Številka 1/305 - Cinkarna Celje

cinkarna.si

Številka 1/305 - Cinkarna Celje

letnik LIII junij 2007 številka 1 305Poštnina plačanapri pošti 3102 CeljePriznanje za uvajanje nanotehnologijPrihranki energijese že kažejo


Poštnina plačanaletnik LII december 2006 številka 2 304UVODNIKpri pošti 3102 Celjeletnik LIII junij 2007 številka 1 3051 stran: Cinkarnar 305Cinkarna – to smo miKako je, ko se zaposli novi sodelavec?Prihaja EVROOkolska politikaVsakdo ve, da mora biti delo opravljeno. In odtega imamo koristi prav vsi. Zato je prav, dasodelujemo. Prav je, da tudi novi sodelavecčimprej spozna, da moramo vsi prevzetinove naloge in pomagati z enakim vložkom,vsakokrat, ko je to potrebno.Fotografija na naslovnici:Gradbišče Cinkarne Za travnikomFoto: Mira GorenšekČasopis Cinkarne Celje, d. d.Letnik: LIII, junij 2007, številka 1/305Glavna in odgovorna urednica:Mira GorenšekLektor:Zoran PevecIzdajatelj, naslov uredništva in tisk:Cinkarna Celje, d. d.,Kidričeva 26,p. p. 1032, 3001 Celje,telefon: ++386(0)3 4276144,faks: ++386(0)3 4276172,el.pošta: info@cinkarna.siOblikovanje in grafična priprava:Lea GorenšekFilmi:Računalniške storitve, Zoran Bezlaj s.p.Ko bomo zaposlili novega delavca, mu bomodali priročnik z naslovom Cinkarna – to smomi. To so pravila ali bolje rečeno delovni red,po katerem delamo in živimo v podjetju,zbrana na enem mestu. Priročnik bo v pomočnovo zaposlenim, ki še ne poznajo dovoljdelovanja podjetja, da se bodo lažje in hitrejeorientirali. Da bodo hitreje splavali in ujelidelovni ritem oziroma čim hitreje ujeli utrip inoblikovali realne predstave o funkcioniranjupodjetja. Še preden se bo novi delavec odločilza zaposlitev pri nas, si bo ogledal spletnestrani Cinkarne, katerih nova podoba se žekaže na spletnem naslovu www.cinkarna.si inje tudi ena od naših novosti.Ker je čas dopustov, nekateri že pripravljajokovčke, da bodo šli na počitnice, drugi pa ševedno ne vedo natančno, če bodo zasluženiodmor lahko izkoristili. Neprekinjenaproizvodnja namreč terja stalno prisotnostin skrb za nemoten potek dela. Časi so pačtakšni, da moramo pozabiti na staro, zelopriljubljeno navado, da smo se mesecajunija ukvarjali predvsem s skrbjo, kje in kakobomo najboljše preživeli dopust. Nekaterimdelavcem ali kar ekipam se pogostodogodi, da morajo zaradi nenačrtovanegadela podaljšati celo delavnik, kaj šeledaljšo odsotnost, celo več zaporednihprostih vikendov. V tej številki Cinkarnarjapredstavljamo eno od takšnih ekip, ki moraob takih primerih čim prej vzpostaviti redniproizvodni ritem.Najodgovornejši terjajo višji izkopiček,boljšo učinkovitost in zniževanje stroškov. Privarčevanju z energijo smo že na dobri poti,a še zdaleč ne na zadostni. Nekaj smo žeprivarčevali pri obnovi obrata žveplove kisline,a priložnosti za to je še veliko. Novi sodelavecnaj bi čim prej spoznal, da imamo trdennamen stroške energije ves čas zniževati.Pritegnimo ga za sodelovanje pri varčevanju zenergijo. Osebno ga vpletimo v ta problem invpeljimo v timsko spremljanje rabe energijeter v prakso dobrega gospodarjenja. Novisodelavec bo na vidnih mestih opazil akcijovzpodbujanja ustvarjalnosti in inovativnostizaposlenih CC-um, s katero dokazujemo,da je inovativnost pri nas cenjena vrednotazaposlenih. Vpeta je v vse poslovne procesez namenom skupnega doseganja začrtanihposlovnih ciljev. Tudi ta projekt nam dajemožnost predlagati zmanjševanje porabeenergije.Cinkarna – to smo mi. Če ste mislili le napripadnost podjetju, to ni dovolj. Živimo včasu, ko je potrebno delati res dobro, tolikobolje, da nas bodo obstoječi lastniki težjeprodali, oziroma da bodo novi lastniki z namizadovoljni. Dobro delo je nagrada, je občutekzadovoljstva vseh ne le novega sodelavca, kise bo rad pohvalil, »jaz pa delam v Cinkarni«.Mira GORENŠEKurednica‘’ Če nečesa ne delaš odlično,potem tega sploh ne počni.Če namreč ni odlično,ne bo niti donosno, niti zabavnoin če nisi v poslu zaradi zabave alidobička, kaj hudiča sploh delaš tu?’’2 Cinkarnar 1/305


Sprejet strateški načrt2007 – 2012Nadzorni svet je na seji 10. 4. 2007 soglasnosprejel strateški načrt podjetja za obdobje odleta 2007 do leta 2012. Sam načrt opredeljujetemeljne smeri prihodnjega razvoja indelovanja podjetja. S strateškim načrtom soseznanjeni tudi ključni lastniki podjetja, ki ssvojim soglasjem in posledično potrditvijolegitimizirajo dolgoročno poslovno politikoCinkarne Celje, d.d. Upoštevajoč propulzivnodinamiko okolja je moč pričakovati tudiposamezne sprotne korekture zastavljenihsmeri, s ciljem optimalnega doseganjazastavljenih poslovnih ciljev.J. V.Spletna stran Cinkarneje prenovljenaOb poteku, do tedaj veljavne, pogodbe zSiOL-om smo 6. 6. 2007 aktivirali novospletno stran www.cinkarna.si. Novo formo instrukturo spletne strani so pripravili v podjetjuAV studio, d.o.o. Nova spletna stran pokrivaosnovne potrebe predstavitve podjetja,izdelkov in zakonsko določene objaveinformacij. V poskusnem obdobju bomoaktivirali tudi angleško verzijo, oblikovalinavodila glede odgovornosti in pooblastilposodabljanja strani ter se dokončno odločilio načinu in obliki spletne objave katalogaizdelkov Cinkarne Celje, d.d.J. V.Povabilo na ogledCinkarna je prenovila panoje vMozirskem gajuV štajerski stalni razstavi cvetja v Mozirskemgaju je Cinkarna s svojimi izdelki prisotna žedesetletja. Letos smo pred odprtjem, zaradidotrajanosti, obnovili panoje z embalažo innapise na osnovi naše embalaže. Pri temsmo bili zelo racionalni in storili smo vse,kar je bilo v trenutnih možnostih mogoče.Posebej sta se pri tem potrudila DušanŽnidar in Stevo Bosanac. Po vsej verjetnostipa je predstavitev Cinkarne na tem velikemslovenskem botaničnem vrtu zadnja, saj jezaradi premajhne povezave oziroma sinergijes plasmanom Humovitov, predvidena prekinitevsodelovanja.I. S.Odšel je gospod WIELGOZ globoko žalostjo nas je prve dni majanavdala vest o smrti g. Wielgoja.Bil je odličen poznavalec tehnike proizvodnjetitanovega dioksida, zato ga je firma Thannet Mulhouse po sklenitvi pogodbe leta 1968vključila v ekipo za posredovanje engineeringain know-howa Cinkarni. Po zagonu tovarneleta 1973 je bil poleg g. Cipolle mentorCinkarnine ekipe TiO2. Z veliko strokovnostjoin občudovanja vredno osebno zavzetostjoje v letih, ki so sledila, odločilno prispeval kuspehu njune misije.V dneh najhujše krize, ko je prvo leto pozagonu zaradi pogostih havarij, požara naelektrofiltrih, prekinitev dobav električneenergije in uničujoče fluktuacije delovnesile izgledalo, da je ta projekt za Cinkarno zaštevilko prevelik, je g. Wielgo z zanj značilnimoptimizmom ugotovil, da poti nazaj ni in dasmo zato preprosto obsojeni na uspeh.Imel je prav! Zahvaljujemo se mu zaodlično opravljeno delo. Ohranili ga bomo vnajboljšem spominu!«V. RaznožnikNovosti iz GradbenegaprogramaPaletoproizvodov zagradbeništvosmo dopolnili znovimi izdelki:Nivedur S belibelo tankoslojno cementno lepilo za lepljenjestandardne keramike in klinkerja, steklenekeramike (prizem) in mozaika. Lepilo odlikujedekorativna bela barva, enostavna vgradnja,zmrzlinska obstojnost in dobra sprijemnatrdnost.Nivedur E rapidhitrovezno izboljšano tankoslojno cementnolepilo za lepljenje težke stenske intalne keramike, marmorja, keramike naproblematične podlage, za lepljenje keramikev bazenih in na balkonih ter za lepljenjestandardne keramike na že položenokeramiko. Lepilo odlikuje dober oprijem inelastičnost, dolg odprti čas, pohodnost inmožnost fugiranja po 4. urah, odpornost protizmrzali.Nivefilcementna fugirna masa v 15. niansah zafugiranje položene keramike na notranjih inzunanjih površinah; za fuge od 2 do 7 mm.Hidrozan elastikdvokomponentna elastična vodotesna masaza zaščito in zatesnitev površin kopalnic,tušev, balkonov, plavalnih bazenov in teraspred polaganjem keramičnih oblog. Masaje odporna proti zmrzovanju, apnenici inklorirani vodi.A. K.OD TU IN TAMCinkarna na sejmu IntergrafikaKonec maja je bil v Zagrebu sejemIntergrafika, ki velja že od nekdaj zastrokoven sejem grafične industrije. Glavninamen razstavljavcev je predstavitev novihproizvodov, tiskarskih strojev in naprav.Prav to je bil razlog, da se letos na sejmihpredstavljamo samostojno.Predstavili smo namreč novo pozitivnoploščo KEMOLIT PCP kot konvencionalno inCTP (computer to plate) tiskarsko ploščo,ki nadgrajuje dosedanjo. Uporablja se zaklasično kopiranje preko filma ali brez filmakot CTP na najnovejših UV-XPose Luscherjevihin Basys print osvetljevanih sistemih. Ta dvasistema sta se razvila v zadnjem času in bilahko rekli, da pomenita pravo revolucijo vtiskarskem svetu. Saj so v zadnjih petnajstihletih veliki proizvajalci plošč že uspeli s svojimCTP osvetljevalnimi sistemi in ploščamiosvojiti trg, tudi do 70 % v EU.Vendar ti CTP sistemi zaradi laserjev, delujejona drugih svetlobnih valovnih dolžinahkot naša klasična plošča. V ta namen soproizvajalci, ki krojijo svetovni vrh (Agfa,Kodak, Fuji) razvili tudi nove plošče, ki seosvetljujejo na teh svetlobnih laserskihžarkih. Poznamo dva sistema: termalni invioletni. Seveda je bil razvoj novih plošč dragin je posledica tudi draga CTP plošča. Razlikav ceni na m 2 je pribl. 2 do 3 EUR.In tu je sedaj naša priložnost, kot proizvajalcaklasičnih-konvencionalnih plošč, daskupaj s proizvajalcema novih laserskihnaprav, ki delujejo na UV svetlobnih žarkih,poizkusimo osvojiti tisti del trga, ki še ni nanovih tehnologijah. Zato smo opravili testenaših plošč v Švici pri proizvajalcu UV-XPoseosvetljevalnih naprav, ki so prinesli zelodobre rezultate in s tem dobro referenco priLuscherju, ki ima svojo zelo dobro postavljenotrgovsko mrežo za prodajo teh naprav. Nasejmu v Zagrebu smo se srečali še z firmoBasys, kot drugim proizvajalcem teh naprav,ki trenutno testira na svojih napravah vNemčiji naše plošče. Rezultati prvih testiranjso tudi pri njih vzpodbudni.Prvi razgovori z vodilnimi teh podjetij sopokazali dobre pogoje za sodelovanje,vendar pa je sedaj na nas kako bomo znali znašimi tehnološkimi proizvodnimi napravamiin kapacitetami to izkoristiti, kajti imetitiskarsko ploščo, ki jo lahko uporabljašklasično s filmom ali preko UV-CTP sistemovpomeni danes veliko prednost, saj so velikiproizvajalci zelo zmanjšali proizvodnjoklasičnih tiskarskih plošč.I. P.Cinkarnar 1/305 3


AKTUALNOPriznanje za uvajanje nanotehnologijCinkarna je na letošnjem sejmu Plagkem prejela srebrno priznanje za uvajanjenanotehnologij. Gre za dve vrsti izdelkov. Na eni strani že nekaj let proizvajanegabakrovega fungicida Cuprablau Z Ultra, na drugi pa za poskus uporabe ultrafinegaTiO2 v proizvodnji masterbatchev.Področje nanotehnologij posebej v zadnjihletih doživlja velik razmah. Znanstveniki tuvidijo neizmeren potencial za premagovanjeomejitev pri uporabi do sedaj znanihmaterialov. Delci v velikosti 20 do 80 nmso tako majhni, da jih s prostim očesomne vidimo – pravimo jim tudi ultrafini delci.Tako fini delci prinašajo s svojimi lastnostmištevilne prednosti. Praviloma se le-teodražajo v večji učinkovitosti, zaradi velikeaktivne površine, ter v posebnih efektih,kot so fotokatalitsko in biocidno delovanje,večja odpornost materialov v temperaturiter vremenske in mehanske obremenitve.Bolj domače pri tem govorimo o na primersamočistilnem efektu (fasade, ki se čistijopod vplivom sončnih žarkov), UV zaščitnemfaktorju (v sončnih kremah), preprečevanjunastajanja mikrobov (plesni), preprečevanjustaranja in razpadanja materialov, zaradivpliva sonca, in vremenskih pojavov(preprečevanje propadanja pakirane hrane– inteligentna embalaža).S pred petimi leti uvedenim proizvodomCuprablau Z Ultra smo v našem podjetju žeutrli pot nanoizdelkom. Mnogo širše področjeuporabe in višje dodane vrednosti pa seskrivajo v ultrafinem TiO2. Cinkarna ima že34-letno tradicijo proizvodnje pigmentneoblike titanovega dioksida. To so okvirno 10krat večji delci, ki jih proizvajamo predvsemza področje izdelave premazov. Funkcijapigmenta je v tem primeru predvsemizboljšanje pokrivnosti in svetlosti, precejpa tudi varovanje organskih veziv, iz katerihsestojijo premazi pred staranjem oziromarazpadanjem, zaradi svetlobnih in vremenskihvplivov.Proizvodnje ultrafinega TiO2 še nimamo,imamo pa nekaj dobrih temeljev (surovine,poznavanje tehnologije, trg), ki jih bopotrebno nadgraditi z razvojem, proizvodnjoin trženjem.Področja uporabe nano-TiO2 so zelo raznolika.Zato obstaja na trgu že danes množicarazličnih oblik ultrafinega TiO2. Največ se gaporabi za proizvodnjo katalizatorjev, precejmanj za proizvodnjo plastike in premazov,najmanj pa za področje kozmetike. Zaprihodnje obdobje se načrtuje velik porastprav na področju premazov in plastike. Tu senašemu podjetju odpirajo dodatne možnostiza povečevanje dodane vrednosti, saj je zaproizvodnjo plastičnih materialov potrebnapredizdelava tako imenovanih masterbatchev(koncentrirane mešanice pigmentov in/alidodatkov, ki jih s toplotnim procesom indodatkom polimernega veziva strnemo vtekočo maso ter po hlajenju pretvorimo vobliko granul ali peletov), ki jih proizvajamov PE Kemija Mozirje.Pred sejmom Plagkem smo iz vzorcev,pred desetimi leti v industrijskem meriluposkusno proizvedenega ultrafinega TiO2,izdelali vzorčni nanomasterbatch in ga tudirazstavili na sejmu. Za obe predstavljeniobliki nanomaterialov pa nam je komisijapodelila srebrno priznanje. V njem vidimopredvsem motiv za nadaljevanje zamišljenepoti od proizvodnje do vgradnje nanodelcevv polproizvode oziroma proizvode našebodočnosti.Nikolaja PODGORŠEK SELIČFoto: Selimovič, Korat, GorenšekMasterbatch - koncentrat pigmentov in dodatkov za plastiko4 Cinkarnar 1/305Cuperblau Z Ultra - nano izdelek,ki je na trgu že pet let


Doseči množično dejavnostPROJEKTDa bi bilo podjetje uspešno mora biti inovativno. Raziskave so pokazale, da so podjetja, kiso sposobna uporabiti inovacije za diferenciacijo svojih proizvodov ali storitev, v povprečjudvakrat bolj dobičkonosna od ostalih (Tidd, Bessant, Pavitt, 2001). Poleg profesionalneinovacijske dejavnosti, ki je v našem podjetju organizirano v Službi za raziskave in razvoj,je potrebno razviti in vzpostaviti tudi sistem množične inovacijske dejavnosti, zato, da bodovsi zaposleni vzpodbujeni k razmišljanju o izboljšavah, podajanju predlogov za izboljšavein realizaciji predlogov, vse to zaradi povečanja uspešnosti podjetja in zadovoljstvazaposlenih.Ker smo prepričani, da smo mi podjetje, kjerse v glavah zaposlenih poraja mnogo idej inrešitev, ki bi pripomogle k boljšemu poslovanjupodjetja, lažjemu delu, izboljšanju pogojevdela, optimiranju najrazličnejših procesov inpostopkov, zmanjšanju oz. kopičenju papirjevv podjetju, izboljšanju učinkovitosti itd., smose v podjetju odločili, da začnemo na novos sistemom nenehnega izboljševanja, ki biporodil mnogo koristnih predlogov in idej,zato je nastal projekt, ki smo ga poimenovaliCC-UM.Projekt CC-UM, ki je štartal s poskusnimobdobjem 1. 4. 2007 in se zaključuje 1. 10.2007 je bil začrtan, da bi spodbudil inovativnodejavnost v podjetju in s tem dvignil miselniproces in motiviranost delavcev na vsakemdelavnem mestu v podjetju. V okviru projektasmo določili skupino, ki je postavila temelj zapostavitev sedanjega sistema s sprejetjemPravilnika o inovacijski dejavnosti, ki je podalpravne temelje za delovanje inovacijskegasistema, sprejeli smo organizacijski predpisObvladovanje koristnih predlogov in inovacij,ki nam pove pot, po kateri poteka tadejavnost in sprejeli smo slogan CC-UM RODIIZUM, s katerim smo hoteli približati celotnodejavnost vsakem Cinkarnarju.V okviru začetka projekta smo opravilinaslednje aktivnosti:• ustanovili smo pisarno CC-UM, kjer lahkovsi zaposleni oddajamo predloge oz.prijavljamo najrazličnejše IDEJE;• objavili smo vsebino projekta vInformatorju št. 2 z dne 2. 4. 2007;• Izdelali smo reklamne table, ki sonameščene pri vhodih v podjetje privratarnicah in pred glavno jedilnico;• izdelali smo reklamne table in nalepke, kiinformirajo in usmerjajo vse zaposlene vpisarno CC-UM;• izdelali smo plakate, ki so nameščeni nareklamnih tablah in na oglasnih deskah vcelotnem podjetju;• predstavili smo sistem na kolegijuuprave v začetku aprila, da bi informiralivodstveni kader o vsebini projekta, takoda lahko prenese informacije o sistemu vvsako poslovno enoto oz. službo in z njoinformirajo, animirajo in vzpodbujajo vsezaposlene v posameznih organizacijskihe notah.Projekt CC-UM vključuje vse zaposlene vpodjetju. Od začetka projekta do 1. 6. 2007je v pisarno CC-UM prispelo 43 prijav, ki sobili vse obravnavane in poslane v nadaljnjoobravnavo, kar na letni ravni znaša 258 idej ali0,23 ideje na zaposlenega. Od vseh prispelihidej je rešenih 12 idej, od katerih jih je bilošest rangiranih kot ˝KORISTNI PREDLOG˝,šest pa kot ˝IDEJA NI IZVEDLJIVA˝. Vsi ostalipredlogi so v fazi reševanja. Na osnovi šestihkoristnih predlogov sta bila razpisana dvaKU in dva PU, eden pa se obravnava v okviruRR- projekta, za enega pa je bil razpisan novRR-projekt.Splošna ugotovitev je, da večina prijavljenihidej izhaja iz PE in sicer:POSLOVNA ENOTA št. prijav IDEJETiO2 15Vzdrževanj in Energetika 9Kemija Mozirje 8Marketing 3R&R 3Veflon 2Kemija Celje 2Služba za varstvo okolja 1SKUPAJ 43GLAVNI NAMEN JE DOSEČI MNOŽIČNODEJAVNOST, ZATO VAM ŠE ENKRAT PODAJAMOKLJUČNE INFORMACIJE, KI SE NANAŠAJO NAPROJEKT CC-UMKaj je ideja, kaj koristni predlog, kajinovacija?Ideja je vsak zapisan predlog.Koristni predlog je ideja, ki jo je moč uporabitiza izboljšanje katerekoli dejavnosti v našempodjetju.Inovacija je izum, videz izdelka, tehnična alidruga izboljšava.Je možnost prijave ideje vezana nanaše delo?Uprava podjetja se zaveda dejstva, daizboljšave najlažje predlagamo na področju,na katerem delamo. Zato za predlaganjekoristnih predlogov ni nobenih omejitev.Zakonsko predpisana je le omejitev pri izumih,ki so lahko službeni (posredni ali neposredni)ali prosti. S to delitvijo je pri izumih opredeljentudi izračun nagrade.Kakšen je postopek prijave ideje?Prijavitelj izpolni obrazec za Prijavo ideje in gaodda v Pisarni CC-UM (Razvojno raziskovalnaslužba). Za PE Mozirje velja kot oddajno mestotajništvo PE. V pisarni oziroma tajništvu bodopotrdili prejem prijave in vam izdelali kopijoza vašo evidenco.Kdo mi pri tem lahko pomaga?Nadrejeni ali skrbnik sistema inovacijskedejavnosti (član uprave - delavski direktor,Marko Cvetko (tel.: 041 798 734) alizaposleni v pisarni CC-UM (int. št. 6093).KJE DOBIM OBRAZEC ZA PRIJAVO?Pri obeh vratarjih, v jedilnici, v tajništvu vašePE oziroma službe, v pisarni CC-UM (Razvojnoraziskovalna služba), intranet (All PublicFolders – Organizacija poslovanja-Poslovnadokumentacija - Prijava ideje, koristni predlogi,inovacije).Kaj dobim, če prijavim IDEJO?Prvo je naš skupen motiv – večji dobiček indolgoročnejši obstoj. Ker se zavedamo tudimotiva, potrebnega posamezniku, pa smododali tudi nekaj osebnih oblik nagrajevanja.• Izvedljiv koristen predlog bo nagrajen zdenarno nagrado 15 EUR.Če bo za izveden koristni predlog ocenjenaučinkovitost v vrednosti nad 10.000 EURletno, bo prijavitelj prejel še dodatnonagrado v višini 300 EUR.Nagrade bodo izplačevane ob koncumeseca.• Za neizvedljiv koristni predlog bo avtorprejel pisno Pohvalo.• Za obe vrsti koristnih predlogov bomo pokončanem testnem obdobju izvedli tudižrebanje z naslednjimi nagradami:1 x prva nagrada - prenosni računalnik,2 x druga nagrada – en teden koriščenjanaših počitniških kapacitet v izbranemterminu3 x tretja nagrada – družinski vikend vnašem domu v Logarski dolini.• Če bo ideja ocenjena kot inovacija, pabo zanjo veljal izračun, ki ga predpisujePravilnik o koristnih predlogih ininovacijah.Kdaj se oceni koristni predlog kotneizvedljiv?Kadar ni v skladu s strategijo in cilji podjetja,kadar finančni ali kadrovski viri tega neomogočajo.Cinkarnar 1/305 5


POGOVORIn kaj sledi?• Organizacija in priprava za nagradnožrebanje, ki bo 15. 10. 2007.• Na osnovi poskusnega obdobja bomoanalizirali poskusno obdobje, sistemustrezno dopolnili oz poenostavili (če bopotrebno) ter vrnili v uporabo 1. 1. 2008.Za vse, ki imate pripombe, dopolnitve oz.sugestije za popravo oz. izboljšanje sistemasmo vam z veseljem na voljo v pisarni CC-UM ali pri skrbniku sistema inovacijskedejavnosti.Marko CVETKOKrekovi skladiin ugodni pogojiKrekova družba za upravljanjeinvesticijskih skladov, d.o.o. želi krekovesklade približati zaposlenim v Cinkarnipod posebno ugodnimi pogoji. To je bilrazlog za pogovor s predsednico upravemag. Rozo Mlakar Kukovič.Krekova družba za upravljanjeinvesticijskih skladov, d.o.o., že vrstolet uspešno posluje na finančnemtrgu. Kdaj se je vse skupaj splohzačelo in zakaj?Krekova družba DZU, d.o.o.,je bila ustanovljenana začetku procesa lastninskegapreoblikovanja družbenega premoženjazaradi zbiranja lastniških certifikatov. IzKrekove družbe izhaja Zvon ena holding, ki jetudi eden večjih lastnikov Cinkarne.V letu 2000 smo ustanovili tudi prvi vzajemnisklad – SKALA. Po zelo uspešnem upravljanjuin dobrih donosih vzajemnega sklada Skala,smo ponudbo razširili z dvema vzajemnimaskladoma – KLAS v letu 2005 in MOST v letu2006.Kaj sploh so vzajemni skladi ?Vzajemni sklad je združeno premoženjevečjega števila vlagateljev in omogočaenostavno varčevanje v vrednostnih papirjih.Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladičedalje bolj razširjena oblika varčevanja vvrednostnih papirjih. Skladi investirajo svojasredstva v delnice podjetij in obveznice, kikotirajo na borzah.Zakaj varčevati neposredno v skladihin ne v bankah ali preko zavarovalnihpolic?Največja prednost varčevanja v skladih je ta,poleg dobrih donosov seveda, da vaš denar ničasovno vezan in ga lahko dvignete vedno, koga potrebujete. Za vplačan znesek pridobitedoločeno število investicijskih točk, katerihvrednost je vsak dan objavljena v dnevnemčasopisju, internetu… To vam zagotavlja, davedno veste, koliko sredstev imate v skladu.In kdo potem skrbi za naša vloženasredstva?Za upravljanje z vašim premoženjem skrbijoizkušeni upravljavci. Kupujejo se različnivrednostni papirji, kar pomeni velikorazpršenost naložb in s tem zmanjšanjetveganja. Stroški upravljanja skladovso minimalni, ker se v skladu upravljajovečmilijonska sredstva velikega števila malihvlagateljev.In kam nalagajo svoja sredstvavzajemni skladi SKALA, KLAS inMOST ?Krekov sklad SKALA, mešani vzajemni skladinvestira v slovenske in svetovne delnicekakor tudi v obveznice (vsaj 25 % sredstev),kar mu zagotavlja dolgoročno stabilno rast.Krekov sklad KLAS, delniški vzajemni skladje prvi družbeno odgovoren sklad v Sloveniji,kar zagotavlja investicije v delnice podjetij izpanog, ki izboljšujejo kvaliteto življenja kot soobnovljivi viri energije, alternativna goriva,tehnologija ohranjanja okolja, vodni sektor…Krekov sklad MOST, delniški vzajemni skladpa svoja sredstva nalaga na trgih držav vrazvoju – države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija,Kitajska), Balkan, Vietnam in ostali hitrorastoči trgi z nadpovprečno gospodarskorastjo, kar skladu omogoča nadpovprečnedonose.Več o skladih lahko izveste tudi v vašiinformativni pisarni finančne službe ali nawww.krekovi-skladi.si oz. na brezplačnemtelefonu 080 23 57.Za zaposlene v Cinkarni Celje pa stedo 30. 6. 2007 ponudili še posebnougodne pogoje?Krekove sklade želimo približati zaposlenim vCinkarni Celje pod posebno ugodnimi pogoji.Prva ugodnost je ta, da boste oproščenivstopne provizije (do 2,5 %) vsi, ki bostevplačali sredstva v Krekove sklade do 30. 6.2007,Še bolj pa nas veseli, da nam je skupaj zvašim vodstvom uspelo omogočiti možnostrednega mesečnega varčevanja brezdodatnih stroškov plačilnega prometa zavse ki boste k temu pristopili prav tako do30. 6. 2007. To pomeni precejšen prihranek,saj je znano, da so banke v letu 2007 zelopovečale tarife za plačila preko računov. Zanakazovanje denarja in s tem stroške vplačilbo za vas poskrbela računovodska službaCinkarne Celje.Seveda vsakega vlagatelja pa zanimajoseveda tudi donosi.Donosi Krekovih skladov so bili v preteklostinadpovprečni. Najstarejši sklad Skala jedosegal v preteklih letih povprečno donosnost17 %. Krekov sklad Most pa je v prvem letudelovanja dosegel donos odličnih 24,7 %.Prav donosi na pretekle donose, delajo‘’čudeže’’ v velikosti privarčevanih sredstev.V Krekovih skladih torej lahko kvalitetnovarčujete za nakup stanovanja, za starost,za šolanje otrok … Sredstva niso vezanain so torej vedno v celoti dosegljiva, ko jihpotrebujete.Res upam, da vaši zaposleni te enkratnepriložnosti ne bodo zamudili.Prav zato vas vse še enkrat vabimo, da seoglasite v informativni pisarni finančneslužbe pri centralni jedilnici ali nas pokličetena brezplačni telefon 080 23 57, da sepogovorimo o varčevanju in kateri skladizbrati, da boste po koncu varčevanja več kotzadovoljni z vašo odločitvijo danes.M.K.6 Cinkarnar 1/305


Pavel BlagotinšekINTERVJUpomočnik generalnega direktorjain vodja razvojno raziskovalne službePo vrsto uspešnih projektih, ki jih jeskupaj s sodelavci odgovorno izpeljalmag. Pavel Blagotinšek mu je upravaob koncu lanskega leta zaupala dvepomembni vodilni mesti. Upravi bopomagal pri reševanju strokovnihproblemov in pri vodenju zahtevnejšihprojektov.Na razvojnem področju ste že veteran,saj ste v to delo vpeti že od leta 1984,ko ste se zaposlili v Cinkarni. Kakogledate na prehojeno pot, ki je bilana eni strani zahtevna, na drugi stranipa zelo uspešna? Kateri projekti sose zvrstili?Res je, teh je bilo kar veliko, naj omenim lenekatere večje projekte: izgradnja Površinskedodelave 2 (nekdanji obrat litopona),Posodobitev pranja pigmenta, Površinskadodelava 1, Predmešanje rud na razklopu,Posodobitev nevtralizacije, Posodobitevmletja kalcinata in v sklopu razširitveproizvodnje titanovega dioksida na 60.000tpa, Razširitev nevtralizacije, Razširitev mletjarud-postavitev D-mlina, Razširitev razklopa,Ožemanje gela, Predsušenje gela predkalcinacijo, Hlajenje kalcinata, Razširitevpranja pigmenta ter nazadnje Čiščenjerazklopnih plinov. Trenutno pa sem najboljangažiran na projektu Suhega zapolnjevanjasadre, ki je zelo obsežen in dokaj zahtevenprojekt.Ko ste leta 1990 magistrirali, smozapisali, da bi bil čudovit izziv, če bi vasCinkarna poslala na nekajmesečništudij in izpopolnjevanje v tujino. Tose ni zgodilo, ste pa trdo delali naposodobitvi pigmenta titanovegadioksida in nato napredovali. Kakoto komentirate? Kako bi moraliv Cinkarni ravnati z razvojnousmerjenimi strokovnimi delavci?Smiselno bi bilo organizirati razvojno funkcijotako, da bi bili kadri združeni projektno inimeli stalne aktivnosti in dela pri razvojuin raziskavah in ne le občasne, kakor zdaj.Stalna projektna skupina naj bi pokrivalaraziskave možnosti (strateške študije, študijemožnosti, smotrnostne študije, študijeizvedljivosti in podobno), aktivnosti raziskavin razvoja za tehnologije in proizvode. Nata način bi omogočili učinkovitejše delo innjegovo večjo kvaliteto.Razvojne naloge ste opravljali vprojektnih skupinah, ki so se izkazaleza najboljši način vodenja. Strinjali seboste, da je timsko delo v današnjemčasu garancija za napredek. Kajmenite o tem?Brez timskega oziroma projektnega načinadela danes ne moreš uspešno izvajatizastavljenih projektov in uresničevati zastavljenihciljev. Seveda smo po tej plati že precejnapredovali, menim pa, da se bomo moraliv prihodnje vsi še nenehno in potrpežljivotruditi, da bomo to še izboljševali.Uprava je sprožila širok projekt ovzpodbujanju inovacijske dejavnosti.Ali menite, da bo to prizadevanjerodilo sadove?Vsekakor, mogoče ne takoj, ampak dolgoročnopa menim, da bo vzpodbujanje inovacijskedejavnosti rodilo sadove. Inovativno deloje pomembno področje, ki lahko bistvenovpliva na dolgoročno uspešnost podjetja.Znano je, da je to v vseh priznanih in uspešnihgospodarstvih doma in po svetu nujen insamoumeven proces.Pri današnjem poslovanju in razvojuje potrebno v prvi vrsti upoštevatiekološko problematiko in energetskoučinkovitost. Vse je potrebno gledatiskozi prizmo dobičkonosnosti. Kajmenite o tem?Dolgoročno ekonomsko rast podjetja jepotrebno načrtovati na podlagi uravnoteženihekonomskih, ekoloških in socialnih principovoziroma je potrebno upoštevati načelatrajnostnega razvoja.Glede prihodnosti Cinkarne so nekateričrnogledi, drugi so prepričaniv še večji uspeh. V katero smer seCinkarna lahko razvija, katera so povašem mnenju področja, kjer bi lahkona podlagi dosedanjega razvoja šenapredovali?Na to vprašanje je težko odgovoriti na kratko.Dolgoročni razvoj podjetja oziroma možnenove smeri razvoja podjetja so nakazane vstrateškem načrtu podjetja za obdobje odleta 2007 do 2012.Menim pa, da bi morala Cinkarna v prvivrsti skrbno načrtovati in izvajati investicijev obstoječe tehnologije, da bi s svojoproizvodnjo konkurirali ostalim proizvajalcemter ostali sprejemljivi za tržišče in okolje.Le tako bomo naslednje negativne fazekonjunkturnega cikla lažje preživeli.Za povečanje učinkovitosti, racionalnostiin znižanja stroškov na enoto proizvoda bimorali redefinirati vse funkcije v podjetju. Zatrajnejšo ekonomsko ustalitev teh programovmoramo v prvi vrsti zniževati stroške z boljšimizkoristkom surovin, energije in naprav, ker jeCinkarnar 1/305 7konkurenca izredno ostra in terja vedno nižjeproizvodne stroške.Pri tem bi morali pridobiti čim več sredstev, kijih namenja EU za razvoj obstoječih in novihtehnologij, izboljšanje ekologije, izboljšanjekadrovske strukture in za aktivnosti, ki selahko vključujejo v programe regionalnegarazvoja (vzpodbujanje razvoja novih izdelkovz uporabo naših proizvodov, vzpodbujanjeraziskovalnih programov na institutih ter vregijskih tehnoloških centrih).Prevzeli ste kar dve pomembnifunkciji. Kateri so vaši cilji pri delupomočnika in vodenju razvojnoraziskovalne službe?Pri delu pomočnika generalnega direktorja zatehnično področje se vidim kot pomoč upravipodjetja pri reševanju strokovnih problemovin pri vodenju zahtevnejših projektov. Vlanskem letu sem prevzel vodenje projekta»Suho zapolnjevanje sadre«, ki je precejobsežen in zahteven projekt, ker se izvajagradnja na »zeleni trati«. Nadalje se vidim kotvir informacij in idej, skratka v smislu vodenjaprojektnih skupin, ki pokrivajo raziskavemožnosti (strateške študije, študije možnosti,študije izvedljivosti).Cilji, vloga in delovanje Razvojno raziskovalneslužbe izhaja iz strateškega načrta podjetja.Zato je potrebno področja – programedela, ki bi jih pokrivala SRR, uskladiti sstrateškim načrtom in ustrezno prilagoditikadrovsko in organizacijsko strukturo.Razvojno raziskovalno delo mora temeljiti nadolgoročnih planih oziroma mora biti to »tekna dolge proge«, kot to ponavadi imenujemos prispodobo.Kako pristopate k delu osebno, katereso vaše življenjske vrednote?Predvsem družina, pri delu pa zanesljivost,delavnost, zaupanje in skratka pozitivnanaravnanost v življenju.Spraševala in fotografirala: Mira GORENŠEK


AKTUALNOPapirna dokumentacija zaključenaPo pridobljenem delnem gradbenem dovoljenju, ki je postalo pravnomočno 1. avgusta 2006 in po izdelavimanjkajočih načrtov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za peti objekt, je bilo 25. aprila2007, za investicijo v program sanacije in rekultivacije odlagališča sadre Za Travnikom, pridobljeno šedopolnilno gradbeno dovoljenje za izvajanje trdnega zapolnjevanja.S tem je zaključen upravni postopek, ki smoga v Cinkarni pričeli davnega novembra leta2000, z vlogo za lokacijsko dovoljenje, natakratno Ministrstvo za okolje in prostor, zasanacijo in rekultivacijo odlagališč sadre ZaTravnikom in Bukovžlak.S pridobljenim skupnim gradbenim dovoljenjem(delnim in dopolnilnim) ter dodatnoz že 11. decembra 2006 pridobljenimSlovenskim tehničnim soglasjem za sipkotitanovo sadro, da je zaradi svojih lastnostiprimeren gradbeni material – polnilo, za trdnozapolnjevanje saniranega in izpraznjenegaodlagališča Za Travnikom kot tudi za drugazapolnjevanja ter spodnje ustroje in podloge vnizkih gradnjah, kakor tudi za tesnilne sloje nasanitarno urejenih komunalnih odlagališčih,je zaključena papirna faza, potrebna zapričetek in izvedbo gradnje.Zaključena papirna faza omogoča izgradnjoin izvajanje sanacije mokre goščesadre s črpanjem in rekultivacijo suhegazapolnjevanja, oziroma skupni tehničnipregled za vse objekte in opremo ter pogoje zapričetek enoletnega poskusnega obratovanja,ki bo osnova za izdajo uporabnega dovoljenjaza celoten kompleks izgrajenih objektov innjihovega obratovanja.Pridobljeno Slovensko tehnično soglasjeSTS-06/090 z veljavnostjo do 30.11.20118Področje lokacije Za Travnikom je sprostorskim zazidalnim načrtom mestneobčine Celje iz leta 1986 in občine Šentjur izleta 1987, namenjeno odlagališču titanovesadre. Z naknadno sprejetimi tolerancamisprememb in dopolnitev zazidalnega načrtaobčin Celje in Štore iz leta 2001 ter občineŠentjur šele iz leta 2003 pa je bila omogočenarealizacija zahteve iz omenjenih veljavnihzazidalnih načrtov: “Kolikor bi nadaljnji razvojtehnologije odlaganja omogočil zgostitev, jepredvidena zazelenitev odlagališča”.Prehod na suhi način odlaganja sadre dajeveliko prednosti v primerjavi z današnjimnačinom mokrega odlaganja gošče sadre insicer:• za pribl. 50 % se poveča koristen volumenodlagališča, saj se filtrski kolač sadrevgrajuje kot drugi sipki materiali;• obstoječe odlagališče je nepropustno innepropustnost zagotavlja tudi izgrajenapregrada;• pregrada kot nepropustno telo ostaja, sajbo v času zgoščevanja (dokler se mokroodložena gošča sadre ne prečrpa inzgosti na membransko komornih filtrskihstiskalnicah), omogočen kontroliran invaren odvod zajezene vode in filtratav odlagališču preko preliva do talnegaizpusta;• končna ureditev odlagališča je neprimerljivoboljša, kot da bi ostalo ojezerjenoodlagališče polno nikoli zgoščene goščesadre;• predvidena je zazelenitev in zasaditev– rekultivacija, potem ko se bo zgornjapovršina prekrila z 20 cm zemeljskegamateriala;• odvod površinskih voda bo zelo enostaven,predvidena je namreč izvedba dvehobrobnih jarkov, ki zajemata površinskovodo iz okolja in iz urejenega odlagališča;• po končni ureditvi in zazelenitvi odlagališčaCinkarnar 1/305PGD dokumentacija obsega 42 naslovov in je1,5 m dolga ter težka 48,7 kgse bo varnost pregrade močno povečalain ne bo potrebno trajno opazovanje indrago vzdrževanje pregradnega telesa, sajbo potrebna samo košnja trave na zračnistrani pregrade;• krajinska ureditev bo tudi na željo krajanovz razgibano površino, z 22 m visokim protihrupnim nasipom pred objektom in drugimipogozdenimi protihrupnimi vzpetinamikakor tudi z malimi ojezerjenimi mokrišči;• mogoča je tudi druga uporaba skorajsonaravno v naravno okolje vrnjene 40ha površine npr. za lesno proizvodnjo, vrekreacijske namene ali za pozidavo, brezomejitev.V času izgradnje in obratovanja bo za nadzornad izvajanjem del na območju deponijeformirana mešana komisija iz predstavnikovvseh lokalnih skupnosti glede na ozemeljskeupravne meje.Do konca leta 2007 sta v zaključku tudiaplikativna raziskovalna projekta:• uporabe novih materialov iz recikliranihindustrijskih odpadnih surovin in gradbenihodpadkov v gradbeništvu ter• uporabe analiznih tehnik z rentgenskosvetlobo, ki ju izvajamo z Inštitutom JožefStefan,pri čemer bomo razširili uporabo sipke titanovesadre s cementnimi kompoziti in pridobilimožnost z nedestruktivno analizo kontroliratiprisotnost sadre v ali na najrazličnejših vzorcih(trdnih in tekočih). Vse to pa je podrobno in zutemeljitvami ter po zakonskih predpisih, ki sose v šestih letih trajanja upravnega postopkakar naprej spreminjali, dokumentirano vgradivu projekta za pridobitev gradbenegadovoljenja, ki obsega 42 naslovov.Dokumentacija v enem izvodu, ki jo sestavljajorazlično debele mape in fascikli, je postavljenav vrsto dolgo 1,5 m in je postavljena natehtnico težka 48,7 kg. Dokumentacija je bilav šestih izvodih razdeljena med prejemnike:UE Celje, arhiv PE Vzdrževanja in energetike,investicijska služba, izvajalci – operativa inodgovorni vodja projekta.Tekst in foto: Dani PODPEČANOdgovorni vodja projekta za PGD fazo


Irena Vačovnik,direktorica poslovne enoteKemija MozirjeINTERVJUZdi se, da je v življenju Irene Vačovnik vse vnaprejnačrtovano, saj svojo pot iz študija kemijsketehnologije in pomembne strokovnjakinje napodročju razvoja novih proizvodov nadaljuje zvodenjem poslovne enote Kemija Mozirje, ki gaje prevzela lansko leto. Tako imava že drugičpriložnost za pogovor.Leta 1994 sva se prvič pogovarjali, ko semvas predstavila kot mlado strokovnjakinjo.Takrat ste zlasti poudarjali pomembnostvzpodbud in motivacij zaposlenih za boljšedelo in perspektivo podjetja. Kaj menitedanes po 15. letih službovanja o tem?Še vedno se s to trditvijo strinjam. Če zaposlenina vseh ravneh s svojimi predlogi, idejami inne nazadnje z vestnim in odgovornim delomdoprinesejo k realizaciji tako razvojnih kot izdelkovproizvedenih za trg in so o rezultatih njihovegaprispevka informirani, menim, da je že to enavzpodbuda za nadaljnje delo.Sama motivacija je zelo odvisna od neposrednegavodja, ki usmerja in daje zagon celotni ekipi ter dajesodelujočim tudi povratno informacijo. Kot pove žepregovor Lepa beseda dobro mesto najde, tako jetudi z motivacijo: ljudi je za dobro opravljeno delotreba tudi pohvaliti. Največja motivacija pa je zavečino še vedno tista, ki je izražena z denarjem.Vsekakor pa menim, da je potrebno veliko vlagativ informiranje vseh zaposlenih. Če so seznanjeni,čemu izbiramo cilje, planiramo, uvajamo novemetode dela, posvečamo skrb za okolje, varnostzdravje …, to razumejo, in če poudarimo dejstvo,da so za doseganje zastavljenih planov pomembniprav vsi, želijo v ta sistem tudi sami prispevati svojdelež.Mozirje je blizu in hkrati daleč od matičneCinkarne. Ali je ta povezanost zdaj kajboljša kot tedaj, ko ste nastopili službo?Verjetno zaradi oddaljenosti nekatere informacijeustnega značaja prispejo do nas kasneje.Pred 15. leti pretoka informacij po elektronskihmedijih še ni bilo, zato do nas nekaterih informacijsploh ni bilo. Sam sistem nas danes sili v to, dapretok informacij poteka po ustaljenih kanalih.Bistveno več je tudi delovnih sestankov, na katerihpride do izmenjave informacij.Kljub temu pa naša poslovna enota verjetno ne,,utripa’’ z enakim ritmom kot matična firma. Velikavečina pri nas zaposlenih je namreč bila v Cinkarni vCelju le enkrat ali dvakrat – ob urejanju formalnostiob sprejemu na delovno mesto.Novo zaposleni v naši poslovni enoti dobijo pripreverjanju usposobljenosti za določeno delovnomesto nekaj vprašanj o poznavanju matične firme, oproizvodnem programu Cinkarne, o organiziranostiv podjetju, tako da preko ‘’učne dokumentacije’’grobo poznavanje le imajo.Je pa želja našega operativnega razvoja, da seodpravi na krajšo ‘’ekskurzijo’’ po proizvodnihposlovnih enotah Cinkarne.Sama sem si proizvodnjo v večini PE ogledala,predvsem ‘’zahvaljujoč’’ izvajanju notranjih presojpo posameznih procesih. Prav zaradi poznavanjaposameznih procesov rada prebiram takoinformativne kot strokovne članke v naših internihglasilih.Še nekaj mi je tedaj padlo v oči, ko stedejali: »Če bi bili pravilno organizirani inpovezani … bi bilo več prodaje …« Ste želeliizraziti zamisel, da bi bila prodaja mozirskekemije locirana v Mozirju? Pogovarjali svase tudi o industrijski prodajalni v Mozirju?Naši strateški izdelki so v prvi fazi vgradnjenamenjeni v večji meri industrijski potrošnji. Zaraditega je zelo pomembno, da je tehnično osebje,ki je v stiku s porabniki, dobro usposobljeno tudiz vidika izredno dobrega poznavanja izdelka.Zato je velikega pomena sodelovanje s tehnologiv Operativnem razvoju in v Tehnološki pripraviproizvodnje poslovne enote. Sami se morajoprepričati o lastnostih in prednostih določenegaizdelka, da lahko to zagovarjajo tudi pred kupcemin maksimalno optimirajo uporabo določenegaizdelka pri porabniku. Vse to bi bilo zagotovo lažje inbolj spontano, če bi bili locirani v Mozirju.Če gledam z vidika kupca oziroma porabnikanaših izdelkov, je moteče tudi ‘’pošiljanje’’ kupcapo informacije iz Mozirja v Celje. Velikokrat se stehničnega vidika obrnejo stranke neposredno nanas, ko pa pridemo do vprašanja cene in naročil, jihje potrebno preusmeriti v Marketing, kar pa nekaterine razumejo in jim to predstavlja oviro.Glede industrijske prodajalne pa: industrijskaprodajalna v Mozirju pravzaprav po izgledu ni ravnoprodajalna, ampak je le podaljšana roka skladiščnedejavnosti. Dnevni prihodek je v ‘’dobrih’’ dnehnekje 200 €. Največ prodamo gradbenih lepil inzemlje ter nekaj premazov, predvsem zato, kerkupci menijo, da bodo pri nas kupili ceneje kot pa vokoliških prodajnih centrih, kar pa ne drži.Kemija Mozirje je urejena poslovna enotas trdno začrtano razvojno potjo v predelavicinkarniških pigmentov v premaze zlastiv Ekolak in Masterbatche. Ali takapredstavitev drži ali bi morda kaj dodali?Seveda trditev drži. Naša glavna programa, nakaterih je treba graditi, sta praškasti laki (Ekolak) inmasterbatchi (CC master). Pri obeh programih, kakortudi pri klasičnih premazih, gre za delno vgradnjobelega pigmenta titandioksid, seveda poleg serijeostalih barvnih pigmentov in ostalih potrebnihsurovin. Zaenkrat ostajamo na pretežno beli niansile na masterbatchih, ker nam trenutne proizvodnekapacitete ne dopuščajo širitve asortimana.Poslovna enota je dobro urejena, za kar siprizadevamo vsi zaposleni. Po uvedenem sistemuzagotavljanja kakovosti uvajamo sistem ravnanjaz okoljem, varnostjo in zdravjem. Zunanjo presojoplaniramo že v juniju letošnjega leta, in sicer ponajzahtevnejšem okoljskem standardu EMAS terOHSAS 18001 za področje varnosti in zdravja pridelu.Gospodarsko poslovanje terja nenehenrazvoj, da lahko preživimo. Ali imate v PEdovolj znanja, da lahko ustvarjate dodanovrednost?Razvoju je vsekakor treba slediti, v kar nas silijo tudiCinkarnar 1/305 9porabniki sami s svojimi vedno novimi zahtevami.Dodatna izobraževanja, udeležba sejmov, razniseminarji so sestavni del dobrega razvojnegaoddelka. Našim tehnologom je to v večji merizagotovljeno, odprti so za novosti, imajo znanje invizijo in rezultati tu ne smejo izostati. Večje dodanevrednosti z večino naših izdelkov ne ustvarjamo, kerje na trgu konkurenca precejšnja. Cene izdelkovna trgu pa, kljub nenehnemu naraščanju vhodnihsurovin, ostajajo nespremenjene oziroma padajo.V asortimanu imamo tudi nekaj specialnih izdelkov,kjer so dodane vrednosti večje, vendar so količinemanjše.Kako vidite prihodnost Kemije Mozirje in vkateri smeri si boste zanjo prizadevali?Gradili bomo na programih, ki smo jih že dobroosvojili – praškasti laki in masterbatchi, saj je trendporabe obojih v svetu še vedno v močnem porastu,predvsem področje polimerov.V bližnji prihodnosti načrtujemo nakup dodatnelinije za proizvodnjo masterbatchev in linije zapraškaste lake. Za oba programa so namreč, v dvehizmenah, kapacitete že polno zasedene.Razvoj mora kreniti v smer razvijanja izdelkov, skaterimi bomo ustvarjali večje dodane vrednosti.Na področju praškastih lakov sta na vidiku dveekstremni kvaliteti: kvaliteta za zaščito temperaturnoobčutljivih površin in kvaliteta odporna natemperature do 500 °C, ki obe zahtevata povsemdrugačne sisteme veziv kot jih uporabljamotrenutno.Masterbatchem se bodo pridružili compoundi,ki odpirajo široko področje možnosti prodaje. Napodročju polimerov so velika priložnost in razvojniizziv tudi nanomateriali, katerih uporaba, na računizjemnih rezultatov pri vgradnji, strmo narašča, sopa še dokaj neraziskano področje.Pri nastajanju novih izdelkov pa ne morem mimodejstva, da je, pri lansiranju novih izdelkov natrg, neobhodno potrebno intenzivno sodelovanjeprodajnega osebja, ki so podaljšana roka pridoseganju zastavljenih razvojnih načrtov. In tosodelovanje od njih pričakujem v polni meri.Kaj bi rekli o sebi, kakšna osebnost ste inkatere vrednote vas najbolj zaznamujejo?Najvišjo vrednoto mi predstavlja moja družina. Čeje človek srečen in potrjen v svoji osnovni celici,menim, da lahko takšen deluje tudi navzven. Kerimam štiri otroke, mi angažiranosti v neslužbenemčasu ne manjka. To mi ni v breme, ampak v velikoveselje in zadovoljstvo.Spoštujem odprt dialog, brez prikrivanja inhinavščine, in to pričakujem tudi od ostalih. Menim,da smo mi in vse naše aktivnosti, toliko odvisni drugod drugega, da brez konstruktivnega sodelovanjane gre. Tu pa mora prispevati vsak svoj delež, takov poslovnem kot privatnem življenju.Spraševala in fotografirala: Mira GORENŠEK


PREDSTAVITEVOperativna ekipa strojnega vzdrževanjaProti koncu tedna ponavadi vmislih že načrtujemo kako bomopreživeli prost vikend.A so ekipe, ki morajo zaradinenačrtovanih okvar delavnikpodaljšati. Eno takšnihpredstavljamo.Obdobje večletnih investicijskih posegov vposodobitev proizvodnje Titanovega dioksidaje več ali manj za nami. Še nedavno novenaprave obratujejo s polnim proizvodnimritmom, žal pa jim vztrajno sledijo okvare,za katerih odpravo poskrbimo operativnivzdrževalci različnih strok iz PE Vzdrževanje inenergetika.Menjava vlečne verige na sušilniku KončnepredelaveStrojni operativci, bolj poznani kot “šloserjina Titanu”, smo poleg prvenstvenenaloge zagotavljanja največje obratovalnesposobnosti naprav v času investicijaktivno doprinesli svoj delež, s tem da smo:odstranjevali del stare opreme, izvajalitehnološke prevezave za nemoten procesproizvodnje in sodelovali pri montaži noveopreme, zato da bi pridobili prepotrebneizkušnje za kasnejše vzdrževanje, ki je žepostalo realnost.Statistični pokazatelji nas predstavijo kotizrazit nerežijski kolektiv s trenutnim številom48. Od tega je 7 kategoriziranih invalidov, kikljub delovnim omejitvam uspešno sodelujejov procesu vzdrževanja vsak po svojih močeh.Povprečno smo stari 44 let. Dvanajstvzdrževalcev dela v štiriizmenskem terminu,kjer poleg dežurstva (sprotnega odpravljanjaokvar), pripravljajo elemente oziromaizvršujejo pripravljalna dela za načrtovaneposege. Ostala ekipa je razporejena v skupineprilagojene proizvodnim procesom: Kislina,Črni del, Beli del in Priprava surovin, Končnapredelava, Energetika – drugo, Skupina zaizvedbo mazanja in Logistika. Omeniti veljatudi skupino štirih monterjev bivše Metalne, kije že dlje časa prisotna v tovarni. Lokacijskose nahajamo v neposredni bližini proizvodnje,kjer smo si v zadnjih letih uredili primerneprostore.Urgentnost vzdrževalnih posegov ješe vedno prisotnaDelo se izvaja v proizvodnji, bolje rečenona njenih napravah. Že sama beseda titan,ponazarja velikost, mogočnost, pa ne samov smislu velike količine dela, tudi napraveso primernega velikostnega razreda,nameščene od višinske kote 0 pa vse tja10 Cinkarnar 1/305Menjava dimovodov razklopapreko 18 m in raztegnjene od “Litopona” do“Kisline”. Raznolikosti je toliko kot procesov,ki jih mora vzdrževalec poznati, če hoče varnoin zanesljivo opraviti vzdrževalni poseg, kiga predhodno najavi in mu je odobren izproizvodnje. Največja težava so pogoji dela,ki se kažejo v neugodnih klimatskih razmerahter nakopičenosti posegov. Urgentnosti sena žalost ne da izkoreniniti, čeprav v okvirukakovostnega certifikata ISO izvršujemopredpisane preventivne aktivnosti. Abrazija,korozija in še nekateri kemijski dejavniki sonegativni spremljevalci kemijske industrijenasploh in tudi nam povzročajo obilo težav.Tako imenovane remonte opravljamo praktičnovse leto z izjemo proizvodnje Kisline,kjer se ob zaustavitvi v septembru izvajanačrtovani poseg. Veliko mero premišljenosti,dobre volje, fizične pripravljenosti, uporabnegaznanja, inovativnosti in visoke


delovne zavesti je potrebno za izvajanjeposegov v sicer novi a dokaj stisnjeniproizvodnji, kjer imajo kladivo, vzvod in ključivečjih dimenzij še vedno tradicionalno vlogov skupini ostalega modernejšega orodja.Za izvajanje varnega dela smo zainteresiranisami, ker gre nenazadnje za lastno varnost,čeprav moramo večkrat improvizirati in s temzamižati pred predpisi iz tega področja, vsezaradi čimprejšnje vspostavitve proizvodnegaritma. Stresni dejavnik se kaže tudi kotposledica trenutne številčne nerazpoložljivostikadra v prekinitvah že začetega delaoziroma prerazporejanju operativcev ponačelu pomembno – važnejše in le dobrimmedsebojnim odnosom gre pripisati pozabovečkrat upravičene slabe volje.Dodatno strokovno znanje so tudi tečaji raznihtehnik varjenja, kjer kandidati po končanemizobraževanju pridobijo tako imenovene Ateste.Zadnja leta sledimo trendom fluidike,predvsem na področju hidravlike izobražujemokadre, da bi obvladovali novestroje, kjer spremljamo kvaliteto olj in s tempodaljšujemo življensko dobo agregatov.Sicer pa v sklopu tako imenovanegaVzdrževanja po stanju sodelujemo tudi stehnično diagnostiko, ki spremlja področjevibracij, temperatur, merjenje debelin sten,tako da ob negativnih pokazateljih izvajamokorekcijske ukrepe. Mazanje je preventivnadejavnost, kjer se kažejo pozitivni učinki(bistveno zmanjšanje števila strojelomov),obenem pa zaokroži pomemben informacijskikrog.Poleg izobraževanja so izredno pomembneizkušnje vseh sodelujočih funkcij vzdrževalnegaprocesa vključno s proizvodnjo, kiPREDSTAVITEVMenjava ležajev mešala v nevtralizacijifunkcij. S svojim dosedanjim pristopomdo dela izkazujemo pripadnost kolektivuoziroma koristnikom naših uslug, ob tem paRemont Z elevatorjevZaradi prilagoditve na novo nastalim razmeramin zadostitve zakonskim zahtevam smointenzivno vključeni v proces nenehnegaizobraževanja. Poleg običajnega izpita izVPD mora strojni operativec v povprečjuopraviti še: tečaj iz prve pomoči, vzdrževanjepri ravnanju z nevarnimi kemikalijami,vzdrževanje plinskih naprav, upravlajanje zviličarjem v notranjem prometu, upravljanje zdvigalom iz tal, požarna straža in še nekateraspecialna znanja. Po številu zahtevanih znanjprednačijo delovodje in izmenovodje.odločilno vplivajo na uspešno realizacijozastavljenih ciljev v kratko odmerjenem času.Temelj uspešnega dela so prav gotovo dobrimedsebojni odnosi. Povezanost skupine se nekaže samo v tovarni, temveč tudi v privatnemživljenju zunaj ograje, pa naj si gre za pomočmed sodelavci, ali pa izmenjavo mnenj obpovabilu na pijačo, kjer je vpliv dobre voljedominanten nad napornim delavnikom.V prihodnosti nas čaka veliko izzivov. Najprejsi moramo olajšati delo. Določene novesklope je potrebno preurediti v bolj dostopne,prijaznejše do vzdrževanja, še vedno je ostaldel stare opreme, ki ga je potrebno odstraniti,zmanjšati je potrebno število improvizacij inpovečati kakovost končne storitve, kar pa jestalna naloga vseh spremljajočih vzdrževalnihMenjava kislinskega kolektorjapričakujemo razumevanje in pomoč vodstvapri reševanju kadrovskih okrepitev v smisluenakomernejše obremenitve ljudi, izboljšanihdelovnih pogojih in nenazadnje motivacijskihučinkih.Tekst in fotografije: Zoran VEBERCinkarnar 1/305 11


AVTOMATIZACIJAZačetek računalniške avtomatizacijev CinkarniPrvi začetki ideje uvajanja računalniškeavtomatizacije v Cinkarno segajo v leto1982, ko sem pričel sodelovati s Cinkarno naprojektu železovi pigmenti. Takratni projekt sovodili iz Razvojnega Centra v Celju, kjer sem biltudi zaposlen. Do realizacije projekta ni nikoliprišlo, sam pa sem spoznal, da bo prispevekmojega dela večji, če se zaposlim v Cinkarni.Vodji razvojne službe v Cinkarni sem takratrazložil, kakšna je moja vizija uvajanjaračunalniške avtomatizacije v Cinkarno intakoj sem dobil zeleno luč za delo na tempodročju.Pričelo se je z navezavo stika z IJS odsekomza avtomatizacijo procesov in z nakupomprvega razvojnega sistema, ki je omogočalrazvoj, testiranje in implementacijo prvihračunalniških aplikacij v proizvodnjo. Kmalusva bila v RR dva sodelavca, ki še danes aktivnosoustvarjava politiko razvoja računalniškeavtomatizacije in informatizacije v Cinkarni,kasneje pa sva razširila najino poslanstvo šena službo in takratno ekipo iz Vzdrževanja.Navezava gospodarstva z InstitutomVedeli smo, da uspešne avtomatizacije vCinkarni ne bomo izpeljali brez ustreznegasodelovanja s strokovnim zunanjim partnerjem.Prelomen trenutek za Cinkarno je bilonaše sodelovanje na simpoziju – Računalniškaavtomatizacija v proizvodnji – v Mariboru,leta 1985. Takrat je Institut Jozef Stefan– IJS predstavil razvojni sistem, ki je služil kotrazvojno orodje za programske aplikacije in jebil produkt lastnega znanja. Navezal sem stikez odsekom za računalniško avtomatizacijoE2, pod vodstvom prof. dr. Strmčnika. Biliso zainteresirani za našo vizijo uvajanjaračunalniške avtomatizacije v proizvodnjo,tako da smo njihov razvojni sistem nabavili intudi sklenili dolgoročno pogodbo o sodelovanjuna projektih računalniške avtomatizacije vCinkarni.Študija projektovS podpisom pogodbe o sodelovanju naprojektih avtomatizacije se je pričelodolgoletno plodno sodelovanje med industrijoproizvodnje TiO2 in Institutom. Lahkogovorimo o klasičnem sodelovanju in prenosuznanja med gospodarstvom in razvojnimiinstitucijami.Seveda pa je bila prehojena pot odidejne zasnove do prve realne aplikacije vproizvodnjo TiO2 zelo dolga, z veliko znanja,vztrajnosti in trme. Glavno vprašanje, ki seNajsodobnejše orodjeza vodenje proizvodnjeProizvodnja titanovega dioksida je najpomembnejši del celotnegaposlovnega procesa v Cinkarni. Zato da smo na trgu konkurenčni,smo proizvodnjo opremili z najsodobnejšim računalniškim sistemomza vodenje procesov z imenom Siemens procesni kontrolni sistem»PCS7«. Cilj računalniškega vodenja je kvaliteta, ponovljivost,potrebna produkcija in optimalna poraba energentov. Nemotenodelovanje proizvodnje je tako povsem odvisno od zanesljivega delovanjaračunalniškega sistema PCS7. Za doseženo stanje visokega nivojaračunalniške avtomatizacije, na katerem danes temelji proizvodnjatitanovega dioksida, je bilo potrebno vložiti veliko znanja, truda inustvariti povezavo z zunanjimi razvojnimi instituti. Prehojeno pot dodanašnjega nivoja avtomatizacije opisuje ta vsebina članka.je takrat porajalo in bi se tudi danes, je bilovprašanje ekonomske upravičenosti uvedberačunalniške avtomatizacije v proizvodnjo TiO2.V ta namen smo obiskali tudi konkurenčnoproizvodnjo TiO2 v Franciji. Odgovor naekonomsko upravičenost je izdelal tudi IJSv študiji uvajanja računalniškega sistemav TiO2. Z zasledovanjem ciljev in lastnostisistema vodenja smo izpostavili kriterije, kiupravičujejo ekonomsko učinkovitost: velikastabilnost kvalitete (ponovljivost), visokazanesljivost, visoka varnost, gospodarnost,varovanje okolja, dokumentacija (sledljivost,fleksibilnost, izboljšan nadzor in vodljivost,izboljšanje delovnih pogojev.Vsaka od naštetih točk daje svoj prispevekk ekonomski upravičenosti vlaganja v avtomatizacijo.Študija ekonomske upravičenostise je izkazala za zelo kompleksno delo, zmnogimi nepredvidljivimi vplivi, tako datakrat nismo prišli do konkretnih številk, kaj topomeni za zmanjšanje stroškov proizvodnje,so se pa zato v praksi pokazale določenadejstva, ki so imela pozitiven vpliv na celotendelovni proces. Takratna odločitev vodstva,da gremo v modernizacijo in avtomatizacijo jebilo predvsem dejstvo, da je v to smer šla tudinaša konkurenca.Osebno menim, da je avtomatizacija pozitivnovplivala na celoten dvig nivoja kvalitete dela vcelotnem delovnem procesu proizvodnje TiO2.Vpeljava računalniškega vodenja v proizvodnjozahteva določena pravila, ki jih je bilo potrebnona začetku vzpostaviti za uspešno delovanje. Tumislim predvsem na razvitost okolja, v katerouvajamo avtomatizacijo in na kompleksnostproizvodnje. Okolje je lahko negativno razpoloženodo uvajanja avtomatizacije, prisotenje strah pred izgubo delovnih mest,kompleksnost proizvodnje zahteva vrstousklajenih aktivnosti glede načina vodenja12 Cinkarnar 1/305naprav, varnosti naprav in varnosti osebjain drugo. Precej mesecev je minilo, da smopostavili enotno strategijo vodenja procesov,ki je temeljila na osnovi razgovorov s tehnologiin operaterji ter na osnovi znanja, ki smo gaprenašali iz Fakultete in Instituta v proizvodnjo.Sčasoma je strategija uvajanja avtomatizacijev proizvodnjo dozorela, veliko smo se naučili invse manj je bilo skrbi, da ne bi uspeli.Za idejno zasnovo in postavitev strategijevodenja, predvsem pa dejstvo, da je zavestuvajanja računalniškega vodenja dozorela,smo porabili skoraj tri leta. Nekje med 1987 in1988 so se pričele prve konkretne aktivnosti.Projekti avtomatizacijeNastopil je čas, ko je bilo potrebno idejnerešitve in postavljeno strategijo vpeljati vprakso na konkreten primer računalniškegavodenja procesa. Pri tem je bila seveda narazpolago takratna računalniška oprema.Programirne logične naprave –PLK so vsebolj prodirale v proizvodnjo in postopomanadomestile klasične regulatorske naprave.Ena prvih aplikacij je bila študija modelavodenja procesa kristalizacije v proizvodnjiTiO2. Tega procesa zaradi tehnološkeganapredka danes ne potrebujemo. Načinvpeljave računalniškega vodenja na osnovimatematičnega modela in simuliranja procesav realnem času sem uvedel ob koncuosemdesetih let na procesu kristalizacija vTiO2. To je bila tudi moja magistrska naloga.V letih 1991 do 1995 pa smo v Cinkarniimeli že pravi sistem za vodenje. Konceptsistema je sestavljal Siemens PLK krmilnikin nadzorni sistem za vizualizacijo procesnihslik in dogodkov Factory Link, prekokaterega je operater vodil in spremljalproizvodnjo. S tem sistemom so nastajale prveaplikacije avtomatizacije na pripravi surovin in


šaržni kemični obdelavi. Že prve aplikacije sopokazale, da so operaterji zelo lepo sprejelinov koncept vodenja proizvodnje, saj je zeloolajšal delo in bistveno izboljšal nadzor nadproizvodnjo. Aplikacije so hitro sledile drugadrugi, tako da smo imeli do leta 1999 precejproizvodnje na TiO2 že pokrite z avtomatskimvodenjem.Verjetno večina sodelavcev Cinkarne ne ve,da je bila s tem sistemom realizirana tudi zelosofisticirana regulacija s pomočjo FUZZY logike(posebna logika bazira na matematičnemmodelu logičnih izjav pravilno-nepravilno).Aplikacija je bila izvedena kot regulacijagostote na procesu Hidroliza. Idejo o možnostiuporabe Fuzzy logike v vodenju procesa jevpeljala Razvojna služba, samo aplikacijona Hidrolizi pa sem izvedel osebno. Danesje takšno regulacijo zamenjala klasična PIDregulacija na novem sistemu.V tistem času smo bili zelo moderni z opremo innačinom vodenja ter smo bili na to upravičenoponosni. Ves čas je potekalo sodelovanje z IJSin podizvajalcem aplikacij INEA Domžale.Vsekakor je potrebno omeniti še dogodek, daje takratna ekipa za uvajanje računalniškegasistema v proizvodnjo TiO2, dobila v letu 1997najvišje državno priznanje za znanstvenoraziskovalne dosežke prenosa znanja izraziskovanja v gospodarstvo. Ekipa iz Cinkarneje sestavljala strokovnjake iz tehnologije TiO2,Vzdrževanja in Razvojne službe. Danes tonekateri zelo pozabljajo, predvsem, ko sesprašujemo, kaj nam prinaša avtomatizacija.Pridobljeno znanje in dvig nivoja dela vcelotnem procesu TiO2 sta neprecenljivadosežka.Pomemben trenutek v zgodovini razvojaprocesnega vodenja v Cinkarni je leto 2000.V tem letu je vodstvo odobrilo nakupintegriranega sistema za vodenje proizvodnjePCS7. Z enim najmodernejših sistemov zavodenje proizvodnje, smo v naslednjih letih vokviru projekta širitve proizvodnje moderniziraliproizvodnjo TiO2 v celoti. Tako imamo v smisluinformacijske piramide pokrit spodnji nivopiramide. Manjka še nadgradnja s procesniminformacijskim sistemom MES in integracija vcelotni informacijski sistem.Ovrednotenje projektovDolgoletni izvajalec projektov avtomatizacije jebila naveza IJS – INEA Domžale, po letu 2000 vokviru projekta širitve proizvodnje TiO2 pa smorazširili izbor še na ELCON Domžale, ISKRASistemi in Esotech iz Velenja, predvsem zato,Merilni sistem nameščen poleg tehnološke napraveker se je več projektov izvajalo vzporedno.Pri izvajanju projektov smo v Cinkarniimeli osvojeno temeljno znanje o strategijiizvedbe projekta vodenja na način, da so biliprojekti uniformirani ter zadovoljivo pokritiz dokumentacijo. Pridobljeno znanje od IJSo dokumentu funkcionalne specifikacijeima veliko težo pri analizi in zasnovi projektaavtomatizacije, kot nadgradnja tehnološkemuprojektu.Če osebno gledam na doprinos avtomatizacijev proizvodnji TiO2, bi poudaril množico faktorjevin njihovo medsebojno usklajenost, ki vplivajona učinek vodenja. Prenos znanja o sistemu odzunanjih izvajalcev do uporabnika ni bil dober,prav tako bi moral biti boljši prenos znanjaznotraj uporabnikov predvsem do operaterjev.Zelo pomembna je osvojitev znanja o sistemuza Vzdrževanje. Premalo smo dali poudarka naspremljanju ciljnih tehnoloških točk procesa,ki govorijo o kvaliteti vmesnih parametrov vmedfazni procesni kontroli. Bolj bi se moraliposvetiti analizi kontrolnih procesnih točkpred in po uvedbi avtomatizacije, s tem bi lažjedobili odgovor, kje je napredek in kje ga ni.Računalniška avtomatizacija zahteva izrednotehnološko disciplino vodenja procesa, dobrovzdrževano merilno in tehnološko opremoin urejeno dokumentacijo. Vsaka napaka,ki se pojavi v okolju, ki je pod računalniškimnadzorom, se takoj manifestira, kot napakana sistemu za vodenje. Zato me ne presenečapogosti stavek » sistem ne dela«, napaka, kise odkrije, pa mnogokrat nima nobene zveze ssistemom za vodenje.Učinki procesnega avtomatiziranega vodenjaso gotovo v ponovljivosti kvalitete izdelka,AVTOMATIZACIJAprodukciji, optimalnemu izkoristku surovin inenergije, fleksibilnosti, nadzoru in vodljivostiprocesa. Ti učinki pa se hitro izničijo ob okvarahna tehnološki in merilni opremi, ob različnihimprovizacijah pri vodenju, pri projektiranjunaprav, ki so nad ali pod dimenzionirane.Pomembno je razumevanje, da je sistem zavodenje s svojimi parametri v fazi testiranja inzagona naravnan za delovanje tehnološkegaprocesa v izbrani in testirani delovni točki.Pomeni, da so parametri sistema nastavljeniza določen masni pretok skozi proces,določen zadrževalni čas v procesu, določenoregulacijsko dinamiko v procesu. Če serazmere v procesu spremenijo, se povečakapaciteta proizvodnje, spremeni se kvalitetavhodne surovine in drugo, zato je potrebnovzajemno temu prilagoditi tudi parametre nasistemu za vodenje, kar se po mojem vedenjune izvaja prav pogosto.Lahko bi naštel še mnogo drugih faktorjev,ki izničujejo pričakovane učinke sistemaza vodenje. Iz napisanega je razvidno, da jepotrebna stalna vzajemnost med delovanjemtehnološkega procesa in sistema za vodenje,ki skrbi za optimalno delovanje. Kljubvsemu menim, da so pričakovani učinki obupoštevanju pravil vodenja tehnološkegaprocesa z uvedbo avtomatizacije veliki.Kje smo danes?Lahko se pohvalimo, da imamo danes vCinkarni proizvodnjo TiO2 vodeno s sistemomza vodenje PCS7- Process Control SystemSiemens, ki sodi med najmodernejše orodjeza vodenje proizvodnje v svetu. Z izboljšanjemdela na že opisanem, lahko še veliko naredimona kvaliteti in stroških proizvodnje. Tehnološkiproces je osnova za učinkovito vodenjes sistemom. Bolj je proces kompleksen,dobro vzdrževan in obvladljiv, večje so koristipri uporabi sistema za vodenje v takšnemprocesu.Seveda pa moderna orodja prinašajo s sebojtudi slabe strani. Ena glavnih težav pri uporabimodernih orodij za vodenje proizvodnje jeobvladovanje življenjskega cikla sistema zavodenje. Gre za težavo, da je sistem sestavljeniz strojne in programske opreme, ki morabiti medsebojno v stalni kompatibilnostiza učinkovito delovanje sistema. Pri temse programska oprema deli na sistemskoprogramsko opremo to je operacijski sistems sistemskimi gonilniki in na aplikativnoprogramsko opremo, to je orodje, s katerimizvajamo programske aplikacije.Ker se danes v industriji proizvodnjeračunalnikov zelo hitro spreminja strojnain programska oprema, ki je dobavljiva natrgu, moramo takšni spremembi slediti sposodabljanjem sistema. Tu pa nastanetežava, kako peljati stvari, da bomo zagotoviliobvladljivost življenjskega cikla sistema,ob tem upoštevali spremembo strojne insistemske programske opreme, ki se pojavljaCinkarnar 1/305 13


PROJEKTna trgu in hkrati zagotavljali ohranitevnarejenih programskih aplikacij, v kateresmo vložili znatna sredstva. V ta namen smov Cinkarni izdelali že nekaj dokumentov, kinakazujejo rešitev obvladovanja sistema.Kakšno strategijo obvladovanja sistemabomo izvajali, bo pokazal čas. Poudaril bi, dazamenjava sistema ali njegova posodobitevali nadgradnja pomeni popolnoma nekajdrugega, kot zamenjava iztrošenega ventilav proizvodnji. Tudi miselnost, da se vokvarjenem računalniku enostavno zamenjaokvarjena kartica ali celo računalnik, ni večtako preprosta.Danes je dejstvo, da imamo proizvodnjo TiO2računalniško podprto in da je potrebno orodjestalno posodabljati in vzdrževati. Najcenejše jesprotno posodabljanje in vzdrževanje sistema,seveda v okviru pravil, ki jih postavimo prianalizi obvladovanja življenjskega ciklasistema ob optimalnih stroških. Če ta pravilaizigramo, osebno menim, da smo blizutakšnega početja, nas bo takšno ravnanjemnogo bolj udarilo po žepu.Objekt suhegazapolnjevanja sadre rasteCinkarna si je že pridobila delno gradbenodovoljenje št.351-373/2005-25/EV, ki je postalopravnomočno z dne 1. 8. 2006, za izgradnjopotrebnih objektov št.: 1 do 4 in 25. 4. 2007je bilo izdano dopolnilno gradbeno dovoljenještevilka: 351-113 /2007 – 5 (0358) za petiobjekt, ki pa še ni pravnomočno.Kako naprej?Na sistemu za vodenje lahko s programskimiposegi še izboljšamo optimalno vodenjeprocesov, predvsem delovanje regulacijskihkrogov. S prenosom podatkov med krmilnikipa lahko izboljšamo preglednost nad stanjemprocesov, kar nam daje osnovo za optimalnodelovanje procesov glede porabe energentov. VCinkarni je še nekaj procesov, ki jih upravičenolahko posodobimo.Potrebna bo tudi posodobitev sistema vsmislu migracije obstoječe verzije orodja nanove verzije in posodobitev operacijskegasistema. Posodobitev sistema prinaša vednoboljše funkcije za obvladovanje in vzdrževanjesistema.Sistem je tudi popolnoma odprt za nadgradnjos procesnim informacijskim sistemom in zapovezavo z zunanjim informacijskim sistemom.Nadgradnja s procesnim informacijskimsistemom in povezava sistema v celovitoinformacijsko mrežo podjetja ponuja velikemožnosti optimalnega vodenja celotnegaposlovnega procesa.Seveda lahko razmišljamo tudi v smeri,da sistem za vodenje izkoristimo do koncaživljenjskega cikla in ga več ne obnavljamo.To pa pomeni velik korak nazaj po mnogihparametrih obstoječe proizvodnje, sam niti neželim delati analize v tej smeri, kje bi pristalibrez sistema za vodenje.V Cinkarni imamo dobro strokovno ekipoza vodenje in obvladovanje sistema zavodenje. Sistem PCS7 že vrsto let uspešnovodi tehnološki proces proizvodnje TiO2.Prepričan sem, da je mnogo več pozitivnihučinkov na proizvodnjo kot obratno in upam,da bo tako tudi v prihodnje. Ekipa za procesnoavtomatizacijo pa se bo trudila, da bomosistem posodabljali, širili in vzdrževali nanajbolj optimalen način.Glavni izvajalec podjetje GRADIA skupaj spodizvajalci izvajajo gradnjo že od septembra2006. Dela se v glavnem izvajajo naobjektu številka 1 »Dvonivojska stavbaobrata za filtriranje sadre«, ki obsega: objektobrata za filtriranje sadre, spodnji nakladalniplato z etažno cesto, z mestom za pranjegradbene mehanizacije, protihrupni nasippred obratom in biološko čistilno napravo terpostajo dizelskega goriva in zgornji servisniplato, s skladiščem tekočega naftnega plinaza potrebe ogrevanja obrata.V tem času so zgradili betonsko konstrukcijood kote (-15 m) do kote (±0,0 m) in armiranobetonsko ploščo ter ostale podporne stenena nivoju 0,0m.Istočasno so vgrajevali sidra za montažonosilne konstrukcije za zgornji del stavbeza filtriranje sadre. Postavili so zgornji delzgradbe za filtriranje sadre, ki je izdelana izprimarne in sekundarne jeklene konstrukcije.Gradbena betonska dela so potekalanekoliko počasneje kot smo planirali, vendarocenjujemo, da je končni rok dosegljiv zpospešenimi deli na montaži tehnološkeopreme. Dela so bila upočasnjena predvsemzaradi težavnega in nevarnega dela na višiniin problemov z zahtevno armaturo ter opaži.Opaž armirano betonske plošče je bilopotrebno podpreti 15 m visoko. Standardnadolžina armaturnih železnih palic na trgu je 12m. Dejansko pa se morajo vgraditi 20 m, zatoDejan KETIŠ14 Cinkarnar 1/305


PROJEKTObrat v gradnjiGradnja betonske konstrukcijePriprava železne armature ter opažaZačetek vlivanja armirane betonske ploščeZaključevanja vlivanja armirane betonskeplošče.Izgradnja jeklene konstrukcije zgornjega delaObrat v gradnji z druge perspektiveZačetek montaže filter stiskalnicje moral izvajalec podaljševati armaturneželezne palice po posebnem postopku nalicu mesta .Vlivanje armiranobetonske plošče na (0,0m) so izvajali 12. 4. 2007 in sam potek je bilbolj logističen problem, ker je bilo potrebnov relativnem kratkem času pripraviti inprepeljati na gradbišče sorazmerno velikekoličine betona posebne kvalitete.Za tem so pričeli z montažo primarne insekundarne jeklene konstrukcije zgornjegadela stavbe za filtriranje sadre. Na tokonstrukcijo so v začetku junija pričelipritrjevati oziroma montirati fasadne instrešne panele in tako zaprli zgornji del stavbeobrata za filtriranje sadre.Konec maja se je pričela montaža filternihstiskalnic in ostale strojne opreme v obratu zafiltriranje sadre, ki poteka pod nadzorstvomdobavitelja opreme Netzch oziroma sedajpodjetje Andritz. Za montažo filter stiskalnic inostale opreme bomo predvidoma potrebovalištiri mesece oziroma bo zaključena do koncaseptembra 2007.Tekst: Pavel BLAGOTINŠEKFoto: Blagotinšek, GorenšekCinkarnar 1/305 15


OBNOVAHladilni stolp v EnergetikiV marcu smo v Cinkarni uspešno zaključiliobnovo hladilnega stolpa v Energetiki. Tako smozaznavali v aprilu obratovanje hladilnega stolpav okviru projektiranih parametrov in s faktorjemučinkovitosti rabe energije: 3,11, kar je kar za 58odstotkov boljše kot pred posegi.Odstranjevanje polnil v hladilnem stolpuZamenjava stranskih ploščPri hladilnem stolpu z ventilatorjem vodo, ki joželimo hladiti, pršimo od zgoraj; preko polnilaz veliko površino. Polnilo je sestavljeno izPVC plošč, ki so narebrene in položene enana drugo. Voda teče v obliki filma po ploščahnavzdol in se ob tem uparja in ohlaja. Pri temse del vode upari že pri razprševanju. Zaradivleka ventilatorja prihaja s spodnje strani tokzraka, ki odnaša uparjeno vodo in toploto.Voda se pri tem uparja in s tem močnoohladi, tako da jo lahko uporabljamo kothladilno tekočino za hlajenje v procesih PETiO2. Zrak, ki prihaja v hladilni stolp prinašas sabo nečistoče, ki skupaj z lastnostmifiltrirane vode, ki se uporablja kot dodajnavoda, ustvarjajo ubloge v celotnem sistemuhlajenja.Učinkovitost hlajenja se tako s časomzmanjšuje. Temperatura hlajene vode jekoncem lanskega leta že dosegla zgornjodopustno mejo, kar pomeni alarm za remont.Prav tako smo imeli v mesecu januarjuletos učinkovitost rabe energenta elektrike;prikazano kot razmerje med količinoprečrpane hladilne vode (m 3 ) in porabljenoelektriko (kWh) samo 1,96. Ker smo vletu 2006 porabili kar 2 mio. kWh, je vsakodstotek manjše rabe elektrike pri sistemuhlajenja ekonomsko zelo upravičen.Kot zanimivost naj povemo, da se je skupnateža odstranjenih in na odlagališče odpeljanihpolnil povzpela na kar 50 ton, kar pomeni, daje bilo v njih nabranih kar za 48 ton oblog, kiso zmanjševale učinek hlajenja.Remont se je izvajal v okviru izboljšave IZVZD,EN 09/06: Optimizacija obratovanjahladilnega stolpa. Za varčevanje z energijosmo v črpališče hladilnega stolpa namestilifrekvenčno regulirano vodilno črpalko začrpanje ohlajene vode k uporabnikom (PETiO2).Prav tako smo v okviru remonta izvedlipreventivni ukrep PU VZD, EN 03/07: čiščenjesesalnih košev med obratovanjem hladilnegastolpa. Črpalke za črpanje hladne vode izbazena hladilnega stolpa sesajo vodo prekosesalnih košev, ki so stalno potopljeni v vodov omenjenem bazenu. Čiščenje sesalnihkošev je bilo dosedaj možno samo medgeneralnim remontom hladilnega stolpa, kose vsa voda izprazne iz bazena. Zamašenisesalni koši predstavljajo povečan upor nasesalni strani črpalke in s tem tudi večjorabo energije. Z izvedbo namestitve sesalnihkošev izven bazena in možnostjo obratovanjapreko by-pasa ob čiščenju, se je navedenaproblematika odpravila.Zunanji sesalni koš in by-pas za ohlajeno vodoTako je bila prvotno predvidena izdelava inzamenjava PVC polnil tip MBV 312 (67 m 3 ),ter PP eliminatorjev tip MBV 130 (72 m 3 ),čiščenje in montažna dela.Pri samem remontu se je pokazalo, da sonotranji razdelilci popolnoma dotrajani injih je bilo potrebno zamenjati. Prav tako somanjkale lovilne pločevine, ki preprečujejozatekanje vode. Sanirati je bilo potrebnotudi poškodbe na difuzorjih ventilatorjev.Poškodovane so bile tudi nekatere azbestnocementne plošče, ki smo jih zamenjali sploščami iz armiranega poliestra.16 Cinkarnar 1/305Z vsemi navedenimi izboljšavami in ukrepismo remont v marcu uspešno zaključili. Takozaznavamo v aprilu obratovanje hladilnegastolpa v okviru projektiranih parametrov in sfaktorjem učinkovitosti rabe energije: 3,11,kar je kar za 58 % boljše kot pred navedenimiposegi.Tekst in foto: Branko STARIČ


IZBOLJŠAVEOptimizacija obratovanja kompresorjevKot smo zapisali v decembrski številki Cinkarnarja leta 2005 zaktivnostmi v kompresorski postaji za proizvodnjo komprimiranegazraka za potrebe površinske dodelave (PD1) še nismo zaključili. Zdajso dela stekla in ugotavljamo, da je odločitev pravilna.Že dolgo časa so se kresala mnenja o tem ali je boljše, da deluje vsakkompresor posebej za posamezno linijo ali vsi skupaj preko tlačneposode. Ugotovili smo, da bi se glede na preteklo porabo treh linij daloobratovati s samo dvema kompresorjema. To je pomenilo investicijo vzdružitev sistema preko tlačne posode, ki se povrne v samo pol leta,kar je izredno ugodno. Investicijo v okviru projekta mikronizacije za PD1smo v začetku leta 2006 uspešno zaključili.Še posebej se je odločitev v združitev obratovanja preko tlačne posodepokazala za koristno ob avgustovski havariji na kompresorju B, ko smolahko samo z zrakom z dveh kompresorjev, kar dobre pol leta oskrbovalicelotno proizvodnjo v PD1.Pri kompresorju B je bilo po havariji potrebno opraviti pregled in test,popravilo elek.motorja, popravilo in testiranje CMC krmilne el. omarice,menjavo vseh črpalk, grelca, BV ventilski sklop, el. oljnega hladilnika,demister z novim kompresorskim blokom, čiščenje in testiranjehladilnika, ter test kompresorja.Pri remontu smo imeli možnost izbire kapacitete po dveh variantah:varianta1- obnovljeni kompresor bi imel kapaciteto 6640 m 3 /h. Vnajbolj neugodnih razmerah (Tokolice=35 0C, Thladilne vode=30°C,vlažnost=60%) pa pribl. 6240 m 3 /h. Ta kapaciteta se zaradizamašenosti filtrov in toplotnih izmenjevalcev lahko še zmanjša za večodstotkov. To bi lahko predstavljalo težave pri zagotavljanju tlaka. Ker teneugodne razmere (beri: poletni čas) predstavljajo dejstvo smo izbralitako imenovano varianto 2. : kapaciteto 120 Nm 3 /min = 7200 Nm 3 /h,moč 766 kW, ki zagotavlja ustrezno količino zraka. V najbolj neugodnihrazmerah (Tokolice=35 °C, Thladilne vode=30 °C, vlažnost=60 %) papribl. 6800 m 3 /h. To naj bi bilo še vedno dovolj.Razkladanje B kompresorja za PD1Poleti bosta obratovala kombinaciji kompresorjev: 41.40B (večji) z41.40A(manjši) ali 41.40B (večji) z 41.40C(manjši). Pozimi bo obratovalakombinacija kompresorjev: 41.40A (manjši) z 41.40C(manjši).Zaenkrat kaže, da smo se odločili pravilno; vendar moramo za dokončnopotrditev pravilnosti odločitve počakati še letni režim obratovanjakompresorjev. V letnem režimu je kapaciteta turbo kompresorjevzaradi redkejšega toplega zraka, neugodne vlažnosti vstopnega zrakain visokih temperatur hladilne vode zmanjšana. Ker smo se odločili zakompresor z največjo možno kapaciteto pričakujemo v danih pogojih,da bomo v letošnjem poletju obratovali brez težav s padanjem tlakazaradi premajhne kapacitete.Montaža kompresorja za PD1Tekst in foto: Branko STARIČCinkarnar 1/305 17


VARČEVANJEPrihranki energije se že kažejoProjekt optimizacija rabe energije ali krajše ORE že kaže ugodnerezultate, čeprav je treba še veliko postoriti. Kako tečejo dela na projektusmo spraševali Jožeta Gajška, direktorja PE Vzdrževanje in energetika.Aprila letos je minilo leto dni, odkarsmo si zastavili projektno nalogoOptimizacija rabe energije. Kakoocenjujete dosedanje delo naprojektu?Glede na pestrost dogajanja, dobim občutek,da je projekt starejši od enega leta. V temčasu je sproženih večina v planu predvidenihaktivnosti. Nekaj realiziranih nalog je prineslolepe prihranke pri porabi energije, nekatereso dobra osnova za nadaljnje delo. Velikegapomena pa je pozitiven sprejem projekta vširino zaposlenih in spoznanje miselnosti, dase na tem področju skriva velika priložnostizboljšanja poslovnega izzida, konkurenčnesposobnosti podjetja do bolj prijaznegavpliva na okolje. Priložnosti za dokazovanjana projektu je na pretek, pomembno jeprojekt voditi tako, da se bo vsak zaposlenividel v njem kot njegov aktivni sodelavec.Projekt je prinesel spremembo miselnosti,da ni pomembno zagotavljati energentov vzadostni količini in kvaliteti, temveč tudi, kakoenergijo racionalno trošiti. V PE Vzdrževanje inenergetika se zavedamo svoje vloge na tempodročju in skoraj ne mine dnevni sestanekkolegija, da se ne bi dotaknili katere od točkprojekta.Cene energentov se vztrajno dvigujejo.Ali bo mogoče doseči pozitivne učinkepodprojektov in kdaj? Kaj so pokazaledosedanje analize pri specifični porabienergije po proizvodu?Prehod v letošnje leto nas je žal pospremil zveliko podražitvijo električne energije. Z nekajspretnosti in budnim spremljanjem razmer natrgu, smo še večjo podražitev uspeli ustavitis pogodbo, ki predstavlja nekaj nad 30 %višjo ceno, dražji sta tudi pitna in industrijskavoda. Drugi največji energent, zemeljski plinse k sreči v zadnjem letu ni podražil, ker paje njegova cena vezana na ceno nafte, jepričakovati tudi njegovo podražitev. Kakonadoknaditi izgubljen dobiček na takodrastično povišanje cene energije, je pogostovprašanje odgovornih, ko pa cene končnihproizvodov temu ne sledijo. Še toliko večjaodgovornost se sama po sebi nalaga indviguje pomen projekta ORE. Jasno je, da jetakšne primanjkljaje s še tako učinkovitimiprojekti težko nadoknaditi. Pozitivni učinkirealiziranih izboljšav se že izkazujejo in jih jerealno možno prikazati.Iz dosedanjih analiz specifične porabeenergije po proizvodu izstopa ugotovitev, daje zelo pomembno, da se proizvodnja čim boljpribliža njeni nazivni kapaciteti, kar pomeni,da motnje v proizvodnji hkrati dvigujejo tudispecifično porabo energije. Tudi to dejstvonas sodelavce iz PE Vzdrževanja in energetikeobremenjuje z odgovornostjo, zagotavljanjavisoke razpoložljivosti delovnih sredstev.Kako teče obvladovanje porabe pare?Kdaj bomo paro lahko prodajali izvenCinkarne?Področje obvladovanja pare, ocenjujemo,da je tisto na katerem so največje rezerve.Vsak, ki se pelje mimo Cinkarne opazi, da jetu nekaj narobe, da s to vrsto energije delamopotratno, da ne znamo izkoristiti dovoljnjenih potencialov. Čeprav se podprojekt»Proizvodnja in poraba pare« vodi vzporednos projektom intenzifikacije proizvodnjetitanovega dioksida, nam kljub naporom inmnogim aktivnostim na tem področju ne vlivaposebnega zadovoljstva. Rešilno bilko smopričakovali v akumulatorju pare, ki smo ga vsistem vgradili avgusta lanskega leta in se znjim ponašamo kot z edinstvenim daleč okrog.Vzporedno je bil zgrajen tudi sistem meritevnajvečjih porabnikov, s čimer je bil postavljenpogoj za izgradnjo nadzornega sistema nadobvladovanjem porabe pare največjegaporabnika, tj. proizvodnje titanovega dioksida.Akumulator pare s funkcijo glajenja končnihporabnikov pare, kvalitetni program vodenjaporabe pare, usposobitev že vgrajenihnaprav za koriščenje energije pare ter uvedbadodatnih porabnikov, so na tem področjunajvečja pričakovanja pri učinkoviti rabienergije. Veliko obeta tudi projekt, ustavitvekurjenja parnega kotla v naši Energetiki, ki jetik pred aktivacijo. S tem bi se ob optimalnemvodenju nivoja proizvodnje žveplove kisline inproizvodnje titanovega dioksida, pod pogojempričakovane funkcije akumulatorja pare,približali cilju nastanka pretiranih viškov pare.Največji prihranek pa ob tem pričakujemopri porabi zemeljskega plina in s tem sledimoše ciljem omejitve obremenjevanja okolja zogljikovim dioksidom.V programu izkoriščanja viškov pare nastopajoše možnosti proizvodnje električne energijein kot ste omenili tudi povezava našega ssosednjimi energetskimi sistemi v bližnjiokolici. Proizvodnja električne energije je obrazpoložljivem tlaku pare sicer možna, a zdokaj nizkim izkoristkom in s tem nekolikodaljša doba vračanja.Tako kot mi, so tudi energetiki v okolici zeloaktivni s svojimi projekti in ni izključeno,da se ob usklajeni potrebi in ponudbi terekonomski motiviranosti zainteresiranih,sklene sodelovanje v obliki prodaje toplotne18 Cinkarnar 1/305energije. Takšni poskusi sodelovanja so vpreteklosti že obstajali, a so, ob pomanjkanjustrpnosti in volje, tudi spodleteli. V času, ko jeenergija vedno bolj dragocena, velja ponovnopoizkusiti s pogajanji.Pri komprimiranem zraku že zaznavamouspeh, ki ga lahko ovrednotimo.Koliko je prihranka?Rezultat uspešnega sodelovanja strokovnjakovrazličnih strok je prinesel enega večjih uspehovtako na področju porabe energije, kot tudiobrabe naprav. Ob usklajeni izvedbi serijeizboljšav, smo uspeli samo na mletju pigmentazmanjšati porabo električne energije potrebneza proizvodnjo komprimiranega zraka za 800kW na uro, kar ob nominalni proizvodnjipoceni vsako tono titanovega dioksida za 7EUR na račun energije in za približno 2 EUR naračun zmanjšane obrabe mlinov.Pomemben prispevek k zmanjšanju porabetega energenta je prispevala tudi PE Metalurgija.Pri planiranju nadaljnjih aktivnostih na tempodročju se zavedamo, da imamo opravkaz najdražjim energentom, 10 krat dražjimod električne energije in 50-krat dražjim odzemeljskega plina. V mesecu aprilu smopovečali aktivnosti pri projektu zmanjšanjapuščanj, kjer prav tako pričakujemo znatneprihranke.Velik del vodovodnega omrežja jeobnovljen. Tudi prihranek je najbržvelik? Kako daleč smo z odločitvijo onadaljnji obnovi?Obnovljenega je več kot 75 % omrežja pitnevode. V letu 2001, odkar poteka intenzivnaobnova omrežja, je napredek na tem področju


OBNOVAvelik, a še vseeno z rezultati nismo povsemzadovoljni. V letu 2001 smo zaznali vstop tevse bolj cenjene dobrine na 51 m 3 /h, da biz nedavno končanimi ukrepi vstop zmanjšalina 11,5 m 3 /h. Z ozirom na rast cen vode vtem času je prihranek precejšen in s teminvesticijska vlaganja upravičena.Trenutno je v izvedbi izboljšava na področjuuporabe tehnološke vode v Grafiki in Žici,kjer bomo zamenjali do sedaj uporabljenopitno vodo s potrebam primerno tehnološkoprirejeno vodo. Za ostali del obnove omrežja sonačrti pripravljeni in se bodo izvedli vzporednoz obnovo dela kanalizacijskega sistema.Optimizacija primarnegaomrežja pitne vodeTudi poraba električne energije jeprecejšen strošek. Ali menite, daje prizadevanje vodstva za znižanjestroškov obrodilo sadove?Ta vrsta energije je v podjetju med energentinajvečji strošek (blizu 60 %). Kot sem omenilnas je v letošnjem letu doletela visokapodražitev in tudi v naslednjih dveh letihza katere imamo že podpisano pogodbo,se bo cena nekoliko dvignila. Razumemoprizadevanje vodstva, da je na ta načindobiček podjetja okleščen za skoraj 2 mioEUR, potrebno nekje nadomestiti, kar pa bona področju varčevanja z energijo zelo težko.V teku so sicer pogajanja za zmanjšanjedajatev, kar bi nekoliko omililo podražitev.Nekaj aktivnosti v smeri zmanjšanja porabeelektrične energije je v teku, največji prihrankiso možni z optimizacijo pogonov, na proizvodnjikomprimiranega zraka in varčevanja na računprilagajanja težjih porabnikov na malo tarifo.Sicer pa je to področje priložnost, na kateremse lahko izkažemo prav vsi. Z racionalno raboklimatskih naprav, ogrevanjem, morda tudiz ugašanjem luči, z drobnimi izboljšavami,ki jih opazite in prijavite. To so sicer drobniprispevki, toda če jih bo veliko, se da nekajprihraniti. Torej, izkoristimo možnost, ki namjo daje projekt množičnih izboljšav tudi zazmanjšanje stroška porabe energije. Torej nadan s predlogi!Varna pitna voda nam omogoča življenje inpredstavlja enega izmed osnovnih pogojevzdravja. Čeprav je tako dragocena dobrina,jo prepogosto dojemamo kot nekaj danega.Tudi pomen stalnega nujnega preventivnegadelovanja za zagotavljanje njene količine inkakovosti je neredko spregledan. V formalnemsmislu je voda določena kot pitna z namenomuporabe: voda, namenjena pitju, kuhanju,pripravi hrane ali za druge gospodinjskenamene in vsa voda, ki se uporablja vproizvodnji in prometu živil. UstrezatiV letu 2007 smo v Cinkarninadaljevali z obnovo omrežjapitne vode in s tem uspelizmanjšati vstopno urno količinoza 17 odstotkov.tega kroženja poteka tudi v našem telesu,naših domovih, tovarnah ... S kroženjem vodaprenaša in razširja po živem in neživem svetutudi nevarne snovi; tako prihajamo v stik zmikroorganizmi, kemikalijami ipd.Vsak prebivalec Slovenije porabi približno250 m 3 vode na leto, od tega 100 m 3 vgospodinjstvu za vsakodnevne potrebe. Zrastjo bivalnega standarda se povečujejotudi dnevne potrebe po vodi. Človeškotelo potrebuje le 1 do 2 litra vode dnevno.Če govorimo o stroških, naj bi bilo zaenergijo porabljenih 7 odstotkov vsehodhodkov oziroma stroškov podjetja.Kolikšen je naš dolgoročni cilj?S projektom intenzifikacije proizvodnjetitanovega dioksida, ki skupaj s proizvodnjokisline porabi okrog 90 % vse energije, jeto razmerje postalo bistveno ugodnejše.Poraba energije namreč ni premosorazmernakoličini proizvodnje. Z realizacijo ukrepov,zastavljenem na projektu ORE, z optimalnimvodenjem proizvodnih procesov s čim manjkoličinskimi nihanji blizu imenske kapacitete,z doseganjem visoke kakovosti naših izdelkovin posledično ugodnih cen na trgu, semprepričan, da se razmerje lahko še izboljša.Napoved pa je nehvaležna prav zaradipodražitev energentov, katerih cena se v velikimeri oblikuje na borzi.Spraševala: Mira GORENŠEKmora minimalnim predpisanim zahtevam.Potrebna pa nam je še za marsikaj drugega,ne nazadnje za zabavo, kot okras, ustvarjanam razpoloženje. Pri vsakem srečanju z vodose moramo zavedati, da je njena trenutnafunkcija le del kroženja vode v naravi. DelDefekt na pitni vodi v toplotni podpostaji v Grafiki 6.Dodatnih 140–300 litrov vode porabimo zabolj ali manj življenjsko pomembne potrebe.V Cinkarni smo v letu 2001 imeli vstopa445.873 m 3 (51 m 3 /h) pitne vode. Pri temsmo jo uspeli razdeliti 188.762 m 3 (21,6Cinkarnar 1/305 19


OBNOVAm 3 /h) pitne vode po uporabnikih. Z vsemidosedanjimi investicijskimi ukrepi smo uspeliv letu 2006 priti na: vstop 177.236 m 3 (20,2m 3 /h) pitne vode in razdelitev 61.382 m 3 (7m 3 /h) pitne vode po uporabnikih.Če pogledamo stanje izven ograje našetovarne ugotovimo, da tudi nasploh situacijaokoli izgub v vodovodnem omrežju v našidržavi ni najbolj rožnata. V ljubljanskemvodovodnem omrežju so izgube preko 40%, v mariborskem, ki je najdaljše v Slovenijipa okoli 37 %. Običajne izgube v EU sookoli 15 %, na Japonskem, kjer so najboljvodovarstveno osveščeni pa pod 10 %.Seveda se tudi mi želimo približati najboljšim.V letu 2007 smo nadaljevali z obnovo omrežjana relaciji PE Veflon, čez skladišče PE TiO2,mimo Energetike do ceste pri PE Metalurgija.Z omenjeno obnovo smo uspeli zmanjšativstopno urno količino za ~17 %.V mesecu marcu smo opravili tudi zamenjavenekaterih dotrajanih števcev, kar je pomeniloza mesec april kar 78 % razdelitev vstopnevode po porabnikih. Za leto 2006 je bilo torazmerje samo 35 %.V okviru naloge: Obnova omrežja pitne vode,ki poteka že od leta 2002 so potrebne šenaslednje aktivnosti: prevezava dekantiranevode in povezava hidrantnega omrežja priGrafiki 6; zamenjava cevovoda pitne vode zaGrafiko 6; zamenjava cevovoda pitne vodePE TiO2 (vzdolž Energetike); zamenjava 29števcev in daljinski nadzor za energetskimanagment pitne vode. Odločitev za nadaljnedelo bo sprejeta na vodstveni projektniskupini za Optimizacijo rabe energije.Tekst in foto: Branko STARIČPoleg same investicijske obnove je zelopomembno tudi sprotno spremljanje puščanjav obstoječem omrežju in sanacijale-teh. Ker smo proti odcepu Grafika 5 in 6ugotovili izredno veliko rabo smo s pomočjofirme, ki se ukvarja z meritvami puščanjomrežij pitne vode poskušali ugotoviti mestapuščanja. Zaradi prisotnih motenj, ki so vCinkarni (hrup, vibracije,…) je bilo iskanjepuščanj zelo dolgotrajno in težavno.Po sanaciji puščanj smo prišli v mesecu apriludo kar 47 % manjše urne vstopne količinepitne vode glede na leto 2006.Zamenjava pitnega vodovoda v skladišču PE TiO2Defekt na cevovodu med Grafiko 5 in 6.20 Cinkarnar 1/305


Koliko smo privarčevali ob zaustavitvi»S« kislineVARČEVANJE Z ENERGIJOOb zaustavitvi obrata »S« kisline od 26. 3. do 4. 4. 2007 zaradi popravila, smo bili s strani projektnega vodjeOptimizacija rabe energije Alojza Ulage pozvani, da ravnamo maksimalno racionalno s porabo toplote, ki jodaje para. Z izvedbo enostavnega ukrepa so v PE Vzdrževanje in energetika, privarčevali 12.184 evrov.Zaradi izpada pare iz »S« kisline, je bilo zata čas potrebno v obratu energetike vključitiv pogon dva parna kotla. Kotla pa za svojeobratovanje porabljata zemeljski plin. Topomeni dodatno finančno obremenitev zapodjetje. Minimalna poraba pare je bila zatonujna.Povprečna poraba v mesecu marcu za odceppare proti Vzdrževanju je bila 46,04 t pare nadan.Po izvedenem ukrepu, ko se je ta veja izvendelovnega časa zapirala, pa je povprečnaporaba pare znašala le še 10,62 tone parena dan.Izračun prihranka:Formula:Prihranek = št.dni *(povprečje pred zaustavitvijo - povprečjemed zaustavitvijo) * cena 1t pare iz plinaX = 10 dni * (46,04 t/dan – 10,62 t/dan) *34,4 EURX= 10 * 35,42 *34,4 EUR = 12.184,48 EURZ realizacijo tega ukrepa je bil doseženprihranek v vrednosti 12.184 EUR. Primerprikazuje, kako lahko z enostavnimi ukrepidosežemo velike prihranke. Pri tem dodajmo,da z izvedbo ukrepa niso bili poslabšanidelovni pogoji. Temperatura v prostorih medrednim delovnim časom je bila normalna.Alojz ULAGAEnergijo se lahko obravnavain primeri dobre praksePrimerjava učinkovitosti je v današnjem svetunaraščajoče konkurence bistvenega pomena.Potrebna je kot podpora pri zagotavljanjuže dosežene učinkovitosti, njeno povečanjein za zagotovitev koraka pred tekmeci zzmanjšanjem nepotrebnih stroškov.Najenostavnejši način merjenja učinkovitostije s pomočjo energetskega kazalca. Vnajenostavnejši obliki predstavlja kazaleckupljeno energijo deljeno s količino proizvoda.Zaželeno je, da je izražen v energetskihenotah.Raba energije na tono proizvoda alienergije na kvadratni meter površine stadva najenostavnejša in nazorna kazalca.Prikažemo jih v mesečnih ali tedenskihdiagramih in se pozanimamo za vzrokemorebitnih nihanj vrednosti. Nekatereorganizacije so na ta način prihranile do 30odstotkov rabe energije.V livarni aluminija je na primer vodjaproizvodnje postavil obvestilo na vratajedilnice z napisom »Prejšnji teden smoporabili 336 litrov kurilnega olja za tonoaluminija, naš cilj je doseči 223 litrov/t«. Potreh mesecih so dosegli cilj in 34 % prihranke.Podjetje danes še vedno ustvarja nadaljnjeprihranke.Ta pristop je enostaven in ne potrebujevnaprejšnje določitve cilja. Če kazalec nihabrez jasnega vzroka, bodo potencialne korististalnega spremljanja še večje.Poglejmo še nekaj primerov.Za vsako puščanje pare (oblaček pare višine30 cm) znašajo letne izgube 333,83 EUR.Montaža stikal za posamezne skloperazsvetljave je nizko investicijski ukrep, ki sepovrne v nekaj mesecih.Vsak dodatni 1 % presežek zraka povečaizgube kotla za več kot 3 %.Vsako povečanje temperature ogrevanjaprostorov za 10°C pomeni dodatnih 10 %stroškov za ogrevanje.Vodja oddelka v nekem podjetju je uporabilParetovo načelo za vse njegove stroške inpresenečeno ugotovil, da je strošek električneenergije dvakrat večji od stroškov dela. Takojje prilagodil svoje prioritete in zmanjšalmesečne stroške električne energije s 63 na46 tisoč EUR – letni prihranek 208 tisoč EUR.Odlično! Ves ta prihranek je bil dosežen shitrim pregledom stroškov.In še en primer.Računovodja velikega energetsko intenzivnegaindustrijskega podjetja je opozoril navisok strošek nadur proizvodnje v mesečnivrednosti 2.504 EUR. Pri tem ni omenil, daso mesečni stroški za energijo 63.000 EUR,kar je 25 krat več od nadur. Ko je to prišlo naCinkarnar 1/305dan, je vodstvo proizvodnje zmanjšalo raboenergije namesto zmanjšanja nadur in stroškienergije so se zmanjšali za 16.700 EURna mesec, kar bi bilo dovolj celo za plačilocelotnega računovodstva.Našteli smo nekaj primerov iz prakse, kikažejo na to, da se stroški za energijo lahkoznižajo na različne načine. Seveda moramopri tem sodelovati vsi. Del našega bivanja vCinkarni je misliti tudi na racionalno porabovse energije. Koliko od vas bralcev misli, daje samo energetski menedžer odgovorenza energijo? Večina misli tako, čeprav jenjegova dejanska vloga ustvarjanje ugodnihrazmer in je pobudnik, ki za uspeh potrebujepodporo drugih. Na primer ne more nalastno pest vklapljati in izklapljati proizvodnelinije – opreme, ker je to predvsem stvarproizvodnje, čeprav vpliva na rabo energije.Koliko ljudi misli, da je edina odgovornostvodje proizvodnje zagotovitev proizvodnjeizdelkov? Veliko, vendar so dejansko uspešnisamo tisti, ki istočasno skrbijo tudi za drugekoristi (na primer varčujejo z energijo). Kolikovzdrževalcev obravnava skrb za varčevanje zenergijo kot delo nekoga drugega. Vendar,če oni ne bodo skrbeli tudi za to, kdo potembo?Ali ostale podporne službe obravnavajoključne teme energetike?Vir:Vodenje in motiviranje zaposlenih za varčevanjez energijo Inštitut J. Stefan21


NOVOSistem za pripravo vodeje res zgodovinskiTo je na Vodstvenem pregledu Službe kakovosti in Službe za varstvookolja julija 2006 izjavila tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič,ko smo ji opisali način priprave laboratorijske vode v Službi kakovosti. Ins tem pospešila aktivnosti, ki so sledile v naslednjih mesecih. V aprilu smose poslovili od ene najstarejših naprav, ki je delovala v Službi kakovosti– naprave za pripravo deionizirane vode.vode z vodikovimi ioni in anione iz vode shidroksidnimi ioni.Rokovanje z napravo je bilo prva leta pravanočna mora. Posebej še, ko je bilo potrebnokolone izprazniti, izmenjevalce zamenjatiin aktivirati. V ‘’’posebno veselje’’ je biloregenerirati izmenjevalce v mešanem stolpu(MB stolp), v katerem je bila mešanicakationskega in anionskega izmenjevalca,ki sta se ločila ob prisotnosti nasičeneraztopine natrijevega klorida. Le-tega je bilonato potrebno sprati iz izmenjevalcev, kar je vnajboljšem primeru trajalo teden dni.Prva leta je bilo delo povezano z določenostopnjo nevarnosti. Kislino, oziroma lug, kiVodo smo polnili v sode in jih raznašali polaboratorijusmo ju uporabljali za regeneracijo, smo polesenem podestu ročno dvigovali visokonad kolone. Vedno je obstajala nevarnostpoškodb, kajti ob regeneraciji je bilo potrebnodvigniti nekaj litrov kisline in luga. Nevarnostse je nekoliko zmanjšala ob nabavi črpalk,Naprava za pripravo deionizirane vodeV laboratoriju so jo postavili v prejšnjemstoletju, pred 30-imi leti. Naprava,sestavljena iz štirih različno velikih plastičnihvaljev, povezanih med seboj s cevmi inmerilniki električne prevodnosti, napolnjenaz ionskimi izmenjevalci, je služila za pripravolaboratorijske vode. Izdelana je bila vZavodu za farmacijo in preskušanje zdravil vLjubljani. V času nastanka je bila napravaizredno moderna. V sedemdesetih letihprejšnjega stoletja so ionske izmenjevalcepričeli pospešeno uporabljati za mehčanjevode tudi v laboratorijih. Ionski izmenjevalciso snovi, ki jih sestavljajo velike molekule,s porozno mrežasto strukturo z negativniminaboji, ki so vezani na molekulo. V porahteh molekul so pozitivni ioni, ki nevtralizirajonegativne naboje molekul. Ker so pozitivninaboji molekul gibljivi, lahko zamenjajodruge pozitivne ione. Umetno pridobljeniionski izmenjevalci zamenjajo katione izRokovanje z napravo je zahtevalo določenespretnostiMenjava22 Cinkarnar 1/305


ZANIMIVOSTCevna zračna poštaOb množici transportov: avtomobilskega, železniškega, letalskega,morskega je manj znan zračni transport, tako imenovana cevnazračna pošta, ki jo uporabljamo pri nas v PE Titanov dioksid in je bilanadgrajena leta 1995.Nova naprava CentraČrpalka pošilja vodo po ceveh do uporabnikovs katerimi smo kislino in lug črpali v zbirneposode nad izmenjevalci.Deionizirano vodo smo zbirali v zbiralnikih, izkaterih smo jo polnili v sode in raznašali gledena potrebe. Prenašanje v prvo nadstropjeje predstavljalo problem že pred 30-imileti, ko je bil pretežno ženski kolektiv pravtoliko let mlajši. V zadnjih letih smo si deloolajšali z uporabo vozičkov, kljub temu je biloprenašanje vode delo, ki si se ga izognil, čese je le dalo.V mesecu aprilu je staro napravo nadomestilanova naprava CENTRA. Sestavljena je iznaprave, ki proizvaja laboratorijsko vodoin rezervoarja s črpalko. Laboratorijskovodo pripravlja kontinuirano s kombinacijoreverzne osmoze in z ionskimi izmenjevalci.Vsak del je samostojna enota (kartuša), kijo, ko je izrabljena, preprosto zamenjamo.Zmogljivost naprave je 16 l/min deioniziranevode, ki se zbira v 200-litrskem rezervoarju,iz katerega jo črpalka pošilja po ceveh douporabnikov v laboratoriju:Karmen RAJER KANDUČFoto: Mira GorenšekCevna zračna pošta je eden najsodobnejšihnačinov reševanja notranjih transportnihproblemov. Je zanesljiv način transporta,s katerim se prihranita čas in energija.Omogoča se hitra izmenjava informacijin kontrola tehnoloških procesov, zaradiizboljšave kvalitete. Ohranja zdravje delavcevin povečuje delovni učinek.Uporabnost cevne zračne pošte je skorajbrezmejna, na nekaterih področjih pacelo nepogrešljiva. Področja uporabe sov gospodarstvu v lesni industriji, strojniindustriji, črni in barvasti metalurgiji terlivarstvu, petrokemični industriji, industrijibarv in lakov, industriji gume in plastike,papirnice in tovarne papirnih proizvodov,skladišča, avto servisi, v industriji gradbenegamateriala in cementa, objektih za energetiko,zlatarne, optika, industrija zdravil, železniškogospodarstvo in podobne dejavnosti.V PE Titanov dioksid uporabljamo sistemcevne zračne pošte, kjer je medsebojnakomunikacija izvedena po sistemu »vsakasprejemno oddajna postaja v sistemu zvsako«. Leta 1995 je bil sistem cevne zračnepošte nadgrajen še s tremi sprejemnooddajnimi postajami, tako da jih je sedaj vsistemu šest.Cevni zračni transport je reverzibilni – enocevnisistem, ki deluje po principu tlak – vakuumv enem cevovodu, kot pogonski medij seuporablja zrak, ki ga proizvaja lastni pogonskiagregat sistema – puhalo. Kot transportnosredstvo se uporablja transportni kontejner,v našem žargonu bombica, v katerega sevstavijo želeni vzorci. Vzorci v razsutem stanjuse vstavijo v bombico v plastični ali papirnativrečki, tekoči vzorci pa se vstavijo v bombicov zato pripravljenih posodah (»štepovniki«).Hitrost potovanja v izbrano postajo je od6– 10 m/sek, po vstavitvi transportnegakontejnerja z vsebino. V sistem je vgrajenotudi pnevmatsko zaviranje, ki omogočamehak prihod transportnega kontejnerja vpostajo. Transport se v želeno namembnopostajo prične s pritiskom na želeno številkotipkovnice sprejemne postaje. Puhalo ustvarivakuum in posesa bombici in transportiravzorec preko cevovoda do želene sprejemnepostaje.S cevno zračno pošto v PE Titanov dioksidprihranimo predvsem čas, potreben pri oddajivzorca v laboratorij, kakor tudi odsotnostdelavca z delovnega mesta pri ročni predajivzorca.Zoran SLATINEKCinkarnar 1/305 23


MI MED SEBOJEmiloveledeneskulpturePravi užitek je bilo v teh vročih dneh slišati za našega sodelavca Emila,ki izdeluje razne skulpture iz LEDU! Sicer ta poletni čas za kajzahtevnejšega ni ravno primeren, je pa seveda vse izvedljivo,ampak že sama misel na hlad, led … osvežitev!Po želji ljubiteljev rokometa, je Emil, za rokometno tekmo CeljePivovarna Laško – Flendsburg decembra 2006 izdelal kozoroga iz ledu,zaščitni znak celjskih rokometašev.Emil Govedič je pri nas zaposlen od leta1988 kot strojni mehanik. Najprej je delalv Remontni delavnici, od leta 1990 pa delav Operativnem vzdrževanju proizvodnjepigmenta Titanov dioksid. Svoje sedanjedelo jemlje kot svojevrsten izziv. Predpričetkom delovnega časa nikoli ne ve kajga čaka, srečuje se z raznimi novostmi, sajse je Titanov dioksid zelo moderniziral inmarsikaj nepričakovanega pri svojem deluje tudi že doživel. Zase pravi, da je zelodinamičen. Njegovo delo pa zahteva ustreznosodelovanje s sodelavci v ekipi, kakor tudisodelovanje s sodelavci na Titanovemdioksidu. Z medsebojnim sodelovanjemje načeloma zadovoljen, želel bi samo šeboljšo komunikacijo in razširjenost potrebnihinformacij od vseh služb, da bi delovali kotena celota in je delo potem opravljeno vzadovoljstvo vseh nas zaposlenih.Sicer pa Emil ponosno pove, da je potomec»starih Cinkarnarjev«, saj so bili pri naszaposleni njegov oče in trije strici, vsi doupokojitve, sedaj pa je tu zaposlena šenjegova sestra Marta in dva bratranca.Emil je že v osnovni šoli zelo rad risal,izdeloval kipce, celo nagrajen je bil naUniverzi v Mariboru za sliko Dodajmo letomživljenje, ampak do ureditve družinskegaživljenja (gradnja doma) ni našel časa zase.Po nekem naključju mu je v pravem trenutkuprijatelj podal idejo, da bi se preizkusil vizdelovanju ledenih skulptur. Ponudbo jetakoj zgrabil za roge in po nekaj uspešnih, patudi neuspešnih poizkusih, ga je omenjenatehnika oblikovanja zaradi svojevrstnegamateriala popolnoma osvojila.Kako je sploh nastala ledena skulpturakozoroga? Najprej si je priskrbel »kocko« ledu,kristalno čisto, ki je tehtala 300 kg. Najtežjidel je priprava na izdelavo. Pri svojem delumora biti hiter, saj na kvaliteto dela zelo vplivatemperatura ledu, ki je okoli -5 °C. Pri sobnitemperaturi ga lahko obdeluje samo 2–3 urepotem pa nazaj v zmrzovalnik. Za obdelavoledu Emil zagrabi motorno žago in na juriš.Ja, prav ste prebrali. Najprej uporabi za groboobdelavo kar motorno žago. Pri svojem deluuporablja še cel kup raznih dlet, ročnih žag,pil, frezerjev, kar mu je pač najbolj pri roki,v tem kratkem času izdelave. Celo likalnik jezelo uporaben za gladenje in varjenje ledu.Kako pa led variš, sem debelo pogledal. Čistoenostavno, se je nasmehnil. Pri določenitemperaturi, dve ledeni plošči ali potrebna»varjenca« z likalnikom zravnaš pripravljenamesta in po določen času je izdelek »zvarjen«.Seveda Emil ni želel govoriti o podrobnostih,saj so to njegove male skrivnosti, ki si jih jepridobil z izkušnjami.Kako se je skulptura kozoroga sploh obdržalana tisti vroči rokometni tekmi v Celju?Ponovno nič posebnega. Najprej se morakozorog iz zmrzovalnika »ohladiti« za nekajčasa, da se mu stopi ivje in led postaneprozoren. Zanimivo pri taljenju skulpture jenjeno enakomerno taljenje in svojo oblikodrži, sicer zmanjšano, tudi do 8 ur. Sledipopolna preobrazba v vodo. Ampak Emilu ninič hudo pri duši, ko vidi svoj izdelek iz ledu, kise spreminja. V sebi čuti enkratnost dogodka,ki se ne more ponoviti.Največ skulptur naredi Emil zase, nekaj zaprijatelje in družbo, ob raznih slovesnostih inobletnicah, tudi v tem poletnem času, ko sizaželijo kakšne posebne ohladitve. Izdelal ježe veliko dekoracijskih posod za sadje, raznevaze in kipce.Emil zna že poklicno obdelovati kovino,spoznal je vse skrivnosti obdelave ledu, sedajsi pa želi spoznati še les, kar mu predstavljanov izziv. Verjamem, da se mu bo tudi les,pod njegovimi rokami, spremenil v nekajzanimivega.Zasebno je Emil zelo zadovoljen in srečen, sajse je z družino, ki mu pomeni največ, vselil vnovo hišo, z nekaj zemlje, kjer se sprehajatadva konja. Žena Andreja mu je v veliko oporo,kakor tudi Emil njej, saj Andreja kot trgovkadela izmensko in tudi ob nedeljah. Sinova Elvisin Denis sta njegov ponos. Oba sta nadarjenaglasbenika, tako da dobre volje med njiminikoli ne zmanjka. Ob večerih si velikokratzapojejo in zaigrajo, Elvis na harmoniko,Denis na klarinet in mlada nadobudnika žerazmišljata o svoji glasbeni zasedbi. Zanimivopa je, da sta sinova podedovala glasbenegene po Andrejinih starih starših, saj staramama še igra citre, stari oče pa je igral prigodbi na pihala.Ob današnji naglici, ko nihče nima več časa,se moramo zavedati, da ima dan že tisočletja24 ur. Samo od nas samih je odvisno kako siga razporedimo in porabimo. Vzemimo si častudi zase in svojo dušo, ob koncu razmišljanaš sodelavec Emil Govedič.Za vas je klepetalZoran SLATINEK24 Cinkarnar 1/305


SODELAVCIMED SMISLOM IN NESMISLOMSpoznaj meZdenko Runjak si je v prejšnji številkiCinkarnarja zaželel bolje spoznatiDušana Žnidarja, zato ker se vednoodziva na intervencijo, je doberstrojnik in je vedno pripravljenpomagati ljudem, je priden, marljivin delaven. Zato smo DušanaŽnidarja povabili, da se nampredstavi. V Cinkarni je zaposlen kotdelovodja v gradbenem vzdrževanjuže 23 let. Zastavili smo mu enakihštirinajst vprašanj kot drugim dosedaj anketiranim.Kje živite?V družinski hiši na obrobju Celja, v Lokrovcu.Kaj ste si želeli postati, ko ste bili otrok?Kot otrok sem vedno razmišljal, da bi postalučitelj športne vzgoje. Pravzaprav sem bil že natej poti, ko sem pri štirinajstih doživel kompliciranzlom komolca in ključnice in sem se bil primoranodreči aktivnemu športu ter seveda tudi študijuv tej smeri. Nato sem se podal v tehnično smer,dokončal poslovodsko šolo, odslužil vojaščinoin se zaposlil v Cinkarni, kjer je delal že moj oče.Sprva sem delal v centralnem skladišču, nato vgradbenem oddelku.Kaj najraje počnete v prostem času?V poletnem času kolesarim, v zimskem časupa se sprehajam z dobrmanom z imenom Heli.Mimogrede sem kar dober poznavalec te pasme,saj sem jih včasih vzgajal. Heli sem dobil žestarejšo, tako da ni vzgojena po mojem okusu.Prevzgoja pa ni več mogoča.Katera je najboljša stvar, ki ste jo narediliv življenju?Družina in dva sinova, eden končuje srednjošolo, drugi osmi razred devetletke. Kar nekaj paje za mano humanitarnih akcij pri gasilskem inšportnem društvu. Eden prvih sem sodeloval prizadnji poplavi v Celju in dežural v Zdravstvenemdomu, reševal železarno v Štorah ter kot aktivenčlan gasilskega doma Lokrovec-Dobrava sodelovalpri gašenju požarov. S celjskim kolesarskimdruštvom Zelena dolina pa izvajam razne čistilneakcije. Zadnja je bila pred počivališčem v Logarskidolini.Kaj bi pri sebi spremenil?V bistvu bi pomagal sebi in drugim, s tem da biuskladil dušo s telesom, če bi seveda vedel zarecept. Menim, da če bi dušo posadil v pravo telo,bi bilo veliko manj težav. Notranjost največkratizžareva nekaj drugega kot pa kaže telo. Dušamora spoznati svoje telo in ga sprejeti.Kateri je vaš najljubši kotiček?Sprehajalna pot ob Šmartinskem jezeru odpregrade do gostilne pri Gradu. Vsako leto vspomin na mojega brata Ladislava, ki je umrlpri svojih 47. letih. Judo klub Fabjan Sandakuorganizira novoletni tek okrog jezera, kar podpiramfinančno in aktivno.Najljubše opravilo?Dušan ŽnidarČiščenje kolesa in urejanje okolice pri hiši. Zadnjimoj projekt je izgradnja ribnika ob kaminu zvodometom.Če bi vam podarili 500.000,00 eurov, kajbi z njimi naredili?Kupil bi propadlo kmetijo, jo rešil in se podal vekološko kmetovanje. Imel bi veliko živali, ker bilahko bile proste, svobodne.Kaj najbolje skuhate?Špagete vseh vrst in žgance. Najraje jem ajdovein koruzne jedi. Pazim pri dodatkih. Sol mora bitikamena. Začimbe ne uporabljam kupljene, razentistih, ki jih nudijo na ekoloških tržnicah, pa čepravso dražje. Želim si, da bi bila bio hrana cenejša.Špagetom večkrat dodam domač kozji sir.Kje bi najraje preživeli naslednjepočitnice?Nekje ob morju pod milim nebom z družino, breztelevizije, radia in mobilnega telefona. Letosnameravamo letovati v enem od istrskih kampov.Katero znano osebe bi povabili nakosilo?Večkratnega zmagovalca Tour de France, zdajupokojenega Miguela Induraina. Občudujemnjegovo držo, ko je večkrat zmago posamezneetape prepuščal svojim tekmecem, a bil vednov ospredju. Ni se gnal za vsako ceno za zmago,temveč se vedel v nasprotju z ostalimi brezegoizma, ki ga je moč opaziti pri drugih. Z njim bise imel kaj pogovarjati.Cilj, ki si ga želite uresničiti?Ciljev je več. Najprej seveda želim, da otrokakončata študij. Moj osebni cilj, zdaj, ko semprekolesaril že vso Slovenijo, pa je, da s kolesomprevozim uradno mejo med Slovenijo in Hrvaško,ko bo ta določena.Katerega pregovora se držite?Ne sodi prijatelja, sodelavca, soseda po besedah,ampak po dejanjih.Kdo naj bo naslednji v Spoznaj me?Želim, da bi spoznali mojega sodelavca izgradbenega vzdrževanja Stanka Železnika. Zakaj?Ker je pokonci že ob 4. uri zjutraj, da pride v službopravočasno, v službi je vsestranski in vselej lojalenCinkarni.Mira GORENŠEKPARADOKSI(Misel, trditev, ki temelji na neskladju ssplošno veljavnim, priznanim).Zdrav način prehranjevanjaKo že toliko govorimo o zdravem načinuprehranjevanja, se vprašajmo ali imamo vCinkarni zadovoljivo organizirano malico. Zavečino je malica že po treh urah, za ostalepa kar po dveh urah po prihodu na delo(oprostite, to pa je že malce bolj pozen zajtrk).Prvi nato čakajo na kosilo najmanj šest ur,drugi pa sedem.NergačiSlovenci smo narod nergačev. Nikoli namničesar ni zadosti, nikoli nam skorajda nični prav. Čeprav je naša ‘’ fabrika’’ edina vknežjem mestu preživela tranzicijo in bi žezaradi tega morali biti ponosni in ne nazadnjezadovoljni, saj smo se izognili mukotrpnemuobiskovanju ‘’ borze dela’’, in če bi žedobili delo še bolj hudemu maltretiranjukapitalistično nastrojenih delodajalcev.Javna tajna je, da ti delodajalci delavcadobesedno hiperaktivno izkoriščajo!Kaj pa plačilo? Ja, za ure, katerih nanesemesečno krepko čez dvesto, bo skorajdazanesljiv minimalec, v prevodu 367 evrov.Sedaj je primeren trenutek, da se vrnem nazajna nergače. Da, to smo mi, nergači. Mogočeplačilo za delo ponekod res ni odraz dela in nipravično porazdeljeno glede na odgovornostin količino dela, vendar pa dejstvo, da vpovprečju prejemamo za približno 150 urpovprečno 900 evrov pove vse. Nergače žekar slišim. Ja hudiča kakšnih 150 ur pa? Nopa izračunajmo.Registriranje delovnega časa ob 7.00 uri,nato odhod na delovno mesto, torej minus10 minut, zatem kavica 15 minut, odhod namalico in malica 40 minut, še ena kavica 15minut, odhod do registrirne ure 5-10 minutprej. Skupaj torej minimalno 90 minut. Topomnožimo na primer z dvajsetimi delovnimidnevi in dobimo 30 ur kar pomeni, da jetrditev, da dobimo za 150 ur zelo dobroplačilo resnično na mestu!ZadihajmoNevedneži trdijo kako Cinkarna polegproizvodov proizvaja tudi onesnažen ‘’luft’’pa ne bo čisto držalo. Glive, čitaj gobe sokar se čistega okolja tiče dokaj zahtevne. Vzelo onesnaženem okolju se sploh ne bodoodločile pokukati na plan. Če upoštevamodejstvo, da je bilo in še bo na naših lepih‘’fabriških livadah’’ opaziti prave tintnice,travniške kukmake, maslene lupljivke,brezove dede, smrekove štorževke, žveplenelepolukničarje, in še bi se dalo naštevati, bilahko ugotovili, da je slab ‘’ luft’’ že zdavnajšel po gobe …A.D.Cinkarnar 1/305 25


KULTURAPLANINCIIzšli dve pesniški zbirkiKonec lanskega in v začetkuletošnjega leta sta izšli, sfinančno podporo Svetadelavcev, kar dve pesniški zbirki,katerih avtorja sta cinkarnarjaZoran Pevec in Bojan Pevec.Prvi je zelo produktiven in uveljavljen pesnikv slovenskem prostoru Zoran Pevec, ki je vokviru Poetikonove lire v založbi ljubljanskeHiše poezije izdal zbirko z naslovom V nekitočki. Tudi tokrat, že petič, je izviren prisvojem snovanju poezije in kot zapiše IvanDobnik v spremni besedi: »…je pesnik, kividi, ne da bi odprl oči«. Pevčeva izvirnost jetudi v oklepajnem principu. V drugi spremnibesedi Ivo Stropnik zapiše, da je zbirka enažlahtnejših in preseže moderno pojmovanjeurbane poezije, ker ima med listi list, ki gamoraš znati slišati v njegovem odklepanju.Zares je vredno prebrati.V samozaložbi pa je izšla pesniška zbirkaBojana Pevca z naslovom Sprehodi. S poezijose spozna že zelo zgodaj, prve objave svojihpesmi zaznamuje že v osnovni šoli, v srednjišoli v samozaložbi izide zvezek njegovihdvajsetih pesmi Pesmi brez naslova, v temčasu, pa vse do konca študija tudi največobjavlja v literarnih glasilih. Kasneje je leta1991 sodeloval še pri projektu Po sledehpesnikov in literatov, zaposlenih v Cinkarni.Sprehodi je avtorjev izbor, pregled ustvarjanjaskozi daljše časovno obdobje. Z njo, kotzapiše v spremni besedi Zoran Pevec, izkriči izsebe vse kar je v pesniku nabrano, ki izvabi napapir tisto, kar je najboljše v njem – iskrenost,ki jo dobra poezija od ustvarjalca pričakuje.Zelo priporočamo v branje.Na Cinkarniškem razstaviščuNa razstavnem prostoru Cinkarne se je vletošnjem letu zvrstilo kar nekaj razstav.Fotograf Franci Horvat nam je pokazalsvojo razstavo fotografij na temo Slovenskaznamenja, ki jo je imel že v Žalcu in GimnazijiCelje.Nato se nam je predstavila slikarka PoloncaKitak, rojena Zupanc, specialistka tekstilnetehnologije in članica Društva likovnihustvarjalcev Rifnik Šentjur, z eno od svojihštevilnih samostojnih razstav. Njene slikeso poživile razstavni prostor, saj so slikovitein živopisne, da nehote pritegnejo pogled.Polonca slika največ v tehniki akrila, kar jiomogoča hitro sušenje barve, lazurni nanosibarve in prekrivanje barvnih ploskev dajejosliki žlahtno globino. Njen velik in mordanajvečji podvig slikarstva je na področjuliterarne dejavnosti, saj je leta 2003 izdalaM.G.otroško slikanico z naslovom Velike punce.Upajmo, da se nam bo še kdaj predstavila.Sredi marca se nam je s samostojno razstavopredstavil naš sodelavec Albin Valand, članFoto krožka DLT Cinkarne. Zbral je svojenajboljše fotografije iz slovenskih vrhov, kjerje iskal predvsem planinsko cvetje. Takosmo videli najrazličnejše cvetje, ki ga našeoko ne vidi vsak dan, in ki je marsikdaj skritočem tudi stalnim pohodnikom po slovenskihhribih in gorstvih.V maju pa je na ogled postavila fotografskorazstavo s popotovanja po Južni Amerikičlanica Foto krožka DLT Cinkarne MiraGorenšek, s katero se je pred tem žepredstavila v Knjižnici Vojnik.M.G.26 Cinkarnar 1/305Razlikamed planinciin pohodnikiNepoznavalec se bo vprašal, kakšna pa jesploh razlika med tema dvema pojmoma.Pa vendar je, in to velika. Pohodnik je tisti, kizačne hoditi okrog lastnega vrta in nadaljujes pohodi vse do končnega cilja, ki je ponavadivzpon na Triglav, da postane »Slovenc«, kotse je to razširilo v ljudskem mišljenju. Poosvojitvi tega svetega cilja pa zanimanje zapohodništvo in planinarjenje usahne in sepočasi konča z izgovorom, da nima dovoljkondicije, da nima časa, da mu nekaj škripljev kolenih, ali da ga po pohodu bolijo mišiceitd. Vsi ti izgovori so samo izgovor za vrnitev nastari priljubljeni način preživljanja prostegačasa na sedežni ob televiziji in sprehodu donajbližje trgovine in bifeja ob njej. Nazaj naplaninsko pohodniške poti ga lahko spravile še obisk pri zdravniku, ko mu ta sporočikoličino holesterola in trigliceridov v krvi spriporočilom, da bo treba več gibanja in manjuživanja hrane, predvsem pa manj maščob. Intako naš vrli pohodnik znova poskuša postatiplaninec. Nekaterim to uspe, večina pa samoponovi ciklus, seveda v drugem krogu brezTriglava, kvečjemu s kakšno Celjsko kočo aliokoliškimi hribi.Marsikateri pohodnik pa tudi med pripravamina zavzetje Triglava plača članarino prikaterem od Planinskih društev, da je lažje invarneje doseže svoj cilj. Pa vendar je potrebnopovedati, da planinec nisi, če zgolj plačaščlanarino, nato pa sediš doma. Pri aktivnihpohodnikih je to le drugače, tisti ki ostanejopohodniško aktivni so običajno taki, ki radihodijo v planine, sicer sami, v okviru družineali manjše skupine prijateljev in znancev.Takšni tudi običajno plačujejo planinskočlanarino, seveda zaradi zavarovanja in drugihugodnosti, ki so jih deležni kot člani planinskeorganizacije, ostanejo pa pohodniki.Biti planinec pa pomeni, biti stalno fizičnoaktiven, imeti spoštljiv odnos do narave,biti strpen in vedno priskočiti na pomoč.Tak planinec je običajno član planinskegadruštva in v njem aktivno sodeluje. Saj le vdruštvu lahko uresničuje svoje poslanstvo.Biti planinec pa pomeni tudi nekaj več kot jele fizična aktivnost in hoja v gore. To je načinživljenja, ki mora biti v sozvočju z ljudmi innaravo.Planinci imamo v Sloveniji častno mesto,saj so bili slovenski planinci v času Avstro-Ogrske in naprej najbolj narodno zavednidel slovenskega življa. Z ustanavljanjemSlovenskih planinskih koč in planinskih potiv naših gorah so kljubovali ponemčevanju,ohranjali slovenski zemljo in jezik, ter bilinosilci narodnega prebujanja Slovencev.Vse to so nadaljevali v stari in noviJugoslaviji, kjer so v planinskih kočah ohranili


Nanos v ozadjusporazumevanje v slovenskem jeziku, vsinapisi in poimenovanja so ostali slovenskiin v planinskih kočah se je, in se še danes,izvaja izključno slovenska narodna glasba inpojejo slovenske ljudske pesmi.Danes v samostojni Sloveniji planinci ssvojim aktivnim pohodništvom simboliziramozdrav način življenja, varujemo naravo predsodobnimi vplivi in vse bolj trmasto vztrajamopri ohranitvi pristnega domačega načinaživljenja, ter odklanjamo vse poskuse vdiranjadrugačnih vzorcev v slovenski planinski svet.Da imamo prav, dokazuje vse večji obiskgora, ki je že večji od 2 milijona pohodnikovna leto in še narašča.Tudi v Evropi so planinci in planinarjenjevzpodbujani z velikimi sredstvi pomoči oddržave in raznih skladov. Če izhajamo iztega, da so najbolj razvite države sveta praviz alpskega loka, potem je jasno, da imapri njih pojem planinec in hoja po gorahposebno mesto in je ponos vsake države, sajima vsa ta klenost, delavnost in iznajdljivostkorenine v hribovskem človeku, ki je s svojomentaliteto preživetja v skoraj nemogočihpogojih zaznamoval ta del Evrope.Z veseljem ugotavljamo, da so tudi v Cinkarniplaninci, pohodniki in drugi ljubitelji narave,tista skupina zaposlenih, ki je tudi v svojihdelovnih okoljih najbolj aktivna. Upam si celotrditi, da je v Cinkarni sigurno več kot polovicazaposlenih, ki v svojem prostem času planinari,oziroma kako drugače hodi v naravo. Zatoplaninci od vodstva podjetja pričakujemovsaj razumevanje, če že konkretne pomočine. V najbolj razvitih družbah sveta so žedavno ugotovili, da je najbolj produktiven tistidelavec, ki se v prostem času aktivno ukvarjašportom ali kakršno koli drugo rekreacijo.Ob tej priliki se zahvaljujem svetu delavcev, kiz določenimi sredstvi podpira našo planinskosekcijo in omogoča njenim članom prijetneizlete pod strokovnim vodstvom vodnikovPlaninskega društva Grmada. Izkoriščampa tudi priliko, da povabim vse zaposlenena prijetna planinska potepanja v sezoni2007. Če pa želi kakšna skupina zaposlenihsamostojni izlet, se lahko vedno obrneza pomoč na Planinsko društvo Grmada,kjer imamo na razpolago dovolj planinskihvodnikov, ki lahko pomagajo pri vodenju ali ssvetovanjem.O razpisih izletov in pohodov boste odslejobveščeni preko oglasnih desk, kajti naelektronski pošti so se pojavile nepremostljivetežave.Franc ŠINKOPredsednik PD GrmadaLedinski vrhUtrinki s pohodovPlaninci in planinke PD Grmada smo vletošnjem letu že pridno osvajali vrhoveSlovenije.S pohodniško tradicijo smo začeli že v začetkujanuarja, ko smo obiskali Osankarico. To jespominski pohod od Peska do Osankarice, kije vsako leto organiziran v spomin na padleborce Pohorskega bataljona. Spremljalo nasje pravo pomladno vreme, bilo je toplo, hojaprijetna, saj za razliko od prejšnjih pohodov naPohorju sploh ni bilo snega.Še vedno v januarju, smo se podali naspominski pohod Dušana Krajca, našegaustanovnega člana. Vsako leto, že osmičzapored, se tretjo soboto v januarju podamona pot od Mozirske koče, preko Boskovca naSmrekovec. Vreme je bilo tudi tokrat primerno,nebo je bilo kot umito, le snega je nasulo kotza stavo. Vodniki so se pošteno namučili, da sonam vsaj malo zgazili pot in nam olajšali hojo.V februarju smo bili na Ledinskem vrhu. Ker jebila pot zelo zahtevna, je bilo tudi udeležencevpohoda nekaj manj. So pa ti zato bolj uživali vglobokem snegu, zahtevni poti v pravih zimskihrazmerah in lepih razgledih.Marca smo prečesali Nanoško planoto. NaNanos smo se podali iz vasice Podnanosin krenili proti Abramu. Tam smo pri kočipozdravili živega medveda. Zapeli smo zdomačini in se po okrepčilu podali dalje, napot čez celo planoto proti Pleši in Vojkovi koči,ki stoji nedaleč od vsem znanih televizijskihanten na Nanosu. Po malo daljšem postankuin pošteni malici smo se v dolino spustili pozelo zahtevni poti do vasi Razdrto. Dan je bilza mesec marec nenavadno vroč in sončen,razgledi pa so segali daleč do morja.Kot vsako leto, smo se za veliko noč tudiletos preobilno najedli in sklenili odvečnoenergijo stresti na pohodu. Odločili smo se zaPolhograjsko Grmado, našo soimenjakinjo.Nanjo smo se v dobrih dveh urah povzpeli izPolhovega Gradca. Na presenetljivo majhnemvrhu, kjer nas skoraj ni moglo biti več kotpetnajst naenkrat, smo imeli lep razgleld. Videlismo vse naše Alpe, primorske hribe, pa tudi doLjubljanske kotline je segel pogled. Nadaljevalismo proti Katarini, kjer smo si privoščili daljšipostanek za privezovanje duš. Na Slavkovemdomu na Golem brdu se je naša pot končala.Veseli, ker smo videli veliko novega, se naužiličistega zraka in dobre volje, smo se vrnili vCelje.DadaPLANINCIPlaninska šola varno v gorepozimi in poletiZimski del, teorija dne 15. 2. 2007:- predavanje splošno, prikaz in uporaba zimskeopreme, vozli.Praktični del, Mozirska koča na Golteh24. 2. 2007:- hoja pozimi s palicami, cepinom, derezami,krpljami, ustavljanje pri zdrsu brez cepina in scepinom v vseh položajih, uporaba lavinske žolne,sonde, lopate, izdelava snežnega profila, preizkustrdnosti snežne odeje, izračun naklona pobočja.Letni del, teorija dne 22. 2. 2007:- predstavitev osebne varovalne opreme, izdelavavozlov in namestitev osebne varovalne opreme.Praktični del, Hudičev graben24. 2. 2007:- samovarovanje na zelo zahtevni planinski poti:praktičen prikaz varovanja, samovarovanje nanezavarovani planinski poti (vzpon in spust vostenju Grmade).Za planinsko šolo so bili zadolženi gorski vodnik,planinski vodniki in alpinisti PD Grmada.V naslednjem letu bo šola ponovno organiziranazato vas vabim, da se je zaradi lastne varnosti prihoji v gore udeležite.MišoKATERI POHODI NAS V TEM LETUŠE ČAKAJO:16. junij Obir - avstrijska Koroška21. julij Jalovec - Vršič - Jalovec - Špička- Trenta11. avgust Triglav (2 dni) - Pokljuka - Triglav- Bohinj15. september Ojstrica - Log. dolina - Ojstrica- Korošica - Robanov kot20. oktober Olševa - Sv. duh - Govca10. november Litija - Čatež - pohod poLevstikovi poti15. december Zasavska sveta gora23.– 25. junij ekološki tabor pri Pečovniškikoči13.– 20. avgust družinski tabor v Trenti13. oktober 8. kostanjev pohod Šentjur -Svetina - Pečovniška koča22. december 25. nočni pohod s svetilkamina Celjsko kočo (gruzijski čaj)24. december Božični pohod Pečovniškakoče - SvetinaVsaka prva nedelja v mesecu – Pohod po obronkihCelja – odhod ob 8.00 uri pri mostu čez SavinjoInformacije:PD Grmada – Info. pisarna tel. 03 492 93 00;Franc Šinko – tel. 031 383 591Mišo Primc – tel. 041 324 242Pred mano strmina,pod mano globina,temni oblaki in krokarji črniname zro.Na samotni skalidroben cvet v vetru trepeče.Pobožam ta cvet in mu šepečem:»A si tudi ti sam?«Temna globina,si ti moja usoda?Gladka strmina me vabi v nebo.Ostanemo krokar,temni oblaki,trepetajoč cvet inmoja naslednja stopinja.(Agi)Cinkarnar 1/305 27


REKREACIJAKolesarjipridno vrtimo pedalaPogovoriob slovesunašihsodelavcevOd novembra 2006 do maja 2007 seje v Cinkarni upokojilo 13 sodelavcev.Ob slovesu smo se z njimi pogovarjali oživljenju v tovarni in o tem kako bodopreživljali upokojenska leta.Na plaži v Baški (otok Krk)Člani cinkarniške kolesarske sekcije Gamsi smo tudi v letu 2007 dejavni in pridno vrtimopedala. Prevozili smo že kar veliko kilometrov, nekaj organizirano in nekaj posamično, kolikornam je dopuščal čas.Lani smo prevozili večino zastavljenih kolesarskih tur. Organizirali smo (odvisno od vremena)nekaj skupnih voženj, na katerih smo prekolesarili bližnjo okolico. Udeležili smo se večorganiziranih prireditev (Tušev vzpon na Celjsko kočo, Wildon Avstrija, Rokov tek v Šmarju, itd.).Tudi za leto 2007 smo si zastavili veliko ciljev. Na sestanku, ki smo ga imeli 1. 3. 2007, smoizdelali naslednji plan aktivnosti:- enkrat mesečno skupinski izlet po Sloveniji ali tujini;- udeležba na tekmovanjih gorskih kolesarjev;- zaključek sezone z izletom in piknikom.Da bomo zastavljen plan lahko izvedli, smo se odločili za mesečno članarino, ki znaša 5 EUR namesec.V aprilu smo uspeli organizirati že dlje časa načrtovano kolesarjenje po otokih Krku in Cresu.Kolesarjenje je bilo naporno, saj smo dnevno na kolesu »preživeli« tudi do 10 ur. Lepo vreme,čudovita narava in dobra volja so nam lajšali napor. Za spodbudo in v dokaz si nas oglejte nadveh zanimivih posnetkih iz omenjenega kolesarskega izleta!Tekst in foto: Peter MRAVLAKPogled na Lubenice na otoku Cresu v ozadjuUpokojili so se: Ivan Acman, SlavicaJovanovič, Drago Kolar, Ljubo Kosič,Rade Kostič, Slobodan Pavičevič,Avgust Praznik, Jovanka Kimidjikić,Josip – Mladen Jazbec, Bogdan Krajnc,Ivan Kalamiza, Marija Boriš, RudiGril.Ivan ACMAN, rojen leta 1948 se je podokončani osnovni šoli izučil za mizarja indo odhoda v vojsko delal na kmetiji. Njegovaprva zaposlitev je bila v zasebni livarni Kekecv Žalcu le pol leta. Leta 1969 se je zaposlilv Cinkarni v Kemiji Mozirje, kjer je delal 19let v proizvodnji antikorozijskih premazov,nadaljnih 18 let pa v vzdrževanju kot mizarin vzdrževalec stavb in okolice. Pravi, da jeveliko dela, če ga le vidiš. Zato bo čez leto dniprišel pogledat, če nasledniki enako dobroskrbijo za vse. Nekaj delovnih let si je dokupilin tako je upokojen malo prej. Doma je iz Lepenjive blizu Mozirja ob Savinji, kjer bo še vednopostoril kaj iz lesa pa tudi pomagal ženi, kirada goji rože in vrtnari. Mimogrede, njegovoiznajdljivost in znanje radi »ponucajo« tudisosedje.Slavica JOVANOVIČ, rojena leta 1951 seje v Cinkarni zaposlila leta 1970. Delala je vpomožni službi, leta 1973 pa se je prestavilav obrat tiskarskih plošč v Grafiko. Pri izpiranjuplošč je delala približno štiri leta in se zaradizdravstvenih težav premestila v oslojevanjeplošč, kjer je večji del časa delala pod rumenosvetlobo. Bila je tudi ena od tistih žensk, kiso morale veliko let delati ponoči. Doma jeiz Desiniča v Hrvaškem Zagorju, stanuje pav enem od blokov na Hudinji v Celju. Malahiša na Tinskem in vrt, ki ga imata z možem,jo je rešil pred kroničnim bronhitisom. Radaima rože in z njimi se bo gotovo zamotila,seveda pa tudi z vnukinjo in starši, ki jo žepotrebujejo. Sodelavcem želi zdravja ter maloveč strpnosti do sodelavcev.28 Cinkarnar 1/305


Drago KOLAR, rojen leta 1966 se jev Cinkarni zaposlil leta 1984 v gradbenovzdrževanje. Prišel je na pobudo svoje mame,ki je delala v Čašicah. Vozil je gradbeni stroj skaterim je moral v osmih urah tudi po 15-kratpeljati v stari del Cinkarne. Ko je pa je postalinvalid, je bil premeščen v dvoriščno skupino,kjer je pomagal mizarjem v delavnici, kosiltravo in pomagal zidarjem, saj se je predzaposlitvijo v Cinkarni izučil za zidarja. JeRade KOSTIČ, rojen leta 1947 je prišelv Cinkarno že leta 1969 in nekaj mesecevdelal v »mrtvi«, nato so ga prestavili v obratza proizvodnjo cinkovega belila, nato v »NewJerseyu«. Nato so ga iz Cinkarne poslali naspecializacijo v Francijo za titanov dioksid.Od tedaj je delal v belem delu proizvodnjeTiO2 in bil najprej polivalentni delavec, natoskupinovodja in mentor za nove zaposlenena vseh operacijah. Bil je redoljuben inUPOKOJENCIbolj priložnostno po Italiji in Franciji, a pot gaje slučajno zanesla v Celje, kjer si je uredilživljenje sredi mesta. V upokoju se bo velikogibal in zdravo živel, kajti ve, kako dobro sepočutiš, če skrbiš za svoje telo.Marija BORIŠ, rojen leta 1948 se jezaposlila v Cinkarni leta 1974. Vseh 33 letje delala v obratu tiskarskih plošč v Grafiki.Sodelavci so bili vedno isti, nihče ni prišelIvan Acman Bogdan Krajnc Slavica Jovanovič Drago Kolar Ljubo Kosična novo, le tu pa tam je kdo postal invalid.Doma je iz Žetal, tako da se je na delo vozila15 let in delala na tri izmene. Najtežje, pravi,da je bilo delati ponoči. Otroci so že od doma,tako, da se bo v upokoju ukvarjala s hišo innjeno okolico.Rade Kostič Slobodan Pavičevič Ivanka Brezovšekinvalidsko upokojen, Celjan, ki rad lika inkuha. Za hobi pa se je naučil iz lesa oblikovatistara vozila.Slobodan PAVIČEVIČ, rojen leta 1944je delal v Beograjskem gradbenem podjetjuMinel in po terenu v Avstriji, Nemčiji, Iraku,Črni gori in BiH. Nato je v Celju spoznal ženoin ostal tu. Tako se je leta 1976 zaposlil vCinkarni in začel delati v vzdrževanju v staremdelu, od leta 1979 pa v vzdrževanju TiO2kot električar. Kar 22 let je delal na izmene.Povedal je, da je imel v vseh teh letih čudovitesodelavce in se jim zahvaljuje za sodelovanje.Doma je iz Danilograda v Črni gori blizuBudve, zato rad z družino, ki si jo je ustvarilv Celju, obišče rodni kraj blizu morja, kjer radtudi plava.Ljubo KOSIČ, rojen leta 1948 se je vCinkarni zaposlil že leta 1968 in je še edenod zadnjih delavcev, ki je okusil delo vcinkarniškem prvem obratu topilnici. V Celjuje služil vojaščino, pa je ostal kar tu, saj jetu lažje kot v rojstnem kraju dobil zaposlitev.Nato je delal tudi v obratu za proizvodnjominija ter superfosfata, od leta 1974 pa vvzdrževanju TiO2. Doma je iz Prirjavarja vBiH. Na Teharjih pri Celju si je ustvaril domin družino. V upokoju bo veliko doma in malotudi v rojstnem kraju.vsako nalogo je opravil odgovorno, zato jeiz izkušenj z mladimi malce razočaran, sajso manj odgovorni. Rade je doma iz okolicePrijedora, kjer si je zgradil hišo, stanuje pa vCelju. Tudi on bo v upokoju malo pri družini vCelju, malo pa v rojstnem kraju.Bogdan KRAJNC, rojen leta 1947 je bil vCinkarni zaposlen 35,5 let. V Cinkarno je prišelže leta 1965 kot strugar v vzdrževanje. Kotvzdrževalec je poznal vse obrate od nekdanjeTOB-a, žveplove kisline do obratov Grafike.»Imeli smo majhno delavnico v TOB-u, če jebil defekt, sem bil poklican po telefonu insem prišel. Tudi drugi so vedno prišli. Danesje vse drugače, ljudje ne držijo več skupaj,ni več kolegialnosti«, pravi Bogdan, koopisuje razmere. Nazadnje je bil vodja strojneobdelave vzdrževanja in je skrbel za delo 13sodelavcev. Doma je iz Zadobrove, kjer imahišo in vrt, rad pa hodi v hribe.Ivan KALAMIZA, rojen leta 1946 se je leta1969 zaposlil v Valjarni in delal na parni progi.Od leta 1974 je delal v proizvodnji titanovegadioksida kot pečar na kalcinirki, leta 1984pa se je prestavil v glavni laboratorij.Najbolj se spominja zadnjega desetletjain pravi, da čeprav rad kaj pokritizira, sobili medsebojni odnosi odlični. Doma je izKriževcev pri Varaždinu. Včasih je veliko delalIvanka BREZOVŠEK, rojena leta 1952se je v Cinkarni zaposlila leta 1970 in prvihdevet let delala v Grafiki v obratu tiskarna.Delo ji je bilo zelo všeč in bi kot pravi zelo radaostala tam, če ne bi imela težave z otroškimvarstvom, saj je bilo delo v tiskarni dve alitri izmensko. Zato se je prestavila v Veflon vobrat predelave fluoriranih polimerov, kjer jedelala v odpremi oziroma v skladišču. Tudi tuji je bilo všeč, saj je bilo delo zelo zanimivo.Veliko so imeli dobrih proizvodov, a bilo jetudi zelo natančno in odgovorno delo, sajso bili izdelki, ki jih je odpremljala, velikovredni. Ivanka je bila navezana na sodelavce,z vsemi se je lepo razumela, zato je bilo slovoše toliko težje. Življenje v upokoju se ji jeprecej spremenilo. Zaradi boljšega zdravjaje začela kolesariti, sprehajati, priključila seje upokojenskemu klubu, planincem in celogasilcem. Rada ima družbo, še najraje pa bi,da bi ji doma družbo delal tudi soprog, ki imaše kar nekaj let dela v Veflonu.Ob koncu so nam vsi upokojenizaželeli veliko delovnih uspehov,medsebojnega in poklicnega razumevanja,ker bomo le tako lahkopremagovali trend današnjega časa,se zahvalili za darila in pozornost odnjihovih bližnjih sodelavcev.Mi pa smo se jim zahvalili za trud, kiso ga izkazali pri delu in jim zaželeli,da bi bili vselej zdravi in zadovoljni.Tekst in foto: Mira GORENŠEKCinkarnar 1/305 29


CINKARNINA ŠOLAV treh tednih do zeleniceZ izdelki Cinkarne substrati Humovitin pripravki kot so Duplosan KVali Cambio lahko zelo hitro pridemodo čudovite zelenice. Seveda pa lahkokupimo tudi travno rušo,ki jo položimo na Humovit Tratni.Poglejmo si Cinkarnino šolo trate v korakih.1. korak:Pred sejanjem trate je potrebno površinorazpleveliti, uporabimo aktivno substancoglifosat, (Touchdown 40 ml/100m 2 ).2. korak:Po desetih dneh površino obdelamo zvrtavkasto brano ali s frezo.Enakomerno potrosimo substrat HumovitTratni 50 litrov/m 2 .3. korak:Ob setvi pognojimo tla s počasi topnimi gnojilipribližno 1/2 pesti gnojila/m 2 .Sejemo le kvalitetno travno seme (2–2,5kg/100 m 2 ).4. korak:Sejano površino dobro povaljamo, tako daseme stisnemo v substrat Humovit Tratni fini.Po sejanju površino temeljito zalijemo.5. korak:Zalivanje naj bo obilno, a ne prepogosto.6. korak:Ko je trata visoka od 6 do 8 cm jo prvičkosimo. Pri tem pazimo, da trate ne znižujemoveč kot za 1/2 višine. Hkrati tudi menjujemosmer košnje.7. korak:Trato dognojujemo po potrebi le s počasitopnimi gnojili v razmaku od 6–10 tednov.Jeseni gnojimo le s kalijem in z železom, datrata lažje prezimi.8. korak:Trato prvič razplevelimo, ko je stara vsaj trimesece, s kombinacijo pripravka DuplosanKV in 30 ml/100 m 2 pripravka Cambio.Ozkolistne plevele uničujemo mehansko spogosto košnjo.Priporočilo:Do trate pridemo hitreje s polaganjem travnihtepihov na rastni substrat Humovit Tratni fini.Reference Cinkarne Celje:golf igrišča Bled, Arburetum, Lipica, ZlatiGrič, Olimje; nogometna igrišča Rogla,Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica,Štore, Zreče.Strokovno svetovanje:nande.osojnik@cinkarna.sivili.kurnik@cinkarna.siMetalurško kemična industrija Celje, d.d.,Kidričeva 26, 3001 Celje, p.p. 1032,Slovenija, tel.: 03/ 427 60 00

More magazines by this user
Similar magazines