DARS d.d. Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekani ...

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 1/46

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 2/46

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 3/46

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 4/46VSEBINA1 NESREČA V PREDORU ................................................................................................. 61.1 UVOD 61.2 SPLOŠNI PODATKI O AVTOCESTNEM ODSEKU KLANEC - SRMIN 71.3 OBJEKTI NA AVTOCESTI 81.3.1 Tehnični podatki o predoru Dekani .................................................................................. 81.3.2 Pregledi gostote prometa skozi predor Dekani ................................................................ 91.4 VZROKI, ZNAČILNOSTI, POTEK IN MOŢEN OBSEG NESREČE V PREDORU 91.4.1 Vzroki za nesreče v predoru ............................................................................................ 91.4.2 Značilnosti nesreče v predoru ........................................................................................ 101.4.3 Potek in moţen obseg nesreče...................................................................................... 111.4.4 Število ogroţenih oseb ob nesreči ................................................................................. 131.5 VERJETNOST POJAVLJANJA IZREDNIH DOGODKOV IN NESREČ V PREDORIH 131.5.1 Verjetnost pojavljanja izrednih dogodkov ....................................................................... 131.5.2 Verjetnost pojavljanja prometnih nesreč ........................................................................ 141.5.3 Verjetnost pojavljanja poţarov ....................................................................................... 141.5.4 Verjetnost pojavljanja nesreč z nevarno snovjo ............................................................. 141.5.5 Verjetnost pojavljanja naravnih in drugih nesreč ............................................................ 151.5.6 Moţnosti in verjetnosti nastanka veriţne nesreče .......................................................... 151.6 VERJETNE POSLEDICE NESREČE 151.7 SKLEPNE UGOTOVITVE 162 OBSEG NAČRTOVANJA ............................................................................................. 172.1 RAVNI NAČRTOVANJA 172.1.1 Temeljni načrt ................................................................................................................ 172.1.2 Načrt upravljavca in vzdrţevalca predorov..................................................................... 172.2 TEMELJNA NAČELA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 183 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ......................................................... 193.1 TEMELJNE PODMENE NAČRTA 193.2 ZAMISEL IZVEDBE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI 203.2.1 Koncept odzivov ob nesreči v predoru ........................................................................... 203.3 UPORABA NAČRTA 244 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA ................................................... 244.1 PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG IZPRISTOJNOSTI 244.1.1 DARS d.d.: AC vzdrţevalna baza Kozina, sluţba za RV ............................................... 244.1.2 DARS d.d.: AC vzdrţevalna baza Kozina, sluţba za IT in ITS ....................................... 244.2 MATERIALNO - TEHNIČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NAČRTA 254.3 PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVA 255 OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE ................................................................................ 265.1 OPAZOVANJE 265.1.1 Vgrajeni sistemi za registracijo dogodkov v predoru Dekani .......................................... 265.2 OBVEŠČANJE 275.2.1 Obveščanje ob izrednih dogodkih, nesrečah ................................................................. 275.2.2 Obveščanje ob večjih nesrečah ..................................................................................... 28

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 5/465.3 OBVEŠČANJE JAVNOSTI 286 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV................................................................................ 296.1 AKTIVIRANJE SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ - EKIPE DARS D.D. 296.2 AKTIVIRANJE SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ - SLUŢBE IZVEN DARS D.D. 297 UPRAVLJANJE IN VODENJE ...................................................................................... 307.1 ORGANI DARS D.D. IN NJIHOVE NALOGE V OKVIRU ZIR 307.1.1 IT-ITS ............................................................................................................................ 307.1.2 AC vzdrţevalna baza Kozina ......................................................................................... 307.1.3 Drugi organi DARS d.d. ................................................................................................. 317.2 DRUGI ORGANI IN NJIHOVE NALOGE 327.2.1 ReCO uprave RS za zaščito in reševanje – izpostava Koper ......................................... 327.2.2 MNZ Policijska uprava Koper......................................................................................... 327.3 VODENJE INTERVENCIJE 337.4 ORGANIZACIJA ZVEZ 338 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI ......................................... 348.1 ZAŠČITNI UKREPI 348.1.1 Urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi ................................................................ 348.1.2 Radiološka, kemijska in biološka zaščita ....................................................................... 358.1.3 Evakuacija ..................................................................................................................... 358.1.4 Sprejem in oskrba ogroţenih oseb ................................................................................ 368.2 REŠEVANJE OB NESREČI V PREDORU 378.2.1 Intervencijske naloge deţurne ekipe DARS d.d. ............................................................ 378.2.2 Gašenje in reševanje ob poţarih v predoru Dekani ........................................................ 388.2.3 Tehnično reševanje v predoru Dekani ........................................................................... 388.2.4 Nujna medicinska pomoč ............................................................................................... 398.2.5 Zagotavljanje pogojev za normalno obratovanje ............................................................ 399 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA .............................................................................. 409.1 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 4010 RAZLAGA POJMOV IN KRAJŠAV .............................................................................. 4010.1 POMEN POJMOV 4010.2 RAZLAGA KRAJŠAV 4311 PRILOGE IN DODATKI K NAČRTU ............................................................................. 4411.1 PRILOGE K NAČRTU ZAŠČITE IN REŠEVANJA (V POSEBNI MAPI) 4411.2 DODATKI K NAČRTU ZAŠČITE IN REŠEVANJA (V POSEBNI MAPI) 4512 GRAFIČNE PRILOGE ................................................................................................... 45PRILOGE K NAČRTUD1 Program usposabljanja, urjenja in vaj za izvajanje načrta ZIR ob nesreči v predoruD2 Navodilo za vzdrţevanje in razdelitev načrtaD3 Prejemniki načrta zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru DekaniD4 Evidenca aţuriranja in dopolnjevanja načrta zaščite in reševanja

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 6/461 NESREČA V PREDORU1.1 UVODNačrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob naravni ali druginesreči. Z načrtom se določijo pristojnosti in naloge izvajalcev načrta pri zagotavljanju zaščite,reševanja in pomoči.Načrt zaščite in reševanja ob nesreči v predoru je izdelan za primer izrednega dogodka ali manjšenesreče in za primer večje (mnoţične) nesreče v predoru Dekani na avtocesti A1 Šentilj – Srmin,odsek Klanec – Srmin (desna cev št.0062 v km 2.270, leva cev št.0662 v km 2.258)Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) /ZJC-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 33/2006, 45/2008)deli in kategorizira avtocesto glede na pomen in povezovalne funkcije v prostoru kot drţavno javnocesto. Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsakprosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnostprometa na njih. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa.Nesreča v cestnem prometu oziroma v predoru je dogodek, pri katerem je prišlo do manjšeprekinitve v prometu, manjših poškodb oz. manjše materialne škode, ter večje prekinitve vcestnem prometu, pri katerih je ena ali več oseb izgubilo ţivljenje ali bilo huje poškodovanih oz. jenastala velika materialna škoda, ali pa je prišlo do nenadzorovanega uhajanja nevarne snovi vokolje, ki neposredno ogroţa ţivljenje ali zdravje oseb in ţivali oziroma povzroči uničenje ali škodona premoţenju ter ima škodljiv vpliv na okolje.Izredni dogodki in manjše nesreče povzročijo manjše zastoje v prometu, manjše poškodbe oseb inţivali, ter manjšo materialno škodo.Večje (mnoţične) nesreče so nesreče pri katerih je prišlo do večje prekinitve v prometu, nesreče vkaterih je udeleţeno večje število vozil, je več oseb izgubilo ţivljenje oziroma se telesnopoškodovalo oziroma je nastala večja materialna škoda. Večja (mnoţična) nesreča je tudi nesreča,pri kateri pride do nenadzorovanega uhajanja nevarne snovi v okolje, ki neposredno ogroţaţivljenje ali zdravje ljudi in ţivali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoţenju ter ima škodljivvpliv na okolje.Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (uradno prečiščeno besedilo) /ZVNDN-UPB1/ (Ur. list RS, št. 51/2006) opredeljuje, da so druge nesreče v cestnem, ţelezniškem inzračnem prometu, poţar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti namorju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojodejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba oroţij ali sredstev za mnoţičnouničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike mnoţičnega nasilja.Načrt temelji na določilih: Doktrine zaščite, reševanja in pomoči (Vlada RS, št. 912-07/2002-1 z dne 30. 05. 2002),Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št.44/2002). Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 3/2002, 17/2002),Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite inreševanja (Ur. list, št. 17/2006, št. 76/2008),Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (uradno prečiščeno besedilo)/ZVNDN-UPB1/ (Ur. list RS, št. 51/2006),Pri izdelavi načrta so upoštevani tudi: Zakon o varstvu pred poţarom (uradno prečiščeno besedilo) /ZVPoz-UPB1/ (Ur.l. RS, št.3/2007),

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 7/46 Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) /ZJC-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 33/2006,45/2008),Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) /ZVCP-1- UPB4/ (Ur.l. RS,št. 133/2006, 37/2008),Zakon o prevozu nevarnega blaga (uradno prečiščeno besedilo) /ZPNB- UPB1/ (Ur.l. RS, št.33/2006), Zakon o gasilstvu (uradno prečiščeno besedilo) /ZGas-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 113/2005),Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (UR.list RS, št. 97/2007),Pravilnik o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred poţarom in o usposabljanju odgovornihoseb za izvajanje ukrepov varstva pred poţarom (Ur.l. RS, št. 64/1995),Pravilnik o vrstah vzdrţevalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrţevanja javnihcest (Ur.l. RS, št. 62/1998), Pravilnik o sluţbi nujne medicinske pomoči (Ur.l. RS, št. 57/2007), Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči (Ur.l. RS, št. 127/2006),Navodilo o označitvi in zavarovanju vozil, ustavljenih na odstavnem pasu avtoceste (Ur.l.RS, št. 32/2002),Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnemprometu (Ur.l. RS, št. 116/2006),Pravilnik o obveščanju in poročanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami(Ur.l. RS, št. 26/2008),Pravilnik o vajah na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l. RS, št.104/2008),Regijski načrt zaščite in reševanja ob nesreči v predoru, Verzija 1.0. (Ministrstvo zaobrambo RS, Izpostava URSZR Koper). Odločba IRSZVNDN št. 0611-2998/2009-4 z dne 19.11.2009D-01OCENA OGROŢENOSTI PRED POŢARI IN DRUGIMI NESREČAMI ZA PREDORAKASTELEC IN DEKANID-03 ŠTUDIJA POŢARNE VARNOSTI ZA PREDOR DEKANI1.2 SPLOŠNI PODATKI O AVTOCESTNEM ODSEKU KLANEC - SRMINAvtocestni odsek Klanec – Srmin je eden izmed gradbeno in prostorsko najbolj zahtevnihavtocestnih odsekov v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RepublikiSloveniji. Kot del avtocestne smeri vzhod – zahod oziroma cestne povezave med Koprom inLendavo je vključen tudi v V. evropski prometni koridor. Dolţina odseka je 14,9 km, razdeljen pa jev dve etapi: Klanec - Črni Kal (dolţina 8 km) in Črni Kal - Srmin (dolţina 6,9 km).Avtocestni odsek od Klanca do Srmina se začne pri naselju Klanec oziroma v navezavi napredhodni odsek Kozina - Klanec in do roba kraške planote poteka delno v nasipu, preteţno pa vvkopu. Na začetku z viaduktom Smelavc (210 m) premosti dolino Smelavc, Škrklovico in kraški robpa s predorom Kastelec, za katerim je enako imenovani priključek. V nadaljevanju se trasa spuščas kraškega roba in poteka najprej v rahlem nasipu, nato v globokem vkopu preko viadukta Črni Kal(1.065 m) in znova v vkopu do isto imenovanega priključka (Črni Kal).Trasa od priključka Črni Kal do predora Dekani proti Srminu je delno vkopana, delno pa poteka ponasipu. Za dvocevnim dvopasovnim predorom Dekani poteka trasa avtoceste po pobočju nad

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 8/46Vardo in tovarno Lama, kjer so morali zaradi ohranitve poslovnih prostorov v dolţini 85 metrovzgraditi viadukt Lama. Zatem avtocesta preide na 570 metrov dolg viadukt Bivje, ki je najdaljši natem odseku. Za viaduktom poteka avtocesta po nasipu, prek nadvoza prečka ţelezniško progo inse zatem priključi na obalno hitro cesto. Trasa avtocestnega pododseka Črni Kal – Srmin je brezobjektov dolga 4180 metrov. Na avtocestnem odseku je zgrajen priključek Srmin z devetimipriključnimi kraki v skupni dolţini 2999 metrov in razcepom Srmin s krakom hitre ceste protiŠkofijam v dolţini 1740 metrov.Od kraške planote do spusta na slovensko obalo avtocesta premaga višinsko razliko 420 m.Celotni avtocestni odsek Klanec - Srmin je zasnovan kot štiripasovna avtocesta z odstavnimipasovi in vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil v zgornjem delu znaša 26,60 m,spodnjem delu pa 25,60 m.Ob trasi avtoceste so bili zgrajeni oporni in podporni zidovi v skupni dolţini 1500 metrov, regulacijev dolţini 5100 metrov, osem zadrţevalnih bazenov, cestni odcepi v skupni dolţini 5300 metrov inprotihrupna ograja v dolţini 1100 metrov.1.3 OBJEKTI NA AVTOCESTIZaradi geološko zahtevnega in razgibanega terena je bilo za premostitev celotnega odsekazgrajeno večje število objektov:dvocevni predor Kastelec,dvocevni predor Dekani,viadukt Črni kal (dolţina 1.065m),viadukt Bivje (dolţina 570 m),viadukt Smelavc (dolţina 210 m),viadukt Lama (dolţina 72 m),6 podvozov, 5 nadvozov, 4 mostovi, dva obstoječa nadvoza sta rekonstruirana.1.3.1 Tehnični podatki o predoru DekaniPredor Dekani je dvocevni enosmerni predor. Dolţina leve predorske cevi je 2182 m (smer protiLjubljani), dolţina desne predorske cevi je 2190 m (smer proti Kopru). Širina vozišča znaša 7,70 m,z dvema voznima pasovoma širine 3,50 m in obojestranskima robnima trakovoma širine 0,35 m.Višina voznega svetlega profila znaša 4,70m. Zaradi vzdrţevanja in tudi zaradi nujnih primerov, stana vsaki strani vozišča pločnika, ki sta dvignjena 15 cm nad voziščem in s prečnim sklonom 2 %.Širina pločnikov je okrog 92 cm. Ta je pogojena s prostorskimi zahtevami za namestitev kabelskekinete pod pločniki in z zahtevami, ki so rezultat zadostne oddaljenosti od sten predora. Zupoštevanjem horizontalnega radija trase je določen najmanjši prečni sklon vozišča, ki znaša 2,5%.Predorski cevi sta povezani s petimi varnostnimi prečnimi rovi, ki sluţijo za primer evakuacije oz.intervencije. Medsebojna razdalja med prečnimi rovi je cca 350m. Obe predorski cevi imataizvedeni po dve odstavni niši za primere okvar na vozilih.Za obe predorski cevi je izvedeno prisilno vzdolţno prezračevanje za primer povečanja CO,zadimljenosti in poţara.V obeh predorskih ceveh je za nujne primer izvedenih 11 »niš za klic v sili« v katerih se nahajat podva gasilna aparata na prah ABC. V predoru je za potrebe gašenja poţara izvedena mokrahidrantna mreţa. V vsaki predorski cevi je 23 »protipoţarnih niš« v katerih so locirani hidranti zvsemi priključki.LEVA CEV (SMER LJUBLJANA): km 2.258: dolţina 2182 m

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 9/46 nadmorska višina: 119,0m na V portalu predora vzdolţni sklon: 2,067% minimalni horizontani radij: 1535,6 m73,9 m na Z portalu predoraDESNA CEV (SMER KOPER): km 2.270: dolţina 2190 m nadmorska višina: 119,4m na V portalu predora vzdolţni sklon: 1,925 % minimalni horizontani radij: 1494,4 m77,1 m na Z portalu predora1.3.2 Pregledi gostote prometa skozi predor DekaniKoličina prometa skozi predora je določena glede na promet skozi cestninsko postajo Videţ inskozi kraj Petrinje ter v skladu s predvidevanji gibanja prometa za obdobje do leta 2024. Podatki oprometu so bili pridobljeni s strani DRSC.Glede na prejete podatke vidimo, da je:Dnevni promet največji med 5:00 in 18:00 uro,Tedenski promet največji ob petkih, sobotah in nedeljah,Mesečni promet največji maja, junija, julija, avgusta in septembra,Ob razvrstitvi vozil v tri kategorije (osebna vozila, kombiji in lahka tovorna vozila, večja tovornavozila in avtobusi) ugotovimo, da je urni promet za predor Dekani:pri osebnih vozilih največji med 9:00 in 12:00 uro (pribliţno 1470 vozil/ura),pri kombijih in lahkih tovornih vozilih največji med 6:00 in 13:00 uro (pribliţno 60 vozil/ura), pri večjih tovornih vozilih in avtobusih največji med 5:00 in 13:00 uro (pribliţno 160vozili/ura)P-03/1PREGLED ŠTEVILA VOZIL SKOZI OBA PREDORA OZ. OBREMENJENOST PREDOROVV DOLOČENIH ČASOVNIH OBDOBJIH1.4 VZROKI, ZNAČILNOSTI, POTEK IN MOŢEN OBSEG NESREČE V PREDORU1.4.1 Vzroki za nesreče v predoruVrste nesreč razdelimo na izredne dogodke in manjše nesreče, ki povzročijo manjše zastoje,manjše poškodbe oseb in ţivali, ter manjšo materialno škodo in na večje nesreče, pri katerih jeprišlo do teţjih telesnih poškodb oz. smrti, večje materialne škode ter večjih poškodb na objektihprometne infrastrukture oziroma je prišlo do nenadzorovanega uhajanja nevarne snovi v okolje, kineposredno ogroţa ţivljenje ali zdravje ljudi in ţivali oziroma povzroči uničenje ali škodo napremoţenju ter ima škodljiv vpliv na okolje.Moţni vzroki nastanka izrednih dogodkov ter manjših in večjih prometnih nesreč človeški faktor,neupoštevanje pravil obnašanja v prometu,neprilagojena hitrost voţnje trenutnemu stanju in pogojem na cesti,

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 10/46tehnično neustrezna vozila,stanje ceste in gostota prometa,utrujenost in voţnja pod vplivom alkohola,ostali vzroki, ki pogojujejo nastanek prometne nesreče,napake na vgrajenih napravah,električna energija,neznani vzrok.Moţni vzroki nastanka poţarov na objektu človek in njegovo napačno ravnanje,napake na vgrajenih napravah,kratki stiki na električnih napeljavah,nevzdrţevane inštalacije,eksplozija,neznani vzrok.Moţni vzroki nastanka poţarov na vozilih človek in njegovo napačno ravnanje,napake na vgrajenih napravah,preobremenitev vozil v primeru počasnejše voţnje,slabo vzdrţevana in stara prometna sredstva,neznani vzrok.Moţni vzroki nastanka nesreče z nevarno snovjo človeški faktor,nesreča na cesti,napake na vgrajenih napravah,napaka na inštalacijah,preobremenitev vozil v primeru počasnejše voţnje,prevoz nevarnih snovi,neustrezno ravnanje z nevarnimi snovmi,neustrezno hranjenje nevarnih snovi,poţari lahko povzročijo, da pride do nesreč z nevarnimi snovmi,eksplozija,neznani vzrok.Moţni vzroki nastanka naravnih in drugih nesreč potres,poplava,plaz,teroristični napad na objekt.1.4.2 Značilnosti nesreče v predoruobičajno se zgodi brez opozorila in nepričakovano,lahko nastane velika materialna škoda,lahko je veliko mrtvih in ranjenih,

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 11/46pritegne pozornost medijev,povzroča psihološke teţave tako pri preţivelih, kot pri reševalcih in svojcih,lahko zahteva ukrepanje velikega števila reševalnih in ostalih sluţb.1.4.3 Potek in moţen obseg nesrečeIZREDNI DOGODKI, NESREČEZastoj prometaV primeru zastoja prometa operater v RNC KOZINA preko naprave za video nadzor ali prekoobvestila druge osebe, zazna izredni dogodek, nakar deluje po postopkih, ki so podrobneje opisaniv navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIR P-05/1).Pri tem dogodku je moţen nalet vozil, povečanje koncentracije CO in zmanjšanje vidljivosti.Voţnja vozila v nasprotni smeriV primeru voţnje vozila v nasprotni smeri naprave za video nadzor prometa zaznajo dogodek, karsproţi sekvenco postopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delo deţurnega operaterja(priloga k načrtu ZIR P-05/1) in so odvisni od smeri premikanja vozila.Pri tem dogodku obstaja moţnost čelnega trčenja ter naleta vozil oz. veriţnega trčenja.Stoječe voziloZ napravami za video nadzor prometa, sistemom avtomatske detekcije prometa ali prek klica v sili,zaznamo dogodek, kar sproţi sekvenco postopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delodeţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIR P-05/1).Pri tem dogodku obstaja nevarnost nenadnega zaviranja s posledico naleta vozil oz. veriţnegatrčenja, ter nevarnost nenadne spremembe smeri voţnje in naleta oz. veriţnega trčenja.Izpad električne energijeInstrumenti v RNC AC baze Kozina zaznajo dogodek, kar sproţi sekvenco postopkov, ki sopodrobneje opisani v navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIR P-05/1).V primeru izpada električne energije obstaja nevarnost povečanja koncentracije CO zaradi izpadaprezračevanja predorskih cevi, ter nevarnost poslabšanja vidljivosti.Onesnaţeno ali spolzko cestiščeV primeru onesnaţenega ali spolzkega cestišča naprave za video nadzor prometa zaznajodogodek, kar sproţi sekvenco postopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delo deţurnegaoperaterja (priloga k načrtu ZIR P-05/1).Pri tem dogodku obstaja nevarnost nenadnega zaviranja s posledico naleta vozil oz. veriţnegatrčenja, ter nevarnost nenadne spremembe smeri voţnje in naleta oz. veriţnega trčenja.Prekoračena emisija COV primeru prekoračene emisije CO merilniki emisij CO zaznajo prekoračitev, kar sproţisekvenco postopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga knačrtu ZIR P-05/1).Pri tem dogodku obstaja nevarnost zastrupitve voznikov oz. oseb, ki bi se daljši čas nahajale vpredoru.Poslabšanje vidljivostiV primeru poslabšane vidljivosti merilniki vidljivosti zaznajo izredni dogodek, kar sproţi sekvencopostopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIRP-05/1).

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 12/46Pri tem dogodku obstaja nevarnost naleta vozil.BurjaV primeru pojava burje merilniki hitrosti vetra zaznajo povečanje hitrosti, kar sproţi sekvencopostopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIRP-05/1).Pri tem dogodku obstaja nevarnost padajočih predmetov, ki lahko povzročijo poškodbe ljudi, ţivaliin premoţenje, ter zmanjšajo prometno varnost.Pojav ţivali v predoruV primeru pojava ţivali v predoru naprave za video nadzor zaznajo dogodek, kar sproţi sekvencopostopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIRP-05/1).Pri tem dogodku obstaja nevarnost trka vozila z ţivaljo, nevarnost nenadnega zaviranja sposledico naleta vozil oz. veriţnega trčenja, ter nevarnost nenadne spremembe smeri voţnje innaleta oz. veriţnega trčenja.Stoječe vozilo za prevoz nevarnih snoviZ napravami za video nadzor prometa, sistemom avtomatske detekcije prometa ali prek klica v sili,zaznamo stoječe vozilo za prevoz nevarnih snovi, kar sproţi sekvenco postopkov, ki so podrobnejeopisani v navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIR P-05/1).Pri tem dogodku obstaja nevarnost nenadnega zaviranja s posledico naleta vozil oz. veriţnegatrčenja, ter nevarnost nenadne spremembe smeri voţnje in naleta oz. veriţnega trčenja..Manjše prometne nesrečeZ napravami za video nadzor prometa, sistemom avtomatske detekcije prometa ali prek klica v sili,zaznamo prometno nesrečo, kar sproţi sekvenco postopkov, ki so podrobneje opisani v navodilihza delo deţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIR P-05/1).Pri prometnih nesrečah I. in II. kategorije obstaja nevarnost nenadnega zaviranja s poslediconaleta vozil oz. veriţnega trčenja, ter nevarnost nenadne spremembe smeri voţnje in naleta oz.veriţnega trčenja.VEČJE NESREČEVečje prometne nesrečeZ napravami za video nadzor prometa ali prek klica v sili, zaznamo prometno nesrečo, kar sproţisekvenco postopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga knačrtu ZIR P-05/1).Pri prometnih nesrečah III. in IV. kategorije obstaja nevarnost nenadnega zaviranja s poslediconaleta vozil oz. veriţnega trčenja, ter nevarnost nenadne spremembe smeri voţnje in naleta oz.veriţnega trčenja. Obseg nesreče bi bil mnogo večji, v primeru, da se nesreča zgodi nanedostopnem območju. V takem primeru, bi lahko nesreča dosegle velike razseţnosti, katere bi šedodatno povečale omejene intervencijske moţnosti (dostop, ustrezna tehnika in usposobljenostmoštva).PoţariPo registraciji dogodka z različnimi sistemi obveščanja (točkovni javljalci poţara v niši, videonadzor, merilec CO in vidljivosti, ročni javljalnik poţara, linijski javljalnik poţara, dvig gasilnegaaparata ali obvestilo različnih udeleţencev), se sproţi sekvenca postopkov, ki so podrobnejeopisani v navodilih za delo deţurnega operaterja (priloga k načrtu ZIR P-05/1).Pri poţaru je nevarnost nenadnega zaviranja s posledico naleta vozil oz. veriţnega trčenja,nevarnost nenadne spremembe smeri voţnje in naleta oz. veriţnega trčenja, nevarnost eksplozijevozila, zaplinjenja predora, zadimljenosti predora, izpada video nadzora v predorski cevi, izpada

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 13/46razsvetljave v predorski cevi, izpada signalizacije, ter izpada nadzora in delovanja naprav vpredorski cevi.Če gre za manjši začetni poţar je potrebno ravnati samozaščitno in takoj pogasiti ogenj. Pri tem jepomembno, kako se lotimo gašenja poţara in da pazimo na lastno varnost. V kolikor poţara nimoţno pogasiti, je potrebno nemudoma poklicati gasilce.Obstaja moţnost razširitve poţara v naravno okolje, če bi se to pripetilo izven predorske cevi (naportalih).Nesreče z nevarno snovjoPo registraciji dogodka z različnimi sistemi obveščanja (obvestilo različnih udeleţencev, videonadzor), se sproţi sekvenca postopkov, ki so podrobneje opisani v navodilih za delo deţurnegaoperaterja (priloga k načrtu ZIR P-05/1).V primeru nesreče v predoru ali na portalih kontaminacija zemljišča in vodotokov ter podtalnice niogroţena, saj so na portalih predorov v sklopu pogonskih central in na večih lokacijah ob ACzgrajeni zbirni jaški in zbiralnik odpadnih voda.V primeru nesreče na portalih, ki bi ji sledil poţar je ogroţeno širše območje predorov, ki je odvisnood vrste nevarne snovi. V tem primeru govorimo o vplivnem območju delovanja posamezne snoviin območju evakuacije, ki je odvisno od vrste nevarne snovi.1.4.4 Število ogroţenih oseb ob nesrečiŠtevilo ogroţenih oseb v primeru nesreče je odvisno od tega ali se nesreča pripeti v samipredorski cevi ali pa na portalih predora oz. pred predorom.V primeru nesreče v predorski cevi, se za najbolj neugodno mesto, kjer se lahko nesreča pripeti,šteje dolţina 2/3 predorske cevi. Vozila pred mestom nesreče odpeljejo naprej skozi predor inniso več ogroţena, vozila in osebe za mestom nesreče pa obstanejo in so ogroţena. Prav takoje nesreča na tej razdalji najbolj neugodna z vidika reševanja.Pri izračunu števila ogroţenih oseb v primeru nesreče na 2/3 predorske cevi se upošteva razdaljo8m na posamezno vozilo in faktor števila oseb v vozilu 1,8.Ob nesreči v predoru Dekani bi ob predpostavki, da se je nesreča zgodila na 2/3 predorske cevigledano v smeri voţnje:ostalo 364 vozil in 656 oseb;V primeru nesreče na portalih predora oz. pred predorom so ogroţene tako osebe in ţivali, ki soneposredno vpletene v nesrečo kot tudi ljudje, ki so naseljeni na širšem območju. Še posebejvelika je ogroţenost, če pride do poţara v katerem je udeleţena cisterna, ki prevaţa nevarnosnov. V tem primeru je področje ter število ogroţenih oseb in ţivali odvisno od vrste nevarne snoviter vremenskih pogojev, ki vplivajo na širjenje dimnega oblaka.1.5 VERJETNOST POJAVLJANJA IZREDNIH DOGODKOV IN NESREČ V PREDORIHV nadaljevanju je opisana verjetnost pojavljanja izrednih dogodkov in nesreč v predoru Dekani, kizaradi novogradnje obravnavanih objektov prometne infrastrukture, bazira na izkušnjah,predvidevanjih in statističnih podatkih o prometu skozi ostale predore v republiki Sloveniji.1.5.1 Verjetnost pojavljanja izrednih dogodkovMed izrednimi dogodki je večja verjetnost pojavljanja zastojev ob prometnih konicah, ko jefrekvenca prometa največja, prav tako pa so zastoji pogostejši med vikendi, v času dopustov inmed prazniki. Velika je tudi verjetnost pojavljanja močnih vetrov različnih smeri ter poletnih in

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 14/46jesenskih neviht. Po meteoroloških podatkih naj bi bila 8% dni na leto hitrost vetra preko 30 m/s(110 km/h), kar lahko predstavlja potencialno nevarnost za cestni promet. Zaradi spremenljivihvetrovnih in temperaturnih razmer se v predoru lahko pojavi megla, ki nastane zaradi mešanjazraka z ene strani (npr. juţni veter) z zrakom z druge strani (npr. burja).1.5.2 Verjetnost pojavljanja prometnih nesrečVerjetnost pojavljanja prometnih nesreč je odvisna od preobremenjenosti avtoceste naobravnavanih objektih prometne infrastrukture.Iz podatkov o številu prometa skozi predor Dekani vidimo, da je največja verjetnost nastankaprometne nesreče v mesecu maju, juniju, juliju, avgustu in septembru in sicer ob petkih, sobotah innedeljah. Dnevno gledano je največja gostota prometa skozi predora med 5.00 in 18.00 uro.Nesreča je lahko še toliko hujša, če je v njej udeleţen avtobus ali pa večje tovorno vozilo. Za tavozila je dnevni promet največji med 5:00 in 13:00 uro.1.5.3 Verjetnost pojavljanja poţarovVerjetnost pojavljanja poţarov v predorih je določena po dveh različnih metodah, ki bazirata nastatističnih podatkih:Po podatkih RABT je statistično določeno, da med dvema poţaroma prevozi 1km predoraod 10 do 70 milijonov vozil.Kategorizacija predorov na Japonskem temelji na statističnem podatku, da pride do nesrečevsakih 22 milijonov vozil na/km.STATISTIČNI IZRAČUN PO PODATKIH RABT(vzamemo, da 1km predora med dvema poţaroma prevozi 10 in 70 milijonov vozil):PREDOR DEKANI predor Dekani (dolţina 2190 m)dnevno prevozi eno predorsko cev predora Dekani cca 10900 vozil/danstatistično gledano bi bil poţar v predorski cevi predora Dekani na 1 do 8 letSTATISTIČNI IZRAČUN GLEDE NA KATEGORIZACIJO PREDOROV NA JAPONSKEM(vzamemo, da 1km predora med dvema poţaroma prevozi 22 milijonov vozil):PREDOR DEKANI predor Dekani (dolţina 2190 m)dnevno prevozi eno predorsko cev predora Dekani cca 10900 vozil/danstatistično gledano bi bil poţar v predorski cevi predora Dekani na 2,5 letPo statistični verjetnosti je pojavljanje poţarov v predoru sorazmeroma redko.1.5.4 Verjetnost pojavljanja nesreč z nevarno snovjoNajvečja nevarnost za nesreče z nevarnimi snovmi predstavljajo predori, po katerih sevsakodnevno prevaţa velike količine naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi, za katere pa nimoţno dobiti podatkov o količinah, še manj pa o vrstah nevarnih snovi. Glede na to, da se večjekoličine naftnih derivatov, kot količinsko najbolj prevaţane nevarne snovi po cesti, prevaţajopredvsem z velikimi tovornimi cisternami, lahko ugotovimo, da obstaja največja verjetnost za to

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 15/46vrsto nesreč med 5:00 in 13:00 uro, ko je frekvenca te vrste vozil skozi predor največja.1.5.5 Verjetnost pojavljanja naravnih in drugih nesrečMoţnost naravnih in drugih nesreč kot so plaz, poplava, itd. izključujemo. Vsi objekti na AC sozgrajeni potresno varno. (VII. st. MSK).Verjetnost pojava terorističnega napada z namenom poškodovanja inštalacij na objektih prometneinfrastrukture je zaradi video nadzora majhna. Moţnost terorističnega napada na objekt prometneinfrastrukture z vozilom na katerem je eksploziv obstaja, ni pa mogoče definirati njegoveverjetnosti.1.5.6 Moţnosti in verjetnosti nastanka veriţne nesrečeOb izrednih dogodkih in nesrečah lahko pride tudi do drugih oblik škodljivega delovanja. Zaradiveriţnih nesreč lahko pride do smrtnih ţrtev in dodatnih poškodb objektov in infrastrukture.Nesreča na avtocesti in predoru lahko povzroči vrsto drugih nesreč in sicer:nalet vozil-veriţno trčenje,poţar na vozilih,poţar na ostalih objektih v predoru in v bliţini predora,onesnaţenje okolja z nevarnimi snovmi.Kadar pride do veriţne nesreče se ukrepanje ob teh nesrečah izvaja po načrtih, ki so izdelani zaposamezne nesreče.P-03/1P-03/2PREGLED ŠTEVILA VOZIL SKOZI OBA PREDORA OZ. OBREMENJENOST PREDOROVV DOLOČENIH ČASOVNIH OBDOBJIHPREGLED IZREDNIH DOGODKOV IN NESREČ V PRETEKLIH LETIHD-02 ZNAČILNOSTI PREDORA DEKANI1.6 VERJETNE POSLEDICE NESREČEPosledice nesreč so odvisne od vrste nesreče, njenega obsega in intenzivnosti. Vnadaljevanju so opisane moţne posledice nesreč glede na vrsto nesreče.IZREDNI DOGODKI, NESREČEIzredni dogodkiPosledice izrednih dogodkov so lahko zastoji v prometu, manjše prometne nesreče z laţjimitelesnimi poškodbami in manjšo materialno škodo, nalet vozil – veriţno trčenje, zastrupitvevoznikov oz. oseb, ki so v predoru. Obseg posledic je odvisen od vrste izrednega dogodka,njegovih razseţnosti ter intenzivnosti.Manjše prometne nesrečePosledice prometnih nesreč I. in II. kategorije so laţje poškodbe pri udeleţencih ter manjšamaterialna škoda in onesnaţeno ali spolzko cestišče.VEČJE NESREČE

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 16/46Večje prometne nesrečePosledice prometnih nesreč III. in IV. kategorije so teţje telesne poškodbe in večja materialnaškoda na prometnih sredstvih. Prometni nesreči ponavadi sledi iztekanje nevarnih snovi nacestišče v hujših primerih pa se lahko razvije poţar. V primeru nesreče z nevarno snovjo, ki hlapiso lahko posledice katastrofalne.PoţariPosledice poţarov so močno vidne na gradbenih in drugih objektih (prečni rov, pogonske centrale,niše) ter prometnih sredstvih.Posledice na gradbenih objektih so v uničenju infrastrukturnih objektov (predorska cev, niše -naprave v predorski niši) in drugih objektih (pogonska centrala - uničenje napeljav in naprav vpogonski centrali), kar pa bistveno ne vpliva na promet (pojavljajo se zastoji).Posledice poţara na prometnih sredstvih, ki je nastal zaradi prometne nesreče ali napake, sozastoji, veriţno trčenje in večje število oseb zajetih v dimu. Maksimalno število ogroţenih oseb jeobrazloţeno v poglavju 1.4.4.Nesreče z nevarno snovjoPosledice nesreč z nevarnimi snovmi so lahko zelo različne, kar je odvisno od mnogih dejavnikov.Posledice nesreč z nevarnimi snovmi pri razlitju so zastoji v prometu, ter eventualno prometnanesreča, ki povzroči laţje telesne poškodbe in manjšo materialno škodo. Zaradi spolzkega cestiščalahko pride do naleta vozil kar lahko povzroči teţje poškodbe oseb in ţivali ter večjo materialnoškodo. Posledice nesreč z nevarnimi snovmi pri hlapenju so zastoji v prometu in ogroţenost osebujetih v kolono za mestom prometne nesreče.Zaradi različnih moţnosti prihaja do različnih posledic:onesnaţevanje ozračja,nastanek eksplozije,nastanek poţara,zastrupitve oseb in ţivali,poškodovanja ali uničenja premoţenja,ogroţenost oseb, ţivali in vegetacije.Pri neposredno prizadetih - kontaminiranih udeleţencih v prometu in ostalih ljudeh ter ţivalih bilahko, glede na vrsto nevarne snovi, prišlo tudi do smrtnih primerov.Pri ostalih, ki bi jih dosegle posledice nesreče, bi glede na oddaljenost in vrsto nevarnihsnovi, lahko prišlo predvsem do večjih oziroma manjših poškodb dihal.Kontaminacija zemljišča in vodotokov ter podtalnice ni ogroţena, saj so na portalih predora vsklopu pogonskih central ter na večih lokacijah ob AC zgrajeni zbiralnik odpadnih vod.Posledice majhnega onesnaţenja so omejene in lokalnega pomena.V primeru poţara v katerem so udeleţene nevarne snovi je širjenje nevarnih plinov in dima jeodvisno od vremenskih pogojev. Odprava posledic širjenja nevarnih plinov in dima jekratkotrajno, saj zaradi mešanja z zrakom, njihov vpliv pada glede na oddaljenost od mestanesreče.1.7 SKLEPNE UGOTOVITVEPri izbruhu poţara v predoru je potrebno upoštevati, da je reševanje in gašenje takegapoţara zelo zahtevno in teţavno. Poţar se zelo hitro širi, zato je na voljo zelo malo časa za

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 17/46evakuacijo. Zelo pomemben je tudi čas prihoda gasilske enote na kraj nesreče, ki pa mora bitiustrezno usposobljena in opremljena ţe ob odprtju predora.Na območju predora Dekani je potrebno upoštevati veliko verjetnost nastanka močnih vetrov(burja, jugo,…), ki imajo lahko različne posledice, če pri njihovem nastanku ne posredujemopravilno in pravočasno. V primeru nesreče lahko ti vetrovi pripomorejo k povečanju obseganesreče.Maja 2006 je vlada RS izdala Uredbo o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnihpredorov v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 48/2006) s katero v slovenski pravni red prenašadoločbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 ominimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omreţju (UL L št. 167 z dne30. 4. 2004, str. 39).Za preprečitev oziroma ublaţitev in odpravo posledic nesreč v predoru je potrebno:Sistem prometne signalizacije in predorske varnostne sisteme redno vzdrţevati in servisirati,da bodo v primeru izrednega dogodka ali nesreče pripravljeni na uporabo;Izvesti vse, da se zagotovi neoviran dostop silam za ZRP na kraj nesreče (pomoč prisprostitvi prevoznosti voznih ali odstavnih pasov, po potrebi odstranitev zaščitnih ograj,…);Tehnična sredstva upravljavca in vzdrţevalca AC redno vzdrţevati in servisirati, da bodo vprimeru izrednega dogodka ali nesreče pripravljena za uporabo;Zaposlene v AC vzdrţevalni bazi Kozina, ki sodelujejo pri ZRP usposobiti za pravočasno inustrezno ukrepanje v primeru izrednega dogodka ali nesreče;Zagotoviti ustrezno koordinacijo intervencijskih sil (formiranje ustreznega poveljniškegamesta na mestu nesreče ali v RNC ACB Kozina) v skladu z zahtevami vodje intervencije;Čas prihoda intervencijskih sil na kraj nesreče čim bolj skrajšati;Sile za ZRP opremiti z ustrezno reševalno opremo in usposobiti za ravnanje s to opremo;Pripraviti voznike, da upoštevajo določila Zakona o varnosti v cestnem prometu(spoštovanje prometne signalizacije in ostalih cestno prometnih predpisov na AC in skozipredore);2 OBSEG NAČRTOVANJA2.1 RAVNI NAČRTOVANJA2.1.1 Temeljni načrtTemeljni načrt za ukrepanje ob nesrečah v predorih je regijski načrt zaščite in reševanja, ki gaizdela Uprava RS za zaščito in reševanje, Izpostava Koper.2.1.2 Načrt upravljavca in vzdrţevalca predorovNačrtovanje zaščite in reševanja v primeru nesreče v predoru Dekani obsega izdelavo načrtazaščite in reševanja upravljavca in vzdrţevalca objektov oz. zaposlenih v DARS d.d., ki soodgovorni za predora.Načrt za ukrepanje ob nesrečah v predoru Dekani je izdelan na ravni organizacije, ki upravlja ssistemom avtocest v republiki Sloveniji tj. Druţba za avtoceste v republiki Sloveniji DARS d.d.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 18/46Načrt je narejen v sodelovanju z : Upravo RS za zaščito in reševanje, Izpostava Koper;JZ GBK (Javni zavod Gasilska brigada Koper);Zdravstveni dom Koper, sluţba NMP-PHE;Policijska uprava Koper;DDC Svetovanje Inţeniring d.o.o.;D-08 OPERATIVNI NAČRT UKREPANJA JZ GB KOPER V PRIMERU NESREČE V PREDORUD-09NAČRT ZRP SLUŢBE NMP REŠEVALNA POSTAJA IZOLA OB NESREČAH VPREDORIHD-10 NAČRT AKTIVNOSTI PU KOPER OB NESREČAH V PREDORIH2.2 TEMELJNA NAČELA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČIZaščita, reševanje in pomoč ob nesreči v predoru se organizira v skladu z naslednjimi načeli:Načelo pravice do varstva.Vsakdo ima pravico do varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zaščita in reševanječloveških ţivljenj imata prednost pred vsemi drugimi zaščitnimi in reševalnimi dejavnostmi.Načelo pomoči.Ob nesreči je vsakdo dolţan pomagati po svojih močeh in sposobnostih.Načelo javnosti.Podatki o nevarnostih, ter o dejavnosti regijskih (drţavnih) organov, lokalnih skupnosti in drugihizvajalcev nalog zaščite in reševanja so javni. Drţava in lokalna skupnost morata zagotoviti, da jeprebivalstvo obveščeno o nevarnostih na območju, na katerem se je zgodila nesreča.Načelo preventive.Regija (drţava) in lokalne skupnosti pri zagotavljanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,v skladu s svojimi pristojnostmi, prednostno organizirata izvajanje preventivnih ukrepov.Načelo odgovornosti.Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami.Načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstevOb nesreči v predoru se poleg sil in sredstev upravljavca predorov aktivirajo javne reševalnesluţbe v regiji, ki so določene za reševanje ob nesrečah v predorih oz. sile in sredstva regije. Obnesreči z nevarnim blagom se aktivirajo intervencijske enote prevoznika, ki s pomočjo javnihreševalnih sluţb pričnejo z izvajanjem zaščite, reševanja in pomoči.Načelo zakonitosti.Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom odgovorna za izvajanje ukrepov varstva prednaravnimi in drugimi nesrečami.Načelo varstva reševalcev.Potrebno je zagotoviti varnost posameznikov, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 19/46Načelo hitre intervencije.Da bi preprečili ali vsaj ublaţili posledice nesreče, je treba ukrepati hitro in učinkovito. Zato morajobiti sile za ZRP organizirane, opremljene in usposobljene tako, da se lahko odzovejo v najkrajšemčasu.3 KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI3.1 TEMELJNE PODMENE NAČRTA1. Varstvo pred posledicami nesreče v predoru Dekani zagotavljajo v okviru svojih pristojnostiupravljavec in vzdrţevalec cestne infrastrukture DARS d.d., prevozniki, resorno ministrstvo,prebivalci kot posamezniki, prebivalci prostovoljno organizirani v raznih društvih in drugihnevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, javne reševalne sluţbe, podjetja,zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje ter drţavniorgani.2. Druţba za avtoceste v republiki Sloveniji DARS d.d. kot upravljavec in vzdrţevalec predoraDekani je dolţna izdelati načrt zaščite in reševanja za nesreče, ki se lahko pripetijo v predoruDekani.3. Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekani je izdelan za ukrepanje ob izrednemdogodku ali manjši nesreči in za ukrepanje ob večji nesreči. Vsem udeleţencem ob nesreči vpredoru morajo pristojni organi in sluţbe zagotoviti takojšnjo in ustrezno strokovno pomoč.4. Vozila v cestnem prometu morajo izpolnjevati predpisane pogoje v skladu z zakonom o varnostiv cestnem prometu, glede dimenzij, skupne mase, osne obremenitve, glede varstva okolja ter imetibrezhibne predpisane naprave in opremo.5. Ob nesreči pri prevozu nevarnega blaga je prevoznik tisti, ki mora zavarovati, pobrati aliodstraniti oziroma dati nevarno blago na za to določen prostor ali poskrbeti, da ni več nevarnosti.Če prevoznik tega ne more izvesti, mora poklicati organizacijo, ki je pooblaščena za reševanjenesreč z nevarnimi blagom, da to stori na njegove stroške.6. Ob nesreči pri prevozu ali izpustu nevarnih snovi v okolje, pri kateri je prišlo donenadzorovanega uhajanja nevarne snovi v okolje, ki neposredno ogroţa ţivljenje ali zdravje ljudiin ţivali oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoţenju ter ima škodljiv vpliv na okolje, morajobiti ogroţene osebe pravočasno in objektivno obveščene o nesreči, pričakovanih nevarnostih,moţnih posledicah nesreče, načrtih in ukrepih za zmanjšanje in odpravo posledic ter o ravnanju obnesreči. Informacije o tem pristojni organ sproti dopolnjuje in objavlja.7. Ob izrednem dogodku ali manjši nesreči v predoru Dekani je za operativno vodenje izvajanjanalog zaščite, reševanja in pomoči odgovoren operater v RNC Kozina vse do prihoda deţurneintervencijske skupine rednega vzdrţevanja AC vzdrţevalne baze Kozina na kraj dogodka, koprevzame operativno vodenje vodja deţurne skupine. V primeru, da je na kraju dogodka prisotnatudi policija, se enote upravljavca in vzdrţevalca predorov DARS d.d. podrejajo ukazom vodjepolicijske enote.V primeru večje nesreče v predoru Dekani vodi intervencijo poveljujoči gasilski častnik. Do začetkanjegovega vodenja se izvaja operativno vodenje izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči sstrani upravljavca in vzdrţevalca predorov DARS d.d., kot v primeru izrednega dogodka ali manjšenesreče. V času vodenja intervencije s strani vodje intervencije sta deţurni operater v RNC Kozinain vodja deţurne intervencijske skupine rednega vzdrţevanja AC vzdrţevalne baze Kozinapodrejena vodji intervencije.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 20/463.2 ZAMISEL IZVEDBE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI3.2.1 Koncept odzivov ob nesreči v predoruKoncept odziva ob nesreči v predoru Dekani temelji na dogodkih, ki so se ali se lahko zgodijo vpredoru oziroma avtocesti ter glede na posledice nesreče (človeške ţrtve, materialno škodo inškodo v naravnem okolju).Izredni dogodki, manjša nesreča izpad električne energije, okvara na stabilnih električnih napravah,onesnaţeno ali spolzko cestišče,prekoračena emisija CO,poslabšanje vidljivosti (megla, dim),pojav burje,pojav ţivali v predoru,stoječe vozilo v predoru (okvara vozila),voţnja vozila v nasprotno smer,klic iz predorske niše za klic v sili,dvig gasilskega aparata v predorski niši ali aktivirane ročnega javljalnika, zastoj na avtocesti A1,prometna nesreča I. in II. kategorije.S sistemi, namenjenimi za nadzor dogajanja v predoru, se zazna izredni dogodek ali nesrečo,nakar se avtomatsko ali s pomočjo operaterja v RNC Kozina sproţi sekvenca ustreznihpostopkov (vključitev ustrezne prometne signalizacije, po potrebi zaprtje predora in vključitevsnemanja mesta dogodka). Deţurni operater v RNC Kozina obvesti OKC Koper zaradi odločitve oaktiviranju policijskih enot, aktivira deţurno intervencijsko skupino DARS RV ACB Kozina in popotrebi deţurnega elektro vzdrţevalca predora in druge sluţbe (Elektro Primorska, CP Videţ, lovci...), obvesti PIC in izpolni aplikacijo »Kaţipot«. Po potrebi obvesti ReCO Koper (112) zaradiodločitve o aktiviranju gasilske enote JZ GBK in enote NMP Reševalna postaja Izola.Praviloma se aktivirajo samo enote RV DARS ACB Kozina, po odločitvi OKC Koper tudi enotepolicije. Enote DARS zavarujejo območje in postavijo ustrezno prometno signalizacijo, odstranijooviro in odpravijo posledice. Policija izvaja naloge po svojem načrtu dejavnosti.V kolikor deţurni operater v primeru manjše nesreče ali izrednega dogodka ni prepričan, da jezaradi izrednega dogodka oz. manjše nesreče še moţno varno odvijanje prometa, predor takojzapre.Večja nesreča (mnoţična nesreča) nesreča pri kateri je prišlo do večje prekinitve v cestnem prometu (promet skozi predor jeonemogočen za dalj časa),nesreča v kateri je udeleţeno večje število vozilnesreča v kateri je več oseb izgubilo ţivljenje oziroma se telesno poškodovalo,nesreča v kateri je nastala velika materialna škoda,poţar na pogonski centrali ali predorski niši,poţara na vozilu, tovoru ali eksplozija,nesreča pri prevozu nevarnih snovi, v kateri je prišlo do nenadzorovanega uhajanja nevarne

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 21/46snovi v okolje, ki neposredno ogroţa ţivljenje ali zdravje ljudi in ţivali oziroma povzročiuničenje ali škodo na premoţenju ter ima škodljiv vpliv na okolje, prevozu ţivine itd.,teroristični napad na objekt.S sistemi, namenjenimi za nadzor dogajanja v predoru, se zazna nesrečo, nakar se avtomatskoali s pomočjo operaterja v RNC Kozina takoj zapre predor (vključi se ustrezna prometnasignalizacija, avtomatsko se vklopi snemanje). Deţurni operater v RNC Kozina obvesti ReCOKoper (112) ki aktivira gasilsko enoto JZ GBK in enoto NMP Reševalna postaja Izola. Deţurnioperater v RNC Kozina obvesti OKC Koper ki aktivira policijske enote, aktivira deţurnointervencijsko skupino RV DARS ACB Kozina in deţurnega elektro vzdrţevalca predora, obvestivodjo ACB Kozina, koordinatorja EV ACB Kozina, obvesti po potrebi druge sluţbe (ElektroPrimorska, CP Videţ, lovci ...), obvesti uradnika za varnost v predorih, obvesti vodjo kluţbe zakomuniciranje, PIC in izpolni aplikacijo »Kaţipot«. Pristojni organi in sluţbe ukrepajo v skladu ssvojimi načrti ZIR.Intervencijo vodi poveljujoči gasilski častnik. Na osnovi ocene situacije vodja intervencije določizaščitne ukrepe in naloge ter se odloči o morebitnem aktiviranju dodatnih sil in opreme.Deţurne ekipe DARS zavarujejo območje, postavijo ustrezno prometno signalizacijo in preusmerijopromet, v nadaljevanju pa delujejo po navodilih vodje intervencije.Potek odzivov na nesrečo je prikazan v tabeli 1: Koncept odzivov ob nesreči v predoru.

VEČJA NESREČAIZREDNI DOGODEK,NESREČADARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 22/46NESREČA / DOGODEKPRIČAKOVANEPOSLEDICEOBVEŠČANJE iz RNC KOZINAAKTIVIRANJEENOTUKREPIIZREDNIDOGODEK1.1. zastoj prometa manjša1.2. izpad električne energije1.3. onesnaţeno ali spolzko cestišče1.4. prekoračena emisija CO1.5. poslabšanje vidljivosti, nastanekmegle1.6. pojav ţivali v predoru1.7. stoječe vozilo z nevarno snovjo1.8. stoječe vozilo1.9. voţnja vozila v nasprotni smeri1.10 burjaprekinitev vprometu laţjepoškodbe manjšamaterialnaškodaPROMETNA 2.1. nesreča I. in II. kategorijeNESREČAPROMETNA 2.2. nesreča III. in IV. kategorije večjaNESREČAprekinitev vPOŢAR 3.1. poţar v predorski nišiprometu hujše3.2. poţar na pogonskih centralahpoškodbe3.3. poţar v predoru Dekani večjamaterialnaNESREČE Z 4.1. nesreče z nevarno snovjoškodaNEVARNOSNOVJOTERORIZEM 5.1. terorizem OKC PU Koper (113) ustrezne sluţbe po potrebi (ElektroPrimorske, CP Videţ, lovci, …) PIC Aplikacija DARS – Kaţipot ReCO Koper (112) (po potrebi) ReCO Koper (112) OKC PU Koper (113) vodjo AC vzdrţevalne baze Kozina koordinatorja EV AC vzdrţevalnebaze Kozina ustrezne sluţbe po potrebi (ElektroPrimorske, CP Videţ, lovci uradnika za varnost v predorih vodjo sluţbe za komuniciranje PIC Aplikacija DARS – Kaţipot OKC PU Koper policijskeenote po potrebi RNC Kozina vodjo deţurneintervencijskeskupine RV ACvzdrţevalne RNC Kozina deţurnega EV popotrebi ReCO Koper JZ GBK,Reševalnapostaja Izola OKC PU Koper policijskeenote RNC Kozina vodjo deţurneintervencijskeskupine RV ACvzdrţevalne RNC Kozina deţurnega EVAVTOMATSKI UKREPI krmiljenje prometne opreme predoraOPERATER V RNC KOZINA krmiljenje prometne opreme predora začetno usmerjanje prometa s pomočjo SNVPDEŢURNA SKUPINA RV zavaruje območje nesreče odstrani oviro in odpravi poslediceDEŢURNI EV odpravi poškodbe na elektro opremiPOLICIJA Zavaruje kraj dogajanja sodeluje pri urejanju prometa v okviru svojihpooblastilAVTOMATSKI UKREPI krmiljenje prometne opreme predoraOPERATER V RNC Kozina krmiljenje prometne opreme predora začetno usmerjanje prometa s pomočjo SNVP obveščanje uporabnikov v predoru vodenje evakuacije iz predora spremljanje prometa preko video nadzoraSILE ZA ZRP izvajanje ukrepov ZRPDEŢURNA SKUPINA RV Zavaruje promet na območju nesreče Izvede preusmeritev prometaDEŢURNI EV Spremlja stanje na elektro opremiPOLICIJA zavaruje kraj dogajanja sodeluje pri urejanju prometa v okviru svojih pooblastilTABELA 1: KONCEPT ODZIVOV OB NESREČI V PREDORU

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 23/46SHEMA 1 KONCEPT ODZIVOV OB NESREČI V PREDORU

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 24/463.3 UPORABA NAČRTAV primeru izrednih dogodkov in nesreč ter večjih nesreč v predoru Dekani na avtocesti A1Šentilj - Srmin se aktivira načrt ZIR upravljavca in vzdrţevalca predora DARS d.d.. Odločitevo aktiviranju načrta ZIR sprejme operater v RNC Kozina.V primeru večjih nesreč, ko sile in sredstva aktivirani po načrtu ZIR upravljavca invzdrţevalca predora DARS d.d. ne zadoščajo, se aktivira regijski načrt zaščite in reševanja.Odločitev o uporabi regijskega načrta zaščite in reševanja ob nesrečah v predorih sprejmeregijski poveljnik CZ za Obalno regijo oziroma njegov namestnik v skladu z zakonom inpristojnostmi. Aktivirajo se regijske sile za zaščito, reševanje in pomoč.4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTASile in sredstva ter uporabljeni ukrepi pri zaščiti, reševanju in pomoči, morajo biti vsorazmerju z oceno ogroţenosti in pričakovanimi posledicami nesreče.V primeru izrednih dogodkov in manjših nesreč z laţjimi poškodbami in manjšo materialnoškodo je za izvajanje načrta ZIR zadolţen upravljavec in vzdrţevalec objektov.4.1 PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBINALOG IZ PRISTOJNOSTIDARS d.d.: sluţba RV, sluţba za IT in ITS, PIC, CP URSZR-izpostava Koper: ReCO Koper (112)PU Koper: OKC Koper (113), policijske enoteJZ GB KoperReševalna postaja Izola4.1.1 DARS d.d.: AC vzdrţevalna baza Kozina, sluţba za RVvodja AC vzdrţevalne baze Kozinakoordinator vzdrţevanjakoordinator mehanizacijedelovodjeskupinovodjevoznik-strojnikvzdrţevalci4.1.2 DARS d.d.: AC vzdrţevalna baza Kozina, sluţba za IT in ITSkoordinator elektro vzdrţevanjaoperaterjidelovodjevzdrţevalci elektro strojnih naprav

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 25/46P-01/2P-01/3SEZNAM VODILNIH IN ODGOVORNIH OSEB DARS D.D. IT-ITS IN ACVZDRŢEVALNE BAZE KOZINASEZNAM ZAPOSLENIH V DARS d.d. IT-ITS IN AC VZDRŢEVALNI BAZI KOZINA4.2 MATERIALNO - TEHNIČNA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NAČRTADARS načrtuje za svoje enote zaščitno - reševalno opremo in orodje (sredstva za osebno inskupinsko zaščito in redno delovno opremo) ter materialno - tehnična sredstva za ukrepanjeob nesrečah na nivoju organizacije.Organi in enote izven DARSa izvajajo naloge po tem načrtu z materialno – tehničnimisredstvi, ki jih posedujejo in vzdrţujejo po predpisih. JZ GB Koper ima v uporabi posebnogasilsko vozilo za reševanje v predorih.P-02/2SEZNAM MEHANIZACIJE IN MATERIALNO TEHNIČNIH SREDSTEV DARS D.D.AC VZDRŢEVALNE BAZE KOZINA4.3 PREDVIDENA FINANČNA SREDSTVAStroški materialno-tehničnih sredstev DARSMaterialna sredstva DARS se vzdrţujejo in uporabljajo v okviru osnovne dejavnosti rednegavzdrţevanja cest, ki jo DARS izvaja v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa(uradno prečiščeno besedilo) /ZVCP-1-UPB4/ (Ur.l. RS, št.133/2006, 37/2008) na podlagiKoncesijske pogodbe za upravljanje avtocest. DARS d.d. je dolţan ceste, prometnosignalizacijo in opremo na njih zgraditi, postaviti in vzdrţevati tako, kot je to določeno spredpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.Škodnih primeriVse škodne primere krije zavarovalnica, pri kateri ima uporabnik predora (povzročitelj škode)sklenjeno obvezno prometno zavarovanje, do zakonsko predpisanih zavarovalnih vsot.Sofinanciranje sluţb ZRPDARS d.d. je imel z Ministrstvom za promet ter Ministrstvom za obrambo sklenjen dogovoršt. 0425/97 (Dogovor) s katerim podpisniki urejajo medsebojne obveznosti pri zagotavljanjuzaščite in reševanja. Dogovor je bil v letu 2007 v celoti realiziran. Po določilih Dogovora stem DARS d.d. nima več obveznosti v zvezi s sofinanciranjem zaščitne in reševalne opremeter s sofinanciranjem sluţb, ki skrbijo za zaščito in reševanje v primeru nesreč v predorih.Stroški usposabljanja, urjenja in vajStroški usposabljanja, urjenja in vaj enot upravljavca in vzdrţevalca objektov DARS d.d. seizvajajo v okviru rednih delovnih obveznosti zaposlenih z uporabo osnovnih sredstev DARSd.d. Stroški sluţb ZRP izven DARS se izvajajo po načelu, da vsaka sluţba nosi svoje stroškeudeleţbe na usposabljanju.Posebnih tozadevnih sredstev DARS d.d. ne načrtuje.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 26/465 OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE5.1 OPAZOVANJEOpazovanje prometa na območju predorskih cevi in portalov predora Dekani in nadzor nadvgrajenimi napravami za oba predora se izvaja 24 ur na dan. Organizirana je stalna 24 urnadeţurna sluţba, ki se odvija v RNC Kozina. Za opravljanje te dejavnost je neprekinjenozaposleno strokovno usposobljeno osebje. Vgrajeni sistemi za registriranje, nadziranje inupravljanje omogočajo deţurnemu operaterju stalno spremljane prometa, vgrajenih naprav inokolja.Vodenje in nadziranje predorov se vrši iz RNC Kozina. Moţno je tudi vodenje in nadzorpredora iz rezervnega nadzornega računalnika v pogonski centrali ter lokalni nadzor invodenje predora preko lokalnih postaj v predoru in pogonskih centralah.S strani upravljavca in vzdrţevalca predorov je zagotovljena:pregledniška sluţba, ki z rednimi vsakodnevnimi obhodi vizualno nadzira stanjepredorovstrokovna sluţba, ki z rednimi ter izrednimi pregledi nadzira stanje predorov in napravv predorihP-03/5P-01/8NAČINI OPAZOVANJA IN DETEKCIJE DOGODKOVSEZNAM ZAPOSLENIH V DARS D.D. STROKOVNI SLUŢBI ZA IZVEDBOIZREDNEGA PREGLEDA PREDORA5.1.1 Vgrajeni sistemi za registracijo dogodkov v predoru DekaniZa opazovanje in vodenje prometa v predoru in okolici predora so vgrajeni naslednji sistemi:Video nadzor,Nadzorni in krmilni sistem,Kontrola višine,Poţarno javljanje,Nadzor koncentracije CO in vidljivosti,Niše za klic v sili.Poleg zgoraj navedenih sistemov so v nadzornem centru za spremljanje dogajanja vgrajeniše naslednji nadzorni in krmilni sistemi:Krmiljenje energetskih naprav,Krmiljenje prezračevanja,Krmiljenje razsvetljave,Nadzor sistema poţarnih vod,Protivlomna zaščita pogonskih central

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 27/46P-02/3SEZNAM IN OPIS NAMEŠČENIH SISTEMOV ZA REGISTRACIJO DOGODKA INVODENJE PREDORA5.2 OBVEŠČANJEDeţurni operater v RNC Kozina je v primeru izrednega dogodka, nesreče z laţjimi ali teţjimipoškodbami oz. smrtjo in manjšo ali večjo materialno škodo lahko obveščen:preko vgrajenih sistemov za nadzorpreko klica iz niše za klic v silipreko obvestila vzdrţevalnih sluţb ali drugih delavcev DARS d.d.preko obvestila ReCO (v primeru da ReCO prvi prejme obvestilo o dogodku, deţurnioperater v ReCO preveri informacijo pri deţurnem operaterju v RNC AC baze Kozina).preko obvestila tretje osebeVsi prispeli klici iz sistema klica v sili se avtomatsko protokolirajo z navedbo datuma in časater posnamejo na trajni medij.5.2.1 Obveščanje ob izrednih dogodkih, nesrečahZa obveščanje pristojnih organov je odgovoren deţurni operater v RNC Kozina.V primeru izrednih dogodkov ter nesreč, ki so povzročile laţje telesne poškodbe in manjšomaterialno škodo, deţurni operater v RNC Kozina obvesti:OKC PU Kopervodjo deţurne intervencijske skupine AC vzdrţevalne baze Kozina → pristojne ekipeAC vzdrţevalne baze Kozinadeţurnega EV (po potrebi)PICizpolni aplikacijo DARS d.d. – KaţipotV primeru, da je prišlo do laţjih poškodb in je potrebna zdravstvena pomoč, ali če jepotrebno tehnično reševanje, deţurni operater v RNC Kozina obvesti tudi ReCO Koper.V primeru, ko pride do poškodb predorskih naprav ali opreme, se o tem obvesti koordinatorjaelektro vzdrţevanja.Pri tem posreduje kot mu to določajo navodila za obratovanje v primeru izrednih dogodkov innesreč (priloga P-05/1 navodilo za delo deţurnega operaterja).P-03/6P-05/1OBRAZEC ZA PRIJAVO IZREDNEGA DOGODKA OZ. NESREČE V PREDORUNAVODILO ZA DELO DEŢURNEGA OPERATERJA V PRIMERU ZREDNEGADOGODKA ALI NESREČE

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 28/465.2.2 Obveščanje ob večjih nesrečahZa obveščanje pristojnih organov je odgovoren deţurni operater v RNC AC Baze Kozina.V primeru nesreč, ki so povzročile hujše poškodbe oseb in ţivali ter večjo materialno škodoin pri katerih je potrebna intervencija sil za zaščito in reševanje, deţurni operater v RNCKozina obvesti:ReCO KoperOKC PU Kopervodjo deţurne intervencijske skupine AC vzdrţevalne baze Kozina → pristojne ekipeAC vzdrţevalne baze Kozinadeţurnega EVVodjo AC vzdrţevalne baze Kozinakoordinatorja EVuradnika za varnost v predorihvodjo sluţbe za komuniciranjePICizpolni aplikacijo DARS d.d. – KaţipotDeţurni operater v RNC Kozina takoj posreduje točne informacije o lokaciji, vrsti in obsegunesreče.Informacije, ki jih deţurni operater v RNC AC baze Kozina sporoči ReCO Koper po telefonu,mora takoj, ko je to mogoče, sporočiti tudi na predpisanem obrazcu za obveščanje poelektronski pošti ali faksu.P-01/5P-03/6P-05/1SEZNAM OSEB, KI JIH OBVEŠČATA VODJA AC VZDRŢEVALNE BAZE KOZINAIN KOORDINATOR EV AC VZDRŢEVALNE BAZE KOZINAOBRAZEC ZA PRIJAVO IZREDNEGA DOGODKA OZ. NESREČE V PREDORUNAVODILO ZA DELO DEŢURNEGA OPERATERJA V PRIMERU IZREDNEGADOGODKA ALI NESREČE5.3 OBVEŠČANJE JAVNOSTIUpravljavec in vzdrţevalec AC DARS d.d. stalno informira uporabnike AC o stanju na cestiter morebitnih izrednih dogodkih in nesrečah.Podatki iz celotnega omreţja avtocest in hitrih cest v upravljanju DARS d.d. in drţavnih cestse za potrebe poklicanih oseb in javnosti zbirajo v PIC-u (Prometno - informacijski center zadrţavne ceste). Prometno – informacijski center enotno in enovito zbira informacije o stanjuna vseh drţavnih cestah, ter jih posreduje javnosti na enoten način, ne glede na to, kdo jeupravljavec ceste.Deţurni operater v RNC Kozina posreduje informacije o stanju na AC PIC-u, ki informacijeobjavi, ter jih posreduje medijem, ki so po Zakonu o medijih (uradno prečiščeno besedilo)/ZMed-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 110/2006) dolţni brezplačno objaviti nujno sporočilo v zvezi zogroţenostjo ţivljenja, zdravja ali premoţenja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnostidrţave.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 29/46V primeru večje nesreče Uprava RS za zaščito in reševanje - Izpostava Koper v sodelovanjuz DARS d.d. PE Kozina in drugimi pristojnimi organi vzpostavi informacijski center prekokaterega s pomočjo sredstev javnega obveščanja objavi telefonsko številko, na kateriposredujejo informacije o stanju in udeleţencih v prometu.Za obveščanje tujih drţav o njihovih drţavljanih, kateri so bili udeleţeni v prometni nesreči naobmočju Republike Slovenije, sta pristojni Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo zazunanje zadeve, kateri predstavništva teh drţav obveščata v skladu z medsebojnimdogovorom.6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV6.1 AKTIVIRANJE SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ - EKIPE DARS D.D.Upravljavec in vzdrţevalec predorov ima sredstva, ki jih predstavljajo organi in ekipe DARSd.d. z ustrezno mehanizacijo in opremo, s katero izvajajo dela in naloge v okviru svojihpristojnosti in v skladu z obratovalnimi navodili za predor Dekani.O pripravljenosti odgovornih oseb in ekip RV v AC vzdrţevalni bazi Kozina odloča vodjabaze oz. njegov namestnik.O aktiviranju deţurnih ekip RV odloča vodja deţurne intervencijske skupine AC vzdrţevalnebaze Kozina.O pripravljenosti odgovornih oseb in ekip IT in ITS v AC vzdrţevalni bazi Kozina odločakoordinator elektro vzdrţevanja.O aktiviranju deţurnega EV odloča operater v RNC.Aktiviranje deţurnih ekip AC vzdrţevalne baze Kozina v primeru izrednih dogodkov termanjših in večjih nesreč poteka preko telefonskih zvez tako, da vodja deţurne intervencijskeekipe takoj pokliče vse prisotne deţurne delavce z dela na terenu in jim posreduje navodilaza nadaljnjo ukrepanje. Po potrebi zahteva okrepitve moštva z zaposlenimi, ki so v danemtrenutku dosegljivi.P-01/6P-01/7P-01/3POOBLASTILO O IMENOVANJU NAMESTNIKA VODJE AC VZDRŢEVALNE BAZEKOZINAIMENIK RADIJSKIH POSTAJ IN POZIVNIKOVSEZNAM ZAPOSLENIH V DARS d.d. IT-ITS IN AC VZDRŢEVALNI BAZI KOZINA6.2 AKTIVIRANJE SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ - SLUŢBE IZVENDARS D.D.Na podlagi neposrednega obvestila s strani DARS RNC Kozina oziroma s strani tretje osebein po preučitvi situacije aktivirajo:ReCO Koper (112) aktivira: JZ GB Koper, Reševalna postaja IzolaOKC Koper (113) aktivira: policijske enote PU Koper

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 30/467 UPRAVLJANJE IN VODENJEZa upravljanje in vodenje predora Dekani je pristojna Druţba za avtoceste v RepublikiSloveniji DARS d.d.. Za te potrebe ima v AC vzdrţevalni bazi Kozina organizirano 24 urnosluţbo, ki skrbi za opazovanje in vodenje prometa ter nadzor in upravljanje naprav.7.1 ORGANI DARS D.D. IN NJIHOVE NALOGE V OKVIRU ZIR7.1.1 IT-ITSNaloge koordinatorja elektro vzdrţevanja organizira skupine za izvajanje načrta ZIR, ki spadajo pod njegovo pristojnost,preverjanje brezhibnosti stanja predora,organiziranje sluţb za nadzor predora – deţurni operaterji,organiziranje sluţb elektro-strojnega vzdrţevanja predora,organiziranje nadzora in vzdrţevanja elektro-strojne opreme,seznanja vse zaposlene, ki spadajo pod njegovo pristojnost, z vsebino načrta ZIR,nadzor in preverjanje usposobljenosti zaposlenih za primer izvajanja načrta ZIR,v vlogi skrbnika Načrta ZIR planira program usposabljanja, urjenja in vaj,koordinira izvajanje aktivnosti sluţb z vodstvom intervencije,predlaga sprejem dodatnih ukrepov,poroča vodstvu druţbe o izvedenih ukrepih,opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.Naloge deţurnega operaterja stalno spremljanje odvijanja prometa v predoru preko vseh sistemov, ki so nameščeniza nadzor,omejevanje prometa oz. zapiranje predora v primeru izrednega dogodka ali nesreče,obveščanje pristojnih sluţb o vrsti in obsegu nesreče,obveščanje udeleţencev v prometu v skladu z navodili za delo deţurnega operaterja,obveščanje intervencijskih enot,odgovoren za operativno vodenje izvajanja nalog ZIR do prihoda deţurneintervencijske skupine RV na kraj dogodka.opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.Naloge deţurnega elektro vzdrţevalca zagotavljanje pogojev za normalno obratovanje,odpravljanje posledic incidentov,poroča koordinatorju elektro vzdrţevanja,opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.7.1.2 AC vzdrţevalna baza KozinaNaloge vodje AC vzdrţevalne baze Kozina oz. njegovega namestnika organizira skupine za izvajanje načrta ZIR, ki spadajo pod njegovo pristojnost,odloča o pripravljenosti odgovornih oseb RV v AC vzdrţevalni bazi Kozina,

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 31/46seznanja vse zaposlene v AC vzdrţevalni bazi Kozina, ki spadajo pod njegovopristojnost, z vsebino načrta ZIR,nadzira in preverja usposobljenost zaposlenih za primer izvajanja načrta ZIR,zagotovi preverjanje brezhibnosti opreme in materialno tehničnih sredstev področjaRV,koordinira izvajanje aktivnosti sluţb za vzdrţevanje z vodstvom intervencije,predlaga sprejem dodatnih ukrepov,poroča vodstvu druţbe o izvedenih ukrepih RV,opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.Naloge vodje deţurne skupine RV v primeru izrednega dogodka ali manjše nesreče vodi intervencijo,odloča o aktiviranju deţurne ekipe AC baze Kozina v primeru izrednih dogodkov innesreč,odloča o aktiviranju dodatnih delavcev iz pripravljenosti na domu,zagotovi izvajanje nadzora nad predorom s strani RV,poroča vodji AC vzdrţevalne baze Kozina,opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.Naloge deţurne ekipe AC vzdrţevalne baze Kozina preventivne naloge varstva pred nesrečami,označevanje in zavarovanje mesta nesreče,odpravljanje posledic incidentov,zapiranje AC in preusmerjanje prometa na obvozne ceste,zagotavljanje pogojev za normalno obratovanje,opravljajo druge naloge iz svoje pristojnosti.7.1.3 Drugi organi DARS d.d.Naloge uradnika za varnost v predorih Koordinira vse preventivne in zaščitne ukrepe za zagotovitev varnosti uporabnikov inoperativnega osebja,Zagotavlja koordinacijo s sluţbami za ukrepanje ob izrednem dogodku ali nesreči insodeluje pri pripravi operativnih shem,Sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju ukrepanja ob izrednem dogodku alinesreči,Sodeluje pri opredeljevanju varnostnih shem in določanju strukture, opreme inobratovanja pri novih predorih in spremembah obstoječih predorov,Preverja, da so operativno osebje in sluţbe za ukrepanje ob izrednem dogodku alinesreči usposobljeni in sodeluje pri organizaciji vaj, ki se izvajajo v rednih intervalih,Svetuje glede dajanja v obratovanje strukture, opreme in obratovanja predorov inpreverja, da sta struktura in oprema predora vzdrţevani in popravljeni.Naloge strokovne sluţbe upravljavca in vzdrţevalca objektov DARS d.d.na podlagi 1. člena Pravilnika o vrstah vzdrţevalnih del na javnih cestah in nivoju rednegavzdrţevanja javnih cest (Ur.l. RS, št. 62/1998)izvedba izrednih pregledov objektov na osnovi 12. člena Pravilnika o vrstah

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 32/46vzdrţevalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrţevanja javnih cest (Ur. listRS, št. 62/1998),seznanitev Ministrstva za promet z ugotovitvami izrednega pregleda,druge naloge v okviru pristojnosti.P-01/4P-04/1SEZNAM DEŢURNIH OPERATERJEV IN RAZPOREDITEV DEŢURSTEV V RNCKOZINANALOGE DEŢURNEGA OPERATERJAP-04/2P-05/1P-05/2P-05/3P-01/8NALOGE DEŢURNIH EKIP AC VZDRŢEVALNE BAZE KOZINANAVODILO ZA DELO DEŢURNEGA OPERATERJA V PRIMERU IZREDNEGADOGODKA ALI NESREČENAVODILO ZA DELO DEŢURNIH EKIP V PRIMERU IZREDNEGA DOGODKA ALINESREČENAVODILA ZA IZVAJANJE ZAPOR, PREUSMERJANJE PROMETA, OZNAČEVANJEOVIR NA CESTISEZNAM ZAPOSLENIH V DARS D.D. STROKOVNI SLUŢBI ZA IZVEDBOIZREDNEGA PREGLEDA PREDORA7.2 DRUGI ORGANI IN NJIHOVE NALOGE7.2.1 ReCO uprave RS za zaščito in reševanje – izpostava Koperdeluje neprekinjenosprejema, obdeluje in prenaša zlasti klice v sili na klicno številko 112 za pomočgasilcev, sluţbe nujne medicinske pomoči oziroma za pomoč drugih reševalnih sluţbter aktivira sile za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z načrti zaščite in reševanja,načrti za aktiviranje ter odločitvami pristojnih organovzagotavlja informacijsko in komunikacijsko podporo pri vodenju in izvajanju zaščite,reševanja in pomočiv skladu z načrti zaščite in reševanja ter predpisi o nesrečah obvešča tudi pristojneinšpekcijske sluţbe na področju varstva zdravja, ţivali ter rastlin, varne prehrane terokolja in prostorapreko centra za obveščanje ali neposredno se prenašajo tudi zahteve, pozivi, razglasi,pojasnila in napotila ob alarmih ter druga nujna sporočila v zvezi z nevarnostminaravnih in drugih nesreč vlade, ţupana, pristojnega poveljnika Civilne zaščite alidrţavnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, pristojnega za varstvo prednaravnimi in drugimi nesrečami, ki jih morajo mediji brez odlašanja brezplačno objavitiv skladu z zakonom, ki ureja medije. Objava nujnih pozivov, razglasov ter drugihsporočil ima prednost v vseh sredstvih javnega obveščanja.7.2.2 MNZ Policijska uprava Kopervaruje ţivljenje ljudi, premoţenja ter vzdrţuje red na kraju nesreče,nadzira in ureja promet v skladu s stanjem prometne infrastrukture ter omogočainterveniranje silam za zaščito, reševanje in pomoč,

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 33/46sodeluje z letalsko enoto policije pri oskrbovalnih, izvidovalnih in drugih nalogahpomembnih za zaščito, reševanje in pomoč,sodeluje pri identifikaciji ţrtev,obvešča MNZ o umrlih tujcih,opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.7.3 VODENJE INTERVENCIJEV primeru izrednega dogodka ali manjše nesreče z laţjimi poškodbami in manjšo materialnoškodo je za operativno vodenje izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči odgovorenoperater v RNC Kozina vse do prihoda deţurne intervencijske skupine rednega vzdrţevanjaAC vzdrţevalne baze Kozina na kraj dogodka, ko prevzame operativno vodenje vodjadeţurne skupine. V primeru, da je na kraju dogodka prisotna tudi policija, se enoteupravljavca in vzdrţevalca predora DARS d.d. podrejajo ukazom vodje policijske enote.Ob večji nesreči je za operativno izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na krajunesreče odgovoren vodja intervencije, ki je določen z regijskim načrtom ZIR. Do začetkanjegovega vodenja se izvaja operativno vodenje izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomočis strani upravljavca in vzdrţevalca predora DARS d.d., kot v primeru izrednega dogodka alimanjše nesreče. V času vodenja intervencije s strani vodje intervencije sta operater in vodjadeţurne intervencijske skupine rednega vzdrţevanja AC vzdrţevalne baze Kozina podrejenavodji intervencije.Vodja intervencije intervencijo vodi v koordinaciji s policijo, reševalci, upravljavcem invzdrţevalcem predora DARS d.d. ter poveljnikom in štabom CZ iz lokacije neposredno predportalom.Vodja intervencije je ves čas intervencije v neposredni radijski zvezi z vodilnim operaterjem vRNC in vodjem deţurne skupine AC vzdrţevalne baze Kozina.P-01/2SEZNAM VODILNIH IN ODGOVORNIH OSEB DARS D.D. IT-ITS IN AC VZDRŢEVALNEBAZE KOZINA7.4 ORGANIZACIJA ZVEZZa komuniciranje in prenos podatkov se načeloma uporablja vsa razpoloţljivatelekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojnopovezanih omreţjih.Upravljavec in vzdrţevalec AC DARS d.d. za redno komuniciranje ter v primeru izrednegadogodka in nesreče uporablja naslednje zveze:javne ţične in brezţične zvezesistem direktnih telefonskih zvezsistem radio zveznajeti vodi – CB postajeV primeru večje nesreče se operativno vodenje in komunikacije med organi vodenja,reševalnimi sluţbami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči izvajajo s pomočjo:radijskih zvez sistema ZARE;

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 34/46samostojne posebne zvezesistem direktnih telefonskih zvezjavne ţične in brezţične zvezenajeti vodi – CB postajeSHEMA 2: SHEMA KOMUNIKACIJE V PRIMERU IZREDNEGA DOGODKA ALI NESREČENa območju predora ter v predoru samem je omogočena neprekinjena radijska zveza z istimifrekvencami in na enak način kot na prostem. Omogočena je komunikacija med RNC Kozinater sluţbami vzdrţevanja, policije, gasilcev in reševalcev.P-01/7IMENIK RADIJSKIH POSTAJ IN POZIVNIKOVP-01/3SEZNAM ZAPOSLENIH V DARS d.d. IT-ITS IN AC VZDRŢEVALNI BAZI KOZINA8 UKREPI IN NALOGE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČIUkrepi zaščite, reševanja in pomoči ob izrednih dogodkih in drugih nesrečah v predoruDekani obsegajo vse tiste ukrepe in dejavnosti, ki so potrebni za odpravljanje posledicnesreče, da se zagotovijo osnovni pogoji za nadaljnji promet.8.1 ZAŠČITNI UKREPI8.1.1 Urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepiZa varno in nemoteno odvijanje prometa skozi predor skrbijo v RNC Kozina, kjer jeorganizirana 24 urna deţurna sluţba.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 35/46Nadzorni sistem omogoča popoln nadzor in daljinsko vodenje vseh naprav in sistemov vpredorih, vodenje in nadzor prometa.Takoj po izrednem dogodku oz. drugi nesreči upravljavec in vzdrţevalec predorov DARS d.d.izvede sledeče ukrepe:pregled z oceno stopnje poškodovanosti in uporabnosti opreme oz. objekta (prvivizualni pregled opravijo deţurne vzdrţevalne sluţbe vzdrţevalca objektov DARSd.d.),odstranitev poškodovane opreme in popravilo opremeureditev obvozovzaščita naprav, ki so nujno potrebne za opravljanje ţivljenjsko pomembnih dejavnosti(oskrba z vodo, komunalne dejavnosti, telekomunikacije)V primeru večjih izrednih dogodkov se izvede izredni pregled predora, ki ga opravi strokovnasluţba upravljavca in vzdrţevalca objektov DARS d.d.. Z ugotovitvami strokovna sluţbaupravljavca in vzdrţevalca objektov DARS d.d. seznani Ministrstvo za promet, ki prepove aliomeji promet v predoru, če varnostne zahteve ali ukrepi, določeni s predpisom iz prvegaodstavka 39.b člena ZJC-UPB1, niso izpolnjeni. Ministrstvo pri tem določi pogoje, podkaterimi se lahko ponovno vzpostavi običajen promet v predoru.8.1.2 Radiološka, kemijska in biološka zaščitaZaradi izrednih dogodkov, prometnih nesreč, poţarov in drugih nesreč lahko pride dopoškodb na napravah in vozilih, ki prevaţajo nevarne snovi, kar lahko privede donenadzorovanega uhajanja teh snovi v okolje.Pri nesrečah z nevarnimi snovmi na območju predora je potrebno:Pri razlitju bencina in ostalih naftnih derivatov, kot najpogostejše nevarne snovi vprometu, evakuirati 300 m v vse smeri, v primeru poţara pa evakuirati 800 m v vsesmeri.V primeru razlitja utekočinjenega klora je potrebna evakuirati 500 m v vseh smereh, vprimeru poţara utekočinjenega klora pa je potrebno evakuirati 800 m v vse smeri.Odvodnjevanje cestišča poteka po celotni dolţini predora, do jaška pred zahodnim portalom.Čistilni in protipoţarni jaški so nameščeni na vsakih 100 m, z namenom preprečevanjamorebitnega širjenja poţara, nastalega zaradi vţiga razlite vnetljive tekočine na cestišču.Voda od zadnjih čistilnih jaškov, nameščenih pred zahodnim portalom odteka po PVC cevehv zbiralnik odpadnih vod.Ob nesrečah izvajajo reševanje oziroma odpravo posledic prometne nesreče znevarnimi snovmi pristojne gasilske sluţbe.D-08OPERATIVNI NAČRT UKREPANJA JZ GB KOPER V PRIMERU NESREČE VPREDORU8.1.3 EvakuacijaEvakuacija udeleţencev v prometu oz. predoru se izvaja v primeru večjih nesreč.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 36/46V primeru izrednega dogodka ali manjše nesreče se evakuacija iz predora načelom neizvaja. Udeleţenci v prometu so prisotni na kraju izrednega dogodka ali manjše nesreče, kije ustrezno zavarovan s prometno signalizacijo ţe izven predora tj. pred uvozom v predor.V primeru večje nesreče deţurni operater v RNC Kozina o nevarnosti takoj obvesti ReCOKoper. Evakuacijo ogroţenih oseb iz predora izvajajo samo pristojne reševalne sluţbe obpomoči deţurnega operaterja v RNC Kozina. Pri tem ogroţene osebe oz. osebe zajete vpredoru deţurni operater obvešča preko vključevanja v VAL 202 in preko predorskegaozvočenja.Evakuacija ogroţenih oseb v primeru nesreče v predorski cevi se izvede:v predorsko cev v kateri ni nesreče preko varnostnega prehoda (povezovalni rov),skozi vhod v predor pred portala predorske cevi v kateri ni nesreče.Evakuacijska zbirališča so določena na portalih predorske cevi.Evakuacijsko zbirališče izbere vodja intervencije na v načrtu predvidenih mestih!Če bi ob nesreči v predoru, pri kateri so udeleţene nevarne snovi, prišlo donenadzorovanega uhajanja nevarne snovi v okolje in bi bilo zaradi tega ogroţeno ţivljenjeoseb in ţivali je potrebna njihova evakuacija z vplivnega območja delovanja nevarne snovi. Vtem primeru se evakuacija izvaja v skladu z načrtom ZIR lokalne skupnosti.P-07/1EVAKUACIJSKI NAČRT ZA PREDOR DEKANIP-07/2LOKACIJE EVAKUACIJSKIH ZBIRALIŠČ8.1.4 Sprejem in oskrba ogroţenih osebV primeru, ko je potrebna evakuacija oz. sprejem ter oskrba ogroţenih ter prizadetihudeleţencev v prometu, deţurne sluţbe DARS d.d. AC vzdrţevalne baze Kozina poskrbijoza prevoz, sprejem ter oskrbo.Sprejem in oskrba ogroţenih ter prizadetih oseb obsega:urejanje sprejemališč za evakuirane (sprejemna mesta)prevoz iz ogroţenega območja v AC bazo Kozinaoskrba z najnujnejšimi ţivljenjskimi potrebščinamiNa evakuacijskih zbirališčih, se takoj poskrbi za ogroţene osebe in sicer oskrba zajemasprejem in nudenje prve medicinske pomoči.V primeru večje nesreče osebe, evakuirane iz predora, na evakuacijskem zbirališčuprevzame v oskrbo civilna zaščita.Lokacijo namestitve ogroţenih ter prizadetih udeleţencev v prometu znotraj AC vzdrţevalnebaze Kozina določi vodja intervencije v dogovoru z ostalimi člani operativnega vodstvaintervencije.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 37/46P-01/2P-07/2SEZNAM VODILNIH IN ODGOVORNIH OSEB DARS d.d. IT-ITS IN AC VZDRŢEVALNEBAZE KOZINALOKACIJE EVAKUACIJSKIH ZBIRALIŠČ8.2 REŠEVANJE OB NESREČI V PREDORU8.2.1 Intervencijske naloge deţurne ekipe DARS d.d.Upravljavec in vzdrţevalec objektov DARS d.d. je dolţan organizirati deţurno sluţbo Indelovne skupine za izvajanje ukrepov v primeru izrednih dogodkov in nesreč na cesti.Upravljavec in vzdrţevalec objektov DARS d.d. je dolţan odpraviti vzroke (poškodbe ceste,ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogroţen promet ali zaradi katerih lahko pride dohujših poškodb objektov in večje materialne škode.V primeru izrednega dogodka ali manjše nesreče z laţjimi poškodbami in manjšomaterialno škodo deţurne ekipe DARS d.d. nemudoma:zavarujejo prizorišče s predpisano prometno signalizacijotakoj, ko je mogoče odstranijo ovire in vzpostavijo prevoznost voziščapo potrebi izvedejo nujne ukrepe za zagotovitev obvozapo potrebi in v skladu z navodili vodje intervencije preusmerijo promet iz AC naregionalno cesto, kot je to določeno v prilogah P-03/3 in P05/3vzpostaviti prevoznost ceste, če je to moţnoV primeru večje nesreče deţurne ekipe DARS d.d. nemudoma:zaprejo predorizvedejo nujne ukrepe za zagotovitev obvozapreusmerijo promet iz AC na regionalno cesto, kot je to določeno v prilogah P-03/3 inP-05/3zavarujejo prizorišče s predpisano prometno signalizacijotakoj, ko je mogoče odstranijo ovire in vzpostavijo prevoznost voziščasodelujejo pri nalogah ZRP v skladu z navodili vodje intervencijev primeru nesreče z nevarno snovjo mora deţurni operater v RNC Kozina takojobvestiti ReCO Koper ter mu ob tem posredovati čim več informacij potrebnih zareševanje. Deţurne sluţbe AC vzdrţevalne baze Kozina, v primeru nesreče znevarnimi snovmi, poskušajo pridobiti čim več informacij o dogodku na samem krajunesreče (pogovor z voznikom, ogled mesta,…), če le to ne predstavlja nevarnosti zanjihovo ţivljenje.P-03/3SPISEK ZAPOR IN DOSTOPOV ZA POTREBE IZVAJANJA NAČRTA ZIRP-04/2P-05/3NALOGE DEŢURNIH EKIP AC VZDRŢEVALNE BAZE KOZINANAVODILA ZA IZVAJANJE ZAPOR, PREUSMERJANJE PROMETA,OZNAČEVANJE OVIR NA CESTI

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 38/468.2.2 Gašenje in reševanje ob poţarih v predoru DekaniNaloge gašenja in reševanja ob nesreči v predoru izvaja JZ GB KoperIzvaja naslednje naloge:• naloge gašenja in reševanja: gašenje poţarov in reševanje ob poţarih in eksplozijah,reševanje vkleščenih in blokiranih potnikov,sodelovanje pri prenosu poškodovancev s kraja nesreče,pomoč pri pripravi ponesrečenih za prevoz.• preventivne naloge varstva pred poţarom (preprečevanje nastanka poţarov),• naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoţenja: zaščita in reševanje premoţenja ljudi,izvajanje intervencij ob nesreči pri prevozu nevarnega blaga.• opravljanje drugih splošnih reševalnih nalog.Če se poţar razširi izven predora na gozd (na teţko dostopen teren), lahko vodja intervencijepreko ReCO zahteva pomoč helikopterja SV.8.2.3 Tehnično reševanje v predoru DekaniTehnično reševanje ob nesreči v predoru izvajajo:JZ GB Koperdeţurna ekipa DARS RV ACB Kozina (deţurne sluţbe DARS d.d. ACB Kozina vskladu z navodili vodje intervencije ter v skladu s svojimi pristojnostmi sodelujejo pritehničnem reševanju ob izrednem dogodku oz. manjši nesreči.)Tehnično reševanje zajema:odkrivanje ponesrečencev v razbitinah,reševanje ljudi in materialnih dobrin iz razbitin,reševanje ţivali iz razbitin (izvaja se po navodilih VURS – veterinarskega inšpektorja),izvajanje drugih nalog iz svoje pristojnosti.Odstranitev – izvlek vozil iz predora:Izvlek vozil iz predora izvaja deţurna ekipa DARS. Za izvlek vozil oziroma odstranitev vozil izpredora ima DARS sklenjeno pogodbo s podjetjem, ki opravlja izvlek oziroma odstranitevvozil.D-08P-03/4OPERATIVNI NAČRT UKREPANJA JZ GB KOPER V PRIMERU NESREČE VPREDORUPOŢARNA IN GASILNA OPREMA V PREDORU DEKANI

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 39/468.2.4 Nujna medicinska pomočV okviru nujne medicinske pomoči ob nesreči v predoru se izvajajo najnujnejši ukrepi zaohranitev ţivljenja in varovanja zdravja oseb:prva pomoč, ki jo na kraju nesreče dajejo udeleţenci v prometu in delavci DARS d.d.AC vzdrţevalne baze Kozinanujna medicinska pomoč, ki jo na kraju nesreče daje sluţba NMP – PHEnujna zdravstvena oskrba, ki jo daje medicinsko osebje na terenu ali pa v ustreznihzdravstvenih ustanovahizvajanje higienskih in protiepidemičnih ukrepovidentifikacija mrtvihdrugi ukrepi in naloge iz svoje pristojnostiZa izvajanje nujne medicinske pomoči je zadolţena pristojna sluţba za NMP.Vodja intervencije določi mesto zdravstvene oskrbe (MZO) izven območja nevarnosti zareševalne enote in oskrbovane osebe, na katerem se izvajajo naloge in ukrepi, ki jih določi.Glede na obseg nalog reševanja vodja intervencije izbere tudi mesto pristanka helikopterjana za to v načrtu predvidenih mestih (priloga P-03/7).P-07/3LOKACIJE EVAKUACIJSKIH ZBIRALIŠČP-03/7MESTA ZA PRISTANEK HELIKOPTERJAD-09 NAČRT ZRP SLUŢBE NMP Reševalna postaja Izola OB NESREČAH V PREDORIH8.2.5 Zagotavljanje pogojev za normalno obratovanjeIzvajanje načrta zaščite in reševanja je končano:ko brezhibno delujejo vsi sistemi za nemoteno delovanje avtoceste in predorovko avtocesta in predori zadostujejo vsem zahtevanim predpisomko je očiščeno in dekontaminirano območje delovanja nevarne snoviko so odpravljene vse posledice nesrečeO zaključku postopkov zaščite in reševanja oz. izpolnjevanju normalnih pogojev odloča vodjaintervencije.V primeru, ko je očitno, da pogoji za normalno obratovanje ne bodo mogli biti vzpostavljeni vdoglednem časovnem obdobju (večje poškodbe predora) je potrebno v čim krajšem moţnemčasu zagotoviti ustrezno rešitev za nemoten potek prometa (ureditev dvosmernega prometaskozi eno predorsko cev, preusmerjanje prometa).

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 40/469 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITAOsebna in vzajemna zaščita obsega vse ukrepe, ki jih udeleţenci v prometu in ogroţeniprebivalci ob avtocesti izvajajo za preprečevanje in ublaţitev posledic nesreče za njihovozdravje in ţivljenje.Za osebno in vzajemno zaščito so odgovorni udeleţenci v prometu ter upravljavec invzdrţevalec predorov DARS d.d..Naloge s področja usklajevanja izvajanja nacionalnega programa varnosti cestnega prometa,preventive, vzgoje in izobraţevanje v cestnem prometu ter analitsko- raziskovalne naloge,povezane z varnostjo cestnega prometa, opravlja Ministrstvo za promet.Osebna in vzajemna zaščita obsegata:Upoštevanje cestno prometnih predpisovObveščanje prebivalcev o posledicah in razmerah na prizadetem območjuOrganiziranje informacijskih centrov9.1 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETUVeliko vlogo pri osveščanju voznikov in vseh ostalih udeleţencev v prometu ima Svet zapreventivo in vzgojo v cestnem prometu.Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mora izdajati in razširjati prometno vzgojnepublikacije o obnašanju voznikov pri voţnji skozi predor, o prometni in svetlobni signalizaciji,ki opozarja voznike med voţnjo skozi predor, kaj pomeni posamezna signalizacija predpredori, na portalih in v predorski cevi ter druga gradiva, ter sodelovati s sredstvi obveščanja.D-05 ZLOŢENKA DARS d.d. »VARNO SKOZI PREDORE«10 RAZLAGA POJMOV IN KRAJŠAV10.1 POMEN POJMOVAVTOCESTAAvtocesta je drţavna cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, ki izpolnjujepredpisane pogoje za avtocesto in je označena s predpisanim prometnim znakom.UDELEŢENEC V CESTNEM PROMETUUdeleţenec cestnega prometa je oseba, ki je na kakršenkoli način udeleţena v cestnemprometu.OGROŢANJEOgroţanje je ravnanje v nasprotju z določbo Zakona o varnosti cestnega prometa (uradnoprečiščeno besedilo) /ZVCP-1-UPB4/ (Ur.l. RS, št. 133/2006, 37/2008), s katerimudeleţenec cestnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetilaprometna nesreča, pa se ni, bodisi po naključju ali zaradi ustreznega ukrepanja udeleţencevcestnega prometa.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 41/46NEVARNOSTNevarnost je (naravna ali druga ustrezna) danost za katerikoli neugoden pojav, ki je povezanz moţno nesrečo in lahko povzroči neugodne učinke.NESREČANesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih ali drugihsilah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo ţivljenje ali zdravje oseb, ţivali ter premoţenja,povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor inobvladovanje potrebno uporabiti potrebne ukrepe, sile in sredstva.VEČJA NESREČA (mnoţična nesreča)Večja nesreča v cestnem predoru je nesreča, pri kateri je prišlo do večje prekinitve vcestnem prometu, v kateri je udeleţeno večje število vozil, je več oseb izgubilo ţivljenjeoziroma se telesno poškodovalo, je nastala velika materialna škoda. Večja nesreča je tudinesreča, ko je prišlo do nenadzorovanega uhajanja nevarne snovi v okolje (kot posledicanesreče v predoru), ki neposredno ogroţa ţivljenje ali zdravje ljudi in ţivali oziroma povzročiuničenje ali škodo na premoţenju ter ima škodljiv vpliv na okolje.NARAVNE NESREČENaravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, sneţni plaz, visok sneg, močan veter,toča, ţled, pozeba, suša, mnoţični pojav nalezljive človeške, ţivalske ali rastlinske bolezni indruge nesreče, ki jih povzročijo naravne sila.DRUGE NESREČEDruge nesreče so velike nesreče v cestnem, ţelezniškem in zračnem prometu, poţar,rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreča, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrskanesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjoin ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje in druge oblike mnoţičnega nasilja.PROMETNA NESREČAPrometna nesreča je nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javnicestni promet v kateri je bilo udeleţeno vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanjena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.Prometne nesreče se glede na posledice v skladu z 134. členom Zakona o varnosti cestnegaprometa (uradno prečiščeno besedilo) /ZVCP-1-UPB4/ (Ur.l. RS, št.133/2006, 37/2008)delijo na štiri kategorije:prometna nesreča I. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je nastala samomaterialna škodaprometna nesreča II. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena osebalahko telesno poškodovanaprometna nesreča III. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena osebahudo telesno poškodovanaprometna nesreča IV. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradiposledic nesreče umrl v 30 dneh po nesrečiIZREDNI DOGODEKIzredni dogodek je ovira v smislu določil 123. člena Zakona o varnosti cestnega prometa(uradno prečiščeno besedilo) /ZVCP-1-UPB4/ (Ur.l. RS, št. 133/2006, 37/2008), predvsemtovor ali predmet na vozišču, ustavljeno vozilo, izredni prevoz, onesnaţena cesta ali ţival inpodobno na območju cestišča oziroma predora.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 42/46IZREDNI PREGLED PREDORAIzredni pregled predora je pregled na osnovi 12. člena Pravilnika o vrstah vzdrţevalnih delna javnih cestah in nivoju rednega vzdrţevanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/1998).ZASTOJ PROMETAZastoj prometa je kratkotrajni zastoj v prometu, ki je posledica povečane gostote prometa aliovir na cestišču.VOŢNJA VOZILA V NASPROTNI SMERIVoţnja vozil v nasprotni smeri je neregularna voţnja vozil v nasprotni smeri regularnegaprometnega toka.STOJEČE VOZILOStoječe vozilo pomeni ustavljeno vozilo na voznem ali prehitevalnem pasu v predoru.IZPAD ELEKTRIČNE ENERGIJEIzpad električne energije je daljši izpad (daljši od 5 min.) električne energije od obeh virovnapajanja (osnovno napajanje od RTP Dekani in rezervno od RTP Hrpelje).ONESNAŢENO ALI SPOLZKO CESTIŠČEOnesnaţeno cestišče pomeni lokalno oviro - tujek na cestišču (pesek, predmet, itd). Spolzkocestišče pomeni lokalno spremembo oprijemljivosti cestišča zaradi nanosa blata, mulja, olja,itd.PREKORAČENA EMISIJA COPrekoračena emisija CO pomeni prekoračitev mejnih stopenj CO, ki so še sprejemljive(prekoračitev vrednosti 100 ppm sproţi OPOZORILO, prekoračitev vrednosti 250 ppm sproţiALARM).POSLABŠANJE VIDLJIVOSTIPoslabšana vidljivost pomeni prekoračitev mejnih vrednosti števila trdnih delcev/m³ zraka, kiso še sprejemljive (prekoračitev vrednosti 7 k sproţi OPOZORILO, prekoračitev vrednosti 12k sproţi ALARM).BURJABurja je mrzel, suh in sunkovit veter iz severovzhodne smeri, ki je v posameznih sunkihlahko zelo močan in je od vseh vetrov edini, ki lahko vpliva na promet v predoru. Največjohitrost dosega burja pod kraškim robom, proti morju sicer oslabi, vendar posamezni sunkipogosto dosegajo hitrosti nad 100 km/h. Ob takih sunkih lomi, prevrača in premika vsepredmete, ki so ji izpostavljeni in niso dobro pritrjeni.POJAV ŢIVALI V PREDORUPojav ţivali pomeni pojav ţive divje ali domače ţivali na portalih predorov in v samempredoru.STOJEČE VOZILO ZA PREVOZ NEVARNIH SNOVIStoječe vozilo za prevoz nevarnih snovi pomeni ustavljeno vozilo na voznem aliprehitevalnem pasu v predoru, pri katerih lahko zaradi oznak na vozilu ali oblike voziladomnevamo, da vrši prevoz nevarnih snovi.POŢARPoţar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času. Pod poţaruvrščamo poţar v predorski niši oz. napravah za varno vodenje prometa ter poţar na vozilu,ki se v trenutku poţara nahaja v predoru oz. na portalih predora.

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 43/46NESREČE Z NEVARNO SNOVJONesreča z nevarno snovjo je nenadzorovano prodiranje nevarne snovi v okolje v trdnem,plinastem ali tekočem stanju. Nevarne snovi so tiste, ki so strupene, kancerogene, jedke,oksidacijske in draţljive, radioaktivne, kuţne, eksplozivne, vnetljive ali povzročajo vţig v stikuz drugimi snovmi.EKSPLOZIJAEksplozija je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki ima za posledico povišanjetemperature ali tlaka oziroma obeh hkrati.EVAKUACIJAEvakuacija je organizirano gibanje oseb na varno mesto ob poţaru.DIVERZIJADiverzija je v prometnem smislu namen osebe, da poruši, zaţge ali kako drugače uniči alipoškoduje prometno sredstvo ali prometno napravo, napravo namenjeno sistemu zvez,javno napravo za vodo ali prenos energije ali kakšen drugi objekt, ki je pomemben zavarnost udeleţencev v prometu.10.2 RAZLAGA KRAJŠAVA1ACCOCPCZDDARSDDCEUJZ GBKIT-ITSOKCMSKMZONMPPPEPHEPICPURABTReCORNC ACBRVRVSavtocesta A1 Šentilj - SrminAvtocestaOgljikov monoksidCestninska postajaCivilna zaščitaDodatek k načrtu ZIR (v posebni mapi)Druţba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.DDC svetovanje, inţeniring, d.o.o.Evropska skupnostJavni zavod Gasilska brigada KoperInformacijska tehnologija - inteligentni transportni sistemiOperativno komunikacijski centerMedvedev-Sponheuer-Karnikova potresna lestvicaMesto zdravstvene oskrbeNujna medicinska pomočPriloga k načrtu ZIR (v posebni mapi)Poslovna enotaPrehospitalna enotaPrometno – informacijski centerPolicijska upravaNemške smernice za opremo in obratovanje naprav v cestnihpredorihRegijski center za obveščanjeNadzorni center avtocestne bazeredno vzdrţevanjeAvstrijske smernice in predpisi za gradnjo cest

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 44/46Ur.l.RSZVCP-1ZJCZRPZIRZAREUradni list Republike SlovenijeZakon o varnosti cestnega prometaZakon o javnih cestahZaščita, reševanje in pomočZaščita in reševanjeRadijske zveze v sistemu zaščite in reševanja11 PRILOGE IN DODATKI K NAČRTU11.1 PRILOGE K NAČRTU ZAŠČITE IN REŠEVANJA (V POSEBNI MAPI)PRILOGA VSEBINAP-01 PODATKI O ODGOVORNIH OSEBAHP-01/1 Organizacijska shema podjetja DARS d.d.P-01/2Seznam vodilnih in odgovornih oseb DARS d.d. IT-ITS in AC vzdrţevalne bazeKozinaP-01/3 Seznam zaposlenih v DARS d.d. IT-ITS in AC vzdrţevalni bazi KozinaP-01/4 Seznam deţurnih operaterjev in razporeditev deţurstev v RNC KozinaP-01/5Seznam oseb, ki jih obveščata vodja AC vzdrţevalne baze Kozina in koordinatorEV AC vzdrţevalne baze KozinaP-01/6 Pooblastilo o imenovanju namestnika vodje AC vzdrţevalne baze KozinaP-01/7 Imenik radijskih postaj in pozivnikovP-01/8Seznam zaposlenih v DARS d.d. strokovni sluţbi za izvedbo izrednega pregledapredoraP-02 PODATKI O SREDSTVIH ZA IZVAJANJE NAČRTA ZIRP-02/2Seznam mehanizacije in materialno tehničnih sredstev DARS d.d. ACvzdrţevalne baze KozinaP-02/3 Seznam in opis nameščenih sistemov za registracijo dogodka in vodenje predoraP-03 PODATKI POMEMBNI ZA REŠEVANJE OB NESREČIP-03/1Pregled števila vozil skozi oba predora oz. obremenjenost predorov v določenihčasovnih obdobjihP-03/2 Pregled izrednih dogodkov in nesreč v preteklih letihP-03/3 Spisek zapor in dostopov za potrebe izvajanja načrta ZIRP-03/4 Poţarna in gasilna oprema v predoru DekaniP-03/5 Načini opazovanja in detekcije dogodkovP-03/6 Obrazec za prijavo dogodka oz. nesreče v predoruP-03/7 Mesta za pristanek helikopterjaP-04 NALOGEP-04/1 Naloge deţurnega operaterjaP-04/2 Naloge deţurnih ekip AC vzdrţevalne baze KozinaP-05 NAVODILAP-05/1 Navodilo za delo deţurnega operaterja v primeru izrednega dogodka ali nesrečeP-05/2P-05/3Navodilo za delo deţurnih ekip v primeru izrednega dogodka ali nesrečeNavodila za izvajanje zapor, preusmerjanje prometa, označevanje ovir nacesti

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 45/46P-07 EVAKUACIJAP-07/1 Evakuacijski načrt za predor DekaniP-07/2 Lokacije evakuacijskih zbirališč11.2 DODATKI K NAČRTU ZAŠČITE IN REŠEVANJA (V POSEBNI MAPI)D-01Ocena ogroţenosti pred poţari in drugimi nesrečami za predora Kastelec inDekaniD-02 Značilnosti predora DekaniD-03 Študija poţarne varnosti za predor DekaniD-05 Zloţenka DARS d.d. ''Varno skozi predore''D-06 Obratovalna navodila za predor DekaniD-08 Operativni načrt ukrepanja JZ GB Koper v primeru nesreče v predoruD-09 Načrt ZRP sluţbe Reševalna postaja Izola ob nesrečah v predorihD-10 Načrt aktivnosti PU Koper ob nesrečah v predorih12 GRAFIČNE PRILOGERISBA 1: Zbirna kartaRISBA 2: Zbirna karta – DetajliRISBA 3: Situacija – detajli 1. delRISBA 4: Situacija – detajli 2. delRISBA 5: Detajl 1 – Zapora ceste v smeri proti Postojni – preusmeritev po regionalni cestiRISBA 6 Detajl 2 - Dostop na AC v smeri proti LjubljaniRISBA 7 Detajl 3 – Intervencijski dostop na avtocesto pri viaduktu LamaRISBA 8 Detajl 4 – Intervencijski dostop na avtocesto pri zahodnih portalih predora DekaniRISBA 9 Detajl 5 – Evakuacijski zbirališči št. 1 in 3, mesto za pristanek helikopterja št. 2RISBA 10 Detajl 6 - Intervencijski dostop na avtocesto pri zahodnih portalih predora DekaniRISBA 11 Detajl 7 - Evakuacijski zbirališči št. 2 in 4, mesto za pristanek helikopterja št. 1RISBA 12 Detajl 8 - Intervencijski dostop na avtocesto pri vzhodnih portalih predora DekaniRISBA 13 Detajl 9 - Intervencijski dostop na avtocesto pri vzhodnih portalih predora DekaniRISBA 14 Detajl 10 - Intervencijski dostop na avtocesto pri vzhodnih portalih predora DekaniRISBA 15Detajl 11 - Zapora ceste v smeri proti Kopru - preusmeritev po regionalni cesti terdostop na avtocestoRISBA 16 Detajl 12 - Zapora na priključku Črni kal v smeri proti KopruRISBA 17 Detajl 13 - ''SOS'' izvozRISBA 18Priloga P-03/3 - Zapora ceste v smeri proti Postojni, preusmeritev po regionalnicestiRISBA 19 Priloga P-03/3 - Dostop na avtocesto v smeri proti LjubljaniRISBA 20 Priloga P-03/3 - Intervencijski dostop na avtocesto pri viaduktu LamaRISBA 21Priloga P-03/3 - Intervencijski dostop na avtocesto pri zahodnih portalih predoraDekaniRISBA 22Priloga P-03/3 - Intervencijski dostop na avtocesto pri zahodnih portalih predoraDekaniRISBA 23Priloga P-03/3 - Intervencijski dostop na avtocesto pri vzhodnih portalih predoraDekani

DARS d.d.Načrt zaščite in reševanja ob nesrečah v predoru Dekaniverzija: 1.0datum: Marec 2006stran: 46/46RISBA 24Priloga P-03/3 - Intervencijski dostop na avtocesto pri vzhodnih portalih predoraDekaniRISBA 25Priloga P-03/3 - Intervencijski dostop na avtocesto pri vzhodnih portalih predoraDekaniRISBA 26Priloga P-03/3 - Zapora ceste v smeri proti Kopru - preusmeritev po regionalnicesti ter dostop na avtocestoRISBA 27 Priloga P-03/3 - Zapora na priključku Črni kal v smeri proti KopruRISBA 28 Priloga P-03/4 - Predor Dekani – poţarna oprema – 1.delRISBA 29 Priloga P-03/4 - Predor Dekani – poţarna oprema – 2.delRISBA 30 Priloga P-03/4 - Pogonska centrala Dekani vzhod – poţarna opremaRISBA 31 Priloga P-03/4 - Pogonska centrala Dekani zahod – poţarna opremaRISBA 32 Priloga P-03/4 - Elektro niše, niše za klic v sili, prečni prehod – poţarna opremaRISBA 33 Priloga P-03/7 - Mesto za pristanek helikopterja št. 1RISBA 34 Priloga P-03/7 - Mesto za pristanek helikopterja št. 2RISBA 35 Priloga P-07/1 - Evakuacijski načrt za predor DekaniRISBA 36 Priloga P-07/2 - Evakuacijski zbirališči št. 1 in 3RISBA 37 Priloga P-07/2 - Evakuacijski zbirališči št. 2 in 4