Tukaj - Frančiškani v Sloveniji

franciskani.si

Tukaj - Frančiškani v Sloveniji

atLetnik XVII (CXXVIII) • september 2007 cena 1,40 €5Molitveno življenjeHiša Upanja† br. Andrej Božičtabori pokrajinskih bratstevSvetovno srečanje FRAMES Frančiškom kot tujci in popotnikiLeto Svetega pisma


KazaloFran~i{kova duhovnost4 Žena izpred 800 let8 Molitveno življenje9 Življenje sv. ElizabeteNa{a evangelizacija12 »Hiša upanja«13 Nočno bedenjeIz naših družin14 Pismo sestram klarisam zapraznik sv. Klare 200716 Ob smrti br. Andreja BožičaOFMCap16 P. Mihael, hvala za tvoje delo17 Dan province OFMFSR18 »Sveta Elizabeta - živeta Božjabeseda«19 Molitev za generalni kapiteljFrančiškovega svetnega reda19 Madžarska – November 200820 Pokrajinski tabor FSR Maribor21 Krajevno bratstvo FSR BrezjeMladi Fran~i{ku22 Iz življenja do evangelija in odevangelija v življenje24 Frančišek na Frančiškovem taboru25 Mladi na Frančiškovi poti26 S Frančiškom kot tujci in popotnikiRazvedrilo28 Nagradne šaradePravičnost in mir29 Sveti Frančišek skozi očimuslimanske zgodovinarke30 »Človeška družina: skupnost miru«30 Papež poziva k boju proti korupcijiKorenine in sadovi31 Življenje sv. FrančiškaSveta dežela33 S kolesi od Vilenske Marije do Gorekrižev39 S »fičkom« v Sveto deželo43 Občni zbor 200745 Ob robu Irske!46 Darovi za Sveto deželo47 NapovednikNaslovna slika»Vem za tvoja dela, za tvojo ljubezen, za tvojo vero, za tvoje služenje in za tvojo stanovitnost«(Raz 2,19).Sveta Elizabeta Ogrska je s svojo življenjsko držo čudovito izpolnilate svetopisemske besede:Revija bratFrančišek – ISSN 1408-0192.GLASILO FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA (FSR) V SLOVENIJI.Revija izhaja šestkrat letno.Izdajatelj: Frančiškanska prokuratura v Ljubljani, Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana.Člani uredniškega odbora: br. Janez Papa OFM (glavni in odgovorni urednik), br. Mihael S. Vovk OFM(Frančiškova duhovnost), br. Peter Skoberne FSR (naslovnica), br. Krizostom Komar OFM in s. RomanaKocjančič FMM (Naša evangelizacija), br. Metod in s. Mateja Trajbarič (FSR), br. Gregor Pavlič FSR (Razvedrilo),br. Igor Pigac in s. Urška Purg (Mladi Frančišku), br. Stane Zore OFM (Pravičnost in mir), br. Miran ŠpeličOFM (Korenine in sadovi, Naše knjige), br. Peter Lavrih OFM (Sveta dežela). Lektorira: Vera Lamut. Oprema:Aleš Porenta. Oblikovanje in priprava: Salve d.o.o., Ljubljana. Tisk: Povše, Povšetova 36a, Ljubljana.Naslov uredništva: Ul. Vita Kraigherja 2, 2000 Maribor; tel.: 02/22 85 113 ali 041 778 456; e-mail:revija.brat.francisek@ofm.si; faks: 02/22 85 112. Rokopisov in slik ne vračamo.Cena: 1,40 €. Letna naročnina: 8.40 €. Za tujino: 16,80 €.TRR SI56-2420-0900-4439-992 Raiffeisen Krekova banka d.d. Maribor; pri plačilu se sklicujte na00 700-07.Glasilo izhaja z dovoljenjem cerkvenih oblasti.


Žena izpred 800 letGovor br. Metoda Benedikana taboru pokrajinskega bratstvaLjubljana na VičuO sv. Elizabeti je bilo letos že veliko povedanov našem slovenskem prostoru, od obširnereportaže v »Družini« o njenem življenju inpoteku praznovanja v Slovenj Gradcu, kjer jeprva njej posvečena cerkev, pa na Nemškemv Turingiji, potem na predavanju pri frančiškanihv Kamniku marca meseca, do načrtavzgoje, ki izhaja v »bratu Frančišku«, in pismavrhovnih predstojnikov Frančiškovih redov»Verovali smo ljubezni«.bratFrančišek 5 • 2007Eden od življenjepisov sv. Frančiška imanaslov »Frančišek, prerok za naš čas« in ta naslovželi poudariti tiste temeljne Frančiškoveznačilnosti, ki so v vsakem vsak času aktualne,prav v vsakem času! In lahko bi rekli, da tovelja tudi za našo svetnico sv. Elizabeto, ki jes značilnimi potezami svojega življenja gotovov vsakem času aktualna: ljubezen, dobrota,velikodušnost, usmiljenje, čut za bližnjega− to so kvalitete, ki so vedno potrebne insodobne in nikoli ne zastarajo.Elizabeta je žena izpred 800 let, žena visokegasrednjega veka, tako kakor sv. Frančišek,in ko se ju spominjamo, nam stopa pred očitisto obdobje, o katerem tolikokrat lahko slišitefrazo, ki jo ponavljajo, ne da bi se zavedali, kajsploh govorijo: mračni srednji vek! Tam je vsečudno, mračno, zamegljeno, zastrto, slabo,križarski pohodi, inkvizicija, negativne stvari,ki so že vnaprej obsojene, in potem se zravennalaga še vse tisto, kar se nam zdi slabo. Pa jebil vendar ta čas čisto drugačen in pravim, daje srednji vek mračen za tistega, ki ga ne pozna,ker je mrak v njegovi glavi. Srednji vek jenaravnost sijajen čas, kot je lahko vsako drugoobdobje. Spomnimo se, da prav v tem časunastajajo prve univerze: Oxford, Cambridge,Sorbona v Parizu, Bologna, Padova. Začenjase silovit razvoj znanosti, matematike, fizike,astronomije, statike, arhitekture itd., čeprav jevedno znova slišati kako je Cerkev »zatirala«znanost. Iz tistega časa imamo mnoge spomenike,ki jih danes ves svet občuduje, tisteslovite gotske katedrale, ob katerih se človeksprašuje, kdo in kako je to zmogel, kakšen jebil človekov um? In potem imamo razumniketistega časa: sv. Tomaž Akvinski, sv. Bonaventurain še mnogi drugi učenjaki in sijajneosebnosti. Rad bi namreč poudaril, da je bil točas, ki je bil izredno razgiban, izredno dejavenin izredno bogat.Tudi na Slovenskem imamo prav iz tistegačasa znane redovne ustanove, kot so Stična,kartuzijanske Žiče, Jurklošter in druge, pa tudibogastvo duha in kulture. Potem Frančiškovimanjši bratje, ki so še v času sv. Frančiška in vnaslednjih nekaj desetletjih že v vseh slovenskihmestih, v Gorici, Trstu, Celju, Ljubljani,Mariboru. In iz tega časa, ki je tako sijajen, kiga tako na poseben način zaznamuje Frančišek,prav iz tega časa je tudi sv. Elizabeta.Rečemo ji sv. Elizabeta Ogrska, ker je bilahči madžarskega kralja Štefana in po tistihznačilnih navadah srednjega veka so ravnalitudi z njo. Ko je bila stara štiri leta, so jozaročili s turinškim mejnim grofom in so jo


tudi tja odpeljali in na Nemškem vzgojili. Koje bila stara 16 let, se je poročila in je možupotem rodila tri otroke: Hermana, Zofijo inGertrudo. Torej značilna usoda hčere visokedružbe tedanjega časa. Elizabeta je bila starakomaj 20 let, ko je že postala vdova, vendar bilahko rekli, da je bila ta mlada žena po telesuzelo krhka, po duhu pa izredno močna. Zanimivo,da je sloviti pridigar iz kapucinskegareda Janez Svetokriški leta 1696 objavil drugizvezek svojih pridig in tam tudi takole opisovalsv. Elizabeto:»Sv. Elizabeta je ponoči tihoma s posteljevstajala in dolgo časa je molila, potem je patem bolnim inu potrebnim stregla in vsemje svojo milost izkazala inu je špetalarjemtolikanj dobrega storila.«Mlada vdova je po moževi smrti vse svojemisli posvetila križanemu Gospodu in vsesvoje moči človeku. Gotovo je pomembno,da se je v tuji deželi, kamor so jo odvedli kotmajhno deklico, slišal tudi glas o sv. Frančiškuiz Assisija in da so tudi tja že prispeli njegoviManjši bratje. Tako se je na veliki petek pomoževi smrti odrekla vsemu svetnemu bliščuin se posvetila najbolj revnim in zapuščenim.In po štirih letih trdega dela, zaradi kateregase je razširil glas o njej, da je tolažnica ubogihin okrepčevalka lačnih, je dozorela. Umrla jeleta 1231, samo pet let za svojim vzornikom.Sv. Frančišek je umrl leta 1226 in dve letikasneje, leta 1228, ga je papež Gregor IX. žerazglasil za svetnika in tudi Elizabeto je samoštiri leta po njeni smrti, leta 1235, isti papežtudi razglasil za svetnico. Tako se je ta mladavdova pri 20 letih, močna žena, uvrstila medtiste velike osebnosti, ki so oblikovale evropskegačloveka. S svojimi dejanji in načinomživljenja je bila premnogim vzor bogoljubja inčlovekoljubja, kar gre pri njej vzporedno, sajizhajata drugo iz drugega. Običajno jo upodabljajo,kako streže bolnim in lačnim, in trebaje poudariti, da to njeno človekoljubje izviraiz njene neprestane povezanosti z Bogom, iznjene ljubezni do Boga.Tako so jo kot svojo zavetnico najprej začelečastiti Frančiškove tretjerednice, pa tudištevilne druge dobrodelne kongregacije, kiso delovale po zgledu sv. Elizabete v širšemevropskem prostoru, pa tudi na Slovenskem.Našim prednikom jo je kot priprošnjico bolnih,ubogih, zavetnico vseh, ki trpijo, in tistih,ki trpečim pomagajo, predstavil in na posebennačin priporočil njen sloviti sorodnik BertoldII., ki je bil oglejski patriarh v prvi polovici 13.stoletja in je kot škof vodil in imel na skrbivse slovensko ozemlje južno od Drave. Bilje izredno prizadeven in po njegovi zaslugiso se takrat naselile nove redovne skupnostiin ustanovljene nekatere nove župnije. Zeloznačilno je, kako je spodbujal čaščenje MatereBožje in prav iz tega časa so ohranjenenajstarejše upodobitve Matere Božje: znanakrakovska Marija iz Trnovega, kip MatereBožje iz Velesovega in v Solčavi. Bertold II. jebil stric sv. Elizabete in prav on je svoji svetinečakinji v Slovenj Gradcu sezidal cerkevin jo mesec dni pred svojo smrtjo leta 1251posvetil; in to je prva cerkev, ki je posvečenasv. Elizabeti. Poskrbel je tudi, da so po vsemoglejskem patriarhatu zelo slovesno obhajalipraznik sv. Elizabete, in od takrat, od leta1251, je sv. Elizabeta veljala za našo svetnico,ljudje so jo preprosto imeli za svojo. Petdesetlet pozneje, okrog leta 1300, je bila sezidanacerkev v Ljubnem ob Savinji, kasneje še tripodružne: v Polhovem Gradcu, pri Postojni,Pohorje pri Cirkulanah. Zelo pomenljivo jeto, da so sv. Elizabeto predvsem častili kotzavetnico in priprošnjico bolnih in trpečih tertistih, ki bolnikom strežejo, torej v bolnišnici.Ljubljana je tako imela svoj »mestni špital«,kot so temu rekli, tam, kjer danes stoji Kresija,in zraven je bila seveda tudi špitalska cerkev,posvečena sv. Elizabeti. Leta 1608 je škofHren posvetil kapucinsko cerkev v Ljubljanina Kongresnem trgu in vgradil relikvije sv. Elizabetev Marijin oltar, kar zopet kaže, da nisopozabili na čaščenje sv. Elizabete. Redno paso v vseh bolnišnicah in zavetiščih za ostareleter seveda v vseh cerkvah Frančiškovih redovgojili čaščenje sv. Elizabete.Ko sem pripravljal to gradivo, sem v Frančiškovikapeli naše samostanske cerkve v ŠkofjibratFrančišek 5 • 2007


atFrančišek 5 • 2007Loki opazoval podobo svetnikov, ki so zbraniob sv. Frančišku. Kako pomenljivo je, da staprav ob njem levo in desno zavetnika tretjegareda sv. Ludvik in sv. Elizabeta, ne pa njegovibratje frančiškani, kapucini in minoriti.V Oznanilih sem zasledil, da so imelirazne pobožnosti pred njenim praznikom:štiridnevne duhovne vaje za tretjerednike,na njen god 17. novembra ob 6. uri zjutrajje bila sv. maša v špitalski cerkvi ob podobisv. Elizabete. Po prvi svetovni vojni, od leta1917-1946, so delovale v Ljubljani tudi »Elizabetinekonference«, ki so jih ustanovile razneljubljanske dame, kot današnji Karitas, ki sose potem razširile po vsej deželi.Sedaj bi pa rad spomnil še na nekatere misli,ki so jih ob 800. letnici rojstva sv. Elizabetepredstavili v pismu »Verovali smo ljubezni«vrhovni predstojniki vseh Frančiškovih redov17. novembra 2006.Začnejo z mislijo, da jo FSR časti kot svojozavetnico in vsi Frančiškovi redovi jo uvrščajomed svoje junake. Papež Benedikt XVI. nas je vprogramski okrožnici svojega pontifikata »Bogje ljubezen« spomnil, da je kristjanova temeljnaopredelitev vsebovana v besedah: «Verovalismo Božji ljubezni«. Želimo si, da bi našo veroutrdilo jubilejno srečanje s sv. Elizabeto, ki jegloboko verovala v to Božjo ljubezen.V življenju sv. Elizabete se kažejo drže,ki dobesedno odsevajo evangelij JezusaKristusa:• priznanje absolutnega Božjega gospostva,za sv. Elizabeto je Bog vse, začetek in konec,tako kot pravi knjiga Razodetja: Alfain Omega;• zahteva, da se odpovemo vsemu in postanemomajhni kot otroci, da bi vstopili vOčetovo kraljestvo;• izpolnitev nove zapovedi ljubezni dokonca, do zadnjih posledic; tako da samanase pozabi do te mere, da postane bližnjavsem potrebnim, da odkrije Jezusovonavzočnost v ubogih, odrinjenih iz družbe,lačnih in bolnih (tako kot smo slišali danes vevangeliju: »Karkoli ste storili enemu od tehmojih najmanjših bratov, ste MENI storili«Mt 25,40). Razsipava vso energijo svojegaživljenja, da živi in postane glasnica Božjegausmiljenja, Božje ljubezni in dobrote.Elizabeta je po pristnem Frančiškovem načinuživljenja radikalno hodila za Kristusom,ki je bil bogat, pa je postal ubog. Odklonilaje videz in hlepenje sveta, blišč dvora, lagodnost,bogastvo in razkošne obleke. Odšla jeiz svojega gradu in svoj šotor postavila medodrinjenimi in med tistimi, ki jih je življenjeranilo, da bi jim služila. Bila je prva kanoniziranafrančiškanska svetnica (samo nekaj let zasv. Frančiškom), ki se je skovala v evangeljskikovačnici sv. Frančiška.Kot je že bilo rečeno, se je leta 1221 prištirinajstih letih poročila z Ludvikom IV., turinškimdeželnim grofom in knezom, ki je umrlza kugo tik pred križarskim pohodom v Svetodeželo leta 1227, ko ji je bilo komaj dvajset let,še preden je rodila Gertrudo, tretjega otroka.Ludvik in Elizabeta sta odraščala skupaj, vendarzakonskih odnosov med njima niso zaznamovalisamo politični razlogi ali spodobnost,temveč pristna zakonska in bratska ljubezen.Bila je vzorna žena in mati, najplemenitejšaoseba vsega cesarstva. Vedela je, da se moravsa posvetiti Ludviku, vendar je že čutila klic»drugega ženina«: Hodi za menoj!Iz te ljubezni na dve strani pa je vendarleizviralo globoko veselje in polno zadovoljstvo,ne pa navzkrižje notranje razdeljenosti. Bogje bil najvišja in brezpogojna vrednota, kije hranila njeno ljubezen do moža, otrok indo ubogih. Ko je umrl soprog, je umrla tudiprincesa in se je rodila sestra spokornica; ko jepotem odšla z gradu Wartburg, je bil njen odgovorna osamljenost in zapuščenost hvalnica»Te Deum«, ki jo je dala zapeti v frančiškanskikapeli, na veliki petek 24. marca 1228 pa je vtej kapeli položila roke na oltar in izpovedalajavno zaobljubo in kot zunanje znamenje jesprejela »sivo obleko manjših bratov.«Elizabetino kratko življenje je bogato z ljubeznivimsluženjem, z veseljem in trpljenjem.Kot križana je živela v družbi, ki ji je pripadala,in med tistimi, ki niso poznali usmiljenja. Danza dnem, uro za uro je uboga med ubogimi


atFrančišek 5 • 2007Molitveno življenjeEmanuela De Nunzio, nekdanjageneralna ministra FSRVse od potrditve Pavlovega Vodila so teme,ki so povezane s “pogumnimi pobudami” pripospeševanju pravičnosti, zlasti pa na področjujavnega življenja (št. 15 Vodila FSR),dobivale vedno večji pomen in nujnost vvzgojnem procesu članov FSR, pa tudi v pozornostibratstev na vseh ravneh. Nobenegaizpopolnjevalnega tečaja ni bilo, nobenegavzgojnega besedila, nobenega zasedanja alikapitlja, kjer ta vprašanja ne bi imela glavnega,če ne kar izključnega mesta. To je bilomorda potrebno v nekem obdobju, v kateremso Frančiškovemu svetnemu redu skušalidati nekakšen sunek, da bi izšel iz zastoja, kise je vlekel že predolgo in je zatemnil karitativnodinamiko začetka ter vnemo socialnihpobud spokornih bratov in sester. Ta zastojje na mnogih krajih “getiziral” bratstva in jihspremenil v pobožne in sterilne skupine, kiso se ukvarjale same s seboj.Sprašujem se, če se sedaj ne nagibamov nasprotno skrajnost. Sprašujem se, četudi FSR ni krenil po poti, po kateri daneshodi toliko kristjanov, ki so prepričani, dazavzetost za človeka izčrpa tudi njihovodolžnost do Boga. Sveti oče Benedikt XVI.neutrudno svari pred takim ravnanjem, kije “začetek neke vrste opravičenja po delih”.In nadaljuje: “Človek opraviči samega sebein svet, v katerem uresničuje to, kar se zdiseveda potrebno, vendar mu manjkata notranjaluč in duša vsega” (7. novembra 2006– Nagovor švicarskim škofom). Sveti očeizraža prepričanje, da se mora “središčnostBoga” kazati v vsem našem razmišljanju indelovanju. Vera odločno gleda proti Bogu innas spodbuja, da se proti njemu napotimotudi po delih. V nasprotnem primeru delazelo lahko zapadejo aktivizmu in postanejoprazna.Danes je tudi velika nevarnost, in to zelosleparska, da bi na določen način presojali tudimolitev: skoraj kot da bi bila molitev pripomočekza izhod iz bolečine, žalosti in življenjskeganapora. V pogledu na to sveto dejanje, v kateremse izraža krstna vez, je veliko dvoumnegaali vsaj omejenega. Kakor da bi krščanskomolitev lahko poistovetili z mentalno higieno,avtogenim treningom ali s sproščevalnometodo za izhod iz vsakdanjega stresa v takozapleteni družbi, kakršna je naša.Kako naj se izognemo tem tveganjem? Vevangeliju Jezus svojim učencem da zgledmolitve, ki spremlja vsak trenutek njegovegaposlanstva, in jih spominja, da je potrebno“vedno moliti in se ne naveličati”. Vabi jih, najne bodo zaskrbljeni, da bi motili ali nadlegovaliOčeta, ko bi “dan in noč klicali k njemu”. PovzemajočUčiteljev nauk tudi sv. Pavel priporočaTesaloničanom: “Neprenehoma molíte. V vsemse zahvaljujte: kajti to je Božja volja v KristusuJezusu glede vas” (1 Tes 5,17-18).Veliki cerkveni očetja Vzhoda in Zahoda induhovni učitelji vseh časov so skušali pojasnitipotrebo po stalni molitvi. Kaj to pomeni?Kako je mogoče stalno moliti? Rešitev problemastalne, neprekinjene molitve daje Origen:“Brez premora moli tisti, ki molitev združi znujnimi deli in dela z molitvijo. Samo takoimamo lahko zapoved molitve brez premoraza uresničljivo.” Ta rešitev vodi k življenju vnekem molitvenem stanju. Molitveno življenjepostane običajno razpoloženje človeka,neodvisno od del, ki jih opravlja.Molitev je imela v celotnem življenju sv.Frančiška odločilno vlogo. Pretrese nas njegovoveliko zaupanje v najvišjega, vsemogočnega,dobrega Gospoda. Frančišek ne razvija naukao molitvi in ne metode, ki bi učila, kako moliti.Njegova molitev, ki jo navdihuje Sveto pismo,izhaja iz srca pod vplivom Svetega Duha. Frančišek,ki je napolnjen z ljubeznijo do Jezusa,“nosi Jezusa v srcu, Jezusa na ustnicah, Jezusav rokah, Jezusa v vseh ostalih udih” (FF 552).Sklicujoč se na evangelij pogosto spodbujabrate, naj obrnejo srce k Bogu, ker je središčečloveka, središče njegovih odločitev: v srcu


prebiva ali satan ali Bog s svojo besedo. Ljudjeso vse življenje izpostavljeni nevarnosti, da“takoj pride hudobni duh in odnese, kar je bilovsejano v njihova srca, da ne bi verovali in ne bibili rešeni” (FF 58). Za Frančiška je torej molitevveliko več kot premišljevanje o Bogu ali zaporedjebesed. Nasprotno, molitev pomeni ljubeče sezadrževati pri Bogu, je trajna zveza z njim.Po sledi našega serafskega očeta naše Vodilo(št. 6) odreja: “Kakor je bil Jezus resnični častilecOčeta, tako tudi (člani FSR) iz molitve inpremišljevanja naredijo središče svojega bitjain svojega delovanja.” Ne moremo se imeti začlane FSR, če se srečujemo enkrat na mesecali vsakih štirinajst dni ali celo vsak teden. Tasrečanja služijo življenju bratstva in rasti čutapripadnosti redu, če pa hočemo biti pristni sinoviin hčere sv. Frančiška, se moramo naučitivedno moliti in se ne naveličati. Za člane FSRje zapoved nenehne molitve vsebina čl. 14.5GK: “Pravi častilci lahko Očeta častijo in molijokjer koli in kadar koli; vendarle bratje in sestreskušajo najti trenutke tišine in zbranosti, ki jihposvetijo izključno molitvi.”Molitev je naravno okolje, v katerem seučimo izpopolnjevati, posvečevati in očiščevatisvojo vest, ki jo pogosto raztresa na tisočestvari in jo duši plehkost vsakdanjosti. Molitevje edini način, da “poslušamo glas Duha”, dasprejmemo in ljubimo trpljenje na splošno inzlasti bolezen. Tertulijan pravi: “Krščanska molitev... ne daje imunosti pred bolečino, tistemupa, ki trpi, da krepost trdnega in potrpežljivegaprenašanja, z vero v nagrado poveča sposobnostduše in pokaže veliko vrednost bolečine,sprejete v Božjem imenu.”Svojega dela ne moremo dobro opravljati,če nismo prej, med njim in po njem molili.Nenehna molitev je vaja, da se po “mistiki vsakdanjega”(Karl Rahner), h kateri so poklicanivsi kristjani, na poseben način pa laiki, naučimookušati večnost v času. Samo po mistikivsakdanjega postanemo pripravljeni videti tudivzvišenejše možnosti življenja: čase junaškegažrtvovanja (kadar so nam podarjeni), smrtnepreizkušnje, blaženo velikodušnost, svetonorost in končno prehod, v katerem bo umrlanaša smrt, ki je smrt v Kristusovi smrti. Kakobi mogli biti pripravljeni na te vzvišene čase, kisi jih ne more nihče priskrbeti sam in ki prihajajopo nekem nedoumljivem načrtu, če ne biostajali budni in kolikor je mogoče izpolnjevalivsakdanjega življenja? •Pripravil br. Stane Zore OFMNačrt vzgoje za osemstoletnico sv. Elizabete Ogrske (1207-2007)Prvo letoŽivljenje sv. ElizabeteOsmi mesecVdovstvoElizabetin mož se je odločil, da bo s cesarjemFriderikom II. sodeloval v križarski vojniza osvoboditev Svete dežele izpod muslimanov.Meseca junija 1227 se je podal na potproti jugu, da bi se v Italiji vkrcal na ladjo.Elizabeta ga je na konju spremljala do mejanjegovega ozemlja, ker se je tako težko ločilaod njega. Pričakovala je njunega tretjega otroka,ki naj bi bil rojen tri mesece pozneje.Ludvik je bil v Otrantuv Italiji in je čakal navkrcanje za Sveto deželo,ko je epidemija kugezajela tabor križarjev. Umrl je 11. septembra1227. Vest o tem je Elizabeta dobila kmalupo rojstvu njune tretje hčerke Gertrude. Koje dobila vest o smrti svojega moža, pravijo,da je vzkliknila: “Mrtev je, mrtev je, svet innjegove radosti pa so odslej mrtve zame!”Nekaj mesecev kasneje, ko so truplo njenegamoža pripeljali iz Italije, je svojo izgubo že spre-bratFrančišek 5 • 2007


10bratFrančišek 5 • 2007jela kot Božjo voljo, kot žrtev. S pretresljivimibesedami je molila: “Gospod, zahvaljujem seti, da si me tako usmiljeno potolažil s temikostmi mojega moža, kar sem si tako želela.Moja ljubezen do njega je bila velika. Ti veš, dasprejemam žrtev mojega moža in mene sameza osvoboditev Svete dežele. Če bi ga spet lahkodobila, bi zanj dala vse, kar imam, in bi šla zavedno z njim prosit vbogajme. A če bi bilo toproti tvoji volji, te kličem za pričo, da ne bi dalaniti enega samega lasu, da bi odkupila njegovoživljenje. In sedaj njega in sebe priporočamtvoji milosti. Zgodi se tvoja volja.”Elizabeta je verjela, da moramo svoje žrtveBogu darovati iz srca, in iz vsega srca je rekla:“Dajte Gospodu, kar imate, in storite to z veseljem.”Na drugačen način je ponovila Jobovebesede: “Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bohvaljeno ime Gospodovo” (Job 1,21).Evangelij: Blagor žalostnim, kajti potolaženibodo (Mt 5,4).Deveti mesecElizabeto napodijo z dvoraElizabete niso pustili dolgo same z njenobolečino. Njeno življenje je bilo namreč kmalunasilno skaljeno. Isentruda je v postopku kanonizacijepričala: “Po smrti moža so nekaterinjegovi vazali Elizabeto napodili z gradu in zvseh njenih posesti.”Razlog za tako ravnanje ni bil nikoli povsempojasnjen, vendar je bil zelo verjetnoposledica tega, da je Elizabeta pred tem javnoodklonila, da bi uživala hrano, ki so jo uradnikiodvzeli kmetom njenega moža; obtožila jihje tudi kraje in podkupljivosti. Njena dejanjapa so na veliko kritizirali na dvoru in medturinškim plemstvom. Za časa moževegaživljenja je Elizabeta uporabljala dohodke, kiso izhajali z zemlje, ki ji jo je dal v dar njenmož, da bi zase priskrbela hrano. Po njegovismrti so se morda nekateri od teh uradnikovodločili, da bodo Elizabeti preprečili, da biuporabljala tak zaupen dar. Možno je, da je bilv to spletko vpleten tudi njen svak Henrik, tedajv imenu Elizabete in njenega sina Ludvika,ki mu je bilo pet let, regent Turingije.Zgodovinarji se ne morejo sporazumeti,kako so Elizabeta fizično pregnali z gradu.Nekateri izgon razlagajo kot moralno obveznost,po kateri je sedaj, ko ni imela dohodkovs svojih posesti in bi bila prisiljena oskrunitisvojo vest, ko bi jedla prepovedane jedi,morala zapustiti grad. Vendar se zdi, da prvarazlaga bolje ustreza prvotnim virom.Ko je odšla z gradu, je Elizabeta prvo nočpreživela v bajti, v kateri so bili prašiči. Mordaji iz strahu pred dvornimi dostojanstveniki ninihče dal zatočišča zanjo in za njene otroke.Zdi se, da je kasneje le našla neko revno bivališče.Trpela je zaradi pomanjkanja, žalitev,preganjanja tistih, ki so pripadali istemudružbenemu razredu kot ona, vendar se nivdala sovražnim čustvom. Prihodnost jebila zanjo negotova in bala se je je, vendar jezaupala v Boga.Neka revna ženska, ki ji je nekoč dalamiloščino, jo je porinila v blato, ona pa seje samo nasmehnila in oprala svojo obleko.V tem času je imela videnje Kristusa, ki seji je prikazal in jo povabil, naj hodi za njim.Odgovorila je: “Gospod, ti torej hočeš ostatiz mano in jaz hočem ostati s tabo. Nočem seločiti od tebe.”Duhovni premislek:Elizabeta je sledila Jezusovemu zgledu privračanju dobrega za hudo: “Vam pa, ki poslušate,pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajtedobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajtetiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, kigrdo ravnajo z vami” (Lk 6,27-28).Elizabeto je izkušnja trpljenja približalaKristusu in njegovemu trpljenju. Osebnoizkustvo revščine jo je vodilo, da je boljerazumela uboštvo kot popolno odvisnost odBoga in od drugih.Evangelij: Blagor tistim, ki so zaradi pravičnostipreganjani, kajti njihovo je nebeškokraljestvo (Mt 5,10). •Pripravil br. Stane Zore OFM


Dobro jutroSonce reče: »Dobro jutro!Oprosti, ker sem vate butno!Rad bi te zbudilin ti novega veselja vlil.Pred tabo je nov dan,ne bodi več zaspan.Prav počasi se pretegni,roke, noge raztegni.Obraz nasmejin mi poljubček dej.Živi danes zame,naj te ljubezen prevzame.Ne boj se je darovatiin v njej za vedno ostati.p. Robert Bahčič11bratFrančišek 5 • 2007


12bratFrančišek 5 • 2007»Hi{a upanja«Pariz se počasi prebuja v nov dan. Pred samostanomsester Frančiškank Marijinih Misijonarkv 14. okrožju je zbranih 9 mladih. S s. Gosioin s. Caroline se odpravljajo na tabor v Bosno,natančneje v Odžak. Cilj: doživeti humanitarnoizkušnjo v duhu svetega Frančiška.V tem malem kraju na severu Bosne sta dvemladi ženi, muslimanka Samira in katoličankaIvanka, sklenili, da bosta skupaj s starši oseb sposebnimi potrebami delali za spravo in služilimalim v »Kući nade«. Hiša upanja je dnevnicenter, v katerem se vsak dan zbere okrog 10oseb s posebnimi potrebami. Drugi, ki jih je vokolici še približno sto, nimajo možnosti prevozado Kuće nade. Zato je skupina prostovoljcevvsak dan naredila okrog 150 kilometrov in povasicah okoli Odžaka obiskala ter do dnevnegacentra pripeljala še kakih 30 oseb.Skupini mladih iz Francije so se v Ljubljanipridružile še tri prostovoljke iz Slovenije,v Odžaku pa nekaj mladih domačinov. Vsiskupaj so z »gobavci« današnjega časa preživelideset dni: deset dni skupnega življenja,smeha, plesa in zabave, pa tudi globokegaosebnega deljenja, molitve in tišine. Tule jenekaj njihovih pričevanj …Enora, 20 let: Imam izkušnjo dela z osebamis posebnimi potrebami, vendar je bil to mojprvi tabor v tujini. Razmere v Odžaku so zelodrugačne od tega, kar živim v Franciji. Prek teizkušnje sem zrasla v veri. Našla sem velikoodgovorov na vprašanja, ki si jih že dolgo postavljam.Veliko sem prejela: od tistih, ki so biliokoli mene, od skupine, od oseb s posebnimipotrebami in od prebivalcev Bosne. Zame jeto en korak več na moji poti k Bogu, v mojemiskanju zaupanja vase! Mednarodna skupnost,v kateri smo živeli, mi je bila neizmerno všeč.Življenje v taki skupnosti ni vedno enostavno,je pa zelo bogato in me je zares veliko naučilo.To izkušnjo skrbno hranim v svojem srcu!Véronique, 28 let: Zame je to prva izkušnjate vrste. Presenetili so me življenjski pogojiteh ljudi, ki so tako zelo drugačni od mojih. Taizkušnja je v meni vzbudila željo, da bi znalavedno bolj videti druge, da bi pozabljala nase,se odpirala vsemu, kar se dogaja okrog mene.To je bila velika lekcija, kako živeti z drugimi,pa naj bodo še tako drugačni od mene.Najlepši trenutek sem preživela s Ćamilo.Skupaj z njeno mamo smo risali in edinamožna komunikacija je bila prek te preprostedeklice s posebnimi potrebami, ki zna nekajbesed nemško. Ko sem kaj rekla, je Ćamila toprevedla svoji mami. Res je bilo čudovito! Šelepše pa je bilo to, da smo si največ povedalis pogledi in preprostimi kretnjami. Želim siponovno oditi tja …Marie-Amelie, 30 let: Tabor v Bosni je bilamoja prva izkušnja v tujini. Vrnila sem se večkot srečna! Vsa moja osebna srečanja so bilalepa, tako tista z domačini Odžaka, kot tudisprejem sester na Mirju in v Bosni. Najlepše,kar lahko doživiš, je, ko se ti nekdo nasmehne!Tisto, kar mi je bilo najtežje, pa je bil obisk psihiatričnebolnišnice. Bila sem zares šokirananad razmerami, a tudi ganjena zaradi tistih, kise trudijo delati dobro, čeprav je stanje strašljivo.Mislim, da bom potrebovala kar nekajčasa, da vse doživeto malo »prebavim«.Guillaume, 20 let: To je bil moj drugi tabor vBosni. Vsakič ga doživim kot močno prelomnicoin na življenje gledam z drugimi očmi. Ena stvarje, ki je bolj močna kot vse – to je prijateljstvo, kizraste med nami in ki presega vse razlike. Tisto,kar me včasih boli, je brezbrižnost nekaterihljudi do malih in ubogih. Meni pa je njihovpogled nekaj najlepšega … V njihovih očeh jetoliko veselja in to mi veliko pomeni!Tanja, 23 let: Za tabor sem izvedela preko s.Cirile. Priprava je bila kratka in jedrnata. Všečmi je bila spontanost, prepuščanje trenutku …Moj najlepši spomin je prav gotovo obisk pri Iliji,fantu, ki zelo težko, skoraj nerazumljivo govori.A besede sploh niso bile potrebne. Veliko je


povedal že s svojim nasmehom, mimiko, navdušenjem.Doživela in odkrila sem veliko novega,nevsakdanjega: živeti drug z drugim, se sprejemativ vsem …, tega se učim. Enkratna izkušnja!Hvaležna sem, da sem lahko bila zraven.Anne-Marie, 74 let, in Jean-Marie, 72let: Nekaj podobnega sva doživela na nekemtaboru v Bruslju, vendar je bila izkušnjaBosne brez dvoma edinstvena! Najbolj najuje nagovoril pogum prebivalcev, ki so tolikopretrpeli, a imajo vseeno tolikšno željo potem, da si ponovno zgradijo svoja mesta indomove in si ustvarijo normalno življenje.Kar sva iz te izkušnje lepega potegnila zase,je to, da bi bila bolj blizu drugim in da bi jimslužila po svojih močeh, da bi bila blizu Jezusuin postala Njegov obraz v najinem okolju.Marion, 20 let: Tabor v Bosni sem odkrilaprek interneta. Sledili sta dve pripravljalnisrečanji. Priznam, da si nisem vzela časa, da bise osebno pripravila. Sicer sem že bila na podobnemtaboru v Romuniji, vendar sem v Bosni prvičdelala z osebami s posebnimi potrebami. Bilasem pretresena nad razmerami, tudi sledi vojneso še vedno opazne. Ta tabor me je spremenil.Imeli smo veliko časa za duhovno poglabljanjein veliko sem premišljevala o sebi, zelo globoko… Bog ima odslej v mojem življenju pomembnomesto. Doživela sem ga tako preko molitve insamote kot seveda prek stika z »malimi«. Tolikoveselja sem doživela ob vsem tem!Ta zadnji stavek pričevanja mlade Mariongotovo velja za vso skupino, ki se je udeležilatabora v Odžaku. Utrujeni od vsega doživetegaso se ob vrnitvi spet ustavili pri sestrahna Mirju. Njihovi obrazi so žareli, ko so kazalifotografije in ko so pripovedovali, kako so vmalih stvareh odkrili veliko veselje, velikoljubezen, velik mir …, kako so ob »malih«odkrivali neizmerno veličino Boga! •s. Ana Slivka FMMNo~no bedenjeCelo noč iz nedelje na ponedeljek smo bili vslavljenju Boga: vsi župnijski zbori so sodelovali.To je bilo nekaj prečudovitega. Na trenutkeso vsi prisotni (polovica župnijske cerkve) plesali,skakali, bili v nekakšni zamaknjenosti, šezlasti ko je pel zbor v jeziku ditamari ... Vsi sopritekli pred oltar in plesali. Nekaj neverjetnega!!!Nemogoče opisati in nemogoče razumeti.Ko smo po polnoči klicali Sv. Duha, so zopetpripravili nekatere pesmi tako močne, da soljudje bili popolnoma iz sebe. Videti, kako tonaši Afričani doživljajo: čisto spontano in naravno− to je res nekaj milostnega. Bogu sem sezahvaljeval za dar misijonskega poklica. Tegav Sloveniji ne bi mogel nikoli doživeti ... Tudisam sem doživljal nekaj trenutkov izrednomočno, močno v smislu skupnostnega doživljanjaBožje prisotnosti. Običajno doživljamBožjo moč in prisotnost v tišini, v moči misli,Besede, notranjega tihega doživetja; tokratpa sem Njegovo prisotnost doživel v moči občestvenegaslavljenja ... Vse bedenje so vodililaiki: peli, organizirali, vse − moja naloga je bilabiti z njimi, jih blagoslavljati in pripraviti enood dveh predavanj.Zjutraj ob 6h smo končali bedenje s skupnosv. mašo. Čeprav so bili vsi telesno utrujeni,je vladalo neko sveto razpoloženje, ki je vseprekipevalo v veselju.Tik pred jutranjo sv. mašo smo bili eno uro vpopolni tišini v adoraciji Najsvetejšega. V enemod predavanj jim je kristjan Avguštin govoril oadoraciji: kako jo živeti. Čutilo se je, da so vsibili dobro pripravljeni na adoracijo, saj so vedeli,kako jo živeti, na kaj biti pozoren in katerenevarnosti morajo odstraniti med adoracijo.Verjetno je v Sloveniji v tem trenutkuvroče. Nam trenutno primanjkuje vročine, sajimamo pravo deževno dobo, torej pogost dežin nižje temperature, le okoli 25 stopinj.Najlepše pozdrave v ljubezenski povezanosti,okrepljeni z vero in molitvijo. •p. Pepi Lebreht OFM13bratFrančišek 5 • 2007


14bratFrančišek 5 • 2007Pismo sestram klarisamza praznik sv. Klare 2007Spoštovane in drage sestre klarise v Nazarjahin Dolnicah pri Ljubljani,vsako leto vam v svojem imenu in v imenusobratov naše Slovenske frančiškanske provincesv. Križa za praznik sv. matere KlareAsiške napišem nekaj misli v znamenje našehvaležnosti in spoštovanja, da nas in našedelo spremljate z molitvijo in dajete veselopričevanje življenja v duhu sv. Frančiška in sv.Klare. Dobro se zavedamo, da je sv. Frančišeknavdihujoči vir naše skupne poklicanosti, sv.Klara pa v svoji zvestobi zagotavlja nadaljevanjeFrančiškovega prvotnega načrta življenja.Lepo je zapisal generalni minister p. GiacomoBini leta 2002 v pismu Klara Asiška − hvalnicaGospodu, da je »danes ena od nalog sestersv. Klare ta, da nam pomagajo ponovno najtiharmonijo frančiškovsko-klariških vrednot,zastonjskost in lepoto našega življenja brezzahtev po učinkovitosti.«Frančiškova in Klarina evangeljska pot stamed seboj tako soodvisni, da ni mogoče imetiFrančiška za brata, če nimamo Klare za sestro.Polagoma in vztrajno raste v nas ta zavest,da med obema ustanovama obstaja globokin neločljiv odnos ter močan čut pripadnostiisti družini in dopolnjevanje naše karizme. Izteh razlogov se v nas bratih krepi želja, da biv tej medsebojni soodvisnosti rastli skupaj,sicer bomo odkrito tvegali, da bratje izgubimokontemplativno razsežnost življenja, sestreklarise pa karizmatično-duhovno iznajdljivost.Prav zato je sv. Frančišek ob koncusvojega življenja obljubil, da bo imel »svetovnemo« za sestre klarise, ko pravi: »Hočem terv svojem in v imenu svojih bratov obljubim,da bom vedno skrbel za vas z sveto vnemoin posebno gorečnostjo, in dokler je živel, jeto zvesto izpolnjeval in hotel, da to vednoizpolnjujejo tudi bratje« (KlVod VI, 4).Tudi Klara svoje sestre izroča Frančiškuin naši skrbi in pravi: »Tako naročam svojimsestram, ki so in ki bodo prišle, in prepuščamsvoje sestre, ki so in ki bodo, naslednikomblaženega našega očeta Frančiška in vsemuredu. Ti naj nam bodo v pomoč pri nenehnemnapredovanju v dobrem in v službi Bogu terzlasti pri čim zvestejšem uresničevanju najsvetejšegauboštva« (Kl Op 50-51).Zanikanje te medsebojne in neločljivepovezanosti in duhovno-karizmatične soodvisnostibi nas postavilo v nevarnost, da senaša skupna karizma »razkroji« oziroma dajo nadomestijo druge oblike duhovnosti, kijih Frančišek in Klara ne bi prepoznala kotsvoje (LegPer 114; 2 KlPNP 16). Papež JanezPavel II. je leta 1982 dejal sestram klarisam vAssisiju: »Težko je ločiti Frančiška in Klaro, tidve legendi. Frančišek in Klara sta stvarnost,ki jo lahko razumemo samo z vidika krščanstva,ki je navzoče na tej zemlji. Nista bila čistaduhova, bila sta telo in oseba.« Zato si tudinaše poti k jubilejnemu letu 800-letnice ustanovitvenašega reda brez tega medsebojnegasodelovanja in dopolnjevanja ne moremozamisliti oziroma bi bilo naše praznovanjejubileja v bistvu pohabljeno, nepristno inbrez pričakovanih sadov. Naj mi bo dovoljeno,da se na tem mestu in ob tej priliki iskrenozahvalim svojim bratom, ki so skrbeli in kiskrbijo za sestre v Nazarjah in v Dolnicah.Sv. Klara je postajala in bila vedno boljogledalo frančiškovskega humanizma. Čas, vkaterem je živela sv. Klara, je povezoval tradicionalneoblike življenja z novimi. Nastajalaso razna duhovna gibanja in nekatera izmednjih so se napajala ob pristnem evangeljskemživljenju. Pri tem je še posebno izstopala po-


doba ženske, ki je v družbenem in cerkvenemživljenju veljala za krhko in nezanesljivo bitje,na moralnem področju pa za izpostavljenoneštetim nevarnostim in zato potrebno posebnegavarstva in nadzora drugih. Nune so veljaleza »Kristusove neveste« in zato je na eni straniza njih veljal še posebno strog režim redovneklavzure, na drugi strani pa je bila za verskoživljenje značilna aktivna in vitalna navzočnostženske. Zato so se z njo v tem času ukvarjaleumetnost, glasba, poezija in duhovnost.Svojo preroštvo nakazuje Klara v svojiOporoki, ko pravi: »Ko namreč Frančišek šeni imel ne bratov in ne tovarišev, ga je skorajtakoj po njegovem spreobrnjenju, ko je obnavljalcerkev sv. Damijana, prevzelo silnoveselje in razsvetljenje Svetega Duha in je vfrancoskem jeziku glasno zaklical revežem:Pridite in mi pomagajte pri graditvi samostanasv. Damijana, saj se bodo v njem naselilegospe, katerih skrito in sveto življenje bopoveličevalo našega nebeškega Očeta v vsejnjegovi sveti Cerkvi« (KlOp 9-14). Ko je sv.Klara izbrala radikalno pot evangeljskega življenja,se ni zaprla v mračnost samostanskihzidov, temveč je vstopila v svetlobo božjegaDuha, sprejela in zavarovala na ta način dostojanstvoženske, se osvobodila podrejenostidrugim in družbi, ki si žensko podrejala terji izbirala in določevala način življenja inživljenjskega položaja. Frančišek, ki ni bilniti duhovnik niti škof, je opravil pri oltarjuv cerkvi nad Klaro poseben obred posvečenjain tudi tako priznal Klarino dostojanstvo; ševeč, h Klari je poslal brata, da bi Frančiškupomagala in svetovala najti pot naprej, saj seje Frančišek v nekem trenutku znašel v popolninotranji temi in negotovosti. Klara mu jeodgovorila: »Frančišek, nisi bil poklican samozase, temveč tudi za druge.« Biti za druge, vslužbi drugim, je bistvo frančiškovskega humanizma.Ta vidik humanizma in aktivnegakontemplativnega življenja poudari Klaratudi v tretjem pismu Neži Praški, kjer pravi:»Imam te za sodelavko samega Boga in oporoslabotnih udov njegovega skrivnostnega telesa«(3 Klp 8). Martinu Lutru, ki je nasprotovalsamostanskemu življenju in pozdravljal njegovorazpustitev, odgovarja Kierkegaard, da jepotrebno ponovno odkriti pomen samostanskegaživljenja in samostanov, ki pa ne smejobiti zaprti otoki svetosti, temveč morajo živetis preizkušnjami sveta. Klavzura za sv. Klaroni zaščita ženske krhkosti, temveč je okolje,ki omogoča kontemplacijo in smisel za Božjobližino, zato so pravila klavzure podvrženačisto človeškim potrebam: »Odslej (sestra) nesme več zapuščati samostana, razen iz koristnega,pametnega, očitnega in upravičenegarazloga« (Kl Vod 2, 13). »Duhovnik sme stopitiv samostan ne le zaradi prinašanja svetepopotnice; da bi lahko obhajal tudi zdrave inbolne sestre, sme kaplan maševati znotrajklavzure« (Kl Vod 3, 15).Človeška narava Jezusa Kristusa postaneza sv. Klaro prototip frančiškovskegahumanizma. Vsi Klarini spisi odsevajo tahumanizem, ko izražajo globoko spoštovanječlovekovega dostojanstva, ki ima svoje temeljev Jezusovi človeški naravi. V naši zmaterializiraniin znanstveni miselnosti podobasv. Klare še toliko bolj izstopa in nas uči, damoramo uresničiti nov tip humanizma, ki neločuje človeka od Boga, temveč pomaga človekuživeti polnost življenja, ki nam ga prinašaKristus s svojim učlovečenjem. Čeprav je Klaras svojimi sestrami živela samostanski načinživljenja v klavzuri, pa sestre niso poznale puščavniškeganačina življenja. Imele so velikosrce za Boga in človeka; kot kontemplativneso molile za ves svet in s čutečim človeškimsrcem so spremljale vsakodnevne problemein težave drugih ter si jih »nalagale« nase kotvsakdanji križ. S svojo molitvijo so osvobodilemesto Assisi in ga rešile pred razdejanjemsaracenov, mnoge bolnike pa so ozdravljale zznamenjem križa.Drage sestre, Klarin človeški humanizem,ki se napaja v skrivnosti učlovečenja Božjebesede, potrebujemo tudi danes v naših časihin razmerah. Živite ta humanizem z velikodušnostjo,veseljem in ponižnostjo. •Ljubljana, na praznik Marije Angelskep. Viktor Papež, provincialni minister OFM15bratFrančišek 5 • 2007


16bratFrančišek 5 • 2007Ob smrti br. AndrejaBožiča OFMCapduhovnega asistentapokrajinskega bratstva FSRkoprske škofijeDragi br. Andrej!Doslej sem vas vikal. Odslej dalje pa te bomtikal. Tako kot tikam našega nebeškega Očeta,tako kot tikam njegovo in našo mater Marijo,kot tikam našega očeta Frančiška in druge svetnike… Verjamem, da si jim povsem blizu.R a d b i t iizrekel besedezahvale za vse,kar si dobregastoril za FSRv naši škofiji.In prosil bi te,da odslej daljesicer na drugačennačin, aše bolj trdnostojiš ob našistrani. Ko sebomo srečevaliv Vipavskem križu, bomo pogrešali tvojapronicljiva razmišljanja, s katerimi si nas takozvesto uvajal v naša srečanja. Pogrešali bomotvoj nasmeh in vzpodbudne besede. Pogrešalibomo tvoje bogate izkušnje in zglede, s katerimisi nas navduševal in dvigal iz malodušja.Pogrešali bomo tvoj optimizem in tvojo vero vzmago dobrega. Pogrešali bomo lesk tvojih očiin dobroto tvojega srca. Pogrešali bomo tvojopripravljenost vedno pomagati. Pogrešalibomo tvoje v objem ali blagoslov dvignjeneroke. Pogrešali bomo tvoj mir.Ampak prav takrat, dragi br. Andrej, kote bomo najbolj pogrešali, boš najbolj mednami.In skupaj bomo lahko še naprej delali zamir in dobro.Gospod naj ti podeli svoj večni mir, bratAndrej! •br. Stanko Šorli FSRP. Mihael,hvala za tvoje deloLetošnja četrtaštevilka revije »BratFrančišek« je objavilanovico, da jefrančiškanski provincialnikapitelj2007 za glavnegain odgovor negaurednika glasilaFrančiškovega svetnegareda v Sloveniji(FSR) imenovalp. Janeza Papa intako ustregel že večkrat izraženi želji p. MihaelaVovka, da bi to delo prevzel nekdo odmlajših bratov. P. Mihael je začel urejevati torevijo že leta 1970, takrat se je imenovala»Srečanja«. Leta 1973 pa je dobila novo, zeloposrečeno ime: »Brat Frančišek«. Z glavnimin odgovornim urednikom p. Mihaelomin novimi sodelavci je ta revija postajalavedno bolj priljubljena in brana, ne le medčlani Frančiškovega svetnega reda, temvečtudi med drugimi ljudmi; pridobivala je nakvaliteti tako vsebinsko kot tudi slikovnoin oblikovno. Lahko rečem, da smo vedno zzanimanjem pričakovali vsako številko »BrataFrančiška« in se je veselili, ko smo jo vzeli vroke in brali.Dosedanjemu glavnemu in odgovornemuuredniku p. Mihaelu se iskreno zahvaljujemza njegovo dolgoletno delo in skrb pri urejanjuin izdajanju te priljubljene revije. P. Mihael šenaprej ostane med člani uredniškega odborain bo zato s svojimi bogatimi izkušnjami vpomoč novemu glavnemu in odgovornemuuredniku p. Janezu, ki mu želim uspešno inblagoslovljeno delo. Naj bo »Brat Frančišek« šenaprej zvest razlagalec in posrednik duhovnihdarov sv. Frančiška Asiškega med starejšimiin mladimi ter naj tako pomaga evangeliziratinašo družbo. •p. Viktor Papež, provincialni minister OFM


Dan province OFMStrunjan, sreda, 23. maj 2007Letošnji dan province je bil edinstven v večpogledih. Lepa udeležba bratov – kljub močnivpetosti v pastoralne obveznosti in župnijskedejavnosti – je pokazala, da za skupni shodvendarle ni treba zapreti drugih postojank.Z obiskom Strunjana smo obeležili stoletniconavzočnosti frančiškanov v tem kraju. Uvodnemugostoljubju pri mizi s specialitetamiin medsebojnim srečevanjem je sledilo srečanjez Gospodom pri mizi Božje besede inNajsvetejše skrivnosti, ki se je končalo z asiškimilitanijami v izvedbi mladostnega cvetaprovince. Nagovor patra Nika nam je osvetlilutrip stotih let Strunjana in izrazil zahvalonavzočim in odsotnim, živim in pokojnimbratom, ki so zadnje stoletje sooblikovalizgodovino postojanke. Končno nam je paterViktor predstavil še sklepe kapitlja, nakarsmo se odpravili na barko. Pred odplutjemsta se nam pridružila še kolesarsko razgretasvetogorski brat Ambrož in pater Peter, pripovedujočo zmagi nad počenimi zračnicami.Križarjenje z vnetimi pogovori je potekalo občešnjah, ocvrtih ribicah, v spremstvu galebovin celo nekaj pesmi iz romarskega izročila.Nobeno ločevanje bratov na en in drugi bregni bilo mogoče, saj smo si bili tako blizu, naeni sami barki. Po vrnitvi v pristan smo seposlovili do naslednjega srečanja oziroma dopremestitev na skupne postojanke v hvaležnostiBogu, ki nas zbira v eno samo družino,nekateri pa so podaljšali bratsko srečanje obkavi in sladoledu. Bogu hvala! •br. Tilen Gregor Urtelj OFM17bratFrančišek 5 • 2007


18bratFrančišek 5 • 200711. Frančiškov tabor pokrajinskegabratstva FSR Ljubljana9. junija 2007 na Viču»Sveta Elizabeta -živeta Božja beseda«Ko so predsedniki krajevnih bratstev FSRljubljanske nadškofije na srečanju 31. marca2007 sklenili, da bo letošnji tabor na Viču vslovenskem narodnem svetišču sv. AntonaPadovanskega, verjetno nihče ni pomislil, dabo to srečanje ravno v času devetdnevnice ktemu velikanu duha in dobrote, ki je sledil sv.Frančišku kakor sv. Elizabeta.In kako da obhajamo v naši deželi letoSvetega pisma prav ob 800. obletnici rojstvasv. Elizabete, zavetnice FSR? Naše srečanjev tem svetišču nam daje slutiti, da nam Bogkaže ta dva svetnika prav zato, ker sta ljubilaSveto pismo in sta v njem črpala moč, da stašla v svoji ljubezni do Boga in do bližnjegado konca!Naše srečanje se je kot duhovna pripravazačelo z molitvijo serafinskega rožnega venca,s katerim smo počastili Brezmadežno DevicoMarijo, ki ji je sv. Frančišek posvetil vse redove.Sledil je prisrčen pozdrav p. MarjanaČudna, ki je župnik in varuh tega svetišča, innagovor predsednika našega pokrajinskegabratstva br. Francija Birka.Vrhunec dneva je bila sveta maša v čast sv.Elizabeti, v kateri smo se troedinemu Bogu,Božji in naši Materi Mariji ter sv. Frančiškuzahvalili za milost in privilegij, da smemo hoditiza Jezusom po stopinjah sv. Frančiška innjegovih svetnikov. Koncelebracijo je vodil p.Filip Rupnik, somaševali pa so patri vseh trehredov: p. Metod Benedik, p. Bernard Jauk, p.Martin Gašparič, p. Anton Jerman, p. BorisMarkež, p. Marjan Čuk, p. Mari Osredkar, p.Tadej Inglič, g. Ciril Istenič in diakon GregorPavlič. V berilu smo poslušali odlomek iz Visokepesmi »Vrlo ženo, kdo jo najde?«, evangelijpa nas je spomnil na Jezusov eshatološkigovor ob koncu časov (Mt 25, 31-46 ).V homiliji je p. Bernard Jauk povedal, da taevangelij nosi naslov »Sodba ob koncu časov«vendar nas ne bo sodil Bog, sodila nas bodonaša dela, kajti Jezus pravi: »Karkoli ste storilienemu od teh mojih najmanjših bratov,ste meni storili« (Mt 25,40). Sv. Elizabeta jebila resnično »živeta Božja beseda«, ki je v


svojem kratkem življenju uresničevala pravte Jezusove besede. Čeprav kneginja, ki jeimela oblast, slavo, bogastvo in lepoto, jevse razkošje odložila in sama osebno skrbelaza bolnike, lačne in najbolj zavržene in pravnjena ljubezen do ubogih in najmanjših jo jeprivedla do svetosti pri 24 letih.Po sv. maši smo odšli v dvorano novega domasv. Antona, ki so ga odprli lani, kjer nam je predavalprof. dr. Metod Benedik OFMCap, letošnjigost tabora. Tega smo se posebno veselili, kajtibratje kapucini praznujejo letos 400-letnico prihodav našo deželo. In pater Metod je navdušenopripovedoval o življenju sv. Elizabete. Njegovgovor je v celoti objavljen posebej. Pater Metodnam je pripovedoval s takim zanosom in navdušenjem,da ga je bilo res veselje poslušati in binam govoril še dolgo, če nas ne bi omejeval čas.Za konec smo mu postavili še nekaj vprašanj inpotem skupaj zapeli angelovo čaščenje.Sledil je odmor za kosilo, v katerem smose okrepili z okusno mesno enolončnico inpecivom. Ta agape smo preživeli v prijetnemdruženju in utrjevanju bratstva.Ob 14h smo se zbrali v kapeli pred Najsvetejšim,pred najvišjim Kraljem in mu v tišinisvojih src peli hvalnico. To je bil čas zbranostiin zahvale, čas, ko nas je Božje Srce napojilos svojo ljubeznijo, da jo bomo lahko ponesliv svet. Adoracijo smo zaključili z litanijami včast svete Elizabete, brat Franci Herle pa jerecitiral še pesem, ki jo je v čast sv. Elizabetispesnila naša sestra Jožica Sicherl. Prejeli smoblagoslov in se polni veselja vrnili domov.Prisrčna zahvala vsem, ki ste srečanjeorganizirali in udejanjili, poskrbeli, da je vsepotekalo tako prijetno, da je to bilo srečanjebratov in sester v Kristusu in s Kristusom.Bog daj, da bi kakor sv. Elizabeta vzeli Božjobesedo dobesedno zares in šli v ljubezni dokonca kakor ona. •s. DanijelaMolitev za generalni kapiteljFrančiškovega svetnega redaMadžarska – November 2008Vzvišeni in slavni Bog,hvalimo Te in se ti zahvaljujemoza Tvojo navzočnost v svetuter za čudoviti darnaše frančiškovske poklicanosti.Gospod,vsakemu bratu in vsaki sestriFrančiškovega svetnega redana poti pripravena generalni kapitelj na Madžarskemnakloni svoj sveti navdih.Daj potrebno modrostnašim bratom in sestram,ki bodo sodelovali na kapitlju,da bodo znali oblikovatiprave prednostne naloge za redin da bodo izvolili tiste,ki jih ti hočeš,da nas bodo vodili in spodbujali.Dobri Gospod,uči nas in nam pomagaj,da bomo mogli zvesteje sleditisvetemu evangeliju in našemu Vodiluter biti tvoji sodelavcipri prenovi Cerkve in sveta.Vse to te prosimopo Kristusu, našem Gospoduin po priprošnji blažene DeviceMarije, sv. Frančiška, sv. Klare,ter naših svetih zavetnikovsv. Elizabete in sv. Ludvika.Amen.19bratFrančišek 5 • 2007


Pokrajinski tabor FSRMariborV začetku maja so predsedniki krajevnihbratstev mariborske nadškofije dobili vabilaza 25. junij 2007 in na njih je pisalo: »Priditena svatbo!«. Če imate zdaj v mislih ženina innevesto, člana FSR, ki bosta rekla svoja DA,potem imate »napačne« misli. Šlo je namrečza tradicionalno srečanje sester in bratovmariborskega pokrajinskega bratstva pri Sv.Duhu na Ostrem Vrhu. Se sprašujete, zakajpotem omenjam svatbo? Šlo je za sestrinskoin bratovsko druženje z obilo dobre volje, kotna svatbi.Ko smo se vsi zbrali pri spomeniku, smo sepo uvodni besedah br. Jurija Štravsa podali naromanje proti cerkvi in po poti molili svetli delrožnega venca. Državni praznik smo obeležiliz molitvijo za domovino. Sledila je sveta maša,ki jo je ob somaševanju mnogih duhovnihasistentov vodil p. Viktor Papež. Po bratskemobedu je sledil osrednji programPokrajinski svet je tokrat prišel na idejo, dabi vsako bratstvo pripravilo točko, s katero birazveselilo vse druge. Povem vam, dvorana, vkateri smo jedli, je bila polna ljudi in smeha, kajtibratstva so se zelo potrudila in nas s svojimitočkami spravljala v smeh. Videli smo skeče,slišali vice ter zgodbe iz vsakdanjega življenja,vmes pa so nam Frančiškovi otroci iz Nazarijin Mozirja zapeli še kakšno pesem. Bratstva sopokazala ogromno veselja in preprostosti, čistov Frančiškovem duhu. Program sta odlično povezovalas. Dorica in br. Milan – se še spomnitekakšne misli o pogumu, ki sta jo povedala?Program navadno končamo z bratomognjem, ampak program v premajhni dvoraniin sonce, ki se je pridno kazalo, sta nas takoogrela, da smo končali z mislimi p. TarzicijaKolenka o tem, za koga smo pripravljeni datiroko v ogenj. Sledile so pete litanije, Frančiškovblagoslov in odhod domov. •s. Metka Roganov FSRVabljeni v duhovno oazo!20bratFrančišek 5 • 2007http://www.ofm.si/oaza/


Krajevno bratstvo FSRBrezjeKdo ne pozna Brezij, narodnega Marijinegasvetišča? Prav letos mineva 100 let odkronanja milostne podobe Marije pomagaj, kijo je naslikal Leopold Layer leta 1814. Pred topodobo se redno zbira k molitvi naše krajevnobratstvo FSR, ki je po številu svojih članov enonajvečjih v Sloveniji in tudi najbolj raznolikopo stalnem prebivališču bratov in sester.Preko 100 članov z zaobljubami prihaja praviz vseh delov Slovenije.Prvi bratje in sestre takrat še tretjega redaso se začeli zbirati takoj, ko so na Brezje prišlibratje frančiškani. Prevzeli so skrb za romarskocerkev in začeli graditi samostan. To se je zgodiloleta 1898 in prve zaobljube so sestre in bratjenaredili leta 1900. Po drugi svetovni vojni je bilobratstvo v krizi tako kot večina krajevnih bratstevpo Sloveniji. S prihodom p. dr. LeopoldaGrčarja na Brezje in z njegovim imenovanjem zaduhovnega asistenta krajevnega bratstva FSR vzačetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa jebratstvo zelo napredovalo tako po številu članovkot tudi na duhovnem področju.Bratje in sestre smo našemu duhovnemuasistentu neizmerno hvaležni za njegovoizredno požrtvovalno in globoko duhovno vodenjenašega bratstva. Poleg rednih dveurnihmesečnih srečanj, ki so vsako zadnjo nedeljo vmesecu po molitvi rožnega venca in sveti maši,imamo tudi večkrat na leto različna romanja,strokovne ekskurzije in duhovne obnove. Zelosmo veseli, da imamo v našem bratstvu tudiveč škofijskih duhovnikov z zaobljubo, ki sonam in p. Leopoldu, posebno na romanjih, vveliko pomoč pri naši duhovni oskrbi. Sevedapa se bratje in sestre srečujemo pri molitvi tudivsak četrtek, ko molimo rožni venec, smo prisv. maši in večernicah. Na Brezjah je veliko različnihslovesnosti in dogodkov in tudi pri tehsodelujemo na različne načine. Posebno smohvaležni bratom frančiškanom, ker nas zelolepo sprejemajo. Prav to leto, ko smo sprejeli»romarico« − sliko svete Elizabete Ogrske, našezavetnice, je bilo še posebno lepo in prisrčno.Bratstvo se vsako leto povečuje in takoimamo vedno nekaj članov v postulatu innoviciatu.Hoditi za Jezusom po Frančiškovi potiob Materi Mariji je res nadvse privlačno inodrešujoče.Sv. Frančišku smo zato zelo hvaležni, danam je kot bratom in sestram v svetu omogočil,da smo tudi v okrilju Cerkve priznani kotpravi red in živimo iz njegove duhovnosti.Mir in dobro! •br. Franc Herle FSR21bratFrančišek 5 • 2007


Iz `ivljenja do evangelijain od evangelija v `ivljenjePrvo svetovno srečanje FRAME22bratFrančišek 5 • 2007Prvo svetovno srečanje Frančiškove mladineje potekalo v frančiškanskem zavodu v Vilanovii La Geltru (blizu Barcelone) od 29. junija do 5.julija 2007. Udeležilo se ga je okrog sedemdesetpredstavnikov narodnih bratstev FRAMA, duhovniasistenti iz prvega reda in ena redovnica.Med navzočimi je potrebno omeniti generalnoministro FSR Encarnación del Pozo, kapucinskegageneralnega ministra br. Maura Jöhrija(ki je predstavljal konferenco generalnih ministrov)in vse tri generalne asistente FSR – br.Ivana Matića OFM, br. Martina Pabla BitzerjaOFMConv ter br. Samyja Irudaya OFMCap.Slovenijo, ki je bila ena od 25 držav, ki so nasrečanje poslale svoje predstavnike, smo zastopalitrije člani narodnega sveta: podpredsednicaJasmina Poličnik, predsednica Fani Pečar inbr. Janez Papa OFM, narodni duhovni asistentFRAME. Z drugimi smo delili izkušnjo vere,kulture in frančiškovske poklicanosti.Že od začetka so nas spremljali stolpi/piramide(castellers), katerih postavljanje jeznačilno za Katalonijo (gradijo jih iz ljudi indosežejo tudi do sedem nadstropij). Ob njihsmo odkrivali, da je vsakdo pomemben – tako


tisti, ki sestavlja bazo na tleh in nosi težo tistih,ki mu splezajo na ramena, kot zadnji (čeprav jeto otrok), ki pripleza do vrha in iztegne roko, dabi pokazal, da je cilj dosežen. Prav tako je pomembenvsakdo pri FRAMI – vsakdo ima svojemesto, brez njega bi nekaj manjkalo. Hkrati paje potrebno verjeti, da nam bo stvar uspela.Za mesta, kjer lahko najdemo svojo vlogo(tako v Cerkvi kot v družbi), so nam odpiralioči različni predavatelji (msgr. Delgado in br.Mauro Jöhri o vlogi mladih v Cerkvi, predstavnikiFranciscans International o družbenemangažiranju, ...). Teme pa smo potem poglabljaliv delu po skupinah – tako smo se ustavili ob dokumentuFRAME – Frančiškovska poklicanostter ob predlogu za poenotenje izrazov, ki se vorganizaciji pojavljajo. Ob koncu smo sprejeliskupne kriterije, kar je bil glede na raznolikostdržav in izkušenj FRAME v njih kar majhenčudež.Kot je bil čudež v bistvo celotno srečanje,kjer se je Frančiškov duh čutil na vsakem koraku– pa naj je to bilo pri skupnih obedih, prineobveznem klepetanju po sobah in hodnikih,pri doživetih mašah in molitvah, kopanju, romanjuna Monserrat in ogledu gradnje zgorajomenjenih stolpov v živo. In kot se čuti še sedaj,ko elektronska pošta še kar prinaša različnenavdušene odmeve in pozdrave z različnihkoncev sveta.Hvala vsem, ki ste nam omogočili to čudovitoizkušnjo velike Frančiškove družine. •Fani Pečar23


Fran~išeknaFran~iškovemtaboruŽe sedemnajsti Frančiškov tabor za otroke in mladostnikeje tako kot preteklo leto ponovno potekal v Grgarju pod SvetoGoro pri Novi Gorici. Tudi v duhu priprave na osemstoletnicoustanovitve reda manjših bratov je vsebino tabora zaznamovalprav sv. Frančišek. Na več kot enomesečnem bivanju pod šotori vpreprostosti in veselju smo spoznavali (ali pa ponovno srečevali)svetega Frančiška Asiškega, ki je ljubil svet, življenje, naravo inčloveka, ob različnih dogodkih in trenutkih iz njegovega življenja:od spreobrnjenja do ustanovitve reda, prek njegovih »rožic« inbožiča v Grecciu pa vse do vtisnjenja ran na La Verni in razglasitveza svetnika. Pri tem sta nam bili v pomoč tudi nova slikanicaFrančišek, naš brat in zgoščenka Frančiškov božič, ki sta izšli pravza to priložnost.Udeležencem (350 otrok in 80 animatorjev) gotovo ostajajov spominu dogodki kot so bili obisk žonglerjev, reševalcev in gasilcev,izdelovanje habitov, prehod skozi svetogorski rov iz prvesvetovne vojne, film Brat sonce, sestra luna v kinu pod zvezdamiin nenazadnje obhajanje božiča v naravni jami, kot ga je v Grecciupraznoval Frančišek – z domačini, baklami in osličkoma Binetomin Marjeto, ki sta tudi sicer popestrila taborno vzdušje.Gospodu s hvaležnostjo prinašamo vsedobro, ki smo ga od njega prejeli, šeposebej izredno gostoljubnost in prijaznostGrgarcev, pa tudi željo inprošnjo, da bi Frančiškov taborše naprej varoval in spremljal ssvojim blagoslovom. •br. Andraž Arko OFM


Mladi na Fran~iškovi potiEvropsko frančiškansko srečanjeV Assisiju je od 7. do 12. avgusta 2007 potekalo evropsko srečanjemladih iz frančiškanskih provinc. Mladi iz 18 evropskih držav smoprišli v mesto, kjer je sv. Frančišek pričel svojo pot prenavljanjaCerkve. Poklicani s podobnim klicem smo se na srečanju zbrali podgeslom Francis go ... repair my Europe, ki je bilo tudi osrednja tematega tedna.Program so pripravili in koordinirali organizatorji iz frančiškanskeprovince v Umbriji. Za nekaj malega manj kot 1000 udeležencev so seresnično dobro pripravili in stvari so ob pomoči množice prostovoljcevs cele Evrope potekale nemoteno in v sproščenem duhu. Največ pripravje gotovo terjala zelo dodelana in vsebinsko bogata uprizoritevmuzikala Chiara di Dio, ki si ga je poleg udeležencev srečanja ogledaloše mnogo drugih romarjev in domačinov. Udeleženci srečanja pa smoimeli poleg tega na voljo še številna predavanja o Assisiju, Frančiškuin frančiškanih, pa evharistično adoracijo in spokorno bogoslužje teroglede vseh znamenitosti Assisija.Vse − od same ideje srečanja pa do kraja, ki zgovorno govori že sam po sebi, je dajalo svojesporočilo. Sporočilo, ki ga lepo ilustrira tudi del nagovora provinciala Massima Reschigliana, ki gaje imel za udeležence srečanja prvi večer: »V evropski parlament se je napotila delegacija frančiškanov,enega starejših redov v Evropi, ki so to našo skupno domovino pomagali graditi. Sprejempa je bil nekoliko nenavaden. Mnogi so jih namreč spraševali, če so kakšna nova sekta ...«Evropa nas potrebuje. Če se ne bo zavedala svoje preteklosti in globoko krščanskih korenin,je tudi njena prihodnost negotova. In prav mladi smo prihodnost Evrope – na nas je da slišimoNjegov klic k »popravljanju« Evrope. Na nas je, da Evropi spet predstavimo Kristusa in njegovoveselo vest ter odgovornost do svoje prihodnosti.Sporočilo je gotovo dovolj pomembno, da se v ta namen srečujemo kot te dni v Assisiju. Zvelikim veseljem tako pričakujemo jubilejno leto 2009, ko bi bilo zares primerno kaj takega ponoviti– tudi in predvsem zaradi odziva mladih, ki je bil čudovit. Takrat pa se bomo obogateni s toizkušnjo gotovo tudi iz Slovenije odpravili v mnogo večjem številu, tako da bomo morali iti vsaj zavtobusom, če že ne z vlakom ali pa zaradi množice mladih, ki ne bo šla niti na vlak, kar peš.Po tem srečanju lahko s srčno gorečnostjo in iskreno pripravljenostjo, da sledimo klicu in geslusrečanja, udeleženci končamo le z: »Mir in dobro, Evropa. In nasvidenje v Assisiju.« •Marko Weilguny25bratFrančišek 5 • 2007


26bratFrančišek 5 • 2007S Fran~iškom kot tujci in popotnikiRomanje je dolgo kot špaget, potrebno za rast in priokus dobrega kot paradižnikova omakain parmezan ter duhovno veliko globlje kot »ta globoki krožnik«. Pa še dobri ljudje in velikobožjega blagoslova. Pa dober tek! Čeprav smo mi raje izbrali zmerno hitro hojo. UršaRomanje sem po štirih letih ponovila in ugotavljam, da ga starejša in v dvoje doživljamdrugače. Vzela sem ga kot zahvalo za tisto, kar sem Marijo prosila pred štirimi leti, a sem setega, da me je dejansko uslišala, zavedela šele pred 14 dnevi, torej mnogo pozneje kot je padlaodločitev za romanje. Toplo priporočam vsem, ki ste radi v naravi, radi hodite in bi radi, da jevse skupaj začinjeno tudi z duhovnostjo. MirjamZanimivo, drugače, mirno, počasi in hkrati hitro.Veliko veselje ob začetku, presenečenje na poti: »Asem se res znašel tukaj?!« in velika hvaležnost zase,za vse, kar je življenje prineslo, kar še bo, za soromarjein spet veliko veselje na cilju pri Svetogorski materi.DamijanaLetos sem bila na tem romanju prvič in mi je bilozelo všeč. Sprva me je skrbelo predvsem zaradi zahtevnostisame poti. Bila sem srečna, saj sem zbrala dovoljmoči do cilja. Za vedno mi bo ostal v spominu občutekNa romanje sem se odpravila brezkakih hudih namenov, pa se mi zdi, dasem na njem vseeno dosti dobila. Obrazmišljanju ob dnevnem evangelijusem ugotovila, da se ga da dobro povezatiz mojim vsakdanjim življenjemin da bi bilo dnevni evangelij fino kdajprebrati in razmišljati o njem tudidoma, na lastno pobudo. Vesela sempa tudi, ker sem spoznala petnajstericodobrih in zanimivih ljudi. KatjaRomanje je:Šepajoč korak po neznanih krajihNajboljša pašta s parmezanomLepljiva zmes potu, slame, jutranje roseTeva sandali z nogavicamiOdmakanje v potokuMehkoba kamnitega ležišča v cerkviciObčutek, da zmorem!Maja


nepopisne sreče, ko prideš na vrh, ko osvojišcilj. Cilj, ki ga čakaš pet dni, pa si presenečen,da si že na cilju (ko stojiš na gori). ŽanetiPot romanja je dobro izbrana. Prav takokraji, kjer smo spali. Videti toliko živali in lepotnarave. Občutek prihoda na Sveto goro in sprejemp. Staneta je bil čudovit ter nato pesem inpogovor v molitvi z Marijo, Jezusom. Hvaležensem za vsak udoben WC in tuš. Če bi jih bilo večkot dva na poti, bi bilo preveč. MarkoZa to romanje nisem delala velikih načrtov, pričakovanj. Na romanje sem šla s prošnjo inpriprošnjo Mariji in na Sveti Gori sem ji vse skupaj izročila. Srce je lahko, veselo, polno energije,tako kot čas pred romanjem, med njim in sedaj ob koncu našega romanja. Marija vse ve!VeronikaZelo sem vesel, da smo imeli vsak dan Božjo besedo, molili rožni venec in imeli pol ure hojev tišini. Sprva sem gledal na to nekoliko začudeno in skeptično, ampak je hitro minilo in vsemi je postalo del tega romanja. Povsem novo spoznanje pa so mi bile večernice in hvalnice!Lahko rečem, da so bile čudovito spoznanje.V vseh dneh sem dobil povsem nov pogledna duhovniški in redovniški poklic, zakaterega moram reči, da je prijeten in zelopozitiven. Čudovita izkušnja, ki si jo želimponoviti in za katero bi mi bilo žal, če bi jozamudil! DejanNa romanje nisem šel toliko zaradi sebe,pač pa na željo bodoče žene. Po dveh dnehbolečih mišic, kosti in še česa je bolečinapomagala obračunati s samim seboj in z razjasnitvijonamena romanja. Pot v naslednjihdneh je prinesla razmišljanja, ki so osmislilato romanje. Romanje je postalo romanje za naju, najino skupno prihodnost, zaupanje v najuin zaupanje med nama. Te spremembe v razmišljanju ne bi bilo brez ljudi (romarjev), ko so mev teh dneh obkrožali. ŽigaBogu hvala za vsak prehojen košček poti, za pot in pot, za bolečine in veselje, za prostranpogled, za žamet zelenih trav, za kaplje dežja in sončne žarke, za ljudi in znamenja ob poti, zavero v srcu, za sveto zemljo Svete Gore in za mamo, ki je bila tam in nas je čakala … s. Mateja27


F 5/2007KUPONČEKNajprej se opravičujemo za neljubo napako v prejšnji številki, ko ni bilo osenčeno polje,ki prinaša pravilno rešitev (BIBLIJA). Kljub temu je na uredništvo prispelo 12 pravilnih odgovorov.1. nagrada: Jolanda Zver, Mladinska 46, SI-9000 Murska Sobota; 2. nagrada: EsterSrdarev, Brodarjev trg 13, SI-1120 Ljubljana; 3. nagrada: Tjaša Dimnik, Cesta v kostanj 27c,SI-1000 Ljubljana. Čestitamo!28bratFrančišek 5 • 2007Nagradne {aradePri tej uganki morate štiričrkovnim besedam med oba zloga dodati še dve črki, da dobitešestčrkovne besede novega pomena (npr. KA-LO + DI = KA-DI-LO). Prvi opis velja za krajšobesedo na poljih med A in B ter C in D, drugi pa za besedo na poljih od A do D. Ob pravilnirešitvi boste na osenčenih poljih prebrali geslo uganke.1. pesnik – posvetovanje, 2. reka na Norveškem in Švedskem – strokovnjak za kletarstvo,3. gladka enobarvna bombažna tkanina za podloge, delovne halje ali prešite odeje – klopotanje,4. tretji največji hrvaški otok – brisalec, 5. zaključni, končni del skladbe, tudi oznakana artiklu – nizka omara s predali za shranjevanje perila, predalnik, 6. moške spodnje hlače– večji dalmatinski ribiški čolni z enim jamborom, 7. krajša oblika ženskega imena Lucija– majhna luža, 8. del Maribora -- prehoden, vlažen veter, ki nastane v zimskem času, vzhodnik,9. večja, v strugi tekoča voda – ime žene Abrahamovega sina Izaka, 10. velika materialna aliduhovna stiska – iz črk sestavljenajezikovna enota, 11. menjava, menjavanje– rojstni kraj Alojza Gradnika vA B C DGoriških Brdih.12345678Rešitev pošljite na uredništvo»Brata Frančiška« do 10. oktobra2007. •Sestavila ga. Francka Pavlič91011


Sveti Frančišekskozi oči muslimanskezgodovinarkeKaj vas kot muslimansko učenjakinjoprivlači pri sv. Frančišku?Sem zgodovinarkaNeslihan Senocak inmoje zanimanje za sv.Frančiška zadeva zgodovinofrančiškanskegareda. Številni njegovičlani so kljub Frančiškovi začetni usmeritvik preprostosti in ponižnosti pokazali velikovnemo za študij in raziskovanje.Sv. Frančišek je v zgodovini in literaturi srednjegaveka zelo pomemben lik, je pa tudi “klasik”,saj je njegova zgodba vedno bila in bo močanklic ljudem vseh časov in vseh verstev. Kot trgovskisin, ki je prostovoljno postal berač, je edennajbolj značilnih zgledov nekonformizma.Zgodovina frančiškanskega reda me jepritegnila, ker je zgodovina preobrazbenekega življenja v pobožnosti, odločitvi inusmiljenju v orjaško mednarodno gibanje stisoči pristašev. Gre za del zgodovine, kjer selahko veliko naučimo. Politični ali verski idealise ne spreminjajo konkretno v množična gibanja,ne da bi izgubili veliko – morda preveč– svoje vneme.Zakaj ravno sv. Frančišek?Osebno občudujem sv. Frančiška in njegovanačela in verjamem, da lahko vsak, neglede na to, kateremu verstvu pripada, v življenjuin besedah sv. Frančiška najde velikonotranje bogastvo. Njegova osredotočenostna ponižnost kot na prvenstveno krepost,ki pripravlja vsako drugo krepost, zasluži vsvetu, v katerem nas stalno spodbujajo, najrazvijamo svoje samospoštovanje in svojponos, posebno pozornost. Frančišek je imelprav. Toliko dejanj, ki so za laike nemoralna,za vernike pa greh, ima korenine v previsokemmnenju o samem sebi. Seveda pa tudiFrančiškovo uboštvo v svetu, ki med najvišjevrednote postavlja imeti lepo hišo in zadnjimodel avtomobila, predstavlja drugačen svet,steber, ki se ga lahko oklenemo.Kakšen pouk lahko danespotegnemo iz dialoga med islamomin krščanstvom v srednjem veku?V delu, ki ga moremo imeti za največjoliterarno umetnino vseh časov, v Božanskikomediji Danteja Alighierija, s presenečenjemvidimo tri muslimane, prikazane v predpeklu:Saladina, Avicenno in Averroesa. Po krščanskiteologiji je predpekel kraj, v katerem prebivajonekristjani, ki se niso omadeževali z grehi, kotso bili preroki Stare zavezi, od katerih ima mnogeza svete tudi islam, in nekrščeni otroci. Dantev predpekel postavlja velike rimske pesnikein grške filozofe kot Aristotela in Platona.Kljub svoji načelni sovražnosti do islama tjaumešča tudi Avicenna in Averroesa, dva velikamuslimanska učenjaka in razlagalca Aristotela.Še bolj presenetljivo je, da Dante tja umešča tudiSaladina, ki se je bojeval proti križarjem, da bisi ponovno prilastil Jeruzalem. V bistvu gre začloveka, ki je ubijal krščanske vojake, ki so bilina romanju s papeževim blagoslovom. In vendarDante meni, da ti trije možje nimajo greha. To jezelo močno sporočilo. Sam verski položaj nekegačloveka ni nekaj, kar bi lahko določalo njegovovrednost. To je bilo priznano tudi v srednjemveku, ko je vera imela imela veliko pomembnejšovlogo v življenju in mnenju ljudi kot danes.Če naj bo dialog med kristjani in muslimani,ne vidim, zakaj bi moral biti drugačenod katerega koli drugega dialoga ali drugegaprijateljstva v našem življenju. Vera človeku,ki veruje, ne podeli neke notranje vrednosti.Tisto, kar je pomembno, je, kako se ta človekiz vere nauči postati boljši človek. Težava jev tem, da moramo biti pošteni in priznati,da ni univerzalnega soglasja glede tega, kajje tisto, po čemer je človek dober, in to nitimed kristjani ali muslimani samimi. Morda je29bratFrančišek 5 • 2007


30bratFrančišek 5 • 2007več skupnega med pobožnim bratom frančiškanomin pobožnim muslimanskim sufijemkot med pobožnim bratom in svetovljanskimnadškofom ali med sufijem in mulo.Neslihan Senocak je izredna profesorica za zgodovinona katedri za zgodovino na “Eastern MediterraneanUniversity” na Severnem Cipru. Doktoriralaje iz zgodovine na Bilkent University v Turčiji leta2002 s tezo o odnosih med frančiškanskim redomin intelektualnim svetom v srednjem veku.»Človeška družina:skupnost miru«Sporočilo papeža Benedikta XVI. za svetovnidan miru, ki ga bomo obhajali 1. januarja2008, bo posvečeno témi: “Človeška družina:skupnost miru”. Tema, ki jo je izbral sveti oče,sloni na prepričanju, da sta dojemanje skupneusode in izkustvo občestva bistvena dejavnikaza uresničevanje skupnega dobrega in mirumed ljudmi. Kot poudarja 2. vatikanski koncil,so “vsi narodi ena skupnost; isti izvor imajo,ker je Bog storil, da ves človeški rod prebivapo vsej zemlji” (Izjava o razmerju Cerkve donekrščanskih verstev, 1,2). Zato, nadaljujekoncil, “se mora vsaka skupnost ozirati napotrebe in upravičene težnje drugih skupnostiter celo na skupno blaginjo človeške družine”(Cerkev v sedanjem svetu, 26). Če je dostojanstvočloveške osebe, ki je ustvarjena po Božjipodobi in podobnosti, razodeto človeku že vstari zavezi, spada enotnost človeškega rodumed najbolj izvirne resnice krščanstva. Tema“Človeška družina: skupnost miru” doslednorazvija razmišljanje Benedikta XVI. v sporočilihza Svetovni dan miru 2006 “Temelj miruje resnica” in 2007 “Človekova oseba je srcemiru”. Priznati enotnost človeške družineje izredno pomembno prav v današnjemzgodovinskem trenutku, ki ga zaznamujetakriza mednarodnih organizacij in močnazaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Vsakčlovek in vsak narod je poklican, da živi in dase tudi počuti kot član človeške družine, ki sijo je Bog zamislil kot skupnost miru!Tiskovni urad Svetega sedežaPapež poziva k bojuproti korupciji5. julija 2007 je sveti oče Benedikt XVI. sprejelv avdienco škofe Dominikanske republike.V nagovoru je razkrinkal “sleparsko in zelorazširjeno družbeno rano korupcije”. Papež jepojasnil, da je “poslanstvu laikov lastno vzpostavljanječasnega reda. Pri tem naj delujejoneposredno in konkretno, vodita naj jih lučevangelija in misel Cerkve, spodbuja pa najjih krščanska ljubezen. Zato jim je treba nuditiustrezno versko vzgojo, ki jih bo usposobila zasoočenje s številnimi izzivi sedanje družbe.Njim pripada pospeševanje človeških inkrščanskih vrednot, ki naj osvetljujejo politično,gospodarsko in kulturno resničnostdržave, da bodo vzpostavili bolj pravičen innepristranski družbeni red v skladu z družbenimnaukom Cerkve.V skladu z etičnimi in moralnimi normaminaj laiki spričo sleparske in zelo razširjenerane korupcije, ki včasih razen drugih javnihin družbenih krogov doseže celo področjapolitične in gospodarske oblasti, dajo zgledpoštenja in preglednosti pri upravljanju svojihdružbenih dejavnosti.Laiki morajo biti kvas družbe. Z delovanjemv javnem življenju naj z evangeljskimi vrednotamirazsvetljujejo različna področja, na katerihse oblikuje identiteta nekega naroda.V svojem vsakdanjem delovanju morajopričevati, da krščanska vera predstavlja edinipolnovredni odgovor na probleme in pričakovanja,ki jih življenje postavlja pred vsakegačloveka in vsako družbo.”Papež je opozoril na nevarnost, da bi katoličaniživeli “dve vzporedni življenji: na enistrani tako imenovano duhovno življenje znjegovimi vrednotami in zahtevami, na drugistrani pa tako imenovano posvetno življenje,se pravi življenje v družini, na delu, v družbenihodnosih, v političnem in kulturnem delovanju.Prizadevati si morajo, da bo skladnostnjihovega življenja in vere zgovorna pričaresničnosti krščanskega sporočila.” •Povzeto po ZENIT-u


Tomaž ČelanskiŽivljenje sv. Frančiška(11)14. poglavjeKako se je Frančišek vrnil iz Rima v Spoletskodolino in kako se je tam zadržal34. Sveti Frančišek se je ves vesel zaradidaru in milosti, ki ju je prejel od tolikšnegaočeta in gospoda, zahvaljeval vsemogočnemuBogu (prim. Apd 27,35), ki povišuje ponižnein dviga žalostne na varno (Job 5,11). Takojje šel obiskat grob svetega Petra; in ko je tamkončal z molitvijo, je odšel iz Rima in se skupajs tovariši napotil proti Spoletski dolini. Ko sotako hodili, so se med seboj pogovarjali (prim.Lk 24,17), kolikšne in kakšne darove jim jepodelil usmiljeni Bog; kako jih je Kristusovnamestnik, gospod in oče vsega krščanskegaljudstva, prijazno sprejel; kako morajoizpolniti celo njegove opomine in naročila;kako lahko vodilo, ki so ga sprejeli, iskrenoohranjajo in neomajno ohranjajo; kako lahkoživijo pred Gospodom v vsej svetosti invernosti; kako slednjič naj bodo z življenjemin vedenjem ob nenehnem večanju krepostizgled svojim bližnjim.Ko so novi Kristusovi učenci v šoli ponižnostio tem in takšnem že precej razpravljali,se je dan nagnil in je minilo kar nekaj ur. Tedajso dospeli do osamljenega kraja (prim. Mt14,15). Od naporne poti so bili preveč utrujeni,da bi lahko poiskali kakšno okrepčilo zasvojo lakoto, saj je bil kraj daleč od človeškihbivališč. Nenadoma se je po skrbi božje milostipred njimi pojavil človek, ki jih je prineselkruha, jim ga dal in odšel (prim. Mr 14,13; 1Kr 10,3-4). Oni pa ga niso prepoznali in sose čudili v svojem srcu (prim. Ps 34,25) terpobožno drug drugega spodbujali, naj še boljzaupajo v božje usmiljenje.Ko so se najedli in se od te hrane nemalookrepili, so prišli do nekega kraja blizu mestaOrte in se tam ustavili skoraj dva tedna.Nekateri od njih so hodili v mesto in nabiralipotrebni živež. Kar so malega nabrali od vratdo vrat, so prinašali bratom in skupaj z njimijedli v hvaležnosti in veselega srca. (prim.Apd 24,3; Iz 30,29). Če pa je kaj ostajalo inniso mogli nikomur dati, so shranili v nekobivšo grobnico, kjer so bila nekdaj telesapokojnih, da bi pojedli kasneje. Tisti kraj paje bil samoten in zapuščen in je mimo hodilomalo ali nič ljudi.35. Zelo so se veselili, ker niso ne videline imeli ničesar, kar bi jim lahko prinašaloprazno in meseno veselje. Zato so tam začelisklepati dogovor s sveto Ubožnostjo. Ko jimje manjkalo vsega, kar pripada svetu (prim. 1Kor 7,33), jim je to dajalo veliko tolažbo. Odločiliso se, da ji bodo vekomaj pripadali, kakorje to bilo na tistem kraju. Ker jih je potem, koso odložili vse zemeljske skrbi, razveseljevalasamo še božja tolažba, so določili in potrdili,ne da bi jih vznemirjala kaka stiska ali nagibalakakršna koli skušnjava, da se nikoli neodtegnejo njenim objemom (prim. Prd 3,5).Tisti kraj je bil tako ljubek, da bi zlahkapokvaril resnično strumnost duha, vendarni osvojil njihove naklonjenosti. Da pa ne bi31bratFrančišek 5 • 2007


32bratFrančišek 5 • 2007daljše odlašanje in navajenost na kraj niti nazunaj dajala videza nekakšnega lastništva, sobrž zapustili tisti kraj, šli za srečnim očetomin tedaj vstopili v Spoletsko dolino.Resnični častilci pravičnosti so se medseboj tudi pogovarjali, ali naj se gibljejo medljudmi ali naj se zatečejo v samotne kraje.Toda sveti Frančišek, ki ni zaupal v lastnozavzetost, ampak je vsako opravilo začel zmolitvijo (prim. Ps 87,14), si je izvolil, da nebo živel samo zase, ampak zanj, ki je umrl zavse (prim. 2 Kor 5,15). Vedel je, da je bil zatoposlan, da pridobi za Boga duše, ki jih je hudičposkušal odnesti.15. poglavje (I)Kako je blaženi Frančišek postal slavenin je mnoge spreobrnil k Bogu; kakoje dobil ime Red manjših bratov in kakoje blaženi Frančišek vzgajal tiste, ki soprihajali v red36. Junaški Kristusov vojak Frančišek jehodil okrog po mestih in trgih (prim. Mt 9,35)in oznanjal božje kraljestvo, a ne s prepričljivimibesedami človeške modrosti, ampak znaukom in močjo Duha (1 Kor 2,4), oznanjalje mir (prim. Mt 9,35; Apd 10,36) ter učil odrešenjein pokoro v odpuščanju grehov (prim.Mr 1,4). Pri vsem pa je bil zaupljiv (prim.Apd 9,28) po apostolski avtoriteti, ki mu jebila izročena, in se ni v ničemer prilizoval inz ničimer mamljivo zavajal. Ni znal gladitikrivde, ampak jo je zabadal; ni zagovarjalživljenja grešnikov, ampak ga je z ostro grajonapadal. Kar je drugim svetoval z besedami,se je sam najprej prepričal v dejanju. Ni se baločitkov, saj je govoril najčistejšo resnico, takoda so se celo najbolj učeni možje, silni v slavi indostojanstvu, čudili njegovim govorom in jihje njegova navzočnost navdajala s koristnimstrahom.Pritekli so možje, pritekle žene, prihiteli sokleriki in se podvizali redovniki, da bi videliin slišali božjega svetnika, ki je bil videti kotčlovek iz drugega veka. Ljudje vseh starosti,moški in ženske, so hiteli gledat čuda, ki jihje Gospod znova delal na svetu po svojemslužabniku. V tistem času je bilo videti, kotda bi neka nova luč prišla z nebes na zemljobodisi po Frančiškovi navzočnosti bodisipo govorici o njem; in ta luč je pregnala vsotemoto noči, ki je tako navdala malodanevso deželo, da ni skoraj nihče vedel, kam jetreba dalje. Tako globoko je bil namreč Bogpotisnjen v pozabo in brezbrižnost za njegovezapovedi je skoraj vse tako hromila, da so sekomaj pustili malce prebuditi iz zastaranih inzakrknjenih grehov.37. Kot bleščeča zvezda v temačni noči ježarel (prim. Sir 50,6; Prg 7,9) in kot jutranjazarja, ki se razliva čez temine (prim. Jl 2,2).Tako se je zgodilo, da je bilo v kratkem obličjetiste dežele povsem drugačno in se je povsodkazalo z bolj veselim izrazom, ko je odpadlanekdanja gniloba. Najprej je pobegnila sušain žetev je na pognojenem polju hitro šla vrast; celo neobdelani vinograd je začel poganjatimladike (prim. Zah 8,12) z Gospodovovonjavo (prim 3 Mz 1,9). Ko je iz sebe pognalsladko cvetje, je kmalu nato obrodil sadčasti in poštenja (prim. Sir 24,23). Povsodje odmeval glas zahvale in hvalnic (prim. Iz51,3), tako da so mnogi odvrgli posvetneskrbi. V življenju in nauku preblaženega očetaFrančiška so našli spoznanje samih sebe inso zahrepeneli po ljubezni in spoštovanjudo Stvarnika. Mnogo iz ljudstva, plemenitihin preprostih, klerikov in laikov, je po božjemnavdihu skesanih prihajalo k svetemuFrančišku in se želelo pod njegovo vzgojo inpoukom vselej bojevati. Božji svetnik je vsete kot prekipevajoč potok nebeške milostinapajal z dežjem darov Svetega Duha in krasilpolja njihovih src s cvetjem kreposti. Kakšenizreden umetnik! Po njegovem zgledu, vodiluin nauku se je ob silnem oznanjevanju medmoškimi in ženskami obnavljala KristusovaCerkev v treh vojskah kmalu odrešenih. Vsemje podeljeval pravila za življenje in na vsakistopnji zanesljivo kazal pot rešitve. •Prevedel br. Miran Špelič OFM.(se nadaljuje)


S kolesi od VilenskeMarije do Gore križevBaltik 2007»Človek toliko velja, kar zna« se glasi nekolikopreobrnjen stih iz Prešernove pesmi.Svoje znanje pa si širimo tudi s spoznavanjemtujih dežel in ljudstev, njihove kulture innavad, njihove vere. In tega načela se držipater Peter, frančiškan in svetovni popotnik.Na svoje poti, ki vodijo po različnih božjihpoteh, s seboj povabi ljudi dobre volje, ki sopripravljeni na kolesu premagovati vzpone inspuste na cesti in v svojem srcu. Skupni naporjih zbližuje, da odpro svoja srca in lažje sprejemajosporočila, ki so jih ljudje v tujih deželahvgradili v božjepotne kraje in objekte.Letos nas je pater Peter popeljal na Baltik,natančneje v Litvo in Latvijo. Prvotni načrtpoti je bil celo obsežnejši, vendar so različnivzroki, povezani z materialno stranjo poti,načrt oklestili in nekoliko skrajšali. Ob pomočisponzorjev je bilo potovanje organizirano tako,da je skupina, ki so jo sestavljali pater Peter,župan Janez ter Mojca in Tomaž z avtodomomin prikolico z našimi kolesi, odpotovala prekAvstrije, Češke in Poljske v Litvo, medtemko smo ostali potovali z letalom. Iz glavnegamesta Litve Vilne naprej smo ob spremstvuavtodoma potovali s kolesi. Na poti smo siogledali številna mesta, v katerih se je dogajalabogata zgodovina litovskega naroda.Potovati s kolesom je pravi užitek. Sevedaje včasih tudi težko, vendar so vročina,nasprotni veter in klanci le sol, ki jed šeizboljšajo. Kolesar je ves čas potovanja vneposrednem stiku z naravo, z okolico in ljudmi,ki jih srečuje na poti. Vmesni postankiza pivce ali malico ohladijo segrete mišice inožuljene zadnjice in pot se lahko nadaljuje šez večjim užitkom. V skupini smo si vsi enaki,vsi moramo premagati določeno razdaljo alivišino, zato se med člani skupine vzpostaviposebno pristen odnos.Na našem potovanju je nastal dnevnik,ki ga objavljam v naslednjih vrsticah. V njihseveda ni vsega, kar smo na poti doživeli,marsikaj ostaja v spominu udeležencev inosebnem dojemanju dogodkov. Mislim pa,da lahko v imenu vseh izrazim zahvalo patruPetru za prijetne dni v njegovi družbi, za njegovoorganizacijo in za dušnopastirsko skrb.Ekipa v sponzorskih oblačilih v Rdečem gradu v mestu Trakai.Stojijo z leve:Marjan, Neža, Antonio, Ivica, Mojca, pater Peter, Tomaž, Tone – Garson, Andrej, Mateja, Aleš, Milan. Sedijo: Dolfe, Zvonka,Mica, Drago, Brigita, Marinka, za fotografskim aparatom župan Janez33bratFrančišek 5 • 2007


34bratFrančišek 5 • 2007Na potovanju so se rodila nova prijateljstva,ki nas bodo povezovala tudi v prihodnje, da sebomo na podobnih poteh še kdaj srečali.DNEVNIK1. dan: torek, 17. julijPo mirnem poletu z Brnika preko Prageprispemo v glavno mesto Litve Vilno. Z avtobusomse zapeljemo v središče mesta do našegaprenočišča Domus Maria. Ko prestopimo mestnavrata, takoj opazimo veliko razliko med zunajin znotraj. Zunaj opazimo dediščino ruskeokupacije, znotraj, namreč v starem mestnemjedru, pa obnovljene cerkve, novo tlakovaneulice, bogate trgovine. Mesto je pod Unescovozaščito in to se pozna na vsakem koraku.Na vhodnem portalu mestnih vrat naspozdravi kapela Marije pomočnice, v kateri jev zlato umetelno tolčeno pločevino vstavljenaikona Marije, Jezusove matere. To je ena oddveh najpomembnejših božjih poti v Litvi. Obiskovalcaprevzame milina na njenem obrazu intoplina rahlo prekrižanih rok. Kapela z ikonoje obrnjena proti mestu. V njej pod Marijinoikono klečijo domačinke, se večkrat pokrižajo(podobno pravoslavnim običajem) in polglasnomolijo. Ali je izražanje vere domena žensk?Namestimo se v sobe, potem pa se odpravimona ogled mesta. Vilna je bila v svoji zgodovinivedno mesto na prepihu med Baltikom in Črnimmorjem, med evropskim Vzhodom in Zahodom.Tu so se križali interesi Slovanov, Tatarov, Germanov,Judov, zato ni čudno, da se ga je prijelvzdevek Rim Vzhoda ali Jeruzalem Severa. Prvilitovski kralj Mindaugas je leta 1251 prevzel krščanskovero in bil nato dve leti kasneje kronanza kralja. Leta 1387 je postalo krščanstvo državnavera in mesto Vilna je dobilo magdeburške pravice.V 16. in zgodnjem 17. stol. je mesto doživelorazcvet renesanse, v 19. stol. pa je bilo domovanjeznanosti in kulture v vzhodni Evropi.Mešanica vseh kultur se pozna tudi v arhitekturnemvidezov najpomembnejših stavb, zlasticerkva. Cerkve sv. Ane ter sv. Bernharda in Mihaelaso spomeniki gotike in renesanse. Poznobaročna je cerkev sv. Petra in Pavla. Cerkev sv.Kazimirja je s svojo kupolo lep primer baročneMestna vrata v Vilnusu s kapelo Marije Pomočniceumetnosti. Pozornost pritegneta pravoslavnicerkvi sv. Nikolaja in še posebno cerkev sv. Duhas svojo živo zeleno obarvano fasado.2. dan: sreda, 18. julijNaš Mojzes – pater Peter – je s svojim sopotniki(župan Janez, Mojca in Tomaž ter Zvonka)z avtodomom prispel v Vilno sredi noči.Utrujeni od dolge poti bi zjutraj še radi spali,mi pa smo nestrpno hodili okrog prikolice, nakateri so bila pritrjena naša kolesa. Pater nasje najprej odpeljal v cerkev, kjer je daroval sv.mašo za srečno pot in tako simbolično začelnaše kolesarsko romanje po Litvi.Po zelo prometnih in slabih cestah zapustimoVilno in se usmerimo proti našemu naslednjemucilju. Drago se postavi na čelo kolone inskrbi za enakomeren tempo. Kljub svojim letomje izvrsten kolesar. Voziti za njim je pravi užitek.Na torbo si je pritrdil slovensko zastavico intako poskrbel za našo prepoznavnost. Cesta serahlo dviga in spušča in kmalu se pokaže razlikav kondiciji. Zlasti ženski del ekipe začenjazaostajati. Tu pa vskoči Tone in se ponudi za»metlo«, torej za zadnjega kolesarja v koloni.Izkaže se, da je njegov psevdonim Garson, kiga je dobil na prejšnjih romanjih, pravi. Ves časskrbi, da nihče ne manjka, vzpodbuja Nežo, kine zmore tempa. Travniki in njive so kilometrein kilometre neobdelani, sem in tja se pasekakšna živa kosilnica na štirih nogah (krava ali


konj). Ruski komunisti so ljudi poslali v tovarne,kmetom pa pustili le do 3 hektarov ohišnice.Zaradi težkega življenja se je veliko ljudi izseliloin danes živi po svetu prav toliko Litovcev kotdoma. Pravih kmetov tako rekoč ni več.Trakai je starodavno mesto, ki je bilo včasu, ko je Vilna pripadala Poljski, prestolnicaLitve. Po lesenem mostu čez jezero Galve sepripeljemo do Rdečega gradu. v katerem jeveliki vojvoda Vytautas na začetku 14. stol.proslavil zmago nad Turki, ki je bila temelj zarazširitev države vse do Črnega morja. Oblečemokolesarske drese Sava Kranj in se v njihfotografiramo. Sponzorji so se dobro izkazali.Po ogledu muzeja v gradu nadaljujemo potdo mesteca Kaišiadoris, kjer nam je paterpriskrbel prenočišče. Povečerjamo v lokalnigostilni in popadamo v postelje. Za nami je90 km naporne poti.3. dan: četrtek, 19. julijPri zajtrku se pokaže vse bogastvo potujočekuhinje iz avtodoma. Hitro pojemo inob sedmih smo že na kolesih. Pater ureja zanaša prenočišča. Odpeljemo se v smeri protiKaunasu. Pokrajina se nekoliko zravna, mordaje tudi bolje obdelana. Cesta je asfaltirana leskozi naselja, vmes pa je makadam. Po 25km vožnje se lokalna cesta konča in na našezačudenje nas policist usmeri na avtocesto.Vožnja je lažja, obenem pa neprijetna zaradištevilnih tovornjakov. V Kaunasu se del ekipe,ki je zaostal, malo izgubi, zato nekaj slabevolje in očitkov patru. Prenočišče imamo vsamostanu pri sestrah na robu mesta.Mesto Kaunas je drugo največje litovskomesto, ustanovljeno na sotočju rek Nemunas inNeris. Mestne pravice je dobilo leta 1408. V svojiKar po avtocesti ob tovornjakih. Druge ceste ni!zgodovini so se skozi mesto valile številne vojskeod Rusov v 17. in 19. stoletju, Švedov v 18. inNapoleona v 19. stoletju. Vmes je doživelo šeuničujoč požar leta 1731. Ko je leta 1919 Vilnusokupirala Rusija, je Kaunas za nekaj časa postalglavno mesto države. Ogledamo si notranjoststare gotske cerkve, naša poštarja Tone in Milanse fotografirata pred stanovsko hišo. Nato odhitimoše do sotočja obeh rek in že je treba nazaj,kajti dogovorjeni prosti čas se izteka.Zvečer nam pater pripravi mašo v samostanskikapeli. V pridigo in berilo vklopi zgodbo oIzraelcih, ki jih je Mojzes izpeljal iz egiptovskesužnosti, oni pa so godrnjali ob vsaki majhnitežavi. Upravičeno se lahko primerjamo z nehvaležnimljudstvom, saj pozabljamo, da namje tako rekoč vse prineseno na pladnju.4. dan: petek, 20. julijPo jutranji maši v kapeli nas župan Janezodpelje v dveh skupinah z avtodomom naavtobusno postajo. Vodenje skupine prevzameAntonio, ki uredi vse potrebno za prevoz. Zavtobusom se odpeljemo na zahod do morja v200 km oddaljeno mesto Klaipedo. Pokrajinaje še bolj ravninska in tudi bolje obdelana. Milannas opozori na silose za koruzo na jezerih(Litva jih ima okrog 3000), s katero krmijokrape, lahko bi rekli vodne prašiče. V nasprotjus Slovenijo, kjer ima vsak griček svojo cerkev,v Litvi na deželi ni cerkva. Sem in tja opazimole kakšno majhno leseno razpelo.Medtem ko čakamo na avtodom z našimikolesi, si ogledamo mesto. Klaipeda je tretjenajvečje litovsko mesto, ki so ga na izlivu rekeNemunas v Baltiško morje v 13. stol. ustanovilinemški viteški redovi. Mesto s pomembno lukoje šele po 1. svetovni vojni prišlo pod litovsko suverenost,v 2. svetovni vojni zopet pod Hitlerja,nato pa ga je zasedla Rdeča armada. Mesto imana vstopu v Kurski zaliv izredno strateško lego.Zaliv tvori Kurska kosa, edinstvena peščena sipina,ki se razteza 97 km daleč od Klaipede v Litvido Zelenogradska v ruski enklavi Kaliningrad.Sredi popoldneva se pripelje ekipa vavtodomu. Preoblečemo se v kolesarskaoblačila in se odpeljemo proti rtu Vente, kjer35bratFrančišek 5 • 2007


36bratFrančišek 5 • 2007nam je pater našel prenočišča v avtokampu.Pod njegovim vodstvom varno zapustimoprometna križišča, na koncu kolone pa vozičokati angel Garsonis, vzpodbuja in pobira,kar kdo izgubi. Priključimo se podeželskimakadamski cesti in nadaljujemo pot počudoviti pokrajini. Vozimo se skozi gozdove,srečujemo številna gnezda štorkelj z mladičina obcestnih drogovih. Delta reke Nemunasje pribežališče milijonov ptic, ki se selijo najug ali vračajo na sever. Sonce je že nizko, koprispemo na rt Vente kjer je tudi ornitološkapostaja. Medtem naše kuharice pripravijomakarone z ribami, ki jih kar ne moremo prehvaliti.Pomažemo vse do zadnje pike. Paternam razdeli ključe prenočišč v lesenih hiškahv avtokampu. Pred spanjem greva z Marinkoše na obalo, kjer najdeva debelo plast školjk,med njimi nekaj posebnih za najinega vnuka.Ponoči nam v majhni sobici delajo družboše tri kolesa. Ni kaj, jutri bo kolo spet mojprijatelj, zato bodi prijazen z njim!5. dan: sobota, 21. julijDobro, da smo tako visoko na severuEvrope, sicer bi zajtrkovali še v temi. Ob 7:00moramo namreč biti že v 10 km oddaljenemkraju na barki, ki nas bo popeljala na polotokKurska kosa. Vkrcamo kolesa in sebe in seodpeljemo. Pot nas vodi po morski plitvini,poraščeni z travami in drugim rastlinjem.Pravi raj za ptice, ki vzletajo pred barko, račkepa odbrzijo stran. Na zahodu zagledamoobalo Kurske kose. Po dobri uri vožnje motorbarke nenadoma odpove in ves trud posadkeje zaman. Sredi širnega morja se sončimo inpoležavamo, nihče se ne razburja. Po dvehurah pripluje nova barka, preselimo se inNa rtu na Kurskem zalivu. Do ruske meje je le 10 km.nadaljujemo proti mestecu Nida na polotoku.Kraj je poln turistov, v glavnem bogatih Litovcev.Nakupimo nekaj hrane in že skočimona kolo ter se odpeljemo po kolesarski potiproti Klaipedi.Iz Nide vodi dobra kolesarska pot vzdolžcelega polotoka. Vozimo skozi gozdove, polnoje materine dušice, šentjanževke, pajčolanke,šipka. O čisti naravi pričajo sivi in rumenkastilišaji po drevju in po tleh. Pot je dolga okoli 50km. Vmes se ustavimo in si ogledamo mrtvosipino, ki se vzpenja do 80 m nad morskogladino. Tu je pesek pod seboj pokopal nekajvasi. Pred več kot 5000 leti so morski valovi inveter zgradili enkratno pokrajino iz peska. Vstoletjih je nastal peščeni pas. Potujoči pesekse je uskadiščil na laguni in tako je nastala 97km dolga sipina, široka od 400 m do 4 km.V ustju zaliva je morje široko vsega nekajsto metrov. Za 1 litas (3,4 litas = 1 €) se prepeljemona kopno. Kratek odmor izkoristimoza kosilo v Klaipedi, saj nam je že nekolikopoznana. Zberemo se v pristanišču in se odpeljemodo Kretinge, kjer bomo prenočevali.Namestimo se v motelu, nato pa se odpeljemodo frančiškanske cerkve, kjer ima pater Petersv. mašo. Pozdravi nas tudi domači pater, skaterim se Peter pozna. Kolesa shranimo karv preddverju cerkve.6. dan: nedelja, 22. julijZjutraj obiščemo nedeljsko mašo. Tukajšnjiverniki zelo izrazito izražajo svojo vero.Pokleknejo na obe koleni, ko pridejo v cerkev,veliko se križajo. Pomislim, ali se pozna vplivpravoslavja. Pri maši so pretežno stari ljudje– podobno kot v Sloveniji. Menda bo pri naslednjimaši mladina.Mrtva sipina je pokopala več vasi, vzpenja se do 80 m nad morjem.


Kretinga je mesto z 20.000 prebivalci. Jesredišče tukajšnje pokrajine in ima 12 cerkva,od teh je ena protestantska, in frančiškanskisamostan z gimnazijo. Po maši odkolesarimov 11 km oddaljeno turistično mesto Palanga.V njem mrgoli turistov, dolga peščena plažaje polna. Kopa se jih malo, saj Baltsko morjev najtoplejših dneh komaj doseže 20°C.Skorajžijo se tudi nekateri naši kolegi, malozaplavajo, potem pa brž ven. Tudi nas zajamepočitniško vzdušje. Sončimo se, igramotarok. Po kosilu iz avtodoma se razdelimov dve skupini: navdušeni kolesarji se odpravimoproti Latviji, ki je oddaljena le okrog30 km, »turisti« pa ostanejo v litovskem»Portorožu«. Zvečer se srečamo v motelu,kolesarji zadovoljni zaradi športnega užitka,turisti pa zaradi lepega popoldneva na plažiin v mestu. Tokrat smo imeli končno prilikopokusiti »cepeline«, litovsko nacionalno jediz krompirja in pšeničnega zdroba v oblikisvaljkov, napolnjenih z mletim mesom. Ničposebnega.Mesto Palanga – litovski Portorož z več km dolgo peščeno plažo.7. dan: ponedeljek, 23. julijDoslej nam je vreme služilo v najboljši možnimeri. Danes ponoči je deževalo in tudi jutro jedeževno. Vendar izvoljenim tudi vreme ne nagaja.Do zajtrka preneha deževati, hitro pojemoin pritrdimo kolesa na prikolico. Iz Kretingedo Šauliaija bomo namreč potovali z vlakom.Zadnji del našega kolesarskega romanja nasvodi iz Šauliaija na zahodu dežele do KryžiuKalnas (Gore križev), ki je od železniške postajeoddaljena 12 km. Gre za majhno vzpetino,ovešeno z deset tisoči lesenih križev različnihvelikosti. Vsak križ bi nam lahko pripovedovalsvojo zgodbo o upanju in sanjah, zmedi, priprošnjiin zahvali k Bogu. V času ruske okupacijeje oblast križe večkrat odstranila, vendar so sekmalu pojavili novi. Kraj je postal ne samo romarskapot, pač pa tudi izraz litovskega upora,kljubovanja in neodvisnosti.Ta litovski romarski kraj je leta 1993 obiskalpapež Janez Pavel II. in po njegovem priporočilu jeitalijanska provinca Toscana dala denar za postavitevkapele. V njej je zanimiva oltarna miza, ki slonina pletenem oboku, v katerega so vdelani golobi(miru). Most simbolno povezuje frančiškane izToscane z litovsko Goro križev. To prispodobo jev zadnji pridigi na naši poti uporabil pater Peterin povezal naše kolesarsko romanje od Marijepomagaj v Vilni do »Kalvarije« na Gori križev.Še enkrat se fotografiramo za naše sponzorje,potem pa se hitro pred grozečim dežjem vrnemov Šauliai. Antonio se v imenu cele skupine zahvalipatru Petru, ker nas je izpeljal iz »sužnosti«vsakdanjega življenja, prav tako pa tudi drugimčlanom ekipe iz avtodoma – županu Janezu zaprevoze in organizacijo prenočišč, Mojci, Tomažuin Zvonki za vodenje gospodinjstva. Prisrčnose poslovimo in zaželimo varno vožnjo nazaj vdomovino. Mi pa se z avtobusom odpeljemo vglavno mesto Latvije Rigo.Avtobusna postaja je velika, moderna, pravtako železniška v bližini. Antonio nas popeljeproti Elizabeta Iela (ulica) v istoimenski hostel.Začno se težave, saj v recepciji ne vedo zakakršno koli rezervacijo. Vendar se receptorkaprizadeva najti prostor za nas. Na koncu sevse uredi, namestimo se v istem hodniku intako ostanemo skupaj. Center mesta je blizuin takoj se odpravimo na prve oglede. Za orientacijonam služi cerkev sv. Petra. Za oglednotranjosti smo žal prepozni. Sicer pa imamojutri na razpolago še cel dan.Za pokušino še malo v Latvijo.37bratFrančišek 5 • 2007


38bratFrančišek 5 • 2007Vsak od deset tisočih križev izpričuje svojo zgodbo O upanju insanjah, zmedi priprošnji in zahvali Bogu.8. dan: torek, 24. julijPo skupnem zajtrku v hostlu se odpravimov mesto. Kmalu se razdelimo v več skupinglede na interese. Ženski del ekipe vleče zlastivelika ponudba jantarja, moški pa se z dvigalompopeljemo visoko v zvonik cerkve sv.Petra. Z vrha je lep razgled po celem mestu:proti SZ na pristanišče in znamenit most,obešen na jeklene vrvi, proti SV na staromestno jedro s staro in novo mestno hišo inštevilne cerkve, proti V in J na avtobusno inželezniško postajo in naš hostel.Sledi ogled muzeja okupacije. Po 20 letihsamostojne države (1920–1940) so Latvijo napodlagi pakta Molotov–Ribentropp najprej zaeno leto zasedli Rusi, ki so takoj začeli z represijo,likvidacijami, gulagi. Leta 1941 je Hitlernapadel Sovjetsko zvezo in okupiral tudi tribaltske države. Spomnim se na svojega očeta,ki je po prisilni mobilizaciji v nemško vojsko vteh krajih nosil svojo glavo naprodaj. Latvijciso Nemce sprejeli kot odrešitelje pred ruskimterorjem. Kmalu pa so nacisti začeli tudi v tehdeželah izvajati svoje zloglasno »reševanježidovskega vprašanja« in v taborišča pognalisamo iz Latvije okrog 70.000 Judov. Petdesettisoč jih je umrlo. Po porazu Tretjega rajha soPred staro mestno hišo v Rigi (Latvija).Zadnja skupna sv. daritev na našem romanju po Litvi.se Rusi vrnili in nadaljevali z nasiljem, poboji,deportacijami v Sibirijo. Obenem so v deželonaseljevali ruski živelj in tako spreminjalinacionalno sestavo prebivalstva (danes je vLatviji približno 30% Rusov). V mestu je 10pravoslavnih cerkva.Mesto Riga na vsakem koraku kaže vplivgermanskega sveta iz preteklosti. Po urejenostiin bogastvu arhitekture se lahko primerjas katerim koli zahodnim velemestom, vendarobenem nosi pridih obdobja pod ruskookupacijo. Številne mestne zgradbe, cerkvein palače so lepo urejene in kažejo na bogatodediščino, v kateri so pomembno vlogo odigraliJudje. Na trgih v starem centru mestaso stojnice, na katerih prodajajo izdelke injantarja. Jantar je okamnela smola iz iglastihgozdov, ki so rasli pred 40 do 60 milijoni letna območju Baltika. To je razmeroma trdarumeno rjava snov, v kateri so pogosto ujetetakratne žuželke. Uporabljajo ga pri izdelavanakita in izdelkov umetne obrti. »Kamenozlato«, ki so ga že pred 4000 leti tovorili natakratne dvore, je krajem ob Baltiku prineslobogastvo, kar se pozna še danes.9. dan: sreda, 25. julijNaše kolesarsko popotovanje po Baltikuse torej zaključuje. Zgodaj popoldne imamoletalski polet preko Prage v Ljubljano, zatodopoldne izkoristimo še za zadnje oglede innakupe daril. V Pragi imamo na razpolago dobretri ure do poleta v Ljubljano, ki ga manjšaskupina izkoristi za kratek ogled Hradčanovin starega Karlovega mosta. Dovolj za prvevtise o tem zanimivem mestu in povod zanačrtovanje daljšega obiska zlate Prage. •Marjan Bajt


S »fičkom«v Sveto deželoPotopis romanja dr. FrancaRozmana in Franca Vrhuncav Sveto deželo od 7. septembra do6. oktobra 1964(nadaljevanje)14. september 1964 – ponedeljek. Napoti skozi Turčijo in Sirijo sva videla poljabombaža, zrelega za obiranje. Obiralcev jebilo mnogo: cele družine, ki kar sredi velikihpolj postavijo šotore in tam živijo v času obiranja.Videla sva revne stavbe in na ravnihstrehah ali pred hišo pod stebri postelje zaprenočevanje. Videla sva tudi polja tobakain kako pred hišami sušijo liste tobaka. Kosva se včeraj vozila iz Adane proti Atakiji vTurčiji, sva ob 13. uri prečkala železnico. Pričuvajnici sva videla turškega železničarja, kije v roki držal muslimanski »rožni venec« inmolil, ker je bil čas molitve. Po tleh je razgrnilrogoznico in obrnjen proti Meki kleče molil.Kako spodbuden zgled za slovenske katoliškeželezničarje!http://www.kalakahani.co.ukDanes sva odlično prenočila. Večerja inzajtrk: sirski. Namesto kruha sva jedla nekevrste omleto iz bele moke, brez kvasa. Za vseskupaj sva plačala okoli 5 $ USA. Ob 8. urisva nadaljevala pot po Siriji, šla skozi sirskoAtakijo – Antiohijo. Tu sva dobila avtokarto inprospekte Sirije in nato hitela proti Libanonu.Okoli 12. ure sva prestopila libanonsko mejoin se ustavila v mestu Tripolis. To je veliko inmoderno mesto, ki počasi izpodriva in podirastaro mesto, ima veliko industrije in velikerafinerije. V Tripolisu sva srečala 14-letnegadečka, čigar oče je Arabec in inženir v rafineriji,tudi mati je inženirka, doma iz BanjaLuke. Ona je katoličanka in se je poročila zmuslimanom, otroka sta muslimana, fant indeklica, oba obiskujeta katoliško šolo. Dečekzna še kar dobro srbsko. Hitro smo postaliprijatelji. Dečka sva povabila, naj se z namapelje na Libanon k libanonskim cedram, danama bo za vodnika in prevajalca. Rad se jeodzval in ko je dobil dovoljenje staršev, smose odpeljali proti gori Libanon, ki je visokaokoli 3700 m. Na višini 2500 m je ohranjenihše okoli 200 ceder, ki so zaščitene. To je »svetivrt libanonskih ceder«, sredi vrta je kapelicain vse v njej je iz cedrovega lesa. Videla svanajstarejše cedre, stare okoli 5000 let. Bileso tudi še starejše do 10000 let, pa so jihposekali, ker je ta les dragocen in iskan. V svetopisemskihčasih je bila gora Libanon polnaceder. Že proti večeru smo se vrnili v Tripolis.Hitro sva se poslovila od novih znancev innadaljevala pot proti Bejrutu, vozila sva seskozi Byblos, ki je eno od najstarejših mestna svetu in kjer so v grobu kralja Ahiramanašli napisano najstarejšo abecedo. Že zvečersva prišla do motela »Tabaria Beach«, 25 kmpred Bejrutom. V tem motelu so posameznehišice z vsem udobjem, kot v pravljici. Motelstoji ob morju, ima svojo plažo in bazen. Vvsaki hišici »bungalowu« je kopalnica s toploin hladno vodo, telefon, radio, hladilnik zosvežujočimi pijačami. Večerja in zajtrk zaceno 12 $ USA za oba. V takšnem razkošjuše nisva bila in kakšna razlika od Tarza, je pabila tudi velika razlika v ceni. Sva pa danes obabrez sv. maše, naju je neslo, ker sva hotela maševativ Bejrutu. Do tja pa nisva prišla zaradiogleda libanonskih ceder. Obiskali smo ta dantudi podzemsko jamo, podobni postojnski, skapniki. V votlini izvira reka Kadiš, ki se izlivav Sredozemsko morje.39bratFrančišek 5 • 2007


40bratFrančišek 5 • 200715. september 1964 – torek. Odlično svaprespala noč v motelu Tabaria Beach, najdražjemin edinem motelu v Libanonu; odprt je bilšele v letošnji poletni sezoni. Sicer pa je bilobivanje tudi zasoljeno drago: za vse skupaj17 $ USA. Prvič sem se letos kopal v morjuv čudovitem bazenu ob obali. Iz motela svase odpeljala do podzemske jame Jaiita, blizuBejruta. Po jami smo se vozili s čolnom. Votlinale malo po lepoti zaostaja za Postojnskojamo. Od tam sva šla v Hariso, kjer je kapelaNaše ljube Gospe libanonske iz leta 1908 zvelikim kipom Brezmadežne. Maševala sva primisijonarjih sv. Pavla, katoličanih vzhodnegaobreda. V Harisi imajo svoje semenišče inveliko tiskarno, v kateri v glavnem tiskajoučbenike za šole in za cerkveno uporabo.Prijazen pater nama je razkazal vse poslopje,naju povabil na kosilo, obdaril s spominki, dalnaslov njihovih patrov v Jeruzalemu in najupovabil, naj pri njih prenočujeva, če ne bovadobila prenočišča v Bejrutu. V glavno mestoLibanona Bejrut sva prišla pozno popoldnein poiskala gospo Marijo Trat, poročeno sslavnim ginekologom dr. Samijem Tratom,ki ima svojo razkošno ginekološko kliniko vBejrutu. Gospa Marija, doma iz Ljubljane, ještudirala klavir na Dunaju in je tam spoznaladr. Trata, ki je tam specializiral ginekologijo,in se z njim poročila. Bila sva lepo sprejeta,pogoščena in tam imava stanovanje in hranoves čas najinega bivanja v Bejrutu.Bejruthttp://blog.sme.sk16. september 1964 – sreda. Maševalasva v kapeli univerze sv. Jožefa v Bejrutu.Univerzo vodijo francoski jezuiti. Po zajtrkunaju je gospa Marija s svojim VW peljala naogled novega dela mesta Bejruta. Ta del mestaje v glavnem projektiral stric dr. SamijaTrata. Rodbina Trat je ena najuglednejših vLibanonu. Ogledala sva si tudi letališče inameriško univerzo. Gospa Marija je z nama šlatudi na jordanski konzulat, kjer sva brez težavdobila vstopno vizo za Jordanijo. Popoldnesva obiskala mesto Byblos, eno najstarejšihmest na svetu, zgrajeno okoli leta 7000 predKristusom. V mestu sva obiskala grad inizkopanine. Grad v sedanji obliki je iz dobekrižarskih vojn, videla sva pristanišče, sedemobzidij in sarkofag kralja Ahirama iz XII. stoletjapred Kristusom. V njegovem grobu jeprototip naše abecede. In koga sva našla tam?Jugoslovanske vojake, ki služijo vojaški rok naSinaju. Vojaki OZN so bili s svojimi oficirji naogledu Libanona in Damaska. Po kosilu svase odpeljala proti Sidonu in Tiru, mestoma,katera je posvetil s svojo navzočnostjo našOdrešenik. V Sidonu sva videla grad iz dobekrižarjev, v Tiru pa najstarejše izkopaninestarega mesta, katerega zgodovina po Herodotusega do 2700 let pred Kristusom. Nočse je že spuščala in libanonski vojaki bi najuskoraj ne pustili v Tir zaradi bližine izraelskemeje, pa lepa beseda vedno lepo mesto najde.Večerjala sva skupaj z dr. Tratom in njegovogospo. Težko bova pokazala dovolj hvaležnostiza vse gostoljubje, ki sva ga bila deležna vtej hiši. Ob odhodu nama je gospa Marija dalana pot 34 $ USA.17. september 1964 - četrtek. Sinoči smogovorili z dr. Taratom, je zelo razgledan in inteligentenčlovek. Razložil nama je politični ingospodarski položaj dežele in povedal, kakšneso možnosti potovanja z ladjo v Grčijo in odtam v Italijo. Zelo verjetno se bova morala poisti poti vračati po kopnem, ker je drugače prevečzapleteno in drago. Danes sva maševala vkapucinski cerkvi blizu Tratovih. V to cerkevhodi gospa Marija k maši in tam na koru igrana orgle in poje slovenske cerkvene pesmi. Po


http://www.faraos.nl/Rimski tempelj v Baalbekuzajtrku sva se poslovila od gostoljubne družinein se odpeljala proti Damasku. Spotomasva si ogledala znameniti Baalbek, kjer soostanki treh rimskih templjev, Jupitrovega,Merkurjevega in Venerinega. Ta dolina, ki ležimed gorovjema Libanon in Antilibanon navišini 1500 m, se imenuje tudi dolina očakov.Izročilo pravi, da so v tej dolini živeli Adam,Abel in Kajn, ki naj bi prvi zidal Baalbek kotpribežališče pred božjo jezo. V tej dolini soživeli tudi Noe, Abraham, Elija in drugi očaki.Kaj tako lepega in znamenitega je mogočevideti le še na grški Akropoli v Atenah. ZgodovinaBaalbeka je zelo zanimiva in pestra. Tu jebilo središče čaščenja poganskega boga Baalain tu je kralj Salomon zgradil eno izmed sedmihpalač za svoje tuje žene. Iz Baalbeka svase odpeljala proti Siriji, prekoračila mejo inbila ob 15h v Damasku. Imela sva spet srečo.Našla sva 16-letnega dečka, zelo bistrega ininteligentnega, ki govori arabsko, francoskoin nemško. Ogledala sva si Ananijevo hišo,najstarejšo še ohranjeno hišo v Damasku.V tej hiši pod zemljo je kapela, ker je bilsv. apostol Pavel po svojem spreobrnjenjuozdravljen od slepote in krščen. Videla sva vobzidju okno, skozi katero so spustili Pavla čezobzidje, da je ušel preganjanju. Obiskala svamošejo Omajadov, ki je čudovita arhitekturnaumetnina, in v tej mošeji je grob sv.JanezaKrstnika. Na tem mestu je najprej stala cerkevsv. Janeza Krstnika. Janeza Krstnika častijotudi muslimani in je njegov grob vedno obiskan.Obiskala sva tudi »bazar«, ki je pravapaša za oči. Za spomin sva kupila čudovitiškatlici z mozaikom v lesu in z intarzijami tervsak nekaj damaščanskega brokata: 1 $ USAza meter. Ko bi človek imel dovolj denarja!Poslovila sva se hitro od Damaska in odhitelaproti cilju svojega potovanja in romanja: protiSveti deželi in Jordaniji. Na sirsko-jordanskimeji naju je Arabec na bencinski črpalki hotelprevarati za 2 $ USA, pa mu ni uspelo. Ob 19hsva prekoračila mejo in prišla v Aman, glavnomesto Jordanije, ob 22.30 po krajevnem časuali ob 20.30 po srednjeevropskem. Uro svana tem romanju morala premakniti najprejv Bolgariji 1 uro naprej, v Turčiji, Siriji inJordaniji za dve in v Libanonu za eno uro.Prenočujeva v hotelu Park v Amanu. V deželiislama občudujem dve reči, ki jih ima krščanskisvet vedno manj: najprej mnogo otrok −videla sva mlado mater, trije otroci so se jedržali za krilo, enega je nosila pod srcem. Indrugo: dostojnost obleke ženskega sveta −v javnosti hodijo kot pri nas sestre. In kakomorajo biti ženske šele dostojno oblečene,če pridejo v mošejo: turistkam dajo posebnočrno, dolgo in svileno haljo, samo da ne bižalile dostojnosti.18. september 1964 – petek. Dobro svaspala, se umila in močno zajtrkovala, natopa hitro zapustila Aman. Peljala sva se mimopalače kralja Huseina, v neposredni bližinipalače pa videla tudi revne in umazane šotorearabskih beguncev, ki jih je po vsej Jordanijiveliko. Živijo v skrajni revščini. Ceste v Jordanijiso zelo dobre in nove. Peljala sva sečez Jordan, ki je sedaj majhen kot malo večjipotok, zavila k Mrtvemu morju in se v njemtudi kopala. Utoniti v tej vodi ni mogoče zaradigostote soli v vodi. Gorje pa, če ta vodapride v usta, nos ali v oči! Od Mrtvega morjasva se hitro peljala proti Jeruzalemu. Pot sestrmo dviga skozi divjo Judovsko puščavo.Ustavila sva se v Jeruzalemu pri Herodovihvratih in najprej poiskala frančiškansko bibličnošolo, kjer pripravlja doktorat p. KalistLangerholz OFM, Slovenec iz Amerike. Šola jezraven kapele Jezusovega bičanja in kronanjas trnjem. Tu sva ob 11.30 maševala. Obiskalasva tudi slovenske šolske sestre, pa sva bilatako pri prvem kot pri sestrah hladno sprejeta.S stanovanjem in hrano pri njih ni bilonič. Več so nama z nasveti pomagali drugi.Bila sva v Casa Nova, pa je že za ves mesec41bratFrančišek 5 • 2007


42bratFrančišek 5 • 2007zasedena, v avstrijskem hospicu Sv. družine,ki je sedaj spremenjen v bolnico in so nemškesestre ohranile samo del hiše. Te so namasvetovale katoliške Armence, ki so njihovisosedje. Sestra Nemka, ki naju je v avstrijskemhospicu sprejela, še pozna dr. AndrejaSnoja in dr. Jakoba Aleksiča, ki sta bila nekajčasa pred 2. svetovno vojno ravnatelja v temhospicu. Pri Armencih sva dobila stanovanjepo zelo ugodni ceni: 2 $ USA na dan. Dobilasva sobo z dvema posteljama, sanitarije, vodoin prho. Za hrano bova večinoma ob svojem.Vzela bova le en dnevni obrok v bližini najinegastanovanja. Tudi v Jeruzalemu morabiti človek pri kupovanju zelo previden, kerte mimogrede ožmejo za velike vsote: zelo»simpatičen« narod. Okoli 13h sva srečalacelo procesijo mož in fantov, šli so iz mošeje.Danes je petek, njihov dan molitve. Vsi sozelo dostojno oblečeni in ni redek prizor videtimoža z muslimanskim rožnim vencem vroki, kako celo grede po cesti moli. Včeraj svana sirsko-jordanski meji videla vojaka, ki je vkotu sobe molil in se klanjal ob uri molitve.Kakšen zgled nam kristjanom, ki se z vsemponašamo, le s pobožnostjo vedno manj!Popoldne ob 15. uri sva bila navzoča pripretresljivi množični pobožnosti križevegapota. Bilo je veliko duhovnikov, redovnikovin redovnic in veliko skupin romarjev inturistov. Midva sva se pridružila italijanskiskupini. Začno in vodijo to pobožnost patrifrančiškani, ki so varuhi Svete dežele inBožjega groba. Najino stanovanje je pri 3.postaji križevega pota – Via Dolorosa. Zadnjih5 postaj križevega pota je v baziliki Božjegagroba na Kalvariji. To baziliko sedaj počasiobnavljajo, je pa v zelo žalostnem stanju inumazana. Največji vtis naredita kapela križanjain Božji grob. Tu bova jutri zelo zgodajmaševala ob 5h in 5.30. V baziliki Božjegagroba, v Getsemaniju in v baziliki Jezusovegarojstva v Betlehemu se je treba za maševanjeprijaviti na turističnem romarskem uradu, kiga vodijo p. frančiškani.19. september 1964 – sobota. Danes svavstala ob 4h, ker sva ob 5h in 5.30 maševalav baziliki Božjega groba, oba pri 13. postajikriževega pota, kjer so Jezusa sneli s križain ga položili Mariji v naročje. Na Kalvarijiso 10., 11. in 13. postaja križevega pota vrokah katoličanov, 12. postajo imajo v lastipravoslavni. Na Kalvariji se na katoliškiholtarjih vrstijo sv. maše ena za drugo. To jeza duhovnika posebna milost in doživetje:maševati na tako svetem kraju. V baziliki svabila do 7.30, bila sva navzoča pri peti votivnisv. maši v Božjem grobu. Vse smo peli latinskoin koralno v dveh zborih. Baziliko, ki je v zeloslabem stanju in umazana, zunaj in znotrajpopravljajo po mnogih desetletjih. Da se nebi zunanja stena bazilike porušila, so steno vletih med obema vojnama podprli z opornikizunaj in stene tudi znotraj. Zajtrkovala svaob svojem, sama sva si skuhala kavo, jevanavadno le enkrat dnevno, nimava namrečše urejene redne prehrane, ker je težko najtiprimerno restavracijo z evropsko hrano,orientalska, zlasti ovčje meso, nama ne gre vslast, takoj zgubiva tek.Začela sva z ogledom mesta: šla sva skozi Damaščanskavrata, mimo Herodovih ali Štefanovihvrat proti Getsemaniju. Videla sva vzhodnidel tempeljskega obzidja z Zlatimi ali Lepimivrati, ki so že več stoletjih zaprta in skozi kateraDamaščanska vratahttp://helenacobban.org


je na cvetno nedeljo Jezus na osličku jezdil vJeruzalem, videla Pinaculum, kjer je Jezus imeldrugo skušnjavo, dolino Jozafat s številnimigrobovi. Na vzhodni strani tempeljskega gričaso muslimanski grobovi, na zahodni strani Oljskegore judovski in v dolini sami Marijin grob indrugi krščanski grobovi. Cerkev Marijinega grobaje v lasti pravoslavnih Armencev: po temnemstopnišču se pride globoko pod zemljo, kjer jebila Marija pokopana in od koder je bila tudi stelesom vzeta v nebesa. Nato sva šla v Getsemani,v votlino, kjer so apostoli spali in kjer je šedanes vidna nekdanja oljčna stiskalnica. Ta krajpotrjuje avtentičnost svetopisemskega poročilao tem, da je v tej votlini Juda Jezusa izdal, tu soJezusa prijeli in je Peter odsekal Malhu uho. Vtej votlini Getsemani sva našla zelo prijaznegafrančiškanskega patra – Španca, ki nama jevse pokazal in razložil. Obiskala sva vrt stariholjk in baziliko Jezusovega smrtnega boja. Vbaziliki je skala, na kateri je Jezus pred svojimtrpljenjem potil krvavi pot. Malo nad to bazilikoje cerkev sv. Magdalene, last pravoslavnihsester. Tudi to sva obiskala in sredi vzhodnegapobočja Oljske gore frančiškansko kapelicoDominus flevit, od koder je res čudovit pogledna tempeljsko ploščad. Na Oljski gori je karmeličanskacerkev Oče naš. V njihovi kapeli svanašla zadaj na levi strani vhodnih vrat očenaštudi v slovenskem jeziku. Vseh očenašev je dr.Rozman naštel 44. Danes sva imela kosilo v CasaNova, še prej pa sva bila na romarskem uradu,kjer sva se prijavila za maševanje v Betlehemu.V tem uradu sva srečala gdč. Alice Kirchmann,uradnico pri OZN, ki se je dolgo pogovarjala spatrom frančiškanom, ki vodi ta urad. Sam prisebi sem si mislil: Ko je Bog delil zgovornost,je pri tej dami rekel dvakrat tukaj. Tudi naju zdr. Rozmanom je ogovorila in vprašala, od kodsva. Ko sva rekla, da iz Jugoslavije, je rekla: »A jasam dobra srbska majka!« Bila je namreč nekajčasa tudi v službi OZN v Beogradu. Po očetu jeAmeričanka, po materi Francozinja. Dala namaje dragocena navodila za potovanje v Izrael in izIzraela z ladjo v Grčijo. •se nadaljujeFranc VrhuncObčni zbor 2007Cenjene članice in dragi članiDruštva prijateljev Svete dežele!Ko smo lani na Sveti gori proslavili 10-letnico našega društva, bi letos že lahkopripravljali naslednji korak društva in sicer»bar micvo«, to je praznik in dogodek zrelosti.To je korak v odraslost, da bi postali sinoviPostave. Primerjava z judovskim dečkom,ki pri teh letih postane zrel, da prevzamedolžnosti in obveznosti Postave, je zelo namestu, kajti naše društvo ni ostalo samo prinekem servisu za romanja sem in tja, ampakje veliko več.V osnovi smo se s statutom zavezali, dabomo podpirali dejavnosti v Sveti deželi, vJezusovi domovini, tam in sedaj. In tako vamlahko takoj na začetku tega slavnega občnegazbora sporočim zelo pohvalno novico. V temmesecu so se začeli naseljevati kristjani vnova stanovanja, ki jih je Kustodija Sv. deželegradila v Betfage na Oljski gori. Zgradili so80 stanovanj za krščanske družine, da bodoimele streho nad glavo in da bodo ostale vSveti deželi kot živa Cerkev. In pri tem projektusmo bili tudi mi zelo udeleženi v zadnjihtreh letih. V sodelovanju s Komisariatom zaSv. deželo ste uspeli prispevati, seveda tudiše drugi dobrotniki zunaj društva, da smodosegli delež pri tem projektu, ki znaša kar2,5 stanovanja. Torej, za 2 stanovanji in polsmo zbrali sredstev v zadnjih treh letih. S takodarežljivostjo se le redko katera dežela lahkopohvali. In namen društva, da ob prijateljskemdruženju v družbi Svetega pisma deladobra dela, je popolnoma upravičen.Včasih kdo s strani prijavi pripombo, češ dapreveč romate in se družite, lahko bi bili še boljdobrodelni. Ta pripomba ima svoje meje, kajtidoživljati svete kraje na tej zemlji in biti darežljivin dobrodelen je v neki logični povezavi.Če eno odpade, ni nikjer rečeno, da bi drugo ševseeno delovalo. Gotovo, izjeme obstajajo.43bratFrančišek 5 • 2007


44bratFrančišek 5 • 2007Danes, zbrani tu na Doberdobu, želimoobnoviti duhovno pripadnost Sveti deželi,Svetemu pismu in navdihu, ki nam ga daje tabožja knjiga. Nikakor tudi ni naključje, da smozopet pri sv. Martinu, ko smo bili pred nekajleti na njegovem rojstnem kraju v Sombotelu.Še en razlog je, da smo tu, in sicer zaznamovanostozemlja z našo zgodovino, ki je bila vprvi svetovni vojni močno preizkušena. Najbo sinovom in očetom našega naroda današnjiobisk Doberdoba častitljiv poklon in spomin.Naše društvo vztrajno raste. Trenutno nasje 846, vendar še vedno je cilj preiti mejo tisoč.Poskusite najti še koga in kmalu nas bo tisočin več. Pravo žlahtnost v društvu pomenitenaši 80-letni člani in članice, ki vas je letoskar 11. K tej obletnici dodajmo še za 20 letzmanjšano in v upravnem odboru slavita letosnaša zakladničarka Anka in častni predsednikgospod škof Jurij.V letu 2006 smo uspeli izpeljati 15 programov:duhovne vaje, kulturne prireditve,romanja, občni zbor in martinovanje. Udeležbaje bila rekordna in nadpovprečna, kar910 je bilo udeležencev in udeleženk. V letuSvetega pisma nam je uspelo postaviti svetopisemskorazstavo na Sveti Gori; nekateriste jo že videli. Čez poletje se vam bo gotovoponudila še kakšna prilika za ogled.Načrti za naslednje obdobje.Načrtovanje za naprej smo že nekakoustalili. V anketi predlagate cilje in potem povečinskem sistemu in možnostih, ki so dane,najdemo tudi rešitve. Čedalje bolj spoznavate,da je načrtovanje daleč naprej vedno modro, sajsi tako lahko zagotovimo izvedbo, če se pravočasnoprijavite. Čeprav ste v Bratu Frančišku žeprebrali, vam vseeno še enkrat ponovim lepomisel izpod peresa gospe Darinke PolajnarSulcer, ko je ob odhodu svojega Leopolda takolezapisala: Vsem članom Društva prijateljevSvete dežele želim čim več lepih potovanj – romanj,izkoristijo naj jih, dokler jih lahko.Letošnje leto je tudi jubilej sv. ElizabeteOgrske, 800-letnica rojstva. Tako odličnasvetnica je vredna, da se ji poklonimo in danas tudi povsem praktično pouči za vsakdanježivljenje. V septembru imamo romanje nanjen grad Wartburg, v Eisenach in v Marburg,ko bomo na poti v Pariz. Če se še niste odločili,je sedaj čas za to.In še priporočilo za komunikacijo z društvomoziroma tajništvom. Ker je tajništvozasedeno le dvakrat po dve uri na teden, je časaza dolgo telefoniranje res premalo. Priporočam,da izkoristite pisno komuniciranje, takoklasično kot tudi elektronsko pošto. To je danesnajbolj hiter in zanesljiv način komuniciranja,prijavljanja in pridobivanja informacij. Tudihitra sporočila po SMS so zelo učinkovita. Tisti,ki ste si na novo pridobili mobilne telefone,ste povabljeni, da na tajništvo sporočite svoještevilke. Že sedaj vas je nad 300, ki v minutilahko dobite sporočila na osebni telefon.Ker bo prihodnje leto občni zbor že v znamenjuvolitev novega upravnega in ostalihodborov, je prav, da razmišljate o novemvetru in svežini v našem društvu. Kakor jesprememba v župniji pomlad za faro, kakor jedejal pokojni škof Janez Jenko, tako bo tudi vdruštvu pomladitev zelo dobrodošla.Naj ob koncu izrazim zahvalo vsem ožjimsodelavcem, voditeljem skupin, sodelavcem vvodstvenih organih društva in vsakemu članuin članici društva za naklonjenost in pripravljenostsodelovati za dobre in plemenite cilje,to je za blagor Jezusove domovine in njenihdanašnjih prebivalcev. •p. Peter


Ob robu Irske!Po dolgi predhodni odločitvi za pot na Irsko,je končno prišel čas odhoda – julij 2007.Polna pričakovanj in svojih lastnih predstavna podlagi slišanega, prebranega in tudi videnegana televizijskem zaslonu!Pristanek na letališču v Dublinu sredinoči, vendar sončni zahod še vedno zvestspremljevalec kljub pozni uri. Postrežba naletalu v skladu z zmožnostmi in potrebamiposameznika!S prijateljico Ireno Judež se prebudiva vdeževno jutro. Zebe me, zebe obe. Pravijo, daje 8 stopinj. Oblečem vse, kar imam, z dolgimiin manj dolgimi rokavi. Dežuje vsakih 5 minut,šota vse popije. Prvi dan še ni zmanjkaloenergije od domačega sonca. Drugi dan vremeenako. Načenja me depresivno razpoloženje.Tudi irska nacionalna pijača ni v pomoč. Še neopazim v celoti zelene pokrajine, polne rož.Vse se mi zdi otožno, mokro, pusto, hladno, šeovčke so žalostnih oči in sključene drže.Pa posije sonce. Popolnoma drugačno kotdoma. Nebo je tako blizu mene. Žarki se nikamorne zaletavajo, ker je skoraj sama ravnina.Iz zvočnika v avtobusu prihaja irska glasbain potovanje skozi zeleno deželo dobiva vsebolj in bolj prave obrise in skladnost z mojimipričakovanji. Tudi razpoloženje sopotnikov jeenako vremenu, le irskemu šoferju ni nič vzelonjegove dobre volje. Irci z lahkoto hodijo brezdežnikov skozi dež.www.inishbeg.com/Opazujem naravo, urejenost hiš in vrtov.Zdaj mi je jasno, zakaj toliko lepega cvetja– nežno jih vsak dan zaliva on, ki jih tudi božas sončnimi žarki in nikoli jih ne ohladi pod 7stopinj ali pokrije s snegom. Rože so povsod– pred tipičnimi irskimi vhodnimi vrati, obmostovih, rekah, cestah, pubih, v parkih …Namerno ne bom imenovala krajev, kersploh ni pomembno. Več večerov prenočujemov isti postelji. Čudovito za razvajenepopotnike, ne pa tudi za malo bolj radovednein pomične. Večerje so razkošne po priboru invsebini in temu primerno dolgo trajajo. Tradicijaje domača tudi Ircem, kar daje vsakemunarodu njegovo posebnost.Na kraju, kjer so se prikazale nekoč trisvete osebe, danes stoji lepa cerkev z njihovimikiparskimi podobami. Zelo mi je všečirska arhitektura. Vse je tako preprosto, pa45


vendar lično in funkcionalno, pa tudi barvnopoenoteno in usklajeno z velikimi zelenimipovršinami.Sredi nekega obiska božjega hrama je pristopilav klop mlada Irka, ki je izžarevala takozadovoljno milino in skrivnostni nasmešek naobrazu, da mi je še danes toplo ob spominunanjo. Pa ji v tistem neprimernem trenutkuzazvoni telefon. Kakšnih ostrih pogledov odnekaterih je bila deležna!?! Tako je lahko videtile ravnokar zaljubljeno dekle, sem pomislilapri sebi in podoživela ta občutek. Ravno pravikraj za čudeže. Ob koncu obreda pa še vrnjenstisk roke prijazne Irke z možem in podarjenrožni venec v spomin, tudi za prijateljico, tipusti sled o prijazni deželi in odprtih ljudeh.Kar seješ, to žanješ!Domača salama je do konca potovanjavzdrževala postavljeni standard prehranjevanjain je ohranila svojo ceno kljub tuji dragideželi.Postopoma se je otoplilo oziroma se je mojetelo privadilo na temperaturo in na vlago, kije je bila koža zelo vesela. Tudi smeh se je vsepogosteje vračal na naše obraze, nekaterimprej, drugim kasneje, nekaterim spontano,drugim narejeno. Na koncu pa šteje le eno– kar so videle oči, slišala ušesa, okusila ustain sprejelo srce, bo ostalo za vedno v mojem– našem spominu.Irska, res si lepa, nič prašna, zelena Irska! •Irma Antončič46bratFrančišek 5 • 2007Uspelo mi je videti tudi irsko poroko zvsem bliščem na ženskih telesih in elegantnetemne obleke na moških. Pa vendar je bilonekaj popolnoma nepričakovano. V poznihvečernih urah so vsi svatje zapustili poročnodvorano in odšli pred televizijski zaslon gledatprenos boksa, kjer je nastopal njihov rojak.Spet tradicionalna zvestoba! Ženske so enakomočno navijale kot moški.In kako izgleda irski pub? Zanimivo, vendarše ni bila tista prava sezona, ko se igra inpleše, en mesec prekmalu smo bili na Irskem.Sem pa v enem ponosna opazila viseti našoslovensko zastavo.Ne morem pa mimo ugotovitve, da so cenekar nekajkrat višje od naših, pa še popustanimamo več v brezcarinskih conah, ker smočlani EU.Darovi za Sveto deželoprejeto do 31. 7.2007120 €: Martinčič Angela; 100 €: KamenikFranc, Kristl Irena; 60 €: Eržen Rajko; 50 €:Baričič Boštjan, Beravs Mihael, Dovc Maks,Krivec Jože, Štuhec Frančiška; 42 €: BeravsNevenka, Beravs Vlasta; 40 €: Baričič Boštjan,Zarnik Francka; 30 €: Ovčar Marija; 20 €: LičenPeter, Ravnik Alojzija, Raztresen Marjan; 15 €:Šeruga Damjan; 10 €: Makuc Sonja, Zwolf Ida;9 €: Podlesnik Stanislava; 8,40 €: Pelan Fani; 8€: Fister Veronika; 5 €: Cukjati Irena, GostišaBoris; 3 €: Frančeškin Valerija.Naj plemenita dobrota ne pojenja! Bogu hvala za vas,drage dobrotnice in dobrotniki! • Uredila: Tatjanawww.ifsa-butlerireland.com/


Napovednik14. september: slovesne zaobljube br. Andraža Arka OFM19. september: redovniški dan21.-23. september: srečanje animatorjev FO in FRAMA22. september: Celje, sklep jubilejnega leta 400 letnice prihoda kapucinov v Sloveniji29. september: Vipavski Križ, srečanje mladinskih glasbenih skupin19.-21 oktober: Sveta Gora, duhovni vikend za študente – bratje frančiškani inmanjše sestre19.-28. oktober: ljudski misijon v župniji Sveti Duh pri Škofji Loki – bratje kapucini21.-28. oktober: ljudski misijon v Kranjski gori – bratje frančiškaninovember: ljudski misijoni v več župnijah v Goriških Brdih – bratje frančiškaniin kapucini18. november - ljudski misijon v dekaniji Trebnje – bratje minoriti16. december:24. november: Slovenj Gradec, Tečaj Frančiškove duhovnosti8.-16. december: ljudski misijon v župniji sv. Bolfenk v Slovenskih goricah – bratjeminoriti7.-16. december: ljudski misijon v Strunjanu – bratje frančiškaniDuhovne vajeDuhovne vaje za člane FSR bodo od 19. do 21. oktobra 2007 v Vipavskem Križu.Vodijo: bratje kapucini. br. Vlado KolenkoRomanje od 14. do 20. septembra 2007Sv. Elizabeta v Eisenachup. Peter Lavrih, ofm, CTStel.: 05 330 30 30; mob.: 041 66 91 34• sv. Elizabeta Ogrskav Eisenachu (Nemčija)• Mati ubogihv Banneuxu (Belgija)• Pariz (Francija)Komisariat za Sveto deželoTržaška 85, 1000 Ljubljanatel.: 01 24 44 250 ; faks: 01 24 44 253; www.sveta-dezela.siemail: pater.peter@rkc.si; TRR SI56-0510-0801-0637-691Program dobite na naslovu www.sveta-dezela.siali na Društvu prijateljev Svete dežele.47bratFrančišek 5 • 2007


Andraž Arko OFM - Urša Skoberne,Frančišek, naš bratLjubljana, 2007na{eknjigeFrančiškovo življenje nagovarja vse: otroke, mlade, zrele,starejše ... Otrokom sta ga Andraž in Urša želela približatis to slikanico, ki od blizu spremlja Frančiška na njegoviživljenjski poti od rojstva do razglasitve za svetnika.Knjiga, ki je izvirno slovenska, bo izšla predvidoma tudi vangleščini, italijanščini, mavricijski kreolščini, nemščini,nizozemščini, španščini in vietnamščini.Format: 80 str., 21 x 30 cm, trda vezavaISBN 961-6326-54-4Cena: 8,00 € (= 1.917 SIT)Andraž Arko OFM - Urša Skoberne,Marija Pomagaj,Kraljica Slovencevslikanica ob 100-letnici kronanjaZgodovino Brezij je mogoče povedati tudi v slikah in jopribližati najmlajšim. Tako se srečamo s svojimi davnimipredniki, pa z Leopoldom Layerjem, Finžgarjevo Marijo,papežem Janezom Pavlom II. ... Vse povezuje ljubeč pogledk naši in Božji Materi Mariji in njen blagoslov.Format: 56 str., 21 x 30 cm, trda vezavaISBN 961-6326-59-9Cena: 8,00 € (= 1.917 SIT)Za bralce revije Brat Frančišek do 30.9.2007cena posamezne slikanice 7,00 €,cena obeh skupaj pa 12,80 €.Kmalu izidejo:V Frančiškovem imenu (zgodovina reda do 1517)Iuridica Franciscana (zgodovina reda s pravnegavidika)Čudež, ki traja 800 let (zgodovina Frančiškovekarizme v svetu in pri nas)Kostanjevica (monografija)Knjigo lahko naročite nanaslovu:Založba Brat FrančišekPrešernov trg 41000 Ljubljanatel.: 01 2429312faks: 01 2429313e-mail: zbf@rkc.sihttp://ofm.rkc.si/zbf

More magazines by this user
Similar magazines