kričač02 - RTV Slovenija

kričač 02 03Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 39 • številka 01 • februar 2010 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

fotozapisfoto: Darko KorenZmagovalciEMAMed najbolj zaposlenimi so naše maskerkeVoditelja v ospredjuRadijci v svojem kotičku2kričač /marec 10/

uvodnikvsebinaRazcvet svobode ustvarjanjaV parlamentu so snovalci zakonodaje,ki naj bi v prihodnje določala in krojilanaše poslanstvo, predstavili osnuteknovega zakona o RTV Slovenija, kije nastajal vse minulo leto. Na osnutek,za razliko od sedanjega so gatokrat pripravljali številni medijskistrokovnjaki, bo zagotovo veliko pripomb.Še zlasti, ker smo sedanjo zakonodajosprejemali z referendumom naželjo in zahtevo sedanje opozicije (prejšnje vladne garniture), ki se jije zaradi pičle referendumske večine in z obljubo, da bodo gledalci zamanj denarja dobili bolj kakovostne radijske in televizijske programe,zakon začel sesuvati že leto dni po izgubljenem mandatu vladanja.To je namreč hud udarec snovalcem obstoječe zakonodaje in verjetnone špekuliram preveč, če napovem (ne le Grimsovo) hudo borboza njeno ohranjanje. Kaj nam je današnja prinesla lahko ocenijoposlušalci in gledalci sami, kaj nam je odnesla pa tisti, ki smo v hišizaposleni dlje od njene veljave. Po isti zakonodaji – vmes je prišlo dozamenjave oblastnikov – so te dni v teku kadrovske spremembe vhiši. Zamenjan je Nadzorni svet, zamenjano je vodstvoProgramskega sveta, v teku je razpis za novega generalnega direktorja,mandat se izteka direktorjema radia in televizije. In v kolikor bibilo sedanji oblasti do političnega prevzema naše hiše in vpliva naraznotere naše programske vsebine, bi lahko rekel, da bodo novioblastniki svoje dosegli. Pa vendar bo kmalu v postopku sprejemanjanov zakon o RTV. Kot večni optimist zato verjamem, da je namensedanjih oblastnikov sprejeti zakon, ki nam lahko prinese več neodvisnosti,samostojnosti in profesionalnosti, odmik od političnih vplivov,odgovornost za prikazano in povedano, skrb za premoženje,vodenje, tehnološki in kadrovski razvoj, organizacijsko rast, upravljanjeipd. Skratka, čas bi že bil, da se družba v celoti zave, kaj naj inmora početi javni servis RTV, ki mu je v vseh dosedanjih zakonihnamenjeno poslanstvo razvijanja, ohranjanja in odsevanja narodovebiti na področju medijskega razcveta. Prav tovrstni razcvet svobodeustvarjanja pa nikdar ne sme biti politično voden in usmerjen.P.S. Seveda je v demokraciji dopustno tudi drugačno razmišljanje.Darko Koren2 fotozapisEMA4-11 nagradeNagrade in priznanja RTV Slovenija12-13 programski svetJernej Pikalo predsednik PS RTV14-15 nadzorni svetNov Nadzorni svet RTV Slovenija16 OI RadioRadijci na ZOI17 OI TVTelevizija Slovenija na ZOI18 RTV na ZOIRTV Slovenija na OI - posebne zadolžitve19 radijska igraFeri Lainšček: NEDOTAKLJIVI20-21 v korak s časomPrenovljeni studio 2622-23 naša letaNadja Jarc24 ZKP RTV klasikaNovosti Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija25 TV projektiDan žena v jazz klubu, dame jazza v gosteh pri Bigbandu RTV Slovenija in Sebastianu Cavazzi26 pisma bralcevPrišli - Odšli27 v korak z maskamiIMATS – London 201028 in memoriamIvi Korošec (1937 – 2010)Anica Gladek Jezeršek (1942 – 2010)29 iz TV programov500. oddaja Prvi in drugi!KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: kricac@rtvslo.siOdgovorni urednik: Darko Korenuredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan,Polonca KomarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 18.3.2010Fotografija na naslovnici: Studio ZOIAvtor fotografije na naslovnici: Stane Sršen in Žiga Culiberg30 jubilejiMariborski 30 –letnikiŠe pomnite prijatelji31 razvedrilo32 rekreacijaSCIJ v MarokuAdventure kick pod Mont BlancomNovinarji na Voglu in Pokljuki/marec 10/ kričač 3

nagradeNagrade in priznanja RTV SlovenijaSredi marca smo v Studiu 14 Radia Slovenija slovesno podelili priznanja RTV Slovenijatistim posameznikom, ki so bili po izboru komisije v lanskem letu najbolj zaslužni zakakovostne programske presežke, strokovne delovne prispevke in dolgoletni delovni opusv naši hiši. Prireditev, v dvorani smo sicer pričakovali veliko več sodelavk in sodelavcev,je povezovala Nataša Bolčina Žgavec, z nastopi pa so jo obogatili Mia Žnidarič inAlenka Godec ter nepogrešljivi Big Band RTV Slovenija pod taktirko Tadeja Tomšiča.PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELOIGOR PRAHTelevizijski režiser IgorPrah je v desetletjih delovanjana RTV Slovenija podpisalrežijo pod obsežen korpuskvalitetnih dokumentarnihoddaj in oddaj različnih žanrovvisokega in najvišjegaranga. Njegovo ustvarjalnodelo je v programih javnetelevizije pustilo neizbrisenpečat.Igor Prah je eden tistih kolegov,soustvarjalcev inustvarjalcev nacionalne Televizije,ki mu je poklic televizijskegarežiserja »poslanstvo in ne le ozko strokovnjaštvo«.Skozi njegove režije lahko čutimo zavedanje, da dela za gledalce,jim posreduje idejno in umetniško sporočilo in z njimi vzpostavljakomunikacijo.Kot diplomirani televizijski režiser presega poznavanja orodij televizijskeobrti in je ustvarjalen, domiseln in izviren, vsaka oddajamu je izziv.Njegova opažanja so iskrena, premišljena in ustvarjalna, kar smosodelavci vedno sprejemali z zaupanjem.Ekipo vodi pred in za kamerami z veliko produkcijskega, izvedbenegain tehničnega znanja preudarno, vedno z veliko spoštljivostjodo sodelavcev.V svojem opusu izkazuje vrsto režij različnih programskih zvrsti,zaradi njegove splošne razgledanosti po umetnostih pa še posebejizstopa njegov dragocen prispevek pri soustvarjanju podobekulturnih in umetniških programov - pomembnejših televizijskihigranih programov, adaptacij gledaliških predstav in glasbeno scenskihdel, dokumentarnih in portretnih filmov, med njimi tudi glasbenihdokumentarnih oddaj in serij ter številnih kulturno informativnihoddaj.Domiseln in ustvarjalen pri iskanju novih televizijskih možnosti inizzivov v soočenju glasbene in vizualne umetnosti dragoceno prispevatudi k posredovanju glasbenih dogodkov preko tv medija.Z velikim poznavanjem televizijskega medija, tudi njegove izjemnelastnosti sočasnosti, je v svojem dosedanjem opusu gledalcempred tv sprejemniki skozi režije neposrednih prenosov približalvrsto koncertov, gledaliških predstav, velikih družbenih ali družabnihprireditev in dogodkov.PRIZNANJE ZA DOSEŽKE V DALJŠEM DELOVNEM OBDOBJUGREGOR TADEJ TOZONUstvarjalni opus radijskegarežiserja Gregorja Tozonase po 36 letih soustvarjanjaigranega radijskegaprograma in 47 letih zvestobeRadiu Slovenija v letošnjemletu zaokroža z 207režijami radijskih iger, kar gauvršča med najbolj zanesljivevzdrževalce in nosilce repertoarja.V najznačilnejših delihGrege Tozona, ki jih lahkobrez zadržka imenujemo »radijskemojstrovine« izginevajoposamezni elementi uprizoritve – besedilo radijske igre, igralci,glasbena partitura, tehnična izpeljava in predvsem – režiser sam.Združijo se v nek višji namen in sporočilo. V središču ostaja poslušalecin njegov bogato izpolnjen, v globino izzvan »notranji oderdomišljije«. Gregor Tozon zaključuje svojo intenzivno radijsko prisotnostz vrhunsko režijo zahtevne radijske igre Milana Frola Peti jezdecso sanje. Zanamce pa čakajo njegove druge mojstrovine, nastalev bogaterm ustvarjalnem opusu kot so radijska Vrbov fant, Ženininaše mlade Koprnele, 25 režiranih nadaljevanj po Johnu Miltonu –Izgubljeni raj, pa avtorska dokumentarna oddaja o gostovanjuMladinskega gledališča v Južni Ameriki s Šeherezado, duhovita avtorskaminiatura Pogled z balona na Ljubljano ponoči (Prix PhonurgiaNuova, 1995 Arles), obsežna interaktivna radijska kriminalka- nanizanka Pokličite gospo Milo in druge. Je tudi prejemnik večihdomačih in mednarodnih nagrad.V Kulturno- umetniškem programu je bil šest let asistent režije,kot režiser pa je prevzel večino javnih oddaj : npr. 8 let zapored »Silvestrskeoddaje«, režiral okrog 40 radijskih šol, vzporedno in kasnejeveliko otroških in radijskih iger za odrasle , sodeloval na jugoslovanskihin na mednarodnih festivalih. Prejel je več nagrad, njegovanajljubša je tista v Arlesu.4kričač /marec 10/

tekst in foto: Darko KorenSREČKO ROVŠEKSrečko Rovšek je poklicnopot na RTV Ljubljana začeljanuarja 1969 na oddajnemcentru Nanos in delo opravljaldo julija lani, ko se jeupokojil. Na službeni poti jeprešel vse faze, od tehnikado vodje oddajnega centraNanos, na katerem je delalskoraj 30 let.Že mesec po nastopuslužbe je doživel ognjeni krst,ko je burja podrla oddajnistolp in kasneje občutil vsotežo postavitve novega inusposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozizgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomnestvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnemcentru Nanos. Omenimo le uvajanje stereo programa na radijskemprogramu, pa uvajanje barvne televizije in seveda začetekoddajanja TV Koper. Kasneje pa še postavitev novega stolpa za UKVin razširitev oddajnega centra z novo zgradbo.V zaključku svoje poklicne poti pa je doživel tehnološko revolucijo,ko prehajamo na digitalno televizijsko oddajanje.Njegova iznajdljivost se je izkazala v času prelomnih trenutkovvojne za Slovenijo, ko je sodeloval pri obnovi poškodovanega oddajnegacentra. Na oddajnem centru Nanos je pustil neizbrisen pečatin kakovostno, usposobljeno posadko, ki nadaljuje njegovo delo.Vedno je skrbel tudi za pozitivne odnose med člani posadke in ostalimidelovnimi skupinami.V svojem prostem času, ko ni bil v službi na oddajnem centru, jezelo prizadevno sodeloval v različnih komisijah na RTV Slovenija napodročju delavske kontrole in medsebojnih delovnih razmerjih, pripripravi kolektivne pogodbe, v komisiji za pripravo plačnega sistema,pri projektih, vezanih na organizacijo dela na oddajnih centrihter seveda v sindikatu.PRIZNANJE ZA IZJEMNE OZ. NADPOVPREČNE DELOVNE DO-SEŽKE V MINULEM LETUSLAVKO BOBOVNIKSlavko Bobovnik se je vsvoji dolgoletni karieri na TVSlovenija preizkusil v vseh,tudi najtežjih novinarskihzvrsteh in dokazal, da je TVSlovenija s svojo programskoširino lahko najboljšeokolje za rast vrhunskih novinarjev.Poleg odlične dopisniškekariere je Slavko Bobovnikv zadnjem letu odličenpredvsem v vlogi voditeljaOdmevov. Tako kot oddajaje tudi on postal zaščitniznak informativnega programaTV Slovenija, s svojimi suverenimi in pretehtanimi voditelj-skimi potezami, pa v vsaki oddaji znova dokazuje, kako pomembenje kredibilen in visoko profesionalen voditelj informativnih oddaj zavsak program.Slavko Bobovnik pa ni le odličen voditelj, je tudi izreden ustvarjalecin iskalec novih idej in izzivov. Tako je v letu 2009 sodeloval prinačrtovanju in vodenju oddaje Stopimo skupaj, s katero smo tudi znašo televizijo priskočili na pomoč brezposelnim. Bobovnik je tudieden od idejnih očetov ter seveda pripravljavec oddaje Pregled leta2009, s katerim je informativni program dodal piko na i iztekajočemuse letu 2009. Z več kot dve urno televizijsko pogovorno-informativnooddajo smo dokazali, da lahko v kratkem času pripravimo tehničnoin izvedbeno in programsko izjemno zahteven projekt. Izvedbatakšnega projekta seveda v največji meri sloni na samih ustvarjalcihprograma in tu je Slavko Bobovnik, poleg sovoditeljice ManiceAmbrožič, odigral ključno vlogo.BOJAN KOSIKvalitetno urejeno arhivskogradivo ima za programenacionalne ustanove, kot jeRTV Slovenija, neprecenljivovrednost. Kako zapletene sopovezave in medsebojne relacijevsebinskih podatkovdigitalnega zvokovnega arhiva,ki so skrite očem uporabnikov,dobro ve BojanKosi, vodja Mediateke na RadiuSlovenija.Prve izkušnje si je nabiralpri delu v radijski diskoteki,potem pa kmalu pričel intenzivnosodelovati tudi pri iskanju najboljših rešitev za vsebinski popisv programu Fonoteka, predhodniku današnjega sistema digitalnegazvokovnega arhiviranja. V letu 2007 je svojo energijo preusmerilv raziskovanje nove programske opreme Mediarc, s katero polegopisnih podatkov obvladujemo tudi zvokovne vsebine v digitalni datotečnistrukturi, od zajema do trajnega arhiviranja in posredovanjauporabnikom. Z veliko volje se je lotil organiziranja nove skupinepod imenom Mediateka, ki jo vodi izredno subtilno, z izjemnim posluhomdo sodelavcev in odlično organizacijo dela.Izjemen je tudi njegov prispevek k razvoju sistema, saj pravzapravopravlja dela razvojnega inženirja. Zaradi velikega kreativnega potencialaso njegove rešitve izredno inovativne, domiselne in uporabne.V pomoč so tudi drugim uporabnikom te aplikacije po svetu.Samoiniciativno se je lotil določenih programskih dodelav, vsakodnevnopoglabljanje znanja iz računalništva pa uporablja pri programskonadzorovanih delovnih procesih, ki po njegovi zaslugi postajajovse bolj avtomatizirani.Svoje znanje nesebično posreduje ostalim sodelavcem, na intranetnihstraneh skrbi za izobraževalne vsebine, ki so sodelavcem inuporabnikom vsebin v veliko pomoč. Hkrati bdi tudi nad vzdrževanjemcelotnega računalniškega sistema, na katerem poteka digitalizacijain kataloška obdelava. V marsičem je njegovo delo pionirsko,zaradi uspešnosti pa lahko rečemo, da so z njegovim delom postavljenitemelji za nadaljnjo gradnjo digitalnega arhiva, v katerega sebodo uvrščale vse vrste vsebin, ki se rojevajo v enotah RTV Slovenija./marec 10/ kričač 5

nagradeAndreja Hienga, Rudija Šeliga, Toneta Partljiča, Dušana Jovanovićado Milana Jesiha, z natečajem pa je pridobil tudi nove, uspešne scenariste(Tone Peršak, Stanislava Bergoč, Alenka Goljevšček) in režiserje.Kot urednik in dramaturg je oblikoval nekaj najpomembnejšihizvirnih televizijskih iger ter dramatizacij klasičnih in sodobnihslovenskih literarnih del.Ustvarjalci projekta MISIJA HARMONIJA:MATJAŽ CULIBERG, RUDI PANČUR in TATJANA PIRCProjekt je junija lani potekal v vojaški bazi Villaggio Italia, Peć naKosovu in na 1. programu Radia Slovenija. V njem so skupaj s slovenskovojsko predstavili življenje v vojaški bazi in za finale pripravilikoncert Orkestra slovenske vojske s priznanimi pevci in pevkamizabavne glasbe. Tako so med drugim v bazi nastopili Alya, RudolfGas, Darja Švajger in Tina Gorenjak. Šlo je za prvi takšen projekt vzgodovini Radia Slovenija in v zgodovini zveze Nato. Projekt je biledinstven - tako v idejnem kot tudi programskem in tehničnem smisluin pomeni velik prispevek k ustvarjalnosti, ki pospešuje razvoj inutrjuje ugled RTV Slovenija, hkrati pa je bil programsko zelo izvirenin je pomenil veliko obogatitev.Poleg nagrajencev si priznanje in čestitke za dobro opravljeno delo,pri katerem sta zaradi zahtevnosti projekta prišla do izraza profesionalnostin entuziazem delavcev Radia Slovenija, zaslužijo vsi, kiso v projektu sodelovali, saj je bil od vsakega posameznika v tej odličnouigrani ekipi odvisen uspeh Misije Harmonija.Radijska ekipa Misije harmonija je julija 2009 na sprejemu pri ministriciza obrambo in pri načelniku za obrambo Slovenske vojskeprejela tudi pisno priznanje in zahvalo za svoje delo.Nagrajenci soglašajo, da se denarna nagrada nakaže na Zakladniškiračun Mladinskega doma Malči Beličeve, s katerim sta Prvi programRadia Slovenija in Radijska produkcija decembra 2009 pripravilaodmeven humanitarni projekt Obdarujmo otroke.ČASTNA PRIZNANJAJERNEJ NOVAKOb prihodu na TelevizijoLjubljana (1980) je v skladu stedanjo razporeditvijo delovnihnalog prevzel mestourednika za izvirno TV-igroin tako kot urednik ter dramaturgsodeloval pri več kot60-ih izvirnih TV-igrah in nadaljevankah.V začetku 80-tih let je uspešno izvedel javninatečaj za izvirno TVdramo,h kateremu je povabilvodilne slovenske dramatikeod Dominika Smoleta,V letih 2008/09 je kot dramaturg sodeloval pri enem najzahtevnejšihprojektov TV Slovenija, TV-filmu »Angela Vode, skriti spomin, kije bil predvajan v tekmovalnem programu Prix Europa«, Berlin,2009,pri TV-filmu »Igra s pari« in pri TV-igri »Kandidatka in šofer«.Ob tem, da opravlja delo dramaturga, Jernej Novak vseskozispremlja ustvarjalnost slovenskih gledališč ter z izborom in televizijskimsnemanjem predstav skrbi, da široki avditorij javne televizijelahko spremlja kakovostne dosežke aktualne slovenske gledališkeustvarjalnosti.Izjemno pomemben je njegov prispevek k pridobivanju novih,kakovostnih sodelavcev (scenaristov, režiserjev), prav tako si je koturednik in dramaturg TV- drame v Uredništvu domačih filmov in nadaljevankves čas prizadeval za širjenje ustvarjalne svobode, tako videjnem kot v estetskem pogledu.NIKITA MAJA LAHKonec leta 2009 je skorajneopazno končala svojeredno delo na RTV Slovenija.Neopazno za mnoge,a ne za tiste, ki pogrešajonjene ideje in njeno znanjena elektronski in filmskimontaži. Skromna, tiha, aob svojem delu vednozelo natančna in pripravljenaz nasveti izboljšatiizdelek, je Nikita Maja svojeizkušnje kalila na raznovrstnihpodročjih filmskegamontiranja dnevno-informativnihin reportažnih zvrsti, igranega in dokumentarnega programa.Pri svojem delu se je v zadnjih letih seznanila tako z elektronsko kotračunalniško NLE montažo. Sodelovala je z velikim številom avtorjevin režiserjev, s katerimi je montirala več projektov. Med njimiomenimo Michaela Bensona, Matjaža Bergerja, Marjana Cigliča,Pavla Grzinčiča, Silvana Furlana ...Podpisana je pod montažo nadaljevanke o Francetu Prešernu incelovečernega filma Portret pesnika z dvojnikom, montažo celovečernegamladinskega filma Pozabljeni zaklad in celovečernega mladinskegafilma Bela gospa, montažo dokumentarnega filma Rex, režijoin montažo dokumentarnega filma Pepin vrt. Prejela je tudi številnedomače in tuje nagrade ter priznanja za svoje delo.Nikita Maja je bila vedno pripravljena pomagati in prisluhniti. Nele njena profesionalnost na področju montaže, temveč tudi njenaosebnost vsekakor pričata, da je velik človek, dober sodelavec in doberprijatelj. To pa so vrline, ki jih je prav gotovo vredno pohvaliti innagraditi!6kričač /marec 10/

NELI MARJETA KAPUSNeli Marjeta Kapus je vezmed generacijo, ki je delalapionirske korake slovensketelevizije in današnjim rodomnjenih sodelavcev.Njeno poznavanje hiše, njenihslužb in ljudi, ki v njihdelajo je izjemno dragoceno,še posebej zato, ker si je bilazaradi svoje potrpežljivosti zredko kom navzkriž. Povsodso ji bila vrata odprta, povsodso ji prisluhnili in joupoštevali. Bila je desna rokaštevilnih urednikov in mnogenjihove praktične odločitve so nastale z njeno pomočjo. Njeno deloje vedno potekalo v ozadju, morebitne napake, pa bi lahko ohromilenajvitalnejše programske dele.Privržena sodelavcem in projektom pri nastajanju televizijskihoddaj ni čutila le svojih dolžnosti ampak tudi odgovornost za celoto,v katero je bil velikokrat vtkan njen koristen nasvet. Svoje izkušnjeje prenašala na mlajše generacije, tako, da je bilo z njeno upokojitvijoomogočeno neokrnjeno delo pri načrtovanju programske sheme.Neli Marjeta Kapus je bila v številnih projektih srce te televizije,sploh pa je svoje sodelavce navdajala s srčnostjo, ljubeznijo do delain pripadnostjo RTV. Kot vodja predvajanja, ki ga je formalno prevzelašele pri koncu svoje profesionalne poti, se je izjemno izkazala,saj je znala na svojstven način svoje programsko poznavanje spojitiz občutkom za vodenje kolektiva. V sicer stresno delo je znalavnesti preudarnost in tako sprejemati odločitve, ki so bile v danemtrenutku najboljši kompromis.Za svoje vloženo delo in prizadevanje v času redne zaposlitve nibila ustrezno nagrajena, tudi zaradi dejstva, da je vodja službe postalašele v zadnjem letu. Znanja, ki si ga je Neli Kapus pridobila nasvoji poklicni poti, ne daje noben akademski naziv. Upamo, da ga boše naprej na tak ali drugačen način delila s to hišo.Janez Novak opravil brez napak.JANEZ NOVAKSvojo poklicno novinarskoin uredniško pot na tedanjemRadiu Ljubljana je JanezNovak začel leta l968 vredakciji poročil. V prvih letihsvoje novinarske kariere se jetako uveljavil, da so mu bilezaupane vedno bolj zahtevnenaloge, vrhunec tedanjegaprofesionalnega obdobjapa je bilo nedvomnonjegovo imenovanja za dopisnikaRadia v Beogradu. Toje bilo odgovorno in samostojnoštiriletno delo, ki ga jePoleg poročanja iz federacije se je izkazal tudi s številnimi prenosinajpomembnejših ali najzahtevnejših dogodkov, ki jih je skrajno profesionalnoin radiofonsko opravil več deset. Prav prenosi pa so gaspremljali tudi v nadaljevanju radijske kariere, ki jih je vselej sprejemalkot nov izziv, ne glede na to, da je imel kot urednik druge inpomembne zadolžitve.Dopisništvo Radia Ljubljana je pod njegovim urednikovanjem postalozgled uveljavljanja lokalnih novic na radiu, saj so življenje inproblemi izven Ljubljane prav po njegovi zaslugi v radijskih programihdobivali vse večjo veljavo. Po drugi stani pa je vse dopisnike,skupaj z uredništvom samim povezal v trdno profesionalno delovnoenoto s pristnimi prijateljskimi in delovni odnosi.Tudi v minulih letih, ko opravlja delo urednika DIR-a, torej redakcijeporočil in vseh najpomembnejših osrednjih informativnih oddaj,je bil in ostaja njegov prispevek k celovitemu, objektivnemu in hitrremuinvormiranju neprecenljiv. Njegov osebni odnos do sodelavcev,zlasti mladih, ki so se prvič srečali z novinarstvom prav pod njegovihvodstvom, pa je močno vplival na to, da so radijski programiobogateni z novimi in obetavnimi kadri.BORIS LJUBIČBoris Ljubič je začel z delomv športnem uredništvutedanjega Radia Ljubljana pouspešno opravljeni avdicijiaprila 1972, sprva kot honorarnisodelavec, od novembraistega leta pa kot stalni članuredništva. Več kot 35 let jespremljal veliko odmevnihšportnih prireditev, v času odleta 1990 do 1995 pa je biltudi urednik uredništva.Poročal je s štirinajstih poletnihin zimskih olimpijskihiger, spremljal 12 svetovnih prvenstev v alpskem smučanju, poročals 23 svetovnih prvenstev v cestnem kolesarstvu in spremljalogromno športnih tekmovanj v atletiki, kolesarstvu ter gimnastiki.Od leta 1975 je »pokrival« žensko alpsko smučanje in v dobrih tridesetihletih poročal z več kot sto prizorišč svetovnega pokala.Za svoje delo je prejel priznanje Zlati mikrofon za radijsko reporterskodelo in je dobitnik priznanj Gimnastične, Kolesarske in Smučarskezveze Slovenije. V lanskem letu pa je prejel tudi priznanjeMednarodne smučarske zveze za življenjsko delo na področju smučanja.Reporterski mikrofon je odložil nekaj mesecev pred odhodomv pokoj in se v glavnem posvečal delu z mladimi sodelavci.NADJA JARCRadijska in nekdaj tudi televizijska napovedovalka, voditeljica inmentorica za radijski govor Nadja Jarc je vsestranska in kompleksnaosebnost. Pustimo ob strani čudovito barvo njenega glasu in izpiljenogovorno tehniko, ki sta tako ali tako pogoj za vrhunskega ra-/marec 10/ kričač 7

nagradedijskega govorca. "Blagoglasjeustvarja duh, izobrazbaobzorje," pravi Župančič invse to veje iz Nadjine interpretacije,ki ni nikoli samozadovoljna,samoobčudujoča,vendar prav zato vednoodraža bogato, polnokrvnoosebnost. Osebnost, ki v podajanjubesedila venomerstremi k bogatitvi zapisanega,vse to pa počne nekakospontano, iz neke samoumevnenotranje nuje ponadgraditvi vsebine z oblikovanjemnajprimernejše forme,ki ustvari nadstandardni medijski izdelek. In s takšno interpretacijoje radijski oddaji »Staranje kot zorenje motiva« pripomogla k nagradina 8. mednarodnem festivalu IRIB v Mashadu v Iranu, enemvečjih svetovnih festivalov na področju radiofonije.Druga lastnost, po kateri krepko izstopa iz povprečja, je Nadjinmuzikalni dar, ki ji omogoča v polni meri izraziti neločljivo medsebojnopovezanost akustične in semantične plati izgovorjene besede.Tudi njene avtorske oddaje, v katerih nam je inventivno predstavljalain nam znova približala bogastvo francoskega šansona, imajo zatododatno težo.In nenazadnje: Nadjin glas kljubuje času. V njem ni niti sledu iztrošenostiali rutinske naveličanosti. Kljub zrelostni patini je ševedno obarvan z mladostniško radoživostjo in skoraj otroško radovednostjo,saj mu nikoli ni dovolila, da bi se zasidral v varnih vodahsuhega, pološčenega artikuliranja, ki lahko kaj hitro postane samosebi namen.JOŽEF VALENTIČRadijski režiser Jože Valentičspada med tisto peščicoustvarjalcev, ki so nosilci invzdrževalci repertoarja igranegaradijskega programa,saj je njegova ustvarjalna angažiranoststalna in zanesljiva,velikokrat pa ob vztrajnemvzdrževanju delovnekontinuitete v presežkih presenetljiva,v izrazu polnokrvnain, kadar gre za možnostizbiranja, dobrovoljno humorna.S posebnim občutkomza najustreznejšo igralskozasedbo in še posebej za odkrivanje radijsko perspektivnih mladihigralcev, je Jože Valentič zrežiral številne radijske igre za odraslein otroke slovenskih in tujih avtorjev.Prav tako je soustvarjal igrani program 2009 z zvočnimi upodobitvamižanrsko raznolikih besedil; od komedije /Peter Semolič: Tre-tji dan/, satire /Lenart Zajc: Gomila, Mularczyk Andrzej Hepening alinočna komedija, Pavel Lužan Dragi Janezek /, kriminalke /GorazdTrušnovec: Kriptogram/ do socialne drame po besedilu BoštjanaTadla Družinski človek, ki s temperamentno režijsko upodobitvijoslika ritem časa in razpad vrednot z njegovimi posledicami na najintimnejširavni.Leta 1988 je prejel nagrado “Fedor” na jugoslovenskem festivaluza svoj dokumentarec »Dolgega dneva potovanje ali iskanje izgubljenihiluzij«, prav tako pa je dobitnik številnih mednarodnih priznanj.Preteklo leto – vključno z že nastajajočimi novimi deli in z odmevnootroško radijsko igro s konca 2008 – Rdeča nogavička pobesedilu Saške Rakef – predstavlja enega njegovih izrazitih profesionalnihvrhuncev. Potrjuje ga tudi dobra umestitev v najhujšisvetovni konkurenci na festivalu Prix Italia 2009 : radijsko igro Družinskičlovek je strokovna žirija uvrstila na sicer neuradno priznano5. mesto.BOŽO KNEZVsi, ki poznamo radijski intelevizijski pogon vemo, kakopomembna zanj je nemotenaoskrba z električno energijo.Zlasti v izjemnih situacijah,ko se morda zaradi vremenskihali drugih neprilik zrušiceloten energetski sistem vSloveniji in je potrebno vhipu nadomesti izpadloomrežje. Le malokdo, tudiznotraj hiše, ve, kako je urejenaenergijska preskrba,kakšne tehnološke rešitve innaprave omogočajo prebrodititakšne krizne situacije. Pri tem je izredno pomembno načrtovanje,investiranje in vzdrževanje sistemov za nemoteno oskrbo. Človek,ki je leta skrbel in vodil področje elektroenergetike, je Božo Knez.Na RTV Slovenija se je zaposlil leta 1972, letos zaključuje svoje delov njej. Na delovnem mestu elektrotehnika je hitro napredoval, saj jepoleg strokovnih znanj posedoval tudi lastnosti, ki so pomembne zaskupinsko delo. Pri gradnji novega RTV-centra je spoznal vse detajleenergetskega dela hiše, kar mu je izjemno koristilo pri njegovih nadaljnjihnadgradnjah in posodobitvah.Zaradi mirnega značaja je bilo njegovo delo mnogokrat neopazno,pa zato nič manj pomembno. Poskrbel je za posodobitve, povečevanjezmogljivosti in zanesljivosti sistema, brez pretresov in publicitete,ki običajno spremljajo uvajanje novosti v naše tehnološkesklope. Tako je bilo tudi pri investicijah, ki uvajajo novosti s področjarazvoja informacijskih tehnologij.S svojo strokovnostjo in posluhom za medčloveške odnose je vesčas užival velik ugled. Nikoli ni odrekel dela, tudi terenskega, na primerob izvajanju največjih projektov javnega zavoda. V zadnjih letihje kot vodja elektroenergetike skrbel tudi za strokovni razvoj sodelavcev,ki ga bodo v svojih vrstah nedvomno močno pogrešali.8kričač /marec 10/

MARIA PFEIFFERje bila kot radijska in televizijska napovedovalka cenjena doma inv tujini, predvsem pa je bila vzor generacijam napovedovalk in napovedovalcev,prav tako novinarkam in novinarjem v italijanskih programihRadia in Televizije Koper – Capodistria. Odlikovali so joskrajna profesionalnost, odlična dikcija v italijanščini, glas, stil,vrhunska in nevsiljiva sporočilnost in verodostojnost njenega nastopanjapred mikrofonom in kamero.Maria Pfeiffer je bila dejavna v obeh medijskih hišah; imela je pomembnovlogo pri tej dolgi in uspešni zgodbi: bila je glas in obraz,ki je popeljal v eter prve televizijske dnevnike koprske televizije. Zelohitro je postala cenjena in priljubljena pri domači publiki ter v Italiji,kjer je veliko gledalcev spremljalo program koprske televizije.Maria je bila izjemna tudi pri sinhronizaciji in interpretaciji tekstovin besedil oddaj prevzete produkcije, predvsem dokumentarnihfilmov, ki jih je realizirala TV Ljubljana, in ki jih je koprska televizijapredvajala v italijanskem jeziku. Nepozabna bo ostala njena interpretacijapoezije slovenskih pesnikov v italijanskem jeziku.Njena ljubezen do jezika in profesionalnost v vseh dimenzijah,predvsem pa sposobnost vsakodnevnega prenašanja znanja na sodelavce,sta bili dragoceni in ključni sestavini pri razvoju kvalitetneuporabe italijanščine v elektronskih medijih, ki so namenjeni italijanskinarodni skupnosti.Tudi v pokoju je Maria PFEIFFER dejavna na področju poučevanjain gojenja maternega jezika v Skupnostih Italijanov. Njeno delovanjeostaja za italijansko skupnost v Sloveniji neprecenljivo tudidanes.MARJAN ŠRIMPFje z RTV Slovenija povezan od avgusta 1970. Kot novinar je naRadiu Maribor delal skoraj vse: od športnih (sodelovanje na Sredozemskihigrah v Splitu, Planica, Zlata lisica, nogomet itd.) do neposrednihprenosov različnih političnih in gospodarskih dogodkov,do reportaž na Valu 202, pa do redaktorstva elitne radijske oddajeMariborski feljton.Leta 1979 je kot urednik uredništva regionalnega programa prešelv dopisništvo TV Slovenija, kjer je še danes aktiven član novinarskeekipe.Je eden najprepoznavnejših ustvarjalecev dokumentarnih potopisnihfeljtonov: leta 1994 je nastal prvi, Paragvaj - Preganjani nasvoji zemlji, letos bo posnet že petintrideseti po vrsti, zaenkrat z delovnimnaslovom Bela celina.Poleg potopisnih filmov je Marjan Šrimf avtor številnih dokumentarnihportretov (Franci Čop – Gorenjec, ki se je naučil smučati, Staratrta za vse večne čase, Stanine štiri ljubezni, Upanje za gluhe) in drugihdokumentarnih filmov, med katerimi so bili posebej opaženi tistiz osamosvojitveno tematiko (10 let od pekrskih dogodkov, Vojnaza štajersko mejo, Resnica o Holmcu, Sodbi je bilo ime zločin).V njegovem 40-letnem novinarskem stažu se v Mariboru ni zgodilpomembnejši dogodek, ki ga Marjan Šrimf ne bi spremljal s takšnoali drugačno novinarsko formo. Poročal je za elitne informativneoddaje, vodil je in še vodi aktualne pogovorne oddaje za nacionalniin regionalni program, bil je urednik in ustvarjalec številnih oddaj(od Mariborskega feljtona na Radiu Maribor do televizijske oddajeSlovenci po svetu). Njegov novinarski prispevek pri osamosvajanjuje s posebnim priznanjem prepoznala tudi država, mesto Mariborpa mu je podelilo Maistrovo priznanje.POSEBNO PRIZNANJE GENERALNEGA DIREKTORJAMLADEN STIPANOVIČnas je mnogo prezgodaj inna vrhuncu ustvarjalnegazagona zapustil v začetkuleta. Svojo kariero na TV Slovenijazačel leta 1995, kotčlan zunanjepolitične redakcijeinformativnega programaTV Slovenija. Svojopot je nadaljeval kot turnusniurednik, urednik lokalne kronike,turnusni urednik Deska,nazadnje pa je opravljal nalogeurednika osrednje informativneoddaje Dnevnik.V svoji 15-letni karieri je Mladen Stipanovič prehodil večino nivojevdela in vodenja v informativnem programu in se na koncu uveljavilkot eden najbolj produktivnih in ustvarjalnih urednikov informativnihoddaj. Delo v ozadju kamere, vodenje in posvetovanja s kolektivom,ekipami, načrtovanje projektov, vse to so bile naloge, ki jihje zavzeto in z veliko dodano vrednostjo opravljal v dobro programain vzdušja v ekipi informativnega programa.Mladen je bil poleg tega tudi mentor mladim sodelavcem, ki sopričeli uvajanja v TV Desku, sodeloval je s skupino, ki je pripravljalaprojekt multipleksa in s tem v povezavi vodil projekt uvedbe celodnevneganews kanala.Odlikovala ga je izjemna pozitivna energija, s katero je Mladen delovalna RTVS in si vseskozi prizadeval za dobre odnose v kolektivuin čim boljše programske dosežke v programu TV Slovenija. Vložekljudi s takšno energijo in pozitivnim pristopom je v televizijskem vsakdanuvelikokrat prezrt, zato si vsaj ob nenadnem slovesu zasluži nagradoin priznanje vseh nas.PREJEMNIKI MEDNARODNIH ALI UGLEDNIH DOMAČIH PRI-ZNANJSAMO MILAVEC iz RTV-centra Koper-CapodistriaOktobra leta 2009 je na Dunaju prejel mednarodno priznanje - PečatErasmus EuroMedia za režijo in scenarij dokumentarnega filmaMELODIJE V PARKU ČASA –100 let Ortopedske bolnišnice Valdoltra./marec 10/ kričač 9

nagradeJELKA RIBARIČ GRA-BLJEVEC s Televizije SlovenijaUrednica filma Božična reševalnaakcija, ki je po otroškemscenariju nastal v produkcijiTV Slovenija. Film jebil leta 2009 nagrajen namednarodnem filmskem festivaluza mlade v italijanskemTrevisu, in sicer kot delmednarodne izmenjave (CiakJunir).BARBARA ZRIMŠEK IN MOJCA MAVEC s Televizije SlovenijaSerija kratkih tedenskih oddaj Informativnega programa TVSlovenija EUTRINKI, ki ju ustvarjata Barbara Zrimšek in Mojca Mavecje v letu 2009 prejela prvo nagrado na mednarodnem tekmovanjuevropskih televizij PRIX CIRCOM 2009 v kategoriji VIVRE LEUROPE. Ocenili so ga kot projekt z izvirno idejo, kako z življenjskimizgodbami približati dolgočasne evropske odločitve in politikenajširši publiki.ZDRAVKO PEČENKOTelevizije SlovenijaLeta 2009 je na Dunajuprejel nagrado pečat ErasmusEuroMedia za celovečernidokumentarni film TelevizijeSlovenija Narod, obsojenna izgon, Izgnani Slovenci1941-1945.VERONIKA GNEZDA z Radia SlovenijaJe zmagovalka natečaja Evropske komisije za mlade novinarje natemo širitve EU »Za širša obzorja«, za radijsko reportažo Ena meja,dve zgodbisANJA HLAČA z Radia SlovenijaJe prejemnica NagradeConsortium Veritatis - Bratstvoresnice za dosežke mladihnovinarjev v letu 2009,ki jo podeljuje Društvo novinarjevSlovenije in nagradeza nacionalnega zmagovalcaNagrade Evropskega parlamentaza novinarstvo 2009 vkategoriji radio za niz oddaj»Evrotip«.ŠTEFAN KUTOŠ z RadiaSlovenijaje prejel priznanje Prometejznanosti za odličnost vkomuniciranju, ki ga od leta2005 podeljuje Slovenskaznanstvena fundacija odličnimkomunikatorjem znanostiiz vrst raziskovalcev,novinarjev in drugih, ki so seodlikovali v učinkoviti, prepričljiviali zanimivi komunikaciji.Nagrado je prejel zaprepoznavno oddajo Podobeznanja, v kateri v ProgramuARS že osem let tedensko objavlja portrete slovenskih intelektualcevz vseh področij, od humanistike do naravoslovja in eksaktnih ved.10 kričač /marec 10/

ANDREJ KAROLI z RadiaSlovenijaje prejemnik Viktorja popularnostiza radijsko osebnost2009 po izboru bralcevin poslušalcev, ki ga podeljujerevija Stop.MIRKO MARINŠEK iz Radijske produkcijeje na mednarodnem festivalu TAKTONS v Novem Sadu prejel prvonagrado v kategoriji dokumentarni program za ton v radijski igriLhotse in hkrati prispeval k skupnemu priznanju 'Najboljši RTVcenter'.DARKO KUKOVIČ iz RTV-centra MariborJe na mednem tekmovanju Taktons 2009 - Novi Sad dobil prvonagrado v kategoriji velike postavitve in orkestri za najboljši zvočniposnetek Venček uspešnic, Slovenska polka in valček.MIRAN KAZAFURA izRadijske produkcijeje v letu 2009 sodeloval namednarodnem tekmovanjuzvokovnih posnetkov javnihservisov radia in televizijeTAKTONS v Novem Sadu, kjerje prejel kar dve prvi nagradi:v kategoriji velike postavitvein orkestri (za arhivski posnetekBig banda in Uroša Perićav studiu 14, naslov skladbeCry me a river) ter v kategorijiTV-nastopi v živo, glasba (zaposnetek koncerta Big bandain Uroša Periča za skladbo Unchain my Heart) S tema dvema nagradamaje tehtno prispeval k skupni veliki nagradi TAKTONS 2009 (kristalnastatua), ki jo je RTV Slovenija prejela kot najboljši RTV-center.SAŠO ROMIH iz RTV-centra MariborJe prejel prvo nagrado na mednem tekmovanju Taktons 2009 v kategorijisolistični nastopi, male zasedbe, komorni orkestri in zbori zanajboljši zvočni posnetek TRIO ZA TRIO.ZVEZDAN MARTIČ izMultimedijskega centra RTVSlovenijaSpletni portalwww.rtvsporedi.si je za svojotehnološko dovršenost inuporabniško prijaznost žedosegel prvo zmago. Portal jenamreč prejemnik nagradeGospodarske zbornice Slovenije''Netko'' v kategoriji''Mediji in informativni portali''./marec 10/ kričač 11

programski svetJernej Pikalo predsednik PS RTVProgramski svet Radiotelevizije Slovenija je na prvi seji za predsednika izvolil JernejaPikala. Od 28 članov sveta je zanj glasovalo 15 članov, medtem ko je drugega kandidataHuberta Požarnika podprlo 13 članov. Za v. d. namestnika predsednika programskegasveta pa je bil imenovan Slavko Bobovnik.Jernej Pikalo je izredni profesor za politologijona Fakulteti za družbene vede. Bilje član programskega sveta že v prejšnjemsklicu programskega sveta, državni zborpa ga je 17. decembra lani na predlogstranke SD imenoval tudi za člana novegaprogramskega sveta.Slavko Bobovnik, ki je bil v programskisvet imenovan na predlog zaposlenih, jena glasovanju za namestnika predsednikaprogramskega sveta dobil 12 glasov, zapolni mandat pa bi jih potreboval 15, zatoje bil v skladu z zakonom o RTV Slovenijaza šest mesecev imenovan za v. d.namestnika predsednika.Jernej Pikalo je po izvolitvi poudaril, daželi biti predsednik vseh članov programskegasveta, zato računa na njihovo sodelovanje.V Programskem svetu zato želikoordinirano, čimbolj odprto in polemičnorazpravo in kakovostne rešitve vsehvprašanj.Generalni direktor Anton Guzej je naseji PS poudaril, da je zavodu v zadnjihštirih letih uspelo uresničiti cilje, ki so sijih zadali. Radijski programi so prvi poposlušanosti, posamezne televizijskeoddaje pa so ostale na visoki stopnji gledanosti.Prav tako je zavod od leta 2006do 2009 vseskozi posloval pozitivno, kljubvisoki inflaciji, brez dviga rtv-naročnine inposojil. Kot dosežek svojega mandata jeizpostavil tudi to, da je RTV Slovenijauspelo povečali vrednost delnic, ki jih imazavod na pariški borzi. Gre za 66 milijonovevrov, ki jih nameravamo v prihodnjenameniti razvoju.V Programskem svetu je danes že vseh29 članov, saj je bil kot zadnji vanj imenovanše Miran Lesjak medtem ko je novovodstvo organa izvolilo dotedanjih 28starih in novih članov tega našegapomembnega telesa.Na februarski seji je Programski svetsklenil objaviti razpis za novega generalnegadirektorja zavoda in med drugimrazpravljal tudi o sporu novinarke MirjamMuženič z vodstvom zavoda.Med razpisnimi pogoji za novega generalnegadirektorja so posebej izpostavilipoznavanje problematike dejavnosti RTVSlovenija. Sedanjemu generalnemu direktorjuzavoda Antonu Guzeju se je mandatže iztekel, še prejšnji programski svet pa jeGuzeja za šest mesecev imenoval za v. d.generalnega direktorja.Spora z novinarko Mirjam Muženičgeneralni direktor na zadnji seji vsebinskoni želel komentirati, saj postopki v zvezi stem primerom trenutno tečejo na sodišču.Po besedah direktorja Televizije SlovenijaJožeta Možine pa se zaradi tega primeraoblikuje pravilnik glede dela novinarjev pokandidaturi, ki je v fazi sprejemanja.Novinarji, ki bodo kandidirali na listi katerekoli politične stranke in pri tem ne bodoizvoljeni, dve leti po tem ne bodo smelidelati v informativnem programu, tisti, kipa bodo izvoljeni, pa v informativnemprogramu ne bodo smeli delati štiri letapo odločitvi o vrnitvi na zavod, je dejal.Odgovorni urednik informativnega programana Televiziji Slovenija Rajko Geričpa je poudaril, da, ko govorimo o MirjamMuženič, ne govorimo niti o nobenemimenu niti o politični stranki. Sicer pa samni naklonjen pravilniku, ki bi "zacementiral"ti dve ali štiri leta, saj so takšne odločitvepo njegovem prepričanju v pristojnostiodgovornega urednika. Komentiralje tudi pismo varuhinje človekovih pravicglede primera Muženičeve in ga označil zagrob poseg v uredniško in novinarskoavtonomijo javnega zavoda.Sicer pa je Anton Guzej na seji predstavilsvoje pomisleke pri izplačevanjudodatka novinarjem za dvojezičnost. Kotje dejal, so pripravljeni kriteriji ter seznamupravičencev za izplačilo dodatka za dvojezičnostin bodo predstavljeni nadzornemsvetu zavoda. Vendar se pri tem ponjegovih ocenah pojavljajo vprašanjaglede pravičnosti dodeljevanja dodatka,saj naj bi ga v regionalnih centrih RTVSlovenija prejeli le novinarji, tehničnidelavci pa ne, vprašanje ravnovesja poplačanosti med novinarji regionalnih centrovin ljubljanskega dela ter smotrnostiuvedbe dodatka pred sprejetjem novegazakona o RTV Slovenija. Ob tem je opozoril,da javni zavod nima sredstev za kritjeplač po predlaganem plačnem sistemu.Člani sveta so na seji imenovali komisijo,ki bo nadzorovala in urejala razpis zageneralnega direktorja, in komisije programskegasveta. Obravnavali in sprejeliso delovni načrt ter pravilnik o izvajanjujavnih razpisov za odkup avdiovizualnihdel neodvisnih producentov. Ni jim pauspelo potrditi predlaganega poslovnikadela sveta, saj zanj nista glasovali potrebnidve tretjini članov.Člani Programskega sveta so;12kričač /marec 10/

tekst in foto: Darko KorenJernej PikaloAleksander BassinAleksander HribarAnton PlojAnyon ŠepetavecBine MatohBoris GrabrijanElizabeta BernjakGojko BervarHubert PožarnikJanez GrilJanko KosJanuš LužnarJernej KoseljLeon OblakMatevž CasermanMatevž TomšičMaurizio TremulMiran LesjakMojca Kovač ŠebartPeter GeršičPeter JančičPeter Pavel KlasincPeter RudlSergij PeljhanSlavko BobovnikStanko OkolišTonček KregarVlado Vrbič/marec 10/ kričač 13

nadzorni svetNov Nadzorni svet RTV SlovenijaNa prvih dveh sejah se je sestal tudi nov Nadzorni svet RTV Slovenija, ki bo v prihodnjemmandatnem obdobju bdel nad poslovanjem naše hiše. Že na prvi seji je bil za predsednikanadzornega sveta izvoljen mag. Lenart Šetinc, za njegovo namestnico pa mag.Nataša Koprivšek.Na drugi seji se je Nadzorni svet RTVSlovenija seznanil z letnim poročilom RTVSlovenija za leto 2009 in ugotavil, da je vpredloženih računovodskih izkazih izkazanpresežek prihodkov nad odhodki v letu2009 v višini 88.291 EUR, in da je skupnipresežek prihodkov nad odhodki znašal4.926.568 EUR. Ob tem je med drugimugotavil, da se v predloženih računovodskihizkazih v izvenbilančni evidenci izkazuje35.993.395 EUR potencialnih terjatevin obveznosti, o posameznih vrednostihizkazanih računovodskih izkazov, še posebejo vrednosti aktive in pasive javnegazavoda pa bo podrobneje razpravljal obpredložitvi poročila o reviziji poslovanjazavoda v minulem letu.Vodstvo zavoda so pozvali naj nadzornemusvetu predloži na naslednjo sejocelovito poročilo, vezano na poslovanje indelovanje Programsko produkcijske enoteMultimedijski center in se pogovorili tudi onekaterih odprtih vprašanjih v zvezi s primeromMuženič, plačevanjem obveznostiSazas-u, uvedbi digitalnega načina oddajanjatelevizijskih programov, lastniškemdeležu delnic Eutelsat in problematikiizplačevanja dodatka za dvojezičnost.Sprejeli pa so tudi poslovnik.Prva čestitka predsedniku...Člani Nadzornega sveta so;14kričač /marec 10/

tekst in foto: Darko KorenLenart Šetinc, predsednikAnton HrovatičMiha KlunAmalija LuknerSuzana Vidas KaroliAljoša Štampar StrojinMarjan Sedmak Marko Laznik Martin ŽvelcMatkaž MedvedNataša Koprivšek/marec 10/ kričač 15

OI Radiotekst in foto: Uroš VolkRadijci na ZOIZa radijskimi »športniki« so še ene delovne olimpijske igre. Ekipa je bila precej pomlajena,prepotrebne predhodne izkušnje so imeli le delovni vodja Dare Milič, urednikAleš Smrekar, Igor Tominec in nepogrešljivi Stane Košmerlj Šibica. Pol članov pa nasje bilo tako imenovanih debitantov. Upam, da se ni veliko poznalo v programu, delavnikiso bili naporni, kot smo si tudi predstavljali, dodatno delo je prinašala tudi časovnarazlika s Slovenijo, zaradi katere se je delo ekipe zavleklo v pozne večere.Vse za poslušalke in poslušalce, da smo jim ja pričarali Olimpijskeigre takšne, kot so dejansko bile.To je bila največja poročevalska ekipa na zimskih igrah doslej, z osnovnimciljem, da v živo ujame prav vse slovenske športne nastopena njih in to nam je tudi zaradi krajše oddaljenosti med prizorišči innjihovega števila (Vancouver, Cypress Mountain in Whistler) tudiuspelo.Ne zlahka, zato je bilo potrebno precej sprotnega načrtovanja,sploh takrat, ko se je dodobra spremenil urnik tekmovanj v alpskemsmučanju. Dare Milič, ki je bil glava ekipe, je vsak dan sproti poznov večer spreminjal že postavljeno shemo, dodatne naloge pa so običajnoglede na uspehe prihajale še iz Ljubljane.Naš edini tonski mojster Stane Košmerlj Šibica je po nekaj začetnihtehničnih težavah, telefonija v Kanadi se nekoliko razlikuje odevropske, vzpostavil odlično povezave med posmeznimi prizorišči incentralo v Whistlerju. Prek ISDN zvez smo tokrat poročali z alpskegasmučanja (Creekside), biatlona, smučarskih skokov in smučarskih tekov(Olimpijski park) ter smučanja prostega sloga in deskanja (Cypress),z računalniki in internetom pa si pomagali na preostalih prizoriščih,kjer so tekmovali slovenski športniki – drsalna dvorana vVancouvru in Whistler sliding center. Tehnično verjamem, da je bilceloten projekt odlično pokrit. Če ne bi bilo Šibice, ki edini ves časiger ni imel možnosti menjave, pa bi tenko piskali. Stroški dela postajajovse višji, vsako dodatno malenkostno uslugo pa organizatorjimastno zaračunajo.Dodatne sive lase je Dare Milič dobival ob sprotnem naročanju posebnegaprostora v mešanih conah, kjer se je komajda lahko stlačilen poročevalec. Če na tekaškem šprintu, skokih in na nekaterih tekmahalpskega smučanja tega ne bi storili, bi nas večinoma čakalo rokoborskoprerivanje v nekaj kvadratnih metrov velikih skupnih prostorih.Skromna kvadratura nas v Medijskem središču, kjer smo vratastran od televizijskih kolegov postavili improvizirani studio Žvižgač,ni motila. Čez dan je bilo vedno dovolj prostora, večja gneča je bilale zvečer. S televizijskimi kolegi smo tudi tokrat odlično sodelovali.Prednosti radia so se najbolje slišale takrat, ko so k nam v živo prihajaligostje. Tina Maze, Petra Majdič in Janez Kocijančič so ob odsotnostikamer precej bolj sproščeni, za del sproščenosti pa smo biligotovo »krivi« tudi mi.Potrudili se bomo, da bo v Sočiju še bolje.16kričač /marec 10/

OI TVtekst in foto: Miha ŽibratTelevizija Slovenija na ZOIVsake olimpijske igre so tudi za TVS poseben, zahteven in obsežen projekt. V Kanadi/Vancouvru in Whistlerju/ ni bilo nič drugače. TVS se je na projekt pripravljala domaladve leti in na koncu lahko mirno rečemo, da je bil le-ta uspešen. Tako kot vednosta za olimpijske igre skrbeli dve ekipi, ena v Ljubljani in druga na samih prizoriščih.Miha Žibrat, vodja projekta, Mateja Mir, mednarodna koordinacijaMarko Hočevar, Grega Hočevar, Tone Šturm, Samo Kozlevčar- naša tehnična ekipaSam sem bil ponovno vodja ekipe, ki jeolimpijske igre spremljala in z njih poročala»v živo«, torej iz Kanade. Ekipa v Kanadi/reporterji, novinarji, tehnični delavci, strokovnisodelavci/ je štela 25 ljudi. Veliko? Vprimerjavi z drugimi televizijami je bila taštevilka resnično minimalna in skrbnoizbrana. Nemška televizija ZDF je imelarecimo za približno enak obseg dela okoli600 ljudi /seveda je bil način dela nekolikodrugačen/. Tudi druge, vsaj malo primerljivetelevizije so bile številčno precejmočnejše. Tudi zato smo z opravljenimdelom lahko upravičeno zadovoljni.Na prizoriščih oziroma natančneje vWhistlerju /125 kilometrov od Vancouvra/smo imeli svoje delovno središče v ti. IBCju/International Broadcasting Centre/.Tam je bilo »srce« našega delovanja z vsopotrebno tehnično opremo /montažami,povezavami z Ljubljano itd/. V njem je biloživahno od jutra do poznih večernih ur,montaže denimo so sem ter tja trajale tudipreko polnoči. Nekaj številk v podkrepitevzgoraj zapisanega: ekipa v Kanadi je ppripravilaokoli 170 zmontiranih prispevkov,134 neposrednih prenosov, v unilateralihposlala za skoraj 10ur programa in mimo tega na FTP strežnikposlala še dobri dve uri poročil, izjav...Če bi primerjal pogoje za delo na teh inprešnjih olimpijskih igrah potem je trebareči, da so bili pogoji dobri /še zdaleč sicerne idealni/, k čemur sta veliko prispevalavnaprej pripravljen načrt in naša tehničnaekipa.Kanada je sicer pripravila igre, ki nasvečino niso navdušile, so pa zato navdušilislovenski športniki. Kot vsi veste je TinaMaze osvojila kar dve srebrni medalji, PetraMajdič pa je postala ena največjih junakinjpo svojem, zdaj že znamenitem, teku zzlomljenimi rebri in bronasto medaljo.Organizatorji niso imeli ravno sreče z vremenomin najbrž je tudi to dejstvo nekajdodalo k povprečnemu vtisu o letošnjiholimpijskih igrah.Za našo ekipo je vsaj rahlo težavo predstavljala9-urna časovna razlika zaradikatere /na srečo zelo poredko/ nismo uspelibiti aktualni takoj. A vendarle je končniizplen letošnjih olimpijskih iger več kotdober. Gledanost je dosegla in preseglapričakovanja. Ob tem velja dodati, da je ktemu zagotovo nekaj pripomogla promocijaiger na TVS, ki je bila morebiti prvičvsaj približno taka kot bi morala biti vedno.In če sem za konec malce neskromen;prepričan sem, da smo nič kaj lahko nalogo,tako po zaslugi ekipe, ki je bila vKanadi, kot tiste v Ljubljani, opravili zelodobro in da je to temelj na katerem lahkogradimo tudi vnaprej. Zato se kot vodjaekipe v Kanadi za predano in profesionalnodelo zahvaljujem vsem, tako novinarjemkot tehnični ekipi./marec 10/ kričač 17

adijska igraFeri Lainšček: NEDOTAKLJIVINatanko desetletje po odmevni radijski upodobitvi Petelinjega zajtrka je v produkciji3. programa – programa ARS RASLO, Uredništva igranega programa nastala obsežnaradijska igra Nedotakljivi v 5 nadaljevanjih.Tako kot istoimenski roman /2007/, izhajaigra iz mita o Ciganih - o štirih žebljih,ki so bili skovani za križanje Ješue Ben Miriama.Od takrat so minila že mnoga leta, aše zmeraj se kdaj pa kdaj pojavi žareči žebeljv šotorih med potomci moža, ki jih je skoval.Ko se to zgodi, Cigani bežijo. Poznajogrešno skrivnost četrtega žeblja – zaradinje se selijo iz kraja v kraj in zato je bil Ješuaben Miriam, ki ga je svet pozneje imenovalJezus, križan le s tremi žeblji. Četrti žebeljpa še zmeraj potuje z enega konca Zemljena drugega. Lainščkova zgodba štirih generacijprikazuje veličino tega posebnegaljudstva, z razumevanjem in toplino nasspretno uvede v njihov posebni svet razmišljanja,čutenja in ravnanja, na koncu paprek posameznikove usode prikaže usodoCiganov kot univerzalno in povezano s propadomvrednot celotnega sveta. Cigani seizkažejo kot mojstri mitologizacije vsakdanjegaživljenja. Resnica njihovega izvora jezavita v mit, ki včasih dobi čisto nove konotacijein navezave, zmuzljive, nepreverjene,največkrat odvisne od verodostojnosti alimoči tistega, ki ga prenaša in pripoveduje.Ves čas, tudi v radijski adaptaciji, nam ovsem pripoveduje Lutvija Belmoldo AusShangkai Gav. Mojstrska pripoved je bilaodlična podlaga za slikovito radijsko uprizoritev,ki se odlikuje z izrisom posrečenih likovv razponu od najbolj prepoznavnih intipskih do čisto posebnih in izvirnih.V nadaljevanki nastopa vrhunska igralskazasedba (Aleš Valič, Ivo Ban, Polde Bibič,Ivanka Mežan, Igor Samobor, Nataša BarbaraGračner, Silva Čušin, Janez Hočevar,Sabina Kogovšek ...), skupaj kar 39 igralcev,zanje je skrbela asistentka režije Helena Mugerle.Radijsko upodobitev med drugimodlikuje veliko posebnih efektov, akustik inavtentične glasbe, ki jih je tonski mojsterJure Culiberg z asistentom Sandijem Zgoncemposnel na terenu, nekatere prav medCigani. Glasbena opremljevalka je bila DarjaHlavka Godina, dramaturginja Vilma ŠtritofČretnik, režiserka pa Irena Glonar. Pogovoro nastajanju radijske igre z Ireno bomo objaviliv naslednjem Kričaču./marec 10/ kričač 19

v korak s časomPrenovljeni studio 26V poslanstvo RTV Slovenija sodi tudi ustvarjalna dejavnost glasbenih sestavov - Simfoničnegaorkestra, Big Band-a, Komornega zbora, Mladinskega in Otroškega zbora RTV.Za njihovo nemoteno delo, vaje in snemanja, so potrebni dovolj veliki studijski prostoriz ustrezno akustično obdelavo, neslišnimi klimatskimi sistemi in primerno razsvetljavo.Studio 26 in otvoritvena slovesnostPo obnovi S -13 v začetku devetdesetih- ob koncu prejšnjega stoletja in revitalizacijiS – 14 v začetku tega desetletja jepostalo jasno, da bo predvsem za potrebeSimfoničnega orkestra potrebno čim prejrekonstruirati S -26, nekdanji TV studio A,ki je po selitvi Televizije v nove prostore naKolodvorski ulici več kot dvajset let služilglasbenim snemanjem in vajam orkestrov.S takratno spremembo namembnosti studiaje bila rešena prostorska stiska, studijskiprostor pa predvsem zaradi slabih akustičnihlastnosti za glasbena snemanja nibil najbolj primeren. Po nekaj težkih zadnjihletih za Simfonični orkester, ki jemoral najemati prostore za vaje in arhivskasnemanja na zunanjih lokacijah, prenovljeniS -26 postaja njegov novi "dom", ki ga jepogrešal vsa desetletja svojega obstoja.Rekonstrukcija nekdanjih prostorov vnov, sodobno opremljen studijski kompleks,je bila izvedbeno in finančno izjemnozahteven projekt, v katerem so sodelovalistrokovnjaki RTV Slovenija skupaj spartnerji podjetja Acoustic Design Group izVelike Britanije in podjetja TSE iz Slovenije.Projekt akustike sta izdelala strokovnjakapodjetja Acoustic Design Group g. JohnFlynn in g. Sam Toyoshima, priznana akustikain arhitekta z odličnimi referencamipo vsem svetu. Nad potekom prenove jeves čas skrbno bdel projektni inženirMatevž Plevnik, ki se je projekta lotil z vsosvojo natančnostjo in znanjem, pridobljenimže ob prenovi S-13 in S-14. S popolnopredanostjo, sposobnostjo komuniciranjain odločanja na visoko strokovnem nivojuje uspešno realiziral projekt kljub številnimzapletom, ki so se v času prenove vrstilidrug za drugim. Za vgradnjo in zagon tehnološkegadela pa je poskrbela Tehničnotehnološka skupina Radijske produkcije.Zahtevna gradbena dela so bivši TV studios spremljajočimi prostori spremenila vsodobno zasnovan studijski kompleks.Zaradi dotrajanosti obstoječega stropa skritino in zahteve po visoki izolativnosti, jebilo potrebno izdelati popolnoma novostreho. Da pa bi objekt ustrezal vsem standardomv smislu protipotresne varnosti, gaje bilo potrebno dodatno statično ojačati zvertikalnimi železobetonskimi nosilci.Zaradi nedostopnosti je bilo delo zelootežkočeno, čas prenove pa se je bistvenopodaljšal. Poleg dimenzijskega povečanjaje studijski prostor doživel razkošno akustičnoobdelavo z najsodobnejšimi materiali,ki ob odličnih akustičnih lastnostihustrezajo tudi vsem požarno varnostnimpredpisom in so zdravju neškodljivi.Klimatiziranje prostorov poleg ustreznetemperature in vlage zagotavlja tudi kakovostdovedenega zraka z dovolj veliko vsebnostjokisika, hkrati pa ustreza tudi mednarodnouveljavljenim standardom o nivojušuma v studijskih prostorih (število NR).Odmevni čas v prostoru je možno spreminjatis premičnimi absorpcijskimi elementiv obliki oken. Akustično popolnomaločeni kabini omogočata snemanje specifičnihinštrumentov, n.pr. harfe, tolkal incelo koncertnega klavirja, kar je v nekaterihprimerih nujno potrebno za kreiranjedobre zvokovne slike. Snemalnica, ki je poposodobitvi zgrajena v isti nivojski pozicijikot studio, ima še dodatno samostojnokabino, prav tako akustično popolnomaločeno od studijskega prostora, namenjenonasnemavanjem vokalov in drugih solističnihinštrumentov. Vse digitalne napraveso nameščene v ločenem, akustično izo-Osnovne karakteristike studia 26 so:Dimenzije studijskega prostora brezakustične obdelave:26m x 13m x 9,5mDimenzije snemalnice:8m x 6m x 3mProstornina akustično obdelanegaprostora: 2800 m3Odmevni čas akustično obdelanegaprostora: od 1.2 s do 1.9 s v področjusrednjega frekvenčnega spektraIzolativnost proti zunanjim motilnimsignalom: min 45 dB (preletiletal in promet v okolici ne motijopoteka snemanja)Glasnost klimatiziranja prostora –nivo šuma: po mednarodnih standardihza studijske prostore krivulja NR15 (za uho neslišno)20kričač /marec 10/

Anekdote pri branjuVčasih se pri delu napovedovalcev prikradejo tudi napake in nesmisli,ki nastanejo povsem spontano, na srečo pa jih številni poslušalciniti ne opazijo. »Bilo je tudi precej posrečenih lapsusov. Naj mikolegi ne zamerijo, če bom porabila to priložnost za objavo najboljljubkih, ki so skupna last skupine napovedovalcev. Kolega, že pokojni,se je hotel nekoč po napačno prebranem stavku 'kunštno' opravičiti,in je rekel: lipsus langue, lipsus langue, oh, oprostite, lapsus linnašaletaNadja JarcNadja Jarc je z RTV Slovenija povezana več kot štiri desetletja. Vse skupaj se je začelona prvi avdiciji za napovedovalce leta 1968, po enem letu učenja pa je že smelapred mikrofon. Med študijem si je namreč želela honorarno nekaj zaslužiti, pa se jeponudila možnost tečaja za stevardese, malo pred tem pa je bila avdicija za radijskenapovedovalce. Na avdiciji je bilo okoli dvesto kandidatk in kandidatov, kar je bilo sicerzelo značilno za tovrstno iskanje radijskih govorcev.zadnjem obdobju pa se podpisujem tudi pod glasbeno oddajo naprvem radijskem programu: 'Minute za šanson'. Glasba me še vednospremlja. Že več kot pol leta pojem v skupini, kjer nas je deset ženskin večglasno prepevamo slovanske pesmi v priredbah, ki jih dela mojmož - to so slovenske, hrvaške, srbske, črnogorske, ruske, rusinske,slovaške, bolgarske, makedonske, bosanske pesmi, zdajle nas čaka šeena lepa ukrajinska.«V letih Nadjinega službovanja na Radiu se je na njem marsikajspremenilo. »Živim pa definitivno v sedanjosti, z vsem, kar mi ta prinaša.Po naravi sem bolj vesel človek in tako vedno prevladajo dobrestvari. Objektivno sliko o dogajanjih na Radiu je težko podati.Nekako se mi zdi, da je treba začeti vedno pri sebi. O vlogi javneRTV bi lahko povedala veliko, a se bojim, da bi bilo to le govorjenje,ki ne bi služilo ničemur.«Nadja Jarc (Foto: Dragan Arrigler)Tistih let se Nadja rada spominja. »Na prvo avdicijo sem prišla vzačetku drugega letnika filozofske fakultete, študij pa sem opustilapred diplomskim izpitom konec tretjega letnika, smer francoščina inangleščina. Na avdiciji nas je bilo kakih dvesto, izbrana pa sva bilaz zdaj že pokojnim Janezom Kranjcem in prišla na radijski program.Moji sopotniki v etru so bili: moj najljubši kolega Janez Kranjc,Slavko Kastelic - eno velikih imen, moja vzornica Marija Velkavrh, paEdo Mohorko, Breda Hieng, Ivi Korošec, Tonja Rahonc, Eva Janc, NatašaDolenc, Ajda Kalan, Julka Vahen, Menči Klančar, Jernej Pikel, MilankaBavcon, Borut Mencinger, Anica Gladek in Slobodan Kaloper.«Pri njenem delu so Nadji zelo ležale literarne zvrsti, skratka besedila,ki so posegala na področja književnosti, gledališča, predvsempa resne glasbe. Ljubiteljsko se je ukvarjala in še vedno z glasbo, pacelo z gledališčem.»Z gledališčem sem bolj malo sodelovala - nekoč, v Gleju kotpevka. Krajše obdobje sem brala TV Dnevnik in vodila tedensko televizijskooddajo 'Kam in kako na oddih'. Nekaj let sem na Televizijisodelovala pri sinhronizacijah tujih poljudno znanstvenih oddaj.Prvič sem se lotila tudi televizijskega dokumentarca in to z idejoo ljubljanskem Nebotičniku, ki sem jo že prej realizirala v eni od oddajna Tretjem radijskem programu. Velik užitek je bilo tudi nekajletnosodelovanje z glasbenim urednikom dr. Francetom Križnarjem,ko smo vsak četrtek, skupaj s tonsko mojstrico Zdenko Bedjanič -odlično poznavalko klasične glasbe, in z gosti v živo kreirali programna Arsu.«»Na Televiziji sem sodelovala pri scenariju nazadnje z režiserkoHanko Kastelicovo v dokumentarnem filmu: 'Če imaš glas, poj!' VPoslušali vsako besedo, vsak stavekPoklic napovedovalke, bodisi radijske ali televizijske, je zelo naporen.Ne nazadnje tudi zaradi včasih nemogočega delovnega ritmain s tem povezanega življenjskega sloga.»Seveda v dolgih letih na RTV - ju marsikaj doživiš, dobrega inmanj dobrega. Ljudje smo pač zelo različni in radijska postaja je svetv malem. Naučiš se biti toleranten, potrpežljiv, dobiš posluh zadruge, saj je delo v snemalnicah ali za mikrofonom po svoji naravitimsko. Kadar se je v delovnih odnosihkaj zalomilo, sem našla podporov družini in prijateljih, pa v številnih hobijih, ki so mi pomagalivzpostaviti distanco do problema v službi, tako, da sem lahko dobilao njem širšo sliko.«Pred leti so novinarji pisali, napovedovalci pa brali. »Polagoma stase oba profila dela začela približevati drug drugemu, tako da dandanesnovinarji tudi berejo, napovedovalci pa branje dopolnjujemoz avtorskim delom pri oddajah, predvsem pa z vodenjem programa,ki je manj togo kot je bilo v tistih časih, ko so odgovorni za programeposlušali vsako besedo, vsak stavek, ki je šel v eter. Bilo je, se mi zdi,vse skupaj bolj strogo, in če si ga kaj polomil, si se počutil kot če biv šoli dobil negativno oceno. Smo pa bili napovedovalci nekdaj tuditemu primerno bolj cenjeni, priti za mikrofon je nekaj pomenilo.«22kričač /marec 10/

tekst: Jože SkokNadja na sceni TV oddaje »Kam in kako naoddih« leta 1974. (Foto: Tadej Bratok)gue. Program ARS.Fernando Sor je bilklavirski virtuoz...seveda ni bil klavirski...je bil kitajskivirtuoz...to paše manj,... kitarski,seveda. Vremenskanapoved. Na balkonubo pretežnosončno... namesto:...na Balkanubo...). Oddaja zborovskeglasbe.Ženski zbor vodiLojze Lezbič, (namesto...ženskizborvodi Lojze Lebič...).Turistična oddaja:Turiste bodo naotoke vozili s traktorji...(namesto...turiste bodo na otoke vozili s trajekti...). Napoved časa. Včasih ni bilopiskov, temveč smo imeli posnete udarce gonga. Ob udarcu na urobo gong točno 14. (namesto...ob udarcu na gong bo ura...) Obvestila....Nocojšnja predstava v Mestnem gledališču ljubljanskem odpade zaradiljubezni v ansamblu, (namesto...odpade zaradi bolezni v ansamblu).Glasbena odpoved: ...Poslušali smo polčke in valke... (namesto...polkein valčke...). Propagandni blok. Najkvalitetnejše spodnjeperilo dobite pri super Markotu... (namesto... najkvalitetnejše perilodobite pri Supermarketu...).«Nadja Jarc, ki pripoveduje sproščeno in zavzeto, rada se tudismeje, je delala na Radiu Slovenija malo več kot štirideset let, karje več kot spoštovanja vredno časovno obdobje. Tako dolgo službovanjemorda nakazuje, da se je treba umakniti, ali pa je za tempreprosto tudi neke vrste utrujenost, ko si človek zaželi nečesa novega.Nadja s tem nima večjih težav, saj jo izpolnjujejo številni konjički.Z napovedovalsko dejavnostjo pa se občasno ukvarja tudi poupokojitvi.»Zdaj ko gledam nazaj, je bilo štirideset let kratkih, če bi me vprašalideset let prej, bi seveda rekla, da čas počasi mineva. Ampak le,če bi me ujeli v slabem razpoloženju, ob dobrih dnevih niti ne pomislišna čas. In teh dobrih dni je bilo definitivno več.« Delo napovedovalcevje tesno povezano s tehniki. »Posebej bi se rada zahvalilanašim tonskim mojstrom na programu in v snemalnicah. Z njimimi je bil vedno užitek sodelovati, nikoli jim ni bilo škoda časa in trudazato, da je le bilo delo dobro opravljeno. Moji kolegi in kolegice, kiopravljajo poklic radijskih napovedovalcev, imajo še vedno, pravzapravvedno bolj zahtevno in odgovorno delo. Skupaj z lektorji in fonetikivzdržujejo spodobno raven slovenske govorjene besede. To karse sliši na valovih nacionalne radijske postaje, je merilo za vso Slovenijo.Še vedno - in to je treba vedeti - smo po naravi stvari tu glavnimi, napovedovalci, saj je vzdrževanje govorne kulture naše poslanstvo.Lepo je poslušati tudi kvalitetne novinarje, a pri njih je vendarlepomembna predvsem vsebina sporočila.«Tekste so oblikovno urejali lektorjiOdkar naša sogovornica pomni, so besedila, ki jih je morala prebirati,urejali lektorji. »Zadnje popravke smo seveda dodajali tudi napovedovalci,tik preden je šla zadeva v eter in skrbno pazili, da nismoposegali v vsebino. Vedno sem spoštovala vse tekste, ki so biliresnični in so imeli kaj povedati. Ostale sem se trudila dostojno posredovati,a sem seveda imela o njih tudi svoje mnenje.«Med napovedovalci je bil venomer nekdo, ki je moral to delovnoskupino voditi oziroma koordinirati. Vodjem pa spričo raznolikegadelovnega urnika in usklajevanja interesov napovedovalcev ni bilovedno lahko. »Moj najljubši 'šef' je bil danes že pokojni Edo Mohorko,ki je bil tudi moj prvi mentor na programu, moja učiteljica pa AnaMlakar, ki mi je dala neprecenljivo popotnico v svet radija.«Zadnja leta sem ob petkih tudi sama poučevala govorno tehniko.Bilo je prijetno delati z mladimi radijskimi in televizijskimi novinarkamiin novinarji. Tudi jaz sem se marsikaj naučila od njih.«Prva spričevala NPKNa RTV Slovenija so prva spričevala Nacionalne poklicne kvalifikacije(NPK) podelili za poklic napovedovalca. »To je tudi del mojegatruda, za to smo si pa prizadevali kar nekaj let. Dandanes se o NPKvedno več govori, saj je to strokovno spričevalo, ki velja za vso Evropo.Zato držim pesti za ta naš poklic, ki se ga trudimo ohraniti priživljenju tudi s pomočjo našega Društva radijskih in televizijskih napovedovalcevSlovenije, ki si bo, upam, kmalu večji prostor izboriltudi v slovenskem javnem prostoru. Saj ljudem vendarle ni čisto vseenoza kulturo izražanja.Za Radio sem tudi prevajala iz francoščine, angleščine in iz italijanščine,ki sem jo s sabo prinesla iz otroštva. Okrogla obletnica službovanja40 let je bila kot nalašč zato, da se nekaj konča in nekaj začne.Izstopam postopoma, vesela sem, da lahko še vedno občasnoSnemanje avtorske oddaje «Komunikacije« na programu ARS, vStudiu 12. Od leve proti desni: Mišo Meglič, Nadja in Mirta Berlan,zadaj Vito Plavčak.sodelujem na ARS-u in na Prvem programu z oddajo o šansonu, posebejpa sem hvaležna Izobraževalnemu centru RTV, ker so mi tamomogočili brezplačno izpopolnjevanje v Kreativnem studiu in v delavniciOd ideje do realizacije scenarija. Imam namreč solidno digitalnokamero in dober računalnik z montažnim programom, pa kopicoidej. V zadnjem obdobju sem se lotila tudi študija, rada bi spetobiskovala Go klub, saj sem nekoč go zelo rada igrala, da o treh čudovitihvnukih niti ne govorim.«/marec 10/ kričač 23

ZKP RTV klasikatekst in foto: D. KorenNovosti Založbe kakovostnihprogramov RTV SlovenijaZaložba kakovostnih programov RTV Slovenija je v februarju predstavila kar 23 glasbenihin glasbeno – vizualnih izdelkov, ki jih je izdala v zadnjem letu. Gre za izjemnokakovostne izdelke s področja ljudske, klasične in sodobne resne glasbe ter džeza. Znjimi je ZKP RTV Slovenija znova dokazala, kako pomemben je njen prispevek k nastajanju,ohranjanju in promociji slovenske glasbene dediščine ter k spodbujanju nastankain bogatenja radijskega glasbenega arhiva.srečanje avtorjev, izvajalcev in ustvarjalcev nosilcev zvoka, je izpostavilaskupni imenovalec vseh izdaj oziroma "energijo akademskihglasbenikov, zavedanje uredništev o pomenu tovrstnih izdaj in željaustvarjalcev, da z glasbo obogatijo slovenski kulturni prostor".Nekatere izide je poleg RTV Slovenija finančno podprloMinistrstvo za kulturo, pa tudi mnogi donatorji in sponzorji.Za predstavljena dela je značilna žanrska raznovrstnost od ljudskeprek sodobne in klasične komorne do operne, simfonične glasbein avtorskih džezovskih projektov za manjše zasedbe in za bigbande. Med izdajami najdemo dve plošči priredb slovenskih ljudskihpesmi s pevcema Nino Kompare in Juanom Vasletom, devet izdajkomorne glasbe od znamenitih domačih komornih sestavov, kot soTrio Lorenz, Viribus Unitis in Godalni kvartet Tartini, prek kompilacijeFestivala zgodnje glasbe Seviqc Brežice do mladih, ambicioznihzasedb Clavimerata, 4Syrinx, MD7 ter pianistk Nine Prešiček,Milanke Črešnik in Tatjane Kaučič, dve zajetni restavrirani operi(Lepa Vida ob 150. obletnici Rista Savina in Don Juan ob 100. obletnicirojstva dirigenta Boga Leskovica), tri operne portrete (VandaGerlovič, Ferdinand Radovan in Irena Baar), ploščo z dvema vokalno– instrumetalnima kantatama akademika Lojzeta Lebiča in portretnaploščo mlade skladateljice, lanskoletne Prešernove nagrajenkeUrške Pompe, džezovska projekta instrumentalistov in skladateljevAleša Rendle in v New Yorku delujočega Igorja Lumperta ter triorkestrske projekte: z Big Bandom DOM s perspektivno pevko NinoStrnad, avtorjem, izvajalcem in producentom Rokom Golobom innjegovo ameriško zasedbo Soul Activation ter Big Bandom RTVSlovenija in ne nazadnje božični projekt s popularno Alenko Godec.Izdelki so nastali v tesnem sodelovanju Založbe kakovostnih programov,urednikov za resno glasbo in džez Radia Slovenija, Glasbeneprodukcije RTV Slovenija, njenih glasbenih ansamblov in producentovter radijske skupine za glasbena in govorna snemanja, je napredstavitvi povedala vodja založniške dejavnosti RTV SlovenijaMojca Menart. Na predstavitvi, ki je bila hkrati tudi priložnost zasimfoniki RTV SlovenijaChopinovo letoOb 200. obletnici rojstva poljskega skladatelja FriderikaChopina je RTV Slovenija Chopinovo leto 2010 obeležilakonec februarja s 5. abonmajskim koncertom Simfoničnegaorkestra RTV Slovenija. Z izvedbo Chopinovega drugega klavirskegakoncerta z orkestrom pa se je predstavil zmagovalectekmovanja Radi imamo Chopina Miha Haas. Vodja OEGlasbeni programi in glasbena produkcija RTV Slovenija BorisRener je v družbi poljskega veleposlanika v Ljubljani PoitraKaszuba, direktorice Narodne galerije Barbare Jaki in članamednarodne komisije pri tekmovanju Radi imamo ChopinaŽige Staniča ob tej priložnosti novinarje seznanil z aktivnostmiob Chopinovem letu. Predstavili so potek in zmagovalcaomenjenega tekmovanja v okviru ljubljanske Akademije zaglasbo in koncertni program ob slovesnem začetkuChopinovega leta.24kričač /marec 10/

TV projektitekst: D.C. ,foto: S.SDan žena v jazz klubu, damejazza v gosteh pri Big bandu RTVSlovenija in Sebastianu CavazziV uredništvu za resno glasbo in balet Televizije Slovenija so seodločili, da s studijsko oddajo predstavijo vlogo žensk v jazzovskiglasbi. Vloga ženske v jazzu je bila v preteklosti zapostavljena, zatoso ustvarili oddajo, v kateri so imele glavno 'besedo' ženske. Ksodelovanju so povabili Big band RTV Slovenija ter štiri vrhunskeslovenske pevke: Alenko Godec, Nušo Derendo, Kristino Oberžan inNino Strnad, na spored pa uvrstili najbolj priljubljene jazzovskestandarde (Over The Rainbow, Misty, That' Live, Cheek to cheek, Teafor two…). Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenaristMarko Vezovišek, režiser Samo Milavec, voditelj SebastianCavazza, dirigent Lojze Krajnčan./marec 10/ kričač 25

pisma bralcev…nobena pot ni ravna,nobena pot ni revna,a vsaka je zahtevna,in tvoja je ena sama – GlavnaTone Pavček – Drobtinice… e il mio cammino alla scoperta delcomplesso e allo stesso tempo affascinantemondo della Radio ebbe inizio nellaseconda met degli anni cinquanta alorch ,con molta umilt bussai al massiccio portonedel vetusto Palazzo Tarsia, gi sede diRadio Capodistria, consapevole din onavere in tasca il prezioso »pezzo di carta«che, non tutto, mas piana la strada intutti i sensi. In prav zato me je čakalo trdodelo, ki sem se ga lotila z vso resnostjo inupanjem. La gavetta e'stata dura. La vogliatenace di imparare, di apprendere ilmestiere di annunsiatore in tutte le suesfumature, non venne mai meno grazie, esoprattutto, all' appoggio dei miei cari.Leta 2001 je nastopil trenutek slovesa. Spolno torbo svojih knjig, vse življenje mojihzvestih spremljevalk, sem se po tridesetihletih poslovila od »svojega« mikrofona,svojih kolegov, svojih zvestih poslušalcevbrez meja, svojega Radia Koper. Bilo je zeloboleče, … a sem se uspela zadržati in senisem nikoli obrnila nazaj. Uspela sem premagatiželjo, da bi se sem in tja, oglasila.Ostali so le spomini …Rosa, la mia cara collega e amica hapromosso un' idea accolta e realizzata dalgruppo speaker's unito. A fine dicembre mie' pervenuto un precioso plico postale. Latestimonianza dei miei colleghi, inclusa lagiovane generazione, che hanno volutocosi' esprimere l' apprezzamento per il miopercorso professionale e umano. Non sonouna persona speciale, ne' mi sono mai ritenutatale. Sono una persona comune, conpregi e difetti.Radijka po duši in prepričanju, kajti bitiradijec je nekaj posebnega. In Radio in TVKoper Capodistria imata v svoji srediniljudi, ki se zavedajo svojega poslanstva.Samo s človeškim, kreativnim, profesionalnimpristopom, si lahko kredibilen in pridobišzaupanje, ki je imperativ za medijskegaustvarjalca.Dovolite mi, da se prisrčno zahvalimvsem, ki so pristopili k pobudi mojih kolegovnapovedovalcev RTV KoperCapodistria… Un GRAZIE di cuore a RosaLojk Francesconi, Microfono di cristallo2003, a Mariella Zanco e a DeanRogoznica, le Voci, a me particolarmentecare, di RC, al signor Antonio Rocco, alsignor Roberto Apollonio, iskrena hvalakolegici Ljudmili Strgar, legendama DevaniJovan Lakovič in Silviji Mozetič, JasniRodošek, Danieli Sorgo, Franku Hmeljaku,Nevi Zajc, un affettuoso grazie alla giornalistaLionella Pausin Acquavita, come purealla cara Amina Dudine, Presidente dellaComunita' italiana Dante Alighieri di Isolaper la fiducia che mi dimostra ad ognipasso.Un doveroso e particolarmente sentitoGRAZIE al giovane collega Robi Mozetičche, con il valido apporto della speakerMojca Klarič /prisrčna hvala!/ ha provvedutoalla realizzacione dell' iniziativa, raccogliendotestimonianze e ben 130 firmeda parte dei colleghi del Centro regionale.In allegato alla mappa, due cd … Che emozionerivedere la mia immagine e riudire lamia voce a distanza di 40 anni!? Quest'attenzione particolare ha per me un valoreinestimabile che va' ben oltre ai riconoscimentiufficiali.Vorrei stringere la vostra mano e, guardandocinegli occhi dirvi semplicementeGRAZIE! HVALA! Vsem skupaj in vsakemuposebej … I migliori anni della mia vita liho condivisi con Radio Capodistria, che asuo tempo…«mi ha dato tanto«…oggi, graziea Voi tutti, «Di piu'!«Maria PfeifferSpoštovani sodelavke in sodelavci!Prišli - OdšliODŠLI V JANUARJU 2010PPE TV SLOVENIJAGREGOR JAGODIČ – novinar specialistTATJANA KOŠČAK – organizatorka izvedbeBORIS REMŠKAR – operativni inženirMLADEN STIPANOVIČ – urednik oddajPRIŠLI V JANUARJU 2010PPE REGIONALNI RTV CENTERMARIBORPETER VARGA – novinar poročevalecPPE MULTIMEDIJSKI CENTERALEŠ ŽUŽEK – turnusni urednikODŠLI V FEBRUARJU 2010PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIALJUBA MIKOLIČ – poslovna sekretarkaZDENKO ŠEBALJ – tehnični dokumentalistEKONOMIKA POSLOVANJAIRMA GUBANEC – pomočnica generalnegadirektorjaNINA BITENC – strokovna sodelavka zaupravno pravne zadevePRIŠLI V FEBRUARJU 2010PPE RADIO SLOVENIJABRINA KAFOL –solistka radijskega simfoničnegaorkestraNa RTV Slovenija že 48 let deluje Blagajna vzajemne pomoči (BVP) -ČEBELICA,oblika denarne samopomoči med zaposlenimi. Mesečna članarina znaša 5 evrov,po sedmih letih pa dobijo člani izplačan privarčevani znesek. Koristijo lahko tudiugodna kratkoročna posojila z nizko 1 – odstotno obrestno mero, ki ga lahkoodplačajo v šestih mesečnih obrokih. Novim članom pripada posojilo po šestihmesecih članstva. Vpisnine ni! Za podrobnosti se obrnite na vodjo Čebelice, gospoJudito Trtnik, interni telefon 44 – 85, vsak delovni dan med 10. in 12 uro.Marsikateri dosedanji član Čebelice(BVP) je ob nepredvidenih dogodkih na taknačin razrešil trenutno finančno stisko. Vabimo vse redno zaposlene, da se včlanijov Blagajno vzajemne pomoči. Sedež Čebelice je od sredine lanskega oktobra naKomenskega 7 – klet (bivši SZDL).26kričač /marec 10/

v korak z maskamitekst in foto: Vida LevičarIMATS – London 2010Konec januarja je bil v Londonu seminar IMATS 2010 (International make-up artisttrade show), ki sta se ga udeležila dva naša kreatorja maske Anže Košir in Vida Levičar.Na seminarju so se tudi letos, v Londonu že devetič, zbrali najboljši svetovni mojstris področja oblikovanja maske. Udeleženci so na dveh prizoriščih tudi tokrat predstavljalinove tehnike, materiale, in različne maskerske šole in se pogovarjali z vodilnimiustvarjalci, dobitniki Oskarjev s področja oblikovanja maske.Na razstavnih prostorih sta lahko tudi naša sodelavca spoznalanove maskerske materiale, saj so se udeležencem seminarja predstavilivodilni svetovni proizvajalci kozmetike za beauty make-upkot za specialne efekte. Od predstavljenih zastopnikov jih pri naspoznamo le peščico, sta ugotavljala Vida in Anže ter kljub le dvodnevnemuseminarju spoznala, kako pomembno je spremljanjetovrstnih svetovnih prireditev in navezovanje kontaktov s proizvajalcimaterialov, ki se danes uporabljajo v kreiranju mask, kar jemarsikdaj pravo umetniško delo./marec 10/ kričač 27

in memoriamIvi Korošec(1937 – 2010)Utihnil je življenjski glas naše kolegicenapovedovalke - voditeljice Ivi Korošec.Tisti radijski glas, ki je v drugi poloviciprejšnjega stoletja kar 35 let toplo in prijetnopripovedoval o marsičem in marsikaj.S privlačno melodijo glasu in s sproščenimnačinom interpretacije je znala takó pritegnitiposlušalce, da so ob njenem žlahtnempripovedovanju poslušali morda celó zanjemanj zanimiva besedila. S tem svojimdarom je bila tudi odlična vzgojiteljicamladih radijskih govorcev – napovedovalcevin novinarjev, s široko razgledanostjoin ljubeznijo do medija pa iznajdljiva voditeljicaštevilnih oddaj.Prvi dve leti enega večjih skupnih glasbenihprojektov pomembnejših zahodnoevropskihradijskih postaj in ljubljanskegaradia z naslovom »Glasba ne pozna meja«(to je bilo pred skoraj pol stoletja), je slovenskidel iz našega studia vodila prav IviKorošec in suvereno kramljala s sovoditeljiv Nemčiji, Avstriji, Angliji, Švici, Franciji inItaliji. Med drugim je bila vrsto let tudidobrodošla gostiteljica na Valu 202. Njenidomiselni, iskrivi in duhoviti pogovori sposlušalci pa so navduševali tudi nas,njene kolegice in kolege.Pavle JakopičAnica Gladek Jezeršek(1942 – 2010)“Hodimo po obali življenja in puščamosledi. Zagrne jih val, pa jih več ni.”Spoštovani, to so verzi iz pesniške zbirkez naslovom “Misli vasujejo” naše pokojnekolegice Anice. Valovi življenja morda reszakrijejo sledi, a valovi spomina jih prinašajona plan. Na plan prinašajo skoraj tridesetletja radijskega življenja z Anico,cenjeno kolegico, ki je, zgodovinarka ingeografka po izobrazbi (zelo rada je tudipotovala), v naše vrste pripotovala leta1968 in po končanem izobraževanju terpripravah za napovedovalski poklic rekla:“To delo je moja ljubezen na prvi pogled; nise ji moč upreti.”In ko je trema izginila, ko se ni večukvarjala z naglasi, pa s širinami in ožinamivokalov, se je posvetila interpretaciji.“To je zame poseben užitek,” je rada povedala.“Če dobim v roke dobro besedilo, semi zdi, kot da sem dobila nagrado.”Vsa odrekanja, ki jih zahteva napovedovalskipoklic, sta odtehtala ljubezen do lepebesede in stik s poslušalci. Ko je Anica šekot deklič radijske Četrkove večere poslušalapod oknom hiše, kjer so edini v soseščiniimeli radijski sprejemnik, seveda nitipomislila ni, da bo, čez leta, tudi ona samas temi oddajami prinašala veselje v prenekateroslovensko hišo. V treh desetletjih jebilo veliko takšnih oddaj - z njenim kultiviranimglasom, iskrivostmi in prijaznimibesedami – vse do dneva, ko se je poslovilaod radijskih mikrofonov.Še vedno pa je imela rada lepe besede, ane več tistih izpod tujih peres, pač paverze, ki so se iz njenih lastnih misli zlagaliv pesmi; v zbirki z naslovom “Misli vasujejo”so izšle pred dvema letoma. “To knjigosem si podarila za 66-i rojstni dan,” jepovedala na predstavitvi in priznala, da jeprve stihe napisala že v gimnaziji, potempa je vse do upokojitve njena lirična pesniškaduša molčala.“Vsako jutro mi pade nov dan v naročje.Z upanjem na rami odhajam v neznano.”To so Tvoji verzi, spoštovana Anica, inkjerkoli boš, valovi ne bodo zagrnili Tvojihsledi in Tvoji stihi, polni metafor in lepihmisli, bodo še marsikdaj povasovali pri nas,pri Tvojih radijskih kolegicah in kolegih.Pavle JakopičZAHVALAZahvaljujem se vsem, ki ste nama z Laro stali ob strani obnedoumljivi izgubi najinega in tudi vašega Mladena. Še posebejbi se rada zahvalila sodelavcem in prijateljem iz informativnegaprograma Televizije Slovenija ter službe za odnose z javnostjo,novinarskemu sindikatu in vodstvu RTV Slovenija za vso pomoč.Hvala vsem, ki boste Mladena ohranili v mislih in v srcu.ZAHVALAVsem sodelavkam in sodelavcem Založbe kaset in plošč ter prijateljemse iskreno zahvaljujem za vse izrečene besede podpore insožalja ob slovesu mojega očeta Jožefa. Hvala vam tudi za darovanocvetje in sveče.Jože GostišaAleksandra Dežman28kričač /marec 10/

iz TV programov500. oddaja Prvi in drugi!V zakulisje ustvarjanja programov Televizije Slovenija lahko naši gledalci redko pogledajov živo. Jim pa to že več kot deset let prikazuje oddaja Prvi in drugi, ki televizijskeobraze osvetljuje še z drugimi in drugačnimi lučmi.Ekipa Prvi in drugiKonec marca je bila na 1. programu Televizije Slovenija na sporeduže 500. oddaja Prvi in drugi z voditeljico Bernardo Žarn, ki jeoddajo vodila kar 499-krat. Enkrat samkrat je njeno odsotnostzakrivila nesreča, nadomestila pa jo je kolegica Eva Škufca. Od leta2003 je Bernarda Žarn tudi urednica oddaje.Poletja so bila ponavadi drugačna, sproščena, nostalgična,tematska. Posebne tematske oddaje, televizijski feljtoni o televizijcihin fenomenih televizije, so poimenovali Spominčice, Oči nostalgije,V kadru, TV smo ljudje, Gledamo naprej ipd.Od leta 2007 pa v uredništvu pripravljajo tudi vsakodnevnenapovedi programa. Oddajo seveda soustvarja veliko število dragocenih,marljivih, radovednih in iznajdljivih sodelavcev, in kot steslišali v 500. oddaji, si skupaj želijo ustvariti še najmanj 500 oddaj.Ime Prvi in drugi so si ustvarjalci oddaje nadeli zato, ker sta bilanaša prvi in drugi program prvi in drugi v slovenskem televizijskemprostoru. In čeprav se je tema pridružil še tretji, kmalu pa verjetnoše kakšen digitalen, so zaradi tradicije ohranili to ime.Voditeljica in urednica oddaje Prvi in drugi Bernarda Žarn/marec 10/ kričač 29

jubilejiMariborski 30 –letnikiNi bilo lahko zbrati sodelavcev RTV centra Maribor, ki so laninašteli trideset let zvestobe javnemu zavodu. Tako strumno sopred fotografski aparat stopili: Vlado Krejač, Ludvik Šušlek, ZmagoAjhmajer, Dejan Guzelj in Davorin Zemljič. Žal na fotografiji manjkalegenda mariborskega Radia Stanko Mauher, ki je kljub tridesetletnimizkušnjam moral na izobraževanje. Očitno imajo fantje ševelike načrte! Čestitamo.Še pomnite prijateljiV mali dvorani Hale Tivoli je februarja letos pred tisoč in pol gledalcipotekal koncert z naslovom “Še pomnite, prijatelji?”. Na njemso se v petih urah predstavili številni najpomembnejši izvajalcislovenske glasbene pop in rock scene 60-ih in 70-ih letih prejšnjegastoletja, nekateri med njimi pa so se zbrali posebej za ta dogodekpo dvajsetih in več letih. Idejni oče projekta je bil urednikoddaje ŠTOS Dragan Bulič, ki je lani praznovala 30 letnico. Koncertv Tivoliju je posnel tudi Radio Slovenija.Jože SkokDragan Bulič pred plakatom koncerta Še pomnite prijatelji.Dragan z Danilom Kocjančičem, avtorjem številnih glasbenihuspešnic.30kričač /marec 10/

azvedriloNAŠ ALPINIST IN GORSKIREŠEVALEC, PREDSEDNIKPZS (FRANCI)RASTLINA IZDALJNIHDEŽELVRSTAKLEŠČFR. BOJNOLETALO IZ 2.SVET. VOJNEPOPOLNA,GLOBOKANEZAVESTSODELAVEC RTVNA SLIKINEOBLAČN-OST,VEDROSTČEŠKISKALDATELJDVORAKPREMICA,PRAVOKOT-NICA VGEOMETRIJIDOLINA PODJULIJCIKRAJ PODŠMAR. GORORUDNINAKALCIJEVGLINENECNAŠ SLIKARODLIČENRISARSELENPREBIVALECSOČENEKROZA NALICU ALISPOLOVILUMORSKARIBAPREBIVALECISTREON IN_ _ _NIZOZEMSKAROKOMETNIKLUB IZ SL.GRADCAMANJŠI ČOKTIRAN,ZA SEKANJEOBLASTNIKDRVAFRIŠKIVOJAK VČASUKOLONIJSRBSKAPLANINAZ RUDNIKOMPREMOGARešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite najkasnejedo 15.04.2010 v uredništvona naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo: 1.nagrada: 3 kasete ali zgoščenkeZKP, 2. nagrada: 2 kaseti alizgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1kaseta ali zgoščenka ZKP;Rešitev prejšnje križanke:MOJCA BLAŽEJ. Tokrat smoizžrebali: 1. NAGRADA: VidŽeleznik, Metleče 4,3325 Šoštanj, 2. NAGRADA:Marko Rus, Reg. TV centerKoper-Capodistria, 3. NAGRA-DA: Vlasta Reisner, Peričeva 10,1000 LjubljanaNAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/FR. ZAČETNIKREALJANST-VA (IZ LEAR)NAJVIŠJI VRH VPOSAVSKEM HRIBOVJU(1220 M)PREBIVALKAVELIKEAMERIŠKEDRŽAVEŠVICARSKIPRAKANTONRDEČAPOLJSKACVETICADRAGOKRALJPREDUJEMSREBRNOBELA KOV-INA (LA)SESTAVILJOŽEPETELINREČ,PREDMETBRAT IFI-GENIJE VGR. MITUDECILITERNIKELJRIHARDJAKOPIČKričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vprašanjein uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.ŠOLSKIJanezek pripoveduje očetu, da bo teden dni moral ostati doma po naročilu učiteljice, češ, ker ima sestra prašičjo gripo."Ta je pa dobra", pravi oče. "Pa si učiteljici pojasnil, da sestra že 9 let živi v Mehiki?"NAGAJIVJanezek pride v trgovino in vpraša, če imajo 100 kg kruha in prodajalka pove, da nimajo. Naslednji dan spet pride invpraša, če imajo 100 kg kruha in spet pove, da nimajo. Potem pove prodajalka šefu, da nekdo vsak dan sprašuje po100 kg kruha in ga kupijo.Ko pride janezek in vpraša, če imajo 100 kg kruha mu povejo, da ga imajo. Janezek pa: "Samo povedati sem vamhotel, da ga boste bolj težko prodali."/marec 10/ kričač 31

ekreacijatekst in foto: Darko KorenSCIJ v MarokuLetošnje, že 56. svetovno srečanje novinarjev,je bilo prvič na afriški celini, v Maroku, kjer sonovinarji izvedli tudi tudi prvo tekmovanje vteku na smučeh na tem kontinentu nasploh.Oukaimeden, najvišje afriško smučišče v pogorjuAtlasa, je gostil okrog 200 novinarjev iz 33–tih držav, med njimi pa tudi devetčlansko slovenskozastopstvo. Iz RTV-ja sta nas zastopalaIngrid Kašca Bucik in Vlado Krejač, tudi tokrat paso bili poleg smučanja in druženja v ospredjupogovori o novinarskem delu in težavah s katerimise srečuje novinarska srenja pri temeljnemposlanstvu, obveščanju javnostiNovinarji smučarji v MarokuRadio Si V Alpah na vrhuAdventure kick pod Mont BlancomAdventure kick na Radiu Slovenia internationalje akcija, ki vsak mesec poskrbi za nepozabno doživetjeudeležencev, hkrati pa prispeva tudi k temu,da bi se posamezniki različnih športnih in drugihpodvigov lotili pripravljeni in s pomočjo strokovnjakovposkrbeli za varnost.Radio Si je pet nagrajencevkonec februarja popeljali na izjemno zimskopustolovščino v francoski Chamonix, priljubljenicilj turnih smučarjev, freeriderjev in borderjev podMont Blancom. Z nami so bili tudi izkušeni gorskivodniki združenja Alpguide (Aco Pepevnik, MilanRomih in Dani Tič), ki so jih uvedli v skrivnosti smučanjapo neurejenih terenih in popeljali po številnihprogah pod mogočnimi stenami Druja, GrandJorasses, Grand Charmoza in drugih.Vogel...takole je startala legendarna radijska dopisnica AljanaNovinarji na Voglu in PokljukiVeč kot stotnijo slovenskih novinarjev pa soteden dni gostili bohinjci na Voglu. Državno novinarskosmučarsko srečanje je vsako leto priložnostza spoznavanje in pogovarjanje o poklicnih uspehihin težavah, hkrati pa tudi tekmovanje v smučanjuin teku na smučeh. Radijci in televizijci se garadi udeležujemo kljub dejstvu, da je vse težjeusklajevati delovne obveznosti in rekreativnioddih. Še zlasti mladim novinarjem, ki jim urednikina pleča nalagajo vedno več obveznosti. Društvonovinarjev smučarjev SCIJ je imelo na Voglu tudivolilno skupščino in za predsednika ponovno izvolilonašega sodelavca Vlada Krejača. Obljubili so šebolj pestro novinarsko športno dejavnost v prihodnjein napovedali večjo skrb za vključevanje mladihnovinarskih peres v odlično druščino.32 kričač /marec 10/