maj 2008 - Občina Trzin

trzin.si

maj 2008 - Občina Trzin

6 odsev Glasilo občine Trzinci temu nasprotujejo in je domžalski župancelo podpisal zagotovilo, da deponije nebodo širili in da tam ne bo centra za ravnanjez odpadki?Občani Doba soglašajo s tem, da odlagamoodpadke in da center deluje, dokler VladaRS ne potrdi cene odvoza v Celje in ceneodlaganja na celjskem odlagališču. Če bioziroma če bomo prisiljeni s tem začeti, neda bi Vlada RS potrdila ceno, bo takoj nastalaizguba, ki jo bo potrebno pokrivati izproračunov na račun drugih nalog in obveznostiobčin.Ali lahko predstavite novo pridobitev Trzina– zapornice ob železniškem prehodu naKmetičevi cesti? Kolikšno vlogo je pri temodigrala občina?Ko bodo bralci brali ta odgovor, bodo zapornicepredvidoma že delovale, in jih najbržkaj posebej ni potrebno predstavljati. Kolikšnovlogo je pri tem odigrala Občina Trzin?Po mojem mnenju veliko in dovolj dobrovlogo. Država oziroma Slovenske železnicena tem prehodu niso načrtovale zavarovanjaz zapornicami, in to zaradi domnevno prenizkegaštevila vlakov, ki vozijo mimo, inzaradi pretirane gostote prehodov, zavarovanihz zapornicami na tem območju, saj jedrugi najbližji prehod oddaljen 200 metrov,moral pa bi biti najmanj 800 metrov. Občinaje na vse mogoče načine pritiskala na Agencijoza železniški promet, da je prehod potrebnozavarovati z zapornicami, nazadnjepa je bila pripravljena celo sama poravnatito, ravno zaradi usklajevanja in povezave zdrugimi prehodi, zelo drago investicijo; velikodražjo, kot bi bila, če bi bil prehod dovoljoddaljen od drugih prehodov, zavarovanih zzapornicami. To je morda slišati nesmiselno,pa vendar zaradi varnostnih razlogov je tako.Naposled smo le dosegli sporazum in občinaje prevzela samo stroške ureditve cestišča obprehodu, vse ostalo so vložile Slovenske železnice.Vmes je prišlo še do dodatne težave,ker je inšpekcija prepovedala uporabo enegaod elementov opreme, ki je bil že vključenv projekt, in je bilo potrebno spremenitiprojekt, pridobiti ustrezne nove elemente teopreme itd. Toda zdaj so zapornice pripravljene,in verjamem, da smo zadovoljni takov vodstvu občine kot tudi stanovalci in drugiuporabniki Kmetičeve ulice.Katere investicije, razen začetka gradnjedoma za ostarele, v Trzinu zdaj še potekajooziroma kaj bo prva naslednja naložba?V bistvu vedno poteka hkrati več naložb, leda so nekatere že v fizični izvedbi, druge vfazi priprave projektov ali v fazi priprave investicijskedokumentacije ipd. Tako rekoč tikpred začetkom, čeprav to še vedno pomeninekaj mesecev, je naša skupna naložba z državov posodobitev Mengeške ceste. Pripravljamose za drugi del izgradnje odvodnegakanala za odvod meteorne vode z območjeT5; trenutno smo v fazi naročanja t.i. PZI(projekti za izvedbo) za odsek Ljubljanskeceste od križišča pri Mercatorju do vključnomostu čez Pšato.Pripravljamo investicijsko dokumentacijoza izgradnjo nove zgradbe vrtca v Mlakah;vključeni smo v pripravo zelo velike naložbev modernizacijo Centralne čistilne naprave,pri čemer računamo na sredstva iz kohezijskegasklada EU itd. V osnovni šoli Trzin bov kratkem prišlo do zamenjave tal v telovadnici.Manjših posegov, ki jih ni malo, in sotudi pomembni, morda ne bi našteval.V kakšnem vrstnem redu se bodo po vašerazvrstile naslednje naložbe, na katere vTrzinu še čakamo, npr.: obnova Mengeškeceste, novi vhod v cono in povezovalna cestamed cono in Mlakami, novi gasilski domoz. dom civilne zaščite, sanacija kulturnegadoma, novi vrtec, posodobitev in izolacijastrehe na občinski zgradbi, dokončanješportnega parka Mlake, gradnja novega pokopališčaitn?Kar zadeva mene, je vrstni red največjih innajpomembnejših naložb naslednji: dokončanjeoddelka doma za starejše, obnova inmodernizacija Mengeške, obnova in modernizacijaLjubljanske ceste, Jefačnikovadomačija, vrtec Žabica, celoviti dom zaščitein reševanja – gasilski dom, kulturni dom…Pri čemer resno računamo na to, da bomogasilski dom zgradili s pomočjo investitorjevTrzinu primernega trgovskega centra. Vnačrtu imamo tudi gradnjo športne dvorane,kar nameravamo izpeljati na način javno-zasebnegapartnerstva. Isto velja za drugi vhodv OIC, s katerim je povezana in pogojenatudi izgradnja ulične povezave iz Mlak, ki bina ta način postala veliko manj finančno ingradbeno zahtevna za občino itd. Tudi v temprimeru manjših, a nič manj pomembnih naložbnisem omenjal.Kako na Občini gledate na vožnje z motocrossmotorji in štirikolesniki po gozdovihnad cono in sploh v naravnem okolju Trzina,ki so za številne občane zelo moteče?Gledam najbrž tako kot vi in večina občanov:z obžalovanjem, da se to dogaja.Kolikor pa vprašanje meri na to, kaj lahkostori Občina proti temu oziroma zakaj nične stori, je žal treba povedati, da nima nitite pristojnosti niti možnosti (policija ali kajpodobnega). Vse, kar lahko Občina stori, jepravzaprav isto, kot lahko stori kdorkoli: datorej prigovarja ljudem, ki to počnejo, najvendar tega ne delajo zaradi vznemirjanjaživali, onesnaževanja okolja in celo ogrožanjaljudi v gozdu.Kako je zdaj s koncesijo dimnikarske službev Trzinu?Kot je znano, je pristojnost urejanja javneslužbe dimnikarstva bila občinam odvzeta.Koncesije zdaj razpisuje država. Kolikornam je znano, je koncesija za območje našeobčine bila razpisana. Ali je bila tudi podeljena,še nismo obveščeni.Vprašanja je zastavljal Miro ŠtebeInformacija o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijskoomrežje na območju občine TrzinObčina Trzin v zvezi z vračanjem vlaganj vjavno telekomunikacijsko omrežje sporoča,da je v aprilu 2008 dosegla z občino Domžaledogovor o razdelitvi sredstev, ki so bilainvestirana v telekomunikacijsko omrežje šev bivši občini Domžale pred nastankom občineTrzin. Občina Trzin je naročila svojemupooblaščencu, da v skladu z doseženim dogovoromvloži ustrezne dokumente na Državnopravobranilstvo Republike Slovenije.S tem so izpolnjeni pogoji, da pravobranilstvozačne obravnavati vlogo Občine Domžale,ki bo uveljavljala pravico do vračilavlaganj tudi v imenu Občine Trzin in nampo prejemu sredstev v treh delovnih dnehnakazala delež, ki je opredeljen v dogovorumed občinama.Glede na hitrost reševanja zahtevkov na državnempravobranilstvu pričakujemo rešitevv dveh do treh mesecih, nato pa bo verjetnoše nekaj časa potrebnega za nakazilo odobrenihsredstev s strani Slovenske odškodninskedružbe. Občina mora v 30. dnehpo prejemu sredstev začeti vračati sredstvadejanskim upravičencem.Občane še opozarjamo, da se vloženi znesekne vrača v celoti. V skladu s 4. členom Zakonao vračanju vlaganj v javno telekomunikacijskoomrežje (ZVVJTO – UPB4, Uradnilist RS, št. 54/2007) se višina vračila določitako, da se od vložene vrednosti odštejejopriključnina in prispevek za SIS ter morebitnistroški za hišno inštalacijo in terminalskoopremo, če je bila vključena v pogodbi.Ker v pogodbah, ki so jih sklepali naročnikina območju Občine Trzin, praviloma nisobili zajeti prispevki za SIS, se od vloženegazneska odšteje le naročnina. Nekdo, ki je naprimer na tem območju septembra leta 1989za telefonski priključek vložil 24.900.000 SIT(približno 1300 DEM) je plačal v skladu s podatkiTelekoma (Uradni list RS, št. 61/2004)5.324.700 SIT (približno 280 EUR) naročnine,ki se odšteje od sredstev, ki se bodovračala. Dejanski delež sredstev, ki se bodovračala, bo določilo Državno pravobranilstvoRS v odločbi o vračanju ob upoštevanjuzakonsko predpisanih meril in podatkov.Občinska uprava


Glasilo občine Trzinodsev 9Vera Rutar: Trzin ima prednost pred drugimiZ Vero Rutar ali Tajčerjevo Verico, kot smoji rekli po domače, sva soseda, pa sva pravzaradi tega intervjuja šele po zelo dolgemčasu spet malo več poklepetala. Ugotovilasva, da bi se lahko kar dolgo pogovarjala,saj naju vežejo podobni spomini iz otroštva,žal pa je obema zdaj čas neizprosengospodar, in si tudi za sosede težko vzamevačas. Za tokratni pogovor z Vero pa semse odločil zaradi prostorske strategije razvojaobčine, ki jo je sprejel Občinski svet, precejTrzincev pa s tem niso zadovoljni.Vseeno se mi zdi prav, da se bralcem najprejpredstaviš.Čeprav sem »stara« Trzinka, sem se kotvečina mojih vrstnikov rodila v Ljubljani.V osnovno šolo sem prvi dve leti hodila vMengeš, saj je moja mama šla za kruhom vNemčijo. Takrat sem živela pri teti v Mengšu.V 3. in 4. razred sem nato hodila vTrzin, ker pa je bila tedaj trzinska šola leštiriletna, sem zadnja štiri leta osnovne šolespet hodila v Mengeš. Po končani šoli semse vpisal v srednjo gradbeno šolo, takoj kosem jo končala, pa sem se zaposlila v Biroju71 v Domžalah. Ta je bil nekakšna podaljšanaroka občine na področju arhitekturein urejanja prostora. Vesela sem, da semtam za mentorja dobila priznanega arhitektaKerševana. Takrat smo delali precej zavojsko, razne domove JNA, sodelovala pasem tudi pri načrtovanju zagrebške vojaškebolnice in tudi krematorija v Ljubljani. Radasem opravljala ta poklic, ker pa je šel mož vAfriko, v Zambijo, sem šla z njim.In kakšne spomine imaš na Afriko?Kar prijetne. Bilo je lepo, ampak se ne daprimerjati z domovino. Mož je bil električar,tam pa je opravljal delo rudarskegatehnika. Tudi jaz sem delala, v mešanemzambijsko jugoslovanskem podjetju Zekosem delovala na arhitekturnem področju.Ker sta bila jugoslovanski predsednik Titoin njegov zambijski Kaunda dobra prijatelja,je bilo tam veliko mešanih zambijskojugoslovanskihpodjetij, med Jugoslovanipa so takrat tam prevladovali Srbi. V Afrikisem bila tri leta, tam pa sta se nama rodilatudi oba sinova, Aleš in Gregor. Zaradidomotožja, pogrešala sem starše, predvsempa zaradi otrok, sem se s sinovoma vrnila vdomovino, nekaj mesecev za tem pa mi jesledil mož. Najprej smo stanovali pri moževihstarših v Kamniku, potem pa sva naBakovniku kupila stanovanje.Doma si se spet vrnila na področje arhitekture.Takoj sem se spet zaposlila v Biroju 71. Delatisem začela, ko je imel sin Aleš šele trimesece. Seveda sem delala s krajšim delovnimčasom. To so bili kar težki časi, takratpa sem se tudi razšla z možem. Dobila semoba sinova in vsaj na začetku ni bilo lahko.No, zdaj imam pa že prvega vnuka, ampaknisem dobra babica. Zmanjkuje mi časa,preveč sem zaposlena.Tvoje delo pa je po vrnitvi iz Afrike, ves časpovezano s prostorskim načrtovanjem.Da. Iz Domžal sem se preselila v Biro Kamnik,ki je bil tudi podaljšana roka občine.Nekaj za tem sem poskušala tudi študiratina fakulteti za geografijo, vendar sem študijkmalu opustila, spet pa sem se zaposlila vnekdanjem Biroju 71, ki se je preobrazil vRegijsko razvojno družbo. Takrat so tudi nanašem področju začeli veljati zakoni trga inprojektantska podjetja so se preko razpisovpotegovala za delo. Mi smo bili kar uspešni,saj pokrivamo kar 15 občin v bližnji indaljni okolici, tudi na Dolenjskem, Štajerskemin Gorenjskem. Ob tem, da skrbimoza prostorsko načrtovanje teh občin, pripravljamotudi po 30 in celo več – včasih tudipo 60 – podrobnejših prostorskih načrtov.Ustanovili smo tudi dve novi družbi. Samapredvsem delujem v Ateljeju Arkus.Kot projektante vas srečujemo na številnihpodročjih.Res je. Imamo zelo razvejano področje dejavnosti.Prostorsko tako zdaj načrtujemo vobčinah Komenda, Cerklje, Lukovica, Trzinin drugod, zraven pa smo na primer projektiralitudi načrte za novo krožno železniškoprogo iz Ljubljane mimo Trzina proti Kamnikuin pod Tunjicami proti Komendi innaprej do letališča Brnik in Kranja, od tampa nazaj proti Ljubljani. Mislim, da je našaideja zelo dobra, ampak izgleda, da državadaje prednost hitri povezavi med Ljubljanoin Brnikom. Kaj in kdaj bodo to uresničili,pa je v rokah vlade.Vaše podjetje je načrtovalo že kar nekajprojektov tudi v Trzinu. Kako s strokovnegavidika gledaš na naš kraj?Mislim, da ima Trzin prednost pred številnimidrugimi kraji, saj je poseljenost zelozgoščena, kar omogoča lažjo ureditev komunalnihin drugih infrastrukturnih vodov.Menim, da ima dobre pogoje za razvoj,vendar bi morali vanj precej več vlagati.Ne vem, kje se izgublja denar. Moje mnenjeje tudi, da bi že v preteklosti za Trzinlahko več naredili. Žal mi je, da po tem, koje propadla ideja za pokopališče pri Pajkovemgričku, v prostorske akte pokopališčaše niso uvrstili. V Trzinu ga potrebujemo;gre za nekako posvečen prostor in načrtovzanj ne smemo zanemariti, pa kamor koliže ga bomo umestili.Kako gledaš na bodoči dom za starejše občane,na T-3, Ljubljansko cesto?Glede doma starostnikov je moje osebnomnenje, da je bila prej predlagana lokacijamogoče nekoliko bolj posrečena kot sedanja.Prav je, da je tak dom umeščen namirnejši prostor, v zaledje gozda. Gozd jebolj prvinski prostor. Morali bi upoštevati,da imamo pravzaprav dve skupini starostnikov.Eni so tisti mlajši upokojenci, ki so zelogibljivi in dejavni na številnih področjih. Tiželijo biti blizu dogajanja in drugih centralnihdejavnosti, drugi pa so starejši in boljonemogli. Ti pa potrebujejo mir, naravo.Veliko sem hodila po domovih za starostnikein anketirala njihove varovance. Mislim,da za tiste aktivnejše upokojence dostop doT3 in drugih centralnih dejavnosti v občinine bi smel biti problem, Trzin je navsezadnjele sorazmerno majhen. Kakor koli že,vesela bom, kjer koli že bo ta dom.Kar pa se tiče centra Trzina T3, pa se mizdi, da je prav, da Trzin dobi svoj center,kulturni dom, možnosti za športne in drugedejavnosti. Tam je tudi dobra navezava našolo in vrtec.Glede Ljubljanske ceste pa mislim, da bimorala ob njej stanovanjska gradnja postopnoprehajati v poslovno, vendar pa ne biželela, da bi poslopje AvtoAktiva postal kriterijza nove pozidave. Prehod bi moral bitiže bolj nežen. Prav tako ob Ljubljanski cestiširoke peš površine, kolesarske poti.Kaj pa meniš o trzinski industrijski coni?Prvotni prostorskoureditveni načrt (PUP)niti ni bil tako slab, pokvarili pa so ga kasneje.Največ škode je bilo narejene, kose je oblikovala trzinska občina, Domžalepa so še imele v rokah škarje in platno priprostorskem urejanju. Veliko je bilo tudi stihijskegain nespoštovanja ureditvenih načrtov.Projektanti so imeli precej proste roke.Z novo prostorsko zakonodajo naj bi pravna tem področju naredili več reda.Ena od kritičnih točk v Trzinu je tudi promet.Da, še zlasti so razmere težke na Mengeškicesti. Skozi pelje tudi po 22.000 vozil nadan, in potrebujemo obvoznico. To vedotudi na državni ravni. Obvoznico pa jetreba umestiti v prostor tako, da ne bomouničili veliko kmetijskih zemljišč, kajti zavedatise je treba, da je ravno na tistemobmočju, kjer naj bi jo zgradili, najkakovostnejšekmetijsko zemljišče v občini. Pravzato je razumljivo nasprotovanje kmetijskegaministrstva. Vseeno pa mora občinaobvoznico vrisati v svoje prostorske načrte.Dokler ne bo izbran njen koridor – trasa, dogradnje obvoznice ne bo prišlo. Čeprav greza državno cesto, bomo morali sami poskr-


10 odsev Glasilo občine Trzinbeti za njen vnos v prostorske akte, če tegane bomo storili, bomo čakali. Država imapreveč dela na drugih področjih.Med Trzinci je zdaj kar nekaj vroče krvizaradi Strategije prostorskega razvoja občine,ki ste jo pripravili.Sprejetje Strategije prostorskega razvojaobčine je bila nujna, ker to zahteva tudispremenjena zakonodaja. Ta strategija jetemeljni akt za nadaljnje prostorsko načrtovanjev občini, sledili pa mu bodo drugistrateški in izvedbeni načrti. Na področjurazvoja poselitve bo smiselno zaokrožilstanovanjsko naselje na severnem in vzhodnemdelu starega dela Trzina. S tem kosmo predvideli nove površine, ki jih bo vprihodnje mogoče pozidati, smo omogočilizagotovitev stanovanjskih potreb mladihTrzincev, hkrati pa tudi selitev nekaterihkmetij iz osrednjega stanovanjskega dela naobrobje naselja.Kot slišim, se ljudje najbolj bojijo, da bosprejem Strategije sprožil eksplozijo stanovanjske,tudi blokovske gradnje. Morampovedati, da to po mojih podatkih ne drži,saj bodo način poselitve, zdaj »zazidljivih«območij opredelili drugi podzakonski akti,ki bodo določali tudi, kako bodo na tistihobmočjih urejene ceste, kakšna bo zidavaitn. Gradnje blokov, za katere nekateri trdijo,da jih bodo tam gradili, pa nova strategijane predvideva, saj se na občini zavzemajoza nizko gradnjo družinskih hiš. Tepodrobnosti bodo določili tudi šele kasnejšidokumenti, ki jih mora občina še sprejeti.Gradnja bo tudi fazna, tako da bo potekalavrsto let. Moram pa reči, da naša občinazdaj dela po zelo starih prostorskih dokumentih,ki jih je podedovala po Domžalah.Vse druge občine so te Prostorsko ureditvenenačrte že posodobile, za Trzin pa je zdajskrajni čas, da to naredi.Sicer pa je treba tudi povedati, da je občinapo zakonu dolžna, da zagotovi normalnirazvoj za potrebe avtohtonega prebivalstva.Trzin je več ali manj pozidan, zato nam,če meja pozidave ne želimo širiti na novaobrobna območja, ostane na razpolago lepozidava obstoječih še nepozidanih kmetijskihpovršin. Zdaj strategija določa, da je teparcele mogoče pozidati, kakšna pa bo lahkota pozidava, pa bodo določali kasnejšiizvedbeni akti s tega področja. Predvsem pabomo v sklopu teh sosesk morali poskrbetitudi za zelenice in druge centralne dejavnosti.Prav gotov pa se tudi ni bati, da bi vsepozidave začeli naenkrat.Miro ŠtebeKončno bomo ločeno zbirali odpadkeDolgo napovedovano ločeno zbiranje odpadkovse bo v Trzinu začelo po 1. juniju.Vsa gospodinjstva so že dobila rjave,manjše plastične posode, v katere bomoodmetavali razgradljive odpadke iz našihgospodinjstev. Vsa gospodinjstva so ob temdobila priročnike in napotke za ločevanjeodpadkov na letakih, Občina je za nekaterevidnejše Trzince pripravila informativnosrečanje, na katerem so predstavniki komunalnegapodjetja Prodnik in Občine pojasnjevalinajrazličnejše podrobnosti noveganačina zbiranja odpadkov in odgovarjalina vprašanja, podatke o ločenem zbiranjupa je mogoče dobiti tudi na spletni strani:www.jkp-prodnik.si.Podatkov o tem, kako naj bi zbiranje potekalo,je torej dovolj in so lahko dostopni,vseeno pa lahko pričakujemo nekaj zmedein tudi odpora, dokler se ljudje na novostne bodo privadili. Na nov način je bilo trebapreiti, ker to zahteva nova okoljska zakonodaja,predvsem pa bo ta način prispevalk manjšemu onesnaževanju okolja. Trebase je namreč zavedati, da po ocenah strokovnjakovbiološki odpadki predstavljajoveč kot štirideset odstotkov vseh komunalnihodpadkov. Ker gre za organske snovi,se te na zraku razkrajajo in razgrajajo, obtem izhajajo toplogredni plini in umazaneizcedne vode, predvsem pa razkrajajočiodpadki onesnažujejo okolje in tudi kvarijopodobo svoje okolice.Ker pa je te odpadke s posebnimi postopkimogoče obdelati in koristno uporabiti zakompost, kot energetske vire in drugo, jeprav, da te odpadke začnemo ločeno zbiratiin jih predelovati. Nekateri kmetovalci imajopomisleke, saj imajo doma gnojišča, nakaterih so že do zdaj odlagali takšne odpadkein s tem pridobivali gnojilo in humus. Vnekaterih občinah prav zato omogočajo, danekatera gospodinjstva še vedno na ta načinravnajo z odpadki, Trzin pa je v glavnem žepomeščanjeno okolje, zato je enostavneje,če se vsi držijo novega načina ločevanja odpadkov.To bo omogočilo tudi boljšo, boljučinkovito in okolju prijaznejšo izrabo biološkihodpadkov.Seveda pa bo novo dejavnost treba plačati.Z A H V A L ACena za odvoz 1m3 bioloških odpadkov jezdaj določena na 16,2006 EUR brez DDV.Po 1. juniju bo torej treba biološke odpadkeodlagati v rjave zabojnike, ki jih bodopraznili enkrat tedensko, tako kot do zdajzabojnike za komunalne odpadke. Ker sobiološki odpadki, kot smo zapisali, razgradljiviin iz njih izhajajo tudi smrdljivi pliniin tekočine, bodo zabojnike enkrat mesečnoprali.Druge neorganske odpadke bomo še naprejodmetavali in zbirali v posodah, ki jih imamo,vendar se bodo očitno polnile počasneje.Pri tem lahko k njihovemu še počasnejšemupolnjenju prispevamo tudi tako, da ševeč pozornosti namenimo ločenemu zbiranjuodpadkov že doma in še več odpadkovločeno odlagamo na ekoloških otokih.MŠTuristično društvo Kanja Trzin se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi IX. Florijanovega sejma 3. in 4. majav Trzinu. Kljub podaljšanim prazničnim dnem in razredčenim vrsatam tistih, ki so vedno pripravljeni sodelovati,je sejem minil brezvidnih pomanjkljivosti, seveda ob manjšem številu obiskovalcev.Hvala vsem nastopajočim, tehnični in organizacijski ekipi, okoliškim stanovalcem za razumevanje in pomoč, vsem sponzorjem, gospodinjam,organizatorjem povorke gasilcev in narodnih noš, ki so na Florijanovo nedeljo sejem še polepšali, nadalje stojničarjem ingostincem ter simpatizerjem tovrstnih prireditev...Istočasno se zahvaljujemo cvetličarjem, in sicer Vrtnarstvu Hubat z Dobena, Vrtnemu centru Gašperlin iz Most in Cvetličarni Grmesiz Trzina za cvetje, ki je na mostovih tudil letos polepšalo naš kraj.Turistično društvo Kanja Trzin


Glasilo občine Trzinodsev 11Trzin se je tudi letos predstavil v Volčjem PotokuV zadnjem tednu meseca aprila, ko so sev Volčjem Potoku bahavo šopirili tulipani,se je na tem istem mestu dogajala še enazanimivost: obiskovalcem Arboretuma se jezopet predstavila t.i. Podjetna regija. Regijapriložnosti, kot je zapisano na predstavitvenizloženki, je skupina osmih sosedskihobčin. Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica,Mengeš, Moravče, Vodice in Trzin soobčine, ki jih poleg geografske bližine družijotudi skupni interesi, predvsem na področjuturizma, kmetijstva in ekologije. Toime se je uveljavilo po letu 2002, ko so občinepripravljale skupni razvojni program,v okviru regionalnega razvojnega programaLjubljanske urbane regije.Da imajo občine, združene v Podjetni regiji,tudi na področju kulture marsikaj skupnega,dokazuje letošnja osrednja tema razstavnegapaviljona. Tokrat je bilo namrečv ospredju delo arhitekta Jožeta Plečnika,čigar ustvarjalni duh je tudi v teh krajih pustilsledi. Skoraj v vseh omenjenih občinahse namreč najde kak pomemben fragmentogromne mojstrove umetniške zapuščine.Veliko nas pozna veličastno krstilnico vmengeški cerkvi, manj pa jih ve, da se tuditrzinska cerkev ponaša z dvema Plečnikovimastvaritvama. To sta marmorna plošča zrazpelom v spomin na prvi misijon v Trzinuleta 1957 ter svetilka, katere prvotno mestoje bilo ob stranski oltarni niši s kipom Marijev stranski kapeli, danes pa visi na stropuiz centralne točke stranske kapele.Občine so, kot vsako leto, tudi letos postreglez obširnim predstavitvenim gradivom vobliki letakov, zgibank, prospektov, karticin knjig ter s koledarji kulturnih in športnihprireditev posameznih krajev. Dogajanje sopopestrili krajši kulturni programi, ki so jihobčine pripravile ob različnih dnevih. Trzinuje bila tako določena sobota. In da bipregnali muhasto aprilsko vreme, ki je ravnov času naše predstavitve rahlo zagrenilorazpoloženje z vetrom in nekaj kapljamidežja, so živahno zapeli in zaplesali otrocitrzinske folklorne skupine. Manjkala ni nitiharmonika, kratko gledališko igrico pa soprav tako pripravili otroci. Predstavitev občine,ki se je začela z uvodnimi besedamipodžupana Franca Mušiča, se je zaključila sprigrizkom in klepetom. Sonce pa je kasnejetudi še nekajkrat pokukalo izza oblakov.Sicer pa je bilo v Volčjem Potoku na splošnoprav veselo. Prodajal se je sladoled,pekle so se klobase, poleg že v uvodu omenjenihtulipanov vseh mogočih vrst in barvso si ljudje lahko ogledali še zanimive miniaturnearhitekturne stvaritve Minimundusaiz Avstrije, ki je tokrat Arboretumu dal naposodo makete najzanimivejših palač izitalijanske Toscane. Lahko pa so si ogledalitudi najbolj domiselne vrtne zasaditve inokrasitve, ki so jih pripravili udeleženci tekmovanjaSestavimo si vrt.Tekst in fotografije: Jana UrbasSlep je, kdor se s petjam vkvarja,Kranjec moj mu osle kaže,Pevcu vedno sreča laže,On živi, umrje brez dnarja.F. PrešerenMimo je čas, ko je bil trzinski kulturni domves čas zaseden. Se spominjate? Štiri ali petrazličnih predstav se je igralo vsako leto:drame, komedije, pravljice pa tudi poezijaje bila prisotna. Režiserji so bili poznani,nekateri na žalost že pokojni, ravno takoigralci. Celotna ekipa je bila utečena, in rezultatvedno dober, občinstvo pa navdušeno.Kdaj pa je bilo to? Že dolgo, predolgolet nazaj. Dvajset, trideset in več… Odrskeluči so v Trzinu ugasnile.Glosa po trzinskoVendar pa se vseeno vsake toliko časa prižgekaka iskrica. Drobno upanje, ko se odrskeluči v Trzinu zopet prižgejo. Med rosnomladimi upi se čedalje bolj kaže fant, kinima več kot dvanajst trinajst let. Pa vendarje z veliko mero vztrajnosti, domišljije, idejin poguma postavil s pomočjo prijateljev nanoge igro Pepelka. Kdor je predstavo videl,je bil navdušen. Sploh ob dejstvu, da so jo vceloti pripravili otroci. Torej ni vse zaman.Obstaja up in želja, da naše malo gledališčezopet zaživi. Vendar … na žalost vedno obstajaneki vendar. Cilj naših mladih igralcevje zbrati dovolj sredstev za naslednjo predstavo.Novo, še boljšo, še zahtevnejšo. Paso jih deloma zatrli že v kali. V nekakšnemsporazumu so mladi ustvarjalci privolili, daplačajo uporabo kulturnega doma; povrnilopa naj bi se jim s prispevkom za stroške kostumografijepri njihovi naslednji predstavi.Ne bom govorila o zneskih, saj so vsotekomajda omembe vredne za našo bogatoobčino, a vendar ogromne za dvanajstletneotroke. Vstopnina je bila simbolična, zatose ni nabralo ravno veliko. Je pa znašala najemninadvorane več kot dve tretjini zasluženegaod prodaje vstopnic. Ta dejstva somene kot zgolj opazovalko potrla in močnoujezila. Ne morem pa si predstavljati, kakoso to doživljali otroci, ki so se ure, dnevein tedne trudili in trdo delali za predstavo.Ta dogodek je razburil tudi veliko številodrugih krajanov. Apeliram na vse trzinskekulturnike in občinske ljudi, naj v prihodnjeraje mladim nadebudnežem pridejo nasprotiz odobravanjem, pomočjo in pohvalo.Primerna bi bila tudi kakšna nagrada.Le zakaj bi se potem čudili, da naše gledališčesameva, in vse kaže, da še nekaj časabo. Želim si, da se kulturnim ustvarjalcem vTrzinu ne zapira vrat, raje jim jih odprimona strežaj!Slep je, kdor se s petjem ukvarja, mar ne?Helena Perko


12 odsev Glasilo občine TrzinObrazložitev podelitve občinskih priznanj za leto 2008ZLATA PLAKETA za leto 2008JANEZ ŠTEBESREBRNA PLAKETA za leto 2008BLAŽ MUŠIČdruštvu, pač pa je bil aktiven tudi kot igralecv vrstah kulturno-umetniškega društvaFranca Kotarja Trzin.Že sam podatek, da je kar 34 let vodil gasilskodruštvo v Trzinu, je dovolj zgovoren.Med drugim je bil v času njegovega predsedovanjazgrajen nov gasilski dom, društvoje takrat dobilo več gasilskih avtomobilov,ves čas pa so tudi posodabljali in dokupovalinovo gasilsko orodje in opremo. Bil je gonilnasila dela v društvu, bdel je nad vzgojoin usposabljanjem članov društva, še zlastimladih, hkrati pa je skrbel za pogoje, da sotrzinski gasilci lahko uspešno opravljali svojeposlanstvo.Leta 1990, torej še v bivši državi, je znovaobudil praznovanje Florijanove nedelje,praznika gasilskega in farnega zavetnika Trzina.Že prvega praznovanja se je udeležilopreko 200 gasilcev, ki so vest o tem poneslidaleč naokoli. Tudi po menjavi vodstva vgasilskem društvu gospod Štebe ostaja dejavenmed gasilci in se zavzema za razvojdruštva in nesebično pomoč tistim, ki so jepotrebni. Ves čas je bil aktiven tudi v vodstvihorganov občinske zveze Domžale,kjer deluje že blizu štirideset let. Nenadomestljivje njegov prispevek pri pripravi inizvedbi praznovanja 100. obletnice PGDTrzin in izdaji Zbornika.Njegova aktivnost pa ni omejena samo nadelo v gasilskem društvu. Dejaven je biltudi pri povojnem razvoju Trzina. Delovalje v več delovnih odborih takratnega trzinskegavodstva, od leta 1976 do 1984 je bilvodja trzinske delegacije v zboru krajevneskupnosti v takratni domžalski občinskiskupščini. Vrsto let je sodeloval tudi v Kulturno-umetniškemdruštvu Franca KotarjaTrzin, kjer je nastopal v številnih gledališkihpredstavah, bil pa je tudi član upravnegaodbora društva. Je tudi ključar trzinskecerkve in član njenega pastoralnega sveta.Že desetletje je dejaven tudi v Društvu upokojencevŽerjavčki, kjer je podpredsednikin vodi sekcijo pohodnikov.Štebetov Janez je vedno pripravljen pomagatitudi ostalim društvom in organizacijampri različnih društvenih in občinskih prireditvah.Gospod Blaž Mušič je bil rojen 8. februarja1932 v Trzinu, stanuje na Ulici Pod gozdom7 v Trzinu.V gasilsko organizacijo je vstopil z devetnajstimileti, leta l951. Od takrat dalje jevseskozi njen dejaven član.V več kot petdesetletni aktivnosti v gasilskihvrstah je bil večkrat imenovan v vodstveneorgane društva. V enem od mandatov je bilizvoljen tudi za predsednika prostovoljnegagasilskega društva Trzin. Prav v njegovemmandatu predsednika, kar je tudi edennjegovih največjih uspehov, je bilo nabavljenonovo gasilsko vozilo IMV MORIS,ki je društvu služilo vse do leta l996.S svojim ravnanjem in zgledom je prispeval,da so v gasilske vrste vstopali mladi, inv tej smeri deljuje še danes.S poklicnim znanjem usnjarja je opravilnešteto prepotrebnih popravil opreme in stem tudi finančno pripomogel k uspešnemudelu društva.Kljub temu da se v zadnjih letih bolj ubadaz drugimi vprašanji, je še vedno pripravljenpriskočiti na pomoč in vedno opraviti tistodelo, ki ga lahko.BRONASTA PLAKETA za leto 2008RAJKO PODOBNIKGospod Rajko Podobnik je bil rojen 16.5.1957 v Trzinu - se pravi, da jutri praznujerojstni dan in mu tudi za to čestitamo.Z družino živi v Trzinu, v gasilsko organizacijopa je vstopil leta l968. Že kot pionir inkasneje mladinec je bil delaven na operativnempodročju. Kasneje je s svojo delavnostjoin zagnanostjo nadaljeval tudi kot člannašega društva; njegova vnema tudi zdaj nipopustila. Zaradi svoje delavnosti je bil vveč mandatih imenovan v vodstvene organedruštva.Rajko Podobnik ne deluje samo v gasilskemNa njegovo pobudo se je v Trzinu začelatudi tradicionalna prireditev prvomajskabudnica, ki pa na žalost zaradi spremenjenihpredpisov po dolgih letih spreminja indobiva drugačno zasnovo. Prav Rajko je bilsoorganizator in vodja nekdanje, tradicionalneprireditve, izkazal pa se je tudi pridrugih prireditvah. Na tem področju sodeluješe danes.BRONASTA PLAKETA za leto 2008PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZINPlaninsko društvo Onger Trzin je bilo ustanovljenopred četrt stoletja - 10. februarja1983. Planinsko društvo je sredi osemdesetihlet pomenilo eno od redkih formalnihoblik druženja v kraju, zato ni čudno, dase je že prvo leto vanj vpisalo več kot 600članov, ki so svoje interese lahko zadovoljevaliv različnih odsekih društva.Društvo je organiziralo res lepo število planinskihizletov in drugih družabnih dogodkov:uspešne mladinske in članske tabore,obiskali so najrazličnejša svetovna gorstva– od evropskih do gora Južne Amerike,novozelandskih Alp. Povzpeli so se na Kilimandžaro,bili so v baznem taboru podEverestom, in še bi lahko naštevali.Pripravili so res lepo število kakovostnihpredavanj in razstav, planinske piknike,delovne akcije, pogozdovanja, v društvenihišici so uredili edino muzejsko zbirko vTrzinu -spominsko sobo prof. Tineta Orla– našega rojaka, dolgoletnega urednika Planinskegavestnika, slavista ter planinskegain kulturnega delavca.Društvo je izdalo celo vrsto biltenov, vrstolet je izdajalo društveni časopis Ongrčki.Društveni markacisti skrbijo za poti na območjuokrog Krvavca, letos pa so prevzelitudi skrb za eno od poti na Dobeno. Naravovarstvenikiso pripravili številne akcije zazaščito narave, posebej pa je treba omenitizelo kakovostno delo društva z mladimi.


Glasilo občine TrzinVsa leta vodijo planinsko šolo, mladi članidruštva pa sodelujejo tudi na državnihplaninskih tekmovanjih, od koder so se žetrikrat vrnili kot državni prvaki. V zadnjemčasu društvo precej pozornosti namenjatudi razvoju svojega športno-plezalnegaodseka.S svojim dosedanjim delovanjem je društvopomembno prispevalo k promociji občineTrzin.BRONASTA PLAKETA za leto 2008JOŽEF JERMANGospod Jože Jerman, rojen 20. marca 1944,je že dolgoletni občan, na katerega je ObčinaTrzin lahko vsekakor ponosna. Aktivnodeluje vsaj na treh področjih. Prvo, za kateregalahko rečemo, da je v dobrobit vsehnas v Trzinu, je njegovo udejstvovanje napodročju civilne zaščite v občini, za kar jeprejel tudi bronasto priznanje CZ na regijskiravni.Drugo in tretje področje pa sta predvsemna ljubiteljski ravni. Jože Jerman je eden odustanovnih članov Planinskega društva OngerTrzin, v okviru katerega je vodil velikozanimivih izletov in najrazličnejših akcij.Mnogim so poznani tudi izjemni dosežkigospoda Jermana na področju jamarstva.Je eden od vodilnih članov Jamarskega društvaSimona Robiča iz Domžal, hkrati patudi požrtvovalen član jamarske reševalneslužbe. Za sprostitev pa sodeluje tudi v recitatorskiskupini Društva upokojencev ŽerjavčkiTrzin.Vsekakor pa je vedno pripravljen pomagatipri organizaciji in izvedbi turističnih prireditevin organizaciji izletov, ki jih vednopoveže ali s planinstvom ali z jamarstvom.Jože Jerman je po svoji naravi družaben, razsodenpri sprejemanju odločitev in spoštljivdo predlogov in pripomb. Vsekakor človek,ki bi ga vsako društvo in organizacija radasprejela v svoje vrste. Zna se prilagoditivsakršni družbi in jo zabavati na prijeten inpoučen način.NAGRADA OBČINE TRZIN za leto 2008DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽERJAVČKIDruštvo upokojencev Žerjavčki letos praznujel0. obletnico delovanja. Ustanovljenoje bilo 27.novembra l998 in je po številučlanov najštevilčnejše trzinsko društvo.Društvo je razvilo svoj prapor, s katerim sepredstavlja na srečanjih širom Slovenije inodsev 13predstavlja tako Društvo upokojencev kotObčino Trzin.Posamezni člani društva so vključeni vUniverzo za tretje življenjsko obdobje LipaDomžale in sodelujejo s svojimi prispevkipri izdaji zbornikov, svoj prvi Zbornik pa jeizdalo tudi že samo trzinsko društvo.V okviru društva delujejo različne sekcije,med njimi mešani pevski zbor, ki je zelodejaven in nastopa na skoraj vseh proslavahin praznovanjih v občini Trzin. Članise v velikem številu udeležujejo čistilnihakcij, proslav in drugih prireditev. Uspešnaje recitatorska skupina, delujejo v ustvarjalnihdelavnicah, imajo pa tudi skupino zapohodništvo in kolesarsko sekcijo. Društvodobro sodeluje z ostalimi društvi in organizacijamiv občini in Osnovno šolo Trzin.Posebno pozornost namenjajo bolnim instarejšim z obiski in obdaritvami. Uspešnosodelujejo tudi z Medgeneracijskim društvomJesenski cvet.Med člani sta tudi oba častna občana našeobčine.Nagrada Občine Trzin gre društvu za 10.obletnico predvsem kot spodbuda za nadaljnjeuspešno delovanje številnih sekcijin delavnic.Ne le borčevsko, temveč medgeneracijsko druženjeV soboto, 10. maja, se je v lepem sončnemdopoldnevu na ploščadi za Kulturnim domomv Trzinu zbralo veliko število borcevin njihovih somišljenikov iz naše in sosednjihobčin na 10. tradicionalnem tovariškemsrečanju. Novoizvoljeni predsednikZdruženja borcev za ohranjanje vrednotNOB občine Trzin, Jože Kosmač, je pozdraviludeležence srečanja, še posebej pagoste, ki so se v dokaj velikem številu odzvalivabilu: župane občin Trzin, Domžalein Moravče, podžupana občine Trzin, članapredsedstva in predsednika odbora za priznanjaZveze združenj borcev za vrednoteNOB Slovenije, tovariša Staneta Komana,veterane vojne za Slovenijo 1991.Prebral je pisno sporočilo predsednika ZZBNOB Slovenije, tovariša Janeza Stanovnika,ki se ni mogel udeležiti srečanja. Je pazato pisno posredoval pozdrave, čestitkein želje po nadaljnjem uspešnem delu priutrjevanju in uveljavljanju vrednot NOB.Z enominutnim molkom smo počastili spominna člane, ki so preminuli v času odzadnjega srečanja, Rajka Kmetiča, Ele Križman,Tince Bizjak, Marije Perne in DanicePirc.V pestrem kulturnem programu, ki ga je letosže desetič povezoval Boris Kopitar, jesodelovala veteranska godba Mengeš podvodstvom Vinka Sitarja, mešani pevski zborŽerjavčki z zborovodkinjo Alenko Markus,člani Kulturnega društva Osnovne šole Trzinz mentorico Marjanco Ipavec, učenciglasbene šole L'artko Trzin in starosta slovenskihharmonikarjev Božo Matičič, borecŠlandrove brigade.Slavnostni govornik Anton Peršak je z zadovoljstvomugotovil, da so taka in podobnasrečanja potrebna in ohrabrujoča, saj ohranjajospomin na vrednote, ki bi jih nekateriv današnji materialistično usmerjeni družbinajraje povsem izničili. Občutek za pravomero in druge ljudi ne pomeni odpovedatise razvoju. Prav tako to ne pomeni, dasmemo ali moramo pozabiti na pomen inrezultate štiriletne vojne in na žrtve tistegačasa. »Človek, ki izgubi spomin, prenehabiti človek.«Pisna priznanja za desetletno delo pri organizacijisrečanj borcev je dobilo šestnajstprizadevnih posameznikov, za sodelovanjepri izvedbi srečanj borcev pa štiri društvain Občina Trzin kot desetletni pokroviteljNadvse prijeten je bil občutek ob podelitvinajvišjega priznanja - ZLATE PLAKETE- Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnegaboja Slovenije, ki jo jedobil župan občine Trzin Anton Peršak zaprizadevanja pri ohranjanju in spoštovanjuter objektivnemu razumevanju vrednotNOB.Meta Železnik


14 odsev Glasilo občine TrzinJanez Štebe – dobitnik zlate plakete občine TrzinJaneza Štebetasmov Odsevu,vsaj delno,že predstavljali.Enkratsmo znjim naredilipogovor,posrednopa smo gapredstavljalitudi, kosmo pisalio trzinskemgasilskemdruštvu. Prav zato sem se odločil, da tokratpogovor z njim opravim kar sam, čeprav greza malo nenavadno kombinacijo, da sin delaintervju z očetom.Janez Štebe se je rodil na prvi spomladanskidan leta 1929 Janezu in Ivani. Po domačese je pri njih reklo pri Šimnu, tako da mu šezdaj marsikak star Trzinec pravi kar ŠimnovJanez. Šimnova domačija je stala oz. šestoji v spodnjem delu Trzina, kot so včasihimenovali tisti del naselja, ki se je desnemubregu Pšate, če gledamo dolvodno, zajedalproti gmajni in močvirju na južni strani naselja.Za Šimnovo domačijo je bilo v smeriproti Ljubljani le še pet hiš, blizu Janezovegadoma pa so se začenjali močvirni travnikiBlatnice in goščave Gmajne. Gozd se je takratrazraščal še na obeh straneh ceste. Janezse spominja, kako so včasih na jasah čez progopasli živino.»Živeli smo skromno in dela ni nikoli zmanjkalo.Oče je bil zidarski mojster in je po celedneve delal. Včasih je bil tudi po dalj časaodsoten, zato je večino dela vodila mama.Ker sem bil edini fant ob treh dekletih, semmoral kar kmalu poprijeti tudi za težja opravila.Spominjam se, da sem nekajkrat šelcelo na tlako v grad Jablje. Ni bilo hudega,nasipati smo morali ceste, da ni bilo lukenj.Ker sem bil še otrok, prav velike koristi odmene verjetno ni bilo, bil pa sem vseeno prisotenin sem tako odslužil obveznost, ki jo jeimela naša hiša.«Pomagati pa je moral tudi na polju in pridrugih kmečkih opravilih, veliko pa so hodilitudi v gozd nabirat jagode, iskat drvain grabit steljo. »Včasih je bil trzinski gozdzelo skrbno očiščen, tako da smo se moralikar potruditi, da smo našli sušice, ki smo jihlahko jemali domov za drva. Ko so lastnikivečjih posestev dali posekati dele gozda, sodelavci podrta drevesa obtesali kar v gozdu,potem pa so ženske, tudi moja mama,iz trsk, ki so ostale, in vejevja delale butare.Polovico tako narejenih butar je dobil lastnikgozda, polovica pa je pripadala ženski, ki jihje naredila.«Šolo je zaznamovala vojnaV osnovno šolo je Janez hodil v Trzin, doklerje niso med vojno partizani požgali. »Spominjamse, kako smo v šolo hodili kar bosi,pisali pa smo še na tablice. Za pisanje smouporabljali posebne kamenčke, ob tablicahpa so bile tudi gobice, in če si se zmotil, silahko napako zbrisal.«Pol leta je nato hodil v šolo v Mengeš, leta1943 pa se je šel učit za strojnega ključavničarjav Domžale, k mojstru Varšku. Želelje, da bi se učil še naprej, vendar takrat vLjubljano niso mogli, saj je bila okupiranain na drugi strani meje. Vojnega obdobjadela pri Varšku se spominja tudi po tem, daje bil v Domžalah ravno v času letalskegabombardiranja in da je bil en dan zaprt pridomobrancih, ker so ti hoteli ugotoviti, kakomojster Varšek pomaga partizanom. Mojstrani nihče od zaposlenih izdal, bil pa jezelo iznajdljiv in je imel dobre zveze tudipri Nemcih, za katere je opravljal različnaobrtniška dela. Janez Štebe še zdaj rad pogledaumetelno kovana vhodna vrata in oknaobčine Kamnik, ki jih je med vojno pomagalkovati. Po vojni je še pol leta delal priVaršku in tam končal vajeniško dobo, zaradizakona, ki je omejeval število zaposlenih prizasebnikih na največ pet, pa je moral najtidrugo zaposlitev.Trdo, tudi udarniško deloKer je že pri Varšku delal za Slovenija ceste,se je zaposlil pri tem cestnem podjetju.Leta 1946 so ravno gradili cesto skozi Trzin,zato je sprva kot strojnik skrbel za stroje vtrzinskem kamnolomu, ki so ga takrat pridnoizkoriščali, in za cestno mehanizacijo nagradbišču ceste od Ruskega carja do Prevoj.Kasneje so mu dodelili skupino nemških ujetnikovin z njihovo pomočjo je delal železnokonstrukcijo za cestni nadvoz v Domžalahin za most čez Kamniško Bistrico pri Viru. Koso končali, je za nemške ujetnike nastopilaamnestija, in so se lahko vrnili v domovino,njega pa so poslali na gradbišče v Žalec,kjer je dobil pomoč slovenskih delavcev zagradnjo železnega ogrodja tamkajšnjega železniškeganadvoza. Naslednja naloga, prikateri je sodeloval, je bila gradnja mostu čezKolpo pri Vinici. Na tistem mostu je zdaj slovensko-hrvaškameja.Leta 1949 je moral za tri leta v vojsko. Imelje srečo, ker je bil dodeljen letalski enoti natakratnem ljubljanskem letališču Ljubljana –Polje. Bil je letalski mehanik in strelec radistv letalu. Po služenju vojaškega roka pa se jezaposlil kot varilec v podjetju Jambor v Črnučah.Varili so električne drogove, leta 54pa se je zaposlil v sosednjem črnuškem podjetjuElma. Takrat je opravil mojstrski izpitin postal mojster ključavničarskega oddelka.Čez čas je napredoval in postal glavni mojsterbakelitnega oddelka. Leta 69 je ob deludokončal srednjo strojniško šolo, v službipa so ga premestili v nabavni oddelek, kjerje prevzel vodenje kooperacijskih poslov zzunanjimi sodelavci. Za svoje delo je dobilštevilna priznanja, med drugim tudi državnoRed dela s srebrnim vencem. Ker je bil zelodejaven v sindikatu, pa je prejel tudi srebrniznak sindikatov. Leta 90 se je upokojil, vendarmu dela še vedno ne zmanjka.Skrb za domKo se ozre nazaj, se nasmehne ob misli,kako veliko je bilo treba delati v povojnemobdobju. Takrat je spoznal svojo bodočoženo Marijo Urmaž iz sosednje Loke. Leta1953 sta se poročila in še istega leta sta dobilaprvega sina, dvajset mesecev zatem paše drugega. Prav na dan, ko se mu je leta1955 rodil drugi sin Janez, je na vrtu očetovehiše začel graditi svojo hišo. Tri leta kasneje,leta 1958, se je družina že preselila v novohišo, ki pa še ni bila povsem dokončana, inje terjala še kar veliko dela. Ker so bili težkičasi, je moral zelo veliko delati, da je prišeldo denarja in tudi materiala. Po delu v službista s prijateljem tako napeljevala elektriko pohišah. Med drugim sta opravila električarskadela kar v štirih hišah na Dobenu, neredkopa je v službi delal nadure. Praktično je delaldvojni delovni čas. Za delo na Dobenuni dobil denarja, ampak so mu lastniki hiš vzameno dali les, ki ga je potreboval za hišo.Gradbeni pesek za hišo so nakopali, kot jebila takrat navada, kar na produ za Savo.»Takrat sem si izposodil velik tovornjak prekucnik,kakršnih je bilo tedaj še malo, naterenu pa sem imel močno skupino mož,predvsem ženinih sorodnikov iz Loke, ki sonakladali tovornjak. Nakladali smo do poznenoči, in takrat smo domov pripeljali kar 40m3 peska za hišo. To zdaj ne bi bil tak problem,v tistih časih pa je bil to velik delovniuspeh.«Ker je bil oče zidar, tudi njemu delo z maltoin opeko ni bilo tuje, zato je precej zidarskegadela opravil kar sam. Ob vsem tem pa jele našel čas tudi za delo v takratni krajevniskupnosti in trzinskih društvih. En mandatje bil vodja trzinske delegacije v občinskiskupščini Domžale, bil pa je tudi član vodneskupnosti za izgradnjo vodovoda od Krvavcado Komende, Mengša in Trzina.Gasilec od mladostiŽe leta 1947 se je vključil v gasilske vrste.»Spomnim se, da takrat še nismo imeli gasilskegaavtomobila. Vozili smo se kar nakmečkem vozu – deri, in šele ob 50. obletnicidruštva smo dobili gasilski voz za prevozmotorne črpalke. Leta 1954 sem opravilizpit za strojnika za upravljanje z motornobrizgalno, takrat pa so me izvolili tudi zapredstavnika trzinskega gasilskega društva vGasilski zvezi Mengeš. Ko so mengeško občinorazpustili, je njeno nalogo prevzela občinaDomžale, in tudi sedež gasilske zvezese je preselil v Domžale.« Tudi v domžalskigasilski zvezi je Janez Štebe ohranil mestopredstavnika trzinskih gasilcev, v zvezi pa jedeloval vse do leta 2004.Leta 1963 je postal predsednik trzinskih gasilcev.Na čelu društva je bil do leta 1969, kose je zaradi študija moral odreči nekaterimdrugim obveznostim, predsedniško mesto paje spet prevzel leta 1973. V drugo je društvovodil vse do leta 1998, ko ga je nasledil sedanjipredsednik Jože Kajfež. Gasilci so muv zahvalo za uspešno vodenje društva podelilištevilna priznanja, tudi najvišje državnogasilsko priznanje, najbolj pa je ponosen,


Glasilo občine Trzinda so ga imenovali za častnega predsednikadruštva.V času njegovega vodenja je društvo precejnapredovalo. Janez posebej izpostavlja gradnjonovega gasilskega doma, saj je bila tares velik podvig, ne le za društvo, ampaktudi za cel Trzin. Opravljenega je bilo resdosti nesebičnega prostovoljnega dela, prikaterem so se izkazali številni Trzinci. Dom,ki zdaj postaja že pretesen, je gasilcem omogočilbolj kakovostno delo in dobre pogojeza hranjenje njihove opreme. V času njegovegapredsedovanja so kupili tri gasilskeavtomobile, motorno brizgalno in velikobolj kakovostne gasilske opreme. Zbiranjedenarja za vse to v tistih časih ni bilo lahkodelo. Potrebno je bilo veliko iznajdljivosti,sestankovanj, dogovorov, prošenj in tekanjaod vrat do vrat. Janez poudarja, da je imelogasilstvo med Trzinci vedno posebno mesto,gasilci pa so to skušali na vsakem korakuupravičiti. Člani društva so, ob tem, da sovedno pripravljeni priskočiti na pomoč, takoodsev 15rekoč ves čas prisotni v vseh porah trzinskegadružbenega in družabnega življenja.Pestra društvena dejavnostJanez Štebe pa je bil dejaven tudi v drugih trzinskihdruštvih in organizacijah. Še posebejje ponosen na svoje delo pri kulturnem društvu.»Spomnim se, kako smo še med vojno,ko je bil kulturni dom požgan, pri Rakefu, podomače pri Boštjanu, na dvorišču uprizoriligledališko igro Kisle gobe. Isto igro smo natotakoj po vojni odigrali v gradu Jablje. Naslednjoigro Prisega ob polnoči, kjer sva s TincoBizjak odigrala glavno vlogo, smo igrali vbaraki za delavce v trzinskem kamnolomu.Prva igra, ki smo jo igrali v novem kulturnemdomu, pa je bila Mogočni prstan. Z njo smobili zelo uspešni, saj smo jo res velikokratponovili, enkrat še po tistem, ko sem prišelže iz vojske, vendar smo takrat nekolikospremenili igralsko zasedbo.«Spominja se še številnih drugih predstav, naprimer Stendhalove Sirote, in še cele vrsteiger, kjer je odigral manjše vloge. Ko so gradilinov kulturni dom, je pomagal pri ureditvielektrične napeljave. V kulturnem društvu jebil večkrat tudi član upravnega odbora, zdajpa je predsednik častnega razsodišča. Predleti je postal tudi častni član društva.Po ustanovitvi občine Trzin je bil med pobudnikiza ustanovitev društva upokojencev,kjer je vse od ustanovitve tudi podpredsednikin med najbolj dejavnimi člani. Bil paje član še več drugih trzinskih društev, odplanincev do turistov, že vrsto let pa je tudičlan pastoralnega sveta trzinske župnije ineden od njenih ključarjev.Tudi zdaj, ko je upokojen, mu ne zmanjkadela. Žena Marija se pošali, da je deloholik,Janez pa pravi:»Vse, kar sem delal za Trzin in trzinska društva,sem vedno delal zastonj. Nikoli za tonisem prejemal denarja. Pomembno je bilole to, da delam za Trzin, in ni mi žal!«Miro ŠtebeBlaž Mušič – dobitnik srebrne plakete občine TrzinSlavljenecje pravi Trzinec.Izhajaiz družineMušič,po domačeBlažev, vkateri jebilo petotrok, dvedekleti intrije fantje.Blaž je prvorojenec.Zanimivo,tradicijaimena Blaž sega pet rodov nazaj. Blaž je bilnjegov ded, oče, sam ima to ime, njegovsin in vnuk.Kakšni so tvoji spomini na otroštvo?Mojo mladost je zaznamovalo delo, trdodelo. Kot dvanajstletni fantič sem moral vstajatiže ob treh štirih zjutraj, zagotovo pa obprvem svitanju. Oče je bil neizprosen, skupajz obema bratoma, Francijem in Ivanom, smohodili k sosedom, prijateljem in znancemkosit, ker se je rad postavljal s pridnostjo svojihsinov. Za opravljeno delo nismo dobiliničesar drugega kot malico. Poleg košnje pasmo nabirali tudi borovnice, ne za otroškoposlastico, temveč za prodajo. Možnosti zaotroško igro je bilo bolj malo, kar morda današnjamladina težko razume.Kaj je vplivalo na tvojo poklicno odločitev?S štirinajstimi leti sem šel v uk za torbarja,in sicer v Ljubljano k stricu. Vsak dan semse vozil s kolesom ali vlakom, v soncu, dežju,megli, mrazu... Delal sem po cele dneve.Strica sem klical mojster, kar mi takrat ni bilopovsem razumljivo, a taka je bila navada.Kje si se po končanem učenju zaposlil?Ostal sem kar pri stricu, dokler me ni leta1961 zamikala tujina in želja po večjem zaslužku.Odšel sem v Nemčijo in tam ostalcelega pol leta. Delal sem cele dneve, si samkuhal, pral, pospravljal...ni bilo lahko in prevečme je vleklo domov. Res sem zaslužilnekaj denarja. Kupil sem hladilnik in tri strojeza šivanje usnja. Le tako sem po vrnitvidomov lahko razmišljal o samostojni obrti,in to sem leta 1965 tudi uresničil. Že dve letikasneje sem se z ženo in dvema sinovomapreselil iz najemniškega stanovanja v svojohišo, ki sem jo zgradil v lastni režiji s pomočjobratov in prijateljev.Več ali manj govoriš o delu, kaj pa zabavain prosti čas?V moji mladosti je bila zabava povsem drugačna.V spominu so mi ostale tako imenovane»betonske veselice«. Ob sobotah innedeljah smo se zbrali fantje iz vasi, prijateljiin sosedje ter delali plate. Plačila ni bilo,zadovoljni smo bili s pogostitvijo. Druženjenam je pomenilo vse, pa še prepevali smoslovenske ljudske pesmi. Če je bilo le mogoče,smo imeli s seboj tudi harmonikarja.Za občinsko priznanje te je predlagaloProstovoljno gasilsko društvo Trzin, kjer sipraktično aktiven že 60 let. Kdo te je navdušilza to dejavnost?Začel sem pri petnajstih. Mene in oba brataje navdušil oče, ki je bil takrat trobentač;sirene še nismo poznali. Kot vsak začetniksem tudi jaz začel z usvajanjem najosnovnejšihopravil: priprava in vžig motorke, priklopcevi, obvladovanje mokrih vaj – skratkavse potrebne veščine za ravnanje pri reševanjuin gašenju. Udeleževal sem se tudi meddruštvenihtekmovanj. Ko sem zadovoljivoobvladal vse potrebno in postal polnoleten,sem prevzel naloge desetarja in pridobil pravicoza neposredno reševanje in gašenje pripožarih in naravnih nesrečah.V društvu si bil dolgoletni član upravnegaodbora, eno mandatno obdobje pa celopredsednik. Kaj je najbolj zaznamovalo tističas?Član upravnega odbora sem bil do dve letinazaj. Vedno sem pomagal po svojih zmožnostih.V veliko zadoščenje pa mi je dejstvo,da sem z neposrednim zidarskim delomsodeloval pri adaptaciji gasilskega doma. Včasu mojega predsedovanja je bil tajnik društvaFranci Kurent. Dejavnost društva je bilana vrhuncu. Dobili smo prvi nov avto IMVMORIS, novo sireno, novo motorno brizgalno,zamenjali smo vse konopljine ceviz gumiranimi. Posebej pa moram izpostaviti,da smo v tistem času uvedli listino- knjigopodpornih članov društva.Nam zaupaš kakšno veselo in neobičajnodogodivščino iz tvojega gasilskega življenja?Povezana je z mojim prijateljem ŠuštarjevimFrancijem. Upam, da mi ne bo zameril, čepo tolikih letih osvežim spomin nanjo.V nočis pustnega torka na pepelično sredo je obdveh ponoči sprožil gasilsko sireno. Sam seje skril pod most in se na vso moč smejal, koso prihiteli gasilci in policisti. Žal se je Francijevsmeh končal pri sodniku za prekrške,ker lažni alarm res ni sestavni del gasilčevepomoči in ne dejanje v ponos društva.Še vedno si gasilec s srcem, čeprav neposrednone moreš več opravljati osnovnegasilske dejavnosti, pa vendar, če bi lahko,kaj bi spremenil ali svetoval svojim mlajšimčlanom?Ničesar!Naj bodo še naprej tako delavni,požrtvovalni in ponosni na svoje poslanstvo,tako kot sem ponosen jaz.Kaj ti pomeni občinska srebrna plaketa, ki sijo prejel ob občinskem prazniku?Pomeni priznanje za moje prizadevno delona področju gasilstva v Trzinu.Ob častitljivem odličju sprejmi tudi naše iskrenečestitke.Meta železnik


16 odsev Glasilo občine TrzinTrkamo na vrata dediščineV lanskem letu je Občina Trzin kot partnerskaobčina v projektu Trkamo na vrata dediščineuspešno kandidirala za pridobitev evropskihsredstev na razpisu za razvoj regij. Poleg Dolapri Ljubljani, ki je vodilni partner v projektu,vključuje projekt še 8 drugih partnerskih občin– Moravče, Trzin, Domžale, Komenda,Kamnik, Lukovica, Litija in Šmartno pri Litiji.V prvi fazi projekta so bila za posamezne občinenabavljena igrišča za otroke ter počivališča,ki bodo nameščena ob točkah dediščineoziroma ob poti med njimi. Za sodelovanji vtej fazi projekta se Občina Trzin ni odločila,zato pa bodo aktivnosti v nadaljevanju namenjenetudi njenim občanom. Za razvoj točkdediščine je bil izbran Center za razvoj Litija,ki bo v obdobju do septembra 2009 obstoječotematsko pot točk, ki so povezane vblagovno znamko Trkamo na vrata dediščine,dodatno nadgradil z materiali in vsebinami zauspešnejše trženje. Okrog točk dediščine boskušal razviti tudi dodatno celovito turističnoponudbo, saj je veliko potencialov območjaše neizkoriščenih. Projekt je zelo pomemben,saj odkriva premalo poznano, a v slovenskemin tudi širše v evropskem prostoru izjemno naravno,kulturno in tehnično dediščino.Za začetek zbiramo na Centru za razvoj Litijanajrazličnejše informacije o naravni in kulturnidediščini, tradicionalni kulinariki, običajih,prireditvah, domačih obrteh iz posameznihkrajev udeleženih občin, tudi iz Trzina. Zatovabimo vse osnovne šole, da nam posredujejože zbrane podatke ali pa se te naloge še lotijo.Za sodelujoče osnovnošolce imamo predvidenotudi nagrado.Mija Jemec, Center za razvoj Litijawww.razvoj.siSrečanje županov na gradu BogenšperkV torek, 15. aprila, so se predstavniki občinod Kamnika do Litije sestali na gradu Bogenšperk.Sestanka se je udeležil tudi županobčine Trzin, gospod Tone Peršak. Osrednjatema sestanka je bil projekt Trkamo na vratadediščine, ki je prinesel v letu 2007 mnogimudeleženim občinam prva evropska sredstva.Na omenjeni projekt in turistični produkt, kismo ga začeli na Centru za razvoj Litija razvijatiže pr ed leti, so župani zelo ponosni.Hkrati so mnenja, da ima produkt velik potencialza nadaljnji razvoj. Županom je bil predstavljentudi primer dobre prakse povezovanjain regijskega razvojnega načrtovanja iz Nemčije,pogovarjali pa so se tudi o uspešnostikandidiranja na prvih dveh razpisih za regionalnirazvoj. S pomočjo Centra za razvoj Litijaje območje Razvojnega partnerstva pridobilosredstva za izvedbo 5 od skupaj odobrenih 12projektov v Ljubljanski urbani regiji.Mija Jemec, Center za razvoj Litijawww.razvoj.siObnova podeželske dediščineNa Ministrstvu za kmetijstvo je odprt razpis zaobnovo podeželske kulturne dediščine. Pogojza uspešno prijavo je, da ima objekt (kozolec,kašča, hiša …) ustrezen status kulturnega spomenikalokalnega ali državnega pomena. Kerbodo razpisi tudi v prihodnje enako naravnani,pozivamo vse, ki želite obnoviti svoj objektv skladu z načeli Zavoda za varstvo kulturnedediščine (ZVKD), da poskušate urediti statuskulturnega spomenika tudi za vaš objekt naobčini oziroma na ZVKD.Mija Jemec, Center za razvoj Litijawww.razvoj.siSklad NVO – priložnost za društvaNa Centru smo skupaj z društvi oz. NVO izširšega območja v marcu pomagali pripravititri projekte za prijavo na razpis za donacijoSklada NVO. S projektom Objem, ki je namenjenotrokom, se je kot partner prijavilo tudiDruštvo prijateljev mladine Trzin. Zelo veselismo teh pobud, in upamo, da bodo prijaviteljitudi dejansko uspešni pri prijavi. Verjamemo,da lahko s svojimi projekti veliko prispevajo krazvoju lokalnega okolja.Ponovni razpis naj bi bil objavljen v avgustu.Iz izkušenj je bilo ugotovljeno, da priprava vlogezahteva kar precej časa, zato pozivamo vsadruštva, da začnejo razmišljati o pripravi projektovže pred začetkom počitnic. Vsekakor jepriložnost zelo zanimiva, saj dopušča razpismožnosti za prijavo projektov z najrazličnejšimivsebinami – otroci, dediščina, starostniki,varstvo narave, ekologija in podobno.Mija Jemec, Center za razvoj Litijawww.razvoj.siSklad NVO podpira tudi sožitje generacij.Ustvarjanje evropskih partnerstev prekoprogramov teritorialnega sodelovanjaOd konca lanskega leta, ko so bili odprti prviprogrami teritorialnega sodelovanja, na Centruza razvoj intenzivno iščemo primerneevropske partnerje za sodelovanje na skupnihprojektih. Namen snovanja skupnih evropskihprojektov je v krepitvi sodelovanja na medregionalnempodročju v Evropski uniji.Projekti, v katere se vključujemo s širšim območjemod Kamnika do Trzina in Litije, sousmerjeni na področja trajnostnega turizma,dediščine, trajnostne mobilnosti, obnovljiveenergije, lokalnih podeželskih produktov instoritev ipd., skratka na področja, ki so za območjezanimiva in pomembna. Pri tem izhajamoiz izkušenj, pridobljenih v sodelovanjuv transnacionalnem projektu »RegioMarket«,kjer enega od glavnih rezultatov predstavljaoblikovana krovna blagovna znamka Srce Slovenije,ki nudi odlično osnovo za nadaljnjeevropsko povezovanje in nadgradnjo.Saša Ceglar, Center za razvoj Litijawww.razvoj.siFotografija: Predstavitev Srca Slovenije nazaključni konferenci projekta Regiomarket vNemčiji.Izdali smo zloženko Srce SlovenijeV spomladanskem času namenjamo na Centrukar veliko časa in energije v oblikovanje tergradnjo blagovne znamke Srce Slovenije, pričemer delujemo na priznano strokovnjakinjona tem področju mag. Ladejo Košir. V temčasu smo izdali novo turistično zloženko SrceSlovenije. Nastala je v okviru mednarodnegaprojekta Regiomarket. Vsebuje predstavitevturistične ponudbe geografsko zaokroženegaobmočja Srca Slovenije. Opisane so zanimivostiin znamenitosti, saj želimo povezati tisto,kar obstaja na območju ter vzpodbuditizanimanje za obisk naših krajev. Ponosni smona zloženko Srce Slovenije, ki je izšla v slovenskemjeziku in treh tujih jezikih: angleščini,nemščini in italijanščini. Vendar pa je tazloženka le začetek na poti prepoznavnostinašega območja in zanimivosti v Srcu Slovenije!Adela Ramovš, Center za razvoj Litijawww.razvoj.siUtrip srca SlovenijeVse, ki vas zanima razvojno delovanje Centraza razvoj Litija na območju od Kamnika doLitije, obveščamo, da lahko spremljate našerazvojno delovanje tudi na regionalni televizijiATV.V oddajah bomo obravnavali različne tematike,kot so možnosti trženja ponudbe kmetijobmočja, razvoj turizma, predstavitev uspešnihpodjetniških projektov, odnos do okolja,dediščine in podobno. Oddaje bodo predvidomana sporedu vsak prvi petek v mesecuokrog 21. ure na ATV.Mija Jemec, Center za razvoj Litijawww.razvoj.si


Glasilo občine Trzinodsev 17Ob trzinskem praznikuObčinski nagrajenci leta 2008. Na sliki od leve proti desni stojijo: Franc Pavlič (predsednik Društva upokojencev Žerjavčki Trzin), Rajko Podobnik in EmilPevec (predsednik PD Onger Tzin), sedijo: Blaži Mušič, Janez Štebe in Jože Jerman.735 let je častitljiva doba. Takrat je bil Trzinprvič omenjen v pisnih virih, zdaj pa vemo,da je bil poseljen že precej prej, verjetnože v mlajši kameni dobi, o čemer govorijoostanki naselbine, ki so jo arheologi lani našlina Ongru. Jubileju prve pisne omembeje posvečen trzinski občinski praznik.Ker je bila letos okrogla letnica, je bilo naobčinski proslavi še posebej slavnostno.Lahko rečemo, da je bila to res trzinskaproslava, saj so na njej nastopali predvsemTrzinci. Že nekako po običaju so člani pevskegazbora Društva upokojencev Žerjavčkis svojim petjem začeli slavnostno akademijo.Povezovalec prireditve Osmir Ružničpa je nato na oder povabil mladi glasbeniciTjašo Šinkovec in Iris Ulčar, da sta zaigraliskladbo Titanik, Karin Nikolovski pa je zaigralaskladbo Abraham ima 7 sinov. Županobčine Trzin g. Anton Peršak je v slavnostnemgovoru nato spregovoril o pomenupraznovanja in orisal razvojno pot trzinskeobčine. Pesnica Helena Ogorelec je natoobčuteno prebrala nekaj svojih pesmi, vsipa so že nestrpno pričakovali začetek podeljevanjaletošnjih občinskih priznanj innagrad.Najprej je občinsko nagrado za desetletnodelovanje prejelo Društvo upokojencevŽerjavčki Trzin. Župan občine in predsednicaobčinske komisije za priznanja in nagradeJožica Valenčak sta nato podelila tribronaste plakete. Prejeli so jih Jože Jermanza prizadevno delo na področju Civilne zaščite,Rajko Podobnik za delo pri gasilcihin organizaciji budnic ter Planinsko društvoOnger Trzin, ki letos praznuje 25-letnicoobstoja.Srebrno plaketo so podelili dolgoletnemu inzagnanemu gasilcu Blažu Mušiču, ki je enmandat tudi predsedoval trzinskemu gasilskemudruštvu. Letošnje najvišje priznanje– zlata plaketa občine Trzin, pa je šlo v rokeJaneza Štebeta, ki se je v trzinsko zgodovinozapisal kot človek, ki je več kot 30 letuspešno vodil trzinsko gasilsko društvo, delovenpa je bil tudi v drugih društvih, meddrugim je bil aktiven v KUD-u Franca Kotarja,zadnjih deset let pa je podpredsednikDruštva upokojencev Žerjavčki Trzin.Prireditev sta zaključili mladi glasbenici,članici dua Čebelica, učenki 5. razredaGlasbene šole Domžale, Manca DOR-NIK iz Mengša in Petra KMETIČ iz Trzina.Mladi glasbenici sta pred kratkim (v petek,9.5.2008) nastopili na 4. mednarodnem srečanjuharmonikarjev v Moravcih, kjer sta seodlično odrezali in prejeli drugo nagrado vDve učenki sta nastopili z inštrumentomasvoji kategoriji.Po končani proslavi je, kot je že običaj,sledilo druženje ob prigrizku in osvežilnihpijačah.MŠ


18 odsev Glasilo občine TrzinFestival Trzinska pomlad 2008Tudi letos bo pet koncev tednov od drugepolovice maja do konca junija potekal žetradicionalni trzinski letni festival Trzinskapomlad. Kot vsako leto doslej bo programzanimiv in žanrsko raznolik. Na naši pomladnigredici smo obdržali najlepše trajnice,kot so folklorni festival, literarno srečanje,koncert na prostem in podobno. Da pa bonaš vrtiček še bolj pisan, smo med trajniceposejali tudi nekaj novih cvetic, ki bodododatno poživile program našega festivala.Seveda pa semen nismo razmetavali kar vsepovprek, ampak smo posamezne gredicezasejali barvno usklajeno.Sobota, 24.05.2008, »domača« sobotaNovi zakon o financiranju občin je gradnjonovega kulturnega doma v Trzinu premaknilše za nekaj let v prihodnost. Zato smose odločili, da je za to prehodno obdobjepotrebno prenoviti res že dotrajano in neizrazitoavlo in vhod našega KUD-a. Želelismo, da bodo obiskovalci že takoj ob prihoduzačutili, da so vstopili v hram kulturnihužitkov, zato smo to nalogo zaupali mlademutrzinskemu akademskemu slikarjuSimonu Jugovicu Finku. Simon bo preddverjeumetniško poslikal, opremil s svojimiumetnijami in opravil še druge intervencijev prostoru.Po svečani otvoritvi vhodnih prostorov, kotumetniškega artefakta, bo sledila še predstavadomačega KUD-a.Mali princ je režijski prvenec študenta gledališkeakademije Jureta Lajovica; predstavaz izčiščeno likovno podobo in vsebino,namenjena vsem mladim po srcu.Ob prijetnem druženju po predstavi bomolahko prisluhnili še jazz- pop koncertu dvehprelestnih vokalistk ob spremstvu akustičnekitare. Vsi trije umetniki so šolani glasbeniki,ki sodelujejo v različnih projektih, odopere do rokerskih ansamblov.Sobota, 31.05.2008, »otroška« sobotaTa dan je namenjen našim najmlajšim oziromadružinam. Prizorišče smo letos preselilina dvorišče centra Ivana Hribarja. Za otrokein starše smo zopet pripravili pisan in zanimivprogram, ki jih bo požgečkal po njihoviustvarjalni žilici in jih razvedril ob zanimivihpredstavah. V prvem delu bodo raziskovaličutilni labirint, poln presenečenj,zabavnih ovir in novih občutkov, lahko sebodo valjali po vodnih balonih in se igraliz milnimi mehurčki. V delavnicah si bodolahko naslikali svojo majico in jo odneslidomov, spekli palačinko ali pa pomagalipri ustvarjanju prave dvometrske češnje, kibo med festivalom krasila avlo CIH-a.V drugem delu si bomo ogledali igrano- lutkovnopredstavo Picko in Packo, ki obetaveliko smeha ob norčijah dveh nagajivihmulcev. Predstavo je režiral naš lanskoletniznanec, igralec Gregor Čušin, iskriv prevodpa je prispevala Svetlana Makarovič.Sobota, 07.06.2008, »ulična« sobotaPo teku Petra Levca, v organizaciji športnegadruštva, nas bo s šalami, skeči in anekdotaminajprej ogrela trojica stand-up komikovz Vidom Valičem na čelu, ki se je za ta»poklic« šolal celo v samem Los Angelesu.Sledil bo energetsko nabit disco- funk showkoncert skupine XEQUTIFZ (beri 'Executives').Devetčlanska zasedba premore kar tri vokalistke,pihalno in ritem sekcijo. Organizatorjiiskreno upamo, da bo naš domačitrzinski oder dovolj velik za ta dinamičenin kvaliteten ansambel!Sobota, 14.06.2008, »literarna« sobotaTa dan bo obarvan z nežnejšim spolom.Najprej bo naš župan gostili štiri slovenskepesnice iz različnih generacij in ustvarjalnihstilov. Na ta način bomo obiskovalci dobilipregled nad raznolikostjo ženske pesniškegovorice na Slovenskem.Program se bo nadaljeval s tragikomičnomonodramo Bodi Marilyn Monroe, v izvedbiigralke Karin Komljanec. Predstavavsebuje najbolj znane songe velike MM, kise prepletajo s številnimi komičnimi prizorivse do preobrata…Marilyn Monroe, enaizmed največjih ikon prejšnjega stoletja,sedaj pri nas, v Trzinu!Sobota, 21.06.2008, »gledališka« sobotaŽe skoraj tradicionalno tudi letos gostimopredstavo malega odra Mestnega gledališčaljubljanskega. Carmela in Paulino sta popotnavarietejska umetnika, ki med španskodržavljansko vojno potujeta po podeželjuin zatavata na ozemlje, ki ga nadzorujejofašisti, Francovi pučisti. V zameno za življenjesprejmeta varietejski nastop pred frankisti…Zgodba govori o umetnosti in eksistenci, kista ujeti med dve vojskujoči se strani. V Car-


Glasilo občine Trzinodsev 19meli in Paulinu se porajajo dvomi, sleditisamemu sebi ali biti za svoj mir in svobodopreračunljiv.Skozi prizore komičnih varietejskih točk naeni strani in dramsko ekstencialnimi na drugistrani, nas bosta vodila priznana igralcaMGL-ja, Karin Komljanec in Gašper Tič.Petek, 04.07.2008, »folklorni« petekFolklorni festival je verjetno največja posamičnaprireditev v občini Trzin. Organiziramoga v sodelovanju s festivalom Lent.Tudi letos bomo priča nastopom številnihfolklornih skupin iz tujine in domovine. Kotvsako leto nas bodo najprej ogrele otroškefolklorne skupine iz Slovenije. Nato pa nasbodo s svojimi tipičnimi plesi razveseljevaliplesalci in godci s celega sveta. Najboljzanimiva in eksotična bo letos prav gotovoskupina iz dalnje Tuve, ki je še bolj kot poplesih znana po svojem grlenem dvoglasnempetju. Da ne bo pomote, to so ediniposamezniki, pevci na svetu, ki s posebnotehniko pojejo dvoglasno vsak posebej, nev zboru! Seveda pa bodo ogleda vrednetudi skupine iz Nemčije, Venzuele in Črnegore…O dogodku izide še posebna zloženka.Pridite, privoščite si kakšen kulturni užitek!Čas je za festival!Andrej ZupancObvestilo občanom občine TrzinObmočno združenje Rdečega križa Domžale in Zavod za transfuzijsko medicino iz Ljubljane bosta PRVIČ izvedla krvodajalsko akcijo v samiobčini Trzin. Akcija bo v četrtek, 29.5.2008, od 8. do 13. ure.Odvzem krvi bo v Industrijsko obrtni coni Trzin v prostorih podjetja SIMPS.S. Prosimo občane in vse zaposlene v coni, da se udeležijo tehumanitarne akcije.Rdeči križ Domžale


20 odsev Glasilo občine TrzinS fotoaparatom po Florjanovem sejmu


Glasilo občine Trzinodsev 21Sveti Florjan je svetnik, ki smo ga Slovencivedno radi častili. Zavetnik pred ognjem innesrečo ima v etnološki zapuščini narodaposebno mesto. Običajev, ki so se ohranilina florjanovo, je po vsej Sloveniji veliko,nekaj jih sega še v poganske čase, saj jeverjetno tudi sv. Florjan zavzel mesto kakegastarega poganskega božanstva. Večinaobičajev je v povezavi z ognjem, postavljaliso mlaje, fantje so koledovali... Podoba sv.Florjana, ki kot mogočen zavetnik gasi gorečohišo ali cerkev pod seboj, je bila kotnalašč, da so si ga za svojega patrona izvoliligasilci. Ti imajo na florjanovo nedeljomarsikje skupno mašo in slovesnost, ki sezaključi z veselico.In kje bi lahko bil ta dan slovesnejši, čene v Trzinu, saj je sv. Florjan tudi naš farnizavetnik. In če so veselice na florjanovože skoraj postale del našega narodnegaizročila, pa imamo Trzinci svojo lokalnotradicionalno prireditev, Florjanov sejem. Sčastitljivo stoletnico, ki so jo trzinski gasilcipraznovali lansko leto, se sejem po letih nemore primerjati, saj bo naslednje leto praznovalšele svojo prvo okroglo obletnico.A glede na to, da je prireditev iz leta v letoboljša in tudi bolje obiskana, se ni bati, data dogodek ne bi postal vsakoletni običaj intradicija našega kraja, ki bi se ohranjala dalečv prihodnosti.Za kaj takega pa so seveda potrebni tudimarljivi posamezniki, ki žrtvujejo velikosvojega časa, da ustvarijo prireditev, ki posvoji organizacijski plati ni mačji kašelj.Od ustanovitve naprej gredo zasluge zadva dneva prijetnega druženja in zabavetrzinskemu Turističnemu društvu Kanja, kiv sodelovanju s PGD Trzin in pokroviteljstvomObčine Trzin vsako leto poskrbi zata dogodek.»Duša« projekta, predsednica TD Kanja JožicaValenčak, je imela tudi letos polne rokedela. Vendar ne zaman. Živahno dogajanjena sejemskem prizorišču je potrdilo, da jesejem tudi letos odlično uspel. Še posebejdobro se je udejanjila ideja o tem, da organizators selekcijo razstavljalcev poskrbiSejem je bil živza ohranitev kulturne dediščine in obrti. Navečini stojnic so tako prodajali izdelke domačein umetnostne obrti, njihovo izdelavopa so ponekod za obiskovalce oba sejemskadneva tudi prikazovali spretni rokodelciin tisti, ki še obvladajo nekdanje spretnosti.Tako smo si lahko ogledali pletenje slamnatihkit in šivanje slamnikov in cekarjev iznjih, videli smo lahko, kako krasijo ženskapokrivala narodnih noš in občudovali rezbarjepri njihovem klesanju v les. S svojoturistično ponudbo so se predstavile nekaterebližnje občine, manjkale pa niso niti stojnices starinami. Seveda je še vedno velikotakih, ki jim taka ponudba ne vzbuja tolikšnegazanimanja kot sodobna industrijskašara, kar pa je seveda škoda, saj so ravnodomači izdelki bolj redko na ogled. Njihovavrednost in veljava sta pri marsikateremčloveku čislani, marsikdo pa se ju niti ne zaveda.Ravno zato gre organizatorju našega,trzinskega sejma, še toliko večja pohvala.V luči te ideje se je odvijal tudi zaključeksejemske nedelje, ko je na odru nastopil ansambelSkrhane kose iz Polšnika, ki je izvajalglasbo na stara ljudska glasbila.Posebno zanimiva in za želodec mikavnapa je bila prav ponudba na stojnici našegaturističnega društva. Ta je namreč vključevaladomače trzinske dobrote, med katerimije glavno mesto zasedala trzinska klobasa,danes širni Sloveniji znana kot kranjskaklobasa. Dodeljena ji je bila tudi vloga nagradeza zmagovalce tekmovanja v metanjupodkev. Za ljubitelje klobas se je bilo torejvredno potruditi. Nagrada je bila na koncupodeljena ekipi iz Loke, Trzinci pa so ostalipraznih rok in želodcev. A le za kratek čas,saj je bilo na sejmu za hrano in pijačo dobroposkrbljeno. Na tem mestu naj omenimv razmislek, da bi trzinska klobasa, glede naizvor, morala postati sestavni del jedilnika vvsaki trzinski gostilni.To pa ni bilo edino tekmovanje, ki se gaje bilo možno udeležiti. Športniki so lahkopreizkusili svojo moč in spretnost v orientacijskemteku ter precizni orientaciji, gospodinjepa so se pomerile v peki potic. Letosje imela žirija za pokušino in ocenjevanjena voljo šest potic različnih okusov in oblik.Odločitev o najboljši je bila težka, zato si ježirija pomagala z določenimi kriteriji. Takoso pri ocenjevanju odločali oblika, strukturamase, odstopanje nadeva od testa, razmerjemed njima ter seveda okus. Izkazalo se je,da ženske še vedno prisegajo na klasičnenadeve, vendar se je med pehtranovimi inorehovimi le znašla tudi korenčkova potica.Njena avtorica Geni Voglar je zanjo prejelatretjo nagrado, obenem pa je bila tudi lastnicazmagovalne orehove potice. Drugonagrado je, prav tako za orehovo, dobilaMarija Klopčič. Tudi to tekmovanje naj bipostalo vsakoletna stalnica Florjanovegasejma.Pa naj omenim še nekaj spremljajočih dejavnosti,ki se jih je bilo ta dva dneva mogočeudeležiti. Šahisti so pripravili tekmovanjev šahu, ogledati si je bilo mogočeprikaz priprave idrijskih in gorenjskih jedi,čarovniško predstavo, oder pa je bil odprttudi za goste, za pripovedovalce zgodb inglasbene skupine.V soboto 3. maja, so po svečanem odprtjusejma s pozdravom in nagovorom županag. Toneta Peršaka nastopili MPZ DU ŽerjavčkiTrzin, otroci in mladina OŠ Trzin inTD Trzin – GŠ L'ARTKO, otroška folklornaskupina OŠ J. Vega in TD Moravče »Mačkiin lilije«, glasbena skupina Glasbene šolePolone Hribar, folklorna skupina KD Groblje,KD A. Loboda Loka pri Mengšu z njihovimotroškim pevskim zborom Lastovke,Celjski rogisti ter ansambel Harmonikenval,ki je živahno zaključil prvi sejemski dan.Naj omenim, da sta se rajanja tisti večerudeležila celo ženin in nevesta s svati.Naslednji dan, torej v nedeljo, pa je bilodogajanje še bolj slovesno, saj se je začelos povorko gasilcev in narodnih noš ter vspremstvu Mengeške godbe do cerkve sv.Florjana k sveti maši. Pri obredu se je zbralokar kakih 160 gasilcev iz Trzina in sosednjihdruštev. Če prištejemo zraven še kakih50 narodnih noš in čez 20 godbenikov,lahko rečemo, da je bila letošnja povorka,ko se je nato vila od cerkve proti prireditvenemuprostoru, res paša za oči. Sledila jeslovesnost ob prevzemu novega gasilskegavozila, nato pa za spremembo koncert kardveh godb, Mengeške godbe in godbe izSv. Jurija ob Ščavnici. Predstavili so se šeHarmonikarji KD Mihaelov sejem Mengeš.Obisk sejma, ki sta ga skupaj vodila moderatorradia Veseljak Rafael Kranjc in članicaTD Kanja Maja Antalašič, je bil razmeromavelik, verjetno pa bi bilo obiskovalcev ševeč, če ne bi florjanova nedelja ravno sovpadalaz zaključnim delom prvomajskihpočitnic. Tudi sonce, ki je oba dneva resves čas sijalo, je lahko za obiskanost sejmablagoslov, ali pač ravno obratno, saj ljudjev takih dneh radi odidejo na izlet, je ugotavljalžupan, ki je svoj govor zaključil zbesedami: » Upam, da se boste obiskovalcizabavali, veselili, kaj kupili in odšli z lepimispomini.« Eden od obiskovalcev pa je dejal:» Važno je druženje! Če ne bi bili tu danesskupaj na sejmu, se morda še celo leto nebi srečali!«Tekst: Jana Urbas


22 odsev Pogovor z županom o prvem trzinskem vodometu Glasilo občine TrzinOd ideje, do uresničitvePrva trzinska fontana je tu. Krasi ploščad predCentrom Ivana Hribarja (CIH). Mnenja občanovo umestnosti postavitve so različna, kar ni ničneobičajnega in napačnega. Prav pa je, da krajanomosvežimo spomin, prišlekom pa povemo,od kod in zakaj ideja o fontani.Zamisel o večjem estetskem objektu (spomeniku,fontani, tematskem kipu...) na tem mestu ježe kar precej stara. Rodila se je v okviru javnerazprave o predlogu ureditvenega načrta za območjeT3 Center Trzina, ki je bil sprejet v času,ko je bil Trzin še del občine Domžale, mislim daleta 1996. Takrat je svet KS Trzin obravnaval prvotnipredlog pozidave območja T3 in imenovaltudi posebno delovno skupino v ta namen. Našaglavna pripomba je bila, da predlog ureditveneganačrta v začetku ni predvideval in omogočaloblikovanja osrednjega trga na tem mestu, ki gaje Trzin kot naselje zaradi posebnosti svojega razvojav bistvu zelo pogrešal. Predlagali smo prerazporeditevpredvidenih objektov, oblikovanjetrga med objekti, in med drugim zahtevali, da sena tem prostoru predvidi postavitev večjega estetskegaobjekta, recimo spomenika ali fontane, kibi dal temu trgu dodatni pomen in značaj. Ko jenastala Občina Trzin, smo sicer ureditveni načrtmalo spremenili, idejo o takem objektu na trgupa ohranili.Kako je potekal izbor izvajalca?V skladu z zgoraj navedenimi dejstvi je občinaTrzin izpeljala natečaj za idejno rešitev oziromazasnovo objekta, ki bi ga lahko postavili na trgu.V natečajno komisijo smo poleg dveh predstavnikovobčinskega sveta povabili tudi tri zunanječlane, dva priznana umetnostna zgodovinarja inkritika ter odgovornega arhitekta, ki je oblikovalarhitekturni koncept trga in zgradb okrog njega.Komisija je izmed zelo dobrih predlogov, kiso jih poslali najboljši slovenski kiparji, izbralazasnovo fontane akademskega kiparja MetodaFrlica, ki je danes eden najbolj znanih in tudimednarodno uveljavljenih slovenskih kiparjevmlajše srednje generacije. Z njim smo se potemše nekoliko usklajevali, saj je bil prvotni idejnipredlog tak, da bi bila postavitev precej dražjaod same fontane.Avtor je predlog po usklajevanju dodelal, ponjem je zdaj fontana postavljena na trgu, čepravje bila tudi rešitev zelo zahtevna. Po eni stranizaradi potrebne avtomatike, po drugi strani zaradikamna, ki mora biti tak, da prenese vremenskespremembe, značilne za naše podnebje. Gre zamarmor iz kamnoloma na območju slovenskevasi Repentabor na meji z Italijo.Skulptura ni le vodomet, je umetnina, delo znanegakiparja svetovne razsežnosti, in kot taka vrednaspoštovanja vseh in vsakogar, ki se vsaj malozaveda prednosti in potrebe po vsestranski tudikulturni razvitosti kraja.Kot že rečno, gre res za vrhunskega kiparja zmednarodnimi priznanji. Prepričan sem, da si Trzinzasluži tak, recimo elitni, estetski objekt. Miv dosedanjih letih še nismo veliko investirali natem področju. Gre za odločitev, ki je zorela dvanajstlet, in če vložena sredstva razdelimo na tehdvanajst let, vidimo, da navsezadnje ta strošek nitako visok.Mislim, da si spomin na Trzinke in Trzince, kiso svojo voljo in znanje, mnogi pa tudi svoje življenje,posvetili razvoju Trzina in Slovenije alitudi svobodi naše dežele, zasluži obeležje takegapomena in značaja. Verjamem, da je morda zakoga kiparska podoba fontane, ki pač ni realistična,nekoliko zagonetna, vendar vsi vemo, da živimodanes v 21. sto letju. Tudi Michelangelo jebil velik zato, ker je delal kipe, ki so bili skladnis časom, v katerem je živel, in ne takšne, kot sojih delali stari Grki ali pa Rimljani 1500 let prednjim. Isto velja za Rodina 400 let kasneje ali tudiza našega Draga Tršarja, Mirsada Begića ipd.Če pa fontano dobro pogledamo in zaslutimo kipenježivljenja in tudi spopad, ki ga simboliziraosrednja gmota, in organsko podobo obeh stranskihpolut, ki od znotraj spominjata na maternico,iz katere se ta gmota rojeva, lahko zaslutimo,da gre predvsem za življenjsko silo, skladnoz imenom fontane, Pomlad, in je potrebna, dadosežemo vse tisto, kar so dosegli ljudje, ki jimje fontana posvečena. Kraje doma in po svetu sizapomnimo in jih ohranimo v spominu po tem,kaj smo v njih videli ali doživeli.Za občane in občanke je seveda pomembno,kako živimo, in ali nam občina zagotavlja storitve,ki jih potrebujemo. A ponosni smo in bomona svoj kraj tudi, če bomo slišali in vedeli, da jenaš kraj všeč obiskovalcem in da se jim je vtisnilv spomin s svojo podobo, z arhitekturo, spomeniki,s kulturnimi in drugimi prireditvami; skratka,če bomo uspeli Trzin uveljaviti tudi kot kulturnosredišče in zanimiv ter lep kraj, seveda ne kičast,temveč tak, ki človeka očara z resnično zanimivostjo.Ali se v prihodnje lahko nadejamo še česa podobnegain kje?Sam si kot župan zelo želim, da bi v naslednjihletih v Trzinu uspeli narediti oziroma postaviti šekaj takega, morda ne tako impozantnega kot jefontana, vendar ravno tako zanimivega. Trenutnorazmišljamo, da bi morda po zgledu starih mostovob rekonstrukciji mostu čez Pšato vgradilinek element v most, ki bi spominjal na pomembnobitko, ki se je l. 1991 odvijala na tem mestu.MetaOrientacijska tekmovanja tudi na letošnjem Florijanovem sejmuČlani Orientacijskega kluba Trzin smo Florijanovsejem tudi letos popestrili s tekmovanji vorientacijskem teku in v precizni orientaciji.Tekmovanj, namenjenih predvsem občanomin vsem drugim obiskovalcem sejma, so se tuditokrat v večini udeležili orientacisti.Člani trzinskega kluba smo pripravili dve tekmovanjiv dveh popolnoma različnih športnihorientacijskih panogah. Tako so se udeležencisejma lahko preizkusili v orientacijskem teku,orientaciji, kjer je pomembnejša hitrost, kottudi v precizni orientaciji, orientaciji, kjer jepotrebna preciznost. Pri obeh je skupno to, daobe orientacijski panogi potekata na prostem,s karto in kompasom v roki. Medtem ko je priprvi potrebno hitro izbirati poti od kontrole dokontrole in kontrolne točke čim hitreje najti, jepri drugi potrebno z različnimi tehnikami merjenjaz razdalje določiti točen položaj kontrolnihtočk.Glede na to, da je bil letošnji Florijanov sejemnapovedan za čas prvomajskih počitnic, velikoudeležencev nismo pričakovali, zaradi PokalaAlpe Adria, ki je potekal v okolici Gradca, patudi nismo pričakovali orientacistov iz drugihklubov. Na pobudo Turističnega društva Kanjaiz Trzina smo izpeljali orientacijska tekmovanjain na tak način popestrili ponudbo sejma.Turistično društvo nam je omogočilo, da smosvojo dejavnost predstavili tudi na svoji stojnici,za kar se jim iskreno zahvaljujemo.Tekmovanja v orientacijskem teku se je udeležilo20 tekmovalcev, ki so za orientaciste narelativno kratkih progah in z velikim številomkontrolnih točk dobro spoznali Trzin. V trehkategorijah je nastopilo 11 tekmovalcev, 4 tekmovalkein 5 otrok. Kar šest od devetih podeljenihunikatnih medalj z motivom sv. Florijana soprejeli člani OK Trzin.Tekmovanje v precizni orientaciji je bilo celomednarodno. Udeležilo se ga je 14 tekmovalceviz Hrvaške, Italije in Slovenije. V precizniorientaciji smo imeli le eno kategorijo, katereproga je bila glede na promocijski značaj ponekodtudi prezahtevna, zato pa zanimiva inza mnoge tudi poučna. Trzinci smo tu uspelipobrati še dve medalji.Upamo, da bo prihodnje leto udeležba večjain da se bo tekmovanj udeležilo predvsem tudiveč občanov Trzina, katerim so ta tekmovanjanamenjena. Prav tako si želimo, da bi tudi drugašportna društva s svojimi dejavnostmi pripomoglak promociji Trzina in na sejem privabilaše več obiskovalcev.Krešo KerestešOrientacijski klub Trzin


Glasilo občine Trzinodsev 2322. april je svetovni dan Zemlje, ki ga napobudo civilne družbe praznujemo že večkot trideset let. Na ta dan po vsem svetuizvajajo najrazličnejše projekte z ekološkovsebino. Gibanju ob tem dnevu, namenjenoosveščanju Zemljanov o ranljivosti planeta,Svetovni dan Zemljena katerem živimo, se je pridružila tudi občinaTrzin. V sodelovanju z Osnovno šoloje na zelenici ob šoli pripravila svečanost obposaditvi lipe. Aškerc je v svoji pesmi izpostavillipo kot simbol slovenstva. V številnihslovenskih vaseh rastejo stare lipe, zgodbeo njih pa pripovedujejo, da so se pod lipozbirali vaški veljaki in se dogovarjali, kakoravnati v dobro razvoja kraja. Župan občineTrzin je dejal, da upa, da bo posajena lipaprispevala k sprejemanju čim boljših in modrihodločitev tudi v našem kraju. Lipa naj bibila simbol modrosti, da bi se ljudje vsaj na tapraznik - dan zemlje, zamislili nad tem, kakosebi in vsem živim bitjem zagotoviti normalneali vsaj znosne pogoje za preživetje. Poudarilje, da se danes svet že sprašuje, alibodo zagotovljeni pogoji za življenje na templanetu čez dve ali tri generacije. Svoje razmišljanjeje sklenil: »Veliko takih lip bi moralčlovek zasaditi in storiti še kaj več za kolikortoliko zdravo življenje«.ZoranStrokovni seminar pripadnikov civilne zaščite v SežaniNa prvi letošnji izlet smo se odpeljali včetrtek, 24. 4., proti morju. Prvi postaneksmo imeli na Ravbarkomandi za obveznojutranjo kavico. Naslednja postaja je bil Piran,kjer smo si ogledali pomorski muzej. Vlepem, sončnem dopoldnevu je bilo nekajčasa tudi za ogled starodavnega Pirana, najboljurni pa so se podali celo do katedralenad mestom, ki je bila nedavno obnovljena.24.04.2008 je bilo v letošnjem letu že drugousposabljanje pripadnikov civilne zaščiteobčine Trzin. Tega dne je na Študijo primera»Požar na Krasu 2006« v Sežano odpotovaloz gasilskim vozilom 5 pripadnikov štabacivilne zaščite občine Trzin in en pripadnikprostovoljnega gasilskega društva Trzin. Naseminarju v dopoldanskih urah so poleg ostalihpredavateljev predavali tudi aktivni udeležencipri gašenju takratnega požara, zaradičesar je bilo to predavanje zelo zanimivo.Predavatelji so v kabinetu izčrpno predstavilipodatke o vzrokih in razlogih za dolgotrajnogašenje takratnega požara, nato pa so naŽerjavčki na obaliNaš glavni cilj pa so bile Sečoveljske soline.V njih že 700 let ročno, na tradicionalennačin pridelujejo sol. Poleg soli pridelajotudi nekaj drugih zdravilnih proizvodov,kot so solni cvet, slanica, solinsko blato -fango, soli za kopeli. Po ogledu solin smose skozi Portorož odpeljali v Izolo, kjer smosi ogledali muzej miniaturnih vlakov z vsegasveta, imenovan Parenzana. Med drugimsmo videli maketo vlaka, ki je nekoč vozildelno že saniranem pogorišču še praktičnoprikazali, kako naj bi potekala medsebojnakomunikacija med občinami, regijami in državo.Prav na podlagi te izkušnje, ki je bilapridobljena pri dolgotrajnem boju z ognjem,je privedlo do dopolnjevanja samega načrtaza ukrepanje v podobnih primerih.Na seminarju so udeleženci pridobili izhodišča,s pomočjo katerih bodo v domačemokolju nadgradili svojo strategijo in izdelaliobčinski načrt, nato pa z njihovo pomočjotudi poskrbeli za učinkovitejša urjenja.Zoranod Trsta do Poreča. Vse makete je izdelallastnik muzeja, ki nam je nazorno prikazaltudi veliko železniško nesrečo v Divači. Napoti proti domu smo se ustavili na kmetijiHudičevec, kjer smo si privoščili okusnokosilo. Ob slovesu smo ocenili, da je bilizlet zanimiv, in vsi se že veselimo naslednjega.Franci BardorferKoncert v Domu počitka v DomžalahPevski zbor Žerjavčki je ponovno nastopil, tokrat v četrtek, 10. aprila, že tretjič v Domupočitka v Domžalah. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke MARKUS so izvedli koncert, kije vključeval predvsem ljudske in nekaj domovinskih pesmi. S predstavitvijo svojih avtorskihpesmi pa so program popestrili člani društva, ki so vešči sestavljanja verzov. Turobendan je bil varovancem polepšan, saj so si le ti zaželeli kmalu ponovnega srečanja s pevci, skaterimi na koncu radi zapojejo tudi sami.Zoran


24 odsev Glasilo občine TrzinMaraton kulture v Trzinu odlično uspelOb 23. aprilu, svetovnem in slovenskemdnevu knjige ter avtorskih pravic, smo tudi vTrzinu dodali svoj kamenček v mozaik najrazličnejšihprireditev, katerih namen je spodbujanjebranja. Posebna pozornost velja zlastimladim in njihovemu odkrivanju sveta pisanebesede ter spoštovanju vseh, ki se trudijo zmočjo knjige prispevati k socialnemu in kulturnemunapredku človeštva.Ploščad pred Centrom Ivana Hribarja se jetako že ob 9.00 spremenila v živahno prizoriščetrzinskega kulturnega maratona, kjer součenci domače OŠ pripravili zanimiv program:po Zdravljici ter nastopu otroškega pevskegazbora so nadebudneži prikazali svojeznanje in umetniško nadarjenost skozi besedev zgodbah, poeziji in prozi, recitirali Prešerna,interpretirali pesmice Bine Štampe Žmavc, sepreizkusili v črticah in uprizorili mladinskopredstavo Pepelka, učence podaljšanega bivanjapa je obiskala tudi uveljavljena ilustratorka,domačinka Polona Lovšin. Prizadevniorganizatorji so dogajanje popestrili z domiselno»zamenjevalno« akcijo, v kateri je vsakobiskovalec ob prihodu podaril kakšno svojože prebrano knjigo, domov pa odšel z drugo- prav tako podarjeno. Omeniti velja še dobrouspelo pobudo »prebrali smo – svetujemovam«, v okviru katere so izkušeni bralci priporočaliin svetovali zanimiva dela ter nasloveleposlovja mladim »knjigožerom«.Živahen utrip, ki mu je v veliki meri botrovalolepo vreme, se je nadaljeval tudi v popoldanskihurah, ko so najmlajši prišli na svoj računz izvrstnimi Barcinimi palačinkami (tudi malostarejši so jih pohvalili), živopisanimi baloniter izborom živahne, njihovi starosti primerneglasbe. Za nameček jih je skupaj s staršiv šotoru »Pri cvetoči magnoliji« kratkočasil ins svojimi pripovedkami navduševal pisateljFranci Rogač, v pravljične like pa mimogredepreobrazila prijazna Iris, mojstrica obrazneposlikave.Svoja dela v poeziji in prozi pa so občinstvuproti večeru predstavili tudi članice ter članitrzinskega Društva upokojencev Žerjavčki, literarnegakrožka Lipa iz Domžal in vsi drugiljubitelji verzov in lepe besede. Med premorismo lahko prisluhnili virtuozu na harmoniki,mlademu domačinu Simonu Vrbcu. Zanimivdan, namenjen naši prijateljici knjigi, se jezaključil s pozdravom župana in pisatelja, gospodaToneta Peršaka (že dopoldne je nagovorilmlade bralce), ki je zbranim podal svojerazmišljanje o trenutnem stanju sveta in človekovegaduha v sto verzih, nato pa povabilv dvorano Marjance Ručigaj na predvajanjesvoje avtorske radijske igre Postaja Ober (Čakalnica).Odziv obiskovalcev kulturnega dogodka jedober pokazatelj, da si tovrstnih prireditevželimo v našem kraju tudi v bodoče, pohvalepa si zaslužijo tudi prireditelji: DPM Trzin, OŠTrzin, Knjižnica Tineta Orla, Občina Trzin,KUD Trzin ter posameznice in posamezniki,ki so pripomogli k uspešno izvedenem trzinskemkulturnem maratonu.Gašper OgorelecPraznik dela v TrzinuV Trzinu tudi letos ni bilo občinskega kresovanje,s katerim bi počastili praznik dela – 1.maj. Kljub temu pa so ponekod, v nekaterihsoseskah, zagoreli manjši kresovi. Na prazničnojutro pa se je slišalo tradicionalno brnenjemotorjev in opozarjalo na praznični dan.Za lepši uvod v praznovanje pa je poskrbelagodba na pihala iz Lukovice, ki je v svoji budnicis koračnicami opozorila zaspance napraznik na več izbranih lokacijah po Trzinu:pred cerkvijo sv. Florjana, v novem naseljuMlake in nazadnje na ploščadi pred CentromIvana Hribarja.Člani smučarskega društva so se odpravili natradicionalni pohod na Rašico in tako počastilipraznik dela. Pohod so zaključili pri brunariciSmučarskega društva v Dolgi dolini, kjer jihje čakalo pečenje na žaru. Sledilo je druženjev prijetnem pogovoru, družabnih igrah, petjuin plesu.Vsi dogodki, ki so zaznamovali trzinski prazničnidan, potrjujejo, da je praznik dela 1.maj živo zakoreninjen v zavesti krajanov. Vsipa le niso zadovoljni s takšnim več ali manjspontanim praznovanjem. Pogrešajo prireditev,kjer bi se srečali krajani vseh delov Trzinain vseh generacij. Morda pa se jim bo prihodnjeleto želja uresničila.ZoranUtrinek iz trzinske pravljičnesobe ob svetovnem inslovenskem dnevu knjigeTudi mi smo bili nadvse ustvarjalni. Izmislilismo si pravljico o želvi, ki je šla na potep. Naveličalase je majhnega domačega vrta in hotelavideti in doživeti, kaj je zunaj njega. Zelose je zabavala, toda zopet se je rada vrnila vsvoj vrt – domov. Tako so pripovedovali otroci,kar vrelo je iz njih. Naredili smo knjigo,v kateri njihove risbe pripovedujejo vsebino.Knjigo smo v knjižnici razstavili in smo zeloponosni nanjo.Pravljičarka MiliPredstava »Zapeljivka oddajastanovanje«V nedeljo, 12. aprila 2008, ob 19. uri je naodru Kulturnega doma Trzin GLEDALIŠKASKUPINA iz DEKANOV uprizorila komedijoZAPELJIVKA ODDAJA STANOVANJE. Zapeljivain samovšečna gospa Milena se je zmožem pravkar vselila v novozgrajeno hišov Dekanih. Svoje prejšnje majhno skromnostanovanje v Kopru pa bi rada oddala v najem.Objavila je oglas v Oglasniku in nekajinteresentov se je najavilo, da pride na ogled.Medtem ko potrpežljivo čaka goste, se oglasipri njej nekoliko omejen smetar iz njihove ulice,ki gospo Mileno zelo rad vidi. Kot vednopa pride tudi Milenina najboljša soseda Zinka.Ob prihodu gostov se zadeve zapletajo in nakoncu vse skupaj reši prav nekoliko omejenismetar. Gledališka skupina iz Dekanov uprizarjakomedije, ki jih sami napišejo in nato odigrajo.Tokratno predstavo so ustvarili: napisaljo je Boris PICIGA, režiral Aleksej PREGARC,igrali pa so Petra SMODIŠ, Matjaž TOŠKAN,Karin FORTUNA, Boris PICIGA, Irena PICIGAin Erika JUG. Približno 50 gledalcev je bilonavdušenih nad izvirnostjo teksta in odigranopredstavo, in so jo nagradili z dolgim aplavzom.Zoran


Glasilo občine Trzinodsev 25Delavci šole in vrtca so se poslovili od dolgoletnega ravnateljaDragi gospod ravnateljV čast mi je, da lahko spregovorim nekajbesed ob vašem odhodu v pokoj. Lahko bipovedala dolgo zgodbo, saj se je v vseh tehletih nabralo zelo veliko snovi za obravnavo.Govor bi lahko bil skoraj tako dolg, kot sov povprečju trajale naše konference. No, pabrez skrbi, ne bo trajal tri ure.Ko sem začela s pisanjem, so se mi po glavipodile tudi Aleševe besede: »Če bo imelaVanja govor, bom najprej razdelil papirnaterobce!« To mi daje misliti. Ko se tako ali drugačeposlavljamo od človeka, se spomnimole najlepših lastnosti in največjih uspehovposameznika. In ko človek o sebi sliši samepohvale, same superlative, je to lahko znak,da ga je družba že odpisala. Ker s sodelavcimislimo, da še zdaleč niste za odpis, bostedeležni ostre kritike, pri čemer želimo, da sedodobra zamislite.Dragi Franček, obtožujemo vas, da ste z lokalnoskupnostjo že od leta 1985 sodelovalipri zidavi nove šole v Trzinu in s svojim znanjemin delom odločilno prispevali k uspešnemuzačetku delovanja popolne osemletkev Trzinu. Svoj šolski imperij pa ste razširiliz otvoritvijo prizidkov leta 2002 in 2004 inna žalost učencev obvezno šolanje podaljšalina devet let.Zagotovo ne morete zanikati svojega bogategatehničnega znanja in vpletanja v vzdrževanješole, s čimer ste naredili veliko sivihlas Občini Trzin in naši tehnični službi. Vsepa je imelo za posledico racionalno poraboin prihranek družbenega denarja, kar je vnaši državi res redka izjema.Mnogi so vas videli po šoli hoditi s črnim,sicer že malo obrabljenim kufrčkom, v kateremskrivate čudne pripomočke za privijanjeventilov in druge nujne tehnične intervencije.Za ta kovček se v zadnjem času zanimatudi davčna uprava, saj sumi, da gre za delona črno in velike zaslužke, nenazadnje tudiBravo, spoštovane dame!Kaj imajo otroci pri izbiri ravnatelja OŠ?NIČ!Prav ste ugotovili, gospa učiteljica.Imajo pa starši teh otrok. Končno jim je leprekipelo in so pokazali, da jim ni vseeno,kako se dela z njimi. Pozabili ste napisati, kakšnozaupnico vam vsem je dal Svet staršev.Mar ste pričakovali od Sveta šole drugačenizid? Naivno! Vendar moram, kot bivši članSveta šole, v katerem ste imeli delavci šolevečino, jasno povedati, da ste prav delavcišole do sedaj demonstrirali moč. Rezultattega je katastrofalno stanje šole in slabi odnosiv kolektivu.Sedanji zakon vam te moči ne daje več. Ostajavam le demonstracija - in prav je tako!ReakcijaPrepričan sem, da je v šolskem kolektivu karnekaj dobrih učiteljev, ti ne bodo užaljenizaradi tega pisanja. Mogoče se bodo nekaterizamislili. Ostali pa naj si najdejo primernejšedelo, da ne bodo škodovali našim otrokom.Demonstracijo znanja, vestnega dela in poštenegaodnosa do vseh učencev, si upamzapisati, pričakujemo od delavcev šole vsiobčani.Za stanje v Javnem zavodu OŠ Trzin in tihopodporo temu pa je žal odgovoren tudi našžupan. Kajti že deseto leto pometa pod preprogovse probleme. Ko je pa enkrat preveč,je le preveč.Spoštovanim damam, za opravljeno velikodejanje, iskreno čestitam.Valentin Kolenczato, ker ste večkrat bili opaženi, da ste vokolici šole prevažali lastno prikolico.Druga točka tega krivdnega seznama se nanašana vašo vohunsko dejavnost. V SOVIso namreč opazili, da se za navadnega človekanekoliko preveč zanimate za sodobnotehnologijo, jo celo uporabljate in promovirate.Kar pa je najhujše, v svojo dejavnostvključujete nedolžne učence in učitelje, kivam nič hudega sluteč sledijo pri uporabiteh nevarnih in neraziskanih naprav. S svojodejavnostjo ste šli celo tako daleč, da ste pošoli razpredli računalniško omrežje in nanjpripeli sodobno informacijsko tehnologijo,zaradi česar učitelji lahko med prostimi uramiigramo pasjanso ali surfamo po internetuter razpošiljamo elektronsko pošto.Prijavo bomo predali tudi oddelku policije,ki se ukvarja z zlorabo kemičnih substanc.Kot pričo bomo vsekakor lahko povabiliMarjo, od katere ste v zadnjem času večkratzahtevali nekakšne kombinirane praške. Zagotovopa se bo z vami pozabavala tudi antidopinškakomisija. Zelo čudno je namreč, dačlovek brez vsakršne kemične podpore zdržitoliko let na vodstvenem mestu, premagujebrezštevilne ovire in vleče voz naprej.Spoštovani zbor, opraviti imamo s posebnimčlovekom, in spisek še ni končan. Obtoženemuočitamo tudi sumljive posle s strelnimorožjem, kar sam sicer opisuje kot nekakšenstrelski šport, ki naj bi bil v celoti neškodljiv.Dokazi še niso zbrani, menimo pa, da seimenovani pod pretvezo veteranskih strelskihtekmovanj uri za ostrostrelca.Nedvomno imamo opraviti z zelo pretkanoosebo. Dandanes je vse možno skriti podkrinko ekologije. Našo šolo promovira koteko-šolo, sam pa neutrudno vleče ribe izSave, zaradi česar je populacija v omenjenireki že zdesetkana. Celo še več. Svojo dejavnostje razširil na Južni Jadran in ogrozilekološko ravnovesje v tem delu Adriatika.Nedvomno so tudi zaradi njegovih dejavnostiHrvati razglasili Ekološko ribolovnocono. Ne bo nas čudilo, da je pravzapravFranc Brečko krivec tega spora med Hrvaškoin Slovenijo. In ko smo že pri ekologiji,brez dela ne bo ostala niti zelena policija, sajobravnavana oseba s svojo žganjekuho vsakoleto krepko prekorači dovoljene izpusteceodvaja v zrak.Nenazadnje, Franc Brečko, vas sumimo, dase ukvarjate s čarovništvom in imate zveze zmračnimi silami. Kako lahko sicer pojasnite,da ste v tem norem in težkem času znali držativajeti v rokah, v pravem času zategniti inob primernem trenutku popustiti in povezatimed sabo ljudi v našem kolektivu. Predvsempo vaši zaslugi, zaradi vaših človeških vrlinin poznavanja sodelavcev, je nastal povezanin trden kolektiv, ki vas ceni in spoštuje.Kot olajševalne okoliščine v tej obtožnicipa bomo upoštevali, da ste kljub vsemu naštetemudober človek, zaradi česar vam boodmerjena milejša kazen. Več članov kolektivanamreč lahko priča o vaši dobroti, posluhuza probleme slehernega posameznika,učenca, starša ali delavca. V vseh letih ste seizkazali kot velik humanist, pedagog s posluhomdo sočloveka, človek, ki je pripravljenpriskočiti na pomoč v vsaki situaciji. Od vassmo se lahko učili premišljenosti, solidarnostiin razumevanja, kar ste izkazovali tudi pridelu z učenci in med srečanji s starši.Kljub vsem nepravilnostim, ki sem jih navedla,pa se vam, dragi g. ravnatelj, v imenuvseh kolegov zahvaljujem za zaupanje, izkazanosvojim delavcem, podporo, razumevanje,pomoč in spodbude, ki smo jih bilideležni, da smo lahko strokovno in uspešnodelali.Želimo vam, da bi penzion čili in zdraviuživali vsaj tako dolgo, kot ste trdo delali nanaši šoli. Pogrešali vas bomo.Demokracija močiVanja VogrinKaj je to? Vas, spoštovana profesoricarazrednega pouka, sprašuje »neuki« občan.Ali res nekaj dam z lahkoto premikafigure na šahovnici? Kaj pa starši? Kaj paostali občani? Ti ne smejo igrati šaha?Kakšno nemoč pa ste doživeli? Ali argumentidrugih ne veljajo nič, samo vaši sopravi? To naj bi bila demokracija? Mislilsem, da je demokracija tedaj, ko po razpraviobvelja večinsko mnenje.Zoran


26 odsev Glasilo občine TrzinRazstava »Pozdrav z bojišča«V petek, 11. aprila, je bila v Centru IvanaHribarja v Trzinu otvoritev razstave Pozdravz bojišča – prva svetovna vojna in bojza meje po njej na razglednicah. Razstavosta pripravila Medobčinski muzej Kamnikin Občina Trzin. Ob otvoritvi je mag. ZoraTORKAR iz Medobčinskega muzeja Kamnikpoudarila, da so razstavo pripraviliprav na 90-letnico konca 1. svetovne vojne.Zahvalila se je trzinskim družinam, ki soprispevale svoje razglednice in fotografijeza dopolnitev že tako bogate zasebne zbirkeprof. Milana ŠKRABCA, še posebej pa seje zahvalila krajanu Trzina Jožetu KOSMA-ČU, ki je pomagal pri zbiranju materiala inpripravi razstave. Slike in razglednice namprikazujejo vojaško življenje, zmage in poraze,propagando, pa tudi civilno življenjein porušeno domovino. Neposredno nas seznanjajoz dogajanjem po 1. svetovni vojni,ko so se oblikovale slovenske (jugoslovanske)meje, pri čemer je imel odločilno vlogokamniški rojak general Rudolf Maister Vojanov.Poleg sprednje strani razglednic namzadnja stran lahko pove še veliko več, koše bolj osebno začutimo čas s sporočili, kiso jih svojim domačim pisali vojaki in drugi.Razstavo je odprl župan Anton PERŠAK,ki je poudaril, da prav drža vojakov z razglednicpriča, da so Slovenci tudi nadarjennarod za obrambo lastne svobode. Pevskizbor Žerjavčki pa je zapel tri domovinskepesmi in tako popestril otvoritev.ZoranVizija naše šole na 2. šolskem parlamentuNa šoli je 15. aprila 2008 potekal 2. šolskiotroški parlament, katerega osrednja temaje bila Vizija naše šole. Ob 10. uri so se všolski avli poleg predstavnikov oddelčnihskupnosti zbrali še gospod Franci Mušič,predstavnik Občine Trzin, gospa Vanja Vogrin,pomočnica ravnatelja in gospa KsenijaRojs – Viskovič, svetovalna delavka.V delovnem predsedstvu so bili MatejaPirnat in Ksenija Ravnikar, učenki 9. razredain Matic Pirnat, učenec 5. razreda. Pouvodnem nagovoru gospe Vanje Vogrin součenci posameznih oddelkov pripovedovali,kako vidijo našo šolo in kakšne so njihovepredstave o dobri šoli. Učenci so kot temeljvizije postavili naslednje vrednote: znanje,strpnost, sodelovanje, poštenost, spoštovanje,prijateljstvo, pomoč, prijaznost, potrpežljivost,zdravje. Poudarili so, da je prav,da jih spoštujemo vsi, tako učenci kot tudiučitelji in starši.Svoje vizije so učenci predstavili zelo inovativno,na različne načine, prek dramskeigre, pesmi, spisov, pregovorov ter konkretnihpredlogov vizije naše šole. Naj nekatereizmed njih izpostavimo:»Če držimo skupaj, zmoremo več.«»Naša šola nas uči ustvarjalnosti, odgovornosti,pravičnosti, prijaznosti, samostojnostiter življenja z naravo. Odpira nam vratav svet znanosti, kulture, umetnosti in športater v svetlo prihodnost.«»Želimo si šolo nasmejanih obrazov.«»Na OŠ Trzin se vsi učimo in sodelujemo inskrbimo za svoje okolje.«»V šolo radi hodimo in vedno pridno ubogamo.Ravnatelju ni hudo, ker vsem namje lepo. Prava ekošola smo, ker odpadkezbiramo. Knjige si sposojamo, ker radi beremo.Radi bi bazen imeli, v njem bi sezabavali. Želimo si veliko igrač, da hitrejemine čas.«»V znanju je moč, saj znanje uresničuje sanje.«»Naša šola- učenje za življenje«Med predstavitvami razrednih prispevkovso delo na parlamentu popestrili učencipevskega zbora, plesalki, recitatorji teručenci gledališkega kluba z zabavno gledališkoigrico s prizori iz šolskega življenja.V drugem delu parlamenta so učenci v oblikiokrogle mize razpravljali o naslednjihtrditvah:• STROGI UČITELJI NAM POMAGAJO PRIRAZVOJU NAŠIH SPOSOBNOSTI,• DOBRI STARŠI VEDNO ZAGOVARJAJOSVOJE OTROKE,• ZA DOBRE REZULTATE UČENCEV SOODGOVORNI LE UČITELJI.Razpravo je vodila šolska novinarka NatjaLevec. Vsako izmed trditev je ena skupinaučencev zagovarjala, druga pa ji je nasprotovala.Obe skupini sta skušali svojemnenje podkrepiti s čim več argumenti. Popredstavitvi argumentov so besedo dobili šeostali člani parlamenta, ki so lahko izrazilisvoje mnenje.Učence velja pohvaliti za zelo kvalitetnorazpravo, v kateri so pokazali, da znajodobro razmišljati. Škoda, da se parlamentani udeležilo več odraslih, saj so nas otrociobogatili z novo izkušnjo. Kritično so znalipoiskati kvalitete in napake tako na svojistrani kot na strani odraslih, bodisi učiteljevali staršev, zato jim velja večkrat prisluhniti.Mentorici šolske skupnosti in parlamentana OŠ Trzin:Mateja Peric in Maja Završnik


Glasilo občine Trzinodsev 27Raziskovanje med mladimiRaziskovalna dejavnost je med mladimi v Trzinuzelo priljubljena. To so nekateri učencinaše šole znova dokazali v tem šolskem letu,saj so se v precejšnjem številu udeležili srečanjamladih raziskovalcev, ki ga že nekajlet zapored organizira Zveza za tehničnokulturo Slovenije.Mladinsko raziskovalno delo poteka na šolski,področni in državni ravni. Zagotovo jeoblika šolskih dejavnosti, s katerimi učencinadgrajujejo in dopolnjujejo v šoli pridobljenoznanje, mu dodajajo praktično noto. Greza to, da se usmerjajo v različna področja,ki so jim bodisi blizu, bodisi jih želijo podrobnejespoznati. S tem si učenci utrdijozaupanje vase, v svoje delo in razmišljanje,ocenijo svoja predvidevanja in spoznanja,naučijo se jasno izražati svoja mnenja, razvijajodoločene spretnosti, pomembne zaživljenje, in kritično razmišljajo, poleg tegapa razvijajo zdrav tekmovalni duh. Ob vsemtem se navajajo na javno nastopanje teručinkovito predstavitev znanja na nekolikodrugačen način. O svojem delu imajo možnostrazpravljati s strokovnjaki (komisijo) inse prvič spoznati s pravo malo znanstvenonalogo.V sredo, 16. aprila, so se na področnem srečanjumladih raziskovalcev kamniško-domžalskeregije zbrali naslednji naši učenci ssvojimi raziskovalnimi nalogami:• Mitja Hofer: Vpliv svetlobe, toplote invlage na rast ovsa• Urban Mušič: Kdaj hodijo spat učenci 4.a in 4. b razreda OŠ Trzin• Tim Mušič: Vpliv različne vode na rastpšenice• Tanja Kobal: Vpliv vrste prsti in gnojenjana rast pšenice• Tjaša Matičič: Preobremenjenost četrtošolcevz interesnimi dejavnostmi (vseh petraziskovalnih nalog pod mentorstvom MarjeGerbec)• Nejc Mirtič: Vremenska hišica (mentoricaMateja Peric)• Eva Gregorin in Tamara Pevec: Spoznajmotrzinske gasilce• Tanja Civič in Sara Valenčak: Kulturnadediščina kraja (obe raziskovalni nalogi podmentorstvom Slavke Kozel)• Jaka Peternel in Klemen Verbovšek: Solarnakuhinja• Fedja Beader, Silvo Komatar in Tim Podlogar:Toplozračni balon (obe raziskovalninalogi sta bili narejeni pod mentorstvomAleša Šporna)• Ula Dremel: Matematika in igre (mentoricaMaja Završnik).Na državno srečanje, ki bo konec maja, stase uvrstili dve raziskovalni nalogi, in sicer:• Jaka Peternel in Klemen Verbovšek: Solarnakuhinja• Ula Dremel: Matematika in igre.Z velikim veseljem lahko povem, da raziskovalnodelo na naši šoli poteka zelo kvalitetno,vsako leto se ga udeleži veliko število otrok.Letos so raziskovalne naloge naših učencevpredstavljale kar četrtino vseh nalog na področnemsrečanju, na kar smo lahko več kotponosni. Povzetki raziskovalnih nalog sovam na voljo na šolski spletni strani.Koordinatorka raziskovalne dejavnosti našoli, Maja ZavršnikNovice iz PD Onger TrzinZbiranje gradiva o trziskemplaninstvuPetindvajset let je kar dolga doba v življenjunekega društva. Sestavljajo ga vzponi in padci– no, pri planincih sicer predvsem vzponiin sestopi. V tako dolgem obdobju se nabereveliko spominov, dokumentov, fotografij …V preteklih številkah Odseva smo naše sokrajanezaprosili za sodelovanje pri zbiranjuin pripravi gradiv, ki bi s čim več zornihkotov osvetlili planinsko dejavnost v našemkraju (tudi v času pred ustanovitvijo PD OngerTrzin). Odziv je bil – hm, žalosten, dane rečem porazen. Pomoč so seveda ponudilitisti, ki tako ali tako sodelujejo pri deludruštva. Kaj pa ostali? Bivši predsedniki, društveniodborniki, vodniki, ustanovni člani?Ostali poznavalci?Brez vaše pomoči bomo pač težko sestavilimozaik v kar se da prepoznavno sliko. Še vednovas vabimo, da nam posodite zanimivedokumente in fotografije (za skeniranje – nebomo jih zadržali!!) iz zgodovine PD in časapred njegovo ustanovitvijo, lahko pa preprostotudi zapišete svoje planinske spomine.Za vse informacije lahko pokličete na 031570 533 (Emil) ali pišete na elektronski naslov:info@onger.org.UO PD Onger TrzinMladinski planinski tabor22. mladinski planinski tabor je vse bliže.Prijavnice so bile že razdeljene. Tisti, kijih niste dobili, jih lahko dobite v tajništvuOŠ Trzin, prav tako pa tudi na spletni straniwww.onger.org (Mladinski odsek).Letošnji tabor osnovnošolcev bo v Podvolovljeku(Luče) od 19. do 27. julija. Kdor ve,kaj vse počnemo na planinskem taborjenju,mu verjetno ne bo žal izpolnjene prijavnicečimprej oddati v tajništvo OŠ. Kdor paše okleva, naj se nam pridruži na srečanjuza starše, na tabor prijavljenih otrok, ki bo vtorek, 27. 5. ob 17. uri (po planinskem krožku!)v OŠ Trzin (računalniška učilnica). Tamboste lahko poiskali odgovore na vsa vašadodatna vprašanja.Pa še to: Do odhoda na tabor sta samo šedva meseca, zato priporočamo, da začnetenabirati kondicijo že sedaj. Rašica je več kotustvarjena za to …Plezalne novičkeOsnovnošolsko državno tekmovanje v ŠP12. april 2008 je bila v športni dvorani Zlatopolje v Kranju osnovnošolsko državno tekmovanjev športnem plezanju - najmnožičnejšaplezalna tekma mladih pri nas. Letosse ga je udeležilo kar 284 učencev in učenkiz 76 osnovnih šol - 231 mlajših učencevin učenk (z in brez licence) ter 53 starejšihosnovnošolcev.OŠ Trzin sta žal zastopala le dva učenca. Vkategoriji 'Mlajši učenci brez licence' je MatevžPeternel zasedel med 71 tekmovalci 51.mesto. V kategoriji 'Mlajši učenci z licenco'pa je Matija Pirc med 33 tekmovalci dosegel10. mesto.OŠ Trzin je tako na koncu pristala na 52. mestumed 76 sodelujočimi osnovnimi šolami.Rezultat bi bil seveda še boljši, če bi šlo natekmo več otrok – vsak bi h končni uvrstitvišole prispeval svoje.Zahodna liga 2008Nadaljevalo in končalo se je tudi tekmovanjev Zahodni ligi. Na 3. tekmi (balvani), kije bila 19. 4. 2008 v Radovljici, sta ŠPO OngerTrzin zastopala Jaka Peternel in Žan Levičnik.V kategoriji 'Mlajši dečki' je med 51tekmovalci Žan zasedel 42. mesto, v kategoriji'Starejši dečki' pa je med 25 tekmovalciJaka zasedel 22. mesto.Na 4. tekmi, ki je bila 26. 4. 2008 v Šenčurju(težavnost) se nas je držala nekakšna smola.Na tekmo bi moral oditi Jaka, a je njegovoče, ki je gorski reševalec, tik pred odhodomdobil klic na reševalno akcijo. Tako je Jakanamesto na tekmi v Šenčurju pristal na reševalniakciji na Šmarni gori in v živo spoznaval,kako plemenito delo opravljajo gorskireševalci!Še kratek komentar ob koncu naše prve sezonev Zahodni ligi.Svoje predstavnike smo imeli le pri fantih(Jaka Peternel, Matevž Peternel, Boris Popovič,Žan Levičnik). Vsak od naših fantov jenastopal samo na eni tekmi. Nastopili smo lena prvi tekmi v Šenčurju in v Radovljici.Jaka Peternel se je na koncu uvrstil na skupno32. mesto (9 točk), Matevž Peternel jezasedel 35. mesto (3 točke), Boris Popovičpa je zasedel 37. mesto (1 točka).Upamo in želimo si, da bi naslednje leto sodelovalina vseh tekmah Zahodne lige in dabi sodelovalo čimveč trzinskih otrok.(EP)


28 odsev Glasilo občine TrzinDružina Antalašič zakoreninjena v poslovnem,društvenem in družabnem življenju TrzinaOb vznožju hriba Špruha, visokega 361 metrov,poraščenega z borovci, je v obrtno-industrijskiconi Trzin uredila svoje poslovneprostore in stalno bivališče družina Antalašić:mati Ljubica, oče Brane, sin Mitja in dvojčiciMaja in Monika. Pred petnajstimi leti so sepreselili iz tesnega stanovanja v Ljubljani insi rekli: »Pogum, in bo, kar bo.« Danes so izobrtne, krovsko kleparske delavnice, prerasliv družinsko podjetje, imenovano Pikat d.o.o.,- Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije,trgovina, ki je vezano na to dejavnost.Podjetje družno vodita oba starša. Vse veščinepodjetništva so se v času šolanja v domačempodjetju naučili tudi otroci. Poleg staršev je vpodjetju zaposlena hči Monika, ki obvlada vsafinančno-računovodska dela, tudi pasti izvozain uvoza ji niso neznane. Mitja se je umakniliz družinskega podjetja, in kot večina mladih,prepričanih v svoj prav, išče samostojno pot vživljenje.Maja je zaposlena v enem od trzinskihpodjetij, ki ji nudi delo, primerno njeniizobrazbi.Antalašičevi so bili veseli povabila in ob velikidružinski mizi in dobri kavici smo se razgovorilio vsem mogočem, nekaj tega pa posredujemotudi bralcem Odseva.Ljubica in Brane izhajata iz hrvaškega Medjimurja.Tam imata številne sorodnike inprijatelje, tudi zato sta velikokrat »doma«. Vrodne kraje pa se vračajo tudi zato, ker je vsadružina aktivna v Hrvaško Međimurskem kulturnemdruštvu Ljubljana. Brane je celo podpredsednikdruštva. Vseeno pa se jima sprvanačrtovana vrnitev v domače kraje vse boljodmika. Razlogov za to je vse več – poslovnih,pa tudi zato, ker so se življenja tu navadili,saj so otroci tako rekoč zrasli v Sloveniji.V Slovenijo sem prišel pri dobrih štirinajstihletih iz Čakovca, kjer takrat tam ni bilo šol zakleparje. Zaposlil sem se v Termiki, ob delu pasem končal srednjo gradbeno šolo. Nazadnjesem delal v komerciali. Za samostojno obrtsem se odločil, ko je bila družina že oblikovana.Žal mi je, da zaradi delovnih obveznosti indružine nisem končal ekonomske fakultete.Z Ljubico sva se srečala v Ljubljani. Kot gostinkaje bila zaposlena v hotelu Union. »Kasnejesem delala tudi na sodišču,« dodaja Ljubica, kije končala srednjo ekonomsko šolo in možupomagala pri poslu. »Danes izpopolnjujemznanje, predvsem jezike in psihologijo. Nikolini prepozno. Prav psihologija, ki bi moralabiti, po mojem mnenju, obvezni predmet že vzadnjem letniku osnovne šole, zagotovo pa vsrednjih šolah, je izredno dobrodošlo znanjeza ravnanje v odnosih med ljudmi in v družini.«»Vse, kar sva ustvarila, sva z lastnim znanjemin delom. Moram pa reči«, nadaljuje BRANE,»da mi je v prvih korakih podjetništva stala obstrani stanovanjska zadruga. Kakšne posebnepomoči in koristi od drugih združenj in zbornictako takrat kot danes ni pričakovati.Mnogi si delajo utvare, da bodo s podjetništvomv letu ali dveh uspeli, in čeprav soimeli »boljšo odskočno desko«, mnogi propadejo.Znanje, delo, upornost, kakovost – to jetisto,kar je bilo in bo pomembno v poslovnemsvetu. Če imaš primerno izobrazbo, si uporenin delaven, zastavljen cilj tudi dosežeš. Že kotosnovnošolec sem si zapisoval na hlače, kakose bo imenovalo moje podjetje – ABC. Danessmo kot podjetje v Trzinu in okolici poznani.V matičnem podjetju nas dela pet, podobnopodjetje pa smo odprli še v Medjimurju, takoda sem tudi preko tega povezan s svojim rojstnimokoljem..Je pa res, da je bila in je v družini glavna gonilnasila žena; poleg vzgoje in šolanja otroktudi z vključevanjem družine v življenje krajain različne družbene aktivnosti.«Prav gotovo, daljnega leta 1999, ko je turističnodruštvo organiziralo prvi pohod po mejahobčine Trzin, si se nam pridružila. Sledilo paje tvoje sodelovanje pri organizaciji srečanjatrzinskih podjetnikov, folklornem festivalu...V življenje kraja si tako rekoč potegnila vsodružino. Mož in sin pomagata predvsem vtehničnih skupinah, hčeri pri vodenju različnihprireditev, poleg tega je Mitja aktiven vkolesarskem društvu Felixi...»Po naravi sem izredno družabna, rada sodelujemin pomagam pri različnih aktivnostih,in v tej smeri spodbujam tudi svojo družino.Mislim, da sem kar uspešna. Največkrat smo vaktivnosti vključeni vsi.Človek se ne potrjuje samo na poslovnempodročju, tudi v prostovoljstvu naj bi se.Spoznavamo nove ljudi, spoznavamo okolje,v katerem živimo. Tistega pravega časa, ko biresnično »lenarili«, odmaknjeni od vsega, samizase, pri nas niti ne poznamo. Prosti čas jevsaj zame tisti, ki ga lahko porabim za sodelovanjein pomoč na različnih področjih. Družabnegaživljenja je v Trzinu kar dosti. Žal papremalo druženja podjetnikov, tako v obrtnoindustrijskiconi kot v celotnem kraju.«S tem se strinja tudi Brane: »Naše podjetjesicer sodeluje v OIC z nekaj podjetji, žal paje to tudi vse. Manjka druženje. Zagotovo bimnogo podjetnikov podprlo idejo in sodelovalona primer pri občinskem projektu za ureditevprimernega kotička v coni za druženjev naravi. Ali pa pri dopolnitvi ponudbe športnorekreacijskegacentra. Dajem pobudo,dastopimo skupaj in oživimo balinišče, preprostoponudbo, na primer kave, ob kateri bi selahko družili. Cona potrebuje parkirišča. Odnačrtovanih podjetij z do pet zaposlenimi sotu firme z večjim številom delavcev, več avtomobili.Idealna prometna rešitev v coni jenov uvoz, na primer pri semaforju na Dobravi.Sedanja cesta preko Špruhe je v nemogočemstanju, promet pa gost. Ob gozdu ljudje puščajorazlične odpadke. Lani sem jih s svojimidelavci zbral za cel kontejner, tudi letos sempripravljen to ponoviti. Za povezavo ostalegadela Trzina s cono je nujna povezovalka.«Monika in Maja dopolnita očeta: »To bi bilodobro tudi za nas, rolkarje in kolesarje, ki sepodajamo tja do Mengša in še naprej. Ozkogrlo so stranske ceste v starem delu Trzina,ki so zelo prometne. Najbolje bi bilo ureditienosmerni promet in cesto zožiti s stezo zasprehajalce, kolesarje in rolkarje.«Ker sta že pri besedi, me zanima, v katerosmer se želita poleg poklicne kariere še podati.Monika, ti imaš univ. diplomo iz zootehnike,Maja, ti pa si sanitetna inženirka.MONIKA: »Poleg univerzitetne izobrazbe semtudi računovodja, vendar je moja želja, da bise vključila v raziskovalno skupino za pridobitevalternativnih goriv. Mislim pa, da teh ne bismeli pridobivati na račun prepotrebne pridelavesurovin za prehrano ljudi.«MAJA: »Kar nekaj izkušenj imam že z vodenjemrazličnih prireditev. Rada bi se še izpopolnilav retoriki in se usposobila kot turističnavodička.«Branko, tvoje delo je tudi zamenjava kritinena znamenju ob poljski poti iz Depale vasiproti Trzinu. S tem si najbrž vzpodbudil tudidruge, naj opravijo svoje delo, saj je bil žepred dvema letoma v Domžalah ustanovljeniniciativni odbor za obnovo tega znamenja.V odbor je bilo povabljeno tudi trzinsko turističnodruštvo.»Seveda, če nekaj obljubiš, se obvežeš, potemje treba to tudi storiti.«J. Valenčak


Glasilo občine TrzinKapelica ingrajska cestaČeprav smo v Odsevu pred časom že pisalio pobudi s strani Turističnega društva KanjaTrzin, da se prenovi Kraljeva kapelica na Jemčevicesti, zaenkrat še ne kaže, da bi do adaptacijeprišlo v kratkem. So se pa stvari vendarlemalo spremenile, ko so se sredi aprilana skupnem sestanku odgovorni iz trzinskein mengeške občine odločili, da naj bi se priprenovi kapelice upoštevali načrti, ki jih je vsodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino,enota Kranj, pripravil arhitekt Anton Knavsiz Trzina. Čeprav se ne ve točno, kdaj bodo realizacije prišlo, naj bi bile podrobnejšeinformacije znane v kratkem. Adaptacija Kraljevekapelice, ki je bila zgrajena leta 1924,poslikal pa jo je Stane Čad, je potrebna obnovepredvsem zaradi opaznega nagiba. Dotakrat, ko bo do prenavljanja končno prišlo,pa za njeno lepšo podobo še vedno skrbi ga.Iva Šuštaršič -Goltnarjeva Iva, ki kapelico žedolga leta pospravlja, krasi s cvetjem in prižigasveče.Marsikdo bi si želel, da bi tudi »Malnova« cesta,to je cesta, ki vodi od Mengeške cesteproti Jabljam, doživela obnovo. Glede na to,da je cesta državna, imamo Trzinci pri temproblemu popolnoma zavezane roke. Koneckoncev bi se odločitev o obnovi spodobilaže za to, ker cesta vodi do protokolarnegaobjekta. Zaenkrat se je spremenila samo podobatistega dela ceste, ki pelje od kapeliceproti gradu, ko so po prenovi gradu Jabljeob cesti postavili serijo luči. Kljub temu daje ponoči tam veliko bolj varno in prijazno,nekoliko zmoti vrsta svetilk, ki ni v skladu zidejo o preprečevanju svetlobnega onesnaženja.So namreč premalo zasenčene, tako dase svetloba razpršuje v nebo, obenem pa sotudi prenizke, saj svetloba moti pogled pešcevin voznikov.Kljub nekaterim spremembam, ki bodo torejmorale priti v kratkem, pa je stari del Trzina,predvsem Jemčeva cesta, vsakič bolj privlačenza nedeljske sprehajalce in mamice zvozički, kar pomeni, da je 'ta star Trzin' resničnoduša naše občine.odsev 29Tekst: Jana UrbasPredavanje evropske poslanke Ljudmile Novak v TrzinuDa bi v naši občini spoznali delovanje Evropskeskupnosti, je občinski odbor N.Si v soboto,12.4.2008, v dvorano Marjance Ručigajpovabil evropsko poslanko gospo prof.Ljudmilo Novak, da nam predstavi svoje bogatodelo v Evropskem parlamentu.Večer z E-poslanko je povezoval, že zelouglajeno, dijak drugega letnika SPLOŠNE INUMETNIŠKE GIMNAZIJE Nova Gorica, MaticMušič, ki je za začetek povabil učenko petegaletnika Glasbene šole Grosuplje, Ano-LinoŠkorc iz Škofljice, da nam je zaigrala nekajdomačih skladbic na flavti.Za njo je gostja Ljudmila Novak s svojim predavanjems prikazom skozi računalnik na velikemekranu predstavila svoje zelo obsežnoin raznovrstno delo v evropskem parlamentu.V drugem delu predavanja je odgovarjala navprašanja poslušalcev. Največ jih je bilo vsmislu koristi našega članstva in sprejetja sosednjeHrvaške v ES zaradi njenih neurejenihmeja z nami.Gospa poslanka je odgovorila, da je dobergospodarski napredek že posledica našegačlanstva v ES, glede Hrvaške na njihovepritožbe, da jim oviramo vstop v ES, pa jeresnica ta, da si ga sami otežujejo zaradi njihoveganeizpolnjevanja pristopnih zahtevEVROPSKE SKUPNOSTI.Na kocu še medsebojno izražanje lepih željain srečno pot iz lepe nove dvorane v deževnonoč domov.Občinski odbor N.SiPreds. Janez MušičO potovanju po ButanuV petek, 8. aprila, ob 19.00 je v DvoraniMarjance RUČIGAJ poslanka državnegazbora RSlovenije in nekdanja domžalskažupanja Cveta Zalokar Oražem pripravilaza 42 prisotnih prijetno predavanjein prikaz zelo zanimivih fotografijo deželi BUTAN, kjer seje mudila v preteklem letu. Medpopotovanjem je spoznavala tamkajšnjokulturo in življenje ljudi,srečala pa je tudi poslanca v tamkajšnjiskupščini. Butan je velikza približno dve Sloveniji, državljanovpa je samo 643.000. Poureditvi je kraljevina, vendar jesedanji kralj zelo naklonjen reformamin demokratizaciji družbe.Na koncu predavanja je prisotnezanimalo še veliko podrobnostio možnosti obiska te dežele in oizkušnjah za tako pot.ZoranOpravičiloMedobčinski muzej Kamnik je v CentruIvana Hribarja v Trzinu pripravil razstavoin spremljajoči katalog Pozdrav zbojišča (Prva svetovna vojna in boj zameje po njej na razglednicah), ki je naogled še do 21. maja 2008. Pri pripravirazstave so sodelovali domačini, za karse še enkrat zahvaljujemo. Pri postavitvirazstave je prišlo do zamenjave dveh fotografijFranca Rebolja, po domače Gregčovga,in Franca Cotmana, po domačeMartanovga. Zaradi neljube napake seobema lastnikoma fotografij, ZvonkiŽnidaršič in Marjanu Cotmanu, iskrenoopravičujemo.Medobčinski muzej KamnikMag. Zora Torkar


30 odsev Glasilo občine TrzinTo in ono iz trzinske knjižnicePoleg zelo razgibane redne dejavnosti jenaša prizadevna knjižničarka Majda 8. aprilaorganizirala potopisno predavanje BU-TAN – DEŽELA BESNEČEGA ZMAJA. Tozanimivo in nenavadno deželo je predstavilaCveta Zalokar Oražem. Dvorana je bilapolna in poslušalci navdušeni.Le en teden kasneje je bil v organizaciji knjižniceliterarni večer z bratoma Tomom inJanijem Virkom, katerih življenjska zgodbaje med drugim vezana tudi na Trzin, saj statu preživljala najstniška leta. Kljub obilicidela in pomanjkanju časa sta z veseljemsprejela povabilo in s svojo predstavitvijoter kritičnim pogledom na problem knjige,avtorjev in založništva v slovenskem prostorunasploh razveselila prisotne krajane.Pogovor je vodila njuna sestra Andreja VirkŽerdin. Ne zgodi se pogosto, da bi na istemkulturnem večeru sodelovali kar trije družinskičlani. Tokrat je bil to pravi kulturnidogodek, seveda za »kulturne sladokusce«,ki smo tisti večer prišli v dvorano MarjanceRučigaj. Dr. Tomo Virk je slovenski književnikin pedagog, predava na Oddelku zaprimerjalno književnost in literarno teorijoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani,je predstojnik oddelka, bil je tudi prodekan,dejaven član več strokovnih združenj,urednik številnih literarnih revij, gostujočiprofesor na Poljskem in v Rusiji. Ukvarjase s postmodernistično literarno teorijo inmetodologijo literarnih ved. Je prevajalecfilozofskih in humanističnih del.Jani Virk je prav tako diplomiral iz nemškegajezika in primerjalne književnosti na FFv Ljubljani. Sodi med najbolj plodovite slovenskeavtorje, predstavnike mlade proze.Njegov opus je obsežen in vsestranski: pesmi,romani, kratka proza, otroška literatura,literarna teorija. Zaposlen je na RTVSlovenija kot urednik kulturnih in umetniškihprogramov.Ob svetovnem in slovenskem dnevu knjigev Trzinu je tudi knjižnica sodelovala na letosprvič izvedenem kulturnem maratonu.Celoletni projekt PREBRAL SEM – SVETU-JEM TI je z žrebanjem zaključila mladabralka in povezovalka dopoldanskega programaNina Strmljan. Izžrebani so bili NinaCajhen, Žana Keršič, Mitja Hofer in UršaIvartnik. Vsi so dobili knjižne nagrade. ZaNAJ bralko je bila izbrana Patricija Vlahovič.Knjižno uganko je rešilo deset mladih bralcev.Za zmagovalko je bila izžrebana AnamariaPrezelj.Med najbolj brane knjige so se uvrstile: RowlingJoanne – Harry Potter (vseh sedem delov),Kate Cann – Pozor, mokra tla, Pozor,globoka voda, Pozor, samo za plavalce.Najbolj priljubljene zbirke: Meg Cabot –Princeskin dnevnik, Cindy Jefferies – šolaza zvezdnike, Joachim Frierich – Amanda,Franceska Simon – Grozni Gašper.V mesecu aprilu so knjige darovali: RačiVili, Hojnik Marija, Drofenik Teja, GolobičZora, Novak Nadja.Meta ŽeleznikPo končanem nastopanju v Ljubljanski šahovskidelavski ligi so bile vse ekipe povabljeneše na tradicionalni zaključni turnir.Odzvalo se je 22 moštev, ki so odigralakrajši turnir (5 kol) v pospešenem šahu (po15 minut na igralca). Ta prireditev omogoča,da se vsi šahisti hkrati zberemo na enemmestu, pomerimo med seboj ne glede naNa kratko o šahujakost, obenem pa je to priložnost za podelitevpokalov in drugih priznanj, za kateresmo se borili med ligaškim tekmovanjem.Trzinci smo se turnirja udeležili z dvemaekipama (zaradi zadržanosti nekaterih ninastopilo moštvo Pecos Puba): za Buscotradesmo igrali M. Oberč, A. Grum, B. Bajecin I. Hodžič, ekipo Dom – In Agencija zanepremičnine pa so sestavljali J. Andlovic,S. Mlakar, I. Varga, V. Cvjetinovič in I. Reberšek.Po skoraj štiriurnih borbah smo Trzinci zapuščaliprizorišče z mešanimi občutki: zaekipo Buscotrade je bil nastop zelo uspešen,saj smo z 11,5 točkami (dva dvobojasmo dobili, dva remizirali in proti končnimzmagovalcem izgubili) zasedli sedmo mestoin s tem znatno presegli vse dosedanjeuvrstitve na zaključnih turnirjih. Naši kolegiiz druge ekipe razlogov za zadovoljstvoniso imeli, saj so s šestimi točkami le za lasušli zadnjemu mestu. Na turnirju je z naskokomzmagala ekipa KC Farmacija, ki jeosvojila tudi prvo mesto v prvi ligi.Vse ljubitelje šaha bi rad opozoril in povabilna naš vsakoletni turnir v pospešenemšahu (9 kol), ki bo potekal 18. maja (v počastitevobčinskega praznika) s pričetkom ob9.30 v prostorih osnovne šole Trzin. Medtekmovanjem bo, kot vselej, poskrbljenotudi za okrepčilo.PRIDITE KOT TEKMOVALCI ALI PA VSAJKOT OPAZOVALCI IN NAVIJAČI!


Glasilo občine Trzinodsev 31Šahovski krožekS šahovskim krožkom smo predčasno končali,kar ne pomeni, da ne bomo nadaljevaliv naslednjem šolskem letu. Večina šolarjevbi se z veseljem strinjala, da bi se tudi poukkončal s prvomajskimi počitnicami, tako daza šahiste in šahistke ne bo prehudo in nebodo pogrešali ponedeljkovega krožka, sajbodo namesto tega ta čas prebili na igrišču.V resnici si predčasne počitnice zaslužijo,ker so bili v tem letu zelo prizadevni in sodosegli resnično zavidljive rezultate, na katereje potrebno opozoriti tudi tiste, ki nespremljajo šahovskega področja.Večina se bo vprašala: »Koliko zlatih medaljso dosegli?« Odgovor je, da nobene; vendarrezultatov ne gledamo le po osvojenemmestu, ampak po pridobljenem znanju innapredovanju.Šah poučujem na šoli šele tretje šolsko leto,in v tem sorazmerno kratkem času je šolapridobila in odkrila nekaj dobrih igralcev inigralk, ki so se letos še posebej izkazali inme presenetili.Izpostavila bom Blaža in Aljaža Abeta,Nejca Anžlovarja in Jureta Gregorca, ki soekipno predstavljali šolo na državnem tekmovanjuv Mariboru. V to tekmovanje jebilo vloženega ogromno truda tako s straniigralcev kot staršev in šole.Izpostavila bom deset najboljših igralcevin igralk iz šole, ki so dosegli zelo dobrerezultate.Staš Ahtik, Luka Cah, Zarja Dremel, MitjaHofer, Klara in Klemen Kastelic, Dino Kerič,Anej Kmetič, Nastja Pavlišič in Žan Podboršek.Še malo statističnih podatkov:Prvo skupino je obiskovalo 12 učencev in 4učenke iz prvih razredov devetletke.Drugo skupino je obiskovalo 13 učencevin 3 učenke predvsem iz drugega razredadevetletke.Tretjo skupino je obiskovalo 14 učencev izvseh razredov.Četrto skupino, ki so je sestavljali otroci izvrtca Palčica, je obiskovalo osem otrok ( 6dečkov in 2 deklici).Vse skupaj je na šoli 54 igralcev in igralkšaha.Za konec naj se vsem opravičim, razenčetrti skupini, ker je letos odpadla zabavaob zaključku krožka. Razlog je, da je mojAnej želel predčasno na svet in vam je takopreprečil zelo dobro zabavo in sladkanjes sladkarijam. Diplome boste dobili kljubtemu.Želela sem vam povedati, da sem ponosnana čisto vse, tudi če sem se kdaj jezila navas. Taki smo pač odrasli, ki želimo red indisciplino in tako spregledamo dobre platiotrok. Upam, da ne boste izgubili volje inželje po igranju šaha.Nekaj mnenj igralcev šaha:Mitja Hofer: »Šahovski krožek mi je všečzaradi tekmovanj, na katere smo hodili.«Grega Gabrovšek: »Šahovski krožek mije všeč, ker se na njem zabavam, in mi nidolgčas.«Klemen Kastelic: »Hodim, da se nekaj naučimin zaradi tekmovanj.«Žiga Erjavec: »Na šahu sem se zelo velikonaučil. Naučil sem se zelo dobro igratišah.«Staš Ahtik: »Hodim, da se naučim igratišah.«Aleksander Stojanovič: »Na šahu mi je všeč,ker gremo v računalnico.«Simon Vrbec: »Šah mi je zelo všeč, ker je toigra, kjer ob njej razmišljaš.«Nastja Pavlišič: »Na šah hodim zaradi tega,da se kaj naučim. Redno vsak ponedeljek.«Zarja Dremel: »Že drugo leto se učim igranjašaha. Šah je odlična igra. Osvojila semže dve bronasti in eno srebrno medaljo.«Filip .Bojko: »Pri šahu sem, da se ga naučim.«Jure Gladek: »Na šah rad hodim, ker se gaučim.«Amadej Plesničar: »Na šah hodim, ker mije všeč.«Blaž Primožič: »Na šah hodim, ker mi jevšeč in ker imam rad to igro.«Dino Kerič: »Na šah sem se vpisal, ker mi jezanimiv in mi je všeč.«Lep šahovski pozdrav! Upam, da se jesenividimo v še večjem številu. Več ko nas je,več se bomo naučili in dosegli.Simona PircNovo - S kolesom na DobenoŠportno društvo Skircainkmečki turizem Pri BlažuVabimo vse športno-rekreativne kolesarje,da se povzpnete na Zgornje Dobeno.Vas leži na vzhodni strani Rašice na nadmorskivišini 540 m in je znana po kmečkemturizmu ter pohodniških in kolesarskihpoteh. Ob lepem vremenu vas bo očaralaprijetna okolica in lep razgled na domžalskoravnino in zasavske planine v ozadju.Od Zgornjega Dobena imamo le pol ureoddaljen vrh Rašice (631 m), kjer stoji planinskakoča (odprta je vsak dan razen ponedeljka)in razgledni stolp, s katerega jeprečudovit razgled na okoliške hribe. Prikmečkem turizmu Pri Blažu lahko poseditev prijetnem okolju, se osvežite s pijačo inpodkrepite z domačo hrano.OPIS POTI:Na Dobeno se lahko s kolesom povzpnemo:• Trzin - Loka pri Mengšu - Sp. Dobeno -Sr. Dobeno - Zg. Dobeno (asfaltirana cesta)• Črnuče - Spodnje Gameljne - SrednjeGameljne - Rašica (pri gasilskem domu zapeljemona makadamsko pot) - Zg. Dobeno(asfaltirana in makadamska pot)• Zgornje Gameljne - Povodje - Vojsko -Selo pri Vodicah (zapeljemo na makadamskocesto) - vrh Rašice - spust po pešpotido Zg. Dobena (asfaltirana in makadamskapot)Cilj udeležencev je, da se čim večkrat povzpnejona Zgornje Dobeno in tam pridobijokontrolni žig.KONTROLNI ŽIG:Kontrolni žig se nahaja v gostilni Kmečki turizemPri Blažu, Dobeno 9, 1234 Mengeš,telefon: 01 / 7237 454PRIJAVE:Za sodelovanje se udeleženci prijavijo nakontrolni točki (Kmečki turizem Pri Blažu),kjer dobijo kontrolni kartonček. Za vsedodatne informacije pokličite na telefon:040/870 874 ali pišite na elektronski naslov:jani.muha@guest.arnes.si.ČAS TRAJANJA:PRIČETEK: 20. APRIL 2008ZAKLJUČEK: 30. SEPTEMBER 2008ZAKLJUČNA SLOVESNOST IN PODELITEVPRIZNANJ: 25. OKTOBER 2008CENA:Cena vključuje: kontrolni kartonček, spominskokolajno, zaključno prireditev s srečelovomin kosilom, pijačo. Plača se samoprvi kartonček, vsak naslednji je brezplačen.Cena kartončka je 13 EUR.PRIZNANJA IN NAGRADE:• za 10 opravljenih vzponov bronasta medalja• za 20 opravljenih vzponov srebrna medalja• za 30 opravljenih vzponov zlata medaljain majica• za največje število vzponov pri udeležencihin udeleženkah praktična nagrada• za najstarejšega udeleženca in udeleženkopraktična nagrada• za najmlajšega udeleženca in udeleženkopraktična nagrada• Vsak udeleženec bo sodeloval pri žrebanjupraktičnih nagrad pokroviteljev društva.ŠD Skirca inKmečki turizem Pri Blažu


32 odsev Glasilo občine TrzinČebelice in Pikapolonice obiskaleVrtec TinkaraZa varno vožnjomalčkovOtroci so doživeli izjemno lepe trenutke že ssamim potovanje z vlakom in kasneje z druženjems kamniškimi otroki, ki so nas pogostili sslastnimi piškotki in pijačo. Pot nazaj je potekalaše hitreje kot tja, saj smo bili že kar maloutrujeni od tolikih doživetij. Morda pa pridetenekoč v naš bodoči novi vrtec tudi vi!V petek, 25. 4. 2008, smo se skupini Pikapolonicein Čebele odpravili na izlet z vlakom.Obiskali smo Vrtec Tinkara na Bakovniku,kjer so nas tako otroci kot tudi vzgojitelji inpomočniki zelo lepo sprejeli. Povabili so nas kskupni igri na prostornem in bogato opremljenemigrišču. Otroci so se sprva držali maloob strani, a so se kar hitro navadili na novookolje in otroke okoli sebe. Skupaj z »domačimi«otroki so se podali na raziskovanje igrišča.Ana Gerčar, vzgojiteljicaČistilna akcija odlično uspelaKonec marca je Občina Trzin organiziralaveliko čistilno akcijo, ki smo se ji v sobotodopoldan pridružili tudi zaposleni in otroci sstarši iz Vrtca Palčica. Po »postroju in bojnemposvetu« se nas je okrog štirideset razdelilo vveč skupin, ki so opremljene z vrečkami in rokavicamiprečesale okolico OŠ in šolske poti,obrežje reke Pšate, rekreacijske površine, zelenicemed ulicami, javna parkirišča in otroškiigrišči obeh enot vrtca.Do zgodnjega popoldneva se je nabralo zaskoraj zabojnik smeti, med katerimi je kajpakprednjačila najrazličnejša embalaža (plastenke,vrečke, pločevinke, steklenice ...), našlopa se je tudi kar nekaj odpadnega vejevja, triogrodja dvokoles, odpisana kopalniška oprema,manjši kup gradbenih surovin, obrabljenaavtomobilska obutev ter za dve vedri cigaretnihogorkov...Akcija je kajpak ovekovečena s fotoaparatom,udeleženci pa smo se v lep dan razšli zadovoljniz opravljenim delom ter dvema željama:večkratnemu prijetnemu druženju s takomnožičnim odzivom, hkrati pa, da bi bilo mednami čim manj nemarnežev in paconov, ki jimje vseeno za okolje.Gašper OgorelecSpet je leto naokoli in v naše kraje so ponovnoprišli kolesarčki. V začetku maja so se takoustavili tudi v Vrtcu Trzin, kjer so jih bili zeloveseli. Program Kolesarčki so spoznali že laniaprila, letos pa so ponovno dobili priložnost,da se mu pridružijo.Otroci so se tako za en dan prelevili v pravevoznike in voznice, ki morajo pri vožnji upoštevatidrug drugega, znake, semafor in pešcena prehodu. Da je promet na poligonu potekalskladno s predpisi, sta poskrbela dva usposobljenainštruktorja. Pravilna vožnja je bila zamalčke pravi izziv, a prav vsi so dokazali, daso mu kos. Skozi igro vlog so utrdili svoje znanjeo prometu in ga še nadgradili. In kar je pripoučevanju otrok skoraj najbolj pomembno –učenje je bilo obenem tudi izvrstna zabava!Smeha in igrivosti tako kljub resni tematiki nizmanjkalo, tako da je bilo izobraževanje zavse udeležence lepa izkušnja.Da je varnost v cestnem prometu pomembnazadeva, in je treba znanje o pravilnem obnašanjuponuditi tudi najmlajšim udeležencem,so prepričani tudi v podjetjih, ki so otrokomiz Trzina to izobraževanje omogočila: KerinPovirk d.o.o., Velux d.o.o., Skanteh d.o.o. inCapita d.d. V imenu otrok se jim najlepše zahvaljujemo.Osebje vrtca, sponzorji in izvajalciprograma pa otrokom seveda želijo, da biznanje s poligona kolesarčkov uspešno uporabljalitudi na pravi cesti. Tako bodo mladiudeleženci v prometu nekoliko bolj varni inzaščiteni.Uf, kaj vse se dogaja!Mesec april je bil še bolj taborniško obarvan,kot meseci do sedaj. Taborniki čete Trzinskeskerce smo se udeležili še zadnje rodove lige,kjer so se medvedki in čebelice pomerili v postavljanjušotorke in na poligonu, gozdovnicein gozdovniki pa v postavljanju signalnegastolpa in streljanju z lokom. Zagotovo pa sobile na koncu najboljše palačinke!Takoj naslednji dan smo se odpravili v Ljubljano,v park Tivoli, na Taborniški feštival. Tamsmo uživali v vožnji s kanuji, progi preživetja,izdelovanju obročkov za rutke, gledanju norihkemijskih poskusov, štafeti in lizanju sladoleda!Da je deževalo tisto soboto? Sploh nismoopazili!Energija nam pa še kar ne poide, zato so si članitrzinskega voda Levi in Bučmani v KD Domžaleogledali gledališko predstavo z naslovomHalo, Rdeča kapica. O predstavi so naši skorajnajmlajši medvedki in čebelice povedali, da jebila zelo zelo cool, da so se najbolj prestrašili,ko je nenadoma počilo in so na gledalce zletelibarvni lističi, da je bilo najbolj smešno, kosta se volk in Rdeča kapica lovila, ko je lovecustrelil volka in požrl babico in Rdečo kapicoter ker je bila Rdeča kapica čisto drugačna, kotsmo si jo predstavljali!Nina Savič


Glasilo občine TrzinVremenska sekiricaodsev 33Živahno vreme in sejemSejem bil je živ in predvsem suh, bi lahkorekli za letošnji Florjanov sejem v Trzinu!Živahno, natančneje v znamenju dežnikov,pa je bilo tudi aprilsko vreme, čemur se negre čuditi, saj gre za enega vremensko najboljspremenljivih mesecev v letu. To potrjujetudi stara vremenska modrost, ki pravi:«Več kot ima leto dni, se aprila vreme spremeni.«Tudi aprila smo bili že drugi meseczapored skoraj povsod po Sloveniji deležninadpovprečne količine padavin, nekajmanj jih je bilo le v severovzhodni Sloveniji.Zato pa so bile temperature nekoliko nadpovprečnimi za ta čas, vendar odstopanjaniso presegla pričakovanih okvirov. Tudina lastni koži smo lahko večkrat in skorajpovsod občutili temperaturni primanjkljaj,ki pa ni vztrajal dlje časa. Odtod tudi »normalnost«temperaturnih povprečij. Maj paje pokazal svojo muhavost že kar takoj nazačetku, na srečo pa se nas je vreme usmililovsaj prve in zadnje praznične dni. Če stebili na delovnem mestu med praznikoma»svete OF-e« in dela, ste imeli torej občutek,da je bilo praznično vreme sorazmernoprijazno. Še ena potrditev več, da koristi ni,če mlin stoji (in jezik molči).Upam, da ste letos pravočasno posadili fižolin upoštevali še eno od starih kmečkihpravil, da je saditi fižol za Florjana (4. maj),dovolj zarana. Nekateri Trzinci so se pritoževali,ker je bil Florjanov sejem že ob koncušolskih počitnic oziroma prvomajskihpraznikov, a za to ne gre kriviti domačegaturističnega društva, trzinskih gasilcev alikoga drugega. Pravila so jasna: če godujeFlorjan od ponedeljka do vključno srede,letošnji je »padel« prav na sredo, je njegovvikend pred tem datumom, v nasprotnemprimeru za njim. In to je vsa modrost, institucijaCerkve obstaja dovolj dolgo, da jenekatere zadeve poenostavila. Na primerveliki ponedeljek po veliki noči. Ne vidimrazloga, zakaj ne bi bili praktični tudi našivrli, od ljudstva izvoljeni poslanci in nam»blagoslovili« praznike, kot sta »državnostni«ponedeljek ali »samostojnostni in enotnostni«petek. Tako ne bi bilo treba vsako letoznova brskati po koledarju in pregledovati,kako bomo uskladili praznične dni z dopustniškimi,saj je slednjih za večino vednopremalo. Sicer pa je med Trzinci veliko takih,ki imajo »stalen« dopust vse leto in brezkaterih ne bi bilo tudi na začetku omenjenegasejma in še česa drugega. Mimogrede,tule je praktičen nasvet glede dopusta zavsakega od otrok pripada obema zakoncema(ali »koruznikoma«; delež teh bo pri nasmenda kmalu večji od prvih) dodaten dandopusta. Pozor torej vsi, ki ste še v plodnidobi, bodisi statistični ali dejanski, nikar nečakajte! Poleg tega vas trzinska občina obrojstvu še obdari, kar ste si lahko ogledali venem od preteklih Odsevov.Naj bo dovolj, tudi občinskegavremenskega svetnika rado zanesevstran od vremena, pa ničzato! Saj so nas že v starih, vsega»hudega« polnih časih učili, daso otroci naše največje bogastvo,kar se je pokazalo tudi priletošnjem obračunu dohodnine.Poleg splošne olajšave je namrečprav prej omejeno »bogastvo« zavečino edina dodatna olajšava.Če vam seveda pri plači ne ostanetoliko, da si lahko privoščitevplačila za prostovoljno dodatnopokojninsko zavarovanje. Lebrez skrbi, za vreme vam tudi nastara leta ne bo potrebno plačati!Kot smo nakazali že v uvodu, jebil za marcem tudi letošnji aprilaprilski, in to brez milosti. Padavinskoje zaostal za sušcem zanekaj več kot deset litrov (preglednica),pa vendarle je bila močaveč kot očitna, kar smo lahkoopazovali tudi na kmetijskihzemljiščih onstran železniškeproge, ki so bila kar nekajkrat,sicer le prehodno, pa vendarle,pod vodo. Aprila so bile padavinezelo pogoste, v vsem mesecunismo imeli treh zaporednih dnibrez dežja. Še precej več so ga imeli zahodnoin jugozahodno od nas, zato se ne smemopreveč pritoževati. Velike razlike medkoličino padavin so bile predvsem medzahodno in vzhodno polovico države, sajje prišla do izraza velika vremenska raznolikostSlovenije. V Trzinu je bilo kar 18 dni,ko smo zabeležili manjšo ali večjo količinopadavin (največ, prek 30 litrov, 13. 4.), štiridni z nevihto in šest z meglo. Najnižjo temperaturo,na izpostavljenih legah celo malopod lediščem, smo imeli v začetku meseca(5. 4.). Najvišjo, le malo nad 20 stopinjCelzija, pa konec meseca, ko se je vremeprehodno nekoliko ustalilo.Aprila je bilo vreme res tako, da ne gre izgubljatipreveč besed, sicer pa smo že v zadnjitretjini maja. Povsod ena sam ljubezen, bilahko rekli za maj, ki slovi kot mesec ljubezni.V vremenskem pogledu je lahko vseprej kot ljubezniv. Dan je vse daljši, večeričedalje toplejši, pa tudi sicer se nam obetajobolj svetli časi. Trzinska občina namrečskupaj z drugimi tremi prizadetimi občinamiterja državo za nekaj manj kot milijonevrov proračunskega primanjkljaja v letu2007 zaradi že znanega dopolnila k zakonuo financiranju občin. Kdaj bomo dobilidenar nazaj oziroma ali ga sploh bomo, ješe vprašanje, vsekakor pa se bo do takratzvečer še zelo, zelo, zelo velikokrat stemnilodo nižin…Trzinčanov Miha, občinski vremenskisvetnikP.S. Hvala lepa vsem Trzincem za čestitkeob suhem vremenu v času Florjanovega sejma!Padavine na izbranihmerilnih postajah aprila 2008(v mm oziroma l/m2).POSTAJAPADAVINEGrosuplje 108Domžale 116Vodice 126Podgorje (pri Kamniku) 128Trzin 130Ljubljana 138Trboje 361Polhov Gradec 396Podatkovni viri: Slovenski meteorološki forum, Forumvremenskega društva ZEVS, ARSO, padavinska opazovalnapostaja Trzin.


34 odsev Glasilo občine TrzinIn memoriamPokojni Franc Mušič na oknu svoje sobe z rožami(ki jih je ljubil) ob sedemdesetletnici.Spodnje besede sem močno želel izreči obpogrebu pokojnega brata, Pohanovega FrancaMušiča iz Trzina. Ker pa ostali domači menijo,da bližnji sorodniki nimajo govorov za svojimi,v zadnjem hipu pa nisem več imel možnosti,da bi dobil drugega govorca, prosim, naj vODSEVU (katerega ime je že zelo sporočilno)povem tisto, kar mi na pogrebu ni bilo dano.Na tem mestu tudi prosim vse domače, da binas ta izkušnja še bolj povezala v medsebojniljubezni in spoštovanju.Globoko iz srca se vsi domači tudi zahvaljujemoza izkazano pomoč v žalovanju, vsem,sorodnikom, župljanom in občanom ter sodelavcem,za cvetje, ter vsem, ki so prišli pokropitin k pogrebu, pevcem in župniku gospoduBoštjanu Gučku in prejšnjemu trzinskemužupniku gospodu Krtu, za darovanje sv. mašein izgovorjene v veri vzpodbudne tolažilnebesede.Dragi pokojni brat FranceKo sem bil pred veliko nočjo pri tebi na Golniku,si se že kar dobro počutil in takrat sva načrtovala,da se bova v maju zopet kam zapeljala,kot sva se lanske jeseni domenila na izletu naTrojanah. Tudi še potem, ko so od doma prihajalasporočila o tvojem dobrem okrevanju,nikakor nismo pričakovali, da bi se po nedeljskemvečernem še kar dobrem počutju drugozgodnje jutro brez slovesa preselil k Bogu.V zadnjem času se je med nami osmimi Pohanovimi,petimi brati in tremi sestrami, ker smože večina čez sedemdeseto leto, začelo postavljativprašanje, kdo bo prvi odšel k Bogu, datam poišče mamo, ata, tete in strice in ostalosorodstvo in vse pripravi na naše posamičnoprihajanje v nebeške poljane.Dragi Franc, ker si zdaj ti prvi naredil ta korak,ko trideset let nismo imeli smrti v ožji družini,smo vsi nebogljeno zgubljeni ob žalosti, ki joobčutimo ob tvojem odhodu, vendar se tolažimoz mislijo, da si zdaj že z našo mamo, ki jetako kmalu v našem otroštvu odšla od nas.V tistem času po vojni so bili za verne kmečkeotroke izredno slabi časi, ne toliko gledehrane, kot totalitarnega terorja, ki se je zgrnilonad nas.Naša hiša je vojno preživela s polnim hlevom;v času, ko so odšli naša mama, pa se je po»ljudski oblasti« kmalu spraznil in še ob zemljosmo prišli do dandanašjih dni. Najhujšepa je bilo to, da je bilo v zraku čutiti nekakšnoodobravanje takega pogroma na kmete,in tako smo mi, kot kmečki otroci, zavestnoin podzavestno izredno močno občutili nekakšnozavrženost, iz katere nas ni reševal nobenforum za človekove pravice, temveč samogola moč preživetja in upanje v božjo pomoč,ki nekoč mora prinesti spremembe.Dragi France, danes se lahko čudimo, da smose iz tistega strupenega humusa sploh izvlekliin kolikor toliko postopoma dostojno zaživeli.V našem otroštvu nam je bila v veliko dobrotonaša teta Johana, ki nam je bila kar lep delnašega odraščanja v vsestransko oporo in pomoč.Pozneje smo se je velikokrat spominjali,kako nas je zjutraj ljubeče zbujala za odhodna delo ali v šolo.»Polje, kdo bo tebe ljubil?« - Francelj, te lepebesede je za tebe izjavila najina sestra Tončka,za tvojo ljubezen do dela na polju. Okopavanjain nege poljščin, izdelave butar za kurjavoin še marsičesa podobnega se nisi nikoli naveličalin kulturne rastline niso bile v strahu predteboj, ne spomnim se, da bi kako spodkopal.Tudi tvoje prvo delo v drevesnici je bilo povezanoz ljubečim odnosom do zemlje in rastlinja.In tudi iz poznejših služb so tvoji delovniprijatelji, naj omenim samo Mirka Usa, vednoprinašali pohvale o tvojem vestnem delu.Ob odhodu v pokoj smo drug drugemu zaželeli,da bi sedaj v svoji svobodni državi, ponačelu pravičnosti, tisti z manjšo pokojninoživeli dlje, in tako izbrali boljši del. O tem svatudi midva govorila; in ko danes o vsem temrazmišljam, ne vem drugega odgovora, kot danas rešuje in tolaži samo vera, ki nam govori,da si že pri naših Pohanovih prednikih vnebesih, tistih najbližnjih in najbolj ljubljenihter med ostalimi po tem vrstnem redu; in prosimote, da vse te naše, z novo, svojo močjo,nanovo poženeš, da prosite za nas pri Bogu.Mi, trpeči in žalujoči za teboj na Zemlji in hrepenečipo nebeških dvorih pa bomo zasebnov družinah in pri mašah prosili za tebe in šeza vse naše nebeškega Očeta za polnost, česaruho ni slišalo in oko ne videlo, kar je pripravilnam, ki ga ljubimo.Mengeš, 30.04.2008Anton Mušič, Pohanov ToneNapovednik dogodkov v Trzinu za maj in junij 2008


Vsem Trzincem čestitamo ob občinskem prazniku.


VARČUJEMpri samu NAKUPUJEMgradnja, obnova in nega domaAkcijavelja od 12. 5. do 31. 5. 20082cmgratisstiroporvključeno v ceno2,69 EUR/kosPO NAROČILUPlošče Country 40x40x38cmx 3,8 cm,svetlo siva, rumena, terrakottaBaumit open sistem, 8cm+ Baumit NanoporPutz 1,5mm KPO NAROČILU17,89 EUR/m 2 www.sam.siSAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 RadomljeProdajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60Stranje, Zg. Stranje 1a, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80

More magazines by this user
Similar magazines