Julij - Planinski Vestnik

šen z balkonom iz zbitega suhega snega, ki ga ne morem podreti drugam kot sebina glavo. Po nekaj metrih se kamin razširi in pridem do prostorne votline, ki Jo jesnežni podstavek še povečal. Tu bo naš bivak. Ker je se svetlo, sp ezam se petnajstmetrov naprej do zadnje votline, pritrdim vrvi in se spustim nazaj. Z mrakom smože vsi trije v votlini, kuhamo si čaj in kar nestrpno pričakujemo, kaj nam bo prineselnaslednji dan. Pred nami sta še dobra dva težka raztežaja nato pa se stena nekolikopoloži Zaspali smo v prepričanju, da je najtežje že za nami. Kako smo se zmotili ...Proti jutru se zbudim, ko me nekaj hladnega poboža po licu. Veter se v rahlih sunkihzaletava v votlino, čez steno pa se vlačijo sive megle. »Zasnez.lo nas je,- prav. ZvoneStopim nekaj korakov naprej. Stena je odeta v belo. Z Zoranom se se pripravljava koZvone že žimari čez prvi previs. Iz zadnje votline, kjer je pritrjena vrv, preči nekolikodesno, nato pa spleza naravnost navzgor do slabega stojišča v f ^ k u prev.snezajede. Kljub zagotovilom, da je vrv pritrjena na res doberk J in 'je^pocutimrnckajprijetno, ko v loku zaniham iz votline nekaj metrov stran od stene. Med temi ko) zimarimnavzgor, se po zajedi pričnejo vsipati prvi plazici suhega snega. Skušam se cimudobneje namestiti na stojišču, z eno nogo v lestvici z drugo na roglj.cku in opazujemZvoneta, ki z metlico čisti oprimke in se počasi oddaljuje. Snez. vedno bdj. Vsakebol minute še po zajedi potegne šumeč bel slap. Zvone izkorišča premore med tem.plazič in se počasi, a zanesljivo pomika navzgor štiri metre pred koncem kjer sezajeda najbolj prevesi, odkrije pod snegom star klin. Stope in oprimke sprot. zasipavao slapovi sne P ga, ki se iz bolj položnih plošč in žlebov, jiad nam, stekajo ravno vza edo. Stiskam pesti za Zvoneta; še en previs ima pred sabo. V ozko razpoko zabijerumenega »cassina« in čez nekaj trenutkov se potegne čez rob. Zadnji raztezaj sesticefe premagan. Malo zatuliva od veselja, spodaj nama pritegne se Zoram Zvone se jeukaj zares izkazal. Medtem ko čakam Zorana, mi nekaj težkega pade na vrat. OdZvoneta izvem, da se mu je izmuznil bong, ki ga je zabijal na stoj.scu J nahrbtnikomna ramah plezam do Zvoneta, ker mi žimarj. ne primejo na zaledene o vrv. Kopridem do njega, se že mrači. še vedno sneži. Zajeda se je spremen, a v v,hudournik padajočega snega. Oba visiva na klinih; tukaj se ne da b.vak.ratK Skušamse spomniti naslednjega raztežaja: položna zajeda, polet, semjo pleza d obrhpet mmrt.7Hai ie to poledenel žleb, po katerem skora brez prestanka plazi. Skušam hiteti,Zvone i n Zoran pa me opozarjata na plazove. Kmalu se stemni. Po ^/rv. dob.ir.cenosvetilko in nadaljujem Naš cilj je raz na desni, k er upamo, da se bo dalo bivakiratiče ne druqeqa vsaj pred plazovi bomo imeli mir. Ravno ko s premrlim, prs iSčim klin v zasneženo poč. me preseneti nov nalet snega. Stisnem se k sten. prst.se ^čev to oklenejo oprimka, štejem sekunde, medtem ko me snežna masa tolče pohrbtu fn tišči navzdol. Z metlico med zobmi splezam zadnje metre v plitvi zajed, inprestopim nekoliko desno na raz. V krušljivo skalo zabijem tri if«'"® ,f VS?»A le hft?o naSkozi Ples snežink se prebije do mene medel soj čelne svetilke. Zoran je hitro nastoHšču Prepustim mu varovanje in pričnem kopati za bivak. Cepin takoj udar. obskalo tudi bolj desno in spodaj ni nič bolje - bivakirali bomo torej na strmih p oscahnokritih s snegom. Skušam pripraviti vsaj toliko prostora, da bi cez noc sedeli m tomi nekako uspe potem ko pol ure razbijam s kladivom po skali in tlačim sneg. Nastalaje d ob e^m e ter dolga "m za laket široka polička. Nato ne najdemo nobene razpokeza klin da bi obesili nahrbtnike in se privezali za čez noc. Preklinjam pa me ne pomaga.Vsi trije smo premočeni in pridno šklepetamo z zobm., končno pa s. najde vsaktoliko prostora, da si oblečemo vestone.iz nahrbtnika potegnem še bivak vrečo in spravimo se vanjo. Sedimo na poličk, s hrbtinaslonjeni na sneg noge pa nam bingljajo v noč. Prve pol ure samo drgetamo, cez glavopokriti z b i va k vrečo. Z Zoranom sem ter tja izmenjava kako besedo, Zvone pa najbržsoi Na dan privlečem hrano, čeprav ne čutimo nobenega teka. Medtem je sneg ponehalSkozi oblake so se pokazale zvezde in kakih tristo metrov nad nam. se odsvetleišena ozadja bledo odraža nazobčan rob stene. Gledamo lučke, nanizane obcest v dolin? Megla, ki se spet prične dvigati, jih druga za drugo ugaša Ostanejole še štiri na Srednjem vrhu. potem Pa tudi te izginejo. Spet snez.. Od šp.ka sem sezaganja veter, ki nas reže skozi vestone in premočeno obleko.Noč ie bila dolga. Zoran je kuhal juho. tako da je držal kuhalnik na kolenih, jaz pasem mu tlačil sneg v posodo. Proti jutru se je zjasnilo in pritisnil je mraz. Skuhamosf čai nato pa se okorno spravimo iz bivak vreče. Ko z nje stresam sneg opazim, daZ J, J3r. „S cpHpI na vrečki s hrano v kateri je bila tudi tuba kondenziranegam l e k a Vse skupal v žem čez s4no. sa imamo hrane še dovolj. Zoran s kladivom tolčepo čevljih ki so mu čez noč zmrznili na nogah, Zvone pa se medtem ze prebija cezpfošče proti levi. Stena je bela, zalita s snegom, vendar je podnevi vseeno bob Prifaznakot ponoči. Zoprna poševna plošča za nekaj trenutkov ustavi Zvoneta. Po prstehse p r e t?h o t a p i čeznjo in nadaljuje proti levi do stojišča v nekakšni grapic. Zdaj smov neznanem svetu — poleti sva z Zoranom v tem raztežaju zavila desno in izstopilaoo DirektnT Zvarim in spotoma izbijam kline, nato pa varujem Zvoneta k, pleza£o ne kol i ko I ažjem svetu naprej proti levi. Zoran je kmalu pri men., toda tretj. nahrbt-