega razvoja? (Oznaite lahko ve odgovorov.) Ve hodimo v knjižnico. Pogosteje beremo/gledamo knjige (se pogovarjamo o prebranih knjigah, siizmišljujemo zgodbe,…). Ni se ni spremenilo. Drugo (napišitesami):_________________________________________________________.2. ANALIZA VPRAŠALNIKOVV vrtcu je bilo razdeljenih 66 vprašalnikov, vrnjenih pa jih je bilo 42 (63,%).Starši, ki so vprašalnike vrnili, menijo, da je bilo sodelovanje v projektu smiselno (93%), kerse zdaj bolj zavedajo pomena sodelovanja staršev pri spodbujanju govornega razvojaotrok.Za tri starše sodelovanje v projektu ni bilo smiselno, saj menijo, da bo otrok, ko bodovolj zrel zael sam izkazovati zanimanje in željo po tovrstnih dejavnostih.Ob koncu šolskega leta, v primerjavi z zaetkom, pa je 91% staršev pri otrocih opazilo, daimajo bogatejši besedni zaklad in veji interes za knjige.Na vprašanje kako je izvajanje projekta vplivalo na njihove skupne dejavnosti z otroki, je89% staršev odgovorilo, da hodijo ve v knjižnico in 94%, da pogosteje berejo otrokom.3. UGOTOVITVEKer je vprašalnike vrnilo 63% staršev, lahko sklepamo, da je rezultat izvajanega projekta izvidika staršev pomagal pri spodbujanju govornega razvoja otrok. Projekt bi želeli nadaljevati,vendar ne ve s tako pogostim sodelovanjem staršev, ker menimo, da so starši s tempreobremenjeni. Na sestanku lanic projektne skupine, se bomo dogovorili o nadaljnjemnainu izvajanja projekta in o morebitnih spremembah.Raka, 20.6.2008Vodja projekta:Tatjana Bajc- 199 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTABIBLIOTERAPIJA KOT PREVENTIVNA DEJAVNOST V OŠ1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Biblioterapija kot preventivna dejavnost v OŠLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta Sabina BurkeljcaPrijavitelj projekta OŠ Rodica, Kettejeva 13, 1230 DomžaleStrokovni konzulent: Majda SteinbuchPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanjePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Ema CerarSonja Koželj JuhantAni GaleAna PodpeanIrena JeretinaKristina BrcarTatjana Holy KovaiTatjana FlerinNatalija PokovecDraga Jeretina AnžinSabina Burkeljcavodi svojo skupino uencevvodi svojo skupino uencevvodi svojo skupino uencevvodi svojo skupino uencevpsihologinja, podporadefektologinja, podporavodi svojo skupino uencevvodi svojo skupino uencevvodi svojo skupino uencevvodi svojo skupino uencevvodja projekta4. Cilj projekta:S pogovori, razmišljanjem in pisanjem o prebranih temah vplivati na pozitivnonaravnanost uencev do samih sebe in do (za njihovo življenje pomembnih drugih) –družine, vrstnikov, uiteljev – ter jim tako pokazati pot k nekonfliktnemu reševanjuproblemov.Priakovani cilj inovacije: DA5. Dosežena raven novosti rezultata:3. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 200 -


Projektna skupina je že uveljavljeno metodo biblioterapije oz. bibliopreventive vnesla všolsko okolje in ga prilagodila za uence.6. Uporabniki dosežene novosti:Uitelji, uenci na vseh ravneh šolanja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Projekt nima (še) konkretnih merljivih rezultatov, ker je v ospredju komunikacija zotrokom, pogovor in razmišljanje (lastna refleksija) o prebranem, zato moramo rezultatepriakovati na daljši rok. Vsekakor pa ugotavljamo vse lanice IP, da so rezultati ževidni:- otroci v skupini postajajo bolj povezani,- napredek je v medsebojni komunikaciji – poslušanje, sprejemanje, argumentiranje,- lažje izrazijo svoje mnenje, pokažejo svoja ustva, se na nek nain razbremenijo,- napredek je pri osebnem presojanju,- bolj so senzibilizirani za probleme – saj vidijo, da do njih drugi pristopajo drugae,- spoznavanje samega sebe jim omogoa spoznavati tudi druge,Odgovorni nosilec projektaMilena VidoviVodja projektaSabina BurkeljcaV Rodici, 3. 7. 2008- 201 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPOVEZATI ŠOLO Z OKOLJEM – DRUŽBENIM IN NARAVNIM1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Povezati šolo z okoljem – družbenim in naravnimLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta Polona KendaPrijavitelj projekta: Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo, Podbrdo 32, 5243 PodbrdoStrokovni konzulent: Igor LipovšekPrispevek strokovnega konzulenta :Igor Lipovšek nam je dal par zelo dobrih nasvetov in nas stalno usmerjal na pravo pot,da se nismo izgubili v množici idej. Upamo, da bo še naprej vztrajal z nami.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Polona KendaMartina KendaSuzana Torkar PanjtarJelka Urbasvodja projekta in koordinatorica projekta na šoli.Informiranje uiteljev, dodatna navodila,usklajevanje in usmerjanje uiteljevega dela inpovratna informacija uiteljem.Informiranje uiteljev, dodatna navodila,usklajevanje in usmerjanje uiteljevega dela inpovratna informacija uiteljem.Informiranje uiteljev, dodatna navodila,usklajevanje in usmerjanje uiteljevega dela inpovratna informacija uiteljem.4. Cilj projekta:im ve uenja v naravi in z naravo.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven – razvijanje t. i. dobre praksePrimer dobre prakse smo uspešno izvedli na obmonem geografskem tekmovanju, ki gaje organizirala naša šola. Tekmovanje je bilo interdisciplinarno zasnovano in izvedeno.Dobili smo pozitivne povratne informacije s strani udeležencev tekmovanja. Izkazalo seje, da terenskega dela primanjkuje tudi na drugih šolah.- 202 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo:• organizatorji geografskih in drugih tekmovanj na terenu• uitelji naravoslovnih predmetov in uitelji družboslovnih predmetov• celi šolski kolektivi• ravnatelji lahko vidijo primer uspešnega interdiciplinarnega nartovanja inizvedbe tekmovanja na terenu7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Po uspešni izvedbi obmonega geografskega tekmovanja smo ugotovili, da je k uspehupripomogla interdisciplinarnost – pri nartovanju in izvedbi so sodelovali vsi delavci šole,tako strokovni kot tehnini. Uitelji so delali timsko in upoštevali medpredmetnepovezave. Tako tekmovanje ni zajemalo zgolj geografskega znanja, temve tudipraktina znanja z drugih podroij. Ker je šlo za terensko delo, smo se morali povezatitudi s širšim okoljem. Pri izvedbi so nam pomagala lokalna društva in posamezniki.Uenci in mentorji iz mestnih okolij so imeli precej težav z orientacijo v naravnem okolju.Ugotovili smo, da taka tekmovanja prevekrat potekajo le v mestnem okolju, kjer jeorientiranje lažje zaradi številnih orientacijskih tok.Izkazalo se je, da praktino znanje uencev pogosto prekaša priakovanja, vasih patudi znanje uiteljev. Zavedati se moramo, da uiteljeva vloga ni ve v posredovanjuznanja, temve je usmerjevalec uencev pri iskanju znanja.Odgovorni nosilec projektaPolona KendaVodja projektaPolona KendaV Podbrdu, dne 16. junija 2008- 203 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAINTEGRIRANO UENJE ANGLEŠINE V PRVEM TRILETJU ZZAETKI V PRVEM RAZREDU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Integrirano uenje anglešine v prvem triletju z zaetki v prvem razreduLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Lori PodgornikPrijavitelj projekta: OŠ Spodnja Šiška, Gasilska 17, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: Tom MayerPrispevek strokovnega konzulenta: sodelovanje s konzulentomPodroje projekta: Kognitivni pristop k uenju jezika3. lani projektne skupine:Katja ArzenšekLori PodgornikSanela KnezTatjana KastelicZvonka PavloviVera FujsKatarina RebiStrokovno sodelovanje in organizacijaVodja IP. Vodenje ur angleškega jezika v prvemrazredu. Izdelava uil.Vodenje ur angleškega jezika v prvem razredu.Izdelava uil.Pomo pri delu v razredu.Pomo pri delu v razredu.Pomo pri delu v razredu.Pomo pri delu v razredu.4. Cilj projekta:Cilji za uitelje pri projektu:- uitelji zanejo s samostojnim raziskovanjem uenja jezika- uitelji pripravijo okolje in material za uenje jezika- uitelji uenje jezika povežejo z zgodnjim opismenjevanjem- 204 -


Cilji za pripravljeno okolje znotraj projekta:- pripravi okolje, ki uence vabi k dejavnosti oz. jih spodbuja, da delajo z materiali(mikavne lepe police, na katerih je urejen material, prijetno vzdušje, skrb za jezik(slovenski in tuji)- skrbi za uila (jih dnevno pregleduje in prešteje, dopolni kar manjka, zamenja gledena letni as, stopnjo težavnosti, uvaja nova uila, …)Cilji za uence v projektu:- so aktivni v procesu uenja- znajo poimenovati doloene stvari v angleškem jeziku- širijo medkulturno zavest- so strpni do kulturnih razlik5. Dosežena raven novosti rezultata:2. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfPri uvajanju angleškega jezika v 1. razredih OŠ je šlo za ustvarjanje vzgojnoizobraževalnega elementa ter oblikovanje nove kombinacije didaktinih elementov, ki soprijazni otroku, uitelju in staršem. Hkrati pa ti elementi omogoajo usvajanje tujegajezika. Hkrati je uenje tujega jezika v 1. razredu za uence izredno dobrodošlo, sajpomeni seznanitev z novim nainom dela in jih postopoma privaja na nov nain dela terjih ui novih besed, pesmic ... v tujem jeziku.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi uitelji angleškega jezika ter uitelji, ki pouujejo narazredni stopnji in obvladajo osnove angleškega jezika.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V šolskem letu 2007/2008 smo prieli s projektom Zgodnje pouevanje jezika. Gre zapouevanje angleškega jezika v 1. razredih in ga izvajava Lori Podgornik (v 1. a) inSanela Knez (v 1. b). Pouevanje je potekalo 1x na teden, 20 minut.Pri demonstraciji sva uporabljali predmete, ki so uence motivirali (kot so raznobarvnibaloni za prepoznavanje barv, plišaste medvedke za štetje, slikovno gradivo zaprepoznavanje razlinih besed …). Z gibalnimi vajami sva uence med poukomsprošali in hkrati utrjevali snov (npr. pri številih). S petjem smo z uenci usvajali, uvajaliin utrjevali novo besediše ter vadili vsakodnevne izraze (npr. pozdravni nagovori). Priigri vlog sva uporabljali lutko plišastega maka Cookija, ki je uence izredno pritegnil innavdušil nad uenjem tujega jezika. Z likovnimi aktivnostmi (risanjem in barvanjem) souenci utrjevali obravnavano snov.Zaradi uspešnosti projekta in interesa uencev ter staršev, bomo s projektom nadaljevalitudi v prihodnjem šolskem letu 2008/2009.Odgovorni nosilec projektaKatja ArzenšekVodja projektaLori PodgornikV Ljubljani, dne 7. 7. 2008- 205 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKAKO RASTE UITELJ1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kako raste uiteljLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Urška Šimnic, prof.Prijavitelj projekta: Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica, Lipnica 12, 4245 KropaStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec SemecPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanje pri izbiri ustrezne literature, usmeritve inpomo pri iskanju idej za delo, udeležba na nekaterih sestankih lanov IP, strokovnapomo pri reševanju nastalih problemov, dilemPodroje projekta : Profesionalni razvoj (kljune kompetence) strokovnih delavcev vvzgoji in izobraževanju3. lani projektne skupine:Urška ŠimnicAlenka CuderNataša DurjavaBreda GašperinAndreja LaknerOrganizacija in vodenje delavnic, koordinacija medlani skupine, vodenje sestankov IP, obvešanje onovostih, pisanje samorefleksije, izmenjava mnenjs kritinim prijateljem, podajanje idej in predlogov,pisanje poroil, dogovarjanje z gospo KaticoAktivna udeležba na delavnicah, skupinskihsestankih lanov IP, pisanje samorefleksije,izmenjava mnenj s kritinim prijateljem, podajanjeidej in predlogovAktivna udeležba na delavnicah, skupinskihsestankih lanov IP, pisanje samorefleksije,izmenjava mnenj s kritinim prijateljem, podajanjeidej in predlogovAktivna udeležba na delavnicah, skupinskihsestankih lanov IP, pisanje samorefleksije,izmenjava mnenj s kritinim prijateljem, podajanjeidej in predlogov, vodenje delavnice SlovninedrobtiniceAktivna udeležba na delavnicah, skupinskihsestankih lanov IP, pisanje samorefleksije,izmenjava mnenj s kritinim prijateljem, podajanjeidej in predlogov- 206 -


4. Cilj projekta:Spoznati in definirati kje smo?Kako uitelji razumemo obstojee kljune kompetence?Poglobiti se v sprejete in že definirane kompetence.Poiskati uporabnost le-teh pri našem delu.Kje in kako jih okrepiti, pridobiti, izboljšati.Nedodelan je ostal 4 cilj: Poiskati uporabnost le-teh pri našem delu. V letošnjem letu,smo se bolj ukvarjale s samim pojmom kompetence, njihovim razumevanjem,kompetencami, ki jih imamo oz. katere moramo še izboljšati, nadgraditi, zato našapozornost še ni bila usmerjena v uporabo kompetenc pri našem delu.5. Dosežena raven novosti rezultata:Osebni razvoj strokovnega delavcaNaše delo je bilo usmerjeno v nas uitelje oz. strokovne delavce in izpolnjevanje našegaznanja na podroju kompetenc oz strokovne rasti posameznika. Uitelji smo spoznali 8kljunih kompetenc, se poglobili vanje, analizirali katere imamo, katere moramo šeizpopolniti in prieli z delom na kompetencah, kjer smo šibki oz. utimo primanjkljaj.6. Uporabniki dosežene novosti:Naš projekt smo gradili najprej na projektni skupini, in sicer v obliki pisanjasamorefleksije: katere kompetence imamo, katere so tiste, ki jih moramo še izboljšati,pridobiti. Vsaka od nas se je poglobila vase, razmišljala o svojih kompetencah in s tempripomogla k osebni rasti. Ugotovile smo, da je to težka naloga, ki zahteva as, pozitivnopri tem je, da se poglobimo vase, razmišljamo o sebi, svojem znanju, kompetencah, kijih imamo, nimamo. Samorefleksija bi koristilo vsem uiteljem, saj je marsikatera od nasodkrila znanja, ki se jih prej ni zavedala.Kasneje smo prešle na delo s celotnim kolektivom v obliki delavnic. Delavnice so bilezelo pozitivno sprejete, saj smo s tem pripomogli k razvoju podroij, kjer smo šibki, hkratismo izkoristili znanje oz. kompetence, ki jih imajo uitelji naše šole, ki so delavnicevodili. Tudi take delavnice bi lahko izvajali kolektivi po šolah in tako izkoristili znanje, kiga imajo v svojem kolektivu.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Mislim, da smo v našem inovacijskem projektu prišli do 3. akcijskega koraka. Posamorefleksiji in pogovorih s kritinim prijateljem smo ugotovile, da nimamo pravih idej,kako nadaljevati z delom na projektni skupini, vrtele smo se v zaaranem krogu idej, kise nam niso zdele ustrezne, zato smo se odloile za delo na celotnem kolektivu. laniceIP smo oblikovale delavnice (vodile smo jih same ali v sodelovanje z drugimi sodelavci),ki so jih uitelji izbrali sami, glede na njihovo pomanjkanje znanja na doloenempodroju. Uitelji so tak nain dela pohvalili, saj so tako dobili konkretne odgovore nasvoja vprašanja, razrešili nekatere strokovne dileme, ki se jim porajajo, dobili znanje, kiga potrebujejo, izvedeli tono- 207 -


tisto, kjer so bili šibki. Uitelji naše šole, si želijo še ve takih delavnic, zato bomo z njimiv prihodnje nadaljevali.Rekla bi, da smo naredili velik korak z delom na sebi, zaeli smo razmišljati o sebi, sepoglabljati vase, spoznali kljune kompetence, ki so tako pomembno za delo uitelja innaredile še korak naprej, zaeli smo konkretno delati na svojih šibkih tokah.Odgovorni nosilec projekta:Alenka CuderVodja projekta:Urška ŠimnicV Lipnici, dne 1. 7. 2008- 208 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAOSEBNOSTNA RAST ZA USTREZNEJŠO POKLICNOODLOITEV POSAMEZNIKA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Osebnostna rast za ustreznejšo poklicno odloitev posameznikaLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Mateja LeskovarPrijavitelj projekta: OŠ Stroja vas, Stroja vas 24, 9240 LjutomerStrokovni konzulent: mag. Tanja BeziPrispevek strokovnega konzulenta Individualne konzultacije (delo razrednika in oddelneskupnosti)3. lani projektne skupine:Marica FIJAVŽ (ravnateljica)Monika ŠALAMUN (razredniarka)Mateja LESKOVAR (pedagoginja)Zagotavljanje materialnih sredstev ter podporapri delu s staršiPomo pri izvedbi delavnic in tedenskosodelovanje pri pripravi delavnic za uencePriprava in akcijska izvedba delavnic4. Cilj projekta:Preko aktivnega vkljuevanja spodbujati osebnostno rast mladih za izbiro ustreznepoklicne poti.Priakovani cilj inovacije: Priakovani cilj (menimo), da je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:3. RAVEN - razvijanje t.i. »dobre prakse«Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfProjektna skupina se je sestajala z namenom vpeljati nov nain dela z uenci v 9.razredu. Preko nartovanja in spremljanja smo skupaj oblikovali sprotne ure, kjer smoizhajali iz izkušenj uencev, njihovih interesov, potreb in želja. Glavni namen je bilizboljšati in poveati aktivno sodelovanje uencev pri lastni poklicni odloitvi.- 209 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Pripravljeni program ali pa njegove posamezne dele (delavnice) lahko uporabi razrednik9. razreda pri delu z uenci, elementi so uporabni tudi za pouk etike in družbe (pri sklopupoklici) ali pa svetovalni delavci pri svojem delu v okviru poklicne orientacije.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:S svojim delom sem dokaj zadovoljna. Izpeljala sem vsa zastavljena sreanja. Še ve,uenci so po izteku našega skupnega asa izrazili željo za še nadaljnja sreanja. Pomoji oceni so uenci radi sodelovali. Mojo oceno je potrdila tudi anketa, ki sem jo izvedlaob zakljuku šolskega leta.V tem letu sem uspela motivirati uence za sodelovanje pri aktivnostih. Uspeh je zametudi pozitiven odziv staršev tako ob zakljuku dela kot pri odloitvi »novih« devetošolcevza nadaljevanje projekta.Uživala sem ob duhovitih pripombah uencev, ob izvirnih predstavitvah in dialogih.Težko je bilo sproti podajati informacije, saj je bilo letos leto sprememb. In ob vsem»hitenju in tekanju« med informacijami niso uspeli pripraviti udarnega samostojnegazakljuka.V veliko pomo so mi bili nasveti konzulentke in sodelovanje z razredniarko.V naslednjem šolskem letu bom vkljuila še ve dela z IKT in poskušala pridobiti veinformacij o samem delu na posameznih srednjih šolah (obiski dijakov).Odgovorni nosilec projektaMarica FIJAVŽVodja projektaMateja LESKOVARV Stroji vasi, dne 4. julija 208- 210 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUENJE REŠEVANJA BESEDILNIH NALOG1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uenje reševanja besedilnih nalogLeto zaetka projekta: 2006/07Vodja projekta: Maša GrilPrijavitelj projekta: OŠ Šenur, Pipanova cesta 43, 4208 ŠenurStrokovni konzulent: ga. Silva KmetiPrispevek strokovnega konzulenta:Ga. Kmetieva mi je pomagala s svojim svetovanjem, priporoila mi je literaturo in miposlala nekaj lankov.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Tanja BogatajŠpelca JenkoNataša MartinjakPreizkušanje narejenih materialov v razreduNartovanje izdelave in izdelava didakt. materialaRaunalniška obdelava podatkov, pripravaprezentacij4. Cilj projekta:Usposobiti otroke za uspešno reševanje besedilnih nalog.Priakovani cilj inovacije je dosežen .5. Dosežena raven novosti rezultata:Menim, da gre za 2. raven, uvajanje t.i. »dobre prakse«.Medpredmetno sodelovanje naj bi bilo na slovenskih šolah nekaj samo po sebiumevnega, vendar vse prepogosto ostaja na horizontalni ravni. V našem projektu smose povezali na vertikalni ravni, poskušali smo z intenzivnim povezovanjem zadnje in prvetriade.6. Uporabniki dosežene novosti:Na naši šoli se je ideja o povezovanju tehninega pouka z drugimi predmeti zelo dobroprijela. V okviru projekta je prva triada dobila didaktini material, ki ga potrebujejo za- 211 -


uspešno reševanje besedilnih nalog, biološki krožek opremo za botanini vrt, uiteljicalikovnega pouka stojala itd. Idej za medpredmetno sodelovanje je veliko, lahko jihpreizkusijo na vsaki šoli.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V zadnjem akcijskem krogu smo se vprašali, kateri didaktini materiali bi otrokom, ki sešele uijo reševanja besedilnih nalog, pomagali pri uspešnem reševanju le-teh. Odloilismo se za izdelavo Montessori materialov, pri tem smo se povezali z uiteljicotehninega pouka. Uenci osmega razreda so pri izbirnem predmetu »izdelava gradiv –les« naredili nart izdelave, predvideli material, ki ga bodo potrebovali in na koncu unepripomoke izdelali. Uenci drugega in tretjega razreda so materiale preizkusili vrazredu.Sama novost – medpredmetno povezovanje je na OŠ Šenur naletela na zelo doberodziv, za naš projekt še predober, ker zaradi preobilice dela na koncu niso mogli izdelativsega, za kar smo se domenili.Odgovorni nosilec projektaMajda VehovecVodja projektaMaša GrilV Šenurju, 4. 7. 2008- 212 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADVIGOVANJE UGLEDA STROKOVNIM DELAVCEM V VZGOJI INIZOBRAŽEVANJU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Dvigovanje ugleda strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanjuLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Vesna DrofenikPrijavitelj projekta: OŠ Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 26, 3240 Šmarje pri JelšahStrokovni konzulent: mag. Majda NajiPrispevek strokovnega konzulenta: Svetovanje mag. Majde Naji, v okviru katerega smo dobiliodgovore na naslednja vprašanja:Kakšne so možnosti našega inovacijskega projekta, da dejansko vpliva na izboljšanjeugleda uiteljev?Kako spremembe, inovacije, reforme vplivajo na ugled in položaj uitelja?Kakšno naj bo nadaljnje delo inovacijske skupine na OŠ Šmarje pri Jelšah?Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri izboljševanju ugleda strokovnim delavcem vVIZ?Cilji inovacijskega projekta DVIGOVANJE UGLEDA STROKOVNIM DELAVCEM VVZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU se navezujejo na cilje sodobnega kurikula 21. stoletja, kiomogoijo uencem, da postanejo uspešni uenci, odgovorni državljani in samozavestniposamezniki. V središe pouevanja so postavljeni vedenje in lastnosti uencev, razvojnjihovih sposobnosti in vešin ter znanje in razumevanje une snovi. Pomembno zavsakega otroka je da je zdrav, varno živi, uživa v uenju in dosega dobre rezultate,ustvarja pozitiven prispevek k razvoju družbe ter je ekonomsko varen. Pot do vejegaprofesionalnega ugleda strokovnih delavcev v izobraževanju je skupna pot uencev inuiteljev v skladu z zgoraj navedenimi cilji.Podroje projekta: Profesionalni razvoj (kljune kompetence) strokovnih delavcev v vzgoji inizobraževanju3. lani projektne skupine:Vesna DrofenikGreta Stiplošek PajkMarjana KrameršekTamara MaleševiMartina LaknerTjaša VrbekTanja JurjecMoralna pobudnica, prisotna in odgovorna za vsestvari, ki so se dogajale v tem šolskem letu terobdelovala razne pridobljene podatke.Prisotna na sreanjih in je odgovorna nosilkaprojekta.Sodelovala na sestankih ter z uenci ustvarjala natemo: Jaz kot uitelj.Prispevala z veliko idejami ter naredila osnutekosebnega portfolia.Z uenci je ustvarjala na temo: Jaz kot uitelj inpripravila sceno za strokovni pogovor.Vnašala podatke pri analizi vprašalnika in pripravilaprostor za strokovni pogovor.Slovnino popravljala anketne vprašalnike ipd.,- 213 -


Alenka RatejMateja Leskovšekvodila strokovni pogovor z izbranimi gosti terprispevala koristne ideje.Prispevala kar nekaj idej in pogledov ter prevedlapotrebne lanke v anglešino.Razložila, kaj je namen osebnega portfolia.Veino stvari smo delale skupaj, kot npr. sestavljale anketni vprašalnik, sodelovale znašo konzulentko, pripravile ajanko na temo knjige: Uitelj kot Intelektualec, sesreevale na sestankih in izmenjevale mnenja…4. Cilj projekta:Ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na položaj, ugled, profesionalizacijo uiteljskega poklicain le-te spreminjati v pozitivno smer.Priakovani cilj inovacije je dosežen. (V kolikor je to možno v enem šolskem letu.)5. Dosežena raven novosti rezultata:4. raven – Odkrivanje novosti - invencijaInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfNaše ravni razvoja novosti niso vedno jasno izražene. Zagotovo smo šli skozi osebnirazvoj strokovnih delavcev, nato smo imeli nekaj dejavnosti, ko smo uvajali »dobroprakso«, jo razvijali, se zopet vraali na nižjo raven. Trenutno pa se sprašujemo inraziskujemo, s im dvigniti dejavnike, ki vplivajo na ugled strokovnih delavcev v VIZ-ju.Tudi do teh zakljukov smo nekako prišli isto na koncu tega šolskega leta, kar bi radiuresniili naslednje šolsko leto.6. Uporabniki dosežene novosti:Spremembo in s tem izboljšanje bo (mogoe že) util cel uiteljski zbor OŠ Šmarje priJelšah. Posledino tudi naši uenci, saj jih bodo pouevali bolj zadovoljni uitelji. Šekasneje se lahko naša novost odraža na drugih strokovnih delavcih izven našegazavoda.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Glede na to, da je na zaetku izvajanja projekta kazalo, da se ne bo dalo ugotoviti nioprijemljivega, smo na zadnjem sreanju lanice projektne skupine ugotovile, da smozelo zadovoljne z rezultati Vsi strokovni delavci OŠ Šmarje pri Jelšah so bili pripravljenisodelovati pri projektu, odgovarjati na anketne vprašalnike, pisati razne povratneinformacije, se udeležiti strokovnega pogovora o našem ugledu idr. V Šmarju pri Jelšahse je zaelo govoriti o ugledu uiteljev, mislimo, da je glas prišel še tudi kam drugam.Najprej pa smo zaeli pri nas samih, saj so ugotovitve pokazale, da za naš ugled lahkostorimo najve sami. Že s tem, ko se mi pogovarjamo, na kakšen nain lahko dvignemougled uiteljem, kritino razmišljamo o nas samih. Projekt smo predstavili tudi na svetu- 214 -


staršev in jih prosili za morebitno sodelovanje v prihodnje. Imamo še kar nekaj idej inzamisli, katere upamo, da bo možno realizirati v prihodnje.Odgovorni nosilec projektaStiplošek Pajk GretaVodja projektaDrofenik VesnaV Šmarju pri Jelšah, dne 4. 7. 2008- 215 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVZAJEMNO SODELOVANJE RAZREDNIKA INODDELNE SKUPNOSTI1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vzajemno sodelovanje razrednika in oddelne skupnostiLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Lijana PajerPrijavitelj projekta: OŠ Trbovlje, Mestni trg 6, 1420 TrbovljeStrokovni konzulent: Mag. Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulenta: Svetovanje, usmerjanje, razlaganje in pouevanje ometodi akcijskega raziskovanja, obisk in udeležba na sestanku projektne skupine.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine:Darinka Kostanjšek, ravnateljica Podpora, vzpodbuda, sodelovanje na sestankihLijana Pajer, pedagoginja Izobraževanje, spremljanje, koordiniranje,informiranje, delavnice za uence, predstavitve naZRSŠKlementina Šuligoj, razredniarka Aktivno sodelovanje, kolegialne hospitacije,povratne informacije uencev, sodelovanje v timuDušanka Klemen, uiteljica Aktivno sodelovanje, kolegialne hospitacije,matematikepovratne informacije uencev, sodelovanje v timuMaja Medved, uiteljicaAktivno sodelovanje v timu, zbiranje povratnihanglešineinformacij uencevSaša TomšeAktivno sodelovanje v timuIrena Knez, predstavnica staršev Podpora, aktivno sodelovanje na delavniciTim Žlak, predstavnik uencev Sodelovanje na delavnici4. Cilj projekta:• razvijanje spoštljivega medsebojnega odnosa.• odpravljanje psihinega (verbalnega) in fizinega nasilja.• razvijanje pripadnosti oddelni skupnosti kot skupini posameznikov.• razvijanje humanosti in pripravljenosti pomagati drugim.• spodbujanje timskega dela in ozavešanje o pomembnosti sodelovanja.• razvijanje strpnosti do druganostiPriakovani cilj inovacije je dosežen- 216 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven: Razvijanje t. i. »dobre prakse«.Projektna skupina se je ukvarjala z bolj nartnim spremljanjem, opazovanjem lastnegadela in medsebojnih odnosov med uenci in uenci in uitelji.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabi vsak strokovni delavec, uenec ali starš.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Namen projektne skupine je bil analizirati aktualen vzgojno-izobraževalni proces inmedsebojne odnose v oddelku ter med uenci in uitelji. Dobra praksa je bila usmerjenav opazovanje lastnega vedenja pri uencih in pri uiteljih ter v odpravljanje šibkosti.Primerjava šibkosti je služila kot izziv za odpravljanje le teh.Sprotno, nartno medsebojno analiziranje lastnih postopkov in izmenjevanje izkušenj,uvajanje kolegialnih hospitacij s takojšno povratno informacijo kolegov in uencev pa jepripomoglo k izboljšanju medsebojnih odnosov, poveanju strpnost in motiviranosti zasodelovanje in uenje socialnih vešin (vsaj pri veini uencev).:Odgovorni nosilec projektaDarinka KostanjšekVodja projektaLijana PajerV Trbovljah, dne 23. 6. 2008- 217 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMEDKULTURNOST, AVTENTINOST, JEZIKI (MAJ)1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Medkulturnost, avtentinost, jeziki (MAJ) na OŠ TrnovoLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: ulijana JuriiPrijavitelj projekta: Osnovna šola Trnovo, Karunova ulica 14a, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: Katja Pavli ŠkerjancPrispevek strokovnega konzulenta: izobraževanje, svetovanjePodroje projekta: Podroje 1: Poti do kakovostnega uenja / znanja (redni pouk indejavnosti po pouku)3. lani projektne skupine:Irena Kokovnikulijana JuriiVlasta TomažPolonca FuginaVida RupertSvetovala, pomagala pri organizaciji, skrbela zafinanni menagement, podpirala in motiviralaskupinoKoordinirala projekt na šoli, skrbela za projektnodokumentacijo, vodila medpredmetno povezovanjemed fiziko in kemijo ter fiziko in anglešino, vodilatimsko pouevanje s gostujoim uiteljem,sodelovala pri nartovanju in izvedbi sodelovalnegaprojekta s Solkanom, sodelovala pri nartovanju inizvedbi projektov po naelih ciljnega projektnegavodenja, vodila organizacijo dela gostujoegauitelja, pripravljala poroila, predstavljala projektna razlinih sreanjih, sodelovala pri urejevanjudokumentacije za gostujoega uitelja,komunicirala z ZRSSsodelovala pri medpredmetnih povezavahanglešine z naravoslovnimi predmeti, sodelovalapri timskem pouevanju s tujim uiteljem,sodelovala pri organizaciji dela gostujoega uitelja,sodelovala pri urejanju dokumentacije zagostujoega uitelja, obiskala delavnico ogostujoih uiteljihVodila nartovanje in izvedbo sodelovalnegaprojekta z OŠ SolkanSodelovala pri medpredmetnem povezovanju medfiziko in kemijo ter med kemijo in anglešino,sodelovala pri organizaciji in izvedbi sodelovalnega- 218 -


Benjamin TweedieNatalija PlajnšekMariza MiklušDarja Žnidaršiprojekta z OŠ SolkanGostujoi uitelj, sodeloval pri timskem pouevanjupri pouku fizike in anglešine, pripravljal gradiva inune liste v anglešini, vodil ure konverzacije vanglešiniSodelovala pri organizaciji dela tujega uitelja,sodelovala pri vodenju projektne dokumentacije,sodelovala kot kritini prijateljSodelovala pri prenosu izkušenj iz prve triade vtretjo triado in obratno, svetovala, sodelovala kotkritini prijatelj, izpeljala medpredmetnopovezovanje med anglešino in naravoslovnimipredmeti v prvi triadiSodelovala pri prenosu izkušenj iz prve triade vtretjo triado in obratno, svetovala, sodelovala kotkritini prijatelj, izpeljala medpredmetnopovezovanje med anglešino in naravoslovnimipredmeti v prvi triadi4. Cilj projekta:Posodobiti pristope k nartovanju in izvajanju pouka s poudarkom na medpredmetnempovezovanju, timskem pouevanju ter razvijanju strokovne pismenosti in medkulturnekompetence v angleškem jezikuPriakovani cilj inovacije, nartovan za to šolsko leto, je dosežen.Konnih ciljev projekta pa še nismo dosegli iz ve razlogov:• projekt je zahteven in usmerjen dolgorono, zato smo ga razdelili na etape (etapni ciljiza letošnje šolsko leto so bili doseženi),• z aktivnostmi na projektu bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu.4. Dosežena raven novosti rezultata:4. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfDa smo dosegli zastavljeni cilj, smo morali preuiti une narte fizike, kemije inangleškega jezika. V teku medpredmetnega povezovanja med fiziko in kemijo smo snov,ki je pri fiziki aktualna v 9. razredu, smiselno prenesli v 8. razred. Preizkusili smo razlineoblike timskega pouevanja dveh uiteljev razlinih predmetov, ki ne zahtevajo vejihposegov v organizacijo dela na šoli.Na podroju timskega pouevanja in razvoja strokovne pismenosti v tujem jeziku senovost nanaša predvsem na timsko pouevanje uiteljice fizike in gostujoega uitelja izAvstralije. Zajema doloanje ciljev, ki jih želimo dosei s tako obliko pouevanja napodroju fizike in na podroju anglešine, oblike izvedb ur, pripravo gradiva inspremljanje uinkovitosti dela.- 219 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Uenci in uitelji naše šole, uitelji drugih osnovnih in tudi srednjih šol v Sloveniji7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Z medpredmetnimi povezovanji smo ustvarili prenosljivo enoto obravnave zgradbeatoma s stališa fizike in kemije, ki pomaga uencem vedimenzionalni pogled. S temsmo sicer spremenili z unim nartom predvideni vrstni red obravnave snovi. Zenostavno obliko izpeljave, sosledjem ur in hkratnim pouevanjem dveh uiteljic je enotaprenosljiva v vse oddelke osmega razreda, kar je velikega pomena za organizacijopouka v tretji triadi. Z medpredmetnim povezovanjem med anglešino in fiziko, kemijoter matematiko smo ustvarili uporabno zbirko gradiv in unih listov na temo Znanstvenikiv enotah. Uenci tako spoznajo veplastnost znanstvenega razvoja in pomenaposameznika, obenem pa na avtentien nain osvajajo strokovne izraze v anglešini.Izpeljava medpredmetne kontrolne naloge anglešine s fizikalnimi vsebinami je pomenilavelik strokovni izziv, ki se je izkazal ne le za uspešnega, ampak tudi dobrodošlega tudiza bodoe delo.V preteklosti smo že gostili tuje uitelje, toda njihovo sodelovanje je zajemalo predvsemvkljuevanje v pouk angleškega jezika. Tokrat smo želeli, da bi im ve uencev prišlo vstik z gostujoim uiteljem in na avtentien nain razvijali predvsem sposobnostikomunikacije v anglešini ter medkulturno kompetenco. Velik poudarek pri vkljuevanjutujega uitelja v pouk je bil na timskem pouevanju uiteljice fizike in gostujoegauitelja, kar je vsaj na naši šoli nekaj popolnoma novega. To leto je bilo namenjenouvajanju te novosti in prilagajanju vseh akterjev: uiteljev, uencev in tudi staršev.Uitelja sta morala doloiti cilje sodelovanja tako, da se pri uencih ne bi pojavil odpor inda pouk fizike ne izgubi na razumljivosti zaradi prisotnosti in vkljuevanja tujega uitelja.Dotaknila sta se tudi možnosti preverjanja doseženih ciljev pri fiziki in anglešini. Vspremljanje dela smo vkljuili tudi starše. Ta odloitev o postopnosti prilagajanjuuvajanja odzivom uencev se je izkazala za pravilno, saj so uenci sprejeli tujegauitelja, se navadili na njegovo izgovorjavo in so ob koncu šolskega sledili tudizahtevnejšim navodilom v angleškem jeziku.Delo v letošnjem letu je dobra osnova za nadaljnji razvoj projekta v naslednjem šolskemletu.Odgovorni nosilec projektaIrena KokovnikVodja projektaulijana JuriiV Ljubljani, dne 1. 7. 2008- 220 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTALJUDSKO IZROILO V VRTCU1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Ljudsko izroilo v vrtcuLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Marijana PetekPrijavitelj projekta: OŠ Trzin, Enota Vrtec Žabica, Mengeška c. 7b, 1236 TrzinStrokovni konzulent dr. Inge BreznikPrispevek strokovnega konzulenta: komunikacija prek telefona in spletne pošte; sreanjekonzulenta s strokovnimi delavci vrtca z izobraževalnim seminarjem o ljudskem izroiluv vrtcuPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:MARIJANA PETEKMARTINA MAUHARMIRA KREGARANGELCA MLAKARVodenje projekta, izvajanje dejavnostiIzvajanje dejavnosti (ljudske pesmi, prstne igre)Pomo pri izvajanju dejavnosti in izvajanje (igre,pesmi)Pomo pri izvajanju in izvajanje (pesmi, prstneigre)4. Cilj projekta:Otroci se seznanijo z igro babic in dedkovPriakovani cilj inovacije NI POVSEM dosežen- nismo izpeljali kakšnega sreanja s starejšim krajanom, z nekom, ki bi nam pokazalkakšen star obiaj, dejavnost5. Dosežena raven novosti rezultata:Uvajanje dobre prakseVsebine ljudskega izroila smo v dveh skupinah vkljuevali tako v nartovano – vodenodejavnost, kot tudi v as igre otrok, prehajanja med dejavnostmi. Ugotavljamo, da seotroci radi igrajo ljudske prstne igre, gibalne igre, saj temeljijo na družabnosti, sprošajoin vkljuujejo vse otroke. Otroci tudi radi prepevajo ljudske pesmi. Z njimi so se tudipredstavljali na raznih nastopih, pa tudi z elementi ljudskega plesa.- otroci prepevajo ljudske pesmi- se igrajo ljudske igre- poznajo nekaj navad in obiajev- 221 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Vsebine ljudskega izroila se lahko spontano oziroma nartno uvajajo v vzgojnoizobraževalni proces na predšolski in šolski stopnji, saj gre za drobce spoznavanjaslovenske kulture, razvijanje obutka pripadnosti in pomemben prispevek k vsebinamdržavljanske vzgoje7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:S projektom smo uspeli v vzgojne in izobraževalne vsebine vnesti elemente ljudske igre,pesmi in plesa, ter poznavanje nekaterih ljudskih pravljic, pripovedk. Otroci so seseznanili s terminom »ljudsko«. S prepevanjem ljudskih pesmi, igranjem starih igric,branjem in dramatizacijo ljudskih pripovedk so se otroci zaenjali zavedati pomenanjenega poznavanja.Poleg izobraževalne vloge ljudskih vsebin pa se je izkazala tudi pozitivna vzgojnafunkcija. Otroci so se ob igricah sprošali, sodelovali, njen pomen je na druženju inmedsebojnem sprejemanju ter pripadnosti skupini.V naslednjem letu želimo prakso izboljšati: poglobiti vsebine, ter vkljuiti ve skupin.Odgovorni nosilec projektaOLGA BERNIK ZORVodja projektaMARIJANA PETEKV Trzinu, dne 5. 7. 2008- 222 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAAKTIVNOSTI V ASU VARSTVA VOZAEV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Aktivnosti v asu varstva vozaevLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: IRENA MUZGAPrijavitelj projekta: OŠ Tržiše,Tržiše 35, 8295 TržišeStrokovni konzulent: dr. Fani NolimalPrispevek strokovnega konzulenta: Priprava refleksijePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Irena MuzgaZvonka MrgoleSebastjan HercigonjaIrena KlukejVera DraganSilva StušekBojana HudejKoordinacija dejavnosti in izvajanje dejavnosti.Organizacija, priprava urnika, nadomešanje.Izvajanje dejavnosti, tehnina priprava naprav.Izvajanje dejavnosti, priprava pp predstavitve.Sodelovanje pri nartovanju, izvajanje dejavnosti.Sodelovanje pri nartovanju, izvajanje dejavnosti.Sodelovanje pri nartovanju, izvajanje dejavnosti.4. Cilj projekta:Uenci aktivno preživijo as v varstvu vozaevPriakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:2. ravenZa nas je bilo delo, ki smo ga opravili novost, ker smo se ga tudi lotili zato, ker smo želelinekaj pridobiti oz. ponuditi uencem v novo nastali situaciji.Oblike in metode dela so bile sicer že uveljavljene, a smo jih mi sproti prilagajali inprirejali glede na naše potrebe.- 223 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Naše izkušnje bodo lahko uporabili vsi, ki se tudi sreujejo s podobno problematiko inišejo rešitve. Tudi na mnogih drugih šolah imajo verjetno uence, ki so vozai in jihmorajo zaposliti in jim nuditi razline dejavnosti in jim bodo naše izkušnje koristile.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:- Veinoma so cilji uresnieni, težave se obasno pojavijo zaradi pomanjkanjaprostora, prevelike skupine uencev ali odsotnosti uiteljev (obasne organizacijsketežave).- Veino zastavljenih ciljev smo dosegli. Nekaterim smo posvetili ve asa, nekateri paso obstali bolj ob robu. Nekatere dejavnosti smo sproti spreminjali in dopolnjevali.- Boljši medsebojni odnosi, boljše upoštevanje dogovorov.- Spremembe so opazne. Uenci so pri dejavnostih bolj organizirani. Z doslednostjosmo dosegli, da uenci bolj upoštevajo dogovorjena pravila in se držijo nartov.Odgovorni nosilec projektaZvonka MrgoleVodja projektaIrena MuzgaV Tržišu, dne 4.7.2008- 224 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADELO V HETEROGENIH UNIH SKUPINAH PRI POUKUANGLEŠINE1. Status projekt:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Delo v heterogenih unih skupinah pri pouku anglešineLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Aida ZorcPrijavitelj projekta: OŠ Valentina VodnikaStrokovni konzulent: Vineta ErženPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanjePodroje projekta: angleški jezik3. lani projektne skupine:Nada BeninaMojca ŽeljkoValerija JapeljSabina PetaMarija OgorevecBiljana VaragiVsi lani te oblike izvajamo pri svojem delu, zato zavse velja enako: organizacija, zbiranje materiala inizvedba ter vrednotenje novih oblik dela.4. Cilj projekta:S pomojo novih oblik dela izboljšati motivacijo in samostojnost uencev in posledinoizboljšati kvaliteto znanja.Priakovani cilj inovacije: cilj je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Odkrivanje novosti- invencijaInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfZ novimi oblikami dela ustvarjamo novo vzgojno-izobraževalno celoto.6. Uporabniki dosežene novosti:Vse šole pri pouevanju tujih jezikov.- 225 -


7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Nove oblike dela, ki so vkljuene v pouk angleškega jezika na naši šoli (konverzacija,projektno delo, delo v angleški spletni uilnici), so po ugotovitvah vseh sodelujoihpozitivno vplivale tako na uence kot tudi na nas. Takšna organizacija pouka je razbilaenolinost, statinost in naredila ure anglešine mnogo bolj dinamine. Motivacijauencev se je mono poveala, saj jim te oblike nudijo pestro paleto dejavnosti, hkrati paso jim zelo blizu (konverzacija, delo v spletni uilnici). Projektno delo je pripomoglo knavajanju uencev na samostojnost, v zaetni fazi z vodenjem po korakih in kasneje zopušanjem le-teh in spodbujanjem k samostojnemu delu. Pouevanje ve uiteljev voddelku se je izboljšala tudi objektivnost ocenjevanja. Delo v majhnih skupinah jeizboljšalo kvaliteto pouka in posledino kvaliteto znanja. Ista snov je bila preko razlinihoblik dela obdelana na razlinih nivojih, kar se je izkazalo kot pozitivno tudi pri razlinihtipih uencev. Smatramo, da smo zastavljene cilje dosegle in želimo s tem nainom tudinadaljevati.Odgovorni nosilec projektaJulijana ŽalarVodja projektaAida ZorcV Ljubljani dne 17. 9. 2008- 226 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAŽIVLJENJE IN DELO VELIKIH LJUDI SPODBUJA LASTNOUSTVARJALNOST IN NAS POVEZUJE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Življenje in delo velikih ljudi spodbuja lastno ustvarjalnost in naspovezujeLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Wanda Mantelj BrkopecPrijavitelj projekta: OŠ Vavta vas, Vavta vas 1, 8351 StražaStrokovni konzulent: Stanka PreskarPrispevek strokovnega konzulenta: strokovna podpora, redni stiki z vodjo projekta,sestanek s projektno skupino, zakljune predstavitve se zaradi obveznosti ni uspelaudeležitiPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Anton Virant (ravnatelj)V vlogi kritinega prijatelja in strokovne podpore.Marija ŠterkSamostojno delo pri pouku kemije v 8.b razredu;predstavitev življenja in dela Mendeljejeva.Wanda Mantelj Brkopec Samostojno delo z dvanajstimi uenci pri poukubiologije v 8. a razredu; predstavitev življenja indela Darwina.Metka StarešiniDelo z uenci pri izbirnem predmetu Sonce, Luna,Zemlja; Kopernik.Boris VertušSamostojno delo z uenkami izbirnega predmetamultimedija; predstavitev razvoja raunalnikov.Vladka BrudarRisanje in predstavitev portretov vseh znanih ljudi,ki smo jih ostali obravnavali.Nataša Umek Plankar Delo z uenci pri izbirnem predmetu Sonce, Luna ,Zemlja. Predstavitev Galileja.Ana MarkeljDelo z uenci pri anglešini, pet uenk 7. a razreda.Obravnava angleških komikov.Bogdan BurgarDelo z uenci pri izbirnem predmetu Šport zazdravje; predstavitev Leona Štuklja.Gregor TurkDelo z uenci v 7. b razredu pri matematiki;predstavitev Einsteina.Cvetka KrampeljDelo z uenci v 7. a razredu; predstavitev Kozine.Sabina ErjavecV vlogi oblikovanja anket, zapisnikarja ter strokovnapodpora.- 227 -


4. Cilj projekta:Uenci se nauijo iskati vire in izboljšajo naine predstavitve rezultatov.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosežene ravni: osebnostni razvoj uiteljev in uvajanje dobre prakse.Posamezni uitelj je pri svojem delu uporabil doloeno obliko samostojnega dela. Tistoza katero je ocenil, da skupini uencev in njemu najbolj ustreza. Na podlagi le-tegaskupina uencev pripravi predstavitev življenja in dela znane osebnosti. Uitelj je v vlogiusmerjevalca in koordinatorja.6. Uporabniki dosežene novosti:Uenci; samostojno iskanje razlinih virov.Strokovni delavci, ki so sodelovali v projektu.Ostali strokovni delavci na šoli na podlagi medsebojnega povezovanja in predstavitverezultatov razlinih aktivnosti.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Sprva smo ugotavljali, da uenci pri samostojnem delu niso motivirani, da ne izkažejolastne kreativnosti. Da bi jih spodbudili, smo se odloili za projektni dan, v katerem sosodelovali vsi uenci zadnje triade. Delo je potekalo po interesnih skupinah. Ugotovilismo, da jih je aktivno sodelovanje pri ustvarjanju zmotiviralo. Tako so se sami vkljuevaliv dejavnost ter prispevali svoje ideje, poglede, mnenja, stališa. Ugotovili smo, da so seuenci med seboj povezali ter si na ustrezen nain izmenjavali mnenja (z argumenti).Klima v delavnicah je bila izredno pozitivna. Kot zakljuek celoletnega dela , pa tudiprojektnega dne, so nastale izredno zanimive predstavitve o delu in življenju znanih ljudi,ki smo jih predstavili tudi staršem. Nekateri uitelji, ki v projektu niso sodelovali, soizrazili obžalovanje, da se niso vkljuili.Odgovorni nosilec projekta:Anton VirantVodja projekta:Wanda Mantelj BrkopecV Vavti vasi, 25. 6. 2008- 228 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAD SEM RAZREDNIK1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Rad sem razrednikLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: mag. Maša MlinariPrijavitelj projekta: OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 58a, 1230 DomžaleStrokovni konzulent: brez konzulentaPodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine in prispevki:BOŽA EMERŠIALENKA ŽIVICJANJAVIDICANDREJAGORJUPVnašanje svežih idej in življenjskosti v šolo na podlagi uvajanjanajmlajših v proces samoregulacije. Skozi preproste in otrokomznane vsebine iz življenja uitelj spodbuja proces aktivnegauenja, kjer prvošolec lahko uveljavi znanje kot subjektivnoposameznikovo.Na osnovi samoanalize nartovano spodbujanje lastnih strategijkvalitetnejšega komuniciranja z uenci in vzpostavljanja boljšegaodnosa. Proces spreminjanja delovanja zahteva sodelovanjevseh, predvsem na odnosni ravni. Uenje predvsem ni lespoznavno, vkljuuje ustva, ki imajo mo, da veajo interes inmotivacijo in posledino poveujejo trajnost uporabnostipridobljenega znanja. Kvalitativni napredek na poklicni ravni, kjerse uitelj reflektivno spreminja (veja samokontrola, obutekuspeha).Uenci so razvili ustrezne strategije samoregulacije vedenja. Pokorakih akcijskega kroga uenci individualno realizirajo osebni ciljv skladu z nartovanimi cilji oddelka na podlagi štirih procesovmetakognitivnega mišljena, za uence in uitelja. Poudarek narazvoju proceduralnega in strateškega znanja ter spremljanjeotrokovega napredka.MARIJA PETARKA Uitelj pozornost usmeri od sebe stran k uencu predvsem pa kustvarjanju produktivnega unega okolja – k uporabnosti znanja vvsakdanjih problemih in ustvarjanju pogojev za processamoregulacije. Spodbujanje samostojnosti uencev ob nastalihproblemih, prepoznavanje možnih nainov delovanja obupoštevanju, da je lahko vsak uenec uspešen. Uravnavanjeuenevega delovanja ob upoštevanju dogovorjenih praviloddelka.BREDA STANI Spodbujanje samoregulacije in razvijanje strategij delovanja zarazvoj » homogene skupine«. Spodbujanje ustreznega delovanjain oblik pomoi med uenci za boljše odnose. Spodbujanjeustreznih vešin komuniciranja, oblikovanje ustreznega unega- 229 -


MOJCAGREGORIokolja za samostojno reševanje konfliktov znotraj oddelka.Spodbujanje boljše komunikacije in ustvarjanje ustreznih pogojevza boljše poutje in izboljšanje odnosov. Povezovanje medoddelki in skupno nartovanje dejavnosti. Aktivno sodelovanjeuencev v oddelku pri postavljanju pravil ter organizacija pomoimed uenci.PETRA KOROŠEC Samoregulacija vedenja najmlajših ob spodbujanju ustreznekomunikacije med uenci. Sprotno reševanje konfliktov v oddelkuskozi osvetlitev problema, postavitev ciljev, nartovanju, izvedbiin evalvaciji. Izkustveno uenje prvošolcev ob preprostihživljenjskih situacijah ter odpravljanje neustreznih vzorcevvedenja (agresivnosti, nestrpnosti).NATAŠA VANEKIDA VIDICKLOPIMARINACENCELJKARLINASTREHARPOLONA OMANŠTEFKA ZOREVILMA LENIKorekcija moteega vedenja ter poveanje samoregulacijevedenja na treh ravneh: uenci, starši in uitelji. Sodelovanjevseh treh ravni za doseganje boljšega ozavešanja moteegavedenja ter odpravo le-tega. Porazdelitev odgovornosti na vsedejavnike omogoajo, uitelj postopno vnaša drugane nainepouevanja, spreminja in eksperimentira.Proces samoregulacija za izboljševanje klime v oddelku naosnovi sprejemanja odgovornosti za lastno delovanje.Zmanjšanje konfliktov med uenci, ozavešanje in odkrivanjeimplicitnih pojmovanj vseh sodelujoih. Vsako uenje je osebno,saj izhaja iz vrednostnega sistema posameznika. Nova znanjanastajajo ob rekonstrukciji idej (in ugotavljanju napak, posledicneposredno v konfliktnih situacijah).Spodbujanje strategij samoregulacije za doseganje unih ciljev(domaih nalog). Spremljanje lastnega delovanja in odpravljanješibkosti, poudarek na monih podrojih in možnih poljih uspeha.Kvaliteten premik na odnosni ravni, vesmerni komunikaciji.Okrepiti povezovalno vlogo uencev v skupnosti uencev šole(SUŠ). Osvetlitev problemov, ki se kažejo na šoli in spodbujanjeustreznih strategij vedenja. Samoregulacija delovanja in vedenjauencev, ki deluje v okviru SUŠ-a. spodbujanje samoiniciativnostiuencev, omogoanje odgovornega delovanja in prevzemanjanalog. Razvijanje strategij in vešin potrebnih v življenju:zapisovanje zapisnikov, obveznosti ob sprejetih dogovorih,uresnievanje nartovanega, obutljivost na probleme, odzivnostna nasilje,… Sodelovanje med oddelki, velika motiviranost inodzivnost uencev, vesmerna komunikacija in vzpostavljanjedialoga, spodbujanje strategij za vodstvene sposobnosti.Spodbujanje ustreznega vedenja ob ustvarjanju varnega unegaokolja, kjer se uenci uijo na podlagi lastnih napak.Vzpostavljanje odprte in vesmerne komunikacije v oddelku, kjerima vsak uenec možnost, da je uspešen – da tudi on pouujedruge.Samoregulacija neustreznega in moteega vedenja v knjižnici.Uenci imajo potrebo po spremembi vedenja ter preseganju zgoljindividualnih potreb za dobro poutje v knjižici, kjer se zadržujejo.Poudarek na odprti in vesmerni komunikaciji, kjer imajo uencimožnost odloanja in sprejemanja odgovornosti.Spodbujanje odgovornega vedenja na podlagi restitucije obsamoregulaciji vedenja. Ustrezna korekcija neustreznega vedenjain ravnanja ob podpori uitelja. Nartovanje in delovanje napodlagi oblikovanih pravil oddelka, brez obutka krivde oz.zamere.- 230 -


4. Cilj projekta:Priakovani cilj inovacije je delno dosežen, saj gre za proces.5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven (razvijanje »dobre prakse«) in 4. raven. (odkrivanje novosti)Veina lanov dosega 3. raven, saj samoregulacijo vedenja posamezni lan individualnorazvijajo v skladu s odpravo šibkosti. Napredek projektne skupine se kaže v natannianalizi refleksij in odpravljanju vzrokov ponavljanja lastnih delovanj (povezav z osebnimiin poklicnim razvojem).Izstopata dva lana projektne skupine, ki dosegata 4. raven na ravni kombiniranjadidaktinih komponent. S pomojo videoanalize se kaže kvalitativni napredek na ravnivseh uencev v oddelku ter poklicnega razvoja uitelja.6. Uporabniki dosežene novosti:- Mikro raven: uitelj in uenci- Makro raven: šola, šolska skupnost uencev7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Uenci so zaeli samorefleksivno razmišljati o sebi in kritino presodijo o ustreznostilastnega ravnanja. Posledino oddelna skupnosti deluje kot celota, saj uenci napodlagi skupnih refleksij nartujejo korake po akcijskem krogu. Spodbujanje druganihoblik uenja predstavlja stopnja deljene odgovornosti, kjer imajo uenci maneverskiprostor za odloanje in posledice.Procesna naravnanost samoregulacije posega v globino znanja, dotakne se implicitnihpojmovanj uencev. Rezultat takšnega procesa uenja predstavlja izgradnja osebnegasmisla in razmišljanja posameznika, ki težko merljivo.Uenje brez oblikovanja novih pojmovnih povezav ne vodi do trajnejšega znanja, ki jekvalitetno in prenosljivo tudi na druge situacije. Uenje in pouevanje naj zagotavljainterakcijo med konkretno in miselno dejavnostjo, analizo šibkosti in monih podroij, kibodo privedle do želenih povezav.Uitelj odpira svežo lastno pot in predvsem skozi vnašanje življenjskosti v šolo omogoa,da uenec uspe uveljaviti znanje kot subjektivno posameznikovo – trajno in pozitivnoustveno obarvano. S tem uitelj ustvarja produktivno uno okolje – ob ustveniangažiranosti in kognitivni samostojnosti.Odgovorni nosilec projektaIrena Vavpeti, prof.Vodja projektaMag. Maša MlinariV Domžalah, dne 7.7. 2008- 231 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVPLIV NA POZITIVNO VZDUŠJE V RAZREDU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vpliv na pozitivno vzdušje v razreduLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Vanja LUKEŽIPrijavitelj projekta: OŠ Vojke Šmuc IzolaStrokovni konzulent: Dorotea KRALJPrispevek strokovnega konzulenta: Dve konzultacijski sreanji s celotnim timom na šoli,en sestanek z vodjo tima ter redni stiki po e-pošti.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednikain oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Deana PROTNERTatjana EHSuzana LOVRIKot razredniarka je aktivno pristopila k iskanjunovih prijemov in uencem dopušala aktivnovlogo.Prispevala je sveže ideje pri iskanju razlinih rešitevaktualnih problemov.Aktivno sodelovala in iskale nove rešitve. Novaspoznanja vnašala v »svoj« oddelek.4. Cilj projekta:Izboljšanje klime v oddelku z uenjem socialnih vešin preko razlinih aktivnosti.Priakovani cilj inovacije je delno dosežen.Z njim želimo nadaljevati v prihodnjem šolskem letu, ga razvijati in dopolnjevati.5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvoj dobre prakse.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfNovost je preoblikovanje vloge razrednika: razrednik kot spodbujevalec, poslušalec,timski delavec, spodbujevalec aktivne vloge uencev pri soustvarjanju razredne klime.Novost je tudi sodelovanje med uitelji posameznega oddelka in svetovalnim delavcem.Svetovalni delavec ne prevzame vloge razrednika, ampak je v suport pri iskanjih,- 232 -


prizadevanjih, razmišljanjih in nartovanju. Novost je razvijanje timskega pristopa pridelu z oddelno skupnostjo.6. Uporabniki dosežene novosti:Doseženo novost lahko uporabijo uitelji, ki pouujejo v oddelku ali drugiuitelji/razredniki v drugih oddelkih.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Razvijanje pozitivne klime v oddelku v sodelovanju med razredniarko , uiteljico glasbeter z aktivno vlogo uencev je prispevalo k veji povezanosti med uenci, kmedsebojnemu sodelovanju in h krepitvi in razvijanju vrstniške pomoi. Uenci so prekolastne izkušnje spoznali vrednost skupinskega dela.Uživali so v delu, kjer so preko razlinih aktivnosti spoznavali sebe, izrazili cilje, ki jihželijo dosei ter se pogovarjali o tem, v kakšni šoli bi radi delali. Nekaj predlogov o tem,kako naj bi izgledala njihova uilnica so že uspeli realizirati. Nekaj idej so pustili zaprihodnje šolsko leto.Uiteljice so izrazile zadovoljstvo ob tem, da so v timu imele priliko izraziti svojarazmišljanja, izpostaviti probleme, s katerimi so se sooale. Preko metode triangulacijeso iskale možne rešitve problema. Še vejo vrednost je predlagana rešitev imela, ko seje realizirala in potrdila kot dobra s ciljem krepiti medsebojno sodelovanje in sprejemanjemed uenci (skupinsko delo)Kot vodja inovacijskega projekta v vlogi svetovalne delavke, z znanji, ki jih imam, sembila uiteljicam v suport v prizadevanjih in iskanjih za izboljšanje šolskega vsakdana.Odgovorni nosilec projektaPRELOVŠEK LenkaVodja projektaLUKEŽI VanjaV Izoli, dne 7. 7. 2008- 233 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUVEDBA ANGLEŠINE V 1. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEMOBDOBJU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uvedba anglešine v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobjuLeto zaetka projekta: šolsko leto 2007/2008Vodja projekta: Mateja TodorovskiPrijavitelj projekta: OŠ Vransko – Tabor, Vransko 23, 3305 VranskoStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec SemecPrispevek strokovnega konzulenta : sodelovanje na skupnem sreanju s celotnoprojektno skupino kot svetovalna storitev, vkljuitev izkušenj v seminar, sprotnokonzultiranje po akcijskih korakih, dopolnitev literature.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Mira LesBreda vanSilva RizmalMarjeta TerbovšekDanica KalužaMateja JelerLejla LahjefendiDarja SavinekVkljuevala svoje znanje italijanšine, s svojimidolgoletnimi izkušnjami pripomogla k še boljšemurazumevanju najmlajših uencev.Vkljuevala svoje znanje nemšine, nudila noveideje za adaptacijo didaktinih iger za najmlajšeuence.Ni aktivno sodelovala.Zaradi disciplinsko problematinega razreda sva seodloili graditi skupna pravila za delo in jih doslednoupoštevali. S tem je bilo delo lažje.Opazovali sva delo druga druge, reakcije uencev.S tem nainom sva lažje ustregli razlinimpotrebam in interesom uencev.Nove, drugane strategije pouevanja je preneslatudi v svoj siceršnji pouk in s tem omogoila izrednoodzivnost in pozitivna priakovanja uencev.Aktivnejše metode dela je prenesla v svojo prakso,kar se je pokazalo kot pozitivno tudi pri mojih urah.Uence sem lažje in hitreje pritegnila k delu.Ni aktivno sodelovala.- 234 -


4. Cilji projekta:- Izboljšanje slušne percepcije in izgovorjave.- Mehkejši prehod k uenju jezika z rabo tujega jezika v vsakdanjih situacijah.- Spodbujanje zavedanja in prepoznavanja razlike med pisno in govorno rabotujega jezika.Priakovani cilj inovacije: NI ŠE dosežen.Razlog: gre za triletni projekt (ostali sta še dve leti).5. Dosežena raven novosti rezultata:Uvajanje DOBRE PRAKSE.Utemeljitev:Najveji dosežek smo dosegli z uenci, ki so bili v zaetku projekta zelo zadržani. Nisoželeli vzpostavljati verbalnega kontakta ali pokazati, da so razumeli kaj od njihzahtevam. Skozi leto se je to izjemno spremenilo. Njihova želja, da poleg svojega jezikain kulture spoznavajo in uporabljajo tudi druge jezike je zelo narasla. S ponosom sostaršem in uiteljem pripovedovali o tem kaj so se nauili in se z velikim veseljem samipostavili v vlogo uiteljev.Po besedah kolegic so uenci:- med poukom vekrat uporabljali angleške besede ( barve, števila, dele telesa…);- v jutranjem varstvu se je vekrat zgodilo, da so želeli risanko gledat v izvirniku;- v raunalniški uilnici so na lastno željo gledali in poslušali z 8. razredompredstavitev Londona. Ponavljali so besede povedane v angleškem jeziku, nekaterebesede pa so že poznali. Sledili so predstavitvi brez problema in z zanimanjem.Kolegice pa so vekrat samozavestno uporabile kakšno angleško besedo med samimpoukom in pri tem pritegnile še uence.Opazila sem tudi spremembo klime na šoli, saj mlajši uenci svoje znanje radi pokažejoob vsakodnevnih sreanjih z menoj. S tem so pripomogli k pozitivnejšemu odnosu dojezika na celotni šoli. Manj zaskrbljeni pa so tudi starši, ki so se pred projektomobremenjevali s tem kako bodo otroku pomagali v 4. razredu, ko tuji jezik postane rednipredmet na urniku. Gre za enega redkih projektov, ki ga podpirajo vsi, kar so dokazalitudi z udeležbo na predstavitvah pripravljene za starše.6. Uporabniki dosežene novosti:- predmetni uitelji tujega jezika, ki želijo pouevati mlajše otroke;- razredni uitelji, ki želijo v svojo prakso vkljuevati uenje tujih jezikov inmultikulturno ozavešanje;- uitelji, ki jih zanima timsko pouevanje in nartovanje pouka.- 235 -


7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:- S celotnim timom ugotavljamo, da mlajši uenci jezik sprejemajo neobremenjeno inpozitivno. Posledino se to pozna na njihovi izgovorjavi, saj je zanje to igraposnemanja, v kateri se trudijo biti im boljši.- Pri nekaterih dejavnostih in nekaterih uencih opažamo vkljuevanje jezika vvsakdanje situacije. Predvsem pri najmlajših (prvošolcih) se dogaja, da se odzivajodvojezino med mojo prisotnostjo.- Opazno je tudi zanimanje za druge kulture in njihove navade. Radi primerjajopredvsem pravljice in pesmice.- Poleg tega so uenci samoiniciativno prieli iskati besede, ki jih znajo povedati vdrugih jezikih in jih z veseljem delili z drugimi.- Pri tem niso zaostajale niti kolegice. Navdušile so se nad možnostjo, da tudi sameponovijo ali se nauijo kakšne angleške besede, z veseljem pa so dodale svojeznanje nemšine oziroma italijanšine.- Zaradi specifinega nartovanja uitelja jezika in razrednega uitelja ugotavljamo,da je »skupno« uro bolje izpeljati proti koncu tedna.- V prihodnjem šolskem letu se moramo potruditi, da bo vkljuevanje potekalo boljenakovredno pri vseh predmetih (letos je prevladovala slovenšina).- V letošnjem šolskem letu dve uiteljici nista sodelovali v projektu. Ena zato, ker jepouevala v kombinaciji in smo tu projekt peljali nekoliko drugae, druga pa se vprojektu ni videla. Zato sva za prihodnje šolsko leto z ravnateljico nekolikospremenila tim. Vkljuili smo uitelje, ki so letošnje leto z veseljem sodelovali invkljuili tiste, ki so izrazili željo po sodelovanju v projektu.Na podlagi teh ugotovitev predlagam naslednje spremembe:Naslov projekta: Spodbujanje multilkulturnega zavedanja z uporaboanglešine v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobjuCilji projekta (se doda):- spodbujanje multikulturnega zavedanja uencev.Odgovorni nosilec projekta:univ. dipl. ped. Majda PiklVodja projekta:Mateja Todorovski, prof.Vransko dne 2. 7. 2008- 236 -


1. Status projekta:LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTABRALNA PISMENOST V 1. VIOVSI RADI BEREMOPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Bralna pismenost v 1. VIO: Vsi radi beremoLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: do januarja 2008 Andreja Drolc, sedaj pa Marija ZAVRŠNIKPrijavitelj projekta: Osnovna šola Vransko-TaborStrokovni konzulent: mag. Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Marija ZAVRŠNIKMajda PIKLMira LESBreda VANMateja TODOROVSKIVodja projektne skupine, delo koordinira, izvajaaktivnosti pred in po branju, pripravlja uence 9.razreda in knjižniarskega krožka na branje, pišeporoila.Ravnateljica, sodeluje na sestankih in odprtihdnevih za starše.Uiteljica in razrednik 1. razreda, bere uencem,izvaja poustvarjanje, vodi povezavo s starši.Vzgojiteljica v 1. razredu, v projektu sodeluje spogovori o prebranem, izvaja poustvarjanje.Branje nadgrajuje s pogovori v angleškem jeziku4. Cilj projekta:Izboljšanje funkcionalne pismenosti v 4. razredu- spodbuditi otroke k branju- izboljšati bralno tehniko- spodbujati branje z razumevanjemPriakovani cilj inovacije dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosegli smo 3. raven.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 237 -


Trudile smo se odpravljati pomanjkljivosti v primeru »dobre prakse« tako, da smoanalizirale potek ure in v naslednjo vnesle izboljšave. Ugotovile smo, da sicer uencirabijo nekaj novega v izvajanju, veina izvajanja pa je najbolje, da je v ustaljenemnainu, ki ga uenci že poznajo in zato bolje sodelujejo.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo uitelji slovenskega jezika v vseh razredih osnovne šole, saj jemotivacija za branje pomembna tudi v višjih razredih, kajti branje na sploh in papredvsem branje z razumevanjem je temelj ne samo pri pouku slovenskega jezika,ampak tudi pri pouku drugih predmetov.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V 1. razredu so vse šolsko leto potek ale razline aktivnosti, k ispodbujajo branje.Za motivacijo smo izbrali:→ besedne igre,→ kratke igrice kot uvod v branje,→ kratke igrice kot poustvarjanjeBrali so:→ uenci: devetošolci in sedmošolci (lani knjižniarskega krožka),→ uiteljice: knjižniarka v knjižnici, uiteljice in vzgojiteljice v 1.razredu,→ starši in stari starši doma.Po branju smo poustvarjali:→ likovno – razline likovne tehnike,→ dramatizirali zgodbe z lutkami – posnemanje starejših uencev,→ uenci se igrajo »branje« ob slikanici,→ poustvarjanje z gibi – motorika,→ vkljuevanje angleškega jezika v pogovor o prebranem.Uenci in starši so bili z nainom dela zelo zadovoljni.Izjave uencev:→ Bilo je fino, ko smo se igrali lutke (Amadej).→ Najbolj vše mi je bilo, ko so z nami risali starši (Alis).→ Babica Zima nas je presenetila, ko pri nas ni bilo snega(Gregor).→ Videk je bil res zelo ubog (Lara).→ Moj ati je narisal res najvejo žogo (Lenart).→ Vše mi je bilo, ko smo se igrali »debelo repo« (zala).→ Najbolj mi je ostala v spominu pravljica »Debela repa«, ker smo se o njejpogovarjali angleško (David).Izjave staršev:→ Ob branju doma smo se z otroki veliko pogovarjali (ga.Brvar).→ Otroci so bili zelo veseli, da z njimi celo rišemo. (Ga. Horvat).→ Program je priljubil branje tudi nam – staršem (g. Somi).→ Še sama sem se nauila nekaj slovenskih besed (ga.Vidic).- 238 -


Sodelovanje s konzulentko mag.Sonjo Zajc:→ je bilo odlino,→ z nami je sodelovala preko telefona in po e-mailu.Odgovorni nosilec projektaMajda PIKL, univ.dipl.ped.Vodja projektaMarija ZavršnikNa Vranskem, dne 16.7.2008- 239 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZA SREEN DAN, ZA PRAV VSAK DAN1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Za sreen dan, za prav vsak danLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Bernarda MalPrijavitelj projekta: OŠ Jurija Vege MoraveStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: SVETOVANJE, spodbujanje, obisk na šoli,priporoilo strokovne literature, promocija rezultatov projektaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Bernarda MalMartina MajdiIvica RusMija ZibelnikNuša Pohlin SchwarzbartlSpodbujanje, idejno delo, besedila, dogovori zustvarjalcem plakatov, študij in razmišljanjePomo pri izvedbi akcij, strokovna prijateljica zaodmev na moja razmišljanja, raunalniško delo,spremljanje odziva, vez z uenci, vodja ŠolskeskupnostiPomo pri izvedbi akcij, spremljanje odzivovkolegovIzbiranje strokovne literature, vodenje delavnice sstarši, spremljanje odzivov starševRazumevanje in podpora za razvoj projekta4. Cilj projekta:ustvarjanje ugodne klime v šolispodbujanje in razvijanje partnerskega odnosamotiviranje uencev, staršev in uiteljev za uspešno strokovno sodelovanjerazvijanje komunikacijskega trikotnika v osebnostni in skupinski rasti s pogovori naizbrano temopridobitev vešin za uspešno medsebojno komunikacijoPriakovani cilj inovacije je dosežen. Izdelali smo 3 namige s spremljajoimi zgodbami inplakati.- 240 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosegli smo 3. raven pri razvoju inovacije.Po uvedeni novosti (namigih) smo posvetili as opazovanju, kaj se bo s sporoilidogajalo fizino. Ni bilo poškodb, torej vlada »mlanost« med udeleženci projekta.Snujemo nove akcije za odmor, s katerimi bi premaknili sporoila projekta v življenjenaše šole.6. Uporabniki dosežene novosti:Novost lahko uporablja katera koli šola ali ustanova, ki poleg dela ceni tudi loveka, sezaveda, da je lovek najprej ustveno in nato umsko inteligentno bitje. Sozvoje obojegazagotavlja sreen dan in to prav vsak dan. Slikovna sporoila se lahko glede na okoljeprilagajajo in vkljuijo njihove znamenite ljudi.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Novost je vplivala vsaj toliko, da smo se zaeli pogovarjati o najobutljivejši temi našegasodelovanja, o medosebnih odnosih med starši, uenci in uitelji. Globljo sled je naredilamed uenci in starši kot med uitelji. Uenci spodbujajo in želijo, da so vkljueni vdogajanje šole, imajo zamisli in ob mentorstvu uitelja izvedejo veliko samostojnihdejavnosti. Starši z nekaterimi uitelji spregovorijo odprto, želijo prejemati znanje ovzgoji, izmenjujejo izkušnje, predlagajo in sodelujejo. Sprejeli so svojo pomembno vlogo.Med vejim delom uiteljev pa velja še vedno kot edino vzgojno sredstvo, ki prinesetakojšnje uinke, kaznovanje in besedno nasilje. Tu je treba zastaviti, da se bodo stvarivendar poasi zaele obraati v sreen dan vsakega posameznika in skupnosti uencev,uiteljev in staršev.Odgovorni nosilec projektaNuša Pohlin SchwarzbartlVodja projektaBernarda MalV Moravah, 7. 7. 2007- 241 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMLADI RAZISKOVALCI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Mladi raziskovalciLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Darja GovednikPrijavitelj projekta: Otroški vrtec Metlika, Županieva 1, MetlikaStrokovni konzulent: Metoda TurkPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Darja GovednikKatarina KukmanDarinka CimermanMetoda TurkVodja, pisanje poroil, usklajevanje dogodkovSodelavka na vseh podrojih dela IPRavnateljicaKonzulentka4. Cilj projekta:Spodbujanje razlinih pristopov v spoznavanju naravoslovnih vsebin, predstaviti naindela staršem otrok in strokovnim delavkam, pripraviti zloženko o raziskovalnih nalogah.Priakovani cilj inovacije je dosežen,Razen predstavitve dela lanom sveta vrtca, ker nisva pripravili posebne predstavitvezanje.5. Dosežena raven novosti rezultata:Uvajanje t.i. »dobre prakse«.Glede na to, da se naravoslovne dejavnosti v našem vrtcu ne izvajajo v vejemobsegu,je naravoslovni krožek in izvajanje dejavnosti naravoslovnih vsebin nov nainoblike dela pri nas. Priakovali sva, da se bodo kolegice bolj odzvale in se kdaj udeležilekrožka ali pa se udeležile zakljunega sreanja s predstavitvijo dejavnosti.- 242 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Nain dela oz. izvajanje dejavnosti je po najinih pripravah možno prenesti tudi v igralnicein jih lahko uporabijo vse strokovne delavke, ki delajo z otroki v drugem starostnemobdobju.Vzporedno pa so se ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti uili tudi starši, ki so zotrokom delali »domae naloge« in tako sledili izvajanju dejavnosti ter spoznavaliosnovne naravoslovne postopke.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Prvi krog:Kolegice, starši, kritini prijatelj – izpolnjevanje vprašalnikov o poznavanjunaravoslovnih postopkov in razmišljanja otroka.Analiza: skopi podatki, nezadostni odgovori.Drugi krog:Izvajanje naravoslovnih dejavnosti z »domaimi nalogami« za otroke in starše.Analiza: starši vekrat rešili naloge kar po svoje.Tretji krog:Povabilo na zakljuno sreanje staršev in otrok s pripravljenimi delavnicami na temeizvajanih vsebin.Analiza: starši in otroci so se odzvali v velikem številu, prisotna še ravnateljica in kritiniprijatelj. Odsotne vse strokovne delavke, konzulentka.Analiza IPNaravoslovne vsebine so ostale v domeni krožka in najinih igralnic. Kako še lahkopritegneva kolegice? Preoblikovanje raziskovalnega vprašanja: na kakšen nainpribližati naravoslovne vsebine otrokom, staršem in kolegicam?Narti za naprej:- izdelava »naravoslovnih škatel« z vprašalnikom o ustreznosti priprave inpripadajoega materiala ter o zmožnostih izvajanja te vsebine v igralnici- ponujena možnost, da v oddelku doloeno naravoslovno vsebino izvede katera odnaju- naravoslovno dopoldne za en sklop skupinOdgovorni nosilec projektaCimerman DarinkaVodja projektaGovednik DarjaV Metliki, dne 4. 7. 2008- 243 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVPLIV USPEŠNIH DIJAKOV NA DELO V ODDELNI SKUPNOSTI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vpliv uspešnih dijakov na delo v oddelni skupnostiLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: dr. Sonja Hudej, prof.Prijavitelj projekta: ŠCV, Splošna in strokovna gimnazija VelenjeStrokovni konzulent: mag. Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulenta: usmerjanje in praktino svetovanje in združevanje zdrugimi šolamiPodroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. lani projektne skupine:Irena ŠtimacMetka RošerJožica TiršekSonja FranceDarinka VrabiSonja HudejVzpostavitev vzpodbudnega unega okolja zvkljuitvijo dijakov v soustvarjanje unega procesa(pri biologiji)Sooblikovanje spletne strani slovenske Wikipedije(pri sociologiji)Vzpostavljena povezava dveh evropskih prostorovv medkulturni dialog (pri nemšini)Izpeljana dosledna povratna informacija odomaem delu in vpeljana možnosti za takojšnjiodgovor ob pojavitvi vprašanja pri posamezniku(matematika)Vpeljava debate v pouk (filozofija)Izpeljan ciljno nartovan procesni model pouka(slovenšina)4. Cilj projekta:Prouiti, kako inovativno delo vzpodbudno vpliva na vejo uspešnost vseh dijakov vrazredu.Vzpostaviti sodelovanje z boljšimi dijaki in jim hkrati omogoiti, da ob tem delu samiosebnostno in strokovno rastejo.Priakovani cilj inovacije Vzpostaviti sodelovanje z boljšimi dijaki in jim hkratiomogoiti, da ob tem delu sami osebnostno in strokovno rastejo.- 244 -


Cilj ni dosežen, ker se je povezovalo 6 izvajalcev, ki so izvajali spremembe v tretjihletnikih. Zajeta je bila celotna populacija tretješolcev – gimnazijcev. Dva oddelka sta bilav projekt vkljuena, drugi štirje oddelki pa so predstavljali kontrolne skupine. Vprihodnjem šolskem letu bi pri tako kompleksnem projektu razvoj novosti lahko prišli 4.ravni in morda celo 5.5. Dosežena raven novosti rezultata:Izhajali smo iz 2. ravni, medsebojnega seznanjanja z dobro prakso. To raven smo (na 3.ravni) razvijali in izboljševali loeno, v okvirih šestih unih predmetov, vendar na istiskupini dijakov. V prihodnjem šolskem letu bi dosežke radi nadgradili z izoblikovanjemnove celote, integralno zgrajene iz šestih inovativnih sprememb pri posameznihpredmetih. Stremeli bomo k realizaciji 5. ravni.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf6. Uporabniki dosežene novosti:Vsi dijaki letošnjih tretjih letnikov in profesorski zbor SSG Velenje, ki je v šolskem letu2007/08 tretješolce poueval.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Novosti so izjemno dobro vplivale na klimo v razredu. Dijaki se poutijo soustvarjalciuno-vzgojnega procesa. Zavedajo se, da so lahko kreatorji svojega znanja, izkušenj inkompetenc.Zmorejo uinkovito komunicirati, saj so urili strokovne naine oblikovanja svojih spoznanjin svojih strokovnih vprašanj. Najveji napredek pa je vpeljava samoevalvacije, ki dijakapoleg skupne evalvacije usmerja k veji samokritiki in posledino k boljši samopodobi.Odgovorni nosilec projektaRajmund Valcl, prof.Vodja projektaDr. Sonja Hudej, prof.V Velenju dne 7. 7. 2008- 245 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKAKO Z RAZREDNIMI URAMI IZBOLJŠATI RAZREDNO KLIMO1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kako z razrednimi urami izboljšati razredno klimoLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Nada BerkePrijavitelj projekta: Srednja ekonomska in trgovska šola Nova GoricaStrokovni konzulent: Mag. Tanja Rupnik VecPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovno svetovanje vodji IPPodroje projekta: Delo razrednika in oddelna klima3. lani projektne skupine:Ada BorišekTina Baša ZlobecTomaž KomelEster ŠuligojIzvajanje tematskih RU v razredu in refleksija leteh,sodelovanje pri pripravi vprašalnikov zarazrednike in dijake v zvezi s tematskimi razrednimiurami za izboljšanje klime in analiza rezultatov,sodelovanje pri pripravi plana tematskih razrednihur za posamezne letnike, izdelava gradiva zadopolnjevanje zbirnika vaj za izboljšanje razredneklimeIzvajanje tematskih RU v razredu in refleksija leteh,sodelovanje pri pripravi vprašalnikov zarazrednike in dijake v zvezi s tematskimi razrednimiurami za izboljšanje klime in analiza rezultatov,sodelovanje pri pripravi plana tematskih razrednihur za posamezne letnike, izdelava gradiva zadopolnjevanje zbirnika vaj izboljšanje razredneklimeIzvajanje tematskih RU v razredu in refleksija leteh,sodelovanje pri pripravi vprašalnikov zarazrednike in dijake v zvezi s tematskimi razrednimiurami za izboljšanje klime in analiza rezultatov,sodelovanje pri pripravi plana tematskih razrednihur za posamezne letnike, izdelava gradiva zadopolnjevanje zbirnika vaj za izboljšanje razredneklimeSodelovanje pri pripravi vprašalnikov za razrednikein dijake v zvezi s tematskimi razrednimi urami zaizboljšanje klime in analiza rezultatov, sodelovanjepri pripravi plana tematskih razrednih ur zaposamezne letnike, izdelava gradiva zadopolnjevanja zbirnika vaj za izboljšanje razredneklime- 246 -


Vanja Žbona FabrizioMelita VodopivecSodelovanje pri pripravi vprašalnikov za razrednikein dijake v zvezi s tematskimi razrednimi urami zaizboljšanje klime in analiza rezultatov, sodelovanjepri pripravi plana tematskih razrednih ur zaposamezne letnike, izdelava gradiva zadopolnjevanje zbirnika vaj izboljšanje razredneklimeSodelovanje pri pripravi vprašalnikov za razrednikein dijake v zvezi s tematskimi razrednimi urami zaizboljšanje klime in analiza rezultatov, sodelovanjepri pripravi plana tematskih razrednih ur zaposamezne letnike, izdelava gradiva zadopolnjevanje zbirnika vaj izboljšanje razredneklime4. Cilj projekta:Izdelava zbirnika vaj za izboljšanje razredne klime v razreduPriakovani cilj inovacije ni doseženPokazala se je pomanjkljivost zbirnika vaj, ker je v njem premalo vaj za izboljšanjekomunikacije v razredu in na šoli, poleg tega je bilo treba izdelati tudi plan razrednih ur,ki se bodo s pomojo zbirnika in drugih predlaganih virov izvajale pri razrednih ur v vsehoddelkih šole, zato je potrebno s projektom nadaljevati.5. Dosežena raven novosti rezultata:2. raven – Uvajanje t.i. »dobre prakse«Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfProjektna skupine je uvajala »dobro prakso« pri izvajanju tematskih razrednih ur zaizboljšanje razredne klime, ugotavljala pomanjkljivosti in težave, ki so se pojavljale priizvajanju novosti in na osnovi teh ugotovitev dopolnila zbirnik vaj in izdelala nart zaizvajanje novosti na šoli v naslednjem šolskem letu.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki novosti »dobre prakse« pri izvajanju tematskih razrednih ur za izboljšanjekomunikacije in razredne klime v razredu bodo uitelji razredniki in dijaki, ki jim bostazbirnik vaj in plan razrednih ur za posamezne letnike s priporoeno literaturo vodilo priizvajanju razrednih ur za izboljšanje razredne klime.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Novost je v praksi delno zaživela. lani IP smo z zbirnikom vaj za razredne ure širili»dobro prakso« pri izvajanju tematskih razrednih ur za izboljšanje komunikacije in klimev razredu in bili pri tem le delno uspešni. Ugotovili smo subjektivne in objektivne okvire,ki se pojavljajo pri izvajanju tematskih razrednih ur in na katere od teh lahko vplivamo in- 247 -


jih odpravimo. Ob upoštevanju predlogov dijakov in razrednikov smo izdelali plantematskih razrednih ur po letnikih, ki ga bomo zaeli izvajati v naslednjem šolskem letu.Ob zakljuku šolskega leta smo »izmeril« klimo v vseh razredih tako, da so uitelji, kipouujejo v oddelku tokovali odnos dijakov do dela, uiteljev in sošolcev. Ugotovljenaklima nam bo izhodiše za nadaljnje delo v naslednjem šolskem letu.Odgovorni nosilec projektaInga Krusi LamutVodja projektaNada BerkeV Novi Gorici, 30. 6. 2008- 248 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUPORABA SODELOVALNEGA UENJA PRIPREVERJANJU ZNANJA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uporaba sodelovalnega uenja pri preverjanju znanjaLeto zaetka projekta: 2006/07Vodja projekta: Nastja Valentini Al BukhariPrijavitelj projekta: Srednja ekonomska in trgovska šola Nova GoricaStrokovni konzulent: mag. Tanja Rupnik - VecPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovno svetovanje in usmerjanje pri novih izzivih,predvsem vodju IPPodroje projekta: Poti do kreativnh in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Tatjana Munih, uiteljElizabeta Žigon, uiteljBojana Bratuž, uiteljMajda Malik, uiteljMojca Kuhar, uiteljSamoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ur- 249 -


Tea Aldži - MatišJasna Prini, uiteljMajda Aron, uiteljMarjetka Santoro, uiteljCvetka Torkar, uiteljsodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Sandra Turk, uiteljTanja Slapernik -TominecSamoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakov- 250 -


Tanja Mervi, uiteljAnuška Ožbot, uiteljSonja Rebrica, uiteljSilva Pelicon, uiteljMarjetka Polak, psihologo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Samoevalvacije lastnega dela v razredu pred izvedbo ursodelovalnega uenja; oblikovanje skupin; izdelavaindividualnega akcijskega narta uitelja; izvedba urpreverjanja znanja z uporabo sodelovalnega uenja;samoevalvacija uitelja o izvedenih urah; evalvacija dijakovo zadovoljstvu pri preverjanju znanja z uporabosodelovalnega uenja;Izvedba ur Uenje za uenje; z njeno pomojo vsak dijakizdela Moj lasten nart za uenje – pot do dobrih rezultatov;vodi individualne razgovore z dijaki; nudi dodatno pomo zadijake s posebnimi potrebami v teh oddelkih.4. Cilj projekta:Izboljšati ocene in uspeh dijaka, ki bo z druganimi naini preverjanja znanja zaupal vsvoje sposobnostiPriakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:2. raven – uvajanje t.i. »dobre prakse«, ter 3. raven (pri nekaterih uiteljih) že razvijanjet.i. »dobre prakse«Uitelji v IP smo nartovali in uporabljali pri preverjanju znanja razline metodesodelovalnega uenja, ki so bile evalvirane in ovrednotene s strani dijakov, uiteljev indvakrat letno tudi staršev. Kjer rezultati niso bili najboljši, nismo obupali, ampak je bil toza nas novi izziv. Nartovali smo izboljšave ter ponovno evalvirali in ovrednotili, kakouspešni smo bili pri odpravljanju pomanjkljivosti. Uporabili smo »kritinega prijatelja«.- 251 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Projekt bomo razširili na vse prve letnike vseh programov (ekonomski tehnik inekonomska gimnazije), ostal pa bo naprej na poklicnih programih. Tudi ostali uitelji sebodo morali nauiti novih metod pouevanja in preverjanja znanja. Lahko bi ta projektkot primer dobre prakse predstavili ostalim šolam.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Zelo veseli smo, da nam je uspelo izboljšati situacijo na srednjem poklicnemizobraževanju, saj je uspeh ob koncu pouka neprimerno boljši (skoraj 80 %). Uspelonam je:- da so dijaki spoznali razline metode sodelovalnega uenja in uporabili tisto, ki jezanje najbolj uinkovita,- nauiti dijake odgovornosti pri delu v razredih, kar je vplivalo na boljše delo doma,- dijaki so se bolje pripravili na ocenjevanje znanja in tako dosegli boljše ocene,- starši so bili zadovoljni s takim nainom dela, zadovoljni so bili z uitelji, pohvalili sosodelovanje s šolo, ker so bili sproti o vsem obvešeni in tudi drugim bi priporoilinašo polo,- uitelji smo se nauili analizirati trenutna stanja v razredu, nartovanja druganihmetod dela, predvsem pa nartovanju izboljšav pri odpravljanju pomanjkljivosti.Odgovorni nosilec projektaInga Krusi LamutVodja projektaNastja Valentini Al BukhariV Novi Gorici dne 03/07/2008- 252 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGLOBALIZACIJA UNIH NARTOV V PROGRAMUEKONOMSKI TEHNIK1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Globalizacija unih nartov v programu ekonomski tehnikLeto zaetka projekta: 2006Vodja projekta: Ana GodecPrijavitelj projekta Srednja šola Josipa Juria Ivanna Gorica, Cesta II. grupe odredov38, 1295 Ivanna GoricaStrokovni konzulent g. Igor LipovšekPrispevek strokovnega konzulenta:• pri nartovanju prihodnjih aktivnosti (prihodnje aktivnosti)• pri praktini izvedbi projekta (praktina izvedba)• pri tematskem svetovanjuPodroje projekta Poti do kakovostnega uenja/znanja.3. lani projektne skupine:Jože ŽlahtiTomaž ŠtehKristina HoevarDragica ErženPetra MarcinaAlenka HoevarMarija Majzelj-OvenAna GodecSvetovanje in pomo pri izdelavi podatkovne zbirkeSvetovanje in pomo pri izdelavi podatkovne zbirke, prevedelpovzetek projektaSvetovanje in pomo pri izdelavi podatkovne zbirkeSvetovanje in pomo pri izdelavi podatkovne zbirkeSvetovanje in pomo pri izdelavi podatkovne zbirkeSvetovanje in pomo pri izdelavi podatkovne zbirkeSvetovanje in pomo pri izdelavi podatkovne zbirkeVodenje projekta4. Cilj projekta:Z medpremetnim povezovanjem dosegati boljše une uspehe v tretjem letnikuprograma ekonomski tehnik.Priakovani cilj inovacije je dosežen.- 253 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven: Razvijanje t. i.»dobre prakse«.Projektna skupna je projekt, ki na šoli poteka že tretje šolsko leto razvila do te mere, daposkušamo odpraviti šibkosti. Sooili smo se z naslednjimi šibkostmi:• organizacijo pouka,• motivacijo udeležencev in• preobilica projektov.Samo organizacijo pouka je nemogoe spreminjati zaradi preobilice projektov, zato smose odloili, da se bo projekt izvedel med poukom poslovne informatike. Dijake semmotivirala tako, da se jim izbor teme popolnoma prepustila. Ugotovila sem, da so biliizvedeni projekti na prostovoljni osnovi veliko boljše kakovosti. Zaradi prenovesrednješolskega izobraževanja, smo sooeni s preobilico projektov, zato sem laneprojektne skupine navdušila za projekt tako, da so jih v sodelovanje pritegnili sami dijaki,ki so si za projekt izbrali njihov predmet.6. Uporabniki dosežene novosti:Uitelji v prenovljenih programih srednjega in poklicnega izobraževanja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Projekt medpredmetnega povezovanja na naši šoli poteka že tretje leto. Vsako letoizberemo drugo projektno skupino in razred dijakov, tako da ne prihaja do zasienosti zobeh strani. V letošnjem šolskem letu smo si zadali cilj, da bomo s projektom preverjaliin ocenjevali uno snov. Pri predmetu poslovna informatika so dijaki izdelali podatkovnezbirke snovi iz splošnih predmetov (slovenskega, angleškega in nemškega jezika, prava,sociologije ter praktinega pouka). Izbrali smo uno metodo dela s pripomoki(raunalniki). Kot uno obliko smo si izbrali delo v parih, ker se je izkazalo, da je izdelavapodatkovne zbirke preve kompleksno delo za enega samega dijaka. Izbira temmedpredmetnega povezovanja se je izkazala za trši oreh, kot smo na zaetkupredvidevali. Da smo se izognili manjši motiviranosti dijakov, smo dijakom prepustiliizbor vsebine podatkovnih zbirk. Zavedamo se, da je taka oblika mono povealamotivacijo dijakov in lažjo izdelavo podatkovnih zbirk. Upoštevani so bili višjitaksonomski uni cilji: uporaba, sinteza in analiza.Ugotavljamo:• Izkazalo se je, da je obravnava nove une snovi z medpredmetnim povezovanjemtežje izvedljiva zaradi organizacije šolskega dela• medpredmetno povezovanje je primernejše za utrjevanje, ponavljanje, urjenje terpreverjanje une snovi• motivacija dijakov je veja, e se jim prepusti izbor vsebin• motivacija sodelujoih profesorjev je veja, e jih v projekt povabijo sodelujoidijaki z izborom njihovega predmeta za medpredmetni projekt• uenci so dosegli boljši uni uspeh, tako da je bil cilj projekta dosežen.Odgovorni nosilec projektaMilan JevnikarVodja projektaAna GodecV Ivanni Gorici, dne 5. 7. 2008- 254 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANE UKVARJAJMO SE Z VRSTO IZOSTANKA, UKVARJAJMO SE SPRISOTNOSTJO DIJAKOV!1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Ne ukvarjajmo se z vrsto izostanka, ukvarjajmo se s prisotnostjodijakov!«Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Gorazd Berani SeneganikPrijavitelj projekta: Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Kosovelova ulica 2, 3000CeljeStrokovni konzulent: dr. Branko Slivar, ZRSSPrispevek strokovnega konzulenta: 3 konzultacije v živo (ZRSS); sprotne e-konzultacije&diskusije; predlog metodoloških prijemov za ovrednotenje&razvijanje dobreprakse v invencijo (MAREC 2008); referenni model – napotki za teoretine okvire (egradivo;APRIL-MAJ 2008); diskusija na SŠGT Celje- za uiteljski zbor&razrednike(tema: reflesija, ovrednotenje, uporaba novih spoznanj; nartovano v zaetku septembra2008zakljuek prvega kroga AR in prehod v nov krog ARPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:GORAZD BERANI S.VODJA - MOTIVACIJA, POVEZOVANJE,GRADIVA, NARTOVANJE, USMERJANJE KCILJEMVOJMIRA LESKOVŠEK ODGOVORNI (FORMALNI) VODJA –RAVNATELJICA; sklicevanje sreanj, potrjevanjesklepov, »kritini prijatelj« - evalvacije na skupinskihsreanjihIZTOK LESKOVARBodoi ravnatelj (z novim šolskim letom): novkritini prijatelj > usmerjanje na izboljšavo šibkihmest > iz 3. v 4. raven projekta!VIDA LONARIŠolska svetovalna služba – »skeptini kritiniprijatelj« - nestrinjanje, dvomi, pomisleki >usmerjanje na vprašanje osebnostne nezrelostidijakov in staršev za inovacijo, ki jo izvajamoRAZREDNIKI (29)Izvajanje novih metod in tehnik pri uvajanju inutrjevanju novega pristopa vrednotenja izostankovdijakov; komunikacijski most med vodjo&vodstvomšole ter dijaki in starši- 255 -


4. Cilj projekta:Spremeniti izrazito negativno motivacijo (strah) in kaznovalno (vzgojni ukrepi)obravnavanje izostankov dijakov v pozitivnejše, spodbudnejše in sodelovalnovrednotenje z ukinitvijo neopravienih ur v vseh 1. letnikih vseh programov. (cilj jebil v zaetku izvajanja razširjen na vse oddelke)Priakovani cilj inovacije je delno dosežen• Razširitev na vso šolo je bila prehitra• Zakljuna evalvacija še ni bila narejena (konec avgusta 2008) zaradi naravešolskega dela (konec pouka v juniju; razredna poroila – izhodiše zastatistino obdelavo – šele v zaetku julija (do 8. 7.)• Prvi krog AR se zakljuuje s koncem šolskega leta 2007/20085. Dosežena raven novosti rezultata:RAZVIJANJE DOBRE PRAKSE (3. raven)& UTRJEVANJE NOVOSTI (4. raven)• Primer dobre prakse je bil na naši šoli že razvit v okviru Skritega zaklada – 1razred (2004-2006); doma referenni okvir• Dobro prakso smo razširili na celotno šolo, vkljuili vse uitelje (zlastirazrednike) ter vse dijake in starše• Nartovanje, spremljava, vrednotenje je bilo usmerjeno v odpravopomanjkljivosti, v pripravo zakljune evalvacije po prvem krogu AR, ki boobrnem izhodiše za utrjevanje novosti v naslednjem šolskem letu; novost seje praktino, metodološko in didaktino izvajala in sproti –glede na izzive indvome - refleksirala6. Uporabniki dosežene novosti:• Posamezni razredi na srednjih šolah (gimnazije, srednje poklicne in strokovnešole), kjer obstaja težava pretiranega izostajanja in neustreznega ukrepanja zvzgojnimi ukrepi – zelo uinkovito (ozka ciljna skupina, dobra preglednost, tesni stiki,velika motivacija …); dober primer intervencijskega ukrepanja v kriznih situacijah• Srednje šole – poklicne in strokovne šole: kjer so težave s pretiranimizostajanjem (opraviila staršev, neprava podpora …), kjer je prevelik osip ...• Šolske svetovalne službe: uporaba inovacijskega modela kot alternativnegapredloga – rešitve za: »nemotivirane« dijake; »težavne« razrede; za ve oddelkov spodobnimi težavami• Ministrstvo za šolstvo: Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (18. len) žeponuja izhodiše, možnost za alternativne modele; s podleni oz. odstavki je možnonaša spoznanja in rezultate natanneje in konkretneje razviti.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Delna refleksija pred zakljukom prvega kroga AR ponuja naslednje ugotovitve:UKINITEV VZGOJNIH UKREPOV zaradi izostankov je smiselna in uinkovita, sajrazbremenjuje razrednike, ki se s tem osredotoijo na izrekanje vzgojnih ukrepov zaradi- 256 -


vzgojnih kršitev. Ukinjeno je dvojno »kaznovanje«: dijak, ki je veliko izostajal, in s temsporoal o svoji »stiski« oz. pomanjkanju motivacije, je bil zaradi tega še dodatnokaznovan. Šola je s tem funkcionirala kot kaznovalna in prisilna ustanova, kiodstopajoe, odklonske dijake (odstopajoe od priakovanega povpreja!) dodatnofrustrira, ker krepi njihovo negativno samopodobo.Ukinitev vrednotenja izostankov na neopraviene in opraviene je pozitivna inmotivacijsko koristna, vendar v glavnem za dijake, ki so sposobni odgovornosti,nartovanja svojih unih obveznosti ter imajo ob tem še redno in urejeno komunikacijo združino.Beleženje prisotnosti (z obvezno 80 oz. 85 % prisotnostjo) po predmetih je zahtevalonovo dokumentacijo (mapa izostankov, preglednice, poroila staršev, sklepi …) inpraktino organiziranje razrednikovega dela, predvsem pa miselni premik pri dijakih instarših ter spremenjene naine didaktinega in pedagoškega pristopa pri uiteljih.Kršitve (= prekoraitve obveznega odstotka prisotnosti) so se skušale obravnavati zdodatnim unim delom dijakov (samostojne naloge) in nekaznovalnim pristopom;izkazalo se je, da uitelji težko prekoraijo ustaljene vzorce mišljenja (znanje =prisotnost; slabo znanje < velika odsotnost).Konna refleksija po zakljuku prvega kroga AR (konec avgusta 2008) bo postavilatemelje za nadgradnjo, odpravljanje šibkih mest in utrjevanje novosti.Odgovorni Nosilec ProjektaVojmira Leskovšek, Prof.Vodja ProjektaGorazd Berani Seneganik, Prof.V Celju, 4. 7. 2008- 257 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKREATIVNE OBLIKE UENJA POVEZOVANJE ŠOLE ZDRUGIMI INSTITUCIJAMI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kreativne oblike uenja povezovanje šole z drugimi institucijamiLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Ana BratinaPrijavitelj projekta: Šolski Center Nova Gorica, Cankarjeva 10, 5000 Nova GoricaStrokovni konzulent: mag. Janja Coti PajntarPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:ANA BRATINADARINKA KOZINCEVGEN MARKOVITANJA PIPANALEŠ MUHIGABRIJELA PRINIVodenje, povezovanje, koordinacija projekta sstrani šole in individualno delo z dijakiPodpora in pomo pri usklajevanju z uiteljiPomo pri usklajevanju praktinega poukaPovezovanje, koordinacija s strani Mladinskegacentra, organizacija individualnega dela z dijaki,une pomoi.Organizira uno pomo dijakom, delo z družino,individualno delo s posameznimi dijaki, organizacijaskupnih izletov in aktivnostiPokriva podroje prostovoljnega dela, delo združino, individualno delo s posameznimi dijaki4. Cilj projekta:Zmanjšati osip v nižje poklicnem izobraževanju in vzpostaviti mrežo institucij, ki bipovezano delovale na sistem vrednot, prevzemanje odgovornosti in oblikovanje delovnihnavad pri mladostnikih, ki so najve krat prepušeni »ulici«Priakovani cilj inovacije je bil dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:4. raven – Odkrivanje novosti - invencija- 258 -


4. raven novosti utemeljujemo z inovativnimi metodami dela, ki smo jih v letošnjem letuuporabili pri delu z mladostniki, ki imajo ustveno vedenjske težave (timsko delo,izvajanje alternativnih vzgojnih ukrepov, priprava individualnega plana dela zaposamezne dijake, spodbujanje športnih aktivnosti in aktivnega preživljanja prostegaasa, vkljuevanje v prostovoljno delo…) Pri iskanju razlinih ustvarjalnih modelov inoblikovanju novosti nas je povezoval in usmerjal supervizor.S povezovanjem strokovnih delavcev razlinih institucij smo v tem šolskem letu doseglivelik napredek pri delu z vedenjsko problematinimi dijaki. Mladostnikom smo zartalijasna pravila in jim ponudili pomo. Spremljali in spodbujali smo jih na razlinihpodrojih, kar ni vplivalo le na šolski uspeh temve tudi na osebno rast posameznikov.6. Uporabniki dosežene novosti:Takšen nain dela se je izkazal kot zelo uinkovit in za dijake, ki imajo ustvenovedenjske težave zelo spodbuden. Ker smo bili pri delu povezani šola, Mladinski centerin Center za socialno delo, je to lahko primer dobre prakse, ki se prenese tudi v drugeregije.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Projekt, ki smo ga zastavili v šolskem letu 2007/08 nameravamo v šolskem letu 2008/09nadaljevati in še izpopolniti. Trenutno je ta projekt rezultat povezanosti in voljeposameznih strokovnih delavcev iz razlinih institucij, ki nam ni vseeno kaj se dogaja zmladostniki, ki se izpišejo iz šole. Zavedamo se, da je potrebno še veliko stvari dodelatiin pritegniti k druganemu nainu razmišljanja tudi uitelje. Pri delu nas je podpiral invodil supervizor, kar nam je omogoalo sproten vpogled v situacijo in uenje novihpristopov in metod za delo z mladostniki, ki imajo ustveno vedenjske težave.Z vzpostavljeno mrežo institucij smo povezano delovali na sistem vrednotposameznikov, na prevzemanje odgovornosti in na oblikovanje delovnih navad.Spodbujali smo jih na športnem podroju, vkljuevali v prostovoljno delo, pomagali priuenju, jih uili socialnih spretnosti, delali s starši… Rezultatov takšnega naina dela sene da izmeriti in opisati s številkami, so pa opazni pri posameznikih, s katerimi smo vtem šolskem letu na tak nain delali.Odgovorni nosilec projektaSimon KrageljVodja projektaAna BratinaV Novi Gorici, dne 8. 7. 2008- 259 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKOMPETENCE RAZREDNIKA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kompetence razrednikaLeto zaetka projekta: 2005/2006Vodja projekta : mag. Stanislav Matjaž FerkoljPrijavitelj projekta: Šolski Center Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola,Šegova ul. 112, 8000 Novo mestoStrokovni konzulent: mag. Cvetka BizjakPrispevek strokovnega konzulenta: izobraževanje in sodelovanje na daljavoPodroje projekta: 23. lani projektne skupine:mag. Zvonka KrištofJožica KapšMelita MiklaviMojca VišekAndreja KmetPolona LužarBarbara StoparMarjanca VelkavrhStrokovna, organizacijska in finanna pomoStrokovna in organizacijska pomoStrokovna pomo, izvajanje projekta v razreduStrokovna pomo, izvajanje projekta v razreduStrokovna pomo, izvajanje projekta v razreduStrokovna pomo, izvajanje projekta v razreduStrokovna pomo, izvajanje projekta v razreduStrokovna pomo, izvajanje projekta v razredu4. Cilj projekta:Izboljšati razredno klimoCilj je bil uresnien.5. Dosežena raven novosti rezultata:3. ravenNaš projekt lahko opišemo kot primer dobre prakse. Vsak uitelj, ki je sodeloval v našemprojektu je prispeval k strukturi razredne ure. Ko smo skupaj združili vse ideje je nastalasuper razredna ura. Tak tip ure smo vsi potem izvajali do konca šolskega leta.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf- 260 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Našo inovacijo lahko uporabijo vsi razredniki in šole, ki imajo željo postati prijazna šolado uencev oz. dijakov.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali s projektom Delo razrednika in oddelneskupnosti, katerega osnovna cilja sta bila izboljšati sodelovanje z dijaki in ustvariti vejezadovoljstvo dijakov. S tem namenom smo izvedli kar nekaj aktivnosti:• na razredni uri smo dijake pisno anketirali o njihovih priakovanjih za letošnje šolskoleto;• na podlagi analize anket smo pripravili strukturo razrednih ur (analiza uspeha inizostankov; pomembni dogodki – rojstni dnevi, dosežki s tekmovanj; teme, ki so jihdijaki predlagali v anketnem vprašalniku;• v mesecu februarju smo izpeljali predavanje za dijake in starše zakljunih letnikov natemo: Zakljuek srednješolskega izobraževanja in možnosti za nadaljnjeizobraževanje;• v mesecu maju smo izpeljali predavanje za dijake in njihove starše na temo:Mladostnik na poti v življenje (preventiva pred drogami);• pisno anketiranje dijakov ob koncu šolskega leta.Kot je pokazala ankete so bili dijaki s ponujenimi aktivnostmi zelo zadovoljni, zato sprojektom nameravamo nadaljevati tudi prihodnje leto.Odgovorni nosilec projektaMag. Zvonka Krištof, prof.Vodja projektaMag. Stanislav Matjaž Ferkolj, prof.V Novem mestu, dne 4. 7. 2008- 261 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAALTERNATIVNI VZGOJNI UKREPI – NOV PEDAGOŠKIVZGOJNI PRISTOP1. Status projekta:Poroilo je letno, ker s projektom v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Alternativni vzgojni ukrepi – nov pedagoški vzgojni pristopLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Vanesa FraneškinPrijavitelj projekta: Tehniški šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in raunalniškašolaStrokovni konzulent: mag. Cvetka BizjakPrispevek strokovnega konzulenta: Konzulentka nam je vseskozi stala ob strani s svojimipraktinimi in teoretinimi izkušnjami. Vekrat je organizirala mreženje in povezovanje šol spodobnimi inovacijskimi projekti. Organizirala je sreanje za vodje in ravnatelje. Udeležila se jedveh delovnih sreanj na temo AVU, ki smo ju na šoli organizirali z namenom, da bi ugotovitvein spoznanja prenesli celotnemu uiteljskemu zboru.Podroje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovostidelovanja šole (delo razrednika in oddelne skupnosti)3. lani projektne skupine:Vanesa FraneškinMateja BeltramGoran MiliAnka KoršiMartina VovkRoza PajntarTanja BlažiVitjan JuretiAndrej Campolunghisklicevanje sestankov, sledenje, povzemanjeugotovitev, strokovna podpora lanom-uiteljem,organizacija in izvedba 2 delovnih sreanj,obdelava podatkovstrokovna podpora lanom-uiteljem, pripravapriporoil za izrekanje AVU, obdelava podatkovuvajanje AVU v pedagoško prakso, razvijanjeprimerov dobre prakseuvajanje AVU v pedagoško prakso, razvijanjeprimerov dobre prakseuvajanje AVU v pedagoško prakso, razvijanjeprimerov dobre prakseuvajanje AVU v pedagoško prakso, razvijanjeprimerov dobre prakse, priprava anketnihvprašalnikovuvajanje AVU v pedagoško prakso, razvijanjeprimerov dobre prakseuvajanje AVU v pedagoško prakso, razvijanjeprimerov dobre praksepriprava anketnih vprašalnikov, obdelava podatkov,informacijska podpora- 262 -


4. Cilj projekta:Zastavili smo si cilj odgovoriti na naslednja vprašanja:- kakšno je mnenje uiteljev, dijakov in staršev o AVU - CILJ DOSEŽEN- kolikšna je pripravljenost razrednikov za izrekanje AVU in kolikšno dodatnoobremenitev pomenijo AVU v primerjavi z administrativnimi vzgojnimi ukrepi -CILJ DOSEŽEN- kako izbrati primeren AVU - CILJ DOSEŽEN- kako ravnati, e dijak odkloni AVU - CILJ DOSEŽEN- v kolikšni meri naj se pri izvajanju AVU šola povezuje z zunanjimi ustanovami -CILJ DOSEŽEN- kakšen vpliv imajo AVU na razredno klimo - CILJ DELOMA DOSEŽENZadnji cilj smo zapisali premalo operativno, zato je težko opredeliti, ali je popolnomadosežen. Manjka nam analiza vpliva izrekanja AVU na v odnose, zlasti komunikacijomed razrednikom in dijakom.5. Dosežena raven novosti rezultata:Mislim, da je dosežena 3. in tudi 4. raven: razvoj »dobre prakse« in odkrivanje novosti -invencijaNaša prizadevanja so bila usmerjena v odpravljanje šibkosti obstojeih »papirnatih«vzgojnih ukrepov. Na osnovi identifikacije šibkosti smo razvijali model izrekanjaalternativnih vzgojnih ukrepov. V ta namen smo morali vpeljati doloene novosti, jihpreizkušati in evalvirati.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki ugotovitev projekta so lahko vsi razredniki in drugi uitelji Tehniškegašolskega centra Nova Gorica. Spoznanja in ugotovitve bi lahko posredovali tudi drugimšolam.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V enoletnem projektu smo se seznanili s filozofijo alternativnih vzgojnih ukrepov,preizkušali in analizirali uinkovitost razlinih alternativnih vzgojnih ukrepov, sestavilipriporoila za izrekanje le-teh, iskali primerne vzgojne ukrepe za razline kršitve,predstavili novost itd.Ugotovili smo, da je novost dobrodošla predvsem zato, ker spodbuja razvijanjeodgovornosti dijakov. Eden izmed ovir za sistematino uvajanje novosti, ki se je vprojektu potrdil, pa je asovna stiska razrednikov, ki izhaja iz njihove preobremenjenosti.Predlogi za premagovanje te ovire so: veja vkljuenost staršev, razredne skupnosti,izrekanje alternativnih vzgojnih ukrepov le za težje kršitve itd.Menimo, da je uinkovitost novosti odvisna predvsem od stališ razrednika doalternativnih vzgojnih ukrepov in od razumevanja filozofije izrekanja le-teh. Ker jespreminjanje stališ proces, bodo razredniki za sprejetje novosti potrebovali daljšeasovno obdobje. V pomo bi- 263 -


jim bila podpora vodstva, ve asa, ki bi ga imeli na voljo za izrekanje vzgojnih ukrepovin uenje dodatnih vešin kot so vodenje svetovalnega razgovora, spretnosti mediacijeitd.Odgovorni nosilec projektaMarjan PolancVodja projektaVanesa FraneškinV Novi Gorici dne 4.7.2008- 264 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADIFERENCIACIJA PRI POUKU – UITELJEV IZZIV1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Diferenciacija pri pouku – uiteljev izzivLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: mag. Nina GašparacPrijavitelj projekta: VIZ II. OŠ Rogaška SlatinaStrokovni konzulent: mag. Majda NAJIPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Jasna ugaljZdenka PetekNina GašparacIzvajalka aktivnosti pri predmetu TJAIzvajalka aktivnosti pri predmetu MATIzvajalka aktivnosti pri predmetu SLO4. Cilj projekta:a) PRIMARNI CILJ: Uenci uvidijo smisel poglabljanja in utrjevanja znanja z delovnimubenikom.b) SEKUNDARNI CILJI:a) za uitelje:- pregled/priprava obstojeih diferenciranih nalog za poglabljanje in utrjevanje znanja vdelovnem ubeniku,- organizacija dodatne une pomoi,- okrepljeno timsko sodelovanje uiteljev,b) za uence:- diferencirana obravnava nove une snovi po treh ravneh,- diferencirane, sposobnostim in predznanju prilagojene naloge za poglabljanje inutrjevanje v delovnem ubeniku,- povratna informacija,- napredek s pomojo dodatne une pomoi,- poveano pomnjenje snovi,- soodgovornost pri pouku,- veja delovna disciplina,- boljši dosežki pri ocenjevanju.Navedeni cilji so v celoti doseženi.5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven: Razvoj »dobre prakse«- 265 -


Naš namen je bil razviti metodo in tehniko procesa projekta, ki bi spodbujal kreativnost ininovativnost tako uiteljev kot uencev. Tako smo v praksi že uporabljenim inpreverjenim opazovalnim grafino-krivuljnim preglednicam dodali še »puzzle«sestavljanko kot motivator, katerega slikovno podobo so uenci samostojno narisali. Sslednjim smo v okviru projekta, ko smo želeli poveati uinkovitost uporabe delovnegaubenika, razvili popolnejšo obliko preverjanja domaega dela uencev. Sam procesprojekta je bil tako usmerjen v odpravljanje ob zaetku identificiranih šibkosti, ki smo jihkasneje opredelili kot izzive in jih zapisali kot cilje projekta. Pri doseganju ciljev smoupoštevali izmenjane refleksije razlinih virov kazalcev dejstev in tako spretno upoštevaliosnovna pravila akcijskega raziskovanja – triangulacijo.6. Uporabniki dosežene novosti:V inovacijskem projektu zastavljena metoda kot nain motiviranja uencev k poveaniuporabi delovnega ubenika pri poglabljanju in utrjevanju znanja je uporabna tako zauitelje vseh predmetov kot za vsa starostna obdobja uencev.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V zadnjem akcijskem krogu smo se posvetili spremljanju dosežkov in evalvacijirezultatov aktivnosti drugega akcijskega kroga. Da smo zadostili pravilu akcijskeganartovanja – triangulaciji in ker nas je zanimalo, kaj o domaih nalogah menijo starši,smo po organiziranem strokovnem predavanju izvedli anketno izpraševanje staršev. Pritem smo spoznali, da imajo starši razvit pozitiven odnos do domaih nalog in da vidijosmisel za njihovo reševanje, ki neposredno vodi k veji delovni disciplini inkakovostnejšemu znanju otroka-uenca, pri emer smo zaznali nedoslednost staršev priorganiziranju in nadziranju domaega dela. Ob zakljuenih aktivnostih projekta smovprašalnik, ki nam je služil za opis zaetnega stanja, ponovno uporabili za opiskonnega stanja in primerjave, kar izboljša vrednost evalvacije. Ugotovili smo, da souenci z aktivnostmi projekta pridobili na samopodobi, odnosu do predmetov indelovnega ubenika. Okrepil se je sodelovalni duh, eprav se zavedamo, da gre zaprojekt kot kompleksen pojav, kjer je velikega pomena individualizacija. Z nalogami, kiso se beležile v preglednico in bile vnaprej dogovorjene, diferencirane ter kot takepredvidene za ocenjevanje, smo neposredno vplivali tudi na izboljšanje dosežkov pri vprojekt zajetih predmetih. Dobro je namre, da uenec ve, kakšno »korist« ima odnaloge oziroma da je preprian, da mu naloga koristi. S pravoasnimi povratnimiinformacijami, s podporo in jasno izraženimi priakovanji smo zadovoljili temeljnepotrebe po varnosti, sprejetosti in spoštovanju uencev kot tudi staršev.Odgovorni nosilec projektamag. Karla Škrinjari, spec.Vodja projektamag. Nina GašparacV Rogaški Slatini, dne 5. 7. 2008- 266 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAŠOLA KOT PROSTOR ZA OHRANJANJE IN NEGOVANJEOTROŠKEGA LJUDSKEGA IZROILA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Šola kot prostor za ohranjanje in negovanje otroškega ljudskegaizroila«Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Mojca KmetecPrijavitelj projekta: VIZ II. OŠ Rogaška SlatinaStrokovni konzulent: mag. Milka AjtnikPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovno svetovanje preko elektronske poštePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Bojan KnificNežka LubejMojca PažonMarjana ZajkoKsenija ŠketMarjana FuhrerPetra PolajžerBarbara ŠtefaniMartin DruškoviDiplomiran etnolog in kulturni antropolog:samostojni svetovalec za folklorno dejavnostpri JSKD: Skrbi za ustrezno usmerjanje vodijotroških folklornih skupin in folklornih krožkov ter zaustrezno strokovno izpopolnjevanje uiteljev;Uni narti v devetletni OŠ; Znanje uiteljev oljudskem izroilu.Strokovna svetovalka za folklorno dejavnost na šoli.Prenašanje otroškega ljudskega izroila v oddelkihpodaljšanega bivanja.Prenašanje otroškega ljudskega izroila v oddelkihpodaljšanega bivanja.Znanje uiteljev o ljudskem izroilu v prvi triadi.Znanje uiteljev o ljudskem izroilu v prvi triadi.Uni cilji pri športni vzgoji.Uni cilji pri slovenšini.Otroška folklorna skupina na podružnini OŠ(Kostrivnica)- 267 -


4. Cilj projekta:Spoznavanje, ohranjanje in negovanje ljudskih pesmi, plesov in obiajev v skladu ssodobnimi spoznanji stroke skozi aktivno vpletanje uencev.Priakovani cilj inovacije je dosežen v okviru folklornega krožka, ki deluje na šolitretje leto. Po ustreznih metodinih postopkih sem otrokom posredovala plesno izroiloin jim dala ustrezna znanja.Z ustreznim znanjem, pridobljenim na seminarjih, ki jih pripravlja JSKD, prenašamljudsko izroilo na uitelje podaljšanega bivanja, slednji pa pridobljena znanja prenašajona otroke.Priakovani cilj inovacije ni dosežen v okviru unega narta in znanja uiteljev oljudskem izroilu.Glede folklornih skupin predstavlja težavo usmeritev – spoznavanje ljudskega izroilabrez nastopanja ali folklorna skupina (uenje z nastopanjem). Otroke pripravljamo zanastope, primanjkuje pa nam asa za posredovanje vsebin.5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvijanje in uvajanje t.i. »dobre prakse«Seznaniti se s primerom »dobre prakse« v novem interesnem okolju, ga uporabitiin vrednotiti.• Kot strokovni vodja otroške folklorne skupine z ustreznimi znanji, pridobljenimi naseminarjih, ki jih pripravlja JSKD, metodinih postopkih - ljudsko izroiloposredujem otrokom, ki so vkljueni v folklorni skupino na šoli.• Projekt je razširjen v oddelkih podaljšanega bivanja.• V sodelovanju s šolo, strokovnih svetovalcev za folklorno dejavnost pri JSKD smonaredili temeljito raziskavo otroških oblail. V kostume smo oblekli 32 otrok, ki sovkljueni v folklorno skupino na šoli.Razviti, izboljšati (odpraviti pomanjkljivosti) primer »dobre prakse«.Znanje o izroilu in o prenašanju le tega v sodobnost sta dve poglavji, ki manjkata vrednem šolanju uiteljev in jih dodatna izobraževanja ne morejo nadomestiti, vsaj vzadostni meri ne. Razlina znanja si lahko uitelji pridobivajo na seminarjih. Poudarila bipredvsem izobraževanja, ki jih pripravlja JSKD - slednji med drugim vzgaja kadre zavodenje otroških folklornih skupin in ob tem ponuja kar nekaj izobraževanj uiteljem, ki biželeli ljudski ples in druge prvine ljudskega izroila vnesti v redno šolsko delo, vendar seteh izobraževanj udeležujejo le uitelji, ki jih prenašanje ljudskega izroila zanima.Glede na uni nart uenci pogosto spoznavajo posamezne prvine ljudskega izroila(ljudske pesmi in izštevanke), redkeje pa se seznanijo z ljudskimi plesi.Po mnenju Barbare Sicherl – Kafol je prav v prvi triadi zanemarjen zgoraj omenjen vidikin pojavi se vprašanje, kako se lahko ta glasbeni primanjkljaj nadomesti, e gaspušamo v obdobju, ko so otroci zanj najbolj dojemljivi.Moje mnenje in mnenje strokovnjakov iz JSKD je, da uni narti v splošnem niso slabi, azahtevanih ciljev ni mogoe dosei, saj uitelji niso usposobljeni, da bi ljudsko izroiloprenašali v sodobnost. Vsi po unem nartu pa so dolžni te prvine vnašati v svojprogram. Postavlja se torej vprašanje, zakaj tega ne pono, e je izvedba kurikulaobvezna.- 268 -


Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdf6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki dosežene novosti:- predvsem strokovnjaki na zavodu za šolstvu v sodelovanju JSKD, ki bi lahko naredilipreobrat na tem podroju in- vzgojitelji, uitelji, ki naj bi se le-teh izobraževanj udeležili, pridobljena znanja paprenašali na otroke.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Uitelji bi potrebovali spodbudo Zavoda za šolstvo, da bi se šole resno in v skladu zunim programom lotevale prenašanja izroila na otroke. Sedaj smo uitelji prepušenisami sebi in se nekateri odloajo o vsebinah po lastni presoji. Mnogi otroci z izroilom(takim ali druganim) žal niso seznanjeni. Morda bi kazalo apelirati na fakultete, kiizobražujejo pedagoški kader, da dajejo veji poudarek tudi tem vsebinam.Iz izkušenj menim, da bi bilo usklajeno delo JSKD z Zavodom za šolstvo nujno in biprineslo bistveno boljše rezultate. Lahko bi šli v celotno prenovo dodatnih izobraževanjza uitelje (tega, ki ga pripravlja JSKD in tega, ki ga pripravlja Zavod za šolstvo) inenoten sistem vrednotenja OFS in folklornih krožkov – delitev enih in drugih bi bilaverjetno koristna.SKLEPNA MISELKakovostni seminarji, izobraževanja lahko veliko pripomorejo k temu, da bodo vsi, ne leotroci, ki so vkljueni v folklorni krožek, seznanjeni z ljudskim izroilom.Posodabljanje izobraževanja in iskanje novih možnosti v procesu vzgoje inizobraževanja sta vsekakor nujna!Odgovorni nosilec projektamag. Karla Škrinjari, spec.Vodja projektaMojca KmetecRogaška Slatina, 03. 07. 2008- 269 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZ IGRO SPOZNAVAM ANGLEŠINO1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Z igro spoznavam anglešinoLeto zaetka projekta: 2006/07Vodja projekta: Silva ušPrijavitelj projekta: Vzgojno izobraževalni zavod Ormož, Žigrova ul. 6b, 2270 OrmožStrokovni konzulent: Fanika Fras Berro, Katica Pevec-Semec;Prispevek strokovnega konzulenta: svetovanje in pomo pri izvajanju, spremljanju inevalvaciji inovacijskega projekta.Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja3. lani projektne skupine:MARJETA MEŠKO,RAVNATELJICA VVZ ORMOŽ,DIPL. VZGOJITELJICA,SVETNICAVODJA IN IZVAJALECPROJEKTA: SILVA UŠ, DIPL.VZGOJITELJICA,MIHAELA MEŠKO,POMONICA VZG.KRITINI PRIJATELJ: STANKAŠPINDLERFANIKA FRAS-BERRO, ZRSŠOE MARIBORKATICA PEVEC-SEMEC, ZRSŠOE KRANJJOŽICA POTONJAK,PREDSTAVNICA STARŠEVODDELKASvetovanje in pomo pri nartovanju, izvajanju,spremljanju in evalviranju inovacijskega projekta.Nartovanje, izvajanje, predvidevanje vzgojnihsituacij, vodenje inovacijskega projekta kot celote.Sodelovanje s starši.Pomo pri nartovanju, izvajanju in pomo prisodelovanju s starši.Svetovanje in pomo pri nartovanju, spremljanju inevalviranju projekta.Svetovanje in pomo pri izvajanju, spremljanju inevalvaciji inovacijskega projekta.Svetovanje in pomo pri izvajanju, spremljanju inevalvaciji inovacijskega projekta.Sodelovanje pri evalviranju posameznih delovprojekta.4. Cilj projekta:PRIBLIŽANJE TUJEGA JEZIKA OTROKOM DO TE MERE, DA SE BODO V VSEAKTIVNOSTI RADI VKLJUEVALI.Priakovani cilj inovacije je dosežen.- 270 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:2. nivoMetoda SMILE je preizkušena in priznana metoda, ki jo je razvijala ga. Mihaela Brumen.Komplet za zgodnje pouevanje tujega jezika avtorice Vanesse Raily je zasnovan po tejmetodi in se v moji praksi izkazal kot zelo uporaben, saj so otroci bili motivirani in aktivnipri dejavnostih.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo izvajalci zgodnjega pouevanja angleškega jezika napredšolski stopnji.Inovacijo lahko uporabijo vzgojiteljice in vzgojitelji, ki bodo pouevali tuj jezik napredšolski stopnji.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Metoda SMILE se je v asu izvajanja projekta izkazala kot zelo uspešna. Otroci siabstraktne pojme lažje zapomnijo, ko jih doživijo, se z njimi seznanijo s im ve utili, eso povezani z gibanjem, e izhajajo iz predhodnih spretnosti, znanj, ki jih otroci že imajo.To se pogosto pokaže pri utrjevanju znanih izrazov. Otroci si jih lažje prikliejo v spomin,e jim zapojem melodijo, preko katere so se z izrazi seznanili. Enako je opazno privizualnih sredstvih (slikovne kartice, slike zgodb, lutke). Otroci so zelo motivirani zauenje tujega jezika, v veji meri se vsi vkljuujejo v aktivnosti.Doseganje posameznega cilja pa variira od posameznika do posameznika v odvisnostiod otrokovih individualnih razvojnih sposobnosti in interesa.Verbalno odzivanje je prisotno ( vljudnostni izrazi, pozdravi, odzdravi, rime, deklamacije,pesmi, predstavljanje).Podroja se tedensko zvrstijo, zastopanost pa je razlino intenzivna. Predvsem sozastopana podroja gibanja, jezika, glasbene in dramske umetnosti tesno pa jim sledimatematika. Vsi otroci se vkljuujejo v angleške dejavnosti, aktivnost otrok pa je odvisnaod individualnih sposobnosti otrok.Najbolj se aktivnost otrok izraža na podroju gibanja, sledijo podroje jezika, glasbene indramske umetnosti.Otroke mi je uspelo motivirati za angleške dejavnosti skozi vse leto, ob upadu motivacijesem spremenila metodo, obliko, as dela (uporaba lutke, slikovnih ponazoril, manjšeskupine, prilagajanje asa izvedbe dejavnosti).Lutka je dejavnik, ki otroke še posebej motivira za dejavnost. V njej so našli svojegaprijatelja.Didaktine in družabne igre so se izkazale kot pozitivna sredstva za utrjevanje znanihvsebin, seznanjanje z novimi in utrjevanje že znanih izrazov.Gibanje, podroje ki je najtesneje povezano z angleškimi dejavnostmi, enega otroka nipritegnilo. Ni bil aktiven. Ostalih angleških aktivnosti se je vedno udeleževal, sprva kotpasivni nato pa kot aktivni udeleženec. Ugotovila sem, da se aktivno vkljui v dejavnosto kateri že ima predznanje (samozaupanje).Skupina je posebej motivirana za dramske dejavnosti, zato smo veina zgodbic tudidramatizirali. Ob teh priložnostih so otroci urili svojo izgovorjavo, si bogatili besednizaklad.Za dodatno motivacijo, ki se je izkazala kot uspešna, sva otrokom z vzgojiteljico Mihaeloizdelali maske, kar je povealo interes otrok. Izdelovali smo tudi sceno, pripomoke,predmete, sredstva za dramatizacijo. Uporaba lutk, kostumov pri dramatiziranju otrokebolj privlai k dramatiziranju.- 271 -


Ponazorila, kot so lutke, slikovne kartice, ilustracije, podkrepijo besedilo pri podajanjunove vsebine, vsebino hkrati naredijo bolj privlano.Pri seznanjanju z novo gibalno igro (Five little mice, Sunny - rainy), sem namestoslovenskega prevoda uporabila slikovne kartice, ki so podkrepile moja navodila.Pri otrocih sem opazila uporabo angleškega jezika pri spontani igri vlog, izmišljevanjepesmi v anglešini, vnos izrazov v vsakdan (vljudnostni izrazi, pozdravi,).Odgovorni nosilec projektaMARJETA MEŠKOVodja projektaUŠ SILVA- 272 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVLOGA ODRASLE OSEBE V KREATIVNEM UNEM OKOLJU1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vloga odrasle osebe v kreativnem unem okoljuLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Irena LESJAKPrijavitelj projekta: Vrtci obine Žalec, Vrtec Šempeter v Savinjski dolini.Strokovni konzulent: Mirjam SENICAPrispevek strokovnega konzulenta: Dopolnjevanje vrzeli v nastajajoem projektu. Nasreanju vseh sodelujoih v projektu in strokovnih konzulentk , ki je bil 14.04. v Žalcu, jekonzulentka v odnosu pozitivnega ozraja, ki se je vzpostavil, naše delo nadgradila zrazlinimi strategijami za kvalitetno izvajanje.Podroje projekta: Poti do kreativnih unih okolij.3. lani projektne skupineValentina ŠTORMANGabrijela PUSOVNIKVesna DJAKOVIKarmen KUNSTIrena LESJAK, Klara VOŠNJAKIskanje novih igralnih možnosti z nestrukturiranimmaterialom.Iskanje novih igralnih možnosti z nestrukturiranimmaterialom.Zagotavljanje pogojev v katerih otroci govorijo(zvzg., sovrstniki).Ugotoviti prednosti in pomanjkljivosti metoderaziskovanja, z vidika vloge odrasle osebe.Strokovni delavki ozavešava implicitne teorije vponudbi sredstev, da le ta vplivajo na vejovztrajnost otrok pri igri.4. Cilj projekta:1., 2. - spoznavanje lastnosti , primerjanje, ustvarjanje, ter iskanje novih igralnihmožnosti z nestrukturiranim materialom.3. - skozi igro vplivati na izpopolnjevanje govora otrok.4. - preizkusiti metodo raziskovanja( kot metodo problemskega uenja) vkombiniranem oddelku.5. - dosei vejo vztrajnost otrok pri igri.- 273 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosegli smo drugo raven razvoja novosti.Vlogo odraslega smo ozavešali, z izvajanjem in spremljanjem dejavnosti, ki smo jih vokviru projekta izvajale. Skozi procese smo ugotavljale, da moramo zastavljene ciljeuresnievati zelo postopoma.Projektna skupina pri uvajanju dobre prakse nartuje oblike in metode lastnegaseznanjanja z novostjo ter nartuje, izvaja in vrednoti novosti v lastnem okolju.6. Uporabniki dosežene novosti:Otroci, odrasli in starši.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Vse strokovne delavke smo prišle do zakljuka da bomo nadaljevale s projektom.Spoznale smo, da je potrebno še veliko delati na vlogi odraslega, saj smo medizvajanjem izvedbenih oblik dejavnosti spoznale, da je odrasla oseba tista, ki imakljuno vlogo v interpersonalni komunikaciji med odraslim in otrokom.V projektnem timu smo prišle do ugotovitve, da moramo dejavnosti nartovati napodlagi predlogov in odzivov otrok.Ponudba novih sredstev je otrokom poveevala interes za aktivno uenje, ustvarjalnostter tudi za sprostitev in umirjanje. Prav zato smo vedno bolj prisluhnile otrokom innjihovim izražanju želja. Na osnovi vsakodnevnega opazovanja in spremljanja otroksmo opazile, da so otroci opazili ponudbo, bili so bolj ustvarjalni in notranje motivirani zadelo. Izboljšala se je komunikacija v vseh smereh.Odgovorni nosilec projektaMara MOHORKOVodja projektaIrena LESJAKV Šempetru, dne 4. 7. 2008- 274 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE V VRTCU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Praznovanje rojstnega dne v vrtcuLeto zaetka projekta: 2006/07Vodja projekta: Jožica ZecPrijavitelj projekta: Vrtec Ciciban Novo mestoStrokovni konzulent: Metoda TurkPrispevek strokovnega konzulenta: koordinacija, svetovanje, spremljanje, aktivnosodelovanje na sreanjih projektne skupine v vrtcuPodroje projekta: strokovni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju(poudarek na kakovosti v kurikulu vrtca)3. lani projektne skupine:Darja Bani,vzgojiteljicaSvijetlana Dragiši,pomonica vzgojiteljiceJelka Košak,vzgojiteljicaVladka Gazvoda,pomonica vzgojiteljiceMarjetka Cerkovnik,vzgojiteljicaLilijana Pavli,pomonica vzgojiteljice13 organiziranih in izvedenih praznovanj 2-3letnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, aktivno sodelovanje nasreanjih projektne skupine, zbiranje mnenj staršev,predstavitev dosežkov sodelavcem13 organiziranih in izvedenih praznovanj 2-3letnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, zbiranje mnenj staršev,aktivno sodelovanje na sreanjih projektne skupine16 organiziranih in izvedenih praznovanj skupaj sstarši 5-6 letnikov, zapis po korakih AR in beleženjeopazovanj otrok, zbiranje mnenj staršev, aktivnosodelovanje na sreanjih projektne skupine,predstavitev dosežkov sodelavcem16 organiziranih in izvedenih praznovanj skupaj sstarši 5-6 letnikov, zapis po korakih AR in beleženjeopazovanj otrok, zbiranje mnenj staršev, aktivnosodelovanje na sreanjih projektne skupine10 organiziranih in izvedenih praznovanj 4-5letnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, zbiranje mnenj staršev,aktivno sodelovanje na sreanjih projektne skupine10 organiziranih in izvedenih praznovanj 4-5letnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, zbiranje mnenj staršev,aktivno sodelovanje na sreanjih projektne skupineDragica Kolbl, 18 organiziranih in izvedenih praznovanj 3-4- 275 -


vzgojiteljicaKatarina Berkopec,pomonica vzgojiteljiceMartina Praznik,vzgojiteljicaMarija Berbi,pomonica vzgojiteljiceVesna Podobnik,vzgojiteljicaAlenka Koevar,pomonica vzgojiteljiceZvonka Jamnik,vzgojiteljicaletnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, zbiranje mnenj staršev,aktivno sodelovanje na sreanjih projektne skupine18 organiziranih in izvedenih praznovanj 3-4letnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, zbiranje mnenj staršev,aktivno sodelovanje na sreanjih projektne skupine10 organiziranih in izvedenih praznovanj 1-2letnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, aktivno sodelovanje nasreanjih projektne skupine10 organiziranih in izvedenih praznovanj 1-2letnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, aktivno sodelovanje nasreanjih projektne skupine7 organiziranih in izvedenih praznovanj v poloviniskupini 2-3 letnikov skupaj s starši, zapis po korakihAR in beleženje opazovanj otrok, aktivnosodelovanje na sreanjih projektne skupine10 organiziranih in izvedenih praznovanj 4-6letnikov skupaj s starši, zapis po korakih AR inbeleženje opazovanj otrok, aktivno sodelovanje nasreanjih projektne skupine9 organiziranih in izvedenih praznovanj 1-2 letnikovskupaj s starši, zapis po korakih AR in beleženjeopazovanj otrok, aktivno sodelovanje na sreanjihprojektne skupine4. Cilj projekta:• Otroku omogoiti doživljajsko bogato praznovanje rojstnega dne, ki temelji na skupniizbiri dejavnosti (otrok, starši, strokovni delavki),• staršem omogoiti vpogled v življenje in delo vrtca in aktivno sodelovanje privzgojnem delu.Priakovani cilj inovacije je dosežen .5. Dosežena raven novosti rezultata:Menim, da smo dosegli 4.raven – Odkrivanje novosti – invencija.Tekom projekta smo odkrile oz. ustvarile nov nain – metodo praznovanja rojstnih dni vvrtcu. Staro rutino smo presegli v mnogih oddelkih. Z dosežki smo seznanile vsestrokovne delavcev našem vrtcu in jih povabile k sodelovanju. V prihodnjem letu bo toena od prednostnih nalog – praznovanje rojstnih dni v vrtcu – na podlagi ugotovitevdvoletnega projekta.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi strokovni delavci v vrtcu. Predstavile smo projekt v celoti,zato je vsem jasno kakšna je inovacija. Nekateri so novost vpeljevali v delo vzporedno znašim projektom.- 276 -


Želimo si pripraviti nekakšen prironik o praznovanjih rojstnih dni v vrtcu, ki bi bil vpomo vsem vrtcem v Sloveniji, morda pa tudi kje drugje.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Rojstne dneve otrok praznujemo v vrtcu kakovostnejše. Pri nartovanju praznovanjasodelujejo otrok – slavljenec, njegovi starši in vzgojiteljici. Izhajamo iz otrokovih monihpodroij. Preko dneva se izvajajo dejavnosti, ki so še posebej vše slavljencu, namenjenmu je cel dan. Otroci ne pogrešajo daril (darilo so najve risbice otrok spete v knjigico)ponosni so, da se ta dan odvijajo njim ljube dejavnosti. Izvajalke dejavnosti smostrokovne delavke, starši se pridružijo po želji. Uspelo nam je vplivati na starše:pogostitve so skromne, ni ve vabil za popoldanska komercialna praznovanja.Otroci se veselijo praznovanja svojega rojstnega dne, etudi to ni ravno tisti dan.Otrokom veliko pomeni prisotnost staršev v vrtcu – na to so zelo ponosni, o tem govorijonekaj dni prej in potem. Odzivi otrok in staršev so spodbudni in pozitivni. Ugotavljamo,da je uvedena sprememba pozitivna za vse udeležene. Velik napredek tudi vstrokovnem razvoju strokovnih delavcev.Odgovorni nosilec projektaMajda Kušer AmbrožiVodja projektaJožica ZecV Novem mestu, dne 4. 7. 2008- 277 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVE GLASBE IN GLASBENE USTVARJALNOSTI ZA UINKOVITRAZVOJ OTROK1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Ve glasbe in glasbene ustvarjalnosti za uinkovit razvoj otrok«Leto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Kosi Ksenija, dipl.vzg.Prijavitelj projekta: Vrtec Ljutomer, Fulneška ulica 5, LjutomerStrokovni konzulent: Fanika Fras BerroPrispevek strokovnega konzulenta: STROKOVNA KONZULENTKA SE JE UDELEŽILADVEH SESTANKOV pt; strokovne dileme in vprašanja smo reševali v osebnem stiku alipo telefonu. Sproti je bila seznanjena s potekom projketa in v njem konstruktivnosodelovala.Podroje projekta: glasba3. lani projektne skupine:KOSI KSENIJAPLEKO MARIJASMODIŠ MARJANANOVAK MARTINAPUŠENJAK MARIJAVodja-aktivno vodenje, dajanje idej, prenosinformacij, iskanje strok. literature kljub odsotnostiod dec. 2007 zaradi boleznilan PT; ideje, izvedba koleg. hospitacije, pomo,prenos informacij, izobraževanje…lan PT; ideje, izobraževanje, pomo, prenos infor.,vodenje otroškega pevskega zboralanica PT; izobraževanje, vodenje glasbenihdejavnosti, vodenje otroškega pevskega zbora,dajanje idej…Koordinacija, dajanje idej, izvedba glasbenihdejavnosti, izobraževanje4. Cilj projekta:o Spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepoteo Vplivanje nartovanih glasbenih dejavnosti na spontane glasbene dejavnostio Razvijanje vsestranske glasbene ustvarjalnostiPriakovani cilj inovacije:- veja avtonomnost pri izvajanju glasbenih dejavnosti- ve spontane in nartovane glasbene ustvarjalnosti otrok in odraslih- dodatno znanje in višja kakovost izvajanja vseh oziroma veine glasbenih dejavnosti- 278 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:- Profesionalna rast vseh pedagoških delavk, saj so bile v izobraževanje vkljuene vsepedagoške delavke vrtca in veja avtonomnost ter suverenost pri izvajanju glasbenihdejavnosti.- Glasbene dejavnosti pomenijo dodatno motivacijo za izvajanje ostalih dejavnosti inglasba se bolj smiselno povezuje z ostalimi podroji dejavnosti.6. Uporabniki dosežene novosti:- pedagoške delavke pri delu v skupini otrok- otroci-ve prepevanja, poslušanja glasbe..-oblikovanje pozitivnega odnosa do glasbein doživljanja glase, izdelovanje svojih »pesmaric« v sodelovanju s starši, dedki,babicami, predstavitev dejavnosti za starše in zainteresirano javnost na zakljuniprireditvi »Otroci sonca«…,- starši – aktivno sodelovanje v skupini otroka (prepevanje, igranje na instrumente,izdelovanje instrumentov…) in tudi doma,- javnost – sodelovanje na zakljuni prireditvi, prireditvi ob DNEVU EVROPE,pevskem festivalu, nastop v Domu starejših, Gimnaziji....7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:3 praktine pedagoške delavnice z glasbenimi pedagoginjami Glasbene šole inGimnazije Ljutomer-predšolski program za vse pedagoške delavke, 2 skupini (3sreanja) zainteresiranih pedagoških delavk za uenje blok flaute in elektrinih orgel,izvedba dveh kolegialnih hospitacij iz podroja glasbe, študij strokovne literature izpodroja glasbe itd., so omogoile pedagoškim delavkam pridobivanje dodatnega znanjas podroja glasbe. Zadali smo si ve ustvarjalnega petja otrok in odraslih in skozinartovane in spontane glasbene dejavnosti smo se temu cilju približali. Smatramo, dalahko na tem podroju naredimo še nekaj ve, zato bomo z IP nadaljevali tudi v šolskemletu 2008/09. V inovacijskem projektu smo želeli bolj smiselno povezati glasbo z ostalimipodroji dejavnosti. Ob evalvaciji smo zaznali pozitivne spremembe, želimo pa nareditina tem podroju še nekaj ve, predvsem integracija glasbe z lutkovnimi dejavnostmi.Odgovorni nosilec projektaMarija Pušenjak, ravnateljicaVodja projektaKosi Ksenija- 279 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADOBRO TIMSKO NARTOVANJE – POGOJ ZAUSPEŠNO DELO1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Dobro timsko nartovanje – pogoj za uspešno deloLeto zaetka projekta: Šolsko leto 2007/2008Vodja projekta: Aja TrudnPrijavitelj projekta: Vrtec »Martin Krpan« CerknicaStrokovni konzulent: Nives ZorePrispevek strokovnega konzulenta: skupni sestanek s projektno skupino, identifikacijaproblema, pomo pri izdelavi narta akti vnosti.Podroje projekta: Timsko delo3. lani projektne skupine:AJA TRUDN ODGOVORNI NOSILEC PROJEKTA –RAVNATELJICA, VODJA PROJEKTADUŠANKA DROBNILANICA PROJEKTNE SKUPINE – POMONICARAVNATELJICENUŠA ZALAR LANICA PROJEKTNE SKUPINE -VZGOJITELJICAERNA ZABUKOVECLANICA PROJEKTNE - SKUPINE SVETOVALNADELAVKA VRTCAELVIRA SEMI LANICA PROJEKTNE SKUPINE –VZGOJITELJICAVIDA KEBE ESNIK LANICA PROJEKTNE SKUPINE –VZGOJITELJICAJANJA SUHADOLNIK LANICA PROJEKTNE SKUPINE –VZGOJITELJICA4. Cilj projekta:OPTIMALNO SODELOVATI PRI SKUPNEM NARTOVANJU V TIMU.Priakovani cilj inovacije ŠE NI dosežen.Projektna skupina je prvi prevzela delo inovacijskega projekta, kar ji je povzroalo nekajpreprek za tekoe delovanje. Timsko delo je veliko podroje izboljšave, kar je odvisno odstrukture zaposlenih, s katerimi se inovacijski projekt razvija in bogati. V šolskem letu seje v vzgojnem delu zelo veliko pogovarjalo o domovinski vzgoji, obenem se je zaelobogatiti izobraževanje strokovnih delavcev ter zakljuujemo z razvojnim projektomKakovosti vrtce in šol preko ZRSŠ, ki je usmeril strokovni kader k razmišljanju oprenehanju stereotipov v vzgoji.- 280 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Smo v fazi, ko išemo smeri za novo oblikovanje smernic za odgovornost vseh lanovtima. Iskali bi jih preko delavnic na strokovnih aktivih. Še pred delavnicamipredvidevamo izpeljati dva predavanja za vse strokovne delavce: predavateljici PolakPolona »Timsko delo« in Marija Jerina »Jaz bi ampak ona noe«.Na zaetku šolskega leta 2008/09 bomo osvežili vsebino Kodeksa etinega ravnanja ternekaj aktivnosti namenili tudi skupnemu druženju. V letošnjem letu smo prieli zvpeljevanjem telovadbe za zaposlene, vendar ni bilo pozitivnega odziva od stranizaposlenih. V naprej se bomo opredelili na socialne igre.6. Uporabniki dosežene novosti:Vsi zaposleni v vrtcu.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:• narediti drugaen akcijski nart• vkljuiti v letni nart vrtca• ve aktivnosti projektne skupine• ve informiranja zaposlenih• opraviti ve spin analiz – meseno spremljanje• izvedba predavanj oz. delavnic za zaposlene• medsebojna komunikacija za izboljšavo klime…Z IP nadaljujemo v naslednjem šolskem letu 2008/09. lani projektne skupine ostajajoisti.Odgovorni nosilec projektaAja TrudnVodja projektaAja TrudnV Cerknica, dne 30. 6. 2008- 281 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASODELOVANJE S STARŠI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Sodelovanje s staršiLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Andreja Koler KrižePrijavitelj projekta: Vrtec Mladi RodStrokovni konzulent: Urška MarganPrispevek strokovnega konzulenta: Zunanja presoja strokovnjakaPodroje projekta: Delo razrednika in oddelne skupnosti3. lani projektne skupine:Andreja Koler Križe:Nives Aljani:Beti Šircelj:Maruša Buletinac:- 282 -- vodenje skupine,- sodelovanje v Klepetalnicah v oddelkih(kot psiholog),- kot posledica sodelovanja v Klepetalnicah,dogovori s starši za individualna sreanja vsmislu pomoi pri vzgojnih težavah,- refleksija sodelovanja in stika s staršineposredno v oddelkih,- lanek,- uredila Zbornik;- zbiranje podatkov: priakovanja staršev,potrebe vzgojiteljice,- nart aktivnosti za izvedbo Klepetalnice,- izvedla Klepetalnico za starše v oddelku,- refleksija izvedene Klepetalnice,- lanek;- zbiranje podatkov: priakovanja staršev,potrebe vzgojiteljice,- nart aktivnosti za izvedbo Klepetalnice,- izvedla Klepetalnico za starše v oddelku,- refleksija izvedene Klepetalnice,- lanek;- zbiranje podatkov: priakovanja staršev,potrebe vzgojiteljice,- nart aktivnosti za izvedbo Klepetalnice,- izvedla Klepetalnico za starše v oddelku,- refleksija izvedene Klepetalnice,- lanek,- uredila Zbornik;


Tatjana Breni Okorn:Danila Czerny:Marjeta Zupani:Janja Krautberger:Renata Rus:- zbiranje podatkov: priakovanja staršev,potrebe vzgojiteljice,- nart aktivnosti za izvedbo Klepetalnice,- izvedla Klepetalnico za starše v oddelku,- refleksija izvedene Klepetalnice,- lanek;- zbiranje podatkov: priakovanja staršev,potrebe vzgojiteljice,- nart aktivnosti za izvedbo Klepetalnice,- izvedla Klepetalnico za starše v oddelku,- refleksija izvedene Klepetalnice,- lanek;- zbiranje podatkov: priakovanja staršev,potrebe vzgojiteljice,- nart aktivnosti za izvedbo Klepetalnice,- izvedla Klepetalnico za starše v oddelku,- refleksija izvedene Klepetalnice ter napodlagi tega- individualne govorilne ure s starši v zvezis problematiko posameznih otrok,- lanek;- zbiranje podatkov: priakovanja staršev,priakovanje specialne pedagoginje,- nart aktivnosti: iskanje oblik sodelovanja,ki bodo sprejemljive za starše (težko sevkljuujejo, eprav bi zaradi težav otrok bilodobrodošlo sodelovanje),- refleksija narta iskanja oblik sodelovanja,- sodelovanje v Klepetalnici v oddelku vzvezi z aktualno problematiko,- lanek;- zbiranje podatkov: priakovanja staršev, kiso lani Sveta staršev, priakovanjevodstva,- izboljševanje vpeljanih oblik sodelovanjaiz preteklega šolskega leta,ž- lanek;4. Cilj projekta:- Vsebinsko izboljšati uteene oblike sodelovanja (govorilne ure, roditeljski sestanki).- Uvesti Klepetalnice – pogovore s starši na nivoju oddelkov in vrtca o vprašanjihrazvoja in vzgoje predšolskega otroka.- Vzpodbuditi aktivno sodelovanje staršev pri nartovanju, izvajanju in evalvacijiletnega delovnega narta oddelka.Priakovani cilj inovacije je dosežen. V letošnjem šolskem letu je bil poudarek nadrugem cilju.5. Dosežena raven novosti rezultata:• Osebni razvoj.• Uvajanje dobre prakse.- 283 -


Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfOsebni razvoj:– Izpopolnili smo strokovno znanje (komunikacija s starši, strokovne teme ovzgoji otrok, timsko sodelovanje, vodenje skupin, vodenje okrogle mize…).– Refleksija med sodelavkami v smislu kritinega prijatelja in zaupanje vskupino, ki pomaga posamezniku na poti k njegovi lastni izboljšavi.Posledino je pripeljalo tudi do kvalitete, ki prinese timsko delo.– Spoznanje, da je potrebno tudi »dobro prakso« izpopolnjevati in ves asiskati izzive in stremeti k razvoju. Prav zaradi tega spoznanja, nadaljujemo sprojektom.– Zaupanje v svoje delo, v svoje kompetence. Izdale smo Zbornik na temoSodelovanje s starši.Uvajanje dobre prakse:– Klepetalnica za starše – uvajanje pogovornih ur s starši o vzgojnih temah,težavah otrok,…kar je novost pri našem delu.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo strokovni delavci v vrtcih in šolah.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Najveji potencial dela v projektni skupini se je v letošnjem šolskem letu izkazalozaupanje med lanicami skupine. Kadar smo bile pred dilemo, smo je predstavile, kadarsmo želele predstaviti svojo idejo, so kolegice slišale in dodale svoje mnenje. Skupina jenudila podporo posameznici, da je izvedla dejavnosti, ki jih je nartovala. Istoasno stem smo strokovno pridobile in nadgradile svojo prakso.Odgovorni nosilec projektaRenata RusVodja projektaAndreja Koler KrižeV Ljubljani, dne 11.7.2008- 284 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAIGRAE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: IgraeLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Tadeja MoharPrijavitelj projekta: Vrtec Mladi RodStrokovni konzulent: ga. Nives ZorePrispevek strokovnega konzulenta : strokovno vodenje, svetovanje pri racionalizacijiproblema; vzpodbuda za nadaljnje raziskovanjePodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Tadeja MoharIdejni vodja, koordinator sreanj s strokovnimidelavkamiRenata RusRavnateljica; pomo pri usklajevanju ciljev na nivojuvrtcaAndreja Koler KrižeSvetovalna delavka; konstruktivno, veplastnozaznava problematiko; racionalizira vsebino innalogeTatjana Hoevar in Cveta Berdajs Vzgojiteljica in pomonica realizirata dogovore nanivoju oddelka; išeta rešitveIrena Koren in Nevena Baji Vzgojiteljica in pomonica realizirata dogovore nanivoju oddelka; išeta rešitve4. Cilj projekta:IZMENJAVA IGRA MED ODDELKI5. Dosežena raven novosti rezultata:Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfPripravila sem anketo: Racionalna analiza stanja igra v odelkihSodelavke so se nanjo pozitivno odzvaleOmogoen pogled posameznika v odnosu in pomenu igrae za njegovo delo in razvojotroka.- 285 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Ob dogovorih in konsenzih, ki bodo sledili v prihodnjem šol. letu, vsi strokovni delavcivrtca.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Z vrailom anketnih listov sem zadovoljna.Uspela sem povabit veino kolegic k razmišljanju o pomenu igra v vrtcu.Težko je bilo karkoli spremeniti in tega tudi nisem uspela.V veliko pomo mi je bila ga. Nives Zore.Naslednji bom sestavila plan treh plenarnih sreanj, kjer si bomo postavili cilje inrazdelili naloge.Odgovorni nosilec projektaRenata RusVodja projektaTadeja MoharV Ljubljani, 26. 9. 2008- 286 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARADOVEDNA MOJCA RAZISKUJE, KAJ SO POELI STARŠI INSTARI STARŠI, KO SO BILI MAJHNI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Radovedna Mojca raziskuje, kaj so poeli starši in stari starši, ko so bilimajhniLeto zaetka projekta: 2006 /2007Vodja projekta: Zdenka ŽerovnikPrijavitelj projekta: Vrtec Mojca, Levinikova 11, LjubljanaStrokovni konzulent: Urška StritarPrispevek strokovnega konzulenta: Sodelovanje in usklajevanje v skupini in z vodjo projekta,pregled dosedanjega dela Inovacijske skupine, usklajevanje akcijskega vprašanja s ciljiprojekta, svetovanje pri projektnem delu, timskem delu in akcijskem raziskovanju, podpora pripredstavitvi projekta v Cerknem, strokovno vodenje v tretji akcijski krog in priprava natriangulacijo.Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja/ znanja3. lani projektne skupine:ZDENKA ŽEROVNIKDARJA BABIMARINKA ANDROMAKOVodja projektaSodelovanje z ZRSSSodelovanje s konzulentko Urško StritarSodelovanje na sreanjih s konzulentkoPredstavitev dosedanjega dela na Zavodu RS zašolstvo in v CerknemSodelovanje na sreanju tima in manjših skupinSodelovanje pri pripravi akcijskega narta skupineDelo z otroci, starši in starimi staršiSodelovanje pri pripravi merskega instrumenta zaudeležene v projektuSpremljanje lastne prakse in napredkaSpremljanje prakse skupine in napredka skupinePriprava evalvacijePredstavitev projekta na Strokovnem zboru VrtcaMojcaPredstavitev projekta na zakljuni razstavi inzakljuni prireditvi enot Mojca in RožleSodelovanje na sreanju timaSodelovanje na sreanju s konzulentko Urško StritarSpremljanje lastne prakse in napredkaSpremljanje prakse skupine in napredka skupineSodelovanje na sreanju timaSodelovanje na sreanju s konzulentko Urško Stritar- 287 -


MARA GANTARSIMONA ŠANTLSILVA GNJEZDABOJANA LUBEJANICA PIRCOLGA AVSENIKSpremljanje lastne prakse in napredkaSpremljanje prakse skupine in napredka skupinePredstavitev na zakljuni prireditvi enot Mojca inRožleSodelovanje na sreanju timaSpremljanje lastne prakse in napredkaSpremljanje prakse skupine in napredka skupineSodelovanje pri pripravi akcijskega narta skupineSodelovanje na sreanjih s konzulentko Urško StritarPredstavitev dosedanjih dejavnosti in rezultatov voddelku z otroki in starši/starimi staršiIzmenjava izkušenj na sreanju tima in manjšihskupinDelo z otroci, starši in starimi staršiSpremljanje lastne prakse in napredkaSodelovanje pri pripravi merskega instrumenta zaudeležene v projektuSpremljanje prakse skupine in napredka skupineSodelovanje pri pripravi akcijskega narta skupineSodelovanje na sreanjih s konzulentko Urško StritarPredstavitev dosedanjih dejavnosti in rezultatov voddelku z otroki in starši/starimi staršiIzmenjava izkušenj na sreanju tima in manjšihskupinDelo z otroci, starši in starimi staršiSpremljanje lastne prakse in napredkaSodelovanje pri pripravi merskega instrumenta zaudeležene v projektuSpremljanje prakse skupine in napredka skupineSodelovanje pri pripravi akcijskega narta skupineSodelovanje na sreanjih s konzulentko Urško StritarPredstavitev dosedanjih dejavnosti in rezultatov voddelku z otroki in starši/starimi staršiIzmenjava izkušenj na sreanju tima in manjšihskupinDelo z otroci, starši in starimi staršiSpremljanje lastne prakse in napredkaSodelovanje pri pripravi merskega instrumenta zaudeležene v projektuSpremljanje prakse skupine in napredka skupineSodelovanje na sreanjih s konzulentko Urško StritarPredstavitev dosedanjih dejavnosti in rezultatov voddelku z otroki in starši/starimi staršiIzmenjava izkušenj na sreanju timaDelo z otroci, starši in starimi staršiSpremljanje lastne prakse in napredkaSodelovanje pri pripravi merskega instrumenta zaudeležene v projektuSpremljanje prakse skupine in napredka skupinePredstavitev na zakljuni razstavi in zakljuniprireditvi enot Mojca in RožleSodelovanje pri pripravi akcijskega narta skupineSodelovanje na sreanjih s konzulentko Urško StritarPredstavitev dosedanjih dejavnosti in rezultatov voddelku z otroki in starši/starimi staršiIzmenjava izkušenj na sreanju tima in manjših- 288 -


ZVEZDANA KOLARskupinDelo z otroci, starši in starimi staršiSpremljanje lastne prakse in napredkaSodelovanje pri pripravi merskega instrumenta zaudeležene v projektuSpremljanje prakse skupine in napredka skupinePredstavitev na zakljuni razstavi in zakljuniprireditvi enot Mojca in RožleSodelovanje pri pripravi akcijskega narta skupineSodelovanje na sreanjih s konzulentko Urško StritarPredstavitev dosedanjih dejavnosti in rezultatov voddelku z otroki in starši/starimi staršiIzmenjava izkušenj na sreanju tima in manjšihskupinDelo z otroci, starši in starimi staršiSpremljanje lastne prakse in napredkaSodelovanje pri pripravi merskega instrumenta zaudeležene v projektuSpremljanje prakse skupine in napredka skupinePredstavitev na zakljuni razstavi in zakljuniprireditvi enot Mojca in Rožle4. Cilj projekta:Odkrivati in ohranjati ljudsko izroilo.Spodbujati medgeneracijsko sodelovanje (otroci, strokovni delavci, starši, staristarši).Spreminjati in razvijati ustrezno vlogo odraslega, da bo uresnieval postavljene cilje.Priakovani cilj inovacije ni popolnoma doseženZakljuili smo tretji akcijski krog s triangulacijo, ki pa smo jo izvedli samo s posamezniki,ne s celotno skupino (vsemi sodelujoimi pri dejavnosti). Zato bomo celotni postopekponovili in hkrati osvojili v prihodnjem šol. letu.5. Dosežena raven novosti rezultata:3. raven: Razvijanje dobre prakseStrokovne delavke smo s pomojo konzulentke Urške Stritar uspešno »prehodile« vse triakcijske kroge. A šele v maju smo izvedle triangulacijo: pripravile merski instrument inga uporabile pri sebi, otrocih in starših/starih starših. Rezultati so pokazali, da sostarši/stari starši zadovoljni, a mislimo, da smo za raziskavo imele premajhen vzorecstaršev/starih staršev.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki inovacije: Strokovne delavke inovacijskega tima Strokovne delavke vrtca Otroci Starši/stari starši, ki so to želeli- 289 -


7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Strokovne delavke v timu IP smo osvojile akcijsko raziskovanje in ga predstavile tudisodelavkam v VrtcuPridobile smo na strokovni rasti in na samopodobiSpoznale smo »kaj je merski instrument« in ga uporabileSpoznale smo, da je strokovna pomo konzulenta potrebnaŽelimo še nadaljevati projekt v sodelovanju z ZRSS in konzulentko Urško StritarOdgovorni nosilec projektaJovi VidmarVodja projektaZdenka ŽerovnikV Ljubljani, dne 30. 6. 2008- 290 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUINKOVITI NAINI IN STRATEGIJE ZA PREPREEVANJEAGRESIVNOSTI MED OTROKI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uinkoviti naini in strategije za prepreevanje agresivnosti med otrokiLeto zaetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: Esmira BehriPrijavitelj projekta: Vrtec Najdihojca, Gorazdova 6, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent zunanji sodelavec: Tomaž VecPrispevek strokovnega konzulenta /Podroje projekta: Delo vzgojitelja in oddelne skupnosti3. lani projektne skupine:Nain dela v našem projektu je tak, da imamo skupen splošni cilj za vse udeleženke,vendar si tandemi strok. delavk po oddelkih postavljajo podcilje in raziskujejo svojekonkretne primere. Tako so prispevki vseh vzgojiteljic in pom. vzgojiteljic pomembni zaceloten projekt.Vukoli Aleksandra (vzg.), Sopi Helena (pom. vzg.)Grošelj Alenka (vzg.), Griar Milena (pom. vzg.)Krajnc Alenka (vzg.), Hrovatin Marina (pom. vzg.)Škvar Andreja (vzg.), Pavli Štefanija (pom. vzg.)Lunder Dragica (vzg.), Kopa Mirjana (pom. vzg.)4. Cilj projekta:Nartovanje takega izvedbenega kurikula oddelka, ki bo naravnan preventivnoter bo spodbujal ustrezen socialni razvoj predšolskih otrok.Priakovani cilj inovacije je dosežen.- 291 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Veina udeleženk je dosegla 1. in 2. raven novosti rezultata – raven osebnega razvoja inuvajanja dobre prakse. Udeleženke so se uile metode akcijskega raziskovanja –postavljanja raziskovalnih vprašanj, odloanja o akcijskih korakih, reflektiranja akcijskihkrogov. Preko sodelovanja z zunanjim sodelavcem Tomažem Vecem smo delali nakonkretnih primerih, se uili kritino razmišljati o problemu in iskati rešitve in možnosti. 2strok. delavki sta se dotaknili tudi že malo 3. ravni: razvijanje dobre prakse, in sicer stapri uvajanju "inovacije" ugotovili tudi njene pomanjkljivosti in jih skušali odpraviti inizboljšati.6. Uporabniki dosežene novosti:Informacije, oz. novosti, ki smo jih pridobili tekom akcijsko raziskovalnih krogov souporabne v prvi vrsti za nas – strokovne delavce (za izboljševanje svoje prakse, zaboljše razumevanje problemov), s tem pa so seveda temelj za izboljševanje odnosaotrok-vzgojitelj. Prav tako so v pomo pri sodelovanju s starši in drugimi vpletenimi vproblemsko situacijo ali dogajanje. Novosti so tudi podlaga za nadaljnje delo innartovanje. Lahko so v pomo tudi drugim kolegicam, saj se jih (kot metodo) daprenesti v druge oblike dela ali probleme.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Strok. delavke po oddelkih so prišle do sledeih ugotovitev:1. Za prvo starostno obdobje se nama zdi novost ustrezna. Sporoilo otroku je jasno inkratko, brez dodatnega ustvenega obremenjevanja, obutkov krivde. Pri veini otrok seje induktivni pristop izkazal kot uinkovit. Najveja "nevarnost" je zbujanje obutkovkrivde pri otroku, ko mu sporoaš, kaj pomeni njegovo dejanje za drugega. Kljub vsemupa induktivni pristop ni primeren za vsakega otroka, zato je potrebno kritino uvajanje inizvajanje novosti.Novost je potrebno uvajati (izvajati) daljši as, kontinuirano, da so vidni dejanski uinki.S tem šolskim letom se proces ne zakljuuje.2. Inovacijski projekt nama je preko svojega strukturiranega poteka prinesel boljerazumevanje sebe in drugega (predvsem otroka, ki ima problem). Osebno mi je bilovše, da je delo, ki poteka navadno uteeno in "po najboljših moeh" ( s tem ne mislim,da ni strokovno), postalo bolj transparentno, bolj vidno, prepoznavno in zato tudi boljobvladljivo in kontrolirano. V tem procesu sva pridobili na osebni (in strokovni) ravni.3. Ugotovitve: da morajo biti cilji individualno zastavljeni. e sva jih v najinem primeruželeli dosei, sva jih morali znižati. Da obstajajo razlini naini in pristopi do otroka.Odgovorni nosilec projektaJelka Fijavž,Vodja projektaEsmira Behri,V Ljubljani dne 4. 7. 2008- 292 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPREHAJANJE MED PROGRAMI VRTCA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Prehajanje med programi vrtcaLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Božena StritihPrijavitelj projekta: Vrtec Najdihojca LjubljanaStrokovni konzulent: mag. Janja Coti PajntarPrispevek strokovnega konzulenta: Izvedba svetovalne storitve (1x)Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:BOŽENA STRITIH, svetovalnadelavka, psihologinjaVIKTORIJA ŠTER, specialnapedagoginjaMARIJA VOLK, specialnapedagoginjaTEREZIJA HLEB, specialnapedagoginjaANGELCA STREL,fizioterapevtkaTANJA PODGORŠEK,vzgojiteljicaDRAGICA LUNDER, vzgojiteljicaMAJDA EHI,vzgojiteljicaMARIJA TURK, pomonicaravnateljiceVodja projektaVzgojiteljica v razvojnem oddelku (RO)Vzgojiteljica v razvojnem oddelku (RO)Vzgojiteljica v razvojnem oddelku (RO)Fizioterapevtka v ROVzgojiteljica v veinskem oddelkuVzgojiteljica v veinskem oddelkuVzgojiteljica v veinskem oddelku4. Cilj projekta:DOPOLNITI ŽE OBSTOJEE NAINE PREHAJANJA MED PROGRAMI VRTCA ZUPOŠTEVANJEM NAELA INKLUZIJE TER NOVIMI OBLIKAMI SODELOVANJA MEDSTROKOVNIMI DELAVCI VRTCA.Priakovani cilj inovacije je v veji meri dosežen.- 293 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:3. nivo: RAZVIJANJE T.I.«DOBRE PRAKSE«Projektna skupina je ob naboru dosedanjih obstojeih oblik »integracije« otrok sposebnimi potrebami iz razvojnih oddelkov, ugotavljala dobre in slabe strani posamezneoblike, zlasti z vidika timskega nartovanja ter doseganja in evalvacije nartovanih ciljevna razlinih nivojih.Posamezne oblike »druženja« otrok iz RO in ostalih so se ukinile, veina pa spremenilav procesu skupnega nartovanja, izvajanja in spremljanja ter evalvacije.Pomembno novo vlogo v vseh fazah dela z OPP so prevzele vzgojiteljice veinskihoddelkov, vloga vzgojiteljic iz RO pa se je spremenila.6. Uporabniki dosežene novosti:• Strokovni delavci vrtca, kjer poteka »prehajanje med programi«, med razvojnimioddelki ter veinskimi oddelki.• Strokovni delavci, ki so vkljueni v strokovne skupine za pripravo, izvajanje inevalvacijo individualiziranih programov (IP) za otroke s posebnimi potrebami (OPP).7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:• Nartovanje »integracije« otrok iz razvojnega oddelka vrtca poteka le timsko zvzgojiteljico veinskega oddelka, kjer se izvaja. (in ne more biti le v pristojnostivzgojiteljice – specialne pedagoginje razvojnega oddelka, kot je bila dosedanjapraksa)• Cilji prehajanja med programi se opredelijo bolj natanno s konkretnimi operativni ciljina razlinih nivojih: za posameznega OPP, za skupino (RO) ter za veinsko skupino,za posamezna podroja dejavnosti, za posamezne razvojne cilje• Nartovane cilji se opredeli z merljivimi postavkami (kaj želimo dosei in kako bomoto »izmerili«, vedeli – da je doloeni cilj dosežen)• V proces nartovanja prehajanja med programi se vkljui tudi »predstavitev »posameznega OPP strokovnim delavkam veinskih oddelkov (kjer bo potekaloprehajanje) ter njegovih specifinih potreb, primanjkljajev, monih podrojih, ki jihotrok lahko razvija v asu integracije• Bolj kot koliina skupnega preživetega asa je pomembna osmišljenost skupnihaktivnosti oz. kvalitete glede na realne potrebe otrok.Odgovorni nosilec projektaJelka FijavžVodja projektaBožena StritihV Ljubljani, dne 30. 6. 2008- 294 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASOCIALNA INKLUZIJA V MOJEM ODDELKU1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Socialna inkluzija v mojem oddelkuLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Vlasta MartonošiPrijavitelj projekta: Vrtec Otona Župania, Parmska cesta 41, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: mag. Janja Coti PajntarPrispevek strokovnega konzulentaPodroje projekta: profesionalni razvoj – kljune kompetence strokovnih delavcev v vzgoji inizobraževanju3. lani projektne skupine:ANDREJA AMBROŽIMAJA AMBROŽIVLASTA MARTONOŠIRAZVIJANJE SOCIALNIH SPRETNOSTI ZAVZPOSTAVLJANJE PRIJATELJSKIH ODNOSOVSpoznajmo materni jezik otrok, ki ni slovenskiRAZVIJANJE SOCIALNIH SPRETNOSTI ZAVZPOSTAVLJANJE PRIJATELJSKIH ODNOSOVKonstruktivno razreševanje konfliktovRAZVIJANJE SOCIALNIH SPRETNOSTI ZAVZPOSTAVLJANJE PRIJATELJSKIH ODNOSOVVkljuevanje otroka, ki ne govori in se agresivnovede do drugih otrok, v skupino preko socialnih iger4. Cilj projekta:SENZIBILIZACIJA VZGOJITELJA IN OTROK ZA POTREBE DRUGIHPriakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:1. raven: Osebni razvoj strokovnega delavca. Izpopolnili smo strokovno znanjeposameznika oz. skupine. Senzibilizacija vzgojitelja in otrok - v situacijah smo postalibolj pozorni, stvari prej opazimo in ustrezno ukrepamo.4. raven: Odkrivanje novosti – invencija. Projektna skupina je iskala, preverjala inevalvirala novi didaktini element oz. novo kombinacijo elementov. Npr. : katerespretnosti si mora otrok razviti, da vzpostavi odnose in komunikacijo, ki je sprejemljivaza drugega; tj. da ga sprejmejo, ne zavraajo.- 295 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Strokovni delavci vrtca. Predstavljeno je bilo na vzgojiteljskem zboru - širjenje medsodelavkami. Prispevek bo objavljen tudi v reviji Otroci.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Med in po izvajanju dejavnosti je bilo opaziti drugano klimo v skupini, starejši otroci sosprejeli mlajše, igrajo se skupaj, ne samo sami med seboj. Razvili smo pristnejšimedsebojni stik – otroci - otroci; otroci - odrasli. Poraslo je zanimanje za drugega,pomo, sodelovanje v skupini, veja je povezanost skupine. Otroci, ki so silili v ospredjeso zaeli upoštevati potrebe in mnenja drugih, poveala se je toleranca do druganosti.Tudi pri deku, ki ne govori, je opaziti napredek v smeri boljšega pristopa do otrok. Vigro se ne vkljuuje ve samo s tepežem ali odvzemom stvari – da pritegne pozornost -ampak se prikljui, opazuje, vzame isto stvar, kot jo imajo ostali; npr. kocke, avtomobili...in se igra. Otroci ga popolnoma še ne sprejemajo; bojijo se, da jim bo kaj podrl ali uniil,vendar je viden napredek. V socialnih igrah uživa in se sprosti. Cilj, ki ga želimo doseije, da bi zael še govoriti. Razvijali smo tudi sposobnost za samostojno odloanje.Odgovorni nosilec projektaMajda ŠtihVodja projektaVlasta MartonošiV Ljubljani, dne 7. 7. 2008- 296 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUTNA POT1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: utna potLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Mateja Kalin, dipl. vzg.Prijavitelj projekta: Vrtec pri OŠ Globoko, Globoko 9, 8254 GlobokoStrokovni konzulent mag. Stanka PreskarPrispevek strokovnega konzulenta: S strokovno konzulentko smo sodelovali preko telefonskihstikov, z osebnim svetovalnim pogovorom (23.11.2007) in preko elektronske pošte.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Diana BelcaSergeja KržanAleksander NovakoviSuzana MarinekKatarina SedeljšakMartina ŽlofAktivna izvajalka dejavnosti, neposredna skrb za utnopot.Aktivna pri zbiranju idej, sredstev in možnosti izvedbe.Aktiven pri izvajanju dejavnosti na utni poti; zbiranje idej.Aktivna pri izvajanju dejavnosti na utni poti; zbiranje idej.Aktivna pri izvajanju dejavnosti na utni poti in zbiranjumaterialov.Aktivna pri zbiranju idej, sredstev in izvajanju dejavnosti;promocija.4. Cilj projekta:Poveati spodbude za utno uenje na prostem, zagotoviti varne pogoje za aktivnoraziskovanje in poveati sodelovanje med vrtcem, otroki in starši.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:lani projektne skupine menimo, da smo dosegli 4. raven razvoja novosti.Pri nartovanju izvedbe projekta smo uporabili že znane didaktine elemente(igralnice/uilnice na prostem) in jih oblikovali v novo celoto – utno pot. Pri nartnemizvajanju izkustvenih dejavnosti (aktivna uporaba util) smo sodelovali z razlinimiciljnimi skupinami znotraj naše ustanove (vrtec, osnovna šola), nato pa smo jihpredstavili tudi širše (starši, lokalna skupnost). Tako smo pridobili kritine prijatelje inopazovalce, ki so nam posredovali svoje vidike doživljanja novosti.- 297 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Projekt utne poti je možno prenesti na katerokoli raven vzgoje in izobraževanja otrok,mladostnikov in odraslih. utna pot kot igralnica/uilnica na prostem ponuja neomejenoštevilo možnosti za izkustveno uenje. Konkretna spoznanja in izkušnje, pridobljene nautni poti, olajšajo posredovanje, sprejemanje in povezovanje znanja iz pisnih in ustnihvirov v igralnici/razredu/predavalnici.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:utna pot kot možnost ureditve vrtevske okolice ima vzgojni in izobraževalni namen.Preko konkretnih dejavnosti na utni poti se otrok seznanja s pravili (uporaba utne poti,upoštevanje skupnih dogovorov pri njeni uporabi…), jih sooblikuje in utrjuje svojesposobnosti upoštevanja le-teh. Pri tem tke mrežo socialnih stikov (vrstniki, otrok –odrasli, medgeneracijska druženja …) in razvija naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnosdo žive in nežive narave. Ob dejstvu, da predstavlja gibanje za predšolskega otrokaosnovo za seznanjanje s svetom, ki ga obdaja, je utna pot oblikovana tako, da si otrokpreko gibanja pridobiva in razvija intelektualne, ustvene, socialne, predvsem pazaznavne zmožnosti – sposobnosti, ki predstavljajo osnovo za razvoj otrokovegaustvarjalnega mišljenja – inovacije. Materiali na utni poti omogoajo otroku, da jihzaznava in doživlja z vsemi utili (sluh, vid, vonj, okus, tip, ravnotežje).Odgovorni nosilec projektaRozika Vodopivec, prof.Vodja projektaMateja Kalin, dipl. vzg.V Globokem, 3. 7. 2008- 298 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAOSEBNI PORTFOLIO STROKOVNEGA DELAVCA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Osebni portfolio strokovnega delavcaLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Andreja Križan LipnikPrijavitelj projekta: Vrtec Rogaška Slatina, Ulica Kozjanskega odreda 2, 3250 Rogaška SlatinaStrokovni konzulent: (Jasna Škari), dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: Refleksija našega dela in podpora pri izvajanju akcijskeganartaPodroje projekta: Profesionalni razvoj (kljune kompetence) strokovnih delavcev v vzgoji inizobraževanju3. lani projektne skupine:Mateja JusAlbina JagodiDarija HohnjecMateja Popit-PrahMarija epinMetka FenkoPrva nastavitev osebnega portfolia vzgojiteljice, pripravareferennega okvira lastnega dela, osebnega razvojneganarta in dokumentiranje izvajanja narta.Nadaljevanje osebnega portfolia vzgojiteljice, poglobitevreferennega okvira lastnega dela in osebnegarazvojnega narta, dokumentiranje izvajanja narta insodelovanje pri pripravi plakata.Nadaljevanje dolgoletnega vodenja osebnega portfoliavzgojiteljice, poglobitev referennega okvira lastnegadela, izbira osebnega razvojnega narta,dokumentiranje izvajanja narta in sodelovanje pripripravi plakata.Prva nastavitev osebnega portfolia pomonicevzgojiteljice, priprava referennega okvira lastnega dela,opredelitev razvojen naloge in dokumentiranje izvajanjanarta.Nadaljevanje osebnega portfolia organizatoriceprehrane, poglobitev referennega okvira lastnega delain osebnega razvojnega narta, dokumentiranjeizvajanja narta ter izvedba letnega razgovora zravnateljem ob portfoliu.Prva nastavitev osebnega portfolia ravnateljice, pripravareferennega okvira lastnega dela, osebnega razvojneganarta, dokumentiranje izvajanja narta, izvajanjeletnega razgovora z delavci ob njihovih portfoliih(prostovoljno), podpora inovacijskemu projektu tudi zlastno udeležbo- 299 -


Majda PlavakAndreja Križan LipnikPrva nastavitev osebnega portfolia pomoniceravnateljice, priprava osebnega razvojnega narta,spremljanje udejanjanja narta in izvedba letnegarazgovora z ravnateljem ob portfoliu.Nadaljevanje osebnega portfolia svetovalne delavke,poglobitev referennega okvira lastnega dela, pripravaosebnega razvojnega narta in spremljanje udejanjanjnarta, izvedba letnega razgovora z ravnateljem obportfoliu, vodenje skupine po zastavljenem planu razvojaIP, priprava poroil in sodelovanje z ZRSŠ.4. Cilj projekta:Spoznati in uinkovito uporabiti osebni portfolio kot sistem nartovanja, spremljanja inreflektiranja lastnega razvoja in uenja strokovnega delavca.Priakovani cilj inovacije JE v bistveni meri dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Posamezniki smo v IP razvijali prve tri ravni razvoja:• Osebni razvoj s portfoliem• Uvajanje dobre prakse skozi udejanjanje na to raven naravnanih osebnihrazvojnih nartov• Razvoj dobre prakse skozi udejanjanje na to raven naravnanih osebnihrazvojnih nartovKot skupina smo prav tako razvijali prve tri ravni razvoja. Osnovna raven razvoja, ki smojo s portfoliem razvijali, je osebni razvoj.Portoflio vzgojitelja, pomonika vzgojitelja in svetovalnega delavca je v našem prostorupoznan. Njegov razvoj je potekal vzporedno z razvojem portfolia otroka v sodelovanjupraktikov z ZRSŠ. Zato smo s temi oblikami portfolia uvajali dobro prakso v naš vrtec.Portfolio ravnatelja, pomonika ravnatelja in organizatorja prehrane pa smo po vzoruportfolia vzgojitelja, pomonika vzgojitelja in svetovalnega delavca, šele razvijali.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko samostojno uporabljajo vsi lani projektne skupine za razvoj portfolia,tudi v bodoe. Poznajo osnovno filozofijo in osnovne elemente priprave portfolia.Inovacijo lahko uporabljajo tudi ostali strokovni delavci. Pomagajo si lahko zinformacijami predstavitev, ki jih je skupina za razvoj portfolia zanje pripravila in vkljuujekonkretne primere priprave gradiv v portfolio. Na voljo imajo pomo in svetovanje(kritino prijateljstvo) lanov, ki smo v pripravi osebnega portfolia strokovnega delavcabolj izkušeni.Posredni uporabniki dosežene novosti so tudi otroci, za katere v našem vrtcu vodimoportfolio otroka že nekaj let. Strokovni delavci, ki se sami preizkušajo v vodenju portfolia,le-tega bolje spoznajo. Tako lažje izbirajo zgovornejše in kljune dokaze o otrokovemrazvoju in uenju in otroke zaradi lastne izkušnje lažje spodbujajo pri refleksivnemuenju.- 300 -


7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Portfolio prinaša strokovnim delavcem strukturiran sistem, s katerim jasneje, s pomojodokazov in refleksij spremljajo lasten razvoj in napredek. V vseh portfoliih so si strokovnidelavci zastavili osebne razvojne narte, ki so jih ob predhodnem razmisleku, ko sopripravljali referenni okvir svojega dela, strokovno argumentirali. Z njimi so želeli vsvoje delo uvesti dobro prakso ali razvijati nova znanja in jih preizkušati v praksi.Prizadevanja, nova spoznanja, izkušnje so sproti dokumentirali in tako so nastajale»zgodbe o uspehu« vsakega od lanov. Skozi pregled gradiv, ki so se nabirala tekomleta, posameznik jasno zaznava svoj napredek na podroju, ki si ga je sam zastavil,pridobiva uvid kako je presegal ovire na poti razvoja, kaj je morda v zastavljenemspremenil, kje je iskal spodbude in do kod je na zastavljeni poti prišel. Tako se bogatitudi v spoznavanju samega sebe. V letnih razgovorih strokovnih delavcev z ravnateljem,so bili le-ti pomembno obogateni, saj smo ravnatelju pot lastnega profesionalnegarazvoja lahko prikazali v procesu, z dokazi smo lahko argumentirali kje smo in kaj bi napoti razvoja še morda potrebovali ipd. Portfolio nastaja v procesu, zato je samorazvoj sportfoliem trajna naloga. Kot IP jo želimo voditi še vsaj eno leto. V naslednjih akcijskihkrogih bi želeli svoja spoznanja podeliti v odnosu kritinega prijateljstva s strokovnimisodelavci, pridobiti njihove sugestije in tako naša prizadevanja še razširiti. Pri temraunamo na pomo naše konzulentke.Odgovorni nosilec projekta:Metka FenkoVodja projekta:Andreja Križan LipnikV Rogaški Slatini, 2. 7. 2008- 301 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTACICIKNJIŽNICA V VRTCU1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Ciciknjižnica v vrtcuLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Drožina JanaPrijavitelj projekta: Vrtec Semedela, Nova ulica 2/B, 6000 Koper - CapodistriaStrokovni konzulent: Urška Stritar, višja svetovalkaPrispevek strokovnega konzulenta: sreanja pred zaetkom projekta na sreanjih v Ljubljani inRogaški Slatini. Skupno sreanje v novembru 2007 v našem vrtcu kot dogovor o poteku inizvedbi projekta. Sreanje s starši v marcu 2008, ki smo se ga udeležile tudi lanice tima, kjerje ga. Stritar posredovala ugotovitve pomena branja od rojstva za razvoj pismenosti inbralnega razumevanja kasneje.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:BUZEAN DAMJANAŠERGON NIVESKLEMENC ANAMARIJAJURIŠEVI TEODORASARDO MARIJAMEZGEC AMELIJAOtroci so preko util (tip, okus, vid) spoznavali knjige,poslušali bibarije, bibanke, izštevanke, kratke zgodbe terob sodelovanju z otroki sosednjih skupin (1 – 3 letniki)razvijali komunikacijo, starši so se vkljuevali prekovprašanj saj so bili radovedni, kaj jim hoejo njihoviotroci s prstki povedati.Ob rimankah, izštevankah, so otroci hitro sprejeli nainkomunikacije in ga uporabljali z drugimi otroki, starši sojim kupili knjigo Enci benci na kamenci in se tudi domauili novih izštevank, pogosto so si izmišljali rime inprehajali na nivo ustvarjalnosti, sodelovali so z otrokidrugih skupin iste starosti.Izredno zanimanje otrok za rime, izševanke, sodelovanjemed skupinami iste starosti, uspešna dejavnost jepritegnila pozornost tudi študentk PF Koper, starši sospremljali vendar se niso dovolj vkljuevali.Sodelovanje otrok, strokovnih delavk in staršev smodopolnili z obiski knjižniarke, vsaka oseba, ki je vskupini pripovedovala pravljico je prinesla nekajdruganega in tako bogatila otrokovo doživljanje, prvistiki s knjižnico so otroke prevzeli.Vkljuevanje otrok in staršev v projekt je bil opazen, sajsmo s skupnimi momi v knjigah in zapisih iskali rajalnein gibalne igre Istre neko in danes se jih nauili in jihpredstavili na RTV Koper.Iskanje iger Istre in povezovanje slovenskega jezika z- 302 -


TERI GABRIJELADROŽINA JANAZOR SUZANABARUCA SUZANAŽDRNJA ADRIJANAANDRIJAŠI VLASTAistrskim narejem smo nadgrajevali z uvajanjemelementov italijanskega jezika ter iskali takšne vsebine,ki smo jih lahko prepletali v obeh jezikih ter jih bogatili znarejem.Ob prvih stikih s knjižniarko in knjižnico so otrocispoznali pomen knjige kot sredstvo za spoznavanjepravljinih in ostalih vsebin, iz zaetnega rokovanja sknjigo in skrbjo nad knjigami doma in v vrtcu pri izposojiknjig smo preko obiska knjigarne DOM Koper navezalistik z ilustratorjem Miranom Kohkom ter tudi samiustvarili svojo knjigo, ki jo je dobil vsak otrok.Pomen revij kot izhodiše za ustvarjalnost predbralnegaobdobja je pokazal, da otroci ne poznajo pojmov (revija),vedo pa kaj je Cicido, med razpoložljivimi revijami sonajvekrat posegali po Cicidoju in Zmajku, pri tem sosodelovali tudi starši, ki so vejemu številu otrok naroilirevije, ker pa tega niso imeli vsi smo si pomagali sfotokopiranjem.Vlogo knjižniarke sem usmerila v dejavnost izposojeknjig in knjižnega nahrbtnika otrokom domov, kjer je bilpoudarjen odnos do knjige, skrb za knjigo, ki so joodnesli domov ter povezanost staršev, otrok ob branjuknjig, ob tem so starši z vlogo posrednika brane besedeotrokom omogoili da vsak najde nekaj zase iz razlinihpodroij, ki ga zanimajo. V projekt v enoti Rozmanovasem se celo leto vkljuevala z nasveti, posredovanjemzgodb, skrbjo za knjige v igralnici in knjižnici ter takopomagala otrokom, staršem in strokovnim delavkambogatiti knjižno in književno vzgojo.4. Cilj projekta:Preko dejavnosti otrokom ponujamo knjige in vsebine primerne njegovi razvojni starosti,ob tem mu omogoamo stik z narejem, pogovornim ter knjižnim jezikom.Otroku omogoimo lastno ustvarjanje zgodb, knjig, ilustracij ter ga spodbujamo krazumevanju jezika kot temelja lastne identitete.Otroku omogoamo uenje jezika ob poslušanju, pogovorih, pripovedovanju literarnihbesedil, poslušanju glasnega branja odraslih, rabi jezika v domišljijskih igrah, izmišljanjuzgodb in pesmi, ob rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah, ki so tradicija in skupnakulturna lastnina ve generacij.Priakovani cilj inovacije JE dosežen, saj smo v osmih skupinah razline starostiotrokom ponujali stik s knjigo, revijo kot pripomoek pri ustvarjanju in doseganju ciljevjezikovne vzgoje. Otroci so pridobivali izkušnje preko util, ter se ustvarjalno ukvarjali zizmišljanjem in oblikovanjem svojih vsebin (rim, pesmic, zgodb, ugank, križank). Urili sopredbralne funkcije, komuniciranje med seboj, sodelovali v dialogih.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosegle smo raven razvijanja dobre prakse.Osebnostno smo se poglobile v akcijsko raziskovanje in preko kratkoronih ciljevugotovile kako nadgrajevati pridobljeno znanje otrok.Z uvajanjem knjige kot sredstva za iskanje informacij ter sodelovanjem s knjižniarko vvrtevski knjižnici smo spoznavali pomen informacijskega prostora.- 303 -


Razvijali smo dobro prakso z razlinimi vsebinami pri razlino starih otrocih, vkljuevalivanje starše in zunanje sodelavce, predvsem pa smo strokovne delavke vrtca bogatilesvoje znanje in izkušnje.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabljajo jo lahko:- otroci, ki imajo možnost rokovanja s knjigo, branja, listanja in ustvarjanja- starši kot možnost svojega razvoja ter v širjenju tega znanja na otroka- strokovni delavci v vrtcih, ki bogatijo svoje delo, znanje in ga prenašajo na otroke- zunanji sodelavci (knjižniarji, pisatelji, pesniki, ilustratorji…), ki jim izkušnje z otroki vpredšolskem obdobju nudijo ustvarjalnost na svojem delovnem podroju.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Novost z veseljem sprejemajo otroci, starši in strokovne delavke.Ugotavljamo, da preko projekta bolj zavestno vrednotimo in nartujemo aktivnosti.Redna refleksija in skupna sreanja tima pripomorejo k bolj konktretnim ugotovitvam, kiso osnova za nadgradnjo projekta.V projekt so vkljueni otroci vseh starosti, kar nam nudi vejo možnost primerjave vnaslednjem šolskem letu.Zaradi letošnjih vejih premikov na delovnih mestih smo potrebovale veliko asa, dasmo oblikovale izhodiša za delo.Ugotovile smo, da je projekt zelo široko zastavljen, da so poti vsake izmed sodelujoihnekaj posebnega, da pa nas povezuje knjižnica in knjižniarka.Predvsem pa je bogastvo povezati starše s svojimi otroki, z otroki cele skupine terpovezanost otrok in staršev drugih skupin.Bogastvo projekta vidimo v povezovanju z okoljem.Zanimivo je bilo spoznavanje drugih jezikov predvsem jezika okolja – italijanšine.Odgovorni nosilec projekta:Nives Prša, univ.dipl.soc.ped.ravnateljicaVodja projekta:Jana Drožina, dipl. VPOV Kopru dne 3. 7. 2008- 304 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUENJE JE IGRA OB GIBANJU - HOJA1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uenje je igra ob gibanju - HOJALeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Irena HajdPrijavitelj projekta: Vrtec Slovenske KonJICE, Slomškova 1, 3210 Slov. Konjice, enotaTatenbahovaStrokovni konzulent: Mirjam SenicaPrispevek strokovnega konzulenta: Uvodna konzultacija, predlog sodelovanja s PF MB,spremljanje in evalvacija delaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:JELKA BREKOMARIJA JUHARTDUŠKA NOVAKIRENA HAJDDARJA HABJANVERA ŠTANTEPriprava obvestil, zloženk, plakatov; obvešanjestarševTeden mobilnosti – brez avtomobilaRazline gibalne igre; »Varno s soncem«FIT(IZOBRAŽEVANJE); redna vadba v prostoru inna prostemPohodi s starši: Cicibanova jesen v Škalcah,»Zmajkova pot«Sreanje s športniki, povezovanje z zunanjimisodelavci4. Cilj projekta:Razvijanje gibalnih sposobnosti hoje.5. Dosežena raven novosti rezultata:V procesu izvajanja projekta smo predvidoma dosegli tretji nivo – razvoj »dobre prakse«.- 305 -


Izvajanje gibanja je postal sestavni del vsakodnevnega nartovanja, sistematinega delaS spremljanjem ter vrednotenjem rezultatov smo pri otrocih merili koordinacijo,ravnotežje, eksplozivno mo, vzdržljivostno mo.Iz obdelanih podatkov je razvidno, da so otroci na vsakem testiranju dosegali boljšerezultate v vseh testih. Glede na to, da je med inicialnim in finalnim testiranjem samo štirimesece razlike, sklepamo, da je napredek v rezultatih testiranja posledica strokovnonartovanega in sistematinega dela na podroju gibalnih dejavnosti v asu trajanjaprojekta.Otroci se z veseljem in sprošeno vkljuujejo v gibalne dejavnosti, ki jih izvajamo vokviru rednega programa vrtca.6. Uporabniki dosežene novosti:Otroci, vzgojiteljice in pomonice vzgojiteljic v okviru gibalnih dejavnosti.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Podrobnejša izostritev kljunih problemov je prispevala k uspešnemu zakljuku projekta.Po predavanju in konzultaciji s prof. Miranom Muhiem smo izvedle testiranja motorinihsposobnosti otrok. Otroke smo testirale v januarju, marcu in maju 2008. Vzorec otrokpredstavlja 73 deklic in 61 dekov našega vrtca.Otrokom smo izmerili:• koordinacijo (hoja skozi obroe – HSO, tek cik-cak – TCC, tek po kotaljenju – TKO),• ravnotežje (stoja na kvadru vzdolžno – skv, hoja po deski – HDE),• eksplozivno mo (skok v daljino z mesta – SDM) in• vzdržljivostno mo (stopanje na klop – SKL, boni poskoki– BPS).Te teste je svoji raziskavi uporabil Rajtmajer (1997).Na osnovi pridobljenih rezultatov testiranja motorinih sposobnosti (MS) otrok so biliizraunani ter grafino in tabelarino predstavljeni naslednji statistini parametri:• Z-vrednosti rezultatov motorinih sposobnosti (MS) deklic in dekov po skupinah.Predstavitev dosežkov in interpretacija spoznanjIz obdelanih podatkov smo ugotavljali, da so otroci na vsakem testiranju dosegali boljšerezultate v vseh testih. Glede na to, da je med inicialnim in finalnim testiranjem samoštiri mesece razlike, sklepamo, da je napredek v rezultatih testiranja posledicastrokovno nartovanega in sistematinega dela na podroju gibalnih dejavnosti v asutrajanja projekta.Otroci se z veseljem in sprošeno vkljuujejo v gibalne dejavnosti, ki jih izvajamo vokviru rednega programa vrtca.Odgovorni nosilec projektaPrimoži MarijaVodja projektaHajd IrenaV Slovenskih Konjicah, dne 30. 6. 2008- 306 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTATUKAJ, KJER SMO DOMA1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Tukaj, kjer smo domaLeto zaetka projekta: 2006)2007Vodja projekta: Danijela Šuc, dipl.vzg.Prijavitelj projekta: Vrtec Slovenske Konjice, Slomškova 1Strokovni konzulent: Mirjam Senica, višja svetovalkaPrispevek strokovnega konzulenta:Svetovalna in posvetovalna vloga ter pomo in podpora pri iskanju in usmerjanjukakovostnejših nainov, poti in metod dela za reševanje problemov, povezanih znartovanjem, izvajanjem, spremljanjem in evalvacijo dela IP. Je dober kritini prijatelj.Podroje projekta: Poti do kakovostnega uenja3. lani projektne skupine:Bezenšek GabrijelaKos DoricaKoren DarinkaLevart AngelaPri delu z otroki izhajati iz pohval, pozitivnegavrednotenja in dobre povratne informacije zaotroka, ter tako poveati soodgovornost inmotivacijo za igralno aktivnost.Aktivnosti otrok smiselno nartovane z »okvirjem«,znotraj katerega otroci samostojno raziskujejo,poglabljajo in predstavijo svoja spoznanja.Poudarjena je aktivna vloga otroka:Aktivno raziskovanje kraja z usmerjenimi sprehodi,spodbujanje samostojnega iskanja informacij,zbiranje slikovnega gradiva, literature in medijev zaotroke; obogatitev prostora z ustrezno izbiroraznolikega gradiva obogatiti življenje otrok v vrtcuFleksibilnost v prostoru in asuSkupno ciljno nartovanje ob upoštevanjuzmožnosti in interesov otrok, otroku pustiti odprtopot v iskanju lastne predstave poti do cilja; aktivnoizpolniti as poitkaOdprtost in fleksibilnost: metoda dela temelji naoblikovanju dela v manjši skupini, na osnovivsebinskega interesa, jasno postavljenapriakovanja v povezavi z ciljem aktivnosti. Šibkiotroci so sprejemali pomo od monejših, so jihspodbujali k cilju- 307 -


Punik IrenaAktivnosti otrok usmerjene v nartovanje, izvedboin ovrednotenje posredovanja novih znanj drugimotrokom in odraslim v vrtcu, vzgojiteljica stopi vozadje z zgolj jasno strukturo VIZ procesa.4. Cilj projekta:• Poiskati naine za ustvarjanje spodbudnega unega okolja, v katerem bi razvijalizavedanje obstoja lastnega jezika, vrednot in kulture.• Iskati inovativne poti, ki spodbujajo otrokovo lastno aktivnost raziskovanja,primerjanja, prepoznavanja vrednot za obogatitev življenja v vrtcu.Priakovani cilj inovacije je dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:Povzetek našega skupnega dela kaže naslednje:S potekom inovacijskega projekta smo dosegli drugo raven razvoja novosti.V procesu uvajanja inovacij v vrtcu smo strokovne delavke morale spreminjati sebe inšele nato za posegale v proces pouevanja. Gre za poklicni razvoj vzgojiteljic,raziskovanje in spreminjanje lastne prakse. Nartno delo na sebi omogoa veje»sodelovanje« dejavnikov vzgojno – izobraževalnega procesa.Vzgojiteljice so bolj motivirane za vnašanje sprememb lastne prakse v življenje vrtca,iskale so nove poti za ustvarjanje spodbudnega unega okolja (obogatena korelacijamed podroji dejavnosti, uvajale obogatitvene dejavnosti v vrtcu, otrokom, ki ne morejospati so v asu poitka izpopolnile as s pestrejšo ponudbo vsebin iz otrokovega okolja,nartovanje skupaj z otroki ter vnašanje ustreznega gradiva za razvijanje otrokovegaraziskovanja)Ustrezno je projektno nartovanje, kjer gre za diferenciacijo ciljev, doseganje vmesnih /etapnih ciljev.Nujna je delo v manjših skupinaha.) za delo v skupini je ustrezno oblikovanje skupine na osnovi interesa in potrebuencev.b.) Otrokom zagotavljati fleksibilnost organizacije asa in prostora predvsem paomogoiti možnost izbire in izvajanje raziskovanja v as poitka tistih otrok, kine poivajo in so vedoželjni.6. Uporabniki dosežene novosti:Vse kvalitetne spremembe se dogajajo od spodaj navzgor, od znotraj navzven.Spoznanja in novosti koristijo predvsem našim strokovnim delavkam pri konkretnem VIZdelu, otrokom in staršem.- 308 -


7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Ob izvajanju treh akcijskih krogov v šolskem letu 2007/08 se je v skupini vzgojiteljic, kiso izvajali IP, kazala potreba po spreminjanju lastne prakse. Da bi lažje prišli dozastavljenih ciljev smo izhajali iz meril in vmesnih etapnih ciljev. Ugotovili smo, dapremona odgovornosti vzgojiteljic zavira proces uvajanja inovacij.Novosti želimo razvijati najprej, predvsem želimo dosei višjo raven IP, nartujemo jihširiti znotraj kolektiva, kot tudi na strokovnih aktivih. V prihodnosti nartujemo širitevspoznanj v obliki objav v strokovne publikacije.Odgovorni nosilec projektaPrimoži Marija, dipl.vzg., ravnateljicaVodja projektaŠuc Danijela, dipl. vzg.V Slovenskih Konjicah, dne 5. 6. 2008- 309 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUDEJANJANJE NEKATERIH VIDIKOV MONTESSORI PEDAGOGIKEV UENJU IN VZGOJI PREDŠOLSKIH OTROK1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Udejanjanje nekaterih vidikov montessori pedagogike v uenju in vzgojipredšolskih otrokLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Zora KetišPrijavitelj projekta: Vrtec Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 25, 3230 ŠentjurStrokovni konzulent: Fanika Fras BerroPrispevek strokovnega konzulenta : spremljanje izvedbe posameznih akcijskih korakov IP insvetovanje ustno: v telefonski obliki in obisk v vrtcu: pregled doseženega dela, nadaljnjesvetovanje ob razgovoru s lani IP.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij.3. lani projektne skupine:Cvetka JugMajda CvekIrena SeniarMihaela KladnikElizabeta JelenPisni prispevek o izvedenih dejavnostih za IP, videoposnetki dejavnosti za predstavitev projekta obpolletnem poroilu in za obisk španske delegacijevzgojiteljev v okviru ZŠ v Vrtcu Šentjur, april 2008.Pisni prispevek o izvedenih aktivnostih za IP.Pisni prispevek o izvedenih dejavnostih za IP, videoposnetki dejavnosti za predstavitev projekta obpolletnem poroilu in njegova predstavitev naZavodu za šolstvo kakor predstavitev projekta obobisku španske delegacije vzgojiteljev v okviru ZŠ vVrtcu Šentjur, april 2008.Sodelovanje v izvedbi dejavnosti IP s sodelavkoIreno Seniar.»Kritini prijatelj«, spremljevalec projekta,zapisnikarica vseh sreanj.4. Cilj projekta:Z vkljuitvijo nekaterih vidikov montessori pedagogike v izvedbeni kurikulželimo vplivati na kakovostnejše uenje in vzgojo predšolskih otrok, ki botemeljila na:- vzgoji in uenju za svobodno osebnost: svobodno odloanje, ravnanje, izbiro, voljo;- 310 -


- vzgoji, ki omogoa socialno odgovorno razvijanje in oblikovanje individualnega (storilnostnega ) razvoja otroka;- na vzgoji, ki hkrati razvija pri otrocih obutljivost za smisel ustvarjenega in vrednote.Priakovani cilj inovacije je v deležu izvedenega projekta dosežen; saj projektnadaljujemo v prihodnjem šolskem letu.5. Dosežena raven novosti rezultata:Z vkljuitvijo nekaterih vidikov montessori pedagogike v izvedbeni kurikul smo omogoiliotrokom socialno odgovorno razvijanje in oblikovanje njihove osebnosti v smisluzavedanja odgovornosti za vse izvedeno in veji obutek pripadnosti skupini otrok, ki jipripadajo. Menimo, da gre za tretjo raven razvoja novosti, : razvoj »dobre prakse«; sajje bil in je naš namen IP usmerjen v izboljšanje oziroma oplemenitenje izvedbenegakurikula z elementi montessori pedagogike. V vseh akcijskih korakih smo dajali velikpoudarek refleksiji dela in evalvaciji opravljenega s kritinim pristopom integracijeobojega: alternativnega in javnega kurikula, njegovi izboljšavi in razvoju.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi vzgojitelji predšolskih otrok ob spoznanju elementovmontessori pedagogike in tvornemu povezovanju s kurikulumom za vrtce.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V izbranih dejavnostih z vkljuitvijo nekaterih elementov montessori pedagogike smo zneposrednim spremljanjem v pripadajoih dveh oddelkih ob koncu šolskega letaugotovili:- veje vztrajanje otrok – kot individuuma - v izbrani dejavnosti posameznih podroijizvedbenega kurikula;- veja zmožnost samostojnega, kakovostnejšega delovanja otrok v izvedbi rutinskihdejavnosti;- navajanje otrok na odgovornost do sebe in drugih; upoštevanje pravil;- usvajanje vzorcev lepega vedenja v smislu obutenega odnosa do sotovariša.Odgovorni nosilec projektaIrena SeniarVodja projektaZora KetišV Šentjurju , 4. 8. 2008- 311 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVLOGA EVALVACIJE OTROKOVIH DOSEŽKOV V PROCESUPORAJAJOE SE PISMENOSTI1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vloga evalvacije otrokovih dosežkov v procesu porajajoe se pismenostiLeto zaetka projekta: 1.9.2007Vodja projekta: Zora KetišPrijavitelj projekta: Vrtec Šentjur, UL. Dušana Kvedra 25, 3230 ŠentjurStrokovni konzulent: Fanika Fras BerroPrispevek strokovnega konzulenta :spremljanje izvedbe posameznih akcijskih korakov IP insvetovanje: telefonski razgovori, obisk v vrtcu: pregled doseženega dela, nadaljnje svetovanjeob razgovoru z vsemi lani IP.Podroje projekta : Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Nevenka Užmah: štirje pisni inslikovni prispevki za vse akcijskekorake: predstavitev projekta naZŠ ob polletju.Alijana Krofli: štirje pisni inslikovni prispevki za vse akcijskekorake; kolegialna hospitacija.Barbara Užmah: štirje pisni inslikovni prispevki za vse akcijskekorake in kolegialna hospitacija.Elizabeta Jelen: kritini prijateljprojekta in zapisnikarica terodgovorna nosilka projekta.Erika Muškatevc: štirje pisni inslikovni prispevki za vse akcijskekorake in diplomska naloga natemo družinskega branja.Erika Žnider: dva – pisna in slikovna prispevka.Frida Graner: štirje pisni in slikovni prispevki zavse akcijske korake.Marija Kolar: štirje pisni in slikovni prispevki za vseakcijske korake.Mihaela Rožej: prisotnost na strokovnih sreanjihin aktivna v diskusiji dela.Monika Kolari: štirje pisni in slikovni prispevki zavse akcijske korake.4. Cilj projekta:Nartno in sistematino spremljanje in vrednotenje procesa porajajoe se pismenosti (formalne in neformalne oblike uenja ) pri predšolskih otrocih:• globalno nartovanje jezikovnih dejavnosti PseP v letnem delovnem nartuvzgojiteljic;- 312 -


• meseno in tedensko nartovanje jezikovnih dejavnosti s predvidenimi cilji;• zapisovanje in vrednotenje otrokovih dosežkov;• zbiranje njegovih izdelkov;• sodelovanje s starši v smislu osvešanja pomena družinskega branja z otroki.Priakovani cilj inovacije je v deležu izvedenega projekta dosežen; saj tudi ta projektnadaljujemo v prihodnjem šolskem letu.5. Dosežena raven novosti rezultata:V proces izvedbenega kurikula smo z vnosom novih spoznanj obogatili procesporajajoe se pismenosti; predvsem pa ga nadgradili s sistematinim zbiranjemotrokovih dosežkov s tega podroja od drugega do šestega leta otrokove starosti. Spisnimi prispevki vkljuenih vzgojiteljic, z njihovimi fotografskimi posnetki dejavnostiotrok smo pripravili didaktino osnovo za sistematino razvijanje procesa porajajoe sepismenosti na podrojih knjižne in govorne vzgoje s poudarkom na fonološki ravninijezika.V prihodnjem šolskem letu pa bomo dali poudarek dejavnostim, ki razvijajo otrokovografomotoriko in sodelovanju s starši v smislu osvešanja pomena družinskega branja zotroki. Menimo, da smo v prvem letu našega IP dosegli tako imenovano tretjo ravenrazvoja novosti: razvijanje t. i. »dobre prakse«. Preverili smo obstojeo praksodejavnosti procesnega pristopa razvijanja oblik porajajoe se dejavnosti in jo z evalvacijovseh akcijskih korakov dvignili na višjo raven spoznanega in udejanjenega kurikula .6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi vzgojitelji predšolskih otrok od drugega leta starosti naprej.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Vrednost izvedenih dejavnosti IP vidim kot vodja v sistematinem in nartnem zbiranjuter evalviranju otrokovih dosežkov s podroja porajajoe se pismenosti v devetihvkljuenih oddelkih predšolskih otrok od drugega leta starosti do vkljuitve v šolo napodrojih knjižne vzgoje in govorne vzgoje s poudarkom na fonološki ravnini jezika. Vsidosežki otrok so neposredno povezani z dejavnostmi izvedbenega kurikula in izhajajo iznjegovih sposobnosti oziroma individualne zmožnosti posameznika in niso izolirani vnjegovem procesu uenja.Odgovorni nosilec projektaElizabeta JelenVodja projektaZora KetišV Šentjurju dne, 4.8.2008- 313 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKAKO S SPODBUDNIM UNIM OKOLJEM VPLIVAMO NA UENJEOTROK V VRTCU1. Status projektaPoroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vpliv prostora na izbiro dejavnosti in otrokovo notranjo motivacijo.V akcijskem raziskovanju se je skupina s svetovalko Zavoda RS za šolstvo, UrškoStritar, dogovorila za spremembo naslova v: Kako s spodbudnim unim okoljemvplivamo na uenje otrok v vrtcu.Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Sonja BrglezPrijavitelj projekta: Vrtec Tonke eeve Celje, Mariborska 43, CeljeStrokovni konzulent : Urška StritarPrispevek strokovnega konzulenta : strokovno sreanje v enoti Center, dne, 10. 3. 2008Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij.3. lani projektne skupine:Sonja BrglezBetka VrbovšekMarina ŽeleznikMajda PestivšekManca JakobJolanda ZavšekLidija MakucMarina KaiVodila, koordinirala, usmerjala, izvajala,dokumentirala in sodelovala v skupni evalvaciji.Pobuda, strokovna podporaIzvaja, dokumentira, sodeluje v skupni refleksiji inevalvacijiIzvaja, dokumentira, sodeluje v skupni refleksiji inevalvacijiIzvaja, dokumentira, sodeluje v skupni refleksiji inevalvacijiIzvaja, dokumentira, sodeluje v skupni refleksiji inevalvacijiIzvaja, dokumentira, sodeluje v skupni refleksiji inevalvacijiIzvaja, dokumentira, sodeluje v skupni refleksiji inevalvaciji4. Cilj projekta:1. Razumeti in se nauiti, da bomo strokovne delavke enote Center, znotraj oddelka,med oddelki in v skupnih prostorih enote zagotavljale nartno organizacijo prostorov,ki upošteva razvojne potrebe otrok, omogoa izvedbo konkretne teme in dopušasoudeležbo otrok pri oblikovanju prostora.2. Usposobiti se za to, da skupaj z otroki fleksibilno oblikujemo prostor za dejavnosti, kise bodo realizirale v okviru nartovane teme.- 314 -


3. Spodbuditi in nauiti strokovne delavke dopolnjevati izbor kupljenih igra v temi znestrukturiranim materialom, ki ga strokovne delavke nartno zberejo. Material morabiti varen, zdrav in prijeten ter mora spodbujati ustvarjalno uporabo v igri indejavnostih.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Tretja raven: Razvijanje t.i. »dobre prakse«.V okolju preverjanja je primer »dobre prakse« sicer že preverjen, novost pa je vrazvijanju še bolj popolne oblike.Projektna skupina se pri razvijanju primera »dobre prakse« ukvarja predvsem znartovanjem izboljšave in vrednotenjem uspešnosti odpravljanja pomanjkljivosti.6. Uporabniki dosežene novosti:Strokovni delavci vrtca.Po zakljuenem projektu naslednje leto: prironik za vse vrtce.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:V Vrtcu Tonke eeve – enoti Center je že ve let uveljavljeno timsko nartovanje,organiziranje, izvajanje in evalviranje vzgojno-izobraževalnega dela. Projekt je odprojektne skupine zahteval poglobljeno timsko sodelovanje in izvajanje, posebno velik jenapredek pri refleksiji in evalvaciji.Skupaj z otroki se bolj fleksibilno kot prej organizirajo kotiki in vzgojna sredstva,posebno še nestrukturiran material. Sodelovanje otrok vpliva tako, da sta igra inusmerjena igra kakovostnejši (ve sestavljenih in med seboj povezanih dejavnosti, vepogovarjanja, bogata simbolika, ve raziskovanja, ...), sodelovanje otrok intenzivnejše(ve izmenjav, samostojnosti, ...), in interakcije bogatejše (ve didaktinih pogovorov,pestrejša verbalizacija).Odgovorni nosilec projektamag. Betka VrbovšekVodja projektaSonja BrglezV Celju, dne, 12. 6. 2008- 315 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZLINE OBLIKE DEJAVNOSTI ZA NEVKLJUENE OTROKE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker s projektom v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razline oblike dejavnosti za nevkljuene otrokeLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Agata ernePrijavitelj projekta: Vrtec Trebnje, Kidrieva ulica 2, 8210 TrebnjeStrokovni konzulent: Metoda TurkPrispevek strokovnega konzulentaGa. Metoda Turk je aktivno sodelovala na treh strokovnih sreanjih projektne skupine.pomagala nam je z napotki, idejami in rešitvami pri izpeljavi prvega in drugega akcijskegakroga. projektna skupina se je odloila,da izpeljemo tudi tretji akcijski krog , ki bi prišel v letnidelovni nart vrtca. ob tem si želimo, da nam pri sodelovanju še naprej pomaga strokovnakonzulentka s svojimi idejami in strokovnim znanjem.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Agata ERNEVlasta STARCIvica JAKOVLJEVIJožefa PEKOLJPetra VIDMARTanja FIUSMarija TOMŠIVodja projekta; vodi projekt, koordinira in nartuje delo.Izvedba ankete v svoji enoti, zbiranje podatkov in izdelavaskupne analize iz vseh enot ter predstavitev rezultatov naministrstvu. Izdelava poroil o delu skupine.Nosilka projekta; skrbi za strokovno povezavo izvendelovne skupine. Omogoa delo skupini.lanica skupine; izvedba ankete v svoji enoti in zbiranjepodatkov. Sodelovanje pri pripravi akcijskega narta.lanica skupine; izvedba ankete v svoji enoti in zbiranjepodatkov. Sodelovanje pri pripravi akcijskega narta.Izvedba Cicibanovih uric.lanica skupine; izvedba ankete v svoji enoti in zbiranjepodatkov. Sodelovanje pri pripravi akcijskega narta.Izvedba Cicibanovih uric.Izvedba Ustvarjalnih delavnic.4. Cilj projekta:Ozavestiti starše o pomenu vkljuenosti predšolskih otrok v organizirane oblikepredšolske vzgoje. Vplivati na vejo vkljuenost otrok v naš vrtec.Priakovani cilj inovacije je dosežen .- 316 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Dosežena je tretja raven razvoja novosti »Razvijanje t. i. dobre prakse«.Ugotovljene so bile šibke oz. manj uinkovite metode dela in identificirani aktualnimodeli pridobivanja staršev in otrok za sodelovanje v dejavnostih za nevkljuene otrokev vrtec. Aktualni modeli oz. metode izvajanja dejavnosti so bili preizkušeni v praksi spozitivnim uinkom.6. Uporabniki dosežene novosti:• nevkljueni otroci v vrtce;• starši nevkljuenih otrok v vrtce;• vrtci z manjšim številom vkljuenih otrok od njihovih kapacitet v okviru rednihdejavnosti in polno zasedeni vrtci z dodatnimi dejavnostmi.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:• starši, ki so se odzvali, so nove metode dela ocenili pozitivno in so radi prihajaliter sodelovali v aktivnostih;• delavnice so potekale v zelo prijetnem vzdušju;• starši in otroci so si pridobili nove prijatelje;• odziv je bil manjši od priakovanega;• sodelovanje s starši je potekalo v razlinih oblikah, ugotovitev le teh je, da jedejavnost v cicibanovih uricah, kjer so bili otroci stari od 2-6 let, v sodelovanjustaršev in dejavnost v ustvarjalnih delavnicah, kjer so bili otroci stari od 3-6 let,vendar brez prisotnosti staršev, namenjena uvajanju v vrtec in predstavitvivzgojnega dela, katerega izvajajo strokovne delavke vrtca;• dejavnosti so otrokom predstavljale izziv, kjer so se nevsiljivo uili osnovnihpravil vedenja, poslušanja drug drugega, deljenja igra in medsebojnegaspoznavanja;•Odgovorni nosilec projektaVlasta Starc, ravnateljicaVodja projektaAgata erne, vzgojiteljicaV Trebnjem, dne 20. 6. 2008- 317 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMOJ VRTEC – MOJ KRAJ1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: MOJ VRTEC – MOJ KRAJ.Leto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Andreja Jakli ŠimnicPrijavitelj projekta: VVZ Kekec Grosuplje, Trubarjeva 15, 1290 GrosupljeStrokovni konzulent Nives Zore, višja svetovalka Zavod RS za šolstvoPrispevek strokovnega konzulenta : svetovanje in usmerjanje v projektu, aktivnosodelovanje pri refleksijah.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Melita GaleNevenka KocjaniJožica OmahenLea Gale HuškoAndreja Jakli ŠimnicMajda Fajdigalanica projektne skupine, vzgojiteljica, ki jeinovacije vnašala, preizkušala in evalvirala v praksi.lanica projektne skupine, vzgojiteljica, ki jeinovacije vnašala, preizkušala in evalvirala v praksi.lanica projektne skupine, vzgojiteljica, ki jeinovacije vnašala, preizkušala in evalvirala v praksi.lanica projektne skupine, vzgojiteljica, ki jeinovacije vnašala, preizkušala in evalvirala v praksi.Vodja projektne skupine, ki je skrbela, da seskupina ni preve oddaljila od ciljev, sklicevalasestanke, skrbela za stalne stike s konzulentko…lanica projektne, skupine, ravnateljica, ki jeskrbela za materialno podporo, za dobo klimo medpotekom projekta, sledila novostim, se aktivnovkljuevala v sreanja projektne skupine,vzpodbujala anice…4. Cilj projekta:Razvijati zavedanje lastne identitete in pripadnosti domovini pri otrocih na temeljihkulture demokracije.Vkljuevati državljansko vzgojo na vsa podroja dejavnosti.Uvajati državljansko vzgojo skozi aktivne oblike uenja otrok.Priakovani cilji inovacije so delno doseženi, saj gre po naši oceni za daljši procesimplementacije, ki je povezan tudi s spreminjanjem vloge vzgojitelja.- 318 -


5. Dosežena raven novosti rezultata:Inovacija, ki jo implementiramo sodi v 2. raven razvoja novosti ( Komljanec 2004-2005). Gre za iskanje primerov dobre prakse s podroja državljanske vzgoje, njenoumešenost v Kurikulum za vrtce, v podroja dejavnosti ter v razlina okolja v vrtcu(razline starostne skupine).Kot projektna skupina smo uvodoma namenili ve pozornosti izkušnjam, ki jih zdržavljansko vzgojo imajo drugi vrtci in druge vzgojno-izobraževalne ustanove.Pregledali smo najnovejša teoretska spoznanja o državljanski vzgoji v sodobni družbi inna koncu - kje smo mi, v VVZ Kekec Grosuplje. Na podlagi analiz stanja smo zaeliuvajati in preizkušati primere dobre prakse, jih reflektirali v projektni skupini, dopolnjevaliin ponovno preizkušati.6. Uporabniki dosežene novosti:Inovacijo lahko pri svojem delu uporabljajo vzgojitelji in drugi strokovni delavci v vrtcu, kiželijo pri svojem delu razširiti podroje državljanske vzgoje. Inovacijo smo uvajali v vsestarostnih skupine od 2. leta dalje.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Cilje smo preizkušali v razlinih starostnih skupinah otrok od 2. leta dalje in ugotovili, dastarost ni ovira za vkljuevanje vsebin državljanske vzgoje. Cilji in dejavnosti so izhajaliiz vseh podroij dejavnosti Kurikuluma za vrtce. Implementacija aktivnih oblik uenja jepotekala postopoma in vztrajno. Participacija otrok se je poveevala.Ugotavljamo, da vzgojiteljice bolj zavestno in avtonomno uvajajo v svojo prakso podrojedržavljanske vzgoje. e smo še pred vkljuitvijo v inovacijski proces menili, da je izbiravsebin za predšolske otroke s tega podroja težka, sedaj menimo, da je izbira vsebinzelo raznovrstna in pestra.Ob uvajanju aktivnih oblik uenja se je poveevala participacija otrok, kar smo spremljaliskozi razline refleksije ter ob evalvaciji Flandesove lestvice interakcije. Vzgojiteljiceimajo ve znanj in izkušenj pri tovrstnem vodenju in usmerjanju otrok.Ob oblikovanju strokovnega portfolija, ki je soasno nastajal ugotavljamo, da so vselanice projekta izboljšale in razširile tehnike spremljanja svojega lastnega dela in hkratitehnike spremljanja razvoja otrok. Redno in sistematino so o dejavnosti skupineobvešale starše.V projektni skupini smo izvajali timsko delo po naelu enakopravnosti in participatornosti.V skupini je vladalo prijetno delovno vzdušje, kjer smo se poutili vkljuene. Vloženaenergija pri delu v projektu je dala sinergijske uinke.Analiza zadnjega anketnega vprašalnika za starše je pokazala, da so z delom vskupinah zadovoljni in da poznajo vsebine državljanske vzgoje, ki jih izvajajo v skupinah.Odgovorni nosilec projektaFajdiga MajdaVodja projektaJakli Šimnic AndrejaV Grosupljem, dne 23. 6. 2008- 319 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADREVESA UMIRAJO STOJE1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Drevesa umirajo stojeVodja projekta: Franiška SagadinPrijavitelj projekta: Vzgojno Izobraževalni Zavod Ormož, Žigrova 6/b, 2270 OrmožStrokovni konzulent: Fanika Fras berroPrispevek strokovnega konzulenta : strokovna pomo pri nartovanju IN USKLADITViPROJEKTA, podpora in spremljanje vzgojnega dela v posameznih fazah, iskanjemožnih rešitev ter svetovanje.Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Marjeta Meško, odgovorni nosilecprojektaFanika Fras Berro, strokovnikonzulentFraniška Sagadin, vodjaprojektaLidija Marin, svetovalna delavkaMajda Topliar, pom. vzgojiteljiceŠalamun Mojca, predstavnicastarševSvetovanje, strokovno in idejno spremljanje,pomo pri nartovanju akcij, pridobivanjuinformacij in iskanju novih rešitev.strokovna pomo pri nartovanju in uskladitviprojekta, podpora in spremljanje vzgojnega dela vposameznih fazah, iskanje možnih rešitev, tersvetovanje.Organizacija, vodenje, dokumentiranje, izvedba inpriprava vzgojnega dela in akcij v okolju,organizacija materiala, vodenje skupin otrok vskrivnosti naravoslovja, priprav poroil, lankov inpredstavitev doseženega za zunanje sodelavce.Organizacija delovnih sreanj za nartovanje,vrednotenje in razmišljanje lanov projektneskupine.PorodniškaOrganizacija posameznih zunanjih sodelavcev,fotografiranje, ter sodelovanje pri nartovanjudejavnosti, ter sodelovanje pri reflektiranjuposameznih akcij.Pomo pri iskanju gradiv na internetu, priorganizaciji uil, prenos informacij staršem,sodelovanje pri nartovanju, vrednotenju in pripredstavitvah posameznih delov projekta.- 320 -


4. Cilj projekta:o ozavešanje otrok o vlogi in pomenu premišljenega ravnanja z naravo in naravnimiviri;o otroci razvijejo spoznanje o vlogi in pomenu varovanja posameznih ekosistemov zauravnovešeno rast in razvoj živih bitij in rastlin/dreves.Priakovani cilj inovacije je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Osebni razvoj strokovnega delavcaNovost se kaže v kombinaciji metod vzgojnega dela, (uenje z odkrivanjem,eksperimentiranje s sledenjem rezultatov, naravoslovno opazovanje s vprašanji zausmerjanje pozornosti, za merjenje in štetje, primerjanje, ter akcijska vprašanja),uporabljenih unih in igralnih pripomokih, v kombinacij varnih in zanimivih unovzgojnihokolij, nainih dokumentiranja rezultatov vzgojnega dela, ter v aktivnemsodelovanju otrok, staršev, zunanjih sodelavcev in okolja v katerem otroci živijo.6. Uporabniki dosežene novosti:o novost bi lahko uporabili v vrtcih in šolah (nižja stopnja), kot primer uvajanjaokoljskega opismenjevanja otrok;o vrtci, ki se pripravljajo za vstop v lanstvo eko vrtcev, bi lahko uporabili nart, kotvzorec za uvajanje vzajemnega vzgojnega in okoljevarstvenega sodelovanjavzgojiteljic, otrok, odraslih in mešanov v skrbi za okolje v katerem živijo;o novost bi lahko uporabila razlina okoljevarstvena društva za osnovnoizobraževanje najmlajših lanov.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:o v zadnjem akcijskem krogu se je izkazala novost predvsem na procesni ravni sajje vzgojno delo postalo organiziran proces spoznavanja, praktinega delovanja vneposrednem okolju, in skupinskega uenja vzgojiteljice v oddelku, otrok,staršev in strokovnih delavcev, ki so sodelovali kot zunanji sodelavci;o v medosebnih odnosih se je razvilo spoštovanje do raziskovalnega okolja inaktivnosti v njem, komunikacija je postala odprta, zelo živahna, strokovnesodelavce je zanimalo dogajanje v oddelku;o vsebinski vidik novosti opredeljuje oblikovano spoznanje o vlogi in pomenu trajneskrbi za okolje;o poleg znanja o okolju so otroci razvili zavedanje o prepletenosti odnosov vokolju, posledicah nepremišljenega poseganja v naravno okolje in povzroanješkode živim bitjem. Ta proces je zahteval organizacijsko in strokovno podporozavoda, strokovne skupine, razlinih društev in naklonjenost okolja v katerem se jeprojekt izvajal. V tej fazi je okoljsko opismenjevanje postalo aktivna okoljskapraksa.o V procesu razvijanja naravoslovnih pojmov in spoznanj je bilo dominantnopodroje dejavnosti«narava«, ki so ga pogosto podpirale matematine strategije.Sled tega želimo projekt nadaljevati, in le te vnesti kot samostojne regulatorjevzgojne dejavnosti v šol.l.2008/09.Odgovorni nosilec projektaMarjeta MeškoVodja projektaFraniška SagadinV Ormožu, 12. 6. 2008- 321 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAOMOGOIMO SLEPEMU IN SLABOVIDNEMU OTROKUKREATIVNO IN UINKOVITO UNO OKOLJE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Omogoimo slepemu in slabovidnemu otrokukreativno in uinkovito uno okoljeLeto zaetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Katjuša KoprivnikarPrijavitelj projekta: Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana,Langusova ulica 8, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: Nives ZorePrispevek strokovnega konzulenta: še ni bilo sodelovanjaPodroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolji3. lani projektne skupine:Nina elešnikMarija Repe KocmanGregor HabjanKatjuša KoprivnikarPriprava predloga za izboljšanje unega okoljaslepih in slabovidnih uencev na razredni stopnjiPriprava predloga za izboljšanje unega okoljaslepih in slabovidnih uencev v geografski uilniciPriprava predloga za izboljšanje unega okoljaslepih in slabovidnih uencev pri pouku orientacijein mobilnostiPriprava predloga za izboljšanje unega okoljaslepih in slabovidnih predšolskih otrok v vrtcu invodenje projekta4. Cilj projekta:- ugotoviti prednosti istoasnega vkljuevanja v dva programa- ugotoviti slabosti istoasnega vkljuevanja v dva programa- razviti model unega okolja za slepe in slabovidne predšolske otroke, kiomogoa celostni razvoj otrokaPriakovani cilj inovacije je delno dosežen.Cilje inovacijskega projekta smo glede na prvotno prijavo nekoliko spremenili, saj seprojekt nanaša na celotno populacijo slepih in slabovidnih otrok od predšolskega dokonca osnovnošolskega obdobja. Temu primerno smo cilje opredelili tudi v polletnemporoilu.Ti cilji so sledei:- 322 -


zagotoviti pogoje za strokovno usposabljanje kadra, ki izvaja vzgojno izobraževalnoin drugo delo s slepimi in slabovidnimi otroki in otroki z ve motnjami• izdelati kriterije, ki bodo zagotavljali kvalitetno izvajanje vzgojno izobraževalnegadela za omenjeno populacijo• ustrezno opremiti igralnice in razrede• osvešanje javnosti o pomenu celostne obravnave slepih in slabovidnih otrok terotrok z ve motnjamiV letošnjem šolskem letu smo se posvetili predvsem realizaciji 3. cilja, ki je tudi dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Razvijanje t.i. ''dobre prakse''.Informacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdflani projektne skupine smo se osredotoili na analizo unega okolja slepih inslabovidnih otrok. Vsak posameznik je na svojem predmetnem podroju analiziralobstojee stanje in izpostavil šibkosti. Sledila je skupna analiza in predlog sprememb vsmislu izboljšanja unega okolja za slepe in slabovidne otroke.6. Uporabniki dosežene novosti:Analiza zbranih podatkov daje rezultate, ki bodo v pomo pri zagotavljanju ustreznegaunega okolja na vseh podrojih vzgoje in izobraževanja znotraj Zavoda za slepo inslabovidno mladino ter pri zagotavljanju ustreznega unega okolja slepim in slabovidnimotrokom, ki so vkljueni v redne oblike vzgoje in izobraževanja, t, j. v inkluzivni vzgojnoizobraževalniproces.8. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Uitelji, udeleženi v projektu, smo prišli do spoznanja, da je slepim in slabovidnimotrokom najpomembnejši uitelj z naslednjimi lastnostmi: je dober, ima smisel za humor,dobro razlaga, dobro prikaže pojme, pomaga pri uenju, se mu lahko zaupa, je vedno zaakcijo, ima rad šport, razume uence. Sami pripomoki in uilnica jim niso takopomembni. Otrokom je pomembno, da je v njihovi uilnici mir, da je toplo, da diši in dase imajo možnost sprostiti.V letošnjem letu smo torej prišli do spoznanja, da je bistveni pogoj za zagotavljanjekreativnega unega okolja slepih in slabovidnih uencev prav uitelj sam. Zavedamo se,da naše vloge v razredu ne moremo izpolniti, e nimamo ustreznih specialnih znanj spodroja pouevanja slepih in slabovidnih otrok in možnosti za prilagajanje didaktinegagradiva. Zato smo se v letošnjem letu posvetili fizini urejenosti in opremljenosti uilnic inigralnic, v katerih delujemo lani projekta ter pripravili predlog izobraževanj za uiteljeslepih in slabovidnih uencev v Zavodu. V prihodnjem šolskem letu se bomo posvetilirealizaciji omenjenih predlogov.Odgovorni nosilec projektaKatarina ŠimnicVodja projektaKatjuša KoprivnikarV Ljubljani dne, 5. 7. 2008- 323 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADELOVNI ZVEZEK ZA NADOMESTNO KOMUNIKACIJO1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Delovni zvezek za nadomestno komunikacijoLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Staša Gra-ZidarPrijavitelj projekta: ZUIM, Kamnik, Novi trg 43 a, 1241 KamnikStrokovni konzulent: dr. Franci M. KolenecPrispevek strokovnega konzulentaVse do lanskega sestanka v Rogaški Slatini, sva se s kolegico veliko pogovarjali z dr.Kolencem, ki nama je dal mono moralno podporo in svetoval, kam naj se obrnevaglede literature.Podroje projekta »Pot do kreativnih unih okolij«3. lani projektne skupine:Marina KosmatinDZ za nadomestno komunikacijo je oblikovan vprogramu Boardmaker with Speaking Dynamically,ki omogoa izbor simbolov, namenjenihnegovoreim osebam.4. Cilj projekta:Priakovani cilj inovacije je dosežen DZ za pouevanje NAK v 1. razredu NISPriakovani cilj inovacije "{Klikni in vpiši je ali ni}" dosežen5. Dosežena raven novosti rezultata:4. ravenInformacije o novostih na spletnem naslovu: :http://www.zrss.si/pdf/_IP_ravni_razvoja_26nov07.pdfDZ je novost v slovenskem prostoru. Ustvarjen je nov vzgojno-izobraževalni element,sistem NAK, prilagojen za slovenski prostor in prilagojen šolskemu programu NIS prinas. Ne gre le za uenje komunikacije ampak tudi za izvajanje obveznega programa, kivsebuje ve elementov jezika.- 324 -


6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki so lahko otroci, mladostniki in starostniki brez oralnega govora, z ohranjenimikognitivnimi sposobnostmi. S prilagoditvami lahko sistem uporabljajo tudi osebe z lažjimiin zmernimi motnjami v duševnem razvoju.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Delovni zvezek je v prvi vrsti namenjen pouevanju simbolov za negovoree osebe.Uenec se ui prvih komunikacijskih elementov (moje ime je.., hodim v…, dober dan,levo, desno, da, ne…) do osnovnih spoznavnih podroij, kot so: osebe, igrae, živali,barve, hrana, vozila… Sledijo bolj zahtevni elementi za podroje jezika: glagoli,pridevniki, predlogi, loila, struktura stavka… Zvezek vsebuje še miselne vaje in vaje zaopismenjevanje.Uenci, ki so zmožni in/ali motivirani za uenje nadomestnega jezika, se že po enemletu lahko vkljuijo v okolje. Njihovi zaetki so lahko skromni a zanje veliki.Odgovorni nosilec projektaIsabelle Bera-MorelVodja projektaStaša Gra-ZidarV Ljubljani, dne 16. 7. 2008- 325 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZVIJANJE KREATIVNEGA UNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA VPROGRAMU RAUNALNIKAR ZA GIBALNO OVIRANE DIJAKE1. Status projekta:Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razvijanje kreativnega unega in delovnega okolja v programuraunalnikar za gibalno ovirane dijakeLeto zaetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: dr. Dušan Rutar, univ. dipl. psih, svetovalni delavecPrijavitelj projekta: Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Novi trg 43a, 1241 KamnikStrokovni konzulent: Dr. Franci M. KolenecPrispevek strokovnega konzulenta:Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih unih okolij3. lani projektne skupine:Irena PraznikIvica HodakIvan MaradinSilvo VidergarTone SlapnikMarjan KodraRenata SitarNiko CankarGoran PeršinNataša TrojerVera VrhovnikLota KahneSkrb za dijakove specialne pravice.Vodja PUZ-a, razrednik, uitelj strokovnoteoretinihpredmetov, organiziranje praktinega usposabljanjapri delodajalcu, nartovanje in izvedba projektnihdni in tedna.Inovacije na podroju praktinega usposabljanja.Uitelj strokovnoteoretinih predmetov,organiziranje praktinega usposabljanja pridelodajalcu.Inovacije na podroju praktinega usposabljanja.Inovacije na podroju strokovnoteoretinihpredmetov.Inovacije na podroju družboslovja, organiziranje inizvedba projektnega tedna.Inovacije na podroju športne vzgoje.Inovacije na podroju slovenskega jezika,multimedijskega opismenjevanja, organiziranje inizvedba projektnega tedna.Inovacije na podroju angleškega jezika,organiziranje in izvedba projektnega tedna.Inovacije na podroju naravoslovja, organiziranje inizvedba projektnega tedna.Inovacije na podroju umetnosti, organiziranje inizvedba projektnega tedna in projektnih dni.- 326 -


4. Cilj projekta:Z inovacijskim projektom želimo razviti nove možnosti za usposabljanje dijakov sposebnimi potrebami, zlasti v smislu odpiranja novih priložnosti za njihovozaposlovanje.Priakovani cilj inovacije: Priakovani cilj je dosežen.5. Dosežena raven novosti rezultata:Dijaki so že v prvem letniku poleg praktinih znanj dobili tudi zanje pomembneživljenjske izkušnje, ki niso vezane le na pouk, ampak zlasti na praktino usposabljanjena delovnih mestih, kjer so se seznanili z realnim delovnim okoljem.Dosežena raven novosti je pogojena zlasti z odpiranjem šolskega okolja delovnemu,kajti za dijake, ki so gibalno ovirani, je seznanjanje z bodoim realnim delovnim okoljemzelo pomembno, saj imajo takih izkušenj zaradi narave lastne gibalne oviranosti premaloali pa te niso dovolj realne.Raven novosti rezultata lahko opredelimo formalno (peta raven) ali vsebinsko.Inovacijski projekt je namre odprl povsem novo poglavje v zgodovini usposabljanja inšolanja telesno oviranih dijakov, ki morajo po novem veliko asa preživeti v realnemdelovnem okolju, kjer opravljajo praktino delo, oziroma se usposabljajo. Vzpostavili smozelo dobro mrežo podjetij, kjer poteka praktino usposabljanje, kar radikalno spreminjatudi une procese in ostale oblike usposabljanja v zavodu. Povratne informacije izdelovnega okolja so tako dobro artikulirane, obenem pa tako dragocene za delodajalcein našo ustanovo, da lahko prvi v zgodovini neposredno in skupaj (sem sodijo tudi dijakiter njihovi starši) vplivamo na ustvarjanje zares realnih pogojev za celovito usposabljanjeter šolanje, ki pripravlja dijake na kasnejšo zaposlitev. Zveni dramatino, a saj tudi je,kajti doslej se telesno ovirani dijaki v glavnem niso mogli zaposliti v realnih delovnihokoljih zaradi prevladujoih in mono zasidranih predsodkov oziroma stereotipov onaravi njihove oviranosti oziroma hendikepa. Odpira se povsem novo obzorje, znotrajkaterega bo treba rešiti številne probleme, ki se jih sedaj drugae zavedajo tudidelodajalci, ki doslej tako reko niso imeli možnosti priti v stik s telesno prizadetimi dijaki,kasnejšo delovno silo. Prav na podlagi teh novih izkušenj bomo lahko prilagodili šolanjein usposabljanje dijakov tako, da bodo zares pripravljeni na zaposlovanje, ki bospremenilo marsikatero delovno okolje, tako kot povratne informacije iz njih danesspreminjajo uno okolje v naši ustanovi.6. Uporabniki dosežene novosti:Uporabniki so zlasti gibalno ovirani dijaki, poleg njih pa tudi vsi, ki jih usposabljajo aliustvarjajo pogoje za njihovo kasnejšo zaposlitev.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Potreba po novem srednješolskem programu je nastala zaradi Zakona o zaposlitvenirehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki odpira povsem nove priložnosti za realnozaposlovanje dijakov s posebnimi potrebami. Priakovali smo, da bomo z novimprogramom in novimi oblikami dela z dijaki le-te usposobili za to, da bodo kompetentnina trgu delovne sile. Med izvajanjem programa so se odprle tudi povsem nepriakovane- 327 -


nove možnosti za zaposlovanje dijakov s posebnimi potrebami, saj smo uspelivzpostaviti stike z delodajalci, kar je pomagalo k še boljšim prilagoditvam naših unihciljev dejanskim potrebam delodajalcev. Tudi v nadaljevanju izvajanja programapriakujemo, da bomo še pripomogli k oblikovanju takih unih in delovnih okolij, v katerihbodo tudi delodajalci ugotovili, da so lahko dijaki s posebnimi potrebami dobri inuinkoviti delavci.Odgovorni nosilec projektaSaša MarkoviVodja projektaDušan RutarV Kamniku, 2. 7. 2008- 328 -


LETNO POROILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASTANOVANJSKE SKUPINE V ZUIM KAMNIK1. Status projekta :Poroilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Stanovanjske skupine v ZUIM KamnikLeto zaetka projekta: 2007Vodja projekta: Ana ZadnikPrijavitelj projekta: ZUIM KamnikStrokovni konzulent: dr. Franci M. KolenecPrispevek strokovnega konzulenta:Podroje projekta: Poti do kreativnih in uinkovitih vzgojnih podroij3. lani projektne skupine:mag. Simona R.OŽEKMarjeta JAZBECVesna NEMECMojmir MAVRINadja CVIRNIrena PRAZNIKMarija PETKOVŠEKNasta KOPAPriprava temeljne filozofije projekta.Priprava predloga prostorske opredelitvestanovanjske skupine v ZUIM Kamnik.Priprava delovnega gradiva za vsebine in ciljivzgojnega dela v stanovanjski skupini.Kadri v stanovanjski skupini – priprava predloga.Opredelitev nael in oblik vzgojnega dela vstanovanjski skupini.Konzulent.Konzulent.Konzulent4. Cilj projekta:Posodobitev modela organiziranosti vzgojnega dela za gibalno ovirane mladostnike,njihova veja samostojnost in pripravljenost na neodvisno življenje.Priakovani cilj inovacije je dosežen (elaborat je pripravljen za nadaljnje postopke).5. Dosežena raven novosti rezultata:4. raven: odkrivanje novosti - invencijaSvoje bogato znanje s podroja potreb in posebnosti gibalno ovirane populacije in znanjs podroja stanovanjskih skupin za mladostnike s ustvenimi in osebnostnimi težavami,smo na rednih tedenskih sreanjih projektne skupine usklajevali in oblikovali v elaboratstanovanjske skupine za gibalno ovirane mladostnike, ki se pomembno razlikuje v veinipostavk od, v slovenskem prostoru, poznanih stanovanjskih skupin. lani pripravljalneskupine smo si bili med seboj »kritini prijatelj«, kjer smo s pomojo literature in debate- 329 -


dosegali konsenz za posamezne postavke, združevali svoja znanja v najboljše, kar smoznali.6. Uporabniki dosežene novosti:Novost je primerna za tiste uporabnike stanovanjskih skupin, ki za neodvisno življenjepotrebujejo nekaj ve – poleg senzibilnih vzgojnih pristopov še intenzivno terapevtskopomo, fizino pomo in bolj ali manj stalen suport s strani negovalnega osebja in drugo.Primeren je za osebe s posebnimi potrebami.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjegaakcijskega kroga:Pripravljalna skupina se je sestajala redno. Kot vodja projekta sem pripravila osnutek,nato smo si podroja dela razdelili tako, da je vsak pripravil predlog za posameznozastavljeno strokovno vprašanje. Posamezne predloge smo temeljito prouili,predebatirali in oblikovali v postavko, za katero stojimo.Za osnovno razmišljanje, da stanovanjska skupina ne sme postati podaljšekinstitucionalne vzgoje ali institucija v malem z vsemi svojimi zakonitostmi, smo se moralikar naprej truditi in imeti v mislih novo vrednost vzgojnih pristopov, kar pa nam kotpraktikom institucije ni bilo enostavno. V praksi želimo resnino preiti na nekaj ve in to vceloti ponuditi gibalno oviranim mladostnikom v stanovanjski skupini.Vrednost skupine je bila tudi v tem, da smo si lani projektne skupine mono razširilipoglede na posebnosti populacije s katero delamo in na njihovo vzgojo. Z gotovostjotrdim, da smo s pripravo projekta dobili vsi lani neprecenljive izkušnje, poglede inznanja za stroko.Projekt imamo pripravljen za realizacijo v praksi. Priprava projekta do te faze pa je biltudi naš letošnji cilj, ki smo ga torej dosegli.Odgovorni nosilec projektaZdravka SLAVECVodja projektaAna ZADNIKV Kamniku, dne 4.7.2008- 330 -

More magazines by this user
Similar magazines