Gradim slovenski jezik 6 - rešitve delovnega zvezka

devetletka.net

Gradim slovenski jezik 6 - rešitve delovnega zvezka

6teDragica KapkoNana CajhenNevenka DrusanyMartina Kriæaj OrtarMarja Bešter TurkGradimslovenskiimam,jezikReπitve DZ


Gradim slovenski jezik 61 Lani in letosBesedilo2. Prvo besedilo je novica. Drugo besedilo je zahvala. Tretje besedilo je vabilo.3. »lani podjetniπkega kroæka O© Kriæevci pri Ljutomeru so javnosti predstavili 17-kilometrsko pot zapeπce in kolesarje.V Kriæevcih pri Ljutomeru.V soboto pred 5. majem.»lani podjetniπkega kroæka in pohodniki (peπci in kolesarji).4. Ljubljana.17. 5. 2007Drage uËenke, dragi uËenci!vaπa razredniËarka Nina HoËevarLep pozdrav5. Prirodoslovni muzej Slovenije.Razstavo Narava Slovenije — Mura in Prekmurje.V muzeju na Muzejski 1 v Ljubljani.Od ponedeljka do nedelje med 10.00 in 16.00, ob Ëetrtkih med 10.00 in 20.00.NiË.7. Zunajπolska dejavnost uËencev; pot za turiste; kdor koga πËiti/varuje/podpira; list potiskanega papirja,ki se zgiba; knjiæica s podatki; zbirka, ki je ves Ëas na ogled; brezplaËen vstop.8. stalna, zadnja, malo, dolgoËasna/nezanimiva, kratka, naπa, lansko/prihodnje, neurejena/zanemarjena,neprijazni, zaprta9. kolesarka, Ëlanica, mentorica, pokroviteljica, razredniËarka, peπka10.SAMOSTALNIK SPOL SAMOSTALNIK SPOLljubljana æ. bolniπnici æ.uËenke æ. pozdrav m.uËenci m. razredniËarka æ.æelje æ. Nina æ.knjigo æ. HoËevar m./æ.dnevi m.e11.uËenecrazredniËarkagospaHoËevarLjubljanaOB»NO IMExxxLASTNO IMExx12. drage, dragi, dobre, dolgi, krajπi, prijaznejπi, lep13.OSNOVNA STOPNJA SREDNJA STOPNJA NAJVI©JA STOPNJAdraæjinajdraæjileplepπiboljπenajboljπedaljπinajdaljπikrateknajkrajπiprijazennajprijaznejπi14.16. πiroki, ozki, πiroki, πiroki, ozki, ozki, ozki, ozki2


Gradim slovenski jezik 62 Skupaj v skupini1. turistiËnega vodnika, policista, zdravnika, gostilniËarja, prodajalko, voznika avtobusa, πolsko kuharico,snaæilko, tajnico ravnatelja, hiπnika, socialnega delavca, pedagoga, psihologa, logopeda2. Levo: ne; desno: da. Levi naËin ni vljuden.3. Levo: da, desno: ne. Desni naËin ni vljuden.4. poËasi/polagoma, niË, hiter/uren, priden/delaven/marljiv, veliko/mnogo, nepotrpeæljiv/nestrpen5. So se uËenci æe odloËili, o Ëem bodo pripravili plakat?Naslovov si niso zapomnili, ker jih je uËitelj povedal prehitro.UËenci v skupini noËejo, da vodja naredi vse sam.Bi bili zadovoljni, Ëe bi bila vodja Vesna?Povejte mi, kdo bo vodja skupine.Ker je Vesna zelo zaposlena, najprej ni hotela sprejeti nove zadolæitve.3 Luka je ona — on in jaz sva midva1. mu, jih, jima, mu, ji, ga, gaZAIMEK NADOME©»A BESEDOmuTinetujihvideokasetejimabratomamuTinetujiuËiteljicigaTinetagaTineta2. Midva. Vidva. Vidve/Vedve. Vidva. Me. Midve/medve. Ve. Vi. Mi.3. dedkom njim, avtocesti njej, skale jih, laboratoriju njem4. mu jih; ti ga; nama ga; ti/mu ga; vam jo5. ji, jih, mu, jima, jih, jim, je6. jaz, me, mi, me, meni, mano/menojNe. Povedi ne bi bile razumljive.7. ji, mu, naju, nas, ju, me, vam, jih4 Vsak dan jih beremo1. Blaæ O., Joæe G., Policist, Tanja Dodig; Blaæ O.;2. 6 10 2 3 11 7 8 9 1 5 4 123. b4. A, A, C, B5. Ëlovek, ki se s kom vozi; Ëlovek, ki hodi s kom v πolo/razred; Ëlovek, ki s kom dela; Ëlovek, ki s kom igrav isti igri; Ëlovek, ki ima s kom isto/enako ime6.LASTNOSTNI VRSTNI SVOJILNIobupan telefonsko Joæetov7.OSEBNI ZAIMEK OSEBA ©TEVILOmu 3. ed. Blaæ O.ga 3. ed. denarnam 1. mn. uredniπtvo Ëasopisa Dnevnikmi 1. ed. Joæe G.3


Gradim slovenski jezik 68.IMENA BITIJ ZEMLJEPISNA IMENA STVARNA IMENABlaæ Ljubljana DnevnikJoæe Celovπki cesti KronikaTanjaGimnazije ©entvidDodigProtipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke1. veËera, mraka, konca, zadnje, pet/petaCeloto.2. star, nesreËen, nepoπten, malo, odgovoriti, prepovedati, odpeljati se, spomniti se3. smeπno, fotografija, seveda, obraz, dobro, Ëeden, zabava, denar4. voznik, medmreæje, kamion, zdravnik, nasilen, listopad, frizura5. Ëeπnja, sladica; Gea, Ëasopis; valËek, πport; kitara, notranji organi6. sopomenki; nadpomenka, podpomenka; sopomenki; protipomenki; sopomenki; podpomenka, nadpomenka;protipomenki; protipomenki; podpomenka, nadpomenka5 Nekaj ti moram povedati1. Brat je rekel sestri: "Napisati moram spis o divjih maËkah."Sestra mu je svetovala: "Pojdi v knjiænico po knjigo o æivalih."Brat je rekel sestri, da mora napisati spis o æivalih.Sestra mu je svetovala, naj gre v knjiænico po knjigo o æivalih.KnjiæniËarka je vpraπala uËenca: "Katero knjigo iπËeπ?"UËenec ji je odgovoril: "Babica v supergah."KnjiæniËarka je vpraπala uËenca, katero knjigo iπËe.UËenec ji je odgovoril, da iπËe knjigo Babico v supergah.2. Andraæ nas je ves zaËuden spraπeval: "Kje ste hodili toliko Ëasa?"Soπolec me je opozoril: "Reditelj si."Tine mi je zavpil: "Ne premikaj se!"3. Mama mi je velikokrat dejala, da ne smem obupati.UËiteljica nas je vpraπala, kako se πiri svetloba.Reπevalci so vzpodbujali nesreËnega planinca, naj spleza iz ledene luknje.4. Andraæ nas je ves zaËuden spraπeval, kje smo hodili toliko Ëasa.Soπolec me je opozoril, da sem reditelj.Tine mi je zavpil, naj se ne premikam.5. Mami mi je velikokrat dejala: "Ne smeπ obupati."UËiteljica nas je vpraπala: "Kako se πiri svetloba?"Reπevalci so vzpodbujali nesreËnega planinca: "Splezaj iz ledene luknje."6. Ker je ponavljal besedi je rekel.je rekel, obljubil, je svetoval, je vpraπal, je odgovoril, je predlagal7. "OËe mi je kupil novo kolo," je Simon povedal Primoæu."Katero pa?" ga je vpraπal Primoæ.Simon mu je odgovoril: "Gorsko.""Krasno, tudi jaz se bom vozil z njim!" je vzkliknil Blaæ.8. "Kaj je premi govor?" me je vpraπala Urπa."Ti bom povedala po pouku," sem ji odgovorila.Urπa mi je predlagala: "Ob petih bom priπla k tebi domov.""Prej me pokliËi po telefonu," sem ji naroËila.9. "Spet deæuje," se je pritoæevala Metka.Marjana je nagovorila navzoËe: "Spoπtovani planinci in planinke!""»estitam!" je bil vesel trener.Nekdo iz mnoæice je zaklical: "Bravo, ©pela!"4


Gradim slovenski jezik 62. Posledico.NeDa3. Ker je bil potres, …Ker je bila suπa, …Ker sem zbolel, …Ker se je zgodila prometna nesreËa, …4. Zaradi zemeljskega plazu so zaprli cesto.Zaradi podvodnih potresov nastanejo cunamiji.Zaradi hude prometne nesreËe so uredili obvoz.5. Na primer: »e se boπ nauËila zgodovino, boπ lahko πla v kino.»e boπ babici pomagala pospraviti stanovanje, boπ lahko gledala film.»e boπ pospravila svojo sobo, boπ lahko povabila Mojco, da bo prespala pri tebi.DaDa6. Ker je desna roka pri veËini ljudi spretnejπa od leve, se rokujemo z desnico.Svetloba zvezd je podnevi πibkejπa od SonËeve, zato jih ne vidimo.Na zemljiπËu so zgradili namakalne naprave, da bi pridelali veË zelenjave.Ko smo se sprehajali po parku, smo videli veverico.»e se bom izuËil za avtomehanika, bom lahko delal v oËetovi delavnici.7. Ne, s posledico.DaDa8. »e se jeæ prestraπi, se zvije v bodeËo kroglo.»e boπ jemal zdravila, boπ ozdravel.Ne9. PrezraËi sobo. Le tako boπ dobro spala.Ne pretepaj soπolcev. Le tako boπ imel veliko prijateljev.S Ëe.»e boπ prezraËila sobo, boπ dobro spala.»e ne boπ pretepal soπolcev, boπ imel veliko prijateljev.10. Npr. Ana bo postala zdravnica, ker si to æe dolgo æeli.Ana bo postala zdravnica, zato si æe zdaj kupuje medicinske priroËnike.Ana bo postala zdravnica, Ëe bo pridno πtudirala.9 VËasih gre tudi brez zdravnika1. ozkolistni trpotec, suliËasti trpotec, πpiËasti trpotec, volËji jezik, ælebinec, æilnjak, kozja rebrca, pripotec2. Ë3. NE, NE, NE, DA4. b, Ë5. 7 2 5 3 1 6 46. πirok, poslabπati, zdravje, spodnji, tema, pogosto, tuj, prvi7. astma, zemlja, redko8. tak, ki ima modre oËi; tak, ki ima dolge lase; tak, ki ima dolge noge; tak, ki ima rdeËa lica; tak, ki imamleËne zobe; tak, ki je bosih nog; tak, ki ima trdo glavo9. Npr. oteËen, opeklina, ugriznjen, vnet, bolan, prehlad.10. bezgov sok, timijanov Ëaj, koprivji poparek, regratov sok, trpotËev sirup, kamiliËin Ëaj, baldrijanovekapljice11.SAMOSTALNIK ©TEVILO SPOL SAMOSTALNIK ©TEVILO SPOLoko ed sr. moægani mn. m.pljuËa mn. sr. lice ed. sr.dlan ed. æ. usta mn. sr.jetra mn. sr. obrv ed. æ.ledvica ed. æ. grlo ed. sr.kost ed. æ. ærelo ed. sr.7


Gradim slovenski jezik 612. ki, o kateri, s katerim, ki, ki, iz katerega, kiNe. Vpisoval sem razliËne oblike besede kateri.13. velikan, starec, suhec, zaspanec, dolgoËasneæ, veseljak, duhoviteæ, debeluh, zapravljivec, hudomuπneæ14. ta, ki je bolan; ta, ki je skop; ta, ki je omahljiv; ta, ki je trmoglav; ta, ki je domiπljav; ta, ki je mlad;ta, ki je srborit; ta, ki je divji; ta, ki je ognjevit; ta, ki je strahopeten15. pljuËih, kaπlju, ledvice, zdrave, jetrom16. æajbelj, bezeg, sladki, sladkor, πkodljiv, premiπljeno, otrocih, bronhijev, oddelek, pljuËne, odkritju,antibiotikovViπji primerja — najviπji presega1. starejπi, primernik; najstarejπi, preseænik; laæji, primernik; najboljπi, preseænik; najlepπi, preseænik;globlji, primernik; novejπe, primernik; slajπa, primernik; najhitrejπi, preseænik; teæja, primernik;najbolj vroËedni, preseænik; najmirnejπi, preseænik; poloænejπega, primernik2. zanimivo; najtanjπo, najkrajπo; previdnejπi; najnovejπo; daljπa; najkrajπi; toplaosnovnik: zanimivo, toplaprimernik: previdnejπi, daljπapreseænik: najtanjπo, najkrajπo, najnovejπo, najkrajπi3.OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIKhud hujπi najhujπidebel debelejπi najdebelejπimlad mlajπi najmlajπiprijazen prijaznejπi najprijaznejπiglasen glasnejπi najglasnejπidivji bolj divji najbolj divjistrm strmejπi najstrmejπi10 Prva je za koncerte, druga za pusta1. glava — zgornji del telesa, zeljnata glava, glava v dopisu ...vrat — del telesa, balonËka, peπËene ure ...trup — del telesa, kitare, ladje ...kobilica — æival, del ladje ...VeËpomenke.2. glasbilo, uglaπevalni, uglaπevalne, glasbenihzvoËnica, zvok, zvoËnebrenkamo, brenkala3. brenkalo, godalo, pihalo, tolkalo4. Limona, Pes, KljuËnicaa5. pripomoËek, rastlina, besedab6. ki ima mehke tanke igle v πopih in ti mu jeseni odpadejov kateri izvajajo odrska delav kateri shranjujemo pokvarljivo blagoc7. 4 7 8 5 1 6 2 3 11 10 99. Ples, na katerem nosijo plesalci maske.Na obraz nanesena obloga iz kumar za nego koæe.Maska za gledanje pod vodo.Maska, ki se da na obraz za zaπËito oz. varovanje dihalnih organov pred strupenimi plini.10. maskerski, maskiranjem, masker, maskirnici, maskiranecDANE8


Gradim slovenski jezik 611.PRIDEVNIKIEDNINA DVOJINA MNOÆINAdolg tanki teækilepidebelevisokiaa12. daljπi, najdaljπitanjπi, najtanjπiteæji, najteæjilepπi, najlepπidebelejπi, najdebelejπiviπji, najviπji13. njo3. , ed., æ. sp., odprtina14. Da se ena beseda ponovi.cKurent je Ëlovek, ki je preobleËen v posebna oblaËila.Iz ust mu visi dolg rdeË jezik, ki je narejen iz blaga ali usnja.Kviπku πtrlita dve tanki palici, ki sta okraπeni s πopi perja.Jeæevka je palica, ki je na koncu ovita z jeæevo koæo.cDa15. ohranjanje, dogajanje, truπËem, zvoncev, priljubljena, Strokovnjaki16. Slovenija, zaËetek, Beli, Osrednji, brezovo zelenje odetega Zelenega, okraπenega drevesa»rko e.BESEDAZ OZKIM ES ©IROKIM ESlovenija brezovo zelenjezaËetek odetega zelenegaBeli drevesa okraπenegaosrednjiProdam — kupim1. V obeh se prodaja kolo.V prvem je veË podatkov o kolesu.Prvo. Vsebuje veË podatkov o kolesu.Brezhiben brezhibno.2. Iz prve naloge: 1. besedilo: Glasbila, 2. besedilo: Razno, 3. besedilo: OblaËila, 4. besedilo: Stanovanjskaoprema. Iz sedme naloge: 1. in 2. besedilo: ©portni pripomoËki.3. SporoËevalec iπËe nekaj, kar je izgubil.Veliko mu pomeni.Ker si predmet zelo æeli dobiti nazaj.11 Soseda s sosedo o sosedi1. soπolecsoπolcasoπolcusoπolcasoπolcusoπolcem2. Gregorjem, Izolo, postaji, strica Jerneja, avtom, marino, jadrnic, pomolu, ribiËev, ribe, dneh, cerkev,Piranu, soline, SeËovljah, bratrancem, Mihom/Miho, prijatelji, Janijem, Jakom/Jako, Brankom,Anæetom in Primoæem9


Gradim slovenski jezik 63. Metka, knjige — Kdo? Kaj?babica, maËke, psa — Kdo? »esa? Kaj?Tinetu, sreËa — Komu?, Kaj?voznikom — S kom?Kaj?4.IME SKLONA VPRA©ALNICI1. imenovalnik Kdo ali kaj?2. rodilnik Koga ali Ëesa?3. dajalnik Komu ali Ëemu?4. toæilnik Koga ali kaj?5. mestnik O kom ali o Ëem?6. orodnik S kom ali s Ëim?5.VPRA©ALNICA SKLONMoËerad æivi v gozdu. Kaj? imenovalnikNaloge πe nisem reπila. »esa? rodilnikTrava je ozelenela. Kaj? imenovalnikImela sem lepe sanje. Kaj? toæilnikRad se pogovarjam z dedkom. S kom? orodnikSreËala sem prijateljico. Koga? toæilnikTina pomaga soπolki. Komu? dajalnikOtroci se sankajo. Kdo? imenovalnik»asopisi poroËajo o potresu. O Ëem? orodnik6. Veroniki je pokazal obvestilo o izgubljenem psu.Komu? Kaj? O Ëem?Veselim se æe poËitnic.»esa?Rastline proizvajajo kisik za dihanje.Kaj? Kaj? Za kaj?Trubar je Slovencem podaril prvo knjigo.Kdo? Komu? Kaj?S sosedo sem πla nakupovat.S kom?Ali res πe nisi prebral Ëlanka o Martinovem kolesarskem uspehu?»esa?O Ëem?SAMOSTALNIK VIMENOVALNIKU RODILNIKU DAJALNIKU TOÆILNIKU MESTNIKU ORODNIKUrastline poËitnic Veroniki obvestilo (o) psu (s) sosedoTrubar Ëlanka Slovencem kisik (o) uspehudihanjeknjigo7. Npr. letalom (orodnik), Razstave (rodilnik), trenerju (dajalnik), riæoto (toæilnik), vodo (toæilnik);pravljici (mestnik), raËunalniπtvo (imenovalnik)8. Ëarovnica, postelja, noË, pravljica, jutro, sanje, palica, strahec, zvezde, dogodek12 Iz male ne zraste velika1. Npr. pravljica Volk in sedem kozliËkov, film Na svoji zemlji, trgovina Merkur, knjiga Babica v supergah,oddaja Pod klobukom, Ëasopis Dnevnik, πampon Dan na dan, krema Nivea2. Npr. Ali veπ, kdaj praznujemo dan dræavnosti?Brat Martin je soπolki Petri za valentinovo poklonil πopek cvetja.Rad bi, da bi bilo za boæiË veliko snega.Vsako leto gremo za martinovo k stricu Joæetu na Dolenjsko.26. decembra Slovenci praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.Poslala mu bom voπËilnico za novo leto.10


Gradim slovenski jezik 63.DRÆAVA PREBIVALEC, PREBIVALKA DRÆAVNI JEZIKSlovenija Slovenec, Slovenka slovenπËinaAvstrija Avstrijec, Avstrijka nemπËinaItalija Italijan, Italijanka italijanπËinaHrvaπka Hrvat, Hrvatica hrvaπËinaMadæarska Madæar, Madæarka madæarπËinaNemËija Nemec, Nemka nemπËinaFrancija Francoz, Francozinja francoπËinaVelika Britanija Britanec, Britanka angleπËina©panija ©panec, ©panka πpanπËina4. slovenski jezik/slovenπËinoangleπki jezik/angleπËino …Z malo.5. Ljubljani, slovensko; Zagrebu, hrvaπËino; Budimpeπti, madæarski; Avstriji, nemπko;Italiji, italijanski; Angliji, angleπko; NemËiji, nemπko; Beogradu, srbsko6.Nemec, πved, Bolgar, AngleæangleπËina, Angleπki jezik, slovenski jezik, italijanπËinaSlovenπËina, francoπËina, nemπËina, kitajπËinaHrvatica, Slovenka, Poljakinja, rusinjaImena pripadnikov narodov piπemo z veliko zaËetnico, imena jezikov pa z malo.7. Za Pusta smo si ogledali karneval v Benetkah. — pustaDvojino poznajo redki jeziki; eden od njih je SlovenπËina. — slovenπËinaV slovarju so Angleπke in Slovenske besede. — angleπke, slovenskeBliæajo se novoletni in BoæiËni prazniki. — boæiËni8.Sredi Avgusta so nas obiskali znanci iz avstrije. Povabili smo jih na kosilo v hotel slon. GovorijoNemπko, njihov sin pa se uËi slovenπËino, zato se je z menoj pogovarjal slovensko. Dogovorili smo se,da jih Marca prihodnje leto obiπËemo v avstriji.avgusta, Avstrije, Slon, nemπko, marca, Avstriji9. Evrope, Slovenije, Beli krajini, Zelenega Jurija10.DOLO»ILO PRED OSEBNIM IMENOM OSEBNO LASTNO IMEgospodJakopiËravnateljKovaËiËprofesoricaBorovnikdoktorZdraviËdirektorBernikgospaVerbiËministerKoπirpredsednikBukovnik11. g., ga., dr., dr., prof., prof., inæ., inæ.Z malo zaËetnico.Piko.13 Iz Ëasov brez televizije in raËunalnika1. podeæelju, zimsko, æenske, predice, predle, izdelovanje, preslico, kolovrat, boæiËa, Predice, pripovedovanjem,moπki2. predle, predice, predivo, preslica, preja11


Gradim slovenski jezik 64. Medtem ko, Ko, ker, da bi, »e, Ker5. Medtem ko so kurenti tekali po cestah, so potresavali s telesom.Gospodinja je vrgla glinast lonec na tla, da bi kokoπi nesle veË jajc.Kurenti so se veselili, Ëe so na cesti sreËali dekle.6. slovenskozimskoovËjalesenalanenonoænipustniglineni/glinastVrstne.NE7. predica, tkalka, vezilja, pevka, pisateljica, πivilja, pletilja, klekljarica, plesalka, govorka8. preja, petje, poskakovanje, potresavanje, hoja, tkanje, æivljenje, tekanje, pozvanjanje, sreËanje9. ga, jimOSEBNI ZAIMEK OSEBA ©TEVILO SAMOSTALNIKga 3. ed. opravilojim 3. mn. æenske10.11.12.OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIKglasen starejπi najveËjiSAMOSTALNIK RODILNIK TOÆILNIK ORODNIK(Ne vidim …) (Vidim …) (Zabavam se z/s …)pero peresa pero s peresomlonec lonca lonec z loncempoπast poπasti poπast s poπastjokurent kurenta kurenta s kurentompas pasu pas s pasompes psa psa s psomdekle dekleta dekle z dekletomSAMOSTALNIK SPOL ©TEVILO SKLONvasi æ. mn. toæ.sreËanja sr. mn. im.kurenti m. mn. or.spopadi m. mn. or.13.IMENA SKLONOVEDNINSKE OBLIKE PRIDEVNIKA ljudskiza moπki spol za æenski spol za srednji spolimenovalnik ljudski ljudska ljudskorodilnik ljudskega ljudske ljudskegadajalnik ljudskemu ljudski ljudskemutoæilnik ljudski ljudsko ljudskomestnik o ljudskem o ljudski o ljudskemorodnik z ljudskim z ljudsko z ljudskimb14. lepih maπkar (rod.), Ptujskega polja (rod.), pustnih πem, babjim mlinom (rod., or.), Ziljske doline(rod.), Beli krajini, Zelenega Jurija (mest., toæ.), velikonoËnem Ëasu, ljudskih πeg in navad (mest., rod.),svetega Miklavæa (toæ.)15. Marjanovem stricu, ob starem drevesu, sosedovemu psu, naπem dedku, starejπemu gospodu16. Boπ jabolni sok ali jagodnega? Naj naroËim peËen krompir ali praæenega? Pijeπ vroËe mleko ali boπraje mrzlo?17. ljudski, nedeljo, æivljenja, roælja, spremlja, ljudmi, priljubil12


Gradim slovenski jezik 618. Znani kurenti s Ptujskega polja, Znameniti cerkljanski lavfarji, »arovnica v pustnem sprevodu vCerknici19. Ptujsko polje, Logarska dolina, Podpeπko jezero, Dravsko polje, Ljubljanska kotlina, Træaπki zalivTo so nekrajevna zemljepisna lastna imena; drugo besedo piπemo z malo zaËetnico.20. Spodnje PrapreËe, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Straæa pri Novem mestu, Vinski Vrh pri ©marju,©marje pri Jelπah, Medvedje selo, Zgornji PetelinjekTo so krajevna zemljepisna lastna imena.; piπemo jih z veliko zaËetnico, razen Ëe ni beseda trg, vas,mesto, selo, ob, pri, v ipd.21. PtujËan, CerkniËan, DreæniËan, BrkinËan14 Simon, kaj delaπ?! Le kaj se dogaja s tabo?1.GLAGOLSKE »ASOVNE OBLIKEPRETEKLIK SEDANJIK PRIHODNJIKsem predstavil predstavim bom predstavilso izdelovali izdelujejo bodo izdelovaliso primerjali primerjajo bodo primerjali2.GLAGOLse imenujeje dobiloso se zaËeliostajasobomo ugotovilista bilaodganja»ASOVNA OBLIKAsedanjikpreteklikpretekliksedanjiksedanjikprihodnjikpretekliksedanjik3. je priπlo, je bila, so se pokazali, so razkrila, je pogoltnilo4. bodo … zrasle, bodo, bodo jedle, bodo … odletele, bodo naπle5. se je zaËelo, bosta priπla, je, se odpira, je bil, omogoËajo, je … naπla, je … rekel, bom6. Ko bom bila velika, bom bila uËiteljica.Prihodnji teden bom bil æe zdrav.Mama, saj bom bil priden!Si æe najdel kljuË? naπelAna in Jasna sta bile vpraπane angleπËino. bili vpraπani7. piπeva, piπejo, piπeta, piπete, piπeta, piπemobOSEBA©TEVILOEDNINA DVOJINA MNOÆINA1. piπem piπeva piπemo2. piπeπ piπeta piπete3. piπe piπeta piπejoOSEBA©TEVILOEDNINA DVOJINA MNOÆINA1. -m -va -mo2. -π -ta -te3. -Ø -ta -jo13


Gradim slovenski jezik 69.GLAGOL OSEBA ©TEVILO GLAGOL OSEBA ©TEVILOhitim 1. ednina je 3. edninadelata 2./3. dvojina nadaljujejo 3. mnoæinaspraπujeva 1. dvojina smo 1. mnoæinanajdete 2. mnoæina pleπeπ 2. ednina10.OSEBA©TEVILOEDNINA DVOJINA MNOÆINA1. jem jeva jemo2. jeπ jesta jeste3. je_ jesta jedo/jejob, cgrem, greπ, gre; greva, gresta, gresta; gremo, greste, gredo/grejodam, daπ, da; dava, dasta, dasta; damo, daste, dado/dajovem, veπ, ve; veva, vesta, vesta; vemo, veste, vedo/vejob11. daste, govorita, vesta, jesta12. sem stal/-a, smo tekli/-e, sva plesala/-i, ste πli/-e, je mlel/-a, sva bila/-i, sta pletla/-i13. so … opazovali, bova πla, bodo, sta … naπli14. Kurentovanje ni ljudski obiËaj.Kurenti se ne druæijo v dvojice.Kokoπi ne bodo bolje nesle.To niso pustni obhodi.Kurentov ni spremljal hudiË.Ne bo obleËen v Ërn ali rdeË kombinezon.NoËejo kupiti tudi pohiπtva.Naπa πola nima raËunalniπke uËilnice.15. ne stanuje, noËe, ne bo, nisi, ne morem16. nebo, bo, bo, ne bo, bo, ne bo17. v isti osebi, v istem πtevilu, v istem Ëasu15 Vse teËe in se spreminja1.GLAGOL »ASOVNA OBLIKA OSEBA ©TEVILO SPOLje dojila pret. 3. ed. æ.(je) negovala pret. 3. ed. æ.je skrbel pret. 3. ed. m.je odloËal pret. 3. ed. m.so pravili pret. 3. mn. m.cbKer gre za pretekla dejanja.V prihodnjiku.2. dojilja — æenska, ki doji tujega otroka; atrij — osrednji prostor rimske hiπe; mozaik — slika iz raznobarvnihkamnitih ali steklenih ploπËic; freska — slika, narejena na sveæ omet; bakla — svetilo iz lesaali iz vnetljive snovi na dræalu; oljenka — svetilka na olje; ognjiπËe — prostor z ognjem; tunika —rimsko oblaËilo; toga — rimsko oblaËilo; gamaπe — prevleka za Ëez Ëevlje; pergament — nastrojenaæivalska koæa, primerna za pisanje; papirus — tropska rastlina z velikimi listi; filozofija — veda,ki prouËuje naravo sveta in poloæaj Ëloveka v njem; govorniπtvo — spretnost govorjenja;godbenik — kdor igra na pihalo; gladiator — borilec z nasprotnikom ali divjimi zvermi3. obleka, πport, poklic, kos pohiπtva14


Gradim slovenski jezik 64. Npr. tuna, skuπa, meËarica …jurËek, lisiËka, sivka …svinËnik, kreda, barvica …cvetaËa, solata, zelje …Ëeπnja, jabolko, breskev …5. smrt, izgubiti/izpustiti, zveËer, premalo, reven/siromaπen, pozno6. Besedi datelj in sadeæ sta podpomenka in nadpomenka.Besedi premoæen in bogat sta sopomenki.Besedi nikoli in vedno sta protipomenki.Besedi dolg in dolæina sta iz iste besedne druæine.Beseda sadeæ ima πirπi pomen kot datelj.Besedi premoæen in bogat imata enak pomen.Besedi nikoli in vedno imata nasproten pomen.Besedi dolg in dolæina imata enak koren -dolg-.7. trgovec, slikar, kamnosek, uËitelj, tkalec, tesar8. Besede se ponavljajo.(S) pisalomPoukPetnadstropne hiπeZ njim so pisali na povoπËene tablice.Potekal je kar na prostem ali na trænicah.Revnejπi meπËani so stanovali v petnadstropnih hiπah, ki so bile zgrajene na kriæiπËih.9. Otrok.bSAMOSTALNIK SKLON ©TEVILOI R D T M O ED. DV. MN.otrok + +otroka + +otrok + +otroka + +otroka + +otroka + +Otroka + +Otroci + +otrok, otroki, otroci, otrocih10. prostem, potujoËe, mestnih, gladiatorske, gledaliπke, cirkuπkeprostem Ëasu, potujoËe godbenike, mestnih ulicah, gladiatorske igre, gledaliπke predstave, cirkuπkeigrebPo njih se vpraπamo kateri, -a, -o.11.OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIKpremoæen premoænejπi najpremoænejπimajhne manjπe najmanjπeveliki veËji najveËjinujno nujnejπe najnujnejπe12. preprostem ognjiπËu, domaËim uËiteljem, Ljudje, novorojenega otroka, vilic, kovinskim pisalom, ljudi13. vzgojitelj, opremljen, uporabljati, razsvetljava, suæenj, gospodinjstvo, ognjiπËe, zleknjen, uËitelj,postelja, zemljepis, priljubljen14. z mlajπo hËerjo, s prijetnim sogovornikom, s toplim vremenom, s hladnim vetrom, z bolnim stricem15. h, h, h, k, h, h, k, k, k15


Gradim slovenski jezik 616 Simon ji ga je dal zanj1. tebe, te, njo, jo, Njiju, ju, meni, njim, mi, jim2. ga, ga, je, mu, mu, jima, ju, je, jo3. ga — on, naju — medve, njima — onadva, je — ona, te — ti, z mano — jaz, vas — ve4. nate, zanju, ponje, Predenj, vame5. vanjo, ponj, nanj, zanju6. vanj, Prednjo, vanje, —, pote7. mu, jih, zanjoOSEBNI ZAIMEK OSEBA ©TEVILO SKLON BESEDA, NAMESTO KATERE STOJImu 3. ed. daj. otrokjih 3. mn. toæ. lasjezanjo 3. ed. toæ. veËerja17 PrapraprapraËlovek1. a, a, a, b, a, a2. avstralopitek, spretni Ëlovek, pokonËni Ëlovek, misleËi Ëlovek, moderni Ëlovek3.RAZVOJ »LOVEKA (»LOVE»NJAKI)KDO? KDAJ? KJE? TELESNE POSEBNOSTI NA»IN ÆIVLJENJAavstralopitek pred 4—5 J in V pokonËna hoja, roke daljπe, lovec, æivel na tlehmilijoni let Afrike glava podobna opicam in na drevesih,preteæno rastlinojedspretni Ëlovek pred 2 mili- Tanzanija, veËji moægani uporabljal je ostrenejonoma let Kenija, kamne kot orodjeUgandapokonËni Ëlovek pred 1,6 Afrika, naπa velikost, roke in noge odkril je ogenj in gamilijona let Azija Ëloveπke, veËji moægani uporabljal,izdeloval je preprosto orodjelovecmoderni Ëlovek pred Afrika, podoben Ëloveku, oblaËil se je v koæe,120.000 leti Evropa visoke postave uporabljal je kameno inkoπËeno orodje in oroæje,oblikoval je glino,poslikaval je jame,prideloval si je hrano5. se je zadræeval, je risal, (je) vrezoval, svetil jeV pretekliku.V tretji.V ednini.6. gozdni, rastlinski, æivalske, ledena, danaπnji, æivalska, glinena/glinastakateri, vrstni7. bitje, æivljenje, moægani8. Ëloveka, ljudi, Ëloveka, ljudje, Ëlovekom9. tleh, tla, tal, Tla10. predniki, Ëloveka, Evropo, vzhoda, dolinah, poljedelstvom, æivinorejoSAMOSTALNIKI SPOL ©TEVILO SKLONpredniki moπki mnoæina imenovalnikËloveka moπki ednina rodilnikdolinah æenski mnoæina mestnikpoljedelstvom srednji ednina orodnikæivinorejo æenski ednina orodnik16


Gradim slovenski jezik 611. Afrika, Azija, EvropaJuænoafriπka republika, Tanzanija, Kenija, Etiopija, MezopotamijaImena dræav in celin so nekrajevna zemljepisna lastna imena, zato prvo besedo piπemo z velikozaËetnico, preostale pa z malo.12. odkril, da; Neandertalci, ki; dobah, so; sadeæi, spadajo; domnevajo, da; takrat, koPodatki v oklepaju1. Pred okrog 160.000 leti so se v Afriki pojavili pripadniki vrste misleËi Ëlovek ( Homo sapiens).Pred okrog 160.000 leti so se v Afriki pojavili pripadniki vrste misleËi Ëlovek (Homo sapiens ).Pred okrog 160.000 leti so se v Afriki pojavili pripadniki vrste misleËi Ëlovek ( Homo sapiens ).Pred okrog 160.000 leti so se v Afriki pojavili pripadniki vrste misleËi Ëlovek (Homo sapiens).2. PreËrtani: drugi, tretji in Ëetrti primer.Na kratko1. km, ipd., DZ, ha, tj., O©, mm, oz., ZDV drugi.V tretji.V prvi.2. KC — KliniËnem centruSSKJ — Slovar slovenskega knjiænega jezikaSAZU — Slovenska akademija znanosti in umetnosti3. O©, SNG, NUK4. inæenir, gospod, tega meseca, in tako naprej5. Ga., p., prof., stol. p. n. π., sv.6. 2 m, STA, dr., OZN, npr., idr., p. p.18 Praskanje prepovedano1. Pojavijo se znaki bolezni.Spremenijo se v mehurËke.Spremenijo se v kraste.Posuπijo se in odpadejo.Ozdravi.Ni veË kuæen.2. a, b, dKer predstavljajo dogajanja, ki se ponavljajo oz. so brezËasna.4. Oπpice, rdeËke, πkrlatinka.Bolezen.Trajanje.Zdravljenje.Da lahko hitro poiπËemo æeleni podatek.5. b, Ë7. pikast izpuπËaj, pikice8. Nore æenske.Bolezen.Cvetice.9. Sklepi, miπice, trup, vrat, roke, obraz …Norice, pljuËnica, oπpice, πkrlatinka, rdeËke …10. nenalezljiva vrnitev/pridobitev, hladni, zniæana, malo, poletja11. -bol-; boleËina, bolest, bolezenski, bolnik, bolehati, bolehen, boleË, bolniπki, zboleti, preboleti, zaboleti,zobobol, glavobol, obolelost …12. okuæba, okuæeni13. Moten — neprozoren, ohlapen — neoprijet.14. nor, oπpikati/oπpiËiti, πkrlat, rdeË17


Gradim slovenski jezik 615. izbruhom bolezni, prsnem koπu, drobnih luknjicah, bombaænem perilu, ljudmi, srbeËim osipom,rdeËim izpuπËajem16. oπpice, norice, rdeËke, moægani17. njih, njihmehurËke, mehurËke18. ne sme, niso, ne bi, ne damo, ne bo19. z, z, k, h, z, k, h, k20. nalezljiv, prebavljiv, srbenje, postelja, srednji, izpuπËaj, zdravnik, zdrav, luknjice, kapljica, posipanje,manj, pljuËnica, odpadejo, vnetje, predpisati19 Ni Ëasa za dolgËas1. rokomet - rokometaπica, koπarkar - koπarkaπica, kegljaË - kegljaËica, kolesar - kolesarka,plavalec - plavalka, smuËar - smuËarka, drsalec - drsalka, skakalec - skakalka2.— pred zaËetkom igre — oblikujejo dvojice— doloËijo vloge— dogovorijo se o usmerjanju— doloËijo zaËetek in cilj— vodja nariπe Ërto— na zaËetku igre — stojijo ob Ërti— vodja preveæe oËi— vodja zapiska na piπËalko— ≈letala« steËejo, ≈piloti« ostanejo na svojem mestu— med zaËetkom in koncem igre — ≈letala« teËejo po igriπËu— vodja opazuje igralce— na koncu igre — prvo ≈letalo« priteËe na cilj— zadnje ≈letalo« priteËe na cilj3. ker, ko, ki, da, Ëe, da/najPobarva se prva poved.Igralcem ne sme drseti, zato so tla navadno lesena.bcZadnja.Za odvisni govor.To je poroËilo o prvotnem govoru.Trener je igralcem svetoval: ≈Igrajte poËasneje.«4. Sodnikoma; Tekmo vodita sodnika. Pomagajo jima trije pomoæni sodniki.Mreæa; Po sredini igriπËa je napeta mreæa, ki je visoka 1,55 m.igri; Igra se igra na prostem. V njej sodelujejo igralci in vodja oz. sodnik.Gosja peresa v plutovinasti kapici; Æogica je narejena iz gosjih peres, ki so zataknjena v plutovinastokapico. V njej je majhna uteæ.5. jo, jim, njem, njimi, njem, juOSEBNI ZAIMEK OSEBA ©TEVILO SKLON BESEDA, NAMESTO KATERE STOJInjem 3. ednina mestnik IgriπËenjimi 3. mnoæina orodnik Ërte in kroginjem 3. ednina mestnik sredinski krogju 3. dvojina toæilnik zaËetek in cilj6. igrata, sestavlja, je, je, zamenjajoGLAGOL »ASOVNA OBLIKA OSEBA ©TEVILOigrata sedanjik 3. dvojinasestavlja sedanjik 3. edninaje sedanjik 3. edninaje sedanjik 3. edninazamenjajo sedanjik 3. mnoæinaV sedanjiku. Besedilo govori o ponavljajoËih se dejanjih.18


Gradim slovenski jezik 67.PRIDEVNIK VPRA©ALNICA VRSTA BESEDNA ZVEZAtekmovalni πport Kateri? vrstni za tekmovanjepravokotno igriπËe Kakπno? lastnostni kot pravokotniklesena tla Katera? vrstni iz lesagumijast podplat Kateri? vrstni iz gumekovinski lopar Kateri? vrstni iz kovinegosja peresa »igava? svojilni od gosiplutovinasta kapica Katera? vrstni iz pluteperesna æogica Katera? vrstni iz peres8. Ë, c, a, b9. lesenih tleh, πestnajstih peres, lahkim loparjem, igralcev/igralk, tremi otroki10.STOPNJE PRIDEVNIKAOSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIKvelik veËji najveËji11. oz. — oziroma, tj. — to je, ipd. — in podobno12. Ë, b, k, imalo20 HoËeπ ali noËeπ — moraπ se iti uËit1. imeti, smuËati, priti, vpraπati, uËitiZ nedoloËnikom.Ker to zahtevajo glagoli, ki stojijo pred nedoloËniki.2. hoditi, sneæiti, odnesti, povedati, prinestiNedoloËnik stoji za doloËenimi glagoli.3. najti, peËi, priti, leËi, brati, pognati, vreËi, vedetiNpr. Moram najti izgubljeno knjigo.4. morali, mogli, more, Morali, mogla, moramo, moreπ, moraπ, moral, more, mogel, morem, mora, moramo5. Ni ti treba priti prej.Knjige nama ni treba prebrati æe ta teden.Jutri mi ni treba s teboj v πolo.6. pisat, narediti, pospraviti, vstati, iti7. posluπati, poklicat, taborit, Ëakati, obiskovati, prenaπati, solit, soliti, pogledatNamenilnik uporabljamo za glagoli premikanja, nedoloËnik pa za drugimi glagoli.8. priti, teËi, zaspati, streËi9. Darja mora vedno veliko povedati.Moraπ kaj kupiti v trgovini?Te gobe se ne smejo jesti. Teh gob ne smemo jesti.Danes se moram veliko uËiti.Ali æeli kdo kaj vpraπati?21 Dobro je vedeti1. priπel…pozneje, ker …… o ekskurziji.3. NEa, b, Ë, d19


Gradim slovenski jezik 64. … ima po pouku sestanek.… bodo gradili vodovod.… mu popravila zobe.… bi vsebovalo potrebne podatke.5. vpisati — nedoloËnik, vpisat — namenilnik, obesit — namenilnik, obesiti — nedoloËnik, odgovoriti — nedoloËnik,pogledat — namenilnik6. ravnateljem Marjanom JaneæiËem, psihologinjo Polono Vesel, starπem, uËencev, Mojih otrok7. Tomaæ je mami sporoËil: "Danes pridem pozneje, ker imam sestanek.""Danes pridem pozneje, ker imam sestanek," je Tomaæ sporoËil mami.Psihologinja je obvestila starπe: "Vpis za vaπe otroke bo jutri.""Jutri bo vpis za vaπe otroke," je psihologinja obvestila starπe.8. prihodnje, prihodnosti, prihodnjik, PrihodnjiËGospa vejica, Vas smem vpisati?1. Marjeta, posodi mi svoj nahrbtnik.U, zebe me v roke!Babica, tvoje pravljice so najlepπe!Ah, res mi je hudo!Cenjeni kupci, izærebali bomo dobitnika najnovejπih tekaπkih smuËi.Da, takoj ti bom prinesel Ëasopis.Ne, tega ti ne morem povedati.Oho, takega rezultata tekme pa nisem priËakoval.2. Joj, kakπen dolgËas!Gospa uËiteljica, ali lahko pobriπem tablo?No, posluπaj me æe enkrat.Hej, kam tako hitiπ?O, kako lep sonËni zahod.Ojej, kakπen hud pes!3. Æiga, koliko si star?Dragi obiskovalci, nastopil bo slon Dumbo.Otroci, jutri bomo zbirali star papir.Halo, Anton Mraz pri telefonu.Ej, tole pa ni tvoj deænik!Brrr, kakπen leden veter piha.22 Jure se je opoldne skrivoma vrnil domov1. Ne opravljajmo veË del hkrati. …VËasih kaj izreËemo, ne da bi prej pomislili.Za znanje se je treba potruditi, potem pa se to obrestuje.Stvari se v temi ne loËijo.©ele zveËer lahko potrdimo, da je bil dan uspeπen.Delaj s premislekom.povsod, nikjer, vËasih, teæko, lahko, ponoËi, zveËer, poËasiKRAJEVNI »ASOVNI NA»INOVNIpovsod vËasih teækonikjer ponoËi lahkozveËer poËasi2. zadaj, sem, zdoma, nazajKrajevne.3. Poleti, Jeseni, Nikoli, VËeraj, danes»asovne.20


Gradim slovenski jezik 64. OpolnoËi, ob zvonenju, pozimi, po koncu predstave5.PRISLOV VRSTA PRISLOVAleponaËinovnilaniËasovnizveËer Ëasovniveselo naËinovnitukaj krajevnitjakrajevniletosËasovnineprevidno naËinovni6. stoje, smeje, molËe, jokajoË7. lepo lepomoËno moËnotoplo toplogrdo grdoPo podËrtanih besedah iz levega stolpca se vpraπamo z vpraπalnico kakπno.Po podËrtanih besedah iz desnega stolpca se vpraπamo z vpraπalnico kako.PodËrtane besede iz levega stolpca so pridevniki.PodËrtane besede iz desnega stolpca so prislovi.b8. potem, Na to, nato, Po tem, zanalaπË, neprimerno23 Od kod in kam, kako in kdaj?1. IC, MV, R2. b3. Ë4. 1., 2., 17., 12.5. NE, NE, NE, DA, NE, NE, DA, DA, NE6. Ob 7.08.Ob 9.50.Ob 10.26.Enkrat.Ne.7. na, v, z, v, na, z, iz, na, iz8. ËTako sklepam po zapisu zemljepisnega lastnega imena. Drugo besedo v krajevnih imenih piπemoz veliko zaËetnico.9.KRAJEVNO LASTNO IME NEKRAJEVNO LASTNO IMEBohinjska BelaBohinjsko jezeroBohinjska BistricaBohinjsko sedloBohinjska »eπnjicaV krajevnih lastnih imenih piπemo neprvo besedo z veliko zaËetnico (razen besed mesto, vas, selo, trg),v nekrajevnih lastnih imenih pa neprvo besedo praviloma piπemo z malo zaËetnico.10. Kamniπka Bistrica, IvanËna Gorica, Novo mesto, Viπnja Gora, Meniπka vas, Zidani Most,Murska Sobota, Spodnji Petelinjek11. Kal nad Kanalom, Mezgovci ob Pesnici, Kamnik pod Krimom, Begunje na Gorenjskem, Srednja vaspri Polhovem GradcuV krajevnih lastnih imenih piπemo z veliko zaËetnico prvo in neprvo besedo(izjema so besede mesto, vas, selo, trg, nad, pod, ob, na, pri …).21


Gradim slovenski jezik 624 Naj se prijavim ali ne?1. a, a, b, b2. b, b, c3.ZAVOD ZA RA»UNALNI©KOIZOBRAÆEVANJE LJUBLJANACesta Andreja Bitenca 68 p. p. 47161 0 0 1 LJUBLJANA3. poπtni predal, elektronska poπta, telefon, πtevilka4. Da bi se naslovnik Ëim prej prijavil.Da bi ga/jo vkljuËili v skupino enako starih otrok.Da bi organizirali prevoz.7. b8. b9. b10. raËunalniπko, raËunalniπki, raËunalnikarjev, raËunalniπko, raËunalniπtva, raËunalniπkih,raËunalniπtva, raËunalniπke, raËunalniπtva11. C A » BNEKot orodje.12. izpisati, odnesti, konËati, odjaviti, razstaviti, odgovoriti13. C E G A F D B »14. Ljudje, πolskimi otroki, Vaπih otrok, Andrejem15. in, da bi, Ëe, Ker, in, Zaradi16. vpisat, izpolniti, PlaËati, prijaviti, motiti17.PRISLOV VRSTAusklajeno naËinovnivËeraj Ëasovnidopoldne Ëasovnipoleti Ëasovnizunaj krajevnipozimi Ëasovninotrikrajevni18. najboljπidober, boljπiosnovnik, primernik19. gaaOSEBA SPOL ©TEVILO SKLONga 3. m. ed. toæ.22


Gradim slovenski jezik 625 Rok je bil na krosu 2., 2 soπolca sta bila tikza njim1.©TEVNIKIGLAVNI ©TEVNIKI VRSTILNI ©TEVNIKIosemnajstosemnajstitritretjidvaindvajsetdvaindvajsetienprvi2. Deseti, dva, 16, 3.Ë3. 3., kateri, s piko; 16, koliko, brez pike4. 10., 2Deseti s piko, dva brez pike.Po prvem πtevniku se vpraπamo s kateri, torej je vrstilni in ga zapiπemo s piko.Po drugem πtevniku se vpraπamo s koliko, torej je glavni in ga zapiπemo brez pike.5. sto dvainpetdeset, enainpetdeset, petsto πtiriindvajset, πtiristo6. 825, 932, 101, 825., 932., 101.7. πeststosedemintrideseti, πeststo sedemintrideset, tristodvaindvajseti, tristo dvaindvajset8. 735, petstodrugi, 423, dvesto triintrideset9. sedemstotriinπtirideset sedemsto triinπtiridesetpetsto tretji petstotretjitristotrintrideset tristo triintrideset10. stoenaintrideseti strani, sto devetnajst ljudi, sto πestimi pohodniki, tristo πtiriinπtirideset strani, dvestodvaintrideset uËencev, dvestotretjem mestu, osmega februarja11. stodevetintrideset, stodeveti, petstoπestindvajset evrov12. milijon, tisoËMilijon.23

More magazines by this user
Similar magazines