Julij - Planinski Vestnik

Leto1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963članstvovseh PD 36 746 35 326 34 016 34 640 37 629 39 034 43 912 49 608 51 661 56 013 57 412 58 766naročnikovPV 2 349 4 849 5 145 5 290 5 305 5 237 5 258 4 979 4 971 5 004 4 974 4 725PD Tolminčlanov 250 250 196 170 239 235 346 470 504 572 481 496naročnikovPV 23 126 102 54 52 48 49 46 37 41 62 57kazala tako vnemo in zavednost kot PD Tolmin,bi naklada Plan. Vestnika narasla v takovišino, da bi vzporedno z njo odpadli tudi vsifinančni problemi, ki so logična posledicaprenizke naklade.«Od tega časa je okrog naročnikov naše revijespet vse tiho. Mar naj to pomeni, da blagoslovdr. Urbančeve akcije še raste ali pa vsaj niuplahnil? So prizadeta društva upravičila pričakovanje,ki ga je L. R. stavil vanje? In kakoje s tistimi, ki so bila deležna zasluženegapriznanja.Letna statistika nam še zmerom redno prikazujeprimerjavo stanja s prejšnjim letom. Poučnejšibi bil pregled za več let, najboljši paza vso dobo od leta 1952 dalje. Le tako bilahko točno vedeli, pri čem smo. Tesen prostormi tega ne dovoljuje. Zato naj se omejimle na sumarični pregled vsega članstva,posebej pa še na PD Tolmin kot najvzornejšiprimer opisane akcije.Te številke so že same dovolj zgovorne, daiz njih spoznamo, kako malo povoda imamoza kakršnokoli utapljanje v samovšečnost.Plamen, ki ga je zanetil dr. Urbane, je nekajlet še veselo plapolal, nato pa začel pojemati,zlasti opazno v zadnjem letu. V primeri s stalnimnaraščanjem članstva je upadanje naročnikovPlan. Vestnika še bolj zaskrbljujoče.Kaj neprijetno občutimo to pri PD Tolmin,ki je že po dveh letih izgubilo več ko poloviconaročnikov in s tem prvenstvo, ki je bilovredno vse pohvale. Njegova slika, kakor joprikazuje gornja razpredelnica, je le stvarnaugotovitev, ki izključuje vsako objektivnosodbo, dokler ne poznamo številk še pri ostalihdruštvih. Morda bo pa le treba tudi teobjaviti? —• Ostanimo zaenkrat le pri splošnemstanju in napravimo iz tega potrebnezaključke:Danes nemara tudi skrbni dr. Urbane ne biveč terjal nadaljevanja s tradicijo iz leta 1895,se pravi obvezne naročbe na organizacijskoglasilo. S tako zahtevo bi nedvomno povzročilihud, da že ne rečem katastrofalen padecčlanstva, česar si gotovo nihče ne želi. Vsivemo, kako važna postavka je članarina vproračunih naših društev! Pri današnjem številučlanstva tudi ni nobene potrebe po takem»administrativnem ukrepu«. Naša skrb naj bov tem, da zagotovimo nemoteno izhajanjePlan. Vestnika vsaj v sedanjem obsegu, pomožnosti pa ga še povečamo in tehnično izboljšamo(kvalitetnejši papir, barvaste prilogein še kaj drugega). Vsebinsko mu skorajnimamo kaj prirekati, saj najde v njem vsaknekaj hvaležnega čtiva po svojem okusu inzanimanju, če že ne dovolj, kar pa v danihpogojih ni mogoče niti ob najboljši volji uredništvain uprave.Mislim, da nisem v zmoti, če pravim, da bi50 °/o naročnikov med 60 000 člani zlahka krilovse navedene potrebe. Ta odstotek naj bi bilpotemtakem realni maksimum našega pričakovanja.Daleč je še do tega vrha, pa to najnas ne moti. Z dobro voljo in rastočo planinskozavednostjo se mu bomo prej ali slej približali!Za zdaj bodi naša naloga, da čimprej dosežemominimum, kakor ga je postavil že dr.Urbane, to je 20 % naročnikov. Seveda tuditega ne bo moč kar tako stresti iz rokava.Dosti truda bo stalo, toda hvaležnega truda,ki ga bodo vztrajni propagandisti planinskihdruštev radi tvegali, če bodo deležni zadostnemoralne podpore srčike naše planinske organizacije,Planinske zveze Slovenije.Častiti jubilej Planinskega Vestnika bomonajdostojneje proslavili, če to priložnost porabimoza čim intenzivnejšo propagando pridobivanjanovih naročnikov. Morda bi nebilo napak, če bi v ta namen razpisali primernomeddruštveno tekmovanje. So še drugemožnosti za tako propagando, le poiskati jihje treba! Iz nič ni nič in brez mu je se šečevelj ne obuje. Napredek je le v gibanju, vnenehnem gibanju!Naj velja tudi za nas parola podjetnih pipar j ev:V zdramimose!