bF 6/2008

franciskani.si

bF 6/2008

atLetnik XVIII (CXXIX) • november - december 20086Vera, upanje, ljubezen, to troje ...Manjše sestreDuhovni kapitelj FRAMARomanje po poteh apostola Pavla


KazaloFran~i{kova duhovnost4 Gospod je tako dal meni ...7 Vera, upanje, ljubezen, to troje ...Na{a evangelizacija9 p. Pepi iz Benina10 Misijonarka VesnaIz naših družin12 Manjše sestre sv. Frančiška15 Slovesne obljube br. DraganaVampola16 Inštitut Manjših sester MarijeBrezmadežne18 Od šolarja do minorita19 V hvalo in čast Presveti Trojici22 Ti ljubi zamaški!23 Pri FMM se dogajaFSR24 Spoznavamo brate in sestreFrančiškovega tretjega reda27 Govor ob pogrebu RajmundaLebrehta FSR29 »Vera, upanje, ljubezen – to troje«v Novem mestuNaslovna slikaManjše sestre so prinesle žensko podobo manjših bratov.Mladi Fran~i{ku32 Duhovni kapitelj 2008 v Vipavskemkri`u34 Peš romanje v Assisi za darodpuščanja35 UtrinkiRazvedrilo32 Nagradna številčna izpolnjevankaPravičnost in mir37 Indija: Kristjani so prisiljeni, da sespreobračajo in napadajo cerkveKorenine in sadovi38 Življenje sv. FrančiškaSveta dežela40 Slovenci prvič v Sveti deželi42 Srečanje komisarjev43 S kolesi ob Donavi do Črnega morja44 Romanje po poteh apostola PavlaRevija bratFrančišek – ISSN 1408-0192.GLASILO FRANČIŠKOVEGA SVETNEGA REDA (FSR) V SLOVENIJI.Revija izhaja šestkrat letno.Izdajatelj: Založba Brat Frančišek, v Ljubljani, Prešernov trg 4, SI-1000 Ljubljana, http://ofm.rkc.si/zbf/Člani uredniškega odbora: br. Janez Papa OFM (glavni in odgovorni urednik), br. Mihael S. VovkOFM (Frančiškova duhovnost), br. Peter Skoberne FSR (naslovnica), br. Krizostom Komar OFM ins. Ana Slivka FMM (Naša evangelizacija), br. Metod in s. Mateja Trajbarič FSR (FSR), br. Gregor PavličFSR (Razvedrilo), Igor Pigac FRAMA (Mladi Frančišku), br. Stane Zore OFM (Pravičnost in mir),br. Miran Špelič OFM (Korenine in sadovi, Naše knjige), br. Peter Lavrih OFM (Sveta dežela).Lektoriranje: Vera Lamut. Oprema: Aleš Porenta. Oblikovanje in priprava: Salve d.o.o., Ljubljana.Tisk: Povše, Povšetova 36a, Ljubljana.Naslov uredništva: Ul. Vita Kraigherja 2, SI-2000 Maribor; tel.: 02/22 85 113 ali 041 778 456;e-mail: revija.brat.francisek@ofm.si; faks: 02/22 85 112. Rokopisov in slik ne vračamo.Revija se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki.Prispevke nakazujte na Narodni svet FSR Slovenije, TRR SI56-2420-1900-4608-820 Raiffeisen bankad.d. Maribor; pri plačilu se sklicujte na 00 700-08.Glasilo izhaja z dovoljenjem cerkvenih oblasti.Gospod naj ti podari mir!Oktobrsko praznovanje sv. Frančiška inDuha Assisija, ko smo se na različne načinespominjali miru in prosili zanj, je že zanami. Sv. Frančišek Asiški je bil znan kotvelik delivec miru, Gospodovega miru. Vnovembru pa želimo miru vsem, ki so žeodšli s tega sveta.Gospod, daj jim večni pokoj.In večna luč naj jim sveti.Naj počivajo v miru!Nikakor pa v svojim molitvah ne smemopozabiti na poživitev vere, utrditev upanjain na gorečo ljubezen. To troje mora vednoznova odzvanjati v nas in nam pomagatisprejemati božjo voljo. O pomembnostivere, upanja in ljubezni je spregovoril tudip. Stane Zore na pokrajinskem taboru FSRv Novem mestu.Vse naše življenje naj bi bilo prežeto z zaupanjemv Gospoda in njegovo previdnost,kar nam pomaga, da moremo biti veseli inzadovoljni. Veselje v Gospodu je namreč našamoč (prim. Neh 8,10).Veselje inzaupanje jeprisotno tudiv mladih, ki seodločajo stopitina pot zaGospodom,pa čeprav načisto nov innepoznan način.Preberitesi, kako o odkrivanjusvoježivljenjskepoti razmišljajomanjšesestre sv.Frančiška.Bog seveda nagovarja skozi vse čase, takosmo v minulih mesecih obhajali tudi nekajslovesnih zaobljub: pri sestrah klarisah,bratih minoritih in bratih frančiškanih.Vsem slovesno zaobljubljenim želimo velikovztrajnosti in zaupanja v Gospoda!Pred nami je tudi čas pokrajinskih volilnihkapitljev FSR, ki bo v jadra pokrajinskihbratstev prinesel novega vetra. Polni zagonain novih moči pa lahko naredimo več inbolje, predvsem pa smo bolj drug drugemuv pomoč.Naj bo torej v nas vera, upanje in ljubezen,da bomo mogli vztrajati in se soočati stakimi in drugačnimi življenjskimi preizkušnjami.Ne pozabimo, da je ljubezen tista,ki je potrpežljiva, ni brezobzirna, ne mislihudega, … Ljubezen nikoli ne mine (prim.1 Kor 13,1-13).Apostol Pavel je s svojimi pismi na čudovitnačin pokazal svojo skrb in ljubezen dozaupanih mu ljudi. Znal jih je opogumiti inznal jih je okarati, karkoli je bilo potrebno.V odnosu do njih je bil iskren. Iskreni pasmo lahko samo, če zaupamo v Gospoda,ker se nam na ta način ni treba ničesar bati,saj je On z nami.Bodimo tudi mi z Njim in delajmo dobro!•Vse dobro!br. Janez Papa3bratFrančišek 6 • 2008


Gospod je tako dalmeni ...Pismo generalnega ministramanjših bratovDragi bratje,letos se vam v spominu smrti našegaočeta in brata sv. Frančiška pridružujemotako, da skupaj z vami ponovno beremoOporoko, povzetek njegovega življenja innjegove evangeljske poklicanosti.V tem besedilu Frančišek ponovno prehodisvoje življenje v luči pobude Najvišjega. Vnjem prepoznamo karizmatično obliko našeosebne in skupnostne poti v hoji za njim, kijo moramo živeti danes, v življenjskem inkritičnem soočenju z našim časom.V tem pismu, ki je zadnje v našem služenjuv generalnem definitoriju, zaključujemopot, ki nas je spodbudila, da smo prehodiliprednostne naloge reda s trajno in začetnoformacijo manjšega brata, učenca, ki sledistopinjam svojega Gospoda in Učitelja,ker sta ga osvojili njegova oseba in njegovabeseda. Kakor opozarja novi dokument otrajni formaciji, ki je bil nedavno objavljen,nas vse v različnih obdobjih in življenjskihrazmerah stalno zadeva pot formacije.Življenjska pomembnost tega področja zanašo sedanjost in zato tudi za prihodnostnašega življenja je očitna.V našem času bi radi poživili privlačnost,s katero sta Jezus Kristus in Frančiškovoživljenje delovala na vse nas. Zavedamo se,da brez te globoke privlačnosti, ki vzbujain oblikuje naše danes tako nestalne željeni veljavne vzgojne ponudbe. Brez vsakdanjegavarovanja osebnega prijateljstvaz Gospodom bo vsaka vzgojna pot zašla vnavado in razočaranje.Skupaj torej prehodimo stavke, ki jihnajdemo v Oporoki.Gospod je dal meni, bratu Frančišku,da sem začel delati pokoro.Sv. Frančišek nam pripoveduje zgodboposebne ljubezni, ki ga je osvojila in očarala:pred vsako njegovo namero je neki nepričakovanin presenetljiv dogodek posegel vnjegovo življenje. Njegova in naša poklicanostpotapljata svoje korenine v skrivnostljubezni, ki nas prehiteva in nas spremlja,tako da nas osvoji in spet od znotraj pretresetisto otopelost, ki jo je zaporedje dni, kiniso vedno lahki in jasni, ustvarilo v nas.Ob tem dogodku se vname pot spreobrnjenja,na kateri na prvem mestu ni tolikonaš napor, kot želja samega Boga, da binas srečal in nas ljubil. Spreobrnjenje sezačne z odkritjem Boga kot Očeta, ki ljubiživljenje vsake svoje stvari in ji je blizu.Frančišek oznanja »materinsko« nežnostobličja Jezusovega Očeta: potem postanemogoče, da na formacijo vse od začetkafrančiškanskega življenja gledamo kot napot spreobrnjenja. Čutimo nujno potrebo,da čas začetne vzgoje ponudimo kot časpostopnega in hkrati zahtevnega uvajanjav spreobrnjeno življenje.Frančiškov »delati pokoro« začenja življenje,ki je odgovor na Očetovo usmiljenje.Verjamemo, da je v ta celosten odgovor ševedno mogoče uvesti tistega, ki trka na našavrata, kakor tudi ta odgovor smelo in odločnopredložiti bratom, ki so v različnih obdobjihživljenja ter v različnih družbenih in kulturnihrazmerah, v katerih živijo. Ta odgovor sehrani preko duha svete molitve in pobožnosti,po katerem je naše srce lahko obrnjeno h Gospodu,oči pa široko odprte v svet in krivičnotrpljenje velikega dela človeštva.Gospod me je sam pripeljal med gobavcein bil sem usmiljen z njimi.Spreobrnjenje je sad Božje pobude, ki nasdoseže preko srečanja z drugim, ki se ga nebojimo več kot sovražnika, ampak ga odkrijemokot bližnjega. Frančiškova odločitev,da bo prve brate oblikoval v bolnišnicahza gobavce, ni naključna. Hotel jim je datidoživeti, skorajda občutiti tisto muko, ki joje sam doživljal med sladkostjo in grenkobo.Mar on sam ni bil osvojen prav v tistemtrenutku, v katerem je občutil gnus, in seje tako odprl novemu srečanju z GospodomJezusom, ki se skrivnostno istoveti z ubogim,zavrženim, gobavcem?Pogosto ponavljamo, da je naša vzgojnaponudba preveč teoretična in da sta mestonaše formacije resničen svet in bratstvo.Vprašajmo se torej, koliko smo tudi z različnimiodločitvami in oblikami blizu ubogimnašega časa, ki so pogosto sad nasilja globalizacijein njenega poenotenega trga. Ali smopripravljeni hoditi z njimi in živeti z njimikot manjši? Naše vzgojne poti namreč pogostopredstavljajo neki privilegij in položaj, kije v nevarnosti, da nas oddalji od resničnegaživljenja mnogih naših sodobnikov.Vprašati se moramo, ali se prepoznamov formaciji, v kateri ni pogumnih odločitev,ki bi naše vzgojne poti približale gobavcemnašega časa. Ali lahko vzgajamo v zaprtostizavarovanih prostorov, v katere se najmanjšibojijo vstopiti?Gospod mi je dal tako vero v cerkvahin v duhovnike.Pot spreobrnjenja sv. Frančiška nam kaže,da učenci postanemo tako, da hodimo v tistivečji skupnosti učencev, ki je Cerkev. Potopljenv živo skrivnost Božjega ljudstva, ki roma včasu, je Ubožec srečal Gospoda Jezusa v gobavcih,v evangeliju, v bratih in v stvarstvu.Priznavamo, da naša formacija ne moredrugače, kot da je pozorna na življenje inna pot Cerkve, ki se za nas ponavzočuje vkonkretnosti tolikih krajevnih Cerkva, v katerihživimo in oznanjamo evangelij. Manjšibrat v svoji poklicanosti in poslanstvu rastev Cerkvi, s Cerkvijo in v službi njenega poslanstva.Zdi se nam pomembno, da na tospomnimo tik pred osemstoto obletnico,odkar je gospod papež sprejel evangeljskinačrt sv. Frančiška in njegovih bratov.Vzgajati se v občestvu Cerkve za naspomeni poglobiti poslušanje Božje besede,ki jo je Frančišek povsod častil in zbiral.Poklicani smo k oznanjevanju evangelija, kiga poslušamo tudi preko dobre intelektualneformacije za poslanstvo, ki bo vedno bolj odprtosrečanju z današnjim svetom in dialoguz njim. Poslušanje Besede dosega vrhunec vobhajanju zakramentalnih znamenj, v katerihse sam vstali Gospod ponavzočuje v svojiCerkvi in deluje za odrešenje sveta.Gospod mi je dal brate.Ali bi sv. Frančišek lahko živel evangelijbrez daru bratov, ki so bili skupaj z njimučenci edinega Učitelja? Dar bratov ni nekajobrobnega ali zgolj v službi daru evangeljskepoklicanosti, ampak ji notranje pripada.Naše bratstvo se tako razodeva kot teološkiprostor, v katerem Gospodova navzočnostin delovanje postaneta prosojna v kakovostinaših medsebojnih odnosov, v odprtosti zadruge in v podrejenosti vsem.Ali naše vzgojne poti upoštevajo posebnoskrb, ki jo danes od nas zahteva našebratstvo? Ne moremo vzgajati tako, dabi svojo poklicanost živeli kot monade.Zato nam prihaja naproti tudi pripomočeknačrta življenja na svojih različnih ravneh:osebni, krajevni in provincialni. Vedno boljje nujno, da od začetne vzgoje naprej spremljamobrate na poteh rasti in ozdravljanjavse do zadnjih globin zgodovine vsakegaposameznika, njegovega čustvenega svetain njegovih odločitev. Prav tako je nujnospremljati brate na podobnih poteh sprave4 5bratFrančišek 6 • 2008bratFrančišek 6 • 2008


s samim seboj in spreminjanja, da bi lahkoživeli dobro, lepo in srečno življenje, ki jenaznanilo in predokus Božjega kraljestva.To je tudi pot trajne formacije, da bi živelibolj človeške in bolj zrele odnose.Sam Najvišji mi je razodel, da moramživeti po vzoru svetega evangelija. Injaz sem dal na kratko in preprosto zapisatiin gospod papež mi je potrdil.V kratke in jedrnate besede sv. Frančišekzgosti svoj evangeljski uvid, ki ga je takopreblisnil in osvojil, da se je izoblikoval vnačrt življenja, ki ga je bilo treba predstavitiCerkvi, da bi ga lahko javno živel. Ne gre zazasebni načrt, ampak za možnost, v katerilahko mnogi, tukaj in sedaj, prepoznajo zasedejanski Božji klic k življenju po evangeliju vpokorščini, brez lastnine in v čistosti.Skoraj je pred nami obhajanje osemstoletnicepreprostega Frančiškovega dejanja,ko je prišel pred gospoda papeža in prosilza potrditev svojega načina življenja. Odtlejso se mnogi bratje prepoznali v njem in vnjem našli pot, da so v različnih časih živelikot Jezusovi učenci. Spomin na tisti dan inna tolike zgodbe, ki so mu sledile, je danes zanas živ in celo prispeva k temu, da začrtamoobrise obličja našega bratstva v tem tako posebnemin za vse nas tako izzivalnem času.Naše vzgojne poti živijo iz tega živega spomina,da bi evangeljska poklicanost manjšihbratov postala možna tudi danes, v spremembičasov, ki od nas zahteva, da živimo vresničnosti nenehne spremembe. Evangelijse ne spreminja, prav tako pa je res, da časi,kraji in kulture niso popolnoma ravnodušnido njegovega sprejemanja v življenju. Zato senam dolžnost vzgoje danes zdi tako zapletenain hkrati tako navdušujoča.Obhajanje milosti začetkov lahko v nassprosti milost prihodnosti, če ne bomo pobegniliklicu, naj daru svoje poklicanosti nevračamo v zaprtosti naših samostanov, ki sopogosto prazni, ampak v velikem samostanusveta, ki je edini, ki nam resnično pripada inv katerem se moramo počutiti kot doma.Gospod mi je razodel pozdrav, ki najga izrekamo: »Gospod naj ti da mir!«Sv. Frančišek je kot srčiko svojega poslanstvaprepoznal oznanjevanje miru, kise istoveti s Kristusom: »On je naš mir!« (Ef2,14). V resnici gre za višek poti njegovegapoklica in poslanstva.V svetu, ki ga globoko parajo delitve innapetosti vseh vrst, verjamemo v evangeljskoutopijo bratstva manjših, zlastipo dejanjih vzajemne gostoljubnosti inodpuščanja. Tako bomo lahko hodili skozinaš čas in oznanjali evangelij iz svojih ranin uboštva, ki smo jih začeli zdraviti v tejdelavnici upanja in sprave, ki je lahko našebratsko življenje.Tudi mi, grešniki, ki jim je bilo odpuščeno!Vzgajati se za mir pomeni naučiti se obvladovatikonflikte, sprejemati nenasilen načinživljenja, naučiti se umetnosti iskrenega invedrega dialoga v medsebojnem upoštevanjuin spoštovanju. Skupaj se bomo oblikovali,da bomo v okoljih, v katerih živimo, kotzares potrpežljivi in navdušeni delavci zamir postali kvas sprave, tudi v razmerahpatpoložajev in preprek za mirno sožitjein za spoštovanje pravic vsakega človeka inpredvsem za tolike uboge.Dragi bratje, te besede vam izročamo zzaupanjem, da bo pot spreobrnjenja in spremembe,ki nam jo sv. Frančišek pripovedujev svoji poslednji volji, za nas, ki se zahvaljujemoNajvišjemu za dar poklicanosti, da kotučenci Jezusa Kristusa živimo življenje manjšihbratov, postala spremljevalka na poti.Zlasti vas prosimo, da z nenehno inzaupno molitvijo spremljate pripravo naobhajanje bližnjega generalnega kapitlja,da bo to čas milosti na naši poti spreobrnjenjain vračanja daru, ki smo ga prejeliod Gospoda v dobro sveta. •Rim, 17. septembra 2008Praznik vtisnjenja ran sv. FrančiškuProt. št. 099154Vaši bratje v generalnem definitoriju:Br. José Rodríguez Carballo OFM,generalni ministerVera, upanje,ljubezen, to troje ...Razmišljanje p. Staneta ZoretaOFM na taboru FSR v Novem mestuIz vsebine poglavja lahko razberemo, da sodarovi, ki so jih prejeli posamezni verniki,v skupnosti povzročali zmedo. Zato je Pavelpostavil nekaj načel, po katerih naj bi Korinčaniprepoznavali darove in jih tudi dejanskouporabljali v korist skupnosti.Prvo načelo je, da vsi darovi prihajajo odistega Duha. Zato med njimi ne more bititekmovalnosti in še manj izključevanja.Darovi se med seboj dopolnjujejo. Drugonačelo pravi, da so darovi dani v korist in rastkrščanske skupnosti. Sicer je obdarovan resposameznik, vendar dar ni namenjen samonjegovi osebni rasti v dobrem, ampak muje dan, da bi prav preko tega daru postajalživ kamen, ki se vgrajuje v duhovno stavboKristusovega skrivnostnega telesa (prim.Papež Benedikt XVI. je 28. junija lanirazglasil Pavlovo leto, 28. junija letos pa gaje med slovesnimi večernicami v bazilikisv. Pavla izven obzidja odprl. Razumljivoje torej, da ima v času, ki ga zamejuje letosv. Pavla, prav ta veliki apostol narodovposebno mesto v vsem dogajanju v Cerkvi.Zato tudi ni presenetljivo, da so se odgovorni,ko so se odločali o temi letnega taborapokrajinskega bratstva, odločili za temo, kinam jo ponuja sv. Pavel.Ko človek razmišlja o resnicah in skrivnostih,ki jih sv. Pavel razgrinja nam, kristjanom,si želi, da bi mogel tudi sam doživetito, kar je Pavel doživel in opisuje v Drugempismu Korinčanom: »Vem za človeka v Kristusu.Pred štirinajstimi leti je bil vzet dotretjih nebes – ali v telesu, ne vem, ali breztelesa, ne vem, to ve Bog. Vem tudi, da je bilta človek – ali v telesu ali brez telesa, ne vem,to ve Bog – vzet v raj in je slišal neizrekljivebesede, ki jih človeku ni dovoljeno spregovo-1 Pt 2,5). Tretje načelo določa, da korist,6 riti« (2 Kor 12,2-4). Pavel je resnice, o katerihgovori, zrl na način, ki še njemu samemu nijasen, kakor je povedal zgoraj. Ne ve, ali seje to dogajalo v telesu ali brez telesa. Namseveda takšno srečanje z resnicami ni dano,zato moramo poskusiti iz Pavlovih besedizluščiti tisto sporočilo, ki naj ga živimo midanes in ga prenesemo v naš čas.Tema tabora je vzeta iz Pavlovega prvegapisma Korinčanom, iz 13. vrstice 13. poglavja.S to veliko trojico je Pavel pravzaprav sklenilpoglavje, katerega vsebino pogosto poslušamoin nam je vsem dobro poznana. To poglavjeje namreč hvalospev ljubezni. V poglavju,ki je pred tem, torej v 12., Pavel spregovori orazličnih darovih, ki jih Sveti Duh daje Cerkvi.ki jo ima od posameznega daru skupnost,določa njihov vrstni red, ki potem v četrtemnačelu pravi, da je dar prerokovanja višji inpomembnejši kakor dar jezikov. Za nas jenajpomembnejše peto načelo, ki ga Pavelpotem na široko izpostavi v trinajstem poglavjuPrvega pisma Korinčanom: ko naštejerazlične darove, namreč pravi: »A vendarmorate hrepeneti po večjih milostnih darovih.Naj vam pokažem še odličnejšo pot« (1Kor 12,31). In tu se njegova beseda prevesiv trinajsto poglavje, na začetku katereganam zazvenijo znane besede: »Ko bi govorilčloveške in angelske jezike, ljubezni pa bine imel, sem postal brneč bron ali zvenečecimbale« (1 Kor 13,1).7bratFrančišek 6 • 2008bratFrančišek 6 • 2008


8bratFrančišek 6 • 2008V celotnem trinajstem poglavje natoPavel govori o ljubezni, ki je tista odličnejšapot, ki je nad vsemi drugimi darovi. Pove,da je znanje brez ljubezni prazno, da stapreroštvo in vera, pa čeprav še tako močna,da bi lahko gore prestavljal, brez vsebine,če v njiju ni ljubezni, in da je dobrodelnost,čeprav vodi do darovanja samega sebe, če vnjej ni ljubezni, brez koristi.Nato pa nas Pavel preseneti. Na koncumogočnega liričnega slavospeva ljubeznibi pričakovali, da bo nekako naredil pikona i. Vendar tega ne stori, ampak zapišestavek, ki ga imamo pred seboj: »Za zdajpa ostanejo vera, upanje, ljubezen: to troje«(1 Kor 13,13). Kljub temu pa se ne izneverihimni ljubezni, ki jo je prepeval v celotnemtrinajstem poglavju, saj temu doda stavekkot zadnjo potrditev tega, kar je govoril vcelotnem poglavju: »In največja od teh jeljubezen« (1 Kor 13,13).Vera, upanje, ljubezen. Ta trojica nam jedobro znana. Večkrat jo vidimo upodobljenona različnih slikah ali kipih v cerkvah. Običajnoso to tri žene, od katerih ima ena v rokahkriž, kar prestavlja vero, druga drži sidro, karpomeni upanje, tretja pa srce, kar je splošnosprejeto in povsem enoznačno razumljenoznamenje ljubezni. Cerkev je to trojico poimenovalateološke ali kar Božje kreposti.Danes je v svetu veliko govora o vrednotah.Kljub temu smo v nevarnosti, da sprevržemovrednote (v precejšnji meri so žesprevržene). Ob poudarjanju enih vrednotpozabljamo na druge, ki so pravzaprav nosilnein bi jim morale prve služiti. Priznatimoramo, da ob rasti vseh mogočih vrednotv našem času človek vedno bolj izgubljavrednost in ni več nosilna vrednota vsehdrugih vrednot.V zgodovini človeštva je neke vrste zakon,ki izraža domotožje in potrebo po nekidoločeni resničnosti, kadar te resničnostimanjka. V vsakdanjem jeziku bi lahko rekli,da se zdravja prav zavemo šele takrat, kadarzbolimo, ali pa da znamo mir v resnici cenitišele tedaj, kadar miru ni. To misel lahko prenesemotudi na notranje zadržanje človekain na naše medsebojne odnose. V našemčasu se vse bolj zavedamo, da ne moremoživeti samo od resničnostnih šovov, reklam,neotesanosti, mode in potrošnje. Za zdravobivanjsko okolje človeka nujno potrebujemokreposti, ki so izključno človeške resničnosti.Samo za človeka lahko rečemo, da je kreposten.Kreposti so v krščanstvu močno poudarjene.Vsak izmed nas je o njih slišal in se onjih učil pri verouku, so pa tudi občečloveškein celotno družbo napravljajo boljšo. TomažAkvinski je dejal, da kreposti spreminjajočloveka. In če kreposti spreminjajo posameznika,potem se mora ta sprememba nujnoodražati tudi v celotni družbi.In kaj pravzaprav je krepost? Če v našivsakdanji govorici rečemo, da je nekdokreposten, to pomeni, da ga imamo za poštenega,pravičnega, miroljubnega, vztrajnega,skromnega, zmernega in še marsikajtemu podobnega bi lahko dodali. Po mnenjuakademika Antona Trstenjaka je krepostza našega človeka nekaj tako velikega, dajo praktično enači s svetostjo. Največjaodlika, ki smo jo sposobni pripisati nekemučloveku, je, da je pošten in pravičen, to sepravi, da je kreposten.Na neki način nas v tem potrjuje tudiSlovar slovenskega knjižnega jezika, kipravi, da je krepost moralno ali značajskopozitivna lastnost, in dodaja, da je tovztrajno obvladovanje negativnih teženjin teženje k dobremu. Katekizem katoliškeCerkve pa pravi, da je krepost »trajno intrdno razpoloženje delati dobro. Krepostomogoča človeku ne samo, da izvršujedobra dejanja, ampak da si za to kolikorle mogoče prizadeva. Krepostni človek zvsemi močmi teži k dobremu; trudi se zadobro in se za dobro odloča v konkretnihdejanjih« (KKC 1803). »Kreposten človekje tisti, ki svobodno udejanja dobro« (KKC1804). »Cilj krepostnega življenja je v tem,da postanemo podobni Bogu« (sv. Gregoriz Nise, beat. 1). •se nadaljujep. Pepi iz Benina26.09.2008: Prisrčen pozdravv domovino Slovenijo!Danes sem že dvakrat poskušal elektronskopošto, pa ni šlo. No, upam, da bosedaj šlo. Dopoldne sem bil torej v vasi Kounadorgouin v popolnem miru in veseljusmo razdelili 60 otrokom in srednješolcemdenar v vrednosti 280,00 evrov.Vesel sem bil, da so bili tako mirni, pohlevni,veseli, da so dobili pomoč, pa čepravje bila – računano na posameznika – skorajzanemarljiva. Med prejemniki je bilo nekajkatehumenov, kristjanov, večina pa krščanskonevernih. Pred delitvijo in po njej pa smovsi skupaj molili s prostimi besedami ter očenašin zdravamarijo. Veš, kako vsi s poslušanjemali izgovarjanjem molijo. Kako je tolepo: verno ljudstvo. Najbolj normalno je, dase moli in da se kliče Božje ime ... Kako bomto pogrešal v SLO! Še to: vsakdo, ki je hoteldobiti pomoč, je moral vsaj nekaj prinesti:koruzo, sirek, oves, jam ali kaj drugega. Pomembnaje bila vzgojna ura: če boš dal, bošdobil, kot pravi evangelij. Kdor ničesar ne da,ničesar ne dobi. Potrebno je znati prispevatiin deliti. Vse stvari, ki so jih darovali, pa smoz mladimi iz frančiškanske mladine odložiliv skladišče Karitas, ker bomo v petek, koprihajajo naši ubogi, prejete darove razdelilimednje. No, danes se je lepo začela tudiprodaja šolskih potrebščin osnovnošolcemin srednješolcem iz naše župnije. S pomočjodenarja iz Slovenije, smo se lahko tako organizirali,da jim prodajamo po nižji ceni. Vsoprodajo sem zaupal nekaj mladim iz iste družine.10 odstotkov od vsega prodanega pabo njihov zaslužek za novo šolsko leto. Takobodo uspeli mirno začeti novo šolsko leto.Sedaj smo imeli zopet močno neurje,nevihto. Vse je ostalo vredu, tudi novi zabetoniranikamni, ki so jih danes zidarjipostavljali na delu župnijskega dvorišča.Jutri bodo končali in tako bo v nedeljo pomembendel dvorišča pripravljen in nov. Tobodo ljudje veseli in ponosni! V Afričanihje veliko ponosa ob lepih stvareh v njihovižupniji!p. Pepi ob obisku v SLoveniji na oratoriju pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah 9bratFrančišek 6 • 2008


Napovednik dogodkov10bratFrančišek 6 • 200810.10.2008: Pred misijonsko nedeljoPrisrčen pozdrav v Slovenijo v tednupred skorajšnjo misijonsko nedeljo!Tudi pri nas se nanjo pripravljamo zmnogimi dejavnostmi in molitvijo. Letosbo na misijonsko nedeljo med nami celonaš škof in nas bo vabil, da naj vsak krščenecpostaja prepričan misijonar v svojemokolju in pri delu.Sicer pa je bil danes podoben dan kotvsak pete, le da smo imeli na obisku bratefrančiškane-minorite, ki vodijo katoliškiradio v Beninu. Imeli smo kratek intervjuo evangelizaciji v naši župniji in področju.Z mladimi smo čistili župnijsko dvorišče,odstranjevali rjo s pločevinastih plošč, čistiliučilnici za začetek verouka ...Sestram Katarine Aleksandrijske sempomagal napisati z računalnikom zahvalnopismo, a ga nismo mogli natiskati, kerso vzeli elektriko. Zmolili smo večernice,del rožnega venca, a elektrika še vedno niprišla. Tako so morale sesti v avto in se vrnitiv svoj kraj, oddaljen 30 km. Hvala Bogubo jutri nekdo šel v njihov kraj, tako da jimbo zahvalno pismo lahko izročil. Med temčasom je namreč elektrika vendarle prišlain sem pismo lahko stiskal. Tukaj je cel kupšlampastih tehničnih težav ... Kar naprej ...Lep in vesel pozdrav iz Natingouja, Benin.Stalna povezanost v molitvi in v ljubezni,ki poganja Kristusovo Cerkev. •p. Pepi LebrehtMisijonarka VesnaSpominjam se svoje prve Stične (kje je žeto ). Vsa navdušena, z odkritimi sanjami,da bi postala misijonarka, sem se odločila, dase odpravim na delavnico, povezano s to tematiko.S ponosom sem nase prilepila listekz napisom »Misijonarka Vesna« in naslednjouro vztrajno vabila mlade z ulice k Jezusu.Čutila sem, da sem ob pravem trenutku napravem mestu ...Prav ta občutek se je v meni ponovno pojavilletos, ko je naša ulična ekipa zajadralaše globlje na ulice, da bi se zares srečala zmladimi, ki so tam, prav takšnimi, kakršniso: navdušenimi, žalostnimi, zaskrbljenimi,razigranimi, dvomljivimi, apatičnimi, družabnimi… Z mladimi, ki so se odmaknili,ker so potrebovali malo miru, tistimi, ki jihfestivalski del ne zanima, spet drugimi, ki sodruženje povezovali s pitjem alkohola ...Nismo bili tam zato, da bi moralizirali,da bi odvzeli alkohol, napotili vse mlade naglavno prizorišče, k maši, ampak zato, da timladi ne bi ostali sami, da bi skupaj okusilidelček duha Stične, da bi se srečali.Za razliko od mojega prvega »misijonskegaposlanstva« tokrat nisem z besedo niti enkratpovabila mladih k Jezusu, trudila pa sem sebiti Njegova priča, prav takšna, kakršna sem.Da, in ZARES smo se SREČALI ... •Vesna Jug, ulična ekipa StičneNOVEMBER• 7.-9. 11. 2008: Uvajanje v kontemplacijo, bratje kapucini (Kančevci)• 8. 11. 2008. Pokrajinski kapitelj ljubljanske regije FSR• 14.-16. 11. 2008: Pevski konec tedna, bratje kapucini (Kančevci)• 14.-16. 11. 2008: Svetopisemske figure: Oče, mama, otrok v Svetem pismu, Kančevci• 21.-23. 11. 2008: Naveza velikodušnosti – srečanje za animatorje, bratje kapucini• 22. 11. 2008: Pokrajinski kapitelj mariborske regije FSR• 23. 11. 2008: Narodni svet FO in FRAMA• 28.-30. 11. 2008: Duhovne vaje s cerkvenimi očeti: Janez Krizostom – Pavlovobčudovalec (Kančevci)DECEMBER• 6. 12. 2008: Pokrajinski kapitelj primorske regije FSR• 9. 12. 2008: Narodni svet FSR• 26.-31. 12. 2008: Osebno spremljane duhovne vaje v Frančiškovem duhu, Vipavski Križ• 29.12.2008-1.1.2009: Duhovna obnova s silvestrovanjem za družine in druge, KančevciLETO 2009• 9. 1.-11. 1. 2009: Duhovne vaje za Frančiškove otroke• 13.-15.3.2009: Duhovne vaje za FRAMO (Kančevci)• 29.3.-5.4.2009: Radijski misijon na radiu Ognjišče• 13.4.2009: Ljubljana -Cankarjev dom: Dan frančiškovske karizme• 17.4.-18.4.2009: Klarin dan mladih in festival Frančiškovih otrok (Nazarje)11bratFrančišek 6 • 2008


Manjše sestre sv. FrančiškaNič novega in vendar novoManjše sestre sv. Frančiška smo majhnain nova skupnost. Večkrat nas sprašujejo,zakaj še ena nova skupnost, kaj je novegaprinesla v ta prostor, ali ni že dovolj ženskihredov … ipd. Ne znam odgovoriti na vsata vprašanja, ker ni šlo za to, da bi naredilinovo skupnost, nov red, novo oblikoposvečenega življenja, pač pa je pot, ki joživimo, le odgovor na to, kar smo čutile vsebi kot klic Boga Očeta. Zavedamo se, dače je ta načrt in to početje zgolj človeško,bo propadlo, če pa izhaja iz Boga, se nebo moglo uničiti. Naj bo zato slavljen BogOče, Stvarnik nebes in zemlje! To je tuditisto prvo, kar želimo živeti in oznanjati ssvojim življenjem.Pot skupnosti se je oblikovala medintenzivnim pastoralnim delom v okvirufrančiškanskih župnij. Prvi korak je naredilas. Mateja Kraševec, ki je v želji po posvečenemživljenju po dolgotrajnem iskanjuin preverjanju na pobudo br. Mirana Špeličaoddala prošnjo na definitorij Slovenskefrančiškanske province, v kateri je prosilapo božjem navdihu prihajam pred manjšebrate in prosim: “Tudi jaz bi rada živela enaknačin življenja v svetu kot Manjša sestra sv.Frančiška, enako molitev, enako uboštvo inenako vodilo kot ga je za vas zapisal blaženioče Frančišek in ga danes v tem prostoru inčasu živite vi, manjši bratje!«Definitorij Slovenske frančiškanske provinceje prošnjo pod vodstvom takratnegaprovinciala br. Staneta Zoreta podprl ins. Mateji Kraševec omogočil leto in poltakoimenovanega posebnega noviciata, vkaterem se je uvajala v posvečeno življenjein preverjala klic, ki ga je čutila v srcu. Predtem je že preživela eno leto v skupnostišolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kraljaz namenom preveriti in okusiti, kaj v resniciv vsakodnevnem življenju pomeni živetiposvečeno življenje in biti del skupnosti. Viskanju odločitve je opravila tudi enomesečneignacijanske duhovne vaje v tišini podduhovnim vodstvom p. Janeza Poljanška,DJ. Po obdobju noviciata je zaprosila zadovoljenje za opravljanje prvih zaobljub zželjo, da bi smela živeti kot manjša sestra sv.Frančiška z zase prirejenim načinom življenjamanjših bratov. Prve začasne zaobljubeje z vednostjo in blagoslovom takratneganadškofa msgr. dr. Franca Rodeta izreklana Brezjah 1. oktobra 2000 v ožjem krogudružine, prijateljev in bratov frančiškanov:12za podporo in duhovno vodstvo pri iskanju p. Mirana Špeliča, p. Marjana Čuka in nekdanjegap. Andreja Vuga.last bratov frančiškanov na Sveti Gori, in potrebuje telesno pomoč; tisti, ki potrebujenekdanje zgornje postaje žičnice, ki so po duhovnem. Tako je za nas ubog tisti, kilastne poti posvečenega življenja: »Kakor je13škemu in ga prosila, da bi smela živeti istinačin življenja, kot ga je takrat po božjemnavdihu živel sveti Frančišek, tudi jaz danessveta Klara prišla k svetemu Frančišku Asi-Lukner, nato s. Urša Doblehar, ki danes niveč z nami in tako naprej … Danes smo vskupnosti zaenkrat štiri sestre s hvaležno-S. Mateji se je nato pridružila s. Tatjanaterega del sta tudi Mladinski center TAUskrbimo za zavod DOMUS GRATIAE, kanega,vrednega in spoštovanega; tisti, kiprostor, kjer se počuti sprejetega, zažele-bratFrančišek 6 • 2008V čem me Frančišek nagovarja?s. Tatjana Lukner:»Frančišek me nagovarja predvsem v svoji veliki zaupljivosti do Boga. Vedno znovame 'zadene' njegovo hrepenenje po ljubezni do Ljubezni in kako se ob zavedanjuveličastva Boga, zaveda svoje resničnosti, v kateri je tako zelo ljubljen. Občudujemga v njegovem spoštovanju Cerkve in duhovnikov. Velik pa se mi zdi tudi v svoji pripravljenostisprejemati trpljenje za bratstvo in izpuščanje »svojega« bratstva iz svojihrok in predajanja v Božje roke. V teh vidikih me je in me še nagovarja Frančišek, v tehvidikih se mu zdim blizu in se želim od njega učiti.«stjo za vse tiste, ki so bile nekoč del našepoti, pa so odšle nazaj v svet poiskat svojemesto. Učimo se živeti kot sestre. Drugadrugi smo sopotnice, učiteljice, sestre, prijateljice… Delimo, kar imamo, in odkrivamopot manjše sestre sv. Frančiška v uboštvu,čistosti in pokorščini Bogu Očetu.S škofijskim odlokom smo 19. marca2007 postale tudi škofijsko pravna ustanova.Hvaležne smo koprskemu škofu MetoduPirihu, ki nas je prepoznal za vredne hčereCerkve in nas je sprejel pod svoje okriljeter nam omogočil potrebni status za našedelovanje. Trenutno živimo na Sveti Gorinad Novo Gorico v obnovljenih prostorihin Družinski center Sveta Gora.Osnovno poslanstvo našega življenja jehoja za Jezusom Kristusom na način, ki gaje živel sv. Frančišek Asiški: živeti v skupnosti,biti ubog in delati med ubogimi.Življenje v skupnosti pomeni živetištiriindvajset ur na dan s sosestrami:skupna molitev,obedi, pogovori, delo,praznovanja,… Srečujemo se v medsebojnempogovoru, kjer si podelimo, kajsmo delale, kako smo se počutile, s čimsmo se srečevale, obenem pa si odkrijemonačrte za naprej. To pripomore hglobljemu medsebojnem poznavanju inodpiranju prostora za Boga po njegovihbesedah: »Tam, kjer sta dva ali so trijezbrani v mojem imenu, tam sem jazsredi med njimi.«Življenje v uboštvu pomeni zavedanje,da vse, kar imamo, prihaja od Bogain da je naše življenje vredno in polnošele v predanosti in izročitvi Njemu, kije naša večna ljubezen. Ta drža se prenesetudi na materialno raven – ne želimo imetiničesar, kar bi nas lahko oddaljevalo od Bogain bližnjega.Delo z ubogimi je večplastno. Trudimose v današnjem svetu odkrivati, kdo je ubog.Ugotavljamo, da je danes v svetu veliko žejes. Mateja Kraševec:»Jaz bi izpostavila dve izkušnji. Ena je vezana na tukaj in zdaj, ko sem Frančiška prvič srečala ob p. Marjanu. Pravon mi je s svojo preprostostjo in skromnostjo, čutečo dušo, svobodo duha odkrival lik tega duhovnega velikana in meodpiral za neslutena obzorja odnosa z Bogom, za posvečenost, ki sem jo nosila v sebi in nisem vedela, kje in kako joutelesiti. Vse to me je tudi vzpodbudilo za lastno odkrivanje Frančiška. Prav ob njem sem želela vedeti, kdo je bil inje še sv. Frančišek. Tako sem začela brati razno literaturo, spise, molitve, vodilo, romane različnih avtorjev. Počutilasem se, kot da se s Frančiškom poznava že od nekdaj. In kaj ostaja vse do danes? Ostaja popolno veselje, to, da jeves postal molitev, predvsem pa njegova ljubezen do Kristusa. Da je hotel razumeti ljubezen, s katero je šel Kristusna križ za nas. Zato je zame najlepša molitev in pesem zaobsežena v besedah: naj odtrga mojo dušo od vsega, kar jepod nebom ognjena in presladka moč tvoje ljubezni, da od ljubezni umrem zaradi ljubezni do tebe, ki si iz ljubeznizaradi ljubezni do mene hotel umreti.«bratFrančišek 6 • 2008


14bratFrančišek 6 • 2008se želi umakniti v tišino kapele in poiskatitam svoj mir; tisti, ki se razigrano upira inkliče s svojim mladostniškim žarom, najga slišimo; tisti, ki išče svoj smisel, mestoin vrednost življenja; tisti, ki bi rad naredilnekaj več iz svojega življenja, … Ob vsehsrečevanjih je naš poudarek prav na odprtihvratih, kjer je vsakdo dobrodošel, pa tudina skupni mizi, za katero se pogovarjamo,družimo, molimo, imamo obede in je krajBožje navzočnosti.Naš vsakdan je preplet akcije in kontemplacije.Želimo, da bi imelo vsako našedelo izvir v molitvi. Tako molimo skupaj sCerkvijo molitev brevirja, vsaka sestra imačez dan vsaj pol ure adoracije, čas dela pa jeza vsako drugačen (služba, študij, vodenjeprogramov, skrb za center TAU, terapevtskodelo …). V našem dnevnem redu je velikotišine in premišljevanja.V naših konstitucijah je zapisano sledečepovabilo, ki povzema, kaj želimo živeti.s. Nataša Ropret:»Frančišek je živel in oznanjal med ljudmi in ni delal razlik med njimi, hkrati pa jev skalnih votlinah prisluškoval Gospodu ter ga v solzah iskal in molil. Bil je sposobenučenim bratom odkrivati strehe, istočasno pa je jokajoč objemal in poljubljal križ, kerLjubezen ni ljubljena!V svojem je življenju čutil svobodo. Ljudje velikokrat niso razumeli (ne razumemo)tega božjega norčka, ki mu je velikokrat potrebno prisluhniti s srcem in izklopiti razum.Obljubil je blagoslov vsem »ta rjavim«, ki mu bodo sledili na njegovi poti h Kristusu. Sečuti že sedaj!«novinka Urška Bokal:»Pri Frančišku me najbolj nagovarja odnos, ki ga je živel do Boga in do ljudi; njegovaiskrenost in vztrajnost v molitvi, ponižnost in spoštovanje do Stvarnika ter zvestoba vhoji za Njim. V odnosu do soljudi pa preprostost in odprtost do vsakega: berača na cestiali Sultana na dvoru.«To je tudi znana mladinska pesem, ki jepripisana sv. Frančišku: »Manjša sestra jepoklicana, da udejanja moč ljubezni: Kjer jesovraštvo, prinaša ljubezen. Kjer je žalitev,prinaša odpuščanje. Kjer je nesloga, prinašaenotnost. Kjer je dvom, prinaša vero. Kjerje zmota, prinaša resnico. Kjer je obup, prinašaupanje. Kjer je žalost, prinaša veselje.Kjer je tema, prinaša luč.«V moči ljubezni se darujemo za živo,sveto in Bogu všečno žrtev ter z nenavezanostjoin neprilagajanjem na ta svet skušamoprepoznati, kaj hoče Bog od nas, kajje dobro, njemu všečno in popolno (prim.Rim 12, 1-2).Bogu smo hvaležne za vso prehojeno pot,za milost poklicanosti, za očeta Frančiška inob tej priložnosti tudi za Frančiškove brate,ki so nam velikodušno nudili podporo, kosmo delale prve korake v svet.Rojene smo in živimo. Rojstvo je veseldogodek. Prav tako pa je rojstvo zaznamovanoz različnimi mnenji, predsodki innapovedmi tistih, ki so udeleženi ob temdogodku. Tudi me okušamo nekaj tega. Nevemo, kaj bo iz nas, tako kot nihče ne morenapovedati prihodnosti novorojenčka. Vseživljenje je pred njim in vsa svoboda izbirepoti. Tako čutimo tudi zase. Prav zato seizročamo v varstvo Boga Očeta ter prosimoza podporo v molitvi. •Slovesne obljubebr. Dragana VampolaV soboto, 11. oktobra 2008, je br. DraganVampola OFM v frančiškanski cerkvi Marijinegaoznanjenja na Prešernovem trguv Ljubljani v navzočnosti svojih sobratovin vernikov pred provincialnim ministromp. Viktorjem Papežem izrekel slovesnezaobljube. Br. Dragan je z odločno besedoobljubil vsemogočnemu Bogu Očetu, da bopo navdihu Svetega Duha v Redu manjšihbratov sv. Frančiška Asiškega živel vseživljenje v pokorščini, uboštvu in čistosti.Slovesnost se je pričela ob 19. uri s procesijov kateri je bilo poleg br. Dragana in provincialnegaministra p. Viktorja Papeža še 25bratov in dva stalna diakona. Ob vstopu vcerkev so mogočno zadonele orgle in glasovizdruženega pevskega zbora, ki so s sijajnimpetjem resnično pripomogli k lepemu inpomenljivemu bogoslužju. Sama slovesnostje potekala v zbranosti in v resničnemFrančiškovem duhu. V homiliji je p. ViktorPapež poudaril, kako se današnjemu svetuzdi nesmiselno življenje po evangeljskihsvetih uboštva, čistosti in pokorščine. Vseto današnji svet težko sprejema in ima doteh svetov velik odpor. P. Viktor je razložilpomen evangeljskih svetov in jim pripisalvelik pomen na poti k svetosti in končnemucilju, ki je srečanje z Očetom v nebeškidomovini. Po homiliji so sledile pete litanijevseh svetnikov in obred slovesnih zaobljub.Najbolj pomenljiv dogodek je bila izrečenaobljuba br. Dragana, da se po navdihuSvetega Duha, svoboden in neprisiljen, vzaobljubi pokorščine, čistosti in uboštvaza vse življenje izroča Bogu v bratstvo sv.Frančiška. Sledil je podpis dokumentov inbratski pozdrav miru, v katerem smo bratjeobjeli slovesnega zaobljubljenca br. Draganain mu tako pokazali, da smo resničnoveseli in Bogu hvaležni, da je postal našbrat in Bogu izrekel svoj dokončni »DA« vnaši frančiškanski provinci sv. Križa. Sledil jeobred svete maše. Ob koncu maše se je naš br.Dragan skromno in preprosto, a zelo ganljivozahvalil svojemu očetu, ki se je na zaobljubepripeljal iz Beograda, pokojni mami in sobratuza vso ljubezen, ki je je bil deležen, ko je šebival v rojstnem Beogradu. Zahvalil se je tudipevcem in vsem navzočim na slovesnosti. Poblagoslovu smo v slovesnem sprevodu odšliproti zakristiji. Z vsemi povabljenimi smo sezadržali v našem samostanskem atriju, kjersmo ob prigrizku in pijači našemu sobratuDraganu lahko izrekli svoja voščila in pokramljalimed seboj. Slovesnost je bila res lepa inganljiva. Bogu smo hvaležni za br. Dragana inmu želimo obilo Božjega blagoslova, stanovitnosti,gorečnosti in vztrajnosti v služenjuBogu in ljudem! Naj te varujejo SvetogorskaKraljica, tvoj zavetnik sv. Karel Boromejski insv. Frančišek, ki te je poklical v svoje bratstvo,da bi sledil Kristusu! •br. Andrej Turšič15bratFrančišek 6 • 2008


Inštitut Manjših sesterMarije BrezmadežneBiti »podaljšanje« MarijeInštitut Manjših sester Marije Brezmadežne(MSMB) je letos star 25 let. V Rimuga je leta 1983 ustanovila mati Marija ElizabetaPatrizi ob pomoči minorita p. Elija M.Brusona, v Slovenijo pa so sestre prišle leta2001. V skupnosti na Sveti Gori živi s. M.Marzena Szelag, ki nam je predstavila takosvojo pot kot tudi svojo kongregacijo.Moje veselje je bilo veliko, ker sem našlavse, kar sem iskala, a jasno nebo so takojzakrili oblaki. Naših sester takrat še ni bilona Poljskem. Iti v Italijo in tam vstopiti vInštitut pa se mi je takrat zdelo čisto nemogoče.Vendar je Bog, ki mu ni nič nemogoče,naredil, da so, preden sem končala šolo,naše sestre prišle tudi na Poljsko, in takose je moja želja mogla uresničiti.Zakaj ravno ta red?Od najmlajših let so me zelo privlačilisveti Frančišek Asiški ter frančiškanskapreprostost, uboštvo in služenje Bogu zveseljem. Pozneje sem se posvetila Mariji,ki me je vse bolj pritegovala. Ko pa semspoznala še svetega Maksimiljana Kolbeja,je v meni vedno bolj raslo hrepenenje živetiza Brezmadežno, žrtvovati se zanjo in datiživljenje kot sveti Maksimiljan.V našem Inštitutu sem našla prav topopolno posvetitev Brezmadežni, ki jo izrazimov naši četrti zaobljubi. To je pripadatipopolnoma Njej in ji v sveti pokorščini bitipopolnoma na razpolago.Kako pa je nastal Inštitut MSMB?Manjše sestre Marije Brezmadežne(MSMB) je 14. avgusta 1983 v Rimuustanovila mati Marija Elizabeta Patriziob pomoči minorita p. Elija M. Brusona.Nova kongregacija je »luč sveta« zagledalav kapeli samostana bratov minoritov, kjer jesveti Maksimiljan Kolbe preživel odločilnaleta svoje človeške in duhovne formacijein kjer je tudi ustanovil gibanje VojskaBrezmadežne.Sinje modra redovna obleka je za slovenskiprostor nekaj novega. Kakšna je njena simbolika?Da, barva naše obleke je res nekaj novega,in to ne samo v Sloveniji. Modra barvaje znamenje naše pripadnosti Brezmadežni,naše popolne posvetitve Mariji.Del redovne obleke je tudi svetinjica, ki jonosiš. Kaj predstavlja?Sestre nosimo čudodelno svetinjico. SvetiMaksimiljan Kolbe jo je zelo priporočalMlada dekleta, ki čutijo, da jih Bog kličev našo redovno družino, najprej prosijoza sprejem. Začne se s tremi meseci kandidature,sledi postulat, ki navadno trajaeno leto, nato pa 20 mesecev noviciata. Nakoncu tega obdobja sestra naredi začasnezaobljube za tri leta. Ko se ta čas izteče,sledi obnovitev začasnih zaobljub še za trileta ali pa večne zaobljube.Kakšna je vaša duhovnost?Sestre MSMB smo od Frančiška in Klareprevzele uboštvo, sestrinstvo in kontemplacijo,od svetega Maksimiljana pa darovanjesamih sebe. Smo tudi duhovne hčere sveteTerezije Deteta Jezusa. Po njenem zgleduse trudimo izničiti se za Gospoda in živetimistično zaročniško edinost z Bogom zaduhovno materinstvo v Cerkvi.Sestre torej zajemate tudi iz karmeličanskeduhovnosti. Kako se to odraža v vašem vsakdanjemživljenju?Predvsem tako, da dajemo prednost molitviin združenju z Bogom. Vsak dan imamopribližno šest ur molitve, od tega eno uroosebnega češčenja Najsvetejšega in pol ureskupnega. Prizadevamo si tudi za zunanjoin notranjo tišino in zbranost, ki nam pomagatapri združenju z Gospodom.Kakšna je vaša karizma, vaše poslanstvo tu vSloveniji?kot »kroglico« proti zlu. Na eni strani je16 Naša karizma je Marija BrezmadežnaKdo si? Kako bi se nam predstavila?podoba Brezmadežne, ki stoji na zemeljski17… Poklicane smo biti »podaljšanje« MarijeMoje ime je s. M. Marzena. Prihajamobli. Pod njenimi nogami je kača. Njene roketam, kjer živimo in delujemo, sodelovati priz juga Poljske. Prišla sem leta 2001, koso razprostrte, iz njih pa izhajajo žarki, ki sonjenem materinskem poslanstvu v Cerkvi,smo z dvema sosestrama odprle našo prvoznamenje milosti, ki jo Marija želi izlivatiprinašati Jezusa sodobnemu svetu kotskupnost v Sloveniji, na Brezjah. To je bilona duše. Okrog je napis: »O, Marija, brezMarija in z njeno pomočjo.16. julija, na praznik Karmelske Materemadeža spočeta, prosi za nas, ki se k TebiBožje.zatekamo.«Je ostalo še kaj, kar bi rada delila z nami?Kako si spoznala Manjše sestre Marije Brezmadežne?Marijin monogram s križem, pod njim pa je ni. In najde samo razočaranje in žalost.Na drugi strani svetinjice je v sredini Da, človek pogosto išče srečo tam, kjerKo sem imela 17 let, sem se posvetilasta dve srci. Eno je obdano s trnjem – simbolJezusovega srca, drugo je prebodeno bojmo odpreti našega življenja in naše-Resnična sreča je samo v Bogu. Zato se neBrezmadežni v duhu svetega MaksimiljanaKolbeja in postala članica Vojske Brezmadežne.Začela sem brati revijo Vojska Brez-obkroža dvanajst zvezd.nosimo. Hoče nasosvoboditi in nam datiz mečem – simbol Marijinega srca. Vse to ga srca Gospodu z vsem, kar smo in karmadežne in tam našla članek o inštitutuKako postaneš Manjša sestra Marije Brezmadežne?Pogovarjala se je: s. Ana Slivkaresnično srečo! •Manjših sester Marije Brezmadežne.FMMbratFrančišek 6 • 2008bratFrančišek 6 • 2008


18bratFrančišek 6 • 2008Od šolarja do minoritaNedelja, 5. oktober 2008, je bila za župnijoMozirje velik dan! Njihov župljan br. ToniBrinjovc je izpovedal svoje slovesne zaobljubein se tako za vedno posvetil Gospodu v redubratov minoritov. Takole pravi:»Moj duhovni poklic sega še v osnovnošolo. Po birmi sem se v sebi odločil, da ne bomnehal hoditi k maši. Prišla so srednješolskaleta, ki so dodobra razburkala mojo duhovnostin vanjo vnesla marsikateri dvom in izkušnjo.Po maturi sem daroval večjo vsoto denarjaza duhovne poklice, misleč, da se bom s temlahko odkupil in pomiril ogenj v svojih kosteh.Ta ogenj sem še večkrat poskušal pogasiti, pami ga ni uspelo.Ko sem se sprijaznil in sprejel, da je klic delmene, pa nisem zbral moči, da bi se o tem pogovarjal,kaj šele da bi se odločil in ga poslušal.Tako so minevala leta. Diplomiral sem, naredilspecializacijo, začel vzporedni študij. Prav ničmi ni manjkalo, če gledamo z vidika osnovnihčlovekovih potreb. Razmišljal sem tudi odružinskem življenju in dekle mi je bilo velikaopora v mojem iskanju poti za Gospodom.Sledilo je obdobje velikih milosti, ko semlahko sebi in Gospodu priznal, da me Nekdokliče, Nekdo, ki ima obličje. V službi sem dalodpoved in pustil poklic, ki sem ga uspešno inz veseljem opravljal, zapustil očeta in mamo,zapustil dom, ki mi je toliko pomenil. Veliko jebilo takrat ljudi, ki so se čudili mojemu dejanju.Jaz pa sem bil kljub veliki odpovedi tako zelosvoboden in v največji globini izpolnjen.In tako sem prišel v samostan manjših bratovminoritov. Sledilo je obdobje vživljanja vskupnost, kasneje v provinco in sam minoritskired. Še danes ne vem, zakaj sem se odločil zaminorite. Večkrat se pošalim, da so bili takrat,ko sem bil jaz pripravljen na odločitev, praviljudje na pravem mestu, in takrat sta bila to dvaminorita. Tega reda prej sploh nisem poznal.Z odločitvijo pa še ni bilo vsega konec. Včasu vzgoje, ki traja do večnih zaobljub, sem sesrečeval z raznimi vprašanji. Glavno vprašanje,ki se mi je vedno znova zastavljalo, je bilo, alisem v pravem redu. Na vsakih duhovnih vajahsem prihajal do istega zaključka: tvoj poklic jeslužiti Gospodu.V noviciatu sem prišel do spoznanj, da minajglobljih hrepenenj ne more izpolniti nobenčlovek, ampak samo Bog. Že prve zaobljubesem močno doživljal. Svojo duhovnost semgradil na dnevih duhovnih vaj in s pomočjoduhovnega spremstva. Skupnost mi jepri tem stala ob strani in me podpirala. Obvsem tem spoznavam, kolikšna je vrednostin pomembnost skupnosti. Brez duhovnegaživljenja, ki je sodelovanje s Svetim Duhom,in molitvene podpore bi težko vzdržal ta »tekza Gospodom«!Letošnje poletje pa je bilo zelo posebno. Dvameseca priprav na večne zaobljube, veliko tišine,časa za molitev in Gospodove milosti. Ko nimašničesar, na kar bi lahko računal, se znajdeš predvečno Ljubeznijo in pred njo si v bistvu najboljti! Svoboden v Kristusu si lahko samo, če seodpoveš sebi! In tudi ta izročitev je dar.Dan zaobljub je bil zame eden najlepših vmojem življenju. Čeprav sem se izročil, sembil tako zelo jaz in vsi ljudje, ki so bili z mano,so mi utrjevali vero! Kot sem rekel v zahvalipo maši, je bilo čutiti okus po večnosti, in pravtega želim tudi vsem bralcem. Sedaj hrepenimv prihodnost in prosim Gospoda in ljudi zapodporo pri vztrajnosti!«•Fotografije: arhiv br. TonijaV hvalo in častPresveti Trojici30 let sester klaris v SlovenijiŽe tri desetletja luč večna brlitu v Nazarjah pred tabernakljem, kjer Tisi v Evharistiji, Luč večne Luči …Klarise častijo Te dneve, noči;srce vsake sestre pa zate gori …Vse je milost! Čudovita so pota Gospodova!Pred tridesetimi leti, 1. aprila 1978, soprišle v Nazarje tri sestre klarise, Slovenke:s. M. Imakulata Kozina, ki je vstopila h klarisamv Splitu že leta 1929, s. M. KatarinaAmbrož in s. M. Jozefina Petrič. Iz zagrebškegasamostana jih je pripeljal takratnifrančiškanski provincial p. Polikarp Brolih.Bratje so jim odstopili opuščeni cvetličnjak, kiso ga podrle in na njegovem mestu s pomočjodobrotnikov zgradile novi samostan. Gospodje pomnožil njihovo število, tako da so leta2000 odprle še samostan v Dolnicah priLjubljani. Zdaj jih je enaindvajset, šestnajstv Nazarjah in pet v Dolnicah, s. Imakulatapa že uživa večno plačilo.Samo Gospod ve, koliko skritih molitev inžrtev je bilo potrebno, da je po dvesto letih naSlovenskem – kjer je bilo v preteklosti kar sedemklariških samostanov – ponovno zasvetilaluč sv. Klare in zaživela njena karizma. Toje izjemen čudež Božje ljubezni in previdnosti,ki ga bomo prav spoznali šele v večnosti.V zahvalo Presveti Trojici za vse milosti,zlasti še za trideset let bivanja v Nazarjah,pa tudi vsem, ki jih spremljajo s svojodobroto in molitvijo, so sestre klarise pripraviletridnevno zahvalno bogoslužje,katerega vrhunec je bil brez dvoma edinstvendogodek v teh letih, namreč slovesnapodaritev Bogu kar treh sester hkrati. To jeposebno znamenje blagoslova in milosti,ki jih sestram klarisam izkazuje Gospod vsvojem dobrotnem usmiljenju.»Ob tridesetletnici vašega prihoda gre najprejnaša globoka, občutena zahvala GospoduBogu za milost, ki jo je tedaj naklonil Cerkvina Slovenskem z vašim prihodom. S. Katarina,s. Jozefina in s. Imakulata so prišle semkaj vtežke razmere, vendar z močno voljo in s tistoevangeljsko drznostjo, ki posebej odlikuje sestroKatarino, in so tukaj ustanovile nov dom,dom molitve, premišljevanja in evangeljskegapričevanja. Težko je reči, kaj je to pomenilo zaCerkev na Slovenskem. Tukaj se stvari dogajajona ravni nevidnega. In samo Oče, ki vidi naskrivnem, ve, koliko bogastva, koliko milostije bilo po vaših priprošnjah in po vašem spokornemživljenju dano Cerkvi na Slovenskem.Koliko moči smo vsi črpali zaradi vaših molitevin vašega zgleda! Hvala vam, drage sestre, za tovašo navzočnost med nami,« je sestre v kratkiakademiji ob njihovem 30-letnem jubileju, 16.avgusta 2008, nagovoril njegova eminencakardinal Franc Rode.Frančiškanski provincial p. dr. Viktor Papežpa je poudaril, da ni toliko pomembno,koliko let živimo, ampak koliko življenjadajemo letom. Čeprav 30 let niti ni veliko,so v teh letih sestre dajale ogromno življenja,ne samo temu kraju v Nazarjah – na karje kot domačin posebno ponosen – ampaktudi celotni frančiškanski provinci in Cerkviv Sloveniji. »Zato se zahvaljujem Boguza ta jubilej in ga prosim, naj vas še naprejspremlja s svojim varstvom in blagoslovom,zlasti pa, da bi bilo vaše življenje tudi v prihodnjespodbuda mnogim, ki se bodo odzvalinačinu življenja, kakršnega sta izbralasv. Klara in naš sv. oče Frančišek.«19bratFrančišek 6 • 2008


20bratFrančišek 6 • 2008Tridnevno praznovanje se je začelo v soboto,9. avgusta 2008, na dan, ko je bilo potrjenoVodilo sv. Klare. Po molitveni uri rožnega venca,ljudskega petja ter petih litanijah sv. Klareje p. provincial ob navzočnosti okoli tristovernikov vodil slovesno somaševanje.V ponedeljek, 11. avgusta, na god redovneustanoviteljice sv. Klare, ob 16h popoldne,je – letos že tretjič – slovesno somaševanjevodil celjski ordinarij dr. Anton Stres. Zbralose je okoli dvesto vernikov, od katerih somnogi že dobro uro pred začetkom sv. mašemolili in prepevali skupaj s sestrami klarisami.G. škof je poudaril Klarino globokozasidranost v Kristusovem uboštvu, ki srceosvobaja za Boga in življenje prepaja s pristnim,notranjim veseljem. To pričevanje jezelo potrebno za današnjo družbo, v katerije skoraj vse okuženo s pridobitništvom.Pripadnost Jezusu Kristusu mora namrečbiti, po besedah g. škofa, brezpogojna, brezvsakega polovičarstva. Človek je vedno žalosten,kadar »sedi na dveh stolih«; če ima dvagospodarja in ne ve, kateremu bi služil, je tovir trajnega notranjega nezadovoljstva, nemirain s tem tudi žalosti. Sveta Klara pa namdaje čudovito pričevanje: uboštvo pojmuje kotpopolno nenavezanost, kajti: »Nihče ne moreslužiti dvema Gospodoma.« To je svetnicavzela do konca zares. Da bi lahko popolnomaslužila samo Enemu, je iztrgala iz svojega srcatudi najmanjšo kal privrženosti kakršnemukoli mamonu, ki bi lahko postal ovira za njenopopolno ljubezen. To veliko Klarino sporočiloje zelo potrebno tudi v današnjem okolju, kjerje pravzaprav glavna ovira za verovanje v Bogapri večini ljudi predvsem želja za dobičkom,materialnim uspehom in uživanjem.Ob koncu se je g. škof zahvalil sestramklarisam za pričevanje Klarinega uboštva,ki ga Cerkev in svet tako potrebujeta.V soboto, 16. avgusta, pa je vodil slovesnost,med katero so tri sestre naredileslovesne zaobljube, njegova eminenca g. dr.Franc kardinal Rode, prefekt Kongregacijeza ustanove posvečenega življenja in družbeapostolskega življenja. Zaobljubljenke so se– po besedah p. provinciala – »dokončno zvsemi pravicami in dolžnostmi predale redovniustanovi ubogih sester klaris, pa tudiizpovedale svojo pripravljenost, da bodoslužile Bogu in Cerkvi. 30-letnice prihodasester klaris sem v Nazarje nismo moglilepše praznovati, kot smo jo ...«Vse tri letošnje zaobljubljenke so »svetoletnidar«: 31-letna s. M. Lucija (MarijaZelnik) in dve leti mlajša s. M. Alojzija(Marjetka Petrič) sta vstopili 12. avgusta2000 po slovesnosti, pri kateri je prefekt g.kardinal – takratni ljubljanski nadškof inmetropolit – povabil »mistične čebelice, dabi rojile in prišle v ljubljansko nadškofijo«.33-letna s. M. Serafina (Polonca Rajk) pa jevstopila v samostan decembra istega leta.Sestre klarise so namreč prosile Marijo, najjim pokaže, ali je Božja volja, da odprejo šeen samostan. »Če bodo letos prišla vsaj tridekleta, nam bo to znamenje …« In prišle so.Letos, ob tridesetletnem jubileju, pa te sestreobljubljajo Bogu in Cerkvi večno zvestobo.Po polurni molitveni pripravi na obredzaobljub, ki ga je zbranim približal p. JanezPapa, se je ob 10. uri začela sveta maša. Obnjegovi eminenci g. dr. Francu kardinaluRodetu so somaševali ljubljanski nadškofin metropolit msgr. Alojz Uran, novomeškiordinarij msgr. Andrej Glavan in več koštirideset duhovnikov.G. kardinal je v svoji homiliji govoril o sv.Frančišku in sv. Klari – »nadvse dragi deviciin prvi 'pianticelli', sadiki Frančiškovegavrta, ki dehti kot čisti cvet pomladi in seblešči kot najbolj žareča zvezda na nebukatoliške svetosti« – po katerih je »Bogvzbudil dva nova redova za oporo vere inobnovo krščanskega življenja«.Po sveti maši smo prisluhnili še kratkiakademiji ob 30-letnici bivanja sester klarisv Nazarjah. Po zahvali opatinje s. M. Katarinesta zbrane spet nagovorila provincialp. dr. Viktor Papež in njegova eminenca g.dr. Franc kardinal Rode, ki sta se zahvalilaBogu za ta jubilej in sestram za njihovopričevanje pristnega Bogu posvečenegaživljenja. G. kardinal je z željo, »da bi taskupnost cvetela in se množila«, znovapovabil »te pobožne čebelice, da bi rojile vkateri od novo nastalih škofij. Nedvomno jeznamenje moči slovenske Cerkve tudi vašanavzočnost med nami.« V znak hvaležnostije sestram podaril dragoceno monštrancoz besedami: »Vemo, kako je sveta Klaračastila Najsvetejše in kakšen čudovit odnosje imel sveti Frančišek do GospodovegaRešnjega Telesa in Krvi. Naj vam ta prelepamonštranca pomaga, da bo tudi v vas vsakdan rastla ljubezen do presvetega Gospodav najsvetejšem Zakramentu.« Sestre – kiimajo po izročilu reda nepretrgano 24-urnoadoracijo (v Nazarjah že 14. leto) – so tavéliki dar sprejele s srčno hvaležnostjo, sajjim bo zunanja lepota pomagala pri češčenjunevidne neskončne Lepote …Sestre so nato zapele še Ave maris stellain Stati inu obstati z željo in iskreno prošnjok Bogu, da bi bilo geslo njegove eminence g.kardinala geslo nas vseh: da bi stali trdni vveri in tako trdno obstali, da bi nekoč vsovečnost skupaj slavili Boga. Novomašnikap. Andraž Arko in Tine Skok pa sta nampodelila še novomašniški blagoslov.Popoldne ob 15. uri je bila kratka molitvenapredstavitev Nazarij ter zaobljubljenk in župnijHorjul, Borovnica in Radovica pri Metliki,iz katerih izhajajo. P. dr. Viktor Papež je natoblagoslovil novo monštranco, pred Izpostavljenimsmo se zahvalili Bogu in Božji Materis petimi lavretanskimi litanijami ter sklenilislovesnost z blagoslovom z Najsvetejšim.Drage sestre Lucija, Alojzija in Serafina,naj zares »Bog, ki je v vas dobro delo začel,to tudi dopolni« po vaši velikodušni in popolnipodaritvi Njemu, ki vas je poklical vred svete Klare! Bodite kakor večna lučkapred tabernakljem in mu prinašajte vsakdan dar svojega življenja v duhovno koristCerkve v Sloveniji in slovenskega naroda.Ljube vse sestre klarise, ki že tridesetlet prosite milosti za našo drago Slovenijo!Še naprej bodite odsev večne Luči in širiteskrivnostno svetlobo po vsej naši domoviniin širom po svetu. Vsi skupaj se priporočamovašim molitvam! •Bogu hvala za vse!Marija Zajc21bratFrančišek 6 • 2008


22bratFrančišek 6 • 2008Ti ljubi zamaški!Ljudje se pa res ukvarjamo z vsemogočimikonjički, od zbiranja koloradskih hroščev domuh in komarjev ter starih vlakcev, denarja,znamk in končno tudi zamaškov. Razlika jele v tem, da se zbiranje zamaškov ne konča valbumu, ampak v predelavi za druge plastičneizdelke. Naše društvo je prejelo dobrohotennamig, da je s tem odpadkom mogoče delatidobra dela, in sicer da se s kilogrami, tonami,vrečami teh zamaškov da iztržiti tako velikavsota, da razveseliš invalidnega človeka spripomočkom za premikanje. To je električnivoziček. Z drugo besedo: »Vstani in hodi!« sesliši iz ozadja Jezusov klic. Če nismo preozkiv razlagi, bi smeli trditi, da z odpadkom, kilahko onesnažuje naše okolje, pripomoremo kčudežu!? In tako imamo že prve rezultate našepridnosti. Na eni izmed ljubljanski osnovnihšol je bilo veselje zaradi zamaškov veliko. Takolenam je pisala gospa ravnateljica:Zbiranje plastičnih zamaškovV letošnjem šolskem letu se je na našošolo vključila učenka z gibalno motnjo. To jebila njena velika želja, hkrati pa tudi željacelotne družine. Ker imamo učilnice v prvemnadstropju, na šoli pa ni dvigala, prav tako nesredstev za nakup le tega, smo se odločili, dasredstva zberemo sami. Lani smo si izmislilinajrazličnejše akcije od zbiranja odpadnegapapirja, srečelova, dobrodelnega koncerta,prodaje izdelkov do zbiranja plastičnih zamaškov.Vse akcije so naletele na velik odziv, šeposebej pa zbiranje plastičnih zamaškov. S toakcijo smo želeli pokazati, da lahko za srečodrugih pripomore prav vsak in da šteje že takomajhno dejanje, kot je plastični zamašek, ki ganamesto v koš vržeš v za to namenjeno posodo.Hkrati pa je to tudi dejanje, ki pripomore kohranjanju čistega okolja, saj se plastenkabrez zamaška veliko lažje in hitreje splošči intako propade.Meni osebno največ pomenijo srečni in nasmejaniobrazi otrok, ki ponosno prinesejo vrečkozamaškov, ki jih ponekod zbira vsa družina zbližnjimi in daljnimi sorodniki vred. To je njihovprispevek, njihovo dejanje, ki posameznike povezujev celoto. V končni fazi ne gre za denar, kiga s tem zberemo, saj je plačilo resnično majhno,pač pa ideja, ki jo želimo s tem širiti: vsako dobrodejanje šteje, pa če je to nasmeh ali plastičnizamašek. Prav vsak ga je zmožen narediti!V letošnjem letu z akcijo nadaljujemo.Ker smo dvigalo dobili, uredili pa smo tudisanitarije za potrebe gibalno oviranih, bomosredstva, zbrana s pomočjo zamaškov, podariliv dobrodelne namene, po možnosti nekomu, kijih potrebuje za nakup invalidskega vozička.Hvala vsem, ki za nas in za Zemljo zbirateplastične zamaške!Maja Kaučič, ravnateljica OŠ LivadaKdo je pogumen zbiralec?Kdo drug kot naš br. Bonaventura ObranOFM, ki je zakristan na Brezjah. Bratu Bonotu,kot mu rečemo, so v veselje mnoge človekoljubneaktivnosti poleg skrbi za cerkev.Tako ima utečeno sodelovanje s krasilkamiunikatnih sveč za krste, za poroke in razneobletnice. Potem je v preteklosti, ko je bilavojna na Hrvaškem, deloval kot velik dobrotnikzagrebškega Karitasa.Ko je bil takrat v Ljubljani v službi zakristana,je organiziral pri dobrotnikih zbiranjeoblačil in jih tedensko vozil v Zagreb. Kar 130-krat je peljal v sosednjo državo poln avtomobildarov v župnijo Velika Gorica in tam so gaže pričakovali premnogi, ki so bili pomoči respotrebni. Vendar to je sedaj že zgodovina, sajje 23. 9. 1992, ko je br. Bono dobil zahvalnolistino, res že daleč. Vendar, kdor ima žilicoza dobra dela, najde vedno znova nove potiza uresničevanje dobrote. Tako je tudi sedaj zzamaški. Vrečko za vrečko prinašajo romarjiin romarice na Brezje ali pustijo kar na Viču vLjubljani za zbiralno akcijo zamaškov. Darovalciprav nič ne vedo, komu bo to koristilo,pa tudi br. Bono ne. Pač, nekomu bo koristilo.In tako je čisto majhna pozornost, ki ne pustiodvreči plastičnega zamaška v koš za smeti,Pri FMM se dogajaOd 1. septembra do 30. oktobra 2008poteka v Grottaferrati, nedaleč od Rima,generalni kapitelj sester frančiškank Marijinihmisijonark. Med kapitljem je bila izvoljenatudi naša nova vrhovna predstojnica,Avstralka s. Susanne Phillips. Njeni izvolitviso sledile še volitve vrhovnih svetovalk.Naj jim Gospod da svojega Duha modrosti,pa tudi obilo veselja in edinosti vsluženju sestram vseh celin, narodov inkultur, ki živimo karizmo FMM! •s. Ana Slivka FMM, fotografije: arhiv FMMže ovrednotena, usmerjena k plemenitemucilju. Tudi ko smo na romanjih, se posamezneromarice prav zavzamejo in na koncu dneva jevrečka z zamaški že pripravljena za oddajo.Sploh ne vemo, kateri otrok ali mladenič bozaradi vaše pozornosti bolj srečen. Zakaj bi sis tem belili glavo. Delaj dobro in varuj se slabega!Akcija z zamaški pa teče in teče ...! •p. Peter Lavrih OFMNovo vodstvo Inštituta FMM zvečer na animiranem srečanjusester. S. Susanne (na sredini) s svojimi svetovalkami.Na kapitlju so prisotne tudi sestre iz naše province, ki zajemaosem držav in se imenuje Provinca srednje in vzhodne Evrope.Na sliki stojijo od leve proti desni:S. Maryla Spychalska, Poljakinja, naša provincialka, S. MałgorzataSielużycka, Poljakinja, vrhovna svetovalka, S. Susanne Phillips, izAvstralije, vrhovna predstojnica, S. Sabina Rojek, Poljakinja, bivšavrhovna svetovalka, S. Anna Kozłowska, Poljakinja, provincialnasvetovalka, S. Bozena Bednarczyk, Poljakinja, misijon v generalni hiši,S. Michaela Gehart, Avstrijka, regionalna svetovalka, in S. Teresa Cachot,Španka, predstojnica v Ljubljani, na kapitlju skrbi za liturgijo v španščini.Na sliki manjka s. Małgorzata Książek, Poljakinja, predstojnica vLescah, ki med kapitljem skrbi za liturgijo v angleščini.Na sliki stojijo sveže izvoljene vrhovne svetovalke skupaj s s. Susanne, vrhovno predstojnico. Od leve proti desni:S. Mary Elizabeth Donlon iz Irske, provincialka v Maroku, S. Célestine Lambo Kembele iz Konga, provincialka v Kongu Kinšasi, S. MałgorzataSielużycka iz Poljske, v misijonih v Afganistanu, S. Susanne Phillips iz Avstralije, nova vrhovna predstojnica, S. Helen Mendonça iz Indije,misijon v generalni hiši, in S. Ramoni Iribar Cortajarena iz Španije, provincialka v Španiji. Na sliki manjka s. Ana María Campos iz province Čile.23bratFrančišek 6 • 2008


Spoznavamo brate insestre Frančiškovegatretjega redaFrančiška (Klara) Čampa FSRSestra Frančiška kljub častitljivi starosti(ima 95 let!) še vedno vsak dan prihajav domačo cerkev v Novi Štifti, kjer že predmašo vodi molitev rožnega venca. Zaobljubev Frančiškov svetni red je naredila daljnegaleta 1956, zato ji ob zlatem jubileju – 50-letnicizaobljub, z dveletno zamudo v imenuvseh, ki imamo radi svetega Frančiška, iskrenočestitamo.Sestra Frančiška, kako se spominjate svojegaotroštva in mladosti?S. Frančiška: Lepo je bilo, lepo in težko.Imela sem 9 otrok, tako da imam kar velikovnukov in pravnukov. Živim pri sinovidružini. On me tudi pelje vsak dan k maši.Z možem sva se včasih malo »pokregala«,potem je bilo pa spet dobro. Nič strojevni bilo, vse smo delali »na roke«. Otrociso bili pridni, vsi so bili odlični v šoli. Priprostih spisih sem jim pa jaz pomagala! Šesosedovi so prišli, da sem tudi njim pisala!Ko sem leta 1999 prišel v Škofjo Loko, jebila Katarina Sovinc prva, ki sem jo opazilmed obiskovalci sv. maše. Zjutraj smo moralipol ure prej odpreti samostanska vratain kapelo, kjer je maša ob 6. uri, ker nas jevedno čakala, da je začela z molitvijo. Natoje bila pri maši ob 8h, ob nedeljah zvečerpa že eno uro pred začetkom maše v našikapucinski cerkvi. Po maši je redno vodilamolitve s svojo molitveno skupino. Imela jeprav izdelano bogoslužje. Vmes je še šla kmaši v župnijsko cerkev sv. Jakoba, pa tudiv Staro Loko in še kam drugam.Kot članica Frančiškovega svetnegareda je redno prihajala na srečanje in veselsem bil njenega dejavnega sodelovanja. Primaši je brala berilo, v pogovoru pa je tudipovedala katero spodbudno misel. O sebi jerekla, da ima široko srce in čuti, da v mo-Srečanja smo imeli vsako četrto nedeljoSo mi dale njihovo kaseto in jo velikokrat24 Pa kako rada sem brala, samo velikokrat niv mesecu. Rada imam Frančiška, že odposlušam.litvi objema ves svet. Tudi doma je veliko25bilo časa. Smo imeli naročenega Bogoljuba,mladih let hodim v to cerkev. Če kdaj niDomoljuba in Cvetje z vrtov sv. Frančiška.srečanja, je kar dolgčas! Take lepe besedeSedeli smo na peči in ob večerih brali. Aliodnesemo in potem moramo tako živeti.pa pozimi. Zdaj preberem Brata Frančiška,Med seboj smo kot sestre!vse preberem, pa ne samo enkrat. Še očalne rabim! Vse otroke sva vzgojila v veri. Dvapa sta že majhna umrla.bratFrančišek 6 • 2008Vera je gotovo opora v težkih trenutkih …S. Frančiška: Veste, to je pa res. Revežtisti, ki nima vere!Vi ste že dolgo na svetu. Kaj pravite, je lažježiveti zdaj ali je bilo včasih?S. Frančiška: Včasih smo bili boljpovezani. Pred vsako hišo je bila klop, pasmo sedli in klepetali. Bili smo skupaj medkošnjo, na njivi. Malo smo se pogovorili,malo pa zapeli. Ob sobotah so prišli fantjena vas in so peli. Večglasno! Kako je bilolepo poslušati. Zdaj pa družina sede v avto,se pelje k maši in ko pridejo domov, prižgejotelevizijo. Toliko škode je naredila tatelevizija! Družine so razbite …Sestra Frančiška je zapela: »Lepa si, lepasi, roža Marija« in tudi midva sva se ji pridružila.Kdo vas je navdušil oziroma povabil, da steprišli v FSR?S. Frančiška: So bili p. Ambrož, ki solepo prosili, če bi se še kdo pridružil Frančiškovidružini. Pa smo se tri iz naše vasizmenile in prišle. Tako so bili zadovoljni!Se kaj spomnite tistega dneva, ko ste imelizaobljube?S. Frančiška: O, pa še kako! Ni bilotako strašno slovesno, ampak je bilo lepo,da smo si morali tudi malo oči obrisati.Ganljivo se mi je zdelo. Vedeli smo, da jeza celo življenje. Dobila sem redovno ime– Klara. Se tudi priporočam sv. Klari. Vcerkvi dodam na koncu še očenaš k Frančiškuin Klari. Sem povezana z njima že celoživljenje, Bog daj, da bi bila tudi na onemsvetu!Sestra Frančiška je iskriva sogovornica innaju hitro vpraša: A veste, koliko so nebesaoddaljena od zemlje? 9 ur, ker je Jezus umrlob 3h popoldne in je rekel desnemu razbojniku:«Še danes boš z menoj v raju!« Torej jeostalo še 9 ur tistega dneva!Vam v življenju kaj pomaga, da ste članicavelike Frančiškove družine?S. Frančiška: O, to pa gotovo! Vem,kaj je prav in kaj ne. Slabega se ogibljem.In molim vsak dan 12 očenašev. Če se mikdaj zdi, da sem kakšno desetko premalozmolila ali izpustila, pa začnem še enkratod začetka. Tudi p. Niko so me prosili, najmolim za provinco, pa še vedno molim enodesetko na dan, čeprav jih že dolgo ni večv Štifti. To sem obljubila in to moram držati.Pa pišejo mi! Veliko patrov mi piše zapraznike.S. Frančiška, poznate tudi sestre klarise? Alini bila pokojna s. Imakulata doma iz vašihkrajev?S. Frančiška: Ja, ona je bila naša sosedaiz Zapotoka! Vsako leto smo jo šli obiskatv Nazarje. Zdaj pa mi še vedno pišes. Katarina. Enkrat sem bila tam, ko sobili tudi g. škof, in sem morala celo bratiberilo! Pa sestre tako lepo pojejo, s srcem!Ste morda kdaj poromali v Frančiškove kraje?S. Frančiška: O, seveda sem! Kar trikratsem bila v Assisiju, pa štirikrat v Rimu,na sv. Višarjah, v Lurdu, na Sveti Gori, vLoretu … Kar dosti sem bila naokrog. Vednosmo šli z župnijo. Prej nisem mogla,ko so bili otroci majhni, ko pa so že hčerkepomagale, potem sem pa šla! Zdaj pa spetne morem več. Se ne počutim tako.Imate še kakšen nasvet za mlajše rodove? Kajbi nam položili na srce?S. Frančiška: Mladi zdaj nočejo nasvetov,ampak vere nikar ne zapustite! Vsakojutro vsaj malo zmolite in se priporočiteangelu varuhu.Draga sestra Frančiška, Bog Vam je dal veseljedo petja in molitve, naj vas na priprošnjo sv.Frančiška in Klare (katerih imeni nosite), šenaprej ohranja zvesto in veselo! Bog Vas živi!Pogovarjala sva se Matejain Metod Trajbarič, FSRKatarina Sovinc, zvesta članica FSRmolila, vmes zadremala, in spet vztrajalado 2. ure ponoči.Njena pobožnost pa ni le narejena, temvečje združena z dejavno ljubeznijo. Pokončanih molitvah je šla v Center slepih inslabovidnih v Stari Loki, obiskovala oskrbovance,molila z njimi, jih vodila k mašiv župnijsko cerkev, jim pomagala, jesti jimdajala, jim kaj prinašala in jih oblačila. Vseje delala prostovoljno. Potem pa se je z avtobusomali na štop odpeljala domov v Brode8 v Poljanski dolini, v vas, ki je oddaljenaod nas 6 km. Večkrat pa je morala iti peš. Onjej še vedno govorijo oskrbovanci v Domuv Stari Loki.bratFrančišek 6 • 2008


V letu 2008 se je prvikrat začelo dogajati,da je kdaj ni bilo, prihajala je redkeje, sedajpa ji sv. obhajilo prinašam na dom. ČlaniceFrančiškovega svetnega reda jo zelo pogrešajo.Enkrat pa sem si vzel čas in se odpravilna njen dom za daljši pogovor. Bila je zelodobre volje, ko sem jo prosil, naj mi kaj poveo svojem življenju.»Rojena sem bila leta 1924 v Jelovici, vnajvišji vasi na Blegošu. Bilo nas je enajstotrok. Samo trije še živimo. Šest let starasem šla v šolo, pa mi ni najbolje šlo, večinomaso bile trojke. Imela sem dobre sošolce,bila sem med samimi fanti. Doma smo imelinekaj zemlje in eno kravico.«»Kakšne spomine imate na svoje starše?«»Mami je bilo ime Frančiška, pisala se jeTavčar, doma iz Jelovice. Bila je gospodinja,kmetica, pridna, zelo verna. Zaposlena nibila. Oče je bil Rus, Ivan Pelipenko. Šole jeimel le 14 dni, potem so ga pa začele boletioči in ni hodil več v šolo. Slovensko pa se jenavadil, ko je sem prišel kot vojni ujetnik.Bil je pravoslavne vere, toda v ujetništvu, koje bil na smrt bolan, ga je obiskal duhovnikin ga sprejel v katoliško vero. Potem pa jeozdravel in redno hodil v cerkev. Poročilse je, prišli smo otroci, jaz sem bila tretjapo starosti. Bil je zelo dober človek. Samoenkrat me je nekaj natolkel, pa ne vem več,delavec. Otroci so prihajali, pa mu ni bilo prav,ker jih ne bi smelo biti toliko. Toda malo jebilo treba potrpeti, pa je šlo. Nikoli se nisemz nikomer kregala. On bi bil hotel imeti le dvaotroka. Ko pa so že prihajali, jih je sprejemalin jih je imel rad. Zaradi vere nisem mogladrugače, ne morem otrok moriti. Hotela semsamo po veri živeti. Ko sem povedala, da semnoseča, je začel malo špikati, ni pa bil toliko,da bi morala splav narediti. Pa smo preživelibrez hudih težav, čeprav ni bilo brez trpljenja.Bila sem pripravljena na vse. Če je bil kateriod otrok bolan, ga je bilo treba pestovati vsonoč. Večji revež je bil mož, ker ni mogel spati.Otroci so bili dobri, niso nagajali. Vsi so hodilik maši, k verouku, šli so k sv. obhajilu in kbirmi. Z vsemi smo se lepo razumeli, nikoli senismo skregali. Rodila sem 10 otrok, 8 jih je šeživih. Ena hčerkica je umrla še kot dojenček.Hči Rozika in njen sin Aleš pa sta umrla vprometni nesreči leta 1984.«»Moža nimate več?«»Mož je umrl leta 1966, ko je bil zadnjiotrok star 6 let. S kolesom se je peljal ponoči,zapeljal na pesek, padel po bregu inobležal. Potem sem sama z otroki živelanaprej, šivala sem in pokojnino dobivalapo možu. Potem pa so se otroci poročali inodhajali.«»Ste bili vedno tako verna in molila?«»Vam je bilo všeč pri FSR?«kaj je bilo narobe, z bratom sva imela nekaj.»Vedno sem bila verna, toliko pa nisem»Na vse imam lepe spomine. Lepo je26 Bil je oglar, kope je delal za oglje, da je nekajvedno molila kot sedaj. V Frančiškov svetnibilo, ko smo se v krogu pogovarjali. Bila27zaslužil. Ko je prišel domov, je bil ves črn.red sem vstopila leta 1968, zaobljube semsem tudi v Marijini družbi. Tudi tam smo(Glasno se je zasmejala.) Malo pa nas je šenaredila leta 1969, pri kapucinih v Škofjiimeli srečanja vsak mesec pri kapucinih. Govor ob pogrebunalašč prestrašil.«Loki. Počasi sem zbirala molitve, nastajalaŽelela sem živeti prav, toda pride kaj, kot Rajmunda Lebrehta FSRje molitvena skupina in molitve po maši. Zada nam je usojeno, da smo grešniki. Želelavsako reč so mene povabili, da sem naprejsem samo mirno živeti.«molila. Tako sem se navadila. Ko sem postalavdova, sem začela še bolj k maši hoditi,skromna sobica kot kapela, polno knjig inOzrl sem se po njeni podstrešni sobi,ker je bilo več časa, in začela tudi obiskovatisvetih podob, pa tudi šivalni stroj.oskrbovance v Domu v Stari Loki.«bratFrančišek 6 • 2008»Kako je bilo, ko ste odšli od doma?«»Od doma sem šla, ko sem se poročilaz Juretom Sovincem. Tudi pri njem je bilo11 otrok, tako kot pri nas. Poročil naju je g.Melhior Golob v Škofji Loki. Na poroki je biloskromno, nič posebnega nismo pripravili,ker nisva bila premožna. Zaposlena nisembila, šivala sem, nobene dote nisem imela.Po poroki sva stanovala v tej vasi, hiša je bilas slamo krita. V to hišo, kjer smo sedaj, svaprišla pozneje. On je bil zaposlen kot gozdni»Doma niso bili nič hudi, ker vas ni bilodoma?«»Ne, ker smo imeli skupno gospodinjstvoin me niso potrebovali. Vse je bilo doma vredu. Bog za vse poskrbi. Sin Andrej je ostaldoma, z ženo Zoro sta cerkveno poročena inimata 7 otrok. Vsi so še doma. Vnuki so vsikrščeni in birmani. Z vsemi se razumemo,vsi me imajo radi. Kadar grem k njim, melepo sprejmejo, se kaj igramo, Človek nejezi se, karte, ali rešujemo križanke. Lepose počutim med njimi. Imam široko srce zavse. Vsak dan molim za svojih deset otrok,za vse vnuke, in pri tem vključujem vseljudi. Molitev je vseobsežna. Hudo mi je, kerne morem k maši. V Božjo voljo se izročam,nočem nadlegovati.«»Imate radi, da jaz pridem?«»Oh, pa ja, tavženkrat Bog lonaj, da pridetein mi prinesete sv. obhajilo.«»Imate lep nasmeh, ste vedra, vesela in dobrevolje. To je poveličana starost.«»Res je. Nikoli ne opravljam, nič slabegane govorim, pa tudi dobrega ne o drugih,ker ne govorim. Tako lepo življenje semimela, jaz bi še kar živela tukaj naprej.«Pri teh besedah se je vzradovala in karvzkipela od veselja. Zaželela mi je velikoBožjega blagoslova pri nadaljnjem delu.Z lepimi vtisi sem odhajal in v spominuohranjal njen lepi obraz. Zares, sem simislil, vse naredi za druge, vsem vse daje,zase pa ne zahteva ničesar. Spodaj sem se šeustavil v lepo urejeni delavnici. Oče Andrejin sin Gregor skupaj delata v istem poklicukot mizarja. Mislil sem na vrednote takihdružin, ki so dragocen zaklad za življenjenaroda.Tudi druge članice FSR vedo o njej velikodobrega povedati:»Poleg svojih otrok je varovala še drugeiz vasi. Po smrti moža je kupila stroj zapletenje, imela je veliko dela, večinomaje pletla ponoči. Pozneje je vzela njivo vnajem in imela kravico, da je bilo mlekodoma. Preden je šla k sv. maši ob 6. uri, jepomolzla in nakrmila. Bila je zelo delavna,saj je do lanskega leta še vse butaricesama naredila za kurjavo. Veliko bi se šedalo povedati o njenem izredno težkemživljenju, tako da bi brez izredne Božjepomoči ne šlo.«Katarina pa še vsak dan veliko moli zavse svoje in jih nosi v svojem srcu. Blagoslovnjenih molitev se bo nenehno razširjal navse potomce in na ves slovenski narod. •br. Klemen Verdev OFMCapPredragi domači, spoštovani patri inškofijski duhovniki, spoštovani sorodnikiin ostali zbrani pogrebci! Kmalu bomozbrani na cvetoči trojiški farni božji njivi,kjer se poslavljamo od naših dragih pokojnih,tam, kjer polagamo v blagoslovljenozemljo zrela in tudi nedozorena semenaza rast večnega življenja. Tako bomo tudidanes položili dozorelo plodno seme globokovernega očeta, ki je na popotovanjubratFrančišek 6 • 2008


po tej solzni dolini zagotovo dosegel svojcilj v večni rajski domovini. Zato danes obtem žalnem slovesu vsi tu zbrani zadnjičzremo s solznimi očmi v krsto, v katero jepoloženo verno in do zadnjega dne delavnotelo spoštovanega ljubega moža, atekain dedija ter uglednega trojiškega faranaRajmunda Lebrehta, ki nikdar v svojemživljenju ni opustil nedeljske in prazničnesv. maše. Rodil se je kot prvi sin staršemaLebreht 12. 8. 1930 v Benediškem vrhu.Imel je še mlajšega brata Dominika in sestroGeliko, z njima je preživel svoje otroštvoin mladost v domačem družinskemognjišču. Njegov oče je bil kmet in kolarin sedaj pokojni Rajmek, kot smo ga klicalikrajani, se je že v osnovnošolskih letihnaučil kolarskega dela – takratnih lesenihvozov, samokolnic in drugih kolarskih izdelkov.Osnovno šolo je obiskoval v Benediktudo 5. razreda v slovenskem jeziku,med vojno pa v nemščini. Pred služenjemvojaškega roka je bil zaposlen na benediškizadrugi, po vrnitvi iz vojske pa jezačel opravljati tesarska dela pri mojstruDajčmanu iz Benedikta. Leta 1957 se jeporočil s svojo izvoljenko, sedaj žalujočoženo Pavliko Polič. V njunem zakonu sose rodili štirje otroci: Rajmek, Pavlika,Pepi in Marinka. Čez 5 let sta podedovalaPavlikino domačijo. Leta 1964 jima jepogorelo gospodarsko poslopje – bilo je vnedeljo med sv. mašo in pokojni Rajmekje bil v cerkvi pri maši –, vso živino paje rešil sosed Franček Vogrin. Potem stazgradila novo veliko gospodarsko poslopjein razširila ter prenovila hišo, ki ječudovito, lepo urejena. Leta 1991 sta doživelanajvečje veselje in najlepšo slovesnost– novo mašo sina Pepija z redovnimimenom pater Pepi, ki je sedaj misijonarv Beninu. Lansko leto pa sta slavila zlatoporoko v krogu svojih najdražjih. Imel jesedem vnukov, ki so se ob nedeljah vednoradi zbrali pri dediju in babici, saj sta sevsakega obiska vedno razveselila. PokojniRajmek je s svojimi sodelavci pod njegovimvodstvom postavil nešteto ostrešij nahišah in gospodarskih poslopjih v trojiškifari in širši okolici. Veliko je delal na trojiškicerkvi in samostanu in žrtvoval mnogobrezplačnih ur. Delal pa je tudi drugodpo cerkvah, celo v Mariboru pri Materiusmiljenja. V prostem zimskem času paje doma v delavnici opravljal čudovitamizarska dela. Bil je mož molitve in dela,saj je rad povedal, da se je v družini Lebrehtv Benediškem vrhu vsako nedeljozvečer molil rožni venec kleče in prav onje vodil molitev. Bil je dolgoleten zvestčlan župnijskega pastoralnega sveta, odleta 1995 pa brat Frančiškove družine Sv.Trojica. Redno se je udeleževal mesečnihsrečanj s svojo ženo Pavliko. Rad pa je poromalk Mariji Pomagaj na Brezjah in naPtujsko Goro v varstvo Matere Božje podnjen plašč. Tu si je izprosil ljubega zdravjain blagoslov pri vsakdanjem delu. V 78.letu zemeljskega življenja pa ga je gospodarnašega življenja odpoklical k sebi vvečnost po plačilo za vsa njegova dobradela.Sorodniki, znanci in prijatelji pa smose zbrali ob njegovem mrtvaškem odru vzaupni molitvi za njegov večni mir in pokoj.Danes, ko imamo Lebrehtovega očetaRajmeka zadnjikrat v svoji sredi, se mu izsrca zahvalimo za vsa njegova dobra dela,ki jih je storil za svojo družino in za napredeknašega trojiškega kraja. Hvala, Rajmek,zadnjič ti za vse. V znamenje zahvalepa mu ob tem žalnem slovesu obljubimo,da ga bomo ohranili v trajni molitvi in lepemspominu s poslednjo željo, naj mirno,sladko spi med že pokojnimi domačimi inostalimi trojiškimi farani do prihodnjegavstajenja.Žalujoči ženi Pavliki, sinu p. Pepiju,sinu Rajmeku z družino, hčerkama Pavlikiin Marinki z družinama, bratu in sestri združinama in vnukom ter ostalemu sorodstvuizrekam v imenu trojiških faranov inv svojem imenu iskreno sožalje. •br. Franc Kukovec»VERA, UPANJE,LJUBEZEN – to troje«v Novem mestuV soboto, 27. 9. 2008, smo se zbrali vNovem mestu pri Frančiškovih bratih na12. Frančiškovem taboru krajevnihbratstev FSR Ljubljana.Nekateri domači člani FSR smo se odpraviliv Frančiškovo dvorano v »kloštru« takojpo jutranji maši (ob 8:30). Pred vhodom sogoste pričakali naša predsednica s. AntonijaColnar, katehistinja Ana Retelj in še drugi,ki so za dobrodošlico ponudili sladice inprogram srečanja.Serafinski rožni venec s petjem smozačeli prej, preden je prispel avtobus, ki jepripeljal glavnino članov FSR. To pa zato, dase ne bi preveč zavleklo in bi se držali programa.Vseeno je bilo nekaj zamika, vendarse je vse dobro izteklo. Med molitvijo je bilapriložnost za sv. spoved.Nato sta nas v dvorani pozdravila predsednicanovomeškega bratstva s. AntonijaColnar in predsednik pokrajinskega bratstvabr. Franci Birk.Besedo sta predala gostu tabora p.Stanetu Zoretu, ki pa je dejal, da ni gost,ker se počuti v Novem mestu kot doma.Obširno in lepo nam je spregovoril o glavnihtemah tabora pod naslovom: »VERA,UPANJE, LJUBEZEN – TO TROJE«, ki jevzet iz Pavlovega pisma, kar lepo sovpadatudi s Pavlovim letom, v katerem smo vtem času.s. Marija Kozmus, KB JeseniceSprejelo nas je lepo dolenjsko Novomesto, ki je kulturno in zgodovinskopomembno. Tukaj je veliko lepih stvari.P. Stane Zore nam je povedal velikokoristnih napotkov, kako lahko v konkretnemživljenju živimo vero, upanje in ljubezen. Mašaje bila v prečudoviti cerkvi, vsi smo sodelovali. Br. ŠtefanKožuh nam je v pridigi še obnovil geslo tabora. Sledilo jebratsko srečanje, ki je bilo prisrčno in iskreno.s. Anica Košir, KB Škofja LokaLepo je tukaj! Zelo lepo! Radapridem na taka srečanja. Do sedaj semskoraj vedno prišla. Lepo je in prav, dase srečamo. 20 let sem že pri Frančiškovidružini, danes pa sem pripeljalas seboj še svojo svakinjo. Tudi njej je všeč!br. Franc Herle, KB BrezjeNaš sv. Frančišek nas je spet zbralskupaj v tako velikem številu in smo seres počutili kot bratje in sestre. Najlepšase mi je zdela povezava med vsemi, kiso nam danes podali duhovne misli. P.Stane Zore in br. Štefan Kožuh, sestre klarise v pismu in tudiostali. Ljubezen je nad vsem in Bog je ljubezen. Stremetimoramo k temu, da postanemo čim popolnejša Ljubezen(p. Stane Zore). Pri tem nam je vzor sv. Frančišek! Vesel sem,da je danes to naše ljubljansko bratstvo tako povezano in sonas domačini tako lepo sprejeli.s. Anka Matoic, KB Kamnik28 Rada grem na taka srečanja. Zmerajdobim veliko milosti in počutim se, kot29da sem prišla domov. Tako, da mi tasrečanja zelo veliko pomenijo.bratFrančišek 6 • 2008s. Marinka in br. Anton Turina,KB KamnikLepo je, da smo bratje skupaj. Vednogreva na taka srečanja in bova še šla, čebova zdrava. Rada hodiva tudi na srečanjanašega bratstva. Prijateljsko se srečamotudi z drugimi KB. To je zmeraj zelo prijetno. Vsaka skupina imakaj posebnega, ki je zanimivo tudi za druge. Tabori so pa nekajenkratnega! P. Zore je krasen človek in njegovo predavanje jebilo zelo bogato. Imeli smo veliko za razmišljati – kar je povedaliz svoje glave in od drugih mislecev (dr. Trstenjaka …). Gotovobomo o tem govorili tudi na srečanju našega KB.bratFrančišek 6 • 2008


Duhovni kapitelj 2008 v Vipavskem kri`uDuhovni kapitelj je kot nekakšno izobraževanje in izpopolnjevanje animatorjev vseh Frančiškovihotrok in mladine v Sloveniji. Je kot nekakšen duhovni vikend.32bratFrančišek 6 • 2008Ali si bil na kapitlju v VipavskemKrižu? -Itak!Je bilo lepo? -Itak!Ta vikend od 26. do 28. septembraje na Vipavskem Križupotekal duhovni kapitelj slovenskeFrame in animatorjevFO. Vse skupaj bi se naj začelo vpetek ob 19.00, ker pa Štajercine poznajo ure, so bili točni leanimatorji iz Križa. Zbirali smose nekako do jutranjih ur. Našapredsednica Kristina Vrčon niravno potrpežljive narave, zatosmo s programom začeli kar v»nepopolni« zasedbi.Vse skupaj se je začelo s večerjo,ampak ne s kakršnokoli ...Jedli smo pašto s tuno . Medseboj pa se nismo vsi poznali, sajsmo pridrveli iz različnih koncevSlovenije, zato je večerji sledilopredstavljanje in dva različnauvoda v naš vikend. Uraden,pri katerem je vsak od nas dobilmolitev Frame, s katero bomopovezani čez celotno leto. Drugi,bolj neuraden in zelo sproščujočuvod so pa bili petelinji boji inizkazovanje svoje moči v smislu"wrestlinga". Tukaj morajoudeleženci kar priznati velikopremoč duhovnim asistentom.Sledil je film, ob katerem sekljub naporni poti in prejšnjemnorenju ni dalo zaspati, potempa sladko spanje ali pa pogovoridolgo v noč.Novo jutro, nov dan, novepriložnosti za vse vrste norčijin navsezadnje tudi dan, da seskupaj naučimo kaj pametnegaza naše animatorstvo in življenje.Zbudile so nas dude naKristininem telefonu in zbralismo se pri molitvi, da smo seizročili Njemu v varstvo in gaprosili, naj nas vodi. Sledila jemarmelada, mleko, viki kremain veliiiiko kruha. Ko smo senajedli, smo prisluhnili našibivši predsednici Fani, ki nas jespet spomnila, zakaj in kako seuporabljajo kateheze, nato pa ješe sledil kviz z zelo tekmovalnimin napetim vzdušjem, delo poskupinah z različnimi nalogamiin za konec še načrtovanjeter izpeljava ure FO oziromakateheze. Končno ... Tako zelopričakovano kosilo, potem paše čas za druženje, spoznavanje,sprostitev, kartanje, ... Ko smose odpočili, so sledile delavnice,pri katerih se nam je pridružiloše nekaj animatorjev. Pri prvismo se namučili in je vsaka skupinasestavila bans iz štirih zelo zanimivih in med seboj različnih, nepovezljivih besed.Pri drugi smo imeli zelo zanimive debate o molitvi, naslednji dve sta bili namenjeni petju,prva bolj slavilnih pesmi, druga pa bolj živahnih. Zadnja delavnica pa je bila namenjenaustvarjanju, z veliko domišljije. Ko smo izčrpali vse svoje ideje in se naučili marsikajnovega, smo to darovali pri sv. maši, ki je bila polna veselja, pesmi in slavljenja, po njejpa refleksija in predstavitev naših, zelo naših bansev. Zvečer smo odšli še na sprehod vPlače v kapelico Lurške Marije in tam imeli še eno zelo lepo in premisleka vredno molitev.Ko smo prišli nazaj, pa spet vsak po svoje – nekateri pohajat, drugi pogovarjat, tretji sogledali film, ...V nedeljo zjutraj smo se težko prebudili iz svojih toplih spalk, pa vendar. Odpeljalismo se v Dobravlje k maši, od tam pa na Otlico v naravo in se po lepem sončku sprehodilido Otliškega okna. Tam smo še polni navdušenja prepevali, plesali, se slikali in snemali,nato pa smo se spet odpravili v dolino. Še kosilo, pospravljanje župnišča ter gledanjeslik in videov, ki so nastali ta vikend, potem pa vsak nazaj na svoj konec Slovenije, polniprelepih spominov in veselja. •Klemen Breznik FRAMA33bratFrančišek 6 • 2008


glabljanje; sestri sta imeli s seboj pravcatozbirko tem in vprašanj, ki smo jih med potjopremlevali. Seveda smo na poti spoznavalitudi Slovenijo, kraje in ljudi, ki so nas prenočili,pospremili z nasvetom, dali svežo vodo,kaj skuhali ali spekli, ljudi, ki so odprli svojavrata tej peščici »peš romarjev«, kakor smo siradi rekli. Vseh teh dobrih ljudi, ki smo jihspoznali na duhovni poti skozi Slovenijo,smo se v molitvi radi spominjali in jih poneslis seboj v Assisi. Bili ste z nami!34bratFrančišek 6 • 2008Peš romanje v Assisi za darodpuš~anjaMorda ste pred meseci zasledili vabilo na prvo slovensko peš romanje za dar odpuščanja vAssisi in se vam je v tistem trenutku zamisel zdela zanimiva, niste pa niti pomislili, da bi seromanja udeležili.Skupina mladih, pretežno iz Slovenije, je na Krištofovo nedeljo, 27. julija, ob spremstvusester FMM (frančiškanke Marijine misijonarke) v Ljubljani začela svoje romanjev Assisi; 2. avgusta, na praznik Marije Angelske, naj bi se pridružila romarjem iz Italije,Hrvaške, Francije, Mehike, Malte, ki so se na pot podali z istim namenom, po odpuščanje.Kdor namreč priroma v Assisi na ta dan, prejme popolni odpustek, ki ga je svetiFrančišek izprosil pri papežu Inocencu III.Kako smo v enem tednu peš priromali v Assisi?Čeprav je bilo to peš romanje, smo hodili le prvi del poti, od Ljubljane do Nove Gorice.Postali smo v Logatcu, v Podkraju – preimenovanem v PodRaj, v Vipavskem Križu innazadnje v Novi Gorici. Pot smo nadaljevali bolj neromarsko, z vlakom, do Benetk, nato vUmbrijo in 2. avgusta tako dosegli svoj cilj, Assisi. Tam je sledilo praznično slavje – takov cerkvi kot na trgu pred njo – z mladimi, ki so se udeležili tega že tradicionalnega, 18.romanja za dar odpuščanja.Ni pa bil to le lep izlet v Assisi – zabavno je bilo sicer res!V dneh intenzivne hoje smo imeli obiločasa in priložnosti za spoznavanje soromarjev,za pogovor, razmislek, duhovno po-Bili smo prva skupina peš romarjev iz Slovenije,ki se je udeležila tega tradicionalnegaromanja. Mladi, ki smo šli na pot iz različnihvzgibov in z različnimi pričakovanji, med sebojse povečini nismo poznali, a smo skupenjezik našli ravno v dejstvu, da imamo skupencilj. Čeprav nisem ravno ljubiteljica množičnihsrečanj niti skupinskih romanj, moram priznati,da je bilo romanje s skupinico, v katerije bilo čutiti prisotnost Frančiškovega duha inbratstva, edinstvena izkušnja.Mladi s(m)o napolnili Assisi s svojo vero, upanjemin izkazalo se je, da je to pristno veselje nalezljivo.• Zala RottUTRINKIGospodu sem hvaležna za to romanje, kjer sem seveliko naučila, npr. to, da je žlica krasen izum, ki preženezadrego ob pogledu na stopljeno tablico čokolade,dobila pa sem tudi obsežna znanja o nastajanju inodpravljanju žuljev ter o uporabnosti množice različnihhanzaplastov (obližev). Najbolj pa se me je dotaknilo, kosem opazovala dobroto ljudi, ki so nas v vseh župnijahlepo sprejeli in nam kljub temu, da smo prosili le za prenočišče,nudili še večerjo in zajtrk, ponekod pa še hranoza dušo (sveto mašo).Kristina KrašnaNajlepša mi je bila pot sama. Potovanje kot premikanjein bližanje. Premagovanje razdalje. In premagovalismo razdalje najprej pod nogami: po ulicah, vaseh, gozdovih,poljskih poteh, čez potoke, železniške tire. Potemfoto: Tomaž Pintersmo – korak za korakom – premagovali razdalje v svojihsrcih. Razdalje do samega sebe, do bližnjega, do Boga.In te so postajale ob vsem gostoljubju, ki smo ga bili deležnipovsod, kamor smo prišli, vedno krajše in lažje. Obspodbudi Frančiška in Klare pa neizmerno lepe. Gospod,hvala ti za to čudovito pot!Kristina Raspor• nepozabno, bogato doživetje • preprostost •hoja • pogovori • prijateljstvo • zaupanje •učenje, rast (na osebnem in duhovnem področju) •odprtost • vztrajnost • odpuščanje• popolni odpustek • sv. Frančišek • sv. Klara •skupnost • navdušenje • žareči obrazi• objemi • sv. maše • molitve (hvalnice, večernice…) • novi izzivi • preizkušnje• povezanost z NjimVse to in še več sem doživela, izkusila v dobrem tednu.Skupaj z odlično družbo.Ksenja Šmid35bratFrančišek 6 • 2008


F 6/2008KUPONČEK36bratFrančišek 6 • 2008Pravilna rešitev nagradne številčnice v prejšnji številki se glasi: Leto svetega Pavla! Nauredništvo je prispelo 18 pravilnih odgovorov. Izžrebani so bile naslednji nagrajenci: 1.nagrada: Vinko Koren, Magozd 4, SI-5222 Kobarid; 2. nagrada: Ana Košir, Jamova c. 56,SI-1000 Ljubljana; 3. nagrada: Sonja Zver, Malejeva ul. 1, SI-1000 Ljubljana.Čestitamo!Nagradna {tevil~na izpopolnjevankaPoiščite devet besed s po šestimi črkami, ki jih zahtevajo opisi, in jih vodoravnovpišite v oštevilčena polja tako, da vsaki številki vedno pripada ista črka.Ob pravilni rešitvi boste v tretjem in četrtem stolpcu prebrali misel iz pismaapostola Pavla Rimljanom.1. telo mrtvega človeka ali živali, 2. poldrag kamen temno rdeče barve, 3. na uzdo pritrjenjermen za vodenje živali pri ježi ali vožnji, 4. udobno obuvalo, navadno za doma, 5.naziv prve Mojzesove knjige, 6. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen,7. staroslovanska boginja smrti in zime, 8. stanje, ko je kdo sam, brez stikov ali povezavez drugimi, 9. kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice.Rešitve pošljite na uredništvo Brata Frančiška do 10. decembra 2008.Tokratne nagrade so:1. DVD Terra Sancta2. V. Papež, Presvete evharistija3. 3 kompleti razglednic Sončna pesem •Sestavila ga. Francka Pavlič12345678915 13 16 12 6 114 13 1 8 1 1517 1 5 9 15 102 11 12 1 15 14 9 8 9 18 115 13 11 14 9 37 11 13 1 8 114 1 7 11 15 115 13 15 10 2 1Indija: Kristjani soprisiljeni,da se spreobračajoin napadajo cerkveČeprav je po vsem svetu vedno več govorao spoštovanju človekovih pravic na vsehpodročjih življenja, pa resničnost to vednoznova postavlja na laž. V tem trenutku sokristjani v Indiji prisiljeni, da se spreobračajov hinduizem in napadajo svoje cerkve,kakor je sporočil tiskovni predstavnikindijske škofovske konference.Kristjani v indijski državi Orisa so žebili žrtve nasilja, sedaj pa so prisiljeni, dapostanejo hindujci in da napadajo svojecerkve, v katerih so toliko časa slavili Boga.Cerkve in zavetišča in domove kristjanovrušijo in požigajo. To predstavlja hudokršitev človekovih pravic. Nasilje je takosilovito, da pušča za seboj številne ranjene,med katerimi so tudi ženske in otroci, patudi dva protestantska pastorja in katoliškaredovnica. Kristjane, ki so v tisočih protestiraliproti takemu postopanju, so z vsoostrino zaustavile policijske sile.Položaj v Indiji je še vedno napet innadaljujejo se napadi na krščanske ustanove.1. septembra 2008 je bilo razdejanihdeset molitvenih prostorov v vasi Kundra.V Tikabali Block je bilo napadenih petvasi. V župniji Mondasore so bili porušenacerkev, samostan in dve zavetišči.Čeprav so bile varnostne sile razporejenepo pokrajini, fundamentalisti še naprejbrez težav napadajo kristjane in njihoveustanove.Indijski škofje so zato pozvali odgovornegaministra, naj odločno ukrepa protinasilnežem in zavaruje kristjane, njihovedomove in njihove ustanove, ki jih stalnonapadajo fundamentalistične skupine.Poleg tega tudi zahtevajo, naj državnaoblast nadzoruje vprašanje prisilnihspreobrnjenj, ker predstavljajo resnokršitev ustavne pravice, da kristjani vdržavi živijo brez strahu.Časi preganjanja kristjanov nikakorniso minili. Le da je nasprotovanjeponekod bolj odkrito in nasilno,drugod pa je bolj prikrito in v rokavicah.Vsi ti pojavi povsod po svetuopozarjajo nas, kristjane, da moramoJezusovo svarilo, »če so preganjalimene, bodo preganjali tudi vas«, ševedno jemati zelo zares in moliti zavero in zvestobo. •Prevedel br. Stane Zore OFM37bratFrančišek 6 • 2008


Tomaž ČelanskiŽivljenje sv. Frančiška (18)21. poglavjeO pridigi pticam in poslušnostiustvarjenin58. V tistem času pa, kakor je bilo rečeno,ko se jih je mnogo pridružilo bratom,je preblaženi oče Frančišek potoval poSpoletski dolini. Približal se je nekemukraju blizu Bevagne, kjer se je nabralaneznanska množica ptic raznoraznih vrst,namreč golobov, krokarjev in drugih, ki sejim po domače reče nune. Ko jih je blaženibožji služabnik Frančišek zagledal in kerje bil silno goreč mož, ki je gojil pobožnonaklonjenost tudi do nižjih in nerazumnihustvarjenin, je pustil svoje spremljevalce nacesti, sam pa je urno stekel k njim. Ko je bilže precej blizu in je videl, da ga čakajo, jih jekot običajno pozdravil. Nemalo se je začudil,da se ptice niso dvignile in zbežale, kot tonavadno storijo; tega se je zelo razveselil injih je ponižno zaprosil, naj prisluhnejo božjibesedi. Med drugim, kar jim je na širokogovoril, je dodal tudi tole: “Moje sestre,ptice, zelo se morate zahvaljevati svojemustvarniku in ga vedno ljubiti, saj vam jedal perje za obleko, krila za letenje in vsedrugo, kar potrebujete. Bog vas je naredilza bolj plemenite med svojimi stvaritvamiin vam določil prebivališče v čistem zraku.In čeprav ne sejete in ne žanjete, vas onvaruje in vodi, ne da bi vam bilo treba zato sploh skrbeti.”Na to so se tiste ptice, kakor je povedalsam pa tudi bratje, ki so bili z njim, na svojnačin čudovito veselile, začele stegovatisvoje vratove, razpirale krila, odpiralekljune in gledale vanj. On pa je hodil mednjimi sem ter tja in se s svojo obleko dotikalnjihovih glav in teles. Slednjič jih jeblagoslovil in jim, ko je nad njimi naredilznamenje križa, dal dovoljenje, da odletijodrugam. Blaženi oče pa je šel vesel naprejpo poti s svojimi tovariši; zahvaljeval se jeBogu, ki ga vse, kar je ustvarjeno, časti spredanim slavljenjem.Ker pa je bil preprost mož po milosti inne po naravi, se je začel obtoževati malomarnosti,ker ni že prej pridigal pticam,potem ko so zdaj tako spoštljivo prisluhnilebožji besedi. Tako se je zgodilo, da je odtistega dne dalje vso perjad, vse živali, vseplazilce in celo ustvarjenine, ki ne slišijo,skrbno spodbujal k hvaljenju in ljubeznido Stvarnika. Vsak dan je namreč, ko jeklical Odrešenikovo ime, sam izkustvenospoznaval njihovo pokorščino.59. Ko je nekega dne prišel do mesteca poimenu Alviano, da bi oznanil božjo besedo,in je stopal na vzvišeno mesto, da bi ga vsivideli, je zaprosil za tišino. Vsi navzoči sospoštljivo umolknili. Na tistem kraju paje gnezdilo ogromno lastovk in so silnoščebetale in cvrčale. Ker blaženega Frančiškaljudje sploh niso mogli slišati zaradinjihovega ščebeta, je spregovoril pticam injim rekel: “Moje sestre lastovke, čas je, dazdaj tudi jaz spregovorim, ker ste ve doslejže dovolj povedale. Poslušajte božjo besedoin bodite tiho in mirno, dokler ne končamGospodovega govora.”Ptice so takoj utihnile in se niso premakniles svojega mesta, dokler ni bilo konecpridige, na veliko začudenje in presenečenjevseh, ki so to gledali. Ko so torej ti možjevideli to znamenje, so bili polni velikegazačudenja in so govorili: “To je resničnosvet mož in prijatelj Najvišjega.” Z velikopobožnostjo so hiteli, da bi se mu dotaknilivsaj oblačila, in so hvalili in slavili Boga.Res je nenavadno, kako so nerazumneustvarjenine prepoznale njegovo pobožnonaklonjenost do njih in začutile njegovosladko ljubezen.60. Ko se je nekoč mudil v mestecuGreccio, mu je neki brat prinesel še živegazajčka, ki se je ujel v past. Ko ga je blaženimož zagledal, je od pobožnosti ganjenrekel: “Brat zajček, pridi k meni. Zakaj sipustil, da so te tako prevarali?” Brž ko gaje brat, ki ga je držal, spustil, je ta stekelk svetniku, ne da bi ga kdo silil, in se kotv najbolj varnem kraju umiril v njegovemnaročju. Ko se je tam nekoliko odpočil, gaje sveti oče, ki ga je z materinsko pozornostjobožal, odpustil, da bi šel svobodenv goščo. Večkrat ga je položil na tla, pa jezbežal nazaj v svetnikovo naročje. Končnoje ukazal, naj ga bratje odnesejo v bližnjigozd. Nekaj podobnega se je zgodilo z nekimdivjim kuncem, ki je sicer zelo plašnain neukrotljiva žival, ko je bil na otokuPeruškega jezera.61. Z enako pobožno naklonjenostjose je bližal ribam. Če je le imel priliko, jeujete še žive metal nazaj v vodo in jimnaročal, naj pazijo, da se ne bodo dale ponovnoujeti. Ko je namreč nekoč sedel naneki ladjici v pristanišču Rietijskega jezera,je neki ribič ujel veliko ribo, ki se ji po domačereče linj, in mu jo pobožno podaril.Ta jo je z veseljem in naklonjenostjo sprejelin jo začel klicati za sestro; zunaj ladjice joje položil v vodo in začel pobožno slavitiGospodovo ime. Kakor dolgo je vztrajal vmolitvi, se je omenjena riba igrala v vodiob ladjici in se ni odmaknila proč od kraja,kamor jo je položil, dokler ji ni sveti božjimož po končani molitvi dal dovoljenje, dase oddalji.Tako je slavni oče Frančišek hodil popoti pokorščine in se popolnoma okleniljarma podrejenosti Bogu, da je pred Bogomdosegel veliko dostojanstvo, ko somu bile pokorne božje stvaritve. Kajti tudivoda se mu je spremenila v vino, ko je bilnekoč zelo hudo bolan v samotišču svetegaUrbana. Ko ga je le pokusil, je tako zlahkaozdravel, da so vsi verjeli, da je to božjičudež, kakor je tudi bilo res. Resnično jesvet, komur so tako pokorne ustvarjenine,na čigar namig celo same prvine preidejov drugo rabo. •Prevedel br. Miran Špelič OFM38 39bratFrančišek 6 • 2008bratFrančišek 6 • 2008


42bratFrančišek 6 • 2008pojdi no, v božjem imenu, te bomo že kakokam potlačili! Obložil me je s samimi srebrnimitolarji, da sem moral potem za pokorotisto težo s seboj prenašati. Pozneje mi jerazodel skrivnost, da če bi nikakor ne bilsprejet, bi jo bil mahnil pa na Brezje in se zBrezjem nekoliko odškodoval za Jeruzalem.Prebrisani so pa Štajerci! – TA je bil torejzadnji, ki smo ga sprejeli, prav – v zadnji uri.Predzadnji mi je pa prišel plačat ravno istojutro (na dan odhoda) ob pol dveh zjutrajna posteljo. Vlegel sem se ravno ob pol eni.Naj bo, pravim, za dve urici, več tako ne bomogoče. Kar ti jo primaha ob pol dveh gospodTomaž v sobo: »Janez, Janez, ali spiš?«»Kdo pa je?« »Na, tu imaš, spravi!« »Bog tidaj srečno pot, Tomaž!« pravim in spravimnjegovih 450 kron. Seveda s spanjem nibilo potem nič več. Naglica še ni bila nikoliprida, pravi pregovor. Naš gospod Tomažje pa naredil naglo in dobro. V četrtek prednašim odhodom pride slučajno v Ljubljanoin zaide v družbo gospodov, ki so že prišli vLjubljano za odhod. Kar ga prime in popade,da bi tudi šel, kakor je svoj čas prijel angelpreroka Habakuka za lase, da je nesel svojekosilce Danijelu v levnjak. Pride v pisarno:»Janez, ali je še kaj prostora? Jaz vem šeza enega romarja.« »Tomaž, če si ti tisti,zate je še eden« (v I. razredu). Ob 4. uri sepelje domov – daj, menda veste, kje so Selcanad Škofjo Loko, da odda za tri tedne svojočredo drugemu pastirju v pašo – ob polnočipride nazaj v Ljubljano in ob pol dveh zjutrajprikloštra k meni. Pa mu še danes nižal, da je tako naredil in meni tudi ne, da ješel z nami in nam večkrat kratek čas delal.– A če bomo še kako tako pot delali, bomomorali drugače narediti. Do gotovega rokase oglasiti, vsak imaš dovolj časa premislitise in odločiti, potem pa kakor bi odrezal, ničveč! Drugače so preogromne težave.Manj sreče s Sveto deželo kakor naš gospodTomaž, je pa imel dobri in častitljivipater provincial ljubljanski. Dasi je bil članpripravljalnega odbora za romanje, vendarmu ni bilo dano videti Svete dežele – drugičnamreč, ker enkrat jo je že videl. To je bilopa tako: Vidite, provincial je en velik gospodmed brati svoje vrste. A nad njega je prišelpa še en močnejši, namreč sam general izRima. Pa ravno tiste dni ga je moralo prinestiiz Rima sem! Ko je ta sveti mož pregledalin previzitiral vse samostane svojega redanaše provincije, pa napove kapitelj na 7.septembra, to je ravno na dan, ko smo miprišli v Sveto deželo. Kapitelj, to je enavelika rajtenga, ki se brez očeta provincialanikakor ne more narediti. In dobri oče provincialje moral na našo žalost ostati doma;zato pa je poslal mesto sebe drugega možasvojega reda, č. patra Hieronima. •se nadaljujeSrečanje komisarjevLetno srečanje komisarjev sv. dežele Italije,Poljske, Slovenije in Malte od 6. do9. oktobra v kustodijskem samostanu vMontefalcu /PG/. Slika pred baziliko vPorciunkuli. •S kolesi ob Donavido Črnega morja(nadaljevanje)Bolgarija je 1300 let stara država. Bolgariso hunskega porekla, njihovo prvotnobivališče je bilo v stepah ob reki Volgi. Nasedanjem prostoru so se pomešali s Slovaniin leta 681 oblikovali prvo državo v mestuPliska. Car Boris je leta 865 sprejel krščanstvood Bizanca (danes Carigrada) v okviruvzhodne pravoslavne Cerkve in padel podnjihov vpliv. Sprejeli so starocerkveno slovanščinoin abecedo, ki sta jo zasnovala sv.Ciril in Metod, s čimer sta omogočila, daso za cerkvene, civilne in državne nameneuporabljali lasten jezik.Druga država je trajala od 1187-1393 ssedežem v Velikem Trnovu. Nato so prišliTurki, ki so jim gospodarili pet stoletij.Bolgarska kulturna in narodna identitetaje uspela preživeti v odmaknjenih samostanihv Rodopih na zahodu države. Ohranjenihjih je okoli 180. Največji, najstarejši innajbolj znan stoji 120 km južno od Sofijena nadmorski višini 1147 m v ozki gozdnatidolini v gorovju Rila. Tu je v 10. stoletjupuščavnik Ivan Rilski ustanovil kolonijo inzgradil samostansko stavbo.»Postelja mu je bila zemlja, odeja nebo, hranapa zdravilne gorske rastline« pravi napis navhodu. Posebno vlogo je samostan odigralv času narodnega preporoda, postal je kulturnoin versko središče Bolgarov. Sedanjastavba je iz prve polovice 19. stoletja.Turška prevlada je ustavila gospodarskirazvoj. Bolgari so turško cesarstvo oskrbovaliz volno, oblačili in hrano. Nastal je slojpremožnih trgovcev, ki so pozneje prispevalik narodnemu preporodu.Odpor proti Turkom so vodili bolgarskinacionalisti: Vasil Levski (1837-1873),pesnik Hristo Botev (1848-1876) in drugi.Turško maščevanje je pripeljalo do križanjainteresov in ruski car Aleksander II. (1818-1881) je leta 1877 napoval Turčiji vojno.Največje bitke so bile pri mestu Pleven inna prelazu Šipka. Z mirovnim sporazumomiz leta 1878 je nastala Velika Bolgarija, karje vodilo do novih političnih napetosti insprememb meja na Berlinskem kongresuistega leta.Kolesarji smo po naravi radovedni ljudje.V mestu Pleven smo si ogledali podrobnostite krvave epopeje, ki je zahtevala 200.00043bratFrančišek 6 • 2008


44bratFrančišek 6 • 2008žrtev, ter poslušali razlago in prikaz v Panorami,spomeniku osvoboditve Bolgarije.Posebno častijo ruskega generala Skobelova,ki jim je po ukazu carja osvobodil državoin uresničil stoletne želje po neodvisnostiter seveda odprl Rusiji pot na Balkan. CarjaAleksandra II. imenujejo Osvoboditelj, največjispomenik so mu postavili v Sofiji.Ustavili smo se tudi v zgodovinskemmestu Veliko Trnovo. Stoji na štirih gričih,ki jih ovija reka Jantra in so videti kototočki. Redko se najde tako slikovita legamesta. Zaradi obrambne in prometne legeje bilo naseljeno že v času Rimljanov. V časudrugega bolgarskega cesarstva (1185-1393)je bilo glavno mesto. Za trgovske potrebe sopotovali na vse strani, tudi do Dubrovnikain Benetk. Letno jih obišče veliko turistov,so dobro organizirani, železniški prevozdeluje brezhibno, prav tako poceni rumenitaksiji.Na vsakem koraku je čutiti bolgarskinarodni ponos, ne pozabijo omeniti 1300let svoje državnosti. Vsak domačin je znalpovedati veliko podrobnosti iz njihove preteklosti,mogoče smo imeli srečo, da smonaleteli na poznavalce. Res pa je, da povsodvisijo državne zastave, ki jim ponosno dodajoše evropsko. •se nadaljujeAnton Bogataj, podpredsednik društvaV prejšnji številki je bilo napačno navedenoavtorstvo potopisa, za kar se opravičujemo vsemprizadetim.Romanje po potehapostola PavlaSrečanje usode Grkov z milostjokristjanovMesec in pol po uradnem odprtju Pavlovegaleta se je skupina nekaj nad 30 romarjevpod vodstvom Društva prijateljev SveteDežele podala na dolgo romanje v vročo Grčijoz namenom, da se pobliže sreča s kraji,kjer je oznanjal Kristusov evangelij apostolnarodov sv. Pavel. Točneje je to bilo v noči iz10. na 11. julij; izhodiščna točka je bil Vič,in to sredi noči ob 3. uri, ko so petelinčkidrugič zapeli … Naša prevoznika sta bila izdružbe Delić, ki je tudi sicer zvest prevoznikprijateljev Svete Dežele. Zato smo sepočutili zelo varno na več tisoč kilometrovdolgi romarski pot. Na vstopno mesto soromarje vozili domači, prijatelji, sorodnikiin seveda tudi ljubljanski taksiji; tako sovsi romarji pravočasno prišli na izhodiščnotočko. Kmalu po tretji uri nas je duhovniin strokovni voditelj romanja g. BogomirTrošt prvič preštel; to je storil vsakokrat,ko smo prišli na avtobus, in vedno smo bilivsi; zato vsa priznanja njemu za skrbnostin nam, ker smo bili pridni.Nočna vožnja se je torej pričela v Ljubljaniin nadaljevala preko Dolenjske dohrvaške meje, ki je pred slabim letompostala šengenska; malo pred mejo smoopravili prvi postanek. Načrt romanja jebil, da gremo po cesti »bratstva in enotnosti«mimo Zagreba, Velike Gorice, Siska innaprej do Slavonske Požege, Beograda, Nišain do Skopja, kjer smo prvikrat prenočili. Iznekdanje skupne države, ki smo jo vseskoziv spominu obujali še posebno tisti, ki smobili vojaki JLA, je nastalo veliko državic,ki so se ogradile z mejami in sedaj te mejeterjajo pregled. Tako smo do Grčije prečkalislovensko-hrvaško, hrvaško-srbsko,srbsko-makedonsko in makedonsko-grškomejo. Eni cariniki so bili prijazni, drugimanj. Doživeli smo nasmejanega carinikain tudi grškega carinika, ki nas je nadrl, kernismo – po njegovo – prav postavili avtobusaza vstop v državo. Tudi manjši korupcijismo bili priča, ko smo dali v hišico na mejitri sokove, da je bilo potem vse, kot smo siželeli. Skratka, doživetja na štirih mejahso nas vrnila nazaj v čase, ko smo hodili ponakupe v Avstrijo in Italijo.Dolga vožnja čez celo bivšo skupno državoje bila lepa, doživeta, a tudi naporna.Še posebno ostajajo v spominu kolonemočnih nemških avtomobilov, v katerihso se vozili Turki na počitnice iz Nemčije inŠvice. Njihova prisotnost na cesti in obcestnihpostajah je puščala v nas spomine inrazmišljanja, kaj je bilo in kaj še bo.Prvi večer smo maševali v prostoru hotelaContinental v Skopju. Drugi dan pa smozačeli dan z mašo v skopski katedrali SvetegaSrca Jezusovega. Prijazno smo bili sprejetikot Slovenci, saj so naši duhovniki, tudiškofje, kot na primer škof Janez FrančišekGnidovec, in naše drage sestre usmiljenke,ki so še sedaj v Skopju, pustili res lepe slediin spomine na svoje apostolsko delovanje.Po maši in vožnji skozi znamenito mestosmo se ustavili pri spomeniku bl. MatereTerezije, ki se je rodila prav v Skopju. Prednjenim spomenikom smo se priporočili tejveliki in pogumni ženi. Mesto Skopje imapolno kontrastov: vidiš revščino in bedo,pa tudi bogastvo in razvitost, čemur dajejopečat sodobne trgovine in urejenost. Potsmo nadaljevali po čudoviti dolini Vardarja,kjer so na več mestih obnavljali viadukte.Prej suha pokrajina je ob Vardarju ozelenelain tako smo čutili moč in energijote reke, ki nas je spremljala tudi v Grčiji.Seveda nismo pozabili na znano pesem iz»lepih« časov – Od Vardara pa do Triglava.Kaj dosti se nismo ustavljali, v spominumi ostajajo trije daljši postanki. Eden najugu Srbije, malo pred makedonsko mejo– hotel Prebranje, res prijazno mesto zaokrepčilo; potem druga postaja še v Makedoniji,kjer smo bili na bencinski postajilepo postreženi, in potem že v Grčiji, kjernismo več znali brati napisov, saj so bili vnam neznani pisavi.45bratFrančišek 6 • 2008


SVETA DEŽELA ZA NOVO LETO 2008Od 25. decembra 2008 do 1. januarja 2009Zakaj ne bi enkrat silvestrovanja in Novega leta doživeli drugače kot običajno?V božičnih počitnicah je romanje v toplo in sončno Sveto deželopravo duhovno doživetje!46bratFrančišek 6 • 2008Ob vstopu v Grčijo se je na radiu oziromaCD predvajalniku pričela vrteti grška glasbain naš voditelj g. Bogomir nam je postregels prvimi podatki o naši ciljni deželi.Prvo mesto prenočevanja je bil Solun aliTesalonike oziroma hotel 20 ali malo večkilometrov iz tega velikega obmorskegamesta, točneje v mestu Perea. Kmalu smougotovili, da so Grki slabi pri postavljanjuoglasnih tabel, saj smo hotel, ki je stal tikob morju, težko našli. V lepem in ličnemhotelu, ki pa ni nudil posebno dobre hrane,smo tako ostali dve noči. Lahko smo se tudikopali v morju, ki je bilo zelo toplo. Eni soto počeli zvečer, drugi pa zvečer in zjutraj.Pot ob morju se je zvečer spremenila v velikosprehajalno pot mnogih turistov, ki paniso dajali vtisa, da so tujci, ampak je biloveč domačinov.Toda, kje pa je imel doslej mesto apostolPavel, bo morda kdo vprašal. Res ima prav,ker kar dva dni nismo neposredno srečalipoti apostola Pavla; to se je v polnosti zgodilošele tretji dan, ko se nam je pridružilanaša turistična vodnica gospa Olga iz Aten,kjer biva že 40 let in je Slovenka, poročenaz Grkom. Vendar ni govorila toliko o sv.Pavlu, ampak o deželi in ljudeh, kjer je hodilin učil apostol narodov. Tako smo tretjidan šli mimo Tesalonike proti Filipom, kiso bile prvo mesto Pavlovega delovanja nadrugi misijonski poti, saj smo sledili pravdrugi misijonski poti (glej Apd 16 in 17).V potrditev si malo preberimo iz Svetegapisma:»Prišel je v Derbo in od tam v Listro. Tam ježivel učenec z imenom Timótej, sin Judinje, kije sprejela vero, njegov oče pa je bil Grk. Bratjev Listri in v Ikóniju so imeli o njem zelo dobromnenje. Pavel ga je hotel vzeti s sabo, zato gaje dal obrezati. To je storil zaradi Judov, ki soživeli v tistih krajih; vsi so namreč vedeli, da jebil njegov oče Grk. Ko so potovali skozi mesta,so vernikom naročali, naj se držijo navodil, kiso jih sprejeli apostoli in starešine v Jeruzalemu.Cerkve so se utrjevale v veri in številovernikov je rastlo iz dneva v dan. •se nadaljujep. Krizostom Komar OFMBIVANJE: v hotelih CASA NOVA vJeruzalemu, Betlehemu in Nazaretu, dvo/tro posteljne sobe - TWC, polpenzioni .CENA: 470 EUR + 590 USD (znesek v EURse plača ob prijavi, USD v Sv. deželi)V ceno je vključeno: POLPENZIONI v Sveti deželi, avtobusniprevozi na celotni poti, vstopnine, kot je navedenov programu, zavarovanje Coris. V ceno niso vračunanenapitnine – 25 USD po osebi za ves čas. Dolarski del seplača v Izraelu. Potrebujete veljaven potni list (do iztekaveljavnosti vsaj še 6 mesecev); viza za Izrael ni potrebna.Način plačila: Ob prijavi se plača 470 EUR (letališke taksebodo znane 2 tedna pred odhodom – pribl. 90 EUR),ostalo v Izraelu. Napitnine se plačajo v Izraelu, prijava jesprejeta, ko je del plačila v EUR poravnan.Tveganje odpovedi: 40 EURDodatek za enoposteljno sobo: 110 USDODHOD: z avtobusom na dunajsko letališče.POVRATEK: na Dunaj, avtobus v Ljubljano.VODSTVO ROMANJA: P. Peter Lavrih, ofm, CTS.Ob prijavi boste dobili knjigo SVETA DEŽELA, VODNIK, kar vam boslužilo za dobro pripravo na romanje. Za odlično pripravo vam bokoristen DVD o Sveti deželi za 15 EUR, ki ga lahko naročite po internetu:http://www.sveta-dezela.si/?id=30&fmod=3PRIJAVE SPREJEMAMO najpozneje do 5. decembra 2008.p. Pe ter La vrih, ofm, CTStel.: 05 330 30 30; mob.: 041 66 91 34PROGRAM ROMANJA:1. dan, 25. 12.: zbiranje na Viču (Ljubljana, Tržaška 85),avtobusni prevoz na Dunaj; čekiranje ob 18.00 in ob20.30 odhod z Dunaja, pristanek v Tel Avivu ob 01.20,vožnja v hotel v Nazaretu, prenočevanje.2. dan, 26. 12.: MESTO JEZUSOVE MLADOSTI: bazilikaOznanjenja, Jožefova cerkev, shodnica, popoldnegora Tabor – gora Jezusove spremenitve, večerja vNazaretu.3. dan, 27. 12.: Galilejsko jezero, obisk krajev ob jezeru,kjer je Jezus učil in delal čudeže: gora Blagrov, Tabga,Kana Galilejska ..., sv. maša, namestitev v Jeruzalemu,večerja.4. dan, 28. 12.: JERUZALEM. Praznovanje velike noči.Dvorana zadnje večerje na sv. Sionu, Božji grob, Kalvarija,zid žalovanja. Sv. maša v božjem grobu. Večerja.5. dan, 29. 12.: NA MRTVO MORJE: Jeriha, Qumran (krajnajdenja mrtvomorskih rokopisov), kopanje v Mrtvemmorju (fakultativni obisk Masade – doplačilo20 USD), nastanitev v Betlehemu, večerja.6. dan, 30. 12.: OLJSKA GORA in dogodki, ki so vezanina Jezusovo trpljenje: Getsemani, Votlina izdajstva,Dominus flevit, Očenaš, Vnebohod, Betfage …, sv.maša, večerja.7. dan, 31. 12.: Praznovanje Jezusovega rojstva v Betlehemu,obisk bazilike rojstva, mlečne votline. Popoldneobisk rojstnega kraja sv. Janeza Krstnika v Ein Karemuin novega dela mesta Jeruzalem. Pričakovanjenovega leta, slovesna večerja in nato družabnost.8. dan, 1. 1. 2009: POT DOMOV: dopoldne prosto za osebnepobožnosti ali nakup spominkov, odhod na letališčev Tel Avivu, polet proti Dunaju ob 15.20 in pristanek ob18.00 uri, predvidoma do polnoči v Ljubljani.Ko mi sa riat za Sve to deželoTržaška 85, 1000 Ljub lja na; tel.: 01 24 44 250 ; faks: 01 24 44 253;www.sveta-dezela.si; email: komisariat @rkc.si; TRR SI56-0510-0801-0637-69147bratFrančišek 6 • 2008


na{eknjigeAndraž Arko OFM s prijateljiNajditelj izgubljenih stvariMusical o svetem Antonu Padovanskem, Ljubljana, 2008Kdo od nas pa še ni izgubil ključa? Nekateri se takratspomnijo na svetega Antona Padovanskega in marsikdo ježe potem povedal, kako mu je ta svetnik pomagal.Šolar Toni (brez ključa) spoznava z babičino pomočjoAntonovo življenje, vmes pa še prisluhnemo pesmim otrokin Frančiškovih bratov o njem. Eno imate tukaj za pokušino.Ključ se seveda najde!Musical je nastal ob 100-letnici župnije sv. Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani.Cena: 8,00 €Za bralce Brata Frančiška do 15.11.2008 samo 7,00 €Nazarje – zgodovinska pričevanjauredil p. Franc KovšeV knjigi, ki oblikovno in vsebinsko nadaljuje Nazarje –slovenski Nazaret, sledimo pričevanjem od škofa TomažaHrena, ki je dal postaviti kapelico na vrhu hriba, pa do MaksaTurnška, ki je skrbel za samostan in cerkev, ko so bilibratje pregnani med drugo svetovno vojno. Predstavljeniso tudi vsi bratje, ki so delovali v zadnjem času in tistezanimive in srhljive samostanske zgodbe ...Format: 20 x 27 cm, broširano, 104 straniCena: 12,00 €Za bralce Brata Frančiška do 15.11.2008 samo 10,00 €Posebna Miklavževa ponudba do 1.12.2008 za vse, ki pri naročilu slikanic ali zgoščenkv pismu, po telefonu ali elektronski pošti omenite, da ste bralci Brata Frančiška.za 1 artikel 10 % popustaza 2 artikla 15% popustaza 3 artikle in več 20% popustaPri vsakem naročilu dobite šenekaj lepih božičnih razglednic.Predstavljeno lahko naročite na naslovu:Založba Brat FrančišekPrešernov trg 4, 1000 Ljubljanatel.: 01 2429312, faks: 01 2429313, e-mail: zbf@rkc.si, http://franciskani.rkc.si/zbf/

More magazines by this user
Similar magazines