Julij - Planinski Vestnik

planinskivestnik.com

Julij - Planinski Vestnik

a o M s k o© t e t o IPlaifiitosIkawdsto5kGora, ki ti vzame pol neba 310Borut Korun V neznanih soteskah Unca 317Pavle Kozjek Čihulova pozimi 321Danilo Cedilnik V zanki svetlobe 323Ciril Zupane Nova planinska pot Postojna—Pivka 326Nada Kostanjevic Zakaj pa ne? 328Stanko Sreš Čudoviti Čaven 330Niko Zuraj Čez Pohorje 331Silvo Kristan Iz teorije za prakso 333Društvene novice 337Varstvo narave 346Iz planinske literature 349Alpinistične novice 350Razgledi po svetu 351Na kratko ... 353Naslovna stran:Krn — Barvni dia 24 X 36 — Foto Andreja PeklajLastnik: Planinska zveza Slovenije. Ljubljana - Glavni in odgovorni urednik: MarijanKrišelj. naslov: 61000 Ljubljana, p. p. 44 61109 Ljubljana Uredn.škl odbor: ing Toma/Banovec, Ing. Janez Bizjak, Aleš Doberlet (fotografija) Stanko Hribar d pl. oec BožidarLavrič. prof. Evgen Lovšin, prof. Tine Orel (tehnični urednik). Iztok Oso nikdr. Miha Potočnik. Nada Praprotnik (varstvo narave In okolja), .J^® 2 . Pretnar,prof. Janko Ravnik, Franci Savenc. ing. Albert Susnik (fotografija), Franc Vogelnik,dr Tone VVraber - Naslov: Planinska zveza Slovenije, 61001 Ljubljana, Dvorakova 9.p p 214. - Tekoči račun pri SDK 50101-678-47046, telefon 312 553. - PlaninskiVestnik izhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 350 din, plačljiva tudi v dvehobrokih, za tujino 550 din (28 S). Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke.Spremembe naslova javljajte upravi glasila; navedite vedno tudi stan naslovs tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pismene odpovedido 1. decembra za prihodnje leto. — Rokopisov in slik ne vračamo. — Tiska inklišeje izdeluje Tiskarna -Jože Moškrič« v Ljubljani.


itlvfiria^onlkrposkur" 0 iugoslovansko sme "° Predvidenimi variantami. Smer na ievi (oznaka J) pred-


GORA, KI TI VZAME POL NEBA(Priložnostni intervju z vodjo VIII. odprave na Himalajo Alešem Kunaverjem in načelnikomKOTG pri PZS Tonetom Škarjo.)Aleš Kunaver je bil vodja jugoslovanske odprave LHOTSE 81. kot smo velikokratbrali v naših informativnih vlFlh. v časopisih, slišali na radiu in videl, na telev.z.jIn tako je zdajle priložnost, da se z njim pogovorimo o konkretnih rečeh o odpravi,zanimale nas bodo predvsem tiste konkretnosti, ki sicer silijo ze v načelna vprašanjako govorimo o odpravah. Zdajle, ko imamo pred seboj se sveže vtise zzadije osme odprave naHimalajo, pa je taka priložnost kot na ase. saji nam bopomagala premostiti prenekatero še premalo jasno izraženo mise ^p emalo raz^Inžpno deistvo ki se je nehote vtkalo tudi v niti javnega mnenja, in torej zadejstva pomagajo razraščati vedenje o tej vrhunski dejavnosti jugoslovanskegaAleš'Kunaver namreč kot vodja V. JAHO na Makalu in VIII. v J steno Lhotsejazdružuje v eni osebi nov koncept v uveljavljanju odprav v tuja gorstva, ko odpravezačenjajo reševati take probleme na alpinistični nacm. Preprosto bi to navrzenougotovitev mogli razložiti takole:ALEŠ KUNAVER:Alpinizem je recimo imel na vsakem geografskem področju dve fazh ^vrhov nato pa osvajanje alpinističnih problemov. Jugoslovani smo prvo fazo v Himalajzamud i H zato pa poskušamo v drugi fazi svojo navzočnost v alpinističnem svetu izpričat,na t a p ov s e m al p i nfs ti č n i^ n ač i n. Zavoljo tega se torej lotevamo takih problemovpravTHai kn sn te neznanke še odprte, ko so vroče, ko so zanimive in ko navsezadnjerpfevanie teh problemov, to je plezanje v velikih stenah, tako našemu alpinizmu mtudf^ši deže I i prinese dol očen ugled in opraviči njen obstoj v družb, alpskih narodov.Tule pred nami je fotografija Lhotseja, to je mogočne gore, ki je mnogi nisovideli od b I iz u A li bi jo nam na kratko komentirali? Namreč na gor, so vrisane tudismeri z različnimi oznakami.ALEŠ KUNAVER:Oznaka da ie to mogočna gora vsekakor velja. 4 Posebej za nekoga, ki pride podI njoz n a m e n o m da bi priplezal to 3300 metrov visoko steno. Taka stena dela zares s lenvtis T a vtTs, predvsenf pa njegove posledice, premagovanjetehposedicnagor, predstavilaDomembendel plezalčeve naloge. Pa tudi enega najtežjih b r e m e n ki so obtelevaMčCodprave tS je GORA. KI TI VZAME POL NEBA, ko stojis pod njo, drugonnlnvirn na dobi za naarado tisti, ki pride na vrh te gore. . .ttmmmaHm®Zda? ko le steni dob°i že nekaj obiskovalcev, ki so se v nji poskusali - s tem,Wmmmmmm» n ^ -s t a,os re dn, sicer ^ ^ ^ ^ «, wmammsm


Bazno taborišče 5200 mFoto AlešKunaverTovornik — VanjaMatijevecFoto Aleš Kunaver


po svetu dogaja. S tega načrta zdaj lahko sledimo tisti smeri, ki nam je rabilazaglavno.ko smo io v resnici tudi preplezali le s to razliko, da v zgornjem delu nad taborom VI.razen orle tret ine iztegnjene črte - ni preplezana. Tam je bil potreben se prestopčez zgornjo polivico skalne stopnje in potem vzpon po snežnem razu na vrsn. greben,od tam pa na vrh.Lhotse ie torei vendarle gora z velikimi neznankami, čeprav bi zdajle morda lahkocelo ie' rekli da so nekatere neznanke postale že znane; to je gora, k, nekakoizziva in je pustila še nekaj odprtih vprašanj. Odprava je s 1 a iia pot z na ogoda opravi delo, kolikor bi ji ga pač naložila sama J stena Lhotseja. Odprava jeto delo opravila in se je morala zavoljo vremenskih razmer, kiso pačI popo enez goro in vremenom, vrniti predčasno. Ali razmišljanje k. smo ga povzeh povsebinah dnevnega tiska, predstavlja pravilen p o v z e t e k a , se vendar e p evecoklepa vsebine iz novic in informacij, ki smo jih lahko brali, poslusali in gledanv naših javnih informativnih občilih.ALEŠ KUNAVER:Mislim da le definicija pravilna, vendar pa bi sam še bolj poudaril izrazito zeljo pa nesam^želio tud cilj odprave, da bi potem, ko smo steno prepleza i. stopil, tud,lica i r s r J « :redno odzivna na vsa taka dogajanja, ki se odvijajo, vtujih.gorstvih,,n v k a t e r h*ndpluieio naši alpinisti. To veliko zanimanje zasledujemo ze vrsto let nazaj,predvsem pa je poraslo z Mount Everestom. Vi delujete tudi v jugoslovanskemprostom in zunaj naših meja, zato naj vam zastavimo še tole vprašanje: Kakopa b vi mogU oceniti, morda v obliki krajšega povzetka to pravkar opravljeno9delo saj s? e mu navsezadnje prav vi sami sledili v vseh podrobnostih m munarekovali celo smer?ALEŠ KUNAVER:t i s SEMSSSftlssaf S ^ t s K - s s a j s s s s s i312 morda drugi.


Taki smo prihajali v taboreFoto Aleš KunaverPavel Podgornik in Filip Bence tovorita opremo za tabor 4. Spodaj desno tabor 3Foto Aleš Kunaver


Načelniku KOTG pri PZS Tonetu Škarji velja nadaljevanje pogovora ki je povezanoz uaotovitvijo, pravzaprav z dogodkom, ko je osma jugoslovanska odprava v J steniLhotseja opravila svojo nalogo in ko je bilo to dejanje, ki je ustrezno odmevalotako doma kot v tujini, če je torej ta dogodek resnično odmeven, potem pravgotovo zasluži svojo pozornost tudi na straneh Planinskega vestnika m pa sevedakomentar »iz prve roke«, torej komentar iz vaših ust.TONE ŠKARJA:J stena Lhotseja velja trenutno za glavni problem v Himalaji. Problemli se pac Pojavljajovedno znova, kot jih narekujejo sposobnosti alpinističnih odprav ,p sama ^ o s t panaj si bo to doseči vrh gore ali pa preplezat, se neznano steno. In tako ahko recemda smo želeli s tem, da preplezamo J steno Lhotseja. rešit, enega velikih Pro^emovv Himalaji. No. in ko smo spremljali delo same odprave, smo ze od vsegsizacetka. Koso začela prihajati poročila, imeli vtis, da so imeli izjemno smolo z vremenom. Uveljavilse je pač ciklonski tip vremena, ki pa ima zato mnogo več padavin za razliko mogočeod Everesta, ko smo bili zelo občutljivi na severozahodni celinski vete tu pa veterne bi mogel veliko škodovati, razen morda v zgornjem delu. Veliko bolj na škodo ješel sneq saj se zavoljo hude strmine ni mogel obdržati in je že vsakih novih pet centimetrov'pomenilo zoprno usipanje, to pa ovira plezalce pri delu, celo ogroza jih rus,tabore in tako naprej^... Ne nazadnje pa tako vremensko dogajanje zelo ubija voljopri ljudeh, kar se je recimo pokazalo pri nekaterih mlajših alpinistih.Svetovne alpiniste je Lhotse najprej kot gora, potem pa tudi kot stena dolgo casapritegoval (pravzaprav jih priteguje še danes); vi ste bil. kot vodj.odjave naMount Everest zelo blizu te gore in ste imeli v tem primeru podobno priložnostkot mnogi člani drugih odprav, ki so se znašle tu že pred vamii. da ste to goromogli tudi osebno oceniti in vam je ustvarila morda tudi določen osebni vtis.TONE ŠKARJA:Sama aora ko jo qledaš z Everestove strani, ni nič posebnega in dejansko LhotsejuTni vrh dobesedno pomeni - južni vrh Mount Everesta. Toda dva dni pred baznimtaborom ko greš skozi vas Feriče, tedaj je pred teboj južna stena te gore, k jepribližno poldmg dan oddaljena od tebe. Torej, kako bi dejal to je stena, ki deluje7p| n n p h i m al a i s ko rekel bi da deluje celo alpsko, tako da e kar ne moreš vsklad t.s t?st"m okol%m ' I zjemna je zarad i svoji h strmin, zaradi velikih odlomov čiste skale.Ko to pa natančneje ogleduješ, pa seveda le vidiš, da ni povsem nemogoča Vsaknerešljiv problem si od blizu' spremeni v niz rešljivih problemov. Torej se e podrobenštudij da oceno, ki ustvari upanje, da je mogoče to steno tudi preplezati. Odpravao kateri je govora, je to možnost izkoristila do potankosti, saj je steno podrobnopreučila po fotografijah, pa tudi izvidnica, bila sta to Marko štremfelj -n Nejc Zaplotn.kje dala dosti oprijemljivih novih podatkov. Vse to e ustvarilo možnost, da so predvidelismer ki je skoraj popolnoma ustrezala dejanski smer«, po kateri na b. odpravasteno preplezala. Seveda so zraven prišteli tudi možna presenečenja, ki naj bi jihpovzročile tako imenovane objektivne okoliščine, kar naj bi pomenilo tud. nekateremožne variante po katerih naj bi vendarle vsaj v glavnem dosegli svoj cilj. Za soMmalajakenorme" še vedno tike, da je treba doseči vr- gore. Bo, ae pa to gotovonekoč spremenilo, kot se je to spremenilo v zadnjih 100 letih v Alpah.Vemo in tudi brali smo, te informacije so izredno dobro delovale, da so svetovniproblemi osvajanja vrhov nekako že zaključeni, da pa je se dosti odprtih problemovki ne pomenijo zgolj osvajanja vrhov, ampak ze zadevajo področje alpinističnihproblemov kot takih. In ravno ta odprava je bila ena izmed specialnoalpinističnih, ki naj bi se lotila enega takih problemov Ali lahko potegnetepodobnost med odpravo, ki ste jo vodili vi s sedanje> ki jo je.vod M Ales Kunaver,in morda tudi s prvo prihodnjo, ki jo ima komisija KOTG sele v načrtu?TONE ŠKARJA:Zahodni del Evresta je silno dolga klasična tura, kot vemo, z modernimi plezalsk.m.težavami seveda ki so predvsem v začetku izredno zahtevne, torej celo take, kot jihnima noben drug osem tisočak pri svojem vstopu. Potem pa si slede premor. :z lažjim.In težjimi prehodi dokler se tisti težji ne potegnejo prav do vrha, tja do t st h petestoon e v višini osem tisoč šesto metrov. Sneg pa v tej smer. n. predstavljal bistveneo v^reVeter nam reč z grebena sneg odpiha in šele izjemne kolic.ne b, utegnile bistveno314 zavreti tak S predvsem zavoljo izredno nevarnih plazov. Pr, Lhotseju je pa to


povsem druga stvar. Stena se vzpne v enem samem zamahu od tal do vrha in je zelostrma. Tako je strma, da se sproti prožijo že manjše količine snega. Obe ti odpravi v JS. 1 -nofseja m na Mount Everest, predstavljata v organizacijski obliki še praviklasični odpravi, ne glede na to, da je ta druga reševala alpinistične probleme v stenihlefS'T ifi Je 3'a - n0V - pr - istop , na najvišj0 9° ro -K| asični sta v tistem pomenu'besede, ko deluje organizacija se v obliki piramide, torej da se gradijo tako materialnaosnova kot človeške zmogljivosti tako dolgo, dokler ta vrh ne doseže pravega vrhaObe pa sta v tehničnem smislu ekstremno težki smeri. Problem, s katerim se ukvarjamov temle trenutku, je področje, kjer pravzaprav še nismo nič naredili — področje orqanizacijetako_ imenovanih žepnih odprav v nekakšnem alpskem stilu. Vzemimo prviK?.' £ nasega pr °9r ama — J steno Dhaulagirija, 8167 m. To je 3500 do 4000 metrovnLl° k ,l Sten^'- V s P odn J em delu 8, Precejšnjimi tehničnimi težavami, zgoraj pa je sicernekoliko poloznejsa, zato pa polna objektivnih nevarnosti, kajti vsak sneg je lahkoma " jSSEl??!!iZ^T f J. 8 •Cenjena. V taki odpravi pa bi deloKn 1 h? nnfP -f- ZalC ['bl '?b 'J ' h ŠeSt " nič več bi'na iP re i opremili vstop v stenona hi t J 2 Tneka V St0 met , rov vrvi in j jh P ritrdili v spodnji del stene, potempa bi se umaknili m se aklimatizirali na stranskem grebenu. Hodijo gor in dol zato darfmn1m na oK •ih V, ? n 5'P ° te -u P ~ gr^do ob prvem ,epem vremenu preprosto drug zat S i S ^ ^ - S 0 tlSt k0 je stena samo že iziled " I" snega; s sebojpa nosijo lahke sotorcke za bivakiranje; tako tudi v steni prenočijo in tako gre napredo vrha. To so odprave, ki so precej manjše in imajo dvoje prednosti: predvsem soprecej cenejše pa mnogo manj vzponov po nevarnem področju zahtevajo, tako da čerečemo da so na Lhotseju imeli izredno srečo, ko se nikomur ni zgodilo nič žalega' pritem kamenju m plazovih, k, so leteli s stene, je tu takih možnosti manj, ker jI tud°9°ru nJ vz P? nov ., v taki p teni - Ze P na odprava pa ima po drugi strani seveda manjrezerve tako v človeški si l kot v materialu, tako da je uspeh odvisen precej tudi odokolišem. Že dolgotrajno slabo vreme tako odpravico onemogoči, kajti možen je zgoljen sam juns. medtem ko pri klas.cnih odpravah obstajajo možnosti dodatnih vzponovseveda ce kljub temu niso razmere v vremenu take. da tudi te možnosti ali bolje —Jprednosti ni mogoče uveljaviti.Zdaj bi lahko že strnili vse, kar je bilo povedanega v tole ugotovitev: V prihodnjebo nase odpravarsko življenje vsebinsko drugače orientirano, če smo vsebinopovedanega prav razumeli. Ce vzamemo te različice med odpravami na Everestm odpravo v J steno Lhotseja in recimo, da upoštevamo tudi tis odprave kiLestve in fiksne vrvi v Daljnogledu Foto A|e- K u n a v e r


jih šele načrtujete, potem je vendarle šla ta odprava s svojim načrtom na pot inje ta načrt tudi do kraja skoraj opravila. Edino v nečem nismo se povsemdorečeni, namreč v razumevanju celotnega poteka ne samo te odprave, ampakvseh odprav, ki so doslej šle v takem stilu, kot je recimo šla, da vzamemo zaprimer odpravo na Mount Everest, lahko pa sem prištejemo se poprejšnje,Makalu, recimo, Kangbačen in tako naprej."* In če ni na kraju tudi pričakovanegarezultata, potem se navadno začnemo pogovarjati o različnih dvomih. Se vam zdi,da so taki dvomi, ki navadno vsebujejo različne inačice v razčlembah o uspehuali neuspehu neke odprave, upravičeni? Predvsem mislimo tu to, da gre v vsehteh primerih za včasih tudi nemogoč človeški napor.TONE ŠKARJA:Mogoče je treba včasih »uspeh« nadomestiti z besedo »dejanje«. Popoln uspeh priLhotseju bi bil po himalajskih merilih takle: »Povzpeti se cez J steno na vrh Lhotseja.«Povzpeti se čez steno na njen rob in ne na sam vrh je v alpinističnem smislu, kot gapojmujemo v Alpah popoln uspeh. Po drugi strani pa je res, da je Himalaja zanimivatudi po svojih izredno visokih vrhovih. To je slejkoprej ena njenih glavnjh zanirnivos Mnzato (je nekako logično, da so himalajska pravila taka. Tisti, k. bo uporabil ta himalajskapravila, bo skušal preplezati J steno Lhotseja po naši zamisli, da bi dosegel cilj, torejvrh Lhotseja in to po središčni smeri, ne po varianti tako, kot je steno premagala nasaodprava.To ie vsekakor drzen načrt in je po dosedanjih rezultatih tudi tak, da ga lahkooceniuiemo za mednarodno pomemben dogodek v alpinističnem smislu, posebejše glede na vse dosedanje poskuse, ki so znani kar 25 let nazaj, vendar bi k vsemutemu radi dodali še tole ugotovitev, ki je pač pomešana tudi kančkom vprasanjskegaprizvoka: zdi se nam, da je trdna kontinuiteta alpinističnega delovanja natem področju nujna, da ije dela opravljenega precej, da pa nekaj poglavij v' temzačetem delu še ni do kraja izpisanih. Ali ne bi bilo škoda da bi tako delovanjekakorkoli preusmerjali drugam ali pa ga mogoče celo skusali zavretaTONE ŠKARJA:Teh tendenc je precej. Po vsaki odpravi, po uspešnih, po manj uspešnih, se pokažejoprizadevanja, da bi se odpravarstvo tudi nekoliko skušalo zavreti. Vendar pa je tole res:če smo priznali, da je alpinizem eno izmed naših področij, s katerim se v mednarodniareni dokazujemo, ko se merimo z drugimi, potem je pac Himalaja tista glavna arena,kjer ne bi smeli manjkati. Vprašati se moramo le tole: Ali med alpimzmom Ikot gagojimo doma, pa med tem, kot ga zahtevamo na odpravah res tudi v^^ujemo potrebnekakovostne povezave? Morda je prav v teh zvezah nekaj lukenj, ki b. jih moral. Povezatimorda s sredstvi, morda pa tudi z drugimi koncepti in z drugačno orgamzac.jo. Plezamov zahtevnih smereh v Alpah, Ameriki in tako naprej nimamo pa zimskih vzponov vAlpah, nimamo zahtevnih vzponov v Patagoniji, v Južnih Andih, v Kanadi.. . To nam pamanjka. Manjka pa nam to zavoljo tega. ker gre tu vedno za vprašanje sredstev ki b,jih v ta namen potrebovali, saj gre navadno pri teh projektih res za najmanjše odprave,ki pa terjajo kar precej sredstev. Naše financiranje pa je za zdaj še preveč razdrobljeno.Ves odsek gre na primer raje poleti v Centralne Alpe, se pravi štirjei dobn a pinisti papetnajst malce slabših, ko bi lahko ta denar združevali prav za bolj sirokopotezneprojekte Tu je zdaj tisto, kar lahko rečemo, da je pretrgano, da ne deluje. Zavoljo tegasrni morda priča razmeroma poznemu prehodu na žepne odprave, k. pravzaprav šelebodo, ker nekako nismo vajeni, da bi v ekstremnih pogoj h delovala ena sama ah mordadve navezi. Drugod je to že dlje v navadi, mi pa smo alpinistično uspesni za zdaj selev klasičnih odpravah.Se pravi razloq za to, da se koncept odprav takorekoč menja je tudi ta. da sotake žepne odprave tudi finančno bolj zanimive. Po drugi plati pa je ze samrazvoj odprav narekoval potrebo, da ne gremo vec v velika podjetja, ampakv manjše žepne.TONE ŠKARJA:Točno tako Mislim, da imajo alpinisti več od žepne odprave in je v takem .pnmeruS osebni delež mnogo bolj »merljiv«, torej bolj očiten. Pri velik, odprav, se posamez^kpreprosto utopi porazgube se tudi njegova dejanja ki jih je odprav. pnspevaLTo z^dnje pa vznemirja predvsem mlajše alpiniste, saj prihaja do razočaranj In tako316 naprej.


TONE ŠKARJA:sg a s « - s A 7 M r o dau "» šsi »Na Planinski zvezi Slovenije dne 3. junija 1981V NEZNANIH SOTESKAH UNCABORUTKORUNI I i S g S p i S i S S H S SHMHiSm^^mimm^^r zelenimi tr J k isss^ns^-v^r^i^Ei iflsotesko^0- - S t e utr v K t s a :pri marsikom preveč previdnosti Tako ml ie S i J S 1 9 ° V ° P ' Sanje je vzbudil °arsasas; ^ K ^ S S r ^pod njim.J kjer bos lahkonadaljeval pot v čolnu, ne paproti S trmim s,ena„,°netMU U i? M ^ ^ M 317


vode tak podvig ne bi smel biti nemogoč.Mločil sem se da se bom poskusil z Uncem, vendar .ne dober »eden pozneje z Avstrijci.S S - T i S r s i S r z s s . - - ssjksmsmetrov neznane soteske._[;S t i H M S I - S S s l S lna iP tudi da nisem moqel biti posebno trdno prepričan, da mi ze kateri od nasieanjinovlnkov In navsezadnje-do e bo prip^avTkakšnega" Martin Broda neljubega, me je čakalo z Vintgarjem še precej bolj ovinkov podobnega presenečenja.Toda zgodilo se ni nič posebnega. Ce je voda še tako drla in, butalai ob skale m sezaganjala v stene, posebne moči vendarle ni imela m bil sem j. zlahka kos.Po nekaj kilomet ih se je izza vseh brzic, pobočij, skal in tolmunov zvila podoba pretepe^samotne doline. Reka se je spet umirila, postala je globokanntravniki oo katerih so se pasle ovce in me radovedno gledale, vrbe, k so namakale vejev reko, o^al^ene drobne hiše ob robu gozda, vse je bilo podobno ilustrac.jjm «^ kakestare pravljične knjige, šel bi na breg in legel pod vrbe. pretegnil bi se in se izročiReka UnacFoto B. Korun


Avtor sestavka nareki UnacFoto B. Korunin se iskrMo vm Pn^> k^je t Ža fl h^0| nad s a r t n 0 d f žel °9 ,adini reke - preganjalme je cas, ta banalni razlog, ki nam kvari in greni vse življenje.S L n J i . žive . duše ; Pač 'tam naprej ob bregu je bil moški. Zaveslal sem k njemu.S f T 1 ^k- mir . no kot da' ^ se tam vsak dan kdo vozil v čolnu in nisem si mogeln? 9L n 0 tem povprašal Njegov odgovor ni zamajal mojega mnenja o »prvozvseh ? an;\r^Jeg °H Vlh be8ed , ah 86m 8^nLda je Rastaka ' J e imen oval dolinico.krepk0 odrezananJIoL -od sveta. Kljub temu, da je avtomobil neprimerno bolt °/ reV ° Z , n0 sredstvo, kot je kajak, ga je v Rastaki slednji prehitelz avtom [ °Caka, °nati8te9a 'ki 86 b °takotodaprvi pripeljal v n J' ih ° v0 d olinoVideti pa je da ta trenutek ni več daleč. Tako bi dejal, če bi sodil po tem kar mi iez P Mart!nTod n om na T n j^0n Žak l r r ? kL ? aj Č ^ načrtujejo cesto, ki bo'DrvaT povezovalvali ^ianrpHInf i!at naj bi skozi sotesko. Lepoto tega dela Unca bodo tako žrtvovavalnapredku, katerega pridobitev je med drugim tudi ta, da imamo več časa in denarjah? nh f Ttak,[ lnaravn i h J epot - Da si Hudje ne znamo graditi takega sveta i S e mnam je ta svet in naše živ,jenje tudi iep ° ; seveda -eom"«? Rastaka , si vsekakor zasluži pomanjševalno obliko, kajti kar kmalu potem, koDoUnt iP hKnn J 1 ® i?? a -° b ,. b , r W 80 8e izza zasan J' anih vrb prikazala strma pobočja,se s p n kot je dejal domačin, so me prave težave šele čakale. Navadnosvofe aib/niP min £ l Ud t H rZICe ' u e nd^ t pa Unac ni pokazal znamen daJi' bo pospešilS J i° J6, k0t da se a obotavlja zapustiti to mirno dolino, že so me sprejelaJ ! a n z .grmovjem poraščena pobočja, reka pa je ostajala mirna in globoka, nobenošumenje ni naznanjalo, da bo Unac pospešil svojo hitrost.Visoko nad strmimi pobočji sta krožila orla. Mirno in neslišno sta vijugala svoje kronein. osm.ce; se vise so pod nebom polzeli redki puhasti oblački. Vse jl počtvZv popoldanskisoparici, ki je migotala nad reko. Nekaj ni moglo biti v redu s tistmmimm' 319


ilo je, kot da je to zatišje pred viharjem. Zdelo se mi je, da skupno z vodnimi hlapivstaia iz reke tudi neka bojazen in pronica vame.Potem pa fe iz tega tihega sveta jei prihajati slaboten šum. Bilo je kot rahlo mrmranjereke ki se prebuja iz sna. Še nekaj ovinkov in šum je postajal glasnejsi, vse bohzrazit Odbijal se je od vse bolj strmih in vse bolj skalnatih bregov, dokler se nisemznašel pred podobo kaotičnega gibanja in bobnenja. Nekaj metrov pred menoj je tekaPrelom v soteski je moral biti globoko tam nekje med dvajsetimi in tridesetimi metri.Reka se je zlivala čez njegov rob, polzela skozi razpoko v skalah, tekla po gladkihskalnatih ploščah in spet padala v globok, temen tolmunno tan kovZlezel sem na breq, po skalah priskakljal do slapa in ob njem navzdol do ostankovstareaamHna kiseje skrival pod steno. Potem sem se vrnil po čoln. Na desn, stran,reke je bilo nekaj metrov više" mogoče brez posebnih težav zaobiti nevarno mestoZ več truda pa bi šlo tudi čez skale ob slapu. Čoln sem porinil v tolmun m s.Do I g o 3 's e' s e ved a° n i s e nf sm e I muditi, kajti sončni žarki so že sumljivo poševnovdiraliv sotesko, ponekod sploh niso več dosegah njenega dna. Odveslal sem naprej nkmalu je besnenje reke zamrlo v daljavi. Upravičeno sem po neki ustaljen, logik, pričakoval,da je vrhunec vožnje, njen najtežji del, že za menoj m da sem s. zasluzil da b,se čimprej pojavila široka dolina Une. Žal pa se rekla n. menila za moja^ pričakovanjavijuganja soteske ni in ni hotelo biti konca. Kmalu je sonce sijalo le se po vrhovihbregov, dno soteske pa se je začelo zagrinjati v mrak.Nenadoma se je reka spremenila. Ko sem mimogrede pogledal na gladino, po kater, jedrsel kajak, bi skoraj pomislil, da me je neznana sila prestavila na neko drugo ireko Zahip sem si skoraj pomel oči. kajti reka pod čolnom ni mogla bit. Unac. Vode je bi ozdaj mnogo več kot prej. reka je postala velika in globoka, njena voda pa bistra inZavesfa° siroti toku, da bi ugotovil, kako se je vse to zgodilo Na srečo je bil»novi« Unac sorazmerno miren, da sem se lahko prebijal od zavoja do zavojadoklerna desni nisem zagledal visoke stene. Tam se je reka razcep.la Levo je sumi j al Unacdesno tik ob njem pa je izpod stene vrela nova reka in se takoj zdruz.la z Uncem. Sred.mraka, ki je objemal strma pobočja, me to rojevanje reke, ki je drhte pr.hajalo .zKolčno ^s e ^e^^oteska ^ot* 'od rTzana S ko n ča I a. Ozek trak ugašajočega neba, ki je doslejločeval vrhove obeh pobočij, se je razširil v večernje nebo. Skale v rek, so se začelez M vat i s temnimi obrisi bregov, meje med njimi in vodo so izginjale. Pravkar rojenareka pa si je pred združitvijo z Uno očitno zaželela še nekaj dokazov za svojo življenjskomoč zato je na vso silo pohitela proti niže ležeči Uni. Ustavil sem se pred skalama,"kozi katere se je stiskala in penila divja reka u Ni me mikalo, da b. za konecše okopal v ledeni vodi, zato sem zlezel na suho in vleke con okrog skal Vse ešumelo in se prelivalo in ko sem za skalama spet zlezel v kajak, n,sem opazil da jele malo naprej reka še bolj zdrvela. Hitela je naravnost v nizko, iz vode strlecccer,na ka eri sem J obvisel kot pijanec na gostilniškem plotu Kot pijanec sem bil tudi jazvaren le tako dolgo, dokler sem se oklepal svoje opore. Razlika med čerjo sredi rekein med gostilniškim plotom pa je med drugim tudi v tem. da se skale res ne morešneskončno dolgo držati. Odrinil sem se torej od nje. reka pa je mojo vrnitev v njenonaročje prav negostoljubno sprejela: zasukala je čoln in me potopila v penečo se vodoDrqeta%č od m?aza sem med plavanjem nekako uspe potisnit, co n k bregu v mirnoS Nisem se pustil prestrašiti. Izlil sem vodo iz čolna in se vrnil medI valove ki .sose še nekaj časa poigravali z menoj, potem pa se je reka spet nekoliko umirila.Ugledal sem obrise P mostu in postave na njem. Slonele so na ograj, mzrlevmrakod koder bi se moral prikazati. Trenutek za tem pa se je nekaj rok vzdignilo vpozdrav.


ČIHULOVA POZIMI*PAVLEKOZJEKŠe enkrat pregledam, če imam na sebi vso potrebno opremo. »Dai mi še kremoplir ,,, Č6PraV ga ,P0leti ,tuka nisvai Potrebovala. Pred nam e prv najte jihDre^sfh Pnnlp U ffim V 7n Z^ekamin 56 tU izgubi v-nav P ičnih ploščah In rumen hprevisih. Pog edam Zorana, ce me varu e, in se nerodno skobacam iz sneqa na sto išči.v poševno plosco nato pa naprej do zavozlanega prusika, ki sTe qa pusti"a v smerdrŽinaS vot.?no Z tp a n P a ?p d tV 5 letL Sme t'«vo.nato pa naravnost^naSzgorin desnoU p i T i ? tena J e i- uka J P° vsem kopna, tudi mraz ni prehud in zato kar pozabim da jezačetek februarja. Ko se smer obrne v desno, zabijem »Jeseničana« in se oo nekalizpostavljenih metrih pripnem na stare kline v votlini V lepo razpoko zabijem še eneSve dno d?j^To d stene' "P ° 9 ° Varja Z ZV ° net ° m 'Varu ' 8m in opazujem k? nihajo» * »JSa V r r t isr s&re!i M 'kot pa v resnlcTje! 8 86 ,MH ^naSe da'S 'VSak ° Stvar Postavljam V Z t hujšo'.Sredi januarja smo z velikanskimi omarami na hrbtih prvič zagazili za Ak Razmereso bile se kar v redu. mraz pa je bil zelo hud. Napeli smo vrv čez prvi in Sdrugega raztezam, pustili opremo pod steno in se vrnili v dolino DobHh P deset dnnrvhh Z9 | 0da iZjUt u aj že P ri vst °P u v smer. Zoran je prevzel voLtvov prvih raztezaj ih, plezal je hitro, zanesljivo, z Zvonetom sva komaj sproti žima ribffiČEZ zamenjala ^ ^ —„°Ptr SZFSJHS. ^mr3HL z szagozda; se dobro, da sem malo prej zabil svojo, za katero sem drl V Jr zmsst vsLLrjss^i ssrari? ^isfEK* Glej tudi PV 1978 8. str. 488—490.


šen z balkonom iz zbitega suhega snega, ki ga ne morem podreti drugam kot sebina glavo. Po nekaj metrih se kamin razširi in pridem do prostorne votline, ki Jo jesnežni podstavek še povečal. Tu bo naš bivak. Ker je se svetlo, sp ezam se petnajstmetrov naprej do zadnje votline, pritrdim vrvi in se spustim nazaj. Z mrakom smože vsi trije v votlini, kuhamo si čaj in kar nestrpno pričakujemo, kaj nam bo prineselnaslednji dan. Pred nami sta še dobra dva težka raztežaja nato pa se stena nekolikopoloži Zaspali smo v prepričanju, da je najtežje že za nami. Kako smo se zmotili ...Proti jutru se zbudim, ko me nekaj hladnega poboža po licu. Veter se v rahlih sunkihzaletava v votlino, čez steno pa se vlačijo sive megle. »Zasnez.lo nas je,- prav. ZvoneStopim nekaj korakov naprej. Stena je odeta v belo. Z Zoranom se se pripravljava koZvone že žimari čez prvi previs. Iz zadnje votline, kjer je pritrjena vrv, preči nekolikodesno, nato pa spleza naravnost navzgor do slabega stojišča v f ^ k u prev.snezajede. Kljub zagotovilom, da je vrv pritrjena na res doberk J in 'je^pocutimrnckajprijetno, ko v loku zaniham iz votline nekaj metrov stran od stene. Med temi ko) zimarimnavzgor, se po zajedi pričnejo vsipati prvi plazici suhega snega. Skušam se cimudobneje namestiti na stojišču, z eno nogo v lestvici z drugo na roglj.cku in opazujemZvoneta, ki z metlico čisti oprimke in se počasi oddaljuje. Snez. vedno bdj. Vsakebol minute še po zajedi potegne šumeč bel slap. Zvone izkorišča premore med tem.plazič in se počasi, a zanesljivo pomika navzgor štiri metre pred koncem kjer sezajeda najbolj prevesi, odkrije pod snegom star klin. Stope in oprimke sprot. zasipavao slapovi sne P ga, ki se iz bolj položnih plošč in žlebov, jiad nam, stekajo ravno vza edo. Stiskam pesti za Zvoneta; še en previs ima pred sabo. V ozko razpoko zabijerumenega »cassina« in čez nekaj trenutkov se potegne čez rob. Zadnji raztezaj sesticefe premagan. Malo zatuliva od veselja, spodaj nama pritegne se Zoram Zvone se jeukaj zares izkazal. Medtem ko čakam Zorana, mi nekaj težkega pade na vrat. OdZvoneta izvem, da se mu je izmuznil bong, ki ga je zabijal na stoj.scu J nahrbtnikomna ramah plezam do Zvoneta, ker mi žimarj. ne primejo na zaledene o vrv. Kopridem do njega, se že mrači. še vedno sneži. Zajeda se je spremen, a v v,hudournik padajočega snega. Oba visiva na klinih; tukaj se ne da b.vak.ratK Skušamse spomniti naslednjega raztežaja: položna zajeda, polet, semjo pleza d obrhpet mmrt.7Hai ie to poledenel žleb, po katerem skora brez prestanka plazi. Skušam hiteti,Zvone i n Zoran pa me opozarjata na plazove. Kmalu se stemni. Po ^/rv. dob.ir.cenosvetilko in nadaljujem Naš cilj je raz na desni, k er upamo, da se bo dalo bivakiratiče ne druqeqa vsaj pred plazovi bomo imeli mir. Ravno ko s premrlim, prs iSčim klin v zasneženo poč. me preseneti nov nalet snega. Stisnem se k sten. prst.se ^čev to oklenejo oprimka, štejem sekunde, medtem ko me snežna masa tolče pohrbtu fn tišči navzdol. Z metlico med zobmi splezam zadnje metre v plitvi zajed, inprestopim nekoliko desno na raz. V krušljivo skalo zabijem tri if«'"® ,f VS?»A le hft?o naSkozi Ples snežink se prebije do mene medel soj čelne svetilke. Zoran je hitro nastoHšču Prepustim mu varovanje in pričnem kopati za bivak. Cepin takoj udar. obskalo tudi bolj desno in spodaj ni nič bolje - bivakirali bomo torej na strmih p oscahnokritih s snegom. Skušam pripraviti vsaj toliko prostora, da bi cez noc sedeli m tomi nekako uspe potem ko pol ure razbijam s kladivom po skali in tlačim sneg. Nastalaje d ob e^m e ter dolga "m za laket široka polička. Nato ne najdemo nobene razpokeza klin da bi obesili nahrbtnike in se privezali za čez noc. Preklinjam pa me ne pomaga.Vsi trije smo premočeni in pridno šklepetamo z zobm., končno pa s. najde vsaktoliko prostora, da si oblečemo vestone.iz nahrbtnika potegnem še bivak vrečo in spravimo se vanjo. Sedimo na poličk, s hrbtinaslonjeni na sneg noge pa nam bingljajo v noč. Prve pol ure samo drgetamo, cez glavopokriti z b i va k vrečo. Z Zoranom sem ter tja izmenjava kako besedo, Zvone pa najbržsoi Na dan privlečem hrano, čeprav ne čutimo nobenega teka. Medtem je sneg ponehalSkozi oblake so se pokazale zvezde in kakih tristo metrov nad nam. se odsvetleišena ozadja bledo odraža nazobčan rob stene. Gledamo lučke, nanizane obcest v dolin? Megla, ki se spet prične dvigati, jih druga za drugo ugaša Ostanejole še štiri na Srednjem vrhu. potem Pa tudi te izginejo. Spet snez.. Od šp.ka sem sezaganja veter, ki nas reže skozi vestone in premočeno obleko.Noč ie bila dolga. Zoran je kuhal juho. tako da je držal kuhalnik na kolenih, jaz pasem mu tlačil sneg v posodo. Proti jutru se je zjasnilo in pritisnil je mraz. Skuhamosf čai nato pa se okorno spravimo iz bivak vreče. Ko z nje stresam sneg opazim, daZ J, J3r. „S cpHpI na vrečki s hrano v kateri je bila tudi tuba kondenziranegam l e k a Vse skupal v žem čez s4no. sa imamo hrane še dovolj. Zoran s kladivom tolčepo čevljih ki so mu čez noč zmrznili na nogah, Zvone pa se medtem ze prebija cezpfošče proti levi. Stena je bela, zalita s snegom, vendar je podnevi vseeno bob Prifaznakot ponoči. Zoprna poševna plošča za nekaj trenutkov ustavi Zvoneta. Po prstehse p r e t?h o t a p i čeznjo in nadaljuje proti levi do stojišča v nekakšni grapic. Zdaj smov neznanem svetu — poleti sva z Zoranom v tem raztežaju zavila desno in izstopilaoo DirektnT Zvarim in spotoma izbijam kline, nato pa varujem Zvoneta k, pleza£o ne kol i ko I ažjem svetu naprej proti levi. Zoran je kmalu pri men., toda tretj. nahrbt-


nik, ki ga imamo na vrvi. se je zataknil in treba je ponj. Cas pa hiti. kot da bi vedel zanašo pobožno željo, da ne bi še enkrat bivakirali v tej steni. Zamenjam Zvoneta in sezaprašim v ozek, malo previsen kamin ter se zagozdim. Sledi monolog »Sevedatepec, idiot, v ozke kamine se je treba vedno zriniti čimbolj noter.« Sopiham, preklinjam,praskam po gladki skali in z vso ihtavo jezo se končno pretlačim skozi. Zvonein Zoran imata precej problemov z nahrbtniki, ko prideta za mano. Naslednji raztežajje v glavnem sneg in led. Ko sem na stojišču, se že mrači. S prižgano čelno svetilkosvetim navzgor v kamin. Iz nekega razgovora s Šraufom sem si zapomnil, da je ocenjens peto stopnjo. Zdaj je vse gladko, skala je zalita z ledom in zbitim snegom. Takoj nazačetku je nemaren previs. Zabijem zagozdo, naprej pa si kopljem oprimke v led inrdečerumeno skalo. Napredujem počasi, pod mano že petnajst metrov ni klina. Svetlikrog luči postaja rdečkast in vedno ožji. »Še pet metrov« komaj razločim iz zavijanjavetra, ko na konicah čevljev stopim pod previsom in se držim v podprijemu. Še nekajmetrov, vrvi zmanjka. Stojim v snegu, ki se tri metre naprej prevesi na drugo stranv Amfiteater. Uspeli smo! Krik veselja in olajšanja, čez nekaj trenutkov prinese veterzamolkel odgovor. Zvone pride prvi in zleze še nekaj metrov povsem na vrh, za njimše Zoran z dvema nahrbtnikoma. Na vrhu smo. trije bledi, upadli obrazi, od nosov namvisijo ledene sveče. Ura je pol desetih ponoči, ko se spustimo v Amfiteater. Statičnovrv, ki smo jo uporabili za spust, Zvone vleče kar po snegu za sabo. Pri naslednjemspustu moramo prvič seči po svedru — v smeri je šlo brez vrtanja. Naprej gre hitreje,dokler nismo v ravnini. Spet vidimo severno steno Široke peči, obsijano z mesečino!Precej bolj bela je kot takrat, ko smo vstopili. V ravnini smo zašli na rušje, pokritos snegom in kot vinski bratci se opotekamo proti bivaku. Opazujem Zvoneta in Zorana,ki sta me prehitela. Prvič smo bili vsi trije skupaj v navezi. Ta stena nas je preizkusila'ne le kot plezalce, tudi kot prijatelje. Nismo bili zadnjič povezani z isto vrvjo, željamiin cilji in laže je zahtevati od sebe vse, če veš, da bo storil tudi tvoj tovariš na drugemkoncu vrvi.Ob treh smo prišli do bivaka. Kakšen užitek, po treh dneh sneti plezalni pas in se podveh nočeh spanja zakopati pod odejo. Cilj je dosežen, in kot vedno, kadar je takose tok zelja za kratek čas ustavi, nato pa se pred nami počasi oblikuje nov cilj mordaše večji in težje dosegljiv od prejšnjega. Tako je tudi prav.Čihulova smer (ocena VI. 700 m) v severni steni široke peči, smo 3 4 in 5 februarja1981 plezali Zvone Drobnič, Zoran Radetič in Pavle Kozjek (vsi AO Ljubljanamatica).To je bila prva zimska in v celoti deseta ponovitev smeri. Efektivneqa plezania-32 ur. — Gl. tudi PV 1978, št. 8, str. 488—490.V ZANKI SVETLOBEDANILOCEDILNIKSlonel sem pri izhodu šotora. Teman, oblačen večer je pred šotorom razsvetljevalasveča; postavil sem jo v poteptano blatno travo in jo podprl z nekaj grudami prstiBel plamen je v rahlem vetru utripal in se opotekal, pri tem je metal po notranjostišotora najrazličnejše popačene sence.V utripajoči krog svetlobe je priletela velika vešča. Iznenada je planila iz teme. Zaletelase je proti sveči, tik pred plamenom je bliskovito zavila, zaplesala je sem ter tja ters svojimi ostrimi zavoji napolnila svetlobo. Nekajkrat je obkrožila plamen, nerazumljivovabljiv s svojim vročim žarom, ki je grabil za njenimi tenkimi krili. Potem je v brezsmiselnospreminjajočem letu zašla v šotor; s tihim šumom kril je udarjala ob stenekot slepa se je zaletavala po notranjosti, težko je padla na spalno vrečo in nekaj časaz utripajočimi krili lezla po tleh, pa spet vzletela v svoj vijugasti let. Opletala mi jeokrog glave in se zapletla v lase, da sem jo z nestrpno kretnjo roke prepodil, terponovno zaokrozila v krogu svetlobe. Dvigala se je in padala, skupaj s svojo popačenosenco je poplesavala na vse strani, da se je senca opotekala po tleh in po temnemzidu oblačne noci; oddaljila se je, da je skoraj izginila v temi pa spet priletela tikob plamenu, ki je nes isno sekal v vlažen zrak — vedno znova v ponavljajočih kroqihDolgo se je tako vrtela v utripajoči svetlobi plamena, neutrudno je plesala z žarečimplesalcem, se mu bližala in oddaljevala v slepečem. neustavljivem ritmu. Bila je precej 323


velika, z debelim trupom, rumenim tresočim zadkom in svetlimi, žametastimi krili.Divji, opletajoči let se je končal nenadno in tiho. Le plamen je vztrepetal ; ko ga jekrilo oplazilo Vešča se je opotekla, podrsala ob taleč vosek, ki je polzel cez rok posveči navzdol in zdrsnila na grude prsti, s krilom prilepljena na svečo Teman zidvečera je zavalovil in se razmaknil, potem pa ponovno zgostil in umiril.Z drugim krilom je pričela opletati po zraku, tolkla je po tleh, kot da bi se hotela spetzagnati v svoj brezglavi ples, zvijala se je in prevračala, toda žametasto krilo se je,napol zgorelo, preveč zlepilo z voskom; zlepilo se je s svojo senco. Ležala je obvznožju sveče, nikamor več ni mogla.Večer je bil dolg, sveče je zgorelo že več kot polovico. Debele kaplje voska so viselepo njej. Plamen je včasih rahlo vztrepetal v toplem vetru, kot bi ga oplazilo prozornokrilo njegova modra barva je proti vrhu prehajala v žarečo belo liso, ožgana črnavrvica je rdeče žarela in se zvijala. Plamen je topil tiho polzeči vosek, požiral jesvečo, da je gorel bolj in bolj pri tleh, vedno bližje grudam prsti, ki so jo opirale.Ob jarku, ki sem ga skopal okrog šotora, če bi ponovno deževalo, je prilezla mravlja.Nekje iz teme je prišla; tekla je čez nasip, po pobočju se je spustila v blatno dnoin izginila v senci nasprotnega brega. Onstran se je spet prikazala. Pognala se ječez rob proti svetlobi, ki jo je vznemirjala in privabljala. Njena pot je bila vijugasta,polna nemira. Čudna strast jo je gnala, ko je begala po tleh, se prebijala cez blato,skozi suhe poteptane travne bilke, izginjala v sencah, ki so jo požirale in se znovaprikazala v pasovih utripajoče svetlobe. Kot pes na sledi je vedno znova v pravi smeritekla naravnost proti luči. Bila je majhna, bledo rdeče barve. Ko je pritekla pod svečo,se je njeno vznemirjeno tekanje sprevrglo v pobesnelo divjanje. Hlastno se je pognalapo grudah prsti, prevračala se je čez ovire in se slepo zagnala v veščo. Planila je naotepajoče krilo, pod močnim udarcem je padla čez grudo, pa takoj spet napadla.Nenadoma se je pod svečo prikazala druga mravlja. In skozi sence jih je po blatumed travami begalo še več. Prihajale so od nekod iz teme, zaganjale so se cez kupeprsti, se prevračale in vrvele v krogu svetlobe. Vse so bile enake — majhne, bledordeče Srečavale so se, se za trenutek dotaknile, otipale, potem pa so tekle naprej.Vznemirjenje se je v sladkobno kislem vonju širilo nekam v gosto temo; vedno vec sejih je zbiralo okrog sveče, stikale so se in se razhajale, plezale druga čez drugo, prevračalein razburjeno divjale.Zaganjale so se v ranjeni plen, padale z opletajočega krila, obešale so se na trupin noge ki so greble po tleh in bolj in bolj prekrivale veščo. Tik ob komolcu se jeizpod šotora raztegnila bledo rdeča migetajoča cesta. Kot tipajoča lovka je ziv tokqomazel nekje iz teme in se v trepetajoči luči razlival okrog sveče. Belo rumenoveščo so kmalu prekrile mravlje. Krilo je postalo bledo rdeče. Z vso težo napadalcevje tolklo po tleh, kot bi hotelo vzleteti.Rdečke so grizle po mehkem zvijajočem trupu, grabile za brcajoče noge, z lepegažametastega krila so trgale cele kose, vse skupaj je postal gomazec klobčič, ki se jepremetaval po grudah. Mravlje so se zaganjale tiho in grabežljivo, vesca pa je_ pravtako vztrajno opletala, se otresala in vzpenjala. Brez glasu se je branila v naraščajočivročini bližnjega plamena in v zadušljivi teži napadalcev. Vse je bilo tiho, večer je bilmiren in le plamen je včasih vztrepetal. Mravlje so ponovno kobacale druga cez drugoin se prerival ob plenu, da bi lahko z majhnimi, ostrimi čeljustmi zasekale v mehkomeso in se obesile nanj. Bolj ko se jih je močna žival otresala, vec jih je hlasta o ponjej z zadušljivo sladkobno težo prežečih gibov. In krilo je brez prstaneka opletalo pozraku in tolklo po tleh, enakomerno in krčevito. Včasih je vešča za trenutek nepremičnoobležala, kot da je omagala. Zdelo se je, da se je nazadnje le končal njenbrezupni boj. Potem pa je z novimi močmi divje poskočila in zagrebla po tleh v krčevitemteku, priklenjena na svoje napol zgorelo krilo, s katerega so čeljusti hlastnotrgale svetlikajoče žametaste luske.Nekaj mravelj se je spuščalo po griču navzdol, nosile so velik kos krila. Opotekale sose pod tovorom, skakale okrog in ga opirale, krilo pa se je mrtvo nagibalo na vsestrani, v svojem zadnjem letu je nihalo nad množico in tok bledo rdeče ceste ga jepočasi odnašal v temo.Gomazeč klobčič je dogorevajoča sveča osvetljevala z ostro belo svetlobo. Plamen jepožiral žarečo vrvico in se z modrim žarom zajedal v mehak vosek. Tiho se je zibalnizko nad grudami prsti. Večer je naenkrat vzvalovil veter, ki je zasumel v vejevjuin zatresel šotor. Plamen se je opotekel in zamajal krog svetlobe; grabežljivo jeobliznil grude prsti in suhe travne bilke ob sveči, ki so njhale pod tezo mravelj.Oplazil ie pobočje, pokrito s svetlordečo vojsko, jo skrivencil in pahnil^ po strmimnavzdol Opletal je v nemirnem vetru in sekal žareče brazde v begajoco množico.Vžgal ie bilke, da so goreče padale po rdečkah, ki so se zvijale v vročem puhuCvrčal je in se stegoval vstran, dokler niso veje utihnile. Potem se je vzravnan spettiho pozibaval nad opustošenim pobočjem, z ostro belo svetlobo je razkrival zvitatrupla in opečene mravlje, ki so se prevračale po ožganih tleh.


h S f e ' i!^zpenja i°? i klo . bčič na drugI strani, kjer se je vešča še vedno vztrajnoda hi'hn?p| fl «fnpt n nnnl ?f V In * ved ,no večji vročini je opletala z ostanki krila, kotaa di notela spet ponoviti svoj brezglavi let.Medtem je pritekla ob nasipu velika črna mravlja, ki je bila v primerjavi z rdečkamiK ' N^oklPmM? 16 ^ ' r 6 'P i 3Zi i a 56 V S6 " Ci naSipa; tudi n jo^e p Hva b I j a I a s vetkl e u" °> e Poplesaval odsev plamena. S svojimi dolgimi nogami je teklavanin?nli P inVZ u?--T'' a ^zav f? ,n . č,, 2 v [ veČa -t^- Mravljinci so se besno zagnališe 'K" J JiJSn! 6 ,ZQ]a svec, -. več drob , nih r dečk ji je zastavljalo pot. ZapletalanroKnala spopade, z dolgimi nogami je teptala živo cesto pod seboj in se trdovratnonJ J h 0 f i ' r JUb njeni ve ikosti in moči -k| J' ub velikanskim kleščam so se mrav° b0t f vljan i a uganja i vanjo; obešali so se ji na noge in zadek, črna pa jez f50 s e drug ?pognalenan J'°l^nnln-h T"! ^ ^J je 23® ^ ^ ^Seb °j P UŠČala P° ln0 ^VijajOČih 36 pin2 " nasprotnikov; teptala jih je, bliskovito se je obračala in jih metala s sebe.tatofil rv P klpn Wit!f ir® l-° t | reSla 'Pokrile leske-I r S ; ; ° d W a napade -s f P°9 a njala sem in tja v trope nasprotnikov,rHpppna 1 -,n .iK e - dn .° . bo,J utru J en ,a. da se je nazadnje začela umikati iz živegaVmIT 0 ki' j. e , otepala krog svetlobe, teptala nasprotnikeanah 7a nin otresala ter sekala po njih, da se je le še nekaj posameznih mraveljmnnan mrtvih in n i h ^ r ^sv ®S lo I bL Za Sebo J J e P ustila vr tinec besnih rdečk inmnogo mrtvih in pohabljenih napadalcev.sP^irnŠhf, 6 V6dn0 2 mU , Čn -° Y ztra jnostjo udarjala po tleh s težkim krilom; zvijalagnzhlln g a m i v krc , evitem teku na mestu. Tik nad njo pa se je ob stenjunabralo jezero vročega voska, ki je počasi topil robove kraterja V žarki svetlobi b "H ognja nad seboj so gomazele množice mravelj; prikrile so pobočja čezP83ŽJ ' J* 0 Vl f, kle 1 ° zgana trLJ P |a in stot ' ne čeljusti je skušalo odvleči opletajočos v e t , o r d e c erazha^le.ceste - Neprestano so tekale sem ter tja, se stikale interm ^ t n f p i6 p o p/ p ^ ^ n ^u f|^ Vroče j eze , ro ga J e Potopilo in kot lava steklo čezvmi* hpl« nnčiotneslisno razi. cez str ene kaplje pri dnu sveče, spolzel je po tleh,vroča bela posast se je v curkih razlezla po pobočju. Še preden se je vosek ohladp o t e mdebpTn P nltn eS v° -? 0 mraVelj ' P a obs * al ^edi toka, ter ae s?rdil vtoplo,'K - J ?V , sv °J° motno prozorno negibnost je vklenil vse na svoji poti.fp kHMtMnSrt ed ' ? ka ? bstala '56 je končal tudi veščinbrezupen polet.Nehalav orsl Le n? Pn T T 1' ° treS , ala ,n n 0 g e 30 obstale sredi teka . zasajenenapadalci zagrizenimi vanjo. ^ Sk ° Z ' P ° lpr ° Z ° ren V ° Sek 'V6S prekrit z v k l e n^ i m inico Ce m mr . aVelj - S °nf e ? l r a , e 0b robovih bele lave - Panično so begale okrog, do plena1 l eJv ® c P-ez ale so po topli motni površini, vosek umirajoče sveče pa se jenrZl h a nov ! h . cu r'


NOVA PLANINSKA POTPOSTOJNA-PIVKACIRILZUPANCVodnik po Slovenski planinski poti (Spp). ki je doslej že v »tirih priročniških Izdajahv tem delu naše dežele vodi planince od planinskega doma Mladika nai Pacn rebr.(725 m) v J smeri po SZ podnožju Javornikov na Lonice (Sv. Trojice, 1 23 m) in v zsmeri mimo Petelinjskega jezera skozi Petelinje v Pivko. Iz Postojne je bl.it. 6 ur.T?del sip ie torej potekal sorazmerno visoko ob V robu srednjega dela Pivske kotline.Zarad sofemembe namembnosti večjega dela tega terena so markacije tu opuščene,nove markaciie pa v dijo planince po dolini Pivške kotline, tj. ob levem bregu Pivke.S Pečne rebri se vrnemo k spomeniku talcem na Javorniškc^cesto s» katere kmalu7aviipmn v Dodvoz avtoceste pa v že ezniški podvoz in ze smo na Kolodvorski unčiv Postojni P O ogledu mesto se na spodnjem delu trga Padlih borcev usmenmo m.mosodišča DO Jenkovi ulici na Cesto v Staro vas pod Kremenco (novi del Postojne)fn pridemo po nadvozu čez avtocesto v Staro vas (545 m); 1.5 km od.Postojne. To jetipična notranjsak kmečka vas, kjer v 20 domačijah živi okrog 80 ljudi, eckritih s slamo. Kraški izviri se pod vasjo s t e k a j o v potok Strzen k, predstavljadesni pritok Pivke. Napajališče Velika Fužina je značilen kraški bruhaln.k, ki iz 14 mJSS^oAmnjiv. ob gozdu, kjer je stik medflišnim zemljiščem, pivškekotline in apnenčastimi skladi javorniskega krasa. Nekoliko V in v J smeri greželezniška proga od Postojne do Pivke. Z od Stržena pa jeDva km po prijetni kolovozni poti od Stare vas. pridemo v Ra J M ' i e ? a Srpof; Pnstoina—Pivka Vas ima okrog 75 hiš s 150 prebivalci. Tu je bil 1918. leta rojennaš generalm^jor Dušan Ivara-Dule, nekaj časa poveljnik 7. SNOUB Franceta Prešernain pozneje tudi 31. divizije »Triglavske«. waci n ndPo kolovozni poti čez travnike Z od ceste v J smer. gremo ProtiMatenjiva^k. je odRakitnika oddaljena 1,5 km. NekoI ko pred vasjo zavemo P 0 ,Xn nk ooališče Ce kevv zaselek Štivan; ime nosi po cerkvic. Janeza Krstnika. Tu je tudi pokopališče, uerkevima lepa baročna oltarja. V bližini je večja gozdna drevesnica.V J smeri gremo čez pitok Graben, ki je levi pritok Pivke in kmalu smo pn Prestranskemaradu Od Štivana je 1 km. Ta grad je bil v 16. stoletju last baronov Edlingov, potemSamostanski r 1728 pa so ga dobili Habsburžani. Tu je bila poslej dvorna zrebcarna—podružnica kobi I a r ne v Lipici. Po prvi vojni je posestvo prišlo v zasebno last, I 1926pa ga je prevzela italijanska vojska. Po I 1945 je bila v gradu nekaj let uprava kob.larneLipica GVad s pripadajočimi gospodarskimi poslopji je zdaj de posestva Kmetijskezadmae Postojna V od Prestranškega gradu, ob glavni cesti in rek. Pivki je Prestranek(540 m) Kraj ima blizu 600 prebivalcev. Tu je večji lesni obrat delovne organ,izac. eJavor Pivka veliko pitališče govedi in železniška postaja. Pred zadružnim domom jespomenik 22 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Na osnovni sol, lepo delujeOd"prestra nkef do Slavine je dva km. Markirana pot se ob gozdnatem obrobju nekolikovzone nad Pivško kotlino in se pri tem zložno dviga in spušča. Po Z strani obide vasicoKoče pred S lavino po mostičku prečka Veliki potok, ki se naprej do Izllvav Pivko imenujeSIavinšček Slavina (545 m) ima okrog 320 prebivalcev. Na bližnjem griču Taboru so sekom aj vfdn i ste do v i nekdanjega Slavinskega gradu, kamor so se ljudje zatekal, predTurki Na bližnjem Gradišču je stala rimska naselbina. Stara Mar,j,na cerkev, nekdanjaMarlla na Jezeru Je dobila sedanjo obliko že v 17. stoletju. V velikem oltarju je LangusovasTika V začetku 19. stoletja so semporušene in opuščene božjepotne cerkve na Lonici. L. 1888 je notranjščino cerkve poslikal Simon Ogrin. Cerkev ima še nekaj drugih zanimivost,.Do I 1928 je bila v Slavini lepo razvita kulturna dejavnost, ki pa j(3 je Jtal.jar^kaok upaciiazatrla Med NOB je bil ob tej vasi važen partizanski prehod v smeri Junsce—blavina-Saievče V bližin je bila kurirska javka. Maja 1944 je bilo v spopadu z borci 18.SNOUB Bazoviške in večjo nemško enoto požganih 10 hiš in gospodarskih poslopi .Ob starem pokopališču je spomenik padlim borcem in žrtvam f^^'cnega nas,l a te va^Spp se J od Slavine nekoliko bolj strmo in vijugavo dvigne na Srad.sce (635 m) odkoderje lep razgled po pivški kotlini in na njeno gorato obrobje, ko se od S prot V vrst jo.Sv Lovrenc Javorniki, Baba, Lonica, Snežnik. Gradišče je približno km Z od vasi Selce,kM ež? med glavno cesto in železniško progo. Pot nas vodi v JV smeripokraškigmajn.med gričem Podvršekom (654 m) in železniško progo jprot. vasi Graclec (£>86 m]I, podkatero prečkamo železniško progo in pridemo v vas Pete .nje (570 m). Vas ima okrog326 270 prebivalcev. Naprej v J smeri po cest. do Pivke je le se 0,5 km. Od blav.ne oo


Pivke je po cesti 4 km, po planinski poti pa okrog 5 km. Celotno planinsko pot od Postojnedo Petelinj je možno prehoditi v 2,30 do 3 h. Iz Petelinj vodi Spp v Z smeri skozismrekov gozd na Osojnico, do kamor je 1 h.Po prejšnji varianti sta bila pri Vadnjalu v Slovenski vasi št. 1 vpisna knjiga in žigLonice (Sv. Trojice). Iz Petelinj do Slovenske vasi je 2,5 km, naprej v V smeri mimoPetelinjskega jezera, še naprej md Ostrim in Velikim vrhom na Lonico je 2,30 h v obratnismeri pa 1,40 h. Ker Spp zdaj ne gre skozi Lonico in skozi Slovensko vas, bi bilo primerno,da bi Osojnica čimprej dobila razgledni stolp, vpisno knjigo in žig. Ko bo tu stalrazgledni stolp, se bo nad vrhovi dreves odpiral prekrasen razgled po pivški kotlini inOsojnica bo postala zelo vabljiva izletniška točka. Nova smer Spp na tem odseku ni leza polovico krajša, ampak je tudi neprimerno bolj pestra, saj vodi planinca po doliniPivke, ki je zamljepisno in zgodovinsko zelo zanimiva.Notranjsko-kraško značilnost vsej pivški kotlini dajejo vodni izviri, brezna in jame. NaSlovenski planinski poti od Stare vasi do Pivke je dosti teh zanimivih naravnih pojavovPod Staro vasjo so ze I. 1911 zajeli studenec s pitno vodo, imajo pa tudi nekaj zbiralnikovkapnice obhisah. Napajališče živine s stalnim vodnim curkom imajo v Retjah. V bližiniso tudi obdobni izviri potoka Stržena. Največ vode dajeta v deževju 14 m globoka vodnajama Velika Fužina, kjer večkrat najdejo človeško ribico in bruhalnik Mala Fužina v bližiniNa sosednjem vrtačastem pobočju nad železniško progo je več brezen. Med njimije brezno v Kobiljih grižah, globoko nad 100 m. Vodna gladina v njem zelo nihaDomnevno je povezano z žilo še neraziskanega podzemeljskega Javorniškega toka, ki sev Planinski jami pridruži Raku in Pivki.Rakičani pretežno rabijo kapnico. Izvirno pitno vodo daje le studenec v senožeti Napajalisceza zivino imajo v vodni kotanji Stržena, ki je večkrat suha, ob deževju pa vodav njej zelo naraste.Sredi Matenje vasi je skupni vodnjak s talno vodo, pri marsikateri domačiji pa rabijotudi kapnico. Drevesnica pri Štivanu se oskrbuje z vodo iz večjega umetnega bazena.V Prestranku imajo vodovod napeljan iz potoka Karantan pri Orehku, vodo za živino paimajo pri Prestranskem gradu v zajetem Ribniku. Na Prestranškem ravniku je večkraških jam, med njimi Ovčja jama in Zakajeni spodmol, kjer so naleteli na paleolitskekulturne ostaline. Ob vznožju Prestranškega ravnika je obdobni bruhalnik v Dolu podgradom. Tu sta tudi Mrzla jama in sosednja jama brez imena, kjer se včasih pojavičloveška ribica.Pri zaselku Koče je obdobni potok Sušica, ob njem pa Jožefov spodmol.V Slavini imajo že od I. 1906 vodovod iz Mrzleka, vendar črpajo vodo tudi v vaškihvodnjakih (talmca). Ob cesti proti Kočam, pod Babo, je več manjših vodoravnih jam— spodmolov. Več kraških votlin in brezen je Z od vasi na Slavinskem ravniku Medbrezni je največja Vodna jama v Loži, ki je 75 m globoka, okrog 750 m dolga in ima stalenpotok. Seveda je dostopna le izurjenim in opremljenim jamarjem.Selčani so si vodovod zgradili pod Matonkom. kjer na flišnem terenu pritekajo na danstudenci Od Repelj izpod Osojnice teče do Selc potok Jarkovec, ki se naprej kot Selškipotok izliva v Pivko. V Selcah se mu pridruži Studenčnik izpod Matonka, ki pa v sušnemobdobju presahne.R a v n a h l l ( ; K O V a m "ska jama, pa spodmola na Dolnjih in GornjihNa Z strani Petelinj pod Ovčjakom in Osojnico, na stiku apnenca in fliša, so stalni i:I, .. , v . - ' ^.MUUI nagnjeni IIa IIISII s oi. z.e na rete iniskempolju, kjer so ob rečni strugi v Pivkah votlikava tla (tanka flišna plast), v sušni dobi 327


Pivka ponikne. Z jesenskim in pomladnim deževjem pa toliko naraste, da poplavljaPetelinjsko polje tja do Rakitnika.Na njenem desnem bregu je nekaj presihajočih jezer, med katerimi sta največji Palškoin Petelinjsko. Vsa ta jezerca so periodična, saj se napolnijo le ob večjem deževju.Zanimivo jih je videti v sušnem obdobju in tedaj, ko so polna vode.Še tja do I. 1950 je bilo ob reki Pivki in njenih pritokih 38 vodnih mlinov. Redki mednjimi so imeli toliko vode in žita, da so mogli mleti vse leto. Zdaj teh mlinov ni več:rake in kolesa sta odstranila voda in človek, le odloženi mlinski kamni spominjajo natiste mlinarske čase.Povojni razvoj tudi vodovje v pivški kotlini vedno bolj ogroža z onesnaževanjem. Velikonesnaževalec je lesna industrija Javor v Pivki. V sušnem obdobju je to še posebejkritično, saj je odpadnih (nesnažnih in strupenih) voda več kot naravne vode v strugi.Reko Pivko tudi zelo bremenijo odpadne vode dveh največjih naselij: Pivke in PostojneVelik onesnaževalec Pivke je živinorejska farma v Hraščah. Pa ni samo to. V zadnjih10—15 letih so si v vaseh ob Pivki ljudje uredili vaške vodovode. To jim je omogočilo,da so si uredili kopalnice, stranišča na izplakovanje in rabo pralnih strojev. Življenjeso si uredili bolj kulturno in higienično. Če ima vas kanalizacijo, so jo speljali v Pivko,kjer pa kanalizacije ni, se milnica in fekalije odtekajo iz pretočnih jam podzemno tudiv Pivko. Tako je reka Pivka v Velikem Otoku, ko vstopa v Postojnsko jamo, že v IV.kakovostnem razredu. Torej je že močno onesnažena in okužena, da ogroža življenjevodnih bitij. Območna vodna skupnost si prizadeva doseči primerno urejenost mestnihin vaških kanalizacij in namestitev čistilnih naprav.Ob Soči in Idrijci se človek morda ne zaveda, kako velika naravna dobrina je zdravapitna voda, tu v Pivški kotlini pa se kar kmalu srečamo s tem spoznanjem. Če kje,potem je prav tu treba z vodo ravnati gospodarno in spoštljivo.— Krajevni leksikon, knjiga I. — Zahodni del Slovenije: občina Postojna:— Varstvo voda v luči varstva okolja, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, brošura, 1977.ZAKAJ PA NE?NADAKOSTANJEVIC»Zakaj pa me ne bi enkrat prišli obiskat?« me je venomer vpraševala Anica, gospodinjana TV stolpu na Krvavcu. Vipavka je in le iz ljubezni do gora je šla tja gor v službo. Pasmo se odločili. Poletje je kislo, kot bi se s soncem sprli, polovica možnih kandidatovza izlet se namaka v morju, tako da se je zgoraj podpisana odločila, da bo izlet organiziralaz redno progo. Hm. avtobus je včasih precej neraztegljiva reč, moj izletniškiseznam pa je, nasprotno, dokaj elastičen. Ko pa smo se pozno julijsko jutro zbirali naavtobusni postaji, sem z grozo ugotovila, da prav nihče od 31 izletnikov ni zaspal alizbolel; pojavili so se celo taki kalibri, ki nikoli nimajo navade vstopiti v naše izbranevrste.Kake psihološke študije o naši čredici nisem imela časa sestaviti, saj se je že prikazalnabito poln ljubljanski avtobus. Stresel je na vipavski »glavni plač« čredo nekakšnihrezervistov, ki jih je sprevodnik odslavljal s ploho kletvic. S kakšnim navdušenjem jesprejel šele našo številno skupino, si lahko samo mislite. Najmanj, kar nam je povedal,je bilo da nas je treba vse postreljati ali pa vsaj zamrzniti osebne dohodke, da nasnobeno nedeljo hudič ne bi nikamor nesel; vse to pa je podkrepil z izrazi, s katerimise je najbrž pripravljal na mednarodno tekmovanje v preklinjanju. Medtem smo se navse prečudne viže potlačili po vseh kotih avtobusa, sprevodniku pa začeli praviti vice.Ko je avtobus prisopihal na vrh Rebrnic, so bili naši prevozni dolgovi poravnani, sprevodnikspet dobre volje in vse je bilo v najlepšem redu.Ljubljana nam je naklonila skoraj dve uri »zraka«. Kam se mi bo to ljudstvo razgubilo?Eh kaj eni naj gredo v najbližjo kavarno, drugi pa, kamorkoli že. Ko bom uredila vseokrog povratnih listkov, jih bom že spet nalovila skupaj. Na avtobusni postaji je slovse brez zapletov. Nekaj minut pred deveto smo že vsi malo sedeli, malo stali v»krvavškem« avtobusu. Ta zadeva pa vozi prav povsod, kjer si lahko zamislite. Postajeima skoraj na vsakem kilometru in smo si tako ogledali dobršen del sveta med Šmarno328 goro in Cerkljami. Poleg mene sta sedeli dve Angležinji, ki sta bili namenjeni v Sencur.


Navdušeni s a nad lepoto Jugoslavije. Pri Cerkljah zavozi avtobus v sotesko, in že smopri zicnici. Nad nami — megla. Spravimo se v kabine. Potegnejo nas navzaor. Pod namije krasno, ravno drevje, storži na smrekah imajo nenavadno, skoraj vijoličasto barvol a n-, Z9^rnJ '-i P0 ? ajl Z J C -' Ce naS sprejme s P et — gosta megla. Na moje največje veseljesem opaz.k da sedeznice ne obratujejo, kdo bi mulce zadržal, da se ne bi šli vozit"V koci ob zicnici so nam povedali, da bomo kaj hitro pri TV stolpu. Pot skozi meglo pase nam je zdela obupno dolga in strma. Srečevali smo planince in vsi so le tarnalinad slabim vremenom Dom na Krvavcu je bil trdno zaprt. Čemu naj ga bi odpiraliko pa po končani zimski sezoni ni tod dovolj obiska...Po vseh pravilih so tudi tu markacije, pa so tokrat skrite v megli. Najboljši kažipot sokrav J ek i - ^ stopiš v kakega, veš. da si na pravi poti. Končno zan a RTV q tn\r!iU Ifi ?! iT* 0 T ^ 'f 0 -^na HTV stolpih niso kdo ve kako navdušeni nad^obiski.P es ,"'Bo i imo s e vstopiti, saj navadnoNaša Ančka pa je dekle in pol! Poklicala nas je, mi pa smo se usuli za ograjo, skoziSLenl° V n3 f/ a V t0 u , za J; ara kraljestvo! Lep, topel prostor, gladka tla. na zidovihlične slike .. Vse se blesci od čistoče, aparature, pohištvo in okna. Ančka pa nas iesprejela v lepem predpasniku, vsa urejena, in vesela; posadka stolpa pa tudi. Pripeljaliso nas v »strojnico..; odraslim so postregli z žganjem, otrokom s sokom, potem sonam razkazali stolp, razlozili potek dela na njem. pripovedovali o načrtih in tako naprejnjih nI domamenJa V' ^d °' ini družine tako daleč kot Ančka'P a nihč e od»Anica! Danes bomo sami pospravili, ko imate domače na obisku. Le pojdite z njimikaTm pfn^en 9 ir J 1 V a^ d a V j -° lahk na kruhkaj iti. »Pa nas pelji h kakšni plansariji.° mazal AAnica!«'Zvoh pa nimamo poo r a m Pmleko inH r . - °1 P° skuto za našo posadko! Tehnik nam pove,Kmal f co A redk h° P 1 **!* 3,1 kmetom po živež, saj imajo hladilnik in »skrinjo« JtS l A m , C a ~ V rV P |anmskl °P ravi -Me 9 la se je razredčila, mi pa se veselo valimoPRubnost ° C * ^Sm 86°P ° Prej leP ZahvalNi P0Sadki St0lpa za°gostonaVeliki^ CnnSS°^r e d n ,5 m, .. k| Jub prepovedi valijo kamenje, pod nami pa se naenkrat odpre'epa gorska dolina Na oba gnca sta speljani sedežnici, spodaj pa je lična koča z velikimihlev. Plansarica Ambrozarca skrbi tu za večje število govedi, dela sir in skuto SSSfu.rLT5'lr mlečnimi izdelki vikende in brunarice, koče in gozdne delavce patudi turiste. Približamo se kocici. Majhen prostor, s preprosto opravo. Starejša žena sediob ognju m veze krasen gobelin. »Ančka, kje ste vendar?« »Ali lahko vstopimo? Nisemsama ...«Dežja na srečo ni. Posedemo v hiši, pred hišo. Vse zunanje pohištvo je izdelano izs orov ,n vej. Hišna mati kot bi trenil prinese pred nas skuto smetano, mleko pinjeneikruh. Zložno pospravljamo okusne izdelke, mešamo med seboj žlice, bacile kronikePa vpraša lvanka izs^u^a'^»Prosim°kaf na,dri i e Bogdana: »Al boš iduskuta/« »Prosim, kaj pa je to?« Mi pa v smeh, da so nam žlice popadale iz rok^ J ^ n ^ f M i P rvo . lakoto ' smo se zapletli v pogovor s planšarico. Ženska je bistraHnl?nf d ^H KmetlJ0 - ,maj0 pn Am 5 r ? žu pod Klavcem. »Imate pa tudi sadovnjak vdolmi!« »Kdo vam je pa to povedal?« »Prav dobro se vas spominjam'« ji začnempripovedovati. »Kot dekle sem delala v kranjski Iskri. Neke nedelje sem Tla na KrvTvecin vas dosla ko ste sli h plansariji. Pripovedovali ste mi tedaj, da pri Ambrožu zavoliovišine dozori le ječmen krompir in koruza. Zato ste dokupili v dolini sadovnjak zaradisadja. Z vami je capljal deček, star kakih sedem let. Pravili ste mi, da z Ambroža hod^9 erk iJ e v sol °- Pf vsak dan. Ce hoče kaj biti iz njega, naj hodi ste še rek?« »Resje in danes je mojster v tovarni, svoj avto ima. svojo hišo ...«»Hčere pa so hodile v Sangrad v šolo. tam je bil pouk le vsak druqi dan- dobile so IPnajvažnejšo izobrazbo!« »Danes pa so vse dobre gospodinje napredke kmetice nmatere!« »Sedem otrok imate ali ne?« »Potem pa imate dober spomin-! Matfso šepripovedovali. Na planin, se nekaj zasluži s prodajo mlečnih izdelkov, še več pa s prodajo ročnih del — gobelinov in pletenih jopic. Mož in otroci jo pridejo obiskat obza k e J J k a H fl n S,C R r | Je 53J Nf sen j,.oktobra. pa z možem že vrsto le^odpotuTeta po Ev opiVrada še šla . ^J ''če§l


vendar morala preganjati dolgčas. Namesto, da bi po svoji navadi vriskala, je z neko zelomlado družbo prepevala in plesala, čeprav ji to zadnje ne gre preveč od nog. Ko je takoozdravila vsa kurja očesa družbe, smo jo z jokom in stokom spravili v zicnico, zicnicapa h pameti. „„V soteski pod žičnico so si naši možje organizirali kar na cesti balinišče s kamni, sajni tam nobene gostline poleti, je le pozimi.Mulci so zbirali stare dnevne karte; kmalu so jih imeli polne žepe. Nazaj grede je šlobrez posebnosti. Celo tistega sprevodnika z začetka zgodbe, ni bilo na gonskemavtobusu, štirinajst dni kasneje sem ga srečala, ko sva se s prijateljicood P ra^a(»krajši sprehod v okolico Vrhnike. Ker se mu je zazdelo, da takrat le ni vsega povedal,kar ie mislil, nas je ozmerjal še s »hribovskimi pohajači«. Ko sem ga vprašala, kdajnas res misli vse postreljati, je rekel, da kdaj drugič ... Ne verjamem mu preveč, zatose še vedno vozim z zgodnjim goriškim avtobusom v Ljubljano.ČUDOVITI ČAVENSTANKOSREŠKar naenkrat je nad nama zagrmelo.»Tomažek, teciva nazaj dol v vas pod streho!« sem zavpil in že sva s sinom oddirjalav Lokavec. Zavila sva kar v cerkev, bila je namreč odprta in tam obsedela v temnemprostoru. Zunaj pa je grmelo in lilo.Pravzaprav sem razočaran. Navdušeno sva pešačila po vroči cesti iz Ajdovščine v Lokavec,mimo cerkve po kolovozu ob potoku in navzgor po stezi v pobočje Cavna. Vremenarjiso napovedovali lepo vreme, zdaj pa takale nevihta!Čez pol ure je spet posijalo sonce in Tomažek me je pregovoril, naj bi še enkrat šla ponačrtovani poti. Kmalu sva bila tam, kjer naju je obrnila nevihta. Hodila sva previdno,ker se bojiva kač. Vse bolj vroče je in vse bolj strmo se zvija pot. Tudi nahrbtnik jevedno bolj težak, tako da ga komaj še nosim.Okolje ie čedalje bolj planinsko. Pot naju vodi skozi mlado borovje potem pa zavijemed skale. Vročina je vedno bolj hudo. Vse pogosteje počivava. Moj hrbet in nahrbtniksta že povsem mokra od znoja. Tomažek pa me vzpodbuja.Končno se med skalami prebijeva na položnejše travno pobočje, polno planinskegacvetja. Prepoznava jeglič in svišč in že sva pri klopi, odkoder je lep pogled na koco.Dober vzpon je bil to. Pa tudi višinska razlika, ki sva jo premagala, ni kar tako. Od 103metrov v Ajdovščini na 1242 metrov, kjer stoji koča na Čavnu Vec kot 1100 metrov!Kar nekako ponosna sva. Na klopi pri spomeniku sva posedela, potem pa sva zavilav kočo, kjer naju je prijazno sprejel oskrbnik.»Iz Prekmurja sta, pravita! Večkrat pridejo Prekmurc'. ocin, posebno se planinci PDMura« Vesel naju je in kar verjeti ne more, da sva se odločila za vzpon iz Ajdovščine.»Dobra sta, to je kar težka tura. Navadno se transverzalci pripeljejo z avtomobili vsajdo Predmeje,« nama razlaga.»Lepa ie pot iz Ajdovščine sem gor. Vesel sem, da sem jo prehodil,« mu priznam.Ko mu povem, da sva namenjena na Mali Golak, nama pove, da bo to težko, ker je sedosti snega in naj bi se raje odločila za Kucelj. Tam je čudovito, saj so tam tudiplanike Ubogala sva ga. Dogovorila sva se za prenočišče in potem sla na sonce.Prijetno utrujena sva uživala na toplem majskem soncu, potem pa sva jo »udarila« sena Mali Modrasovec za kočo. Od tam sva videla, da so Golaki res se precej beli.Ogledala sva si še pot na Kucelj in že je tu večer in z njim hlad.»Greva spat, da bova zjutraj zgodaj odšla na Kucelj,« rečem Tomažku.Dobro naspana se že ob prvem svitu spuščava precej strmo dol v gozd, kjer je setemno. Ko sva zavila iz gozda in je bil Kucelj že kar blizu, naju je presenetila čredakozoroaov. Obstala sva in jih občudovala. Kmalu sva bila na golem vrhu Kuclja, kjer svauživala v prekrasnem razgledu na Vipavsko dolino, Kras, Jadransko morje, In Gorico.Tudi Tržaški zaliv je čisto blizu. Dolgo sva sedela na vrhu čeprav je bilo precej hladno^Potem sva se vrnila v kočo, kjer naju je čakal čaj pa tudi slovo od dobrih ljudi in lepegaČavna. _ .Spuščava se v Lokavec in Ajdovščino. Res lepa je bila ta tura na Čaven; lepa, čepravtudi naporna. Primerna je za čas, ko so še druge poti pod snegom.


ČEZ POHORJENIKOŽURAJŽelja, ki se mi je porodila lansko poletje in me obsedala ves čas, se mi je izpolnila.Zgodaj zjutraj sem že stopal po obronkih bistriškega Pohorja z nahrbtnikom in tekaškimismučmi na ramenih ter palicami v rokah. Moj cilj je bil peš in na smučeh prečkatiPohorje in sestopiti v Rušah. Veliko sem že hodil po Pohorju, toda nikoli tedaj, ko ga jeprekrivala snežna odeja. Bilo me je strah, da se mi želja ne bo izpolnila, saj je Pohorjebilo, če si ga gledal iz Slovenske Bistrice, že povsem zeleno. Le na vrhu so se šesvetlikale bele lise. Kot sem vidi pozneje, je bila moja skrb le odveč.Ko sem se vzpenjal mimo Visol, me je prijazni domačin opozoril, da zaman nosim smuči,saj na Treh kraljih ni več dovolj snega za smučanje. Pojasnil sem mu, da ne mislimvoziti slaloma, ampak prečkati Pohorje. Nadaljeval sem pot mimo Črne vile po staritinjski cesti. Pod Tinjskim Bočem se mi je odprl čudovit razgled na bistriško kotlino,dravsko dolino, Haloze, Donačko goro, konjiške gore, Kozjansko in zasavske hribe.Nekaj sto metrov naprej sem zagledal romantično vasico Tinje s cerkvico v sredini;vas se je prebujala v tihem jutru. Nad Tinjem sem lahko že uzrl cerkev sv. Trehkraljev in Štuhcov dom. Ko sem hodil nad Tinjem mimo izkopanih temeljev za vikende,sem se kar jezil, saj bo vas izgubila vso originalnost in romantičnost in pogled nanjone bo več tako mikaven.Naprej se je pot vila večinoma po gozdu, čez gozdne jase, na Repu prečkala cesto inzavila spet v gozd. Tukaj sem naletel na prve snežne lise. Po dveh urah zmerne hojesem prišel na Planino, zadnjo vas pod Tremi kralji. Naprej sem zagrizel v breg.Snežne lise so bile tukaj že večje, kar mi je povečevalo upanje, da bom lahko uporabiltudi smuči. Tu in tam sem moral prečkati globok sneg.Prva postaja je bil Štuhcov dom (1181 m). Bil sem edini gost. Hitro sem zamenjalplaninske čevlje za tekaške. Čez nekaj trenutkov sem se že vzpenjal proti zgornjipostaji vlečnice Črno jezero. Na vrhu sem še počakal na primeren trenutek, da bi sipripel smuči. Prečkal sem novo poseko pod Velikim vrhom (1343 m) in — zašel. Višesem našel pravo pot in si nataknil smuči. Z zadovoljstvom sem zdrsel po snegu inobjel me je občutek zmagoslavja. Užival sem v opazovanju okolice, tišini in hitremnapredovanju. Nekajkrat mi je zmanjkalo tal pod nogami in s telesom in rokami semse zaril globoko v sneg. Vendar mi to ni grenilo veselja in sreče, ki me je prevzemala.V gozdu so topli sončni žarki že razjedli sneg, na jasah pa sem lahko občudoval pravolepoto snežne beline. Nizek gorski bor mi je dal vedeti, da sem na precejšnji nadmorskivišini. Z zadovoljstvom sem razmišljal o tem, da sem letos verjetno prvi, ki prečkaPohorje v tej smeri.Ko sem prismučal do Črnega jezera, se je dvignila jata divjih rac. Jezero je bilo ševečinoma zaledenelo in zasneženo, zato sem izkoristil priložnost in napravil nekajtekaških zamahov po jezeru gor in dol, se nekaj trenutkov razgledal po lepi okolici, natopa jo ubral okoli jezera, da mi ni bilo potrebno snemati smuči in nadaljeval pot protiOsankarici. Tudi tukaj sem si privoščil počitek, se odžejal in nadaljeval proti StariGlažuti in šumiku. Ker po tej poti nisem še nikoli hodil, me je zelo zanimalo, kakšna jeali je dobro označena in kako dolga je. Pogled na zadnje bojišče Pohorskega bataljonami je misli zavrtel za nekaj desetletij nazaj. Spomnil sem se mamine sestre Minke, ki jetukaj žrtvovala svoje za mir in svobodo, ki ju uživamo danes. In zaželel sem si samoda bi bila večna.Kmalu sem zavil s slovenske transverzale desno po markirani poti. Veselje je bilosmučati po čudoviti gozdni poti, ki se je nekaj časa spuščala, dokler nisem prečkalpotočka Piklerica in se priključil na gozdarsko cesto. Tu je pot peljala spet navzgorin v kratkem času sem prišel do gozdne jase, na kateri je stala majhna gozdna hišaKraj se imenuje Obrol. Na jasi sem se za trenutek ustavil, razgledal naokoli in pojedelgrenivko. V snegu ni bilo nobenih stopinj in sklepal sem, da sem letos prvi gostna Obrolu. Do Stare Glažute je bilo še slabe pol ure. Gozdarske hiše so se kopalev pomladanskem soncu, na zelenih otočkih pa so cvetele trobentice. Spet sem sipritrdil smuči na nahrbtniku in jo peš mahnil do sotočja Lobnice in Piklerice. Tu sem sina lesenem mostičku pripravil kosilo.Nadaljevati sem hotel po pragozdu. Vendar sem dvomil, da mi bo uspelo. Snega jebilo veliko, vendar sem trmasto poskusil. Globoko se mi je vdiralo, včasih celo doprsi, pod snegom je bilo tudi votlo in lahko bi si bil zvil gleženj. Po stopetdesetihmetrih sem sklenil, da odneham, in se vrnil. Nadaljeval sem po poti nad praqozdomZadovoljen sem bil, da sem se tako razsodno odločil.Za gozdarskim domom na Šumiku je planinska pot zašla z makadamske ceste v gozd nadpragozdom. V globini soteske na dnu pragozda se je slišalo šumenje Lobnice. Med potjosem radovedno opazoval strmino pragozda in nekakšna sila radovednosti me je vlekla 331


v globino. Po skupini srn, ki mi je prečkala pot in dvema muflonoma, ki sem ju opazilniže, sem se lahko prepričal o bogatem živalskem svetu pohorskega pragozda. Prijetnoutrujenega me je sem in tja zajelo takšno veselje, da sem na ves glas zavriskal, ne samoenkrat, tudi večkrat zapored. Nič veselo pa ni bilo, ko sem stopal mimo zapuščenegaMladinskega doma nad Hlebovim, ki skupaj z bazenom propada.Tik nad Rušami sem napačno ocenil markacijo in zavil s ceste na levo mimo Globokarjevedomačije. Vendar je imela zame ta pomota dve plati — srečno in nesrečno.Na travniku ob robu gozda sem zagledal dva velika jelena. Pasla sta se ob robugozda. Prvič sem na Pohorju videl jelena. Nekaj časa sem ju opazoval, potem pa semse jima začel približevati. Opazila sta me in pobegnila v gozd. Jaz pa sem iskal pot potravniku vedno niže, dokler nisem prišel do najnižje točke travnika, ki je bila istočasnorob gozda, vendar o poti ni bilo »ne duha, ne sluha«. Končno sem spoznal, da se bommoral vrniti po bregu navzgor. Premagati sem moral približno 150 metrov nadmorskevišine. Med vzpenjanjem sem počival in opazoval Dravo, ki se je na tem mestu zarimlapravokotno v Pohorje. Končno sem ves preznojen našel markacijo na cesti, ki drziv Ruše, torej sem brez vzroka zavil v levo.Še pot čez Klužo in po klancu navzdol in že sem bil v Rušah. Zavil sem proti lokalniavtobusni postaji. Otroci, ki so se igrali ob cesti, so se sladko smejali, ko so videli smučina mojih ramenih. Nič čudnega, saj je v dolini že vladala pomlad, topla in sončna.Eden od njih se je ojunačil in me vprašal, kje sem se smučal. Povedal sem mu, da je naPohorju še veliko snega. „Bil sem zadovoljen, da mi je izlet tako uspel in v mislih sem načrtoval ze naslednjoturo. Letos si želim temeljiteje spoznati Pohorje.


'ZSJt.Preživeli rekvizit?Foto Dokumentacija PVIZ TEORIJE ZA PRAKSOSILVOKRISTANSmotrno uravnavanje telesne temperature na planinskih pohodih koristi zdraviu in telesnizmogljivostiZa uspešno premagovanje večjega telesnega napora je potrebna ustrezna telesnatemperatura. Človekova telesna tempratura v mirovanju je približno 37° C Pri različnihosebah ni povsem enaka, spreminja pa se tudi čez dan. Temperatura okoli 37° C jepogoj za normalno delovanje organizma v mirovanju, ker so pri tej temperaturi procesipresnavljanja v celicah najbolj smotrni. Pod vplivom različnih dejavnikov se telesna temperaturaspreminja v večjem razponu. Planinci moramo upoštevati predvsem dva dejavnika,ki vplivata na spremembo telesne temperature. To sta temperatura okolja (mrazveter, vročina) in telesni napor. Če se telesna temperatura zaradi navedenih dejavnikovspremeni, jo organizem samodejno uravnava. Vedno pa mu to ne uspeva. Zaradi tegalahko pride do motenj v delovanju organizma, ki se kažejo v zmanjšani telesni zmogljivostiali celo obolelosti (prehlad, poškodbe zaradi mraza, toplotni udar). Zato izkušenin dobro poučen gornik lahko pomaga uravnavati svojo telesno temperaturo. Včasih jepotrebno povečati proizvodnjo telesne toplote in preprečiti njeno oddajanje v okoljevčasih pa je potrebno skrbeti za to. da se odvečna toplota redno in pospešeno odvaja ali'se bolje: da ne pride do pretiranega zagrevanja.Pri menjajočem se mirovanju in lažjih telesnih opravilih se približno 25% telesnetoplote ustvarja z mišičnim delom. Pri večjem telesnem naporu se lahko poraba kisikav mišicah poveča celo za 60-krat, poveča se presnavljanje v celicah, zaradi intenzivnejšihkemičnih procesov se poveča telesna temperatura, višja temperatura pa še bolj spodbujakemične procese, pri katerih se sprošča energija za telesno delo. Iz tega lahkopovzamemo, da ustrezno povečana telesna temperatura krepi telesno zmogljivost Človekovorganizem lahko primerjamo z delovanjem avtomobilskega motorja. Tudi ta moranajprej doseči ustrezno delovno temperaturo, preden lahko razvije vso svojo zmooljivost.Nasprotno pa preveč razgret motor ne deluje več smotrno in se lahko poškoduje


Navedena teoretična izhodišča nas usmerjajo v vrsto praktičnih ukrepov, kadar smona planinskem pohodu ali izletu.Pozimi, v jutranjem hladu in po mirovanju je telesna zmogljivost zmanjšana. Šele, kotelo doseže ustrezno delovno temperaturo in prično delovati vsi tisti fiziološki mehanizmi,ki so potrebni za proizvodnjo večje količine energije, se človekova storilnostlahko poveča. Zato pravimo, da se mora organizem pred zahtevnejšim telesnim naporomnajprej ogreti. Ko pohod ali izlet začenjamo, naj bo hitrost hoje izredno blaga.Z ustreznim oblačilom preprečimo prehitro oddajanje telesne toplote v okolje, tako datelo prej doseže ustrezno delovno temperaturo. Šele, ko smo ogreti, odložimo odvečnooblačilo in hojo pospešimo. Odvečno oblačilo odložimo še preden se začnemo znojiti.V zimskih razmerah in večjih nenadnih poletnih ohladitvah, ko lahko temperatura ozračjav razmeroma kratkem času pade tudi za 20° in več, je toliko bolj pomembno, da imamona voljo dovolj oblačil, s katerim pomagamo uravnavati telesno temperaturo, dokler sez gibanjem ne ogrejemo.Ko med pohodom počivamo, poskušamo zadržati telesno toploto. Zato izbiramo počivališčev zavetrju. Napačno ravnajo tisti, ki vsak počitek izkoristijo za to, da se razgalijo,da bi jim koža hitreje potemnela. Na počivališču se, kljub toplemu in sončnemu vremenu,topleje oblečemo, da se mišičevje ne ohladi. Če smo oznojeni in nameravamopočivati le kratek čas, je najbolje, da oblečemo vetrovko. Pri daljšem počitku oblečemosuho majico, vlažno pa obesimo na ustrezen prostor (sonce, veter), da se posuši. Ce semajica med počitkom ni posušila, jo med potjo sušimo naprej tako, da razprostrto pritrdimona nahrbtnik. Če imamo v nahrbtniku še tretjo majico, lahko sušimo tudi v koci,ko pridemo tja.Telo oddaja svojo toploto tudi predmetom, ki se jih dotika. Zato na prostor, kamor bomosedli, položimo zložen dežni plašč, vetrovko, pulover ali kaj podobnega, da'se sedalnemišice preveč ne ohlade. Te mišice namreč pri hoji navkreber (poleg mečne mišicein mišic na prednji strani stegnenice) iztegujejo kolčni sklep in je torej od njih odvisno,kako bomo kos dolgotrajnejšemu in strmemu vzponu.Začetniki in neizkušeni planinci radi počivajo, ko pridejo do vznožja gore in se stezaprične bolj strmo vzpenjati. To delajo zato, da bi se pred večjim telesnim naporomodpočili in bi nato lažje premagali strmino. Nepravilno! Pri počivanju se ohladimoin strmina ali stena nas bo sta še bolj izmučili. Če si na takšnem mestu privoščimoše obilen obrok hrane, ravnamo dvakrat napačno. Pri obilnem obroku hrane pride v organizmusamodejno do večje prekrvavitve prebavnih organov, pretok krvi v mišičevju pa sezato zmanjša. S tem je motena učinkovita dobava energetskih snovi, ki jih mišičevjepotrebuje za premagovanje strmega vzpona.Če nas med hojo prične mraziti. moramo takoj ukrepati. Za uravnavanje telesne temperaturepri manjših spremembah temperature okolja je srajca z dolgimi rokavi boljšaod puloverja (pulija). S srajco se lažje prilagajamo manjšim spremembam v zunanjitemperaturi, ker jo lahko nosimo na več načinov (povsem odpeto, delno odpeto, povsemzapeto, s spuščenimi in zapetimi rokavi, s spuščenimi .in odpetimi rokavi, z zavihanimirokavi).V vetru telo hitreje izgublja svojo toploto, zato je takrat razumna pomoč planinca priuravnavanju svoje telesne temperature še toliko bolj potrebna.Če je telo v hladni vodi, le-ta posrka s kože veliko večjo količino telesne toplote, kot jolahko zrak Zato se telo v vodi hitreje ohlaja kot na zraku iste temperature. Cim boljje voda hladna, hitreje se telo ohlaja. Podobno se dogaja, če nas v gorah zmoči dez,zlasti če je hladno in vetrovno vreme. Ko je obleka vlažna, se zmanjšuje njena izolacijskavloga in oddajanje telesne toplote se lahko 5 do 20-krat poveča. Telo se ohlajain poleg tega, da se lahko prehladimo (podhladimo, zmrznemo), se v organizmu zmanjšatudi moč presnavljanja in se zmanjša telesna zmogljivost. Če se temu pridružijo sedruae okoliščine (tavanje v brezpotju, pomanjkljiva prehrana, nezgoda, strah, prenočevanjena,prostem), lahko pride do izčrpanosti, ki ogroža življenje. Zato ne smemo nikdar napot brez ustreznega nepremočljivega in rezervnega oblačila. Nič nas ne sme presenetiti!Dejstvo da se telo hitreje ohlaja v vlažnem oblačilu, govori tudi za to, da pred vsakimdaljšim počivanjem oblečemo suho majico. Tudi ko končamo hojo za tisti dan, takojodložimo vlažno oblačilo. Ne nazadnje govore temu v prid tudi higienski razlogi. Boljeje, če se sprva oblečemo nekoliko topleje, popijemo topel čaj ali toplo juho in se selečez čas prilagodimo sobni temperaturi.Naqlo ohlajanje telesa (umivanje zmrzlovodo, namakanje nog v hladni vodi, mrzlapijača, nezadostna zaščita telesa z oblačilom) zožuje krvne žile. S tem se zmanjša pretokkrvi po žilah in proces odplavljanja produktov presnavljanja (mlečna kislina in dr.) seupočasni. Prav kopičenje mlečne kisline in drugih produktov presnavljanja v organizmupa ie poglavitni vzrok za utrujenost in zmanjšano delovno zmogljivost mišičevja. Pojavbi lahko primerjali z delovanjem peči na trdo gorivo. Po daljšem kurjenju se v pecinabere večja količina pepela in učinkovitost peči se zmanjša. Šele ko pepel in druge334 ostanke izgorevanja odstranimo, peč spet zagori z vso svojo močjo. Večje kopičenje


mlečne kisline in drugih produktov presnavljanja povzročajo v mišicah neprijetnebolečine, ki trajajo nekaj dni. Pojav je znan pod imenom mišična mrzlica ali »muskelfiber«in doleti predvsem tiste, ki se za zahtevnejši telesni napor niso že prej ustreznotelesno pripravili. Zlasti zjutraj so bolečine v mišicah lahko tolikšne, da imamo karprecej težav pri vstajanju s postelje ali sestopanju po stopnicah. Neprijetnosti seizognemo predvsem z zadostno in pravočasno telesno pripravo, smotrno uravnavanjetelesne temperature pa lahko morebitno takšno stanje le ublaži, če se že pojavi mišičnamrzlica, je vsaka zaskrbljenost odveč. V takem primeru najbolj koristi gibanje. S hitrejšimkroženjem krvi po ožilju se bodo iz mišičnega tkiva hitreje odstranile strupenesnovi in stanje se bo hitreje izboljšalo. Zato nameravano pot (če smo v gorah večdni) nadaljujemo. Sprva bo šlo nekoliko težje, ko pa se bomo ogreli, bo neprijetnostminila ali se bo vsaj zmanjšala.Če je ustrezno povečana telesna temperatura koristna za večjo telesno zmogljivost paje pretrano zagrevanje organizma ob zmanjšanem ali oviranem oddajanju toplote lahkoškodljivo.Hoja navkreber z nahrbtnikom je zahtevna telesna storitev, pri kateri se zaradi povečanihprocesov presnavljanja tvori v organizmu velika količina toplote. Povečanokoličino toplote telo oddaja v okolje, da bi ohranilo samo tisti del, ki je najbolj potrebenza mišično dejavnost. Telo odvaja odvečno toploto z radiacijo (toplotni valovi), kondukcijo(neposredno odvajanje v predmete, ki se jih dotikamo npr. v stol, na katerem sedimo),konvekcijo (zračni tokovi, veter, ventilator) in evaporacijo (znojenje). Večji del odvečnetoplote odda telo z radiacijo in znojenjem, če telo z radiacijo, konvekcijo in kondukcijone more oddati odvečne toplote, se pričnemo znojiti. Znojenje ima torej pozitivno vlogo,ker pomaga uravnavati telesno temperaturo. Pretirano in dolgotrajno znojenje pa lahkotudi negativno vpliva na delovno sposobnost. V toplem vremenu lahko pri zahtevnemmišičnem delu izgubimo tudi do 3,5 I tekočine na uro. Z znojem pa izločamo tudiustrezne količine nekaterih kemičnih prvin, ki so za delovanje organizma in ohranjanjetelesne zmogljivosti nadvse pomembne.Človekovo telo vsebuje približno 57% vode. To pomeni, da ima človek, ki tehta 70 kg,40 I vode. Od te količine je približno 25 I v celicah raznih tkiv (intracelularna tekočina),ostalih 15 1 pa celice obdaja (ekstracelularna tekočina). V intracelularni in ekstracelularnitekočini so električno aktivni delci (ioni) natrija, kalija, kalcija, magnezija, klorida,bikarbonata, fosfata in še nekaterih. Imenujemo jih elektroliti in igrajo pomembno vlogov delovanju celic. Koncentracija elektrolitov in njihovo medsebojno razmerje z ene indruge strani celičnih membran sta točno določeni. Pri manjših spremembah koncentracijese s pomočjo difuzije in osmoze samodejno vzpostavlja ravnotežje. Pravilna difuzija inosmoza sta pogoj za prehod hranilnih snovi skozi celične membrane v celice in s temza njihovo normalno delovanje. Večje spremembe v koncentraciji elektrolitov motijonormalno delovanje celic.Z znojenjem izgubljamo poleg vode tudi nekatere elektrolite. Močno in dolgotrajnoznojenje, brez ustreznega nadomestila izločenih snovi, lahko izčrpa elektrolite iz telesnetekočine. Najprej se pri znojenju izloča ekstracelularna (medcelična) tekočina. Okoli90 % vseh ekstracelularnih elektrolitov predstavljajo natrijevi ioni. Z znojenjem izgubimotudi večje količine natrijevega klorida (soli). Natrijev klorid je hidrofilen (veževodo), zato se zaradi njegove izgube še stopnjuje izločanje ekstracelularne tekočine.Intracelularna tekočina (iz celic) prične prehajati s svojimi elektroliti skozi celičnomembrano v medcelični prostor, kar telo še to odda z znojenjem. Prihaja do vsevečje dehidracije (izgube tekočine iz organizma).Z vetrovko ali drugim nepropustnim oblačilom lahko preprečimo oddajanje toplote,čeprav se znojenje nadaljuje. Zrak ob koži postane zasičen z vodno paro, njeno odstranjevanjepa ovira neustrezno oblačilo. Obleka, ki je nepropustna za vlago, lahko povsemzaustavi oddajanje telesne toplote in telesna temperatura se poveča. Nastopi lahkotoplotni udar. Nevarnost toplotnega udara je večja zlasti pri visokih temperaturahozračja.V zvezi z dehidracijo in večjimi spremembami koncentracije elektrolitov v celičnih tekočinahje treba omeniti predvsem vlogi kalcija in kalija. Z znojem se izloča iz organizmatudi kalcij. Če se koncentracija kalcija v medcelični tekočini zmanjša pod določenoraven, postanejo živčne celice vse bolj ekscitabilne (razdražljive) in lahko prihaja celodo spontanih impulzov, ki stimulirajo (vzdražijo) periferno skeletno mišičevje in povzročijotetanijo (krče). Pri zahtevnejših in dlje časa trajajočih pohodih z obilnejšim znojenjemzato niso redki primeri krčev v mečni mišici, ki se pojavijo med hojo, pa tudi medspanjem po naporu.Od elektrolitov, ki pri izgubi velike količine medcelične tekočine prodirajo skozi celičnomembrano iz celic v medcelični prostor, je pomemben predvsem kalij. Visoka koncentracijakalija v medcelični tekočini deluje depresivno (umirjajoče) na širjenje impulzovvzdolž membran živčnih in mišičnih celic. S svojim depresivnim delovanjem lahkovisoka koncentracija kalijevih ionov povzroči cirkulacijski šok, pri katerem se minutni 335


volumen srca in pretok krvi skozi ožilje toliko zmanjšata, da je zaradi zmanjšane prehranetkiva ogroženo njegovo normalno delovanje. Pri zelo veliki izgubi celične tekočinein prehodu kalija v medcelični prostor lahko pride do progresivne dilatacije (ko slabitevživčno-mišične zmogljivosti še napreduje). Pri ekstremni koncentraciji kalija v medceličnitekočini srce preneha delati.Zaradi oslabljene srčne in živčno-mišične zmogljivosti je presnavljanje manjše, zmanjšase količina proizvedene telesne toplote in kaže se težnja po zmanjšanju telesne temperature.V takšnem stanju so možne usodne podhladitve tudi pri razmeroma blagihohladitvah ozračja (okoli 0°C). Številne primere izčrpanosti v gorah je mogoče pripisatiprav spletu okoliščin — od prevelike izgube telesne tekočine do slabljenja srca, neustrezneprehrane, slabe opreme in psihičnih dejavnikov.Navedena teoretična izhodišča nas usmerjajo v ustrezno ravnanje v praksi. Predvsemgre za dvojno ukrepanje:1. Preprečevati je treba pretirano znojenje s prilagajanjem napora zunanji temperaturiin z ustreznim oblačilom omogočiti sprotno odvajanje odvečne telesne toplote.2. Redno in v zadostni količini je treba nadomeščati izgubljeno telesno tekočino, pravtako pa tudi mineralne snovi, ki so se z znojem izločile.Prvo zahtevo nagonsko bolj ali manj upoštevajo tudi manj izkušeni in manj poučeniplaninci, ker jih v to pač silita občutek vročine in znojenje. Nasprotno pa pri drugizahtevi pogosto ravnajo napak tudi številni izkušeni hodci. Ni namreč smotrno, da se napočivališču napijemo vode ali denimo piva, ko pridemo v kočo. Tudi sadni sokovi nemorejo nadomestiti izgubljenih mineralnih snovi. Veliko bolj so koristni slani napitki.Nekateri nosijo v nahrbtniku celo sol in če med potjo zajamejo kozarec studenčnice,zamešajo vanjo ščepec soli. Ko pridemo v kočo, je najbolje, da pojemo govejo juho,ki jo solimo nekoliko več kot navadno. Koristne so mineralne vode. ki navadno vsebujejoprecej elektrolitov, ki jih organizem v takem stanju najbolj potrebuje.Ob tem, ko govorimo o znojenju, je treba pojasniti pogost primer, ko se nekaterinamerno izpostavljajo močnemu znojenju, da bi izgubili nekaj telesne teže. Da biznojenje pospešili, so oblečeni več, kot bi bilo potrebno. Ob tem je treba reči, da grepri močnem znojenju, ki je bolj posledica odvečnega oblačila kot telesnega napora,predvsem za izgubo telesne tekočine, ne pa zalog podkožnega mastnega tkiva. Takšnaizguba telesne teže je kratkotrajna, ker tekočino prej ali slej nadomestimo s hrano alitekočino. Za izgubo odvečne telesne teže je potreben predvsem telesni napor (neglede na znojenje), pri katerem organizem črpa energetske zaloge organizma.Z uravnavanjem telesne tekočine in koncentracije elektrolitov v njej je tesno povezanobčutek žeje. Žeja je signal, da se je zmanjšala količina telesne tekočine in spremenilakoncentracija elektrolitov v njej. Ločiti pa moramo lažno žejo od prave (fiziološke) žeje.Pri pravi žeji gre res za izgubo telesne tekočine in soli, ki ju je treba nadomestiti. Prilažni žeji pa je občutek žeje predvsem posledica izsušene ustne sluznice. Če takratpijemo večje količine neslane tekočine, se zmanjša koncentracija soli v organizmu. Kersol ne more vezati odvečne vode, se ta prične izločati iz telesa. Pričnemo se znojiti inz znojem izgubljati tudi sol. S tem pa se že približujemo pravi žeji. S pitjem večjihkoličin tekočine tudi obremenjujemo srce. Poglavitno je torej, da nas lažna žeja neprevara. Zato je koristno, da ohranimo ustno sluznico vlažno. To poskušamo s tem.da med potjo žvečimo suho sadje, da usta samo splakujemo z vodo ali požirek nekajčasa zadržujemo v ustih. Tudi sveže sadje (pomaranče npr.) je koristno. Odpovedati seje treba tudi kajenju, ki suši ustno sluznico, in močno začinjenih jedi.


Običajni živžav na Jakobu nad PreddvoromFoto Dokumentacija PVANDREJU-GANDIJUOB NJEGOVISEDEMDESETLETNICIAndrej More-Gandi, rojen 20. maja 1911 naJesenicah, praznuje letos svojo sedemdesetletnico.Že v zgodnji mladosti se jezapisal športu, sprva telovadbi in nogometu.V družbi Ludvika Stražišarja. TonetaDovjaka in še nekaterih prijateljev jeopravil svoj prvi pohod v Julijce iz Kranjskegore skozi Krnico, čez Križko stenoproti škrlatici; sestopil je v Vrata. Tavzpon ga je tako navdušil, da se je povsemzapisal goram.Imel je priložnost, da se je kot jeseniškizelezar pridružil tedanjim najboljšim jeseniškimželezarskim navezam: Joži CopuMatevžu Frelihu, Maksu Medji, TonetuDovjaku. Izredno hitro je bil enak med najboljšimi.Njegove največje odlike so izreden pogum,izredna skromnost in izredno tovarištvo. Čeob tem dodamo še, da se niti v najzahtevnejšihokoliščinah gorskega reševanja nizgodilo, da bi odpovedal in klonil, jepovedano vse. Med reševalce je vstopilze leta 1932. Naslednje leto bo že 50 letkar je član GRS, v kateri je prejel že vsamožna odlikovanja.Udeležil se je večine odprav v Centralnein Zahodne Alpe, bil je v Franciji, Avstriji,Italiji in povsod dokazal, da slovenski reševalecne zaostaja za tujim alpinistom inreševalcem.Njegove prvenstvene smeri so v Jalovcu,Šitah, v Triglavski Steni, v Cmiru, Rušici,v Frdamanih Policah, Veliki Ponci itd. Odleta 1937 je bil gorski vodnik z izkaznicoin znakom št. 45, za vsa pota v Julijcih inza plezalne smeri v Triglavski steni. Znanje primer, ko je vodil orjaškega Čeha poslovenski smeri. Velikan je s strahom ogledovalmajhnega vodnika in ga vprašal: »Alipa me boste obdržali, če zdrsnem?« Odgovorje bil kratek: »Če ne bi zmogel tureje ne bi sprejel!« Orjak mu je na težavnemmestu zares odletel, toda žilavi gorskivodnik ga je obdržal brez najmanjših težav.Ko je priplezal do Gandija, je takoj odprldenarnico, še ves bled in pretresen. TodaGandi je skromno odklonil darilo z besedami:»To je moja dolžnost in spada kturi.«Nekoliko njegovih reševalnih akcij:— v avgustu 1942 v Rigljici (Tomazin, Vodisek,Kovač),— 1. novembra 1943 iskanje Mihe Arihav Martuljških Poncah, 337


Andrej More-Gandi v akciji za pogrešanim MihoArihom v Mali Ponci, 1. 9. 1943stveni vojaški podvig varno in zanesljivo.Andrej-Gandi je bil vsestransko delaven,bil je inštruktor v različnih tečajih, zacetniških,vojaških in reševalnih, za miličnike,lovce, alpiniste. Bil je tehnični vodja GRb,član podkomisije za reševalno opremo primednarodni komisiji za GRS, načelnik gorskereševalne postaje Jesenice, odbornikSkale ter podpredsednik PD Jesenice. Sodelovalje pri nošnji materiala za vse štiribivake alpinističnega odseka Jesenice inpri njihovem postavljanju. Sodeloval je pripostavljanju zavetišča GRS v Crnemj/rhuin udarniških akcijah pri tem zavetišču zaopremljanje in vzdrževanje kakor tudi^ priudarniških akcijah PD Jesenice na Vrsicu,na Špičku, ob izviru Soče. Nešteta sonjeaova pota za pregled in obnovo reševalneopreme po planinskih kočah. Pomagalje obnavljati planinska pota, skrbe za markacijein postavljanje znakov, skratka lahkorečemo, da ni bilo akcije, ki je bila vdosegu njegovega časa in možnosti, da nebi sodeloval.Še danes ugotavljamo z največjim veseljem,da se živo zanima za vse planinskoin reševalno dogajanje.Gorski reševalci, alpinisti in planinci želimonašemu jubilantu Andreju-Gandiju, da bidočakal še mnogo zadovoljnih let mednami in v svojih ljubljenih gorah.GRS Jesenice— leto 1950 akcija Bučer v triglavskiSteni, T . .— januarja 1953 akcija na Triglavu, pogrešaniZagrebčani,— 18.. 19. avgusta 1949 akcija v Spikovi— 3 29. maja 1950 akcija v Jalovcu (v stenitri plezalne skupine),— 6. maja 1952 akcija za brati Ursici vŠpiku, „ .— 21. julija 1955 akcija na Begunjscici,ponesrečeni letalci.— 27. avgusta 1956 akcija v Triglavski steni(Vilhelm Ott).— 4. septembra 1957 akcija v Travniku(onemogli plezalci) „ .— julija 1951 akcija v Špiku, ponesrečeni— ^'decembra 1955 akcija na Triglavu(Kunaver in Mahkota v nemški smeri, izplezalasama),— 13. avgusta 1957 akoija v Čopovemstebru (Valant in Prosenc omagala).Še in še bi lahko naštevali, saj se je samov Martuljški skupini zgodilo v 30 letih(od 1940 do 1970) okoli 40 nesreč, pri katerihje Gandi sodeloval kot reševalec.Pravi mojster se je pokazal Gandi-alpinist,ko je med narodnoosvobodilno vojno vodilskupino 62 partizanov in dveh partizank izVrat mimo bivaka II, med Oltarjem inDovškim križem v Martuljek, oboroženih spuškami, težko strojnico, z municijo, hranoin kotli. Ta smer je že za neplezalce skrajnotežka, toda Gandi je izpeljal ta edin-FRANCE KREUZER 70-LETNIKPlaninci imamo precej idealistov, ki desetletjavztrajajo pri delu za razvoj in napredekgorništva, nekateri z opisovanjem naravnihlepot gora, drugi z organizacijo inpropagando, pogosto pa tudi s fizičnimdelom. Eden teh je naš jubilant.France se je rodil 8. 8. 1911 v delavskidružini na Javorniku kot edini sin. Prednjim sta prijokali dve dekleti, za njim setri Pri tako številni družini in edinemočetovm zaslužku ni 'kazalo drugega, kotda fant čimprej pride do kruha. Tako jes 15 leti dobil službo pri takratni Kranjskiindustrijski družbi, kjer se je pozneje tudiizučil za elektrikarja. Takoj po nastopuslužbe se je včlanil v jeseniško planinskodruštvo, pozneje pa še v TK Skala. Zrocilse je goram, ki ga niso več spustile izobjema. Še mu ni bilo dovolj, začel je propagandomed prijatelji in nekaj et preddrugo svetovno vojno je dosegel, da sona Javorniku ustanovili mladinski odsek jeseniškegadruštva, ki ga je z nekaterimiprijatelji tudi vodil vse do izbruha drugesvetovne vojne, ko je okupator zasedeldeželo.Med vojno je partizanil največ na Primorskem,kjer si je med nesrečno borbo naPoreznu po naključju rešil življenje, ko jespremljal ranjenega tovariša.


Po vrnitvi iz NOB se je z nekaterimi tovarišispet vključil v organizacijo za ustanovitevsamostojnega planinskega društva naJavorniku. Najprej so v okviru TVD Partizanna Javorniku ustanovili alpinistični odsek,pozneje pa so zbrali toliko članov, da so5. maja 1947 lahko ustanovili samostojnodruštvo. Od prvega dne obstoja je članupravnega odbora, v katerem je opravljalfunkcije predsednika, podpredsednika, markacistain propagandista. Ko je društvoprevzelo v oskrbo planšarsko kočo na Zasipskiplanini, je vneto opravljal sobotnoin nedeljsko dežurno službo. Leta 1959,ko smo začeli graditi Kovinarsko kočo, jebil on tisti, ki je izbiral lokacijo z utemeljitvijo,da je odtod razgled po vsej doliniKrme in na vse okoliške vrhove, vključnona Kepo v Karavankah. Električna razsvetljavav Kovinarski koči je njegovo delo.Sodeloval je pri gradnji vodovoda v Krmi.V letih 1962 do 1964 je sodeloval pri obnoviStaničevega doma pod Triglavom. Tudiv tej postojanki je po njegovi zaslugi takojpo obnovi zažarela električna luč. Medgradnjo Prešernove koče na Stolu je bilčlan gradbenega odbora in je napeljal plinskorazsvetljavo. Sodeloval je pri dozidaviprizidka na Pristavi. Bil je iniciator za gradnjožičnice iz Krme na Pršivc pod Rjavinoin član odbora za gradnjo triglavskih žičnic.V letu 1979 je po svoji 'iniciativi organiziralv društvu DIA klub, v katerem fotoamaterjiv obliki predavanj prikazujejobarvne posnetke s planinskih tur in potovanj.Od ustanovitve izdeluje za društvovse potrebne osnutke. Tudi društveni praporje izdelan po njegovem osnutku.Naš jubilant pa ni samo planinec, je tudislikar in umetnik. Svojo pripadnost naraviupodablja tudi na platnu. Nešteto ur presediv naravi pred svojimi platni, na desetineali celo stotine njegovih slik s planinskimimotivi krasi stanovanja posameznikovin prostore družbenih organizacij. Veseliga tudi portret. Največ ustvarja v olju inakvarelu. To znanje si je pridobil z lastnomarljivostjo, ker za študij ob številni družinini bilo denarja. Precej znanja si jepridobil z dopisnimi tečaji. Je eden od ustanoviteljevDOLIK pri DPD Svoboda Jesenicein večkratni udeleženec slikarske kolonijepri PD Jesenice. Nekajkrat je bila po njegovemosnutku izdelana štafetna palica zaštafeto mladosti.Še vedno je aktiven na vseh področjih.Utrujenost ne pozna kakor tudi ne besedesovraštvo. Z zvesto družico sta vzgojila inizšolala tri sinove, ki so se osamosvojili,zato si je za spremstvo v naravi izbralštirinožnega prijatelja.Kot vsestranskega aktivista ga javnostpozna; prejel je številna odličja, planinskain družbeno politična. Za izredne zaslugega je PD Javornik-Koroška Bela na letošnjemobčnem zboru izvolilo za častnegačlana.Prav takega, kot je, ga želimo jegovi planinskiprijatelji še dolgo imeti med sebojin ga srečevati na gorskih poteh, zato mukličemo: Na mnoga leta!. QLOJZETU PETELINŠKU V SPOMINMariborski planinci smo sredi vsakodnevnegahitenja in poklicnih obveznosti za hipzastali ob boleči novici: dne 21. 12. 1980je umrl Lojze.Čeprav smo vedeli, da mu zdravje nagaja,smo verjeli, da se bo pozdravil in da bomoše dolgo deležni njegove razumevajočepozornosti in sodelovanja pri planinski dejavnosti.LojzePetelinšekLojze se je rodil 15. 2. 1915 v Češnjicahnad Frankolovim pri Celju. S planinstvomse je začel ukvarjati že s petnajstimi leti.Leta 1934 se je vključil v turistični klubSkala v Celju in se začel aktivno ukvarjatitudi z alpinizmom. Že kmalu je bil izvoljenše v odbor kluba.Po vojni je stik s planinsko organizacijospet našel v Mariboru, kamor se je preselil.V delo PD Maribor-matica in njegovegaalpinističnega odseka se je aktivno vključil1948. leta. Leta 1953 je bil izvoljen zanačelnika alpinističnega odseka.V povojnih letih je bil zelo aktiven tudi priobnovi planinskih domov na Pohorju (Mariborskain Ribniška koča ter koča na Pesniku)in pri gradnji Žavčarjevega doma naKozjaku. Zlasti mnogo časa in organizacijskegadela je posvetil obnovi Ribniškekoče.


V mestu ob Dravi so se pojavila nova PD.Društvo so dobili tudi mariborski obrtniki.To društvo se danes imenuje PD Kozjak.Leta 1957 je na predlog tega PD in svojihstanovskih prijateljev bil soustanoviteljalpinističnega in nato mladinskega odseka.Njegovemu organizacijskemu, sistematskemuin vzgojno izobraževalnemu delu tersposobnosti aktivirati in pritegniti k delumladino, gre v veliki meri pripisati dejstvo,da je ta planinski kolektiv postal že letopo ustanovitvi odsekov eden najbolj delavnihv Sloveniji; zato je Lojze dobil številnapriznanja. Zavidljive uspehe je imelo PDzlasti z vključevanjem učencev v gospodarstvuin povezovanju kmečke mladine.Po poklicu je bil zlatarski mojster, zato jeimel s svojo delavnico veliko dela. Kljubtemu pa je veliko svojega časa posvetilplaninskemu delu.Od 1957. do 1960. leta je bil načelnik alpinističnegaodseka PD Kozjak in mentormladinskemu odseku, organizator prvihalpinističnih šol. kot jih poznamo danes, vMariboru, vodja več alp. tečajev, taborov,vodnik izletov in drugih aktivnosti tegaPD ter član upravnega odbora.Od 1957. do 1962. leta je bil član gradbenegaodbora in je aktivno sodeloval prigradnji novega planinskega doma na Tojzlovemvrhu na Kozjaku.Od leta 1961 do 1963 je bil član komisije zaalpinizem pri Planinski zvezi Slovenije inzastopal v tem organu štajerski alpinizem.Ves ta čas je bil uspešen tudi kot plezalecin je opravil več vzponov v Sloveniji indrugih naših republikah. Leta 1949 jesodeloval v prvi alpinistični odpravi naGrossglockner, leta 1953 pa v alpinističniodpravi v Durmitor.Po letu 1962 je opravljal funkcije predsednikain podpredsednika PD Kozjak, bilpredsednik nadzornega odbora, mentor alpinističnegaodseka, član organizacijskegaodbora I. in II. mariborske alpinistične odpraveI. 1976 .in 1978, sodeloval v vsehvečjih društvenih akcijah, bil predavateljin vzgojitelj ter vseskozi do danes, kljubbolezni v zadnjih letih, aktiven član upravnegain nato izvršnega odbora PD Kozjak.Za svoje vsestransko dolgoletno planinskodelo je bil odlikovan s srebrnim in zlatimčastnim znakom Planinske zveze Slovenijein Jugoslavije.Dobrega in delovnega tovariša Lojzetabomo ohranili v trajnem spominu.D.Š.PLANINSKO SREČANJE V BOVCURezijo — še vedno skrivnostno deželico,ki nas s svojo prvobitnostjo presenečana vsakem koraku, so v prijetnem predavanjupredstavili bovškim planincem njihovitovariši z one strani Kanina združeni vGruppo Alpinistico Resiano. Popeljali so340 poslušalce in gledalce skozi Rezijo in jimpredstavili tudi svojo dejavnost, ki je gledena skromne začetke pred leti, dosegla žeprav zavidljivo raven. Posebej se pri deluodlikujejo njihovi alpinisti z opravljenimištevilnimi zahtevnimi plezalnimi turami vZahodnih Julijskih Alpah, Karnijskih Alpahin Dolomitih. Vsi njihovi sicer ne tako številničlani planinske organizacije pa so vzadnjih dveh letih krepko zavihali rokave inuresničili svojo veliko željo, da bi v oblikitransverzale speljali po gorah, ki z vsehstrani obdajajo Rezijo, planinsko pot. Letospoleti 'julija bo predvidoma pot dokončnopripravljena in urejena. Prav ta pot, imenovaliso jo »Ta visoka rosojanska pot«, jezdružila v sodelovanje PD Bovec in GruppoAlpinistico Resiano, saj bovški planincipomagajo svojim rojakom pri gradnji delapoti od sdla Med Babami do vrha Kanina.Naj povemo še to, da ta del poti poteka pojugoslovansko-italijanski državni meji. Zakrožno »Ta visoko rosojansko pot« sorezijanski planinci že pripravili tudi ličenvodnik, ki vsebuje kratek opis poti in drugepotrebne podatke. V njem je tudi prostorza tri kontrolne žige, ki bodo na Žrdi,Krnici in Laški Planji, ob zaključku potibo vsak planinec prejel tudi posebno značko— simbol »Ta visoke rosojanske poti«.Kje bo planince nova pot vodila? Po doliniRezije skozi Stolvico v zadnjo vas Korita(641 m), kjer se končuje cesta. Tu sevzpne do planine Brdo 1281 m) in navzgorna kaninski greben, ki mogočno kipi v nebonad Rezijo, v sedlo Med Babami (2004 m),po grebenih čez Laške Planje (2448 m),Črnega Vogla (2422 m) do Visokega Kanina(2587 m), nato pa proti zahodu ter sečez Krnico (2441 m) in Žrdi (2324 m) spustinazaj v Rezijo v Stolvico. Za celotno potbo potrebnih okoli 15 ur hoje in jo botako treba razdeliti na dva dni. Možnostprenočevanja bodo imeli planinci v dvehbivakih in sicer v bivaku pod Mulcem (tiknad planino Brdo), ki bo zgrajen že letosin v bivaku E. Marussig na sedlu Grubjemed Krnico in Zrdjo. Poleg obilo planinskihužitkov bo nova pot obiskovalcem vsaj delomaodkrila še vedno nekoliko odmaknjenoRezijo in Rezijane. Naj ob koncu omenimo,da so se planinci iz Rezije in Bovca dogovorilitudi o nadaljnjih skupnih akcijah priskupnem delu na novi poti ter o drugihmožnostih za sodelovanje.POBRATENJE PD PTT LJUBLJANAS PSD -POŠTAR« NOVI SADBoris MlekužNa slovesni skupni seji izvršilnih odborovPD PTT Ljubljana in Planinsko-smučarskegadruštva »Poštar« iz Novega Sada, 11. aprila1981 v Ljubljani sta predsednika obehdruštev Lojze Cuznar in Marko Joksimovičpodpisala listino o pobratenju društev. Pripodpisu listine so bili navzoči tudi predsednikPZS Tomaž Banovec, predsednikLjubljanskega MDO Peter Lavrič, član pred-


sedstva Mestne konference SZDL LjubljanaAlbin Lenarčič, namestnik predsednikaposlovodnega odbora Združenih ptt organizacijSlovenije Josip Novak in zastopnikdirektorice PTT podjetja Ljubljana AndrejDrmal in Franc Marolt.Predsednika društev sta v uvodnih govorihpoudarila, da društvi sodelujeta že odustanovitve naprej, torej že več kot 25 let.Člani so se srečevali na zborih in partizanskihmarših planincev PTT Jugoslavijein na raznih planinskih poteh po Sloveniji,Fruški gori in drugod po Jugoslaviji. Sodelovanjemed planinci se je še bolj poglobilo,ko sta se pred nekaj leti pobratilipodjetji za ptt promet Ljubljana in NoviSad. Na vsakoletnih srečanjih delavcevobeh delovnih kolektivov, na katerih izmenjujejodelovne, strokovne in samoupravneizkušnje, so sodelovali tudi ptt delavciplaninci,ki so dali pobudo za pobratenjeplaninskih društev. Sklepa o pobratenjusta na obojestransko pobudo sprejelav lanskem letu občna zbora obeh društev.S podpisom listine o pobratenju stase društvi zavezali, da bosta sodelovanjeplanincev še bolj utrdili. Prirejali bostaskupne izlete, pohode in srečanja z namenom,»da bi se planinci obeh društev čimboljseznanili s prebivalci Slovenije in Vojvodine,močjo iljudskega ustvarjanja, zbogastvom in lepoto ljudskih običajev, zrelostjoljudskega odločanja, gostoljubnostjonaših ljudi in veličino zgodovine naših narodov«kot je dejal v svojem govoru predsednikMarko Joksimovič. Predsednik LojzeCuznar pa je poudaril, da so »med smotrinaših planinskih organizacij tisti smotri,ki so bistveni za delo v samoupravni socialističnidružbi, to je širjenje bratstvain enotnosti naših narodov in narodnosti,ohranjanje in varovanje svetlih tradicijNOB, utrjevanje tovarištva in prijateljstva,varstvo narave in še mnogi drugi«. Misli,ki sta jih izrekla predsednika, pa so zapisanetudi na listini pobratenja kot kažipotv nadaljnjem sodelovanju planincev obehdruštev.Tudi Tomaž Banovec, Peter Lavrič, JosipNovak in Albin Lenarčič so s svojimi pozdravniminagovori podčrtali velik pomensodelovanja med planinci iz vseh našihrepublik in pokrajin ter dodali, da so pravplaninci-poštarji, železničarji in še nekateridrugi nosilci bratskega sodelovanja medplaninci Jugoslavije in zvesti izvrševalcinaročila našega pokojnega predsednikaTita, da moramo krepiti bratstvo in enotnostmed našimi narodi in narodnostmi, sajje temelj obstoja in razvoja naše socialistične,samoupravne družbene skupnosti.Po slovesni seji so planinci društev in gostiše dolgo kramljali v restavraciji PTT podjetjaLjubljana, obujali spomine in delalinačrte. Drugi dan, v nedeljo pa so ljubljanskiplaninci razkazali svojim pobratimomLjubljano, skupaj z njimi počastili žrtve fašizmana Urhu pri Ljubljani in jih popeljalina izlet na Polževo. 341


Ljubljanskim ptt planincem je to že tretjepobratenje, ki je sledilo pobratenju s PDPTT »Sljeme« Zagreb in PD »Djerovica« izPeči. Poleg tega pa ljubljanski ptt planincisodelujejo še z vsemi drugimi PTT planinskimidruštvi po Jugoslaviji, pa tudi zdrugimi planinskimi društvi v Sloveniji, Jugoslavijiin zamejstvu. To nam je omogočilo,da smo spoznali Jugoslavijo od Triglavado Pelistera in tudi lepe kraje in gorstvaonstran meje, kjer živijo Slovenci. Na našihplaninskih poteh smo se srečevali zmnogimi planinci in drugimi občani, spoznalinjihovo dobro srce in gostoljubnost terugotovili, da ni nikjer tako lepo kot v našiskupni domovini in da ni nikjer tako dobrihljudi kot pri nas. Zato bomo našo planinskopot še usmerjali na vsa naša gorstva tjado mej z Albanijo. Grčijo in Romunijo.OBALNO PD KOPERJože DobnikV začetku aprila je minil že 25. občni zborobalnega PD Koper in sicer ob navzočnostištevilnih članov in gostov, med katerimi sobili tudi dr. Miha Potočnik (PZS), CirilZupane (MDO Primorske), predstavnikiSPD iz Trsta, obalne konference SZDL,ZTKO, Koper in PD Tomos.V osrenjem poročilu najdemo kopico zanimivihpodatkov, izmed kateri naj navedemole najvažnejše:V letu 1979 so praznovali 30-letnico delovanjain zdaj beležijo že 1238 članov, medkaterimi je dobra polovica mladine. Živoje predvsem izletništvo, ko zasledujejomnožično zanimanje za pohode v naravo inv gore, kar predstavlja eno od osnovnihnjihovih dejavnosti. Lani so na primer opravili15 pohodov, na Nanos, Porezen, Snežnik,Tržaški kras itd., ki se jih je udeležiloveč kot 2200 planincev. Enako živahno senameravajo udeleževati tudi letošnjih pohodov.ko so jih nekaj že opravili. Manjuspehov so zabeležili na področju vzgojein propagande, čeprav je prav temu veljalakar največja pozornost. Veliko zdaj pričakujejood mladinskih vodnikov, saj jih imajokar 26, ki so opravili potrebne izpite zapridobitev MV, mentorja ali inštruktorja.Vredna pohvale je tudi markacijska skupina,ki je opravila precej dela in sicer naodseku poti Istrskega odreda od Slavnikado Žabnika in na poti Šalara—Pomjan. Gospodarskoskrb društva predstavlja Tumovakoča na Slavniku, ki potrebuje tudi vprihodnje kar največjo pozornost, saj botreba urediti še niz zadev, da bi bila situacijapovsem sanirana.Varstvo narave in GS je imelo na skrbi varovanjenarcis na Slavniku. Ugotavljajo tudi,da so odnosi z drugimi PD in MDO ter PZSv redu, zlasti sodelujejo s PD Tomos. pravtako tudi z ObSZDL, ObTKS Koper, kar je342 vredno pohvale.V svojem srednjeročnem načrtu predvidevajo,da se bo število članstva še povečalo,povečati nameravajo tudi kapaciteto Tumovekoče, naraščalo pa naj bi tudi številoaktivnih in kategoriziranih alpinistov. Orientiralise bodo na ustanavljanje planinskihskupin v organizacijah združenega dela inTOZD ter po šolah.Zbor je podelil štiri državna odlikovanja insicer: Zei dr. Božidarju Red zaslug zanarod s srebrnimi žarki, Aleksandru Blažinu— Red republike z bronastim vencem,Greti Zega — Red republike z bronastimvencem, Vinku Lovrenoič — Red dela zzlatim vencem.častne zlate znake PZS so prejeli DarkoButinar, Marija Lahajnar. Miro Primožič.Karlo Kocjančič. dva člana sta preje asrebrni znak PZS. pet pa bronaste. Pohvalein priznanja OPD Koper na področju planinstva,alpinizma pa je prejelo 13 članov.Za predsednika za naslednji mandatni dobipa so izvolili Darka Butinarja.Naj se posebej zadržimo še pri delu planinskemladine OPD Koper. MO dela žedeset let, ko danes šteje ta odsek zeokoli 650 pionirjev-planincev. Planinske skupinedelujejo na 14 Oš, na ekonomski soli,gimnaziji v Kopru in PKAŠ. Imajo pa tudiže tri planinske skupine cicibanov-planincevv vrtcih (Šalara, Semedela, Za gradomin Ankaran). Tudi MO je glavna skrb izletništvoin pa planinsko usposabljanje za vsestarostne stopnje. Tako so že organiziralis pomočjo obalne delavske univerze tri planinskešole. Pred seboj pa imajo še vrstonalog, med katere štejejo predvsem tiste,ko bo treba aktivirati planinske krožke pošolah, povečati število članov in še boljskrbeti za vzgojo.Tudi alpinisti delajo že od leta 1974. Najprejso poskrbeli za vzgojo, potem pa so(leta 1979) ustanovili AO, ko so se zaceliuveljavljati v Julijcih in Kamniških, kjer soopravili blizu 250 zimskih in letnih vzponov.Za vadbo imajo svoj plezalni vrtecnad Črnim kalom in steno v Ospu.TRIM HOJE NA PAŠKI KOZJAK SE JEUDELEŽILO TUDI 125 DRUŽINV bogatem programu izletov PD Velenje zaleto 1981 najdemo tudi TRIM pohod naPaski Kozjak. Organiziralo ga je PD Velenjeskupaj s komisijo za rekreacijo pri ZTKOVelenje, ko so 10. maja pohodniki na taknačin počastili 40. obletnico ustanovitveOF in 36-letnico osvoboditve naše domovine.Jutro se je kopalo v soncu, ko so zvokiglasbe pred Gasilskim domom v Šalekuvabili ljudi v naravo.Prihajale so družine, posamezniki, organiziraneskupine, gasilci iz Rudnika, kar 16 jihje bilo, in so s pridružili množici, ki se jeusmerila proti Paškemu Kozjaku. Najmanjšiudeleženec je bil star le 8 mesecev, naj-


starejši pa 68 let. Družine so na cilju prejelepismena priznanja, prav tako so priznanjain značke dobili vsi ostali pohodniki;bilo jih je okrog 900.Organizatorji zaslužijo priznanje, saj si udeležencitako dobro pripravljenih pohodovše želijo. Udeleženci pohoda so na začetkupoti dobili izpolnjen kontrolni karton,zdravstvena služba pa je vsakemu udeležencuizmerila pritisk.Na vseh kontrolnih točkah so delali članiPD Velenje. Pri Gonžarju pa je strelskadružina »Mrož« poskrbela za to, da so sepohodniki med počitkom pomerili tudi vstreljanju.Kmalu je pisana množica oživela kočo innjeno okolico. Bilo je zelo živahno, sai sose skupine med seboj pomerile tudi vdružabnih igrah.Za vsebinsko bogato preživeto nedeljo seudeleženci organizatorjem lepo zahvaljujejoin si žele takega TRIM pohoda tudi vprihodnjem letu.Julijana HočevarZBOROVANJE ŠOŠTANJSKIH PLANINCEVOd zadnjega občnega zbora, ki je bil v znamenju75-letnega jubileja PD Šoštanj novembra1979, je poteklo leto in pol. 21.aprila letos pa so se na letni konferencispet srečali številni šoštanjski planinci innapolnili dvorano Kajuhovega doma. šaleškialpinistični odsek, ki je bil ustanovljenpri PD Šoštanj, sta zastopala Dušan Kukovecin načelnik odseka Ivan Avberšek, PDVelenje predsednik Andrej Kuzman in MirkoZolnir, PD Mozirje predsednik MirkoKovačič in Stane Štiglic. Žal se konferenceni udeležil nihče od predstavnikov družbenopolitičnihorganizacij Šoštanja in ObTKSVelenje, čeprav so bili vabljeni. Vsekakorni ugodno vplivalo na razpoloženje prizadevnihodbornikov, ko si za svoje prostovoljnodelo želijo vsaj moralno podporo,kajti tudi planinska organizacija je edenizmed pomembnih dejavnikov v našemsamoupravnem družbenem sistemu.O delovanju društva je poročal predsednikEvgen Drvarič. Zavzel se je za delo z mladinoin s pionirji planinci na obeh šolah patudi za to, da bi se v društvo vključilo ševeč članov, saj je znano, da zahaja v gorevse več planincev, ki še niso včlanjeniv PD. Hoja v gore je postala nuja in je izleta v leto bolj mrožična, kar potrjujejoštevilni vpisi v planinskih postojankah. Raznetransverzalne poti pa tudi pota na Triglav^so postala že pravo romanje množic.Društvo je v obdobju od zadnjega občnegazbora organiziralo 10 množičnih izletov vJulijske in Savinjske Alpe in pohode v zgodovinskekraje znane >iz NOB. Več planincevpa si je preskrbelo knjižice slovenske,šaleške in drugih planinskih transverzal.Za Šaleško planinsko pot se zlasti zanimajoplaninci pionirji na obeh osnovnih šolahin so jo delno tudi že prehodili. Propagandniodsek je organiziral štiri predavanja zbarvnimi diapozitivi. O vzponu na MountEverest je dvakrat predaval domačin alpinistIvč Kotnik, alpinist Dušan Kukovec paje dvakrat predaval o potovanju in vzponihv Novi Zelandiji. Predstavniki društva sose udeležili lanskega tečaja o gorski stražiin varstvu narave na Boču. Svoje deloje opravil tudi markacijski odsek; obnoviliso vse markacije planinskih poti na področjudruštva. Ob koncu poročila pa se jepredsednik zahvalil ObTKS Velenje in kolektivušoštanjskih termoelektrarn za finančnopomoč.O delu s planinci pionirji in izletih v minulemletu sta poročala mentorica na osnovnišoli Karla Destovnika Kajuha DanicaVitez in Slavko Toplak, ki dela na OŠ BibaRočk. Oua sta se zavzela za sistematičnoplaninsko vzgojo, ki naj bi jo začeli najprejv tretjem in četrtem razredu, postopomapa naj bi se vključevali tudi učenci višjihrazredov, ki so zdaj bolj zaposleni v raznihšportnih društvih in klubih. Razprave stase udeležila tudi predstavnika obeh sosednjihdruštev in zaželela tudi v prihodnjekar največ delovnih uspehov. Izlete in pohodena Osankarico, Stol in Travnik jepohvalil tudi delegat ZK pri PD GregorRupnik. Nestor šaleških alpinistov DušanKukovec pa je navzoče pozdravil v imenučlanov šaleškega alpinističnega odseka inse društvu zahvalil za pomoč, saj je znano,da je šaleški alpinistični odsek izšel izšoštanjskega planinskega društva, ki ga jeprva leta, kakor tudi še zdaj pri raznihakcijah finančno podpiralo. Konferenca, vodiljo je planinski veteran Miloš Volk, jepo poročilih in razpravi sprejela še društvenidelovni program za naprej.Po zborovanju je načelnik šaleškega alpinističnegaodseka Ivan Avberšek predavalo slovenski odpravi v Sovjetsko zvezo, naFanske gore, predgorje Himalaje.PLANINCI PD RTV LJUBLJANAV. KojcEnajsto leto teče, odkar so se planinci nazavodu RTV Ljubljana dogovorili za organiziranodelo. Na svojem enajstem občnemzboru so ugotovili, da je bila za toodločitev tedaj situacija dokaj ugodna, sajrezultati kažejo, da so delavci na tem zavoduplaninstvo sprejeli kot dejavnost, kidopolnjuje njihovo zanimanje v prostemčasu. Predvsem se je v tem obdobju razviloizletništvo, saj delo na RTV narekujetudi posebno pozornost prav rekreativnemunačinu življenja v naravi. Na skupnih pohodihso obredli tako rekoč že vso Slovenijo,bili pa so tudi že pri Slovencih, ki živezunaj naših meja. Članstvo — letos so jihnašteli že okoli 336 — v glavnem predstavljaplanince, ki plačujejo polno članarino, 343


XI. občni zbor PD RTV Ljubljana344mladincev je okoli 18, nekaj pa je tudipionirjev. Ta članska slika je značilna zatista planinska društva, ki delujejo v organizacijahzdruženega dela.Za letos so se domenili, da bodo spet organizralivrsto izletov, med njimi tudi izletv neznano za upokojene delavce RTV Ljubljana,izlet na Nanos in na dolenjsko Grmado,potem izlet na Trstelj in jesenski izletv Prekmurje. V poletnih mesecih pa bodopripravili vrsto manjših izletov v naše visokogorje,torej tudi na Triglav. Seveda pase bodo udeležili tudi vseh večjih planinskihmanifestacij pri nas. med drugim tuditradicionalnega Dneva planincev, ki bo letosna Krvavcu, in pa večjih pohodov, kijih organizirajo PD po Sloveniji.Za novega predsednika PD RTV Ljubljanaso izvolili Jožeta Pezdirja.M. K.SAVINJSKA PLANINSKA POTPomlad je najlepši čas za obisk planin inza občudovanje planinske flore. Za četrtoetapo »Savinjske poti« smo se v sobotozjutraj dne 17. aprila zbrali na železniškipostaji, da bi se z vlakom popeljali doLaškega. Šli smo proti Rečici in se povzpelina Šmohor. Povsod je brstela pomlad,okoli nas je bilo že polno cvetja. Štorskipionirji-planinci so nas počakali, pozdravilismo se in skupaj nadaljevali pot. Kmalusmo prišli do koče. Nekoč je bilo na vrhunekaj kmetij — o tem pričajo danes samoše zidovi. Mladi so si poiskali boljši koskruha v dolini, kmetije pa počasi propadajo.Po malici smo se igrali, dekleta sose pomerila v igri med dvema ognjema,fantje pa v nogometu. Prišli so tudi planinciiz Griž. Preden smo odšli, smo si izmenjalispominke. Planinci iz OŠ VeljkoVlahovič pa smo praznovali prvo leto obstojaplaninskega krožka, saj smo se predletom prvič povzpeli na ta vrh.Pot nas je vodila proti Gozdniku. Ob šmohorskicerkvi rastejo stoletne lipe. Ustavilismo se ob studencu, kjer smo si umiliroke. Vode nismo pili, saj bi se lahko prehladih.Iz dveh hlodov smo si napraviligugalnico, počitek smo porabili za guganje.Prišli smo do spomenika padlemu borcu.Spomnili smo se. koliko je grobov ponaši domovini z junaki, ki so žrtvovali življenjeza svobodo. Pot na Gozdnik je biladolga in precej strma. V bivaku smo žigosaliizkaznice in se spustili do Kotnikovedomačije. Dan se je počasi bližal večeruin morali smo se spustiti do Zabukovice.V Zabukovici smo se poslovili od planinceviz Griž. Z avtobusom smo se odpeljalido Žalca, nato pa z lokalcem domov. Obslovesu smo si obljubili, da se bomo šesrečali.Doživela sem lep izlet, spoznala sem noveprijatelje, grelo nas je toplo spomladanskosonce, nadihali smo se svežega zraka.Srečevali smo razne cvetice: trobentice,vetrnice, vijolice, teloh ... Na vsakem iz-


letu doživimo nekaj novega. Povsod spoznavamobisere matere narave, ki jih nimogoče prešteti po lepotah; zazna jihlahko le oko ali sliši uho in čuti srce dobregačloveka. Planinskemu vodiču smohvaležni za njegovo vodstvo.P DKOČEVJEDarja Zorko,8. a razred OŠ Veljko VlahovičCeljePD Kočevje letos praznuje 30-letnico svojegaobstoja. V aprilu je imelo svoj redniletni občni zbor, ko so ocenjevali svojedelo. Predsednik Zdravko Kaligarič je vporočilu ugotovil, da društvo šteje že blizu500 članov, mladincev in pionirjev. Kljubstalnemu osipu (mladi odhajajo iz Kočevja),se je število članov povečalo; tako jedanes ena najmočnejših organizacij v občiniKočevje.Poleg drugih nalog so uredili TRIM transverzalo— Livoldski vrh—Fridrihštajn—Mestni vrh—Koča pri Jelenovem studencu.Izdelali so 9 različnih značk za tiste pohodnike,ki večkrat prehodijo označenopot.Vključili so se tudi v dejavnost splošnegaljudskega odpora, akcije NNNP z orientacijskimipohodi. Organizirali so tudi orientacijskatekmovanja z dobro udeležbo. Obtem so ugotovili, da bi bilo potrebno organiziratitudi tečaj za čitanje kart, orientacijoin hojo po azimutu. Na pobudo PDKočevje pa je pri Občinskem sindikalnemsvetu v Kočevju dogovorjeno, da bodo vprihodnje orientacijsko tekmovanje vključiliv sindikalne športne igre.Organizirali so planinsko pionirsko šolo,ki jo je v šolskem letu 80/81 obiskovalo25 učencev OŠ.V tem obdobju je uspešno deloval tudimladinski odsek. Štirje mladinci pa soopravili tečaj in izpit za mladinske vodnike.Organizirali so razne pohode v počastitevzgodovinskih obeležij.Koča pri Jelenovem studencu sicer ni bilaobnovljena, ker za to ni bilo denarja. Topa bodo lahko opravili letos s pomočjoObTTKS.Kljub temu je obisk zelo zadovoljiv, čepravje koča odprta samo ob sobotah in nedeljahter praznikih. Bilo je tudi nekaj večjihskupinskih obiskov, ki so jih organiziraliPD Koper in PD Ljubljana-matica. 'Na občnem zboru so med drugim sprejeliše tele obveze:— adaptacijo koče pri Jelenovem studencu,— povečanje števila članstva,— vključevanje delavske mladine v MO,— sodelovanje v akcijah NNNP,— organizacijo tečaja za čitanje kart inorientacijo,— organizacijo predavanja in izlete za člane,— sodelovanje na spominskih pohodih,— udeležba na akcijah PZS.Izvolili so tudi novega predsednika JanezaMerharja.Jože AdamičTRIM TRANSVERZALA -STOJNA«PD KOČEVJE — DOBRO OBISKANAPD Kočevje je z TKS občine Kočevje leta1979 uredilo TRIM TRANSVERZALO, namenjenopredvsem množični rekreaciji planincevin drugih občanov, ljubiteljev narave.TRIM transverzala zajema tri najvišje vrhovev Stojni — Livoldski vrh (Srnjakov hrib,1023 m), Mestni vrh (1022), Fridrihštajn(971 m) in Kočo pri Jelenovem studencu(950 m).V letu 1979, predvsem pa 1980, je to transverzaloprehodilo že več kot 1000 pohodnikov.Za opravljeni pohod dobi vsak spominskoznačko. Na vseh treh vrhovih sožigi za žigosanje TRIM kartice, s kateropohodnik dokaže prehojeno pot v Planinskikoči pri Jelenovem studencu, saj prejmetudi značko. Za večkrat opravljeno pot poTrim transverzali dobe pohodniki različneznačke, vse do zlate.Priljubljena pot se začne v Kočevju in jedobro markirana, mogoče pa jo je prehodititudi v enem dnevu (Koča PD je odprtasamo ob sobotah, nedeljah in praznikih).Med potjo ije dovolj lepega gozda, v kateremne manjka veselega ptičjega petja,srnjadi ali jelenov. Divjad je že navajenana obiskovalce tega pogorja, zato s primerne daljave opazuje ljudi in se ne pustimotiti. Včasih lahko slišimo težko lomastenjemedveda, ki se že od daleč umikačloveški družbi, le njegovo godrnjanje teopozarja, da je on gospodar gozda.Z Livoldskega vrha je lep razgled po celotnipanorami Kočevja, vse do Ribniškedoline in vrhov Roga. Resnično je enkratenpogled v jasnem vremenu, ko je mogočevideti tudi blesteče kamniške planine.Na vrhu Fridrihštajna, med razvalinaminekdanjega gradu grofa Friderika in VeronikeDeseniške, lahko vidimo na kakšniskali s prepadnimi stenami je stal nekočgrad, ki je kljuboval tudi Turkom. Žal jeta zgodovinska redkost premalo zaščitenain zob časa jo vsako leto bolj načenja.Na Mestnem vrhu nad Kočevjem so sledovinekdanje utrdbe Italijanov, ki so tumed okupacijo imeli težko topništvo, s katerimso lahko obvladovali vso dolino. Zvrha pa je v lepem in jasnem vremenumogoče videti tudi Triglav.Transverzale je konec v tihi prijazni dolinicipri Jelenovem studencu, na eni najboljpriljubljenih točk občanov Kočevja in okolice.Kdor si želi še več užitka na svojem pohodu,lahko obišče še Ledeno jamo (težak 345


dostop z dobro opremo), z večnim ledomin prekrasnimi ledenimi kapniki, ali paobišče še znano Jamo treh bratov, ki jelahko dostopna. Velika jama na svojemkoncu omogoča lep pogled na tri velikekapnike, ki kot trije bratje stojijo na stražipred vhodom v prekrasno ozadje.Jože AdamičPLANINSKA DEJAVNOST PO SEKCIJAHVečina PD Savinjskega MDO vedno boljširi svojo dejavnost v različne sekcije.Tako npr. železničarji skrbe za pionirjeplaninceiz OŠ Polule, Celje; cinkarnarji zapionirje iz OŠ Veljko Vlahovič iz Celja,železarji iz Štor za pionirje iz OŠ Štoreitd. Železarji so prav tako ustanovili planinskosekcijo pri domu JLA v Celju.Zgledno sodelovanje je pokazal pohod naDobrovlje, ko so železničarji pomagali popeljatipionirje iz OŠ Polule na Dobrovljein naslednjo soboto na tradicionalni pohodželezničarjev ob Dnevu železničarjev.To sodelovanje je potrdilo srečanje pionirjevna Šmohorju, ko so železarji iz Štor,poleg mentorjev, popeljali pionirje iz Štorna Šmohor, cinkarnarji pionirje iz OŠ VeljkoVlahovič, Celje; med vodiči, ki so popeljalipionirje iz OŠ Griže, pa so tudi bilipoleg mentorjev planinci-vodniki, delavciiz različnih organizacij združenega dela.Na srečanju se je zbralo več kot 150 pionirjev.Po programu, ko so si skupine izmenjalezastavice in plakete, so pionirjiiz Celja in Štor nadaljevali pot po Savinjskipoti, pionirji iz Griž pa so sprejeli 26 najmlajšihv planinsko organizacijo. Vsi skupajso se spet srečali pod Gozdnikom,skupaj odšli v dolino in sklenili, da morabiti jeseni spet tako srečanje.Franc JežovnikRAZMIŠLJANJA O VARSTVU OKOLJAV letošnji drugi številki zahodnonemškeplaninske revije »Deutscher Alpenverein«je objavil Fritz Marz uvodnik z gornjim naslovom.Iz tega zanimivega sestavka povzemamonajbolj značilna in pomembnapoglavja:»Vsekakor ni res, da bi bilo varstvo okoljaali varstvo narave, kot smo govorili šenedavno tega, nekaj docela novega. Že vdvajsetih letih našega stoletja so se začelispoprijemati s tem področjem naši očetje.Odločni možje, kot je to bil Georg Frey,so rešili pred uničenjem planiko ali očnico.Toda prodor v visoka gorstva je bil neustavljiv,gradili so nove in nove planinskekoče, odpirali nova in do takrat nedotaknjenapodročja.Nikakor se ne morem spomniti, da bi bilimed bliščavim proslavljanjem 100-letnicenemškega alpskega združenja posebno poudarjalipojem varstva okolja, čeprav smotakrat pisali leto 1969. Kmalu zatem je bilazgodovinska zasluga Reinharda Sandersav tem, da je dal celotni organizaoiji novousmeritev. Naša skupna naloga je zdaj, dabomo to novo usmeritev podpirali in zastavljeniprogram spremenili v dejanja. Sevedato nikakor ne bo lahko. To namrečpomeni vsakodnevno težaško delo, nasprotovanjana vseh ravneh, upoštevanje porazov_ včasih se je treba sprijazniti tudis tem — nove ideje, sprejemljive kompromisein trajno budnost.Začnimo pri sebi. Zdaj imamo nekakšno346 ustavo za varstvo narave, kar naj bi bilnaš temeljni program. Četudi bomo kdajpa kdaj tudi mi majhni grešniki, bi temeljniprogram ne smel ostati zapisanzgolj na papirju, spremeniti ga bomo moraliv resničnost. Po tem nas bodo tudiocenjevali.V letu 1980 je število našega članstva preseglo400 000. Ze samo to dejstvo me navdajabolj s pomisleki kot s ponosom. Kljubtemu bi bil lahko vsak novi član tudi dojemljivnaslov za našo poglavitno skrb. Obvseh neštetih sekcijah našega združenja,ki segajo vse od plezalcev do kajakaševin celo fotografov, nimamo skoraj nikjerskupin za varstvo narave. Nalog zanje paje več kot dovolj: več reda v lastnih postojankah,zavzemanje za uveljavljanje načelvarstva narave v lastnih vrstah in širšemokolju.Posebno pozornost bo treba posvetiti našimpostojankam. Večina med njimi obremenjujeokolje, ki je v visokogorskemsvetu še posebno občutljivo. Načrtov zaodpiranje novih področij v alpskem prostorupa je toliko, da vse sploh ni mogočeveč pregledati.Varstvenikom narave vedno znova očitajo,da so zaviralci razvoja. Kdor hoče ohranitinaravno ravnotežje, mora varovati in preprečevati.Toda kaj sploh hočemo? Sevedasmo tudi za razvoj turizma, vendar v njegovivarovalni in ne v najbolj brezdušnitehnizirani obliki.Naposled je varstvo okolja v današnjemčasu že pravcata mednarodna zadeva. Vmajhni Evropi pač ne more več vsakdosam odločati. Vsekakor je škoda, da ne


velja za ves alpski prostor udarni instrumentskupnega varstva okolja. Sicer žedolgo časa obstaja združenje, ki se imenujeCIPRA. Toda njegov učinek je bilomejen zgolj na strokovnjake, medtem koširša javnost o vsej zadevi ni prav velikovedela. Zatem je tukaj tudi »Varstvenaalpska skupnost«, ki je bila stopila predjavnost z mogočnim udarcem na pavke —to je z oberammergausko resolucijo —nato pa se je brž prelevila v volilnega pomočnikapolitične stranke. Kljub takšnimin podobnim težavam sem mnenja, da bomole našli pravo pot za dejavnost takšneskupnosti v vsej Evropi. Kajti evropskeplaninske organizacije so se že znašlepred dejstvom, da bo treba v prihodnjetesneje in predvsem odločneje sodelovati.Kaj nam bo prinesla prihodnost? Alpe so,če izvzamemo morske obale, poglavitnopočitniško področje Evrope, kar pomeni zanekako 200 milijonov ljudi. Zato bodo Alpedoživljale v prihodnosti še vse hujši pritiskkot doslej. Kaj kmalu bodo podobneparnemu kotlu, ki je pod takšnim pritiskom,da ga utegne vsak hip raznesti.Gornja meja obremenjenosti je že dosežena.Na jasnem si moramo biti, da boprihajalo v prihodnje zlasti glede varstvaokolja do vse hujših spopadov. Poznavalcipoložaja govorijo celo o pravcatih uničevalnihbitkah. Vendar lahko po drugi stranitudi ugotavljamo, da je splošna zavest opomembnosti okolja vse bolj prebujena intudi zaostrena. Alpsko združenje poznasmer, zato bo na tej poti tudi vztrajalo.«Problemi, ki jih poznamo tudi pri nas.VELEBIT IN BIOKOVO — MORDAVENDARLE NARAVNA PARKAM. A.V sosednji republiki so pripravili predlogzakona o razglasitvi dveh gorskih območij— Velebita in Biokova — za naravni park.Informacijo povzemamo po drugi številkiBiltena Planinske zveze iz Zagreba.Naravni park Velebit bo zajemal gorskimasiv, ki se vleče od Senjske drage doZrmanje, z obalnim pasom. Skupna površinapredlaganega zavarovanega območjabo znašala okrog 200 000 ha. Zaradi svojegaizjemnega položaja, velikosti in številnihnaravnih znamenitosti je Velebit enanajbolj značilnih gorskih verig v SRH. Novizakon bo celotno območje ovrednotil naprimeren način. V sicer pasivnih krajihje razmeroma dobro razvito gozdno gospodarstvo,ki se tudi v bodočem naravnemparku ne bo bistveno spremenilo. Naslednjafaza bo razglasitev osrednjega grebenaVelebita za narodni park. Predlog zakonaprecej podrobno opredeljuje meje parka.Doslej zavarovane naravne znamenitostisvojega dosedanjega statusa ne bi izgubile.V okviru naravnega parka bodo šenaprej zavarovani: narodni park Paklenica,naravni rezervat Hajdučki in Rožanski kukovi,gozdni rezervat Štirovača, botaničnirezervat Zavižan—Balinovac—Zavižanskakosa, Velebitski botanični vrt in geomorfološkinaravni spomenik Cerovačke pečine.Tudi za masiv Biokova je pripravljen predlogza razglasitev naravnega parka. V obrazložitviso poudarili njegove naravneznačilnosti: osamljen položaj gorovja tikob morju, kraške pojave, relief, konfiguracijoin klimatske značilnosti. Razen vobalnem pasu je gozdna odeja Biokovarevna, čeprav se v zadnjem času zarašča.Tik ob morju je razvita zimzelena vegetacijas črničevjem, puhastim hrastom inmalim jesenom. Prevladujejo sajeni gozdovialpskega bora — ene izmed značilnihsredozemskih vrst. Prav ti gozdovi skupajz nasadi oljk dajejo podobo primorskegapasu pod Biokovim. Nad pasom borovihkultur se razprostirajo gozdovi navadnegagabra vse do strmih obronkov ingrobega grušča, kjer je razvito revno rastlinstvo,značilno za takšne položaje. Nanajbolj nepristopnih mestih na prostranihplanotah masiva so ohranjeni samo manjšisestoji primorskih gorskih bukovih gozdov.Na severni strani je ponekod razvitjelov gozd submediteranskega tipa.Prav tako kot rastlinstvo se je živalstvoprilagodilo ekstremnim življenjskim pogojem.Visoke divjadi praktično ni, razenredkih srn. Pred kratkim pa so naselilitudi gamse.Stare, odmaknjene in danes že zapuščenevasi pod pobočji Biokova nam pripovedujejoo hudih in negotovih dneh v preteklosti.V NOB je bilo Biokovo neosvojljivatrdnjava, središče splošnega ljudskegaodpora in borbe proti okupatorju, zatopredstavlja spomenik iz časov naše revolucije.Z razglasitvijo Biokova za naravni park bouresničen del dolgoročnih načrtov za zaščitoobjektov posebnih naravnih in kulturnozgodovinskihvrednosti.Nada PraprotnikNEKAJ O VARSTVU NARAVE PO SVETUDanašnja vedno hitrejša urbanizacija, industrializacijater obdelovanje in izkoriščanjevedno večjih in teže dostopnih površinoži življenjski prostor številnim, predvsemvelikim živalim. Brezobzirno obnašanje človekado okolja, v katerem živi, zastrupljanjetal, vode in ozračja se vse bolj odražav porušenem naravnem ravnotežju. Neusmiljenoiztrebljanje velikih sesalcev, bodisida gre za trgovino s slonovo kostjoali s kožuhi velikih mačk, kot tudi masovnapobijanja kitov, tjulenjev in drugih morskihsesalcev, so le najbolj kričeči primeri takšnegaobnašanja.Leta 1961 so ustanovili svetovni sklad zavarstvo narave (W.W.F.), katerega naloga 347


m pDariomlka fetratoaALPINISTIČNI RAZGLEDI ŠT. 10Že začetek je zanimiv, ko se avtor uvodnika,Bine Mlač zateče po izhodiščno miselk zdaj že pokojnemu teoretiku množičnihobčil, Marshallu McLuhanu, ki je nekje zapisal.da tista revija, ki doživi svojo desetoštevilko lahko z optimizmom zre v svojoprihodnost. In Alpinistični razgledi so žepri številki 10. Torej upajmo, da nam bodoše dolgo bistrili razglede v najaktualnejšadogajanja, povezana s slovenskim alpinizmomin alpinisti.Sicer pa velja za to 10. številko (januar—februar) zapisati, da je alpinistična »parexellence«, saj v njej najdemo celo vrstoopisov smeri s priloženimi skicami, medkaterimi prav gotovo prednjačijo ledenislapovi, kjer gre za posebno zvrst plezanja,v tem hipu nadvse popularno, ko predstavljapravi alpinistični modni »boom«.Od člankov, ki se raztezajo v nadaljevanja,najprej omenimo deseto nadaljevanje MlačevihVelikih pionirjev alpinizma, v kateremobravnava razvoj vodnikov (priročnikov)in ocenjevanja težav. Kako so nastajaliti vodniki in kdaj so alpinisti začeliocenjevati težave v posameznih smerehin jih primerjati med seboj. Dandanes jena tem področju opravljenega že velikonadvse koristnega dela.Zgodovina osvajanj Matterhorna in opisovanjesmeri v njegovih ostenjih se je izteklo,zato se je Nada Mlač lotila novevelike gore osrednjih Alp, masiva z bogatozgodovino, Grandes Jorasses. Tine Orelje prispeval nekaj opomb k izzivu FrancijaSavenca v AR št. 8, v katerem je začelrazmišljati o pravopisnih, izrazoslovnih indrugih problemih planinskega pisanja. TineOrel celo meni, da bi bilo prav, ko bi v PVuvedli nekakšne »jezikovne pogovore«, vkaterih bi opozarjali na nepotrebne barbarizme,na domače izrazoslovje in podobno.To bi bila vsekakor novost, ki jo velja pozdravitiin priporočiti, še zlasti ker po peresuposega vse več planincev. Ti pogovoribi jim bili v veliko pomoč in bi jihnavajali h kritičnemu odnosu do svojega intujega pisanja.Razpravam o solo vzponih je nekaj svojihmisli zapisal Jože Brezavšek, ko ugotavlja,da je v našem alpinizmu čutiti obdobje, vkaterem se podirajo stari tabuji kot še nikolidoslej, obdobje, v katerem imajo solovzponi posebno ceno. Tudi o tej zvrsti alpinističneaktivnosti bo prav gotovo še teklabeseda, čerpav je že vnaprej jasno, darazvoja ne gre zaustavljati in s tem nacelotnem področju ustvarjati nekakšno dekadencoin stagnacijo. Alpinist je človek,ki stremi k novemu, to novo dosega in gav isti sapi tudi že presega. To je temeljnazakonitost slehernega razvoja. Če so solovzponi slepa ulica na tej razvojni poti, pabo pokazal čas.Zelo zanimiv prispevek v tej številki ARpa je prav gotovo Janeta Volkarja pregledvzponov jugoslovanskih alpinistov v Franciji,ki so jih opravili v letih po drugi vojni.Ali ta pregled v resnici zajema vse tistokar so naši alpinisti naredili v francoskihgorah, je v kratkem času težko ugotoviti(vsekakor je Volkarjevo delo veliko in pomembno),že zgolj bežen pregled gradiva,ki kljub drobnemu tisku obsega kar 8(osem) strani, pa zgovorno priča o dejstvu,kako pogosto in v kako velikem številuso naši alpinisti zahajali v gore okrogMont Blanca in kako pomembne in celoslovite smeri so preplezali, da ne govorimoo številnih prvenstvenih, ki so jihopravili v tamkajšnjih ostenjih. Ne nazadnjepa je ta pregled tudi dokaz o izjemnikakovostni rasti našega alpinizma vzadnjih desetletjih.Mitja KoširJ. RAVNIK: LEPA SI ZEMLJA SLOVENSKAV založbi Mohorjeve družbe je izšla žedalj časa napovedana knjiga prof. JankaRavnika »LEPA SI ZEMLJA SLOVENSKA«. Toje knjiga o lepoti slovenske zemlje, zlastinaših gora, ki jo dopolnjujejo barvni posnetkimojstra fotografije prof. Janka Ravnika,režiserja prvega slovenskega filma»V kraljestvu Zlatoroga«.Knjiga obsega 304 strani velikega formata(21 X 30 cm), ima 192 barvnih slik, odteh 18 čez dve strani, druge pa celostranskeali polstranske. Vezana je v platno zbarvnim ščitnim ovitkom. Knjiga predstavljaizreden dogodek na našem knjižnemtrgu.


[raigDsdl p ©ZVEZA MORA ŽIVETIPrva letošnja številka revije La montagneet Alpinisme objavlja med drugim tudičlanek z naslovom Zveza mora živeti.Francoska planinska zveza je v krizi. Razlogizanjo so že zelo stari, izvolitev neprimernegakandidata za predsednika zvezepa je očitno krizo le sprožilo, medtemko pravi razlogi zanjo tiče nekje drugje.Že od ustanovitve je FFM (Planinska zvezaFrancije) zelo raznorodna. Danes je v njejzdruženih 94 društev s približno 110 000člani. V tej skupnosti je 86 000 članov CAF(francoski alpinistični klub) in ob taki različnostizahteva skupno življenje tudi takapravila, ki bi to tudi omogočala. To pa jezahteva, ki jo je težko »skrčiti na straniformalnih statutov«.S svoje strani je CAF vezana na zvezo innikakor ne želi sama predstavljati planinstva.Vendar pa pričakuje od svojih partnerjev,da ji priznavajo njeno pomembnostin pa seveda tudi dejstvo, da je v večini.CAF bo s svoje strani storil vse, da bizveza živela. To pa zavoljo tega, ker jezveza institucija, kjer se združujejo vsadruštva, katerih delovanje je povezano zgorami, od prostovoljcev do tistih, ki gojeplaninstvo kot neprofesionalni šport. Tobo storil tudi zato, ker je v tem okvirumogoče izražati vzajemnost vseh društev,velikih ali malih, obenem pa poudarjatiskupne delovne težnje. To je le nekajdejstev, ki jih poudarja CAF. Poudarja patudi, da ne bi bilo treba mešati zveznegaposlanstva z dejavnostjo posameznega odseka.Zato bi bilo nujno natančno razmislitio specifičnih zveznih področjih inakcijah.Da bi našli izhod iz te slepe ulice, so senavzoči člani upravnega odbora FFM 17.januarja letos domenili za dogovarjanje.Ugotovili so tudi datum, ko bodo moralibiti ti dogovori zaključeni; to je sredi letošnjegaleta. Če ta pogajanja ne bodopozitivna, se bo sešla generalna skupščinaFFM na izrednem občnem zboru FFM. Vtem primeru bo zdajšnji upravni odborodstopil in dal prostor novemu, ki ga bodosestavljali ljudje brez bremen iz preteklostiin ki v večini izhajajo iz regionalnihkomitejev FFM. Obenem pa bodo ustanovilinov urad.B. B.LETOŠNJI NAČRTI MLADINSKE KOMISIJEUIAADelovna seja komisije je bila letos 14. in15. marca v izobraževalnem planinskem središčuOeAV v Rudolfshiitte. Obravnavaliso delo v letu 1981 in 1982 ter kadrovskovprašanja komisije.V letu 1981 so na sporedu naslednje dejavnosti:— Srečanje »planinstvo in planinska popotovanja«za mlade med 10. in 16. letomstarosti. Dobili se bodo med 16. in 22. 8.na Seiser Alm v Vzhodnih Dolomitih, gostiteljbo Alpiner Verein Siidtirol.— Srečanje mladih alpinistov s plezalnimicilji na območju planinskega izobraževalnegacentra Club Alpin Suisse na sedluFurka. K udeležbi bodo vabili mlade alpinistemed 18. in 25. letom; srečanje bo od30. 8. do 5. 9. 1981.— Srečanje mladinskih vodnikov v Utrechtuv Belgiji. Razprava bo posvečena metodikivzgoje in pripomočkov za orientacijo.Srečanje bo med 27. 9. in 3. 10. 1981.Gostitelj je Koninklijke NederlandseAlpen — Vereiniging.Programa za leto 1982 še niso mogli vceloti sprejeti, to pa predvsem zato, kerni dokončnih ponudb posameznih organizacij— gostiteljic. Vodstvo komisije upa,da bodo prav letošnja srečanja v spodbudotistim, ki še omahujejo. (Povzeto po»Die Alpen«, št. 4, 1981, str. 83).Pavle ŠegulaLETNA GENERALNA SKUPŠČINA CAF(La Montagne et Alpinisme št. 1/1981—54)Letni občni zbor CAF je bil 31. 1. in 1. februarja1981 v Parizu, predsedoval pa muje gospod Jacques Malbos, je pokazal, daimajo tudi planinci v Franciji probleme.(Glej tudi sestavek: Zveza mora živeti.)Na tem zasedanju so delegati skoraj vsehodsekov CAF pregledali in ugotovili poglavitnedejavnosti. Živahni pogovori, vkaterih so obravnavali raznovrstne aktualneteme, so se strnili v nekajtem:skupnih— delegati so potrdili spremembo 5. člena,kar pomeni povečanje števila članovupravnega odbora z 22 in 28;— CAF še enkrat potrjuje pripadnost planinskiskupnosti in skladnost med vsemidruštvi, združenimi v Francoski planinskizvezi (Federation Frangaise de la Montagne);— različne probleme mladih in predvsemmladoletnih v CAF je treba obravnavativ celoti in takoj;— napredovati je treba v razumevanju odnosačlovek — gora, ki temelji na trudu,samoodpovedovanju in poglabljanju tovarištva;— komisija za varstvo narave je potrdilatekst, ki povzema, združuje in preciziraglavne smernice iz Charte des Alpages etdes Glaciers.B. B. 351


RENDEZ-VOUS HAUTE MONTAGNE 1980V SAMEDANU (ENGADIN, ŠVICA)(La Montagne et Alpinisme 1/1981—57)Samedan je čudovita dolina, ki izpodbijatrditev, da je na svetu le sedem čudes, sajse oko lahko spočije na vsem. kar mu naravasploh lahko ponudi v užitek: na modrinineba in jezer, belini bližnjih ledenikov,zelenilu raznovrstne flore in na vrhovihPiz Naira.Šestdeset žensk-alpinistk iz desetine dežel,se je spet udeležilo tega srečanja, nekaterez že izdelanimi načrti, druge pa kartako, ko so si aktivnost poiskale šele nasrečanju v raznih programih, ki jih je ponudilorganizator.Med drugim so si ogledale fotografskorazstavo VVendule von Meran, se povzpelez zobato železnico do jezera Muottas Murgalin se vrnile v Pontresino mimo kočeSegantini.Prenočile so v zavetišču Diavolezza, ko seje naslednji dan dvajset navez odpravilopo različnih smereh Piz Paluja. Čeprav jebila vrnitev v Samedan časovno različna,so bile vse udeleženke zadovoljne s temprvim stikom s steno.Vreme jim ni nagajalo, šele proti koncuse je pooblačilo, tako da naveze, ki sose skušale povzpeti na Piz Badile in naBianco Grat v Bernini, niso imele tolikosreče.Tiste, ki se plezanja niso udeležile, soodkrivale lepote narodnega parka Trumpchun,druge doline in vrhove. Gledale sotudi diapozitive s komentarjem WandeRutkievvicz.Na zaključnem večeru so vse pogrešalepredsednico Felicitas von Reznicek, ki seje že poprej vrnila v Engelberg.Pogovarjale so se tudi o prihodnjih akcijahin se zahvalile vsem. ki so pripomogli kuspehu tega trinajstega srečanja HauteMontagne; osebnostim v Samedanu. našipredsednici Felicitas von Reznicek, sekretarkiSuzy Muller in vsej sodelujoči ekipi.O DELU MLADINSKE KOMISIJE SACB. B.MK SAC skrbi, kot podobne komisije drugihplaninskih organizacij, za delo z mladino,ki zahaja v gore. SAC ima 97 mladinskihorganizacij, s katerimi vzdržujerazlične vrste stikov.To so vsakoletni tečaji in regionalna srečanjavodij mladinskih organizacij. Namentečajev je predvsem, da posredujejo dobrotehnično znanje vodjem in odgovornim zadelo organizacij, na srečanjih organizatorjevpa si vodilni ljudje organizacij izmenjajoizkušnje in podatke o delu.Leta 1980 je bilo 5 vzgojni tečajev s skupaj35 dnevi šolanja; udeležilo se jih^ je352 gs tečajnikov. V glavnem so bili to tečajina temo »Mladina in šport«, tečaji za vodnikehoje v gore 1. in 2. stopnje, tečajiza turno smučanje ter tudi nadaljevalnitečaji. Skupaj je sodelovalo 130 mladinskihorganizatorjev in vodnikov. Stroški, razdeljenina celotno članstvo SAC, znesejo0,7 ŠFr na člana.Regionalna srečanja vodij mladinske organizacijeSAC se prirejajo posebej za italijanskoin francosko govoreči del Švice,za področje Berner Oberlanda, za osrednjoŠvico in za Vzhodno Švico posebej. Polegmenjave izkušenj in tekočih zadev, pridevsako leto na vrsto tudi obravnavanje posebnozanimivih tem. Lani so se povsodukvarjali s problemom športnega plezanja.Gre za težnje, ki jih je treba skrbno spremljati,saj pred pojavom ni mogoče preprostozatisniti oči. Le tako bo organizacijatudi mogla dejavnost pravilno usmerjati vzaželene in še sprejemljive okvire, pričemer je posebno skrb treba posvetitivarnostnim ukrepom. Vodstvo mladinskekomisije SAC meni, da bo o tem treba šedosti razmišljati, razpravljati in ustreznoukrepati. (Povzeto po »Die Alpen«, št. 4,1981, str. 68.)Pavle ŠegulaFRANCOSKA TV IN ALPINIZEMFrancoska televizija je lani v decembru inletos v januarju predvajala nadaljevankoštirih epizod iz serije »Zgodovina alpinizma«.Avtorja sta Simone Vannier in YvesBallu.Tokrat se je prvič dogodilo, da je televizijozanikam alpinizem s strogo zgodovinskegazornega kota. Nadaljevanko so gledalcidobro speljali, zato jo bodo ponovili, takoda si jo bodo lahko ogledali tudi v Švici.TUDI SREDOGORJA SO NEVARNAB. B.Gozdnati Beskidi so priljubljeno pogorje;pri turistih, ki jih množično obiskujejo,veljajo za nenevarne. Večkrat pa je zaradivremenskega preobrata in neizkušenostiprišlo do tragedije. Tako se je 27. 12. 1980iz Korbielovva odpravila skupina 17 mladihšportnikov na drugi najvišji vrh zahodnihBeskidov, 1557 m visoki Pilsko. Vodil jih jetrener K. Kisiel. Vreme je bilo za ta letničas neobičajno: snega ni bilo skoraj nič,temperatura je bila v dolini 5° C. Šolarji sobili zato oblečeni le v športne obleke,obuti pa v adidaske. Popoldne se je vremenenadoma poslabšalo: veter, megla, temperaturaje padla, začelo je močno snežiti.Trener ni dobro poznal območja, bil je neizkušenv gorah, zgrešil je pot in nazadnjepopolnoma odpovedal. Zvečer je vodstvotečaja poklicalo GRS, začelo se je iskanje,v katero so vključili tudi poljske in češkoslovaškeobmejne patrulje. Zjutraj so


češkoslovaški vojaki naleteli na svojem nenaseljenemozemlju na 12 izčrpanih inozeblih mladincev in mladink z vidnimiznamenji šoka. Nekaj ur nato so odkriliblizu vrha Pilsko tri mladince, stare 17,16 in 14 let, ki so zmrznili; med njimi jebil tudi mladinski prvak v hoji na 10 kmI. Langvverski. Vzrok smrti: izčrpanost inohladitev zaradi pomanjkljive obleke.ŠOLANJE VODNIKOVZA PLANINSKE IZLETEJožef NykaTi vodniki imajo nalogo, da skrbe za izvedboprogramov sekcij SAC. Njihova nalogaje organizacijska in hkrati predstavljaskrb za kakovostno tehnično izvedbo programahoje v gore. Šolanje je na dveh ravneh:tečaj za šolanje vodnikov in nadaljevalnitečaj.Lani so imeli v dveh tečajih za vodnike36 udeležencev in jim je močno nagajalovreme.Nadaljevalnih tečajev se je udeležilo62 kandidatov, tretji tečaj pa je moralodpasti, ker ni bilo zadosti prijavljenih.Organizatorji pripisujejo tem tečajemvelik pomen, saj brez njih ni pravega delapo sekcijah. (Povzeto po »Die Alpen«,št. 4,1981, str. 68.) _ . _Pavle SegulaPODZEMNA GORSKA VZPENJAČATehnično premiero na področju gradnjegorskih žičnic so nedolgo tega praznovaliŠvicarji, ko so na področju Zermatta zgradiliprvo podzemno vzpenjačo imenovano»Zermattski metro«. V uri lahko prepelje2600 obiskovalcev na višino 2300 metrov.Osrednji objekt te vzpenjače je 1600 metrovdolg predor z naklonom 64° in s premerom3,7 metra. Predor so vsekali vskalo. Prednosti take gradnje so predvsemv tem, da je povsem varna pred plazovipa tudi vreme sicer ne more kaj pridavplivati nanjo. Kaj pa slabe strani?M. KBILTEN PSH 5/81V tej številki so objavljeni dogovori insklepi z redne konference PSH, seznamidobitnikov značk in diplom za varstvo narave,ki so jih prejeli udeleženci tečaja zavarstvo narave v organizaciji PSH, in častneznačke posameznikom, ki s svojim delompopularizirajo skrb za varstvo okolja innarave, pa seznam za varstvo okolja instruktorskih značk in izkaznic. V Biltenunajdemo tudi poročilo o delu markacijskekomisije in kratek pregled časopisov.LOVEC 5/81—173Na planinsko tematiko je uglašen sestavekPo 25 letih ponovno med gorskimi reševalci,ki ga je za to revijo prispeval (skupajs sliko) F. Ekar. V sestavku pa jegovora o alpinističnem tečaju z reševalnotematiko, ki je bil namenjen poklicnimlovcem Zavoda za gojitev divjadi Kozorog.KRIČAČ 5/81Glasilo delavcev RTV Ljubljana, Koper-Capodistria,Maribor, vselej prinaša kakšnonovico tudi s planinskega področja, koporoča .predvsem o delu PD RTV Ljublja-na. Tokrat objavljajo celotni program »Ljubljanskihplaninskih sobot« in pa kratkoporočilo o izletniškem delovanju na zavodu.SIGNALI 7181Glasilo delavcev TOZD in DS SSS podjetjaza PTT promet Ljubljana, v tej številki objavljatele sestavke na planinsko temo:Pavle Šegula piše o Ratitovcu, ko v reportažniobliki izredno privlačno opisuje značilnostite naše lepe gore. Sestavek 14. julijana Lisco, pa vabi na 14. zbor planincevPTT Slovenije. Avtor tega sestavka je JožeDobnik. Na isti strani zvemo tudi za pohodplanincev PTT Slovenije »Po poteh NOB«,ki so v aprilu obiskali Rog, bazo 20.PTT NOVICE 4—5/81Triglav 80 ima naslov zapis o izletu naTriglav, ki ga je za glasilo prispeval DušanVrtačnik, govori pa o pohodu kolektivaEATC Moste na našo najvišjo goro.RODNA GRUDA 6/81Poroča o novem turističnem filmu z naslovomčez tri gore, čez tri vode. Film prikazujejugoslovanski del evropske pešpoti 353


E-6, pri nas imenovane E-6 ing. MilanaCiglarja od Drave do Jadrana. V tej številkije tudi daljše poročilo o smučarski prireditvi,ki jo vsako leto organizira SPDTriglav v Švici, udeležujejo pa se ga našidelavci na začasnem delu v Švici in Nemčiji.KRIČAČEK,MAREC/81Interno glasilo mladinske organizacije RadiaKoper — doslej je izšlo le nekaj številk_ poroča v marčevski številki ouspelem pohodu na Nanos.SLOVENIJALESGlasilo DO Slovenijales že šesto leto obveščasvoje bralce tudi o planinskih rečeh.V tretji letošnji številki na primer pišejoo izletu na Šmarno goro in o podpisu samoupravnegasporazuma o prevzemu patronatanad planinskim domom na Ratitovcu,ki sta ga podpisala za PD za Selško dolino— Železniki Tone Nastran, za Slovenijalespa generalni direktor Janez Šter. Dom jezdaj obnovljen in bo tako tudi vnaprej privlačnaizletniška točka številnih planincev.SIGNALI 6/81Glasilo delavcev tozd in DS SSS podjetjaza PTT promet, Ljubljana, tudi v 6. številkini šlo mimo planinske teme. Ing. PavleŠegula v svojem znanem stilu opisuje letošnjipohod na Porezen. Če sem prištejemoše zapis o izletu mladincev iz tozdTT. ko so obiskali Šmarno goro in Toškočelo, potem lahko štejemo, da je pozornosttega lista za planinsko in izletniško dejavnostvzorna.M. K.INFORMACIJE, PLANINSKA ZVEZA SRBIJE1/V-81Planinska zveza Srbije izdaja Informacije intako v 1. številki (maj 81) objavljajo naslednje:Planinci vas vabijo na Rtanj; vokviru 40-letnice ljudske revolucije in80-letnici organiziranega planinstva v Srbijiso na Rtnju od 19. do 21. junija organiziralirepubliški zlet srbskih planincev.PLANINCI IN IZROČILO NOBObčinski odbor ZZB Žalec je v drugi poloviciaprila sklical razširjeno sejo predsedstvaobčinskega odbora, ko so govorili oodkritju spominske plošče v Mariji Reki ino udeležbi na proslavi v Vrheh in o tradicijiNOV. Ob tem so ugotovili, da planinci354 radi vabijo mladino na osrednje pohode, kotso Osankarica, Stol, Porezen in Snežnik.Pod vodstvom planinskih vodnikov se jemladina iz Griž in Žalca udeležila spominskegapohoda po poti XIV. divizije. PD Polzelaje organizirala pohod na Dobrovlje, kise ga je udeležilo mnogo pohodnikov,predvsem mladih itd.Iz poročila o načrtih je mogoče razbrati,da se bodo planinci udeležili pohoda vokviru akcije »obiščimo spomenike NOV vSavinjski dolini«. V načrtu imajo še izletev kraje, znane iz NOV itd.Franc JežovnikPLANINCI IZ SAVINJSKE DOLINENA ISTRSKI POTI»LABINSKA REPUBLIKA«V čast 60-letnice »Labinske republike« je45 planincev v organizaciji PD Zabukovicaprehodilo pot od Podgorja skozi čičarijo doUčke. Vodili so jih planinci Železničarja izZagreba. Planinci iz Savinjske doline so vpismu planincem PD Železničar iz Zagrebaizrazili željo, da bi obiskali tudi področje,kjer so istrski rudarji bili bitko pred60 leti, ko so zahtevali svoje rudarske pravice.Zagrebški planinci so poklonili pohodnikompoleg značk, ki simbolizirajo Istrood številke 710—754, tudi novi vodnik poplaninah Hrvatske, ki ga je napisal dr.Željko Poljak.Josip SakomanSLOVESNOST NA RTVV četrtek, dne 7. maja, je bila na RTVLjubljana krajša slovesnost, v kateri so sepredstavniki RTV želeli spomniti, skupaj zudeleženci, dogodka, ko so ob obletnicismrti predsednika Tita ponesli zastavo navrh Triglava. Letos so to bili T. Sazonov,A. Veličkovič in M. Rebula. V razmeromazahtevnem vremenu jim je to dejanje, kisimbolizira bratstvo in enotnost jugoslovanskihnarodov in narodnosti, uspelo. Obtej priložnosti je na predlog Planinskezveze Slovenije bila sprejeta pobuda, da bito dejanje, ki sodi med najzahtevnejše,uvrstili v planinski koledar kot rednoplaninsko-alpinistično akcijo pri nas. V njejbi sodelovala tudi RTV Ljubljana.SV. JAKOB NAD PREDDVOROMZa letošnje prvomajske praznike je bilo natej izletniški točki izredno veliko občudovalcevgorske narave. Pravijo, da se jihje zbralo več kot kateri koli praznik prej.To pa tudi ni čudno, saj je Jakob zelopriljubljeno izletišče pa tudi pripravno izhodiščeza Potoško goro, Zaplato, Dolgo njivo,M. Grintavec, Kališče in Storžič. Mnogoprispeva k tej priljubljenosti tudi gostoljub-


na Francijeva koča, kjer gospodarita instrežeta željam in potrebam številnih planincev-izletnikov— Franci in Marjanca.za tovrstno delovanje v prostem času. Hvalevrednoje, da je zdaj na TV takih oddajvedno več.FILM NA TVZa prvomajske praznike je bil na ljubljanskiteleviziji na sporedu film z naslovom Vsakdan je bolj zelena naša gora (verz, ki soga avtorji povzeli po O. Župančiču). Filmje pripovedoval o začetkih našega planinstva,ko je bil v ospredju narodnostniboj, o socializaciji planinstva, narodno-osvobodilnemboju. množičnosti in pohodništvu.V 38 minut dolgem barvnem prikazu sonastopili dr. Miha Potočnik, Vinko Hafner,Tomaž Banovec, Stane Kersnik, Bine Vengust,Franc Lušina, Franc Konobel. Scenarijin besedilo je prispeval Marijan Krišelj,režiral ga je Miro Zaje. Večina posnetkovje nastala na Poreznu in pa v prostorih PDDovje Mojstrana.TELEVIZIJA ZANIMIVATUDI ZA PLANINSKE TEME14. maja smo lahko v okviru oddaje Nasedmi stezi, ki običajno obravnava športneteme in problematiko, gledali in poslušalitudi oddajo o našem planinstvu. Posebejso govorili o vzgoji in izobraževanju, oorganiziranosti in gospodarjenju, o izletništvuin pa o vedno večjem zanimanjuPOPRAVEK PV 5/81 — 233-RAZMIŠLJANJA O VPRAŠANJIHNA TREKINGIHSestavek, avtor je Franc Mulej, v svojivsebini razpravlja o varnosti na trekingihpa je beseda »varnost« pomotoma iz naslovaizpadla. Tako bi se naslov moral pravilnoglasiti: Razmišljanja o vprašanjih varnostina trekingih. Uredništvo se opravičuje.ODMEVI Z GORA V JULIJUZačnimo z desetim julijem, ker smo verjetnooddajo tretjega julija, ko je bila nasporedu tema o tem in onem iz planinskegaživljenja, že zamudili.Za drugi petek v tem mesecu je uredništvorezerviralo čas za reportažo o osrednjislovesnosti v Vratih, ko smo bili pričapraznovanju 60-letnice TK Skala. Silvo Kristanje avtor teme za naslednji petek, to jeza 17. 7. Tedaj bo govora o preprostih, avažnih pravilih o hoji po gorah. DaniloCedilnik je za ta mesec prispeval spet enoizmed njegovih zanimivih pripovedi. Tokratje naslovil svoje intimno doživetje prepro-Breginjski kotTo fotografijo nam je poslal Jurij šimac iz Nove Goice, prikazuje pa najzahodnejši del naše domovine— Breginjski kot. Od desne v levo se vleče greben Stola, v ozadju pa vidimo Karnijske planine. Slikaje nastala na spomladanskem pohodu PD Nova Gorica posneta pa je z Matajurja.


sto — Starka. Na sporedu bo 24. 7. ZvoneKorenčan pa bo za julijski spisek tem prispevalzapis z naslovom Noč v steni. Nasporedu bo zadnji petek v juliju, t. j. 31. 7.,ob 17.40 kot so običajno na sporedu oddajeOdmevi z gora. Uredništvo si pridržuje pravico,da zaradi aktualnih potreb spremenivsebinski razpored oddaj.JANEZDOLENCSAMOTNEMUENCIJANU(Na vrhu Škrbine 30. julija 1980)Odsev neba modrine,odpev srca vedrinesi ti, moj encijan!Sama sva tu na gori,tam daleč svet je noriostal, moj encijan!Le cveti v gorskem miru,ko svet divja v prepiru ...Srečno, moj encijan!

More magazines by this user
Similar magazines