13.07.2015 Views

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

krovne organizacije združenj uporabnikov možnost, da podajo pisno stališče. Arbitraža si moraprizadevati za mirno rešitev spora. Na podlagi poravnave, sklenjene v arbitražnem postopku, jemožno zahtevati izvršbo, če je na poravnavi označen dan sklenitve poravnave <strong>in</strong> če so jopredsednik <strong>in</strong> stranke podpisali. Sklic arbitraže enako kot vložitev tožbe pretrga zastaranje.Arbitraža odloča z več<strong>in</strong>o vseh glasov. Arbitraža mora udeležencem v roku enega leta (popreteku tega roka se lahko rok s soglasjem vseh udeležencev vsakokrat podaljša še za pol leta)po sklicu pripraviti obrazložen poravnalni predlog <strong>in</strong> ga vročiti udeležencem. Posebej jeudeležence treba opozoriti na možnost ugovora <strong>in</strong> na posledice zamude roka za ugovor. Če vroku enega meseca (oziroma treh, če gre za reševanje spora v zvezi s sklepanjem pogodbe okabelski retransmisiji) podelitev ali prenos pravic pri kabelski retransmisiji) nobena od strankpisno ne ugovarja, se poravnalni predlog šteje za sprejetega. Če je v sporu o uporabi varovanihdel ali predmetov <strong>sorodnih</strong> pravic sporna uporaba oziroma primernost tarife <strong>in</strong> je tudi sicersporno dejansko stanje, se lahko arbitraža v poravnalnem predlogu omeji na stališče o uporabi<strong>in</strong> primernosti tarife. V sporih glede skupnih sporazumov mora poravnalni predlog vsebovativseb<strong>in</strong>o skupnega sporazuma. Arbitraža lahko predlaga skupni sporazum le z veljavnostjo od 1.januarja tistega leta, v katerem je bil dan zahtevek za poravnavo, dalje. Na zahtevo enegaizmed udeležencev lahko arbitraža spor uredi z začasno odredbo; ta ureditev velja (če nidogovorjeno drugače), do zaključka postopka pred arbitražo. O tem postopku mora arbitražaobvestiti zvezni kartelni urad. Smiselno enak postopek velja tudi za spore o pravicah kabelskeretransmisije. Postopek pred arbitražo o sporih glede uporabe <strong>avtorski</strong>h del ali predmetov<strong>sorodnih</strong> pravic <strong>in</strong> glede plačila nadomestila se lahko prek<strong>in</strong>e do priprave poravnalnegapredloga v odprtem postopku glede spora o skupnem sporazumu. Postopek pred arbitražopredpiše m<strong>in</strong>ister za pravosodje z uredbo. Postopek pred arbitražo je procesna predpostavkaza vložitev tožbe. V zadevah obveznega plačila nadomestila za privatno <strong>in</strong> drugo lastnoreproduciranje je namesto arbitraže možna tudi prostovoljna poravnava.F<strong>in</strong>ski zakon o <strong>avtorski</strong> pravici (404/1961)10 je začel veljati leta 1961 <strong>in</strong> je bil od takratspremenjen <strong>in</strong> dopolnjen že 21-krat, nazadnje v letu 2006. Poleg tega to področje ureja še f<strong>in</strong>skikazenski zakonik (zakon št. 578 z dne 21. aprila 1995)11 <strong>in</strong> uredba vlade o <strong>avtorski</strong> pravici(uredba št. 574 z dne 21. aprila 1995)12. <strong>Zakon</strong> o <strong>avtorski</strong> pravici ne predpisuje posebnestatusno pravne oblike. Več<strong>in</strong>a kolektivnih organizacij so krovne neprofitne organizacije, kizdružujejo več društev, nekatere pa kot člane sprejemajo tudi posamezne imetnike <strong>avtorski</strong>hpravic. Za dela na posameznem področju se lahko ustanovi več kolektivnih organizacij, vendarM<strong>in</strong>istrstvo za izobraževanje lahko podeli posamezni organizaciji, ki zastopa veliko številoavtorjev iz tega področja <strong>in</strong> katerih dela se uporabljajo na F<strong>in</strong>skem, pooblastilo, da lahkopodeljuje razširjeno kolektivno licenco, ali da pobira nadomestilo za reproduciranje, ali zaponovno prodajo umetniških del. Razširjene kolektivne licence lahko za posamezno področjepodeljuje več različnih organizacij, kadar zastopanja avtorjev ni mogoče doseči drugače.Kolektivne organizacije torej nimajo monopolnega položaja, vendar se lahko posamezniorganizaciji podeli posebna naloga, npr. pobiranje nadomestila za privatno reproduciranje.Splošnih določb o nadzoru nad kolektivnimi organizacijami f<strong>in</strong>ski zakon ne pozna. Kljub temu padoloča nekatere pogoje za tiste organizacije, ki jim m<strong>in</strong>istrstvo podeli posebne naloge. Tako je v26. členu zakona določeno, da mora kolektivna organizacija, ki podeljuje razširjene kolektivnelicence, vsako leto M<strong>in</strong>istrstvu za izobraževanje posredovati poročilo o ukrepih, ki jih je sprejela10 Copyright Act (Act no. 404, of July 8, 1961)11 The Penal Code of F<strong>in</strong>land, Chapter 49: Violation of certa<strong>in</strong> Intellectual Property Rights (Act no. 578, of April 21,1995)12 Copyright Decree (Decree no. 574, of April 21, 1995)30

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!