1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

planinskivestnik.com

1. PDF dokument (6909 kB) - dLib.si

UVODNIK1 Amerika pri nas!Andrej StritarTEMA MESECA4 Koči vdihnejo dušoOskrbniki planinskih kočMarjan Bradeško7 Ljudje so izgubili stik z naravoPogovor z Erikom Cudrom, oskrbnikomkoče na Mangartskem sedluVladimir Habjan10 Preprosto FikaSvojevrsten oskrbnik koče na SmrekovcuMarta Krejan12 ”Otroci so najhvaležnejši obiskovalci”Pogovor z oskrbnikoma Koče naKlemenči jamiManca Čujež14 Najboljša reklama je, da dobro delašPogovor z Markom Čufarjem, oskrbnikomKoče na GozduVladimir Habjan16 Ni več tistega pravega veseljaOskrbnica Nada z Erjavčeve koče na VršičuIrena Mušič Habjan17 OčiščenjeSpomin na Andreja KarničarjaBorut MencingerALPINISTI VETERANI18 Pravi gospodje šele po 90. letu29. srečanje alpinistov veteranov na VršičuIrena Mušič Habjan19 Smo neuničljiviPogovor s predsednikom alpinistovveteranov Francetom ZupanomVladimir HabjanSLOVENSKI HIMALAJSKI ZAČETKI22 Bili so prviMineva 50 let od prve jugoslovanskeoziroma slovenske odprave v HimalajoMiro ŠtebeGORNIŠKO STEZOSLEDSTVO24 In vendarle smo jih našliKončno po Semidah dai AgneiAndrej StritarHUMORESKA28 Smrčati prepovedano!Tegobe izvajalcev in poslušalcev naskupnih ležiščihPeter MuckZ nami na pot30 LepoteTrnovske planoteOd Poldanovca do ČavnaOlga KolencOPISI31 Trnovska planotaPoldanovec; Mali Golak; Kucelj; MrzovecOlga Kolenc35 Skupina Treh CinVelika Cina/Cima Grande di Lavaredo;Zahodna Cina/Cima Ovest; Pot okoli TrehCin; Monte Paterno/PaternokofelBor Šumrada44 Skupina Treh CinSimbol DolomitovBor ŠumradaTINE50 Pred šestimi leti je zaspalv naročju svojih goraMitja Košir51 Dušan Podbevšek - DuleKamniški gorski reševalci52 Dušan PodbevšekTone ŠkarjaTISOČAKI53 NajPraznovanje abrahama navdušeneplaninkeFranc TemeljŠPORTNO PLEZANJE V ITALIJI54 SperlongaNovoletno plezanje na jugu ItalijeVesna PavlovičALPINIZEM IN LITERATURA56 Ampak kdo je potem spil tisto kavo?Zanimivosti in mnenja Tadeja GolobaMire SteinbuchVARSTVO NARAVE58 Spimo, ne vstopaj!Prezimovanje netopirjev v jamahDušan KlenovšekVREMENSKE STOPNJE IN OPRIMKI59 Ledeniška znamenja podnebnihspremembMiha PavšekORIENTACIJA V GORAH60 Začetna znanja orientiranja v gorahBlaž GraparALPINISTIČNA TEHNIKA62 Nekaj besed o vozlihAljaž Anderle, Tadej DebevecDOBRO JE VEDETI64 Kdaj plačamo reševanje v gorah?Vladimir Habjan66 NOVICE IZ VERTIKALE66 NOVICE IZ TUJINE67 LITERATURA68 PLANINSKI ZBORNIKI70 IZ DEJAVNOSTI PZS71 PLANINSKA ORGANIZACIJAREVIJA ZA LJUBITELJE GORAIZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:Planinska zveza SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja petnajstega v mesecu.Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke,ki še niso bili objavljeni nikjer drugje.110. letnikNASLOV UREDNIŠTVA:Planinska zveza SlovenijeUredništvo Planinskega vestnikaDvoržakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 LjubljanaT: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91E: pv@pzs.siwww.planinskivestnik.comODGOVORNI UREDNIK: Vladimir HabjanUREDNIŠKI ODBOR:Marjan Bradeško, Mateja Pate, Irena Mušič Habjan,Emil Pevec (tehnični urednik), Andrej Stritar (namestnik odgovornegaurednika), Slavica TovšakZUNANJI SODELAVCI:Tina Leskošek, Dušan Škodič, Andrej MašeraLEKTORIRANJE:Mojca Volkar Trobevšek, Mojca Stritar, Marta Krejan, Katarina Marin HribarGRAFIČNA PRIPRAVA: Repro studio Schwarz, d. o. o.TISK: Schwarz, d. o. o.NAKLADA: 6130 izvodovPrispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte po elektronskem medijuna naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispev kov nevračamo. Številka transakcijskega računa PZS je 05100-8010489572, odprtpri Abanki, d. d., Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za tujino, posameznaštevilka 3,40 EUR. Članarina PZS za člane A vključuje naročnino. Reklamacijeupoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova naveditetudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembraza prihodnje leto. Mne nje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva.Kopiranje revije ali posameznih delov brez pri volitve izdajatelja nidovoljeno. Uredništvo si pri držuje pravico do objave ali neobjave, kraj šanja,povzemanja ali delnega objavljanja nena ročenih prispevkov v skladu s svojouredniško politiko in prostorskimi možnostmi.Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirajo Ministrstvo zašolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RepublikiSloveniji.FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Prvi letošnji sneg – Rinke nad OkrešljemFOTO: Irena Mušič HabjanUredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja vsečlanke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, kipraviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in možnepasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vednosubjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenulahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro.Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije nemoreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitnepoškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkolizaradi hoje po gorah po navodilih iz te revije.Vsebine vsehPlaninskih vestnikovod leta 1895 do danesna www.pvkazalo.siod 1949 do lanskega letnikav formatu pdf.3


TEMA MESECAErik Cuder, oskrbnik koče na Mangartskem sedlu, z ženo in hčerko v njihovi mali kuhinji Foto: Vladimir HabjanPo skoraj dvanajstih urah napornegagaženja sva se v trdi temi, v kakršnisva zgodaj zjutraj tudi odšla, vrnila sŠpika v zavetje koče v Krnici. Čepravje bil že februar, sva bila tistega letapred četrt stoletja menda prva, ki svase vzpela na vrh. Vidno utrujena inpremočena naju je takratni oskrbnikJanez posadil naravnost v kuhinjo, naklop ob štedilnik, naju zavil v tople odeje,postavil pred naju vroč čaj in, če seprav spomnim, flancate … V štedilnikuje tiho pokljal ogenj, v šibki svetlobije odsev plamenov begal po steni, nakateri je visela kletka s polhi, ki sta seobčasno oglašala. Počutila sva se kotdoma. Oskrbnik je za naju poskrbelprav po očetovsko.4Iz koče naredi prijazen domin zavetjeOskrbnik torej ni le gospodar koče, oskrbniknaredi kočo prijetno, tako, da se vanjoveselimo priti in da se tam počutimo dobro.Beseda oskrbnik ima v korenu besede”skrb”, ki lepo odraža poslanstvo človeka,ki iz koče naredi - dom. Na večini svojihpohajanj po gorah sem imel samo dobreizkušnje z oskrbniki.Ko sva nekoč sredi poletja z Mojco dokosti premočena in premražena prišla naKamniško sedlo, v toplo zakurjen prostor,so naju brž ogrnili v mehke odeje innama ponudili vročega čaja s požirkomžganja. Podobno je bilo pozimi, ko smov sneženju večkrat prihajali na staro Erjavčevokočo na Vršiču, še v časih, ko jebil tam oskrbnik Ciril. In takih zgodb, kikažejo na pozornost oskrbnika, je veliko.Da oskrbnik opazi, da vidi, da čuti,kaj kdo potrebuje. Pa pri tem ne gre leza človeka, gre za celotno okolje. V določenemobdobju se spomnim Iztokovekoče pod Golaki, ki je bila vsa okrašenaz lončnicami, z rdečimi pelargonijami, kiso v temačnosti Trnovskega gozda takoprijetno poživile kočo. Gre za vse številnedrobne malenkosti, ki obiskovalca razvesele.Morda je le čaj iz zelišč, nabranih inposušenih na travnikih za kočo, kot smobili svoj čas tega vajeni na Dobrči.Seveda je vse lažje takrat, ko se goreumirijo, ko obiskovalci ne hodijo drug podrugem. A spet – tudi ob hudem navaluje oskrbnik tisti, ki stvar lahko umiri in


namene obiskovalcev. Kolikokrat so ljudjezatavali ali jih je ujela noč, ker preprostoniso vedeli, kako dolga je pot oziromakako zahtevna je. Oskrbnikovo opozorilobi morda pomagalo, seveda pa je odločitevvendarle planinčeva.Je gospodar, ki ima vajeti vrokahKoče so dostikrat še preveč družabne indodatno spodbujanje družabnosti ni potrebno.Še več. Oskrbnik mora poskrbeti,da gostje spoštujejo hišni red. Pri vsakempretiranem veseljačenju, ki nakazuje, dase bo razvleklo v noč, mora biti odločen– in prepričan sem, da prijazno opozorilozaleže. Zato je taka, neke vrste vodstvenavloga tudi pri vzdrževanju stanja kočeodločilnega pomena – in mora biti vidnavsem.Drugače je, ko so koče prazne, ko dežujein ni mogoče nikamor. Kar nekajkratsem se tudi sam zaradi vremena tako ”zataknil”v koči ali pa bil celo edini gost tistegadne. V takem je lahko oskrbnik tisti,ki bivanje poživi. Nekoč je v dežju našaplaninska skupina v Koči na Kamniškemsedlu prav ustvarjalno pisala planinskemisli in nasvete, animator pa je bil kar samoskrbnik Francelj, ki je takrat nekaj časadelal na Sedlu. Nekateri oskrbniki znajoraztegniti tudi harmoniko, pripovedovatišale ali kaj podobnega. Če je čas za to, jetaka družabnost še kako dobrodošla – aspet, spoštovanje noči in časa za počitekmora ostati sveto. Neprespan planinecne bo imel od naslednjega dne tistega,po kar je prišel v gore, če ne bo zaradiutrujenosti celo po nepotrebnem ogrožalsamega sebe.Oskrbnikova vloga pride še posebej doizraza v primeru nesreč. Nekateri oskrbnikiso tudi sami gorski reševalci, sem pavidel tudi takega, ki je ob hudi nesreči– plazu, ko smo vsi iz koče šli na pomoč,rekel, da v ”ta sneg pa že ne gre”. Spet mislim,da je večina oskrbnikov vsaj v osnoviusposobljena za ukrepanje ob nesrečah,da vedo, kam se obrniti, in da znajo ustreznoposkrbeti za vse, ki so vključeni vdogajanje. Odločnost oskrbnika je v takihprimerih kar nujna.Oskrbnik naredi kočo prijetno. Vodnikov dom na Velem polju Foto: Robert KlančarV zahvalo prejmeprijaznost od gostovKo govorimo o oskrbnikih, ne smemopozabiti vseh tistih, zaradi katerih jeoskrbnik sploh v koči. Gostov, planincev!Z njimi sobiva in zanje skrbi. Toda – kolikokratso pričakovanja gostov s skladu stem, kar dobijo? Dostikrat ne. Posebej vzadnjem času planinci pričakujejo velikoudobja, dobre hrane, celo zabave v planinskikoči. Ponekod to vse tudi dobijo, nedobijo pa tistega, kar bi morali – pristnegaplaninskega vzdušja, počitka in zavetja.Prijatelja sta na primer zaradi polne kočena silvestrovo v sneženju morala kar ponočinazaj v dolino.Seveda se zgodi, da je gostov veliko, daje tudi oskrbnik na robu z živci. Zakaj mune bi takrat priskočili na pomoč? Kakorkoli.Morda le z dobro voljo, z nekolikoveč pozornosti do vseh, ki so v koči, tudiz nekoliko potrpljenja. Nekoč sem sampokojnemu Andreju na Češki koči pomagalznositi zaboje od žičnice v shrambo,medtem ko je on skrbel za polno kočo.Predvsem pa moramo vedno pomisliti,kako je oskrbniški posel naporen. Dolgdelovni dan, ki se začne zgodaj zjutraj intraja pozno v noč. Praktično brez prestanka.Pa ni tu le skrb za goste (hrana,prenočišče, čistoča koče), oskrbnik morazagotoviti preskrbo, da česa ne zmanjka,da je vse na svojem mestu. Zlasti koče, kiso na zahtevnejših mestih, kjer je voda lekapnica, so še poseben izziv.Zato je največ, kar lahko obiskovaleckoče naredi za dobro vzdušje, tiha hvaležnostza vse, kar v koči dobi. Kajti čebomo obiskovalci prijazni, bo tudi oskrbnikboljše volje. Če je le človek na mestu.Planinska koča pač ni običajen kraj v dolini,v številnih primerih gre za zavetiščev zaostrenih gorskih razmerah.Izpolni poslanstvoKaj torej je oskrbnik? Je gospodar, kuhar,natakar, meteorolog, izkušen gornik in šepozoren človek in psiholog v isti osebi. Pabi verjetno lahko našli še kakšno prvino.In z vsemi temi lastnostmi ima velikonalogo, kar poslanstvo – nuditi zavetje,varnost in ustrezno udobje obiskovalcem.Obiskovalce podučiti – in če je treba, tudikrotiti. In čeprav mora biti oskrbnik dobergospodar, mora poleg zaslužka stremeti zadobrim počutjem obiskovalcev. Občutek,da pomaga obiskovalcem, bo oskrbnikusamemu prinesel tisto zadovoljstvo, skaterim bo vdihnil koči dušo, veselje inmir. In le to lahko visoko nad dolino zagotavljaprijetno sobivanje. Cenimo torejdelo oskrbnikov in se veselimo naslednjegasrečanja z njimi. mOpomba: Čeprav je v članku uporabljenale moška oblika ”oskrbnik”, velja enakotudi za ”oskrbnice”.6


TEMA MESECALjudje so izgubili stik z naravoPogovor z Erikom Cudrom, oskrbnikom koče na Mangartskem sedlu Vladimir HabjanTako je naneslo, da sva bila za dolino, kjer naju je čakal avto,prepozna, pa niti volje ni bilo več prave. Kot najboljša izbirase je pokazala bližnja koča na Mangartskem sedlu. Ko svapobrskala po žepih, koliko bi lahko sploh nabrala, da ne bi bilažejna in lačna, pa da ne bi spala kje na golih in mrzlih tleh, seje izkazalo, da ni prav veliko. Pač nisva tako načrtovala, saj nespiva pogosto v kočah. Pa so bili v koči vsi ti ”problemi” kaj hitrorešeni in pozabljeni (na koncu nama je še ostalo). Postreženasva bila namreč več kot izvrstno in prijaznost je bila na zglednivišini. Gostila naju je vsa družina, mati, oče in hči. Priložnosttorej, da gostitelje predstavimo tudi našim bralcem.Kako ste postali oskrbnik koče?Pri stricu, ki je bil sirar na Mangartski planini, sem bil odrane mladosti določen za vodnika kravje črede, ki jo je bilotreba vsako leto pripeljati iz Bovca na planino. Tudi na Mangartskemsedlu sem bil prvič po ”službeni dolžnosti” in vokviru službe mi je tudi prvič vzelo sapo, ko sem zagledalmogočno kompanijo zahodnih Julijcev. Take reči ti zlezejopod kožo. Ta kraj mi je bil zmeraj domač, četudi predvsemskozi delo – stric je na planino poleti preselil vse, tudi kurein mačke, in naključje je naneslo, da živimo v isti hiši kotnekoč stric in tudi mi s sabo selimo vse, še mačka. Kur pa žalnimamo. Hočem povedati, da je to poseben način življenja.Če ob takem delu ni notranjega zadovoljstva, če ni sozvočjaz okoljem, vsakodnevne hvaležnosti, da si sploh lahko tu, tunimaš kaj početi. Če tega naša družina ne bi imela v sebi, bitakoj zavladali dolgčas, mraz v duši ter strah pred samoto inmočjo narave. Ko sem v osemdesetih začel, je bila stara koča,ki se je nahajala na stičišču cestne pentlje zgoraj na sedlu, ženekaj let zaprta, današnja pa je bila zanemarjena karavla, žedve leti ni služila ničemur. Vrata so bila odprta, znotraj pa sose že začele zadrževati ovce. Predsednik planinskega društvami je rekel: ”Tu imaš ključ, pojdi gor in boš oskrbnik.” In semšel in tako je ostalo. To, kar se je namreč tu dogajalo, semsmatral kot sramoto, saj sem bil čustveno vezan na ta kraj.Vendar je bilo včasih, v socializmu, vsakemu pod častjo, da bise ukvarjal s tovrstnim poslom. Seveda nas je kmalu pričakaladobrodošlica – že prvo zimo je odneslo streho.Kaj pa se je zgodilo z zgornjo kočo, ki je danes ni več?Takrat ko sem začel, je bila zaprta že deset let, saj je imela vrstopomanjkljivosti. Bila je zgrajena v povojnem času, ”na horuk”in iz slabih materialov. Pa tekoče vode ni imela, s čimerse nikakor ni hotela sprijazniti sanitarna inšpekcija, zato smojo kasneje s pomočjo TNP porušili. Vendar tudi lokacija našekoče ni najbolj primerna, ker ne stoji ob glavni cesti.Čigava last je koča?Koča je last Ministrstva za obrambo, ki jo je dalo v brezplačninajem Planinskemu društvu Bovec. Zato je kar koli spreminjatiin prenavljati silno težko, saj nismo lastniki. Zato se tudina razpise ne moremo prijavljati. Naše društvo je tako majhno,da je iluzorno pričakovati, da se bodo ljudje zbrali in v tehčasih delali prostovoljno. Vendar bo treba nekaj ukreniti v tejsmeri in najti pot do sredstev za prenovo.Kaj bi bilo še potrebno prenoviti v koči? Videl sem, da strežeteskozi majhno lino …Če bi bila le lina problem … V koči čez zimo ostane velikovlage, mrzla je kot hladilnik in preden jo spomladi ogrejemona sobno temperaturo, mine teden dni. Vlago čutimo zdaj žetudi v kosteh … Prejšnji predsednik Igor Zlodej je premaknilzadeve, ki so prej dolgo stale na mestu, in je začel metodičnodelati. Začeli smo menjavati okna in jih nadomeščati s plastičnimi.Hiša potrebuje par pametnih posegov, ne predragihrošad prostorov, kako okno proti jugu, kjer je sedaj gluha stena,leseno fasado itd. Treba se bo odpraviti na resne pogovorena Ministrstvo za obrambo, razmišljamo tudi o možnostih,da bi se lastništvo koče prepisalo na društvo. Saj ne potrebujemoposebnega udobja, vendar se hiša vedno bolj stara …Fasado je treba zamenjati, ker je narejena iz azbesta. Skratka,hiši, ki je po razporeditvi prostorov še zmeraj vojaški objekt,bi bilo potrebno s čimbolj racionalnim pristopom vdihnitifunkcionalnost in domačnost planinskega domovanja. Zdajmoramo odsotnost teh elementov pač nadomeščati z našogostoljubnostjo.Kakšne so značilnosti vaše koče?Naša koča se od drugih razlikuje po tem, da tu prespi maloljudi. Ker ni ”lahkega” zaslužka, ki bi ga imeli od prenočevanja,moramo vse narediti ”na roke”, vse moramo trdo zaslužiti.Malo ljudi prespi tukaj tudi zaradi tega, ker stoji kočapreveč sama zase, ni v neki pohodniški mreži, kjer bi planinecpotoval od ene koče do druge. Tudi cesta temu dejstvune pomaga. Cesta pač prinaša specifične obiskovalce, ki pajim koča ni prilagojena. To je poslovno velik minus, vendarje odmaknjenost koče tudi svojevrsten filter. Pride tisti, ki ve,7


zakaj pride, ki mu stvar ustreza, ali tisti, ki nas pozna. Saj smože dolgo tu. Če pa bi po drugi strani koča stala prav ob cesti,bi se spremenila tudi njena funkcija, bila bi bolj podobna restavracijiz mešanim na žaru za črede motoristov in če dobrorazmislim, dvomim, da bi naši družini taka vloga ustrezala.Kaj bi bil torej vaš ideal, kakšna koča?Mangartsko sedlo bi si zaslužilo nekaj boljšega, nekaj takega,kar na primer počne arhitekt Miha Kajzelj, tak pristop, kotje bivak na Kotovem sedlu, nekaj inovativnega. Taki ljudjebi morali projektirati vse v naših gorah. Arhitektura v duhučasa z vsebino. Koča za gornike z ravno toliko udobja, da bizadovoljila tudi športnike na krajših višinskih pripravah.Koča bi morala biti funkcionalna, ravno prav skromna, nebahavoudobna, drzno moderna, energetsko samozadostna.Mi smo svoje nacionalne cilje in zmage dosegali v gorah, zdajbi bil čas, da Alpe presenetimo recimo z arhitekturo. Kočabi morala biti arhitektonski presežek. Seveda dvomim, da sebomo večni zamudniki tega domislili, mogoče pa le … Kočaje refuge, zavetišče pred nevihto, pred snegom in dežjem,zavetišče pred težavo, ki nas nemara čaka v dolini. Če nam,ki tukaj delamo, tudi hiša sama pomaga pri tem, da se ljudjevsaj za trenutek odklopijo iz vsakdana, potem je to pravakoča. No, zdaj se bom pa zbudil! Če bajta ni prava, če nosi vsebi slabo energijo, se prav pretepaš z njo. To karavlo recimože dolgo krotimo. Pa saj se je že malo unesla, je kot zmatrankonj. Seveda pa nobena arhitektura ne pomaga, če je v kočinapačna kombinacija upravljavcev.Koliko časa ste že tukaj?Prišli smo leta 1983. Do danes smo sicer imeli nekaj prekinitev,ko nas ni bilo tu, na primer rojstvo hčerke. Bilo je tudinekaj nesreč. Že po prvi sezoni je odneslo pol strehe, s čimersmo se ubadali potem še leta. Leta 1986 je voda odnesla cesto,mi pa smo z avtom ostali tukaj. Sanacija ni bila možna, uradnaverzija je bila, da ni sredstev. Ker je tri dni prej deževalo,so vsi obiskovalci odšli. Šef policije me je vprašal, če je resostalo pet Nemcev zgoraj. Ko sem odgovoril, da ne, je rekel,da potem pa v redu, da naj si za avto kar naredimo garažo …Takrat je bilo jasno, da država ne ve točno, kaj bi počela s tocesto. Verjetno so preklinjali Mussolinija, da jo je sploh naredil.Dol smo potem našega hrošča spravili s pomočjo prijateljevin ”na roke”. Naslednje leto je potem tu gostoval pokojniSlavc Svetičič, ki je po razdrapani cesti tovoril robo na svojemMZ-ju. Seveda nam je tudi plaz Stožje prinesel darilo v oblikicelosezonske zapore ceste v letu 2001, za kar še zdaj ne vem,komu gre zahvala. Material na plazišču je bil, ko se je do poletjaosušil, namreč trden kot beton, tak kot je še dandanes.Skrb za varnost pač.Kako je odprta koča in kako poteka delo?Koča je odprta predvidoma od 25. junija do oktobra. Do koncajunija je običajno problem zaradi snega, takrat pa je snegtudi na obeh poteh na Mangart. Izven sezone imamo odprtotudi ob koncih tedna. V sezoni smo tu tri mesece. Delava obaz ženo Vando, pa tudi hčerka Evridika pomaga, njena pomočpride najbolj prav ob ”špicah”.Imate kakšne hišne specialitete?Še kar zadovoljni smo s štrudlom in palačinkami. Menim,da je Vanda joto, ki jo kuha, ”prekopirala” od none iz Podkraja,ričet pa smo prevzeli od Gorenjcev in mu dodali nekajprimorskih elementov. V našo kulinarično tradicijo spadatatudi polenta, ki jo pripravimo s stopljenim sirom in z zaseko,in seveda mangartski ovčji sir, ki je sploh eden temeljnih kamnovbovške identitete.Imate redne stranke? Pridejo tudi iz tujine?Ja, imamo, vendar ne pridejo za daljši čas. Obiski so pravilomaenodnevni. Seveda se v teh letih nabere kar nekaj starihznancev in rednih obiskovalcev. Je tudi nekaj zasvojencevz Mangartom. Glede na pozicijo gore, ki se nahaja praktičnona tromeji, je logično, da tujci dostikrat prevladajo naddomačimi obiskovalci. Naša mesta, posebej tista z močnogorniško tradicijo, so pač preveč oddaljena. Kak Kranj bi seprilegel na poziciji Bovca.Koliko je pri vašem delu veselja in koliko zaslužka?Če nekaj rad delaš, ne računaš, koliko si zaslužil na uro. Delov koči je za nas absolutno veselje. Pogledaš skozi okno inimaš najkvalitetnejši TV-program. Seveda nekaj tudi zaslužimo,ampak delamo po šestnajst, sedemnajst ur dnevno.Samo zaradi denarja res ne bi delali. To se tukaj ne bi izšlo.Veliko pa dobiš tudi od ljudi, čeprav se najde kdo, ki ti nekajenergije tudi spelje.So se časi kaj spremenili od nekdaj?Grozno, ja. Spomnim se še, ko smo z Jakcem Čopom jedlistročje v kuhinji. Vsi smo se počutili kot doma in se v sebitiho strinjali, da je poslanstvo koče, da iz včasih samotarskihzaljubljencev v gorski svet ustvari nikjer zabeleženo družino.S temi generacijami ni bilo težko doseči soglasja o hribovskihrečeh; vsi so bili vajeni trdega življenja, vsak je v rokah žedržal nekaj, kar ga je ožulilo, z naravo so bili ”na ti”. Prisiljeniso bili gledati v nebo in brati vremenske znake. S sebojnihče ni nosil plastenk, temveč se je vedelo, kje so studenci.Nekje v devetdesetih se je, kot se v zgodovini često dogaja,stvar nenadoma obrnila – prišli so mobiteli (ki smo jih bilisicer veseli) in nova filozofija v odnosih. Ljudje so zmerajbolj nebogljeni, odvisni od zunanjih informacij in nasvetovmedijev. Koraka ne napravijo brez posveta z dežurnim vremenarjem,nebo pa jih ne zanima. Rekel bi, da ljudje za nekajudobja prelahko oddajamo svojo suverenost. Stik z naravose brez potrebe in pospešeno izgublja. Furlanski alpinist inkipar Mauro Corona iz Erta ugotavlja, da hoja, ki je bila skozizgodovino osnovna karakteristika gorskega človeka, odstopamesto strojem. Danes ni problem, da mladi ne znajo plezati,problem je, da ne znajo niti prav hoditi v gorskem svetu.Kar si še pred dvajsetimi leti avtomatično osvojil kot gozdar,pastir, kot otrok skozi igro, je zdaj predmet tečajev. Tu bi radše nekaj rekel – ob gorskih nesrečah je po medijih zmerajdosti govora o ustrezni in neustrezni opremi (kot da ta samapo sebi vse rešuje), vendar se zmeraj spregleda oprema, ki jomora imeti človek v glavi, da pravilno oceni sebe v dani situaciji.Sodobni človek namreč včasih zdrsne v napačne pred-8


Koča na Mangartskem sedlu stoji na prostranem sedlu pod ostrimi Malimi špicami Foto: Vladimir Habjanstave o sebi, življenje mu je kot film, v katerem, če zamočiš,zmeraj lahko koga pokličeš. Fotra, GRS, helikopter. In film sesrečno konča. Tudi po tragičnih primerih, ki so se zgodili naMangartu, vemo, da žal ni zmeraj tako.Kako bi naše bralce zvabili sem gor?Markirana peš pot do sem je zelo lepa. Vsakemu bi jo priporočal.Naj pustijo avto pri spodnji planini, kjer se plačamitnina. Dve različici poti sta. Naj navedem napotek, kakobodo našli lepšo. Pred zelo kratkim tretjim predorom najzavijejo kar gor na t. i. Mesnovko, kjer je gozdni greben zmacesnovim gozdom. Tam je stara mulatjera in ta del poti jezelo romantičen. Tam je tudi spominska plošča, postavljenaza pokojne alpiniste. Priporočam to pot, ki je tudi zelo razgledna.Mangartsko sedlo je visoko izhodišče za vzpon naMangart, pa tudi najvišja cesta za kolesarje. Trasa je lepša kotvršiška, cesta je vzorno speljana, naklon primeren. Žal so obzadnji sanaciji eno serpentino vrgli ven in tam je malce boljstrmo. Za tiste, ki jih ni strah daljšega pristopa, pa bo pravapot čez Koritniško planino, ki se odlikuje po prav dramatičnemrazgledu na Loške stene in Jalovec.Še kaj zapojete v koči?Samo če pridejo Kamničani, če se malo pošalim. Pojejo lahkosamo tisti, ki to znajo. In teh je na žalost malo. Mravljincigredo človeku po hrbtu, če ima srečo prisostvovati petjupravega slovenskega zbora. Tujci osupli potihnejo. Če senajde kak koroški rojak, ki se je ponemčil, se zgrbi vase …Vendar smo v celi karieri take trenutke doživeli mogočenajveč desetkrat. Žal. V kočah imamo namreč veselje in”veselje” in če ni dovolj občutka in gorniške kulture, sepetje spremeni v dretje, ki nima nič skupnega z ljubeznijodo gora ali slovenstva. Pač nismo tiste vrste oskrbniki,ki bi goste motivirali s fušanjem na frajtonarico. Kamničanesem izpostavil, ker prihajajo iz enega izmed okolijz izrazito razvito gorniško kulturo in veselje je gledatiljudi, ki prihod v gore dojemajo kot praznik. Če takipojejo, pa lahko tudi malo fušajo, ker je dobro mišljeno.Kolektivizem, ki ga je rajnki sistem vtihotapil v planinstvo,je prinesel namreč nekatere grde razvade, ki so sev še ne tako daljni preteklosti manifestirale v nekulturnemobnašanju v gorah. Slovenci, posebno tisti iz okolij,kjer ni posebne gorniške tradicije, živimo namreč dostikratv zablodi, da je vsak, ki je kdaj postavil svojo nogona Triglav, avtomatično posvečen v skrivnost gorskegasveta, da so koče zgolj gorske gostilne in da je treba vgorah preizkušati predvsem odmev svojega mogočnegaglasu. Rajnki sistem je tradicionalni ritual pač zlorabilza svoje kolektivistične manevre in le okolja z močnotradicijo so preživela to norijo brez velike škode. Pa sajgredo stvari na bolje. Zmeraj bolj odhajamo v gore zato,ker za to čutimo notranjo potrebo, in ne zato, ker nas ktemu poziva čredni nagon.Bo danes nevihta?Ne. (in res je ni bilo) m9


TEMA MESECAPreprostoFikaSvojevrsten oskrbnikkoče na Smrekovcu Marta KrejanNa Grohotu pod Raduho smo imelitabor. Morda srečanje … Bila jedružba plezalcev, alpinistov in tečajnikovin plezalo se je in gavdalo. Takrat semspoznala Ožbija, prijaznega mladeniča,s katerim sem kasneje preplezala par slapov.”Stari” alpinisti so mi povedali, da jeto Fikanov sin. Fika? Ja, Viktor Povsod.Povsod? Ja, piše se Povsod. Kaj se pišepovsod? Njegov priimek je Povsod. Kakoje lahko njegov priimek povsod?Okoli tega priimka je še in še anekdot,ki pa se ne dogajajo le zaradi priimka, ampakzaradi Fike samega. Čeprav je zgodbatudi zelo žalostna; Ožbi je tragično umrl,ko je imel le nekaj čez dvajset let …Do koče na Smrekovcu, katere oskrbnikje Črnjan Viktor Povsod, se lahkopripelješ z avtomobilom oziroma pripešačišiz različnih koncev, in sicer izŠoštanja, Slovenj Gradca, Črne, Mozirjain Ljubnega. Prvič, ko sem uničevalaamortizerje avtomobila, je to bilo zato,ker sem zašla, drugič pa so mi par kilometrovpred kočo zaprli pot fantje,ki so popravljali most. Po pojasnilu,kam in zakaj moram ravno ta trenutekz avtomobilom, so umaknili stroje inme spustili čez. Prijazni fantje. So mipa naročili, da jim moram nazaj gredeprinesti pivo …Fika je prišel iz kuhinje in vprašal, kajnaj prinese. Znan je po parlamajsu in potem, da kuha najboljši čaj v slovenskihkočah, torej je jasno, kakšen je bil mojodgovor.Iz česa je, menda nikomur nezaupate …Iz vode … (smeh)Kaj pa parlamajs?V njem je pa vse razen oskrbnika.Mama je včasih kuhala enolončnico,v katero je dala pač tisto, kar je imela vshrambi. Tako delam tudi jaz. Pravilnobi bilo parmalajs, gre pa za izraz, ki smoga verjetno prevzeli iz nemščine. Leta1983 smo imeli prireditev, na kateroje vabil plakat, nanj pa je pisec narobezapisal, da se bo kuhal parlamajs, in taizraz se je prijel. Včasih smo imeli pravizpite iz kuhanja parlamajsa, namestodokazil o opravljenem izpitu oz. činovpa smo nosili knoflce, ki so pripete nasrajco služile kot držalo za žlico. Ljudjeimajo radi to jed, zato jo poleg ajdovihžgancev kuham najpogosteje. Največporcij parlamajsa v enem dnevu sempripravil dobrih osem let nazaj, in sicerjih je bilo 950. V štirih kotlih se jekuhal.Viktor Povsod – Fika Foto: Ida RobnikSte se tudi izobraževali ali ste kuharsamouk?Nekaj sem se naučil sam oz. so me naučilistarši, kasneje pa sem se odločil pridobitiše formalno izobrazbo v večernišoli. Prav zabavno je bilo hoditi v šolo,dobro smo se imeli. Za nalogo sem enkratdobil pripravo ajdovih žgancev, pami nekako ni šlo v račun, da jih moramskuhati. Priprava po koroško namrečnarekuje, da se pražijo na suho in potempočasi zalivajo z vodo. Učiteljicisem predlagal, da gremo na Smrekovecin kuhamo v koči, in res smo potem karnekaj praktičnih ur izvedli tukaj. Nekateriše vedno ne verjamejo, da ajdovomoko pražim brez kančka maščobe,vsake toliko pa pride kdo, ki se želi naučititakega načina priprave žgancev, injih narediva skupaj.Delo oskrbnika koče zahteva tudipotrpljenje. Glede na dostopnost kočesem prihaja veliko različnih ljudi,je delo zato bolj podobno tistemu vdolini?V hribih je vse drugače; ljudje, ko pridejosem gor, so drugačni kot v dolini.Sproščeni, prijazni, sem se pridejospočit, oddahnit. V dolini se zgodi, daso bolj uradni, tukaj pa zelo redko kdoobdrži tak odnos. Že res, da značaj človekaje, kakršen je, ampak zelo redkose pojavi kakšen nergač. Če bi takihbilo po kočah več ali vedno več, potemniso krivi oni, pač pa je nekaj narobe zoskrbnikom. Ljudje se radi vračajo sem.Zanimivo se mi zdi, da se je večkratzgodilo, da sem planince, ki so tukaj žeprenočevali, povsem nenamerno tudidrugič in celo tretjič napotil v isto sobo.Po poklicu ste strojni delovodja, karje nekaj povsem drugega kot to, karpočnete sicer že večino življenja.Kaj ste počeli, preden ste prišli naSmrekovec?Nekaj časa sem res opravljal delo strojnegadelovodje, potem pa sem šel zaoskrbnika na Grohot. Tam sem ostal,dokler ni koče leta 1986 zasul plaz. Potistem sem spet opravljal svoj poklic, od14. aprila 1991 pa sem oskrbnik te koče.Najprej sem bil zaposlen v Planinskemdruštvu, potem pa sem jo vzel v najem.Vedno sem si želel biti oskrbnik in željosem si uresničil. Sem pa letos zadnjeleto oskrbnik.10


Kako???Ja, potem bo pa spet novo leto.Ste tudi alpinist in gorski reševalec,kar pomeni, da ste praktično ves časna razpolago drugim. Kako pa žena inotroci gledajo na to?Preden sva se poročila, sem ji povedalza svoje tri ”napake”: da sem alpinist,reševalec in oskrbnik. Žena mi v največjigneči pomaga pri delu in tudiotroci priskočijo, če je treba. Tri otrokeimam, štirje so bili … Urška, Urban inGal, stari pa so od 8 do 31 let. Ožbi je bildrugi po starosti. Gala sem pa ”naročil”za petdeseti rojstni dan. Vsak gorski reševalecse zaveda, da mora iti pomagat,ko je to potrebno, tako da tudi če semtukaj, se nemudoma odpravim, ko jenekdo v težavah. Tudi na Smrekovcu,ki je navidez nedolžen, sta dve ali tri akcijeletno; mimogrede pride do kakegazloma ali izvina. Poškodbo navadno karsam oskrbim, potem pa — odvisno odpoškodbe in vremenskih razmer — pridepo poškodovanca reševalno voziloali helikopter. Pozimi imam več časa zadružino in zase. Takrat rad grem samnaokrog s turnimi smučmi, takrat je resmir … Sicer pa pozimi sem prihaja kardosti turnih smučarjev, teren tukaj jeidealen za začetnike in za tiste, ki preprostouživajo v hoji in smuki.Smrekovec je torej primeren za pohodein turno smuko, je pa tudi edenod vrhov, ki so del projekta K 24 (v 24urah povzpeti se na vse najvišje koroškevrhove in se vrniti na izhodiščnotočko). Je dosti teh, ki se preizkusijov 24-urnem ”divjanju” čez koroškevrhove?Koča na Smrekovcu je odlično izhodiščeza različne ture: lahko se gre sevedana Smrekovec, na Uršljo goro, naKrnes, Komen oz. Kamen … Posebejlepe so jesenske in zimske ture. Sicerpa gredo tu preko Slovenska planinskapot, Koroška planinska pot in K 24 terpot XIV. divizije, v bližini je partizanskabolnišnica … K 24 ur je izziv, ki se galoti marsikdo, zmore pa bolj malo ljudi.Okoli deset letno jih gre tod mimo.Ožbi je bil z 19 leti najmlajši do zdaj, kimu je uspelo prehoditi to pot v enemsamem dnevu. Pogosto jim je koča naSmrekovcu izhodišče in potem sevedatudi cilj in te imam vse zapisane. Enmožakar se mi zdi še posebej vredenomembe, saj je povsem sam prehodilvso pot, brez kakršne koli pomoči, kotje na primer pijača ali hrana med potjo,kamor jo prinesejo drugi ali pa si topohodnik že prej pripravi. Star pa jepreko šestdeset let. Tudi mene mika, dabi se je lotil, pa nikoli ne najdem časa,zdaj sploh, ko prenavljamo kočo. Oknasmo menjali lani, letos pa se je naredilaizolacija in kočo smo na novo oblekli.Strope bomo še menjali in luči obenem.Na srečo smo dobili precej sponzorjev.Koča je kakor cerkev, če se nafehta, selahko vzdržuje, sicer pa počasi propade.Včasih ste zelo veliko plezali, smerBini-Fika v Raduhi je na primer enaod mnogih vaših prvenstvenih smeri.Kako je s tem zdaj?V Raduhi sem plezal največ, sicer pasmo se pogosto odpravili še v drugehribe, tudi v tujino. V Paklenico sem šelprvič s šestnajstimi leti. Tudi v Prokletijahsmo plezali, predvsem pa v Julijcihin seveda v Kamniških. Omenjena smerje nastala takoj po mojem prihodu izvojske. Z Binijem 1 sva se zagledala v delRaduhe, za katerega so starejši rekli, darineva z glavo skozi zid. Pa nisva rinilaskozenj, ampak sva ga kar preplezala.Precej smeri sem preplezal včasih,ja, zdaj pa se tega lotim bolj poredko,dvakrat ali trikrat letno, saj sem ves častukaj.Koze, ki se sprehajajo zunaj in se pustijobožati, niso navadne koze. Imatejih za …Za okras, za družbo! Svobodno se sprehajajookoli koče in ko grem pred zimov dolino, jih vzamem s sabo. Mladičevedno podarim, mi pa morajo lastnikivsako leto prinesti novo fotografijo vdokaz, da so koze še žive. Da umrejonaravne smrti, je namreč pogoj, da jihnekdo sploh dobi. Gre pa za pasmohalštatska pritlikavka, vzgojena na Bavarskemin križana z gamsom.Tega pa ne ”kupim”! So me posvarili,kako prepričljivi znate biti v vašihdomislicah.Hehe, drži, to so himalajske pritlikavekoze. Hčerka jih je enkrat dobila, zdajpa jih imamo za hišne ljubljenčke.1Milan Golobinek, koroški alpinist in gorskireševalec.Fika, kaj pa je s tema dinozavrovimaoz. fikazavrovima jajcema tukaj nakrušni peči?Ljudi, ki še ne vedo, za kaj gre, zanima,ali sta res dinozavrovi jajci, pa jihvprašam, če so opazili, da piše zunajna koči Koča na Smrekovcu in ali jeto res ta koča. Seveda pritrdijo, potempa dodam, naj še enkrat pogledajo, kajpiše na podstavkih, kjer stojita ti dvejajci. Imel sem celo neko sliko, ki je bilavideti kot rentgenski posnetek vsebinejajca, pa sem jo nekam založil. Eni sokar verjeli, da gre za sliko enega teh jajc,v katerem je zarodek starodavne živali.Gre pa za kamna vulkanskega izvora.Kaže, da sta se kotalila po pobočju inpobirala lavo, zato so vidne te plasti, kiso videti kot lupina. Kamnine in fosili,ki jih najdemo po hribih, so zelo zanimivi.Kot tisti kamen v Raduhi, ki je takkot knežji kamen. Okoli sedemdesetegaleta sem tam plezal in ga fotografiral,potem pa smo imeli razstavo v Črni insem ga poimenoval Knežji kamen.Ne morem mimo vašega priimka,sem namreč debelo gledala, ko sem gaprvič slišala. Mi zaupate kakšno anekdotov zvezi z njim?Želel sem priti do enega direktorja insem se javil pri vratarju, kjer je bilo trebapustiti podatke in povedati, kam točnogreš. Povedal sem mu, da želim k direktorju,potem pa me je vprašal, kakose pišem. Odgovoril sem, da Povsod,pa je odvrnil, da povsod ne morem iti,da moram točno povedati, kam želim.Očitno me ni dobro poslušal. Navadnome to okoli mojega priimka kar zabava,tako da še malo igram zraven. Vratarjusem potem pokazal osebni dokument,pa mu je bilo kar malo nerodno.Žena je po poročnem obredu, ker nibila prepričana, ali se mora podpisati zdekliškim ali novim priimkom, vprašalamatičarko, če naj se podpiše Povsod. Kljubtemu da je slednja vedela, da gre za priimek,ji je takrat to očitno ušlo iz glave, sajje odvrnila, da se ne sme podpisati povsod,ampak na točno določeno mesto …Od Fike sem odšla s škatlico njuhanca,ki ga pripravlja sam. Že med samimpogovorom mi ga je nasul malo, da gapreizkusim, in dodal, da je za odrasle. Kerse imam za odraslo, sem potem to ves časdokazovala s prej manj kot bolj uspešnimprikrivanjem solzenja. m11


TEMA MESECA»Otroci sonajhvaležnejšiobiskovalci«Pogovor z oskrbnikoma Koče naKlemenči jami Manca ČuježLenka Kračun in Franc Vahter že tretje leto dihata skupajs Kočo na Klemenči jami pod Ojstrico, kamor se planincizaradi idiličnega gnezda planinske koče, predvsem pa zaradinjune srčnosti, vedno radi vračamo. Kako da ne, saj Lenka povsempo ”naključju” med vzponom na Krofičko uvrsti v dnevnoponudbo zaželeno gobovo juho, Franc pa židane volje deli zmano bogato botanično znanje. Dodajmo še iskren nasmehdobrodošlice, vsakokratne napotke in najnovejše informacijeo razmerah na poti, prijeten klepet ter planinsko pojedino zakonec ture, pa dobimo oskrbnika, kakršna bi si želeli na vsehplaninskih postojankah.Franc, vam so se z delom oskrbnika Koče na Klemenčijami izpolnile otroške sanje, kajne?To niti niso bile otroške sanje, misel biti oskrbnik se mi jeporodila v poznejših letih, ko sem pohajal po hribih. Predmnogo leti sem prav na Klemenči jami pri starem macesnurazmišljal: ”Franc, to bi bil pravi kraj za oskrbnika!” Po tridesetihletih je naključje naneslo, da se mi je želja uresničila.Lenka, s čim pa je vas premamila Klemenča jama, da stezapustili Slovenske Konjice?Že kot otrok sem s planinci zahajala v hribe. Vedno sem opazovaladelo na kočah, ki se mi je zdelo imenitno. Po 36 letihpisarniškega dela sva s Francem poskusila – zdaj teče že najinotretje leto na Koči na Klemenči jami in to je to.Delovnik oskrbnikov ni samo osemuren. Kako potekavajin delovni dan na vrhuncu poletne sezone in kakšna jedelitev dela v gorah?Na vrhuncu sezone vstajava ob petih zjutraj in hodiva spatokoli enajstih zvečer. Zjutraj so najprej čajčki, kavice, zajtrkza spavače. Kuhinja je moja domena, šank in strežba pa Frančeva,sicer pa oba poprimeva za vse, če je treba. Tudi drvapripravljava skupaj, kadar ni ljudi. Dopoldne kuham razneLenka Kračun in Franc Vahter Foto: Manca Čuježjedi na žlico, pečem štrudl, sproti se kuhajo ajdovi žganci,pečejo palačinke, kuha kavica, Franc pa neumorno streže.Proti večeru, ko se planina umiri, skupaj pospraviva kuhinjo,stranišče, kočo, sobe, če je kdo prespal, smeti … Zvečer si, čese le da, vzameva čas, se usedeva pred kočo h kosilu in večerjiobenem in gledava tiho televizijo – Ojstrico, ki ima vednonajboljši program: menjava sonca in senc, takšni in drugačnioblački, gamsi in kozorogi pod steno, vse ob žvrgolenju ptic.Če ni ljudi, nama dela družbo psička Taja. Če na koči prespijoplaninci, jih je treba popisati, razporediti po sobah, kaj pripravitiza naslednji dan in ura je mimogrede enajst. Dvakratali trikrat tedensko tudi vlečeva z žičnico robo (kruh, mesoin drugo) iz doline. Dobavitelji nama jo naložijo na kiblo,Franc pa potegne. Običajno gre vse naenkrat, sicer pa je trebaoditi v dolino naložit drugo furo (Lenka) in potegniti še enkrat(Franc).Planinca sta že od mladih nog. Kakšne razlike kot oskrbnikaopažata med planinci nekoč in današnjimi planinci?Včasih so bili planinci veliko skromnejši. Potrošništvo jemočno opazno tudi v gorah. Veliko bolje so opremljeni kotvčasih, so pa tudi bolj mehkužni in razvajeni, kot smo bilivčasih. Vendar pa so v glavnem planinci še vedno prijazni inveseli ljudje.12


Koča na Klemenči jami Foto: Manca ČuježPlaninci ne prenočujejo več toliko na Klemenči jami kotnekoč. Pogrešata kdaj družabne večere, ki so bili nekdajzaščitni znak planinskih koč?Družabni večeri so le še redki, saj je v dolini več turizma, kotga je bilo včasih, in se več dogaja spodaj. So pa še kdaj pa kdajkakšni rojstni dnevi in občni zbori in takrat je veselo tudi dojutra – seveda, če v koči ne prenočuje še kdo drug. Sicer paskušava imeti red, da se koča umiri ob desetih zvečer, da selahko tisti, ki gredo zgodaj na turo, naspijo.Biti oskrbnik planinske koče ni tako idilično, kot je videtina prvi pogled. Kaj vama požre največ živcev?Živcev nama ne žre nihče. Vse skušava obrniti na šalo in stem tudi kakšnega nergača postaviva v mat položaj.Kaj pa je najslajše pri oskrbniški dejavnosti?Najraje delava z otroki – na izletih, planinskih taborih in znajinimi vnuki, saj so to najhvaležnejši obiskovalci. Opažava,da se za tabore odločajo odlični mentorji, ob katerih otrocirazvijajo čudovite sposobnosti družabnosti in obnašanja vnaravi.Kaj je dodana vrednost, ki jo lahko na planinski koči ponudioskrbnik?Misliva, da je to predvsem gostoljubnost, prijaznost ter znanjeo okoliških gorah in naravi.Katere vrline po vajinem mnenju odlikujejo dobregaoskrbnika planinske koče? S tem mislim priljubljenegamed planinci in gospodarnega pri upravljanju s kočo.Oskrbnik se mora zavedati, da koča tu ni samo za čas njegovegaskrbništva, ampak mora za njim ostati vsaj takšna, kakršnoje prevzel, oziroma še boljša. Za priljubljenost se morašpotruditi, kar pa glede na različna zanimanja – planinci,alpinisti, pohodniki – včasih niti ni lahko.Sta tudi znana ljubitelja narave in vsega, kar ponuja, s čimernadaljujeta tradicijo Koče na Klemenči jami, ki že odnekdaj slovi po svoji ”domači lekarni” in zdravilnih čajih.Rada imava naravo. Nekaj veva o rožicah, zato jih tudi nabiravaza najino ”lekarno” in čajčke. V okolici pa se najdejo tudikakšne lisičke za gobovo juho.”Vajina” koča je znana tudi po okusni hrani. Prejšnjioskrbnik Martinek je pripravljal žlikrofe, kaj pa je vajinahišna specialiteta?Kot veva, je Martin pred nama ponujal odlične žlikrofe. Kerveč kot odlično ne moreš narediti, se raje drživa preverjeneponudbe ”štrudlov”, kislega mleka in še kaj se najde. Po tradicijiKlemenče jame tudi midva streževa čaj z medom.Prebujata se s pogledom na Ojstrico. Kako pogosto sisploh lahko privoščita vzpon nanjo ali na kateri drug okoliškivršac?Prebujava se s pogledom na najine hribe, ki so še vednovsako jutro neponovljiv čudež. Spominjava se najinih prehojenihpoti, spomladi, jeseni in pozimi, ko ni sezone, pa si vzamevačas tudi zase in jo mahneva predvsem po brezpotjih.Kadar sva na Jami samo ob koncu tedna, se vračava domovpo ovinkih – čez Raduho, preko Ut, na Zabrložnico, čez Strelovecv Robanov kot – in si tako ”priveževa svoji duši”. m13


TEMA MESECANajboljša reklamaje, da dobro delašPogovor z Markom Čufarjem,oskrbnikom Koče na Gozdu Vladimir HabjanKar nekako smo se navadili na to, da sta Tanja in Marko Čufarneločljivo povezana s Kočo na Gozdu na Vršiču. Zakoncadelujeta prek družinskega podjetja Prezlc. Marko, ki je bil svoječase tudi dober alpinist, je znan po odličnih fotografijah, kijih na razglednicah prodajajo tudi v njihovem kiosku na vrhuVršiča. Zakonca Čufar sta oskrbnika Koče na Gozdu že 19. leto,torej jima tovrstnih izkušenj ne manjka.Kakšna je Koča na Gozdu danes?Koča je v lasti PD Kranjska Gora. Ima 54 ležišč. Posebnostkoče je, da imajo vse sobe v prvem nadstropju svoj tuš, vdrugem pa je za vse sobe tuš skupen. Koča je bila na novo postavljenain slovesno odprta pred 26 leti. Seveda smo jo vmesvečkrat adaptirali, na primer tuše, kuhinjo, klet, teraso, vhodin stopnice, kočo smo opremili z inventarjem, ki je manjkal,naredili smo skupna ležišča, ki jih prej ni bilo … Financiralismo v glavnem sami, včasih je pomagalo tudi društvo, takokot na primer lani, ko nam je odneslo dimnik. Ravno takose sedaj dogovarjamo za soinvestiranje v kotlovnico, ki joprenavljamo. Odločili smo namreč za plinsko ogrevanje,da je manj onesnaževanja. Investiranje pač spada zraven,vlagati moramo, saj drugače ne bi šlo. Trudimo se, da bi bilakoča urejena in gostje zadovoljni, ker je večja možnost, da sepotem tudi vrnejo. S kranjskogorskim planinskim društvomimamo dobre odnose.Kakšna je razlika med vašo kočo in visokogorsko ali patistimi v tujini? Kakšne goste imate in ali pridejo tudi zaves teden?Največ je t. i. ”tranzitnih” gostov, precej je planincev, nekajpa je raznih oblik izobraževanja, od tečajev, izpopolnjevanj,izpitov … Naša koča je dobro izhodišče za vzpone v Julijcihtako za tujce kot za domače goste. Za Hrvate smo na primertudi dobro izhodišče za Avstrijo. Marsikdo bi rad imel tuš,tudi cene so sprejemljive, saj nismo dragi. Veliko poudarkaMarko Čufardajemo na hrano. Tako je poleti, pozimi pa je povsem drugače.Takrat je problem že, da imamo ob koncu tedna splohnormalno odprto. Struktura gostov je drugačna kot poleti.Kakšne hišne specialitete ponujate?Znani smo po jelenovem golažu s kruhovimi cmoki, vsi gahvalijo. Imamo veliko domačih specialitet, veliko izbiro enolončnic,jelenovo pečenko, njoke, krape, štruklje …Bi lahko rekel, da so gostje danes zahtevnejši, morda boljrazvajeni kot so bili nekoč?Ponudba se je povsod spremenila, in to na bolje. Odziv gostovje dober, vsi pohvalijo našo bogato ponudbo. Nam jepredvsem v interesu, da so gostje zadovoljni. Poskušamo seprilagajati njim in sedanjemu času.Bi lahko izpostavil kak poseben problem, s katerim sesrečujete?Težave so povsod in jih pač rešujemo, kakor vemo in znamo.Kot oskrbnik moraš težave znati rešiti. Najtežje je pozimi, konam preglavice povzroča sneg. Čeprav imamo sami ratrag,motorne sani in rolbo, je s cesto še vedno veliko problemov.Včasih zapade zelo veliko snega in je nevarnost plazov. Ta-14


Koča na Gozdu v zimski idili Foto: Marko Čufarkrat je potrebno počakati, da se narava umiri. Če ceste nesplužijo, jo poskusimo očistiti sami. Danes koče drugačefunkcionirajo, zato se trudimo, da nismo ujeti v naši. Trebase je odzvati času primerno.Kaj je za vas pozimi ugodneje, da je cesta splužena ali ne?Najprej naj povem, da je zima za nas zgolj strošek, tu ninikakršnega zaslužka. Vse ima svoje prednosti in slabosti.Včasih, ko je bilo pozimi organizirano sankanje, je bilo ressuper. Zdaj tega žal ni več in treba se je prilagoditi trenutnisituaciji. Vseeno je bilo za nas bolje, ko je bila cesta zaprta.Takrat se je vse odvijalo drugače, bilo je sankanje, ture so biledvodnevne.V turizmu ni vse tako preprosto, kot je morda videti. Vsakasezona ne more imeti svojih pravil.Gostje, ki hodijo peš po zasneženi cesti, se razlikujejo odgostov, ki se pripeljejo z avtomobilom. Zavedati se je treba,da strukture gostov ne moreš zamenjati v enem letu, kaj šelečez noč. Sankanja ni možno popularizirati čez noč, za to jepotreben čas. Če bi spet naredili sankaško progo, bi potrebovalidve ali tri leta, da bi se ljudje na to navadili in da bi se vrnilovzdušje zimskega dogajanja. Zdaj ni ne eno, ne drugo. Sam biraje videl, da bi bila cesta pozimi zaprta, vendar ves čas! Ali pa,da se naredijo galerije in je cesta odprta vse dni, ne glede navremenske razmere. Potem imamo lahko goste, ki smučajov Kranjski Gori ali v Avstriji in Italiji. Nujno pri tem pa je,da se ve, kakšna pravila so na cesti čez Vršič. Kdor ne delana tem, da bi imel konstantno goste, bo prej ali slej imel ševeč problemov s preživetjem.V spominu imam nepozabno vzdušje v koči januarja1996, ko smo iskali Šraufa in Jasno. Se je kaj podobnegaše kdaj ponovilo?Takrat je bilo res pozitivno vzdušje in polna hiša. Prijetnovzdušje je bilo potem še večkrat, take ”mase” ljudi pa, mislim,da ni bilo več.Ali kočo kaj reklamirate? Imata še kakšne posebneželje?Našo dejavnost tu in tam res reklamiramo, spletno stranimamo več kot deset let in sami izdelujemo tiskan reklamnimaterial. Včasih oglašujemo tudi na radiu, pač tam,kjer je smiselno. Vendar najboljša reklama je, da dobro delaš.Naša želja je, da bi bile zadeve celostno in konstantnourejene, da bi se pri razvoju območja dogovarjali skupaj intako prišli do boljših rešitev za vse. m15


TEMA MESECANi več tistegapravega veseljaOskrbnica Nada z Erjavčeve kočena Vršiču Irena Mušič HabjanErjavčevo koča na Vršiču poznamo vsi, ki kakorkoli zahajamov gore, pa tudi ostali, ki gore opazujejo samo s ceste, saj ležiob našem najbolj znanem prelazu. Mnogi se gotovo z nostalgijospominjajo še ”stare” koče, ki jo je z uradno otvoritvijo leta 1993nadomestila ”nova”. Tekom let, kar stoji na tem razglednemmestu v neposredni bližini severne stene Prisojnika, so z njoupravljali različni oskrbniki, nekaj zadnjih let pa je njen ”zaščitniznak” oskrbnica Nada.Z urednikom sva jo obiskala na oktobrsko sobotno jutro injo zmotila pri ”tenstanju” mesa za golaž, ki ga je pripravljala.Časa je imela ravno slabo uro, saj je že imela naročeno skupinoobiskovalcev, tako da je preveč nisva hotela obremenjevati.Že pri pripravah na pogovor sem ugotovila, da pravzaprav nepoznam njenega priimka, saj smo se vedno pogovarjali samoo Nadi z Erjavčeve.Seveda je bilo to prvo vprašanje, ki sem ji ga zastavila, pa jeskromno odvrnila: ”Saj priimka ni treba. Koren.” S kuhalnicoje nato še naprej mešala meso in pazila, da se ni prižgalo. Vnadaljevanju je nato povedala, da letos teče že enajsto leto, kardela v koči, devet let pa je tudi oskrbnica, in to neprekinjeno.V dobro koče in oskrbe planincev je odločilno dobro sodelovanjeoskrbnika s planinskim društvom, ki s kočo upravlja.PD Jesenice za dobro sodelovanje pohvalila. Še posebej se jeto pokazalo v težavah, kot je bila predlanska zima z ogromnosnega, bilo ga je kar tri metre. ”Smo kar po stopničkah hodili vkočo,” je povedala. Takrat so pot do koče zgazili mladi Jeseničaniin ”streho odmetali, pa še sreča, da smo jo, ker bi bilo verjetno kajpoškodovanega,” je še dodala.Koča je stalno odprta od prvega maja do konca oktobra, natopa vsak konec tedna, kar pomeni, da je oskrbovana vse leto. Kosem jo povprašala za težave, s katerimi se srečuje, je odvrnila,da pač sama ali skupaj z društvom postori, kar je treba, vendarje ”najtežje pozimi, ko ne veš, kako boš prišel do koče, ko ne vešali bodo cesto splužili ali je gaz narejena,” in dodala: ”Sem gorrada peš pridem, samo da je pregaženo. Če ni, se pa kar vleče.”Pozimi v zelo slabem vremenu raje ne pride v kočo.Na vprašanje o obiskovalcih koče skozi leta, ki jih je preživelatu gori, kot sama pove, se je kar malo zamislila in odgovorila,da so se ljudje spremenili, kar opaža iz leta v leto. Pozimi jihvelikokrat od načrtovane nočitve odvrne napovedano slabševreme, neprevoznost vršiške ceste, … veliko tečajev zaradi podobnihrazlogov tudi odpade. Zgodilo se je tudi, da je bil vesfebruar zaseden s tečaji, ki jih je celo prestavljala, potem pa soNada Koren Foto: Vladimir Habjanji ostali samo lavinci (vodniki reševalnih psov GRSZ, op. p.),saj so ostali odpovedali.V glavni sezoni je velikokrat problem to, da ljudje rezervirajo,potem pa ne odpovejo rezervacije … in se je že zgodilo, da ”jebila ob desetih zvečer koča prazna.” Nočitev je malo, saj se zaradibližine ceste ”naši ljudje zjutraj pripeljejo in zvečer odpeljejo.”Tujci pozimi sicer ne prihajajo, poleti pa pride kakšna skupina,ki ji je koča izhodišče za ture v okolici.Se pa spominja časov, ko so planinci zvečer v koči veliko peliin ji kot oskrbnici ni bilo nič težko, saj ”včasih še spat nisem šla”.Spomini, očitno prijetni, so ji na obraz prikradli igriv nasmešek.Enega takšnega lepega pevskega večera se tudi sama spominjam,pa še lepo ubrano smo peli, ker je kolegica Maja znala vsa besedilain je potem vse skupaj precej laže. Večina obiskovalcev grespat tja do enajste ure zvečer, je povedala Nada, nekatere malobolj vesele večkrat opozori, nato pa jo le ubogajo. Kot tudi samaopažam, čeprav ne prespim velikokrat v naših kočah, se navadepo kočah spreminjajo, veliko planincev si v koči po deseti urizvečer želi miru. Vsekakor pa je vzdušje v kočah močno odvisnood oskrbnika in priznati moram, da sem se v Nadini družbivedno dobro počutila. Ko sem jo povprašala o hrani in kakšnispecialiteti, ki jo koča ponuja, je odvrnila, da imajo vse tisto,kar imajo ostale koče, poleti pa je potrebno imeti še kaj več, naprimer pečenko, dunajski zrezek, … saj ljudje pridejo v kočo inpogosto mislijo, da je to kar hotel. Tako je pač zaradi bližine ceste.Z ostalimi oskrbniki nima veliko stikov, saj je poleti vednoveliko dela in niti časa nimajo, pozimi pa večkrat pokliče Markas Koče na Gozdu, da ji pove, kakšno je stanje na cesti.Meso je bilo pripravljeno, v jedilnici pa sta čakala dva tujagosta, da ju Nada postreže. Kljub dejstvu, da sta bila Italijana,so se vse zmenili. Nama pa je prijazno ponudila okusen jabolčnizavitek, ki ga je verjetno spekla že zgodaj zjutraj. Hvala, Nada! m16


OčiščenjeSpomin na AndrejaKarničarja 1 Borut MencingerRedkokdaj se vračam z gore po istipoti, kakor sem se povzpel nanjo.Svet okrog nas je drugačen z leve kakor zdesne strani: nevarne strmali so neprimernoprijaznejše od spodaj kakor od zgorajnavzdol. Seveda pa je smer pohoda odvisnaod premnogih drobnih odločitev– osnovna pa je izbira cilja. Pot do njegaje lahko prav lahka, saj ima skoraj vsakagora v slovenskih Alpah vsaj en lažji dostopna vrh. Nam, navadnim planinskimpohodnikom, povzročajo težki prehodi invrtoglava prečenja močno povečan srčniutrip. Vendar daleč od tega, da gre pritem samo za strah, hromečo vrtoglavicoali druga opozorila samoohranitveneganagona. Bolj ali manj močno vznemirjenjenas prevzame lahko tudi od vsega lepega.Pa ne samo to: pod mogočnimi ostenji sepočutimo majhne, prevzame nas skromnost,mnogi pripovedujejo o občutkihponižnosti. Skratka, dotaknejo se nas žeskoraj pozabljene, če ne že kar zakrneleobčutljivosti, komaj še dojemljive sodobnemučloveku. Tisti, ki so v gorah doživeliin preživeli dogodke na robu življenja, posrečnem koncu govorijo ne samo o olajšanju,temveč celo o še močnejšem očiščenju.Nikoli ne bom pozabil očiščevalnega učinka,ki me je preplavil po siloviti nevihti natesnem grebenu vrh Dolgega hrbta, in tokljub temu da vedno vsaj z enim očesompogledujem, kako se obnašajo oblaki inmegle. Toda tu zgoraj me je presenetilo:oblaki so privršali tako hitro in tako čudnotiho, potuhnjeno, da nisem utegnil nataknitiniti pelerine. Nekako sem se srediviharnega piša zavil vanjo, se stisnil zavečjo skalo in čakal, da najhujše še pride,1Zapis je nastal po slučajnem pogovoru zDavorinom Karničarjem letos poleti, ko sva sespominjala smrti njegovega nepozabnega očetaAndreja 15. 8.1998.kajti do takrat sploh še ni zagrmelo. Todanaslednji hip je tako strahovito treščilo, dase je stresla vsa gora – pa takoj za tem šedrugič in tretjič. Takega besnenja narave,tako do maksimuma navitih peklenskihorgel še nisem doživel.Ko sem po prvih najhujših udarcihstrel, ki so sekale čisto blizu okrog mene,ugotovil, da sem še živ, sem hotel monstrumaše videti. Bil sem v tistih letih, ko sinisem mogel niti na koncu pameti zamisliti,da bi se mi lahko kaj zgodilo, da bi bilazame rezervirana kakšna resna nevarnost.Kljub norenju narave se mi je hkrati zazdelo,da vrag že malo popušča, zato semodškrnil rob pelerine, da bi videl, kako sovideti te nepopisne zvočne orgije: še danesne najdem besed ob pogledu na scenerijo,ki me je obkrožala: nad menoj so zloveščešumeče bele megle naglo brzele čez ostergreben Dolgega hrbta, spodaj, tisoč metrovniže, pa je na pravkar umito prelepoMakekovo kmetijo že posijalo bleščečepoletno sonce. Številni slapovi in slapiči, kiso še pred nekaj trenutki bučali in šumeli,so se naglo umirili. Slepeča nebeška lučpa mi je pošiljala vse več toplih sončnihpoljubov; vstal sem iz skalnega zavetjain se otresel – kakor gams svoj kožuh –ter lahek kakor peresce odplesal po stariMlinarjevi stezi v dolino. Nekajkrat je žebolj popustljivo zagrmelo – in vremenskivlak je hrupno odbrzel po svoji ustaljenipoti na vzhod proti Balkanu.Veselil sem se srečanja s starimi prijateljina jezerski strani. Najprej sem zavilproti Češki koči in da bi šel kar mimo, neda bi pozdravil znamenitega oskrbnikaAndreja Karničarja, se seveda ni smelozgoditi.Vrata v jedilnico sem že na pol odprl,ko sem zaslišal oskrbnika Andreja, ki jez njemu lastno hudomušnostjo poučevalAndrej Karničar Foto: DREJC Karničarskupinico avstrijskokoroških turistov vznačilnih jagrskih gvantih. Debata se jemed nakupovanjem razglednic razvnelanekako takole: ”Kakšne neki Ansichtkarten.Velik lepš’ se reče po naše, po slovensko– razglednice. Še posebno bo’te papohvalen, če bo’te uporabil’ dvojino: dverazglednici, se prav’, na konc’ more bit’ i:dve razglednici. Mau ste pa še Slovenc’,da vam to ne bo delavo težav.”Med prešernim smehom v jedilnici biAndrej še kar razlagal našo slovnico, čene bi eden od zamejskih gostov začutil, dagre smeh na njihov račun. Samozavestnigostje so se v hipu nasršili, eden od njih paje zarentačil, da oni nikakor niso Slovenci,ampak pravi žlahtni Vindišarji. Na hitroso se poslovili, Andreju pa je prodaja padlaza nekaj razglednic. Ker Andrej takih srečanjni maral, je bila najlepša priložnost,da mučno tišino poskusim presekati znepričakovanim prihodom.Hudomušne svetlozelene oči so se muše bolj živo svetile kakor po navadi, kosem stopil v kočo. Čeprav se že nekaj letnisem oglasil pri njem, me je pozdraviltako prisrčno, kakor je znal le on. Nič odvečnegabesedičenja, z enim pogledommu je bilo takoj vse jasno. Ukrepal je hitro,kakor se za izkušenega gorskega reševalcaspodobi: ”A maš suh periu zboj? Ná, vzem’topvo deko! Važn’ je, de se na prehvadiš.Povej, a je bvo hedo tam zgorej? Kje teje pa uhteu? A z’ biv že čez grében, k’ jenarbel’ ropotau?”Izpraševal me je kakor strog, skrbenoče, a brez kančka pridigarskega očitanja.”A te je bvo kej strah?” Ko sem odgovoril,da ne – imel sem celo občutek, da so megore spet obdarile z enkratnim doživetjem– je Andrej slovesno pribil: ”To pazamerkej. V gorah je zmerej lepo, če leni zarad’ lepote kakšen čvouk mrtu”. m17


ALPINISTI VETERANIPravi gospodje šele po 90. letu29. srečanje alpinistov veteranov na VršičuAlpinisti veterani v Koči na Gozdu Foto: Vladimir Habjan Irena Mušič HabjanKoči na Gozdu na Vršiču se je v petek, 1. oktobra 2010,V zbralo okrog šestdeset alpinistov veteranov na svojemvsakoletnem srečanju, ki so ga popestrili še s popoldanskimogledom Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.Koča se je po 18. uri pričela polniti z udeleženci, ki sonajprej opravili obvezno skupinsko slikanje. Pred uradnimdelom srečanja so se alpinisti veterani z minuto molka spomnilipreminulih Igorja Levstka in Zvonka Čemažarja, kista se v maju poslovila od zadnjega srečanja. Predsednikodbora za srečanja veteranov pri Planinski zvezi SlovenjeFrance Zupan je z nekaj besedami predstavil Levstka kotsijajnega organizatorja in predstavnika generacije Kilarjain Vavkna, generacije, ki je prišla za prvo leta 1946. Imeli soprogram in nakazali so pot v prihodnost ter meje možnegadvignili navzgor. Čemažar pa je bil popolnoma drug človek,pesnik, ki je dal neko novo dimenzijo, opisuje pa ga en samverz iz neke njegove pesmi: ”[…] če na vrhu gore gledaš,kako oblaki plavajo čez tebe […]”.France Zupan je nato povabil k besedi podpredsednika PZSToneta Tomšeta, ki je v imenu predsednika Bojana Rotovnikapozdravil vse navzoče in poudaril, da vodstvo PZS pozdravljasrečanja veteranov, ne samo alpinistov, saj se zaveda, da so vplaninski organizaciji dolga leta delali tudi drugi ljudje, od katerihse lahko še veliko naučimo.France Zupan je nato pohvalil vse navzoče z besedami ”dobrismo” in ugotovil, da so ustvarili neko socialno omrežje, ki po enistrani pomeni nudenje skromne pomoči tistemu, ki jo potrebuje,po drugi pa odgovornost, da se zavedajo, da ne ge samo za častin veselje do druženja, temveč da je včasih za to pripadnostpotrebno tudi nekaj narediti. V premislek udeležencem je podaltudi predlog spremembe srečanja, in sicer celodnevni izlet vMessnerjev muzej na Tirolsko.Sledila je slavnostna podelitev spominskih daril, knjig Planinskezaložbe jubilantom Andreju Aplencu, Petru Ferjanu,Viktorju Megliču, Petru Mucku (80 let), Petru Jamniku, PetruŠčetininu, Franciju Savencu, Tonetu Jegliču (75 let), JanezuGolobu, Francu Jeromnu, Janezu Ruparju, Janezu Grilu, DaniluŠkerbineku in Vladu Schlambergerju (70 let).Starejšim kolegom je nato predaval Luka Lindič, eden perspektivnihslovenskih alpinistov. Njegove fotografije so naspopeljale v vertikalo Bagiratijev, domačih sten ter plezališč.Seveda je po večerji prijetno druženje trajalo še nekaj časa invečina udeležencev se je pozno poslovila ter odšla domov, nekajpa se jih je naslednje jutro odpravilo v gore, proti Prisojniku,na Sleme, … do naslednjega srečanja. m18


Smo neuničljiviPogovor s predsednikom alpinistovveteranov Francetom Zupanom Vladimir HabjanFrance Zupan Foto: Irena Mušič HabjanOd kod ideja za srečanja alpinistov veteranov?Ideja o srečanju ”starejših alpinistov” je iz leta 1982. Njen”oče” Saša Slavec je z njo seznanil Toneta Bučarja, takratnegapodpredsednika Planinske zveze Slovenije, ki jo je podprl,in tako se je vse skupaj začelo. Iniciativni odbor (ToneBučar, Marjan Perko, Saša Slavec, Stane Veninšek, FranceZupan) je že tistega leta jeseni v Domu planincev v Logarskidolini pripravil prvo srečanje, ki ga je v celoti financiralaPZS. Očitno je bilo srečanje ljudem všeč in leta 2011 bo tože naše trideseto srečanje! Dobivamo se vsako jesen, ko jekonec letne sezone in pred začetkom zimske. Seveda vmesni šlo brez težav in kriz. Biti predsednik odbora veteranovnamreč ni funkcija, za katero bi se stari alpinisti grebli.Mandat časovno ni omejen, saj za to, da ne traja predolgo,poskrbi kar narava. Leta 2004 sem pristal za dobo dvehlet, no, zdaj jih je mimo že šest … Kot rečeno, imeli smovzpone in padce, vendar se je osnovni program ohranil. Topa je predvsem druženje starih tovarišev, veselje da se spetvidimo, izmenjava zgodb o tem, kaj vse koga boli, in če smose včasih ponašali s svojimi vzponi, sedaj pripovedujemoo težkih operacijah … Spomnimo se tovarišev, ki so nas vpreteklem letu zapustili – status veterana je pač na napačnemkoncu življenjske krivulje – in obdarujemo s knjigamiveterane, ki imajo tisto leto okrogle jubileje. Vsako leto nampridejo predavat o svojih neverjetnih podvigih aktualnivrhunski alpinisti in alpinistke, tako da ohranjamo stik ssodobnim alpinizmom in – uživamo.Včasih se je večer zavlekel tja v jutro, zdaj ne več. Bili smo vrazličnih kočah, npr. v Vratih, v obeh kočah na Vršiču pa vKamniški Bistrici. Izkušnje so pokazale, da sta najboljši opcijiKamniška Bistrica in Koča na Gozdu, obe sta namreč lahkodostopni in imata primerno kapaciteto. Erjavčeva koča je sicerodlična, ampak pred leti nas je tam zasnežilo, nekateri sose potem ponoči s težavo prebijali v dolino … Smo le že stariin imamo refleks, da zbežimo domov na varno. Leta 1982 jebilo razposlanih 85 vabil, udeležencev pa je bilo 48. Povsemnenamerno so te številke vsako leto zelo podobne: udeležencevje okoli 50 do 60, vabil pa prav tako razpošljemo čez 80,vsi ne pridejo, vse pa se nekako uskladi s prostorom v koči –če je dren, se pač malo stisnemo.Kakšni pa so kriteriji za sprejem?Seveda smo omejeni s prostorom, ki ga imamo v gorskihkočah, čeprav je mnogo starih plezalcev, ki bi jih rad videlna srečanjih. Pomembno je, da si bil aktiven, bodisi v gorskireševalni službi bodisi kot inštruktor alpinizma, lahko siplaninski pisec, slikar ali kaj podobnega, predvsem pa sevedaštejejo vzponi, nove smeri, težke zimske ponovitve – skratkaimeti moraš dosežke, ki odstopajo od povprečja. Alpinistov– in to odličnih – je v Sloveniji res zelo veliko in če bodo imelisrečo, bodo nekoč stari alpinisti, vendar si ne predstavljam,kako bi vse lahko spravili na jesensko srečanje v Kočo naGozdu. Toda to je problem za bodoče predsednike.Kako pa jih povabite medse?Različno, eni nam sami pišejo, druge povabimo. Iz leta 1982nas je ostalo še deset, kar sploh ni slabo. Vsako leto se jihnekaj poslovi, toliko novih potem sprejmemo. No, ni takozelo natančno. Postopoma sem opazil tudi to, da generacijestarih med 80 in 85 leti nimajo več svojih vrstnikov. Na srečanjeprideš, da bi obujal spomine, če pa ni več tvoje generacije,se nimaš s kom pogovarjati, da bi sam sedel v kotu, pane gre. Srečati moraš prijatelje, soplezalce, saj gre za skupnadoživetja.19


Letos smo veterani dosegli nekakšno nadgradnjo naše organizacije,mislim na reševanje ”problema Tonača”. Kot je znano, je nenadomaostal brez strehe nad glavo in prosil nas je za pomoč. Takoj sem aktiviralPZS in ljubljansko občino, saj je Tonač prejemnik več priznanjmesta Ljubljana. Veterani so vsak po svojih možnostih prispevali sfinančnimi sredstvi, dobili smo tudi nekaj donacij podjetij. Skupajsmo zbrali skoraj 10.000 evrov, kar je bilo dovolj za pohištvo. Na tosem potihoma računal, namreč da nismo le nakladaška druščina,ki obuja spomine, pač pa tudi nekakšna socialna mreža. Ko pridečas, stopimo skupaj in pomagamo in to velja za vse veterane. Navsezadnjenas povezujejo zelo intenzivna doživetja v gorah, posebenodnos do tega, kaj je v življenju res pomembno in poleg tega nas nitini tako malo.Da to ni slaba ideja, vem, ker tudi drugi športniki, ki so slišali zanas, razmišljajo o nečem podobnem. Mogoče jim bo uspelo. Sevedasmo obiskali tudi novega predsednika PZS Bojana Rotovnikain naleteli pri njem in pri članih vodstva na popolno razumevanjein podporo. Naj se ve, da PZS nima samo mladincev, pač pa tudiveterane.Imate svoja pravila kje zapisana?Imamo svoje smernice delovanja. Nismo društvo, smo odbor veteranovpri PZS in delujemo v okviru Komisije za alpinizem.Kako ukrepate, če se veteran ne odziva, bi pa sodil med vas?Ja, tudi take primere imamo. Vsako leto vsem pošljemo vabila nasrečanje in jim voščimo za novo leto. Pred vsakim srečanjem posameznikdobi pošto, v kateri prosimo, da potrdi, če se bo srečanjaudeležil. Vsakega tudi vprašamo, če naj ga vabimo še naprej. Sonamreč tudi taki, ki tega ne želijo, večinoma zaradi bolezni. Če dveleti zaporedoma ni odgovora, potem takega člana črtamo iz evidence.Stvar teče – eni odhajajo, vsako leto pa ”dozorijo” novi veterani,torej smo neuničljivi.Kdo pa skrbi za organizacijo srečanja?Imamo ožji odbor, ki predstavlja ”možgane in srce”. Dobivamo sevečkrat na leto: po potrebi, za novo leto, spomladi in pred srečanjem.Vsak ima svojo funkcijo, Tonač ima pregled nad predavatelji,Janez Gril in Pavle Dimitrov nabirata denar pri različnih firmah,Janko Mirnik je dragocen s svojimi izkušnjami in umirjenostjo,tajniška dela opravlja Mojca Kopač. Moram priznati, da je našbivši član, pokojni Zvonko Čemažar kot pesnik dal odboru nekoposebno kvaliteto in ga pogrešamo. Saša Slavec vsa leta fotografiranaša srečanja in je ustvaril dragocen arhiv, Vojo Bučar pa bdi naddenarjem in dolga leta je v svoji grafični delavnici brezplačno opravljalvsa dela v zvezi z novoletnimi voščilnicami. Seveda pa pri delusodeluje praktično vsak veteran, če je potreba, tako kot s svojimidolgoletnim delom v organih PZS naš Jože Melanšek.Foto: Vladimir HabjanJanez Rupar:”Na ta srečanja prihajam kakšnih pet, šestlet, ne več. Nekaj časa niti vedel nisem,da se fantje sestajajo. Potem mi je enkratŠrauf (Stane Belak, op. p.) rekel: ”Pridizraven!”. Prvič sem bil malo šokiran, kosem videl prijatelje po tridesetih letih,pa verjetno so bili oni tudi, ko so menezagledali. Sem si rekel, med te starce pane grem.Zdaj pač vidiš staro gardo, nekaj prijateljevs Štajerske, Gorenjske, ki jih drugačene srečaš več. Tukaj vse poznam, odFranceta Zupana, ki organizira zadevo,pa do zadnjega udeleženca. Pogrešam panekaj prijateljev, tudi tistega, s katerimsva leta 1957 skupaj začela plezati. Takšennačin srečanja je kar v redu. Ne biga niti spreminjal, ampak bi rajši za pardesetletij vse pomladil (smeh). Običajnoje naslednji dan tura, vendar pa velikokrattudi slabo vreme. Za ta konec tedna so mevremenarji nasmolili, saj sem računal naHanzovo pot na Prisojnik. Ker naj bi bilovreme lepše, kot so ga napovedali, smo se sprijatelji zmenili, da bomo šli na Prisojnikpo južni strani ali pa na Travnik, kjer sobolj samotne poti.”Pripravljate za 30-letnico naslednje leto kaj posebnega?Naj ostane zaenkrat skrivnost.Imate še kake druge želje?Osebno si tako kot vsi človečki v tretjem življenjskem obdobju želimpredvsem zdravja zase in za tovariše veterane. Vsem aktivnim plezalcem,še posebej tistim dekletom in fantom, ki s svojimi podvigipremikajo meje možnega v višave, o katerih si mi niti sanjati nismoupali, pa želim, da bi nekoč vsako jesen, čeprav z malo betežnimiudi, uživali na srečanjih alpinistov veteranov tako kot sedaj mi. m20


Foto: Vladimir HabjanFoto: Vladimir HabjanFoto: Irena Mušič HabjanMarija Trontelj:”Na srečanju sem tokrat prvič. V Ljubljanisem srečala Toneta Sazonova, ki je rekel:”Zakaj ne prihajaš na srečanja?” Pa semrekla: ”Nihče me ni povabil.” Je pa prijetnovideti znane obraze, ki jih veliko videvam,takole na kupu pa manjkrat. Res je, dasrečujem nekatere od tukaj prisotnih tudiv Tamarju, na memorialu VTK (spominskosrečanje ob obletnici nesreče leta 1950v Jalovcu, kjer so se smrtno ponesrečiliFranc Vavpotič, Slavko Tominec in IgorKovačič, člani AO Univerze, kasnejšiAkademski AO, op. p.), kamor večkratzaidem. Reševalce GRS sem letos srečalana otroškem bazarju, kjer sem sodelovalapri predstavitvi psov. V prave hribe nehodim več, saj mi nekaj želje po gorahodtehta psička, s katero se skupaj usposabljavaza reševanje s psi pri kinologih. Patudi leta so tu … V bodoče bom še prišla.”Peter Muck:”Na srečanju sem sedaj tretjič in se danespočutim zelo prijetno. Že pred leti sta meSilvan Vidmar - Pipa in France Zupan vabila,naj le pridem na veteranska srečanja.Pa sem prišel. Vendar me malo moti, sajsrečujem dve generaciji iz dveh obdobij,ko sem bil v gorništvu zelo aktiven. Odnajstarejše ljubljanske, s katero sem sedružil, sta danes tukaj le France Zupanin Rado Kočevar. Ostalih danes ni tu. Velikoje že pokojnih. Več pa je znancev izdrugega obdobja, v katerem sem se znovaintenzivno posvetil gorništvu, vendar vmanj zahtevni obliki. V tem obdobju semse seznanil z malo mlajšo generacijo alpinistov,od katerih sta danes tukaj JanezDuhovnik in Peter Janežič – Petrač. Omenitimoram še pokojnega Slavca Šikonjoin Miho Pučka. Omenjeni fantje, posebnoslednja dva, so me ponovno vpeljali v alpinističnodejavnost, tako da sem potemlahko samostojno nadaljeval z rekreativnimalpinizmom. Sedaj je mojih vrstnikovmalo, veliko je že pokojnih, nekateri že nemorejo več priti, mlajši veterani pa mene poznajo. Mislim pa, da sem se sedaj,ko sem tretjič tukaj, nekako ujel in imamtudi z mlajšimi čudovite pogovore. Žal pane morem toliko podoživljati spominov,posebej prvih, ker teh ljudi ni več. Iz tegarazloga sem tudi začel pisati za Planinskivestnik tiste prve spomine, v zalogi pa jihimam še nekaj iz mojega šestdesetletnegapohajanja po gorah.”Irena Mušič HabjanLuka LindičJe alpinistom veteranom kaj drugačepredavati kot na primer mladim?Ja, precej drugače. Ko me je poklicalTonač in me povabil na srečanje, sem biltakoj za. Glede na to, kar so nam mlajšimzapustili alpinisti veterani, mi je v čast,da jim lahko še jaz kaj pokažem.Ti veterani so nekdaj s skromno opremodosegali dobre rezultate. Kaj mislišo tem?Zdi se mi, da je bilo včasih več požrtvovalnostiin drznosti. Danes je večšportnega pristopa k alpinizmu. Danesimamo telefone, internet, vse je boljdostopno, za vsako smer imaš velikopodatkov. Nekdaj tega niso imeli. Ravnozaradi tega danes najbolj šteje način,kako je opravljen vzpon. Plezanje v stiluprejšnjih generacij ob današnjem znanjuin opremi na nek način predstavljanazadovanje alpinizma.Veteranom, ki so vse življenje živeli zgorami, pomeni alpinizem več kot lešport. Kako je to pri mladih?Zdi se mi, da so med mladimi takšni, kijim je alpinizem bolj nedeljski šport zarazmigavanje, so pa tudi takšni, ki jimgore pomenijo več.Na srečanju veteranov je pogosto slišatirek: dober alpinist je star alpinist.Kaj misliš o tem?Gotovo to velja. Vendar tudi veteranivedo, da so v mojih letih (22, op. p.)naredili kako norost in jih je zdaj boljstrah, kot jih je bilo takrat. Verjetno boz mano enako.Vladimir Habjan21


SLOVENSKI HIMALAJSKI ZAČETKIBili so prviMineva 50 let od prve jugoslovanske oziroma slovenske odprave v Himalajo Miro ŠtebeAlpinistični del odprave na Trisul (z leve): Aleš Kunaver, Ante Mahkota, Zoran Jerin, vodja odprave Stane Kersnik, Ciril Debeljak – Cic, dr. Andrej Robič inMarjan Keršič – Belač Foto: Arhiv Dušice KunaverLeto se počasi preveša v obdobje, ko nam ob vse daljših večerihostaja več časa za spomine, manj pa za dogodivščinepo hribih. Prav zato mislim, da je prav, da se vsaj v Planinskemvestniku spomnimo, da se izteka leto za naš alpinizem pomembnegaokroglega jubileja. Vem, da smo letos dobili novo vodstvoplaninske organizacije in prvi resnični planinski muzej, na kateregasmo lahko ponosni, saj celovito prikazuje naše gorništvoin pomembne dogodke naše planinske zgodovine, vseeno pakar preveč neopazno mineva 50. obletnica prve jugoslovanskeoziroma slovenske odprave v Himalajo.Posamezniki poslušajo klic goraČeprav po sedanjem alpinističnem vrednotenju takratna vzponana Trisul II in Trisul III ne bi kotirala tako visoko, je bila našaprva himalajska odprava vendarle velika prelomnica, nekakšnorazdevičenje našega odpravarstva. In prvega ali prve naj ne bipozabili nikoli. S prvo jugoslovansko alpinistično himalajskoodpravo (JAHO) smo tudi Slovenci postali himalajski narod!Postavili smo se ob bok drugim, alpinistično takrat bolj razvitimnarodom, ki so himalajske gore okušali že več desetletij prednami. Z odpravo na Trisul se je začela vajeniška doba našegahimalajizma, ki pa je bila zaradi zanosa, volje, modrosti in tudisposobnosti takratnih rodov naših alpinistov sorazmerno kratka.V borih petnajstih letih so naši alpinisti z vzponom prekojužne stene Makaluja ujeli svetovni vrh in začeli tudi sami pisatisvetovno zgodovino najbolj drznih vzponov v najvišjih gorstvihsveta. Ko razmišljamo o pomenu tiste odprave, se moramo zavedatidrugačnih časov in pogojev, v katerih so takrat delovalinaši najboljši alpinisti. Predvojna generacija alpinistov je bilausmerjena predvsem v domače stene, saj so želeli prve smeri vnjih preplezati pred nemškimi in avstrijskimi plezalci, ki so radipogledovali po njih. Nalogo je medvojna generacija plezalcevdobro opravila, povojni Čopov steber pa je bil nekakšen labodjispev tistih pionirjev naših sten. V porušeni domovini je bilozahajanje v gore sprva še pravi podvig, saj so bile gore na primerza alpiniste iz Ljubljane kar preveč oddaljene in predrage. Vseenose nekateri posamezniki le niso odrekli njihovemu klicu. Počasiso nabirali izkušnje in pomagali so si z za današnje razmere resskromno in tudi neprimerno opremo. Izkazali so se, svoje očiin želje pa so že usmerili tudi v višje vrhove Centralnih Alp. Vtistih časih so v goste na predavanja vabili priznane alpiniste iztujine in občudujoče poslušali dramatične zgodbe o junaštvihtujih zvezd v daljnih gorah. Vse pogosteje so sanjarili tudi oobiskih tistih vrhov, saj so časopisne stolpce že polnile zgodbe ozmagoslavnih podvigih tujih alpinistov na Anapurni, Everestu,K2, Kangčendzengi in drugih osemtisočakih.22


Čas je za TrisulTakrat so bila že sama potovanja v tujino pravi podvig in preskočitije bilo treba kar nekaj ovir, tudi administrativnih. A valpinizmu je že od nekdaj držalo, da kjer je volja, tam je pot.Postopoma so za tiste najbolj drzne dozorele razmere za pot vHimalajo. V vodilnih državnih političnih krogih so ocenili, da bito lahko prispevalo k ugledu države in športnih dosežkov njenihdržavljanov. Prižgali so zeleno luč za pripravo odprave. Našialpinisti so takrat najvišje pogorje sveta poznali le s predavanj,predvsem pa iz tujih knjig in druge literature o Himalaji. Takovneto so preučevali težko dosegljive tuje vire, da sta dva zagnanavrhunska alpinista Igor Levstek in Janko Blažej celo izdala knjigoHimalaja in človek, v kateri je bilo zbrano vse tedaj dosegljivohimalajsko gradivo. Knjiga, ki je postala pravcato sveto pismoza takratne alpiniste, je opisovala vzpone na najvišje vrhovesveta od podvigov Aleksandra Makedonskega do odprav tikpred izidom knjige leta 1957.Pri Planinski zvezi Slovenije so ustanovili Himalajski odborpod vodstvom dr. Mihe Potočnika, ki se je prizadevno lotilpriprav na prvo alpinistično odpravo v Himalajo. Zavzeto sopripravili celotni organizacijski in logistični načrt in vodstvoPlaninske zveze Jugoslavije je določilo, da naj bi jeseni leta1956 v Himalajo na osemtisočak Manaslu odšla odprava, kinaj bi jo vodil dr. Miha Potočnik. Začeli so že s skupinskimitreningi izbranih alpinistov, vendar odprava ni šla nikoli na pot.Znana Trnovčeva Mara je kar v svoji kuhinjipridno šivala puhovke in spalne vreče zahimalajce.Želje po Himalaji pa niso usahnile in leta 1960 je kljub težavamle dozorel čas za samostojno slovensko odpravo na Himalajo.Naši alpinisti so tedaj dobili dovoljenje za vzpon na 7120metrov visok Trisul v Gahrwalski Himalaji v Indiji. To je bilizreden izziv, saj niso imeli izkušenj z velikimi višinami, težkopa je bila dostopna tudi kakovostna oprema, kakršno so takratuporabljali zahodni vrhunski alpinisti. Z voljo, iznajdljivostjoin odločnostjo so organizatorji odprave in njeni člani vsi skupajin vsak po svoje premagovali neznanke in težave. V pripravoodprave so vključili širok krog podjetij in posameznikov, ki sopo svojih močeh pripravljali zaloge hrane in izdelovali potrebnepripomočke – od klinov, vrvi in šotorov do oblačil. Še večrodovom znana Trnovčeva Mara je tako na primer kar v svojikuhinji pridno šivala puhovke in spalne vreče za himalajce. Vpripravo se je po svoje vključil res širok krog Slovencev.Odprava je štela sedem članov. Njen vodja je bil Stane Kersnik,člani pa Aleš Kunaver, Ante Mahkota, Marjan Keršič - Belač,Ciril Debeljak - Cic, dr. Andrej Robič in novinar Zoran Jerin. VIndiji so se jim pridružili še tamkajšnji alpinist Šuradž PrasadAgraval, zvezni oficir Vinod Badhvar ter Šerpi Ang Nima inLakpa Tenzing. Iz Ljubljane so na pot krenili 16. marca in pomorju 10. aprila pripluli v Bombaj. V gorah so bili od konca aprilado srede junija, na Trisul pa so skušali splezati po prvenstvenijužni smeri z ledenika Bidalgwar. Glavnega vrha niso dosegli,kot prvi pa so se povzpeli na drugi (6690 m) in tretji (6270 m)najvišji vrh Trizoba, Trisul II in Trisul III.S Trisulov se vidi še višje goreČeprav zastavljenega cilja niso dosegli, so jih v Ljubljani, kamorso se vrnili v začetku avgusta, zelo lepo sprejeli. Slovenija je takratskoraj živela z odpravo. Tisoči bralcev so zavzeto in z navdušenjembrali himalajski dnevnik Zorana Jerina, ki je z mesečno zamudoprihajal izpod gora. Ko so naši ”himalajci” prišli domov, so jih želelivideti po vseh šolah, tovarnah, ustanovah. Povsod so predavali vnatrpano polnih dvoranah, povsod so jih pričakovali s čestitkamiin darili. Z osvojitvijo dveh od treh Trisulovih vrhov so dvignilinarodni ponos v tako rekoč himalajske višave, a naši alpinisti sotakrat šele prvič okusili Himalajo. Takrat so bili vsi osemtisočakisveta že osvojeni, z izjemo Šiša Pangme, ki so jo zaradi zaprtostikitajskega območja osvojili šele leta 1964. Na glavnem vrhuTrisula je že 55 let pred nami stal Anglež George Longman, a topomena naše prve odprave v Himalajo ne zmanjšuje. Takrat sonaši alpinisti prvič na svoji koži občutili, kako poteka življenjepod najvišjimi vrhovi sveta. S Trisulov so se zazrli proti novim, ševišjim ciljem in takrat so začeli verjeti, da lahko odločneje stopijoob bok že uveljavljenim himalajskim narodom.Izkušnje s prve odprave so spodbudile dva člana, Aleša Kunaverjain Zorana Jerina, da sta čez dve leti spet odšla v Himalajoin prehodila pot od Katmanduja do vznožja Everesta in nato doDarjeelinga. Njuna pot se je dotaknila podnožij vrste osemtisočakov:Everesta, Lhotseja, Makaluja, Čo Oja, Kangčendzenge,Jannuja in drugih. Z njunimi opažanji, fotografskim in filmskimgradivom so slovenski alpinisti iz prve roke dobili neprecenljivozakladnico podatkov za naslednje cilje, Aleš pa je ob pogleduna najvišje vrhove tretjega zemeljskega pola začel razmišljati oslovenskih odpravah nanje po novih smereh. Še zlasti se mu jev spomin zarisala mogočna južna stena Lhotseja, kar pa je bilaza tisti čas in tiste izkušnje skoraj bogokletna in utopična želja.A možje iz pravega testa nikoli ne rečejo, da je nekaj nemogoče.Hitri vlak do najtežjih himalajskih stenLeta 1963 so pri Planinski zvezi Slovenije ustanovili Komisijoza odprave v tuja gorstva (KOTG), ki jo je sprva premišljenovodil Pavle Šegula. Znal je združevati alpiniste in organizatorje vskupnih ciljih. Ko sta mu ob bok stopila še velikana slovenskegahimalajizma Aleš Kunaver in Tone Škarja, pa so naši himalajcikrenili po dobro pretehtani, a drzni poti med najvidnejšeosvajalce nekoristnega sveta pod vrhovi zvezd. Aleš Kunaver jetakrat, ko so razmišljali o položaju našega odpravarstva, izrekeldaljnosežno misel: ”Če zamudiš vlak, moraš teči hitreje od njega!”Res so tekli hitreje. Že po nekaj odpravah, ki so prinašalenove izkušnje, so se naši najboljši alpinisti usmerili v osvajanjenajtežjih himalajskih sten. Kot v Alpah se je bitka za prvenstvopo osvojitvi najpomembnejših vrhov tudi v Himalaji preselilav premagovanje vse bolj zahtevnih sten najvišjih vrhov. Na tempodročju pa smo Slovenci, kljub sprva podcenjujočim pogledompreteklih ”himalajskih veličin”, z uspehi naših najboljšihplezalcev postali velesila, ki je ne more prezreti nobena resnakronika najpomembnejših dosežkov človeštva. Pred petdesetimileti je bil storjen prvi korak na tej poti, ki ne bi smel v pozabo. mUtrinke s prve slovenske odprave na Trisul avtorja AntejaMahkote si lahko preberete na www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1990_078.pdf23


GORNIŠKO STEZOSLEDSTVOIn vendarle smo jih našliKončno po Semidah dai Agnei Andrej StritarDivji zahod Julijcev s Cuel de la Bareta: zadaj levo Strma peč, osrednja vzpetina je Jof di Miezdi (okoli njega smo prišli na Semide), desno zadaj so grebeniJovet Blanca, spredaj pa Cima Robinia. Foto: Andrej StritarDivji zahod Julijskih Alp – tako smo poimenovali razgibane,težko dostopne gore zahodno od Strme peči,o katerih sem novembra 2009 že pisal v Planinskem vestniku.Pred več kot petimi leti je v Miheličevem vodniku poJulijskih Alpah hčerka Mojca prebrala o Semidah dai Agnei,policah pod temi vrhovi, po katerih vodi star pastirski prehodiz Dunje na sončne travnike visoko nad Reklanico. Našodružinsko gorniško ekipo je takoj začela razganjati radovednost.Prebrali smo vse, kar smo o Semidah našli napisanega(kar ni bilo prav veliko!). Okoli tiste gorske skupinice smohodili kot mačka okoli vrele kaše in poskušali z vseh strani.Gorniški izziv se je spremenil v pravi urok.Najprej nam je uspelo najti prehod z južne strani na škrbinoForca de la Puartate, na katero s severa, iz doline Dunje,pripeljejo Semide. Vzpon z juga je resna in dolga tura: petdo šest ur gor in pet ur dol večinoma po strmem travnatembrezpotju. Vendar je za uspešno prehojene Semide skorajdanujno poznati sestop s škrbine v civilizacijo, kajti zelo težkobi ga bilo najti ”na slepo” samo s pomočjo opisa. Steza niveč, sem in tja se na redkih skalah pojavijo skromne modreoznake, ki pa jim je lažje slediti šele nižje spodaj v gozdu.Potem smo šli bivakirat v stari bunker na Cuelu de la Bareta,zaman iskali spodnji začetek Semid in v tolažbo slučajno odkrilisimpatični vršič Cima Robinia. Nato nam je leta 2009 uspel”preboj” iz stranske dolinice Rio Livinal po zahtevnih policahna osrednji vrh raziskovane skupinice Jovet Blanc in čezenj naPuartate. Po tem uspehu smo mislili, da smo dosegli, kar smohoteli, in da se v tisto zahtevno divjino ne bomo več podali.Urok SemidToda urok ni popustil! Še kar je v nas vrtal črv radovednosti.Še kar smo iskali in prebirali vse, kar je o tem napisanega.Spremljali smo spletne forume, kjer se je sem in tja kdooglasil, a predvsem z vprašanjem, ne z opisom. Izziv je tlelin že pozimi smo vedeli, da se vrnemo in znova poskusimonajti stari pastirski prehod čez police.Prišlo je poletje, primeren čas za akcijo, in najti je bilo trebasamo še kombinacijo primernega vremena ter prostega časanaše tričlanske ekipe. Vedno večkrat smo se pogovarjali o temizzivu in načrtovali ”napad”. Da je bil urok Semid res velik, pričatudi nenadni spontani vzklik naše Mojce med neko mirnonedeljsko vožnjo s hribov v Ljubljano. Na zadnjem sedežu je24


Ciuc di Vallisetta s Force de la Puartate Foto: Mojca Stritarzadremala, nenadoma pa se je zdrznila iz sna in zavpila: ”Pakako bomo zlezli čez Semide, če o njih ničesar ne vemo!?”Res so nas preganjale, nujno smo morali v ponovni poskus …Kot po naključju je naslednji dan Mojca spet poskusilaz besedo Semide v Googlu. Na nekem italijanskem gorniškemforumu je našla komaj teden dni staro poročilo trehzagnancev o tem, kako so prišli po teh drznih policah sseverne strani na Forco de la Puartate. Kasneje smo izvedeli,da je njih spodbodlo naše lansko poročilo o vzponu na JovetBlanc in so se lotili iskanja Semid. Svojo zgodbo so opremilis fotografijami, tako da nam je postalo jasno, kje je treba itiin kakšne težave lahko pričakujemo. Njihova objava je bilazadnja pika na i. Odpovedali smo vse načrte za tisti konectedna, veseli ugotovili, da vreme bo, in nestrpno čakali soboto.In spet smo ob dveh popoldne odkorakali iz Patoca stežkimi nahrbtniki po domači nam mulatjeri okoli vrhov tjav divji svet med Jovete. 1 Tokrat smo se že prvi dan potrudili1Vrhovom mehko zvenečih imen Jovet Blanc, Jof di Miezdi in MonteJovet ljubkovalno rečem tudi Joveti.od markirane poti navzgor po dolini Rio Livinal v njenzatrep in tam z nekaj težavami našli raven prostor za bivak.Cadramaška veja SemidSemide dai Agnei so imele v spodnjem delu stransko različico.Domačini iz Dunje so si naravnost s severa utrli”glavno” pot za drobnico nad dolino Sfonderata vse doForce de la Puartate. Pastirji iz danes ne več obstoječegaCadramazza v dolini Bele nekaj kilometrov severno odKluž (Chiusaforte) pa so tja gor hodili po zahodni različiciiz doline Rio Livinal. V prejšnjih poskusih začetka dunjskepoti nismo našli, na italijanskih forumih pa piše tudi, daje nekdanja steza zaradi rušja neprehodna. Iz Rio Livinalapa je šlo brez večjih težav. Pastirji resda ne skrbijo več zastezo, toda gamsi se tu sprehajajo vsak dan in so zato navseh prehodnih policah utrte solidne stečine. Da smo hodilipo nekdanji poti, nam je potrjevalo nekaj zelo zelo starihrdečih lis in tu in tam še vidne davno odžagane veje ruševja.Iz Livinala smo se odpravili po polici nad izrazito škrbinoForca di Dogna. Prek z rušjem poraslega pobočja smo kmaluprišli do prvega težjega mesta v zahodni steni Jof di Miezdija.25


Izpostavljeno po policah pod Strmo pečjo in Ciuc di Vallisetto Foto: Mojca StritarPrehod pod velikim podorom smo proglasili za Zlodejevopolico, kajti pred časom je o njem na enem od forumovpisal Igor Zlodej iz Bovca. Mesto ni zahtevno, je pa skrajnozoprno, saj je treba previdno prestopati po drobljivem peskuvisoko nad prepadom. Z veseljem smo se varovali.Stečine so nas potem povedle na poraščeni hrbet severnood Jof di Miezdija. Obsijalo nas je sonce in pogledalismo v Dunjo. Spustili smo se na vzhodno stran in sepriključili stečini, ki je pripeljala z leve in je bila nekočočitno dunjska različica. Tu smo bili končno na ”pravih”Semidah dai Agnei. Proti desni, tj. proti jugu, smo slediliskoraj vodoravnim, večinoma zlahka prehodnim policam.Globoko pod nami je bila dolina Sfonderat, nad njo pa sose dvigala mogočna ostenja Strme peči in njenega soseda,Ciuca di Vallisetta.Okolje je bilo neverjetno mogočno, divje in neprehodno.Ko smo v alpinistični opremi previdno stopali po božanskihpolicah, sem razmišljal, kako težko je moralo bitinekoč življenje v teh dolinah. Kar je za nas danes vrhunskiadrenalinski gorniški dogodek, za katerega se pripravljamoleta, je bila nekoč skorajda dnevna ”pot v službo”. Neznam si predstavljati, kako so domačini to pot našli, kakoso jo opremili, kako so ”prepričali” svojo drobnico, da se jevsako leto podajala v to divjino. Le kakšna obuvala so imeli,kaj so delali na težkih mestih, kjer je treba danes poplezati?In koliko časa so potrebovali, da so čredo ovac pripeljali izDunje na travnike na južni strani? Mi smo si privoščili bivak,v enem dnevu ne bi zmogli. So oni tudi prespali med potjo?Ali pa so bili tako pogumni in sposobni, da so kar v enemzamahu vso drobnico pripeljali čez greben?Poličke so nas počasi in previdno pripeljale okoli gmotedrznega Jof di Miezdija na njegovo južno stran. Nekajkratsmo se morali prijeti za skale, ko smo se bližali dnu grape,ki se spušča izpod neprehodne škrbine Forca del Livinalproti Sfonderatu. Na nasprotni strani grape smo zagledaliključno mesto, kjer se udobne police prekinejo. Od daleč jebilo videti grdo, a smo iz opisa na forumu vedeli, da bo šlo.Pred ključnim mestom raste skromen grm rušja, na kateremsmo uredili sidrišče. Mojca je previdno prečila sprvapo nadležnem skrotju do skalnega dela in potem levo doodrešilnega macesna, pri katerem se polička spet nadaljuje.Mesto presega drugo težavnostno stopnjo in brez varovanja zvrvjo si ga vsekakor ne bi upali preplezati. Domnevam, da sotu nekoč vzdrževali mostiček, kajti sicer si ne predstavljam,kako bi čez prišla drobnica.Za ključnim mestom smo še nekaj časa sledili stezi,dokler se ni izgubila v širših poraščenih pobočjih. Navzgornas je vodila sprana grapa, svet pa ni postajal lažji.Našega cilja, Force de la Puartate, od spodaj nikakor nismomogli prepoznati in bolj po občutku smo zadeli zadnje26


Ključno mesto, kjer so verjetno nekoč imeli mostiček Foto: Andrej StritarPogled na Poliški Špik Foto: Mojca Stritarzahtevno mesto. Na škrbino se naravnost od spodaj neda, treba je iti daleč proti levi, tam najti gamsjo stečinona izraziti polici in kar vrtoglavo prečiti nekaj sto metrovdo drzne, verjetno umetno narejene poličke tik podškrbino. Ta izhodni del je popolnoma v stilu Semid in jeprava krona celotne ture.Spet na Forci de la PuartateNa škrbini se je ponovilo naše lanskoletno veselje – uspelonam je! V letu 2010 smo bili tretji vpisani v knjigi, ki jetam od leta 1987. V zapisih iz vseh 23 let sem zasledil le16 skupin, ki so prišle prek Semid. To je res svet samo zanajbolj avanturistične gornike. Ni se bati, da bi ga kdajpreplavile množice.Mučnih pet ur sestopa po strmih travah proti mulatjeri indol do Patoca smo dobro poznali in ga pač strpno pretrpeli.Ni bilo prijetno, ni bilo lahko, bilo je naporno, ampak to jedel cene vstopa v čudoviti divji svet tam nad Sfonderatom.Lani sem zapisal, da se tja ne vrnemo več, pa smo se. Tokratraje ne zapišem, kajti kdo ve! Našli in prehodili smo Semidedai Agnei, skrivnostni prehod skozi divji zahod Julijskih Alp.Bilo je tako zahtevno, da se človek sprašuje, zakaj bi se šekdaj podajal v take napore. Toda tista divjina, tista pristnanarava, tista trda lepota so tako vabljive, da nas morda spetkdaj premami. mKaj in kje so Semide dai AgneiNa Semide nas je opozoril zadnji odstavek Miheličevegavodnika po Julijskih Alpah. Takole pravi:”Zahodno od Strme peči se greben le polagoma znižuje,svet pa postaja še bolj strm in divji. Prvi vrh v tem grebenuje strmi Grand Lusceit (imenovan tudi Ciuc di Vallisetta),ki skupaj s Strmo pečjo obdaja brezdanji Sfonderat. Zahodnood Lusceita je v greben zarezana škrbina Forcade la Puartate (1878 m), čez katero pelje star, težavenpastirski prehod iz Reklanice v Dunjo …”Na južnih pobočjih teh gora se razprostirajo prostranetravnate strmali, ki jim pravijo Plan de la Ciavile. V starihčasih so tja gor poleti gnali drobnico. Dostop naravnostiz Reklanice ni ne enostaven ne kratek. Z nasprotne strani,iz doline Dunje ali iz doline Bele, pa je svet na videzneprehoden. Vendar je domačinom uspelo najti prehodskozi tamkajšnjo divjino, po katerem so zgodaj poletignali ovce na sončne travnike. Imenovali so ga Semidedai Agnei, ”pot jagenjčkov”. Steza je (bila) speljana postrmih pobočjih in zelo izpostavljenih policah visokonad divjo dolino Sfonderat, kar pomeni ”brez dna”.27


HUMORESKASmrčati prepovedano!Tegobe izvajalcev in poslušalcev na skupnih ležiščih Peter MuckZimsko kampiranje Foto: Sebastjan RevenLjudje, ki ne smrčijo, sploh ne vedo,kako so srečni. Ne zavedajo se, da sonekaj več, da so lahko v popolnem sožitju sspokojno nočjo, v kateri si spočijejo telo induha. In usojeno jim je dolgo življenje, kerjim ni potrebno poslušati partnerjevegavečnega tarnanja.Smrčač ponoči pošteno gara v grozosvojega poslušalca – ne da bi se smrčačtega zavedal, če pa se, mu to vzbuja slabovest in greni življenje.Obstaja tolažilna teorija, da je smrčanjenekakšen naravni izbor sposobnih inmočnih ljudi, ki izhaja že iz pradavnine.S smrčanjem so v votlinah, kjer je stanovalpračlovek, plemenski vodje odganjalidivje zveri. Lahko si predstavljate, kakose je kosmati pračlovek z velikim prsnimkošem gromoglasno izpihoval, da je močnoodmevalo po temni votlini. Zver paje previdno ovohavala vstop v votlino insi ni upala vstopiti v njeno grmečo notranjost.Nad to teorijo se zdravniki, kipoznajo ustroj človeškega telesa, sevedale prizanesljivo nasmihajo.Že doma je lahko smrčanje problematično.Ta problem še naraste v bolnišniciin povsod tam, kjer spi v enem prostoruveč ljudi. V bolnišnici se ta pojav še nekakotolerira, toda obstajajo prostori, kjerpa nikakor ni dovoljen, in to so skupnaležišča v planinskih kočah.Ljudje, ki ne smrčijo, se sploh ne zavedajo,kako so smrčači nesrečni, kadar morajoprespati na skupnih ležiščih. V planinskihkočah prenočujejo zdravi in mlajši ljudje,pretežno utrujeni in potrebni počitka. Tomi smrčači vemo in se trudimo, da bi decibeleiz svojih grl čim bolj utišali.28Kako je s tem pojavom vgorahČe imaš srečo in naletiš na pol prazno kočo,si lahko najdeš sobico, v kateri si sam inboš brez slabe vesti prespal noč in nabralmoči za junaške napore naslednjega dne.Toda neredko se zgodi, da ponoči od nekodpriropota v tvoj osamljeni kotiček gručautrujenih planincev, ki se je nekje na potiizgubila, morda ni znala preračunati časapohoda ali ni upoštevala kondicije svojeganajšibkejšega člena. Upanje se nato sesujev nemiren spanec, poln skrbi: ”Kaj bodoljudje zjutraj rekli?” Nekateri oskrbniki planinskihkoč so zelo razumevajoči in ko jimsramežljivo poveš, da si svetovni prvak vsmrčanju in da se nocoj v koči ne bo spalo,ti priskrbijo kakšno odročno ležišče.Ko pride smrčač v kočo, je njegova prvaskrb, kje bo spal. V ta namen se potrudi,da pride v kočo še pred glavnim navalomplanincev. Na skupnih ležiščih si poiščeosamljen pograd ob steni. Nato prosioskrbnika še za kakšno odejo ali dve, dasi naredi ob glavi zvočno bariero, ki biponoči dušila njegove zvoke. Zvečer pa seodpravi spat zadnji, da si čim bolj skrajšamuke, ki ga čakajo ponoči.Smrčačeva vestKakšne muke? Smrčač se dobro zaveda,kako zelo moteča je njegova prisotnost naskupnih ležiščih. Zato se že pred spanjemtrudi, da bi se planincem prikupil. Dajeza pijačo, stresa dovtipe, svetuje o predvidenituri in njenih težavah ter sevedapripoveduje o neizmernih junaštvih vkočljivih gorskih podvigih. Vede se kotgorniški starosta in poznavalec gora, zakaterega v planinah ni nobene skrivnostiveč. Toda zaman. Prav nič ne pomaga. Korevež prične z ”žaganjem”, postane najboljosovražen človek na svetu, kar pa ni najboljprijeten občutek. Ima slabo vest inboji se, kaj bo zjutraj izrečeno.Sam sem zaprisežen smrčač, zato bomopisal takšno grozljivo noč. Spravim sev kot ob steni in izdelam nasip iz odeje,nahrbtnika, škatle za hrano, vrečke z derezami,vrvjo in drugim med menoj insosedom. Ležem na bok proti steni, kar jepredpisana lega za smrčače, kajti če ležišna boku, smrčanja po teoriji naj ne bi bilo.Potegnem dvojno odejo čez glavo, vohamnjen smrad po starem znoju ter začnem zavtogenim treningom: ”Ne zaspi, ne smrči,ne zaspi, ne smrči …” Ta postopek trajakakšno uro, potem pa nastopi efekt štetjaovac in končno zaspim. V polsnu zaslišimtisti preteči ts, ts, ts, ts. Takoj vem, kaj topomeni, in sem v trenutku čisto buden terzačnem zopet znova z avtogenim treningom.Ker ts, ts ne pomaga dolgo, poizkušajoprizadeti še z žvižgi in s cmokanjem. Tudito pri meni kaj dosti ne zaleže. Potem grepa zares. Iz teme se zasliši: ”Ali je to mogoče?Od kod se je vzel ta človek?” ”Prekinipaljbu!” In še nežen glasek: ”Dragi, kolikoje ura?” Pa: ”Spokaj pa pred bajto! Ven alipa dobiš dereze v glavo! Ta mandeljc še neve, kaj ga čaka, zjutraj ga ubijem!” Take inpodobne moram nesrečnež poslušati inpotem dolgo ne zaspim. Slabe vesti se premetavam,dokler se ne prične rahlo daniti.Potem zaspim in prav tako ostali, nekaterimed njimi pa tudi pridno hrkajo.Spim nekoliko dlje. Spodaj v jedilnici žepijejo čaj in se pripravljajo na pot. Nobe-


nega očitka, noč je minila in hribovci so zmislimi v pričakovanju planinskih doživetij.Zgodi se pa tudi, da nekdo nekoliko boljglasno ugotavlja, kako dobro je, da je bajtadobro zasidrana. Kakšna gospa, ki sem jimorda celo malo všeč, pa reče: ”Gospod,danes ponoči ste bili pa zelo pridni.”VariacijeČe imam srečo, dobim tudi partnerja. Vstereo izvedbi se odgovornost deli. V kvadrofonijije pa sploh v redu, ker se ostalivdajo v usodo in zaspijo. Tudi mene kotsmrčača smrčanje drugega zelo moti. Tolažipa me to, da sem takšen tudi jaz. Nekočsem se domislil recepta, da me smrčanjene moti in se celo zabavam ob njegovemposlušanju. Zelo natančno sem začel poslušatiin analizirati zvoke, ki imajo velikonians v višini in barvi glasu, v prekinitvah,agresivnosti ter nežnosti in ne nazadnje včustvenem podajanju. Iz teh glasov se dao človeku marsikaj razbrati. Če pa imašdomišljijo, si lahko predstavljaš celo, kaj semu sanja. Ta recept ima tudi to prednost,da ob tem razglabljanju hitro zaspiš.Skupna ležišča v planinskih kočah imajona žalost odlično akustiko. Zato je tudizelo zanimivo in kratkočasno poslušati,če sta dva smrčača. Lahko ugibaš, komupripada kateri zvok, podobno kot če mižeposlušaš dve pozavni, ki improvizirata na”Globokarjev način”. 1Zelo zabaven je še primer smrčanja vparu. Prvi žaga lepo enakomerno v valovih:piano – mezzoforte. Drugi pa nenadomaudari daveči fortissimo, kar traja le kratekčas, nato se obrne na drugo stran in obnemi.Čez nekaj časa ga pa – takrat ko najmanjpričakuješ – spet vrže v fortissimo.Črna ovcaKo v določenem okolju in v družbi, s katerohodiš v hribe, spoznajo, kakšne vrstečlovek si, ti ne pomaga nobeno prikrivanjeveč. Vedno si smrčanja kriv ti, medtemko vsi drugi sladko smrčijo na tvoj račun.Zgodilo se je celo to, da je spala naskupnem ležišču mlada deklica z okvarov požiralniku. Celo noč je vlekla visokifalzet, kriv pa sem bil seveda jaz. Še dobro,da me niso vprašali, če sem sopranist.Neki moški je celo noč oponašal motornoverižno žago in spet sem bil kriv jaz,čeprav sem spal v drugi sobi. So pa tudičastne izjeme, ki jih smrčanje popolnomanič ne moti. Z Miho Pučkom sva pohajalapo gorah v Švici. Spala sva v majhnemšotorčku in glej, fant je bil popolnomaneobčutljiv na moje soliranje, ki je bilozaradi utrujenosti še bolj gromovito.Samopomoč proti smrčanjuDa bi se izognil tem neprijetnostim, semsi priskrbel posebno lahko spalno vrečoza nizke temperature. In če je bila kočaprenapolnjena, sem vkljub pozivomoskrbnika raje spal zunaj, enkrat celo naklopi pred kočo pod Breithornom, kjer jebila temperatura manj kot –15 °C.Nato me je presvetlilo. Zakaj bi hodilv kočo ravno prenočevat? Do izhodiščza ture se pripelješ z avtomobilom. Grešzgodaj spat, vstaneš ob dveh in si v eni uriv Alpah. Z naglavno svetilko rineš skozigozd in si ob prvem svitu že na prostem,doživiš krasen sončni vzhod in se pri povratkuizogneš neprijetni popoldanskioblačnosti in gorskim nevihtam. No, tarecept sploh ni nov in se mnogi že dolgoravnajo po njem.Pravzaprav v vzhodnih Alpah ni gorepod 3000 metri, da je v enem dnevu poobičajnih pristopih ne bi zmogel. Poznamgospoda, ki je prehodil celo Slovensko planinskopot, ne da bi enkrat prespal v kakšniplaninski koči.Obstajajo seveda tudi ljudje, ki jih pravnič ne zanima, če s smrčanjem ogrožajospanje drugih. Niti ne pomislijo, da bi biliuvidevni ali da bi kaj storili, da bi zmanjšaliučinek svojega smrčanja. Opozarjanjane zaležejo in na zalogi imajo celo nesramnaobratna sporočila, ki jih zaradimlajših bralcev ne bom navajal. A takiljudje so lahko tudi čez dan zelo neprijetniin sploh niso pravi planinci.Zato, dragi planinci, bodite do smrčačev,ki imajo zaradi svoje lastnosti slabovest, uvidevni in jim ne kvarite gorskihdoživetij in spominov nanje. Če pa stezelo občutljivi, si dajte v nahrbtnik čepkeza ušesa. Sploh pa ne bi bilo slabo,da bi jih imel za vsak slučaj na zalogitudi oskrbnik planinske koče. Potrebnibi bili tudi v primerih, ko se nabijev kočo čreda planinskih veseljakov, kirazgrajajo celo noč in še v dopoldanskeure, vse dokler ne zmanjka pijače. Tempojavom pa tudi smrčači niso kos inlahko blaženo in brez skrbi spijo, kerjih razgrajači preglasijo. m1Vinko Globokar, slovenski pozavnist, skladatelj indirigent.29


Z nami na potLepoteTrnovskeplanoteOd Poldanovca do Čavna Olga KolencSkale ob poti s Kuclja proti koči Antona Bavčerja na Čavnu, zadaj Veliki in Mali Modrasovec Foto: Olga KolencČe kje, potem bi duša španskega pesnika Lorca tukaj ljubila zeleno!Obsežna območja Trnovskega gozda ostajajo kot velika,nedorečena skrivnost. Na pregradi, kjer se srečujetasever in jug, narava kaže nešteto različnih obrazov. Lepotapodročja, s katero se srečujem že skoraj štiri desetletja, mije postala nekako samoumevna. V dolini je že poletje, tuzgoraj pa dohitimo še eno pomlad, ki se kiti s planinskimcvetjem. Objame nas hlad, ki veje iz zaprtih globeli in jam,zasutih z večnim ledom in snegom.Dinarsko gorstvo se na svojem najbolj severozahodnemdelu še poslednjič razkrije v vsej svoji lepoti. Pa vendar je toobmočje eno najredkeje poseljenih v Sloveniji, in še to le nazahodu. Prebivalci vasi in osamljenih kmetij so se ukvarjalipredvsem z živinorejo in gozdarstvom v pretežno bukovo--jelovih gozdovih. Težki življenjski pogoji, ročna sečnja,obdelava in spravilo lesa s komaj dostopnih terenov so domorodceprekalili v prave gorske viharnike. Oddaljenost oddoma, pomanjkanje, spanje v zasilnih lesenih barakah so vhudih zimah še dodali svoje. Časi se spreminjajo. Področjedanes zaradi lepot in miru vse bolj privablja turiste. Žena Lokvah na severozahodnem delu Trnovske planote, odNove Gorice oddaljene le dvajset kilometrov, vabi neštetopoti. Povzpnemo se lahko na priljubljene okoliške vrhove,kot sta Poldanovec in Mrzovec.Planinski kraški svetV višjih predelih Trnovskega gozda je planinski kraški svetše posebej izrazit. Z najvišjim Malim Golakom se povzpne30(Olga Kolenc)do višine 1495 metrov. Obilo padavin, sneg in burja (njenisunki včasih presežejo 100 km/h) še dodatno zaznamujejože tako izrazito in razgibano tektoniko. Za vodami, o katerihni več sledu, so ostale rečne dolinice, uvale, manjše krnicein morene, skozi katere si je v ledeni dobi ledenik utiral pot.Pa vendar je celotno območje ena sama razgibana celota.Zaplate majhnih kraških polj, ki se prepletajo s hribi in griči,padajo vse do krožno zaprtih globeli, od tam pa še globlje,v podzemne jame in brezna. Škraplje, žlebiči, škavnice inpodobni kraški pojavi so vidni na vsakem koraku.Trnovski gozd po zaslugi naravovarstvenih ukrepov tertežke dostopnosti še naprej ostaja oaza miru. Alpski, dinarskiin submediteranski vplivi nudijo pogoje za življenje pestriraznolikosti tako rastlinskih kot tudi živalskih vrst. Z malosreče in ob pravem času še lahko naletimo na svatovski plesvelikega petelina, ki je na žalost vse bolj ogrožen. V tehobsežnih in neprehodnih gozdovih živijo zveri, kot so ris,medved in volk. Številne zavarovane, endemične rastline sosi našle svoj dom v skritih in nedosegljivih skalnih razpokah.Poldanovec, povsem običajen poraščenhrib …… ki moli iznad severnega roba Trnovske planote, strmopada vse do doline Trebuše. Zanimivi, precej obiskani vrh jele dve uri hoje oddaljen od najbližjega izhodišča na Lokvah.V zavetju hladnih gozdov kmalu prispemo do sedla podMojskim vrhom. Krožna pot, ki le malo nižje obide globel


Golaki pozimi Foto: Oton NaglostMojsko drago z značilnim temperaturnim in rastlinskimpreobratom, je lepa v vseh letnih časih. Pred nami je šekrajši vzpon, kjer se nam odpirajo razgledi na najbližjevrhove, kot so Mojski vrh, Veliki Bukovec, Veliki Češevnikin Stanov rob. Vrh Poldanovca nas nagradi z obširnimipogledi na Trnovski gozd, na hribovje v porečju Idrijcepa vse do Spodnjih Bohinjskih gora – Peči in Julijskih Alp.Lahki dostop z juga pa naj ne odvrne naše pozornosti. Nasamem vrhu priporočam nekaj previdnosti, kajti vsak zdrsv globino bi bil usoden.Šele z vrha se odpre razgled tudi na mogočno, razgibanopregrado Govcev. To je svet prepadov in ozkih kamnitih grap,kjer se še pozno v pomlad belijo snežne zaplate. Vzpon izGorenje Trebuše, kjer premagamo tisoč višinskih metrov,nam goro razkrije v vsej njeni divjosti. Pogled na Govce žeod nekdaj vzbuja strahospoštovanje. Domačini so v bitki zapreživetje tudi tod ročno izsekavali. Menda je tako nastaloime, saj so bila obširna izsekana območja nekoč povsem gola.Iskali so prehode na jug, gradili poti in ustvarili nešteto strpljenjem prežetih pripovedi. Ženske z Vojskarske planoteso še v času druge svetovne vojne na hrbtih prinašale živežiz Vipavske doline.Naravni rezervat ParadanaSpomin na prvo pripoved o jami Ledenici mi sega v ranootroštvo. Moj oče, ki ga je po Trnovskem gozdu vodila pot zakruhom, je področje poznal kot lastni žep. Večkrat je govorilo strašnem breznu večnega snega in ledu, ki je iznajdljivimdomačinom pomagal pri dodatnem zaslužku.Naravni rezervat Paradana se razteza na območju Golakovna 18 hektarjih in na nadmorski višini 1480–1495 metrov.Gre za botanični in gozdni rezervat z naravnimi spomeniki:ledeniško-kraško globeljo ter Veliko in Malo ledeno jamo.Bogata naravna dediščina, ki je redka tudi v svetovnemmerilu, se skriva v globinah kot pravi zaklad. Nemalo smopresenečeni, ko ob spustu v globačo (Veliko ledeno jamo)pod seboj nenadoma uzremo nenavadno stvaritev narave.Toplotni in rastlinski pasovi si sledijo v obratnem zaporedjukot v gorah. Iz odprtine zaveje svež zrak, sneg lahko še junijasega vse do zgornjega roba. Led, ki so ga domačini ob koncu19. stoletja rezali v jami, so prodajali celo v Egipt. Velike koseso v koših in z doma narejenimi iznajdljivimi tehničnimipripravami nosili na površino. Z vozovi so ga ponoči vozilinaprej, predvsem proti Gorici in Trstu. Žičnica je za domačepotrebe delovala še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.Naravni rezervat Golaki in SmrekovadragaTrije Golaki (Veliki, 1480 m, Srednji, 1479 m, in Mali, 1495m) so v vseh letnih časih priljubljena planinska točka. Razmeromakratki dostopi z ajdovske, idrijske in goriške straniomogočajo hiter pobeg v neokrnjeno zeleno pravljico.Zimski vzponi trajajo dlje, saj so dostopi prekriti z globokimsnegom. Zasnežene gozdne poti se spremenijo v tekaške31


Velika ledena jamaVhod v Veliko ledeno jamo v Paradanije pod Golaki na višini 1100 metrov,le pet minut od vozne ceste. Pogled vjamo, ki je globoka 650 metrov, dolgapa več kot štiri kilometre, je naravnostpresunljiv. Za obiskovalce je moženspust le v prvo, 45-metrsko vhodnobrezno. Ledeni oklep nato izgine vozek preduh, ki vodi v številne podzemnerove in brezna, dostopne leizkušenim jamarjem. Led, ki iz sneganastaja že ob vhodu, sega vse do globine100–200 metrov.Vhod v Veliko ledeno jamo Foto: Olga Kolencproge, ki zdržijo vse do pozne pomladi. Pogosto naletimo nasveže medvedje sledi in hitro nam je jasno, kdo je še vednonajboljši čuvar gozda.Iztokova koča pod Golaki, 1260 m, ki je del Slovenskeplaninske poti, je skrita v zavetju dreves in opazna šele, tikpreden pridemo do nje. Od nje nas do najbolj obleganegaMalega Golaka loči le še štirideset minut hoje. Čeprav ”mali”,je najvišji vrh od Golakov. Imena ni dobil, ker bi bil najmanjši,temveč zato, ker je imel najmanjšo planino. Porasli, razgibanikraški teren se malo pod vrhom povsem spremeni. Bukovigozdovi imajo na severni strani Golakov ponekod zanimivo,povsem naravno pragozdno zgradbo. Razgaljeni kopasti vrhmoli izza gosto razraslega rušja, kar je redkost v dinarskemobmočju Slovenije. Razgled je naravnost veličasten. Svežezeleni gozdovi prikrivajo griče kot mehka zelena preproga.V lepem vremenu potuje pogled čez venec gora od Julijcev,Karavank pa vse do Kamniških Alp. Zelene barve daljav seprepletajo, vse bolj bledijo, spojijo se z nebom.Južni rob Trnovskega gozda …… ki se dviga iznad obsežne Vipavske doline, sega vse odKromberka pri Novi Gorici do Cola nad Ajdovščino. Velikdel pripada Čavnu, ki je sicer vrh, hkrati pa njegovo ime nosiobsežen del pogorja. Masiv je kakor mejnik, okoli tridesetkilometrov dolga pregrada, ki strmo pada in razmejuje dvarazlična svetova – sever in jug. Velika višinska razlika pogojujeprepletanje celinskih in sredozemskih podnebnih svetov,ki se odraža v pestrih rastlinskih in živalskih vrstah. Podori,odlomi in zdrsi skal pričajo o zelo intenzivnih naravnihprocesih žive in nežive narave. Star pregovor pravi, da jeBog ob stvarjenju sveta tod še poslednjič žakelj ”otresel”.Na izpostavljenih grebenih močni burji kljubuje le še nekajnajbolj trdoživih dreves. Naravne vrednote južnih obronkovTrnovskega gozda in Nanosa so zavarovane kot krajinskipark in v okviru Natura 2000.Pot na Golake Foto: Anka Vončina32


Poldanovec, 1299 mSLOTrnovski gozdPoldanovec je zaradi lahke dostopnostiz južne strani v vseh letnih časih precejpriljubljen. Divji prepadni svet, ki naseveru kot pregrada pada vse do dolineTrebuše, pa je ljudem že od nekdajburil domišljijo. Obsežno območjePoldanovec Foto: Olga KolencTrnovskega gozda nas preseneča s prvinskonaravo, kamor človek večinomaposega le za potrebe gozdarstva. Čeljubite mir, senčno zavetje gozdov inzložne poti, je Poldanovec v vseh letnihčasih prava izbira.Zahtevnost: Lahka označena pot.Oprema: Običajna pohodniška, v zimskemčasu zimska oprema, če je ledenoin pomrznjeno, tudi cepin in dereze.Nadmorska višina: 1299 mVišina izhodišča: 947 mVišinska razlika: 352 mIzhodišče: Lokve nad Novo Gorico(WGS84: 46,012309, 13,792250).Koče: Na opisanem območju koč ni.Časi:Lokve–Poldanovec 2 uriSestop 1.30 ureSkupaj 3.30 ureSezona: Primerno v vseh letnih časih.Zemljevid: Izletniška karta Goriška,1 : 50 000.!Mali Golak, 1495 mSLOTrnovski gozdMali Golak, najvišji vrh v Trnovskemgozdu, je v vseh letnih časih, šeposebno pa ob koncu tedna, oblegantako z vipavske kot z goriške strani.V vsakem letnem času v zavetju gozdovnajdemo hlad, pozimi pa lahkodoživimo pravo zimsko turo. Vselej pazačutimo obsežnost in lepoto neokrnjenihmešanih gozdov, razprostrtihMali Golak Foto: Olga Kolencpo bližnji in daljni okolici. Planinskikraški svet je tod še posebno izrazit.Z golega, kopastega vrha se namodpre širok razgled, ki sega daleč vnotranjost Slovenije, od Julijskih Alp,Karavank do Kamniških Alp. Prekojužnega pobočja Trnovskega gozda, kipada na primorsko stran, nam pogledpotuje vse do morja.Zahtevnost: Lahka označena pot.Oprema: Običajna pohodniška, v zimskemčasu primerna zimska oprema,če je ledeno in pomrznjeno, tudi cepinin dereze.Nadmorska višina: 1495 mVišina izhodišča: 1105 mVišinska razlika: 390 mIzhodišče: Mala Lazna, kamor sepripeljemo iz Lokev nad Novo Goricoali iz Ajdovščine skozi Lokavec oziromaiz Predmeje (WGS84: 45,978083,13,824607).Koča: Iztokova koča pod Golaki, 1260m, telefon 041 964 670.Časi:Mala Lazna–Mali Golak 1.30 ureSestop 1 uraSkupaj 2.30 ureSezona: Primerno v vseh letnih časih.Zemljevid: Izletniška karta Goriška,1 : 50 000.33


!Poldanovec, 1299 mOpis: Vozilo pustimo na Lokvah in pešnadaljujemo v smeri zaselka Lazna.Na drugem križišču nas oznaka usmeridesno na gozdno pot, ki se lagodnodviga vse do prelaza pod Mojskimvrhom. Po krajšem spustu pridemodo table, na kateri je označena pot, kipo cesti krožno obide Mojsko drago innas popelje na vrh. Nadaljujemo pocesti, ki se spušča levo in nas za velikimdesnim ovinkom usmeri levo na stezo.Nadaljujemo po grebenu, idilična stezapreide v strm kolovoz. Tik pod vrhomse pot, ki je že stezica, obrne povsemna sever in v nekaj zavojih privedena vrh.Sestop: Sestopimo po poti vzpona.Druga možnost je, da pod vrhom zavijemolevo, steza preide v gozdno vlako,ki v nekaj minutah pripelje do gozdneceste. Na cesti se lahko vrnemo po istipoti do izhodišča (desno) ali pa zavijemolevo in obidemo celotno Mojskodrago ter tako naredimo krožno potdo opisne table pod Mojskim vrhom.Od tam nadaljujemo po isti poti protiLokvam.Olga KolencMali Golak, 1495 mOpis: Po gozdni cesti gremo v smeritable za Veliko ledeno jamo v Paradani(od Male Lazne do Paradane sta dvakilometra). Po petnajstih minutahhoje nas oznaka usmeri na desno, namarkirano stezo, ki vodi do Iztokovekoče pod Golaki. Nadaljujemo skozigozd, po dobre pol ure smo na še enigozdni cesti, od koder je do koče še petminut. Nad kočo je pri informativnitabli o rezervatu Golaki in Smrekovadraga razpotje. Levo lahko nadaljujemopo udobni stezi, naravnost navzgorpa pot pelje čez razbito skalovje zmnožico korenin. Stezi se malce višjeponovno združita, strmina popusti inže se znajdemo v manjši zatišni grapi.Sledi krajši vzpon čez razgibano skalnostrmino. Po prijetni hoji zaobidemomanjši vrh, steza na grebenu se skorajpoloži. To je najlepši del poti. Sledi kratekvzpon skozi rušje in že je pred namigoli, zaobljeni vrh.Sestop: Do koče se vrnemo po potivzpona, na cesti pod kočo pa si lahkoizberemo eno izmed dveh gozdnihcest. Leva nas pripelje na preval južnood Male Lazne, kjer se priključimo cestiPredmeja–Mala Lazna, desna gozdnacesta pa nas v smeri jame Ledenice inprav tako pripelje nazaj na izhodišče.Tura je v obeh primerih daljša za približnoeno uro.Olga Kolenc34


Kucelj, 1237 mSLOTrnovski gozdKucelj je najvišji in najrazglednejšivrh Čavna, zato je verjetno tudinajbolj obiskan. Iznad kopastega južnegaroba Trnovskega gozda izstopakot majhna, samostojna piramida.Tura je lepa v vseh letnih časih,posebno pa v obdobju vegetacije, koso pobočja en sam botanični vrt. Tuje kraj, kjer se srečujeta sever in jug.Na severu se nam odpre pogled naobsežno področje Trnovskega gozda,ki je v pomladnem in jesenskem časunajbarvitejši. Pod namita leži zračnaVipavska dolina in Primorska, prekoKrasa pa seže pogled vse do Jadranskegamorja.Zahtevnost: Gozdna cesta, vršno pobočjeKuclja je nezahtevna markiranasteza.Oprema: Običajna pohodniška, v zimskemčasu primerna zimska oprema,če je ledeno in pomrznjeno, tudi cepinin dereze (za vršno pobočje Kuclja).Nadmorska višina: 1237 mVišina izhodišča: 985 mVišinska razlika: 252 mIzhodišče: Lovska koča v Krnici (Trnovskigozd), kamor se pripeljemo izTrnovega nad Novo Gorico skozi naseljeRijavci do lovske koče in piknik prostorav Krnici, kjer parkiramo (WGS84:45,943957, 13,785355).Koča: Koča Antona Bavčerja na Čavnu,1242 m, telefon 040 413 392. Donje vodi kar nekaj krajših in daljšihpristopov, možen je tudi dostop zavtomobilom.Časi:Lovska koča v Krnici–Kucelj 2 uriSestop 1.30 ureSkupaj 3.30 ureSezona: Primerno v vseh letnih časih.Zemljevid: Izletniška karta Goriška,1 : 50.000.Kucelj Foto: Olga Kolenc!Mrzovec, 1410 mSLOTrnovski gozdMrzovec je v osrčju Trnovske planote.Zaradi poraslega planotastega vrhaskoraj brez razgleda so na njemzgradili le nekaj metrov visok stolp,ki omogoči razgled po bližnji in daljniokolici. Kot na dlani imamo bližnjivasi Lokve in Nemci, pogled pa namseže do Jadranskega morja na juguvse do Julijskih Alp na severu. Ponovnozačutimo moč in lepoto Trnovskegagozda, razčlenjeni kraški svet zzaprtimi globelmi, kuclji in brezni papokrajini tudi na tem koncu dodajasvojstven pridih.Zahtevnost: Lahka označena pot.Oprema: Običajna pohodniška oprema,priporočam uporabo pohodniškihpalic. V zimskem času primerna zimskaoprema, če je ledeno in pomrznjeno,tudi cepin in dereze (za vršno pobočjeMrzovca).Nadmorska višina: 1410 mVišina izhodišča: 946 mVišinska razlika: 464 mIzhodišče: Lokve (Poncala) (WGS84:46,002322, 13,800667).Časi:Lokve (Poncala)–Mrzovec 2 uriSestop 1 uraSkupaj 3 ureSezona: Primerno v vseh letnih časih.Zemljevid: Izletniška karta Goriška,1 : 50.000.Mrzovec Foto: Olga Kolenc35


Kucelj, 1237 mOpis: Gremo po gozdni cesti, ki nas vštevilnih zavojih, manjših vzponih inspustih popelje v osrčje gozda. Nadaljujemomimo gozdarske koče Selovecvse do vznožja Kuclja, kjer se gozd razredči.Na južni strani zagledamo travnatopobočje Kuclja. Kmalu nas stezausmeri desno, do vrha je še približno20 minut. Turo lahko podaljšamo zvzponom do koče Antona Bavčerja naČavnu ter na Veliki Modrasovec, takoda po sestopu s Kuclja hodimo po gozdnicesti, ki nas po slabi uri hoje pripeljedo koče na Čavnu. Ob koči sledimosmerokazu za Modrasovec in Golake,pot nas vodi desno. Sledimo stezi, kise najprej dvigne, nato pa v zračnembukovem gozdu skoraj položi. Že smopri razcepu, oznaka na drevesu nasusmeri levo proti (Velikemu) Modrasovcu.Sledi še manjši vzpon in že smona gozdnatem grebenu. Ko stopimo izgrmovja, pred seboj zagledamo ostankevojaške postojanke, ki stojijo nanerazglednem vrhu. Če želimo videtirazgled od Golakov do Julijskih Alp, semoramo povzpeti na ruševine. Od kočedo vrha je 20 minut.!Sestop: Sestopimo v smeri prihodanazaj do gozdne ceste. Če bomo obiskalikočo in Veliki Modrasovec, se skupničas hoje podaljša za približno dveuri. Če nismo vezani na lasten prevoz,pa lahko od koče sestopimo v dobrouro hoda oddaljeno Predmejo.Olga KolencMrzovec, 1410 mOpis: Parkiramo ob koncu vasi (Poncala) tik ob gozdu.Označen in markiran kolovoz nas usmeri desno, čez ograjenpašnik. Pot se vzpenja skozi gozd in čez približno polure prispemo na Bolo do ceste Lokve–Predmeja. Smerokaznas usmeri desno, začetna strmina kmalu popusti in vzavojih dosežemo dokaj položno gozdno cesto. Sledimo jinekaj sto metrov, nato nas označena steza usmeri na levo.V cikcaku nadaljujemo čez precej strm in poraščen teren,ki nas pripelje na še eno, že malce zaraslo cesto. Od vrhanas loči le še nekaj minut. Držimo se desne, nato pa znovalevo po stezi navzgor. Pred nami se odpre okrogla jasa, obnjenem robu pa zagledamo kamnit razgledni stolp.Sestop: Sestopimo po poti vzpona.Olga Kolenc36


Velika Cina/Cima Grande di Lavaredo, 2999 m, normalni pristopISekstenski DolomitiVsakemu gorniku se ob pogledu na TriCine vzbudi želja, da bi se enkrat povzpelnanje. Ker je Velika Cina najvišja,je deležna tudi največ obiska. Skorajneverjetno je, da se vzpona po normalnismeri v lepem vremenu ne bi lotilanobena naveza. V visoki sezoni lahkoplezanje zaradi čakanja na varovališčihzato traja tudi do dvakrat dlje, prav takosestop zaradi številnih spustov po vrvi. Zvrha ob lepem vremenu uživamo v razgleduna dolomitske velikane, na VisokeTure v Avstriji in na skupino Ortlerja,pogled pa seže tudi do naših Julijcev.Plezanje v spodnjem delu normalnega pristopa na Veliko Cino Foto: Bor ŠumradaZahtevnost: Vzpon na Veliko Cino jeplezalna tura težavnosti III+/II–III, kizahteva osnovno alpinistično znanje.Orientacija je v megli otežena, šeposebej pri sestopu. Zaradi gnečeje nevarnost padajočega kamenja,potrebujemo tudi nekaj strpnosti pričakanju.Oprema: Osnovna gorniška inplezalna oprema, čelada. V zgodnjisezoni nas lahko v grapah presenetijosnežišča.Nadmorska višina: 2999 mVišina izhodišča: 2320 mVišinska razlika: približno 700 mIzhodišče: Izhodišče je parkirišče prikoči Auronzo, dostopno z avtom poeni od treh možnosti, ki so opisanev reportaži (WGS84: 46,612577,12,295187).Koči: Rifugio Auronzo, 2320 m,telefon 0039 043 53 90 02, in RifugioLavaredo, 2344 m, telefon 0039 349602 86 75.Časi:Koča Auronzo–vrh 4 ureSestop 3 ureSkupaj 7 urSezona: Od junija do začetka oktobra.Vodniki:Andrej Mašera: Čudovite Alpe. PZS,2006.Andrej Mašera: Dolomiti, sanjske gore.PZS, 2009.Erik Švab, Giovanni Renzi: Tre Cime,Classic and modern routes. VersanteSud, 2009.Tine Mihelič: Tri Cine. Alpinistični razgledi,1987.Zemljevid: Dolomiti di Sesto/Sextener Dolomiten, Tabacco 010,1 : 25.000.!Zahodna Cina/Cima Ovest, 2973 m, normalni pristopISekstenski DolomitiKljub temu da je Zahodna Cina nekajmetrov nižja od Velike Cine, ni videtiprav nič manj mogočna. Njena severnastena je ob spodnjem strehastem deluše bolj odbijajoča kot severna stenaVelike Cine. Vzpon na Zahodno Cinopa je bistveno manj obljuden in kajlahko se zgodi, da bomo tudi v lepemvremenu na celotni turi sami, medtemZahodna (levo) in Velika Cina z juga Foto: Mojca Stritarko se bodo na vrhu Velike Cine gnetlemnožice gornikov. Po težavnosti kotpo karakteristiki sta oba normalna pristopana najvišji izmed Treh Cin dokajpodobna. V celoti gledano pa se mi zdivzpon na Zahodno Cino slikovitejši.Razgled z vrha je izredno privlačen,veličasten je predvsem pogled na vertikaloVelike Cine.Zahtevnost: Normalni pristop naZahodno Cino je plezalna smer z ocenoIII+/II–III. Veliko je hoje po gruščnatihpobočjih, plezalni deli pa imajo zadovoljivoskalo. Orientacija zaradi oranžnihpuščic, ki so že malce zbledele,ni tako zahtevna. Pri sestopu se je čezstrme odstavke treba spustiti po vrvi.Oprema: Osnovna gorniška inplezalna oprema, čelada. V zgodnjisezoni nas lahko v grapah presenetijosnežišča.Nadmorska višina: 2973 mVišina izhodišča: 2320 mVišinska razlika: približno 600 mIzhodišče: Izhodišče je parkirišče prikoči Auronzo, dostopno z avtom poeni od treh možnosti, ki so opisanev reportaži (WGS84: 46,612577,12,295187).Koči: Rifugio Auronzo, 2320 m,telefon 0039 043 53 90 02, in RifugioLavaredo, 2344 m, telefon 0039 349602 86 75.Časi:Koča Auronzo–vrh 2–2.30 ureSestop 2 ureSkupaj 4–5 urSezona: Od junija do začetka oktobra.Vodnika:Erik Švab, Giovanni Renzi: Tre Cime,Classic and modern routes, VersanteSud, 2009.Tine Mihelič: Tri Cine, Alpinistični razgledi,1987.Zemljevid: Dolomiti di Sesto/Sextener Dolomiten, Tabacco 010,1 : 25.000.37


Velika Cina/Cima Grande di Lavaredo, 2999 m, normalni pristopOpis: Od koče Auronzo gremo po makadamski promenadipod Cinami. Po dobrih sto metrih zavijemo levo vstrma melišča, kjer si vzpon do škrbine med Zahodno inVeliko Cino poskušamo olajšati z vzpenjanjem po sledehpoti. Ko po slabi uri prisopihamo na škrbino, nas približnodvajset metrov pod vrhom škrbine na levi pričakaprva oranžna puščica. Začnemo se vzpenjati po globokigrapi, ki se zariva med stenami Zahodne Cine in Crodedegli Alpini, 2885 m. Ko se globoka gruščnata grapa,prekinjena z lažjimi skoki, razcepi v dva kraka, sledimolevemu do nekakšnega grebena. Po njem se ob lažjemplezanju vzpenjamo po levi strani glavne grape do prvihstrmejših delov. Zdaj nas čaka prvi plezalni del, kjer vtreh raztežajih počasi prečimo nazaj v glavno grapo.Sledi petdeset metrov vzpenjanja po grapi, nato pa podesni strani preko 20-metrskega skoka (III+) splezamona veliko polico, ki obkroža vršno glavo. Sledimo ji nazahodno stran in mimo velikega belega balvana iščemoprehode proti vrhu. V treh raztežajih dosežemo ozkoškrbino. Sledi še 10 metrov (III+) navpičnega plezanjana večjo polico. Od tod prečimo med vršnimi stolpi poizpostavljenih policah do strmega in prepadnega vrha.Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Sidrišča za spust povrvi so urejena.Bor ŠumradaSkica: Barbara Žižič!Zahodna Cina/Cima Ovest, 2973 m, normalni pristopOpis: Od koče Auronzo gremo po makadamski promenadipod Cinami. Po dobrih sto metrih zavijemo levo v strmamelišča, kjer si vzpon do škrbine med Zahodno in VelikoCino poskušamo olajšati z vzpenjanjem po sledeh poti. Kopo slabi uri prisopihamo na škrbino, nas približno dvajsetmetrov pod vrhom škrbine na levi pričaka prva oranžnapuščica. Začnemo se vzpenjati po globoki grapi, ki se zarivamed stenami Zahodne Cine in Crode degli Alpini, 2885m. Ko se globoka gruščnata grapa, prekinjena z lažjimiskoki, razcepi v dva kraka, sledimo levemu do nekakšnegagrebena. Po njem se ob lažjem plezanju vzpenjamo polevi strani glavne grape do prvih strmejših delov. Zdaj nasčaka prvi plezalni del, kjer v treh raztežajih počasi prečimonazaj v glavno grapo. Sledi petdeset metrov vzpenjanja pograpi, nato pa po desni strani preko 20-metrskega skoka(III+) splezamo na veliko polico, ki obkroža vršno glavo.Sledimo ji na zahodno stran in mimo velikega belegabalvana iščemo prehode proti vrhu. V treh raztežajih dosežemoozko škrbino. Sledi še 10 metrov (III+) navpičnegaplezanja na večjo polico. Od tod prečimo med vršnimistolpi po izpostavljenih policah do strmega in prepadnegavrha.Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Sidrišča za spust povrvi so urejena.Bor ŠumradaSkica: Barbara Žižič38


Pot okoli Treh CinOpis: Od parkirišča pri koči Auronzogremo po makadamski cesti podjužnimi pobočji Treh Cin mimo kočeLavaredo, od koder se vzpnemo dosedla Forcella Lavaredo, 2454 m. Medvzponom na sedlo lahko občudujemoRumeni raz v Mali Cini, ki je edennajslikovitejših v vseh Dolomitih. Zanadaljevanje s sedla imamo dve možnosti.Nekoliko napornejša, a krajša jepot po širnih meliščih pod severnimistenami Cin, kjer res od blizu občudujemovertikalo. Druga, lagodnejša innogam prijetnejša, pa je markiranapot do koče Locatelli in nato naprejokoli treh Cin po travah in skalah ter vvznožju melišč. Obe varianti se združitana travnatem slemenu, tik predenpot zavije za rob na zahodno stran, odkoder dosežemo sedlo Forcella del Coldi Mezzo, 2324 m. Od tam v blagemspustu kmalu dosežemo parkirišče podkočo Auronzo.Bor Šumrada!Monte Paterno/Paternokofel, 2744 m, po ferati De Luca-InnerkoflerOpis: Od parkirišča pri koči Auronzogremo po makadamski cesti podjužnimi pobočji Treh Cin mimo kočeLavaredo, od koder se vzpnemo do sedlaForcella Lavaredo, 2454 m. Od todnadaljujemo pod zahodnimi ostenjiMonte Paterna v lahkem spustu protikoči Locatelli, kjer nas tik pred kočočaka krajši vzpon. Sledimo poti protizačetku severnega grebena MontePaterna v bližini grebenskih stolpovSalsiccia. Pot se nadaljuje pod grebenomin po njem, kmalu pa vstopimo vznameniti 600-metrski rov, imenovanGalleria Paterna. Prižgemo svetilko inse dobrih sto višinskih metrov strmovzpenjamo skozenj ob pomoči jeklenic.Ko pridemo iz rova, preplezamo nekajkrajših, dobro zavarovanih skalnihpragov in se po grapi povzpnemo naozko grebensko škrbino Forcella delCamoscio, 2600 m. Smo vzhodno podvrhom, od katerega nas ločita še vzponpreko strme in izpostavljene stene,ki jo premagamo s pomočjo jeklenic,ter krajše skrotasto pobočje do križana vrhu.Sestop: Sestopimo po poti vzponado škrbine Forcella del Camoscio. Odtod se usmerimo proti jugu do manjšekrnice. Pot nas nato vodi po skorajdavodoravni polici vse do škrbine ForcellaPassaporto, 2379 m. Za njo nas presenetiše en nizek rov, skozi kateregakmalu stopimo na gruščnata pobočjanad sedlom Forcella Lavaredo, kjer sepriključimo poti vzpona.Bor Šumrada40


GolakiGolaki so del obsežne Trnovske planotein njen najvišji masiv, Smrekovadraga pa je največja globel, ki jeznano mrazišče s toplotnim in rastlinskimobratom. Na tablah najdemopomembne informacije, hkratipa tudi prošnjo, da ne zapuščamomarkiranih poti. Naravni rezervat jezavarovan z Odlokom o razglasitvikulturnih in zgodovinskih spomenikovter naravnih znamenitosti naobmočju Občine Ajdovščina. Večjidel je od leta 1981 zavarovan tudikot gozdni rezervat.Smrekova draga Foto: Olga KolencRazgled z Golakov na zimske Julijce Foto: Boštjan LikarIztokova koča pod Golaki Foto: Vid PogačnikNajvišji vrh Golakov: Mali Golak Foto: Anka Vončina41


Ognjica (Telekia speciosa) Foto: Olga KolencPrecej strmi vzponi z južne strani so vselej nagrajeni z nepozabnimirazgledi: obsežni Trnovski gozd in Otliška planota sPredmejo, kjer je toliko izjemnih naravnih znamenitosti, dasi zaslužijo samostojno pripoved. Naš pogled potuje naprejdo Nanosa, Snežnika, naselij v Vipavski dolini, pa prekoVremščice čez Kras do Tržaškega zaliva. Preko spodnjegadela Vipavske doline nam ob lepem vremenu sega pogledna goriško stran vse do Furlanske nižine in Karnijskih Alp.Hoja po makadamski lokalni poti iz Trnovega ali iz smeriMale Lazne je povsem druga zgodba kot pravkar navedene.Objameta nas hlad, svežina gozdov. Kako lepo je poslušatipod podplati ”hrustanje” peska, opazovati razgibani, s skalamiposuti teren in poslušati ptičje petje!V grebenu južnega roba Čavna …… po obliki izstopa le Kucelj. Ta najrazglednejši stožčastivrh je mali raj za botanike. Iz zavetja gozdov se povzpnemona male, v obdobju vegetacije s cvetjem posute zaobljenegričke. Svet se pred nami odpre, pogled nam na severu sežeprek gozdov, na jug pa daleč, do morja.Bližja okolica vabi: bivak Črna peč, Mala gora, Sveti Pavelnad Vrtovinom. Le nekaj več hoje nas loči od samega vrhaČavna, koče Antona Bavčerja, Velikega in Malega Modrasovca,Velikega roba in drugih. Zanimive skalne formacije,upognjena debla črnega in rdečega bora, ki kljubujejo burji,dodajo pokrajini svojstven pridih. Visoke, nedostopne skalnatestene so dom številnih ogroženih ptic, med katerimije tudi naš največji sokol selec. Beloglavi jastreb, poletnigost, je le ena izmed velikih ujed, ki na grebenih postane napoti svoje selitve. Tod domujeta planinski orel in največjaevropska sova velika uharica. Razpon njenih kril meri karsto šestdeset centimetrov. mTaborska cerkev sv. Marije iz 14. stoletja nad Vitovljami Foto: Zvone KosoveljHladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) Foto: Florijan PoljšakBotanik slovenskega rodu Franc Hladnik je leta 1819na Čavnu prvič našel Rebrinčevolistno hladnikovkoali hladnikijo (Hladnikia pastinacifolia), ki je edini endemičnirod slovenske flore.42


Južni rob Čavna – pogled na Kucelj z Velikega roba Foto: Zvone KosoveljSkalna rebra južnega roba Čavna Foto: Zvone KosoveljNa vrhu Kuclja Foto: Zvone Kosovelj43


Z nami na potSkupinaTreh CinSimbol Dolomitov Bor ŠumradaVelika (levo) in Zahodna Cina od jezera Landro Foto: Miran HladnikTri Cine so brez dvoma najznamenitejša gorska skupinav Dolomitih, poleg Matterhorna pa tudi najboljznani in fotogenični vrhovi v celotnih Alpah. V poletnihmesecih so deležne velikega obiska, saj množice planincev,gornikov, kolesarjev, plezalcev in ostalih navdušencevpohajkujejo po njihovih pobočjih, stenah ali le občudujejoin fotografirajo čudovito izklesane monolitne stebre. Kotrečeno, so Cine fantastični simboli neštetih skalnih tvorb,kot so neizprosna vertikala, previsi in ogromne strehe.Najbolj tipično podobo kažejo proti severu, kjer se dvigajostrme stene, in ob lepih dnevih jih množice kot obsedenefotografirajo med sprehajanjem po udobnih kolovozih inpoteh z vseh strani.Od konca gorske ceste, ki pripelje z zahoda od jezeraMisurina (Lago di Misurina) vse do koče Auronzo (RifugioAuronzo) na višini 2320 metrov, je po udobni poti do sedlaLavaredo (Forcella Lavaredo), 2454 m, le pol ure hoda podjužnimi pobočji in stenami, kjer nam ob pogledu na temačneseverne stene prvič zastane dih. Zaradi lahkega in hitregadostopa je ob lepih koncih tedna na parkiriščih okoli kočeAuronzo parkiranih tudi do tisoč avtomobilov. Večina je lesprehajalcev, turistov ali nedeljskih izletnikov, ki izkoristijolep dan visoko nad dolinami. Ostali so bodisi gorniki, kise po normalnih dostopih vzpenjajo na vrhove Treh Cin,bodisi alpinisti in plezalci, ki uživajo v strminah mnogihsmeri v tamkajšnjih stenah. Najlepši, pravzaprav bi lahkorekli klasični pogled, ki ga vidimo na mnogih razglednicah,v revijah in knjigah, je od koče Locatelli (Rifugio TreCime A. Locatelli), 2405 m, na severni strani. Dosežemo jolahko z že omenjenega sedla Lavaredo, od koče pa se lahkonapotimo po lepih travnatih planotah mimo jezerc ves časpod severnimi stenami preko sedla Col di Mezzo, 2324 m,nazaj do parkirišč pri koči Auronzo.Pregled območja in glavni vrhoviTri Cine (Tre Cime di Lavaredo, Drei Zinnen) so, kljub temuda so svetovno znane, majhna gorska skupina na obrobjuprecej večjih Sekstenskih Dolomitov in se kot stolpnice pnejo44


Monte Paterno z Velike Cine Foto: Bor Šumradav nebo. Čeprav so najopaznejši predvsem trije glavni vrhovi,ki se od zahoda proti vzhodu vrstijo Zahodna Cina (CimaOvest), 2973 m, najvišja v skupini Velika Cina (Cima Grande),2999 m, in najnižja Mala Cina (Cima Piccola), 2857m, je v skupini še veliko drugih manjših stolpov in vrhov.Na zahodu jo obroblja sedlo Mezzo, na vzhodu pa sedloLavaredo. Ostale vrhove omenim za lažjo preglednost inorientacijo, saj so s poti težje določljivi. V skrajnem zahodnemdelu pred mogočno Zahodno Cino je dvoje nižjih,manj pomembnih sten: Croda del Rifugio in Croda di Mezzo,2733 m, ki se dvigata direktno za kočo Auronzo. Spadata hgmoti višjega, samostojnega vrha Sasso di Landro, 2763 m,ki je od Zahodne Cine ločen z ozko škrbino Forcella Altadi Longeres. Omeniti velja še stolpa, ki obrobljata Sasso diLandro, in sicer na severozahodu Torre Lavaredo, 2536 m,na vzhodu pa Torre Comici, 2780 m, ki se že navezuje naZahodno Cino. Jugozahodno in južno od Zahodne Cinese dvigujeta še stebra Il Mulo, 2800 m, in višji Croda degliAlpini, 2885 m.Sledi Zahodna Cina, ki se dviguje nad vsemi prej omenjenimivrhovi. Na južno stran so njena pobočja razsuta inprepredena z globokimi grapami, delno pokrita z gruščem,nad vsem tem pa se dvigujejo nižje stene in ostri skalnistolpi. Popolno nasprotje je njena severna stran, ogromnaskalna gmota, visoka dobrih 500 metrov. Na levi in desnistrani jo obrobljata strma raza, v sredini je v spodnjemdelu spodjedena tako, da se njene strehe raztezajo dalečnad melišča, zgornji del pa je vertikalen skoraj do ostregavrha. Med Zahodno in Veliko Cino se zarezuje globokaškrbina Forcella Grande. Tudi Velika Cina na sever prepadaz navpično in previsno severno steno, obrobljenoz dvema ostrima razoma, in tudi njena južna stran jeobčutno manj strma ter razčlenjena z dvema velikimapolicama. Zadnja skalna gmota je od Velike Cine pravtako ločena z globoko škrbino Forcella Piccola. Najvišjivrh oziroma stolp je vitka Mala Cina (Cima Piccola), 2857m, ki na vse strani pada z navpičnimi stenami. Še boljproti vzhodu je z njo povezan vrh Punta di Frida, 279245


Koča Locatelli in Tri Cine v ozadju Foto: Oton Naglostm. Sledita globoka in temačna škrbina ter še zadnji stolp,Najmanjša Cina (Cima Piccolissima), 2700 m. Zanjo jezaslediti tudi ime Torre Preuss po znanem alpinistu, kije prvi stopil na ošiljeni vrh.Ker je med opise uvrščen tudi pristop na Monte Paterno(Paternkofel), 2744 m, naj omenim, da je ta nad sedlomLavaredo v nadaljevanju grebena in ponuja čudovit razgledna Tri Cine ter dobro alternativo gornikom, ki so jim ljubšemarkirane zavarovane poti kot pa plezalni vzponi.Zgodovina osvajanja vrhov in stenZgodovina osvajanja vrhov in sten se v Cinah piše že več kot140 let, kolikor je minilo od prvega vzpona na Veliko Cino.Posamezni podvigi v teh stenah se vedno znova uvrščajov sam vrh svetovnih alpinističnih dosežkov, saj so se tukajvedno preizkušala in se še zmeraj preizkušajo največja alpinističnaimena, ki so skozi zgodovino premikala mejenemogočega vedno višje. Morda se bo navajanje suhoparnihletnic in smeri slišalo nezanimivo, vendar vsakega gornikater plezalca ob dosežkih, ki so se vrstili skozi dolgo doboosvajanja, pritegne bolj, kot bi si mislili. To velja tako za prvevzpone kot za res vrhunska in omembe vredna dejanja vdanašnji moderni dobi.Prvi pomembni vzpon se je zgodil daljnega leta 1869. Slavniprvopristopnik na številne vrhove Dolomitov, DunajčanPaul Grohmann, je z vodnikoma Franzem Innerkoflerjemin Petrom Salcherjem v še za današnje razmere rekordnemčasu opravil prvi vzpon na Veliko Cino. Tako je v enemletu prvenstvenima vzponoma na Punto dei Tre Scarperi,3152 m, in Sassolungo, 3181 m, dodal še en pomembendolomitski vrh. Povzpeli so se po južni strani, po smeridanašnjega normalnega in najlažjega pristopa, kar je biloza tisti čas vrhunsko dejanje. Točno deset let kasneje je prišelčas za prvi vzpon na Zahodno Cino. Prvopristopnikapo smeri današnjega normalnega pristopa sta bila MichaelInnerkofler in Georg Ploner. Dve leti kasneje, leta 1881,je bil opravljen prvi vzpon na Punto di Frido in nekaj dnikasneje še na Malo Cino, ki je v današnjem času normalnipristop IV. težavnostne stopnje.Leta 1908 se je R. Eller sam prvi vzpel po znamenitemseverovzhodnem razu Velike Cine, vendar je ta vzpon maloznan, zato se danes verjetno najbolj plezana smer v Treh Cinahimenuje Dibonov raz po Angelu Diboni, ki jo je preplezalleto kasneje. Leta 1911 je sledil prvi vzpon Paula Preussa naNajmanjšo Cino po kaminu v severovzhodni steni. S soplezalcemsta ves čas plezala nevarovana, kar je bilo v skladu s46


Kamin, najtežje mesto med vzponom na Veliko Cino Foto: Bor ŠumradaPogled na mogočno severno steno Velike Cine z vrha Zahodne CineFoto: Bor ŠumradaPreussovimi načeli glede plezanja. Leta 1913 je Hans Dülferopravil legendarni vzpon po globokem kaminu v zahodnisteni Velike Cine, ki je bil za tisti čas ena najzahtevnejšihsmeri v Dolomitih.Nadaljnji razvoj je sledil leta 1933, ko so prvič preplezaliseverovzhodni raz Zahodne Cine, ki se danesimenuje po enem od prvopristopnikov Demuthov raz.Slab mesec kasneje je prišlo do enega od prelomnihtrenutkov v zgodovini plezanja. Emilio Comici je vdružbi bratov Dimai kot prvi preplezal severno stenoVelike Cine. V desnem delu so potegnili smer, ki jedanes ena od najbolj plezanih klasik v steni s prostooceno VII. težavnostne stopnje. Isto leto je Comici vdružbi še dveh soplezalcev preplezal znameniti, povsemnavpični Rumeni raz (Spigolo Giallo) v Mali Cini, ki jeverjetno eden najlepše oblikovanih in fotogeničnih razovv Dolomitih. Še en zgodovinski mejnik se je zgodil leta1935, ko je bila rešena uganka severne stene ZahodneCine. Po dolgotrajni borbi je vzpon skoraj uspel dvemaNemcema, ki sta zaradi slabega vremena sestopila.Nameravala sta nadaljevati naslednji dan, vendar jimaje z zgodnjim startom slavo speljal znameniti RiccardoCassin, ki se je v družbi Vittoria Rattija po njunih sledehpreko dolge izpostavljene prečnice v treh dneh vzpel dovrha. Nemcema je dan kasneje pripadla prva ponovitevsmeri. Tudi ta smer je danes ena od najbolj plezanih inželenih klasik v Treh Cinah in pri prosti ponovitvi setežavnost giblje do VIII. težavnostne stopnje.Naslednje pomembno obdobje je prišlo po letu 1958. To jebil čas tehničnega plezanja z uporabo svedrovcev in tako soena za drugo nastajale znamenite diretisime. Prva pomembnasmer takšnega tipa je bila v osrednjem delu Velike Cine. Obpomoči več kot 200 klinov in svedrovcev so štirje Nemci vštirih dneh potegnili diretisimo, ki se danes imenuje smerHasse-Brandler. Leto kasneje so v Zahodni Cini nastale šeštiri smeri: Francoska smer – Spominska smer Jeana Couzyja,Švicarska in Italijanska smer ter znameniti Raz veveric. Vnadaljnjih desetih letih so v Veliki Cini mojstri takratnegaplezanja dodali še Spominsko smer Camillotta Pellisierain Špansko smer. Vse so bile v tistem času preplezane s pomočjotehnike, njihova težavnost pa sega v najvišje razrede.Danes je bila večina že prosto ponovljena in predstavlja ciljle vrhunskim plezalcem. Težave se gibljejo od VIII. pa vsedo X. težavnostne stopnje.Sodobna plezalna meka težkegaprostega plezanjaV zadnjih dvajsetih letih je stil plezanja v Treh Cinah sledilsodobnim trendom in ostal na najvišjem nivoju. Kot že omenjeno,se prosto ponavljajo starejše tehnične smeri, vse več paje novejših, sodobno opremljenih smeri najvišje težavnosti.Imena, kot so brata Huber, Kurt Astner, Christoph Hainzin Dušan Stoupa Janak, so se za vedno zapisala v zgodovinotežkega prostega plezanja v stenah Treh Cin. Vsako letonastane kakšna nova smer. Najnovejši pridobitvi leta 2010sta v Zahodni (Pressknödel, 7c, Hainz, Astner) in Veliki Cini47


Na izpostavljenih policah poti na Monte Paterno Foto: Bor Šumrada(Super Erectissima, 8a+, Janak, Vašava …). Preplezati katerood sodobnih smeri, kot so Das Phantom der Zinne (7c+),Alpenliebe (7c), Bellavista (8c), Pan Aroma (8c), Akut (8a),je na seznamu želja vsakega modernega plezalca.Slovenci in Tri CineSlovenci smo s Tremi Cinami zelo tesno povezani. LegendarniFranček Knez je tudi tukaj pustil svoj pečat in leta1990 je z različnimi soplezalci splezal štiri izredno težkesmeri. Pred kratkim sta svojo prvo ponovitev doživelismeri Killer (VIII+) in Vrata modrosti (VII+) v NajmanjšiCini, Zlata zajeda (VII+) v Mali Cini in Moč duha (IX) vVeliki Cini pa vse do danes še nimata ponovitve. Te smerisodijo med psihično in fizično najzahtevnejše, za povrhpa so v slabši skali, kar jim še dviguje resnost. Franček jevse splezal tradicionalno brez uporabe svedrovca. Slovencismo na te dosežke lahko upravičeno ponosni. Vdanašnjem času je plezalcem, kot so Grmovšek, Lukič,Švab, Kranjc in Lindič, uspelo prosto ponoviti tudi večinonajtežjih smeri.Ferate, kolesarske ture ali le sprehodpod mogočnimi stenamiKomur alpinistične smeri ne dišijo, se lahko v spremstvuvodnika po normalnih pristopih vzpne na vse Tri Cine alipa se odpravi na tri ure trajajočo krožno pot okoli njih.Normalna pristopa na Veliko in Zahodno Cino sta opisanav rubriki Na turo, prav tako krožna pot okoli Cin. Ker navrhove ne vodi nobena markirana pot oziroma ferata, lahkogorniki, ki so jim ljube takšne poti, svoje zadoščenje dobijona bližnjem Monte Paternu. Zavarovane plezalne poti nasbodo vodile po ostankih iz prve svetovne vojne, saj je natem hribu potekala krvava bitka. Z vrha bomo občudovaličudovit razgled na Tri Cine, pogled pa nam bo segel tudina ostale dolomitske velikane.Če se odpravimo v te konce za dalj časa in imamo s sebojtudi kolo, se nam ponujajo mnogi prelazi v okolici bodisipo asfaltiranih bodisi po makadamskih cestah. V primeruslabega vremena lahko obiščemo bližnjo Cortino d’ Ampezzo,mondeno turistično mesto, kjer se bomo izgubljaliv številnih trgovinah. m48


Spuščanje po vrvi z Velike Cine, v ozadju koča Auronzo Foto: Bor ŠumradaInformacijeDostop: Najhitrejša je pot po italijanskihavtocestah mimo Portogruara,Vittoria Veneta in Belluna ter natopo dolini reke Piave proti severu, kjerpri vasi Auronzo di Cadore zavijemov dolino Val d’ Ansiei, skozi katerokmalu pridemo do jezera Misurina.Od tam zavijemo po gorski, odličnoasfaltirani cesti, za katero je trebaplačati cestnino, strmo navzgor vsedo koče Auronzo.Po kilometrih najkrajši je dostopod meje pri Ratečah preko Trbiža,Tolmezza in številnih vasic v doliniTagliamenta ter čez prelaz Passo diMauria do doline Val d’ Ansiei. Cestaje zelo vijugasta in časovno daljša odprve variante.Mogoč je tudi pristop preko Avstrije.Skozi karavanški predor gremo poavtocesti do Spittala in se nato podravski dolini peljemo mimo Lienzavse do Silliana in Innichena (SanCandido), kjer vstopimo v Italijo.Naprej gremo do Toblacha (Dobbiaco),kjer zavijemo proti jugu, v dolinoValle di Landro. Peljemo se do krajaCarbonin, kjer zavijemo levo v smeriMisurine in nato po gorski cesti dokoče Auronzo.Planinske koče: V okolici Treh Cinso tri planinske koče. Najpomembnejšaje koča Auronzo, 2320 m, nakoncu ceste iz Misurine. Pod znamenitimRumenim razom na južni stranileži manjša zasebna koča Lavaredo,2344 m. Od parkirišča je dostopna vslabe pol ure. Zadnja koča z znamenitimpogledom na Tri Cine je kočaLocatelli, 2438 m, na severovzhodnistrani Treh Cin, od koče Auronzo oddaljenauro in pol. Vse skupaj imajoveliko ležišč, ki pa so ob lepih dnevihtudi popolnoma zasedena, tako daje treba prenočišča rezervirati. Vseinformacije in telefonske številke sodostopne preko interneta, saj imavsaka koča tudi svojo spletno stran.Literatura: Andrej Mašera: ČudoviteAlpe. PZS, 2006.Andrej Mašera: Dolomiti, sanjskegore. PZS, 2009.Erik Švab, Giovanni Renzi: Tre Cime,Classic and modern routes. VersanteSud, 2009.Tine Mihelič: Tri Cine. AR, Ljubljana,1987.Obstaja še mnogo drugih plezalnihvodnikov v različnih jezikih.Zemljevidi: Dolomiti di Sesto/Sextener Dolomiten, Tabacco 010,1 : 25.000.49


TINEPred šestimi letije zaspal v naročjusvojih gora Mitja KoširTriglav nad oblaki v začetku letošnjega oktobra Foto: Jože MiheličTine MiheličGreš gor pod Pihavec, na rob strmihtrav in melišč, pod južne skalnepragove in poiščeš ozek kamin, ki te prekgladkega, zagozdenega balvana popelje nazgornja melišča. Prečiš jih tja do grebena,ki sem pripelje čez Vrh nad Kamnom ssosednjega Bovškega Gamsovca. Na grebenskirezi si, s katere ti pogled objameširne Kriške pode z jezerci, in se kar takojoprimeš varoval na poti, ki pripelje s severa,od Pogačnikovega doma. Brezpotja,ki si se ga lotil visoko nad Luknjo, je zdajkonec, do vrha Pihavca pa drže le še zanesljivemarkacije.Ko tako greš, v mislih hodiš z njim,zdaj že šestič od takrat, ko je tam zgoraj,visoko pod vrhom obstal, zaspal in odšelod nas, se vrnil v večno začenjanje, v večnobivanje nepozabni Tine Mihelič, alpinističnirapsod, gorniški erudit, romantikin estetski perfekcionist, prisluškovalecutripanju narave – konec koncev je bil zglasbo življenjsko povezan – človek, učitelj,prijatelj. Da, bil je vse to in veliko,veliko več, kar vedo predvsem tisti, ki so znjim hodili po najrazličnejših potih skoziskrivnosti življenja.Zdaj nanj tam zgoraj, visoko pod vrhomPihavca, spominja skromno obeležje,ki pravi, da se je bogata življenjska potkončala 2. oktobra 2004, pot človeka, kije še kako vedel, kaj je imel v mislih avtorznamenitih Izpovedi (Avguštin), koje zapisal, da ”ljudje potujejo in se čudijogorskim velikanom, gromozanskim valovommorja, širokim rekam, neskončnemuoceanu, gibanju zvezd, le vase boljmalokdo pogleda”. Da, Tine je vedel, damora vsak hip zreti tudi v samega sebe,kajti le tako bo lahko tudi dajal. In je dajal,dajal več, kot bi kdorkoli, naj bo še takozahteven, lahko pričakoval od njega.Najdragocenejše pa je prav gotovonjegovo odkritosrčno razkritje svojegapovsem izvirnega odnosa do lastnegapočetja v naravi, predvsem v gorah.”Gore imam rad”, zapiše v svojih gorniškihizpovedih in dodaja, da je ”iz tegapreprostega dejstva razbrati ves smiselmojega gorništva, alpinizma, andinizma…”. Zaljubljen v gore od najstniškihlet pozneje, v zrelih letih ugotavlja, da je žetakrat vzpostavil ”najtrajnejše ljubezenskorazmerje svojega življenja”. In ves čas, koje pisal ali govoril, je poudarjal, da v temnjegovem odnosu ni nikakršne filozofije,ne: ”njegov edini namen je poklon večnolepim goram”. V njem je vsakdo, kiga je kolikor toliko poznal, prepoznavalpremočrtno človeško naravo, ki je sledilaneustavljivi sili. In to silo je imenoval –klic gora.Sledil mu je dolga, bogata desetletja, dotistega lepega jesenskega dne pred šestimileti, ko je bilo iskanje dopolnjeno in klicuslišan. m50


Foto: Bojan PollakDušan Podbevšek – Dule Kamniški gorski reševalciVejica sleča Dušanu Podbevšku– Duletu v slovoBil je čisto navaden dan, vsaj videti je bilotako. Potem pa naenkrat in nenadoma:”Dušana ni več med nami. Padel je z zmajem.”Misli so nam vsem zastale, zastali sonam koraki in onemeli smo … Zbrali smose, pozdravili smo se tiho, kaj več pa ni bilsposoben nihče med nami. Nihče ni govoril,tišina je povedala vse. Čeprav Dušana ni biloveč, je bil vendar z nami.Z njim smo izgubili tretjega od odličnihalpinistov in gorskih reševalcev iz Mekinj priKamniku, predvsem pa velikega prijateljabrez primere. Bil je srčen in srečen človek,alpinist, gorski reševalec in zmajar. Običajnoni veliko govoril. Bil je predvsem človekdejanj, ki pa jih nikdar ni izpostavljal, čepravso bila velika in jih ni bilo malo … V alpinizmu,med gorskim reševanjem, med domačimiin med nami. Ko je kdaj spregovoril, jevedno skromno poudaril: ”Mi …”, ”Mi smo,mi bomo …”, ”Tako imamo, kot smo hoteli. ”,”Imeli bomo tako, kot se bomo dogovorili. ”Teh njegovih preprostih in resničnih besedne bomo pozabili.Starši so ga že v najmlajših letih prvičpeljali v visoke gore in to doživetje mu jeostalo za vedno. Na vrsto so prišli taborniki,smučanje, boks in druge zanimive dejavnosti.Prišlo je leto 1975, ko je začel plezatipri kamniškem alpinističnem odseku. Letozatem se je že podal v najbolj strme stenein z Janezom Plevelom - Pubijem preplezalskrajno težavno Direktno smer v Štruci inCentralni steber v Rzeniku, z Janezom Benkovičem- Benijem pa Kamniško smer v Rzeniku.Leta 1977 je z Benkovičem prvi pozimiponovil Bobnarjevo grapo v zahodni steniBrane, z Ireno Markuševo pa sta prva pozimipreplezala Pripravniško grapo v zahodniPlanjavi in Miškino grapo v Kalški gori.Junija tistega leta je v vzhodnem ozebnikuDrujev v skupini Mont Blanca v Franciji, potemko je zaradi izčrpanosti in bolezni umrlCene Kramar, Dušan z veliko srčnostjo prevzelvodstvo naveze in s tretjim soplezalcemuspel izplezati iz stene. Pozimi leta 1978je s soplezalci plezal prvenstvene smeri vZeleniških špicah, poleti je z njimi ponovilKamniško smer v Koglu, Akademsko smer vVežici in smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu.S Plevelom sta preplezala prvenstvenoMekinjsko smer v Stolpu Skute, z DušanomKregarjem pa sta v severni steni Rzenika potegniladirektni izstop iz Jakove smeri.Bil je med prvimi pri nas, ki se je skupaj sPlevelom lotil plezanja zaledenelih slapov.Predvsem je znan njun prvenstveni vzpončez Sinji slap pod Češko kočo januarja 1979,ki je še danes med najbolj priljubljenimi inspoštovanimi zaledenelimi slapovi. Plezalciza njim so potrebovali precej časa, da soponovili njegovo Vročo poč v Vršičih, ki joje preplezal med treningom za himalajskoodpravo na Everest. Na tej odpravi leta 1979je s soplezalcem prišel skoraj tik pod najvišjivrh sveta; pa vendar je bila pri tem velikemuspehu k sreči najvažnejša odločitev, da jebolje obrniti kot tvegati in ostati na gori. Bilje med prvimi ekstremnimi smučarji in jemed drugim prvi smučal po severnem pobočjuBrane, čemur smo se vsi čudili.Kot alpinistični inštruktor je s svojim znanjemin zgledom pomagal pri vzgoji mladihkamniških alpinistov. Želel je pomagati šebolj, zato se je leta 1978 pridružil postajikamniške gorske reševalne službe. Leta1981 je opravil izpit za gorskega reševalcain v postaji aktivno deloval tudi kot gospodaropreme skoraj do zadnjega. Skupaj zdrugimi reševalci je opravil številna reševanja.Bil je veliko v gorah in vedno pri rokiza reševanje, tudi v tujini. Na izletu kamniškihreševalcev v Dolomite leta 1984 je podvrhom Civette pomagal pri reševanju hudopoškodovane in nezavestne nemške planinke.Takrat je deloval najbolj umirjeno mednami, kar je bilo odločilno za našo pomoč.Bil je ključni mož tudi pri zelo zahtevnih innevarnih reševanjih. Junija 1989 se je medreševanjem spustil z jeklenico več kot 150metrov globoko v južno steno Planjave poponesrečenega alpinista Romana Kordiša.Med nevarnim nihanjem je preprečil, da bise reševanje končalo z nesrečo. Sodelovalje pri najnapornejših reševanjih, na primerpri celonočni nošnji obolelega gorskegavodnika z vrha Grintovca v dolino v napetemosamosvojitvenem poletju 1991, in priorientacijsko zapletenih akcijah – na primernovembra 1994, ko je v gosti megli našelponesrečenega Tineta Turnška v Zeleniškihšpicah.Posebej smo ga občudovali kot enega prvihzmajarjev v Kamniku. Z velikim veseljemje skupaj z drugimi kamniškimi reševalciopravil tudi radioamaterski tečaj. To znanjeje potem odlično uporabil med osamosvojitvenovojno. Veteransko združenje Severmu je zato podelilo srebrni znak osamosvojitve,prav tako je dobil tudi srebrno priznanjeMinistrstva za notranje zadeve RepublikeSlovenije.Spomnimo se, da je bil z nami tudi 17.januarja 1996, ko se je med reševanjemna Brani ponoči in v nemogočih razmerahsmrtno ponesrečil naš reševalec Janez Plevel- Pubi. Takrat je izgubil svojega najboljšegaprijatelja in soplezalca. Pa vendar jebil prav on eden tistih, ki so nam s svojimiizkušnjami in dobro besedo pomagali, dasmo počasi prebrodili hud udarec. Oglasilse je vedno ob pravem trenutku, s kratko inpreprosto besedo in prijaznim nasmehom.Vedno je bil preudaren, miren in nič ga nispravilo iz tira; reševal je z velikim veseljemin je bil vsem za zgled. Mnogo dobrega odvsega, kar je storil za številne planince, alpiniste,reševalce in druge prijatelje, verjetnone bomo nikoli izvedeli.Kako dragocena je bila njegova pomoč,se zavedamo šele sedaj, ko ga ni več. Odšelje v svoje višave, ki jih z besedami ni mogočedoseči, prav tako, kot je z besedami težkoopisati njegova dejanja, ki nam jih je zapustil.Ostal pa je spomin, ki nikdar ne umre, inv tem spominu bo Dušan vedno z nami.Slava njegovemu spominu! m51


DušanPodbevšek Tone ŠkarjaAlpinist, reševalec, letalec, zmajar, padalec … bil je vse mogoče.A sam ga imam najbolj vtisnjenega v treh slikah,dogodkih, dobah.PripravnikNa vsakem sestanku AO Kamnik tam v prvi polovici sedemdesetihlet smo obravnavali prekrške mladega pripravnika DušanaPodbevška. Ne samo, da je kot pripravnik plezal smeri, ki sovsaj za stopnjo presegale dovoljene. Plezal je z neko sošolko, kisploh še ni bila posvečena v alpinistično znanost. Vse je dobilale od Dušana. Le kaj ji more dati neuki pripravnik drugega kotnevarnost! Dušan je z napol začudenim, še bolj pa z ravnodušnimobrazom preživljal to pranje glave; vedel je, kot smovedeli vsi, da bo prizor na naslednjem sestanku enak in rezultattudi. Če ne bi bili tisti časi tako ateistični, bi ga ob koncu vednopriporočili angelom. A verjetno je bila že Irena, kot je biloime sošolki, dovolj za varnost. Na nekem skupnem vzponualpinistične šole, ko je bila že tudi ona pripravnica, sem ju slikalprav ob sončnem vzhodu. Bila sta prelep par v rojstvu zimskegadneva. Vedel sem, zakaj se Dušan ni nič opravičeval: ljubeznise nikoli ni treba opravičiti.Dušan in Irena na spominski turi Everest 2009 …… in na eni skupni turi AO Kamnik nekoč ob sončnem vzhodu Foto: Tone ŠkarjaEverest ’79Bil je najmlajši član odprave, benjamin, a že z vrhunskimivzponi in preizkušnjami za seboj. Bojan Pollak ga je ocenilza enega najbolj nadarjenih plezalcev, kar jih je šlo – teh jebilo res veliko – skozi njegove roke, hkrati pa za posebnega,ker se teh svojih darov kot da ne bi zavedal ali jih vsaj polnoizkoriščal. Jih je, a le, kadar je šlo zares, kadar so okoliščineto zahtevale. Morda ga je ta lastnost stala vrha Everesta, ko seje raje prepustil vodenju kot voditeljstvu naveze. Vseeno staz Romanom Robasom 12. maja 1979 dosegla Koto, 8296 m,na Zahodnem grebenu, doslej najvišji vrh, ki smo ga prvidosegli Slovenci.Everest – 30 let pozneje (2009)Na spominsko odpravo sta se z Ireno prijavila le kot trekerja.Bolj ambicioznim članom načrtovani Pumori ni uspel, kar nekajskromnejših pa je trekingu dodalo še Imdža Tse (Island Peak,6189 m), med njimi tudi Dušan in Irena. Na vrh sta prišla v enemzamahu iz Čukunga. Irena, izmučena in nekoliko jezeč se natega …, Dušan pa tak kot vedno, z istim mirnim obrazom kot iztretjino stoletja starih prizorov. In bila sta enako lep in usklajenpar kot zdavnaj nekoč na zimskem grebenu Grintovca … innajbrž vsa leta vmes.Kaj reči tovarišem, bratoma, sinovoma in predvsem Ireni?Izguba je nenadomestljiva. Nič manj pa niso dragocena in nenadomestljivavsa leta z njim, vse življenje. Dušan je bil poosebljenatiha moč in zanesljivost. Tisti, ki jim je največ pomenil,pa vedo, da je ”brez ljubezni vse le brneč bron”. Hvala, da si bil,da si obogatil življenje mnogim. m52


TISOČAKINajPraznovanje abrahamanavdušene planinke Franc TemeljBila je lepa pomladanska nedelja, zato svase z Martino odločila, da greva na Javorovvrh, in to mimo koče Čemšenik. To turosva že dalj časa načrtovala in na koncu se jeizkazalo, da ne zaman, kajti izbrala sva nadvseprimeren čas in pristop. Povzpela sva seiz doline Kokre čez Slaparjevo goro in sestopilanazaj mimo koče. V dolini se je že kazalapomlad, na vrhovih pa so bile še čisto zimskerazmere.”Lepšega darila za dan žena ne bi mogladobiti,” je po turi izjavila Martina, ko sva siv prijetni gostilni omislila kosilo. To je bilaočitna potrditev pregovora, da tudi slepakura zrno najde. Saj ne, da bi čisto pozabilna ta praznik, toda vedno se spomnim na to,da ga je sodelavec v časih ”sindikalnih” praznovanjimenoval babji pust. Da bi ji popestrilabrahamovo leto, sem predlagal, da domartinovega, ko jih bo dopolnila petdeset,obiščeva še devetinštirideset tisočakov.”Zakaj pa ne dvatisočakov, da bi si obenempovečala še svojo zbirko?” Ker sempričakoval nekaj podobnega, sem imelodgovor že pripravljen: ”Predvsem zato, kerpri petdesetih človek ni več dvajset let star.In če hočeva pod streho spraviti še Ortler,morje in kakšen deževen konec tedna lenarjenja,potem bodo tisočaki nadvse primerni.Tudi radodarnost letošnje zime s snegomnam je, navadnim ”šodrovcem”, sezonodvatisočakov precej skrčila.” Čas je napravilsvoje in čez nekaj dni mi je rekla: ”Pametnosi se odločil.”NAJprej je bil na vrsti Blegoš. Kako tudine, saj izhajava vsak iz enega konca Poljanskedoline, katere rodovna gora je Blegoš,kakor ga je pred časom imenoval prijateljMiha. Skupaj s še tremi prijatelji smo seodpravili nanj ob prvi polni luni. Ko smodo polnoči sedeli v toplo zakurjeni jedilnicikoče, smo jo komajda videli, kajti snega jebilo skoraj do vrha okna. Kljub temu je bilaena izmed dveh prijetnih nočnih tur, ki svaju opravila v sklopu obiskovanja tisočakov.NAJnižja je bila s točno tisoč metri nadmorskevišine Rjavka. Priznam: če se ne biodločila za tisočake, gotovo nikoli ne bivedel, da sploh obstaja vrh s tem imenom,Obrisi Lubnika Foto: Oskar Karel Dolencčeprav sem se že mnogokrat peljal podnjegovim vznožjem. Dviga se namreč nadzaselkom Črni Gozd, tik nad ljubeljsko cesto.Kljub temu da nanj ne vodi nobena steza,je po severovzhodnem grebenu lahko dostopen.NAJbližji je bil Lubnik, škofjeloška hišnagora. Ker stoji eden do najinih domov prednjegovim pragom, sva nanj, kot že velikokratprej, po obilnem velikonočnem kosiluskočila na pivo.NAJbolj mokra tura je bila na Sivko, ki jebil obenem tudi NAJmanj razgleden vrh.Pod njo živim že skoraj celo življenje, vendarče po pravici povem, sem bil tokratdrugič na njenem vrhu, na sosednjem Mrzlemvrhu, ki je od nje oddaljen slabih desetminut, pa neštetokrat. Z njega je namreč oblepem vremenu razgled, ki mu ni para, medtem,ko je sam vrh Sivke na gosto zaraščens smrekami. Zato sva se odpravila od doma,kljub temu da je rahlo deževalo. Vseeno svaupala, da bo ponehalo, toda upanje je kmaluizgubilo smisel, kajti začeli so se pravi naliviin domov sva se vrnila mokra kot miši.NAJbolj množična tura je bila na Slemenovošpico. Obiskala sva jo skupaj z medvoškimiplaninci, ki so se nanjo povzpeli obobčinskem prazniku. Avtobus nas je pripeljalna Vršič, nato pa se nas je dvainpetdesetpodalo čez Slemenovo špico v Tamar, kjer jesledila pogostitev s kratkim kulturnim programom.NAJvečjo višinsko razliko, ki je znašala1140 m, sva premagala, ko sva se povzpelana Grlovec. To je bil eden izmed treh našihvrhov, zaradi katerih sva žal morala prestopitidržavno mejo, če sva se hotela povzpetina njegov vrh. No, vsaj prečkanje le-te je vzadnjih letih postalo takšno, kakršno se zanormalne sosede spodobi.NAJbolj oddaljen je bil Ledinekov kogel,ki s svojim radarskim očesom budno čuvaseverovzhodni del naše domovine. Ker pasva se do Mariborske koče pripeljala z avtomobilom,sva za vzpon na njegov vrhpremagala NAJmanjšo višinsko razliko, ki jeznašala zgolj okoli sto metrov.NAJdaljša tura je bila na Pasjo ravan, sajsva spotoma stopila še na ogled škofjeloškegapasijona. Oziroma, če hočem biti čistopošten, smo se člani društva ŠmaR odločili,da gremo na ogled Škofjeloškega pasijonapeš iz Žirov in nazaj. In ker nas je pot vodilamimo Pasje ravni, nas je nekaj skočilo še navrh. Tako je čiste hoje naneslo za trinajst ur,saj smo krenili zgodaj zjutraj in se vrnili šelesredi noči.NAJvišji je bil Vrh Korena, ki mu do dvatisočakamanjka zgolj en meter. Ker nama jebil pristop s Krvavca že dobro poznan, svase določila, da se povzpneva nanj iz dolineKokre. Čeprav sva se do Robleka peljala, jebil to vseeno eden izmed štirih vrhov, prikaterih sva ”prehodila” čez tisoč metrov višinskerazlike.Zadnjo soboto pred martinovim sva najinihpetdeset tur, na katerih sva napravila30.950 višinskih metrov in porabila 179 urhoje, zaključila na Potoški gori, sosednjemvrhu od tistega, na katerem sva začela. Pritem se nama je tisočakov nabralo še celoveč kot petdeset, kajti nekaj je bilo takih, kotnpr. Olševa, ki sva jo štela kot en vrh, čepravso v bistvu trije. Zato so nama včasih hodiliže malce odveč in da ne bi tudi vam, semomenil samo tiste NAJ, čeprav sva na številnihbrezpotjih doživela marsikaj: od tega,da naju je malo pod vrhom Špičastega vrhadomačinka vprašala, če sva slučajno srečalamedvedko z mladičem, zaradi katerih je onaopustila vsakodnevno obiskovanje vrha, dotega, da sva na Lisec izbrala čisto svojo potpreko komaj prehodnega ruševja.Morje nama je abraham res odtočil, todaspoznala sva mnogo nama neznanih kotičkovnašega sredogorja in tudi pogled obsončnem vremenu z vrha Ortlerja sva kljubvsemu občudovala. In po vsem tem je Martinamodro, kot se za abrahamova leta spodobi,izjavila: ”Vedno sem hrepenela po tujihgorstvih, sedaj pa sem začela spoznavati,kakšni ’cukrčki’ me še čakajo pred domačimpragom.” m53


ŠPORTNO PLEZANJE V ITALIJISperlongaNovoletno plezanjena jugu Italije Vesna PavlovičFoto: Vesna Pavlovič54


Po dobrih osmih urah vožnje smo prispeliv mestece Fondi, kjer smo se nastanili vveliki štirinadstropni hiši v starem mestnemjedru. Sprva smo bili rahlo zaskrbljeni, kjebomo puščali avto, saj so do hiše vodile leozke tlakovane ulice, vsa parkiriča naokolipa so bila, kakor se za središče mesta spodobi,plačljiva. A kmalu smo se navadili navsakodnevno prenašanje plezalne opremedo parkirišča nedaleč stran, kjer nas je nasrečo avto vsak dan počakal brez kazenskegalistka ali lisic na kolesih. Tudi hladna invlažna hiša je kmalu postala prav prijetnobivališče in začel se je popoln odklop teruživaške plezalne počitnice na jugu Italije vokolici Sperlonge, natančneje nekje na sredimed Rimom in Neapljem. Po izboru bralcevspletne strani www.8a.nu Sperlonga spadamed najboljša evropska zimska plezališča.Tu niso problem oprimki,temveč gravitacijaŠe isto popoldne smo se odpravili pogledat,kje sploh so plezališča. Le nekaj kilometrovnaprej od Fondija je Sperlonga,popularno italijansko obmorsko letovišče.Čeprav se po njem imenuje le eno od plezališč,se je to ime prijelo kar celotnegaplezalnega območja tod okoli. Cesta nasje vodila tik ob morju. Občudovali smoprostrane plaže in ogromne valove, ki sopljuskali na obalo. Na drugi strani smokmalu opazili številne stene. ”To bo to!”smo se strinjali v en glas in začeli brskatipo vodničku. Na pobočju nad cesto jemrgolelo velikih skalnih gmot in ugotovilismo, da je prav vsaka od njih posameznisektor. Zapeljali smo se še do izhodiščaza jamo Grotta dell’ Arenauta, za kateroso nam prijatelji zatrdili, da je nikakor nesmemo izpustiti s svojega plezalnega urnika.Gre za ogromno luknjo tik ob plaži, kije posejana s previsnimi smermi, za katereavtor plezalnega vodnička pravi: ”Tu nisoproblem oprimki, temveč gravitacija!” Doplaže vodi več kakor dvesto petdeset stopnic,zato smo se odločili, da je zaenkratdovolj, da vemo vsaj, kje pustiti avto.Naslednji dan je bilo vreme neobetavno.V upanju, da bodo sivi oblaki nadnami čim dlje zadrževali dež, smo se povzpelinavkreber proti enemu od sektorjevplezališča Sperlonga. V vseh sektorjihprevladujejo smeri v navpičnih ploščah odlažjih do zmernih težavnosti. Ni nam uspelosplezati več kakor dveh smeri, ker je začelokapljati. Pospravili smo in se začeli vračatipo blatni poti. Dež je medtem ponehal inustavili smo se v enem od spodnjih sektor-jev, a smo tudi tu zlezli le eno smer, nato pamorali v vse močnejšem dežju prav pohiteti.”Mogoče bi morali pa danes kar v jamo?”smo se spraševali, a nihče od nas se ni želelže takoj prvi dan preveč naviti. Ker do sedajše nismo srečali prav veliko plezalcev, smozavili v bar Dal Guido, zbirališče plezalcev, vkaterem je mogoče kupiti plezalni vodničekin dobiti informacije o vremenski napovedi.Ob srkanju čaja smo opazovali naliv zunajin razburkano morje ter se tolažili, da jepo gostilničarjevih besedah vremenskanapoved malo boljša, kakor so nam poročaliiz Slovenije. Pozneje se je izkazalo, dasmo lahko plezali prav vsak dan od našihosemdnevnih počitnic tukaj. Seveda brez’jame’ ne bi šlo.JamaKer je bil konec decembra, so bile plažeprazne, restavracije ob obali večinomazaprte in če si kje srečal koga, je bil tozagotovo plezalec, saj je ozračje v tem časuidealno za plezanje. Temperature čez dannarastejo tudi do dvajset stopinj, tako dav soncu in brezveterju postane že pravvroče. Prste smo si še en dan ogrevali vploščah Sperlonge, nato pa smo jo mahniliv jamo. ”Ne moremo je hraniti za slabovreme, kaj pa če bo vse dni lepo in se bomovrnili domov brez nje!” smo se šalili.”Pa saj te stopnice sploh niso tako grozne,”sem si mislila, ko smo hodili navzdol. Sevedaje bila nazaj grede čisto druga pesem: ni inni jih hotelo biti konec. Ampak so vrednetistega, kar te čaka spodaj. Na peščeni plažinajprej zbegano gledaš in iščeš ogromnojamo, nato pa v mivki opaziš shojeno potkonavzgor proti velikim kaktusom, od koder seti odpre pogled na ogromno jamo, posejanos kapniki. ”Uauuu!” Bili smo zgodnji, zatosmo se lahko v miru ogreli v lažjih smereh nadesni strani. Pozneje so se namreč uresničilanaša pričakovanja o gneči. Bilo je kakor vtelovadnici, kjer moraš imeti srečo, da jesmer, ki jo želiš plezati, prosta. A se je vseenodalo zelo dobro naplezati. Smeri so res lepe,tekoče speljane in sploh ne tako zglajene, kakorsmo pričakovali. Res je, da prevladujejotežje smeri, vendar se najde tudi kar nekajlažjih smeri z ocenami 6a in 6b. Ne vem,ali zaradi neverjetno atraktivnega plezanja,ki ga lahko vsak trenutek opazuješ in samdoživljaš, ali zaradi česa drugega, ampakko si v jami, dobesedno pozabiš na vremein dogajanje zunaj. En dan je tako lilo kotiz škafa, vmes je padala celo sodra in morjena obali je naraslo čisto do roba, kjer je bildostop do jame. A nas to ni motilo: v var-nem zavetju previsov smo lahko uživali vplezanju. Nekateri, ki so sicer taborili zunajna obali, so si šotore prestavili kar v jamo. Naisti obali je še plezališče (Ultima spiaggia) skrajšimi navpičnimi do bolj ali manj previsnimismermi. Tu je več smeri nižjih ocen,tako da na svoj račun pridejo tudi tisti, ki jimprevisi velike jame ne ustrezajo preveč. Mismo en dan začeli poplezavati tukaj, a nasje vlažna skala hitro spet prestavila v jamo.Naslednjič v večraztežajnesmeriKo smo ugotovili, da je treba naše bicepsemalo razbremeniti, smo spet izbrali nekolikomanj previsno plezališče. Prijetno stanas presenetila El Pueblo in Monte Moneta.Sploh slednji se lahko pohvali z res odličnimismermi, morda nekoliko težjimi za svojooceno, pa vendarle takimi, ki te kar potegnejovase, tako da plezaš, plezaš in uživaš.Ob tem pa se ti ponuja še čudovit razgled naokolico in širno morje daleč spodaj.Medtem ko smo si eni vzeli dan počitkain se odpravili pogledat Pompejein Vezuv, drugi so se z vlakom odpeljaliv Rim, so tretji obiskali še večraztežajnesmeri v bližini mesta Gaeta. Skoraj dvestometrov visoka stena se strmo spuščanaravnost v morje, zato se do vstopa vvse smeri najprej spustiš po vrvi. Pravijo,da so smeri res lepe, z dobrimi oprimkiv kakovostni skali. Upam, da bo kdaj vprihodnje priložnost tudi za kaj takega.Kakovostna plezarija, nasadi pomarančin mandarin ter okus po mozzareli, ki seti kar stopi v ustih, so spomini, ki smo jihpuščali za seboj, ko smo se v novem letuvračali nazaj v zasneženo Ljubljano. mSperlongaKako do tja: Z avtom po avtocesti mimo Benetk,Bologne, Firenc, Rima in še približno 150km naprej do Sperlonge. Vožnja traja dobrih 8 ur(WGS84: 41,259029, 13,434074).Prenočišča: V okoliških mestecih (Sperlonga,Terracina, Fondi, Gaeta) je na voljo veliko apartmajskihhiš po relativno ugodnih cenah. Od pomladido jeseni je odprtih tudi kar nekaj kampov(npr.: www.campingnordsud.it).Vodniček: Ledda Piero: In cerca di guai, Tremilaitinerari di arrampicata sportiva nel Lazio (e nonsolo); Seconda edizione, 2006. Vodniček se lahkokupi v baru Dal Guido ob cesti pod sektorjemSperlonga.55


ALPINIZEM IN LITERATURAAmpak kdo je potemspil tisto kavo?Zanimivosti in mnenja Tadeja Goloba Mire SteinbuchTadej Golob Foto: Mire Steinbuchskednju Škrabčeve domačije v Hrovači pri Ribnici je bilV 23. septembra 2010 literarni večer, kjer je Viki Grošeljpostavljal vprašanja, na katera je duhovito in lucidno odgovarjalTadej Golob. Osnovna tema pogovora, Tadejev z literarno nagradokresnik nagrajeni roman Svinjske nogice, se je prepletalaz alpinizmom, z utrinki iz njegovega družinskega življenja, spisanjem biografij in z novinarskim delom pri reviji Playboy.Njegova specialiteta so intervjuji, ki so zanj najbolj zanimivnovinarski žanr, tako da je odmerjena ura v prijetnem vzdušjukar prehitro minila.Tadej Golob se je rodil v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer niniti ene skale. Kadar so šli na izlet, je hotel zlesti na vsako skalo,ki jo je videl. Želel je postati nogometaš ali gasilec. Potegniloga je v Ljubljano, kjer se je vpisal na Fakulteto za družbenevede. Hotel je študirati politologijo, ker pa je zgrešil učilnico,je pristal na novinarstvu. V prvem letniku je bil med najboljmarljivimi, končal ga je med prvimi. Nato je spoznal alpinizemin bil kar naprej v hribih. Ko je moral izbirati med izpitom nafakulteti in plezanjem neke nepomembne smeri v Koglu, jezmagalo plezanje. Kmalu je postalo jasno, da s šolo ne bo nič.Začele so se odprave.Ljudi je želel malce razjezitiOgromno je bral že v osnovni šoli. Še preden je začel hoditi v prvirazred, je prebral Bratovščino Sinjega galeba. Knjigo o Everestuje napisal samo zato, ker je pred odpravo podpisal pogodbo.Končal jo je v osemnajstih dneh in glede na čas, ki ga je imel narazpolago, pravi, da je še kar dobra. Če ne bi uspel pregovoritisvojega tedanjega šefa, naj finančno podpre odpravo na Everest,katerega je Davo Karničar kot prvi presmučal, je sploh ne bi bilo.Alpinist – pisatelj. Doslej je bil iz alpinističnih krogov samoIgor Škamperle nominiran za kresnika. Po Tadejevem mnenjukasta profesionalnih pisateljev ne obstaja. Brez nekih življenjskihizkušenj ne moreš pisati. Pisateljske scene ne pozna, kot nominiranecse je družil z njimi samo na Rožniku. V Svinjskih nogicahpiše o nerealiziranem umetniku z avtobiografskimi prvinami,čeprav glavnemu junaku Janiju Bevku ne uspe, Tadeju pa je zromanom uspelo. Eden od motivov za pisanje je bil tudi ta, daje želel ljudi malo razjeziti. Vendar se ni nič zgodilo, kresnik ješel neopazno mimo. Čeprav je zmagal na državnem prvenstvuv pisanju romanov 2010, ga niso povabili Ljubljano, svetovnoprestolnico knjige 2010. Čestital mu ni niti predsednik društvaslovenskih pisateljev.Napisal je nov mladinski roman Zlati zob. Inspiracija zanjje bila ravno Bratovščina Sinjega galeba. Gre za alpinistično--plezalsko-kriminalno pustolovski roman.Med čakanjem na založnikove pripombe piše kratke zgodbeo otrocih. Idejo je dobil kar pri svojih dveh, Lovru in Brini, koju je nekega dne prišel iskat po šoli in ju povabil na kremšnite.Mala dva sta se sprla in stepla, kam naj bi šli. Rekel jima je,naj nehata, nehvaležneža, ker se počuti kot Cankarjeva mati.Šestletnega Lovra je zanimalo, kaj je bilo s Cankarjevo materjo.Povedal jima je zgodbo o skodelici kave. Na zadnjem sedežuje nekaj časa vladala tišina, nato pa se je oglasila osemletnaBrina: ”Tati?” ”Kaj je?” A lahko nekaj vprašam?” ”Daj, vprašaj.””Mene pa zanima, kdo je potem spil tisto kavo?” je vprašala inza trenutek postala zvezda večera.Alpinist je lahko lačen, pisatelj pa neNjegov pogled na Slovenijo se oblikuje tudi na cesti, kjer preživiveliko časa (60.000 km na leto). O Slovencih nima prav lepegamnenja. Način vožnje je lahko simptom hude bolezni. Smo zeloagresiven narod, naša majhnost ni prednost. Majhni so običajnomalce preplašeni in mi smo prestrašen narod. Po osamosvojitvije verjel v naš kapitalizem, vendar je spoznal, da je pri nas tošport brezobzirnih ljudi, uspe le najbolj brezobzirnim. Po drugistrani pa je med intervjuji ugotovil, da v naši deželi biva velikopozitivnih ljudi. Na primer Tomo Križnar, o katerem je imelprej mešano mnenje, nato pa je spoznal, da je izjemno toplain prijetna oseba, prepričana v tisto, kar počne. In takih je ševeliko. Kljub temu, da nas je za en München brez predmestij,dosegamo neverjetne rezultate v različnih panogah. Je patriot,ko sliši slovensko himno, ima solze v očeh. Ko naši košarkarjiizgubijo, je pogreb.Naslednje leto bodo minila tri leta od njegovega zadnjegaobiska Nepala, zato bo zagotovo kmalu odšel na odpravo. Naalpinizem ima veliko čudovitih spominov, kljub temu da jeumrlo dosti njegovih prijateljev. Meni, da so sicer imeli nekajsmole, vendar so bili tudi preveč pogumni. V alpinizmu se naučišvzdržljivosti, ker ne smeš odnehati. Tudi pisanje je napor, koure in ure sediš za mizo in razmišljaš. Toda medtem ko lahkov alpinizmu dolgo zdrži brez hrane, lačen ne more pisati. m56


Finaledržavnegaprvenstvav balvanihin predzadnjatekmav težavnosti.Kranj,športna dvorana Zlato polje,26., 27. in 28. nov. 2010VSTOPNINE NI !Več na spletni stranihttp://pdk.aokranj.com2010razstava fotografij, predavanje za ljubitelje narave in plezanja, otroški kotiček, ...57


VARSTVO NARAVESpimo,ne vstopaj!Prezimovanjenetopirjev v jamah Dušan Klenovšek*Med živalskimi vrstami na območjuSlovenije je tudi 28 opazovanih vrstnetopirjev, kar nas uvršča med bogatejšenetopirske države. Marsikomu neupravičenovzbujajo strah, saj ne samo da nas vničemer ne ogrožajo, celo koristni so nam.O preučevanju in popularizaciji si lahkonajveč informacij pridobimo na spletnistrani Slovenskega društva za proučevanjein varstvo netopirjev (http://www.sdpvn-drustvo.si/index.html)ali na kateriod njihovih prireditev (na primer medvsakoletno evropsko nočjo netopirjev).Da so netopirji, ti naši edini pravi letečisesalci, ogroženi, se zavedamo že dolgočasa. Zato tudi ni presenetljivo, da so vsepri nas živeče vrste zavarovane. Ogroženiso tudi v evropskem in svetovnem merilu,zato so življenjska okolja nekaterih najboljogroženih vrst vključena tudi v omrežjeobmočij Nature 2000. Tokratni prispevekni namenjen različnim predsodkom, temvečpotencialnemu ogrožanju v zimskemčasu. V toplejših obdobjih leta lahko prekodneva netopirje srečamo marsikje (jame,podstrešja stanovanjskih hiš ali cerkva,drevesna dupla …), a v zimskem času sevečina vrst preseli v jame. Zanimivo pritem je, da vrste, ki jih poleti najdemo vdoločeni jami, zimo prežive v drugi. Kamninskapodlaga na slovenskem je pretežnokarbonatna, kar je eden poglavitnihvzrokov za veliko število jam (znanih je žepreko 8000). Mnoge med njimi netopirjemv poletnem ali zimskem času (mnogepa celo leto) nudijo primerno zatočišče.*Zavod RS za varstvo narave.Veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum),pogosta vrsta naših jam Foto: Dušan KlenovšekZaradi stabilnih razmer (temperatura,vlaga, gibanje zraka) se tradicionalnozadržujejo na istih, njim najbolj odgovarjajočihjamskih mikrolokacijah. Medzimskim spanjem (otrplost) se jim upočasnijodihanje, hitrost srčnega utripa inpresnova ter zniža telesna temperatura.Za razliko od polhov si pred zimskim spanjemne pripravijo velike zaloge telesnihmaščob, zato je njihovo preživetje precejpogojeno s čim manjšo porabo energijev tem času. Naše vstopanje v jamo, kjerprezimujejo, lahko tudi ob krajšem zadrževanjupovzroči, da se zbudijo. Topomeni, da pospešijo utrip srca, dihanjeter dvignejo telesno temperaturo. Ob daljšemzadrževanju ali celo fotografiranjulahko celo povzročimo, da odletijo v drugpredel jame. To pa pomeni veliko izguboenergije in verjetnost, da skromne telesnezaloge ne bodo zadoščale do pomladnegaprebujenja. Mnogih jam, v katerih soznana prezimovališča netopirjev, zato vtem času ne smemo obiskovati. V nekaterenam vhod preprečujejo rešetke, vrata alile obešenka z napisom ”Ne moti”, ki jo jepostavilo že omenjeno društvo.Naj zaključim z mislijo, ki naj bo vsemosnovno vodilo (poleg skrbi za lastnovarnost) ob vstopanju v jame – vstopamv enkraten svet, a le do tam, kjer mojaprisotnost ne bo škodovala njegovimprebivalcem. Pogosto to pomeni le dovhoda! mVir:Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskihvrstah, Ur. list RS (46/04, 109/04, 84/05, 115/07in 96/08).Lepo vreme, lepemu vremenu, lepo vreme,pri lepem vremenu, z lepim vremenom,saj res, manjka še rodilniška oblika – nilepega vremena. In še manj babjega poletja– na oboje smo čakali vso prvo polovicometeorološke jeseni, ki je hkrati tudi vsakoletnivrhunec planinske sezone. Saj veste,dnevi so še dovolj dolgi oziroma ravnoprav dolgo svetli, razgled se zbistri, vročinapopusti in še vetrovi se prehodno nekolikoumirijo, ustavijo seveda ne. Seveda nibilo letos nič od tega, saj smo preživeli dvasorazmerno (pre)hladna meseca in enegaizjemno mokrega. Zato se ne čudimo, da jebilo septembra in oktobra le nekaj koncevtedna, ko je bilo vreme primerno za obiskvisokogorja. Povrhu vsega pa smo imeli tamzgoraj že na začetku druge polovice oktobraod trideset do štirideset centimetrov snega.Če kje, potem bi lahko prav v reviji, ki jepred vami, letošnjo jesen objavili mali oglas:Iščemo lepo vreme na južni strani Alp, ponudbepod ”nismo še obupali, a tako ne greveč naprej”! Več o jesenski vremenski statistiki,ko bo prišel čas obračuna oziroma pokoncu jesenskega meteorološkega trimesečjaseptember–november. Na dlani je, dasmo jo preživeli predvsem v iskanju lepegavremena in ob vodnem (pre)obilju.Poleg poplav, marsikje v vzpetem svetusmo lahko opazovali začasna jezerca, ali paprav zaradi njih, je bila letos jesen v znamenjugob. Ponekod smo morali pri hoji skozigozd, in to ne le nižinski, temveč v vseh višinskihpasovih vse do zgornje gozde meje,dobesedno paziti, kod hodimo, da ne bistopili na katero od njih. Že res, da večine nepoznamo, a je bilo vmes veliko užitnih, zatoso se košare in cekarji šibili tudi na krajšihsprehodih. Zato pa je bilo toliko lepše, ko seje po vsakokratnem padavinskem obdobjuvreme izboljšalo in se nam je zdelo, da nasje Sonce prav posebej počastilo. Še posebejko so v naravi vzplamtele jesenske barve,menda so vsaj te še vedno take, kot so bilenekoč. Tudi za letošnji vinski letnik pravijo,da bo bolj kot ne ”poplaven”, sicer pa ga lahkov teh dneh že preverjate v živo ter in situ.Hladen začetek jeseni pa še ne pomeni, dabi se lahko letos v večjem delu Alp izognilinadaljnjim posledicam podnebnih sprememb,gre le za to, da se te vsako leto pokažejona nov način oziroma s posledicami, kijih do sedaj nismo bili vajeni. Da se tukajšnjiledeniki v zadnjih desetletjih pospešenotalijo, je že vsesplošno znano in potrjeno,izjemi nista seveda niti domači ledeniškikrpi pod Triglavom in Skuto (proti konculetošnje talilne dobe sredi septembra 2010sta ledenika merila 2,5 in 1,8 ha). Čeprav stase v zadnjih snežnih sezonah obe precejpopravili oziroma se je zaustavilo krčenje ledeniškegapovršja, pa gre tovrstno dogajanjepredvsem na račun nadpovprečno snežnihzim. Kaj lahko pa se zgodi, da bo že ponaslednji podpovprečni zimi in pretoplempoletju ves prirastek hipoma izginil.58


VREMENSKE STOPNJE IN OPRIMKILedeniška znamenjapodnebnih sprememb Miha PavšekZačasno visokogorsko črpališče na ledeniku Tete Rousse nad Saint Gervaisom so postavili na koncu poletja 2010. Foto: Klemen GričarA vrnimo se k taljenju, prevladujočemu procesuna alpskih ledenikih, pa čeprav bo pravto lahko povzročilo, da bosta v naslednjemdesetletju ali dveh izginila tudi oba slovenska,najverjetneje v tako imenovani maliledeni dobi (od sredine 15. do konca 19. stoletja)nastala ledenika. Torej lahko na lastneoči in kar pred domačim visokogorskimpragom, tako rekoč v živo (čudno, da se niše nihče spomnil na spremljanje v realnemčasu oziroma online), spremljamo izginjanjeobeh. Vendar pa vsi tovrstni procesi niso”neboleči”. Nerodno je, kadar nepredvidljivanarava poskrbi, da ledeniška voda ne moreneovirano odtekati. Splet različnih naravnihprocesov lahko namreč povzroči, da se vledeniku ali pod njim ustvarijo nekakšni ledeniškivodni žepi, v katerih zastajajo ogromnekoličine vode. Namesto da bi ta sprotiodtekala, se to zgodi šele takrat, ko se skritivodni balon razpoči. Slednje se seveda nezgodi neopazno, temveč seže tovrsten poplavnival daleč navzdol vse do poseljenegadela dolin. In zakaj tak dolg uvod? Bo pridrlokaj nad Mojstrano iz Vrat ali po RavenskiKočni nad Jezerjane? Že možno, če bi segalatamkajšnja ledenika pod Steno oziroma Žrelo.Se pa bojijo tega blizu svetovno znanegaChamonixa v Franciji.Podoben vodni žep je namreč nastal vletošnji talilni dobi pod ledenikom TêteRousse blizu strehe Evrope, 4810 metrovvisokega Mont Blanca. Po ocenah sodelavcevfrancoskega Državnega centra zaznanstveno raziskovanje (CNRS) naj bi bilov ”žepnem” podledeniškem jezer(c)u karokrog 65.000 kubičnih metrov vode, ki čakana ”odhod” oziroma odprtje poti proti dolini.Zdaj poskušajo to uravnavati s pomočjoposebnih črpalk, s katerimi naj bi preprečilihipno sproščanje ledeniške vode in posledicetega. Podobna nesreča se je namreč žezgodila konec 19. stoletja, natančneje v nočiz 11. na 12. julij 1892. Silne poplave, do katerihje prišlo ob sprostitvi ogromnih količinvode, so takrat poleg velike škode odnesletudi 175 življenj v Saint Gervaisu in okolici.Na več kot 3100 metrih nadmorske višinepočen vodni balon je pobral na svoji, večkot dva višinska kilometra dolgi poti drugeledeniške primesi, kot so kosi ledu, skale,kamenje, grušč, blato in drugo. Vse skupajje nato pridrvelo prek ”velikega brata” – Bionnassayskegaledenika – naravnost v dolino.Nastajanje vodnega žepa pod površjemledenika so odkrili med letošnjimi rednimimeritvami na tamkajšnjih ledenikih. Zatoso že konec poletja prepovedali gibanje naširšem območju ledenika in preventivnozaprli zadnjo postajo priljubljene montblanškegorske železnice Nid d’ Aigle, ki je meddrugim tudi izhodišče za vzpon na kočoGouter. Nepredvidljiva narava ledenikov jetako znova pokazala svojo, za človeka včasihtudi manj prijetno plat, ki pa je sestavni delnaravnega ravnovesja. Sicer krhkega, a žestoletja in tisočletja vzpostavljenega vednoznova in znova. Čas je že, da se kaj od tegaprime tudi dolinskega človeka, da se mu nebo v prihodnje zgodil še kakšen podoben”žep”. Medtem pa se lahko ljubitelji tamkajšnjihgora čudimo strojem in napravam nain ob ledeniku Tete Rousse, ki naj bi preprečilivnovično nesrečo.DODATEK: Ob zaključku redakcije smo izvedeli,da se je vse skupaj pred kratkim, poizčrpanih skoraj 50.000 litrih ledeniške vode,končalo s svojevrstnim francoskim ”happyendom”. Natančneje s 75‐metrskim spustom vizpraznjen podledeniški prostor oziroma nekdanjivodni žep. Ob tem sta domača fotografin TV- snemalec poskrbela za to (http://www.gore-ljudje.net/objava/60390/), da spust vglobne ledenika ni ostal neopazen in nam odkrilaše eno od skrivnostnih tančic izginjajočegapodledeniškega sveta v Alpah. mPoenostavljena skica dogajanja pod površjemledenika Tete Rousse (vir: Futura-Sciences.com,priredil Miha Pavšek)Odklon povprečne dnevne temperaturena Kredarici septembra 2010 od povprečja1961–1990 (vir: ARSO)59


ORIENTACIJA V GORAHZačetna znanja orientiranja v gorah Blaž GraparFoto: Miloš MokotarSamostojni gorniki morajo poleg ostalihhribovskih veščin in znanj obvladati vsajosnovno orientacijo. Izhodišč hribovskih turponavadi ni težko najti, potem pa je trebaizbrati še pravo in primerno zahtevno pot.Bolje se lahko pripravimo na turo, če vemo,koliko višinskih metrov nas čaka in kolikšenje predviden čas hoje. Nekatere poti so slabooznačene, preseneti nas lahko slaba vidljivost– skratka, mnogo je situacij v gorah,ko se znanje orientacije izkaže za nujno.V nadaljevanju bom poskušal čim boljpraktično predstaviti veščine, potrebne zaučinkovito orientiranje v gorah. V prihodnjihštevilkah Planinskega vestnika bosta predstavljenaše dva prispevka. Skupaj bodotvorili osnovno znanje o orientaciji, ki ga odnas zahtevajo gorski tereni. Seveda pa botreba praktična znanja pridobiti v naravi, zakaj več teorije pa pogledati v ustrezno literaturo.Pomen klasičnih veščinorientiranjaDandanes nam lahko elektronski pripomočkiprecej olajšajo gibanje v naravi. GPS jepostal dostopen praktično vsakomur, natančnostin mobilnost teh naprav pa sta sepovečali, tako da že povsem ustrezajo amaterskiuporabi. Nekatere naprave in računalniškeaplikacije nam celo same predlagajoidealno pot, po kateri naj bi se gibali, če jimle povemo, kam želimo. Vendar nikoli nebodo nadomestile človeške sposobnostiselektivnega odločanja in prilagajanja različnimokoliščinam. Zato je še vedno zelopomembno, da obvladamo klasična znanjain tehnike orientiranja. Še posebno v gorah,sej so včasih nepredvidljive, njihov terenpa lahko tudi nevaren, če se nepripravljeniznajdemo na napačnem kraju.Značilnosti orientacije vgorahGore so same po sebi praviloma enostavneza orientiranje, saj je teren zelo izrazit.Doline so globoke in jasno razvidne, vrhoviizstopajo in so največkrat jasno določljivi.Vegetacija je redka. Čez gore so speljaneoznačene poti.Težavnost orientiranja se poveča, kadarzapustimo markirane poti, kadar terenpostane manj izrazit in se njegova nagubanostzmanjša. Takšne so gorske planote,na primer Komna in Pokljuka. Najboljpa orientiranje oteži slaba vidljivost. Gostavegetacija, še posebej pa megla, lahkoomeji vidljivost terena in kaj hitro selahko zgodi, da se izgubimo. Pozimi sevsemu naštetemu pridruži sneg, ki zakrijepoti in označevalne table ter upočasnihojo. V kombinaciji z meglo lahko izgubimotudi občutek za nagib terena in seznajdemo v razmerah, ki so zelo težavneza orientiranje.Tehnični pripomočkiNajpomembnejši kos opreme pri orientacijije karta. Brez nje težko hodimo po neznanemterenu. Izurjeni orientacisti si sicerlahko precejšen del terena zapomnijo obpredhodnem študiju, vendar karta še vednonosi preveč informacij, da bi jih lahko vsedržali v spominu. Poleg tega ni težka in nezasede veliko prostora, zato jo imejmo vednos seboj.Drugi pomembni del opreme je kompas.Ta naj bo čim bolj preprost, zanesljiv invzdržljiv. Orientacija je za izkušene sevedapovsem mogoča tudi brez kompasa, a ledokler je teren izrazit, vidljivost dobra in selahko orientiramo glede na položaj objektovv naravi.Velikokrat si lahko dokaj uspešno pomagamotudi z barometričnim višinomerom,pazljivi pa moramo biti na hitre spremembevremena, ki precej vplivajo na njegovotočnost.GPS ima lahko vgrajeno karto, kompasin višinomer, vendar ne more nadomestitipreglednosti tiskane karte in hitrosti terenostavnosti kompasa. Lahko pa je zelodober višinomer, če višino barometričnoizračunava. Če že uporabljamo GPS, gavedno uporabljajmo v kombinaciji s tiskanokarto. Zavedajmo pa se, da je napravaodvisna od električnih baterij in da se v strmihsoteskah ter stenah njena natančnostzaradi omejene vidljivosti satelitov precejzmanjša.V nadaljevanju se z GPS-om ne bomo večukvarjali, saj je to le naprava za orientiranje,ki ne more nadomestiti našega znanja orientacije.Omenimo le, da je lahko zelo koristnav slabi vidljivosti.Planinske karteZa orientiranje v gorah so najprimernejšeposebne planinske karte, izdelane na podlagitopografskih kart in posebej dopolnjenes planinsko vsebino (planinske koče,markirane poti itd.). V Sloveniji jih imamovečinoma v merilu 1 : 25.000 in 1 : 50.000.Primernejše so prve, saj so bolj natančnein primernejše za ”pohodno” orientacijo,še posebno če se gibljemo po brezpotju,kjer potrebujemo natančnejši prikaz tere-60


Foto: Blaž Graparna. Omenjene karte izdaja Planinska zvezaSlovenije in jih dobimo na njenih prodajnihmestih, v specializiranih gorniških trgovinahin še kje.Karta sodi v roke in ne le v nahrbtnik, zatojo imejmo spravljeno tako, da je takoj priroki in zaščitena pred mokroto. Kadar nismoprepričani o nameravani poti ali položaju,raje poglejmo na karto, preden sprejmemoodločitev, in ne takrat, ko se že izgubimo.Tako si bomo prihranili marsikateri nepotrebnikorak.Pod izrazom oprema karte mislimo navse tisto, kar ni prikaz terena. Torej legenda,razna pojasnila, matematični elementi karte,mreža koordinatnega sistema itd.Merilo je najpomembnejši podatek nakarti. To je razmerje med razdaljami v naraviin na karti. Pri merilu 1 : 25.000 je 1 centimeterna karti enakovreden 250 metromv naravi. Vedno si merilo preračunajmo vrazumljivo vrednost in si jo zapomnimo, dasi bomo lažje predstavljali in preračunavalirazdalje.Ekvidistanca je višinska razlika med dvemaplastnicama. Na naših planinskih zemljevidihta največkrat znaša 20 metrov. Manjšakot je ekvidistanca, podrobneje bo prikazanrelief.Legenda je seznam pogosto uporabljenihtopografskih znakov, opisan z besedami.Včasih je tudi ni, če se uporabljajo uveljavljeniznaki.Stanje karte je pomemben podatek,saj nam pove, iz katerega leta so prikazanipodatki. Vsi vemo, da se s časom teren spreminja.Nadelujejo se nove poti, planine sezaraščajo, naselja se širijo, potresi in plazovispreminjajo teren itd. Zato preverimo starostpodatkov in vedno uporabljajmo najnovejšekarte.Koordinatna mreža za klasično orientacijoni pomembna. Uporablja se predvsemza vrisovanje položaja, na primer pri prenosuGPS-koordinat na zemljevid. Če to počnemo,bodimo pozorni, v katerem koordinatnemsistemu je karta prikazana, in se o tempodrobneje podučimo. Koordinatne mreže,projekcije itd. so kompleksna tema in presegajoobseg tega prispevka.Vsebina planinskih kart – teren je nakartah prikazan s pogojnimi znaki, ki jimpravimo tudi topografski znaki. Njihov pomensi lahko pogledamo v legendi.Relief – razgibanost terena je na planinskihkartah prikazana s plastnicami. To sonavidezne črte, ki so prikazane na karti inpovezujejo točke na zemeljskem površju, kiležijo na enaki nadmorski višini. Izredno strmipredeli (stene) so prikazani s črtkanjem.Podrobnost prikaza je določena z ekvidistanco.Bolj kot so plastnice skupaj, strmejšije teren.Na večini modernih planinskih kart jeoblika terena poudarjena tudi s senčenjem.Plastnice so praviloma rjave ali sive barve,na novejših kartah so plastnice rjave, skalnatipredeli pa črtkani s sivo barvo. V ledeniškihpredelih so plastnice prikazane z modrobarvo.Sposobnost branja oziroma predstavereliefa je ena najkoristnejših orientacijskihveščin. Z nekaj truda in vaje bomo sčasomarazvili občutek, kje teren pada, kje se dvigain kakšna je njegova oblika.Hidrografija – vsi vodotoki in vodniobjekti so prikazani z modro. Ponavadi je obvodotoku napisano tudi njegovo ime. Vodotokiso zelo koristni orientirji, saj dopolnjujejopredstavo o reliefu (vedno tečejo po dnudolin) in so linijski orientirji.Vegetacija je prikazana z odtenki zelenebarve, vendar je najmanj zanesljiva, saj senajhitreje spreminja. Zaraščeno brezpotje jepraviloma težje prehodno, zato se je včasihsmiselno tem območjem izogniti, predvsemkadar gre za rušje.Pod komunikacije spadajo poti, ceste,žičnice, daljnovodi, hiše, naselja itd., torejvse antropogene danosti. Prav tako so sčrno barvo izpisana krajevna imena in nadmorskevišine ob kotah.Posebna planinska tematika – markiranepoti so natisnjene z rdečo barvo, njihovprikaz pa je odvisen od težavnosti poti. Planinskepostojanke so obkrožene z rdečimkrogom. mOrientiranje karteOrientiranje karte je najosnovnejša veščina, ki jo moramo obvladati. Pravilno orientiranakarta nam pomaga, da si lažje predstavljamo, v katero smer gledati, koiščemo nek objekt, ki je narisan na karti, in obratno.Orientirati karto pomeni, da sever v naravi poravnamo s severom na kartioziroma da karto usmerimo tako, da so smeri med objekti v naravi in istimiobjekti na karti vzporedne. Sever je na karti praviloma na vrhu, razen če nioznačeno drugače.Karto lahko orientiramo na dva načina: glede na položaj objektov v naravi ali skompasom. To pomeni, da zemljevid vrtimo okoli vertikalne osi, dokler se smerina karti in v naravi ne ujemajo. Primer: če stojimo na grebenu, mora biti naš grebenna karti enako usmerjen kot greben v naravi. Pri tem pazimo, da karte pomotomane obrnemo za 180 stopinj.S kompasom orientiramo karto tako, da ga postavimo ob vzhodni ali zahodni robzemljevida, nato pa vse skupaj vrtimo okoli vertikalne osi, dokler magnetna iglain rob karte nista vzporedna. Zopet pazimo, da ne zamenjamo severa in juga. Navečini kompasov je del magnetne igle, ki kaže na sever, obarvan z rdečo.61


ALPINISTIČNA TEHNIKANekaj besed o vozlih Aljaž Anderle, Tadej DebevecUporaba vrvi je tesno povezana z vozli.Brez njih nam vrv bolj malo koristi,saj omogočajo varovanje, pritrjevanje, navezovanje,varno gibanje naveze v steni inso sestavni del vseh plezalnih aktivnosti.Enaki vozli nam služijo tako za izvajanjeosnovnih kot tudi najbolj kompleksnihpostopkov vrvne tehnike. V prispevkuse bomo dotaknili osnovnih vozlov, skaterimi se srečujemo pri aktivnostih vgorah. Poimenovanje vozlov v tem člankuje skladno z veljavno gorniško terminologijo.V nekaterih drugih dejavnostihlahko enaki vozli seveda nosijo drugačnaimena. Slikovno bodo predstavljeni predvsemmanj uporabljani vozli, klasični paso na voljo v vseh plezalnih priročnikihoziroma so že bili predstavljeni v preteklihprispevkih rubrike Alpinistična tehnikav Planinskem vestniku.Navezovanje na vrvOsnova varnega plezanja, najsi bo to vgorah ali v plezališčih, temelji na ustrezninavezavi na vrv. Pri tem najpogostejeuporabljamo vpleteni vozel osmico. Ta seje uveljavil kot standard za navezovanjepredvsem zaradi majhne možnosti napakin enostavne kontrole pravilnosti vozla.Za navezovanje je precej priljubljen tudinajlonski vozel (slika 1), katerega pa seje zaradi nesreč, povezanih z njim, oprijelbolj slab sloves. Treba je poudariti, da jenesrečam skoraj izključno botrovala nepravilnauporaba ali površna izdelava vozla.Posebej pomembna je izdelava dvojnegavarovalnega vozla, saj se lahko sicerglavni vozel razrahlja in razveže. Bistvenaprednost najlonskega vozla je, da se priobremenitvi ne zategne tako kot osmica,zato je še posebej priljubljen med športnimiplezalci, kjer so padci pogostejši.Slika 1: Izdelava najlonskega vozlaVarovanje in pritrjevanjeZa varovanje in pritrjevanje pri plezanjuv gorah sta zelo priročna vozla iz družinebičev.Polbičev vozel služi za varovanje vkombinaciji s hruškasto (HMS) vponko,kadar nimamo na voljo novejših varovalnihpripomočkov. Glede na splošnorazširjeno mnenje, da ta vozel zelokrotoviči vrvi, je treba poudariti, da seto zgodi predvsem pri uporabi vozla podobremenitvijo (spuščanje bremena, spustpo vrvi …). Če pa vrv skozi vozel samopovzemamo in podajamo, ni tako hudo.Pri njegovi uporabi moramo biti pozornina orientacijo vratc vponke z matico, kiSlika 2: Polbičev vozel – pravilno vpetje v vponkoz maticomora biti nujno na drugi strani kot varovalnipramen vrvi, s katero reguliramotrenje (slika 2).Bičev vozel najpogosteje uporabljamoza pritrditev naše vrvi na sidrišče in imaob očitni prednosti, da lahko dolžino vrvienostavno reguliramo, tudi to dobro lastnost,da ga je moč brez težav razrahljati.Za pritrjevanje se večkrat uporablja tudikavbojski vozel, pri tem pa velja opozoriti,da le-tega nikoli ne smemo uporabljatiza fiksacijo vrvi, ampak ga uporabljamo leza fiksacijo vrvic in trakov v fiksne točke,vponke in drugo. Kavbojski vozel namrečni fiksen in se lahko ob obremenitvi enegapramena premakne.Skice: Jernej Lukša62


Prispevki Alpinistična tehnika so namenjeni poznavalcem in niso vseobsegajoči. Obstaja večvariant in postopkov, tu so predstavljeni le osnovni. Pravilna uporaba predstavljene tehnikezahteva ustrezno predznanje, razumevanje postopkov, varovanja in uporabe opreme. Vse to silahko varno pridobite v različnih programih izobraževanja v okviru PZS, FŠ in pri gorskih vodnikihZGVS. Za morebitno napačno interpretacijo in posledice avtorji ne prevzemajo nikakršneodgovornosti.Slika 3: Francoski vozelPovezovanje vrvi in trakovVozel šestica ima mnogo možnostiuporabe, najpogosteje pa ga uporabljamoza povezovanje dveh glavnih vrvipri spustu (glej PV 5/2010, str. 62–63).Pod drugim imenom ga uporabljamoza izdelavo varovalnega vozla. Gledena svojo enostavnost je ta vozel reszelo uporaben, njegova bistvena slabalastnost pa je, da se pod obremenitvijomočno zadrgne in ga nato zelo težkorazvežemo. Kljub temu da nimata posebnihprednosti pred drugimi vozli,naj omenimo še podaljševalni vozel,ki služi povezovanju dveh (lahko tudirazlično debelih) vrvi, in kravatni vo-Slika 4: Machardov vozel: a – osnovno vpetjeb – avtoblokirno vpetjezel, ki je pravzaprav vpletena šestica inse uporablja za povezovanje najlonskihtrakov.Vozli reševalnih manevrovVečjo skupino predstavljajo tudi vozli,ki jih uporabljamo za pomoč soplezalcuv stiski pri reševalnih manevrih in vzpenjanjupo vrvi. Kljub množični uporabivaroval, ki omogočajo samozatezno varovanjedrugega v navezi, je potrebno ševedno poznati vozel garda, ki nam obuporabi dveh vponk omogoči dviganjesoplezalca. Njegova glavna slaba lastnostje težavno popuščanje pod obremenitvijo,zato ga uporabljamo takrat, kadarnimamo na voljo boljšega pripomočka.Za vzpenjanje po vrvi sta pri nas že dolgočasa najbolj uveljavljena Prusikov zavzpenjanje s pomočjo vrvic in francoskivozel (ENSA) za vzpenjanje s trakovi.Dobra lastnost prvega je, da dobro držiobremenitev v obe smeri, slaba pa, da gaje po zadrgnitvi težko ponovno sprostiti.Francoski vozel zanesljivo drži le v enosmer (smer, v katero izhaja prosti konec),se pa popolnoma enostavno sprosti (slika3). V zadnjem času tudi pri nas njunouporabo močno izpodriva Machardovvozel, ki združuje dobre lastnosti obeh– enostavno ga je izdelati, drži v obe smeri,se enostavno razrahlja in zelo dobrodrsi po glavni vrvi (slika 4a). Za njegovoizdelavo je potrebna v zanko zavezanapomožna vrvica debeline ca. 6 milimetrovin dolžine ca. 20 centimetrov. Uporabljamoga lahko za vzpenjanje po vrviin samovarovanje pri spustu, zanimivain inovativna pa je tudi njegova uporabakot nadomestka samozateznega sistemaoziroma garde (slika 4b). Pri tem je potrebnopaziti, da glavna vrv poteka skozivponko. V primeru prevelikega trenjavrvice ob vrv je le-to potrebno napeljatiskozi drugo vponko.Izdelavo vozlov moramodobro obvladatiPri uporabi vozlov je potrebno biti natančenin dosleden. Napačno in površnoizdelani vozli so že videti čudni, zato jevizualni pregled (tudi našega soplezalca)zelo pomemben. Ob tem velja poudariti, daje treba izdelavo vseh vozlov do potankostiobvladati, še preden jih začnemo uporabljatipri plezanju in varovanju. Za njihovouporabo se odločamo na podlagi situacijein poznavanja njihovih lastnosti. m63


DOBRO JE VEDETIKdaj plačamoreševanje v gorah? Odgovore je zbral Vladimir Habjanzadnjem mesecu se je v medijih pojaviloveč vprašanj v zvezi z reševanjem vVgorah in o primerih, ko rešeni za reševanjeprejme račun. Za dodatna pojasnila smo sepozanimali pri pristojnih in pred vami je nekajodgovorov. Odgovor Planinske zveze jebolj načelen, odgovor Gorske reševalne zvezein Uprave RS za zaščito in reševanje pa senanaša na letošnji primer reševanja v Skuti.Varnost v gorahKer je Planinska zveza Slovenije najmnožičnejšaplaninska organizacija v Sloveniji, kizdružuje okoli 60.000 ljubiteljev gora, želimozainteresirani javnosti predstaviti našastališča v zvezi s to problematiko.Ob vsakem obisku gorskega sveta se jepotrebno zavedati, da je določena mera tveganjavedno prisotna. Takrat, ko pri obiskuslovenskih gora ne gre vse po načrtih, državadržavljanom krije stroške reševanja preko utečenegasistema reševanja (prometne nesreče,nesreče na morju in jezerih, nesreče v jamahipd.). Zato je mnenje Planinske zveze Slovenije,da je morebitna uvedba plačila stroškovreševanja samo za eno zvrst nesreč diskriminatornaza vse obiskovalce in ljubitelje gora.V kolikor bi država javno objavila stroške, kijih ima zdravstvena zavarovalnica z zdravljenjempoškodb, nastalih v prostem času, bi ponašem prepričanju verjetno hitro ugotovili,da problem plačevanja reševanja v gorah le nitako velik, kot ga želijo nekateri prikazati.Planinstvo je več kot le prostočasna oblikarekreacije, saj smo planinci poleg športaaktivni tudi na področju turizma, varovanjanarave, izobraževanja, gospodarstva, kultureipd., kjer smo z množičnostjo, dolgotradicijo delovanja in kakovostjo našegadela že neštetokrat dokazali, da je planinskadejavnost v splošno javno dobro in v dobrobitzdravstvenega stanja posameznikov.Zaradi tega nam je še toliko bolj nerazumljivpredlog državnih organov, da se planinstvouvrsti med nevarne športe. V kolikor bi se tapredlog uresničil, bi bili vsi ljubitelji gora obmorebitni nesreči v neenakovrednem položajuv primerjavi z ostalimi poškodovanciv drugih nesrečah, predvsem na področjuplačila dela zdravljenja in deleža bolniškeganadomestila. Glede na to, da je planinstvov vseh izraznih oblikah dostopno širokemukrogu državljanov Slovenije, ki s temohranjajo tudi dobro zdravstveno stanje,bi uvedba takšnega zakonskega določilazagotovo povzročila, da bi se državljani indržavljanke še manj gibali v naravi in bi se stem dolgoročno poslabšalo splošno zdravstvenostanje.Čeprav stroške reševanja v slovenskihgorah za svoje državljane krije država, pato še ne pomeni, da se lahko v gorah obnašamoneodgovorno in da smo neustreznousposobljeni in opremljeni. Zato morajobiti s strani države jasno določena merila,po katerih se presoja upravičenost plačilamorebitnega reševanja v ”spornih” primerih.Z razvojem tehnologije, posebno šetelekomunikacij, se je v zadnjih letih medobiskovalci gora močno povečal lažni občutekvarnosti, ker lahko v primeru nesrečeali druge nepredvidene situacije prekomobilnega telefona pokličejo na pomočgorske reševalce. Zaradi tega se je s straniposameznih obiskovalcev gora povečalatudi stopnja pripravljenosti za tveganje.Zato v Planinski zvezi Slovenije priporočamo,da se že pred odhodom temeljito pripravimona obisk gora in izberemo turo, kije primerna naši usposobljenosti. Pomembnaje ustrezna psihofizična priprava, ustrezenizbor opreme ter natančno poznavanjerazmer na območju, kamor se odpravljamo.V kolikor smo to opravili, smo na zelo dobripoti, da bo naš obisk gora varen in polnprijetnih doživetij.Seveda pa ne smemo vseh primerov, koobiskovalci gora nepoškodovani pokličejona pomoč, primerjati z izkoriščanjem tehnologijeter dobrega in predvsem brezplačnegasistema reševanja v gorah. Gore so kljubdobri predhodni pripravi lahko zelo nepredvidljivein to je verjetno izkusil že skoraj vsakobiskovalec gorskega sveta. Zato moramotovrstne primere ocenjevati tudi z vidikamorebitnih posledic, lahko tudi zelo hudih,ko se nekdo zgolj zaradi grožnje po plačilureševanja odloči, da kljub veliki stiski ne boprosil za pomoč za to usposobljenih reševalcev.Presoja teh primerov zagotovo ne morebiti plod pavšalnih ocen, posebne še, če teocene niso podane s strani strokovnjakov.Zavedati se moramo, da večina nesreč izviraiz človeka samega, zato so vsa zunanja presojanjaravnanj preveč enostavna in prepovršna,pa čeprav so dobronamerna.Glede na to, da je v Sloveniji reševanje vgorah za državljane Slovenije zagotovljenoin krito s strani države, ni potrebe, da bi biličlani planinske organizacije zavarovani tudi zaprimer reševanja v naših gorah. So pa vsi članiplaninske organizacije zavarovani za primerreševanja v tujih gorstvih, kjer je višina zavarovalnegakritja stroškov reševanja od 2.712 EURdo skoraj 8.000 EUR. Kritje je seveda odvisnotudi od višine članarine, ki je za posameznokategorijo članstva različna. Članarina v planinskiorganizaciji poleg zavarovanja za primerreševanja vključuje tudi nezgodno zavarovanjein zavarovanje odgovornosti.Paketi ugodnosti za člane planinskih organizacijpri nas in v državah Alpskega lokaso med sabo težko primerljivi, saj ponujajorazlične ugodnosti, prilagojene posameznimciljnim skupinam. Ocenjujemo, da za vrednostplačane članarine v Sloveniji vsak članprejme ugodnosti, ki so primerljive s ponudboiz tujine. Seveda je vedno možno stvari šeizboljšati, zato se bomo v Planinski zvezi Slovenijev prihajajočem zimskem času posvetilitemeljiti analizi primerljivosti članarin inzavarovanj za člane planinskih organizacij zobmočja Alp. V osrednji planinski organizacijismo že pričeli s pripravo prenove sistema članarine,ki bo stopil v veljavo leta 2012, hkratipa bomo v sodelovanju z našo zavarovalnicože za leto 2011 poskušali članom ponuditi šeugodnejše pogoje pri zavarovanjih.Na našem trgu je možno najti širok spekterzavarovanj za različne namene. Nekatere zavarovalniceponujajo zavarovanja s področjaplaninstva in alpinizma tudi za individualneosebe, a so tovrstna zavarovanja tudi zaradimajhnosti našega trga manj ugodna, kot soprimerljiva zavarovanja v sosednjih državah.Zato priporočamo vsem obiskovalcem domačihin tujih gora, da se včlanijo v planinskoorganizacijo, kjer bodo poleg obsežnihzavarovanj prejeli še številne ugodnosti, kotso popusti pri spanju v planinskih kočah vAlpah in Pirenejih, popusti pri nakupu planinskeopreme in planinskih edicij, v nekaterihprimerih pa tudi naročnino na osrednjoplaninsko revijo Planinski vestnik.V zaključku naj omenimo, da bosta Planinskazveza Slovenije in Gorska reševalnazveza Slovenije še v letošnjem letu podpisalidogovor o sodelovanju in da bosta ustanoviliskupen odbor Gore in varnost, ki boobravnaval in pripravljal skupne usmeritvena področju preventive in reševanja v gorah.S tem bosta organizaciji tako na formalnikot na vsebinski ravni močno povečalistopnjo sodelovanja in s tem skupaj zagotavljaliugodnejše pogoje za večjo varnostobiskovalcev gorskega sveta.Bojan Rotovnik, predsednik PZSPojasnilo Gorske reševalnezveze SlovenijeV mesecu oktobru, ko je bil za stroške reševanjav Skuti izstavljen račun, se je pojaviloveliko ugibanj in komentarjev na to temo. Znamenom, da bodo obiskovalci gora korektnoinformirani, da ne bo ugibanja, kdoizstavlja račune za reševanje v gorah, predvsempa z namenom, da ne bi prišlo do64


tega, da kdo, ki je v situaciji, ko je ogroženonjegovo zdravje ali življenje, ne bi upal zaradistrahu pred izdanim računom poklicati napomoč, dajemo naslednje pojasnilo.1. Omenjenega računa ni izdala Gorskareševalna zveza Slovenije.2. Gorski reševalci smo in bomo prostovoljci,ki svoje delo opravljamo humanitarnoin brezplačno.3. Na Upravo Republike Slovenije za zaščitoin reševanje smo naslovili dopis, s katerimsmo zaprosili za pojasnilo, zakaj je bil zaomenjeno reševanje izdan račun in kdo gaje izdal. Ko dobimo odgovor, bomo z njimseznanili tudi obiskovalce gora.4. Vsem obiskovalcem gora svetujemo, dakadar zaidejo v situacijo, ko je ogroženo njihovozdravje ali življenje, nemudoma pokličejona pomoč.Podlaga za delovanje Gorske reševalnezveze Slovenije je Zakon o varstvu prednaravnimi in drugimi nesrečami, ki meddrugim vsem državljanom zagotavlja pravicodo pomoči, ko zaidejo v situacijo, ko jeogroženo njihovo zdravje ali življenje. Omenjenizakon in Doktrina zaščite reševanja inpomoči zagotavljata državljanom reševanjebrezplačno – stroški so kriti iz proračuna,razen kadar oseba namenoma ali iz velikemalomarnosti povzroči ogroženost oziromastanje, zaradi katerega je bilo potrebno reševanje.V tem primeru država lahko zahtevapovrnitev stroškov reševanja. Predstavnikevlade smo že večkrat zaprosili, naj vladazavzame jasna merila, kdaj bo ogroženemuali poškodovanemu v gorah za reševanjeizstavljen račun, in naj s temi merili seznaniobiskovalce gora.Franc Miš, podpredsednikGorske reševalne zveze SlovenijeProblematika plačilagorskega reševanjaV Republiki Sloveniji se reševanje v visokogorjus helikopterji izvaja v okviru sistemanujne medicinske pomoči, pri tem je glavninamen oskrba bolnikov in poškodovancevter njihov prevoz v bolnišnico s pomočjohelikopterja. Odločitev o uporabi helikopterjav konkretnem primeru torej vsekakorni vprašanje stroškov ali vzrokov za nesrečo,temveč temelji izključno na strokovnih vidikihreševanja. Vzroki, ki so privedli do ogrožanjaali do nesreče, se ocenjujejo šele medreševanjem oz. po njem in nikakor ne predstavljajorazloga za to, da se za reševanjenujna sredstva, vključno s helikopterjem,ne bi uporabila takrat, ko vodja intervencijeocenjuje, da so potrebna.Glede na to, da je večina reševalnih intervencijv visokogorju zdravstveno indicirana,stroške reševalne intervencije, vključno sstroški uporabe helikopterja, krije zdravstvenozavarovanje. To velja tudi v primerih,ko je treba zaradi reševanja s helikopterjemprepeljati reševalne ekipe ali opremo, reševanjesamo pa je nato glede na okoliščineprimera lahko izvedeno tudi brez njegoveuporabe. V primerih, ko je bilo reševanjepotrebno zaradi drugih razlogov, ki nisomedicinske narave (npr. nepoškodovanihposameznikov), gredo stroški reševalne intervencijev breme proračuna države.V izjemnih primerih Uprava RepublikeSlovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanjuURSZR) kot resorno pristojni organna podlagi poročil pristojnih organov inpodatkov o reševalni intervenciji ob upoštevanjusplošnih načel glede civilne odgovornostiza škodo oceni, ali so v konkretnemprimeru podani razlogi, ki kažejo nato, da je posameznik povzročil ogroženostnamenoma ali iz hude malomarnosti in vtem primeru izda povzročitelju tudi računza kritje stroškov reševalne intervencije.Prvi odstavek 118. člena Zakona o varstvupred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVN-DN) (Ur. l. RS, št. 64/1994, 33/2000 Odl. US:U-I-313/98, 87/2001-ZMatD, 41/2004-ZVO-1in 28/2006) namreč med drugim določa, damora fizična ali pravna oseba, ki je namenomaali iz velike malomarnosti povzročilaogroženost, zaradi katere so nastali stroškinujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo,pokriti stroške zaščitnih in reševalnihintervencij.V primeru reševalnih intervencij v gorahje URSZR doslej posameznikom izstavljalaračune na podlagi 118. člena ZVNDN izjemomav primerih t. i. reševanja z nemedicinskoindikacijo - v primeru nepoškodovanihposameznikov, ko je potreba poreševanju nastala zaradi precenjene fizičnepripravljenosti posameznika ali podcenjevanjazahtevnosti vzpona, neustrezneopremljenosti in podobnih razlogov. V letu2010 smo doslej tako izdali račune za kritjestroškov intervencije petim osebam. Žalugotavljamo, da število takšnih primerovmalomarnega ravnanja narašča in posledičnobo naraščalo tudi število primerov,ko bo Uprave RS za zaščito in reševanje(URSZR) terjala kritje stroškov od povzročiteljev.Menimo, da solidarnostno načelone sme in ne more biti podlaga za kritjevsakršnega ravnanja, tudi malomarnega,ko posamezniki s svojim ravnanjem povzročajoogroženost ali nesreče in spravljajov nevarnost sebe in druge. Pri tem URSZRuveljavlja zgolj neposredne stroške reševalneintervencije, ki jih uveljavljajo gorskereševalne službe, in stroške helikopterskegareševanja po veljavnem ceniku, ki ga jepotrdila Vlada Republike Slovenije.Posameznik, ki takšen račun prejme, paima v skladu z veljavnimi predpisi možnostuporabe pravnih sredstev. Za vprašanja vzvezi z zavarovalnim kritjem za stroške reševanjav okviru Planinske zveze Slovenijeali drugih organizacij in združenj pa URSZRsicer ni pristojna, se pa zavzemamo za to,da bi se ustrezno uredilo zavarovanje stroškovreševalnih intervencij v državi.Boris Balant, generalni direktorUprave RS za zaščito in reševanjePhoto: Klaus Fengler • Agency: Arts of sAles gmbHKolekcijo Marmot lahko najdete v trgovini Annapurna,Krakovski nasip 4, Ljubljanawww.annapurna.siwww.marmot.eu65


NOVICE IZ VERTIKALEJerebicaV sredo, 22. septembra, sta PeterJuvan (Akademski AO) in RomanStrmšek (AO Rašica) preplezalasmer Tupilak (VII-/V, 450 m) vJerebici. Prva sta smer preplezalaPeter Podgornik in Janko Humarleta 1984 z nihajno prečko všestem raztežaju. Dve leti kasnejesta prosto ponovitev opravilaIvan Rejc in Viktor Golja, ki sta senihajni prečki ognila s plezanjembolj direktne variante po zajediin ta raztežaj ocenila z VII-. Zajedaje menda res lepa, a resna. Petercelo pravi, da bi ji lahko pripisalprecej višjo oceno VII+. Najprejje treba zajeti sapo in preplezatideset metrov brez varovanja,višje pa se da varovanje odličnourediti z metulji. Presenetil ju ješe naslednji, sedmi raztežaj, ocenjens VI, ki se jima je tudi zdel težak.Vremenski pogoji so bili idealni,stena pa začuda prazna.Nad KorošicoČlani Posavskega AK so lep konectedna 9. in 10. oktobra izkoristiliza športne aktivnosti nad Korošico,čudovit jesenski cilj. Mladinoso poslali v bližnja plezališča,ta stari pa so se lotili višjih sten. VDedcu so plezali Lukovo, Grapodolgočasja, Šarovo poč, Pintarjevo,Palčkov steber ter nekajsmeri v Vršičih. Nejc Pozvek jez Nadjo Korinšek obiskal redkoplezan, sto metrov visoki Palčkovsteber. Nejc ga je splezal prostoin doma poskusil najti podatke oprosti ponovitvi smeri, originalnoocenjeni s IV, A1. V vodniku za Repovkot in Kamniško Belo iz leta1993 tega podatka ni. V prvi izdajivodnika iz leta 1987 pa je na skicismeri ocena V+. Nejc predlagaoceno VI+ ali VII-.PlanjaZelo zanimiv vzpon je v nedeljo10. oktobra opravila trojna navezaiz AO Rašica – Tina Leskošek,Simon Rakovec in Blaž Grapar.Preplezali so Zajedo hrepenenja(VII, 200 m) v južni steni Planje.Verjetno najbolj strma in gladkastena pri nas je bila v devetdesetihpogosto obiskan plezalnicilj, danes pa se je izgubila nekjevmes. Pretežka za 90 odstotkovplezajoče populacije in premalocenjena za tistih nekaj odstotkov,ki bi jo zmogli. Za osmice pa že nebodo hodili tako daleč, so kaketudi bližje cesti. A vsak, ki se vseenospravi iz doline Zadnjice, sebo izleta še dolgo spomnil. Smeriniso lahke in tudi kako zvenečeime si je že uspelo obrusiti zobev monolitni črni steni. Zajeda hrepenenjapoteka po desnem vogaluosrednje stene in je tokratneponavljavce navdušila pravtoliko, kot jih je prevzela cela stena.Blaž je dejal, da so ocene sicerpo stari šoli iz osemdesetih, zategnjene,a to jim užitka ni skvarilo.Smer so zmogli v štirih raztežajih,sestopili pa preko vrha Planje.Mali GrintavecVelikega metulja smer v Malem GrintavcuFoto: Jure LaharnarV sredo, 13. oktobra, sta BorisSedej in Jure Laharnar (oba AOIdrija) plezala v vzhodni steniMalega (Bavškega) Grintavca. Zaogrevanje sta opravila najverjetnejeprvo ponovitev smeri Avrikelj,oziroma sta v zgornjemdelu, kjer smer zavije levo porampi, nadaljevala navzgor poplošči do raza in nato po njemdo roba stene (III).Med malico sta si ogledovala steno,si zamislila novo linijo protivrhu in jo tudi preplezala. Vstopje le nekaj metrov bolj desno odprej omenjene. V spodnjem delupoteka po škrapljastih ploščahdirektno navzgor, na polici malenkostv desno in spet navzgordo manjše zajede (desno od velikezajede). Nekaj časa sledi zajedi,dokler se vrv ne izteče. Tukajsta naslednjim rodovom nehotepustila Titanov klin. V nadaljevanjusmer zavije nekoliko v desno,pa spet direktno navzgor in protivrhu plošče v levo do gruščnatepolice tik pod borovjem. Slediprečenje pod grmičevjem v levo,nato pa po razu še dva in pol raztežajado vrha. Skala je vseskoziodlična, a posebno po robovihžlebičev kar ostra. Smer sta poimenovalapo metulju – frendu, kiga najprej sploh nista nameravalavzeti s seboj, nato pa sta pravtega največkrat uporabila. Imesmeri je torej Velikega metuljasmer (IV+, 220 m).Novice je pripravil Tomaž Jakofčič.NOVICE IZ TUJINEUmrl Kurt Albert, oče rdečepikeV ponedeljek, 28. septembra, jeza posledicami padca s feratev Bavarskih Alpah umrl KurtAlbert (56 let), legenda prostegaplezanja ne samo v Nemčiji,temveč po vsem svetu.Plezati je začel pri 14 letih in kajkmalu opravil z Walkerjevim stebromin severno steno Eigerja.Hitro se je posvetil prestavljanjumej pri prostem plezanju, šeposebej v plezališčih. Bil je nosilecfilozofije prostega plezanjav Nemčiji. Ko je neko smer preplezalprosto, je na vstopu narisalrdečo piko. Kasneje jo je šenatančneje opredelil (zanjo je bilpotreben študij gibov) in takopostal utemeljitelj načina prosteponovitve, ki se je kot blisk razširilpo vsem svetu. Meje prostegaplezanja ni dvigoval samo v svojirodni Frankovski Juri (npr. legendarnesmeri, kot sta Sautanz (IX-)in Magnet (IX)) ampak tudi v BavarskihAlpah in Dolomitih, kjerje prvi prosto preplezal tehničniklasiki Hasse-Brandler v Veliki inŠvicarsko smer v Zahodni Cini.Naslednji korak naprej je naredilskupaj z zelo dobrim prijateljemin soplezalcem Wofgangom Guellichom,ko sta najprej prostoponovila Jugoslovansko smer vTrangu (1988), leto kasneje padodala danes zelo priljubljenoEternal Flame. Kurta Albertaje plezalska pot nato zanesla vPatagonijo. Nekdanji učitelj fizikein matematike (menda je bilznan po tem, da ni hotel ocenjevatiučencev, ker se mu je to zdelobrez veze in je zaradi spora vtej zadevi tudi pustil pedagoškipoklic) je s svojimi prijatelji (Guellich,Beatz, itd.) v skupini Painepreplezal novo smer z imenomRiders on the storm (IX, A2, 1300m) in postavil nov mejnik plezanjav tem delu sveta. V Patagonijose je vrnil še enkrat in v FitzRoyu s soplezalci preplezal šeeno mojstrovino, in sicer RoyalFlush (IX, A2, 44 raztežajev).Vse več je plezal s Stefanom Glowaczemin skupaj sta se lotilačistega načina poteka odprave– brez uporabe motornih prevoznihsredstev (motorne sani, čolniali letalo) pri dostopu do gorein na vrnitvi. Tako je Albert opravilnekaj pustolovskih in težkihvzponov na Baffinovem otoku indrugod v Kanadi. Smer Odissey2000 v steni Polar Bear Spire, dokatere so člani odprave sami prineslivso opremo in hrano in pritem premagali 400 kilometrovpo divjem, mrzlem in nasplohzelo negostoljubnem terenu, jemed temi podvigi še posebejizstopala. V zadnjih letih je KurtAlbert začel odkrivati tudi velikestene v tropskih pragozdovih,kjer je posebej v Venezuelinanizal nekaj odmevnih prvenstvenihvzponov, seveda brezuporabe svedrovcev. Kurt Albertje bil brez dvoma osebnost, ki jeizjemno vplivala na razvoj prostegaplezanja in plezalske miselnostipo vsem svetu.Adam Ondra na MadagaskarjuPotem ko je opravil prvi vzponv znani smeri Silbergeier v švicarskemWendenstocku in kotprvi sploh prosto preplezal smerWoGü (opremil jo je Beat Kammerlander,a je ni zmogel povsemprosto) v Raetikonu in zanameček posajtal še Hotel Supramonte(8b) na Sardiniji, se jeAdam Ondra odpravil na Madagaskarv steno Karambony, kjerje kar nekaj smeri, ki so mu predstavljaleprvovrsten izziv. Prvamed njimi je bila gotovo ToughEnough, v kateri so poskušaliže drugi odlični plezalci, kot staFrancoza Arneaud Petit in SyilvainMillet, a je noben še ni zmogelprosto v enem zamahu, kajšele v enem dnevu. To je veljalodo prihoda Adama Ondre, kisi je smer najprej ogledal, natopa jo v enem dnevu tudi preplezal.Deset raztežajev dolga smer(380 m) ima najtežji raztežaj ocenjenz 8c, trije so ocenjeni z 8b+,dva z 8a+, pod 7b+ pa težavesploh ne padejo.Nato je nadaljeval s tamkajšnjoklasiko Bravo les Filles (8b), ki stajo pred njim prosto ponovila žeBaska, brata Pou. Toda to je bil leintermezzo pred novim odličnimvzponom. Desetega oktobraje kakopak v enem dnevu kotprvi prosto preplezal smer MoraMora, ki sta jo s pomočjo tehnikeprva preplezala Španca FranciscoBlanco in Toti Vales že leta66


1999. 700-metrska smer je priprostem vzponu sedaj ocenjenaz 8c. Za uspešen vzpon Ondrani potreboval prav veliko časa.Čeprav je računal na dvodnevništudij in potem še sklenjenvzpon, je smer uspel preplezatiže takoj prvi dan.Novice je pripravil Urban Golob.LITERATURAPisana preproga goraVlado Ravnik: Alpsko cvetje Slovenijein izbor nekaterih drugihgorskih rastlin. Kranj. Narava,2010. 232 str.V ozadju se dviga Storžič, prednjim pa preproga iz treh gorskihrož – triglavska roža, enocvetnasmiljka in froelichov svišč.Skromne cvetlice, komaj za pedjih je, pa vendarle zaljšajo podobonaših gora. Taka je naslovnicaknjige akvarelov gorskegacvetja in nekaterih drugih gorskihrastlin. In podobno lepa jesama vsebina, kar 202 rastlini stanašli mesto v njej. Vlado Ravnikje znano ime botanike, še posebej,ker združuje strokovnostz likovnim talentom. S svojimiilustracijami cvetja se je pojavilv tiskanih izdajah že pred petdesetimileti (Poznate strupenerastline, 1961, Cvetje naših gora,1966 in 1969). Zares razkošna paje bila knjiga Rastlinstvo našihgora (1999 in 2004, slednjo smopredstavili tudi v PV 4/2004). Tokratnazbirka rastlinskih akvarelovje posebna že zato, ker gre zažepni format in je knjigo mogočeodnesti s seboj na botaniziranje.Določanje rastlin je z akvarelimnogo lažje kot na podlagifotografij, saj botanik in slikar veni osebi lahko zares poudarivse tiste podrobnosti rastline, kiso za njeno prepoznavanje odločilnegapomena. Sprašujem se,koliko dela je potrebnega in kakšnevse spretnosti mora avtorimeti, da uspe rastlino upodobitiv akvarelni tehniki tako verno.A po mojem skromnem mnenjuavtorju delo lepo uspeva, zato sebodo najznačilnejše cvetlice inrastline našega gorskega svetaobiskovalcem kar težko prikrile.Besedni opisi so sicer sila skromniin zgolj dopolnjujejo sliko rastlinev akvarelni tehniki. Polegilustracije rastline je še legenda,ki kaže čas cvetenja, prav takopa označuje velikost rastline invišinski pas, kjer jo najdemo - žalpa so ti podatki grafično nekolikopreveč izraziti in osnovni slikiukradejo del sporočilne moči.Če primerjamo Ravnikovo Cvetjenaših gora izpred šestih let stokratno izdajo Alpskega cvetjaSlovenije (primerjavi se ni mogočeizogniti, saj je še uvod domalaenak), vidimo pomembnorazliko – rastline so urejene pobarvi cvetov. Iskanje je na ta načinmočno olajšano, k temu papripomore še barvni odtenek prištevilčenju strani ob robu listov.Dodatna prednost, morda premalopoudarjena, je ime rastline,ki poleg slovenskega (z oznakodružine) in latinskega vsebuješe angleški, nemški, italijanskiin francoski prevod. To je za obiskovalceAlp (in za splošno razgledanost!)izrednega pomena.Seveda pa so najlepši in najpomembnejšiakvareli sami – pisanocvetje se prepleta z zelenjem,najmanjša podrobnost naše tako skromni cvetki, kot je triglavskaneboglasnica (cvetni odtenekmodre je, morda tudi zaraditiska, nekoliko premočan),je primerno poudarjena. Predvsempa je to knjiga za gledanje,opazovanje, razmišljanje …Mar ni imenitno, ko ugotoviš, dale dober streljaj vsaksebi rastejodrobcene cvetke in orjaške rože.Nekje v skalovju rumena zoisovavijolica (le 8 cm visoko zraste), natravnem pobočju nekoliko nižjepa bratinski rumeni svišč (do140 cm). Tam na travni blazinicibrezstebelna lepnica (komaj 3cm), v bujnem zelenju ob zapuščenemstanu na planini pa ozkolistnociprje (kar 150 cm visokose požene). In tako listamo ingledamo naprej. Pridite in se čudite– tudi s pomočjo te knjige.Marjan BradeškoO velikem naravoslovcu vitalijanščiniMelania Lunazzi: Belsazar Hacquet,dal Tricorno alle Dolomiti.Falcade, Nuovi Sentieri,2010. 237 str.Kljub temu da je v svojih raziskovalnihpotovanjih BelsazarHacquet redno obiskoval zahodnidel Julijskih Alp, KarnijskeAlpe in vzhodni del Dolomitov,je v italijanskem zgodovinopisjuzabeleženih izredno malopodatkov o njem. Prav zaraditega so se v goriškem klubuClub Alpino Italiano odločili, dabodo 125. obletnico ustanovitvesekcije (2008) proslavili tudiz monografsko publikacijo otem mnogostranskem liku, ki jemed drugim eden od predhodnikovmodernega pojmovanjaalpinizma. Pomanjkanje gradivav italijanskem jeziku je prisililoumetnostno zgodovinarko, časnikarkoin alpinistko MelanioLunazzi, ki je knjigo uredila, k iskanjuin preučevanju virov predvsemv slovenskem, francoskemin nemškem jeziku.Publikacija, ki nosi naslov BelsazarHacquet, dal Tricorno alleDolomiti (Belsazar Hacquet, odTriglava do Dolomitov), je izšlapri založbi Nuovi Sentieri v mesecujuliju in je razdeljena na tridele. V prvem urednica prikažedosedanje raziskave o Hacquetuv Italiji in tujini, njegov življenjepisin osebnost, njegove stike stakratnimi najvplivnejšimi raziskovalciin znanstveniki na področjumineralogije, geologije inbotanike ter njegovo alpinističnodejavnost, ki se ji je posvečalpredvsem v času, ko je službovalv Idriji kot zdravnik in kasneje vLjubljani kot profesor medicine.V drugem delu so zbrani prevodiodlomkov nekaterih Hacquetovihspisov z avtobiografsko,znanstveno-raziskovalno in potopisno-alpinističnotematikoter njegov kratek priročnik zagibanje v gorskem svetu. Zadnjidel sestavljajo seznam dokumentov,ki jih hrani Državnaknjižnica v Muenchnu, seznamHacquetovih del, imensko kazaloin bogata bibliografija.Vsebinska raznolikost knjige nikakorni ovira za bralca, ki sezanima samo za zgodovino alpinizma,ker je prav ta vidik posebnoizčrpno obdelan. Pri tembi poudaril hipotezo avtorice, daje Hacquet zares stopil na vrh Triglava,ki jo utemeljuje z ugotovitvijo,da je bil zelo izkušen alpinistin je bil fizično, tehnično inpsihično pripravljen za tako zahtevenpodvig. Vzpona pa mu ninikoli priznal Žiga Zois, s katerimso se prijateljske vezi počasi zrahljale,čeprav verjetno ne samozaradi tega spora. Tudi MatijaDeržaj v svoji študiji Zgodovinameritve višine Triglava (1980)mu vzpona ne priznava, todanjegovi zaključki niso popolnomaneizpodbitni.Že samo iz polemike o Hacquetovemvzponu na Triglav takojspoznamo, da je bil alpinizem vsvojih zametkih zelo podobensodobnemu.Marko HumarGora nad Deželo, od Čavna tjado NanosaFranc Černigoj: Gora nad Deželo,od Čavna tja do Nanosa. Ajdovščina,Občina Ajdovščina,2009.67


Gora je planotast svet nad zgornjoVipavsko dolino, nad Deželo,kot pravijo Gorjani. Občina Ajdovščinaje s štirimi zgibankami,vloženimi v mapo, poskrbela, dasmo dobili publikacijo, ki predstavljacelotno med planinci priljubljenoobmočje od Čavna doNanosa. Prva zgibanka, ki nasvabi na območje od Čavna do Sinjegavrha, pripoveduje o naraviin ljudeh iz teh krajev. V zgibankinajdemo opisa tematskih poti:Pot po Dolu gor in dol ter Pot poAngelski Gori. Nekaj prostora paje namenjeno tudi opisu društvaGora. Druga zgibanka nas vabina pot od Sinjega vrha do Hrušice.Predstavlja naravne in kulturneznamenitosti opisanegapodročja. Avtor pa se ni izneverilobjavi nekaterih krajših legendopisanih krajev. Tretja zgibankase ukvarja najprej s fosili, natopa nas seznani z precejšnjim številompodzemnih jam na Gori.Na koncu pa je nekaj besed namenjenotudi rožam – nekatereimajo na Gori tudi svoje klasičnonahajališče. Četrta zgibankaje informativna. Na eni strani jezemljevid območja, na kateremso označene glavne prometnice,planinske in tematske poti, nadrugi strani pa najdemo podatke,kaj vse Gora ponuja (gostinskaponudba in namestitev, prireditveter društva na Gori). Avtorbesedila je učitelj, pisatelj in zbiralecljudskega gradiva FrancČernigoj. Zgibanke bogatijo številne(zaradi omejenega prostoravčasih žal premajhne) fotografije.Brezplačne zgibanke je finančnopodprla ter založila občina Ajdovščina,dobite pa jih v TIC Ajdovščinain v gostiščih na Gori.Emil PevecPohorje v podobahJurij Pivka: Pohorje: moj vir navdiha= my inspiration. Maribor.Kapital, 2009.Čudoviti slap Šumik v rumenilujesenskih bukev vabi z naslovnicelepe knjige, nekakšne monografijePohorja. Avtor, fotografin pisec besedil Jurij Pivkase loti Pohorja z vzhoda, najprejse nanj ozre z mariborske Piramide,potem pa kaj kmalu zaidena pohorska slemena, medneskončne smrekove gozdove,k obalam prijaznih pohorskih jezercali v soteske, skozi katere seigrivo podi voda. Vse tja do Kopnad Slovenj Gradcem nas vodi,po slemenu, levo in desno v pobočja,nazadnje tudi k reki Dravi.Pohorje je res vir navdiha, nele za avtorja, pač pa za vse ljubiteljenarave, ne glede na to, daje narava ponekod že poštenospremenjena v turistično-športnenamene. Fotograf nam skušaprikazati to sožitje človekovegaudejstvovanja v naravi znjenimi tisočletnimi zakoni into mu dobro uspeva. Ves čas listanjapo tej lepi knjigi imamoobčutek, da avtor zna najti neokrnjenonaravo, da je to njegovnavdih in da je to tudi glavnosporočilo knjige: ”Poglejte, kakolepo je to Pohorje!” Zato je knjigagotovo primerna tudi za dariloobiskovalcem, posebej vzhodnegakonca naše dežele, kratkabesedila so namreč prevedenatudi v angleški jezik.Avtor nas na Pohorje napoti skozivinograde v vznožju, posebejjužnih pobočij, ne pozabi tudina pohorsko kulinariko (dodaše dva recepta) in na zgodovinoglažutarstva. V dravski dolininas povabi na splav, v krajih naPohorju pa se ustavljamo tudiv starih hišah (Skomarje) in zanimivihcerkvah (Bolfenk, Areh,Vuzenica), spomni se tudi slavnegaAntona Martina Slomška. Zvseh fotografij je vidno, da je JurijPivka po izobrazbi biolog, sajse zelo rad približa lepemu cvetu,šotnemu mahu, zamočvirjenijezerski obali ali razigrani vodi vsoteski. Fotoaparat je njegovoglavno izrazno sredstvo, kar jevideti tudi iz spremljajočih besedil– bolj ali manj v telegrafskemslogu navede številne informacije,katerih urejenost od nepoznavalcazahteva kar nekaj osredotočenosti.Namen knjige jenedvomno prikazati lepote Pohorjana danes najbolj sprejet inhitro učinkujoč način – v podobi.Tudi zaradi velikosti knjige inizjemnih dvostranskih fotografijna bralca – gledalca knjiga zaresučinkuje. Po pregledu vseh 128strani si večina gotovo reče: ”Gormoram! Na zeleno Pohorje, v tišinosmrekovih gozdov, med žuborečovodo, k temnim jezerom!Iskat navdiha!”Marjan BradeškoNaša prestižna monografija v italijanščini in nemščiniMednarodni projekt Alpe – kotjih vidijo ptice poteka v organizacijizaložbe Pan Alp, d. o. o.,pod pokroviteljstvom Unescater s sodelovanjem Alpske konvencije.Namen projekta je predstavitevcelotne verige Alp odMonaka do Slovenije z novimifotografijami iz zraka ter prekonjih posredovanje informacij oveliki obremenitvi tega enkratneganaravnega prostora.Leta 2009 je izšla prestižna monografijaAlpe – kot jih vidijoptice v slovenskem in angleškemjeziku, letos pa je v milanskizaložbi Mondadori izšelitalijanski, v založbi DeliusKlasing Verlag iz Bielefelda panemški prevod monografije.V knjigi objavljene letalske fotografije,ki jih je v treh letih izultralahkega letala posnel MatevžLenarčič, dopolnjujejo besedilapoznavalca Alp JanezaBizjaka ter sedemnajstih strokovnjakoviz vseh držav alpskegaprostora.Velika potujoča razstava na prostem,ravno tako poimenovanaAlpe – kot jih vidijo ptice, ki jebila lansko leto premierno predstavljenana Jakopičevem sprehajališčuv ljubljanskem Tivoliju,je preteklo jesen gostovalav središču Bolzana/Bozna, prejšnjiteden pa je bila postavljenav kompleksu Muzeja moderneumetnosti v italijanskem Roveretu.Sto dvometrskih fotografijkrasi atrij in fasado muzeja, dvajsetvelikih panojev pa opozarjaobiskovalce na kritično degradacijoalpskega prostora.PanAlpPLANINSKI ZBORNIKITu in tam nam pride v roke publikacija(zbornik), ki jo bodisiplaninska društva, alpinističniodseki, klubi ali kdo drug izda obkaki slovesni priložnosti oziromaobletnici. Vsekakor gre za hvalevrednodejavnost, saj ob jubilejihali slovesnostih za takšne”postranske” zadeve pogostozmanjka časa, ljudi ali sredstev,pa tudi znanja ni o tem. Voljepa očitno ne zmanjka, saj vsakoleto izide kar nekaj tovrstnihizdaj. Zaradi množice raznoraznihpublikacij, ki pridejo na našknjižni trg, imamo v uredništvudoločene kriterije, kaj predstavimoin česa ne. Ker je bil v vsejdosedanji zgodovini Planinskivestnik tudi svojevrsten arhiv indokument časa, je vsekakor smiselno,da na te izdaje s kratkovestjo tudi opozorimo. Zato vseizdajatelje vabimo, da nam pošljetenove izdaje in jih bomo vVestniku predstavili.80 let organiziranegaplaninstva na Dovjem in vMojstraniTo je naslov kar zajetne knjige(na 160 straneh), ki so jo avgusta2008 ob 80-letnici izdali vPD Dovje-Mojstrana. Smo torejprecej v zamudi, spet pa ne toliko,da publikacije za zanamcene bi na kratko tudi predstavili.Vsebina je pestra in zanimiva: odpozdravnih govorov, predstavitevzgodovine društva, dela posameznihodsekov, postaje GRS,gorskih vodnikov … do poobjaveposameznih člankov iz raznihrevij, prestavitev knjig, prispevkovčlanov, ki so s svojimi, tudiliterarnimi zapisi poglobili včasihsuhoparno naštevanje dejstev.Jasno je, da pomemben delzbornika predstavljajo tudi zapisio muzeju, ki je bil leta 2008že v gradnji. Ko pride bralec dozadnje strani, ima vsekakor precejizpopolnjeno sliko osemdesetletnegadelovanja društva.68


Osebno mi je zelo všeč, da so piscibrez sramežljivosti pisali tudio težavah, s katerimi so se spopadaliv zgodovini. Na primer otem, kako se je politika dvakratgrdo vmešala v delovanje društva,česar ne ocenjujejo za pravprimerno. Pa o primeru, ki so gareševali na častnem razsodišču,in njegovem razpletu. Kot rečeno,prispevki o posameznih alpinističnihvzponih, vtisih športnegaplezanja (Martina Čufar),posameznih težavnih reševanjih,spominih na mnoge prehojenepoti (npr. z mladinskim odsekom),kot tudi drugi osebni vtisi(Eli Gradnik o Avgustu Delavcu)in čudoviti zapisi Rade Polajnardajejo sicer dokumentarni vrednostiizdaje tudi literarni navdih.Posebno uporabno vrednostknjige dajejo tudi skice in vrisanesmeri Blažčeve skale, priročnegaplezališča Mojstrančanov.Velik del vsebine predstavljajopoobjave iz drugih publikacij,tako knjižnih kot revijalnih. Obtem se mi poraja vprašanje, kajsploh sodi v vsebino zbornikaob jubileju nekega društva. Soto res samo pozdravni govori,zgodovina delovanja in odsekovali tudi kaj več? Kaj vse pa predstavljadelovanje društva? So tona primer tudi predstavitve inzapisi planinskih publikacij, kiso jih izdali njihovi člani? Ali pačlanki iz revij, ki so jih pisali njihovičlani? Koliko in po kakšnihkriterijih jih objaviti? V kakšnoširino naj gre vsebina posameznihtem? Poglavje o gorskih vodnikihna primer predstavlja boljzgodovino in organizacijo kotpa mojstranske gorske vodnike.Ali iti v širino in s tem bralcempodati več informacij ali pa imetiožji izbor in se osredotočiti lena kraj ali dogodek? To so gotovovprašanja za vsakega urednika.Dušan Polajnar, urednikmojstranskega zbornika, je imeltokrat širok kriterij. Kot mi je sampovedal, so zbornik pripravilizelo na hitro, za kar mu/jim lahkosamo čestitamo.Všeč mi je tudi zapis (povzet izPV), kjer je Stanko Klinar iz zaprašeniharhivov potegnil podatek,da je leta 1908 Janez Koširdokumentirano (vzpon Bergincaje po Klinarju nedokumentiran)prvi (pred Tumo in Jožetom Komacem- Pavrom leta 1910) preplezalseverno steno Triglava,in sicer v predelu Dolge Nemškesmeri skupaj z Zimmrom inJahnom ob priložnosti iskanjapogrešanega Wagnerja, kar imaKošir zabeleženo tudi v vodniškiizkaznici.V obilico gradiva se je prikradlonekaj malega slovničnih napak,kar pa vrednosti publikacije nikakorne zmanjša. Naj pa navedemše nekaj, kar me je zbodlo:če je pri vseh poobjavah iz raznihpublikacij in revije Zvon zapisano,da je ponatis objavljen zdovoljenjem izdajatelja in avtorja,tega pri štirih poobjavah iz Planinskegavestnika ni (piše samoz dovoljenjem avtorja). Dovoljenjeza objavo da izdajatelj, ne avtor.Seveda pa tega do zdaj nikolinismo nikomur odrekli.Vladimir HabjanSlovenski planinski muzej vzbornikuSlovenski planinski muzej – navezaza vrhove prihodnosti. Publikacijaob odprtju muzeja vMojstrani 7. avgusta 2010. UredilMarjan Raztresen. Ljubljana,PZS, 2010. 96 str.Množico planincev, ki se je 7.avgusta 2010 zgrnila pred muzejemin občudovala njegovozunanjo in notranjo podobo, jepospremila publikacija na 96straneh v slovenskem in angleškemjeziku, v kateri je uredniškemuodboru, Marjanu Raztresnu,Božidarju Lavriču, IreniLačen Benedičič, Miru Erženu inTonetu Tomšetu, uspelo zbratimisli politikov, planincev, strokovnihdelavcev, znanih osebnosti,ki so tako ali drugačespregovorili o slovenski planinskizgodovini in sedanjosti. Dr.Danilo Türk, predsednik RepublikeSlovenije, je muzeju napovedalveliko obiskovalcev, ne lezaradi preteklosti, temveč tudizaradi prihodnosti, s katero jepovezana naša obveza do okoljain ohranjanja narave. ”Z odprtjemmuzeja se lahko ponosnopostavimo ob bok drugimalpskim državam,” je dodala ministricaza kulturo Majda Širca.Dr. Henrik Gjerkeš, minister brezresorja, odgovoren za lokalnosamoupravo in regionalni razvoj,je opozoril, da ima muzej vMojstrani priložnost, da postaneprimer dobre prakse, saj s svojodejavnostjo lahko tvori jedro črpanjasredstev evropske kohezijskepolitike v Sloveniji. Tudiminister za okolje in prostor dr.Roko Žarnić je odprtje planinskegahrama pospremil z željo,da najde svojo zgodbo v ohranjanjunaravne in kulturne identiteteslovenskega prostora. Županobčine Kranjska Gora JureŽerjav je ocenil muzej v Mojstranikot pomemben člen v razvojuturizma celotne Zgornjesavskedoline. Irena Lačen Benedičič,direktorica Gornjesavskega muzejav Jesenicah, je opozorila nazanimivo muzejsko pripoved,vzpon na goro, s pomočjo katerelahko obiskovalci prepoznajozgodovino slovenskega planinstva,znanja in lepih trenutkov, kispremljajo posameznike na potivzpona od prvih začetkov pa tjado ekstremnega alpinizma. Muzejponuja številne aktivnosti,kjer lahko najdejo možnosti izražanjain sodelovanja prav vsegeneracije, je menila Benedičičeva.Predsednik PZS Bojan Rotovnikje orisal pot nastajanja vsebinskezasnove muzeja in izpostavilUstanovo Avgusta Delavca,ki še sedaj zbira sredstva za delovanjemuzeja. Z odprtjem muzejasmo dobili možnost, da sena enem mestu poveže celotnaplaninsko-gorniška, alpinistična,reševalna in vodniška dejavnost.”Slovenski planinski muzej odpirasvoja vrata in želimo si, da biresnično postal prijetno stičiščevseh ljubiteljev gora,” je v tekstuNaveza za vrhove prihodnostidodal Miro Eržen, predsednik PDDovje-Mojstrana in predsednikuprave Ustanove Avgusta Delavcater vodja projekta SPM.Tudi mnogi drugi so dodali svojeprispevke, v katerih osvetljujejodelček planinske zgodovine alisedanjosti. Nekateri prispevkiso poučni, saj nam predstavljajonpr. vreme v gorah, živalski svet,s katerim se srečujemo, rastlinskevrste, drugi nas popeljejov zgodovino slovenskega planinstva,tretji nas opozarjajo navarovanje gorskega sveta in nevarnosti,ki prežijo na pohodnike.Tudi reševalci življenj v gorahso v zborniku dobili svoje mesto.Na nekaj straneh so predstavljenealpinistične smeri, ki so bile inso še smeri svetovnega slovesa.Da imamo tudi pravljična bitjav tem prelepem gorskem svetu,bodo spoznali najmlajši obiskovalci.Prav je, da publikacijo zaključujebeseda o Avgustu Delavcu, ki jes svojim delom in navdušenjembistveno prispeval k nastankuTriglavske muzejske zbirke kotosnove, na kateri se je gradila zamiselo Slovenskem planinskemmuzeju v Mojstrani.Slavica TovšakBlagajana po tridesetih letihNaša pot. Zbornik ob 30-letniciPlaninskega društva BlagajanaPolhov Gradec, uredilaMilka Bokal. Polhov Gradec,Planinsko društvo Blagajana,2010. 160 str.Od Tošča, Grmade, / čez polja, livade/ drvijo vetrovi. / Težko sopenje/ budi me iz sna. / Narašča bobnenje/ kot plima morjá. / Oknošklepeče. / V šipo udari kaplja dežja./ Na njej zatrepeče / kot solzasreče. Tako se v pesmi Nesmrtnapomlad Božidarja Pahorja predstaviPolhograjsko hribovje, kjerže trideset let deluje Planinskodruštvo Blagajana iz PolhovegaGradca. Svojih aktivnosti, ki jih nimalo, ne obešajo na veliki zvon.Zadovoljni so, če se družijo na izletihin drugih prireditvah, medsepa radi sprejmejo tudi drugeplanince iz okoliških krajev. Vzborniku po uvodni obsežni kronikiPlaninskega društva Blagajana,ki so jo pripravili urednicaMilka Bokal, predsednik StaneDvanajščak in Anica Kavčič, sledipogovor s predsednikom društva.Nato se predstavi vodniškiodsek (vodita ga Jerica in RajkoŠkrlj), ki s predsednikom in obsodelovanju Francke in HermanaRednaka organizira izlete nele po naših gorah, pač pa tudiv tujini in celo na Klimandžaro.Borut Setničar uspešno vodimarkacijski odsek. Nina Bagar jepred nekaj leti pričela s planinskimkrožkom v šoli, sedaj pa jenačelnica mladinskega odseka,kjer ji pomagata tudi SimonaPlaninc in Barbara Rednak Robič.Odsek za varstvo narave vodi Si-69


mona Planinc, Herman Rednakpa sekcijo veselih planink, katerihizletov se udeležujejo tudi”neveseli” planinci. Polhograjskiplaninci so najbolj zadovoljni, dajim je uspelo na podarjenem zemljiščuna Ravniku postaviti svojplaninski dom, na predlog JožetaMarolta pa so organizirali Polhograjskoplaninsko pot, ki povezujeljudi in samotne kmetije.Med posebneže polhograjskihplanincev sodi Ruža Adamič, kiznancem in prijateljem za okrogleobletnice podarja poslikaneskale z naših vrhov. Drugi posebnežje Brane Novak, ki je medčlani društva presmučal največkilometrov. V nadaljevanju sledinekaj vtisov s potovanj: NinaBagar priporoča, da na potovanjupo Indiji pogosto uporabljamobesedo ”julley”, ki v indijščinipomeni vse hkrati: dober dan,prosim, oprosti, hvala, nasvidenjeitn. Vesna Škrlj obuja spominena osvajanje najvišje goreAfrike, Marjan Bradeško pa opevadomačo Goro nad PolhovimGradcem. O Pavlu Kozjeku, slavnemalpinistu in častnem članudruštva, sta pripravila krajše zapisenjegov sošolec Stane Vižintinin urednica Zbornika MilkaBokal (po pogovoru s Pavletovomamo). Sledi še nekaj ponatisovnepodpisanih člankov iz Našegačasopisa in Planinskega vestnika,zbornik pa krasijo številnefotografije, večina iz arhiva društva.Ciril VelkovrhZbornik 60 let PD Velenje60 let Planinskega društva Velenje,1949-2009. Ur. Andrej Kuzman.Velenje, PD Velenje, 2009.160 str.PD Velenje je oktobra 2009 obsvoji šestdesetletnici izdalozbornik, ki na 160 straneh predstavljadelo društva v zadnjemdesetletju (1999–2009). Glavnouredniško delo je prevzel AndrejKuzman, v uredniškem odborupa so sodelovali še ToneŽižmond, Jože Melanšek, IrenaBrložnik in Franc Maršnjak.Osnovna vsebina se drži vzorcev,ki jih poznamo iz drugihdruštvenih zbornikov: najprejpozdravni nagovori, nato sledikronološki pregled dogodkovzadnjega desetletja. Vse pohvaleje vredno dejstvo, da društvoizda zbornik podobne vsebine inobsega vsakih deset let. Tako seizognejo preobsežnemu in zatonepreglednemu kronološkemupregledu. Velenjčani so tako prvičlahko brali o uspehih svojihplanincev leta 1979 ob 30-letnicidruštva. Drugi zbornik je izšelleta 1989, ob 50-letnici leta 1999pa je izšel vsebinsko in oblikovnonajbogatejši zbornik, ki obsegaveč kot 300 strani. Da, v ”življenju”društva se vedno nabereogromno podatkov, dogodkov -in tiskana objava zagotavlja, dase ne bodo sčasoma izgubili.Pa se vrnimo k zborniku ob60-letnici. V nadaljevanju najdemopodatke o društvenih predsednikih,odbornikih, prejemnikihpriznanj. Ena od značilnostivelenjskega PD je združevanjev sekcijah, ki so ustanovljene pokrajevnih skupnostih in raznihpodjetjih. Velenjski planinci sose v zborniku dotaknili tudi dvehpomembnih obletnic: 55 letDoma na Paškem Kozjaku in 35let Šaleške planinske poti. Drugapolovica zbornika je namenjenaopisu društvenih odsekov innjihovega dela (mladinski, za izletništvoin vodništvo, markacijski,za varstvo gorske narave). Izzapisanega lahko razberemo, dase enemu največjih slovenskihPD ni treba bati za prihodnost.Zbornik zaključujejo prispevki,ki ohranjajo spomin na preminulečlane, ki so v preteklostiveliko prispevali za razvoj društva.Verjamem, da si v vsakemplaninskem društvu želijo svojeobletnice obeležiti tudi z zbornikom.A včasih ne gre – zaradi različnihvzrokov. No, Velenjčanomje lani spet uspelo. In ravno njihovoprej omenjeno doslednoizdajanje zbornikov zasluži najvišjooceno.Emil PevecIZ DEJAVNOSTI PZSDruga seja upravnega odboraPZSV četrtek, 28. oktobra, je na Gospodarskizbornici v Ljubljanipotekala druga seja upravnegaodbora Planinske zveze Slovenije,ki jo je vodil predsednik BojanRotovnik. Prisotni so že popošti prejeli obilico gradiva, kije bilo vzorno urejeno in spetos priročno mapo, nekaj gradivapa so dobili tudi pred samo sejo.Dnevni red in predlog sklepov soprisotni lahko videli tudi na velikemekranu, kar je dobra tehničnaizboljšava in gotovo prispevah kvalitetnejšemu poteku seje.Dnevni red ni dovoljeval prevečdolgih razprav, ki pa so se zaradimnogih točk zavlekle poznov večer. Tako kot na prvi seji junija,je bil tudi tokrat na začetkupredstavljen primer dobre prakse.To je bil Rudi Rauch, ki je dobilnaziv ”dobri človek leta 2009”.Rauch je namreč zasnoval odličnosodelovanje med Planinskimdruštvom Tolmin in društvomupokojencev, saj vodniki njihovegadruštva vse od leta 1998vsak mesec uspešno vodijo pohodeupokojencev, za katere soti postali praktično nepogrešljivi.Po sprejemu zapisnika prejšnjeseje je predsednik predstavil uspešnosodelovanje PZS na večmednarodnih srečanjih, in sicerna sestanku odbora podpisnikovsporazuma o reciprociteti,na skupščini CAA v Münchnu inskupščini UIAA v Bormiu, pri čemerje izpostavil težnje po vzpostavitvienotne Evropske planinskezveze, ki je trenutno splohni. Pomembna točka dnevnegareda je bila potrditev Dogovorao sodelovanju med PZS inGRZS. Druga tematska obravnavaje veljala prenovi akcije Mladiplaninec in Ciciban planinec,kjer se je po uvodni predstavitvipredsednika mladinske komisijeUroša Kuzmana razvila pestrarazprava. Prenova je dobila podporoupravnega odbora, pri čemerbo MK sprejela še priporočilaza izvedbo, kjer bodo vsebinenatančneje definirane.Predsednik Odbora za priznanjaJože Melanšek je tako kot že tolikokratdo zdaj opozoril, naj vplaninskih društvih vendarle posvečajopozornost tudi ljudem injih predlagajo za priznanja.Velik del seje je bil namenjenpripravi izredne skupščine, kibo 4. decembra letos. Nekaj težavje bilo, ker še ni evidentiranihkandidatov za vse funkcije,in sicer za tožilca in člane častnegasodišča, zato so rok za prijaveše podaljšali. Čas sklica skupščine– december – je primeren zasprejetje programov dela vsehkomisij in drugih organov za naslednjeleto. Predstavljen je biltudi osnutek finančnega načrtaza leto 2011. Program dela predsedstvaprinaša vrsto spodbudnihprojektov, ti so med drugiminaslednji: ugodnosti članov,nacionalni program varnosti,trženje, udobje planinskih koč,planinska kultura, prenova informacijskegasistema, razvojniprojekti in znanje za prihodnost.Razprava o izhodiščih za spremembostatuta, ki jo je vodstvoPZS septembra in oktobra vodilotudi po vseh MDO-jih, je bila sicervsebinsko bogata, še vednopa je nekaj tem ostalo odprtih.Za dogovarjanje pa bo v prihodnješe dovolj časa, saj bo v zimskihmesecih v javni obravnavipredlog besedila novega statuta.Ob zaključku seje je upravni odborsprejel vrsto imenovanj, ki jihje predlagal predsednik. Tako stabila imenovana Odbor za članstvoin odbor Gore in varnost, kibo skrbel za povezavo med PZSin GRZS. Urednik PV bo ostal dosedanji,novi urednik Obvestil pabo od 1. januarja 2011 VladimirHabjan. Dosedanji generalni sekretarbo v prihodnje opravljalnaloge strokovnega sodelavca,ki jih je opravljal pred imenovanjemna mesto GS, vršilka dolžnostigeneralne sekretarke pabo do imenovanja novega računovodkinjaVera Šmid.Vladimir HabjanJesen je postregla z množicoaktivnosti na vseh področjihPotekali so izpiti za nove alpiniste,izveden pa je bil tudi seminarza alpinistične inštruktorje,letos pod nekoliko spremenjenimipogoji. Spremembe so bilepo anketi sodeč dobro sprejete,z njimi pa želijo zagotoviti višjokvaliteto seminarjev in pridobitiveč potrebnega znanja na izpitih.Planinska zveza Slovenije seje s svojo dejavnostjo predstavilana jesenskem sejmu Narava--zdravje, kjer je predstavila nekajnovosti na področju založništvater usposabljanj, športnih aktivnostiin dogodkov v planinskihdruštvih. Vse našteto je bilo izvedenos pomočjo multimedije,tako da so lahko obiskovalci dobiliše bolj plastično predstavo.V našem Narodnem muzejubo še do začetka decembra naogled razstava z naslovom Slovenijaodkriva Himalajo. Na njej70


se lahko obiskovalci ozrejo 50 letv preteklost in preko razstavljenegaarhiva Zorana Jerina podoživijo,kako je lahko slovenskain jugoslovanska javnost tedajspremljala naš alpinistični podvigna Trisul. V sklopu razstave jebilo prirejeno tudi srečanje z nekaterimilegendami slovenskegaalpinizma. Nova razstava z naslovomTriglavski narodni park inAlpska konvencija je bila sredi oktobraodprta tudi v Slovenskemplaninskem muzeju. Komisija zavarstvo gorske narave je v osmihletih, odkar potekajo izobraževanjanaravovarstvenih strokovnihkadrov v PZS, usposobilaže 171 varuhov gorske narave,katerih naloga je v planinskihdruštvih spremljati in usmerjatidejavnosti varovanja gorske narave.Prejšnji mesec so torej podelilidiplome že osmi generacijivaruhov.Kakor vsako leto je tudi letosPlaninska zveza Slovenije izdaladva planinska koledarja. Greza dolgo tradicijo, saj smo lahkoizvedeli, da segajo začetki izdajanjakoledarjev še v leto 1910,ko je Slovensko planinsko društvoizdalo prvega. Koledar Strminegora 2011 vsebuje motiveslovenskih vrhov in je obogatenz verzi in legendo o Ajdovski deklici,drugi pa je umetniško-alpinističniz naslovom Alpinisti2011. Ta vsebuje akcijske fotografijenaših najbolj priznanihalpinistov v njihovem naravnemelementu.Na oktobrski generalni skupščiniUIAA v Bormiu, kjer je bila zastopanatudi Slovenija, so se trudilis poenostavitvijo birokracije zaalpinistične odprave. Za to je bilres že skrajni čas, saj ugotavljajo,da je pot do vseh potrebnih dovoljenjmnogokrat celo težja odsamega plezanja na goro.PLANINSKA ORGANIZACIJAOsemdeset let bajtarstva naVeliki planini”Tja gor na Veliko planino zahajami zdaj korak,zapuščam megleno dolino, vdihavatgrem gorski zrak …Planina, Velika planina, bodi pozdravljenazdaj,saj tvoje prostrane planjave mevlečejo vedno nazaj!”Z bajtarsko himno žal že pokojnegaavtorja Mira Repiča se jev soboto 2. oktobra 2010 pričeltradicionalni golaž, s katerim jePlaninsko društvo Bajtar svečanoobeležilo osemdesetletnotradicijo bajtarstva na Velikiplanini. Društvo je sicer mlado,ustanovljeno šele leta 1989 z namenom,da se bajtarji tudi formalnoorganizirajo in registrirajokot pravna oseba.Tradicija bajtarstva pa sega dalečv leta pred drugo svetovno vojno.Konec dvajsetih in v tridesetih letihprejšnjega stoletja se je močnorazmahnilo smučanje in s tem posebennačin preživljanja prostegačasa. Velika planina je bila zaradibližine in razmeroma lahke dostopnostiza Kamničane pa tudiLjubljančane tako rekoč idealna.Koča Slovenskega planinskegadruštva kmalu ni mogla več nuditiprenočišča vsem narave in smučarskihradosti željnim turistom.Na Planini pa so pozimi pastirskekoče samevale! Mrzle in neudobne,pa vendar. Leta 1930 je RajkoGregorc iz Kamnika skupaj z bratomčez zimo za 200 dinarjev najelHavteževo bajto na Veliki planini.V kočo je jeseni na hrbtu prineselgašperček in cevi za dimnik, kajtitakratne koče tega niso imele. Dimz ognjišča je uhajal kar skozi vratain špranje med šinklni. Rajka Gregorcazato štejemo za začetnikabajtarstva na Planini. V nekaj letihse je ta navada tako razmahnila,da so skoraj vse koče imele svojezimske najemnike. S pojavom bajtarstvaso se začele modernizirati,marsikatera je dobila dimnik, štedilnikin okno.Bajtarjev je bilo vedno več, medseboj so se družili, si pomagali,kdaj pa kdaj tudi ponagajali.Med drugo svetovno vojno soNemci s pomočjo domačih izdajalcevpožgali vse bajte na Planinirazen dveh, prizadevni kmetjepa so jih že do leta 1946 skoraj vsepostavili na novo. Že iste jeseni sose vrnili tudi bajtarji. Po vojni jenova oblast želela postaviti velikezadružne hleve in porušiti pastirskekoče, a po zaslugi arhitektaVlasta Kopača do te katastrofeni prišlo, ker mu je uspelo, da sosprejeli odlok o razglasitvi celotnegaobmočja Velike planine zanarodni park. Bajte so bile rešene.Bajtarstvo se je skozi leta razvijaloin spreminjalo. Število bajtarjevje naraščalo in že dolgo toniso bili več samo smučarji. Leta1968 so se povezali v Županstvobajtarjev Velike in Male planine,leta 1989 pa je nastalo Planinskodruštvo Bajtar. Razvili in gojili sonekaj tipičnih običajev, ki so seohranili še do današnjih dni. Večo zgodovini bajtarstva lahko preberetev izredno zanimivi knjigietnologinje Teje Hlačer (tudi bajtarice)Ko se planina preobleče izleta 2000.Novo leto se vedno začne s koledovanjem,drugi januar pa je rezerviranza društveni občni zbor.Februarja se otroci veselijo pastirčkovihiger, maškar in pustnegasmuka. Prvega maja iščemo zaplatesnega za turni smuk, damepa se dričajo v lavorju. Konec majaobvezno čistimo planino, junija pabajte predamo pastirjem in živini.V poletnem času se odpravimo namalo in veliko turo ter na Miholovpohod na Kokrsko sedlo. Naš največjipraznik pa je bajtarski golaž,ki se vedno odvija prvo soboto voktobru. Letošnji je bil še posebnoslovesen zaradi naše častitljiveobletnice. Predstavnik pašneskupnosti Velika planina RobertZamljen je predsedniku PD Bajtaroz. županu Milanu Vodlanuizročil velik ključ, ki simbolno odklepavrata naših bajt, župan pa jeobljubil, da bomo zanje lepo skrbeliin ohranili planino čisto. Slavnostnigovor je imela tajnica društvaHelena Plahuta, v kulturnemprogramu pa je nastopila Vokalnaskupina Veronika. Podeljene sobile društvene značke in priznanjanajbolj prizadevnim bajtarjem terdrugim, ki so s svojim delom društvukakor koli pomagali. Golaž jenato po tradiciji požegnal farovž,ki ga sestavljajo župnik in dva ministranta,varuje pa jih policaj. Vsiso se enoglasno strinjali, da je bilgolaž odličen. Uradnemu delu jesledil zabavni program z živo glasbo.Na koncu je tudi soncu uspelopredreti trdovratno meglo in Planinaje zažarela v vsej svoji jesenskilepoti. Če ne prej, na svidenjena prihodnjem golažu!Vladka VremšakDušan Škodič71


30. spominski pohodbazoviških žrtevV ponedeljek, 6. septembra2010, je minilo osemdeset letod smrti štirih primorskih rodoljubovin protifašistov. Pod streličrnih srajc so umrli štirje primorskirodoljubi in protifašisti FerdinandBidovec, Fran Marušič, ZvonimirMiloš in Alojz Valenčič. Biliso člani narodnoobrambne organizacijeTigr, ki se je upirala fašističnipolitiki na Primorskem inv Istri v času med prvo in drugosvetovno vojno. Bazoviška gmajnas spomenikom ustreljenim tigrovcemje postala simbol uporaSlovencev, še posebej Primorcev.Vsakoletni popoldanski spominskisvečanosti na bazoviškigmajni se že trideset let pridružijotudi pohodniki, ki počastijospomin na ustreljene junake sštiriurnim pohodom. Organiziraga Planinski odsek Amaterskegašportnega združenja SlogaBazovica z Viktorjem Stoparjemna čelu in s pomočjo sodelavcev.Pohodniki so krenili iz Bazoviceproti Jezeru nad Glinščico,ob robu doline do vasi Draga terpreko Peska (475 m) in Gročane(492 m) do koče na Jermancu,kjer je bil krajši postanek. Natoso krenili pod Kokoš (672 m) terz zastavami in pesmijo vkorakalina prireditveni prostor. Pridružiliso se množici udeležencev spominskeslovesnosti in prisluhnilibesedam slovenskih in italijanskihgovornikov ter odličnemukulturnemu programu. Bilo jeslovesno in vzneseno, še posebejzaključek, ko so vsi skupajzapeli primorsko himno VstajenjePrimorske. Pohoda se je letosudeležilo največ udeležencevdo sedaj – več kot 800 jihje prišlo iz bližnjih in oddaljenihkrajev, celo z Reke. Prvič sejim je pridružilo dvajset kolesarjev,članov kolesarskega odsekaObalnega PD, ki so prikolesariliiz Kopra. Pohodniki so po slovesnostinadaljevali prijetno druženjeob tradicionalni pašta šutina vrtu v Bazovici, spremljale paso jih pozdravne besede MilanaPahorja, predsednika organizacijskegaodbora svečanosti: ”Najgre iz kraja smrti sporočilo ljubezni,miru, sobivanja in svobode.”Organizatorji so podelili tudi priznanjaza zvestobo na pohodih:PD Ravne na Koroškem, PS KPDBazovica z Reke, SPD Trst, IntegralLjubljana, ŠD Devin Nabrežina,PD Snežnik Ilirska Bistrica,PD Sežana, OPD Koper. Posebnopriznanje je prejel neutrudni organizatorViktor Stopar.Franc Kešpret1921–2010V soboto, 11. septembra 2010,smo se na pokopališču Barbaraposlovili od Franca Kešpreta, kije bil eden od odbornikov Planinskegadruštva Prevalje z najdaljšimstažem, društvu pa je bilkot član zvest dolgih 55 let. Članupravnega odbora društva jepostal že leta 1957 in v naslednjihdesetletjih opravljal različnefunkcije. ”Kjer je bilo treba, sempomagal, kolikor sem mogel,” jepovedal v intervjuju pred osmimileti. Deloval je v glavnem nagospodarskem področju, predvsempri oskrbi planinskegadoma na Uršlji gori, sodeloval paje tudi pri organizaciji planinskihizletov in pohodov. Nazadnje jebil predsednik komisije za razvojčlanstva in med najbolj prizadevnimipobiralci članarine. Vsakoleto je prinesel znamkice večkot petsto članom PD Prevalje,zadnja leta, ko je ”delo na terenu”zanj postajalo prenaporno,jih je obiskal nekoliko manj, aše vedno približno sto. Med njegovenaloge je sodila tudi skrb,da so člani, ki so bili v društvu25, 40 in 50 let, dobili priznanjaza zvestobo. Navduševalo ga jemnožično članstvo, saj je biloprevaljsko planinsko društvona četrtem mestu med društviv Sloveniji. Vanj je bilo pred letinamreč vključenih več kot dvatisoč Prevaljčanov in drugih Korošcev.Tudi po njegovi zaslugi.Franc Kešpret je bil sprva član PDČrna oziroma njegove žerjavskepodružnice. Na Koroško se je leta1921 rojen Lokovičan iz okoliceŠoštanja po vojni takrat preselilže drugič, v Črno na Koroškemse je namreč že leta 1937 prišelučit za trgovca. Službena pot trgovcain trgovskega poslovodjega je medtem vodila od Porč,Žerjava in Hoč do Maribora, kjerje bil nekaj časa v. d. direktorjaOkrajnega magazina, nato pa seje zaposlil v Železarni Ravne, kjerse je kot vodja skladišč mehanskihobratov leta 1983 tudi upokojil.Ko je leta 1955 dobil delona Ravnah, se je z družino preselilna Prevalje, kjer sta z ženo RozalijoNa Fari postavila hišo, domnjunih otrok, Danila in Franje.Franc Kešpret se je planincempridružil, ko so gradili kočo naSmrekovcu, saj ga je pritegnilanjihova predanost. Tudi po petdesetletnemdruštvenem delovanjuje bil še vedno prepričan,da so ”planinci v glavnem pošteniljudje, rodoljubi”. Rad je dežuralv uršljegorski društveni postojanki,kjer nikoli ni imel težavz obiskovalci. Ob obujanju spominovna društvene izlete je izpostavljalzlasti prijetno vzdušjetakrat, ko so planinci zapeli. Navdušenje bil tudi nad množičnimobiskom občnih zborov.Ko je ob osemdesetletnici odgovarjalna vprašanje, kaj ga motivira,da tako dolgo prostovoljnodela v društvu, je bil kratek injedrnat: ”Nikoli nisem razmišljalo tem. V društvu delam, ker mije med planinci lepo.” Planinskaorganizacija je cenila njegovodelo, med drugim je prejelbronasti, srebrni in zlati častniznak PZS in priznanje Koroškegameddruštvenega odbora PD za”dolgoletno zvestobo planinskiorganizaciji, aktivnost pri razširitvičlanstva, gospodarjenje teropravljanje plemenite funkcijepraporščaka”. Občina Prevaljemu je podelila zlato priznanjeza šport, in sicer ”za življenjskiprispevek prevaljskemu planinstvu”.Andreja Čibron KodrinMarko Voljč1934–2010Na vrhniškem pokopališču smose 6. oktobra 2010 poslovili odMarka Voljča – v imenu kamniškihalpinistov midva z MetodomHumarjem. Delavnemu inodgovornemu človeku je bilodano le kakih deset let uživanjav plezanju in alpinizmu, a jeprav v kamniškem alpinističnemodseku našel prostor in sprejetje.Zanimivo, kako generacijapetdesetih in šestdesetih letprejšnjega stoletja ohranja veziin vsaj nostalgične spomine natakratno tovarištvo. Kot je predkratkim nekdo rekel: ”Takrat smose vsi poznali med seboj pa tudizanesli smo se lahko le nase inna medsebojno pomoč.” Plezativ težki smeri je bilo samotno dejanje,ki se je izšlo ali pa ne.Marko je svoj alpinistični vrh doživelleta 1961. Najprej z menojpri prvi ponovitvi spominskeDularjeve zajede v Jalovcu (prvaplezala Ljubo Juvan in Lojze Golob):”Jutro drugega dne (3. julija)začneva z velikim previsom.Zgoraj črn, moker kot … Visimna klinu in v stari stopni zanki, kivisi iz previsa, ko Marko izbija. Kopride do varovališča, se mi ediniklin izpuli. Padec osmih metrovse po zaslugi Markovega in mojegarefleksa spremeni v drsenje.Ob sunku bi se dve leti stara inmokra vrvica gotovo strgala innaveza bi odpotovala v 180 metrovoddaljeno večnost.” Zato jeMetod upravičeno, čeprav ponavdihu, v poslovilnem nagovorucitiral Dularjev stavek: ”Živetieno življenje zase in za tovarišaje plezanje v navezi.”Dobra dva tedna pozneje nas jebilo sedem Kamničanov v Franciji.Po skupni aklimatizaciji naMont Blancu je Marko v navezis Pavletom Šimencem in MihomHabjanom preplezal kuloar Couturierv Aig. Verte in sestopil poWhymperju, nekaj dni poznejepa preplezal še Spencerjev ozebnikv Aig. du Blaitiere.Plezalsko smo se sčasoma razvezali,a nekaj skupnih let in preživetijje bilo dovolj za ohranitevstikov in poseben prostor v srcu.Tone ŠkarjaMaruška Lenarčič72

More magazines by this user
Similar magazines