2 4 6 12 Pred odhodom na dopust - Dars

2 AvtocesteAktualnoAktivnosti za povečanje varnostizaposlenih na cestninskih postajahDelo na cestninskih postajah (CP) ne zajema samo natančnega in doslednega zaračunavanjacestnine, ampak tudi skrb za varnost udeležencev v prometu kot tudi skrb zaposlenih zanjihovo lastno varnost.Zagotavljanje pogojev za varnodelo delavcev, zaposlenihna cestninskih postajah, jepredstavljalo velik izziv že odzačetka delovanja cestninskeslužbe. Pri tem se je kot največji problemizpostavilo zagotavljanje varnega dostopado cestninskih kabin. Sprva je bil dostopenostaven in razmeroma varen, saj sose, zaradi plačevanja cestnine, vsa vozilaustavljala ob kabinah. S spreminjanjemnačina cestninjenja in povečevanjem prepustnostiCP pa so se varnostne razmerezačele slabšati. Z uvedbo ABC sistema sovozila lahko prevozila CP s hitrostjo do 40km/h. Za kontrolirano odvijanje prometaso skrbele zapornice, ki so se dvigale predvsakim vozilom in s tem umirjale promet.Z uvedbo vinjet in prometno prilagoditvijoCP pa so se razmere še bolj spremenile.Vozila pogosto vozijo z majhno varnostnorazdaljo po več vzporednih voznihpasovih, s hitrostjo 40km/h ali še hitreje.Takšne razmere predstavljajo povečanonevarnost za vse, ki poskušajo prečkativozne pasove.Novi CP Dragotinci in Prepolje sta bilizgrajeni tako, da prehajanje zaposlenihprek vinjetnih voznih pasov ni več potrebnoin tudi ne dovoljeno. Na nekaterihstarejših CP pa je bil dostop do kabinurejen preko nadstrešnic, pogosto pa temožnosti ni bilo, ker so postaje zgrajenetako, da takega prehoda niso dopuščale.Ker sta se letos pri prehodu vinjetnihstez poškodovali dve blagajničarki – študentki,je bila opravljena revizija ocenetveganja, v kateri je bilo ugotovljeno, daje prehajanje voznih pasov na CP povezanoz visoko stopnjo tveganja. Vsa drugatveganja, ki so povezana z delom na CP,so bila ocenjena z nižjo stopnjo. V skrbiza naše zaposlene smo začeli izboljševativarnostne razmere na čelnih CP. Ukrepiso različni in segajo od načrtovanjanadhodov do usposobitve podhodov in vnekaterih primerih uvedbe voženj zaposlenihna nasprotno stran CP. Istočasnoje bila uveljavljena prepoved prehajanjavinjetnih stez, kar pomeni bistveno izboljšanjevarnosti za zaposlene na CP.

AktualnoAvtoceste3Ukrepi za povečanje varnosti zaposlenihUkrepi, ki smo jih začeli izvajati v aprilu 2012Takojšnji ukrepi:- popravek navodila za varno delo na CPpo uvedbi vinjet in cestninjenja tovornihvozil po emisijskih razredih;- ureditev začasnega parkirišča za zaustavitevvozil, s katerimi se prevaža delavcev kabine na nasprotnosmerno voziščena CP Vransko, Bazara in Tepanje;- zagotovitev začasnih sanitarij z umivalnikiza cestninske blagajnike v kabinahna nasprotnosmernem vozišču načelnih postajah CP Bazara, Dane, Log,Torovo, Tepanje, Pesnica, Vransko inDrnovo;- zagotovitev začasnega prevoza cestninskihblagajnikov do kabin na nasprotnosmernemvozišču na čelnih cestninskihpostajah CP Bazara, Dane, Videž,Log, Torovo, Tepanje, Pesnica, Vranskoin Drnovo;- namestitev ovir za fizično preprečitevprehoda delavcev prek vinjetnih stezna čelnih CP.Za zagotovitev varnega dostopanja dokabin na nasprotnosmernem vozišču sezagotovi:- ureditev dostopa do kabin po podzemnemkolektorju z izgradnjo stopniščna CP Drnovo, Krško, Dane, Nanos, inPesnica (dvigalo);- ureditev nadhoda nad cestiščem na CPLog;- ureditev pomožnih objektov za delavcev kabinah na nasprotnosmernem voziščuna CP Torovo, Bazara, Vransko inTepanje.Z usklajenim sodelovanjem sodelavcev zrazličnih področij smo uspešno realiziralivečino takojšnjih ukrepov, v predvidenihrokih pa bodo realizirani tudi ostaliukrepi. Trenutno stanje je naslednje:- od 27. aprila 2012 velja prepoved prehajanjavinjetnih stez na CP Dane, Videž,Torovo, Pesnica in Drnovo. Na teh postajahzaposleni začnejo delo na matičnipostaji in se potem z vozilom odpeljejodo kabine oz. delovnega mesta nanasprotni strani CP;- od 15. maja 2012 velja prepoved prehajanjavinjetnih stez na CP Bazara in Vransko.Na teh dveh postajah je v uporabinovozgrajeno parkirišče za zaposlenena nasprotni strani CP;- od 4. junija 2012 velja prepoved prehajanjavinjetnih stez na CP Krško in Drnovo.Do kabin na nasprotni strani CPzaposleni dostopajo skozi kolektor oz.podhod pod voziščem in po novozgrajenihkrožnih stopnicah;- v teh dneh bo začela veljati prepovedprehajanja vinjetnih stez na CP Log.Zaposleni se bodo na delo na nasprotnostran CP vozili z matične CP preko nadvozaBevke;- predvidoma 30. junija 2012 bo začela veljatiprepoved prehajanja vinjetnih stezna CP Tepanje. Zaposleni bodo na delona nasprotno stran prihajali čez novozgrajenoparkirišče pri priključnih rampahpriključka Tepanje. Do kabin bododostopali po posebej varovani poti.Dolgoročni ukrepi:- namestitev manjkajočih vratc in ovirter opozoril na otokih med stezami pozapisnikih o pregledih prometnih ureditevna stranskih CP;- prestavitev tabel s ceniki na otokihpred kabinami po zapisnikih o pregledihprometnih ureditev na CP;- izdelava debeloslojne horizontalne signalizacijena cestišču (zvočne črte,simboli, ki označujejo namembnoststeze) po zapisnikih o pregledih prometnihureditev na CP;- namestitev manjkajoče jeklene varovalneograje in mreže na območju CP;- namestitev ogledal za boljšo preglednostpo zapisnikih o pregledih prometnihureditev na CP.V prihodnosti bodo dostopi na nasprotnostran CP še izboljšani. Na CP Pesnicabodo vgradili dvigalo in s tem omogočiliuporabo podhoda. Na CP Nanos inDane bodo vgrajene krožne stopnice, kibodo omogočale uporabo podhoda. NaCP Log pa bo, v sklopu del za prilagoditevCP za hitrejše odvijanje prometavinjetnih vozil, zgrajen nadhod, ki bo bistvenopoenostavil dostopanje do kabinna nasprotni strani CP.Delo na CP je že z do sedaj realiziranimiukrepi postalo varnejše, po realizacijivseh varnostnih ukrepov pa bo prehajanjevinjetnih stez na vseh čelnih CP dokončnoodpravljeno. S tem bo odstranjenaneposredna nevarnost za zaposlenena CP, poskrbljeno pa bo tudi za ustreznepogoje za njihovo delo.Peter Kejžar

4 Avtoceste ReportažaRezkanje črt z novim vozilomV avtocestni bazi Postojna so v začetku leta dobili novo specialno vozilo za odstranjevanjetalnih označb z vozišča. Za upravljanje vozila sta trenutno usposobljena le dva voznika. Z enimod njiju smo se odpravili na teren, da bi si od blizu ogledali delovanje vozila.Vozilo za odstranjevanje talnih označb s cestiščaNotranjost vozila z rezervoarji in različnimi vrstami črpalkTo vozilo je naša družba moralanabaviti zaradi izdelave talnihoznačb iz plastike, saj je prednanašanjem nove označbe potrebnoodstraniti stare. Doklerpotrebe po odstranjevanju cestnih označbniso bile velike, so to delo opravljali zunanjiizvajalci. Ker pa so bili stroški odstranjevanjasorazmerno visoki in so se potrebeza obnovo talnih označb zelo povečale,smo spoznali, da je bolj gospodarno, če tadela izvajamo sami in s svojim strojem.Novemu delovnemu vozilu na postojnskibazi so se morali delavci najprejprivaditi in ga vzeti za svojega. Proizvajalciso na avtocestni bazi v Postojniorganizirali usposabljanje za ravnanje zvozilom, ki sta ga opravljala dva voznika.V aprilu je stroj že prvič zapeljal nacesto in začel opravljati svoje delo, ki seprecej razlikuje od dela ostalih vozil zaodstranjevanje talnih označb. Vozilo izpostojnske baze je namenjeno odstranjevanjutalnih označb po celotni Sloveniji,tako da so v času naše reportaže z njimodstranjevali talne označbe na območjuvzdrževalne baze v Slovenskih Konjicah.Opremljenost vozilaNovo vozilo je zelo kompleksno.Osnovno vozilo je Renaultovo, nadgradnjopa so izdelali v podjetju Cappelloto.Razen odstranjevanja talnih označbomogoča še čiščenje drenažnih asfaltov,hrapavljenje vozišča ter čiščenje trdovratnihmadežev in umazanije z vozišča.Novo vozilo nas je precej presenetilos svojo velikostjo, a tehnični podatki inpogled v notranjost so nas prepričali, daje velikost povsem primerna. Prazno vozilotehta 21,5 tone, ko se odpravi na cesto,pa se teža poveča na kar 30 ton. Žesamo rezervoar za čisto vodo drži 8500litrov, kar zadošča za en delovni dan.Poleg rezervoarja za čisto vodo se vzadnjem delu vozila skriva še rezervoarza odpadno vodo in več vrst črpalk (sesalna,visokotlačna, pomožna, pretočna).V sprednjem delu vozila je nameščen vozičekz visokokvalitetnimi brizgalnimišobami in velikimi sesalnimi šobami.Potek rezkanjaNa delo smo se odpravili z avtocestnebaze, od koder smo se odpeljali proti Mariborudo počivališča pred priključkom

ReportažaAvtoceste5Rezkanje črte med voznim in odstavnim pasom pred izvozom Fram. Nekatere črte je zaradi ostankovrumene barve potrebno porezkati tudi dvakrat.Za brisanje črt, ki zapirajooziroma odpirajo vozni pas(zaviralne, pospeševalnein počasne pasove) smoporabili 10 dni. V tem časuje bilo izbrisanih 2,100 m 2pobarvanih površin.Fram. Tam so nas počakali vzdrževalci,ki so se pred prihodom stroja za rezkanjezapeljali pred izvoz Fram ter pripravilidelovno zaporo in vse potrebno za začetekdela.Porezkati oz. odstraniti je bilo potrebnobarvaste črte med voznim in odstavnimpasom ter začetek označbe izvozaza Fram. Za en izvoz smo porabili približnoeno uro časa, sicer pa si upravljavciprizadevajo, da bi v enem delovnem dnevuporezkali kar največ vozišča, saj se delovnovozilo seli po celotni Sloveniji. Zarezkanje črt na trasi baze v SlovenskihKonjicah je bilo potrebno nekaj več kotteden dni.Delo z delovnim vozilom poteka precejpočasi; hitrost rezkanja je odvisna odkvalitete vozišča in debeline črte, ki jo jepotrebno porezkati. Na nekaterih mestihje črto potrebno porezkati dvakrat, splohče se pod oznako skriva starejša rumenačrta, kar je vidno tudi na fotografiji.Voznik mora delo opravljati zelo natančnoin z 32 centimetrov širokim rezkalcemzajeti celotno širino črte. Pri črti,ki ločuje vozni pas od odstavnega, je bilodelo bolj enostavno, medtem ko smo zaširšo označbo na začetku izvoza potrebovaliveč časa. Voznikovo delo precejolajša kamera, nameščena na sprednjemvozičku. Njeno namestitev sta predlagalakar voznika, ki upravljata stroj, s tem stase izboljšali predvsem natančnost dela inkvaliteta odstranjevanja talnih označb.Odstranjevanje označb poteka tako,da nanje brizgajo vodo pod izredno visokimpritiskom (2000–3000 barov). Odstranjenedelce in vodo stroj takoj posesav cisterno. Posesani material sestoji večinomaiz vode, ki jo stroj spusti v obcestnezadrževalnike z lovilci olj. Ostaneksestavlja pretežno asfalt, ki so primešaniostanki plastike ali barve. To zmes, ki nitopna v vodi, deponiramo na začasne deponije.Po opravljeni analizi bomo določili,kako ravnati s tem materialom.Sodeč po prvih delovnih urah strojain odzivih z avtocestnih baz vozilo vsekakorupravičuje investicijo in kot kaže,bo ves čas polno in koristno zaposleno.Teja Kržišnik, Marjan ZavecNajbolj zamudno je bilo rezkanje črte, ki odpira zaviralni pas pred izvozom.Delo je končano.

Naš pogovorAvtoceste7direktorjev povabimo tudi vodje oz. šefeslužb, če menimo, da lahko prispevajo khitrejši in bolj kvalitetni izpolnitvi sistemskihnalog.Cilj takih sestankov je tudi, da upravipredlagamo usklajene rešitve, da lahkotako lažje in hitreje odloča.Zaposlenim se pogosto zdi, da oizvajanju strateškega načrta ne vedodovolj.Že sedaj skušamo zaposlene čim boljeseznaniti s tem načrtom, in sicer prek delovnihkolegijev v posameznih sredinahin z neposrednim obveščanjem na spletnihstraneh Darsa. Pripravljamo pa ševeč aktivnosti, katerih cilj je kar najboljšaseznanjenost zaposlenih z načrtom oz.poistovetenje zaposlenih z njegovimi cilji.Tudi zunanjo javnost in vse deležnikeželimo čim bolje seznanjati z vsebinaminačrta.Katere so ostale naloge poslovnegadirektorja?Vodim poslovne službe na Darsu(plan, mednarodni odnosi, varstvo pridelu, splošna služba) ter koordiniramdelo med delovnimi področji in upravo.Kje bi morali biti Dars po vašem mnenjučez, recimo, pet let?Dars bi morali postati stabilna delniškadružba, ki zagotavlja varnost in pretočnostavtocest in hitrih cest, uspešnoservisira dolgove, ki so nastali pri gradnji,omogoča zaposlenim uresničevanje poklicnihambicij ter jim zagotavlja stabilnodelovno okolje.Kako na uresničevanje teh ciljev vplivanezadovoljstvo zaposlenih?Najprej bi rad poudaril, da je socialnidialog v okviru Darsa zelo dober, drugopa je, da se tudi zaradi sprememb v razvojudružbe počutje ljudi spreminja.Dejstvo je namreč, da Dars zagotavljaposlovne storitve, na katere močno vplivasedanja gospodarska kriza. To pomenidrugačne okvire poslovanja. Ne moremosi zatiskati oči, da sedanje razmere neLažje načrtovanje poti: promet.sibodo vplivale tudi na zaposlene.Kaj bi bilo treba storiti, da bi to stanjeizboljšali?Zaradi vrste in značilnosti dejavnostinaše družbe so zaposleni zelo pomembendejavnik v njenih poslovnih procesih.Nenazadnje (so)ustvarjamo sliko, kijo Slovenija kaže vsem uporabnikom našihavtocest – domačim in tujim. Zaraditega nas bolj natančno in kritično ocenjujejo.Izziv je, kako zagotoviti najboljšerazmerje med optimalno opravljanjemdelovnih nalog in dobrim počutjem zaposlenih.Kaj je na tem področju najbolj pomembno?Ključno je stabilno poslovanje, ki zagotavljasocialno varnost zaposlenih, terpermanentno izobraževanje, ki omogočarazvoj človeških potencialov in s tem napredekdružbe.Stabilno poslovanje temelji na finančniučinkovitosti družbe; glede na sedanjorecesijo lahko pričakujemo, da bomotudi mi občutili njene posledice. Zatomoramo pridobivati še druge prihodke.Pridobivamo sredstva EU-ja, hkrati parazvijamo kar nekaj novih projektov, npr.nameščamo sončne elektrarne na našenepremičnine, oddajamo TK zunanjimnaročnikom, sosednjim trgom, ki na tempodročju še niso tako razviti, ponujamoznanje, ki ga imamo na Darsu zelo veliko.Na kaj se lahko na Darsu opremo pripremagovanju težav?Imamo zelo dobro zgrajene avtocestein ugodno geografsko lego, predvsem paimamo zaposlene z veliko znanja. To jenajvečji kapital Darsa. V času pospešenegraditve avtocestnega križa smo vzgojiliveliko strokovnjakov. Čas je, da izkoristimonjihovo znanje, da čim manj storitev,ki jih obvladamo sami, oddamo zunanjimizvajalcem.Kje pričakujete največ težav?Najtežja je sprememba miselnosti. Tone gre čez noč. Problem je preozko raz-mišljanje, ko se vrtimo samo v okvirusvojega področja in se ne zavedamo dovolj,da brez sodelovanja ni uspeha. Tolahko presežemo z bolj pogostimi skupnimidejavnostmi, spoznavanjem, skupnimiizobraževanji.Ni tako izobraževanje le strošek?Izobraževanja so naložba v prihodnostDarsa; sicer pa smo stroške zelo racionalizirali.Veliko opravimo sami s svojimizaposlenimi in lastnim znanjem, pridobivamosredstva na javnih razpisih …Kaj pa težave operative s podporo instrokovnimi službami?Neusklajenost pri realizaciji nalognajdete povsod. Operativne problemeskušamo reševati na več načinov – predvsemje pomembna medsebojna komunikacija.Temu so namenjeni kolegijiuprave in tematski kolegiji poslovnegadirektorja.Imate dobre odnose s sedanjo upravo?Kaj glede tega pričakujete vprihodnosti?Svojo kariero sem vedno gradil na profesionalnemodnosu do delovnega okolja;posledično nisem nikoli imel težavz delodajalcem oz. upravo. Zavedam se,da se mora vsak zaposleni prilagajati poslovnikulturi delovnega okolja, ki je posledicarazvoja vsake družbe, ter se celopoklicno pot izobraževati, da bi bil sposobendobro izpolnjevati svoje poklicnoposlanstvo.V prihodnosti želim po svojih najboljšihmočeh prispevati k razvoju Darsa.Kako si po delovniku napolnite baterije?Poleg delovnih obveznosti, ki jim dajemprednost, se v prostem času posvečamdružini ter uživam v naravi. Semtudi član kar nekaj društev, kjer lahkouresničujem svoje zasebne interese.Brane NastranVse zaposlene pa tudi tudi uporabnice in uporabnike slovenskih avtocest in tudi drugihcest opozarjamo na aplikacijo »Načrtovanje poti«, ki je že dlje časa dostopna na spletnistrani Prometno-informacijskega centra. Aplikacija omogoča iskanje najugodnejše potiod začetne in končne lokacije, v opis poti pa je možno vključiti tudi seznam trenutnih aktualnihdogodkov na cesti, kot so zastoji, zapore cest in podobno.Aplikacija je uporabnicam in uporabnikom najlažje dostopna prek spletne strani www.promet.si,kjer kliknete poglavje »Načrtovanje poti«. Odpre se aplikacija, s pomočjo katere lažje in hitrejepridete do cilja vaše poti. Aplikacija ponuja tudi uporabne informacije za voznike tovornih vozil,saj omogoča izračun višine cestnine med posameznimi cestninskimi postajami.

8 AvtocesteAvtocestno ogledaloMednarodno sodelovanje DarsaMednarodno sodelovanje družbe DARS d. d. je zelo raznoliko, saj obsega tako sodelovanje vskupnih projektih kot tudi članstvo v različnih društvih, asociacijah in organizacijah.Med najpomembnejšeDarsove mednarodnepovezave prav gotovosodi članstvo v združenjuASECAP. Greza edino evropsko strokovno združenjeavtocestnih koncesionarjev in upravljavcevavtocest, ki skupaj upravljajo več kot44.000 kilometrov cestninskih cest v 20državah. Za Evropsko unijo je ključnegapomena krepitev povezav med članicami,ki se v združenju odraža prek poenotenjacestninskih sistemov, sistemov za nadzorin vodenje prometa, sodelovanja z namenomizboljšanja prometne varnosti, skrbiza okolje in podobno.Strokovna srečanja na najvišji ravnipotekajo enkrat letno. Na njih se zberejovsi pomembnejši predstavniki evropskihupravljavcev avtocest pa tudi predstavnikiEvropske komisije, ki pokrivajo topodročje. Srečanja so namenjena izobraževanju,izmenjavi izkušenj in dobrihpraks kot tudi seznanjanju z aktualnimdogajanjem v Evropskih institucijah, karje za Dars še kako koristno, celo nujno.Zadnje srečanje združenja ASECAP jebilo konec maja v Torinu v Italiji. PredstavnikiDarsa so neposredno sodelovalina zasedanju upravnega odbora. Vtehničnem delu dogodka so predstavilisistem upravljanja prometnih tokov in stem povezano sodelovanje med nadzornimicentri sosednjih držav, imeli bilateralnesestanke z drugimi koncesionarjiin pridobili vrsto koristnih informacij oupravljanju avtocest.Poudarek letošnjega srečanja je bilna ustvarjanju inovativnega, varnegain okolju prijaznega vseevropskega prometnegaomrežja. Visoki predstavnikiEvropske komisije, Evropskega parlamenta,Evropske investicijske banke inčlanic ASECAP so udeležencem predstavilipredloge in rešitve za nadaljnji razvojinfrastrukturnih projektov in njihovofinanciranje.Med obravnavanimi temami so biletudi vzpostavitev evropskega elektronskegasistema cestninjenja, ki bimoral biti skladno z direktivo o interoperabilnostielektronskih cestninskihsistemov 2004/52/ES in odločbo komisije2009/750/ES o opredelitvi evropskegaelektronskega cestninjenja (EETS) vzpostavljenv mesecu oktobru 2012, ter inovacijena področju upravljanja avtocest,cestnega inženiringa in inteligentnihtransportnih sistemov. Ob tem lahko zzadovoljstvom ugotovimo, da je Evropskakomisija izrazila podporo predlogučlanic ASECAP o postopnem uveljavljanjuinteroperabilnosti.Kot predhodniki sistemu EETS so bilipredstavljeni nekateri regionalni projekti,na primer uvedba cestninjenja sistemaregionalnih cest v Franciji Ecotax, ki najbi bil vzpostavljen v letu 2013, sistem inproblematika vzpostavitve enostranskeinteroperabilnosti med Avstrijo in NemčijoToll2Go, ki je začel delovati v septembru2011, razvoj satelitskega projektaGalileo, katerega storitve bodo po pričakovanjihevropske GNSS agencije GSA navoljo v začetku leta 2015.Brez vpetosti v mednarodni prostor,sodelovanja z sorodnimi institucijami inpoznavanja aktualnih dogajanj si delovanjadružbe Dars ni več mogoče predstavljati.Dars je v zadnjih dveh letih močnookrepil svojo vlogo in aktivnosti takoznotraj združenja kot tudi s posameznimipredstavniki, držav članic, še posebejs hrvaškim združenjem avtocestnih koncesionarjevHuka ter avstrijskim upravljavcemavtocest Asfinag.Alenka KošičIznajdljivost in timsko delo olajšala delo na cestiPostavljanje in pobiranje prometnihstožcev na avtocesti sodi mednajbolj pogosta dela, ki jih opravljajoDarsovi vzdrževalci. V ACB Vransko so si gaolajšali z lastno iznajdljivostjo in domiselnostjo.Že nekaj časa je zorela ideja, s katero bipostopek polaganja in pobiranja stožcevob »V zaporah« delavcem precej olajšali,predvsem pa bi ga naredili bolj varnega. Vletošnjem maju je vozilo pridobilo tudi vsopotrebno dokumentacijo.Timsko delo in angažiranje vseh zaposlenih v oblikovanje uporabneideje je obrodilo sadove. Razmišljanj in zamisli o najprimernejšemnačinu polaganja in pobiranja prometnih stožcev je bilo veliko in takose je ideja kmalu prenesla v delavnico. Zanimanje za predlagano idejoje bilo veliko, tako med delavci v delavnici kot med vozniki strojniki. Predlogiza rešitev problema so kar deževali, dokler ni nekdo od voznikovstrojnikov predlagal zelo enostavno, a »genialno« rešitev. Na nivoju,nižjem od vozila, so pritrdili nekakšen kovinski zaboj, v katerem sedioz. stoji eden od vzdrževalcev, drugi pa mu podaja nekaj manj kot petkilogramov težke stožce. S tem je delo polagalca oz. pobiralca stožcevprecej olajšano, saj stoji ali sedi na skoraj enakivišini z vrhnjim delom stožca, ki ga položi alipobere. Delovno vozilo upošteva vse predpisanevarnostne zahteve in je opremljeno z varnostnimipasovi za vzdrževalca, ki podaja stožce, inpragom, ki olajša vstopanje v vozilo.Dela z novim delovnim strojem ne more preprečitiniti slabo vreme, saj je posebnost delovnegavozila z Vranskega tudi ta, da je opremljen sponjavo. Za to »pogruntavščino« je odgovorenkar vodja avtocestne baze Vransko SlobodanPetrovič, ki je nadgradil idejo izpred let, pri tempa so zelo kreativno sodelovali vsi delavci. Kot pravi Slobodan Petrovič,brez »zlatih fantov«, ki so vsako idejo realizirali v zelo kratkem času inše sami kaj dodali, zlepa ne bi prišli do prenovljenega vozila.Zadnji korak je bil storjen v letošnjem maju, ko je vozilo pridobilo vsedokumente, ki potrjujejo, da je izdelano v skladu z vsemi pripombamiin priporočili Zavoda za varstvo pri delu. Na Vranskem upajo, da bonjihova ideja spodbudila kreativnega duha tudi pri sodelavcih v drugihavtocestnih bazah in jim tako pomagala olajšati delovne obveznosti nacesti.Teja Kržišnik

Avtocestno ogledaloAvtocesteElektronske komunikacije v DarsuDars razpolaga z optičnim omrežjem, ki poteka vzdolž slovenskega avtocestnega križa. Gradnjaomrežja je potekala vzporedno z gradnjo avtocest.9Del optičnega omrežja potrebujemoza lastne potrebe(cestnina, povezava avtocestnihbaz, nadzor in vodenjeprometa), viški optičnihvlaken pa so namenjeni trženju. Slednjenam omogoča ponudbo hrbteničnih optičnihpovezav tudi ostalim operaterjemin poslovnim uporabnikom. Za dostop dokrajevnih središč se moramo povezati šez ustreznimi lokalnimi ponudniki. Deleomrežja, ki omogočajo povezavo, je potrebnonajeti. Danes lahko z Darsovegaoptičnega omrežja dostopamo do vseh večjihkrajevnih središč oz. do lokacij v krajih,ki ležijo v bližini avtocestnega omrežja.Potrebno pa je tudi poudariti, da je trghrbteničnih povezav konkurenčen in nipredmet predhodne regulacije. To pomeni,da se cene oblikujejo prosto, glede natrenutno povpraševanje na trgu.S trženjem optičnih vlaken se ukvarjamov področju prodaje in marketinga;vlakna smo začeli tržiti leta 2007. Večinomagre za trženje na podlagi večletnihpogodb, ki jih je potrebno sprotnopodaljševati ter se dogovarjati z obstoječimizakupniki za zakup novih optičnihvlaken. Stranke Darsa so vsi večji operaterjiv Sloveniji. Prihodek iz naslova trženjaoptičnih vlaken v zadnjih letih znašapribližno milijon evrov letno.Ocenjujemo, da bodo potrebe po zakupuoptičnih vlaken in kapacitet naraščale,predvsem zaradi vse večjih potrebpri izgradnji mobilne LTE tehnologije(znane kot četrte generacije mobilnihomrežij) ter zahtev digitalne Agende, kijo je sestavila Evropska komisija. Mobilnioperaterji so že začeli najemati prostoreza postavitev baznih postaj, vzporedno zgradnjo nove tehnologije pa se bodo povečaletudi potrebe po najemanju ustre-znih povezav (kapacitet) med baznimipostajami. Digitalna Agenda predvideva,da bo ciljna hitrost internetnih povezavza leto 2020 najmanj 30 Mbit/s, in to zavse evropske državljane, polovica evropskihgospodinjstev pa naj bi do takratimela internetne priključke s hitrostjonajmanj 100 Mbit/s. Te potrebe po dostopuvplivajo tudi na povečanje potreb pohrbteničnih povezavah med krajevnimisredišči.Vprašanje, ki se zastavlja, pa je, kakonaprej oz. na katere segmente trga ševstopiti. Optično omrežje DARS dopuščamožnosti ponudbe kapacitet ob avtocestnitrasi in ne le ponudbo optičnihvlaken. Za to pa bi bilo potrebno izvestidoločene investicije, ki bi omogočale šeboljšo izrabo optičnih vlaken ter s temponudbo storitev tudi manjšim operaterjemin poslovnim porabnikom. Investicijoopravičuje tudi pričakovano povečanjepovpraševanja.Andrej MihevcNavigacija, ki nadzira voznikaNizozemsko podjetje TomTom je skupaj z angleškozavarovalno hišo Motaquote Britancemponudilo zanimivo zavarovalno polico. Namenjenaje vsem voznikom, ki bi za avtomobilsko zavarovanježeleli plačati pošteno ceno (če kaj takega sploh obstaja).Fair Pay Insurance, kakor se zadeva imenuje, kupcu poleg obveznegazavarovanja in dodatnih zaščitnih klavzul po želji dostavi še navigacijskonapravo TomTom Pro 3100, opremljeno s potrebnimi zemljevidi ininformacijami o trenutnem stanju na cestah. Poleg tega je navigacijskanaprava povezana s sistemom Active Driver Feedback, kinadzoruje sposobnosti voznika. Pod drobnogled vzame njegovo/njenopospeševanje, zaviranje, zavijanje in podobno.Zavarovalnica glede na pridobljene podatke nato strankiizstavi račun za avtomobilsko zavarovanje v prihodnje. Boljvaren bo voznik, manj bo plačal za zavarovanje. Več o programih za izboljšanjevožnje s pomočjo GPS tipala, vgrajenega v telefon z operacijskimsistemom Android, si lahko preberete na www.monitor.si/clanek/avtodroid/.Mag. Ulrich Zorin

10 Avtoceste Avtocestno ogledaloGradnje v tekuGlavna pozornost velja predoru Markovec. V prvi polovici leta se končujejo dela na izpostaviAC baze Hrušica in platoju bodočega bencinskega servisa Cikava.Plato za bencinski servis CikavaNa dolenjskem kraku je zgrajenplato bencinskega servisa CikavaNa podlagi pogodbe o oddaji površine za izgradnjo bencinskegaservisa med DARS d.d. in OMV ter uredbe o lokacijskemnačrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta na odsekuŠmarje-Sap-Višnja Gora iz leta 2002 se končuje gradnjapočivališča z bencinskim servisom v delu, za katerega je zadolženadružba DARS d.d..Gre za spodnji ustroj platoja, servisno cesto ob platoju, razširitvein sanacije objektov ob lokalni cesti in podaljšanje obstoječeganadvoza čez avtocesto. Podaljšati je bilo potrebnozaviralni in pospeševalni pas na avtocesti, urediti razsvetljavopriključka, preurediti prometno signalizacijo, urediti regulacijopotoka, prestaviti in dograditi vodovod, zgraditi dovod 20 kVkabla in TK napeljavo. V skladu s sporazumom z občino Grosupljeje bilo zgrajeno tudi krožišče na izvoznem kraku avtoceste.V nadaljevanju mora bodoči najemnik na svoje stroške zgraditizgornji ustroj platoja, komunalno infrastrukturo znotraj platoja,kanalizacijo ter prometno opremo in ostale ureditve naplatoju servisa. Pogodba o gradnji je bila sklenjena leta 2004,zaradi dolgotrajnega pridobivanja zemljišč pa je bilo gradnjomogoče začeti šele aprila lani. Dne 30. aprila 2012 je bil priključekCikava ponovno odprt za vse smeri, razen izvoza iz smeriLjubljane, ki bo sproščen do poletja.V Podtaboru bo zgrajena izpostava avtocestne bazeHrušicaGradnja izpostave baze Hrušica v Podtaboru na južni straniavtoceste Podtabor–Kranj se je začela novembra lani. Pogodbenirok je osem mesecev od uvedbe v delo. Ob obstoječih objektih(silosih za mokro soljenje, bencinski črpalki) bodo zgrajeneše upravna stavba, male in velike garaže ter nadstrešnice.Dimenzije upravne stavbe so 10,8 m x 16,2 m. Objekta velikihgaraž (15,3 m x 33,8 m) in malih garaž (11,4 m x 36,4 m) sta pritličnistavbi z dvokapno streho. V velikih garažah bodo prostoriza štiri težka tovorna vozila in prostor za pranje vozil, v malihpa bo prostor za pet lahkih tovornih vozil, priročna delavnicaDela v Podtaboru so v zaključni fazis skladiščem ter akumulatorska postaja s prostorom za polnilnike.Ob objektu malih garaž bo pralnica za vozila v poletnemčasu. V sklopu izpostave baze bodo zgrajene nadstrešnice zamokro soljenje, ekološki otok, kontejnersko skladišče vnetljivihsnovi ter za motorna vozila. Vse nadstrešnice so izvedene kotjeklene konstrukcije. Za zbiranje požarne in tehnološke vodeje predviden bazen za požarno vodo. Ta bo vkopan armiranobetonski dvoprekatni objekt, v katerega bo prek peskolovovspeljana strešna kanalizacija s streh upravne stavbe ter velikihin malih garaž. Ostala meteorna kanalizacija je speljanaprek jaškov in lovilcev olj v ponikovalnice. Za odpadne vode izupravne stavbe je predvidena tipska biološka čistilna napravaza deset enot. Izpostava baze bo priključena na interno telekomunikacijskoomrežje z optičnim kablom. Obstoječi plato jeasfaltiran in se bo ohranil in razširil do novih objektov. Južnastran platoja bo namenjena parkiranju vozil ter shranjevanjupoškodovanih znakov in varovalnih ograj. Do platoja bo vodiladovozna cesta, ki se priključi na regionalno cesto v štirikrakemkrižišču. Parkirišče za 20 osebnih vozil bo zunaj ograjenega območjaob dovozni cesti.V Markovcu je bila prebita še druga cevDne 14. maja 2012 je bila prebita južna predorska cev. Projektiza elektro-strojno opremo so bili izdelani in potrjeniv aprilu 2012, kmalu bo stekel razpis za izvedbo teh del. Vnadaljevanju se bodo intenzivno izvajala gradbena dela vnotranjosti predora. Trenutno sta izvedeni dve tretjini notranjegaoboka v desni cevi, v levi cevi je potrebno zgraditi šedel talnega oboka in v kampadah pristopiti k izvedbi hidroizolacijein betoniranju oboka. Vzporedno z deli v predorupoteka tudi gradnja pogonskih central ob portalih. Če ne bozapletov med gradnjo in razpisom za opremo, predvidevamo,da bo predor skupaj s hitro cesto predan v promet še vletu 2013.Pripravil: dr. Miklavž Čepon, univ. dipl. inž. grad.

Avtocestno ogledaloAvtocesteEasyway 2 – izvedbene smernice zavzpostavljanje ITS-a 2012Projekt EasyWay je nastal kot odgovor na potrebo po pospešenem in koordiniranemvzpostavljanju sistemov ITS (Intelligent Transport Systems) v Evropi in na poziv kvzpostavitvi osnovnih evropskih ITS storitev.11Cilj projekta, katerega izvajanjeje načrtovano v obdobju2007–2013 in ki je odgovor naevropski akcijski načrt ITSter na večletni program TEN(Trans European Network) proračuna, jekoordinirano uveljavljanje ITS storitev naevropski ravni. Ta zahteva temelji na prepričanju,da polni potencial ITS-a ne boizrabljen, dokler ne bo usklajen pristop kvzpostavljanju sistema ITS po vsej Evropi.Poglavitni cilji projekta EasyWay vomrežju TERN za obdobje 2007–2009 sobili:- 4–6-odstotno ciljno zmanjšanjeprometnih nesreč,- 3–6-odstotno ciljno zmanjšanjezastojev v prometu,- 1–3-odstotno ciljno zmanjšanje emisijCO2.V celoti gledano, in to kažejo prveevalvacije, velja, da so v državah, kjerso bile uvedene ITS storitve, pridobljenekoristi v skladu s cilji, ki jih je zastavilprojekt.Cilji projekta EasyWay 2, ko poteka vobdobju 2010–2012 so:- 4-odstotno zmanjšanje prometnihnesreč,- 4-odstotno zmanjšanje zastojev vprometu,- 2-odstotno zmanjšanje emisij.Izvedbene aktivnosti so ključni ciljprojekta EasyWay (slika 1). Za izvajanjeteh aktivnosti so bili pripravljeni regionalnidelovni načrti, ki se osredotočajona potrebe določenih regij in čezmejnihkoridorjev v povezavi s cilji, ki jih določaprogram EasyWay. Ti cilji bodo podrobnejeelaborirani v naslednjih fazah projektaEasyWay.Najboljše prakse uvajanja ITS-a sospodbudile pospešeno izvajanje ITS-a povsej Evropi, zato je sedaj mogoče nareditinaslednji logični korak, ki je priporočatitiste elemente izvedbenih storitev, ki sodokazano prispevale tako k uspehu lokalnihizvedb, kot tudi pokazati dodanovrednost medsebojno usklajenih izvedbna področju neprekinjenih ter združljivihstoritev na vseevropski ravni. Ta processe je pričel v letu 2011 z izdelavo inpripravo naslednje oz. nove generacije izvedbenihsmernic za EasyWay, vključnoz naborom zahtev in priporočil za izvedbostoritev, ki se nanašajo predvsem nazdružljivost, neprekinjenost, skupni videzter na evropskem nivoju sprejete kriterijeocenjevanja kot ključnih faktorjevuspeha, s katerimi se utrjuje in pospešujeproces ITS harmonizacije.Prvi osnutek tega nabora — skupina20 izvedbenih smernic za EasyWayin podpornih dokumentov Verzija 2012— je sedaj na voljo in pripravljen zaposvetovalni proces držav članic EWter zunanjih deležnikov. Strukturo naboraizvedbenih smernic za projektEasyWay(januar 2012) prikazuje slika 2.Pomen Izvedbenih smernic za EasyWayza ITS akcijski načrt16. decembra 2008 je Evropska komisijasprejela pomemben ukrep za vzpostavitevin uporabo ITS-a v cestnemprevozu. Sprejeti akcijski načrt ITS vsebujevrsto ciljnih ukrepov ter predlog zadirektivo o določitvi delovnega okviraza izvedbo le-teh. ITS lahko pomembnoprispeva k čistejšemu, varnejšemu terbolj učinkovitemu transportnemu sistemu.Cilj je vzpostavitev pogojev, potrebnihza pospešitev tržnega preboja dokajzrelih ITS aplikacij in storitev v Evropi.ITS akcijski načrt navaja, da »… primeriaplikacij inteligentnih transportnihsistemov v cestnem transportu vključujejourbane in avtocestne sisteme zaupravljanje in nadzor prometa, elektronskocestninjenje in cestno navigacijo.Vendar do sedaj na evropski ravni še nibil vzpostavljen noben podoben usklajendelovni okvir za medsebojno povezovanjecestnih in drugih transportnih načinov.«Program EasyWay 2007–2009 jezdružil cestne operaterje in deležnike iz21 držav članic EU, predlog EasyWay 2pa je povečal to število na 24. Izvedbenesmernice za EasyWay bodo ponudilevhod pri realizaciji akcijskega načrta ITS.Naj omenim, da ciljni datumi, postavljeniznotraj akcijskih področij 1—6 akcijskeganačrta, morda ne bodo doseženiPregled aktivnosti, ki potekajo v okviruprojekta EasyWayNabor izvedbenih smernic, podpornih smernicin dokumentov projekta EasyWay (januar2012)brez uskladitve aktivnosti obeh strani, toje, deležnikov projekta EasyWay ter zunanjihstrank, kot so na primer zasebniponudniki informacij.Da bi pospešili usklajevanje ITS vzpostavitev,je bil akcijski načrt združen zdirektivo, tako da je na ta način določilpravni delovni okvir. To prinaša obveznostiza države članice ter specifikacije,ki jih bo določila komisija v sodelovanju ssvetovalno skupino ITS. Komisija je odobriladirektivo julija 2010 in jo objavila vuradnem listu EU avgusta 2010.Nadaljevanje sledi.Mag. Ulrich Zorin

12 Avtoceste V središčuPredstavitev članov Sveta delavcevKonec marca smo v naši družbi volili nove člane Sveta delavcev. Na volitvah, udeležilo se jihje nekaj več kot 78 odstotkov upravičencev, je bilo izvoljenih 15 članov, ki nas bodo zastopali vprihodnjih štirih letih. Več o njihovih načrtih si lahko preberete v nadaljevanju.Z leve proti desni, zgornja vrsta: Jordan Krapež, Vito Meško, Marjan Sisinger, Rožle Podboršek, Vlasta Polak, Aleksander Dekleva, Marjan Božič,Srečko lorenčak (sindikat), Janko Pirš, Franc Babič, Martin Stožir; spodnja vrsta: Nataša Ivančevič, Mojca Marija Čirič, Pavla Strmšek, Darjan VesenjakNa prvi, ustanovni seji Svetadelavcev, ki je potekalav začetku aprila, so članisveta izvolili tudi predsednika,ki je ponovno postalVito Meško, in njegovega namestnika, zakaterega je bil izvoljen Darjan Vesenjak.Kot predsednik Sveta delavcev nas bo VitoMeško zastopal tudi v Nadzornem svetu,na podlagi sklepa Sveta delavcev pa se muje pridružil še Marjan Sisinger.O prvih občutkih in o načrtih, ki jihželijo uresničiti v svojem mandatu, smopovprašali vse člane Sveta delavcev. Obtej priložnosti novim članom Sveta delavcevčestita tudi uprava družbe DARS d. d.Glede na dobro udeležbo na volitvah sočlani uprave prepričani, da so bili izbranipravi predstavniki delavcev. Uprava želivsem izvoljenim predstavnikom uspešnodelo in veliko tvornega sodelovanja; ob tejpriložnosti se bivšim članom zahvaljuje zadobro opravljeno delo v preteklem štiriletnemmandatu.Vito Meško, predsednik Sveta delavcev(področje cestninjenja Ljubljana z Dolenjskoin Gorenjsko):»V družbi DARS d.d. in njenih predhodnicahsem zaposlen od leta 1989. Deloopravljam na področju cestninjenja, kotkoordinator dela cestninskih postaj, zadnjih12 let pa aktivno sodelujem tudi vSvetu delavcev, kjer vseskozi zagovarjaminterese zaposlenih in družbe. Družbain zaposleni smo ponovno pred velikimizzivom, kako naprej, kako servisirati obveznostiz naslova kreditov in obenem zagotavljatidolgoročno varnost zaposlenim,ki vsakodnevno prizadevno opravljamosvoje delo. Kot prvi med enakimi v Svetudelavcev si bom prizadeval za spoštovanjedelovno pravne zakonodaje, za krepitevpozitivne podobe družbe v javnosti,v nadzornem svetu pa za to, da ne bodoprevladali interesi lastnika pred interesizaposlenih, ki jih v tem organu zastopam.Ker verjamem v sodelavke in sodelavce, sene bojim za prihodnost naše družbe.«Darjan Vesenjak, namestnik predsednikaSveta delavcev (ACB Slovenske Konjice):»V Darsu sem se zaposlil kot vodjavzdrževanja v ACB Maribor septembra2003, kasneje sem napredoval v vodjobaze v Slovenskih Konjicah. Glede na naloge,ki jih ima Svet delavcev na področjusodelovanja delavcev pri upravljanju inneposredne povezave zaposlenih, sem vtem prepoznal izziv, kako lahko s svojimdelom pripomorem k napredku podjetjain povečanju zadovoljstva zaposlenih.Ob izvolitvi sem prejel tudi čestitke sodelavcevin v spomin se mi je vtisnila predvsemnaslednja, ki mi želi »… mirne živcein obilo borbenega »duha« za nas mravljice.«Za to se bom zavzemal: z mirnimiživci in borbenim duhom v boj za dobropodjetja in v dobro vseh Darsovih mravljic.Po prvih sejah Sveta delavcev kaže precejobetavno. Zanimivo se mi zdi to sodelovanje»Darsa v malem«, torej predstavnikovvseh delovnih področij podjetja.Mojca Marija Čirič (strokovne in tehničneslužbe):»Na Darsu sem zaposlena od leta 2000.Delam v tajništvu Področja za prodajo inmarketing. Za kandidaturo na volitvah vSvet delavcev sem se odločila na pobudosvojih sodelavcev in to je že moj tretji mandat.Zavzemala se bom za dobrobit vsehzaposlenih in za to, da ostanemo dobropodjetje tudi v prihodnje, kljub dejstvu, dase nam ne obetajo preveč dobri časi.Mislim, da smo vsi člani Sveta delavceviz pravega testa in da bo sodelovanje mednami odlično.«Rožle Podboršek (strokovne in tehničneslužbe):»Na Darsu sem kot samostojni strokovnisodelavec v Pravni službi zaposlenšesto leto. Za kandidaturo sem se odločil,

V središčuAvtoceste13ker menim, da so delavci in odnosi, ki serazvijejo med zaposlenimi (ter njimi in delodajalci)vsaj tako pomembni kot poslovanjepodjetja oz. delo, ki ga delavci v nekidružbi opravljajo. Zase lahko rečem, daimam občutek za iskrene delovno-socialneodnose, tako da verjamem, da lahkozaradi svojega strokovnega znanja prispevamh kakovostnemu zastopanju delavcevpreko instituta Sveta delavcev. Člane družipripadnost družbi in pa delovno-socialnaskrb, tako da sem prepričan, da bomo kotekipa dobro opravljali svojo nalogo – zastopaliinterese vseh delavcev Darsa.«Vlasta Polak (ACB Postojna):»Na Darsu sem zaposlena 15 let; v ACBPostojna delam kot referentka vzdrževanja.V Svetu delavcev je to moj drugi mandat.Časi so težki, zato ne moremo pričakovatikakšnih izboljšav, vsekakor pa se jepotrebno boriti za to, da se zaposlenim nebi krčile že pridobljene pravice. Pri svojemdelu bom zastopala stališča vseh zaposlenihter posredovala njihove predlogein pripombe. Že na ustanovni seji semdobila dober občutek, saj se mi zdi, da sotudi ostali člani precej zainteresirani zasodelovanje. Menim, da z medsebojnimsodelovanjem ne bo težav in da smo vsi izpravega testa.«Anton Grčman (ACB Ljubljana):»Na Darsu sem zaposlen že 14 let,delam na področju vzdrževanja v ACBLjubljana. V svojem mandatu se bom zavzemalpredvsem za boljšo varnost zaposlenih,ker menim, da se je ta s povečanjemprometa zelo poslabšala. Naša bazaje med najbolj izpostavljenimi, saj pokrivamoljubljansko obvoznico, kjer je največprometa in prometnih nesreč. Želim si, dabi bil vsak delavec v naši družbi pomembenin spoštovan in za to se bom še posebejzavzemal. Želim si tudi, da bi se naseje Sveta delavcev lahko bolje pripravili,da bi gradivo prejemali prej in ga mordatudi skupaj pregledali.«Nataša Ivančevič (ACB Hrušica):»V družbi Dars oziroma njeni predhodniciPVAC sem zaposlena od leta 2001.Delam na področju vzdrževanja v ACBHrušica, kot referentka.Pri svojem delu se bom zavzemala zaizvajanje ukrepov, ki so v korist delavcev,vključevanje invalidov in starejših v delo,sprejemanje upravičenih pobud in predlogovter zagotavljanje boljše obveščenostidelavcev o dogajanju v podjetju. Občutkipo prvih sejah so dobri. Sodelovanje zostalimi člani Sveta delavcev je konstruktivnoin obetavno, saj v njem vidim velikpotencial za boljšo obveščenost delavcev terkomunikacijo med vodilnimi in delavci.«Marjan Sisinger (ACB Maribor):»V PVAC-u oziroma na Darsu sem skupnozaposlen 15 let in pol. Od leta 2011 delamkot vodja avtocestne baze Maribor.Ocenjujem, da lahko s svojimi dolgoletnimiizkušnjami in poznavanjem poslovanjadružbe DARS d. d. prispevam k dobremuin učinkovitemu delu Sveta delavcev.Zavedam se, da časi, ki so pred nami, nebodo lahki, vendar se bom po svojih močehtrudil, da bodo sprejete odločitve Svetadelavcev kolikor bo mogoče v prid vsehzaposlenih v družbi Dars. Moje delovanjev Svetu delavcev bo korektno in pošteno.Po prvih sejah so moji občutki v redu,opažam veliko angažiranost in pripravljenostnovih članov za delo, kar je pohvalno.Verjamem, da bo takšna vnema in dobrosodelovanje trajalo ves mandat.«Aleksander Dekleva (ACB Kozina):»V družbi DARS d. d. sem zaposlen 17let. Opravljam delo voznika strojnika invodje skupine na avtocestni bazi Kozina.Za članstvo v Svetu delavcev so me predlagalisodelavci, ki zdaj, ko sem izvoljen, odmene pričakujejo poštene in jasne odgovore.Po prvih sejah so občutki kar spodbudni.«Martin Stožir (ACB Vransko):»V Svet delavcev prihajam kot predstavnikavtocestne baze Vransko. NaDarsu sem kot voznik strojnik redno zaposlenže peto leto. Menim, da so spremembepotrebne na večini področij,predvsem pa pri varnosti pri delu. Mojeprioritete bodo predvsem zagovarjanjeinteresov delavcev na vseh področjih inizboljšanje delovnih razmer. Občutki poprvih sejah so dokaj spodbudni in srčnoupam, da kmalu preidemo iz besed v dejanja.«Marjan Božič (ACB Novo mesto):»Na Darsu sem zaposlen osmo leto, zakandidaturo v Svet delavcev pa sem se odločilna pobudo sodelavcev. Vtisi s prvihsej Sveta delavcev so super, za naprej pa sepustim presenetiti.«Franc Babič (ACB Murska Sobota):»Na Darsu sem zaposlen od odprtjaACB Murska Sobota, prvega avgusta predštirimi leti. Opravljam delo voznika strojnikater cestnega preglednika.Pri svojem delu se bom zavzemal, dasvoje sodelavce, njihove predloge, želje,vprašanja idr. čim bolje predstavim Svetudelavcev, in svojo »bazo« v obratni smeriažurno obveščam o zadevah, ki jih bomoobravnavali na sejah. Le tako lahko konstruktivnodelujemo v zadovoljstvo vseh,kajti do sedaj smo bili prikrajšani za marsikateroinformacijo, saj v tem organu šenismo imeli svojega predstavnika. Občutkipo prvih sejah so mešani, včasih imamobčutek, da na sestanku prisostvuje večještevilo individualistov, ki predstavljajovsak svojo družbo, ne pa, da je to skupinakonstruktivnih sodelavcev. Upam, dabomo po teh prvih nerodnih korakih sčasomauspešno »natrenirali« dober maratonskitek. Glede na dosedanje priložnostiimam pozitiven občutek in upam, da botako tudi v prihodnje, ker sem človek, kine mara zakulisnih igric.«Janko Pirš (področje cestninjenja Štajerska):»Na Darsu sem zaposlen že 16 let, odtega dve leti kot cestninski blagajnik, 14let pa kot vodja izmene na CP SlovenskeKonjice in Tepanje.V Svetu delavcev se bom zavzemal zato, da bi stanje ostalo vsaj takšno kot jezdaj, trudil pa se ga bom tudi izboljšati,čeprav bo to glede na trenutno stanje vdržavi težko doseči.Ekipa članov Sveta delavcev se mi zdizelo v redu in menim, da so zaposleniizvolili prave kandidate. Verjamem, dabomo dobro sodelovali.Pavla Strmšek (področje cestninjenja Ljubljanaz Dolenjsko in Gorenjsko):»V družbi Dars sem zaposlena oddecembra 2000. Moja prva zaposlitevna Darsu (takrat še PVAC) je bila na delovnemmestu vodje izmene na CP Dob,nato sem od decembra 2004 pridobivalaizkušnje kot vodja CP Drnovo - Krško inDob. Od ustanovitve službe cestninskeganadzora v juliju 2008 vodim regijski centerKompolje.V Svetu se bom zavzemala za izboljšanjedelovnih razmer, predvsem z vidikavarnosti in zdravja, odpravo pomanjkljivostiv posameznih službah (predvsemv cestninskem nadzoru) in izboljšanjesodelovanja med posameznimi službamiv naši družbi. Podprla bom vse dobre predlogeza izboljšanje statusa zaposlenih terposkušala preprečiti negativno poseganjev pridobljene pravice zaposlenih. Moji občutkipo prvih sejah so dobri in menim,da bomo člani dobro sodelovali med sabo.Računam na to, da se bomo v pomembnihtrenutkih znali pravilno odločiti, da bodonaše reakcije na spremembe pravočasnein učinkovite, predvsem pa dobre za našesodelavce.«Jordan Krapež (področje cestninjenja Primorska):»Na Darsu sem zaposlen 11 let; delamkot vodja izmene na cestninski postajiDane. Za kandidaturo za člana Sveta delavcevsem se odločil na pobudo svojih sodelavcev.Pri svojem delu se bom zavzemalza predstavitev tekoče problematike iz delovnihsredin, iz katerih prihajamo, ter vdogovoru s sodelavci predlagal mnenja inpredloge za njeno rešitev. Glede na dobrosodelovanje z ostalimi člani Sveta delavcevpričakujem, da bomo skupaj dosegaliustrezne rešitve.«Teja Kržišnik

14 Avtoceste Avtocestno ogledaloCestninski kalkulatorPred kratkim smo se v strateškem marketingu lotili temeljite prenove izračuna cestnine za tovornavozila med cestninskimi postajami, ki deluje na podlagi uradnega cenika cestnine. Aplikacijovsakodnevno uporabljajo tuji in domači logistični centri, avtoprevozniki in šoferji, zatoje enostavnost njene uporabe še posebej pomembna.Vnovem izračunu smo uvedliizbiro cestninskih postaj,ki jih je mogoče doseči kars klikom točke na interaktivnemzemljevidu, ter takouporabniku omogočili enostavno in preglednoizbiranje cestninskih postaj inizračun cestnine. Ker je naš cestninskisistem zapleten in obstajajo številne izjeme,smo razmišljali, kako predvsem tujegauporabnika, ki slabše pozna slovenskicestninski sistem, kolikor je mogoče preprostoin razumljivo peljati skozi procesizračuna. Kot kriterij smo vzeli zahtevo,da mora uporabnik prevoziti cestninskopostajo. Ob prvem izboru točke (cestninskepostaje) na interaktivnem zemljeviduse uporabniku pod zemljevidom prikažeinformacija oz. obvestilo, katero postajo jeizbral in kaj mora storiti na naslednji stopnji.V prvem polju se izpiše ime prve prevoženepostaje. Če uporabnik iz določenihrazlogov z drugim izborom na zemljeviduizbere postajo, ki jo ne more prevozitikot zadnjo, se mu izpiše opozorilo, kajmu onemogoča izračun cestnine. Takšnihprimerov imamo kar nekaj, na primer:recimo, da uporabnik izbere cestninskipostajo Kompolje, za končno postajo paizbere Log, ki v tem primeru ne more bitizadnja prevožena cestninska postaja, sajZanimivosti z ACB Slovenske Konjiceuporabnik šele vstopa v zaprt cestninskisistem. Tu je še CP Razdrto, kjer tovornavozila ne morejo izstopiti, ali CP Krško, kije zaradi možnosti izračuna razdeljena nadva dela, ipd. S klikom točke na interaktivnemzemljevidu torej uporabnik izbereprvo in zadnjo cestninsko postajo, ki ju boprevozil, tretji klik pa pomeni vrnitev naprvo izbiro in ponovno nastavitev vnosnihpolj. Uporabnik lahko v vsakem trenutku spritiskom na gumb »Izbriši« prekine izborin začne znova. Uporabna novost pa je šehiter izračun cestnine v primeru tranzitačez Slovenijo. Izračun cestnine je na voljov slovenski in v angleški različici.Glavne izboljšave modulaEnostaven in pregleden izborcestninskih postaj preko interaktivnegazemljevida ter možnostbrisanja oz. ponastavitvepoizvedbe.Hitre izbire med mejnimi prehodi,ki olajšajo izbiro oz. izračuncestnine predvsem tujim voznikomna poti preko Slovenije.Ob izbiri prve točke (cestninskepostaje) se izpiše informacijao kategoriji ceste in tipu prveprevožene postaje ter morebitnoopozorilo v primeru, da ni možnoizbrati zadnje prevožene postaje.Prikaz tipa postaje v tabeli in izboljšanjepreglednosti tabele.Po novem se postaje v tabeli izračunacestnine rangirajo po vrsti oz. v smeriuporabnikove vožnje.Izračun cestnine je na voljo na povezavi:http://www.dars.si/Vsebina/Cestnine.aspx?id_menu=44.QR koda omogoča hiterdostop do izračuna cestninepreko pametnihtelefonovJure FrancetičTakole so letošnjo košnjo začeli vavtocestni bazi Slovenske Konjice,od koder so nam posredovalifotografijo bližnjega srečanja pogumnegasodelavca Mirka Brglezain kače ob avtocesti.Med delom so rešili srno, ki je ponesreči zašla na avtocesto.Verjetno ne tako po naključju kotsrna pa je na avtocesto zašel kolesar,ki ga prikazuje tale fotografija.Na srečo se je zgodba končalabrez neprijetnih zapletov, kolesarjaso domov odpeljali policisti, kolopa vzdrževalci.Za prvi maj so sodelavci izACB Slovenske Konjice pokončanem delu v skladu stradicijo postavili mlaj intako prijetno povezali deloin druženje.

Znotraj DarsaAvtocesteŠtudentsko delo v DARS d.d.Velika večina študentov, ki delajo v Darsu, je bila tako v preteklosti kot tudi v današnjem časuzaposlenih v Področju za izvedbo cestninjenja, natančneje v Službi cestninjenja tovornih vozil,kjer študenti najpogosteje opravljajo delo cestninskih blagajnikov.15Do maja 2007 je bilo študentsko delo v Področju zaizvedbo cestninjenja urejeno s koordinacijo medcestninskimi postajami. Potem ko sem bila prerazporejenaiz Službe za organizacijo in kadre v Področjeza izvedbo cestninjenja sem dobila nalogo,da študentsko delo uredim centralizirano, na novo vzpostavimračunalniške evidence, uredim evidence o opravljenih tečajihvarstva in zdravja pri delu in zdravniških pregledih, organiziramin vodim postopke kadrovanja idr. Z odhodom delavke Maje Đogičin njene naslednice Jožice Perko pred približno dvema letoma(delavki sta obračunavali plače študentom) je njuno dotedanjedelo – obračun in izplačilo študentskega dela – prišlo v moj delokrogin delokrog sodelavke Vesne Kozlevčar. Tako je kadrovanjenovih študentov, vodenje potrebnih evidenc, obračunavanje študentskegahonorarja ter pripravljanje poročil zdaj že utečeno inavtomatizirano.V januarju 2012 je uprava družbe sprejela Pravilnik o opravljanjudela študentov in dijakov. S pravilnikom so bili tudiuradno določeni tako pogoji za zaposlitev študentov oziromadelovnih pomočnikov kot tudi planiranje in napovedovanje potrebpo njih. Določeni so tudi postopki sprejema študenta nadelo ter študentove obveznosti, opredeljene so vodene evidencepa tudi nadzor nad delom študentov ter pogoji za izplačilohonorarja. Novost pri utečenem delu, ki ga prinaša Pravilnik oopravljanju dela študentov in dijakov je, da je potrebno napovedovatipotrebe po študentskem delu za dva meseca vnaprej. Napovedpotreb po študentskem delu sprejme uprava s sklepom.Pravilnik o opravljanju dela študentov in dijakov si lahko ogledatena naši spletni strani med uporabnimi dokumenti.Na podlagi sprejetega Pravilnika o opravljanju dela študentovin dijakov sem s 1. aprilom 2012 poleg dosedanjega dela v Področjuza izvedbo cestninjenja prevzela tudi vodenje ustreznihevidenc, pripravo dokumentov za napoved študentskega dela invodenje nadzora nad napovedanim oziroma realiziranim študentskimdelom za celotno družbo DARS d.d.Med novostmi, ki jih prinaša novi pravilnik, je tudi ta, dase študenti, ki so zaposleni v Področju za izvedbo cestninjenja(študenti, ki so zaposleni v strokovnih službah imajo evidentiranjein izplačilo honorarja urejeno preko sistema RDČ), od1. junija 2012 evidentirajo v sistemu RDČ in da je evidenca izsistema RDČ tudi podlaga za izplačilo honorarja.V naši družbi so zaposleni študenti, ki opravljajo različnadela. Najbolj pogosti deli, za kateri zaposlujemo študente oziromadelovne pomočnike, sta cestninjenje tovornih vozil inprodaja vinjet. Cestninjenje tovornih vozil poteka v kabinah nacestninskih postajah, prodaja vinjet pa poteka tako na cestninskihpostajah in mejnih prehodih (Šentilj, Gruškovje, Obrežje,Fernetiči, Škofije) kot tudi v Cestninsko uporabniškem centruna Griču, kjer lahko uporabniki avtocest poleg nakupa, reklamacijein zamenjave vinjete kupijo tudi elektronski medij inDARS kartice za tovorna vozila. Delovni pomočniki so zaposlenitudi v strokovnih službah; angažirani so tako v administraciji,kjer – vnašajo v sistem različne podatke, zamenjujejotajnice v času njihove odsotnosti idr., kot tudi v informatiki – tupomagajo pri zamenjavi računalniške opreme, pri odpravljanjurazličnih napak uporabnikov, delu na serverjih itd. Pomoč študentovse v Darsu koristi v času daljše odsotnosti redno zaposlenegadelavca, ki je posledica daljšega bolniškega dopusta, rednihletnih dopustov redno zaposlenih delavcev, pomoč v časuturistične sezone in praznikov.V naši družbi se praktično usposabljajo tudi dijaki in študenti,ki v sklopu šolanja v Darsu opravljajo obvezno prakso.Ker je ta praksa omejena z urami, dijaki oziroma študenti prinas opravljajo nekajtedensko oziroma nekajmesečno obveznoštudijsko prakso, kjer spoznavajo delo in si pridobijo potrebnepraktične izkušnje.Kot pravijo študenti, je v današnjih časih nasploh težko najtiže študentsko delo, še veliko težje pa redno delo. Dober glas onaši družbi se širi tudi navzven, v širše okolje, saj se je uvrstilamed zelo zaželene delodajalce, kjer se študentje radi zaposlujejo.Študenti pravijo, da so v glavnem zadovoljni z delom, ki gaopravljajo v Darsu, z delovnim okoljem in vzdušjem v organizaciji.K temu, da se je stopnja priljubljenosti povzpela še višje, paje gotovo pripomoglo tudi dejstvo, da so zadovoljni tako z višinosvojih honorarjev kot tudi z ažurnostjo pri izplačilu. Nekaterištudentje so pri nas zaposleni tudi po več let, prav tako se pogostoobračajo na nas in nam pošiljajo prošnje za redno zaposlitev.»Dober glas seže v deveto vas«, pravi star slovenski pregovor, inzadovoljstvo študentov je prav tako pomembno kot zadovoljstvoredno zaposlenih delavcev, saj tudi zadovoljen in visokomotiviran študent, ki je nenazadnje poleg tega naš sodelavec,prispeva k dobrim rezultatom in nam s svojim delom pomagadosegati zastavljene cilje.Darja Koprivc

16 AvtocesteProsti časIzdelava okrasnih mošnjičkov izposušenih cvetov sivkeNa svojem vrtu že več let gojim sivko. Iz nje izdelujem okrasne šopke, jo uporabljam v prehraniin za izdelavo dišečih vrečk. Zelo priporočljiva je uporaba sivke v vzglavnikih oziroma blazinahza spanje.Dandanes je v trgovinah mogočekupiti vzglavnike, kiso polnjeni z luščinami pirein dišeče sivke. Če na vašemvrtu gojite sivko, jo v poletnihmesecih (konec julija, začetek avgusta)poberite ter dodajte pirinim luščinam.Ta mešanica zelo dobro deluje na spanecin na dihalne poti.Izdelava dišečih sivkinih mošnjičkovZa izdelavo dišečih mošnjičkov vednouporabljamo posušene cvetove sivke.Potrebujemo:- različne vrste blaga (najboljše je lanenoblago),- škarje, šivalni stroj in nekaj osnovnegašiviljskega znanja- okrasne trakove, čipke …- posušene sivkine cvetove.Iz blaga izrežemo mošnjičke v oblikikvadratkov, pravokotnikov ali poljubnihasimetričnih likov. Prepustimo se svojidomišljiji. Mošnjičke zašijemo ročno alis šivalnim strojem; pri tem eno stranicopustimo odprto. Skozi to odprtino napolnimomošnjiček z dišečo sivko. Mošnjičeknato zavežemo z okrasnim trakom.Če imamo radi čipke, lahko blagookrasimo tudi s čipkami. Če o nam všečmošnjički pestrih barv in iz različnihvrst blaga, jih sešijemo po svojih željahin okusu.Taki sivkini mošnjički odišavljajoomare in vse stanovanje in so naravniodganjalci moljev ter drugega mrčesa. Čeimamo v poletnih mesecih veliko komarjev,je priporočljivo, da pod okno spalnicenasadimo sivko, ker zaradi svojega intenzivnegavonja odganja komarje.Izdelava figuric za sivkine mošnjičkeČe želimo mošnjičke okrasiti, lahkoizdelamo mavčne figurice s pomočjo kalupovza vlivanje. Mavec pripravimo ponavodilih, napisanih na embalaži, ga vlijemov kalup ter pustimo, da se strdi. Koso mavec posuši, figurice vzamemo iz kalupovin jih poljubno pobarvamo z različnimibarvami (lahko vzamemo vodenke,tempera ali akrilne barve). Potem ko sebarva posuši, mavčne figurice pritrdimona mošnjičke z okrasnim trakom ali pajih prilepimo s silikonom. Če smo veščirisanja, lahko mošnjičke še poslikamo alipa to delo zaupamo otrokom, ki se bodopri tem nadvse zabavali ter pokazali svojoustvarjalno žilico.Ester PipanVaja Civilne zaščite v LjutomeruVsoboto, 2. junija, se je v sklopu regijskega preverjanja usposobljenostiekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa vLjutomeru predstavila tudi naša družba. V času preverjanja jepotekal prikaz dejavnosti in opreme vseh enot, ki sodelujejo pri nalogahzaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč. Darsovaprekmurska avtocestna baza se je predstavila s tovornim vozilomz naletnim mehom in dvižno košaro.Vajo in predstavitev Darsove baze v Murski Soboti si je ogledal tudiminister za obrambo Aleš Hojs.

Za zdravjeAvtocesteZdravilne rastline: velika koprivaVelika kopriva (Urtica dioica) sodi v družino koprivovk; to je do 150 cm visoka trajnica s podolgastokoničastimi listi z nazobčanim robom. Vsa rastlina je porasla z grobimi in krhkimi žgalnimi laski.- 2 jedilni žlici kisle smetane,- jušno zelenjavo,- sol,- 2 jajci17Kopriva ima zelenkaste cvetovein cveti od junija do oktobra.Raste ob poteh, ograjah,zidovih in po posekah, tudina vrtovih. Kopriva vsebuječreslovine, mineralne snovi (predvsemželezo in magnezij), vitamine A, B2 in K.Mlade rastline in liste nabiramo vse leto.Ker ima veliko železa, je pomembna zanastajanje krvnih telesc, čisti kri, ustavljakrvavitve, pospešuje presnovo, preprečujeizpadanje las. Pomaga pri preobčutljivostnihobolenjih (alergijah). Izredno dobrodeluje na dihala, zato je dobro zdravilopri gripi in TBC, ker pomaga pljučem, dase hitreje očistijo. Krepi tudi odpornostproti prehladom. Koprivji čaj pijemo protiraznim prebavnim motnjam, pri obolelostitrebušne slinavke, pri jetrnih, žolčnih,vraničnih, želodčnih boleznih. Protiustnim infekcijam, aftam, vnetju dlesni,angini grgramo tekočino iz prevretka čajakoprive.Koprivja kuraZelo priporočljivo je, da enkrat letno(najbolje spomladi) naredimo štiritedenskokuro s koprivjim čajem. Mlade poganjkelahko nabiramo vsakodnevno alipa jih naberemo in osušimo. Čaj kuhamovsak dan sproti, najbolje je, da ga popijemože zjutraj pred zajtrkom eno do dveskodelici in nato čez dan po požirkih. Čajpijemo brez sladkorja. Čaju iz kopriv lahkododamo malo kamilice ali mete.Sok iz koprivČe imamo na voljo sokovnik, lahkoza sok uporabimo celotno rastlino, v nasprotnemprimeru koprive sesekljamo,prelijemo s toliko čiste deževnice (alimehke vode), da prekrije koprive, ter pustimostati četrt ure, nato iztisnemo sokskozi platneno krpo. Koprivji sok pomagazoper klimakterične težave, predvsempa pri motnjah krvnega obtoka in bolečinahv križu. Tako iztisnjen sok pijemotrikrat dnevno po eno skodelico.Voda iz kopriv za okrepitev lasiščain proti izpadanju lasPrgišče mladih kopriv s koreninamivred kuhamo v litru vode pol ure (naredimolahko mešanico iz pol litra vode inpol litra domačega jabolčnega kisa; jabolčnikis je zelo priporočljiv tudi pri zadnjemizpiranju las, ker naredi lase mehkejšein svetlejše). Tekočino odcedimo inohladimo, nato pa si z njo zmasiramo lasišče(lahko tudi dvakrat dnevno). To ponavljamoen teden, po potrebi tudi dlje.Koprive lahko vključimo tudi v vsakdanjoprehrano. Od pomladi do jeseniuporabljamo sveže, pozimi pa posušeneliste, ki jih nabiramo od pomladi pa vsedo jeseni v sončnih dnevih; najboljši časza nabiranje je takrat, ko je luna v upadanju.Pripravimo jih lahko kot špinačo,kot kuhano solato, lahko pa jih uporabimotudi pri pripravi različnih zelenjavnihjuh.Koprivja juhaPotrebujemo:- 4 jedilne žlice olivnega olja,- 1 čebulo,- 2 krompirja,- skodelico grobo sesekljanih prevretihkopriv,Priprava:Sesekljano čebulo in na kocke narezankrompir prepražimo na olju, dolijemovodo in dušimo do mehkega, dodamokoprive in zalijemo z vodo, v katerismo pred tem skuhali jušno zelenjavo.Ko juha prevre, dodamo dve stepeni jajciin solimo po okusu. Jajca lahko opustimoin na koncu dodamo samo kislo smetano.»Špinača« iz koprivPotrebujemo:- približno 1 kg mladih kopriv,- 3 stroke česna,- žličko masla,- žličko kisle smetane,- nariban muškatni orešček,- žlico drobtinPriprava:Koprive dobro operemo in blanširamo.Na maslu prepražimo na drobnosesekljan česen, ki mu dodamo odcejenein na drobno narezane koprive ter enožlico drobtin. Po približno petih minutahkuhanja jed osolimo, ji dodamo malomuškatnega oreščka in tik pred koncemkuhanja še žlico kisle smetane (kislosmetano lahko zamenjamo z mlekom alisladko smetano).Pomnimo: jedi iz kopriv nikoli nepogrevamo!Ester Pipan

18 Avtoceste DarsovčekMed dvema ognjemaPoznate igro med dvema ognjema? Poznate. Vsi jo igramo vsak dan. Na enem koncu igriščaje služba in njene zahteve, na drugi strani družina in dom s svojimi pričakovanji in potrebami,vmes pa smo mi. Vendar nismo sami, veliko nas je. Kar dobro kondicijo moraš imeti, da ti uspeobvladati to igro.Vzadnjem času pa se tempoigre za mnoge igralce stopnjuje.Vse manj časa imaš,da zadihaš. Tudi prostora,kjer bi se lahko skril, je vsemanj. Poleg tega pa proti tebi leti čedaljeveč žog hkrati. Če si še tako dober, nadolgi rok ne moreš biti zmagovalec. Prejali slej te katera od žog zadene. Zadetekte vedno najde nepripravljenega. Včasih jetrk bolj blag in žoga te ne zadene tam, kjersi najbolj občutljiv. Včasih pa nas zadene»žoga«, ki nas dobro pretrese in povzročimočno bolečino. Toda igra se ne ustavi– proti nam letijo vedno nove žoge in ničasa, da bi si odpočili, javkali, stokali ali sipreprosto opomogli od udarca.V to igro smo vpeti dan za dnem, letoza letom. Zadetkov že dolgo ne štejemoveč. Zdi se nam, da smo dobili trdo kožoin nam udarci ne pridejo več do živega.Igramo naprej in neutrudno sledimotempu igre, dokler nas nenadoma nespodnese kakšen blag in nedolžen zadetek,kot kapljica čez rob naših zmožnosti,in nas podre na tla … Igra nas več ne veseli,ne počutimo se dobro, iskati začnemozavetje ter mir. Običajno nas takratizločijo iz igre zaradi našega zdravstvenegastanja. Komaj pa si malo opomoremo,že smo spet postavljeni na igrišče inigra teče dalje. Do konca igre so še leta inleta, proti nam bo letelo še nešteto žog.Pomembno je, da nam je igra v veselje,potem ponavadi zberemo dovolj moči, daji sledimo in jo uspešno obvladujemo.Nekaterim pa za to igro zmanjka veselja.Zadetki so jih ranili tako močno, da seigre bojijo in se skrivoma umikajo iz nje.Pogosto o tem ne govorijo in svoje težaveskrivajo pred drugimi igralci. V njihovemnotranjem svetu zagori nov ogenj,ki krade njihovo pozornost. V igri meddvema ognjema imajo tako vedno manjenergije in se čutijo vedno bolj osamljeniin ranljivi. Takrat je pomembno, da dobijopodporo in pomoč soigralcev. Pogostopa je tako, da zaradi tempa igre drugiigralci ne opazijo njihovih težav. Če torejni nikogar, ki bi jim prisluhnil, lahkoljudje, ki se znajdejo v notranji stiski,s polnim zaupanjem pokličejo natelefon za klic na pomoč, na primerdruštvo Samarijan, ki 24 ur na dannudi svetovanje in pomoč na številki080 11 13. Svetovalci na teh telefonih sousposobljeni za delo z ljudmi, z razumevanjembodo prisluhnili pripovedovanjuo težavah, s katerimi se soočajo, in skupajz njimi poiskali pot iz stiske.Ne smemo pozabiti, da je ta igra našeživljenje in da v njej sodelujemo, včasih zvečjim, včasih z manjšim veseljem. Dobroje, če se občasno umaknemo iz igrein si naberemo novih moči. Poletje je pravičas za polnjenje baterij, zato ga dobroV stiski poiščite prijatelja, da vam pomaga loviti žoge.izkoristimo.Dragi igralci igre med dvema ognjema,v tem poletju vam priporočamo, da:- udeležite se Darsovega pohoda ali kolesarsketure,- spremljajte Darsove objave »Zdravo--varnejše-boljše« s koristnimi nasveti,- kožo, otrdelo od udarcev, zmehčate vmorju,- sproščate utrujeno telo na toplem soncuin ležalniku,- telo, razgreto od igre, ohladite s kakšnimsladoledom in osvežilnimi napitki,- poskrbite za gibčnost in ohranite kondicijoz gibanjem, ki ga žene ogenj v vašemsrcu,- igrate kakšno igro, ki ste si jo vedno želeli,a zanjo zaradi dela in obveznosti nibilo časa in- spoznate in osvojite kakšno novo strategijo,ki vam bo v pomoč pri igranjuigre med dvema ognjema.Želimo vam, da se polni energije in veseljavrnete na igrišče med svoje soigralcein uživate v igri življenja.Helena PlesličIzvedbo projekta »Zdravje – naložba za prihodnost« je na podlagijavnega razpisa finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije

Vaše mnenjeAvtocesteVarnost na cestninskih postajahV prvi polovici letošnjega leta sta zaposlene na Darsu pretresli dve nesreči, v kateri sta bili udeleženidelavki Darsa na cestninski postaji Krško in Vransko. Po teh dogodkih je uprava družbesprejela sklep, na podlagi katerega je bil sprejet načrt ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravjadelavcev, zaposlenih na cestninskih postajah.Uprava družbe DARS d.d. jekonec marca 2012 imenovaladelovno skupino za pregledprometne ureditve in ureditevovir na otokih med stezamina cestninskih postajah. Delovna skupina jepregledala obstoječo prometno ureditev inpripravila predloge za izboljšanje prometnevarnosti zaposlenih in udeležencev v prometu.Na podlagi zapisnika po prvi prometninesreči na CP Krško je bilo ugotovljeno, danadzorne kamere ne opravljajo v celoti svojenaloge in ne zagotavljajo popolne varnosti (nakamerah ni mogoče hkrati opazovati vidnegaobmočja vozišča in kabine), zato je bila za izboljšanjestanja imenovana delovna skupina spodročja za cestninjenje ter IT in ITS.Kot nam je pojasnil član delovne skupinein vodja Službe za varstvo pri delu Jože Nose,je bil na podlagi pregleda obeh delovnihskupin sprejet načrt ukrepov za zagotovitevvarnosti in zdravja delavcev, zaposlenih nacestninskih postajah. Med najpomembnejšedolgoročne ukrepe sodi prepoved hoje prekovinjetnih stez na čelnih cestninskih postajahoziroma ureditev podhodov in nadhodovter pomožnih objektov na nasprotni straniavtoceste. Dodatni ukrepi so namestitevvratc in ovir ter postavitev ogledal in dodatnihkamer na cestninskih postajah. S tembo verjetnost nezgode, predvsem na stranskihcestninskih postajah, manjša, ovire invratca pa bodo onemogočali nepremišljenoprehajanje steze. S postavitvijo ogledal bodosežena večja preglednost vozišča, dodatnekamere pa bodo zagotavljale nadzor nadosebami, ki vstopajo v cestninske kabine,zato veljajo kot eden od ukrepov za preprečevanjefizičnega nasilja (ropa).Ob tem je potrebno poudariti, da se nujniukrepi za zagotovitev varnosti zaposlenihže izvajajo. Na nekaterih cestninskihpostajah so že urejena začasna parkiriščaza zaustavitev vozil za delavce v kabinah nanasprotnem vozišču, začasne sanitarije zumivalniki, prevozi cestninskih blagajnikovna nasprotno smerno vozišče in začasna namestitevovir za fizično preprečitev prehodadelavcev preko vinjetnih stez na čelnih cestninskihpostajah.O omenjenih ukrepih in varnosti na splohsmo se pogovarjali tudi s sodelavkama nacestninski postaji Dob, kjer so pred dobrimletom dni uredili nadhod.Vilma Marolt (CP Dob):»Odkar imamo na CP Dob urejen nadhod, se na delovnem mestu počutimveliko bolj varno, saj nam ni več treba prečkati vinjetnih stez. Zdi se mi, da je zavarnost dobro poskrbljeno, pazljivi pa moramo biti tudi sami. Sama vedno nosimbrezrokavnik, saj sem z njim vidna že na daleč, in dobro obutev, ki je tudi zelopomembna. Zaposleni upoštevamo vsa navodila za večjo varnost in sama več neopazim nikogar, ki bi ta pravila kršil. Najbolj pazljivi moramo biti ravno pri prečkanjustez in ko slišimo za prometne nesreče naših sodelavcev, smo še posebnopozorni. Tudi meni se je pred časom že zgodilo, da sem pri prečkanju vinjetne stezepogledala v napačno smer, a sem se tega zadnji trenutek zavedela in dogodekse je končal brez posledic. Od takrat naprej sem še posebno pazljiva. Žal velikonevarnost pri našem delu predstavljajo tudi vozniki, ki skozi cestninske stezedrvijo s hitrostjo, ki večkrat presega 100 km/h.«Suzana Sadar (CP Dob):»Na cestninski postaji delam že od časa, ko še ni bilo vinjetnega sistema in takratje bilo delo bolj varno, saj so se vozniki ustavljali, danes pa marsikdo zapeljeskozi cestninsko postajo z nezmanjšano hitrostjo. Ko so tu prisotni policisti, jepoložaj veliko boljši, vendar v zadnjem času le redko opazim kontrole hitrosti.Zdaj ko imamo nadhod, je veliko lažje, naša varnost pa je večja. Na naši cestninskipostaji je promet zelo povečan, zato si sploh ne znam predstavljati, kakotežavno bi bilo v takih okoliščinah prečkati vinjetne steze. Ko slišim za prometnenesreče, v katerih so bili udeleženi naši sodelavci, sem še bolj pozorna, saj se zavedam,da do nesreče pride lahko že zaradi enega samega malce nepremišljenegadejanja. Sama za svojo varnost poskrbim tako, da uporabljam opremo in oblačila,v katerih sem vidna, in tako, da sem pri prečkanju steze še posebej pozorna.«Teja Kržišnik19

20 AvtocesteDarsovčekPredstavitev sodelavca Danila BelčičaDanilo Belčič ni le voznik strojnik v ACB Postojna, temveč tudi sadjar, lovec in pohodnik.Danilo Belčič je zaposlen kotvoznik strojnik v izpostaviVipava v ACB Postojna. Delovnodobo v Darsu je začel»služiti« leta 1995, ko se jezaposlil kot cestninski blagajnik. Za sproščanjesvoje duše v prostem času se že odleta 1990 ukvarja s sadjarstvom. V svojemsadovnjaku ima zasajenih okrog 900 jablansort ajdared, jonagold, melrose, lonion,gloster. Na leto mu obrodijo približno20 ton jabolk.Jablane vsako leto sam obreže, pri večjihdelih, kot so obiranje jabolk, obnovasadovnjaka in sajenje novih dreves, košenjetrave idr., pa mu pomagajo družina inprijatelji, ki mu z veseljem priskočijo napomoč in pri tem preživljajo nepozabnedneve v naravi. Integrirana predelavajabolk poleg rednih sadjarskih opravilprinaša tudi nujno škropljenje protiboleznim, ki odstranjuje škodljivce terpreprečuje črvivost jabolk, in tudi rednokontrolo s strani inštituta iz Maribora.V času rasti je potrebno drevje škropitiosem- do desetkrat. Vsa dela, ki jih opraviv sadovnjaku (škropljenje, količina invrsta škropiva, obnova sadovnjaka, odstranitevstarih in zasaditev novih dreves…) vpisuje v delovni zvezek. V sadovnjakuima obešene plošče, na katere se ujamejoškodljivci, in po štetju škodljivcevoziroma insektov, ki se ujamejo nanje, se– potem ko število insektov na plošči vdoločenem obdobju preseže limitiranomejo –, odloči za škropljenje sadovnjaka.Predelava jabolk je pod stalno kontroloin če je pridelek kakovosten, dobi naš sodelavecDanilo pred obiranjem certifikato integrirani predelavi.Novejše sorte jabolk so bolj občutljiveod starejših, kar pomeni, da niso takoodporne na škodljivce in da njihova življenjskadoba ne presega 20 let, zato jepotrebno sadovnjak pravočasno in rednoobnavljati. Ko gre za nakup večjega številajablan, se Danilo zanese na preverjenokakovostne drevesnice.Nekaj pridelanih jabolk obdrži zasvojo lastno uporabo in predelavo. Polegprodaje jabolk (nekaj jih proda v trgovinah,večino pa jih kupijo sodelavci inznanci) prodaja tudi jabolčni sok in kis.Jabolka je pred leti hranil v skupni Brkinskihladilnici, ker pa ta ne obratuje več,jih zdaj skladišči v lastni hladilnici s primernoklimo.Član zelene bratovščinePreostanek prostega časa Danilo porabitudi tako, da si nadene oblačila zelenebratovščine in se odpravi v gozd. Daniloje član zelene bratovščine, natančneje,Lovske družine Gradišče Košana že odleta 1983. Z budnim očesom spremljagozdne živalske prijatelje – medvede,divje prašiče, srne, jelene, lisice, kune,ptice … pozimi pa jim v hranišča prinašakrmo. Na Krasu je moč videti tudivolkove. Na območju med Vremščico inNanosom je naseljen trop volkov, ki gasestavlja sedem članov; v Brkinih je tropvolkov večji, sestavlja ga 15 članov. Gibanjevolkov in preseljevanje spremljajo spomočjo sledilne ovratnice. Lovci vsakoleto iz Zavoda za gozdove v RS dobijoplan živali za odstrel, ki ga v njihovi lovskidružini tudi izpolnijo. Izkupiček ododstreljenih živali, ki jih nato prodajo,gre za potrebe lovske družine, in sicer zapodaljšanje koncesije, za lovišča pa tudiza krmo živalim. Manjše gozdne živaliso razmeroma dobro zaščitene, roparice,kot so lisice, kune idr., pa so, če se prevečrazmnožijo, večinoma za odstrel.Poleg prej omenjenih sprostilnih dejavnostise Danilo rad odpravi tudi v hribe,kjer se kot pohodnik naužije svežegazraka ter se napolni z energijo, ki muomogoča, da vsakodnevne življenjske izkušnjepremaguje z večjo lahkoto.Darja Koprivc

DarsovčekAvtoceste21Zaviti žepkiV tokratni kuharski kotiček nam je ponovno uspelo »zvabiti« sodelavca, ki je spetdokazal, da so moški odlični kuharji. Sodelavec Boštjan Sirnik iz ACB Kozina jepripravil okusne zavite žepke in nam zaupal tudi recept zanje.Za pripravo žepkov potrebujemo:• 15 dag pečenic,• 1 žlico olivnega olja,• 10 dag šunke v kosu, narezane namajhne kocke,• 2 žlici naribanega parmezana,• 1 dl kisle smetane,• 2 celi jajci,• sol,• poper,• 2 zavoja listnatega testa.Priprava:Pečenico vzamemo iz čreva. Maso zapečenice pražimo na žlici olivnega oljatako dolgo, da spremeni barvo. Mesudodamo ostale sestavine: na majhnekocke narezano šunko, nariban parmezan,dve celi jajci, kislo smetano, solin poper. Testo razvaljamo in ga narežemona kvadrate velike 10 x 10 cm. Navsak kvadrat damo eno žlico nadevater vogale zapognemo navznoter. Takopripravljene žepke položimo na pekač,obložen s papirjem za peko, ter pečemo20 minut na 200 stopinjah. Zavite žepkeserviramo na krožniku, zraven postrežemokozarec malvazije.Dober tek!Kolesarska tura DARSSprihodom toplejših dni smo v maju s skupno turoodprli sezono druženj na kolesu v našem podjetju.Za prvo srečanje smo izbrali vožnjo po lokalnih cestahv okolici Ljubljane. Izhodiščna točka je bila avtocestnabaza Ljubljana na Griču. Pot nas je vodila mimo PolhovegaGradca na Butajnovo in preko Horjula nazaj na začetek.Premagali smo 54 km poti, z vmesnimi klanci, ravninamiin spusti.Na poti smo se dogovorili za naslednjo turo na Roglo, z začetkomna avtocestni bazi Slovenske Konjice, s spremljevalnimvozilom in skupnim druženjem na Rogli.Leon Jager

22 AvtocesteProsti časŠALESUDOKUKOPIRNI STROJDirektor stoji pred uničevalcemdokumentov s šopom papirjev vrokah. Mimo pride uslužbenka invpraša: »Lahko kaj pomagam?«Direktor: »Moja tajnica je na bolniški,jaz pa ne vem, kako to deluje.«»Preprosto,« pravi uslužbenka,vtakne papirje v režo in poženestroj.Ko stroj konča delo, direktor pravi:»Pa je res preprosto. In kje so zdajkopije?«PILOTAPotniki so že na svojih sedežih,ko prvi pilot vstopi v letalo. PilotJole s črnimi očali se čvrsto držipsa vodnika za slepe, ki ga počasiodpelje v pilotsko kabino. Potnikiso začudeni, a kljub temu mirnosedijo na svojih sedežih. Kmalu zaJoletom vstopi pilot Peter, tudi ons črnimi očali. Previdno stopa poletalu in tipa z belo palico, doklerkončno ne najde pilotske kabine.Potniki, vse bolj začudeni, sedijona svojih sedežih kot pribiti ...Kmalu se prižgejo motorji in letalose požene po vzletni stezi. Potnikiso seveda prestrašeni. Ko letalože divja po stezi, pred seboj zagledajomočvirje in se v strahu še boljčvrsto držijo za svoje sedeže. Letalose vse bolj približuje močvirjuin potniki so še bolj prestrašeni.Ko se letalo skoraj dotakne mo-čvirja, med potniki zavlada panika,da začnejo glasno vpiti. Sevedaletalo v zadnjem trenutku zapustivzletno stezo in uspešno poleti vzrak. Iz pilotske kabine pa se slišikomentar: »Ti, Jole, enkrat bodopotniki začeli prepozno vpiti inbomo šli vsi v močvirje!«SINOVANa vsako stvar je vedno mogočegledati na najmanj dva načina.Oče je imel dva sinova, eneganepopravljivega pesimista indrugega neomajnega optimista.Za božič se je odločil, da bo obapostavil na preizkušnjo, zato jepesimistu pod jelko nastavil električnivlakec, optimistu pa kupčekkonjskih fig.Naslednje jutro vpraša pesimista:»Kaj si dobil za božič, sine?«Pesimist: »Mah, vlakec. Sranje.Stalno bom moral menjavati baterije,kvaril se bo … Eh, brez veze.«Oče: »Ne, ne, saj je na elektriko.Ne rabiš baterij.«Pesimist: »Mah, to je še hujše.Povsod kabli, ki se bodo zapletali… Nima smisla.«Oče zadrži svojo nejevoljo in gredo optimista, ki z velikimi očmigleda v kup konjskih fig.»Kaj si pa ti dobil, sine?«Optimist: »Ponija! Ampak gatrenutno ni tukaj.«182674892964Pravila za reševanjesudokujaZgornjo mrežo zapolnite s številkamiod 1 do 9, tako da bo v vsakivrstici in stolpcu vseh devet ciferin vsaka samo enkrat. Prav takonaj bo z vsemi devetimi ciframi(spet vsaka natanko enkrat)zapolnjen vsak od devetih manjšihkvadratov. Pravila so zelo preprosta,igra pa morda malce večjiizziv za vaše možgane. Uspešnoreševanje!61421396637REŠITEV17265984394328165786534721978413296563197548242752986473135742819615218596374496713528Fotografija mesecaDa se tudi ptice rade zadržujejo na območju, kiga upravlja Dars, dokazuje tale fotografija z dolenjskeavtoceste. Štorklje na fotografiji se kljubhrupu in izpuhom očitno dobro počutijo, saj so se že drugičvrnile na območje obvestilne table pred izvozom zaBič v smeri Novega mesta. Kot so nam povedali Darsovivzdrževalci, gnezda, v katerem promet ves čas »šteje«vsaj ena štorklja, zaenkrat nimajo namena umakniti, sajne ogroža varnosti v prometu.Če imate tudi vi fotografijo, za katero mislite, da biutegnila zanimati bralce Avtocest, nam jo pošljite poelektronski pošti na naslov: avtoceste@dars.si.Teja Kržišnik

Prosti časŠAHOVNICAAvtoceste23VOZNIKIAVTOMO -BILARAZJEDANJEČESAKRAJ OBŽELEZNICILJ - POSORODNIKFOSFORSOLMIZA –CIJSKIZLOGTIPALNICANINATAVČARMOTORNOZRAČNOVOZILOŠAMAN,ZDRAVILECSTARSLOVANOKRASNIGRMGLAVNOMESTOJAPONSKETONAJUNIORPODZEMNIDELREPEZVEZAN ZZEMLJOSestavil:Bojan GodecBRAZILSKADRŽAVAZAGREBŠKAPOPSKUPINAŽLAHTNAKOVINAVRTNARASTLINAČARŽITOŽ. IMEŽELEZORAZPADSOLMIZA –CIJSKIZLOGASTATOZKADOLINAZASTEKLJENPROSTORTRGOVINEBIT, BISTVODELGLEDALIŠČADODATKAKPOGODBISTARAPLOSKOVNAMERAOZNAKAITALIJELUDVIK BANFILMSKIVESOLJČEKVZDEVEKRADKAPOLIČAVEKATELJEVRSTAOGLJIKOVEGAVODIKAHLADNOOROŽJETIRNICANEB. TELESAVRBASTIKALOŠTEVNIKOSEBNIZAIMEKAVSTRIJA ŽVEPLO CELJEARGONOTONMEVLJAMEDMETSLUŽBA ZAKAKOVOSTVEZNIKSL. PRED –STAVNICANAEVROVIZIJIGRŠKIPISATELJPANAJO -TOPOLOSNAJEMNIŠKAPEHOTAZOLAJEVROMANMed 24 prispelimi rešitvami križanke iz 28. številke internegačasopisa Avtoceste, od katerih je bilo deset rešenih pravilno, jekomisija izžrebala tri pošiljatelje, ki prejmejo praktične nagrade.Izžrebanci šestindvajsete nagradne križanke:1. nagrado, set »druga pomoč« prejme: Sonja Maver, Na gaju 1,1133 Ljubljana2. nagrado, set za avto (dežnik, rokavice, svetilka) prejme: MarijaPogačar, Področje za IT&ITS3. nagrado, dežnik prejme: Vesna Andreuzzi, CP PostojnaVsem izžrebancem iskreno čestitamo!Vabimo vas k reševanju nove križanke. Nagrade, ki jih boprispeval DARS, d.d., so:1. nagrada: set druga pomoč2. nagrada: set za avto (dežnik, rokavice, svetilka)3. nagrada: dežnikRešeno križanko nam najkasneje do 15. avgusta 2012 pošljite nanaslov: DARS d.d., Dunajska 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Zaavtocestno šahovnico« ali po faksu na številko: 01 300 99 33.Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): TAKSIST, AROMA-TIK, LIK, OKO, LS, ŽOK, PEITHO, IVA, PODOKNICA, CIK,RAJMUND, STENO, AZIL, IE, AL, VABA, SPA, A, O, ODLIKA,ALT, PAU, RVANJE, INTERNET, JALA, STIRAKS, JEŽEK.

24 Avtoceste StripRiše: Ciril Horjak, pomoč pri barvanju: Petra Krmelj in Aljaž Rendla © DARS, Horjak