13.07.2015 Views

ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

ISIS - Januar 2012 - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Glasilo Zdravniške Zbornice <strong>Slovenije</strong>Strokovna revija <strong>ISIS</strong> | leto XXI. | številka 1 | 1. januar <strong>2012</strong>1947 2011


Spoštovanizdravnice in zobozdravnice,zdravniki in zobozdravniki!Zdravniki/zobozdravniki delamo z bolniki. Delo je naporno in odgovorno, saj bolniki od nas pričakujejo nezmotljivost, čas inzdravje. Smo strokovnjaki, a vsak za svoje področje. Včasih se znajdemo v stiski, ki je sami ne zmoremo razrešiti in potrebujemopomoč, nasvet, poslušalca.V STISKI NISI SAM!Z veseljem Vas obveščamo, da je Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> v sodelovanju s prostovoljci (zdravniki in zobozdravniki) sestavilaskupino za pomoč zdravnikom in zobozdravnikom ter njihovim svojcem v stiski.Vam in vašim svojcem bomoANONIMNO nudili pomoč v težavah inpomagali pri iskanju ustreznih rešitev!Pokličite nas naANONIMNO telefonsko številko:01 307 2222vsak ponedeljek in četrtekod 15. do 16. ure.


Z odločitvijo ali po naročiluČlovek se v življenju nenehno odloča. Njegove odločitveimajo posledice običajno zanj, osebno, vendar pogostotudi za tiste, na katere se njegova odločitev nanaša.Zdravniki in zobozdravniki se pri svojem delu nenehnoodločamo, pogosto se v tistem trenutku sploh nezavedamo, da se odločamo in da bodo imele vse našeodločitve posledice.Tako kot zdravniki in zobozdravniki pa se odločajotudi mediji. Ti se odločajo o objavi člankov, prispevkovin zgodb. Zavestno in vedoč, da imajo njihoveodločitve posledice, prepogosto težke in le redkoneposredno za njih.Zakaj sem povezala na videz nepovezljivo? Ker smovsi skupaj vpeti v sistem, v katerem smo nekaterisvobodni in odgovorni, pri drugih pa se ni mogočeznebiti občutka, da nekateri ravnajo po diktatu oz.navodilu, iz ne vem čigavega interesa. Menijo, da jetako varneje in bolj prav! Ali je res?Človek v svojem bistvu potrebuje varnost ali vsaj občutek,da je varen. To je ena osnovnih človeških potreb.Prav tako potrebuje občutek potrditve, moči in svobode.Zdravniki in zobozdravniki se vse življenje intenzivnoizobražujemo, ker smo znotraj okvirov stroke vsaj relativnovarni. To je naša obveza, vendar še bolj odločitev.Tuje nam je namreč odločanje brez znanja, informacij,izkušenj in preverjanja dejstev. Stroka nam dajesvobodo in edino moč, ki jo dejansko imamo. Vse to paje pomembno za kakovostno odločanje, saj posledicenaših odločitev čutijo in nosijo naši bolniki. Ali ressamo oni? Nikakor ne, tudi mi sami nosimo posledicesvojih odločitev, in to vse življenje.Za popravo ene same slabe odločitve zdravnika alizobozdravnika, pa čeprav je storjena nenamerno,niso dovolj stotine tisočih odličnih. Prav tako pa zaublažitev ene same slabe novice ne zadostuje nitideset dobrih. Spoštujem vsako stroko, to velja tudi zapredstavnike t.i. sedme sile. Vendar pa žal ugotavljam,da vsi ne delimo enakih vrednot, tj. odločanja napodlagi znanja, informacij, izkušenj in dejstev. Tako sečloveku hote ali nehote vsiljuje občutek, da nekateriod njih poročajo in pišejo po navodilu, nekateri bi celorekli, da po diktatu. Koga? Svojih lastnikov? Drugihnaročnikov? Čemu? Mediji so močni, vendar, česlednje resnično drži, niso svobodni. Pogosto namrečravnajo z »objekti svojega poročanja« brez milosti, nekatericelo z nepreverjenimi informacijami, na podlagipavšalnih ocen, ki pogosto niso niti njihove lastne.In niti ne potrudijo se preveriti, ali te resnično držijo.Najbolj hudo pa je, ko prejmejo točno informacijo, kije dobra in pozitivna za slovensko zdravništvo, pa sejo zavestno odločijo zanemariti, beri: »pač ni zanimivaza objavo«.V zadnjem letu sem poslala nagrajeni Bob leta 2009igralca Matjaža Javšnika »Ljudje imajo največ povedatio ljudeh, ki jih ne poznajo« nekaterim urednikom,ki so želeli z dobesednim blatenjem mojega imena indostojanstva poniževati stanovsko organizacijo, včasihpa kar celotno zdravništvo. Nihče med njimi ni nitiodgovoril, povprašal čemu, se mogoče odzval strokovno,pridobil informacijo, preveril dejstva. Nihče!Konec leta je priložnost za obračun minulega. Na temmestu imam priložnost narediti obračun, ne samotega leta, več let. Zavedam se, da imam napake, semzmotljiva, vendar ne bežim od odgovornosti, se neskrivam za nikomer. Boli pa me krivica! Sem človek,ki se odloča zase, sem zdravnica, ki se odloča tudiza druge. V obojem sem se odločila, da bom doberČlovek in dober Zdravnik. Ne zato, ker me je strah,kako bodo poročali mediji, temveč zato, ker je to mojaodločitev in to želim doseči. To mi daje svobodo, ki paje nekateri predstavniki medijev ne bodo imeli, doklerbodo delovali po naročilu, namesto da bi samostojnosprejemali svoje odločitve, ki bi temeljile na znanju,preverjenih informacijah in neposrednih dejstvih.Vsem slovenskih zdravnikom in zobozdravnikomželim ob novem letu <strong>2012</strong> srečo v srcu, mir v duši insvobodo odločanja.VašaGordana Kalan ŽivčecUvodnikRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>3


Urednikova besedaNa zdravje!Alojz IhanDo zdravic imam ambivalenten odnos. Sploh ker dobro poznamrusko (torej slovansko, torej malo tudi našo) kulturo nazdravljanja.Tistega sredi ruske zime ob vročem kaminu, ko je dvajsetljudi zbranih okoli velike mize in vzhičenih zaradi čudežnegaobčutka toplega zavetja sredi -30 stopinjske ruske zime, ki testisne do joka, če le pomoliš nos skozi vrata. V ruski zimi postanekombinacija toplega kamina in vodke religiozna izkušnja. Obkateri te, malega, nemočnega človečka, refleksno in brezpogojnopresune občutek nebeške sreče in privilegiranosti, da si našel zavetjepred neizprosno naravo, v kateri za umor ni potrebno orožje,ampak le enosmerni nekajkilometrski prevoz do samotnega polja.Ko ti odpelje tak nenaročen taksi, je podobno, kot bi samotarskijadralec neprivezan padel s svoje lupinice sredi Atlantika.Zato v blaženi liturgiji ognjišča in vodke ne izpade nenaravno,ko starešina omizja dvigne kozarec in začne zdravico – najprejz zgodbo o svojem najbližjem sosedu v omizju: o tem, kako jeta človek čudovit in najpametnejši in največji in najmočnejši inkakšen privilegij imamo vsi skupaj, da se je, poosebljen biser,po neverjetni igri srečnega naključja znašel z nami v slavnemomizju, kar bo seveda za prihodnost ruskega naroda in človeštvanasploh imelo usodno velike posledice; in potem sledi hvalnicanjegovemu sosedu in spet opis izjemnih lastnosti in usodneganaključja, ki je dramatično sestavilo tako slavno omizje. In jasno,da bosta oba bisera hkrati usodi človeštva prinesla še dodatnesinergijske učinke. In potem hvalnica naslednjemu v smeriurinega kazalca, dvajset fantastičnih in osupljivih zgodb, dvajsetopisov edinstvenih in izjemnih ljudi, vzhičeni polurni esej, vkaterem človek začuti, da Dostojevski in Tolstoj in Bulgakovniso ekscesni pojavi, ampak logična posledica ruskega veselja doliterarnih opisov, ko kroži vodka okoli mize, zunaj pa strupenazima (sicer pa – na podoben način – tudi italijanski dizajn inmoda in kulinarika niso naključja – glede na vzgojo naših sosedov,ki že od zgodnjegaotroštva stokrat dnevnovzklikajo lepotam svojihmam in žensk in oblekin slastnim špagetom inomakam).Potem sledi vodka na eks,da poplakne vzhičenagrla. In potem vstanenaslednji zdravičar in spetpo svoje zastavi urni krog,in spet pove svoj vidikzgodovinskega naključja,ki je izbralo to usodnoomizje za novo poglavjeruske in svetovne zgodovine.In potem spet vodkana eks. In nov zdravičar. Zjutraj precej boli glava. In seveda, vseobljube in med zdravicami sestavljene pogodbe je treba pozabiti.Čeprav je treba priznati, da to tudi izkušenim Rusom včasih neuspeva najbolje in se jim od nekod v življenje zavlečejo fragmentitiste omizne literature. »Wishful thinking« temu rečejo tehnološkiAmeričani in inštalirajo skeptični zaslon, pikolovski Nemci panavadno uporabljajo bolj grobe besede. Slovenci zaradi slovanskeduše in ubogljivih refleksov znamo še najbolj resno poslušati inv mineštri iskati kakšno ugodno informacijo zase – uspehi našihfarmacevtov na ruskem trgu najbrž niso naključje.A kljub svoji skepsi do zdravic in zavedanju, kako hitro slovanskaduše zdrkne v želj(e)no mišljenje in razmišljanje, naj se koturednik vseeno zahvalim bralkam in bralcem revije Isis, posebejpa številnim kolegicam in kolegom, ki z veseljem napišejo prispevke,ki dajo vtis o bogastvu tistega, kar v okviru svojega dela inzunaj njega počnemo zdravniki. In ob zahvali obljubim, da bomposvetil precej energije temu, da Isis postane še boljša revija. Dabodo raznoliki in bogati prispevki kmalu tudi v vesolju internetain googlanja bolj izražali naša stališča in našo prisotnost.Po drugi strani pa si želim, da bi se s svoje strani znal lotiti problema,ki me muči, odkar sem prevzel uredništvo revije Isis: da binamreč v Isis pripeljal posamezne zanimive strokovne odločitve,ki se sprejemajo na nivoju RSK-jev in sekcij SZD. Da bi razvezalolastninjenost idej, ki le manjša moč taistim idejam. Škoda jenamreč, ker se na nivoju stroke sprejemajo številne in premišljeneodločitve, ki pa nimajo skupne informacijske platforme in nekakšnegakoordinatorja oz. »urednika«, ki bi za strokovna združenjapomenil tudi nekakšno obvezo rednega dela in javnega poročanja.Zdaj se namreč številni sklepi prek tajnic na ministrstvu in SZDnekam »vložijo« in se jih pri odločitvah zdravstvene politikemirno prezre, kot da jih nikoli ni bilo. Zato kot urednik zdravniškegaglasila upam, da bo nov minister, kdorkoli že, zmogel močin formalno uredil precejšnjo zmedo z zdravniškimi forumi inzdruženji, da bodo dobili neko urejeno in logično formo in bodonjihove odločitve javno prezentne in bodo tudi nekaj pomenile,ko se sprejemajo zdravstveno-politične odločitve. Pri tem nitini tako pomembno, ali bi bilo to storjeno prek formalizacijeobveznosti RSK-jev in drugih združenj na nivoju ministrstva –čeprav glava, ki skrbi za delovanje in koordinacijo, v tem primeruseveda ne morejo biti tajnice in uslužbenci MZ, ampak kak zelorazgledan in spoštovan profesor in strokovnjak. Lahko pa sevedaMZ vse skupaj v obliki koncesijske dejavnosti podeli zbornici aliSZD, ki bi v tem primeru dobila formalne obveze, da skrbi zarednost in prezentnost strokovnih odločitev. Osebno mi je ljubšadruga možnost, gotovo pa obstaja tudi tretja in četrta. Ali pa jevse skupaj le prednovoletnemu času primeren zdrs v »wishfulthinking«?Vsekakor pa srečno <strong>2012</strong>!4 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


ImpressumLETO XXI., ŠT. 1, 1. januar <strong>2012</strong>natisnjeno 8800 izvodovdatum tiska: dan pred izidomUDK 61(497.12) (060.55)UDK 06.055:61(497.12)ISSN 1318-0193 CODEN: <strong>ISIS</strong>F9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK /PUBLISHED BYZdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>The Medical Chamber of SloveniaDunajska cesta 162, p. p. 439,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.siT: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109E: gp.zzs@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276PREDSEDNICA / PRESIDENTprim. Gordana Kalan Živčec, dr. med.UREDNIŠTVO / EDITORIALOFFICEDunajska cesta 162, p. p. 439,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.siIsis online: ISSN 1581-1611T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNIUREDNIK / EDITOR-IN-CHIEFAND RESPONSIBLE EDITORprof. dr. Alojz Ihan, dr. med.E: alojz.ihan@mf.uni-lj.siT: 01/543 74 93TEHNIČNA UREDNICA,LEKTORICA / EDITOR, REVISIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.E: marta.brecko@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOR INNOVINARJI / EDITORIAL BOARDAND JOURNALISTSprim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.doc. dr. Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Tomaž Rott, dr. med.asist. Aleš Rozman, dr. med.akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARYMarija CimpermanSlavka SterleOBLIKOVANJE / DESIGNAndrej Schulz, Primož KalanVisArt studio, LjubljanaRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK - DTPAndrej Schulz, Marko Mastnak,Simon Trampuš, Primož KalanVisArt studioKvants-VisArt d.o.o.Koprska ulica 94, 1000 LjubljanaT: 01/257 67 41TRŽENJE / MARKETINGZdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>Dunajska cesta 162, p. p. 439,1001 LjubljanaT: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siTISK / PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, LjubljanaT: 01/439 98 40Vse pravice pridržane, ponatis celoteali posameznih delov je dovoljen le zdovoljenjem uredništva.Lastnik blagovne znamke: Zdravniška<strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>, Dunajska cesta 162,1000 LjubljanaNavodilaavtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavo vreviji Isis je do 5. v mesecu za naslednjimesec. Članke oddajte v elektronskiobliki. Dolžina člankov je omejena na30.000 znakov – štetje brez presledkov(velikost 12 pt, oblika pisave times newroman).Za objavo so primerne digitalnefotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk(pixels), to je okoli 2 milijona točk.Ločljivost najmanj 300 dpi.Če uporabljate kratice, ki niso splošnoznane, jih je treba pri prvi navedbirazložiti. Prosimo, da se izogibatetujejezičnim besedam in besednimzvezam. Če ni mogoče najti slovenskeustreznice, morate tujo besedo alibesedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo,razložiti.Če ste članek napisali po naročilufarmacevtskega podjetja ali če v člankuobravnavate farmacevtske izdelke,morate navesti konflikt interesov.Ker izbrane prispevke honoriramo,pripišite polni naslov stalnega bivališča,davčno številko, davčno izpostavo,popolno številko transakcijskega računain ime banke.Poročila sstrokovnihsrečanjDolžina prispevka je omejena na največ10.000 znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo, v temprimeru ima prispevek lahko največ9000 znakov. Če gre za srečanja zmednarodno udeležbo, mora poročilovsebovati oceno obravnavanega področjamedicine v Sloveniji. Prosimo, da vporočilu povzamete bistvo obravnavanetematike in se ne zaustavljate prevečpri imenih predavateljev, ki za večinobralcev niso sporočilna.Na koncu prispevka lahko navedeteimena pravnih ali fizičnih oseb, kiso kakor koli prispevale, da ste selahko udeležili srečanja (uredništvo sipridržuje pravico, da imena objavi venotni obliki). Zahval sponzorjem nebomo objavili.NekrologiV vsaki številki bomo objavili največdva nekrologa. Dolžina nekrologaje omejena na eno stran, torej 5000znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo;v tem primeru ima prispeveklahko največ 4000 znakov.Izjava uredništvaČlanki izražajo stališča avtorjev in nenujno tudi organizacij, v katerih sozaposleni, ali uredništva Izide.Letna naročninaLetna naročnina za nečlane (naročnike)je 49,20 EUR, za naročnike v tujini98,40 EUR, posamezna številka zanečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotnidavek na dodano vrednost je vračunan vceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102Ljubljana.SodelovaliPrim. prof. dr. Elko Borko, dr. med.,Maribor • Gordan Čok, dr. dent.med., Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> •Prim. asist. Miro Čokolič, dr. med.,Univerzitetni klinični center Maribor• Prof. dr. Miha Debevec, dr. med.,Ljubljana • Prim. Marko Demšar, dr.med., Ljubljana • Asist. dr. JernejaFarkaš Lainščak, dr. med., Medicinskafakulteta Univerze v Ljubljani • Prof.dr. Jana Furlan Hrabar • Izr. prof. dr.Anton Grad, dr. med., Medicinskafakulteta Univerze v Ljubljani, Katedraza nevrologijo • Prof. dr. Alojz Ihan, dr.med., Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> •Nadja Jarc, dr. med., UKC Ljubljana• Stanka Jelenc, univ. dipl. bibl., prof.angl., Medicinska fakulteta Univerzev Ljubljani, Centralna medicinskaknjižnica • Prim. Gordana KalanŽivčec, dr. med., Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong> • Asist. Tina Kamhi Trop,dr. med., Univerzitetni klinični centerLjubljana, SPS Pediatrična klinika •Dr. Damjana Ključevšek, dr. med.,Univerzitetni klinični center Ljubljana,SPS Pediatrična klinika • Prof. dr.Boris Klun, dr. med., Ljubljana • Izr.prof. dr. Bojan Knap, dr. med., Kliničnicenter, SPS Interna klinika • Prof. dr.Andreja Kocijančič, dr. med., višjasvetnica, Ljubljana • Prof. dr. RadkoKomadina, dr. med., svetnik, SB Celje• Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr.med., Ljubljana • Prim. Mojca KosGolja, dr. med., Ljubljana • Izr. prof.dr. Mitja Košnik, dr. med., višji svetnik,Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> • Doc.dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr.Košorok d. o. o. • Prim. mag. SlavicaLahajnar Čavlovič, dr. med., Onkološkiinštitut Ljubljana • Asist. mag. BoštjanLanišnik, dr. med., Univerzitetniklinični center Maribor, Oddelek zaotorinolaringologijo in maksilofacialnokirurgijo • Pia Lapajne, dr. med.,Psihiatrična bolnišnica Begunje • LukaLipar, dr. med., Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana • Asist. mag. MatejaLopuh, dr. med., SB Jesenice • SabinaMarkoli, dr. dent. med., Zdravniška<strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> • Mag. Nina Mazi,dr. med., Ljubljana • Asist. dr. LeonMeglič, dr. med., Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, SPS Ginekološkaklinika • Izr. prof. dr. Maja Ovsenik, dr.dent. med., Univerzitetni klinični center,SPS Stomatološka klinika • Mag.Lucija Perharič, dr. med., Inštitut zavarovanje zdravje RS • Doc. dr. BojanaPinter, dr. med., Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, SPS Ginekološkaklinika • Jožica Planinc, Divača • Doc.dr. Marjan Premik, dr. dent. med.,Ljubljana • Anja Prešern, dr. med.,JAZMP, Farmakovigilanca • Asist.mag. Stanko Pušenjak, dr. med.,Univerzitetni klinični center Ljubljana,SPS Ginekološka klinika • AndrejRant, dr. dent. med., Ljubljana • Asist.Janez Ravnik, dr. med., Univerzitetniklinični center Maribor, Oddelekza nevrokirurgijo • Prim. dr. ZlataRemškar, dr. med., Bolnišnica Golnik,Univerzitetna klinika za pljučne bolezniin alergijo • Dr. Andrej Robida, dr.med., Bled • Izr. prof. dr. Matjaž Rode,dr. dent. med., Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong> • Prof. dr. Tomaž Rott, dr.med., Ljubljana • Gorazd Sajko, dr.dent. med., Zdravstveni dom dr. AdolfaDrolca Maribor • Ksenija Slavec, Kranj• Breda Sobočan, dr. med., Jelen -Sobočan Breda, Psihiatrična ordinacija,Ljubljana • Vladan Stanojković,dr. med., SB Izola • Darija Strah,dr. med., Diagnostični center Strah,Domžale • Mateja Škufca Sterle,dr. med., ZD Ljubljana, Enota ZDCenter • Mateja Špindler, dr. med.,Zdravstveni dom dr. Adolfa DrolcaMaribor • Diana Terlević Dabić,dr. dent. med., Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong> • Prof. dr. Janez Tomažič,dr. med., Univerzitetni klinični centerLjubljana, Klinika za infekcijskebolezni in vročinska stanja • KlaraTostovršnik, študentka Medicinskefakultete v Ljubljani • Dr. Alenka TropSkaza, dr. med., Zavod za zdravstvenovarstvo Celje • Martina Turk, dr.med., Univerzitetni klinični centerLjubljana • Helena Turk, dr. med.,Univerzitetni klinični center Ljubljana• Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr.med., Medicinska fakulteta Univerzev Ljubljani, Inštitut za zgodovinomedicineRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>5


1947 2011Strokovna revija <strong>ISIS</strong> | leto XXI. | številka 1 | 1. januar <strong>2012</strong>NaslovniceIsis<strong>2012</strong>_01.indd 2 20.12.2011 15:20:55Kazaloštevilka 1 | 1. januar <strong>2012</strong>Glasilo Zdravniške Zbornice <strong>Slovenije</strong>Avtor logotipa: Primož KalanOblikovanje naslovnice: Andrej Schulz, Primož KalanKazaloUvodnikZ odločitvijo ali po naročilu 3Gordana Kalan Živčecurednikova besedaNa zdravje! 4Alojz IhanZbornicaModri knjigi na pot 8Seminarji in delavnice za članeZdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong> 8Pa ga imamo, naš Domus Medica 10Marko DemšarIz dela zbornice 12Oskrbovana stanovanja –nepričakovan konec 15Marko DemšarPersonaliaOpravljeni specialistični izpiti 16Dosežen doktorski naslov na Medicinskifakulteti Univerze v Mariboru 16Iz EvropeOb kritikah KABEG molči in hočezdravnike utišati s tožbo 17Nagrada – za kaj? 17Bolnišnice a la Potemkin 18CIRSmedical 18Wikileaks v čakalnici 19Rdeči zvezdnik 1962. dunajski Zdravniški ples 20Iz zapisnikov 20Boris KlunZdravstvoSlovenska mreža za promocijozdravja v bolnišnicah:od zamisli do ustanovitve 21Jerneja Farkaš Lainščak, Mitja Košnik6 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>Varnost pacientov 23Andrej RobidaOcena tveganja dejavnikov iz okoljana Inštitutu za varovanje zdravje 25Lucija PerharičRedna letna jesenska skupščinaSveta zobozdravnikov EU (CED) 28Matjaž Rode, Gordan ČokO splošnem starostnem upaduin diagnostičnih procesih 30Zlata RemškarQuo-usque tandem!? 31Miha DebevecINtervjuKratek intervju: Jurij Gorjanc 33Marjan KordašIz zgodovine medicineŠlajmer v srcu ljubljanskegabolnišničnega mesta 39Zvonka Zupanič SlavecZanimivoProf. dr. Zvonka Zupanič Slavecprejela visoko nagradoMestne občine Kranj 43Jana Furlan HrabarUgleden tržaški zdravnik MarinoAndolina med dobitniki zahvalnelistine na zaključni slovesnosti akcijeLjudje odprtih rok 43Jožica PlanincHPV, preventiva in kralji ulice 45Alenka Trop SkazaSkodelica kave, simpatičniFrancozi, obisk knjižnic vLillu in študij medicine 46Stanka JelencMedicinaInterna medicina 50Andreja KocijančičUspešno uvajanje endoskopskega endonazalnegapristopa za operacije tumorjevlobanjske baze v UKC Maribor 51Janez Ravnik, Boštjan LanišnikUstno zdravje in potreba po nacionalnemprogramu 53Marjan Premik, Gorazd SajkoPsihoterapija inučenje s pomočjo konjev 55Breda SobočanVnetni sindromimunske obnove (IRIS) 60Janez TomažičNovoletno druženje združenjaginekologov in porodničarjev<strong>Slovenije</strong> s predstavitvijopomembnih strokovnih dosežkov 61Bojana Pinter, Darija Strah, Leon Meglič inStanko PušenjakStrokovno izobraževanjeiz pediatrične gastroenterologijeSEEPEG 2 na Bledu 64Tina Kamhi Trop4. mednarodni kongres novihtehnologij v stomatologiji 65Diana Terlević Dabić, Sabina Markoli3. Osteološki dnevi –novosti v osteologiji 67Miro Čokolič, Radko KomadinaŠola ultrazvočnegamikcijskega cistograma 68Damjana KljučevšekAritmije/Pacing 2011 70Luka LiparPsihoterapevtskiukrepi za vsakdanjo rabo 3 71Pia LapajneForum mladihnevroznanstvenikov Ljubljana 73Klara Tostovršnik, Nadja JarcTekmovanje ekip v nujnimedicinski pomoči – Rogla 2011 74Mateja Škufca Sterle, Mateja Špindler


Vesele praznične dniter zdravo, srečno in uspešnonovo leto <strong>2012</strong>!Vaša Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>37. kongres Evropskega združenjaza potapljaško in hiperbaričnomedicino 76Vladan StanojkovićSestanek skupineATOME v Bukarešti 77Mateja Lopuh, Anja PrešernVpliv bolečine na družbo 78Slavica Lahajnar Čavlovič, Mateja LopuhPrebiotiki in probiotiki –kupujemo učinek ali …? 81Helena TurkStrokovne publikacijeInterna medicina 83Mitja KošnikObletnicaVisok življenjski jubilejprim. Aleksandra Stergerja,dr. stom., spec. stom. protetike 84V spominTiziano Baccetti (1966–2011) 86Maja OvsenikS knjižne policeTomaž Ogris: Anisja.Prisilna delavka na Koroškem 87Marjan KordašWalter Isaacson: Steve Jobs 89Nina MaziIzidin izbor – odlomki iz lanskoletnihknjig slovenskih zdravnikov 91Strokovna srečanja 95Mali Oglasi 104Zdravniki v prostem času42. koncert zdravnikov –glasbeni profesionalizem 106Martina TurkČez 1000 let, ko bom zdravnik postal,secirati in šivati bom znal … 108Ksenija SlavecNokturno na Rimski cesti 111Andrej RantMoč bršljana 111Andrej RantDemon 111Andrej RantV mesečini 111Andrej Rant47. tradicionalno srečanje slovenskih inhrvaških upokojenih zdravnikov 112Mojca Kos GoljaSlovensko zdravniško društvov Celovcu 116Elko BorkoPrednovoletni Dunaj 117Tomaž Rott30-letnica zdravniškega teka naRožnik 118Bojan KnapCamino – s kolesom vKompostelo 119Pavle KošorokKratki aforizmi v beli haljiz geografskim poreklom 120Janez TomažičZAvodnik»Nehvaležen bolnik ima neustreznegazdravnika.« 121Anton GradRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>7


ZbornicaModri knjigi na potTokratni številki revije Isis je priložena Modra knjiga standardovin normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov.Publikacijo je izdala Koordinacija zdravniških organizacij(Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov<strong>Slovenije</strong> Fides ter Slovensko zdravniško društvo)in je namenjena vsem zdravnikom in zobozdravnikom.Standardi in normativi, ki so bili sicer v Izidi objavljeni že februarja2010, zasledujejo dva cilja: načrtovanje zdravniškega dela v obsegu,ki omogoča zdravniku dovolj časa za obravnavo, bolniku pa zagotavljavarnost. Hkrati pa so potrebni tudi zato, da se zdravniki inzobozdravniki zaščitijo pred preobremenjenostjo in izgorelostjo.Potreba po standardih in normativih se je izkazovala vseskozi,nikoli pa ni bilo prave politične volje, da bi jih spravili vživljenje. Ob nastajanju novega plačnega sistema aprila 2008 paso zdravniške organizacije od vlade terjale izdelavo standardovin normativov kot enega od pogojev za prekinitev napovedanestavke. In tako so, kot je znano, nastali normativi za primarnoin sekundarno ter terciarno raven, ki pa so žal ob zamenjavivlade decembra 2008 končali v predalu ministra za zdravje.Vse dokler se zdravniške organizacije nismo odločile in jih tudiSeminarji in delavnice za članeZdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>V prostorih Domus Medica bodo potekali naslednji seminarjiin delavnice:Naslov Datum Ura Prijavnica SPItočkeKomunikacija in razumevanjedrugačnosti(seminar)23. 2. <strong>2012</strong>12. 4. <strong>2012</strong>9.00–16.00na spletu 5,5Verbalna in neverbalnakomunikacija(delavnica 1)*Učinkovito reševanjekonfliktov (delavnica2)*Specializirani intenzivnitečaj slovenskegajezika za zdravnike inzobozdravnike24. 2. <strong>2012</strong>29. 2. <strong>2012</strong>13. 4. <strong>2012</strong>18. 4. <strong>2012</strong>25. 2. <strong>2012</strong>1. 3. <strong>2012</strong>14. 4. <strong>2012</strong>19. 4. <strong>2012</strong>9. 1. <strong>2012</strong> –15. 3. <strong>2012</strong>9.00–16.309.00–16.3016.00–17.30na spletu 6na spletu 6na spletu -javno objavile ter tako stopile na novo pot. Njihova usoda pa jev največji meri odvisna od vas, zdravnikov in zobozdravnikov.Standardi imajo splošni del, ki omogoči dobro načrtovanjeorganizacije dela v večini specialnosti in v večini situacij. Zaposamezna strokovna področja pa se bodo lahko v prihodnje vskladu s predpisanim postopkom sprejeli tudi posebni oziromapodrobnejši standardi. Ti se sprejemajo s konsenzom zdravniškihorganizacij oziroma na predlog združenj, razširjenihstrokovnih kolegijev in/ali terciarnih ustanov.Modra knjiga je torej živ dokument, ki se ga bo sproti dopolnjevalo,da bo kar se da koristen in uporaben. Le na ta način bonamreč koristil svojemu namenu. Zato ste k izvajanju standardovin k predlogom za dopolnitev standardov in normativov,predvsem glede posebnih standardov, povabljeni prav vsi zdravnikiin zobozdravniki, saj bomo le tako resnično dobili standardein normative, ki bodo vodilo k zagotavljanju kakovostnihzdravstvenih storitev in zaščiti slehernega zdravnika, s tem paseveda tudi bolnika. In slej ko prej jih bodo morali priznati insprejeti tudi tisti, ki so odgovorni za organizacijo slovenskegazdravstvenega sistema.Naslov Datum Ura Prijavnica SPItočkeNujna medicinskastanja v zobozdravstveniambulanti10. 3. 2011 9.00-16.00na spletu v postopkuKomuniciranje zdravnikain zobozdravnikaz mediji terobvladovanje izrednihdogodkov ob pojavihnapak in zapletov priizvajanju zdravstvenihstoritev (seminar)Delavnica za zasebnezdravnike in zobozdravnikedatum še niznandatum še niznan15.00–19.003–4 ure* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarjuKomunikacija in razumevanje drugačnosti.Pogoj za udeležbona delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.8 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


ZbornicaVsebina seminarjev:Komunikacija in razumevanje drugačnosti(seminar)Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijoosvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dvehdelavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komuniciranja.Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalnoin verbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov vkomunikaciji in obvladovanja čustev, vplivom samouresničujočeprerokbe (placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamikekonfliktov in strategije njihovega učinkovitega reševanja terrazumevanjem ovir pri doseganju soglasja v komunikaciji.Seminar in delavnico vodi gospa Metka Komar, univ. dipl.ekon., ki je strokovnjakinja na področju osebne in poslovne učinkovitosti.Je trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja)– smeri komunikacije, ki išče odličnost v načinu komuniciranja,in ocenjevalka EFQM (poslovne odličnosti). Pred petnajstimileti je začela voditi delavnice s področja komunikacije, motivacijein timskega dela. Ko se je njeno delo usmerilo v iskanje osebneučinkovitosti na delovnem mestu, je začela voditi tudi delavniceprojektnega vodenja in opolnomočenja (empowermenta). Prisvojem delu dosega dobre rezultate, ker motivira ljudi za spremembe,ki so potrebne, da posamezniki, timi in podjetje izboljšajorezultate svojega delovanja, in jih usmerja pri iskanju novihnačinov delovanja in komuniciranja, da ohranijo nove navade.Program in prijavnico dobite na naši spletni strani http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.si/zs/755/strokovna-srecanja.Verbalna in neverbalna komunikacija (delavnica)Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasnoizražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanjasporočil. Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi – prepričanji,ter se naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spremenimo.Cilji delavnice so: trening razumevanja sporočil, treningkorakov aktivnega poslušanja, trening načinov jasnega izražanja,prepoznavanje in obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, dasi z mislimi sami kreiramo prihodnost, in razumeti, da imamovpliv na misli, ter zavestna izbira naravnanosti (občutkov) –trening tehnike.Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica)Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabeizkušnje z njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudipozitivni, ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimoza svoja mnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe.Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešnorazreševati konfliktne situacije. Ozavestili si bodo tudi, katerestrategije zavzemamo v konfliktnih situacijah. Cilji delavnice so:trening strategij reševanja konfliktov, konfrontacija s sogovornikom,trening odstranjevanja ovir pri doseganju soglasja, prikazin trening tehnike odpravljanja notranjih (osebnih) konfliktov.Specializirani intenzivni tečaj slovenskegajezika za zdravnike in zobozdravnikeKer je v zadnjem obdobju v slovenskem zdravstvenem sistemupričelo z delom kar nekaj tujih zdravnikov oziroma se za delopri nas šele potegujejo in imajo pogosto ne dovolj dobro znanjeslovenskega jezika, smo pristopili k organizaciji intenzivnegatečaja slovenskega jezika, ki je prilagojen prav zdravnikom inzobozdravnikom. Pri pripravi programa tečaja so namreč polegslavistov in učiteljev slovenskega jezika sodelovali tudi strokovnjakis področja medicine.Nujna medicinska stanja v zobozdravstveniambulantiUsposabljanje je namenjeno doktorjem dentalne medicine zapoglobljeno seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji in primernimiukrepi, če do njih pride. Predstavljene vsebine bodo spodročja infekcij, anestezije, medikamentov in kardiologije. Večinformacij bo v naslednji številki revije Isis.Komuniciranje zdravnika in zobozdravnikaz mediji ter obvladovanje izrednih dogodkovob pojavih napak in zapletov pri izvajanjuzdravstvenih storitevKomuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno.To velja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, aliso zaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kotzasebniki. Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojemdelu lahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni.Osvetlili pa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdravniškenapake (škodljivega dogodka) in zapleta pacientom terustrezno komunikacijo z mediji. Od tega je namreč odvisno,kako uspešni bomo pri obvladovanju izrednih dogodkov in soočanjuz njimi. Zdravniških zapletov in napak vnaprej ni mogočepredvideti in se nanje pripraviti, zaradi česar je toliko bolj pomembnovodenje ustrezne komunikacije s prizadetimi pacientioziroma njihovimi svojci in mediji. Razkritje tudi ni preprostoin zahteva veliko priprav ter poznavanja osnov komuniciranjaob izrednih dogodkih.Delavnica za zasebne zdravnike in zobozdravnikeDelavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom.Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanilis predpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva:obvezen pobot, multikompenzacija, financiranje v zasebnidejavnosti, nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben programbo objavljen v naslednji številki revije Isis in na spletnih stranehzbornice.Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: mic@zzs-mcs.si.Za dodatne informacije pokličite na 01 30 72 191 (ga. MojcaVrečar) ali obiščite našo spletno stran http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.si/zs/755/strokovna-srecanja.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>9


ZbornicaPa ga imamo, naš Domus MedicaMarko DemšarKdo bo naslednji?Dogajanje v prostorih hiše zdravniških organizacij je iz dneva vdan živahnejše. Obiskovalci se že takoj ob vstopu zadržujejo zogledovanjem številnih slik, ki so z velikim okusom razporejenetako v sami avli kot tudi v hodnikih višjega nadstropja. Imajo paumetnine napako: niso v lasti zbornice, predstavljajo le začasnorazstavo! In ko bo minil dogovorjeni čas, bodo vrnjene lastniku…Ko je bil Domus Medica v gradnji, so bile donacije v obliki denarnihzneskov dobrodošle in imena darovalcev so zabeleženana veliki plošči v avli. Sedaj pa je priložnost in čas, da povabimkolegice in kolege, ki želijo dati prostorom svoje osebnoobeležje, da se odločijo za darilo, primerno za okras prostorov,kjer se zbirajo zdravniki in drugi udeleženci prireditev. Možnostije veliko! Razmislite in odločite se! In potem? Z darilomseznanite tajništvo zbornice, ki vam bo omogočilo izbratinjegovo postavitev na najprimernejše mesto. In zapisali se bosteprihodnjim rodovom.Darovalka dveh slik umetnika Jožeta Ciuhe, Irena Vidic, dr. med., si ogledujenjuno postavitev v učilnici »Julija«.Prostora je na stenah še veliko...Mož, ki dela v osrčju naše hišeZ njim sem se srečal prvič, ko mi nekaj ni bilo po godu in semmu svojo nejevoljo brez zadržkov tudi povedal. Bil je zanimivsogovornik, o katerem nisem dosti vedel, tako kot ne vebržkone večina članov zbornice. Drugič pa sem ga obiskal znamenom, da mu zastavim nekaj vprašanj, ki so sedaj skupajz njegovimi odgovori pred vami.Generalni sekretarji so v organizacijahobičajno ljudje, katerih delo je manj na očehjavnosti; so pa motor, ki poganja njihovokolesje. V dokumentih Zdravniške zbornice<strong>Slovenije</strong> je Vaše delovno področje opredeljeno.Ga lahko za naše bralce čim enostavnejšeorišete?Delo generalnega sekretarja nadzira predsednik zbornice, podoločilih statuta zbornice pa tudi skupščina zbornice. Predsednikzbornice lahko na generalnega sekretarja s pooblastilom prenesekaterokoli nalogo, vendar za določen čas. V takem primeru morapredsednik zbornice o tem obvestiti skupščinski svet.Generalni sekretar s pomočjo strokovnih sodelavcev zborniceskrbi predvsem za izvedbo sej skupščine in njenih organov terizvršilnega odbora in njegovih organov. Skupščina in nadzorniodbor se sestajata po potrebi. Skupščina zaseda pravilomadvakrat letno, po potrebi pa lahko tudi večkrat. V zadnjemčasu je bilo treba ponovno sklicati skupščino zaradi premajhneudeležbe na predhodni seji in zato ni bilo mogoče sprejetihpomembnejših aktov zbornice, kot je statut zbornice.Zelo pomembna naloga je spremljanje izvajanja odločitev, ki sojih sprejeli posamezni organi, ter obveznosti, ki so bile naloženeposameznim organom. Tukaj ne gre samo za skupščinski svetin nadzorni odbor. Treba je skrbeti za izvršilni odbor, ki zasedadvakrat mesečno, ter za osem odborov, kateri praviloma zasedajoenkrat mesečno. Generalni sekretar ima pristojnost predlagatiposamezne točke dnevnega reda sej posameznih organov zbornice,delovnih teles skupščine in izvršilnega odbora. V skladu s statutompa je naloga generalnega sekretarja tudi sodelovanje pri delu posameznihorganov, zagotavljanje mnenj in drugih gradiv, namenjenihza oblikovanje stališč organov in delovnih teles, ter zagotavljanje10 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Zbornicapodpore delovanju organov zbornice. Predsednik zbornice lahkopooblasti generalnega sekretarja za sklic izvršilnega odbora. Vsaomenjena delovna telesa delujejo in zasedajo praviloma v popoldanskemin večernem času, torej izven njihovega rednega delovnegačasa, kakor tudi izven rednega delovnega časa zbornice. Je pares, da je tako sodelovanje na vseh teh odborih in organih zbornicevečkrat oteženo z drugimi nalogami. Generalni sekretar namrečmora organizirati delovanje služb, katerih predstojnik je, ter urejatiše druge zadeve, potrebne za delovanje zbornice. Ne gre prezreti,da morajo vsi organi in delovna telesa skupščine ter izvršilnegaodbora na seje vabiti med drugim tudi generalnega sekretarja. Otočkah dnevnega reda, za katere sklicatelj določi za poročevalcapredstavnika strokovne službe, poroča generalni sekretar, ki lahkoza poročanje pooblasti drugega predstavnika strokovne službe.Seje skupščine in izvršilnega odbora po naročilu njunih predsednikovorganizira generalni sekretar, ki zagotavlja logistične indruge pogoje za njuno delo, pomaga pri pripravi in vodenju sej stem, da svetuje glede poteka sej skladno s statutom in poslovnikom,ter opravlja druge naloge za nemoteno izvedbo sej. Za logističnopodporo izvajanja sej drugih organov zbornice generalnisekretar določi enega ali več delavcev strokovne službe. Generalnisekretar lahko na skupščini poda mnenje, če pride do dvoma ovsebini posamezne določbe poslovnika med sejo skupščine.Po sprejemu dnevnega reda generalni sekretar ali od njegapooblaščena oseba zbornice prisotne seznani o sprejetemzapisniku ali morebitnih pripombah in reševanju pripomb ters potekom realizacije sklepov, sprejetih na zadnji seji organa.Neustrezna je bila namreč dolgoletna praksa, da so zapisnikpotrjevali na naslednji seji. Generalni sekretar mora skrbeti, dase na sejah odborov in organov zbornice sprejemajo sklepi znosilci izvajanja in roki izvedbe. Zato mora biti sklep jasen obsprejemu, ne pa da se ga potrdi šele na naslednjem sestanku,izvajanje sklepa pa se prične šele po potrditvi zapisnika.Zbornica kot nosilec javnega pooblastila ima organiziran oddelekza usposabljanje in strokovni nadzor, v katerem deluje 10Mag. Marijan Štriker, univ. dipl. prav., je, preden je prevzelnaloge generalnega sekretarja ZZS, vodil sektor za upravnoinšpekcijo na Inšpektoratu za javno upravo. Je tudi višješolskipredavatelj s področja upravnega prava in asistent na Evropskipravni fakulteti ter avtor številnih strokovnih knjig in člankov.zaposlenih. Njihov obseg dela se povečuje s povečanjem številaspecializantov. Gre za procese, pri katerih se dnevno porajajo številnazapletena vprašanja, pa je treba na njih tudi dnevno odgovarjati.Generalni sekretar zbornice v skladu s statutom, drugimi akti inpooblastili predsednika zbornice izdaja splošne in posamične akte spodročja dela strokovne službe in svojega dela. To pa pomeni, da zadelovanje zbornice pripravlja različna interna navodila, usmeritvena posameznih področjih dela zbornice, sklicuje delovne sestankevseh zaposlenih ali posameznih oddelkov.Tega pa res ni malo! Kako ste – z očmipravnika – ocenili stanje v zbornici ob Vašemprihodu. Kaj je bilo dobro in kje so bilepomanjkljivosti?Ni dvoma, da so vsi zaposleni na zbornici zelo delovni ljudje inpovsem predani zdravniški zbornici. Dobro je imeti take zaposlene,ki z dušo in srcem vsi delajo za dobro zdravništva. Veliko skrbkažejo za posameznega zdravnika. Velikokrat celo preveč, torej žetako daleč, da so v ta namen tu in tam prekršili kakšno določbozakona, kar seveda ni dopustno. Velja opozoriti na znani rek otem, da nikoli ne moreš biti tako prijazen do stranke, da kršišzakon. Ob številnih mojih predlogih za spreminjanje posameznihprocesov so me v začetku sprejemali zelo nejeverno. Kot pravniksem se lotil prenove procesov najprej na področju pravnih aktov.Seveda je neprimerno za tako cenjeno stroko, da ravna po statutu,ki niti nima prave veljave, saj vlada nanj ni dala soglasja, čepravse uporablja že leta. Zelo me je zmotilo dejstvo, da so nekateripodzakonski akti urejali upravne postopke, za kar ni podlage nev ustavi in ne v zakonu. Upravni postopek je namreč predpisan zzakonom in ga s pravilnikom ni mogoče spreminjati.Sem pa opazil, da prihaja do nejasnosti tudi zaradi nepravilnegapojmovanja statusa zbornice. Zbornica je v osnovi vendarle društveniorgan, ki združuje zdravnike in zobozdravnike, saj zakondoloča, da se <strong>zbornica</strong> ustanovi kot pravna oseba zasebnegaprava, ki se ustanovi in deluje po zakonu o društvih. Je pa zakonzbornici podelil pomembna javna pooblastila. Torej <strong>zbornica</strong>opravlja tudi dejanja, ki bi jih sicer izvajalo ministrstvo za zdravje.Zaradi omogočanja določene samoregulacije je to pomembenprenos nalog. Izvajanje teh nalog pa je mogoče le s strani uradnihoseb, zaposlenih na zbornici, in ne s strani posameznih organovali odborov zbornice. V ta namen je bilo nujno potrebno takojspremeniti nekatere podzakonske akte, druge pa še spreminjamo.Zdravniki pravimo, da so predpisi že »zajahali«medicino in tudi pri obilici pravnihaktov in postopkov se počutimo kar zgubljene.Če povzamem: bo s pravnimi aktizbornice vse v redu, upoštevaje dopolnila,spremembe in novosti, ki so v delu?Spreminjanje pravnih aktov, predvsem pravilnikov, je zelo zahtevno,predvsem pa počasno delo. Ni problem pripraviti spremembeaktov, saj ima <strong>zbornica</strong> zelo dobro pravno službo. Spremembe sonajvečkrat pravne narave. A kaj ko rek »le čevlje sodi naj kopitar«Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>11


Zbornicapovsem izgublja veljavo. Vem in poznam, kako težko je nepravnikurazložiti določene pravne norme. Še težje pa je razložiti spremembekonkretnih določb. Na drugi strani pa, ko je pravilnik že sprejetna zbornici, preteče vse preveč časa, da postane polno pravnoveljaven. Zbornica mora na pravilnike pridobiti soglasje ministrstva,nato pa jih je treba objaviti v uradnem listu, sicer niso veljavni.Pravna problematika se sicer kaže nekoliko širše, kot se zdi na prvipogled. Problemi so nastali že ob podelitvi javnega pooblastila zzakonom, s katerim pa zakonodajalec ni določil postopkov. Podoločilih ustave lahko postopek in ravnanje s stranko predpiše lezakon in ne pravilnik. Postopek je predpisan v Zakonu o splošnemupravnem postopku. Posebne določbe, potrebne za izvajanjekonkretnih javnih pooblastil, pa bi moral vsebovati Zakon ozdravniški službi ali Zakon o zdravstveni dejavnosti. Ker ta zakonaskoraj nimata procesnih določb za izvajanje javnih pooblastil, so jihpred leti zapisali kar v pravilnike. Na nekatere je dalo soglasje celoministrstvo, ki je prvi nadzornik zakonitosti nad nosilcem javnegapooblastila, nekateri pa niti niso bili objavljeni in nimajo takegasoglasja. Spet so tretji, ki pa niti nimajo prave pravne podlage zaizdajo. Ocenjujem, da bo potrebno še vsaj eno leto dela, da bi prenovilivse podzakonske akte. Trenutno sta pripravljena za sprejemna skupščini prenovljen Statut zbornice in Poslovnik o delu skupščine,izvršilnega odbora ter njunih organov. Le upam lahko, da bojanuarska skupščina dovolj sklepčna za sprejem teh aktov.To je bil več kot natančen poduk! Kje pa steVi osebno s svojim delom največja pomočzdravnikom in zobozdravnikom?Zdravniki in zobozdravniki me kličejo vse pogosteje potelefonu, nekateri pa zastavljajo vprašanja tudi po elektronskipoti. Paleta vprašanj pa je izredno obsežna. Veliko je vprašanjna temo zasebništva, statusnega organiziranja, prehoda izzasebništva kot fizične osebe v delovno organizacijo. Vprašanjase nanašajo tudi na možnost delovanja kot samostojni podjetnikpo Zakonu o gospodarskih službah, kar pa zdravnikomin zobozdravnikom ni dopuščeno, saj je to področje posebejurejeno v zdravstvenih predpisih. Številna vprašanja se nanašajona urejanje delovnih razmerij. V zadnjem času pa je vse večvprašanj, ki se nanašajo na reševanje pritožb. Teh je namreč vseveč, številne zdravstvene ustanove pa niso dovolj organiziranev skladu z Zakonom o pacientovih pravicah. Sicer pa je mojaIz dela zborniceIzvršilni odbor potrdilvsebino spomladanskihrazpisov specializacijIzvršilni odbor Zdravniške zbornice<strong>Slovenije</strong> je obravnaval in potrdil vsebinospomladanskega javnega razpisaspecializacij zdravnikov za posamezna12 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>specialistična področja za potrebe javnezdravstvene mreže ter za znanega plačnika.Prav tako je potrdil tudi vsebiniobeh razpisov specializacij s področjazobozdravstva, razpisi pa so bili žeposlani v soglasje ministru za zdravje.Pričakujemo, da jih bomo objavili nanaših spletnih straneh 1. februarja <strong>2012</strong>.osebna pomoč zdravnikom in zobozdravnikom bolj razvidnaskozi strokovno delo strokovnih služb zbornice.Čeprav je hiša Domus Medica sedaj še nova,mora skrben gospodar že bedeti nad ohranjanjemnjene brezhibnosti. Je to tudi Vašaskrb?Ja, res je vse pogosteje potrebna tudi ta skrb. Prav iz tegarazloga smo pripravili za delavce zbornice hišni red, s katerimopozarjamo na potrebna ravnanja, da bi hiša ostala še dolgotako lepa in čim bolj funkcionalna. Ravnokar je minilo eno letood vselitve, pa se še vedno tu in tam pokaže kakšna potreba poreklamaciji ali drugačnem popravilu. Prav tako pa je treba skrbetiza racionalnost v domu, od rabe skupnih prostorov, pisarn,elektrike, vode in podobno.Je kaj, kar želite sporočiti članom zdravniškezbornice?Članom zdravniške zbornice bi želel sporočiti, da imajo zelo lepdom, katerega se splača tudi ogledati. Dom ima lepe prostore,predvsem pa funkcionalne, tako za večje prireditve kot tudimanjše delovne skupine v manjših učilnicah. Ob vaših obiskih pakoristite brezplačno parkiranje na parkirnih prostorih zbornice.Obiskujte naše spletne strani, na katerih vam sprotno posredujemokoristne informacije. Zaupajte v zbornico kot vaš društveniorgan, kot tudi v zbornico kot nosilca javnega pooblastila, sajima <strong>zbornica</strong> zaposlene delovne in strokovne ljudi.Hvala za odgovore in upam, da so se bralciuspešno prebili skozi vse, kar ste nanizali.Vendar, pa čeprav po 78 letih»Ustanovitev Zdravniškega doma v Ljubljani smatram za eneganajbolj važnih ciljev slovenskega zdravništva. Žalibog je toza sedaj samo mnogokrat ponavljalna želja, ki pa se radi težkihekonomskih razmer ne bodo dala še tako kmalu uresničiti.«Dr. V. Meršol, predsednik SZD v Ljubljani, Zdravniškivestnik 1932, Volumen 4, str. 69.Marko DemšarRazpisana so 304 zdravniška in 4zobozdravniška mesta za potrebe javnezdravstvene mreže ter 2 zobozdravniškimesti za znanega plačnika. Specializacijezdravnikom, ki se bodo prijavili na razpisz znanim plačnikom, bodo odobrene zaspecialistična področja glede na razpoložljivostprostih specializantskih delovnihmest pri pooblaščenih izvajalcih, v skladu


s predvideno dinamiko zapolnjevanja tehmest za potrebe javne zdravstvene mreže.Hkrati vse članice in člane Zdravniškezbornice <strong>Slovenije</strong> obveščamo, da je vskladu z 18. členom Zakona o zdravniškislužbi javni razpis specializacij zdravnikovza posamezna specialistična področja,ki je bil objavljen 1. 11. 2011 in je zanezasedene specializacije v posameznihregijah ostal odprt do popolnitve prostihmest, z 10. 12. 2011 zaključen.Predstavitev sistemaprijavljanja zdravstvenihzapletov indrugih nevarnih dogodkov– CIRSZdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> je zastrokovne direktorje slovenskih bolnišnicin zdravstvenih ustanov organiziralapredstavitev sistema s področjaprijavljanja zdravniških zapletov innapak Critical Incident Reporting System(CIRS), ki je uveljavljen v Švici, Nemčijiin Avstriji.O neposrednih nemških izkušnjah z njegovimdelovanjem je spregovorila mag.Julia Rohe, dr. med., iz nemške zdravniškezbornice in tamkajšnje Agencijeza kakovost v zdravstvu, ki je predstavilatudi njegov namen in cilje ter odgovarjalana vprašanja navzočih.Prisotni strokovni direktorji so bili zorganizacijo predstavitve zadovoljni terso zbornici čestitali za tovrstno pobudo.Strinjali so se, da bi slovenski zdravstvenisistem potreboval enoten sistem prijavljanjazdravstvenih zapletov in drugihnevarnih dogodkov. Tovrstni sistem binamreč prispeval tudi k viziji in strategijivarnosti pacientov v vsaki zdravstveniustanovi.Poudarili pa so, da se v zadnjih letihveliko govori o varnosti in kakovostizdravstvene oskrbe. Pri tem so opozorili,da če želimo biti uspešni pri prijavi,analizi in odpravi neželenih oziromaneljubih nevarnih dogodkov, moramoizkoreniniti kulturo kaznovanja in pavšalnegapribijanja zdravnikov na križ terdejansko pričeti reševati sistemske luknje.Podali so tudi pobudo, da bi o tovrstnihnapakah pisali v strokovni reviji Isis, kjerbi jih lahko tudi podrobno analizirali.CPME ostro obsodilnedopusten pritisk naslovaške zdravnikeDelegacija Zdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>pod vodstvom predsednice se je konecnovembra v Varšavi udeležila zasedanjaizvršilnega odbora in generalne skupščineorganizacije nacionalnih zdravniškihorganizacij (Standing Committee ofEuropean Doctors – CPME). Predstavniki27 držav članic so razpravljali o številnihtemah, ki zadevajo zdravništvo, seznanilipa so se tudi z aktualnimi dogodki vdržavah članicah.Tako so obravnavali in sprejeli stališča spodročja farmacevtskih izdelkov, tobaka,alkohola, zdravja in aktivnega staranja,evropskih zdravstvenih delavcev, zdravstvenetehnologije, e-zdravja, poklicnihkvalifikacij in evropske direktive o delovnemčasu. Delegati so zaradi odstopaenega od dosedanjih podpredsednikovizvolili novega, to je postal finski zdravnikdr. Heikki Palve, dr. med.Z zaskrbljenostjo pa so prisluhnili poročilupredstavnika slovaške zdravniškeorganizacije, ki je poročal o nevarnihpritiskih na zdravnike. Na Slovaškem jenamreč zaradi nestrinjanja s statusomzdravnikov in nameravano privatizacijobolnišnic kar 2.400 zdravnikov podpisaloodpovedi, ki bodo začele veljati 1. decembra2011. Tako zahtevajo višje plače,večje investicije v zdravstveni sektor inprenehanje sistematičnega kršenja delovnopravnezakonodaje. Po poročanju slovaškihkolegov naj bi slovaški predsednikrepublike vladi celo predlagal, da razglasiizredne razmere in uporabi silo zoperzdravnike, če pogajanja med predstavnikizdravnikov in vlado ne bodo uspešna.CPME je takšno ravnanje ostro obsodilin dejal, da gre za pritisk brez primere,ki je nedopusten. Zato je tudi ostroprotestiral in slovaške oblasti pozval, dauporabijo zgolj miroljubne načine ter vkonstruktivnem dialogu najdejo najboljšomožno rešitev.ZbornicaVsebinsko podobno izjavo so sprejeli tudipredsedniki in predstavniki praktičnovseh evropskih zdravniških organizacij(CEOM, FEMS, UEMS, EJD, AMH,ENA), ki predstavljajo 2 milijona evropskihzdravnikov in so se prav tako sešliv Varšavi na rednem koordinativnemsrečanju. Soglasno so podprli slovaškezdravnike v boju za njihove pravice. Šeposebej so opozorili na nezaslišan pritiskna slovaške zdravnike, ki so s svojo odpovedjodelovnega razmerja v bolnišnicahželeli opozoriti na grob odnos oblasti dozdravnikov. Pozvali so k reševanju sporana miren in dostojen način, brez uporabeuvedbe prisilne delovne obveznosti ter zupoštevanjem in spoštovanjem varnostibolnikov.Zdravniške organizacijepodpisale dopolnjendogovor osodelovanjuPredsedniki Zdravniške zbornice<strong>Slovenije</strong>, Slovenskega zdravniškegadruštva, Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov<strong>Slovenije</strong> Fides ter Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov <strong>Slovenije</strong> so 28.novembra slovesno podpisali dogovoro projektnem sodelovanju in medsebojnihodnosih Koordinacije zdravniškihorganizacij. S tem so ponovnopotrdili svojo zavezo za sodelovanje inskupno delo pri tistih projektih, ki soskupnega pomena za slovenske zdravnikein zobozdravnike.Kot smo vas pred časom že obvestili, sozdravniške organizacije v Koordinacijozdravniških organizacij sprejele Strokovnozdruženje zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov <strong>Slovenije</strong>, zato jebilo temu primerno potrebno dopolnitidogovor o delovanju koordinacije.Predsedniki vseh štirih organizacij so gatako podpisali ob priložnostni slovesnosti.Pri tem so se zavzeli za nadaljnjeusklajeno delo pri projektih skupnegainteresa v dobro slovenskih zdravnikov inzobozdravnikov ter bolnikov. Hkrati paso predsedniki zbornice, Fidesa in Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikovRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>13


Zbornicain zobozdravnikov <strong>Slovenije</strong> podpisali šeposebni tarifni del kolektivne pogodbe zazdravnike in zobozdravnike v RepublikiSloveniji za zasebni sektor.Vodenje Koordinacije zdravniškihorganizacij bo v skladu z dogovorom vzačetku prihodnjega leta od Zdravniškezbornice <strong>Slovenije</strong> prevzelo Slovenskozdravniško društvo.Obvestila tujih zdravniškihzbornicZdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong> je vzačetku decembra prejela dve alarmantniobvestili kolegov s Finske in ČeškeRepublike.Na Finskem so odkrili dve osebi, ki stase desetletje izdajali za zdravnika, pa tonista bili. Ob registraciji pri državnemorganu sta namreč oba predložila ponarejenedokumente in tako pridobila licenciza samostojno delo. Oba sta trdila, da stakvalifikacijo za poklic zdravnik pridobilana univerzi v St. Petersburgu, a so ruskeinstitucije zanikale, da bi kateri izmednjiju kadar koli študiral v Rusiji. Organipregona na Finskem so obema lažnimazdravnikoma nemudoma odvzeli prostostin javnosti, v duhu varovanja pravicpacientov, posredovali njuni imeni (EsaAnthero Laiho in Juhani Zaharov).Češki kolegi pa so v svojem pismuopozorili na razmere na sosednjem Slovaškem.Slovaška vlada je namreč skušalasabotirati stavko bolnišničnih zdravnikov,ki zahtevajo višje plače, z rekrutiranjemzdravnikov iz tujih držav. Zato sopozvali vse zdravnike iz sosednjih držav,naj v duhu spoštovanja kolegialnosti inmedicinske etike ne sprejmejo ponudbeslovaške vlade za delo v njihovi državi.V upanju, da bodo pobudi sledili tudipreostali zdravniki iz Evropske unije, so znastalo situacijo seznanili tudi Slovenijo.Hkrati so češki kolegi izrazili zaskrbljenosttudi nad dejstvom, da slovaškavlada vodi aktivno politiko pridobivanjazdravnikov iz Ukrajine, Belorusije in ostalihbivših republik Sovjetske zveze (kinaj bi nadomestili stavkajoče kolege), inmenili, da obstaja možnost da pristojneinstitucije ne bodo natančno preverilevseh dokazil, potrebnih za priznanje poklicnekvalifikacije. Poudarili so, da takimzdravnikom priznanje poklicne kvalifikacijena Slovaškem, skladno z določilievropske zakonodaje, omogoča delo vvseh državah Evropske unije.Sicer pa se bodo slovaški zdravniki vrnilina delo. Vlada jim je namreč pripravljenadvigniti plače, predlog pa je zanjesprejemljiv. Glede na doseženi sporazumse bodo povprečne plače zdravnikov,zaposlenih v državnih bolnišnicah, zvišaleza 2,3-krat. Sindikat zdravnikov LOZ jesicer zahteval precej več, vendar pa vladana njihove zahteve zaradi dolžniške krizev območju evra ni mogla pristati. Zdravnikise bodo na delo vrnili takoj, ko bosindikat potrdil nove pogodbe zdravnikovz bolnišnicami.Končana javna razpravao spremembah indopolnitvah statutaZdravniške zbornice<strong>Slovenije</strong>V četrtek, 8. decembra 2011, smozaključili 16-dnevno javno razpravoo spremembah in dopolnitvah statutaZdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>. Pripombein predloge, ki smo jih prejeli,bo že na svoji naslednji seji obravnavalizvršilni odbor zbornice.V skladu s sedmim odstavkom 29. členastatuta Zdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>smo namreč 22. novembra 2011 nainternetnih straneh objavili predlogsprememb in dopolnitev statuta Zdravniškezbornice <strong>Slovenije</strong> in tako pričeli zjavno razpravo o omenjenem predlogu.Kot smo že poročali, je izvršilni odborZdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong> pristopilk prenovi statuta zbornice, ki bo takousklajen z veljavno zakonodajo in boljmoderen, odpravil bo nekatere neusklajenosti,hkrati pa bo omogočal tudi lažjedelovanje stanovske organizacije.Vsem članicam in članom, ki ste seodzvali povabilu in sodelovali v javni razpravi,se zahvaljujemo. Prispele pripombein predloge bo že v četrtek obravnavalizvršilni odbor, nato pa še skupščinskisvet. Dopolnjen predlog sprememb indopolnitev statuta pa bo na svoji januarskiseji, 18. januarja <strong>2012</strong>, obravnavalain sprejemala skupščina Zdravniškezbornice <strong>Slovenije</strong>.Koordinacija zdravniškihorganizacij oposledicah t.i. interventnegazakonaPredsedniki vseh štirih zdravniškihorganizacij, združenih v Koordinacijozdravniških organizacij, so na sestankuv začetku decembra v širši sestavirazpravljali o izkušnjah po uveljavitviZakona o priznavanju poklicnih kvalifikacijzdravnik, zdravnik specialist,doktor dentalne medicine in doktordentalne medicine specialist (t.i. interventnizakon) in bili kritični do zaposlovanjanekakovostnih zdravnikov indiplomantov iz tretjih držav. Poskušaliso tudi odgovoriti na vprašanje, kakšnezdravnike želimo v Sloveniji, kakšniso kriteriji Ministrstva za zdravje inMinistrstva za visoko šolstvo, znanostin tehnologijo, ali je zobozdravnikov vSloveniji dovolj ter za koga pravzapravveljajo kvote po interventnem zakonu,ki jih vsako leto določi minister. Posebnopozornost pa so namenili vprašanjuznanja in uporabe slovenskega jezikaza tuje zdravnike, saj ima po trenutnoveljavni zakonodaji šele delodajalecpravico določiti nivo in preveriti znanjeslovenskega jezika, kar pa je po mnenjuzdravniških organizacij prepozno.Prisotni so se strinjali, da Slovenija potrebujekakovostne zdravnike in diplomante,ki dosegajo zgornjo raven povprečja napsihološkem pregledu. Pri tem pa soopozorili, da sprejemanje zgolj večjegaštevila diplomantov tujih medicinskihfakultet ni v interesu slovenskega zdravstvenegasistema, saj so vrata preširokoodprta, kriteriji pa prenizki. Predlagaliso, da se pripravi analiza stanja na tempodročju ter se jo predstavi odgovornimna področju slovenske zdravstvene politike.Tako je potrebno natančno ugotoviti,kje in katerih specialistov dejanskoprimanjkuje, medtem ko ne moremo14 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


govoriti o pomanjkanju zobozdravnikov.Po podatkih Odbora za zobozdravstvoZdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong> se namrečSlovenija uvršča nad evropsko povprečjeglede števila zobozdravnikov na številoprebivalcev. Zato potreb po zaposlovanjuzobozdravnikov iz tujih držav pri nas ni,čeprav jih na nostrifikacijo diplome čakakar 240. Ob tem ima Slovenija že ves časv veljavi omejen vpis na smer dentalnemedicine glede na potrebne kadre zaslovenski zdravstveni prostor. Strinjaliso se tudi, da se velika težava pojavljana strani delodajalcev, ki tujim zdravnikom,v skladu z določili interventnegazakona, dajo pismo o nameri, z ničemerpa jih ne zavežejo, da bodo po končanispecializaciji dejansko sprejeli zaposlitevv njihovem zdravstvenem zavodu. Zatobi bilo ta razmerja nujno potrebno ureditis civilnopravno pogodbo.Prisotni so se strinjali, da bi marsikateriproblem rešili s preverjanjem znanja nanacionalni ravni – nacionalnim izpitom, kibi moral nujno potekati v slovenskem jeziku,vendar pa slovenska zakonodaja tegažal še ne omogoča. Prav tako so soglasnovztrajali pri uporabi slovenskega jezikav vseh postopkih nostrifikacije diplome,postopkih pridobitve poklicnih kvalifikacijpri izvedbi predhodnih usmerjenihpreventivnih zdravstvenih pregledov zadelovno mesto specializanta ter v vsehpostopkih, ki jih kot javno pooblastilovodi Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>.Sprejeli pa so tudi sklep, da bo Koordinacijazdravniških organizacij sprejelaposeben memorandum, ki bo obravnavalte teme in nakazal rešitve. Podpisali najbi ga prihodnji teden ter ga nato poslaliministru za zdravje.Romunija ni v celotiimplementirala direktiveo delovnem časuNa Zdravniško zbornico <strong>Slovenije</strong> smov vednost prejeli pismo predsednikaCPME (Standing Comitee of EuropeanDoctors), v katerem opozarja na nevzdržnerazmere, v katerih so se znašliromunski zdravniki. Romunska vladanamreč po njihovih trditvah ni v celotiimplementirala Direktive 2003/88/EC,ki govori o delovnem času, v romunskipravni red in s tem povzročila škodotako kakovostni oskrbi pacientov kottudi njihovi varnosti.CPME je zato z zaskrbljenostjo sprejelnovico o delovnih pogojih, pod katerimidelajo romunski zdravniki, in se nanašapredvsem na organizacijo delovnegačasa, kot tudi na prenizke plače, ki jihprejemajo. Z obžalovanjem ugotavlja, date razmere vodijo v odhajanje zdravnikovZbornicav druge države Evropske unije, kjer siobetajo boljše delovne pogoje in ustreznoplačilo za svoje delo. CPME sicerpodpira svobodno prehajanje zdravnikovmed državami Evropske unije, v kolikorto koristi zdravniškemu poklicu inpacientom. Vendarle pa po njihovemmnenju migracije, v katero so romunskizdravniki tako rekoč prisiljeni, ne bismeli dopustiti. Odhod velikega številaromunskih zdravnikov bo namreč le šepovečal obstoječe probleme pomanjkanjaspecialistov v Romuniji in poslabšaldostopnost pacientov do zdravstvenihstoritev, kar lahko ogrozi celoten romunskizdravstveni sistem. Na drugi strani paCPME opozarja, da bo morebiten velikprihod tujih zdravnikov lahko povzročiltežave tudi v zdravstvenih sistemihostalih držav članic Evropske unije.CPME je tako pozval romunsko vlado,naj v celoti spoštuje direktivo o delovnemčasu in zagotovi zadostna sredstva zapravično nagrajevanje svojih zdravnikov,romunsko zdravniško zbornico pa podprlpri njihovih prizadevanjih za boljšedelovne pogoje, ki omogočajo kakovostenzdravstveni sistem.Oskrbovana stanovanja –nepričakovan konecMarko DemšarVeliko časa je bilo porabljenega za predstavitev projektov in zasestanke na temo oskrbovanih stanovanj. In ko je napočil čas zapristop k uresničitvi – predtem smo dobili odgovore na številnavprašanja – je interes usahnil. Vsekakor ne bomo dobili poslopjas 26 oskrbovanimi stanovanji, namenjenimi samo zdravnikomin zobozdravnikom. Če se bo investitor vseeno odločil zagradnjo, ni znano; težko pa je verjeti, da bodo cene takšne, kotso nam bile predstavljene.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>15


PersonaliaOstrejša zakonodajaOpogumljene z učinkom dosedanjihpravnih predpisov in konkretnihukrepov oziroma omejitev napodročju prprečevanja zasvojenostis tobakom in tobačnimi izdelki, seoblasti v številnih državah pripravljajona nove, dodatne zaostritve na tempodročju. Tako v Avstraliji načrtujejoše strožjo protitobačno zakonodajo,podobno velja tudi za Veliko Britanijo,kjer nameravajo prepovedatikajenje v avtomobilih – iz varnostnihin zdravstvenih razlogov. V ZDA in vEvropi razmišljajo o popolni prepovedikajenja v vzgojno-varstvenih inizobraževalnih oziroma kulturno-izobraževalnihustanovah in v njihoviokolici (v premeru 100–150 metrov).Stroga protikadilska zakonodaja, kotje na primer v veljavi v Singapurju,pa predstavlja zgled tudi številnimdrugim državam na rumeni celini, zJaponsko na čelu. Strokovnjaki SZO,Unicefa in Unesca so prepričani, daga bodo v bližnji prihodnosti tudiposnemali v praksi.Za piko na i pa utegne kmaludokončno odzvoniti tudi kajenjuna delovnem mestu. Visoka stopnjabrezposelnosti in hiperprodukcijaponudbe na trgu delovne sileomogočata podjetjem, da zaposlujejovse več zapriseženih abstinentovoziroma nekadilcev. Tako lahko»kadilnice« delodajalci uporabijo vproduktivne namene, pa tudi številoskupin zaposlenih, ki pred poslopjikadijo med delovnim časom, sevidno zmanjšuje. Sicer pa mora vsakopodjetje, organizacija ali institucijasama izračunati in ugotoviti, kakšnooviro kajenje predstavlja njenemutekočemu delovanju in kakšno coklopomeni za njen nadaljnji razvoj alicelo obstoj. Temu primerni pa soseveda tudi »protikadilski ukrepi«, zakatere se odloči.Viri: WHO, Health Today, FinancialTimesNina MaziOpravljenispecialistični izpitiSuada Fileković, dr. med., specialistkaintenzivne medicine, izpitopravila s pohvalo 8. 11. 2011Romana Hudomalj, dr. med., specialistkapediatrije, izpit opravila spohvalo 23. 11. 2011Mitja Krajnc, dr. med., specialistinterne medicine, izpit opravil spohvalo 24. 11. 2011asist. Milica Lukić, dr. med.,specialistka infektologije, izpitopravila s pohvalo 24. 11. 2011Miha Mežnar, dr. med., specialistinterne medicine, izpit opravil spohvalo 25. 11. 2011Robert Mulh, dr. med., specialistplastične, rekonstrukcijske inestetske kirurgije, izpit opravil 22.11. 2011Saša Obermajer, dr. dent. med.,specialistka stomatološke protetike,izpit opravila 8. 11. 2011Vesna Pavasović, dr. med., specialistkapediatrije, izpit opravila 2.11. 2011Katarina Planinc Pustovrh, dr.med., specialistka dermatovenerologije,izpit opravila 18. 11. 2011Anja Plemenitaš, dr. med., specialistkapsihiatrije, izpit opravila spohvalo 23. 11. 2011mag. Edvard Schweiger, dr. med.,specialist interne medicine, izpitopravil 10. 11. 2011Mojca Šimc, dr. med., specialistkatransfuzijske medicine, izpit opravilas pohvalo 9. 11. 2011Marko Šulak, dr. med., specialistoftalmologije, izpit opravil s pohvalo30. 11. 2011mag. Matevž Tomaževič, dr. med.,specialist travmatologije, izpitopravil s pohvalo 25. 11. 2011Čestitamo!Dosežen doktorskinaslov na Medicinskifakulteti Univerzev MariboruDr. Gregor PIVEC, dr. med.Naslov: »Razvoj bolnišniceMaribor od ustanovitve do drugesvetovne vojne«Mentor: red. prof. dr. Eldar M.Gadžijev, dr. med.Področje: medicinske vedeZagovor: 5. 7. 2011Čestitamo!16 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Ob kritikah KABEG molči inhoče zdravnike utišati s tožboZ javno razpravo o strukturnih pomanjkljivostih v deželnih bolnišnicahse KABEG doslej ni hotela izpostaviti. Na informacijskokampanjo Koroške zdravniške zbornice se odziva na svojskinačin. Zdravništvo poskuša s civilno tožbo prisiliti k molku.Se pravi, KABEG poskuša po sodni poti doseči, da zdravniška<strong>zbornica</strong> ne bi smela govoriti o begu specialistov iz celovškegaKlinikuma (Klinikum Klagenfurt).Ozadje je objava v tisku, v kateri je zdravniška <strong>zbornica</strong> vzačetku oktobra opozorila na zdravniško ozko grlo na oddelkuza radioterapijo in radioonkologijo, potem ko so trije tamkajšnjiCelotnoosebjeZdravnice,zdravnikiAdministrativnoosebjeTehničnoosebjeBurgenland 196,2 33,7 13,1 29,2Kärnten 218,0 30,6 21,9 37,0Niederösterreich 209,7 35,4 18,1 26,8Oberösterreich 221,4 34,6 19,4 36,6Salzburg 204,4 33,0 26,1 27,7Steiermark 243,9 39,9 25,7 36,5Tirol 231,8 43,0 23,5 27,2Vorarlberg 188,0 32,9 16,9 27,9Wien 305,9 50,7 28,5 49,9Avstrija 238,3 39,2 22,8 35,6Osebje po funkcijskih skupinah, preračunano glede na 100 postelj vdeželah (Länder) v Avstriji (stanje 22. 9. 2010)Nagrada – za kaj?Predsednica uprave (Vorstandsvorsitzende) KABEG Ines Manegoldje prejela premijo približno 20.000 EUR. To dokazuje tudiodgovornost deželnih politikov za KABEG. Se pravi, odobravajoseznam zamujenih priložnosti gospe Manegold. Mnogi sesprašujejo, zakaj zdaj še posebna nagrada. Postavljajo se namrečnaslednja vprašanja:Je mar nagrajena zato,• ker uvaja varčevalne ukrepe na račun kakovosti oskrbe terdelovnega zadovoljstva sodelavcev?• ker ukinja na ducate mest za stažiste in tako dela življenjezdravnikov še težje?• ker drži osebje v deželnih bolnišnicah v negotovosti o bodočiusmeritvi?Iz evropespecialisti odšli. Dva sta dobila bolje plačano ponudbo v spodnjiAvstriji oz. v Nemčiji. Ena zdravnica pa se je upokojila.S tožbo pa zdaj KABEG poskuša doseči, da zdravniška <strong>zbornica</strong>v prihodnje ne bi smela svariti pred begom zdravnikov ter pokazati,da odhodi temeljijo na nezadostnih delovnih razmerah.Predsednik dr. Othmar Haas pa meni nasprotno: »Če vzdravstveni oskrbi obstojijo problemi, bomo nanje pokazali. Toni le naša pravica, temveč tudi naša dolžnost kot zastopništvazdravništva. Je pa tudi dolžnost KABEG, da prizna realnost teraktivno dela za rešitev problemov.«V tej tožbi pa predsednik Haas ne vidi le pomanjkljivosti:»Sodna obravnava te vrste nam daje tudi možnost,da damo dejstva na mizo. S konkretnimi primeribomo potrdili resničnost za ta poseben beg specialistovin celovškega Klinikuma. Govorimo le o dejstvih. Inprav tega vodstvo KABEG doslej ni storilo.«Na Koroškem je na 100 bolniških postelj le 30,6zdravnikov. To je v Avstriji najmanj. Na Dunaju jih jemnogo več, pa kljub temu grozijo s stavko.Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 11, november 2011Prevod in priredba: Marjan KordašOpomba: KABEG (KrankenAnstalten-BetriebsGesellschaft)je družba, ki upravlja pet deželnih bolnišnic naKoroškem (Klinikum Klagenfurt, LKH Villach, LKHWolfsberg, LKH Laas ter Gailtal-Klinik). Zaradi varčevanjas prostorom sem v razpredelnici zgoraj izpustildva stolpca.• ker kljub prejšnjim zagotovilom še vedno ni predložila investicijskegaprograma za LKH Wolfsberg?• ker specialiste v Klinikumu tako frustrira, da gredo raje vsplošno medicino, kot pa da bi še naprej delali v bolnišnici?• ker ne more predložiti organizacije delovanja KlinikumaKlagenfurt, da sploh ne govorimo o takšni organizaciji, skatero bi se strinjalo tudi osebje?• ker kljub neskončnim razpravam ne rešuje problemov?Drugod bi za takšne reči menedžerja postavili pod vprašaj.Vendar pa je na Koroškem drugače.Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 11, november 2011Prevod in priredba: Marjan KordašRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>17


Iz evropeOpomba: Očitno si zdravništvo na Koroškem upavodstvu celovškega Klinikuma postavljati kar hudavprašanja. Za popolno informacijo mora bralec sevedaprebrati ves članek. Po drugi strani pa velja opozoriti,da je bila gospa Ines Manegold izbrana za menedžerkoleta 2010 (glej: http://www.kma-online.de/).Menda uspešno sanira koroške bolnišnice, predvsemcelovški Klinikum, ki ima menda nesmotrno organizacijoin velikanske dolgove. Na spletu je o tej gospevse polno podatkov; najbolj razvpit naslov o njej sepa glasi: Sanatorka klinik: Pred to žensko (ženo?)trepetajo bolnišnice (Kliniksaniererin: Vor dieser Fraufürchten sich die Krankenhäuser).Bolnišnice a la PotemkinS pojmom »zmanjšane oblike oskrbe« (reduzierteVersorgungsformen) bi lahko povzeli novelo nedavnegapredloga zakona o bolniških in zdraviliških ustanovah.Že samo uporabljena terminologija pa zahteva, dapozorno prisluhnemo.Tisto, kar se navzven hvali pod modnim pojmom»prožnost« – bolnišnice naj bi svoje storitve prilagodilepotrebam – v resničnosti ni nič drugega kot zakonskouveljavljena (legitimiert) smer varčevanja. Konkretnolahko pomeni, da posamezni specialistični oddelki(Fachabteilungen) ne bodo več delovali neprekinjeno.Končna posledica: Bolnišnica kot stavba bo ostala,očitno tudi za prebivalce. Da pa bo (njeno) notranježivljenje – tj. medicinske storitve – radikalno okrnjenoin da bo možna le minimalna oskrba, to pa bo pacientzvedel šele potem, ko bo oskrbo potreboval, se pravi,ko bo šlo zares. Feldmaršal Grigori Potemkin je pripripravi svojih vasi uporabil podobna sredstva, ko jepred obiskom carice Katarine pripravil svoje kulise.CIRSmedicalNapaka kot priložnostCIRSmedical se je izkazal: Od uvedbe v novembru2009 je bilo več kot 60.000 vstopov na domačo stranwww.cirsmedical.at. V prihodnje bo tega še več privseh, ki delajo v zdravstvu.O tem je prepričan tudi Artur Wechselberger, podpredsednikÖÄK, v pogovoru s časopisom ÖsterreichischeÄrztezeitung. Wechselberger poroča, da večkot polovica poročil izvira od zdravnikov. V prihodnjepa bo treba v CIRSmedical (Critical Incident ReportingSystem) vključiti še več ljudi.Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 21, 10. november2011Prevod in priredba: Marjan KordašTrenutno je vsaka javna bolnišnica dolžna imeti svojen kirurški in en interni oddelek s po 30 posteljami. Vprihodnosti pa bo bolnišnica dolžna imeti le še internioddelek; v smučarskih področjih se bo kirurški oddelekpreoblikoval v nezgodnega ali – če bo potrebno – voddelek za starostno medicino.Stališče Avstrijske zdravniške zbornice (ÖÄK) nemore biti bolj jasno: Ta zakonski predlog odločnozavračamo zaradi blagostanja pacientov. V »reducirani«bolnišnici ne bo mogoče vzdrževati dosedanjihstoritev.Avstrijske bolnišniške zdravnice in zdravniki so ševedno pripravljeni sodelovati pri konstruktivnih inbistvenih spremembah avstrijske bolnišniške pokrajine.Za bolnišnice a la Potemkin pa nikakor nismo navoljo.Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 21, 10. november2011Prevod in priredba: Marjan Kordaš18 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Wikileaks v čakalniciMolčečnost sodi k temeljem zdravniške samoumevnosti.Vendar tu ne gre le za osebnomolčečnost zdravnice ali zdravnika. V praksi,pa tudi v bolniški ambulanti, so številnemožnosti za – tudi nenamerne – prekršitvezdravniške molčečnosti.Z vsako pacientko in vsakim pacientomje ob sprejemu treba spregovoriti. Gre zabolezni in njih potek, diagnoze, terapije alimedikacije. Če ta pogovor poteka v čakalnicioz. v »slišni bližini« drugih pacientov, potemni mogoče govoriti o diskretnosti. Zdravniškamolčečnost je že prekršena. Priporočenarešitev je udejanjenje diskrecijske cone znotrajsprejemnega oz. čakalnega področja. Takokot v bankah, je nujno na tleh označitipodročje, tako da ob okencu lahko stoji in sepogovarja le en pacient.Na voljo so tudi ne predrage tehnične rešitve.S ciljanim glasbenim ozvočenjem lahkoposkrbimo, da prisluškovanje ni mogoče.Druga možnost je, da se osebni podatkizberejo z izpolnjevanjem vprašalnika.Paciente je nujno tudi varovati pred sabo.Sicer jih ni mogoče prisiliti v diskretnost,lahko pa se jih opozori na bolj pritajengovor. Isto velja za telefonske pogovoreadministrativnega osebja v čakalnici, ko sedoloča termin pregleda ter opisuje bolezensketežave.Da pacient vrže pogled na računalniški zaslon,je skoraj normalna človeška reakcija inmnogi se tega sploh ne zavedajo. Zato morajobiti zasloni obrnjeni tako, da omogočijopogled le pooblaščenemu. In ko zaslon ni vuporabi, ga velja izklopiti; najbolj praktičenje varovalec zaslona (screen-saver) z geslom.In isto velja za tiskalnike in fakse.Popisi in kartoteke pacientov rabijo prostorin ta je včasih na voljo v čakalnicah. Če jetako, so prosto dostopni. Kar je nedopustno.Se pravi, dokumentacija mora biti hranjenatako, da je dostopna le pooblaščenim. In tistidel dokumentacije, ki se lahko po določenemčasu uniči, se mora uničiti skladnoz zakonskimi predpisi. V Nemčiji je prednekaj leti izbruhnilo ogorčenje, ko so vjavnost prišli psihiatrični podatki pokojnegafilmskega igralca Klausa Kinskega, ki so bilihranjeni v berlinskem Deželnem arhivu, inje vdova pokojnega sprožila tožbo.Vir: AErzte, november 2011Prevod in priredba: Marjan KordašIz evropeRdeči zvezdnik (1)Avtomobil BMW 1 je že od nekdaj kargibčen prijateljček (ein flinker Geselle). Z novorazličico sta na voljo dve v temelju različniizvedenki tako po dizajnu kot po opremi,tako da tudi optično ni ničesar skritega. Takoje zdaj čas za univ. prof. dr. Christopha Scholdo,retinalnega kirurga (Netzhautchirurg), dakompaktnega bavarca vključi v svoj zorni kot.Četudi so bili v zadnjem času le nizki oblaki,mrzel veter in dež, dež, dež, se pravi zatestiranje in fotografiranje avta neprijazenčas, je to v resnici nepomembno. Končnovedno zmaga profesionalnost. Trenutni(aktualni) gost revije ÄrzteAUTO za testiranjegasa (2) Christoph Scholda me okuži ssvojo radostjo do vožnje. ... Kakega posebnegauvajanja v lastnosti pogona na zadnjikolesi pač dr. Scholda ne potrebuje, sajvsak dan vozi limuzino iz razreda 3. Vodjaambulante za diabetično retinopatijo in travmatologijona Kliniki za očesne bolezni inoptometrijo na dunajski AKH velja za eneganajbolj izkušenih retinalnih kirurgov v državi.Svojo finomotorično zmogljivost (Fitness)dokazuje ta strasten lovec tudi za avtomobilskimkrmilom. »Ta mali dizel (Diesel) gre ssvojimi 116 KS izvrstno od spodaj navzgor,‘hantiranje’ (das Handling) kljub kratki osnirazdalji (Radstand) ni preveč napadalno,«sodi naš preskuševalec. »Voznikov prostor(das Cockpit) je narejen iz kakovostnih snovi,takšen osrednji displej z iDrive bi rad imeltudi v svoji trojki,« meni profesor, ki polegdela v AKH dela tudi v svoji zasebni ordinacijiv 9. okraju. Doma v Badnu (pri Dunaju;op. prev.) pa ga čaka sedem mesecev starahčerkica...Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>19


Iz evrope(1) Izvirni naslov je Roter Star, v zvezi s poklicem zadevnega zdravnika, ki je okulist, paje morda besedna igra z izrazom Grüner Star, nemški izraz za glavkom.(2) V izvirniku: Gas(t)tester; črkovna igra, ki z eno črko spremeni pomen.Vir: ärzte EXKLUSIV, izdaja 11/11Prevod in priredba: Marjan KordašOpomba: Zanimiva reklama z aditivnim ali celo potencirajočimučinkom tako za zdravnika kot za avtomobil (ki sicerz dodatno opremo stane samo 34.861 EUR). Ni videti, da bitakšna objava razburila avstrijsko javnost z očitki o koruptivnostizdravnikov in njihovih previsokih plač...62. dunajski Zdravniški plesv soboto, 28. januarja <strong>2012</strong>. Pokroviteljstvo plesa vodi (steht unter dem Ehrenschutz) njegova magnificenca, rektor Medicinske univerzeDunaj, univ. prof. dr. Wolfgang Schütz. Slavnostna otvoritev ob 21.30. Vstop: 20.00.Vstopnina• Vstopnica za dame in gospode: 100 EUR• Študenti in študentke (35 EUR; vključena konsumacija;vstop le na temelju veljavne študentske izkaznice.Obleka• Dame: izključno večerna obleka do tal.• Gospodje: črn frak z odlikovanji, črn smoking, gala uniforma.Iz zapisnikovZapisniki konferenc in sej navadno nisoprivlačno branje, izjemoma pa takrat, kadarzapisujejo kaj nenavadnega (redko) ali kadarv reviji ni najti kaj zanimivejšega (pogosto).Na 2. seji Sveta Zdravniške zbornice Hrvaške(Vijeće Komore) je predstavnik dubrovniškegapoverjeništva poročal v zvezi z nesrečnim dogodkom,ko so v bolnišnici bolnici po nesrečiodstranili zdravo ledvico in se je ime bolnicein odgovornega zdravnika takoj pojavilo vmedijih, še preden je bila dokazana kakršnakoli krivda, medtem ko se, tako nadaljuje, pridokazanem kriminalu uporabljajo le začetniceimena in priimka. Že videno.V Istrski županiji je pričela policija izstavljatiračune za asistenco policije, ki jo kličejo zdravstvenidelavci, kadar gre za umirjanje agresivnihbolnikov. Računi znašajo med 200 in 2000kunami. Ni bilo pojasnjeno, ali si lahko samizbereš postopek à la carte, z ozirom na visokrazpon v ceni, in ali so vključeni že kakšnipopusti, priporočeno pa je bilo, naj se zahtevaintervencija in ne asistenca. Prva je za sedaj ševedno gratis.V projektu e-zdravja je tako imenovana e-napotnicaeden najpomembnejših členov. Ta najbi omogočala opravljanje nekaterih laboratorijskihpreiskav (govor je pravzaprav le o vzorcu20 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>Vstop dovoljen le s predpisano obleko.Vir: ärzte EXKLUSIV, izdaja 11/11Prevod in priredba: Marjan KordašOpomba: Ker v Sloveniji ni magnificenc, komentar ni potreben...venske krvi) v katerikoli zdravstveni ustanovi(o čemer smo poročali v zadnji številki Izide),vendar je bil projekt odložen s pripombo, »datrenutno ne deluje, da pa se na tem dela«.Predsednik županijskega poverjeništvaMedžimurja je potožil, da imajo težave spremeščanjem akutno ogroženih bolnikov izbolnišnic II. in III. kategorije v ustanove I. inII. kategorije, zlasti ponoči in ob koncu tedna.Predsednik sveta je povedal, da jih nadrejenebolnišnice morajo sprejeti. Problem je rešen.Hrvaški zdravniki, ki so končali študij v tujini(mimogrede,vseh zdravnikov na Hrvaškemje 18.000), se pritožujejo nad diskriminacijo,ker morajo opravljati nostrifikacijo, za tujce,ki želijo delati na Hrvaškem, pa je postopekmnogo bolj enostaven.Pravna razlaga, zanimiva za slovensko zakonodajo:dežurstvo in pripravljenost (rad popozivu) se štejeta v delovni čas.In kot najzanimivejše: neko zagrebško podjetjeponuja popust za vozila Volvo do 40.000 kun(približno 5.300 evrov), toda ne v obliki reklamnegaoglasa, temveč kot obvestilo Komore.Vir: Liječničke Novine; november 2011Prevedel in priredil Boris Klun


Slovenska mreža za promocijo zdravjav bolnišnicah: od zamisli do ustanovitveJerneja Farkaš Lainščak, Mitja KošnikStrokovno srečanje obustanovitvi mrežeV petek, 25. novembra 2011, je v predavalnici Klinike Golnikpotekalo strokovno srečanje z naslovom »Promocija zdravja vbolnišnicah«. Srečanje je ob ustanovitvi Slovenske mreže zapromocijo zdravja v bolnišnicah pripravila Klinika Golnik,pokroviteljstvo nad srečanjem pa je prevzelo Ministrstvo zazdravje.Udeležence iz več slovenskih bolnišnic in drugih zdravstvenihustanov so uvodoma pozdravili prof. dr. Mitja Košnik, direktorKlinike Golnik, Marijan Ivanuša, vodja Urada Svetovne zdravstveneorganizacije (SZO) v Sloveniji, in prof. dr. Ivan Eržen,državni sekretar na Ministrstvu za zdravje. Poudarili so pomenspodbujanja aktivnejšega sodelovanja in izmenjave znanj med kurativnimin javnozdravstvenim delom zdravstvenega varstva, karbo pripeljalo do celovitejšega in popolnejšega pristopa obravnaveindividualnih in skupinskih zdravstvenih problemov. Zdravjeposameznika in zdravje skupnosti sta kljub razlikam med kliničnomedicino in javnim zdravjem medsebojno povezana in odvisna, jev uvodni predstavitvi povedala asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak zljubljanske Medicinske fakultete (1). V tem odnosu lahko iščemostičišča obeh znanstvenih ved, saj si prizadevata doseči najboljšomožno raven zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja(2, 3). Končni cilj lahko dosegata preko aktivnosti ohranjanjaZdr avstvoin krepitve zdravja (javnozdravstvena praksa) ali s prizadevanjempo učinkovitem, kakovostnem in celostnem obvladovanjuzlasti kroničnih bolezni (klinična praksa) (4). Koncept kliničnepromocije zdravja, na katerem temeljijo načela Mednarodnemreže za promocijo zdravja v bolnišnicah, sloni na spodbujanjupovezovanja na dokazih temelječih javnozdravstvenih in kliničnihpraks, ustvarjanju partnerstev med ustanovami, nevladnimi organizacijamiin skupnostjo na področju krepitve zdravja in obvladovanjabolezni, privzemanju preventivnih načel v organizacijskostrukturo in kulturo zdravstvenih ustanov ter ustvarjanju zdravjunaklonjenega delovnega okolja (5). Predstavitve v prvem sklopusrečanja, ki sta mu predsedovala mag. Marija Seljak, direktoricaInštituta za varovanje zdravja, in prof. dr. Mitja Košnik, so seosredotočale na tri področja umeščanja načel promocije zdravjav bolnišnicah: promocijo zdravja bolnikov, ohranjanje zdravjazaposlenih in spreminjanje bolnišnic v podporna okolja. Napomen četrtega področja (promocijo zdravja lokalne skupnosti)so opozorili predavatelji v drugem sklopu srečanja, ki sta ga vodilaasist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak in Marijan Ivanuša. V zaključnirazpravi so se udeleženci strinjali, da je ustanovitev nacionalnemreže izjemnega pomena za nadaljnji razvoj koncepta zdravjunaklonjenih okolij v Sloveniji.Ob strokovnem srečanju je izšel recenziran zbornik prispevkov,kjer so opisani primeri nekaterih od aktivnosti, s katerimi vKliniki Golnik sledijo načelom Mednarodne mreže za promocijoUNIVERZITETNA KLINIKA ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO GOLNIKMINISTRSTVO ZA ZDRAVJE REPUBLIKE SLOVENIJEPromocijazdravja vbolnišnicahStrokovno srečanjeob ustanovitvi Slovenske mreže zapromocijo zdravja v bolnišnicahGolnik, 25. november 2011Zbornik prispevkovPozdravne besede Marijana Ivanuše, vodje Urada SZO v Sloveniji.Zbornik prispevkov strokovnega srečanja»Promocija zdravja v bolnišnicah«.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>21


Zdr avstvozdravja v bolnišnicah: sistematično izvajanje zdravstvenovzgojnihprogramov (6), prizadevanja za zagotavljanje zdravega in varnegadelovnega okolja (7), vključevanje aktivnosti klinične promocijezdravja v sistem vodenja kakovosti (8), ozaveščanje splošnegaprebivalstva o zdravem življenjskem slogu in obvladovanju najpogostejšihkroničnih bolezni (9) ter aktivno iskanje morebitnihdejavnikov tveganja z izvajanjem preventivnega zdravstvenegavarstva za specifične populacijske skupine (10). Predstavljen jetudi primer raziskovalnega pristopa na področju obravnave bolnikovs kroničnimi boleznimi (11). Zbornik prispevkov je dostopenna naslednjem spletnem naslovu: http://www.klinika-golnik.si/prireditve/promocija-zdravja-v-bolnisnicah/.Proces razvoja mrežeV letošnji majski številki revije Isis smo pisali o obisku prof. dr.Hanne Tonnesen, predsednice Mednarodne mreže za promocijozdravja v bolnišnicah.V Sloveniji se je udeležila strokovnegasrečanja o promociji telesne dejavnosti v zdravstvenih ustanovahin sprožila razpravo zbranih predstavnikov bolnišnic, slovenskegaUrada SZO, Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravjain Medicinske fakultete v Ljubljani o aktivnem iskanju poti zavključitev več slovenskih bolnišnic v mrežo (12). Klinika Golnik,ki je ob tej priložnosti prejela certifikat za vključitev v Mednarodnomrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah, se je tudi zavezala,da bo ob podpori Ministrstva za zdravje pripravila naslednjesrečanje na temo klinične promocije zdravja.Z včlanitvijo Klinike Golnik se je sodelovanje z Mednarodnomrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah povečalo. PredstavnikiKlinike Golnik so se aktivno udeležili letošnjega mednarodnegastrokovnega srečanja mreže (13) in se izobraževali na jesenskišoli. Prizadevanja so bila prepoznana tudi s strani mreže inpredstavljena v strokovni reviji »Clinical Health Promotion« (14).Posledično so se okrepile tudi aktivnosti na področju spodbujanjadrugih slovenskih bolnišnic za članstvo v mreži. Za vključitev vmrežo se je odločila Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Splošnabolnišnica Izola pa je svoje članstvo ustrezno obnovila. Direktorjivseh treh bolnišnic so oktobra 2011 podpisali dogovor o slovenskikoordinacijski bolnišnici in koordinatorju. Temu je sledilpodpis mednarodnega dogovora o ustanovitvi nacionalne mrežeza promocijo zdravja v bolnišnicah, ki je bil obravnavan in sprejet11. novembra 2011 na sestanku upravnega odbora Mednarodnemreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Prizadevanja zavzpostavitev nacionalne mreže je Ministrstvo za zdravje vseskozispremljalo in aktivno podpiralo.Zaključimo lahko, da je leto 2011 zagotovo prelomno v smisluspodbujanja aktivnosti slovenskih bolnišnic za sprejetje strategijeo zdravju naklonjenih okoljih. Izjemnega pomena je vzpostavitevnacionalne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah, ki bo nudilastrokovno podporo članicam, skrbela za prenos primerov učinkovitegapovezovanja javnozdravstvenih in kliničnih pristopov,spodbujala bolnišnice za sistematično strokovno, raziskovalno inpedagoško delo na področju klinične promocije zdravja, ustvarjalapartnerstva in podpirala privzemanje preventivnih načel vorganizacijsko strukturo in kulturo bolnišnic (5). Slovenska mrežaza promocijo zdravja v bolnišnicah bo imela svoj sedež v KlinikiGolnik in bo sprva povezovala tri bolnišnice. Z odločitvijo zavključitev v Mednarodno mrežo za promocijo zdravja v bolnišnicahsi bodo le-te prizadevale učinkovito povezovati javnozdravstvenein klinične prakse z namenom doseganja najboljše možneravni zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja bolnikov,zaposlenih in skupnosti.Podpis dogovora o slovenski koordinacijski bolnišnici in koordinatorju. Z leve: JaniDernič, dr. med., direktor Splošne bolnišnice Izola, Janez Lavre, dr. med., direktor Splošnebolnišnice Slovenj Gradec, asist. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, dr. med., nacionalna koordinatorica,in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., direktor Klinike Golnik.Slovenska mreža za promocijozdravja v bolnišnicah – dokumento ustanovitvi.22 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Zdr avstvoLiteratura1. Farkaš-Lainščak J, Košnik M. Javno zdravje in klinična medicina: partnerjav doseganju najboljše možne ravni zdravja in z zdravjem povezane kakovostiživljenja. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah.Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijoGolnik, 2011: 1–3.2. Detels R, Breslow L. Current scope and concerns in public health. V: DetelsR, McEwen J, Beaglehole R, Tanaka H, ur. Oxford Textbok of Public Health.Fourth edition. New York: Oxford University Press, 2004: 3–20.3. American Medical Association. Medicine and public health: collaborationbenefits everyone. Chicago: American Medical Association, 2002.4. Lasker RD. Introduction. V: Lasker RD and Committee on Medicine andPublic Health. Medicine and public health: the power of collaboration. NewYork: New York Academy of Medicine, 1997: 1–6.5. World Health Organization. The International Network of Health PromotingHospitals and Health Services: Integrating health promotion into hospitals andhealth services. Concept, framework and organization. Copenhagen: WorldHealth Organization, Regional Office for Europe, 2007.6. Kadivec S. Zdravstvenovzgojni programi v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezniin alergijo Golnik. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravjav bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučnebolezni in alergijo Golnik, 2011: 14–21.7. Martinčič R, Košnik M. Nekateri vidiki promocije zdravja za zaposlene vUniverzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergi jo Golnik. V: Farkaš-LainščakJ, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik:Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 22–7.8. Šprajcar D, Farkaš-Lainščak J. Standard za promocijo zdravja v bolnišnicah.V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornikprispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik,2011: 28–39.9. Lainščak M. Vloga bolnišnic pri ozaveščanju prebivalstva o velikih javnozdravstvenihproblemih: primer kroničnega srčnega popuščanja. V: Farkaš-LainščakJ, Košnik M, ur. Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik:Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 40–6.10. Marčun R. Vloga bolnišnic pri varovanju in krepitvi zdravja športnikov –sodelovanje s Plavalno zvezo <strong>Slovenije</strong>. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur.Promocija zdravja v bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetnaklinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 2011: 55–62.11. Farkaš-Lainščak J, Kadivec S, Košnik M, Lainščak M. Zasnova raziskave oučinkovitosti koordinatorja odpusta v obravnavi bolnikov s kronično obstruktivnopljučno boleznijo. V: Farkaš-Lainščak J, Košnik M, ur. Promocija zdravjav bolnišnicah. Zbornik prispevkov. Golnik: Univerzitetna klinika za pljučnebolezni in alergijo Golnik, 2011: 47–54.12. Farkaš-Lainščak J, Šprajcar D, Košnik M. Klinika Golnik postala članicaMednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Isis 2011; 5: 19–20.13. Farkas J, Kadivec S, Kosnik M, Lainscak M. Effectiveness of discharge-coordinatorintervention in patients with chronic obstructive pulmonary disease:evaluation of study process. Clin Health P 2011; 1 (Suppl 1): 21.14. Svane JK. HPH in Slovenia. Clin Health P 2011; 1: 30.Varnost pacientovSvetovna zdravstvena organizacija – urad za Evropo:Drugi krog razprav o sistemih za sporočanje napakAndrej RobidaV Bratislavi se je odvil drugi krog razprav o varnosti pacientov,ki ga je organizirala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).Prvi krog je potekal leta 2010 v Ljubljani. Sodelovali so kolegistrokovnjaki za varnost pacientov iz SZO, Češke, Danske, Finske,Slovaške in <strong>Slovenije</strong> z namenom nadaljevati zastavljene ciljeprvega kroga srečanj iz Ljubljane:• povečanje sodelovanja pri izboljševanju varnosti pacientov;• pregled lokalnih izkušenj preprečevanja škode za pacientezaradi napak;• podpora mehanizmom spremljanja napak;• zmožnost integriranja sistemov sporočanja, ki so že vpeljani vprakso.Na sestanku v Ljubljani pred enim letom je bilo dogovorjeno,da bo pri nas in na Slovaškem potekala presečna raziskava orazsežnosti problema napak v bolnišnicah, katere cilj bo učenjeiz napak. V ta namen je SZO – urad v Ljubljani, organiziral vLjubljani januarja 2011 dvodnevno delavnico o metodologijiraziskave, ki so se je udeležili raziskovalci – medicinske sestre inzdravniki. Pa se je zapletlo. Mircha Poldrugovac je prikazal, nakakšne težave smo naleteli v Sloveniji pri pripravi na raziskavona pravnem področju in kako so bile težave rešene. Zapletlo se jepri privolitvi pacienta, da se lahko pogleda v njegovo zdravstvenodokumentacijo, ker je šlo za vpogled zdravstvenih strokovnjakov,ki niso sodelovali pri njegovem zdravljenju. S pomočjo uradainformacijskega pooblaščenca se je zaplet ustrezno rešil v smisluzunanje presoje kakovosti zdravstvene obravnave skladno sslovensko zakonodajo.Ko je bil rešen ta problem, je prišlo do drugega, namreč zmanjkalaje vlada in s tem tudi možnost skromnega izplačevanja izproračuna, ki naj bi podprl prepotrebno raziskavo. Tako je sedajza raziskavo vse pripravljeno in v bližnji prihodnosti naj bi bilipodpisani potrebni dokumenti. Lastna študija je pomembna zato,da bo vsem vpletenim pri izboljševanju varnosti pokazala resničnoogledalo in se ne bo samo ocenjevalo trpljenje pacientov in številonepotrebnih smrti na podlagi ekstrapolacije tujih raziskav k nam,kar nam očitajo nejeverni Tomaži.Na Slovaškem so imeli podobne probleme kot pri nas, a so jihhitreje rešili in so tako prikazali rezultate svoje študije. Napake, kiso jih našli, so bile po pogostnosti primerljive z drugimi podobnimištudijami v razvitem svetu.Sistem varnosti pacientov je predstavil kolega iz Finske. Tako kotvsaka dejavnost v zdravstvu ali katera koli druga dejavnost, je tudiRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>23


Zdr avstvovarnost pacientov sistem s svojimi strukturami, procesiin izidi. Če se lotimo samo enega dela, denimo sporočanjanapak z namenom učenja, in pri tem ne naredimoanalize napak, ne zaščitimo sporočevalcev napak invpletenih v nenamerne napake, lahko varnost pacientovsamo poslabšamo. V središču sistema varnosti pacientovje kultura varnosti, okrog nje pa voditeljstvo za varnostpacientov, strateški menedžment, menedžment sprememb,menedžment delovnih procesov in delovnegaokolja, menedžment kompetenc osebja, menedžmentzunanjih udeležencev, obvladovanje tveganj, aktivnostinadzora ter proaktivno oblikovanje varnosti pacientov.Zaznavanje kulture varnosti kot središčnega pomena zavarnost pacientov v treh pilotnih slovenskih bolnišnicahsem prikazal jaz. Izvedena je bila psihometrična analizainstrumenta za anketo in prikazani so bili rezultatiza vse tri bolnišnice skupaj. Rezultati so pokazali, dazdravstveni strokovnjaki še vedno živimo v kulturistrahu, namesto da bi imeli kulturo varnosti. Temu se ničuditi glede na zadnje dogodke, ko so trije zdravniki prinas dobili pogojno zaporno kazen za nenamerne napake.Našemu pravosodnemu sistemu so kolegi »ploskali«,saj vzdržuje večtisočletno tradicijo, ki izhaja iz Hamurabijevegazakonika. V danski zakonodaji, pa še kje,je tisti, ki sporoča napako ali je vpleten pri nenamerninapaki, zaščiten pred preganjanjem policije.Sisteme sporočanja napak so pokazali kolegi iz Danskein Češke. Ti sistemi so si dokaj podobni. Poudarili sonjihovo integriranost od posameznih zdravstvenihstrokovnjakov prek zdravstvenih ustanov do nacionalneravni. Tu ne gre za »prijavljanje«, ampak sporočanjenapak, katerih namen ni nikakor ta, da bi iskali najslabšegaposameznika ali najboljšo zdravstveno ustanovo alida bi prikazovali incidence ter prevalence, ampak gre zasistem učenja.Zanimiva je bila predstavitev predstavnice SZO oizobraževanju in usposabljanju o varnosti pacientovza vse zdravstvene strokovnjake. Letos je izšla publikacijaSZO o večpoklicnem izobraževanju za varnostpacientov. Na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenicebo v letu <strong>2012</strong>/13 na drugi stopnji varnost pacientovsamostojen predmet. Pred letom dni je SZO pripravilučni program o varnosti pacientov za medicinske šole.Izvedbena dejanja glede vsebine učnega programa sempripravil v slovenščini in Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>je pokazala zanimanje zanj kot del obveznega izobraževanjain usposabljanja za specializante.V naslednjih predstavitvah so kolegi prikazali nekajkonkretnih rešitev za zmanjšanje napak in tako trpljenjapacientov ter razsipavanja virov, tudi finančnih. Govoriliso o preprečevanju padcev, razjed zaradi pritiska inokužb centralnih venski katetrov.12 področij zaznavanja kulture varnosti v 3 bolnišnicahZa zaključekPogostost poročanja dogodkovPodpora vodstva oddelka za varnost pacientovUčeča se organizacija/NIKTimsko delo v bolnišničnih enotahOdprtost komunikacijCelokupno zaznavanje varnostiPovratna informacija o napakahPredaja pacientov in premestitve znotraj bolnišniceTimsko delo med bolnišničnimi enotamiPodpora vrhnjega vodstva za varnost pacientovNekaznovalni odziv na napakeUstreznost števila in kompetenc osebjaV zadnjih desetih letih se ja varnost pacientov razvila vznanost in se v razvitih okoljih udejanjila tudi v praksi.Pri nas gredo stvari po polžje, pa še to ne tako, kot bimorale iti. Brez sistema varnosti v vsaki zdravstveniustanovi, kulture sporočanja in učenja, pravične kultureobravnavanja napake in načina njihovega preprečevanjabomo še naprej hodili za nepotrebnimi pogrebi. Samizdravstveni strokovnjaki lahko naredimo veliko, dabodo pacienti in mi sami bolj varni, a če ni sistemskegapristopa ter volje vodstva zdravstvenih ustanov, bonaš trud večkrat jalov. Zunanje okolje s pravosodnimsistemom pa je prava farsa vsem naporom. Pa se ga daspremeniti, a ne vem, ali so odgovorni tako leni, da gane, ali pa so brezbrižni do znanosti o varnosti pacientov.Celo v ZDA preganja policija samo tiste zdravnike, kiso namerno škodovali pacientu z nekim dejanjem ali panjegovo opustitvijo.Udeležbo slovenskih strokovnjakov je omogočila Svetovnazdravstvena organizacija.310 10 20 30 40 50 60 70 80Odstotki pozitivnih odgovorovZaznavanje kulture varnosti v treh slovenskih bolnišnicah. Priložnostiza izboljšave so tam, kjer je 50 odstotkov ali manj pozitivnih odgovorov(štiri področja); področje, kjer je bolnišnica dobra, pa tam, kjer je75 odstotkov ali več pozitivnih odgovorov (nobenega področja)393941535656616165646924 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Ocena tveganja dejavnikov iz okoljana Inštitutu za varovanje zdravjeLucija PerharičUvodNa Direktoratu za javno zdravje (DJZ) Ministrstva za zdravje sonedavno izrazili namero, da na Inštitutu za varovanje zdravja Republike<strong>Slovenije</strong> (IVZ) okrepijo dejavnost ocen tveganja okoljskihdejavnikov za zdravje ljudi z namenom, da se izboljša ravenocen tveganja in predlaga z dokazi podprte ukrepe za zmanjševanjetveganja. Namero (DJZ) pozdravljamo, saj je področjeokolja in zdravja na IVZ že vrsto let precej podhranjeno, medtemko Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je kar četrtinabolezni v razvitem svetu posledica okoljskih dejavnikov, pri tempa se le tri odstotke sredstev nameni primarni preventivi (1).Okoljski dejavniki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi,posebej še ranljivih skupin, kot so nosečnice in otroci, zato jihje treba čimprej prepoznati in ovrednotiti njihovo tveganje zazdravje, da bi lahko predlagali ustrezne ukrepe za zmanjševanjetveganja. Ocena tveganja je multidisciplinarna dejavnost,pri kateri je pogosto potrebna dostopnost podatkov, ki niso vpristojnosti zdravstvenega resorja, zato je za učinkovito izvedbopotrebno pravočasno in dobro medinstitucijsko in medresorskosodelovanje. Poleg že obstoječih nevarnih dejavnikov se pojavljajonovi, kot so npr. klimatske spremembe, nanomateriali in težkoobvladljive količine odpadkov, ki jih je potrebno kvalitativnoin kvantitativno ovrednotiti. Uvajajo se nove metode, npr. zaovrednotenje mešanic kemikalij in ovrednotenje vpliva nizkihodmerkov kemijskih povzročiteljev hormonskih motenj; vse boljse uveljavljata biomonitoring, to je ugotavljanje ravni kemijskihsnovi v telesnih tekočinah in tkivih in z razvojem genetike ugotavljanjerazlik v občutljivosti za nastanek škodljivih učinkov.Ocena tveganjaOcena tveganja je proces, s katerim ocenimo verjetnost zanastanek škodljivih posledic na zdravje pri znani oz. predvideniizpostavljenosti dejavnikom iz širšega in ožjega okolja.Dejavniki iz okolja so fizikalni, kemijski in mikrobiološki. Med fizikalnedejavnike sodijo vročina, mraz, sevanja, hrup, svetloba, prepih.Kemijski dejavniki so naravne in umetne kemikalije v različnihsegmentih okolja (npr. v zraku, tleh, vodah, hišnem prahu), v pitnivodi, v živilih in v predmetih splošne rabe. Mikrobiološki dejavnikitveganja iz okolja so predvsem virusi, bakterije, plesni.Namen ocene tveganja je:• preprečevanje in zmanjševanje akutnih in kroničnih bolezniter poškodb, ki lahko nastanejo kot posledica izpostavljenostifizikalnim, kemijskim in biološkim dejavnikom;• zagotavljanje varnega bivanja v okolju;Zdr avstvo• zagotavljanje varne uporabe vode, živil, predmetov splošnerabe.Tveganje je funkcija ocene nevarnosti in ocene izpostavljenosti.Nevarnost je inherentna danost dejavnika, da povzroči škodljiviučinek. Pri oceni nevarnosti se ugotovi vrsta in velikostškodljivega učinka v odvisnosti od načina stika s škodljivimdejavnikom oz. potjo vnosa ter odmerkom škodljivega dejavnika.Nevarnost je poleg lastnosti dejavnika, njegovega odmerkain poti vnosa oz. stika odvisna tudi od genetske občutljivosti,starosti, spola, poklica, prehranskih navad, razvad, bolezenskihstanj izpostavljenega bitja. Na podlagi rezultatov in vitro inin vivo laboratorijskih poskusov, kliničnih primerov in epidemiološkihštudij ter v zadnjem času tudi in silico podatkovse upoštevajoč negotovosti določi referenčne odmerke, to jeodmerke, pri katerih ne bi smelo priti do škodljivih učinkov nazdravje. Pri oceni izpostavljenosti se ugotovi velikost odmerkain trajanje izpostavljenosti. Na izpostavljenost vplivajo vedenjskivzorci, način uporabe, bivanjske okoliščine ter obnašanje inusoda dejavnika v okolju. Če ocenjena izpostavljenost presegareferenčne (varne) odmerke, je tveganje za zdravje nesprejemljivoin so potrebni ukrepi za zmanjševanje tveganja.Izkušnje Inštituta za varovanje zdravjaInštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je aktivno udeležen vproučevanje vplivov okolja na zdravje že skoraj 90 let. Njegovpredhodnik, Higienski zavod v Ljubljani, je sodeloval pri obsežnihakcijah asanacije okolja in pri higiensko-preventivnih delihter dezinfekcijah in dezinsekcijah. Posebna pozornost je bilaposvečena nadzoru kakovosti živil, njihovi proizvodnji in distribuciji,kontroli pitne vode, higienskim pogojem dela, kakor tudihigienskim pogojem stavbnih, rekreacijskih in drugih površin (2).Z ocenjevanjem tveganja dejavnikov iz okolja se danes na Inštitutuza varovanje zdravja RS ukvarjamo različni strokovnjaki. Vpreteklem desetletju smo sistematično razvijali ocene tveganjakemijskih in mikrobioloških dejavnikov, manj pa smo se posvečalifizikalnim dejavnikom. V zadnjih dveh letih se je slednje nekolikoizboljšalo, ker sta bila med dejavnosti umeščena vpliv hrupain vpliv sončenja na zdravje (http://www.ivz.si/moje_okolje).Interdisciplinarna skupina za oceno tveganjakemijskih snoviNa IVZ smo začeli izvajati ocene tveganja kemijskih snovi v skladuz mednarodnimi smernicami (3, 4) leta 1999, ko je Ministrstvo zazdravje ustanovilo skupino za oceno tveganja kemikalij. Skupinoje sestavljalo devet strokovnjakov z izkušnjami iz ocenjevanjaRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>25


Zdr avstvotveganja oz. težnjami, da bi pridobili tovrstne izkušnje, in sicer sCentra za zastrupitve, Inštituta za farmakologijo in eksperimentalnotoksikologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (MFLJ),Inštituta za sodno medicino MFLJ, Kemijskega inštituta, UradaRepublike <strong>Slovenije</strong> za kemikalije, Zavoda za zdravstveno varstvoMaribor in IVZ, ki je delo skupine tudi koordiniral. Skupina naj bise do vstopa <strong>Slovenije</strong> v Evropsko unijo (EU), to je do leta 2004,usposobila za vse vidike ocenjevanja tveganja, tako za zdravje ljudikot za okolje. Med izvajanjem svoje prve naloge, to je ocene tveganjasredstva za zatiranje plevelov, atrazina (5), je skupina naletelana kopico težav, kot so npr. razpršenost podatkov med različnimiinstitucijami, pomanjkljivo komunikacijo med temi institucijami,neobstoječi sistematični postopki za izmenjavo podatkov, odsotnostustreznega modela za oceno usode in obnašanja kemikalij vlokalnem okolju ter hudo pomanjkanje človeških in denarnih virov.Na podlagi teh ugotovitev smo predlagali prednostne aktivnosti:zadostno izpopolnjevanje strokovnjakov, izboljšanje komunikacijemed ustreznimi institucijami in sodelovanje z drugimi srednje- invzhodnoevropskimi državami, pristopnicami v EU (6). Zaradi pomanjkanjavirov (večina strokovnjakov je zaradi drugih zadolžitev vskupini sodelovala delno in občasno, nekateri pa celo brezplačno),organizacijskih težav, razlik v pogledih na nadaljnji razvoj skupinein njenih nalog je skupina postopoma prenehala delovati. Na IVZsmo se osredotočili na ocene tveganja za zdravje ljudi v skupiniza toksikologijo, ki se je leta 2004 preoblikovala v oddelek zatoksikologijo.Oddelek za toksikologijoToksikološke ocene tveganja za zdravje ljudi, javnozdravstvenividiki toksikovigilance, raziskovalna in pedagoška dejavnost sobile ključne dejavnosti oddelka za toksikologijo z namenompospeševanja kemijske varnosti in preprečevanja akutnih inkroničnih zastrupitev. Procese toksikološke ocene tveganja smoizvajali v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodno sprejetimistrokovnimi smernicami. V postopku spremljanja varnosti predmetovsplošne rabe pred in po pojavu na tržišču smo izdelovaliocene tveganja materialov, namenjenih stiku z živili (7–10),igrač in kozmetike. Sodelovali smo tudi pri izdelavi ocen nevarnostiin tveganja za živila (11, 12) in pitno vodo (13). Aktivnosmo bili udeleženi v sistemih hitrega obveščanja za živila inkrmo (RASFF (i)), predmete splošne rabe (RAPEX (ii)) in novepsihoaktivne snovi (EWS EMCDDA (iii)).Predlagali smo enoten format za pripravo toksikološkihocen tveganja v javnem zdravju (http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=124&pi=5&_5_id=257&_5_PageIndex=0&_5_groupId=252&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=124-5.0).V okviru toksikovigilančnih aktivnosti smo pripravljali pregledeliterature v zvezi s kemijskimi povzročitelji hormonskih motenj(i) RASFF - rapid alert system for food and feed(ii) RAPEX - rapid alert system for all dangerous consumer products(iii) EWS EMCDDA – early warning system Euroepan monitoring centre fordrugs and drug addiction(14–16), sodelovali smo pri razvoju nacionalnega programabiomonitoringa kemikalij (17) in analizirali trende bolnišničnihobravnav in klicev na CZ zaradi zastrupitev pri otrocih inmladostnikih v obdobju od 1999 do 2008 (18).V sodelovanju s Fitosanitarno upravo Republike <strong>Slovenije</strong> smov nacionalnem postopku registracije sredstev za zaščito rastlin(kmetijskih pesticidov) izvajali toksikološke ocene nevarnosti inocene tveganja za uporabnike, delavce in naključne opazovalce.Ocenjevali smo ustreznost informacij v navodilih za uporabosredstev za zaščito rastlin, predvsem z vidika toksikoloških lastnostiter nasvetov za prvo in medicinsko pomoč (19). Od 2003do 2010 smo ocenili preko 150 fitofarmacevtskih pripravkov zavarstvo rastlin. Pregledovali in komentirali smo osnutke monografij,ki jih posamezne države članice EU pripravljajo za vključitevaktivnih snovi v prilogo 1 smernice 91/414/EGS. Redno smose udeleževali sestankov strokovne skupine za oceno tveganjapesticidov (PRAPeR (iv)) pri Evropski agenciji za varno hrano.Aktivno smo sodelovali v delovni skupini za kmetijska vprašanja(pesticidi/pripravki za zaščito rastlin) pri pripravi regulative odajanju sredstev za zaščito rastlin na trg in pri pripravi smernicedejavnosti EU za trajnostno rabo pesticidov (2009/127/ES).Na oddelku sta potekala dva raziskovalna projekta: Opredelitevodnosa med odmerkom in učinkom pri vnosu nizkih odmerkovatropina in skopolamina v živilih (20) in projekt OSIRIS – Optimizedstrategies for risk assessment of industrial chemicals throughintegration of nontest and test information (21, 22).Sodelovali smo v dodiplomskih in podiplomskih pedagoškihprocesih tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Da bipripomogli k boljšemu razumevanju širše javnosti o koristnih inškodljivih učinkih različnih kemikalij ter posledično k promocijikemijske varnosti, smo leta 2008 iz angleščine prevedliknjigo »Paradoks strupa« priznanega britanskega toksikologaprof. Johna Timbrella (23). Sodelovali smo pri pripravi učnegagradiva za prodajalce in uporabnike sredstev za zaščito rastlin(24). Na naši spletni strani smo redno objavljali informacijeo različnih vidikih kemijske varnosti (http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=22).V skladu s pravilnikom o notranji organizaciji Inštituta zavarovanje zdravja je bil oddelek za toksikologijo 1. novembra2010 ukinjen brez analize oz. obrazložitve. Čeprav se nekateredejavnosti še vedno izvajajo, je reorganizacija s premeščanjemstrokovnjakov in posledično razpršitvijo odgovornosti povzročilazmedo in demoralizacijo, poslabšala komunikacijo, zavrlaučinkovitost in upočasnila razvoj.Pogled v prihodnostNa podlagi pred nekaj meseci izražene namere DJZ, da okrepipodročje ocen tveganja dejavnikov iz okolja, smo pripravilipredlog programa Ocena tveganja dejavnikov iz okolja za obdobje<strong>2012</strong>–2015.(iv) PRAPeR – Pesticide risk assessment peer review26 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Zdr avstvoNamen programa je izboljšati raven in pravočasnost ocen tveganjadejavnikov iz okolja, predlagati z dokazi podprte predlogeukrepov za zmanjševanje tveganja in vzpostaviti mrežo strokovnjakoviz drugih zdravstvenih institucij (regionalnih zavodovza zdravstveno varstvo, zavodov za medicino dela, prometa inšporta, centra za zastrupitve, raziskovalnih inštitutov ter uradovin inšpektoratov v sestavi Ministrstva za zdravje), kot tudi izdrugih resorjev, ki pokrivajo področja okolja, kmetijstva, gospodarstva,prometa, šolstva in visokega šolstva, dela, iz njihovihuradov in agencij, iz raziskovalnih inštitutov in ne nazadnjenevladnih organizacij.Vsebina programaZa izvedbo programa predlagamo naslednje aktivnosti:1. Identifikacijo institucij, ki v Sloveniji že izvajajo ocenetveganja dejavnikov iz okolja.2. Pregled stanja izvedbe ocen tveganja.3. Analizo metodoloških pristopov in ugotavljanje odstopanjod mednarodnih strokovnih smernic.4. Poenotenje pristopov v skladu z mednarodnimi smernicami.5. Razvoj algoritma komuniciranja med identificiranimi institucijami.6. Razvoj algoritmov za sistematično souporabo in izmenjavopodatkov.7. Opredelitev nacionalnih prioritet za izvedbo ocen tveganj,temelječih na:• kvalitativni in kvantitativni oceni nevarnosti,• oceni izpostavljenosti, narejeni bodisi z uporabo obstoječihpodatkov spremljanja stanja v segmentih okolja, pitnivodi, živilih in predmetih splošne rabe, bodisi z uporabopodatkov biomonitoringa, bodisi s pomočjo okoljskegaoz. integralnega modeliranja;• velikosti izpostavljene populacije;• ranljivosti izpostavljene populacije.8. Izvedbo prioritetnih ocen, da bi lahko predlagali ustrezneukrepe za zmanjševanje tveganja in hkrati testirali učinkovitostvzpostavljenih komunikacijskih poti.9. Razvoj protokolov za hitro odzivanje v primerih okoljskihnesreč in bioterorizma.10. Načrtovanje in izvedbo ustreznih raziskovalnih projektov.11. Spremljanje razvoja procesov ocen tveganja in uvajanjenovih metodologij.12. Zagotavljanje stalnega strokovnega izobraževanja za vzdrževanjestrokovnosti obstoječih in izgradnjo novih strokovnjakov.13. Sodelovanje z mednarodnimi mrežami strokovnjakov naravni EU in SZO.14. Posredovanje informacij javnostim.15. Sodelovanje v pedagoških procesih.Predvidene ovire1. Človeški viri: Na podlagi preteklih izkušenj menimo, daje program mogoče izvesti v obdobju od <strong>2012</strong> do 2015 obsodelovanju najmanj 12 polno zaposlenih strokovnjakov z različnihpodročij: biokemije, biologije, fizike, kemije, matematike,medicine, meteorologije, mikrobiologije, okoljske kemije,sanitarnega inženirstva, stomatologije, veterine, živilsketehnologije, in enega polno zaposlenega administrativnegatehnika. Pomanjkanje ustreznih kadrov in razpršenost kadrovpredstavljata hudo oviro izvajanju nalog in usklajevanju dela.Pomembno je, da strokovnjaki opravljajo svojemu znanju inizkušnjam primerne naloge, ne pa, da se npr. zdravnik ukvarjas predvidevanjem usode kemikalije v okolju, kemik presojazdravstvene trditve ipd. Premeščanje kadrov v programocene tveganja zaradi opuščanja določenih dejavnosti se jeizkazalo kot neučinkovito in frustrirajoče za vse udeležene.Strokovnjaki, nad katerimi visi grožnja izgube zaposlitve, sosicer pripravljeni sprejeti izziv »prekvalifikacije«, vendar gre tuza zunanji motiv, ki se je v preteklosti izkazal kot nezadosten.Zato je smiselno zagotoviti zadostno število notranje motiviranegakadra, ki izvaja svoji usposobljenosti primerne naloge,omogočiti ustrezno nagrajevanje in napredovanje, zagotovitiredno strokovno izpopolnjevanje, zmanjšati nepotrebneadministrativne naloge, ki ovirajo strokovno delo, in opustitipostavljanje premikajočih se in stalno spreminjajočih se ciljevter opustiti permanentno reorganizacijo.2. Orodja za delo: Za izvedbo ocen tveganja so potrebnidostop do strokovne literature, do baz podatkov in primernaračunalniška orodja. Ocene izpostavljenosti npr. se da izračunatiročno, vendar je to lahko zelo zamudno, medtem koje pri kompleksnejših matematičnih modelih brez računalniškihorodij skrajno zmanjšana možnost izvedbe. Za nekatereocene izpostavljenosti je zato nujna pridobitev in uporabaračunalniških modelov.3. Izmenjava podatkov: Na podlagi dosedanjih izkušenjpredstavlja vzpostavitev sistematične souporabe in izmenjavepodatkov precejšen izziv. Izmenjava podatkov pogostopoteka na osnovi osebnih poznanstev oz. ne poteka zaradistrahov, utemeljenih ali neutemeljenih občutkov ogroženosti,osebnih zamer, drobnjakarstva. Brez določenih podatkov, kiniso v pristojnosti zdravstvenega resorja, je nemogoče izvestidoločene korake v procesu ocene tveganja. Za izboljšanjestanja bo potrebno dvigniti raven zavedanja o pomembnostisodelovanja in morda zadevo celo pravno urediti.4. Sodelovanje strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev:V skladu z izkušnjami je verjetno, da strokovnjaki iz drugihzavodov/resorjev ne bodo mogli sodelovati zaradi preobremenjenostioz. ne bodo hoteli sodelovati, če se bo pričakovalo,da bo sodelovanje potekalo na dobrodelni osnovi. Slabosodelovanje ali celo nesodelovanje je zelo verjetno, v kolikorne bo zagotovljeno ustrezno plačilo za delo sodelujočih, zatoje potrebno za te strokovnjake zagotoviti ustrezna denarnasredstva.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>27


Zdr avstvoZaključekNezdravo okolje lahko pomembno prispeva k povečani obolevnosti,po ocenah SZO tudi do 25 odstotkov. Zato je preprečevanjeoz. zmanjševanje škodljivih vplivov okolja na zdravjeena od temeljnih dejavnosti javnega zdravja, s katero se na IVZukvarjamo že skoraj 90 let. Vendar naj predlogi za zmanjševanjeoz. preprečevanje škodljivih vplivov okolja na zdravje temeljijona pravočasnih z dokazi podrtih ocenah tveganja, ki so narejenev skladu z mednarodno sprejetimi strokovnimi smernicami.Zaradi širine področja je nujen multidisciplinaren pristopin podpora drugih ustreznih resorjev. Opisali smo štiriletniprogram ocene tveganja dejavnikov iz okolja, ki načrtuje tudivzpostavitev mreže strokovnjakov iz drugih institucij in resorjev,da bi tako učinkoviteje analizirali okoljska tveganja za zdravjeljudi ter prispevali k varnejšemu bivanju v okolju.Literatura:1. Vračko P. 1. Nacionalno srečanje okolje in zdravje ter 1. Zasedanje evropske delovneskupine za okolje in zdravje. eNBOZ, oktober 2011. [Dosegljivo 28. 11. 2011 nahttp://www.ivz.si/enboz].2. Zupanič Slavec Z: Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in drugosvetovno vojno in njegov utemeljitelj dr. Ivo Pirc (1981–1967). Inštitut za varovanjezdravja RS, Ljubljana, 2005.3. International Programme on Chemical Safety. Principles for the assessment of riskto human health from exposure to chemicals. Environmental Health Criteria 210.World Health Organization, Geneva, 1999.4. European Commission. Technical guidance document in support of CommissionDirective 93/67/EEC on risk assessment for new notified substances and commissionregulation (EC) No 1488/94 on risk assessment for existing substances.5. Perharič L, Černe K, Družina B, Fajfar S, Jeram S, Kolar B, Koželj G, Pavlič M,Vračko M. Poročilo o ovrednotenju tveganja za atrazin na ozemlju Republike <strong>Slovenije</strong>:dodatna obrazložitev k pogajalskim izhodiščem za prost pretok blaga. Ministrstvoza zdravje. Urad RS za kemikalije, Ljubljana, 2000.6. Černe K, Perharič L, Budihna M, Macarol - Hiti M, Ciraj M. Development of therisk assessment procedure in Slovenia. Book of abstracts of CROTOX 2000. Zagreb:Croatian Toxicological Society, 2000, 28.7. Perharic L, Golja V, Gabrijelcic-Blenkus M, Seljak M, Barlow S. Occurrence ofnitrosamines in rubber baby teats in Slovenia. Toxicol Lett 2003; 144(suppl 1): S60.8. Perharič L, Zoric A, Golja V, Dekleva N. Semicarbazide in baby foods in Slovenia.V Zidar P in sod (Ur) Book of Abstracts of 9th International Conference on LifeSciences of Slovenia – Life Sciences 2004 & 1st International Congress on Toxicologyin Slovenia with Workshops. Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; 185.9. Perharic L, Golja V, Zoric A, Luci M. Primary aromatic amines in kitchen utensilsin Slovenia. Toxicol Lett 2006; 164 (suppl 1): S278.10. Perharic L., Krek B., Golja V., Zoric A., Luci M. Toxicological risk assessment offood contact materials in Slovenia. 4th International Symposium on Food Packaging:Scientific Developments supporting Safety and Quality, Prague, Czcech Republic,programme & abstracts. [S.l.]: ILSI 2008: 74.11. Perharič L, Koželj G, Zidarič M, Mehikić D. Risk assessment of buckwheat flourcontaminated with Datura stramonium alkaloids. V Zidar P in sod (Ur) Book ofAbstracts of 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia – Life Sciences2004 & 1st International Congress on Toxicology in Slovenia with Workshops.Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana, 2004; 75.12. Perharic L. Mass tropane alkaloid poisoning due to buckwheat flour contamination.J Toxicol Clin Toxicol 2005; 43(5): 413.13. Fatur T, Perharič L, Hočevar-Grom A. Genotoksičnost pesticidov, vključenih vspremljanje stanja pitne vode v Sloveniji. Zdrav Vars 2006; 45(4): 186-190.14. Perharič L. Povzročitelji endokrinih motenj V Trdan S (Ur) 6. Slovenski simpozij ovarstvu rastlin. Društvo za varstvo rastlin. Ljubljana, 2003; 18–23.15. Perharič L, Družina B. PCB-ji kot povzročitelji endokrinih motenj. Kem šoli 2007;19(2): 29–35.16. Perharič L. Motnje hormonskega ravnovesja in kemične snovi v predmetih splošnerabe. V Zaletel - Kragelj L (Ur). Cvahtetovi dnevi javnega zdravja. Medicinska fakulteta,Ljubljana, 2007; 81–90.17. Perharic L, Vracko P. Development of national human biomonitoring programmein Slovenia. Int J Hyg Environ Hlth 2011 (v tisku).18. Perharic L, Rok - Simon M, Jamsek M, Grenc D, Krek M. Trends in hospitalisationdue to poisoning and in telephone enquiries to the Poison control centre involvingSlovenian children and young people. Clin Toxicol 2010; 48 (3): 284.19. Perharic L, Jeram S, Fatur T, Tavcar M, Frantar B. Plant protection products firstaid and decontamination instructions and their accordance with current internationalguidelines.Toxicol 2007; 240(3): 190–1.20. Perharič L, Zidarič M, Stanovnik L. Determining toxicological parameters ofatropine/scopolamine mixture as food contaminant. Basic Clin Pharmacol Toxicol 2010;107, (Suppl 1): 521. http://www.worldpharma2010.org/Posters_162-692.pdf.21. Lessigiarska I, Worth AP, Sokull-Klüttgen B, Jeram S, Dearden JC, Netzeva Ti,Cronin MT. QSAR investigation of a large data set for fish, algae and daphnia toxicity.SAR QSAR Environ Res 2004; 15: 413–31.22. Jeram S, Riego Sintes JM, Halder ME, Baraibar Fentanes J, Sokull-Klüttgen B,Hutchinson TH. A strategy to reduce the use of fish in acute ecotoxicity testing ofnew chemical substances notified in the European Union. Regul Toxicol Pharmacol2005; 42, 218–24.23. Timbrell J. Paradoks strupa – kemikalije kot prijatelji in sovražniki. Inštitut zavarovanje zdravja RS, Ljubljana, 2008.24. Blažič M, Bolčič Tavčar M, Bukovec P, Drofenik J, Fatur T, Jukić L, Koprivnikar- Bobek M, Lešnik M, Malovrh M, Šarc L, Vranac S, Geest van der B, GorencVolk N. Gradivo za usposabljanje prodajalcev fitofarmacevtskih sredstev in izvajalcevvarstva rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna upravaRepublike <strong>Slovenije</strong>, Ljubljana, 2010.Redna letna jesenska skupščinaSveta zobozdravnikov EU (CED)Matjaž Rode, Gordan ČokPo ustaljenem redu so se delegati držav članic EU v Svetuevropskih zobozdravnikov (CED) 18. in 19. novembrasestali na jesenski generalni skupščini, ki je vedno v Bruslju.Skupščina je glavno telo odločanja v CED. Vsaka državaima po dva delegata. Pomembnost CED je vse večja, saj dobiv presojo in oceno skoraj vse dokumente, ki se nanašajo nazobozdravstvo v EU, ki jih pripravlja Komisija in o njih razpravljajov Evropskem parlamentu in Svetu EU.V četrtek zvečer je bila svečana seja ob 50-letnici CED, sajso bile zasnove CED zastavljene že tako dolgo nazaj. Svečanigovorniki so med drugim poudarjali, da so že v tistih časihudeleženci pripravljali dokumente o medsebojnem priznavanjudiplom in dodiplomskega študija!28 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Zdr avstvoPetkov celodnevni, zelo napolnjen program je imel na seznamuveliko točk. Naj opiševa nekaj najbolj zanimivih.V uvodnem nagovoru je predsednik CED dr. Wolfgang Doneusmed drugim povedal, da je obiskal strokovno srečanje, ki gaje oktobra v Ljubljani pripravil Odbor za zobozdravstvo priZdravniški zbornici <strong>Slovenije</strong>, in tudi poročal, da so udeleženciin gostje iz Hrvaške, Makedonije in Bosne in Hercegovinegovorili med drugim tudi o hiperprodukciji diplomantov stomatologije,o posledični nezaposlenosti in paradoksu odpiranjaše novih državnih in zasebnih stomatoloških fakultet v tehdržavah bivše Jugoslavije (izjema je Slovenija). Pričakovatije povečan pritisk zobozdravnic in zobozdravnikov iz tehdržav predvsem na Slovenijo, ki jim služi kot odskočna deskaza odhod v druge države EU. Slovenska delegata sta se tudidogovorila z bolgarskimi kolegi, kako lahko skupaj odpravljamonekatere nejasnosti pri dokazovanju mesta študija in izvora diplompri kolegih iz Makedonije. Bolgari so to že uredili s kolegiiz Italije in Avstrije.Direktiva 2005/36/EC, ki govori o profesionalnih kvalifikacijah,je v končni fazi revizije. V decembru 2011 naj bi Komisijapripravila dokončni predlog za sprejem in v tem mesecu najbi bila nova direktiva tudi sprejeta. Združenje reguliranihpoklicev v EU, med katere sodijo tudi zobozdravniki, je ob tempripravilo skupno priporočilo ob tej novi direktivi, v kateremopozarja, da mora biti avtomatično priznavanje diplom skrbnokontrolirano in naj se na tak način priznajo samo tistim, ki somed študijem izpolnili minimalne zahteve o trajanju in vsebiništudija.Direktiva o varnosti pacientov je v končnih postopkih odločanja.Varnost pacientov, in to predvsem tistih, ki se zdravijov drugih državah EU, je pomemben politični projekt EU,Komisija pripravlja in še dopolnjuje osnutek direktive. CED jebil zaprošen za pripravo svojih predlogov resolucije o varnostipacientov, ki bo Komisiji služila pri pripravi direktive. Pričakovatije, da bo direktiva pričela veljati v letu 2013.Glavne misli pripravljene direktive, ki so zanimive tudi zazobozdravnike: zobozdravniki morajo pri svojem poklicnemdelu narediti vse, da zagotovijo varno in strokovno delo, pačeprav je povsem jasno, da je mnogo posegov lahko rizičnih!Osnovno pravilo, kako doseči varnost zobozdravnikovega dela,je visoka kakovost in poznavanje načel dobre klinične prakse terseveda upoštevanje strokovnih izhodišč. Že v maju <strong>2012</strong> naj biEvropski parlament pričel razpravo o načinih priprave standardovin priporočil dobre klinične prakse v medicini in tudistomatologiji.Skupščina CED je zato tudi letos soglasno ponovno potrdilasklep, ki predlaga resornim politikom v posameznih državahEU, da naredijo vse, kar je v njihovi pristojnosti, da omogočijozobozdravnikom delati po načelih dobre klinične prakse inv skladu z novimi spoznanji o vzrokih za nastanek zobnih inustnih bolezni, saj ti samo tako lahko učinkovito zagotovijovarnost pacientov. Zobozdravnik namreč sploh ne bi smeldelati v okoliščinah, ki onemogočajo tako delo!!Velik uspeh stroke je bilo sprejetje Direktive o uporabi sredstevza beljenje zob. Dokument, ki je stopil v veljavo v novembru2011, nedvoumno določa, da lahko preparate za beljenje zobaplicira le zobozdravnik. Tako se je končalo več let dolgo prepričevanjein dokazovanje, kako nevarna so lahko ta sredstva vnekvalificiranih rokah. Tudi slovenski zobozdravniki morajo bitipozorni na razne informacije o zlorabi teh sredstev in to javljatina Zdravniško zbornico <strong>Slovenije</strong> ali neposredno na Ministrstvoza zdravje RS, ki je zadolženo, da ustrezno ukrepa.Direktiva o zdravniških pripomočkih je še ena od številnihdirektiv, ki jih morajo poznati evropski zobozdravniki. Pričakujese, da bo končni predlog pripravljen v aprilu <strong>2012</strong>. Ena glavnihzahtev te direktive bo natančna sledljivost vseh materialov, ki sevnašajo v človeško telo, poznan bo moral biti izvor materialov,sestava in proizvajalec, saj na tem področju kar mrgoli zlorab.Tako bodo morali vsi stomatoprotetični izdelki imeti vse podatkeo uporabljenih sestavinah, prav tako pa tudi drugi materialiin aparature, ki se uporabljajo v zobozdravniški ordinaciji.Navzoči so bili seznanjeni tudi o projektu e-zdravje, ki je edenod prioritetnih v EU. Računa se, da bo plan pripravljen v novembru2011. Velik podvig bo pri tem priprava enotnih kod zaposamezne storitve in njihov natančen opis.Uporaba dentalnih amalgamov in še bolj prepoved njihove uporabeje »zvezda stalnica« mnogih odborov pri Evropski komisijiže več let. CED je pripravil na zahtevo Komisije nov dokument,ki ga je skupščina na tem zasedanju potrdila. Dokument od zobozdravnikovzahteva odgovorno delo z dentalnimi amalgami.Zaradi pomembnosti nekaterih ugotovitev bo objavljen v celotikot dodatek temu poročilu.Delegati so sprejeli tudi priporočila o preprečevanju širjenjainfekcij v zobozdravniški ordinaciji. Za slovenske zobozdravnicein zobozdravnike je pomembna informacija, da v večinidržav EU nimajo zakonsko določenega nadzora kakovosti vodev zobozdravniških stolih, ampak se držijo načela, da kakovostvode, ki prihaja iz zobozdravniškega stola, ne sme biti slabša odtiste, ki prihaja vanj. Za to je sicer odgovoren vsak posameznik,nima pa zakonske obveze rednega spremljanja.Pogovori in poročila o stanju zobozdravstva v posameznihdržavah EU so vedno zanimivi. Iz vseh poročil in iz razpraveje bilo slišati, da mora stroka neprestano in trmasto opozarjatipolitiko na pomen dela v skladu z načeli dobre klinične prakse,rezultati pa so po posameznih državah zelo različni. V Francijinaj bi bile kmalu iz obveznega zavarovanja izključene skorajvse zobozdravstvene storitve, odstotni deleži zavarovalniškegadenarja, ki je namenjen zobozdravstvu, se v Poljski in Češkivztrajno zmanjšujejo. O takih trendih so poročali tudi delegatiiz drugih držav EU. Bitka za ohranitev možnosti delati v skladuz načeli dobre klinične prakse, ki so jih usta politikov polna, bozato še dolga.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>29


Zdr avstvoOdgovorno delo vzobozdravniški ordinacijiDokument je bil sprejet na generalni skupščini CED, 18.novembra 2011.V želji, da bi ob uporabi dentalnih amalgamov kar se le daomejili škodljivi vpliv na okolje, si bodo zobozdravniki prizadevali,da:• uporabljajo amalgam separatorje v skladu z ISO-standardi injih tudi redno in ustrezno servisirajo,• uporabljajo samo kapsulirane amalgame,• v popolnosti upoštevajo odredbe v Direktivi 2008/98/ECEU-parlamenta in Sveta iz 19. novembra 2008 o ravnanju zodpadki,• zagotovijo ustrezno shranjevanje ostankov dentalnih amalgamov,• zagotovijo odvoz amalgamskih odpadkov z za to delo usposobljenimiin licenciranimi podjetji,• naredijo vse za varnost pacientov.Stališče o alternativnih materialih• znanost trenutno še ni sposobna povsem izključiti vsehtveganj uporabe alternativnih materialov,• ugotovitve o toksičnosti teh materialov še niso dokončne,• stroka mora vztrajno zahtevati od proizvajalcev vse podatkeo kemični sestavi teh materialov,• niso še znani podatki o škodljivosti teh materialov za okolje.O splošnem starostnem upaduin diagnostičnih procesihZlata RemškarV tednu dni so se v dveh bolnišničnih sobah zvrstili trije bolnikioziroma bolnice, ki jim je bila skupna starost nad osemdeset let,ugotovljene kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčnopopuščanje in kronični bronhitis, znaki splošnega telesnega inkognitivnega upada z že nekaj mesecev trajajočo vezanostjo naposteljo in v osnovnih aktivnostih odvisnostjo od tuje pomoči terdiagnoza suma na primarni ali sekundarni rak pljuč. Dva od trehbolnikov sta bila domsko oskrbovana, enega so oskrbovali svojci.Pri vseh treh bolnikih je okolje zaznalo dodatno poslabšanjenjihovega zdravstvenega stanja, kar je sprožilo ambulantnepreglede bolnikov. Obsegali so tudi rentgensko slikanje prsnihorganov, ki je pri vseh treh odkrilo spremembe v pljučih, sumljiveza primarni ali sekundarni ekspanzivni proces v pljučih.Pri vseh treh je torej diagnoza, s katero so bili napoteni v bolnišnico,slonela na odčitku rentgenskega slikanja prsnih organov.Po sprejemu v bolnišnico se je pri vseh treh bolnikih podvomilov smiselnost njihove napotitve v podrobnejšo diagnostičnoobravnavo. Ugotovljeno je bilo namreč, da je bila že samo naosnovi rentgensko opazovanih sprememb verjetnost obstoječemalignomske prizadetosti pljuč zelo visoka ter druge diferencialnodiagnostičnemožnosti pljučnih sprememb znatno manjverjetne.Obstajala je dilema, ali pri bolnikih sprožiti ustaljene diagnostičnepostopke za citohistološko potrditev malignomske prizadetostipljuč. Bo podrobnejši opredelitvi verjetne malignomskebolezni sledilo zdravljenje? Katero? Ali izpolnjujejo kriterij primernega»performansa«, ki je predpogoj za uvedbo specifičnegaonkološkega zdravljenja? Bomo s podrobnejšo opredelitvijobolezni lahko izboljšali kakovost njihovega preostalega življenjain ga podaljšali?Nobeden od obravnavanih treh bolnikov ni bil socialno zapuščen.Za vse tri so se takoj po sprejemu v bolnišnico zanimalisvojci. Pričakovanja svojcev so bila ambivalentna. Ali ima njihovsvojec res tako resno diagnozo? Kaj se bo dalo narediti? Koso bili vprašani, kako vidijo psihofizično stanje svojcev, so gaocenili za nekoliko boljše kot njihovi zdravniki. Ko pa se jih jevprašalo o stališču do agresivnejših diagnostičnih obravnav, somenili, da naj o tem presodijo zdravniki. Sicer pa bi si vendarleželeli izboljšati bolezensko prizadetost bolnikov oziroma da bise jih zdravilo.Kako razumeti pričakovanja svojcev glede pristopa k zdravljenjuin upanja za izboljšanje zdravstvenega stanja pri pretežnoležečih, od tuje pomoči odvisnih, starostno upadlih bolnikih?Izkazalo se je, da so v vseh treh primerih imeli pomembnovlogo pri gledanju svojcev na problematiko bolezni bolnikovnapotni zdravniki, ki so po prejetem odčitku sprememb napljučih priporočili diagnostični postopek z napotitvijo bolnikovv bolnišnično obravnavo, ki so ga utemeljili, kot so povedalisvojci, z izključitvijo drugih, morda ozdravljivih bolezni pljuč.Ko so bili nato še napotni zdravniki vprašani za njihovapričakovanja glede nadaljnje obravnave teh bolnikov, so namobrazložili, da so bolnike napotili v bolnišnico zaradi pričakovanjsvojcev, ki so menili, da je nekaj vendarle treba narediti inda ne moreš nekoga kar tako, brez pregledov, odpisati.Obe utemeljitvi seveda lahko razumemo. Manj razumljivipa postaneta, če ju pogledamo z vidika končnosti človeškega30 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Zdr avstvobivanja in vsem nam usojene smrti, ki se ji ne moremo izogniti.Starostni upad bolnikov je bil zelo očiten in niso tožili zaradibolečin ali dušenja, ki bi zahtevali takojšnjo uvedbo primernegalajšanja stanja bolnikom.Pri nobenem od opisanih treh bolnikov se v bolnišnici, kjer sosicer ležali nekaj dni, ni pristopilo k poglobitvi diagnostičnegapostopka. Splošno telesno stanje bolnikov je bilo ocenjeno kotpreslabo, da bi bilo pri njih možno specifično onkološko zdravljenje,ter korist diagnostičnih postopkov premajhna. Odpuščeniso bili v svoja okolja, iz katerih so prišli.Zakaj pravzaprav razpravljam o teh bolnikih? Nedvomno zato,ker je šlo za kar tri take bolnike na šestih posteljah v enemtednu ter ker podobni primeri v bolnišnicah niso redki.Ob primerih razmišljam, da zdravniški poklic pač zahtevasposobnost odločanja in sprejemanja odgovornosti za odločitve.Res je, da je bolnišničnim zdravnikom morda pri tem nekolikolažje kot ambulantnim zdravnikom, ker se lahko naslonijona mnenja kolegov. Toda dokončna odločitev o ravnanju inodgovornost za odločitve tudi v bolnišnici pade na koncu naramena posameznika oziroma specialista, ki bolnika neposrednoobravnava.Nedvomno je odločitev za opustitev obravnavanja nekega bolnikazelo odgovorna in težka odločitev!Bi se lahko v podobnih primerih že ambulantni zdravnikiodločili o konservativnem pristopu k takim bolnikom? Mordabi bilo takšno njihovo ravnanje celo moralno etično sprejemljivejše.Kazalo bi na celostno obravnavanje bolnikov, za katerimtežimo. Rentgenska ugotovitev verjetne malignomske prizadetostipljuč bi se torej lahko pri teh bolnikih že ambulantnoumestila v splošno stanje teh bolnikov in jim prihranila prevozv bolnišnico in nekajdnevno hospitalizacijo, s katero niso ničesarpridobili.Quo-usque tandem!?Miha DebevecV avgustovski številki Izide je objavil M. Kordaš zanimiv, diplomatskoutemeljen predlog ZZS. V njem se zavzema za to, dabi tudi zdravniki pri nas v izjemnih primerih smeli uporabljatimetode komplementarne medicine, ker bi bilo to za bolnikemanj pogubno, kot če to izvajajo nezdravniki. Pred leti sem tudisam pisal o problemih zdravilstva in našem odnosu do njegater opozarjal na pomanjkljivo zaščito bolnikov: Isis 1997; 6(4):27–9 – Homeopatija in medicina; 1997; 6(11): 30–1 – Drugačnamedicina in zaščita bolnika pred njo; 1998;7(6): 60–3– Zdravniki, zdravilstvo in komisija za medicinsko etiko; 1998;7(10): 66–7 – Kako črn hudič je zdravilstvo; 1999; 8(10): 98 –Bolniški duhovnik v pomoč bolniku in zdravniku; 2001; 10(5):121 – Zgodba o megaminu in raku. Počutil sem se kot petelin,ki je prezgodaj naznanil jutro. Zato sem raje s pisanjem prenehalin čakam, kdaj in kako se bo spremenil odnos slovenskemedicine do vsega tistega, kar (še) ni »znanstveno utemeljeno instrokovno sprejeto«.M. Kordaš v svojem Predlogu ZZS navaja, da si »ni znal predstavljatizdravnika, ki bi mogel skladno s svojo vestjo uporabljatihomeopatsko zdravljenje«. Pred leti sem poslušal v Ljubljanipredavanje avstrijskega zdravnika – practicusa s Koroške, kiuporablja tudi homeopatijo. Povsem odkrito je povedal, da vprimeru, ko pride k njemu bolnik z znaki akutnega vnetja žrelasredi tedna, mu predpiše homeopatsko zdravilo in ga naročičez dan ali dva na kontrolni pregled. Če pa se to isto zgodi napetek, mu za vsak primer predpiše antibiotik. Mislim, da jetako ravnanje »v skladu s svojo vestjo«, saj v praksi ni mogoče vprav vsakem primeru izvesti potrebnih preiskav za razlikovanjebakterijske okužbe od virusne in »v skladu z vestjo« uporabitiantibiotik ali pa ne.Zdi se mi brezplodno čakati na »ustrezne dokaze o uspešnostihomeopatije« in ustrahovati zdravnike, ki se drznejo poskusititudi kaj drugega kot trenutno uči naša medicina, še zlasti, kerdržave okoli nas to tolerirajo, in mačke, ne glede na njihovobarvo, uspešno lovijo miši (prosto po Deng Siao Pingu). Najnavedem doživljaj iz svoje izkušnje.Študij sem končal decembra 1961. Ob porodu tretjega otrokaavgusta 1972 mi je po rojstvu otroka ob zadržani placenti porodničar,pokojni prim. Cindro, dejal: »Kolega, sedaj bom naredilnekaj, za kar bi vi padli pri izpitu«. Ovil si je popkovnico okolizapestja in potegnil placento ven, kar je bilo v času mojega študijavitium artis, saj je bil takrat zapovedan kot edini »strokovnoutemeljen« Credejev iztis, ker naj bi vlek popkovnice povzročilkrč maternice in onemogočil ločitev placente. Kot mi je šepojasnil, so opazovali srno, ki v takem primeru zaplete popkovnicov grmovje in se z vlekom vstran reši placente. Torej: če bibili dosledni, bi morali v zakonu natančno določiti »znanstvenoutemeljeno in trenutno strokovno sprejeto«!Od antike dalje veljata za zdravnike dve zahtevi, ki bi moralibiti nad vsako tekočo zakonodajo: Primum nil nocere! in paSalus aegroti medico suprema lex esto! Latinska beseda salus lahkopomeni zdravje, dobro počutje, rešitev, blaginjo. Če sem pravinformiran, zdravnica, ki ji je zbornično razsodišče izreklo javniopomin, ni prekršila teh dveh zahtev. Tožilec pa jo je preganjal,ker to od njega zahteva trenutna zakonodaja. Sedanji generalnitožilec RS Zvonko Fišer je javno obžaloval vse svoje napake,tudi to, da je preganjal ljudi zaradi prižiganja sveč na »takratnedovoljenem« mestu. Če bo sprejet Predlog ZZS M. Kordaša,prepričan sem, da se bo to prej ali slej moralo zgoditi, bo moraltudi zbornični tožilec storiti tako?!Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>31


Zdr avstvo»Izjem«, kot jih imenuje M. Kordaš, nikakor ni maloniti pri nas niti v državah, ki so to priznale in urediles predpisi. Pri tem ni pomembno, ali so to storile izoportunizma ali zaradi spoznanja, da medicina nikoline bo mogla izpolniti vseh pričakovanj bolnikov innjihovih svojcev in da včasih zdravilstvo pomagatudi v primerih, ko medicina tega ne zmore, čepravsi (še) ne znamo razložiti, kako in zakaj. Ta pomočmarsikdaj nima vpliva na samo bolezen, ampak samona lažje prenašanje različnih težav, ki jih bolezen povzroča.Vedno skupaj z bolniki navajam tudi njihovesvojce, saj so po mojih izkušnjah z onkološkimi bolnikisvojci mnogo bolj »zaslužni« za uporabo zdravilstvakot sami bolniki.Naj navedem problem kancerofobije, s katerim se vzadnjih letih pogosteje srečujem. Za pristaše uradnemedicine je zadeva najbrž enostavna: naj opravijoonkologi vse potrebne preiskave in, če so te negativne,potrebuje bolnik kvečjemu še psihiatra. Dejanskopa s tem bolniku dosti ne pomagamo: 1. ker rakamarsikdaj z vsemi možnimi preiskavami ni mogočezanesljivo »izključiti«; 2. ker imajo negativne preiskaveomejen rok veljavnosti; 3. ker tudi kancerofoblahko dočaka raka; 4. ker napotitev k psihiatru takegabolnika prizadene in se največkrat temu raje odreče.Za ilustracijo navajam svojo izkušnjo.Pred več desetletji se je name obrnila gospa, ki je bilaprepričana, da ji raste tumor v prsnem košu, ker nemore požirati in občasno izkašljuje krvavo. Ker ni bilorentgensko ničesar sumljivega, sem predstavil dokumentacijokonziliju na Golniku in zaradi hemoptizprosil za bronhoskopijo. Tam sem zvedel, da gospo žedobro poznajo kot kancerofoba, saj so jo zaradi njeneanamneze že dvakrat bronhoskopirali. Ker je od takratminilo že kar nekaj časa, so potem le opravili še tretjobronhoskopijo, ki ni pokazala sprememb, sumljivihna tumor. Seveda gospe s tem nisem prepričal.Kakih deset let kasneje sem obseval njenega možazaradi – ironija – inoperabilnega raka požiralnika zvraščanjem v sapnik. Previdno sem ga vprašal, kakoje s soprogo. »Povsem v redu,« mi je povedal. Da jo jepregledal zdravnik, menda otolog, in ji zagotovil, da jobo pozdravil. »Uspaval« da jo je z injekcijo in ko se jezbudila, ji je pokazal košček krvavega tkiva v steklenički,ki da ji ga je »potegnil« iz grla. Od takrat jepovsem mirna in brez težav. Ta zdravnik je upoštevalsalus aegroti in ne salus medicinae.Kako pomembno je »verovanje v zdravilno moč«, tokar v medicini velja kot placebo, sem se prepričal v 60.letih, ko sem štiri leta deloval kot practicus na deželi.Tridesetletna mati treh majhnih, še predšolskih otrokje zbolela za sarkomom mehkih tkiv, ki je razsejal pokosteh. Zaradi hudih bolečin je potrebovala opijatev injekcijah. Bolnica je stanovala v samotni hiši nahribu, nekaj minut hoje od ceste. Med bližanjem dobolničinega doma sva patronažna sestra in jaz, ki svaizmenoma hodila dajat injekcije, lahko slišala skoziodprto okno stokanje zaradi »bolečin«. Takrat sočasopisi poročali o »čudežnem zdravilu proti raku«, kiga je v Sarajevu sestavil in prodajal pod imenom HTSza drag denar neki zobotehnik. Bolničin mož je odpotovalv Sarajevo in nabavil HTS. Bolnica je pričelajemati HTS in bolečine so popolnoma prenehale. Čezkaka dva ali tri tedne so se bolečine povrnile – takojpotem, ko je v časopisu prebrala, da so avtorja HTSzaprli, ker je bilo njegovo »čudežno zdravilo« samokombiniran prašek, sestavljen iz kofeina, kafre in šenekaterih podobnih sestavin. Danes sem prepričan,da je šlo bolj za skrb, kaj bo z njenimi otroki, kot zabolečine zaradi metastaz po kosteh, HTS pa je bilučinkovit samo toliko časa, dokler je verjela, da gre zazdravilo za raka.Moj kritični odnos do medicine in do zdravilstva, aobenem razumevanje tistih, ki se v stiski zatekajo krazličnim metodam zdravilstva, je razviden iz objavv Izidi, Oknu, Vivi, Zdravju in nekaterih dnevnihčasopisih. Predlog M. Kordaša podpiram, vendarne samo zaradi razlogov, ki jih je navedel zanj, ampaktudi zato, ker sem prepričan, da naša medicina šezdaleč ni tako učinkovita, da bi se lahko zdravnikiodrekli metodam CAM (Complementary and AlternativeMedicine), ki jih že desetletja raziskujejo inuporabljajo v uglednih ustanovah pri zdravljenju raka,o čemer sem tudi že poročal (Onkologija 21. stoletja.Zdrav Vestn 2000; 69: 829–31). Quo-usque tandem(koliko časa še) bo ZZS vztrajala pri predpisu, da smezdravnik v javnem zdravstvu uporabljati samo to, karje »znanstveno utemeljeno in strokovno sprejeto«, nepa tudi metod CAM, čeprav je zanje usposobljen!?32 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Kratek intervju: Jurij GorjancMarjan KordašJurij Gorjanc je diplomiral leta 1996 na Medicinski fakultetiv Ljubljani. Specializacijo iz splošne kirurgije je opravil leta2004. Kot kirurg je do začetka leta 2011 delal v SB SlovenjGradec. Istega leta je na Medicinski fakulteti v Ljubljani zaključilmagisterij. Zdaj kot kirurg dela v bolnišnici usmiljenihbratov v avstrijskem Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan).Spoznala sve se pravzaprav zato, ker ste me opozorilina mojo napako pri prevajanju. Ste se o zadevniproblematiki morda pogovarjali s svojimi (avstrijskimi)koroškimi kolegi?V zvezi z akcijo avstrijskokoroške zdravniške zbornice sem respovprašal nekaj kolegov, ker me je zanimal njihov odnos dodogajanja v zdravstveni politiki. Večina zdravnikov od zbornice(upravičeno) pričakuje, da bo v situacijah spremenljive ekonomskein s tem povezane zdravstvene politike na njihovi strani. Ševeč, da se bodo lahko zdravniki v miru posvetili svojemu delu,zdravniška <strong>zbornica</strong> pa jim bo krila hrbet pred pritiski, ki so jimvse bolj izpostavljeni.Kdaj in zakaj (čemu) ste odšli delat na tuje? Je bilo obtem razumno ali nerazumno mnogo birokracije?V Avstrijo sem odšel delat septembra 2011. Odločitev za tosem sprejel spomladi istega leta. Sicer dobro utečeno delo vslovenjgraški bolnišnici sem pustil konec leta 2010, ker nisemnašel dovolj izzivov za nadaljevanje. Nisem imel možnosti, da biuvedel kaj novega, ali vpliva, da bi kaj spremenil; pričakoval semvsaj nekaj posluha pri nadrejenih in upravi. Ob tem se sprašujem,ali nimajo odgovorni včasih zvezanih rok zaradi nekepolitike, morda celo pritiskov »od zgoraj«. Delovno mesto semMed operacijo – z leve doc. dr. Eberl, inštrumentarka Wilmain intervjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca).Intervjuvedno dojemal kot okolje, kjer moram rasti strokovno, do določenemere tudi osebnostno. Nekdo od kolegov mi je svetoval,naj bom tiho, hodim v službo, saj bom lahko celo manj delal inprejemal enako plačo. A to nekako ni moj slog. Po odhodu semse v začetku leta 2011 posvetil zaključku magistrskih obveznostina Medicinski fakulteti. Ob tem sem prejel nekaj mikavnihponudb za delo, tudi v terciarnih ustanovah v Ljubljani, za karsem hvaležen. Odločitev za Avstrijo je bila večplastna. BolnišnicoUsmiljenih bratov sem poznal že od prej, saj sem lahkopretekla leta v prostem času tam asistiral pri operacijah trebušneslinavke. Pri poznanstvu s tamkajšnjim osebjem mi je pomagalpokojni duhovnik krške škofije dr. Stanko Čegovnik. Bolnišnicosem spoznal kot ustanovo, kjer izvajajo vrhunske operacije. Polegtega gre za ustanovo, kjer ima pomemben lastniški delež ins tem upravljalski vzvod krščanska redovna skupnost in je zatoprisotna stalna skrb za dobre medsebojne odnose in etično držo.Ravno nekaj takega sem iskal. Kljub temu, da gre za tujino, miavstrijsko okolje ni bilo nikoli tako tuje, kot bi mi bilo mordamadžarsko ali kakšno drugo. Sedaj poleg delnega bivanja v Avstrijiživim v Ljubljani, a izhajam iz slovenskega dela Koroške,kjer je neka minimalna povezanost preko meje vedno obstajala.Birokracije je bilo razumno mnogo. V bolnišnici BarmherzigeBrüder sem se s predstojnikom oddelka dogovoril v 10minutah. Dejal mi je, naj uredim papirje na Koroški zdravniškizbornici ter se mu zopet javim. Delno me je poznal iz praksepreteklih let, predložiti sem mu moral tudi izčrpen življenjepiss posegi, ki sem jih opravil. Dokumentacijo sem med zaključevanjemštudija zbiral ekstenzivno; v najboljšem primeru, čebi se mi zelo mudilo, bi skupaj s čakanjem na uradne prevodeverjetno zadoščala dva ali trije tedni.Na kratko opišite, prosim, bolnišnico Barmherzige Brüder(Usmiljeni bratje) ter oddelek, kjer trenutno delate.Bolnišnica je v Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem, ki leži20 km severno od Celovca. Je v lasti reda usmiljenih bratov – UB(http://www.barmherzige-brueder.at/), njihov ustanovitelj je sv.Janez od Boga (http://www.skofija-sobota.si/slo/novica.php?id_novice=128).Obenem smo učna bolnišnica Univerzitetnega kliničnegacentra v Gradcu. Po značaju gre za javno, ne zasebno ustanovo.Njeno dejavnost tako v večinski meri financirajo zavarovalnice,pomembno mesto pa imajo tudi občine ter red UB. Red ima vAvstriji še sedem podobnih bolnišnic ter pet negovalnih ustanovin zavodov za bolnike s posebnimi potrebami, predvsem duševnoprizadeto mladino. Našo bolnišnico vodi skupni direktor (»Gesamtleiter«)– ekonomist v soglasju s priporočili lastnika. Pomagajo muposlovni direktor (»Kaufmannsdirektor«) – ekonomist, strokovnidirektor (»Ärztlicher Direktor«) in glavna medicinska sestrabolnišnice (»Leitende Krankenschwester«). Poleg njih je v upravibolnišnice le še nekaj administrativnih delavcev. Ponosni so, da soRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>33


IntervjuMed laparoskopsko ultrazvočno preiskavo trebušne slinavke –z leve prim. mag. Lackner (radiolog), prof. dr. Tschmelitsch inintervjuvanec (foto: arhiv Jurija Gorjanca).bolnišnica z najnižjim deležem administrativnih delavcev glede nazaposlene medicinske delavce na avstrijskem Koroškem.V preteklosti je bolnišnica pridobila dva različna mednarodnacertifikata kakovosti. Medicinski del ustanove sestavlja petglavnih oddelkov (po velikosti si sledijo: interni, kirurški – zaabdominalno in splošno kirurgijo, ginekološki s porodništvom,anesteziološki z intenzivno terapijo in terapijo bolečine terradiološki oddelek). V bolnišnici je zaposlenih 80 zdravnikov.Kirurški oddelek ima 82 postelj, razporejenih na vzhodnem injužnem krilu. Na oddelku je poleg predstojnika devet specialistov,štirje specializanti ter vedno vsaj trije stažisti. Dnevno uporabljakirurški oddelek tri operacijske sobe, ki so večinoma zasedenepreko celega dneva. Težišče dela je v onkološki kirurgiji prebavnegatrakta, vključno s požiralnikom, trebušno slinavko injetri; nadalje v operacijah ščitnice; vedno več je kirurgije dojke(bolnišnica ima certificiran Center za obravnavo bolezni dojk).Poleg ostalih splošnokirurških operacij izvajajo kirurgijo debelostiin spodbujajo razvoj laparoskopske kirurgije. Za okraj Šentvidizvaja oddelek tudi urgentne abdominalne operacije. Stacionarnihobravnav na letni ravni je okrog 4.000. Oddelek ima polegsplošne in travmatološke ambulante še sedem subspecialističnihambulant. Travmatoloških operacij je malo, občasno jih izvaja enspecialist. Ostale kirurške dejavnosti so organizirane ambulantno(ORL, plastična kirurgija, urologija …); omenjeni specialisti delajodrugje in operirajo v bolnišnici po dogovoru oz. če so potrebe(npr. rekonstrukcija dojk, mikrokirurške anastomoze žilja itd.).Nekaj naših bolnikov je tudi na paliativnem oddelku, ki je bil prvitovrstni oddelek na avstrijskem Koroškem ter je naravi ustanoveprimerno dobro opremljen in oskrbovan. Ima tudi mobilnopaliativno ekipo za obiske na domu. Predstojnik našega oddelkaprof. dr. Jörg Tschmelitsch, dr. med., je obenem strokovni direktorbolnišnice. Po mnenju mnogih je eden najboljših avstrijskihoperaterjev in tudi to dejstvo je bilo pomembno, ko sem seodločal o novi službi (http://www.barmherzige-brueder.at/content/site/st_veit/abteilungen/chirurgie/index.html). Upam si napisati, dabolnišnica tudi ali predvsem zaradi njega dosega terciarno ravenin ima na avstrijskem Koroškem tako dober glas.Vsak začetek je preskok in zato težak. In četudi nistenovinec, je imel pri Vas začetek po novem prav gotovoPred laparoskopsko operacijo – z leve dr. Graefitsch in intervjuvanec(foto: arhiv Jurija Gorjanca).svoje značilnosti – tudi kolegialne in jezikovne, še posebejv stikih s pacienti. Opišite jih, prosim.S sodelavci sem se zaenkrat dobro ujel, čeprav delam le delnidelovni čas ter se zavedam, da to ni enakovredno. V septembru2011 so prišli v bolnišnico še drugi »novinci«, s katerimi sem senajprej srečal na t. i. uvajalnih seminarjih. Njihova organizacijaje bila zame prijetna novost, saj so nas naučili vse od računalniško-informacijskihtrikov do posebnosti klinične obravnave. Naoddelku je bilo zame pozitivno presenečenje, da mojih kolegovmarsikaj o meni ne zanima. Osebne stvari so nepomembne.Tam sem zato, da se dokažem z delom. Taka drža mi je zelo blizu,zdi se mi profesionalna in me je v odločitvi za novo delovnomesto potrdila. Res pa je, da si s kakšnim od kolegov povemveč; npr. tudi nekaj med njimi je alpinistov in imamo polegkirurgije še možnosti za kako skupno turo. Za večino kolegov jepomenil moj prihod razbremenitev, saj so pogosto dežurali.Kljub opravljenemu licenčnemu izpitu za nemščino je komunikacijaizziv zase. Pogovore večinoma razumem. Sicer vprašam,kar pa je vse redkeje. Preglavice mi dela avstrijskokoroškonarečje. Več kolegov je Nemcev ali prihajajo iz drugih avstrijskihdežel; njih zaradi lepše izgovorjave razumem takoj. Sem sepa že zalotil, da sem kakšni stari mami v ambulanti poskušal kajrazložiti v »njenem« narečju. Sicer se trudim govoriti pravilnonemško. Če začutim, da je potrebno, bolniku spregovorim osebi oz. se na kratko predstavim, da vedo, od kod prihajam oz.kdo jih bo operiral. To se mi zdi redko potrebno, a zahtevnejšibolnik, zavarovan nadstandardno (»Sonderklasse«), lahko vprašatudi, koliko takšnih operacij sem tam, od koder prihajam, žeopravil.Ali se Vaše delo – ker ste zaposleni za polovičendelovni čas – kakorkoli kvalitativno razlikuje od Vašihkolegov?Moje redno delo je v resnici še krajše – 45-odstotno. V pogodbiimam zapisano, da bom v bolnišnici od torka zjutraj do četrtkapopoldne med 7.30 in 13.30. To pomeni uradno sicer le 6-urnidnevni delavnik, vendar je le redko tako kratek. Ostalo sonadure. Na razpolago imam stanovanje tik ob bolnišnici. Spredstojnikom sem dogovorjen, da bom v prvih šestih mesecih,za kolikor je sklenjena začetna pogodba, predvsem v operacijski34 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


IntervjuMed delom v helikopterju (foto: arhivJurija Gorjanca).Na Velikem Kleku (3789 m) (foto: arhiv Jurija Gorjanca).sobi. To jim ustreza tako kadrovsko kot tudi z vidika spoznavanja,kaj in kako operiram. Na ta način se medsebojno spoznavamo,jaz vidim njihov način dela in hišne posebnosti. Zaraditega dogovora se počutim nekoliko privilegirano, saj je delo voperacijski sobi kljub določenim odgovornostim manj stresnokot npr. v ambulanti ali na oddelku oz. so obremenitve drugačnenarave; v tem se moje delo zaenkrat kvalitativno razlikujeod kolegov. Hvaležen sem, ker sem vključen v vse operacije, tertudi, da lahko že na samem začetku samostojno operiram. Postopnose bom seveda intenzivneje vključil tudi v ambulantnodelo ter delo na oddelku. Poleg rednega dela dežuram, tudi obvikendih, do štirikrat mesečno.Opišite, prosim, svoj tipičen delavnik po urah; vključitetudi čas za morebitne pogovore s pacienti ter delo zabirokracijo.Na oddelek pridem ob 7.00 in si preberem dokumentacijobolnikov, ki jih operiram ali sem asistent. Številni bolniki,predvsem za rutinske operacije, so namreč sprejeti šele na danoperativnega posega. Ob 7.30 pregledamo z enim od nadzdravnikovoddelka (»Oberarzt«) temperaturne liste (brez vizite) insveže izvide bolnikov na našem odseku (južno krilo). Seznanimose z dogajanjem v dežurstvu (poroča sestra) in dogovorimoo najpomembnejših ukrepih. Za to ne porabimo več kot 15minut. Na vizito gre kasneje (do 9. ure) eden od specialistov(sprotni dogovor), ki ni v operacijski sobi ali ambulanti. Delitvebolnikov po sobah/kirurgih ne poznajo, večinoma vsi kirurgipoznajo vse bolnike (!). Ob 7.45 je jutranji raport, kjer gremokronološko skozi operacije prejšnjega dne, bistveno dogajanje vdežurstvu ter predstavitev operacij tekočega dne. Na raportu nesodelujejo ali se predčasno poslovijo kirurgi, ki začnejo z operiranjem;dogovorjeno je, da je kožni rez prve operacije ob 8.00.Ostali gredo s predstojnikom na vizito v CIT; enkrat tedenskoje predstojnikova vizita na obeh kirurških oddelkih. Pred in pooperaciji kirurg v okviru »Quality Control« opravi preverjanjebolnikovih podatkov, prisotne ekipe; strežnik to vnese v računalnik.Pavze med operacijami so kratke, največ do 15 minut,tudi med večjimi posegi. Operiramo, dokler nismo gotovi zrednim razpisanim programom. Včasih, čeprav redko, je to vkateri od treh operacijskih sob ob 15.00, večinoma delamo dovečera. Zgodilo se je že, da smo redni program delali do 22. ure.Samo po sebi umevno je, da so to nadure.Po zaključku dela grem v prebujevalnico in na oddelke pogledatoperirane bolnike. Včasih posebej še zvečer, saj stanujempraktično ob bolnišnici; komunikacija z bolnikom pred in pooperaciji se mi zdi ključna. Pisarniško delo v nadrobnostih šelespoznavam – odpustnice pišejo specializanti, zato smo specialistivsaj glede tega razbremenjeni. Lahko pa rečem, da jedigitalizacija birokracijo precej olajšala.V svojem pismu ste mi med drugim povedali tole:»... Čeprav sem tukaj šele nekaj mesecev, ugotavljam, kako so namnogih področjih prehodili daljšo pot ali vsaj našli neke rešitve,iz katerih se lahko morda Slovenija kaj nauči. Morda kje tudiobratno. Jaz osebno sem tukaj z delom, organizacijo dela inkolegi zelo zadovoljen. Mislim, da tudi oni z mano. ...«Prosim za kar nadroben komentar o teh Vaših ugotovitvah,še posebej kar zadeva organizacijo dela termorebiti celo izraz Pflicht, ki ima med nemško govorečimiljudmi poseben prizvok. In končno: kaj je tisto, počemer sklepate, da so »oni« (vaši kolegi? predstojnik?)zadovoljni z Vami?V ambulantah ni gneče, čakalnih dob ni niti za najosnovnejšeoperacije. Menim, da je to v največji meri posledica zadovoljivegaštevila bolnišnic in zdravnikov na avstrijskem Koroškem.Stresnih ambulant, kjer naj bi zdravnik v petih urah pregledal50 bolnikov, ni. Vendar je pomembna tudi bolnišnična organizacija– operiranje popoldne ter kontrolni pregledi prisekundarnem specialistu, specialistu v domačem okolju alipri družinskem zdravniku (»Hausarzt«). S slednjimi je velikokomunikacije, tudi osebno ali vsaj po telefonu. Na ta način seizvaja, če je le mogoče, osebno predajanje bolnikov, ki so namzaupani v oskrbo. Kontrolni pregledi v bolnišnici so bolj izjemaRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>35


IntervjuBolnišnica Barmherzige Brueder v Šentvidu ob Glini (foto:Elisabeth Weitensfelder).kot pravilo. Delno k temu prispeva tudi dejstvo, da velikobolnikov k nam prihaja iz drugih mest in pokrajin ter kontrolnepreglede opravljajo v domačem okolju.Na oddelku sem postal pozoren na izogibanje papirni dokumentaciji,kljub rastočim pritiskom (potrebam?) po dokumentiranjuvsakega, še najmanjšega dogajanja. Bolnikove izvideob sprejemu skenirajo. Iztiskajo le najnujnejše dokumente.Sestra gre na vizito s prenosnikom, ki je v brezžični povezavi zbolnišnično mrežo ter ob bolniku odpre želene datoteke. Konziliarnihlistov ni, saj gredo naročila elektronsko. Če je nujno,dodatno po telefonu. Zdravniki izvide diktiramo neposrednov računalnik. V veliko pomoč je tudi notranja računalniškamreža (»intranet«) vseh bolnišnic reda UB v Avstriji. Tako smopovezani z dokumentacijo, strokovnimi članki, objavami bolnišnicna Dunaju, v Salzburgu… Elektronskemu »poslovanju«primerno je v bolnišnici dobro kadrovsko zastopan Oddelek zainformatiko in računalništvo (»IT«).Na oddelku se ve, kaj je delo specialista (»Facharzt«), specializanta(»Asistenzarzt«), stažista (»Turnusarzt«), medicinskesestre (»Krankenschwester«) in bolničarjev/bolničark (»Krankenpfleger«).Moj naziv je trenutno »Facharzt« (specialist).Naziv »Oberarzt« (nadzdravnik ali višji zdravnik) je bolj častnenarave in ga specialistom podeljujejo v naši bolnišnici vsakoleto 8. marca – na godovni dan ustanovitelja UB. Na oddelkuima vsak delavec svojo prepoznavno vlogo in delo, v skladu sstrokovno usposobljenostjo. Ne more se zgoditi, da bi nekdo bilnastavljen na katerokoli, tudi vodilno mesto, češ bo že nekakošlo; ponavadi gre takšno delo v takih primerih zgolj »nekako«.Pomembno vlogo imajo za vsak operativni poseg izdelaniobrazci za razlago in soglasje (»Aufklärung- in Einwilligungsbögen«).Razlaga posega ni rutina, temveč dolžnost, ki jo morakirurg z bolnikom opraviti vsaj 24 ur pred posegom. Vključujekirurški komentar možnih zapletov (krvavitev, popustitev anastomoze…),kar je treba razložiti vsakemu bolniku (!). Spomnimse situacije, ko bolnika ob podpisu soglasja proktološke36 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>operacije nisem opozoril na neko potencialno možnost, kar semželel nadoknaditi zjutraj na dan posega. Predstojnik mi tega nidovolil, saj bi bilo pojasnjevanje na dan posega zaradi bolnikovihpravic že prepozno. Obrazci so enotni po vsej državi, sestalno posodabljajo v zvezi s smernicami, ki so okvirno navedenena obrazcu. Že to zagotavlja vsaj minimalno primerljivostposegov med ustanovami ter navaja na delo po smernicah.Zgolj nekaj primerov – na podlagi obrazca se npr. ne morezgoditi, da bi se kirurg v primeru indikacije za gastrektomijoodločil za delno resekcijo želodca, ker gastrektomije mordane obvlada ali jo izvaja redko; ali da bi pri operaciji dojke neopravil metode biopsije in hitrega pregleda varovalne bezgavke,ker patologa tisti dan ni v hiši; ali da bi operacijo kile naredil pometodi, ki ni več aktualna oz. najboljša ipd.Dnevne obravnave ter s tem povezanih operacij ne poznajo.Tukaj se lahko morda kaj naučijo od nas.Da so kolegi in predstojnik z mojim dosedanjim delom zadovoljni,sklepam po določenem zaupanju. Kljub dejstvu, da semtujec, mi po enomesečni »poskusni« dobi omogočajo samostojnooperirati in dežurati. Predstojnik me za operacije razpišetudi z asistenco specializantov in/ali stažistov. Trenutno se mizdi – zanimivo – najteže opravljati vizito, saj zaradi pomanjkanjakontinuitete dela ne poznam vseh bolnikov. To poskušamnadoknaditi ob večerih, ko prebiram njihovo dokumentacijo.Izraz Pflicht pomeni sicer obvezo, obveznost, dolžnost, a je vAvstriji vseeno povezan z neko samoumevnostjo, ki lahko mejicelo na častnost. Razume se, da vse zgoraj našteto spada tudi vta pojem; a ker je utečeno, »obveznosti« ni zaznati. Prešla je v»sistem« in način dela. V slovenskem okolju izraz dojemamo prejkot prisilo, poskus tlake. Tudi sam se sprašujem, zakaj je tako?Dalje ste mi v pismu povedali tole:»...Prejel sem tudi značko, ki je namenjena za zdravniško haljoz napisom Wir machen keine Politik, wir machen Sie gesund. ...«.Kako so to značko sprejeli zdravniki? Kako se na tozanimivo geslo zdravnikov, da se ne ukvarjajo s politiko,temveč da zdravijo bolnike, odzivajo pacienti? Tudizato, ker je obljuba »... wir machen Sie gesund« (»miVas ozdravimo«) medicinsko kar problematična. In čezdaj svoje izkušnje s koroškimi (avstrijskimi) pacientiprimerjate s slovenskimi, obstojijo kake razlike?Vzroki za akcijo Zdravniške zbornice avstrijske Koroške(Aerztekammer Kaernten) so se kopičili že dlje časa, povodpa je bilo nedavno dogajanje predvsem v deželnih bolnišnicah(tudi v LKH v Celovcu, ki so jo zapustili nekateri specialistiin se sooča s pomanjkanjem kadrov). O tem ste v reviji Isis Viže poročali. V naši bolnišnici je problematika manj aktualna.Večini zdravnikov, ki so vsakodnevno zasuti z delom z bolniki,je ukvarjanje s politiko odveč. Nekaj kolegov sem vprašal, kakodoživljajo omenjeni slogan. Predvsem ga dojemajo kot zavezodeželne zbornice, da jih podpira v drži ukvarjanja z bolniki oz.da jih nekako varuje pred vdiranjem politike v zdravstvo. Manjdoživljajo stavek kot obljubo, da vse bolnike ozdravimo, ker jihseveda ne moremo. Bolj se to nanaša na odvračanje od politike.


IntervjuBolniki so precej ozaveščeni glede (svojih) bolezni. Presenečensem, kako tudi starejši razumejo poljudno medicinsko razlago,ker so o tem nekje, nekoč že slišali. Mnogi si zavestno prizadevajoza zdrav način življenja. Vse našteto je kirurgu v olajšanjepri razlagi in tudi pri operaciji.V času socializma sem slišal trditev, da je plača (kiomogoča preživetje ter definira standard) tudi merilo,s katerim družba izrazi pomembnost položaja tistega,ki plačo prejema. Menim, da v kapitalizmu ni ničdrugače; ugled (v družbi) se odraža v plači in obratno.Kar zadeva Avstrijo, se zdi, da je zdravnik po obeh vidikihprav pri vrhu. V Sloveniji pa je – vsaj kar zadevaugled – zelo drugače, mar ne? Komentar?Leta 1991 smo v Sloveniji na prvih demokratičnih volitvahmed drugim volili tudi za tržno gospodarstvo, kajne? Kdor delabolje in več, je lahko bolje in več plačan; a želimo včasih miselnokljub vsemu nazaj v prejšnji sistem.Menim, čeprav je to moja subjektivna in laična ocena, da slovenskamedicina, gledano z ravni izobrazbe, strokovnih zmožnostiin osebne odgovornosti, veliko manj zaostaja za avstrijsko, kotzaostajajo nekatere druge panoge v Sloveniji (gospodarske innegospodarske). To je verjetno posledica dejstva, da se moramozdravniki, če hočemo (p)ostati zelo dobri, redno izobraževati v tujini.Na ravni terciarnih ustanov bi o zaostanku sploh težko govoril.Plače zdravnikov v Sloveniji niso nesolidne, a razlika je očitna. VSloveniji je zdravnik za državo še vedno le eden od uslužbencev t. i.javnega sektorja in ne nekdo, ki se mora stalno učiti, ob vikendihdežurati ter bolnike hočeš nočeš v glavi nositi s seboj domov, namorebitne koncerte in na morje. To lahko prispeva k drži – zakaj bise gnal, saj v vsakem primeru dobi enako plačo.V Avstriji še nisem srečal zdravnika, ki bi se nič ali maloizobraževal ter hodil v službo zato, da bi prejemal plačo, čepravverjetno tudi taki obstajajo. Zdravnik ima po mojem moralnozavezo, da (p)ostane dober, če ne celo odličen. Menim, da ugledzdravnikov v Sloveniji ni slab, kljub sporadičnim dogodkom, kigovorijo nasprotno. Bolj se mi zdi v Sloveniji problem miselnost,da je zdravništvo nekaj, kar sicer mora biti odlično, a nenujno pri plačah. Soglašam, da je to neločljivo. Navsezadnjebomo s tako držo vsi pridobili. Tako bolniki, zdravniki indružba. Ali povedano drugače, v Sloveniji je vsaka odličnost, kerje po definiciji »ven štrleča«, vsaj za nekoga moteča. V Avstrijitega razmišljanja nisem doživel, prej nasprotno. Zaradi večjeodličnosti nekega kolega nihče od bližnjih kolegov ni manjsamozavesten, ker njihova samozavest ne izhaja iz neuspehadrugih. Kvečjemu obratno – njihova samozavest izhaja tudi izuspeha bližnjih. Vtis imam tudi, da je javno mnenje v Avstrijinaklonjeno dejstvu, da ima zdravnik zelo dobro plačo, oz. mu joprivoščijo, ne nazadnje bo nekoč zdravil tudi njih in takrat moradati »vse od sebe«. O tem sicer nisem prebral nobene ankete,zato to moje mnenje ni »evidence based«, temveč – če uporabimskovanko kolega kirurga – »eminence based«.Za delovanje vsakega sistema je nujno, da se dogovorjenotudi izvede. In če za primerjavo Avstrije in <strong>Slovenije</strong>uporabim svoj arbitraren pristop, se mi zdi, da se v Avstrijiizvede mnogo (npr. 80 odstotkov) v Sloveniji pamalo (npr. 20 odstotkov) dogovorjenega. Komentar?Višino deležev težko ocenim. A razlika je očitna. Dogovorjeno(celo, če ni zapisano) ima v Avstriji veliko veljavo. Posameznikna podlagi dogovora skoraj z osebno odgovornostjo (Pflicht?)jamči, da bo nekaj narejeno.Ko se boste spet zaposlili za poln delovni čas, kje bostedelali kot kirurg in zakaj?Menjava delovnega mesta ni majhna stvar in dobro sem premislil,preden sem se odločil. Zato kratko- in srednjeročno nenameravam menjati službe, seveda če bodo za to v tej bolnišniciše naprej možnosti. Trenutna ureditev mi gre zelo na roko, kerv Ljubljani dva dni tedensko opravljam obveznosti za doktorat.Greben na Košuti (foto: arhiv Jurija Gorjanca).Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>37


IntervjuZato je delno tudi od tega odvisno, kdaj se bom lahko zaposlilza poln delovni čas. Upam, da čim prej.Še vedno delate kot gorski reševalec; v Sloveniji žedolgo, v Avstriji pa od predlani. Kaj je Vaš motiv za delote vrste in kaj je Vaše sporočilo reševalcem pri nas inna oni strani plota?Hribolazenje je moj šport (čeprav je več kot šport). Biti zdravnikv gorah je zame že med dodiplomskim študijem pomenilosodelovati v Gorski reševalni službi; ne nazadnje na Prevaljah, odkoder izviram, veliko drugih interesnih dejavnosti ni bilo. Gorskoreševanje mi pomeni tudi priložnost za prostovoljstvo. V Slovenijiin Avstriji občasno ob prostih vikendih dežuram v helikopterskislužbi. Če bom v prihodnjih letih več bival v Celovcu in manj vLjubljani, se bom javil celovški postaji gorske reševalne službe,da bom na razpolago tudi za morebitne kopenske intervencijev Karavankah. Sporočila reševalcem pravzaprav nimam, saj soravno gorski reševalci z obeh strani Karavank pravzaprav tisti, kiže leta sodelujejo tako, kot da meja sploh ni. Vsi so »fejst fantje«,ki so pripravljeni iti pomagat kadarkoli.V Avstriji se pozimi zaradi smučarske sezone helikopterske bazepomnožijo. Po državi jih je okrog 35. V recesiji ni pričakovati, dabi Slovenija zmogla kupiti vsaj en namenski reševalni helikopter.Morda ta hip to niti ni potrebno. Menim, da bi lahko vsajen vojaški ali policijski helikopter že zdaj namensko uporabljalizgolj za reševanje (ga v ta namen prebarvali) in se tako izognilirazličnim interesom in pravilom, ki ga kot leteče reševalno vozilota hip ne usmerjajo tja, kamor spada – k ponesrečencu.Dokler se to ne zgodi, zamisel za tu in zdaj: v Avstriji se zaradimegle obstoječe helikopterske baze pomaknejo više in na obrobjamest. Nekaj podobnega bi veljalo uresničiti tudi pri nas, sajhelikopter večji del zime zaradi megle na Brniku sploh ne morevzleteti (ne sme). Premik na letališče Lesce ali kam drugam bizadevo rešil takoj. Zdravniki le upamo, da se taki rešitvi ne bipostavila po robu kaka birokratska gora; proti njim smo nemočni.V neki recenziji se mi je zapisalo tole:»V islamski teologiji obstoji pojem Al Araf, zid med rajem inpeklom. Na tem zidu bivajo duše tistih pokojnih, ki so se zapravo vero (!) bojevali proti volji svojih staršev. Ki zaradi verev pravo vero ne morejo biti pahnjeni v pekel in ki zaradi grehaproti svojim staršem ne morejo biti vzeti v nebesa. In ker nemorejo bivati ne tu ne tam, so obsojeni na bivanje na tem zidutako, da vidijo tako nebesa kot pekel. In ker vidijo (vidijo!) naobe strani, jim to omogoči uvid. Uvid, ki je v bistvu spoznanje.«Če torej malo pretiravam, je asist. mag. Jurij Gorjanc,dr. med., trenutno na tem zidu in vidi na obe strani. VAvstriji sicer (še) ni zaresnih nebes, v Sloveniji pa (še)ni zaresnega pekla; vice pa skoraj gotovo so že tu inzdaj. Kaj je Vaš uvid, ki bi ga lahko posredovali ne lesvojim avstrijskim, temveč tudi slovenskim kolegom?Kako imenitno, a tudi težavno vprašanje! Najraje bi se izvilz odgovorom, da bom čez kako leto dni lahko podal boljšemnenje. Tudi ko sem zadevo prespal, nisem vedel, kaj povedati.Zato sem sklenil, da se na neobičajno vprašanje do odgovoradokopljem na neobičajen način: po zaključku delovnega tednav Avstriji sem se med večerno vožnjo proti Ljubljani ustavil vPodljubelju. Nočno turo proti Kofcam sem nadaljeval in z bivakomzaključil na grebenu Košute. Ko sem se zjutraj razgledalz Velikega vrha (2088 m) čez »mejni zid« Košute in se ozrl nalevo v prepadne stene nad Selami, me je kar malo stisnilo. Čepravstrmina ni presegla nekega bivaka v stenah pod Everestom.Pretirano pa me ne bi smelo skrbeti, saj bi v primeru nočnegazdrsa na sever pristal v »skorajšnjih« nebesih. Če bi se zapeljalpo južnem pobočju, pa strmina ne bi zadoščala, da bi se hitroznašel v »skorajšnjem« peklu. Privilegiju videti na obe stranizidu se je pridružil še privilegij alpskega sončnega vzhoda, kotse ga vidi le iz spalne vreče. V svežini gorskega jutra in mislisem začel hoditi po mejnem zidu…1. Razlike temperamenta enega in drugega naroda so zgodovinskadanost in vsak ima pozitivne lastnosti in prednosti.Slovanska spontanost in zaupljivost lahko prideta v medicinido izraza kot višja kakovost obravnave, lahko celo kot nekadodana vrednost. So zato slovenske medicinske sestre v Avstrijitako cenjene? Germanska urejenost se zrcali v prispodobi,ki jo je ubesedil eden od znancev z: »Vertrauen ist gut,aber Kontrolle ist besser« (Zaupanje je dobro, a kontrola jeboljša). To se mi zdi nekoliko pretirano. Moj uvid (izkustvo)je, da je združitev obojega – drže s severa in z juga – mogoča.2. Med zdravnikoma na severu in jugu kot strokovnjakomani bistvenih razlik. Medicinska fakulteta na jugu da solidnoznanje, s katerim se lahko zdravnik kjerkoli samozavestnopredstavi. Kaj je torej tisto, kar naredi medicino v Avstrijidrugačno? Menim, da je tam zdravnik manj izpostavljen»nemedicinskemu« stresu. Od jutra do večera se ukvarja zbolniki, konec koncev je za to študiral. Zdravnik na jugu je»nemedicinskemu« stresu izpostavljen bolj. Včasih porabicelo dopoldne, da za »svojega« bolnika pridobi slikanje zmagnetno resonanco še isti teden, ali troši najboljšo energijo,da bolnika z rakom spravi na operativni program naslednjiteden in ne čez tri tedne. Okrog svojega bolnika mora pogostozgraditi mini zdravstveni sistem, da je pred svojo vestjo,ki jo je oblikoval tudi v tujini, zadovoljen. Včasih se morazdravnik na jugu seveda ukvarjati tudi s polaganjem ploščic,napeljavami in betonskimi zidovi. Koliko je za to študiral?Zdravnik na severu lahko torej v svoji karieri oskrbi večbolnikov in prej, je zato morda kvantitativno bolj učinkovit?Zdravnik na jugu mora biti v okoliščinah krpanja sistemabolj iznajdljiv, ali je zato bolj kvalitativno učinkovit?3. Gotovo tudi v Avstriji glede naštetega niso nebesa, temvečkot pravite – »vice«, ki so po definiciji povezane z očiščevanjem.A če je pekel nesmiselno, so vice smiselno trpljenje, vzavedanju in pričakovanju odrešitve. In bolj kot je trpljenjesmiselno, bolj je znosno. Smiselnost prinaša (tudi v medicino)predvidljivost. In morda si prav tega najbolj želimo.38 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Medicinska LjubljanaŠlajmer v srcu ljubljanskegabolnišničnega mestaZvonka Zupanič SlavecKo se sprehajamo po ljubljanskem »bolnišničnem mestu«,smo na vsakem koraku obdani z zgodbami preteklosti. Okolinas so imena, ki zvenijo domače in smo jih ponotranjili, kipi,ki se zdijo samoumevni in o njih ne razmišljamo, poimenovanjaulic, zgradb ali mostov, med katerimi se dnevno gibljemoin jih sprejemamo.Misli si mimogrede prikličejo dobo nastanka nečesa, stoletjegor ali dol, izvor imena, ki pa večinoma vendarle ostaja nejasen.Razmišljamo, da so Leonišče, gluhonemnica ali prisilnedelavnice res čudna imena za neke stavbe. Kaj šele Meksika,ki stoji še korak dlje in že po imenu asociira, da je del nekedruge zgodbe. A tukaj smo, dnevno hitimo mimo »rdečehiše« po Šlajmerjevi ulici z nenavadno oblikovano predavalnico,kjer je v štiridesetih letih še domovala bolnišničnakapela, se v parku ob ulici hladimo v senci krošnatih drevesob mogočnem kipu, ki mu je bakreni volk prekril oči, da pohomerjevsko slepo bolšči v mimoidoče. V nas se ob tem podzavestnoutrinjajo bežne reminiscence spomina na nekoga, kije najverjetneje nekdaj nekaj pomenil. Morebiti v medicinskistroki? Ali pa je tukaj kar tako?Stanovska klenost in poistovetenje temeljita na koreninah,znanju, protagonistih, ustanovah, ki so poganjali voz napredkain se ob tem neredko upehali, okužili, obnemogli. A za njimiŠlajmerjev dom iz tridesetih let 20. stoletja – današnja Ortopedskaklinika v Ljubljani – kot bolnišnica z veliko duše kažena skrbno izbiranje arhitektov, Plečnikovih učencev, DomicijanaSerajnika in Janka Omahna, ki sta znala funkcionalnosti sanatorijadati tudi lepoto. Na to kažejo različni brezčasni detajli,ki osebju in bolnikom govorijo o medicini kot umetnosti.iz zgodovine medicineZ inicialkama ŠD na zahodnem pročelju ohranja Šlajmerjevdom svoj unikatni spomin na velikega kirurga in kirurškostroko, ki domuje v njem.so ostala dela, temelji, smerokazi novim generacijam, in njihovpogum, ki je ustvaril novo podobo nečesa, odkril metodo, kije bolnikom pomagala k boljšemu zdravju, ali jo prenesel izdaljnega sveta v majhen slovenski prostor. Del tega, kar nasv »medicinski Ljubljani« obdaja, kamor so domači snovalcistavbne dediščine Vurnik, Plečnik, Fabiani in drugi prelili svojoustvarjalno slo, bi radi predstavili v seriji zapisov, opremljenihs sodobnimi fotografijami študenta medicine Blaža Bertonclja.Beseda in slika bi oživili spomin na prehojeno pot zdravstva vosrednji Sloveniji, z njenimi snovalci, sotrudniki in ustanovami,in reflektirali njihov pomen v današnji čas. Naj oživijo anekdotein zgodbe medicinske Ljubljane, se osvežijo korenine zapisanega,ki so skozi čas v svoje krošnje marsikje vtkale zlate listeboljšega zdravja, kakovostnejšega življenja, podaljšane življenjskedobe, medicinskega izobraževanja, raziskovanja v medicini,pa tudi izzvenevanja starega in prihajanja novega.Po Šlajmerjevihljubljanskih stopinjahMedicina s preloma 19. v 20. stoletje velja za zlato dobo medicinskihodkritij, ko so s hitrim razvojem naravoslovnih znanostinova spoznanja iz leta v leto delala velike korake napredka inso stare metode dela menjevali z novejšimi. Zastarel medicinskiinstrumentarij so pošiljali v odročne kraje in na bojna polja, vsodobnih ordinacijah in bolnišnicah pa so mikroskopu, stetoskopuin Riva Rocciju dodajali laboratorijske metode, krvneRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>39


iz zgodovine medicineanalize, rentgenske in EKG-naprave… V operativnih strokahso etru, odkritju iz srede 19. stoletje, ki se je že takrat, kot danespreko medmrežja, v trenutku razširil po vsem svetu, pridružili šeantisepso in asepso, da je kirurgija dobila krila. V takratno erose je rodil Edo Šlajmer (1864–1935).Kdo je bil in zakaj je ostal v slovenskomedicino tako čvrsto zapisan?Dr. Edo Šlajmer je bil zdravnik kirurg in univerzitetni profesor, kivelja za utemeljitelja moderne kirurgije na Slovenskem. Rodil se je8. oktobra 1864 v hrvaškem Čabru, v neposredni bližini slovenskemeje. Maturiral je na Reki, nato pa je šolanje nadaljeval na medicinskifakulteti v Gradcu, kjer je kot učenec Wölflerjeve graške šole(slednji je bil na Dunaju učenec velikega pruskega kirurga TheodorjaBillrotha) promoviral leta 1888. Prva leta je delal v Gradcuter s temi izkušnjami leta 1891 prišel v Ljubljano na tamkajšnjikirurški oddelek deželne bolnice že kot priznan strokovnjak.Sprva je bil asistent in namestnik vodje kirurškega oddelka, primarijadr. Frana Fuxa (1822–1892). Že leto dni po zaposlitvi inpredstojnikovi smrti je Šlajmer postal primarij in vodja ljubljanskekirurgije. Kirurški oddelek je vodil do predčasne upokojitveleta 1911 in ga v tem času dodobra prenovil in reorganiziral. Želeta 1907 je kirurgijo razdelil na t.i. septiko in aseptiko ter s tempripeljal ljubljansko kirurgijo v novo dobo. V prakso je vpeljalrentgensko diagnostiko, pomembno pa je vplival tudi na razvojpodročne in splošne anestezije. Med leti 1847 in 1945 splošnaanestezija ni bistveno napredovala: uporabljali so hlapljivi anestetiketer, ki so ga bolniki vdihavali preko maske, nato se je začelarazvijati venska anestezija. V Šlajmerjevem obdobju se je razvijalapredvsem področna anestezija: že v prvih letih po njenem začetkuje kirurg Šlajmer leta 1901 izvedel prvo subarahnoidno anestezijo,nekaj let kasneje pa je že poročal o 4000 takšnih anestezijah!Z vpeljavo novih metod dela v medicini je zagotovil razvojslovenske kirurgije in je hkrati pomembno zmanjšal smrtnostpri operacijah.O začetku nevrokirurgije v Sloveniji nimamo zanesljivih podatkov,a verjetno je že dr. Šlajmer operiral poškodbe glave. Poizkušnjah na srbski fronti v 1. svetovni vojni je pisal o poškodbahlobanje; morda je kakšne, ki so same silile v ukrepanje injih je bilo lahko spoznati, recimo impresijske zlome svoda, tudioperiral.Kot vojni kirurg in sanitetni častnik je delal v obeh balkanskihvojnah. Bil je eden prvih prostovoljcev, ki so se med balkanskovojno odpravili na pomoč v Srbijo; skupino, ki je odšla najprej,so sestavljali poleg dr. Eda Šlajmerja še dr. Ivan Oražen, dr. EdoKrajec, dr. Šabec, dr. Fedransperg in medicinec Bruno Vajksl.Šlajmer je bil aktivno udeležen tudi v 1. svetovni vojni.Na sestankih Društva zdravnikov na Krajnskem, katerega članje bil, je dr. Edo Šlajmer velikokrat častno zastopal kirurškostroko. Takratna kirurgija med Slovenci je že pred 1. svetovnovojno dosegala evropsko raven, hkrati pa bila specifično slovenska.Povezave z drugimi sorodnimi društvi z medsebojnimiPred vhodom v Šlajmerjev dom bolnike in zdravstveno osebjenavdihuje marmorna plastika akademskega kiparja LojzetaDolinarja. Zdravstvenemu osebju stoji ob strani pri njihovemdelu grška boginja zdravja Hygieia, hči grškega boga medicineAsklepia. Plastika je nastala leta 1940 in je ena najlepših vslovenski medicini (velikost 160 x 70 cm).Detajl Dolinarjeve plastike Hygieiae – »polaganje rok« –božanski dotik zdravnika, ki zdravi, spodbuja, vliva zaupanjein pomirja.40 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


iz zgodovine medicineobiski srbskih in posebno hrvaških zdravnikov so dopolnjevaleslovenski razvoj, služile za izmenjavo znanja in operativnihizkušenj. Edo Šlajmer je bil častni član srbskega zdravniškegadruštva in združenja čeških zdravnikov ter njun dopisni član,poleg tega pa je bil tudi član najvišjega sanitetnega sveta naDunaju in mednarodnega zdravniškega združenja v Bruslju.Po upokojitvi se je dr. Šlajmer za nekaj časa posvetil zasebnipraksi, leta 1922 pa se je preselil v Šentvid pri Ljubljani in zdelom povsem prenehal. Umrl je 23. decembra 1935. Pokopanje na ljubljanskem Navju. Mestna občina Ljubljana ga je že 10.februarja 1914 izvolila za častnega meščana, Ljubljančani pa sose mu po njegovi smrti poklonili še s spomenikom in Šlajmerjevoulico.Šlajmerjev domNa Slovenskem so ob koncu 19. stoletja, večina pa med obemasvetovnima vojnama, nastajali prvi zasebni sanatoriji. Običajnoso bili zgrajeni na pobudo premožnejših posameznikov; samoplačnikomnaj bi omogočili kakovostne zdravstvene storitve,možnost izbiranja zdravnika in bolj oseben pristop.Šlajmerjev dom je bil v lasti Trgovskega bolniškega in podpornegadruštva. Ustanovljen je bil leta 1932 in imel 32 postelj; sprizidkom leta 1938 se je število postelj povečalo na 90 in jetako postal največji slovenski sanatorij.Šlajmerjev dom sta leta 1930 projektirala slovenska arhitektaDomicijan Serajnik in Janko Omahen, Plečnikova učenca.Gradili so ga med leti 1931 in 1940, in sicer s sredstvi Trgovskobolniškega in podpornega društva, Pokojninskega zavoda zanameščence v Ljubljani in Mestne občine ljubljanske. Obsegalje fizioterapevtski oddelek v kleti, otorinolaringološko ininternistično ambulanto, rentgensko sobo, interni oddelek vpritličju, kirurški oddelek v 1. nadstropju ter porodniški oddelekin ambulanto za šoloobvezne otroke v 2. nadstropju.Kača na stopnišču Šlajmerjevega doma, lep detajl Plečnikovihučencev.Detajl s stopnišča pred Šlajmerjevim domom.Spominska plošča ustanoviteljev Šlajmerjevega doma izpreddverja stavbe današnje Ortopedske klinike. Nad njo slikakirurga Eda Šlajmerja.Še en detajl iz avle.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>41


iz zgodovine medicineNamenjen je bil predvsem operativnemu zdravljenju članovdruštva, vodil ga je zdravnik kirurg dr. Lojze Kramarič. Med2. svetovno vojno so v njem konspirativno zdravili partizanskeranjence in pod lažnimi diagnozami skrivali ilegalce. Po 2. svetovnivojni je bil nacionaliziran in spomladi 1947 se je v stavbovselila Ortopedska klinika, ki je tu še danes.Šlajmerjeva ulicaKjer je bila nekoč Stara pot, danes od Zaloške ceste do Malenškoveulice poteka Šlajmerjeva ulica s hišnimi številkami od 1do 8. Če se sprehodimo kar po vrsti, na začetku ulice vidimonekdanji sanatorij, ki je bil v lasti Cerkve, Leonišče, kjer je dr.Šlajmer pogosto operiral, zdaj pred njim stoji njegov spomenik.Danes v Leonišču domujejo Center za hemodializo Kliničnegacentra in ginekološke ambulante. Le nekaj korakov naprejpo Šlajmerjevi ulici pridemo do ljubljanske porodnišnice inginekološke klinike, proti koncu ulice pa se nahaja Zavod RS zatransfuzijsko medicino.Spomenik Edu ŠlajmerjuPoleg ulice, poimenovane po njem, nas na vélikega kirurgaspominja tudi njegov kip, ki stoji ob Leonišču. Zanj se je zavzelmestni svetnik Viktor Andrejka, tako da je bil v začetku leta1937 ustanovljen poseben odbor. Njegov predsednik je bil župan,dr. Juro Adlešič, prvi podpredsednik je bil primarij dr. IvanJenko, drugi podpredsednik Viktor Andrejka, člani pa so bili dr.Božidar Lavrič, dr. S. Kranjec, dr. Lojze Kramarič, dr. FranceStele in dr. Rudolf Molè.Odbor je v sodelovanju z Zdravniško zbornico zbral denar inobjavil natečaj za Šlajmerjevo podobo. Izbran je bil predlogkiparja Zdenka Kalina, ki je dobil naročilo za izdelavo kipa. Vbron ga je vlil livar Franc Mostar. Okolico spomenika so uredilipo zamisli arhitekta Iva Spinčiča, inženir Lenarčič pa je izsvojega kamnoloma v Ribnici na Pohorju daroval granit za podstavek.Ko je bil spomenik nared, ga je Viktor Andrejka predštevilnimi zbranimi slovesno odkril 18. maja 1939. Navzočaje bila Šlajmerjeva družina, potomci in drugi sorodniki, županmestne občine dr. Juro Adlešič, člani spomeniškega odbora,zastopniki banske in vojaške uprave ter predstavniki univerze inštevilnih drugih ustanov.Tako je Edo Šlajmer, pionir sodobne slovenske kirurgije, izjemnobogato ohranjen v osrčju slovenske medicine in je domačne le zdravstvenemu osebju, ampak tudi laični javnosti.Foto: Blaž BertonceljMesto Ljubljana je ponosno na svoje velike ustvarjalce. Bolnišničnomesto naj bi prepredale ulice, poimenovane po pionirjihslovenske medicine, kot je to na Dunaju. Šlajmerjeva ulicas samo devetimi številkami je pri tem svetla izjema.PopravekV prispevku o nevrologu prof. dr. Ivanu Marinčiču vdecembrski številki revije Isis je napačno zapisano, da jeučbenik nevrologije iz leta 1968 spisal prof. Marinčič.Njegov avtor je bil prof. dr. Peter Kartin.Šlajmerjev bronasti kip, delo akademskega kiparja ZdenkaKalina iz leta 1939. Stoji pred Leoniščem in ponosno čuvavisoko kirurško umetnost v ljubljanski bolnišnici.42 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavecprejela visoko nagrado Mestneobčine KranjJana Furlan HrabarProf. dr. Zvonka Zupanič Slavec, zdravnica in profesoricana Inštitutu za zgodovino medicine na Medicinski fakultetiv Ljubljani, ki se strokovno ukvarja predvsem z zgodovinoslovenske medicine 19. in 20. stoletja, je prejela na predvečerobčinskega praznika Mestne občine Kranj in pesnikovegarojstva Prešernovo nagrado mesta Kranj. Nagrado je prejelaprav na večer, ko bi sicer vodila zdravniški koncert v Slovenskifilharmoniji, kot že skoraj 20 let zapored. V Kranju, kjer živi, soprepoznali njen pomemben prispevek k ohranjanju zgodovinezdravstvene kulture na Slovenskem in tudi v njihovem kraju.Opus prof. dr. Zupaničeve je kljub mladosti presenetljivo obsežen,bibliografija obsega nad 900 del, med njimi nad 50 knjig,izstopa predvsem delo Družinska povezanost grofov Celjskih,ki sloni na preučevanju njihovih lobanj, nadalje okoli 500 člankov,nad 100 radijskih in televizijskih oddaj ter razstav. Pogostonas seznanja v reviji Isis in Zdravniškemu vestniku z zanimivimiživljenjepisi slovenskih zdravnikov. Večkrat je vabljenapredavateljica doma in v tujini.Skoraj 20 let že vodi ljubljanski KUD Kliničnega centra inMedicinske fakultete, je duhovita in simpatična voditeljica nanjihovih številnih prireditvah ter zdravniških koncertih.Kranjskemu okraju in mestu Kranj, kjer živi s svojo družino stremi otroki, je tudi posvetila pomembne prispevke: preučevalaje zgodovino bolnišnice Golnik in v prvem delu podrobnoraziskala in osvetlila epidemijo jetike na Slovenskem. Skupnoje objavila za Golnik tri monografije. Nadalje je objavila knjigoRuska kapelica pod Vršičem, ki je posvečena ruskim ujetnikommed prvo svetovno vojno. Osebno jo je predstavila v Moskvi, vruski Dumi in bila leta 2007 izbrana med gorenjske osebnostileta. Konec novembra 2011 je objavila knjigo o projektih znanegakranjskem gradbenika in podjetnika Josipa Slavca (1901–1978)(po letu 1945 je iz njegovega podjetja nastalo jedro Gradisa). Znjo je iztrgala iz pozabe njegov prispevek pri izgradnji za Kranjprepoznavnih zgradb, številnih mostov in cest na Gorenjskem indrugod, v povojnem obdobju pa je zgradil tudi večino zdravstvenihstavb v Kranju. Prav tako je na Golniku gradil in obnavljalstavbe bolnišnice v pred- in povojnem času. Na stavbi nekdanjegahotela Stara pošta, ki ga je zgradil, so med svečanostjo ob iziduknjige 30. novembra 2011 postavili njegov doprsni kip, delo akad.kiparke Irene Brunec - Tébi. Odkritje kipa so spremljale prelepeslovenske domoljubne pesmi.Zaradi vseh omenjenih dosežkov, vključno s številnimi družbenimiaktivnostmi, je prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec prejela 2.decembra 2011 veliko plaketo mestne občine Kranj; čeprav rojenaŠtajerka, je postala tudi priljubljena meščanka mesta Kranj.Ugleden tržaški zdravnik Marino Andolinamed dobitniki zahvalne listine na zaključnislovesnosti akcije Ljudje odprtih rokJožica PlanincO dobrih dejanjih se v primerjavi s slabimi premalo piše.In kaj so sploh dobra dela? To so tista dejanja, za katera nezahtevate plačila, so narejena s srcem, s pravim občutkom zasočloveka. Dobra dela so mnogim zdravnikom in zdravnicamZanimivoZgodovinarka medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavecprejema veliko plaketo Mestne občine Kranj (foto: Boni).del vsakdanjega življenja. Eden izmed njih – prof. dr. MarinoAndolina iz Trsta – je bil 16. novembra 2011 na prireditviv Narodni galeriji v Ljubljani deležen javne zahvale za svojadobra dela za blaginjo soljudi. Ni se sicer povzpel »na najvišjoRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>43


Zanimivostopničko«, a je bilo njegovo humanitarno delovanje doma in posvetu opaženo in mnogo je tistih, ki so mu za njegova človekoljubnaprizadevanja hvaležni – prejel je namreč zahvalno listino,kar je hkrati za zamejsko zdravstvo še posebej spodbudno. Malebolnike, ki jim v domačih državah niso mogli in niso znalipomagati (tudi iz Iraka, Černobila, držav nekdanje Jugoslavije vokviru fundacije, katere ustanovitelj je dr. Andolina), so namrečprav v Trstu operirali, tudi brezplačno, kar pa zaradi aktualnihgospodarskih težav postaja vse težje.Prof. dr. Marino Andolina, zdravnik v otroški bolnišnici BurloGarofolo v Trstu, je človek z velikim srcem, humanist, velikoje naredil za male paciente iz vseh koncev sveta. Diplomiralje pred štiridesetimi leti, končal specializacijo iz pediatrije inkasneje še imunologije. Njegova stalna postaja je Trst, številneobčasne pa po vsem svetu. Na noge je pomagal centru za presaditvekostnega mozga v Genovi, prve presaditve je opravil vBagdadu, Beogradu ter Samari v Rusiji. Humanitarni delavec jepostal v katastrofalnem potresu v Furlaniji leta 1976, pomagal jev Armeniji, Libanonu, Bosni, na Kosovu, v Iraku, Afganistanu,Darfurju … (M. Muženič). Marino Andolina je drzen inobenem znanstveno neoporečen. Pozornost posveča predvsemnajšibkejšim članom družbe, ker so je potrebni in se zanje lemalokdo zmeni (S. Spetič).Ker sta v novembru sovpadala dva dogodka: zaključek akcijeLjudje odprtih rok v Ljubljani (16. novembra) in otvoritvenidogodek projektaTrans2Care (21. novembra) na sedežuUniverze v Trstu (v tem projektu v okviru čezmejnega sodelovanjamed Slovenijo in Italijo partnersko med trinajstimiraziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ter ustanovamizdravstvene oskrbe sodelujeta tudi Pediatrični inštitut IRCCSBurlo Garofolo v Trstu ter Univerza v Novi Gorici – UNG),sem na UNG naslovila vprašanje, ali je UNG doslej že navezalastike z dr. Marinom Andolino, znanstvenikom z mednarodnimiizkušnjami. Dr. Andolina namreč meni, da ima Slovenijavrhunsko medicinsko stroko in dobre bolnišnice, in si že nekajlet želi sodelovanja na znanstveni ravni.Iz kabineta rektorja UNG je Andreja Leban, dipl. ekon., za Isisposredovala naslednjo informacijo: »Direktnega sodelovanjaz dr. Andolino še nismo vzpostavili, pač pa teče sodelovanjez njegovimi sodelavci na Institute of Child Health IRCCSBurlo Garofolo v Trstu, ki je partnerska institucija v projektuTrans2Care in ga bomo v okviru tega projekta (2011–2014) sskupnimi raziskavami na področju celiakije še poglobili.«»Pomembna je medsebojna povezanost,« nagovarja drugidobrotnik – dobitnik zahvalne listine 2011 za svoja dobra dela,divaški župnik Tomaž Kodrič, ki vidi pot »v predanem delu inveri«. Meni namreč, da gresta »bogoslužje in karitativnost zroko v roki«. Tako bi lahko trdili, da gresta z roko v roki medicinain humanitarno delovanje.Človeka preseneti in gane, da je v današnji družbi tolikodobrih ljudi, za katere nihče ne ve, malih darovalcev, tudi ponekaj evrov, ki si jih odtrgajo in darujejo še bolj potrebnimod njih. Kako izpostaviti te male dobrotnike? V medijih soProf. dr. Marino Andolina na slovesnosti ob zaključku akcijeLjudje odprtih rok v Narodni galeriji v Ljubljani po prejemuzahvalne listine »dobrotnik 2011«.izpostavljeni tajkuni, govori se o njihovem bajnem »zaslužku«,o malih dobrih ljudeh in njihovih dobrih delih, vsakodnevnih,ki pletejo zlate nitke iz srca v srce, vlivajo upanje ter prižigajoiskrice v očeh, se molči. A prav zaradi teh ljudi je življenje lepše.Javno se ne izpostavlja ljudi, ki namesto zdrah nagovarjajo klepemu in dobremu, skrbijo za bolj kakovostno življenje soljuditiho, vztrajno iz dneva v dan skozi vse leto. Tudi zdravniki, sajnjihovega razdajanja soljudem ne moremo izmeriti. Preprosto– ne morejo delati več ali manj, ker enostavno naredijo vse zabolj kakovostno življenje pacienta. Ker je to zahteva njihovegapoklica. Pa četudi pogosto na račun kakovosti lastnega življenja– to je plemenitost.In prav ta »materialna in duhovna dobrota«, ki se nevidno pretakamed ljudmi, kamor roka države in institucij ne sega, vlivaupanje v jutri, pomaga marsikomu preživeti danes.»Tisoč nitk nas povezuje med seboj in med temi nitkami je tudiakcija »Ljudje odprtih rok«, ki jo revija Naša žena prireja žeosemnajsto leto zapored,« je prisotne nagovorila povezovalkaslovesnosti. Akcijo podpira Ministrstvo za delo, družino insocialne zadeve.Dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeveje v slavnostnem nagovoru poudaril, da država ne zmore vsegain da zato pomenijo prostovoljstvo, solidarnost in dobrodelnostpomembno dopolnilo. Izrazil je tudi vse spoštovanjedobitnikom priznanj in zahvalnih listin za njihova dobra dela,za pristno skrb za sočloveka, še posebej, ker stojijo ob straniotrokom in ostarelim ter tako s svojimi dejanji dajejo zgled zadobrodelnost.44 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


ZanimivoV letu 2011 sta v komisiji za izbor prvih treh sodelovali tudionkologinja Metka Klevišar, izjemna osebnost 1994, ter anesteziologinjaMojca Senčar, izjemna osebnost 2004. Priznanjaz zlatim golobčkom, posnetkom okrasne zaponke iz 5. stoletja,pa so letos prejeli: za dobrotnico Danica Ozimic iz Mežice, zadarovalca Novalija Muminovič iz Šoštanja, za izjemno osebnostMajda Štruc iz Maribora, za dobrega človeka so bralci izglasovaliNado Verbič iz Ljubljane.Prireditev sta popestrili pevka Julija Kramar ter folklorna skupinaVeseli Marki iz OŠ Beltinci.Toliko topline v srcih sodelujočih in obiskovalcev, ki je je bilonamenjene ta dan dobitnikom priznanj in zahval za njihovadobra dela, s katerimi dan za dnem skrbijo, da je nemočnim inpomoči potrebnim vsaj za trenutek lepše in boljše, nas je medseboj zares povezalo z zlato nitko ter spodbudilo, da še naprejsleherni izmed nas doda kapljico dobrote. Urednica Naše ženeMarta Krpič je v svojem nagovoru poudarila, da drug brez drugegane moremo in da je prav 16. november 2011 dan, ko je bilavsa pozornost namenjena dobitnikom priznanj in javnih zahval,da bi začutili našo hvaležnost.Kdaj bo na vseh področjih, tako kot je to v zdravstvu, skrb zadrugega postala osrednja vrednota? Čeprav brez posebnegavidnega priznanja družbe uresničuje to vrednoto, ko opravljasvoje poslanstvo, na stotine zdravnikov in zdravnic ter drugihzdravstvenih delavcev, je fluid njihovemu delu vedno znova odprimera do primera prijeten občutek, da so naredili nekaj dobregain koristnega za izboljšano življenje soljudi, svojih pacientov.HPV, preventiva in kralji uliceAlenka Trop SkazaKot epidemiologinja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celjesem se udeležila (žal) le drugega dneva 42. Memorialnegasestanka profesorja Janeza Plečnika z naslovom Tumorjiv povezavi z okužbo s človeškimi virusi papiloma (HPV).Mednarodni simpozij se je odvijal 1. in 2. decembra na Medicinskifakulteti v Ljubljani.Prvega decembra sem imela obveznosti s »pokrivanjem« regijskihmedijev obveščanja, ki tradicionalno poročajo o svetovnem dnevuboja proti aidsu in v pogovorne oddaje vabijo predstavnike območnihzavodov za zdravstveno varstvo. Že dan pred 1. decembromsmo imeli v hiši pravo paniko, saj je kot po čudežu izginilaskromna zaloga rdečih pentelj in kondomov, ki so jih imeleshranjene moje sodelavke, odkar je čas »debelih krav« pokrivanjas »promocijskim« materialom mimo. »Le kje bomo letos dobilevsaj nekaj rdečih pentelj?« Zadrego smo rešile z nakupom rdečegatraku v cvetličarni in hitro izdelavo simbola boja proti aidsu.In z grenkobo se spomnim, kako smo včasih območni zavodi zazdravstveno varstvo pred 1. decembrom dobili pošiljko kondomov,rdečih pentelj, plakatov, s katerim smo oskrbeli regijskekoordinatorje zdravstvene vzgoje, zdravstvene domove, šole,imeli promocijske stojnice… Vse to je že oddaljen spomin.Kot že napisano v uvodu, sem se v petek, 2. decembra, iz Celjaodpravila v Ljubljano. Megla na cesti, zoprno vreme, previdnavožnja v drugo klet parkirne hiše in sprehod do Korytkove 2.Bogat strokovni del srečanja, pavza in klepet s kolegicami, s katerimise srečujemo bolj oziroma manj pogosto. Beseda da besedotudi o službi oziroma ustanovah, kjer smo zaposlene. In meena vpraša, ali sem še vedno na IVZ-ju? Pojasnim, da je IVZ(Inštitut za varovanje zdravja) krovna preventivna organizacija vdržavi, da pa imamo v vsaki od devetih regij Območni zavod zazdravstveno varstvo, kjer izvajamo naloge javnega zdravja. In sespomnim nomenklaturne »tranzicije« s področja zdravstva, koje ZIRS (Zdravstveni inšpektorat Republike <strong>Slovenije</strong>) še velikokratsanitarni inšpektorat, Ministrstvo za zdravje Ministrstvoza zdravstvo… Še dobro (komentiram za svoje področje dela),da kolegi in ljudje vedo, kaj delamo na Zavodu za zdravstvenovarstvo Celje, pa čeprav nas včasih še vedno kdo poimenujeZavod za socialno medicino in higieno.Odmor se je končal, srečanje se je nadaljevalo. Osebno me jezelo zanimal sklop Cepljenje in preventiva. Odkar je v Slovenijoprišlo cepivo proti HPV in s tem najuspešnejša preventiva protiHPV-okužbam, se v svoji regiji skupaj s številnimi kolegicamiin kolegi trudim ozaveščati o pomenu tega cepljenja.In kaj so pokazali odstotki precepljenosti za prvo kohortošestošolk, ki smo jih v šolskem letu 2009/10 v okviru rutinskegaprograma cepljenja cepili proti HPV? Podatki so pokazali, da jecepljenih blizu polovica deklic (1).»Zakaj ne dosežete višji odstotek cepljenja?« sprašujejo naMinistrstvu za zdravje in kot merljivi cilj uspešnosti strokezahtevajo boljši rezultat precepljenosti. Izkušnje pa kažejo, da vregijah, kjer so bili uspešni v neposredni komunikaciji s starši,dosegajo bistveno višji odstotek precepljenosti, kot je slovenskopovprečje. In kaj to v praksi pomeni? Pomeni, da v svojemprostem času ob petih popoldne skupaj s kolegicami hodimo poosnovnih šolah in na roditeljskih sestankih seznanjamo staršeo HPV, posledicah okužbe, ABC-preventivi in cepljenju. Aceljska regija je velika, ima 300.000 prebivalcev, 74 osnovnihmatičnih šol, da o podružnicah ne govorim. Smo za ozaveščanjein zdravstveno vzgojo odgovorni le neposredni izvajalci naterenu brez nacionalne strategije promocije, informiranja indenarja za te namene?Po drugi strani kažejo podatki iz evropskih držav, ki so prav takokot Slovenija uvrstili cepljenje proti HPV v rutinske programecepljenja, da v večini dosegajo podobne ali pa nižje odstotke precepljenosticiljne populacije. Države, ki so v zajetju uspešnejše, pa soimele izdelane nacionalne kampanije ozaveščanja in promocije (2).Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>45


ZanimivoOzaveščanje je temelj preventive in tudi korak k zmanjševanju neenakostiv zdravju, saj je popolnoma drugače, če cepljenje zavračadobro poučena in informirana oseba, kot pa če ga ljudje zavračajozaradi nepoučenosti, nekritičnih in nepopolnih informacij. In semzopet pri svoji »priljubljeni« promociji cepljenja, v katerega trdnoverjamem. Sama sem že v januarju leta 2007 proti HPV-okužbicepila svojo hčerko. In ko sem se o koristih cepljenja pogovarjalas kolegico ginekologinjo ter ji svetovala, da naj proti HPV cepisvojo hčer, je bil komentar »da bo pogledala, kakšnega fanta bo hčiimela.«Breme raka na materničnem vratu v Sloveniji je kljub velikemuuspehu programa ZORA (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb)še vedno visoko v primerjavi z razvitimi državami Evrope.V letu 2009 je bilo v Sloveniji odkritih 129 žensk z rakom namaterničnem vratu (incidenca 12,5/100.000), kar je bistveno manjkot v letu 2003, ko je bilo odkritih 210 žensk in je bila incidenca20,6/100.000 (3). Kako doseči še boljše zajetje žensk, je temeljniproblem, saj podatki kažejo, da večina bolnic z rakom materničnegavratu že leta ni bila na ginekološkem pregledu. Tako je bilozamujeno odkrivanje predrakavih sprememb na materničnemvratu in njihovo zdravljenje.Strokovno srečanje se je končalo, hitim proti garažni hiši. Priparkirnem avtomatu za plačilo parkirnine naletim na mladoprodajalko Kraljev ulice. Še nikoli nisem kupila časopisa. Če me»klošarji« nagovarjajo za drobiž, pobrskam po denarnici in dam,kolikor drobiža imam. Včasih me kdo začudeno pogleda, a jazpravim, da zaradi tega ne bom obubožala, bom pa nekomu takoali drugače polepšala dan. Dekle me vpraša, ali bom kupila časopis.»Počasi, naj najprej plačam,« ji odvrnem. Vtaknem bankovec za 20evrov (račun je znašal 16 evrov), avtomat mi vrne razliko. Deklevprašam, koliko stane časopis. »Evro,« odvrne »pa če imate kakšenkovanec viška…« Stresem denarnico, pridodam štiri evre in žalostnagrem dalje. Dekle je zelo mlado, imam hčerko njenih let.Med vožnjo domov razmišljam o usodah ljudi, o temah, ki semjih ves dan poslušala, o delu, ki me čaka, ko pridem domov,poslušam radio, kjer komentirajo aktualno politično dogajanje,kilometri polzijo, tuneli so že vsi za mano.Še malo, pa bom doma.1. Inštitut za varovanje zdravja. Precepljenost (delež cepljenih) deklic 6. razredov OŠs tremi odmerki cepiva proti HPV, šolsko leto 2009/20010. Pridobljeno 5. 12. 2011 sspletne strani: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=201&pi=5&_5_id=1399&_5_PageIndex=0&_5_groupId=322&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=201-5.0.2. Eurosurvaillance.The current state of introduction of human papillomavirus vaccinationinto national immunisation schedules in Europe: first results of the Venice22010 survey. Pridobljeno 5.12.2011 s spletne strani: http://www.eurosurveillance.org/viewarticle.aspx?articleid=197303. ZORA. Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnegavratu. Onkološki inštitut Ljubljana. Pridobljeno 5. 12. 2011 s spletne strani: http://zora.onko-i-.si/Skodelica kave, simpatični Francozi,obisk knjižnic v Lillu in študij medicineStrokovno izpopolnjevanje na Katoliški univerziv Lillu, od 16. do 20. maja 2011Stanka JelencUvodFrancijo je sredi maja stresla politična afera, ki jo je sprožil62-letni Dominique Strauss-Kahn, sedaj že nekdanji direktorMednarodnega denarnega sklada, ko je domnevno spolnonapadel sobarico v enem izmed newyorških hotelov. Njegovefotografije je bilo opaziti na naslovnicah dnevnih časopisov, zanjimi pa so se skrivali mrki in togi obrazi njegovih privržencev,pa tudi hudomušni obrazi nasprotnikov, ki so ob pitju jutranjekave spremljali domače dogajanje.Tudi obrazi študentov na Medicinski fakulteti v Lillu so bili vponedeljek 16. maja precej resni, predvsem pa zaskrbljeni. Njihburno dogajanje na političnem prizorišču ni preveč zanimalo.Pred njimi je bila precej težja preizkušnja, imenovana »Concours«,selektivni izpit ob koncu 1. letnika, ki bo le enemu izmedpetih študentov odprl vrata v višji letnik.Ponedeljkovo jutro se je že počasi prevesilo v popoldne, ko semv družbi simpatičnega Olivierja Bodarta spoznavala kampus46 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>katoliške univerze v Lillu. Pred mano je bil zanimiv tedenusposabljanja na francoski univerzi v okviru programa Erasmus– mobilnost zaposlenih. Še toliko bolj, ker sem se znašlav francosko govoreči deželi, ki me je očarala s svojo kulturo,prijaznimi ljudmi in nadvse lepo zvenečim jezikom. Oh, kakoso me roke bolele že prvi dan, ko sem na ulici v svoji minimalističnifrancoščini iskala restavracijo, potem pa sem za večerjonamesto ribe (poisson) naročila kar strup (poison). Francozi sobili strašno prijazni in pripravljeni pomagati, kar naprej so menaslavljali z »madame« in mi ponujali »café«, le angleščine nisoznali ali pa je niso hoteli govoriti.Na univerzi je bilo seveda povsem drugače, saj je večina komunikacijepotekala v angleškem jeziku.Mesto Lille je čudovito»Lille est une belle ville!« je skovanka, s katero domačini svetupredstavljajo svoje lepo mesto, ki je bilo leta 2004 tudi evropskaprestolnica kulture. Tudi še danes je po zaslugi županje Martine


ZanimivoAubry v mestu čutiti živahen kulturni utrip, veliko je gledališčin kinodvoran, male ozke tlakovane ulice v centru so namenjenesamo pešcem, vsepovsod so prijetni lokali, mali butiki, pekarnein slaščičarne.Lille leži na severu Francije, zaradi bližine Belgije je čutiti močanflamski vpliv, ki se še najbolj odraža v rdeče-rjavih opečnatihstavbah, ki prevladujejo v starem delu mesta.S hitrimi vlaki TGV si v 35 minutah v Bruslju, eno uro potrebuješdo Pariza, do Londona pa potovanje traja slabi dve uri.Približno 100 milijonov Evropejcev živi in dela na tem širšempodročju, ki predstavlja eno najbolj gosto naseljenih in najboljrazvitih regij v tem delu Evrope, kot tudi na svetu. Lille je tudirojstno mesto dveh pomembnih osebnosti, generala in revolucionarjaCharlesa de Gaulla ter mikrobiologa Louisa Pasteura.»La Cathó«Po številu prebivalcev je Lille nekoliko manjši od Ljubljane, imapa kar 110.000 študentov, kar ga uvršča med najpomembnejšauniverzitetna mesta v Franciji. Ima tri javne in eno zasebnouniverzo, že omenjeno katoliško univerzo Université Catholiquede Lille.»Vprašaj za La Cathó!« mi je svetoval Olivier, ko sem se v prvihdneh zgubljala v ozkih mestnih ulicah starega dela Lilla in nikakornisem našla poti nazaj do svoje sobice v študentskem naselju.V mestu je tudi zelo znana Fakulteta za novinarstvo, ena najstarejšihin najboljših v Franciji.Katoliška univerza je bila ustanovljena že leta 1875, kasneje, tj.leta 1973, pa so se fakultete in raziskovalni centri združili v enotnofederacijo, danes imenovano Université Catholique de Lille.Na največji zasebni francoski univerzi je šest fakultet, 20 visokihšol in inštitutov ter zasebni bolnišnični kompleks s 700 posteljami,kjer študenti medicine ter sorodnih ved opravljajo prakso.»La Cathó« se nahaja v samem mestu in ne na njegovemobrobju, kar je neke vrste posebnost in zanimivost tegakampusa. Do centra je slabih 15 minut hoda, do bližnjega parkaše manj. Ko so pred leti študente v anketi spraševali, ali bi seželeli preseliti na novo lokacijo na obrobju mesta, je večinaodgovorila negativno.Stare opečnate stavbe v gotskem stilu delujejo precej vzvišenoin turobno. Prostora zmanjkuje in niti ne ustreza več sodobnimnačinom poučevanja v 21. stoletju, zato so v zadnjih letihzgradili številne nove stavbe in prizidke, ki se včasih bolj, včasihmanj lepo skladajo s celotno podobo univerze.Trenutno je na univerzi 22.660 rednih študentov na 140 različnihštudijskih programih. Poleg domačih imajo tudi 1.900 tujihštudentov iz 88 držav. »La Cathó« sodeluje kar s 350 univerzami,med njimi sta tudi Univerza v Ljubljani in Univerza vMariboru. Mednarodnih izmenjav v tujih deželah se vsako letoudeleži približno 1.000 študentov.Na kampusu je 2.000 sob oz. manjših apartmajev namenjenihštudentom, ostali prebivajo v podnajemniških stanovanjih. SrediZanimiva notranjost Medicinske fakultete (Faculté Libre deMédicine).maja je bilo kar živahno, predavanja so se zaključila, začelo se jeobdobje izpitov.Študij medicine v Francijiin zloglasni »concours«Pa se vrnimo k študentom medicine in že omenjenemu »concoursu«.»Zelo težak študij! Najtežje je priti v 2. letnik, le malemu številuštudentov to uspe.«»Grem raje v Švico, študij medicine se zdi v Franciji res precejgrozen!«Takšna in podobna mnenja sedanjih in bodočih študentov semnašla na spletnih forumih, kar se je potrdilo tudi v času mojegaobiska v Lillu.Vrata v 1. letnik medicine so odprta vsem študentom poopravljenem zaključnem izpitu ob koncu srednje šole. Sprejemnihizpitov ni. Prava selekcija nastopi ob koncu 1. letnika,ko sredi maja po vsej Franciji študenti opravljajo že omenjeneizpite »concours«. Le vsak peti študent ga opravi uspešno, povrhvsega pa je število vpisnih mest v 2. letniku še dodatno omejenos posebno kvoto, imenovano »numerus clausus«, ki jo določitapristojni ministrstvi za zdravje in za šolstvo.Če ti ne uspe prvič, lahko izpite ponovno opravljaš naslednjeleto. Če tvojega imena tudi takrat ni na seznamu uspešnihštudentov, ni več druge možnosti, kot da se odločiš za študijv tujini ali pa za sorodna področja, npr. zdravstveno nego,babištvo ali farmacijo. Na žalost si po letu ali dveh še vednopovsem na začetku.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>47


ZanimivoV Franciji se za študij medicine vsako leto odloči približno40.000 študentov, le 10 do 20 odstotkov jih uspešno opravi»concours«. Lahko si predstavljate kruto razočaranje in frustracijevseh teh mladih ljudi po končanem prvem letniku, koostanejo povsem praznih rok ne glede na ves vloženi trud.Poleg bolonjske reforme v letu 2007, v Franciji v šolskem letu2010/11 poteka tudi nacionalna prenova študija medicine, kinaj bi rešila omenjene težave. Študijske programe splošne indentalne medicine, farmacije ter babiške nege so v 1. letnikuzdružili in jih poimenovali v »health studies«, za vse smeri paso uvedli enoten predmetnik v 1. semestru. Po končanem 1.letniku študenti lahko opravljajo izpite iz enega od navedenihpredmetov, v primeru, da »concoursa« ne opravijo, pa imajo večmožnosti za nadaljevanje študija na sorodnih študijskih smerehin jim ni treba začeti povsem od začetka.Še druga preizkušnja na potido zdravniškega poklicaNaslednja preizkušnja v študijskem obdobju bodočega zdravnikanastopi v 4. letniku, ko se začno priprave za končni izpit,imenovan »examen national classant«. Tudi ta poteka na nacionalniravni ob koncu 6. letnika, dosežen uspeh pa močno vplivana izbiro specializacije, tako na vrsto kot tudi kraj izvedbe. Tehje omejeno število, vsako leto potrebno kvoto določi vlada, ministrstvoza zdravje v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo. Vletu 2011 je na voljo 7.750 specializacij za 11 različnih področij,največ jih je razumljivo za Pariz, in sicer kar 1.337. Manjša mestajih dobijo manj, npr. Lille le 477 mest. Za kirurga v Parizuje potreben precej boljši rezultat kot za družinskega zdravnikav kakem manjšem francoskem mestu. Najboljši lahko izbirajo,tisti s slabšimi rezultati sprejmejo, kar je še ostalo.Obvezni staž za bodoče zdravnike traja različno dolgo, do 3 letaza zdravnika splošne medicine ter 4 do 5 let za specialističnapodročja. V obeh primerih se 9- do 11-letno obdobje zaključi spripravo in zagovorom diplome pred komisijo, ko prejmeš naziv»Diplome d‘Etat de docteur en médecine«.Stara medicinska fakulteta»Danes je pa precej glasno pri nas!« se je opravičeval Olivier inhitel zapirati okna svoje pisarne. Na dvorišču sem že ob prihoduopazila dva delovna stroja, nekaj delavcev, s streh pa je predtem priletelo par starih opek. Medicinska fakulteta »FacultéLibre de Médecine« namreč domuje v stari, sicer ugledniin spoštovanja vredni zgradbi iz leta 1876. Pa sem ga hitropotolažila, da imamo tudi v Ljubljani trenutno gradbišče in dasem že vajena brnečih zvokov vseh vrst strojev. Razlika je le vtem, da bo prenova njihove fakultete trajala kar tri leta, kar boverjetno kar precej naporno za študente.Vhod v stavbo obkroža velik, urejen vrt z visokimi drevesi, za katerimse je skrivalo temačno pročelje fakultete. Notranjost je precejbolj prijazna, gotski rebrasti oboki so prijetno osvetljeni in živahnihbarv, kar je rezultat obnove v zadnjih letih. Pred tajništvom sem siogledala na steni nanizane fotografije bivših dekanov, tam je stalatudi stara lesena omara z anatomskimi modeli in skeleti. Na vratihsobe številka 16 je bil velik napis »Ne moti, izpiti!«, pomen besede»concours« pa sem tisti dan že poznala.Na oglasni deski je mojo pozornost pritegnil seznam letošnjihmednarodnih izmenjav, na katerem so poleg velikih dežel, kotnpr. Kanada, dejansko prevladovala imena držav tretjega sveta,kot so Kamerun, Mjanmar (bivša Burma) ipd. Kasneje so miobrazložili, da štejejo francoski študenti izmenjavo delno tudiza humanitarno pomoč v bivših francoskih kolonijah, znano paje, da ima Francija v njih tudi še danes velik politični vpliv.V letu 2011 študira na fakulteti skupno 1.012 študentov, in sicernajveč na programu medicine, malo manj pa na programih babiškenege, odontologije, fizioterapije in farmacije. Od 480 vpisanihštudentov v 1. letniku medicine študij nadaljujeta le 102 študenta.Knjižnice kot srce univerzeMoj obisk je vključeval tudi ogled knjižnic na samem kampusu.Medicinska fakulteta ima povsem svojo knjižnico, morda zatotudi najmanjšo. Ostale fakultete si delijo Univerzitetno knjižnicoVauban.Mlada Francozinja Alicia Decouvelaere me je popeljala v svetmedicinske literature. Učbeniki, obvezni in dodatni, ter različnevrste priročnikov ter druge dodatne literature so bili skrbnorazvrščeni po policah. Knjige so v glavnem v francoskem jeziku,angleščina je prava redkost.Za francoski trg skrbita dva založnika: Elsevier Masson in EditionsVernazobres-Grego. Študenti so v teh dneh večinoma vračaliizposojeno gradivo. Tako kot pri nas, je knjig premalo za vse, zatoje izposoja možna le za dva tedna z možnostjo enega podaljšanja.Medicinska knjižnica je odprta ob popoldnevih, od ponedeljkado petka med 13. in 19. uro, avgusta pa je zaradi poletnihpočitnic zaprta tri tedne.Tu naj omenim problem odprtosti francoskih univerzitetnihknjižnic, s katerim se ubadajo predvsem tuji študenti, saj jimni jasno, kako da so odprte manj kot 50 ur tedensko, kar jenekoliko pod evropskim povprečjem. Sam predsednik Sarkozyje temu problemu namenil veliko pozornosti in je oz. bo univerzitetneknjižnice finančno podprl, če se bodo odločile za daljšiodpiralni čas. Trenutno uspehov še ni prav veliko.Z obiskom sem nadaljevala v univerzitetni knjižnici Vauban,dokaj moderno opremljeni ustanovi iz leta 1996. Je v treh nadstropjihz osrednjim informacijskim pultom, 34 računalniškimimesti, manjšimi in večjimi študijskimi kotički ter čitalnico incelo avtomatom za vračanje knjig, ki pa je ravno v času mojegaobiska prenehal delovati. »Vauban« dejansko pokriva potrebevseh ostalih fakultet na kampusu.Poleg klasične ponudbe knjig, revij, priročnikov ter drugihtiskanih publikacij je tako kot povsod po svetu na voljo tudi vseveč elektronskih virov. Z nekaj kliki prebereš poglavje v določeniknjigi, prelistaš najnovejšo številko revije s svojega področja,48 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


ZanimivoGlavni vhod v medicinsko fakulteto.si določen članek natisneš ali pa ga po elektronski pošti posreduješkolegu. Tovrstna sodobna ponudba je na voljo v okviruDigitalne knjižnice Katoliške univerze v Lillu. Imena založnikovEbsco, Jstor, Sage in Elsevier pa vsepovsod v razvitemsvetu pomenijo kakovostno znanstveno literaturo, ki je vsakoleto dostopna po višji ceni. Kako zagotoviti zadostna finančnasredstva, pa je klasično vprašanje, ki zaposluje bibliotekarje invodstvo fakultete tako v Franciji kot tudi pri nas.Kot zasebna izobraževalna ustanova »Le Cathó« za omenjeneelektronske vire plačuje precej višjo ceno, kakor velja za javneuniverze. Tako kot v Sloveniji, je tudi v Franciji govora o skupninacionalni licenci, ki bi prost dostop do informacijskih virovponudila vsem, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, raziskovanjemin nasploh delujejo v skupno dobro.Digitalna knjižnica trenutno nudi dostop do 400.000 elektronskihknjig, 70.000 e-revij ter 55 podatkovnih baz za različna področjaznanosti, od naravoslovja, družboslovnih ved in humanistike.Dokumentacijski center zabiomedicinsko etikoTo je povsem samostojen specializiran dokumentacijski center,ki deluje v okviru Katedre za etiko na Medicinski fakulteti. Nakatedri je zaposlenih devet ljudi, njihova izobrazbena strukturapa je precej raznolika: imajo filozofa, sociologa, pravnika, medicinskosestro in celo duhovnika. Na katedri poteka dodiplomskištudij za področje etike in zdravja ter paliativne nege.V dokumentacijskem centru, ki obstaja od leta 1989 dalje, me jesprejela prijazna gospa Geneviève Regheere. Center načrtno zbira»Le Cathó«.različne vrste informacij in dokumentov, ki zadevajo različna moralno-etičnavprašanja, poleg tega pa je namenjen tudi raziskovanjuin izobraževanju študentov ter zaposlenih na Medicinski fakulteti,Šoli za zdravstveno nego ter Šoli za babištvo.Nova znanstvena spoznanja na področju genetskega inženiringa,reproduktivne tehnologije in evolucijske biologije človekunudijo nove možnosti za spreminjanje lastne narave in svojegaokolja. Teme, kot so samomor, uporaba matičnih celic, splav,medicinski poskusi na živalih, evtanazija, darovanje organovipd., niso samo občutljiva vprašanja, pač pa nudijo možnosti zazlorabo.Reševanje tovrstnih dilem zahteva multidisciplinarni pristoprazličnih strokovnjakov. Geneviève že več let gradi svojo podatkovnobazo za področje bioetike, v njo pa skuša vključiti članke,objavljene v znanstvenih revijah, prispevke iz knjig, poročila skonferenc in kongresov, delovna gradiva različnih komisij, kidelujejo v Evropski uniji, skratka poskuša najti vse, kar bo vpomoč njenim sodelavcem in bodo sami najbrž zaradi pomanjkanjačasa spregledali oz. sploh ne bodo našli.Vsak zapis opremi s ključnimi besedami, ki so ne glede na jezikizvirne publikacije vedno v francoščini. Trenutno je v zbirkiže 29.000 bibliografskih enot, ki uporabniku nudi enostavno»guglovsko« iskanje po avtorju, vrsti dokumenta in temi.Bil je petek, nad Cathójem je sijalo popoldansko sonce. ZOlivierjem spijeva še zadnjo kavo in se posloviva. Obljubi, dabo kmalu spet obiskal Ljubljano. Zatem pa odhitim na TGVin nazaj proti Parizu, tam me čakajo Montmartre, Monet inžidovska četrt Le Marais. To je pa že druga zgodba.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>49


MedicinaK naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikovInterna medicinaAndreja KocijančičPo osvoboditvi Jugoslavije sta se dr. Igor Tavčar in dr. LjudevitMerčun, profesorja interne medicine na Medicinski fakulteti vLjubljani, lotila pisanja Osnov interne medicine. Prvi zvezki so izšliže 1947. leta, torej dve leti po osvoboditvi. Prof. dr. Igor Tavčarje napisal naslednje zvezke: Klinika krvi, Klinika krvnih obtočil,Klinika ledvic in sečnih vodov. Prof. dr. Ljudevit Merčun je istegaleta dokončal Kliniko želodca in črevesja. Naslednje leto so izšleKlinika jeter ter Klinika žolčnih vodov in trebušne slinavke, kijih je ustvaril prof. dr. Igor Tavčar, prof. dr. Ljudevit Merčun paje prispeval Kliniko presnove, Kliniko endokrinih žlez in Klinikopljuč (brez tuberkuloze). Deseta knjiga (Klinika prehrane) jenekoliko zamujala. Leta 1952 jo je izdal prof. dr. Ljudevit Merčun.Čeprav je delo izhajalo v posameznih zvezkih, sta avtorja pokrilacelotno področje interne medicine. Paginacija teče skozi vsehdeset zvezkov. To je dodaten dokaz, da sta avtorja pisala učbenikpopolne interne medicine, ki pa je izhajal postopno, najverjetnejezaradi izrazite potrebe študentov tistega časa.Avtorja sta delo skromno poimenovala Osnove interne medicine.Pa ni tako. Ko danes prebiram njune knjige, sem prepričana, da staposegla mnogo dlje kot samo v osnove. Podala sta za tiste čase zeloizčrpne in sodobne poglede na medicino, kar jim je med drugimomogočil tudi študij na tujih priznanih medicinskih fakultetah.Samo primer iz endokrinologije, kjer sem najbolj doma. Prof. dr.Ljudevit Merčun piše v svoji Kliniki endokrinih žlez med drugimtudi o tkivnih hormonih, kar je bilo za tiste čase izrazito napredno.Citiram: Poleg žleznih hormonov, ki jih izločajo endokrine žleze,poznamo še nežlezne hormone, to je snovi, ki nastajajo v tkivu teručinkujejo samo na mestu nastanka ali v bljižni soseščini. K tkivnimhormonom prištevamo tudi nevrohormone... V letošnji izdaji Internemedicine v poglavju Bolezni endokrinih žlez je skoraj enaka razlagatkivnih hormonov. Avtorica piše: Drugo mesto nastanka hormonov indrugih kemičnih glasnikov so nevrosekrecijske celice, ki so lahko združenev možganska jedra... Hormon oz. celični glasnik lahko deluje že v celici,v kateri je nastal. Nadalje lahko prehaja v sosednje celice in uravnavanjihovo delovanje. Avtorja sta očitno bila na tekočem s sodobnosvetovno literaturo in sta s presenetljivo jasnovidnostjo povzelasmeri, ki so se izkazale v naslednjih desetletjih za pravilne. Sevedapa so očitne in izrazite razlike med obema učbenikoma v navajanjudiagnostičnih možnosti in v naštevanju različnih oblik zdravljenja.Sodeč po uvodu prof. dr. Igorja Tavčarja v prvem zvezku sta hotelaavtorja s pisanjem knjig dati študentom medicine slovenski tekstza učenje osnovnega predmeta medicine. Ta ista pobuda je vodilaavtorje prve izdaje učbenika Interna medicina leta 1993, torejdobri dve leti po osamosvojitvi <strong>Slovenije</strong>. Pisanje učbenika internemedicine je spodbudilo tudi druge katedre Medicinske fakultete vLjubljani, da so pričeli s pisanjem lastnih učbenikov.Ni mi znano, na kolikšno, če sploh kakšno, naklonjenost je naletelopisanje prof. dr. Tavčarja in prof. dr. Merčuna med študenti in medostalim učnim osebjem tedanje Interne klinike. Vem pa, da našaodločitev, napisati lastni učbenik interne medicine, na Katedri zainterno medicino MF ni naletela na splošno odobravanje. Obratno,morali smo se zelo potruditi, da smo prepričali nekatereposameznike, da slovenski študentje medicine zaslužijo pisanoslovensko interno medicino, pa čeprav ne bo v vseh segmentih taka,kot so veliki in priznani angleški učbeniki. Sreča je bila, da je biloveč posluha na dekanatu in je zato naše delo dobilo status učbenikainterne medicine.Osnove interne medicine sta pisala dva avtorja, zadnjo izdajoInterne medicine pa 167. Osnove interne medicine imajo skupno781 strani, četrta izdaja Interne medicine pa 1145 strani. Internamedicina se je v zadnjih 60 letih tako razmahnila, da obvladovanjecelotne ali vsaj polovice interne medicine ni več možno. Učbenik stoliko avtorji ima svoje pomanjkljivosti, hkrati pa tudi svoje prednosti.Prisili avtorje, da na interdisciplinarnih področjih poenotijosvoje poglede. Deluje torej kot faktor kohezije med posameznimivejami interne medicine. Hkrati promovira učbenik v okoljih, izkaterih izhajajo različni avtorji, in ga na ta način popularizira.Neverjetno je, kako hitro je vseh deset knjig Osnove interne medicinepotonilo v pozabo. Sama sem interno medicino v Ljubljaništudirala leta 1963 in 1964. V tem času nihče, vklučno z mano, nivedel, da obstaja slovenski učbenik, kaj šele, da bi kdo razmišljal,da ga je treba dopolniti, posodobiti. Učili smo se po hrvaškemučbeniku Ivana Botterija iz leta 1959 oz. 1961 in seveda po zapiskihs predavanj naših učiteljev. Prvič sem se srečala z Osnovami internemedicine šele leta 1990, ko smo se lotili pisati prvo izdajo Internemedicine. Zakaj ta pozaba? Zakaj ta skoraj selektivna pozaba?Saj sem se v istem času učila hematologijo po odlični knjigi A. O.Župančiča, ki je izšla leta 1952. Bojim se, da mi bodo te stvari ostaleza vedno prikrite. Vendar sem se iz te zgodbe naučila, da je potrebnopri izdajah učbenikov vztrajati. Učbenike je potrebno stalno dopolnjevati.Izdajanje slovenskih učbenikov mora postati splošno sprejetaideja, še več, obveza določene skupine strokovnjakov. Vsaj vsakočetrto do peto leto je potrebno učbenik ponovno izdati. To je strašennapor, ki ga en sam ne zmore. Možno pa je navdušiti tim mlajšihzdravnikov, da delajo na projektu, prispevajo vedno novo energijoin nova znanja. In prav to smo s sedanjo Interno medicino dosegli.Komaj je izšla četrta izdaja, že so se začele priprave na peto. Samotako lahko gradimo tradicijo slovenske medicine.Oba učbenika interne medicine sta nastala v, za slovenstvo, prelomnihčasih in oba iz iste želje: posredovati študentom osnoveinterne medicine v maternem jeziku. To poslanstvo ni zanemarljivoin postaja vedno bolj obvezujoče. Slovenski jezik bomoohranili kot jezik intelektualcev samo, če bomo znali tudi najboljzapletene stvari in pojme povedati slovensko.50 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Uspešno uvajanje endoskopskegaendonazalnega pristopa zaoperacije tumorjev lobanjskebaze v UKC MariborJanez Ravnik, Boštjan LanišnikV UKC Maribor sva zgoraj navedena avtorja pričela s popolnomaendoskopskim endonazalnim (oz. transnazalnim) pristopomdo določenih tumorjev lobanjske baze. Ideja se je rodilaiz potrebe po boljši vizualizaciji pri pristopih skozi nos doobičajnih tumorjev hipofize. Leta 2010 sva pričela pri dostopuuporabljati izključno endoskop, mikroskopa kot optičnegapripomočka pa nisva več uporabljala. Najprej sva si izkušnjepridobivala pri operacijah zapiranja defektov lobanjske bazeter posledične likvoreje (in meningitisov) ter resekcij potravmatskihencefalokel. Kasneje sva pristop razširila na tumorjenosu in obnosnih votlin, ki so segali do lobanjske baze, na dekompresijevidnega živca, tumorje hipofize ter na koncu na nekaterekompleksne tumorje lobanjske baze. Za rekonstrukcijolobanjske baze sva pri večini bolnikov uporabila nazoseptalnireženj – gre za vaskulariziran rotacijski reženj, ki se izprepariraiz ene strani hrustančnega in nosnega pretina in je prekrvljenpreko nazoseptalne arterije (veja posteriorne septalne arterije).Ta način rekonstrukcije se je izkazal za odličnega in boljšega vprimerjavi s prejšnjimi načini rekonstrukcij, saj se je pogostostpooperativnih likvorej ter težav s celjenjem defektov lobanjskebaze bistveno zmanjšala.Pred pričetkom bolj kompleksnih kirurških pristopov svamaja 2010 opravila tečaj endoskopske endonazalne kirurgije vPitsburgu, ZDA. Gre za enega največjih svetovnih centrov zatovrstno kirurgijo, kjer sva se seznanila z njihovim načinom delater vzpostavila trajne vezi za kasnejše strokovno sodelovanje.Julija 2010 sva opravila prvo popolnoma endoskopsko endonazalnooperacijo tumorja baze sprednje lobanjske kotanje – šlo jeza meningeom baze sprednje lobanjske kotanje pri 46-letnembolniku. Bolnik je po operaciji odlično okreval, po operacijini prišlo do nevrološkega poslabšanja. Na sliki 1 je prikazanomagnetnoresonančno slikanje pred in po operaciji tumorja.Sam pristop sedaj uporabljava rutinsko pri tumorjih lobanjskekotanje, kjer je le-ta mogoč in varen. Gre za t.i. razširjenendoskopski endonazalni pristop (angl. expanded endonasalapproach – EEA). Pri dostopu ves čas sodelujeva oba kirurga(specialist ORL in nevrokirurg), pri čemer vsak opravi svoj delposega, ki ga najbolje obvlada. Gre za resnično timski kirurškipristop s stalnim sodelovanjem in komunikacijo med obemakirurgoma. Uporablja se dostop skozi obe nosnici ter štiriročnatehnika operiranja, pri čemer eden od kirurgov v eni roki držiMedicinaSlika 1. Magnetnoresonančno slikanje glave pred operacijomeningeoma baze sprednje lobanjske kotanje (leve tri slike,prikaz v aksialni, koronarni in sagitalni ravnini). Desne trislike prikazujejo stanje po operaciji, tumor je dobro odstranjen,na bazi se vidi vaskulariziran nazoseptalni reženj, ki je biluporabljen za rekonstrukcijo lobanjskega dna.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>51


MedicinaSlika 2. Prikaz v operacijski dvorani. Vidi se postavitev bolnika, obehkirurgov ter ostalega osebja, obeh monitorjev za endoskopijo ter monitorjaza nevronavigacijo. V ozadju se delno vidi tudi monitor, ki je medoperacijo služil za komunikacijo z dvema kirurgoma iz Pitsburga, ki staspremljala operacijo.endoskop za vizualizacijo, v drugi roki pa običajno irigacijo operativnegaprostora, drug kirurg pa ima v rokah običajno aspirator ter inštrument zapreparacijo (sveder za brušenje, različne disektorje ipd.). Nabor uporabljenihinštrumentov se spreminja glede na potrebe pristopa. Postavitev voperacijski dvorani prikazuje slika 2.Prednost pristopa je bistveno boljša vizualizacija, pri čemer pa se ševedno lahko uporablja mikrokirurško tehniko preparacije, ki je običajna vnevrokirurgiji. Kirurga si pri pristopu stojita nasproti (eden za, drugi predglavo) in gledata vsak v svoj zaslon, povezan z endoskopom. Na ta način jesodelovanje obeh kirurgov enostavnejše, kirurga pa imata vsak zase zadostiprostora za nemoteno izvedbo svojega dela. Med operacijo se ves čas rutinskouporablja CT in MR (ali pa fuzija obeh) vodena nevronavigacija, kjerse s pomočjo navigacijsko vodenega inštrumenta (običajno je to aspirator)ves čas lahko preverja anatomska trodimenzionalna lokacija z ozirom naslikovne preiskave. Tak način bistveno poveča varnost operacije.Do sedaj je bilo opravljenih 46 posegov (operacij likvor fistul, dekompresijvidnega živca, hipofiznih tumorjev, tumorjev nosu ter lobanjske baze).V večini primerov je prišlo do dobrega okrevanja po posegu brez umrljivostiv zgodnjem obdobju po operaciji. Kljub temu pa sva zabeležila triresnejše zaplete, od tega dva s trajnimi posledicami. Pri eni bolnici je takoprišlo do pooperativne nazolikvoreje, zaradi česar je bilo potrebno revidiratinazoseptalni reženj ter začasno vstaviti zunanjo ledveno drenažo. Prieni bolnici po operaciji tumorja v področju tuberkuluma sele je prišlo dohudega poslabšanja vida, pri eni bolnici po operaciji tumorja v področjučelnih režnjev pa je prišlo do večje znotrajmožganske krvavitve dva dniSlika 3. Predoperativni MR glave (slika levo zgoraj vaksialni ravnini) prikazuje cisto pred ponsom, ki je napooperativnem MR glave čez tri mesece (slika desnozgoraj) videti dobro odstranjena. Spodnji dve slikiprikazujeta CT glave (v aksialni in sagitalni ravnini),napravljen dan po operaciji. Vidi se pnevmocefaluspo posegu, ki se je kasneje povsem resorbiral, vidi pase tudi obsežnost odstranitve kosti lobanjske baze(klivusa), ki je bila potrebna za izvedbo pristopa.Slika 4. Endoskopski pogled na možgansko deblos prepontino cisto pred odstranitvijo (zgoraj) in poodstranitvi (spodaj), kjer je videti tudi izstopišče VI.možganskega živca iz možganskega debla.52 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Medicinapo posegu ter posledično do izrazitega poslabšanja nevrološkegastanja. Zadnja bolnica je zaradi tega kasneje žal umrla.Najzahtevnejša operacija do sedaj je bila vsekakor odstranitevcistične spremembe pred možganskim deblom. Ta je povzročalaparezo šestega možganskega živca pri mlajši bolnici. Uporabljenje bil endoskopski endonazalni pristop preko klivusa, cistapa je bila povsem odstranjena. Pri bolnici je po detamponadiprišlo do dislokacije nazoseptalnega režnja, zaradi česar je bilapotrebna revizija in ponovna postavitev nazoseptalnega režnja.Bolnica je po drugi operaciji povsem okrevala, tudi parezašestega možganskega živca, ki je bila indikacija za operacijo, seje povsem popravila. Predoperativno in pooperativno magnetnoresonančnoslikanje ter takojšnji pooperativni CT glave soprikazani na sliki 3.Pristop se je do sedaj izkazal za dovolj varnega, tako da bova znjim vsekakor nadaljevala. Meniva, da je pristop pri določenihpatoloških spremembah v področju lobanjske baze boljši od»klasičnih« pristopov, saj omogoča hitrejše okrevanje bolnikov inmanj zapletov. Vsekakor so potrebne dodatne izboljšave pristopa,sčasoma pa se bo povečalo tudi število indikacij za tak pristop.Nazadnje bi želela omeniti tudi možnost telemedicine, ki je sedajdostopna tudi za opisane operacije. Avtorja uspešno sodelujevas centrom za kirurgijo lobanjske baze v Pitsburgu. Zadnjooperacijo sva izvedla pod stalnim neposrednim nadzorom kirurgoviz tega centra s pomočjo telemedicine. Sodelovanje na taknačin bo prineslo hitre izboljšave v kirurški tehniki ter povečalovarnost opisanega pristopa.Ustno zdravje in potreba ponacionalnem programuMarjan Premik, Gorazd SajkoV svetovni in domači strokovni literaturi, ki obravnava zdravstvenostanje zob in ustne votline in zobozdravstveno dejavnost,se vse pogosteje uporablja besedna zveza »oral health«, karprevajamo kot oralno zdravje ali ustno zdravje. Ta pojmovnazveza v Slovenski medicinski slovar (1) kot strokovna entitetaše ni vključena.V enem od zadnjih izdaj stomatoloških leksikonov (2) je oralnozdravje opisano kot »stanje popolne normalnosti in funkcionalnihsposobnosti zob ter njihovih podpornih tkiv, pri čemer jevključeno okolje celotne ustne votline z vsemi različnimi tkivi,povezanimi z maksilofacialno regijo. Stanje popolnega zdravjaustne votline in vseh delov žvečnega sistema daje optimalenučinek pri fizioloških funkcijah, posebej še v pogledu funkciježvečenja, fonacije in fizionomije. V tem smislu je treba ustnozdravje razumeti kot trajen proces prilagajanja vseh tkivmaksilofacialne regije na določene ekološke dejavnike, ki imajovpliv na organizem, pri čemer je brezpogojno pomembnatudi subjektivna zavest o zdravju. Dejstvo je, da ustno zdravjekot sestavni del splošnega zdravja pomeni temeljno socialnovrednoto.«Ustno zdravje smo v slovenski socialnomedicinski literaturi žev devetdesetih letih prejšnjega stoletja opredeljevali v kontekstucelovite razsežnosti zdravja, to je v smislu telesne, duševne insocialne blaginje. Tako smo v duhu deklaracije iz Alma-Ate inResolucije SZO »Zdravje za vse do leta 2000« zapisali: »Oralnozdravje ocenjujemo in razlagamo za vsako deželo posebej in vednov luči njenih socioekonomskih značilnosti, zdravstvenega stanja inbolezenske slike prebivalstva ter dosežene razvojne stopnje sistemazdravstvenega varstva. V tem smislu si za cilj oralnega zdravjane zastavljamo samo idealiziranih zobozdravstvenih teženj o32 nekarioznih zobeh s popolno parodontalno oporo in idealnookluzijo. Z upoštevanjem dejanskega stanja si zastavljamo realnein merljive cilje oralnega zdravja, ki dovoljujejo ljudem uživatisocialno in ekonomsko produktivno življenje. Prvi pogoj za to pa je,da se izmeri sedanja raven oralnega zdravja, določijo in izvedejozobozdravstvene aktivnosti in spremljajo spremembe oralnegazdravja glede na zastavljene cilje« (3).V tem smislu razumemo oralno zdravje kot raven zdravstvenegastanja zob in ustne votline pri prebivalcih določenegaobmočja. Raven oralnega zdravja prebivalstva se v različnihobdobjih spreminja, ker je povezana z dejavniki vsakokratnegaokolja. Na osnovi domačih in tujih raziskav vemo, da dejavnikisocialnega in ekološkega okolja močno vplivajo na ustno zdravje.V tem pogledu so pomembni zlasti dejavniki, ki so povezanis prehrano in prehranjevalnimi navadami, s prakso in veščinoizvajanja ustne higiene, z dostopnostjo do zaščitnih snovi (npr.fluoridov), z organizirano strokovno skrbjo za zobe in ustnovotlino in drugimi družbenoekonomskimi razmerami oziromaznačilnostmi prebivalstva (4, 5). Ne gre torej samo za kliničnevidike bolezni, ki se kažejo v bolezenski sliki posameznikovin prebivalstva, temveč tudi za dejavnike in determinante, kidoločajo njihovo zdravje.Svetovna zdravstvena organizacija pojmuje ustno zdravje kotdel človekovega zdravja, ki je bistvenega pomena za splošnozdravje in blaginjo (6). Pri tem posebej poudarja, da morajobiti bistvenih aktivnosti za izboljšanje oralnega zdravja deležnivsi prebivalci in da je prvi cilj javnozdravstvenih aktivnostizmanjšanje oziroma odpravljanje razlik v zdravstvenem stanjumed ljudmi (7).Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>53


MedicinaČe torej želi sistem varovanja ustnega zdravja (zobozdravstvenegavarstva) zasledovati cilje izboljšanja zdravja (raven inrazporeditev), mora upoštevati vse vplive na zdravje. Takšenpristop je lepo viden na shemi, ki prikazuje odnose med posameznimidejavniki, ki vplivajo na ustno zdravje (prirejeno po 8).Odnosi med dejavniki, ki vplivajona ustno zdravjeUstnozdravjeotroci, odrasli,starejšiSoc.ekol. dejav.GDP, izobrazba, fluorČloveški viriZobozdravnik/prebivalciUporabaObiski, dostop., stroškiModeli zob.varstva• Nordijski• Beveridgov• Bismarckov• Hibridni• Južno evropski• Vzhod.evropskiShema kaže konceptualni okvir, ki odseva povezanost medustnim zdravjem ter uporabo zobozdravstvene dejavnosti,človeškimi viri in družbenim okoljem, ki ga določajo družbenoekonomskimidejavniki, sistemi financiranja ter organiziranaskrb za ustno zdravje.Nacionalni sistem zobozdravstvenega varstva (nacionalnisistem ustnega zdravja) mora poleg izboljšanja ustnega zdravjazagotavljati tudi ustrezno odzivnost (na legitimna pričakovanjaljudi), kot tudi socialno pravično financiranje iz javnih sredstev.Če torej želimo pripraviti nacionalni plan ustnega zdravja kotfunkcijo javnega zdravja, potem moramo problem zastaviti iznajmanj naslednjih štirih zornih kotov (9):• z vidika odnosa prebivalstva (znanja, stališča, prakse, vedenja)do lastnega ustnega zdravja ter njihovega odnosa dozobozdravstvenega varstva;• z vidika dinamike epidemioloških sprememb ustnega zdravjaprebivalstva (po bioloških, socialnih in drugih značilnostih včasu in prostoru);• z vidika stanja, motivacije, organiziranosti in ponudbe zobozdravstvenedejavnosti;• z vidika socialnih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških indrugih razmer.Pogoj za učinkovito ukrepanje je, da imamo za vsak naštetividik ustnega zdravja ustrezen nabor kazalnikov, ki omogočajomerljivo ocenjevanje vzročnih dejavnikov, kakovosti ukrepov indoseženih rezultatov, povezanih z ustnim zdravjem prebivalstva.V pogledu nabora podatkov nam organizirana evropska zobozdravstvenastroka (ERO-FDI, OECD) priporoča štiri sklopekazalnikov (10, 11):• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja priotrocih in mladostnikih (popolno in kontinuiranospremljanje ugotovitev pri določenih starostnihskupinah);• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja pri splošnipopulaciji (vzorčno: odrasli, starejši – obdobneprevalenčne raziskave zdravstvenega stanja zob inustne votline pri odraslih in starejših osebah);• kazalniki za opazovanje sistema in aktivnosti varstvaustnega zdravja (obdobni rutinski in vzorčnipodatki o zobozdravstveni dejavnosti ter civilnih indrugih projektnih aktivnostih);• kazalniki za opazovanje ustnega zdravja z vidikakakovosti življenja (vzorčno, obdobno, v povezavi zdrugimi raziskavami, posredni in neposredni kazalnikizdravja).Na ravni države bi bilo potrebno v okviru ustavnih inzakonskih norm za področje ustnega zdravja uresničevatipredpise, zagotoviti financiranje, izpeljati organizacijskepogoje in nadzor, tako da bi bili cilji enakostido zdravja in zdravstvenega varstva uresničljivi. V tanamen moramo zagotoviti sistematično izvajanje promocijskihin preventivnih programov/ukrepov za ohranjanje zdravegazobovja in ustne votline pri vseh populacijskih skupinah. Odgovornostza sprejem nacionalnega programa ustnega zdravjav največji meri leži v okviru Vlade RS oziroma Ministrstva zazdravje.S preventivnim delovanjem želimo doseči, da bi si vsi ljudjeredno čistili zobe in da bi bilo to čiščenje učinkovito v smisluodstranjevanja zobnih oblog – plaka (s tem bi odpravili glavnidejavnik za nastanek kariesa in bolezni obzobnih tkiv). Polegrednega čiščenja so za oralno zdravje zelo pomembne prehranjevalnenavade prebivalstva, koriščenje zobozdravstvenih storitev vpreventivne namene in zagotovitev vitaminov in mineralov (fluoridi).Pri opredeljevanju širših ciljev oralnega zdravja se moramonujno zavedati, da ni pomembno le, da pridemo do smiselnih inizvedljivih ukrepov le na ravni posameznika, pač pa tudi na višjihravneh za biološke in družbenoekonomske skupine prebivalcev, vnekaterih primerih pa na ravni celotnega prebivalstva (promocijazdravja, integrirana preventiva nenalezljivih bolezni, regulativa,organizacija in financiranje javne zobozdravstvene dejavnostiipd.). Zadovoljive uspehe bomo lahko dosegli le s sodelovanjemveč sektorjev na vseh omenjenih ravneh. Pri tem so pristopi takodo posameznikov kot tudi do različnih skupin ljudi glede nanjihove biološke (spol, starost) in socialne značilnosti (izobrazba,delo, dohodki, bivalno okolje ipd.) zelo raznoliki in so načelomausmerjeni v naslednje strategije (12):• zmanjšati breme ustnih bolezni in nesposobnosti, še posebejv revnih in prikrajšanih populacijskih skupinah;54 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Medicina• promovirati zdrav življenjski slog in omejevanje dejavnikovtveganja, ki izhajajo iz ekoloških, ekonomskih in vedenjskihvzrokov;• razvijati sistem ustnega zdravja, ki enakomerno izboljšujerezultate ustnega zdravja, odgovarja na potrebe in legitimnapričakovanja ljudi ter je finančno pravičen;• umeščati politiko ustnega zdravja v nacionalne in območneprograme zdravja in promovirati ustno zdravje kot učinkovitorazsežnost razvojne politike v družbi.Stomatološka sekcija SZD kot avtonomna, prostovoljna strokovnaorganizacija si je v okviru opisanega koncepta zastavilasvoje cilje in izgrajuje strategijo, kako izboljšati ustno zdravjecelotne slovenske populacije. Pri postopnem uresničevanjute naloge potrebuje aktivne člane sekcije in ozaveščene tersoodgovorne partnerje za ustno zdravje, kot so: MZ, ZZZS,IVZ, Stomatološka klinika, odbor za zobozdravstvo pri ZZS inodbora za zobozdravstvo pri ZZOS. V to strategijo sodi tudiobveščanje strokovne in širše javnosti glede priprave in uresničevanjastrategije.Literatura:1. Slovenski medicinski slovar. Ur. Miroslav Kališnik. Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša,Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2002.2. Stomatološki leksikon. Ur. Dejan Marković. Stomatološki fakultetUniverziteta u Beogradu. Beograd, 2009.3. Premik M. Zdravstveno stanje zob in ustne votline pri šoloobveznihotrocih v SR Sloveniji. (doktorska disertacija). Medicinska fakultetauniverze v Ljubljani, Ljubljana 1988: 4.4. Zaletel - Kragelj L, Fras Z, Maučec - Zakotnik J. Tvegana vedenja,povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih<strong>Slovenije</strong>. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljivebolezni pri odraslih prebivalcih <strong>Slovenije</strong> (z zdravjem povezan vedenjskislog) III. Zdravstvena stanja. Ljubljana: CINDI, 2004.5. Premik M. Oralno zdravje in zobozdravstveno varstvo v Sloveniji, v:Zdravje v Sloveniji 2003, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ljubljana2005: 78–91.6. Petersen PE. The World Oral Health Report – continuous improvementof oral health in the 21st century. Comm Dent Oral Epidemiol2003; 31(Suppl.1): 3–24.).7. Blas E, Kurup AS. Equity, social determinants and public healthprogrammes. WHO Geneva: 2010.8. Jaime Pinilla J, González B. Exploring changes in dental workforce,dental care utilisation and dental caries levels in Europe, 1990–2004.International Dental Journal FDI 69; 2: 2009.9. Premik M. State of the Art of Dental Public Health in Slovenia.Stomatologie 5; 2007: 139.10. EGOHID. Health Surveillence in Europe. Lyon University I Press.Lyon; 2008.11. Annamari Nihtilä (Ed.): A Nordic Project of Quality Indicatorsfor Oral Health Car Authors and National Institute for Health andWelfare. Helsinki, Finland 2010.12. Petersen PE. Improvement of global oral health – the leadership roleof the World Health Organization. Comunty detal health (2010) 27,194–199.Psihoterapija in učenjes pomočjo konjevBreda SobočanPsihoterapija (EAP) in učenje (EAL) s pomočjo konjev sta metodi,ki temeljita na izkušnji s konji, ki posamezniku omogočazrcaljenje trenutka in ponuja metafore za življenje. Pomagata kuvidu težav in iskanju ustreznejših rešitev, ki pomenijo dolgotrajnospremembo za klienta. Učinkoviti sta za posameznike,družine in skupine vseh starosti. Ponujata možnost, da se mimobesed dotaknemo bistva. Vodita k boljši komunikaciji, boljzdravim medosebnim odnosom in trdnejšim partnerstvom vživljenju. Klientu učinkovito pomagata pri razvijanju osredotočenja,raziskujeta prepričanja in uvajata spremembe; ne glede nato, ali jo uporabljamo v terapevtski (za čustvene motnje, travme,vedenjske motnje, težave v odnosih, odvisnosti…) ali v učni (samozaupanje,reševanje problemov, »team building«, vodenje…)situaciji. Potekata izključno na tleh. Klientu ni potrebno nobenopredhodno izkustvo s konji. Zahtevata usposobljen strokovnitim, ki ga sestavljata strokovnjak za konje in strokovnjak za ljudi,ki delata po strokovnih ter etičnih merilih in v sodelovanju skonji v čim večjo klientovo korist.EAGALA (Equine Assisted Growth and Learning Association)je mednarodna, neprofitna zveza strokovnjakov, ki seukvarjajo z učenjem (EAL) in psihoterapijo s pomočjo konjev(EAP). Ustanovljena je bila 1999. leta, potem ko sta LynnThomas in Greg Kersten vodila prvo formalizirano izobraževanjeza strokovnjake, kjer sta posredovala svoje izkušnje, znanjein prakso. Njeno poslanstvo je izboljševanje mentalnega zdravjaposameznikov, družin ali skupin. Sedež ima v Utahu (ZDA).Registriranih je približno 3.500 terapevtov z licenco v 38 državahpo vsem svetu. Postavlja kriterije za odličnost v osebnostnirasti in psihoterapiji s pomočjo konjev. Izvaja redno izobraževanje,treninge za strokovnjake, ki uporabljajo njihov model,postavlja standarde za delo in jim nudi podporo.Psihoterapija s pomočjo konjev (EAP – Equine AssistedPsychotherapy) je izkustvena psihoterapevtska metoda, kiomogoča pomembne uvide. Zaradi intenzitete in učinkovitostijo razvrščajo med kratkotrajne terapije.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>55


MedicinaUčenje s pomočjo konjev (EAL – Equine Assisted Learning)je izkustvena metoda, ki s pomočjo konjev omogoča ljudemčustveno rast, samospoznavanje in učenje.Izvajata jo na svojem področju že izoblikovana strokovnjak zlicenco iz psihoterapevtske dejavnosti in strokovnjak za konje.Svoja znanja združita v enakovreden tim, ki se mu pridružieden ali več konjev, ki je v odnosu z ljudmi netravmatiziran.S pomočjo konjev poskušata pri klientih ali pacientih dosečizaželene spremembe. Psihoterapija s pomočjo konjev ni hipoterapija,niti konjarstvo. Fokus je usmerjen v klienta, takega, kot jev vsakdanjem življenju.Lynn Thomas je opredelila filozofijo spremembe v dve preprostidejstvi: 1. Ljudje se spremenimo šele, ko nam je neudobno. 2.Ljudje (psihološko) rastemo, ko smo k temu izzvani.Delo s konji pospeši proces spremembe v smeri, ki klientapostavi pred ti dve dejstvi, na igriv, neogrožajoč način.Cilj EAP je izzvati prepričanja, vrednote in zaznave o sebiin svetu, jih postaviti v samoogledovanje, prevpraševanje inraziskovanje. Uporablja bolj ali manj preproste aktivnosti skonji. Te vsebujejo številne pomembne metafore in analogijeiz klientovega življenja, uporabne v terapevtske (EAP) ali zgoljsamospoznavne namene (EAL). Skrbno izbrana izkušnja jepodprta z refleksijo, analizo in sintezo. Naloga s konji postaviklienta v okvir njegovih lastnih doživljanj, ravnanj, izkušenj,razumevanj in rešitev. V izkušnjo je vključen fizično, čustveno,intelektualno, socialno in duhovno. Doživi uspeh in neuspeh,negotovost in pogum, vznemirjenje, veselje, bližino, povezanost,strah in še marsikaj …, ker natančnega izhoda izkušnjene moremo povsem predvidevati. Učenje iz napak in uspehov,iz naravnih posledic akcije in reakcije, je bistvo pristopa. Čese neke akcije izkažejo v dani situaciji kot nedelujoče, vsak odklientov, par, družina ali skupina išče svoje lastne odgovore. Pritem se mobilizirajo pomembne medosebne in notranje osebnevsebine. Ob analizi in sintezi srečanja postanejo pomemben virnovih spoznanj o sebi. To globalno in močno osebno izkušanjesituacije je avtentičnost te metode, ki gotovo vpliva naprihodnja izkustva in prinaša posamezniku trajno spremembo.Strokovnjaki v EAGALI globoko verjamemo, da vsak človek nadoločen izziv najde svojo lastno, sebi najustreznejšo rešitev.Zakaj ravno konji?Strokovnjaki za konje nam povedo, da imajo konji močan vplivna ljudi. Že ukvarjanje z njimi v športnem smislu in skrb zanjih vpliva na ljudi. Za uspešen odnos s konji je potrebna etika,odgovornost, samozavest, komunikativnost.Konji so velike in močne živali. Velikost in moč konjev mnogimljudem vzbudi prirojen strah. Kot taki ponujajo priložnostza mnoge, da premagajo strah in zgradijo samozaupanje. Izpeljananaloga s konji kljub strahu ustvarja samozaupanje in jetrajna metafora za spopadanje z drugimi strašljivimi in težkimisituacijami v življenju.Konji so socialne živali. Radi so s svojimi vrstniki. V svoji črediimajo jasno definirano vlogo. Dobro poznajo pomen meja, hierarhije,moči in podreditve, povezanosti in avtonomije… Imajorazlične osebnosti, vedenje, razpoloženja … Včasih so uporniali izzivalni, radi se zabavajo, hitro jim postane dolgčas. Ljudjejim vzbudijo zanimanje, pripravljeni so na interakcijo z njimi,dokler… Tako odpirajo vsemogoče metafore.Konji zahtevajo aktivnost. Pa naj bo pri skrbi za njih ali vterapevtsko-samospoznavni situaciji. To je pomemben izziv vnašem času, ki je usmerjen v hitro doseganje ugodja in lahkotenživljenjski stil kot normo. Konji so igriva bitja. Od klientovterjajo, da se resno mentalno in telesno aktivirajo, če želijodoseči uspeh v zadani nalogi. Kreativno razmišljanje, reševanjeproblemov, delo, vodenje, prevzemanje odgovornosti, delo vtimu in odnosi s sodelavci, zaupanje, stališča, samozaupanje,komunikacija in neverbalna sporočila so del izjemnih metafor,ki se prenesejo v posameznikovo vsakdanje življenje.Konji imajo izreden samoohranitveni nagon. Konji se v odnosus človekom – vodjo umikajo od predmetov ali nalog, ki sprožajosamoohranitveno občutljivost. To (še) ni stresni odgovor v smislu»boj ali beg«! To vedenje nastopi, še preden je konj v resničnemstresu. Konj z odmikanjem poskrbi za svojo varnost, še predense izpostavi resnični nevarnosti. Konju kot čredni živali je sicerskupnost nad posameznikom. Zato njegov samoohranitveninagon skrbi tudi za skupno dobro celotne črede. Na eni stranise zaveda, da je čreda pomembna, vendar do neke mere zaradilastnega preživetja mora ostati neodvisen. Vodenje konja skozizadano nalogo od vsakega človeka – klienta ali strokovnjakazahteva »poslušanje«, kaj sporoča konj, in ustrezno, jasno sporočanjehotenj in zahtev, da dobimo od njega želen odziv. Ko konjreče »ne« naši zahtevi, uporabi svoj samoohranitveni nagon, netrmoglavost ali moč ali ... Pomeni, da nima dovolj zaupanja v nas,da bi nam sledil, ali pa smo preveč nejasni v svojih pričakovanjih,da bi razumel, kaj od njega želimo. Delo s konji od nas zahtevarazvoj veščin opazovanja in interpretiranja njegovih odzivov.Obenem pa jasno in nedvoumno formulacijo povratnega sporočila,ki ga imamo zanj. To pa je že bistvo komunikacije, povezave56 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Medicinain gradnje katerega koli odnosa. Tako je v bistvu tovrstnega dela skonji pravzaprav njihova pomoč ljudem, da postanejo uspešnejši,bolj samozavestni »vodje« svojega življenja. To pa je lastnost, ki jorabimo v mnogih medosebnih odnosih, kjer naša vloga zahtevaprevzemanje odgovornosti in sočutje do soljudi, ne zgolj moč inprevladovanje.Kaj je naloga konjev v EAP-srečanju?Strokovni tim omogoči konjem, da so v srečanju pristni innaravni. Zaradi vloge plena v naravi so izjemno senzibilni naneverbalno komunikacijo in se hipno odzivajo na sporočila,ki jim jih pošilja klient. Ti odzivi služijo klientu in timu kotinformacija o obstoječih vzorcih in služijo kot motiv za iskanjenovih oblik interakcij. Osnovno vprašanje za klienta je: »Kakonaj se spremenim, da bo konjev odziv drugačen, zaželen?«Naloga konjev v EAP je torej, da vnesejo v klientovo življenjespremembo. Odnos med konjem in klientom je tisti, ki vsebujespoznanje in učenje o sebi. Tim strokovnjakov je samo pospeševalecprocesa in skrbi za varno priložnost za izkušnjo in zaozaveščanje lekcije, ki se je odvila.Delo na tlehV EAP teče delo brez izjeme na tleh. Načrtovane aktivnostine vsebujejo nobene naloge, kjer bi bil klient na konju. S temprispevamo k varnosti. Obenem pa se je skozi razvoj modelaizkazalo, da je tako delo veliko bolj psihoterapevtsko. Konjuomogoča, da ostaja spontan, lahko teče, se umakne, približa,ignorira, brcne, se hrani, se ukvarja z drugimi konji... Delona hrbtu namreč zahteva nadzor nad konjem zaradi varnosti,kar pa odvzame konju naravnost. Ravno ta odkrit odziv konjaprinese pravo terapevtsko moč. Šele tako se lahko v celoti odrazivsa moč procesa v odnosih med ljudmi in konji. Delo s talzahteva od človeka sposobnost za kontrolo brez prisile.Timski pristopje posebna zahteva tega modela. V timu so v enkratno celotopovezani konji, strokovnjak za konje in strokovnjak za mentalnozdravje.Strokovnjak za mentalno zdravje predstavi koterapevtu terapevtskinačrt. Med srečanjem je osredotočen na ljudi, njihovovedenje, vzorce, ki se pojavljajo, na spremembe, ki nastopijo,izjemne situacije, razlike v interakciji. Skrbi za (predvsemčustveno) varnost vseh udeležencev srečanja, ljudi in konjev.Usmerjen je na terapevtske intervence. Poudarjeno pa je, daEAP ni govorna terapija! Uporabi se izkušnja s konji za kasnejšoširšo analizo v ambulanti.V EAL pa strokovnjak za ljudi uporablja svoje znanje zazbiranje podatkov, analizo odnosov in načrtovanje ciljev zaposameznika ali določeno skupino ljudi. Njegovo delovanje je vsmislu pospeševalca procesov spoznavanja in učenja.Strokovnjak za konje začrta aktivnosti s konji, ki omogočijorazvoj v smeri terapevtskega ali v procesu učenja izbranega cilja.Poišče cilju primerne konje in skrbi za (predvsem fizično) varnostvseh udeležencev v srečanju, ljudi in konjev. Njegov pogledje osredotočen na konje, opazuje njihove odzive in prevajanjihovo vedenje strokovnjaku za mentalno zdravje.Tim doseže višjo stopnjo razumevanja situacije skozi sočasnosledenje, integracijo in predelovanje dogajanja med klientom inkonji, pa tudi s pozornostjo na lastni odziv (kontratransfer).Na rešitev orientiran modelFilozofija, da sta neugodje ter problem motiva za sprememboin iskanje drugačnih rešitev, je v temelju tega pristopa. Naloges konji – kakršni so kot svobodna bitja – se (lahko) hitropokažejo kot izziv našim vsakodnevnim načinom delovanja.Ne glede na to, da je v ospredju problem v odnosu s konji ali zljudmi, nalogami, okolji, stvarmi, koncepti ali prepričanji…, imavsak posameznik vgrajene prave rešitve zase. Samo prepoznatimora prepreke, ki mu onemogočajo ustreznejše rešitve. Delo skonji tako poustvari situacije v »pravem« življenju. V varnem,zaupnem okolju imajo ljudje priložnost, da izborijo bitke spreprekami. Ko najdejo rešitev za problem s konji, imajo ključdo globalnejše spremembe.Cilj aktivnosti v EAT ni rešitev zastavljene naloge. Bistvo je vsamem iskanju rešitve, v procesu. V procesu namreč teče zaželenRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>57


Medicinapostopek učenja. Zaupamo procesu med klientom in konjem. Večinaklientov, vključenih v ta model po vsem svetu, ni bila nikoli vstiku s konji. To jim daje celo veliko prednost. Zaradi »neokuženosti«s klasičnim konjarstvom (kaj je prav in kaj narobe, kako jepo pravilih in kako ni…) imajo lahko večjo kreativnost v reševanjunalog. Strokovnjaki za konje poročajo o izjemnih rešitvah, ki sojih odkrili ljudje, nevešči ravnanja s konji. Znanje o konjih sevedani namen niti cilj EAP oziroma EAL.Srečanje je oblikovano in usmerjano z opazovanjem dogajanjain postavljanjem refleksivnih vprašanj. Vprašanja, ki jihkreativno postavljata oba strokovnjaka, so vir in umetnost tegapristopa.Upoštevanje etikeEtika je ena od temeljnih predpostavk EAGALE. Vsi članiterapevtske trojice (oba strokovnjaka in konji) morajo delovatiprofesionalno in v dobro klientov.Konj ima status člana terapevtskega tima in mu izkažemospoštovanje s tem, da je svoboden vseh vezi in pričakovanj, kijih je deležen v konjarstvu. Preprosto je lahko to, kar je. S tem,da se odziva na svoj pristen način, prispeva svoj temeljni delež vterapiji in učenju.Specialist za konje in specialist za mentalno zdravje imatastrokovno ozadje in treninge, ki morajo biti priznani v državi,v kateri delujeta. Zavezana sta vsem etičnim normam svojegaizvornega strokovnega statusa.Pomembna je zaupnost v zvezi z informacijami in dogajanjemv terapiji.VarnostVarnost je osnovna skrb tega programa in prakse. Jasno je,da situacija, v kateri so tudi konji, prinaša določeno tveganje.Dokazano pa je največ poškodb s konji pri športnem udejstvovanju,kjer je konj na nek način »ukleščen« v človekove pripomočkein njegova pričakovanja. Na ta način je bolj ali manjsiljen v nenaravno vlogo, ki mu je bolj ali manj udobna. Konjiso po naravi nenapadalna bitja in se v situaciji realne ali za njihsubjektivne nevarnosti umaknejo, česar v športni situaciji včasihne morejo izvesti povsem varno za jahača ali vozača.»Varnost« je celo v SSKJ opredeljena kot »stanje varnega«, brezposebne razčlembe te definicije. Kot da je objektivna, merljivastvarnost… V negotovem in subjektivnem svetu pa je težkodefinirati neko situacijo kot absolutno varno za vse posameznike.Oznaka, kdaj je situacija za koga varna, je v resnici globokosubjektivna. Varnost je (po ameriškem slovarju) odsotnostnevarnosti, tveganja in poškodbe. Izjemna zahteva za negotovoin krhko človekovo življenje… Subjektivni občutek varnostizajema posameznikove izkušnje, znanje, opazovanje, prepričanja,ravnanja, percepcije in čustvovanja…Večina ob srečevanju z EAP pomisli na telesno varnost.Pomembno je ne zanemariti tudi čustvene varnosti udeležencev.Oba strokovnjaka odgovorno prevzameta skrb za vseudeležence v srečanju. Varnost je trajnostni proces v potekucelotnega srečanja. V srečanju EAP ali EAL je velika priložnostza učenje o varnosti v življenju. Izkušnje so pokazale, dase rizične situacije pogosteje pokažejo v »team bildingih« kot vterapevtskih srečanjih. Najpogosteje so menedžerji in vodje tistaskupina, ki se najpogosteje in najbolj grobo izpostavlja tveganjem.Konj ima ravno zaradi dela na tleh in »nevezanosti« možnost,da se iz neugodne situacije umakne. Klient prevzema svojaktivni, odgovorni delež v tem procesu. Varnost med konjem inklientom se (kot sicer v življenju!) implicira skozi odnos, skoziopazovanje sebe, svojega mesta v odnosu do konja, opazovanjakonjev, preverjanju zaznav… Opazovanje zunanjega sveta insebe pa je na koncu za vse nas najučinkovitejša veščina gledevzpostavljanja varnosti v življenju. Tim ohranja realističenpogled na situacijo v srečanju, kritične situacije rešuje na čimmanj direktiven, čim bolj naraven način. Strokovna podlagaspecialista za konje (to ni le ljubitelj konj, ampak strokovnjak,ki dosega zahtevne standarde) in njegovo poznavanje vključenihživali, dinamike med njimi in razvijajoče situacije je osnovnaetično-varnostna zahteva za delo po kriterijih EAGALA.Komu sta namenjena psihoterapijain učenje s konji?Klinično delo: Predvsem je poudarek srečanja v EAP približanječlovekovemu psihološkemu, socialnemu in tudi duhovnemusvetu skozi neverbalen, izkustveni način. Terapevt se zapotrebe srečanja »odtrenira«, torej odpove besedi kot osnovnemuorodju spremembe. Izkušnja je tista, ki doseže nepredstavljivedimenzije. Besede se uporabijo kasneje v procesu analize,integracije in aplikacije v širši življenjski okvir. Tako je tometoda, ki je lahko uspešna pri ljudeh, kjer se želimo (ali smosiljeni) izogniti verbalnemu načinu dela.Uporabljamo jo za posameznika, par, družino, skupino.Družine lahko dosežejo veliko uvidov na različnih nivojihnjihovih medosebnih povezav. Nalogo oblikujemo tako, da seprvenstveno dotakne tem, ki jih podpira terapevtski načrt. Odličnaje za težave, vezane na strukturo (meje, hierarhija, vloge),komunikacijo, sodelovanje, moč, avtoriteto, prehode... Nalogelahko naslovijo tudi vprašanja prepričanj, vrednot, odnosa dopravil, samozaupanja. Mnogo dogajanj se odvija istočasno,trenutek in dinamika omogoča izbiro fokusa.Par v delu s konji izkuša številne teme in probleme iz vsakodnevnegaživljenja. Moč, sodelovanje, spoštovanje, upoštevanje,posluh, komunikacija, soodvisnost, tekmovalnost, zabava, kreativnost,vztrajnost, gradnja odnosov, popuščanje, aktivnost…Uporaba konjev se je pokazala zelo učinkovita pri delu zmladimi. Delo s konji se na nevsiljiv način približa njihovemudoživljanju. Ponuja jim možnost podoživljanja situacije na igrivnačin, brez pritiska racionalnega in verbalnega. Doživetemu vnaknadni predelavi po izkustvenem delu lažje najdejo imena58 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Medicinain rešitve. Standardne so vaje, oblikovane za motnje hranjenja,motnje impulzov, razne odvisnosti, motnje koncentracije…Skupine izrazito veliko pridobijo od dela s konji. Raziščejo lahkoštevilne teme, ki so vezane na kulturo skupine in posameznikav njej. Metoda je uspešna tudi za težavne skupine.Posameznik ima v delu s konji priložnost doživeti ponotranjeneslike, odnose in izkušnje. Preko projekcije in projektivneidentifikacije, v katero stopijo konji, pa ima priložnost predelati,iskati drugačne rešitve, doživeti drugačne čustvene odzive…,doseže tudi posameznike v močnem odporu.Nemogoče je biti v areni s konji v tovrstnem »settingu« inostati nedotaknjen.V terapevtskem smislu se uporablja pri čustvenih motnjah,problemih v odnosih in komunikaciji, vedenjskih motnjah,motnjah hranjenja, odvisnostih, motnjah pozornosti, rehabilitacijipsihoz, zlorabah, potravmatski stresni motnji.Izkušeni terapevti opisujejo v revijalnih, knjižnih predstavitvahter na videoposnetkih prakse s populacijo, ki je za terapevtskodelo zelo zahtevna, npr. kriminalci, vojaki veterani vojne, obsojenciza zlorabe, travmatizirani policisti, vojaki…Delo s timom v smislu raziskovanjamedsebojnih odnosovPomoč konjev lahko da vodjem in tudi članom neke skupinejasno sliko o stanju v »njihovi čredi«.Vsaka skupina ima svojo lastno dinamiko, koncepte, situacije inpotrebe. EAGALA-tim s konji kreira okolje, ki bo omogočilo,da bo prišlo do spoznanj in pomembnih premikov v njihovempoznavanju svoje »črede«, kar bodo lahko prestavili v življenjekot skupina in vsak posameznik zase. Vedno znova smo začudeninad resničnostjo slike, ki jo pokažejo konji. Konji od samegazačetka slikajo, kaj se dogaja v posamezni skupini ljudi, pokažejobistvo vsebine odnosov, kažejo energijo in tendence v skupini.Zato tim ne odmakne oči od konjev!Konji so iskreno zrcalo dinamike skupine. Klienti lahko raziščejošibkosti in močne strani kulture, ki vlada v delovnem okolju.Dejavniki klime v timu so področje raziskovanja, analiziranja, načrtovanjaspremembe, uvajanja in utrjevanja. Skozi naloge s konjiv neobsojajočem, podpirajočem vzdušju se izkustva dotaknejotimu škodljivih elementov in podpiranju tistih, ki ga krepijo.Ravno izkustveni način in kasnejša predelava puščata neizogibnomočan vpliv. Ta tehnika opogumlja ljudi, da opustijo stvari,ki jih frustrirajo, in poiščejo drugačne možnosti za rešitev.Zadrega, ki jo postavljajo konji v areni, če želimo rešiti neko nalogo,je za vsak tim ravno pravšnja mera izziva glede potrpljenja,načrtovanja, komunikacije in doslednosti.Teme, ki jih skozi skrbno načrtovane naloge lahko obdelamo,so med drugim:• dinamika skupine, timsko delo, gradnja odnosov,• stili komunikacije, neverbalna komunikacija,• vloge v skupini, moduliranje novih vlog,• vodenje, organizacijske veščine, odgovornost, odnos doavtoritete in pravil,• reševanje problemov, kreativnost, logika, postavljanje cilja,osredotočenje,• asertivnost (samozavest in samozaupanje posameznika),medsebojnega zaupanja celotnega tima, razumevanje različnihstopenj in oblik samozavesti,• meje: vzpostavljanje, vzdrževanje, prehajanje, obramba…,• vztrajnost, potrpežljivost, aktivnost, prevzemanje tveganja,• zmožnost prositi za pomoč, nasvet, sodelovanje, tekmovalnost(različne stopnje in pomen),• nadzor (nad svojimi občutki, ravnanji, vzgibi ali nad drugimičlani tima),• upravljanje s stresom, ravnanje v časovnem pritisku, pritiskuveč sočasnih nalog (multitasking),• odnos do varnosti, tveganja, izpostavljanja in kreiranjanevarnosti,• zabava,• destruktivnost,• odnos do zunanje presoje, ocenjevanja, sodbe drugih, ki je jedeležen posameznik in skupina (strah pred ocenjevanjem,preverjanjem lastne percepcije),• vrednote, prepričanja, predsodki, prioritete (osebne, skupneskupini),• zaključevanje sodelovanja, žalovanje.Vinjete iz prakseP. Hodgman in R. Oliver opisujeta delo s skupino žensk, ki so bilev otroštvu spolno zlorabljene. Uporabili sta najpreprostejšo vajoopazovanje konjev v ogradi. Njun terapevtski cilj je bil osredotočenna tematiko meja v odnosih. V ogradi so bile tri breje kobile.Specialistka za konje je pripeljala v ogrado mladega žrebca. Ta jekmalu opazil samice in se jim približal. Telesna govorica vodilneRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>59


Medicinav trojici (ušesa pomaknjena globoko nazaj, dvignjena glava…) jegovorila ne! Za hip se je umaknil, potem pa spet in spet poskušalvdreti. Ženske so bile soočene z vztrajnostjo in nagonom mladegažrebca. Kobile pa niso popustile. Večkrat sta močnejši dve morališčititi šibkejšo, ki ni bila dovolj sposobna, da se obrani sama. Vpogovoru so klientke prepoznale svojo situacijo. Seksualno so bilezlorabljene v obdobjih, ko so bile najbolj ranljive. Večinoma so jihzlorabili najbližji moški. Kot otroci so doživele tak razdor meja,da kot odrasle niso imele temeljev, da bi zgradile samozaupanje inmoč braniti lastne meje. Opazovanje kobil in žrebca jim je ponudilomočno metaforo. Kako odločno reči ne in vztrajati pri tem.Ko so opazovale, kako so se kobile medsebojno podpirale, kako sozaščitile najšibkejšo, se je pokazala direktna analogija z njihovimživljenjem. Opazovanje naravnega vedenja kobil, izražanje njihoveganagona po samozaščiti je okrepilo ženske, jim dalo idejo, kakookrepiti svoje meje, in celo dovoljenje, da jih sploh vzpostavijo.C. McNamara: V neki delovni organizaciji so se v procesu»team bildinga« ukvarjali z nalogo vodenja konja na vrvi.Nekemu članu se je konj splašil. Mož ni spustil vrvi tako dolgo,da je imel »ožgano« dlan. V poznejši analizi se je izpostavilovprašanje, zakaj je ni izpustil. Čez en teden se je vrnil sam inpovedal, da je ravno malo pred delavnico izvedel, da je zbolelahči za levkemijo in je bila prognoza zelo slaba. Metafora »nasilo zadržati konja« je sprožila soočanje z njegovo bolečino inželjo zadržati hčerino življenje. Teh vsebin pa seveda ni predelovalv kontekstu »team buildinga«.Lastne izkušnjeS tem delom in idejo sem se srečala najprej v Madridu, kasnejepa še pri nas v Kamniku. S koterapevtko Nejo počasi nabiravaizkušnje. V kateri koli klinični situaciji uporabiva konje,prinesejo neverjeten vpogled in spremenijo zataknjenostterapije.Sama prihajam iz območja Slovenje, ki je močno zaznamovanos konji. Vendar so konji v Ljutomeru v službi kasaškega športain so bili pogosto predstavljeni otrokom kot nevarni, tekmovalni,nedotakljivi. To delo sedaj od mene zahteva najprej odučenjeteh prepričanj in vzpostavitev notranjega ravnotežja med varnostjoin nevarnostjo. Ravno medsebojno zaupanje v timu namadaje zmožnost, da počasi slediva zastavljenemu cilju.Delamo na kmetiji, kjer so konji nastanjeni. Pogosto je problemzagotavljanje intimnosti, saj tako drugačno delo s konji pritegneštevilne, sicer neškodljive, radovedneže. Odganjanje le-teh jevčasih še bolj moteče kot njihovo opazovanje.V timu imava trenutno tri konje, ki so pomembni učitelji zamoje paciente. So tisti, ki jih vedno znova učijo, da je možnodelovati v dvoje, troje ali v skupini. Najbolj fascinantne semi zdijo razlike, ki nastanejo, ko delamo s prostovoljci in kodelamo s klienti. Konji brez vsakršnih ovir odzrcalijo odnoseznotraj in zunaj človeka. Po terapiji se pogosto konj, ki jenajbolj garal, vrže na tla in se valja, valja, valja, da se sprosti inrazbremeni. Osupnilo me je spoznanje, kako veliko in kakonaporne projekcije zadržimo v sebi, v svojem telesu terapevti, kopogosto nimamo med dvema pacientoma časa niti za kozarecvode, kaj šele, da bi se (»vrgli na tla« in) sprostili telo. Najbrž seiz opazovanja konja lahko vprašam, od kod kratka življenjskadoba zdravnic in psihiatrinj, kaj vse akumulirajo naša telesa zaprofesionalno držo nadzora nad seboj in predanosti poklicu.Domačih terapevtskih zgodb, ki so jih napisali najini konji, je žekar nekaj, pa (še) nimam dovoljenja, da jih objavim.Foto: EAGALAVnetni sindrom imunskeobnove (IRIS)Janez TomažičVnetni sindrom imunske obnove (angl. immune reconstitutioninflammatory syndrome, okr. IRIS) lahko nastane, kadar imabolnik dlje časa (vsaj nekaj mesecev) okvarjen imunski sistem,ki se nato na hitro obnovi. IRIS se pojavlja predvsem pri bolnikihz aidsom, redkeje pa pri bolnikih, ki prejemajo biološkazdravila, pri prejemnikih presadkov, pri nosečnicah, včasih patudi pri nekaterih drugih bolnikih. Kaže se na tri načine:1. Zaradi hitre obnove imunskih odzivov lahko izbruhnejo priložnostne(oportunistične) okužbe, ki so bile do takrat prikrite(okultne). Okužba postane simptomatska zaradi virulencemikroorganizma in zaradi imunskih odzivov gostitelja.2. Zaradi motenj v uravnavanju in delovanju (pre)hitro obnavljajočegase imunskega sistema (avtoprotitelesa, citotoksičnilimfociti T) lahko pride do spremenjenih in nevarnih60 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>(paradoksalnih) potekov že prisotnih priložnostnih okužb.IRIS se najpogosteje pojavi pri tuberkulozi, kriptokokniokužbi in pri progresivni multifokalni levkoencefalopatiji, kijo povzroča virus JC. Lahko se pojavi tudi pri drugih priložnostnihokužbah.3. Pri IRIS-u lahko pride tudi do določenih rakavih bolezni(npr. limfomi) in določenih vnetnih sistemskih bolezni.IRIS se najpogosteje pojavi pri bolnikih, okuženih s HIV, kiimajo že zelo okvarjeno imunost (koncentracijo celic CD4pod 100/mm 3 ). Z uvedbo protiretrovirusnih zdravil, ki so zeloučinkovita, pride do hitre obnove imunskih odzivov in do možnegarazvoja IRIS-a. Pojavi se lahko tudi po ukinitvi biološkihzdravil. Biološka zdravila se vpletajo v številne specifične potiin odzive imunskega sistema in ga okvarjajo na različne načine.


MedicinaOpisani so številni primeri IRIS-a po ukinitvi bioloških zdravil(npr. poslabšanje multiple skleroze po ukinitvi natalizumamba).Nosečnost je obdobje relativne imunske pomanjkljivosti, ko je zaradifizioloških protivnetnih celičnih imunskih odzivov olajšanaembrionalna implantacija in omogočena toleranca na fetalneantigene. Hitra obnova imunskega sistema po porodu lahkoprivede do IRIS-a, ki se kaže s pojavom priložnostnih okužb alipa s poslabšanjem oziroma pojavom avtoimunskih bolezni, kotso: revmatoidni artritis, multipla skleroza, idiopatski polimiozitis,avtoimunsko obolenje ščitnice, miokarditis, sarkoidoza itd.Patogeneza in zdravljenje IRIS-a še nista povsem razjasnjena.Pri zdravljenju so včasih pomembni glukokortikoidi in nekateredruge učinkovine, ki zavirajo imunske odzive; v zadnjem obdobjupreučujejo predvsem statine. Kot pri številnih drugih redkih boleznih,je pri prepoznavanju pomembno, da pomislimo na IRIS.Novoletno druženje združenjaginekologov in porodničarjev<strong>Slovenije</strong> s predstavitvijopomembnih strokovnih dosežkovBojana Pinter, Darija Strah, Leon Meglič in Stanko Pušenjak1. decembra 2011 smo porodničarji ginekologi v Kristalni palačiBTC v Ljubljani prisostvovali strokovnemu srečanju Združenjaginekologov in porodničarjev <strong>Slovenije</strong> v tako velikem številukot že nekaj časa ne. Verjetno sta bila povoda za množično udeležbodva: pomembni strokovni dosežki s področja ginekologije,kontracepcije in perinatologije ter novoletno obeležje srečanja.In res, srečanje smo končali v znamenju okusnega kulinaričnegadruženja, dobrega razpoloženja in zavedanja, da smo tako napodročju ginekološke operative v povezavi z rojstvom, kontracepcije,prednatalnih presejalnih testov za Downov sindrom inlajšanja poroda naredili res nekaj opaznega. Za vse tiste, ki vasni bilo, smo se predavatelji odločili, da vam podamo obnovepredavanj in vam zaželimo vse lepo v letu <strong>2012</strong>. Poročilo bosicer objavljeno v januarski številki, a prav gotovo za iskrenavoščila ni nikoli prepozno.V uvodu nas je pozdravil naš predsednik Adolf Lukanovič, kije vidno zadovoljen spremljal celoten potek srečanja do konca.Uvodno predavanje je predstavil Leon Meglič s temo Trahelektomija– novost v ginekološki kirurgiji. Sledile so Smernice zauporabo kombinirane hormonske kontracepcije – Urška BizjakOgrinc, Smernice za uporabo progestogenske oralne kontracepcije– Bojana Pinter, Smernice za uporabo materničnega vložka– Andreja Trojner Bregar. Darija Strah je predstavila svojozadnjo raziskavo Ultrazvočno presejanje za kromosomopatijev prvem trimesečju nosečnosti pri 13.049 naključno izbranihnosečnicah na osnovi starosti, nuhalne svetline in nosne kosti.Za konec nam je Stanko Pušenjak podal Predstavitev raziskavin izkušenj z Dianatal porodnim gelom.Leon Meglič je poročal, da je rak materničnega vratu še vednomed pogostimi raki pri ženskah v Sloveniji, saj jih vsako letozboli 11 na 100.000. Za primerjavo, na Finskem je incidencale 4 na 100.000. Poleg okužbe s humanim papiloma virusom(HPV) je za nastanek in razvoj rakastih celic potreben tudidoločen čas, več let ali celo desetletij od okužbe. Pri današnjemnačinu življenja Slovenke prvič rodijo šele okoli 30. letastarosti, s tem pa se povečuje tudi število tistih žensk, ki zbolijoza rakom na materničnem vratu še pred prvim materinstvom.Zdravljenje raka na materničnem vratu je do nedavnegapomenilo, da radikalno odstranimo maternico, parametrije inbezgavke. Seveda taka ženska po operaciji ni mogla več zanositi.Zato smo si na Ginekološki kliniki v Ljubljani začeli prizadevati,da osvojimo znanje in začnemo izvajati operacijo, ki prizačetnem raku materničnega vratu omogoča ohranitev telesamaternice, s tem pa tudi plodnost teh bolnic, ne da bi pri temogrozili njihovo preživetje. Operacija se imenuje radikalnavaginalna trahelektomija. Je novejša metoda. Uporabljamo jopri ženskah, ki želijo ohraniti plodnost, rak pa je v stadiju IA1,IA2 in IB1. Vedno jo kombiniramo s pelvično limfadenektomijo.Za razliko od konizacije se pri tem posegu odstrani celotenmaternični vrat s parametriji. Operacijo je leta 1994 razvil inobjavil prof. Dargent (Francija). 16-letni rezultati kažejo, da staštevilo ponovitev bolezni in umrljivost pri teh bolnicah povsemprimerljiva z rezultati pri bolnicah, ki so bile operirane klasično– z radikalno histerektomijo po Wertheim-Meigs-Novaku (4,2odstotka oz. 2,8 odstotka). Kar 63 odstotkov vseh, ki so želelepo operaciji zanositi, je tudi zanosilo, le 25 odstotkov otrokje bilo rojenih prezgodaj (pred 37. tednom nosečnosti). Posegod kirurga zahteva tako znanje klasične radikalne vaginalnekirurgije kot obvladanje napredne laparoskopske tehnike.Sintezo tega znanja imajo le v nekaj centrih po svetu. Z uvedbote operacije je leta 2007 Ginekološka klinika v Ljubljani postala4. tovrstni center v Evropi (po en center imajo v Veliki Britaniji,Franciji in Nemčiji) oz. 8. na svetu.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>61


MedicinaOperacija se običajno začne z laparoskopsko pelvično limfadenektomijo.Vse sumljive bezgavke pošljemo na zmrzli rez, operacijopa nadaljujemo vaginalno. Tam odstranimo večino ali celoves maternični vrat, njegove parametrije in vaginalno manšeto.Na spodnji segment preostale maternice nastavimo permanentnicerklažni šiv, vse skupaj pa pokrijemo z vagino, podobno kotpri Fothergillovi operaciji. Rezultati onkološkega zdravljenja soprimerljivi z bolnicami, ki so bile operirane z radikalno histerektomijo.Analiza rezultatov nosečnosti pa pokaže, da je splavnostv prvem trimesečju primerljiva z zdravo populacijo, večje pa soizgube v drugem trimesečju in več je prezgodnjih porodov. Dosedaj smo na tak način operirali 11 bolnic, pri nobeni nismo našlirecidiva. Zaenkrat so se le tri od njih odločile za materinstvo, dvesta spontano zanosili, tretja pa je v IVF-postopku (neplodnostznana že od prej). Obe sta najprej spontano splavili v 18. oz.19. tednu nosečnosti. Nismo se odločili za šivanje vrha nožnicepo zanositvi, pač pa smo izvedli laparoskopsko abdominalnoserklažo, kar je v tej kombinaciji novost. Obe bolnici sta rodili scarskim rezom po 37. tednu nosečnosti.Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana je delovna skupinapod vodstvom Bojane Pinter – v skupini so sodelovale še SaraKorošec, Urška Bizjak Ogrinc, Andreja Trojner Bregar, TinkaraSrnovršnik in Senka Imamović Kumalić – pripravila smerniceza rabo kombinirane hormonske kontracepcije, progestogenskeoralne kontracepcije in materničnega vložka. Smernice bodoobravnavane na Razširjenem strokovnem kolegiju za ginekologijoin porodništvo, predvidoma v januarju in februarju <strong>2012</strong>.Predstavljeni predlogi smernic za rabo kontracepcije temeljijona četrti verziji smernic Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) iz leta 2009, ki so izdelane v obliki kriterijev primernostipri predpisovanju posameznih kontracepcijskih metod(Medical Eligibility Criteria for Contraceptive Use); le-ti sobili oblikovani v okviru SZO s pomočjo različnih mednarodnopriznanih strokovnjakov. Priporočila so namenjena kot pomočpri izdelavi nacionalnih smernic posamezne države, katerihizdelava naj upošteva nacionalno zdravstveno politiko, potrebe,prioritete in vire. Na osnovi priporočil SZO je leta 2009medicinske kriterije izdala tudi britanska Faculty of Sexual andReproductive Healthcare (UK Medical Eligibility Criteria forContraceptive use) in leta 2010 ameriški Centers for DiseaseControl and Prevention. Vse tri publikacije so bile temeljni viriza izdelavo predstavljenih slovenskih smernic. Po sprejetju slovenskihsmernic bo Slovenija ena izmed redkih evropskih državz urejenimi smernicami na področju kontracepcije. Na podlagianamneze, usmerjenega fizikalnega pregleda in, če je potrebno,še dodatnih laboratorijskih preiskav lahko uporabnico, glede nanjeno zdravstveno stanje, po priporočilih SZO razvrstimo v enood štirih kategorij za predpisovanje kontracepcije:• Kategorija 1: Stanje, kjer ni omejitev za uporabo kontracepcijskemetode.• Kategorija 2: Stanje, kjer so prednosti oz. koristi uporabekontracepcijske metode na splošno večje od teoretičnih alidokazanih zdravstvenih tveganj.• Kategorija 3: Stanje, kjer je teoretično ali dokazano tveganjeobičajno večje od prednosti oz. koristi uporabe kontracepcijskemetode.• Kategorija 4: Stanje, kjer uporaba kontracepcijske metodepredstavlja nesprejemljivo zdravstveno tveganje.Pri stanjih kategorije 1 se kontracepcijska metoda uporabljav vseh okoliščinah; pri stanjih kategorije 2 se kontracepcijskametoda običajno uporablja; pri stanjih kategorije 3 uporabakontracepcijske metode običajno ni priporočljiva, razen le izjemoma,če niso na voljo ali niso sprejemljive druge bolj primernemetode; pri stanjih kategorije 4 se kontracepcijska metoda neuporablja. V smernicah so predstavljena različna stanja in obnjih ustrezne kategorije primernosti za rabo določene kontracepcijskemetode. Stanja, ki jih smernice podrobno predstavljajo,so: starost, reproduktivna zgodovina, dojenje, kajenje,debelost, srčno-žilne bolezni (npr. povišan krvni tlak, vensketrombembolije, trombogene mutacije, tromboze, ishemičnebolezni, hiperlipidemije), nevrološka stanja (npr. glavoboli,epilepsija), depresivne motnje, bolezni dojk in rodil, spolno prenosljiveokužbe in AIDS, druge okužbe, endokrina stanja (npr.sladkorna bolezen, motnje delovanje ščitnice), stanja prebavil(npr. bolezni žolčnika, bolezni jeter, vnetne črevesne bolezni),anemije, revmatične bolezni, presaditev organov ter interakcije zzdravili (npr. antiretrovirusna, antikonvulzivna in antimikrobnazdravila). Poznavanje posameznih stanj je pomembno ne samos stališča prepoznave kontraindikacij, ampak tudi s stališčaprepoznave stanj, kjer je raba določenih kontracepcijskih metodprimerna. Temeljito znanje o kriterijih primernosti je namrečosnova za kakovostno svetovanje v tem preventivnem segmentuginekologije. Preveč pogosto se še dogaja, žal tudi v Sloveniji, danekateri zdravniki, misleč, da se spoznajo na vse, tudi na kontracepcijo,neodgovorno objavljajo popolnoma napačna stališčao rabi kontracepcije, ki so v popolnem nasprotju z medicino,podprto z dokazi.Ravno uporaba z dokazi podprte medicine pri svetovanju kontracepcijev slovenski ginekološki praski je zaslužna za stalnoupadanje neželenih nosečnosti (dovoljenih splavov) v zadnjihdesetletjih pri nas. Tako je dovoljena splavnost v Slovenijiupadla s 40,1 na 1.000 žensk, starih od 15 do 49 let, v letu 1981na 9,6 na 1.000 žensk, starih od 15 do 49 let, v letu 2009. Ponizkem deležu dovoljenih splavov sodimo med najuspešnejšeevropske države; najnižji delež ima Nemčija s 6 dovoljenimisplavi na 1.000 žensk v rodni dobi, najvišjega pa Estonija s 25,1na 1.000.Uporaba kontracepcije, hormonske in nehormonske, je v Slovenijiugodna. Po izračunih zdravstvene statistike hormonskokontracepcijo uporablja več kot 80.000 žensk (vsaj 17 odstotkovžensk v starosti od 15 do 49 let), maternični vložek pa 40.000žensk, kar predstavlja 9 odstotkov žensk v rodni dobi. Kljubvečji rabi zanesljive kontracepcije pa rodnost v Sloveniji neupada, ampak narašča: rodnost, ki je bila v zadnjih desetletjihnajnižja leta 1999 (33,6 na 1.000 žensk, starih od 15 do 49 let),se zadnje desetletje zvišuje in je bila leta 2009 že 44,7 na 1.00062 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


MedicinaPredavatelji Leon Meglič, Darija Strah in Stanko Pušenjak,med 125 udeleženci tudi Simona Čopi, Igor Pirc in MojcaJemec.žensk, starih od 15 do 49 let, ter je tako dosegla vrednosti, kismo jih v Sloveniji beležili okrog leta 1990.Darija Strah je predstavila Ultrazvočno presejanje za kromosomopatijev prvem trimesečju nosečnosti pri 13.049 naključnoizbranih nosečnicah na osnovi starosti, nuhalne svetline in nosnekosti. Namen raziskave je bil ovrednotiti rezultate ultrazvočnegapresejanja pri naključno izbranih nosečnicah. V raziskavo jevključenih 13.049 nosečnic z vitalno enoplodno nosečnostjo, ki sobile pregledane v obdobju od 4. januarja 2005 do 30. aprila 2010.Povprečna starost vzorca je 29 ± 3,9 leta. Ocenjeno tveganje zaDS glede na starost nosečnice, debelino NS ploda in prisotnostnosne kosti je bilo 1 : 300 ali višje pri 3 odstotkih (394 od 13.049)pregledanih nosečnic, v 360 primerih (2,8 odstotka) je bil rezultatlažno pozitiven. Pri 2,8 odstotka lažno pozitivnih rezultatov je bilastopnja odkrivanja DS 85 odstotkov, 75,6 odstotka za ostale kromosomopatije,skupno odkrivanje je znašalo 68 odstotkov. Pred- inponatalno je bilo ugotovljenih 45 primerov kromosomskih nepravilnosti,17 DS in 17 drugih. Nosna kost je bila prisotna pri 98,5odstotka evploidij in odsotna pri 25 odstotkih anevploidij. Nuhalnasvetlina je bila nad 95. centilo pri 75 odstotkih plodov z DS in pri64 odstotkih pri ostalih anevploidijah. Z invazivnimi diagnostičnimitesti smo v podskupini z visokim tveganjem prepoznali 8,6odstotka plodov z nepravilnim kariotipom oz. en patološki rezultatna 12 diagnostičnih testov. Prikazana analiza je pokazala, da naširezultati ustrezajo pričakovani stopnji odkrivanja in so primerljiviz drugimi državami. Omenjena raziskava je postala tudi temeljobjavljenega poglavja First Trimester Screening for Trisomy 21by Maternal Age, Nuchal translucency and Fetal Nasal Bone inUnselected Pregnancies in Slovenia v knjigi Genetics and Etiologyof Down Syndrome, avtoric Darije Strah, Maje Pohar Perme inKsenije Geršak. Knjiga in poglavje sta prosto dostopna na: http://www.intechopen.com/books/show/title/genetics-and-etiology-of-down-syndromein http://www.intechopen.com/articles/show/title/first-trimester-screening-for-trisomy-21-by-maternal-age-nuchaltranslucency-and-fetal-nasal-bone-in.V imenu vseh treh avtoric jeDarija Strah Adolfu Lukanoviču izročila novoletno darilo za vsezdravnike Ginekološke klinike v Ljubljani – en izvod knjige, ki jenamenjen knjižnici Ginekološke klinike.Stanko Pušenjak je predstavil razvoj porodnega gela Dianatal.Zaradi visokih tehnoloških in medicinskih zahtev je terjalpribližno šest let intenzivnih laboratorijskih in predkliničnihraziskav in je bil v kliničnih raziskavah prvič uporabljen leta2008. V takratni klinični raziskavi na 347 porodnicah v trehšvicarskih porodnišnicah se je pokazalo, da so porodi ob uporabiporodnega gela krajši in povzročajo manj porodnih poškodb.Tej raziskavi so sledile še ukrajinska potrditvena raziskava spodobnim protokolom, ki je na 130 preiskovankah ob uporabigela ugotovila skrajšanje druge porodne dobe (- 20 odstotkov),nižje število epiziotomij (- 90 odstotkov) in močno znižano pogostnostfunkcijskih težav s sečili in prebavili po porodu (- 84odstotkov). Nemška interventna raziskava na 200 preiskovankahje ugotovila značilno nižjo pogostnost urgentnega carskegareza (- 43 odstotkov), porodniških izhodnih operacij (- 34odstotkov) in značilno večje skupno število vaginalnih porodov(+ 63 odstotkov) pri porodnicah, kjer je bil ob zastoju porodauporabljen porodni gel.Slovenska študija leta 2010 na 118 prvesnicah je pokazala značilnomanjše število urgentnih carskih rezov (- 51 odstotkov).Že dolgo vemo, da je rizični dejavnik za obporodne poškodbe,slab izid poroda in visoko stopnjo poporodnih funkcijskih težavs sečili in prebavili dolg in počasi napredujoč porod. Porodni gelDianatal pomembno zniža upor med plodom in mehko porodnopotjo ter s tem prinaša možnost vsaj pri rizičnih nosečnicahznižati verjetnost dolgega poroda, s tem pa se zniža verjetnostpoškodbe mehke porodne poti, verjetnost carskega reza in poporodnihfunkcijskih težav zaradi poškodb mišic medeničnegadna in s tem povezanih težav z odvajanjem seča in blata.Med predavanji je bil prispevek prim. Vasilija Cerarja neprecenljivv obliki razprave, pripomb in podajanja dejstev sedanjegadela in dela v preteklih desetletjih. Iskreno zanimanje zapredstavljena strokovna predavanja s strani udeležencev pa jenam predavateljem resnično polepšalo večer in nagradilo delo,ki smo ga vložili v pripravo prispevkov.Srečanje je prijazno omogočilo farmacevtsko podjetje GSK –Glaxo Smith Kline in omogočilo tudi pogostitev po končanihpredavanjih.Izjava o konfliktu interesovPodpisani avtorji poročila strokovnega sestanka, predvidenegaza objavo v reviji Isis, izjavljamo, da so strokovni povzetkipredavanj namenjeni seznanjanju slovenskih ginekologov inporodničarjev o novih dosežkih in razvoju stroke. Ne vsebujejoreklamnih sporočil in so verodostojna samostojna dela zvsebujočimi znanstveno potrjenimi dejstvi tekočih študij.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>63


MedicinaStrokovno izobraževanje izpediatrične gastroenterologijeSEEPEG 2 na BleduTina Kamhi TropV Festivalni dvorani na Bledu je 11. in 12. novembra 2011 potekalože drugo strokovno srečanje iz pediatrične gastroenterologijeza zdravnike pediatre iz vzhodne Evrope – SEEPEG2 (South-Eastern European Pediatric GastroenterologyMeeting). Organizacijski odbor srečanja smo sestavljali:prof. dr. Rok Orel, asist. dr. Matjaž Homan, asist. mag. JernejBrecelj, asist. dr. Jernej Dolinšek, Helena Turk, Mojca Lah inasist. Tina Kamhi Trop.Podobno kot pred dvema letoma, ko je bilo prvo srečanjeSEEPEG v Ljubljani, so bile tudi letos predstavljene teme zeloaktualne in zanimive, predavatelji so bili vabljeni iz vse Evrope,ena predavateljica pa je prispela celo iz ZDA; med njimi je bilokar precej vidnih imen na področju pediatrične gastroenterologijev evropskem in svetovnem merilu. Teme so bile razdeljenev štiri sklope: funkcionalne bolezni prebavil, avtoimunska obolenjajeter, težave pri hranjenju dojenčkov in otrok ter celiakija.Srečanja se je udeležilo več kot 130 udeležencev iz <strong>Slovenije</strong>,Hrvaške, Srbije in drugih držav Balkana in vzhodne Evrope.Po kratkih pozdravnih govorih prof. dr. Cirila Kržišnika,predstojnika Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti vLjubljani, in doc. dr. Anamarije Meglič, namestnice strokovnegadirektorja Pediatrične klinike v Ljubljani, je sledilo uvodnopredavanje prof. dr. Roka Orla, glavnega organizatorja inpobudnika srečanja.Nadaljevali smo z začetkom strokovnega dela, sklop o funkcionalnihboleznih prebavil je začela prof. dr. Alexandra Papadopoulous Pediatrične klinike v Atenah. Podrobno je predstaviladiagnostične kriterije za funkcionalne bolezni prebavil priotrocih, tako imenovane Rimske kriterije III. Temu je sledilopredavanje prof. dr. Roka Orla, ki nam je nazorno razložilmehanizme za nastanek funkcionalnih bolezni prebavil. Sledilo jepredavanje prof. dr. Yvana Vandenplasa iz Belgije, ki je predstavilkritični pogled na rimsko klasifikacijo bolečin v trebuhu. Sklopsta zaključila dva kolega z našega gastroenterološkega oddelkaPediatrične klinike v Ljubljani: asist. mag. Jernej Brecelj je prikazalfarmakoterapijo, mag. Valentina Stefanova Kralj pa psihološkipristop k obravnavi otroka s funkcionalnimi boleznimi prebavil.V drugem sklopu prvega dne smo nadaljevali z avtoimunskimiboleznimi jeter. Najprej je mag. Nedim Hadžić s King‘s CollegeHospital v Londonu pripravil pregledno predavanje o avtoimunskihbolezni jeter v otroštvu. Dr. Jurica Vuković iz Zagreba je poskušalrazložiti razlike avtoimunskih obolenj jeter med otroki inodraslimi. Temu je sledilo predavanje asist. dr. Matjaža Homanaz naše klinike, v katerem je jasno predstavil trenutno stanje vzdravljenju avtoimunskih bolezni jeter pri otrocih. Zadnje predavanjeprvega dne srečanja pa je imel prof. dr. Lorenzo D‘Antigaiz Bergama, ki je razložil, kakšne so indikacije za transplantacijojeter po avtoimunskem hepatitisu ter kakšen je njihov izid.Prvi dan se je zvečer zaključil s socialnim programom v Grandhotelu Toplice, kjer je bila slavnostna večerja s plesom, ob glasbiskupine Rock Partyzani. Za posebno presenečenje večera jeposkrbel Rok Orel, ki je skupaj z glasbeniki nastopil na odru.Na veliko navdušenje vseh prisotnih, seveda.Kljub prekrokani noči se je v soboto strokovni program nadaljevalzgodaj zjutraj. Prvi tematski sklop drugega dne so bile težavepri hranjenju otrok. Predavanja je začel prof. dr. Vojislav Perišić izBeograda, ki je prikazal prakse hranjenja dojenčkov, s poudarkomna uvajanju komplementarne trde hrane in na razvoju okusov priotrocih. Pristop k dojenčkom in otrokom, ki ne uspevajo dobro,je predstavil prof. dr. Andras Arato iz Budimpešte. Specializiraneenteralne formule in indikacije za posamezna obolenja prebavil jezelo razumljivo predstavila doc. dr. Irena Barbarić z Reke. Slediloje zanimivo multimedijsko predavanje dr. Mike Thomsona izpediatrične bolnišnice v Sheffieldu, ki je v svojem predavanjugovoril o hranjenju pri otrocih z nevrološkimi obolenji.Prof. dr. Rok Orel.64 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


MedicinaUvodno predavanje zadnjega tematskega sklopa o celiakiji je začeladr. Anna Sapone iz raziskovalne ekipe v Baltimorju v ZDAs predstavitvijo pojma preobčutljivosti na gluten. Nato je prof.dr. Dušanka Mičetić Turk s pediatričnega oddelka za gastroenterologijoin nutricijo UKC Maribor predstavila epidemiologijoceliakije v Evropi in Sloveniji. Sledila je odlična predstavitevpatogeneze celiakije, ki jo je pripravila dr. Alina Popp iz Bukarešte.Diagnostične kriterije za celiakijo je zelo nazorno prikazala dr.Maria Luisa Maerin Manrique s pediatričnega oddelka kliničnegacentra Univerze v Leidnu na Nizozemskem. Predstavila namje tudi najnovejše smernice za diagnostiko celiakije, ki bodo šeleobjavljene. Strokovni program je strnil asist. dr. Jernej Dolinšek izMaribora, ki je imel predavanje o diagnostičnih testih za celiakijo.Družabni program in srečanje smo zaključili z izletom s pletnamina blejski otok, kjer smo si ogledali cerkev, pozvonili zasrečo in z domačim aperitivom uživali ob kratkem glasbenemprogramu godalnega tria Viva.Polni novega znanja in navdušeni nad srečanjem smo se posloviliin si obljubili, da se srečamo spet na tretjem SEEPEG-u, kibo čez dve leti v Beogradu.4. mednarodni kongres novihtehnologij v stomatologijiDiana Terlević Dabić, Sabina MarkoliOdbor za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici <strong>Slovenije</strong> žečetrto leto aktivno sodeluje v organizaciji mednarodnega kongresaz regionalnimi zobozdravniškimi <strong>zbornica</strong>mi Hrvaške,Bosne in Hercegovine ter Makedonije z namenom skupnegasodelovanja na področju podiplomskega izobraževanja inusposabljanja v regiji. Tako smo letos z veseljem sprejeli organizacijočetrtega, zdaj že tradicionalnega skupnega kongresa.22. oktobra 2011 je v Domus Medica v Ljubljani potekal zelodobro obiskan 4. mednarodni kongres novih tehnologij v stomatologijiv organizaciji Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniškizbornici <strong>Slovenije</strong>, ki se ga je udeležilo več kot 250 zobozdravnikovin zobozdravnic. Na kongresu so izbrani predavatelji iz regijepredstavili teme iz pedontologije, ortodontije, endodontije, protetikein maksilofacialne kirurgije in sedanje ter bodoče evropskedirektive, ki urejajo tudi področje zobozdravstva.Kongresa se je udeležil tudi predsednik Sveta evropskih zobozdravnikov(CED) dr. Wolfgang Doneus. Prav tako smo na srečanjugostili predsednico ZZS prim. Gordano Kalan Živčec, predsednikaHKDM Hrvoja Peza, podpredsednika Komore liječnika – doktorastomatologije BiH prof. dr. Halida Sulejmanagića, predsednico Stomatološkekomore Makedonije prof. dr. Marijo Nakovo, predsednicoRSK za stomatologijo izr. prof. dr. Martino Drevenšek. Častnipokrovitelj srečanja je bil minister za zdravje Dorjan Marušič.Srečanje se je pričelo z otvoritvenim nagovorom predsedniceOdbora za zobozdravstvo ZZS Sabine Markoli, ki se je posebejzahvalila vsem prisotnim kolegom in kolegicam za izkazanozaupanje in njihovo prisotnost ter izrazila upanje, da se bo takouspešno sodelovanje med regionalnimi <strong>zbornica</strong>mi nadaljevalotudi v prihodnosti. Prav tako so s kratkim pozdravnim govoromvse udeležence pozdravili tudi ostali gostje in zaželeli uspešnodelo udeležencem kongresa.Prvi predavatelj, prof. dr. Matjaž Rode, je predstavil sedanje inbodoče direktive EU, ki jih mora poznati zobozdravnik. V predavanjuje posebej poudaril Direktivo evropskega parlamenta insveta 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, Direktivo2011/24/EU evropskega parlamenta in sveta o uveljavljanjupravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, Direktivosveta o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimiizdelki ( 76/768/EGS), Direktivo 2008/98/ES evropskegaparlamenta in sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktivin Direktivo sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih.Prof. dr. Elizabeta Gjorgievska iz Makedonije je predstavila bioaktivneglasionomere kot nove materiale za remineralizacijo sklenine.Pod komercialnim imenom NovaMIn se je na tržišču pojavil edenod bioaktivnih glasionomerov, kalcijev natrijev fosfosilikat, ki seuporablja za zdravljenje preobčutljivih zob in remineralizacijo sklenine.Zaenkrat je dodan zobnim pastam, obstaja pa tudi možnostnjegove uporabe v glasionomernih cementih.Naslednji predavatelj, prof. dr. Sedin Kobašlija iz Bosne in Hercegovine,je v predavanju »Zaščita pulpo-dentalnega kompleksapri travmah stalnih zob pri otrocih« predstavil vsakodnevne dilemev pedontologiji pri uporabi in vrednotenju novih materialov.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>65


MedicinaUporaba zobne paste s fluoridi je bila tema naslednjega predavanja,ki ga je predstavil Rok Kosem, dr. dent. med., iz <strong>Slovenije</strong>. Poudarilje, da je uporaba zobnih past s fluoridi dokazano učinkovitazdravstvena tehnologija, mora pa biti uravnotežena glede naoceno tveganja za karies in tveganja za nezaželene učinke fluorida.Sodobne smernice Evropske akademije za otroško zobozdravstvo,ki so bile objavljene 2009, priporočajo, naj bo redna uporaba zobnepaste s fluoridi v povezavi z dobro ustno higieno osnova vsakegapreventivnega programa. V smernicah je za otroke v starosti od 6mesecev do 2 let priporočena zobna pasta s koncentracijo fluoridov500 ppm, v starosti od 2 do 6 let pa 1000 ppm ali več. Majhnimotrokom naj se zobe ščetka nadzorovano dvakrat dnevno, in to skoličino zobne paste, ki ustreza zrnu graha.Prof. dr. Melta Valentić Peruzović iz Hrvaške je predstavilapredavanje z naslovom »Protetična rehabilitacija pacientov stemporomandibularnim sindromom« in poudarila potrebo ponatančni »screening« analizi pred vsakim protetičnim delom pritakih pacientih.Sledil je odmor s kosilom v Klubu Domus Medica, medkaterim so si udeleženci lahko ogledali tudi zanimivo razstavodentalnih materialov in opreme v avli Domus Medica.Program srečanja se je nadaljeval z ortodontijo. Prof. dr. MladenŠlaj iz Hrvaške je predstavil predavanje »Sodobne tehnologije vortodontiji – estetika in učinkovitost«. Opisal je, kako je popolnrezultat terapij v ortodontiji enaindvajsetega stoletja mogoč le,če znamo nove materiale in tehnologije povezovati z znanjemin izkušnjami o njihovem delovanju na pacienta in različnestrukture ustne votline.Izr. prof. dr. Martina Drevenšek je v svojem predavanju »Sodelovanjeortodonta in zobozdravnika v vseh starostnih obdobjih«poudarila pomen interdisciplinarne obravnave pacienta. Skupnicilji in dobra komunikacija pred, med in po zdravljenju zagotovovodijo do boljšega rezultata celostne obravnave pacienta.Prikazane so bile tudi smernice in klinični primeri sodelovanjazobozdravnika in ortodonta v vseh starostnih obdobjih.Mag. Nataša Jevnikar nas je v naslednjem predavanju podnaslovom »Endodontsko zdravljenje z inštrumentom, ki seprilagaja obliki koreninskih kanalov«, seznanila z novim inštrumentomv endodontiji. Predstavljen je bil inštrument, ki seprilagaja obliki koreninskega kanala in je v anglosaški literaturiopisan z imenom »self-adjusting file« (SAF). Je votel inštrument,zasnovan na principu žilnih opornic, ki se prilagaja premerukoreninskih kanalov, z Ni-Ti rezili, ki učinkovito strugajodentin z navpično vibracijo in v stalni kopeli Na-hipoklorita.Po nekaterih podatkih s takšno obdelavo koreninskega kanalalahko dosežemo tudi do 92 odstotkov njegove površine. Zaradisposobnosti 3D-prilagajanja inštrumenta se prečni prerez kanalale malo spreminja.Zadnji prispevek kongresa je pripravil doc. dr. Andrej Kansky,ki je v predavanju »Uporaba 3D-načrtovanja v oralni, maksilofacialnikirurgiji in stomatologiji« predstavil pomen novih diagnostičnihmetod, kot je izdelava kakovostno obdelanih CT-slikin na njihovi podlagi 3D-modelov obraznega skeleta v naravnivelikosti. Izdelava 3D-modelov pred operacijo predstavljapomemben kakovostni premik v obrazni diagnostiki in terapiji,izboljša kakovost zdravljenja, olajša in skrajša operativni posegter izboljša rezultate pri zahtevnih rekonstrukcijah obraza.Veliko udeležencev je bilo zadovoljnih s prijetnim in sproščenimvzdušjem na kongresu, predvsem pa s strokovnimipredavanji in razpravo. Na anketni vprašalnik, s katerim soudeleženci ocenili svoje zadovoljstvo s kongresom, je odgovorilavelika večina udeležencev in zelo pozitivno ocenila vsebinoin organizacijo kongresa. Za udeležence smo pripravili tudivprašalnik iz predavanj. Tudi na ta vprašalnik je odgovorilavelika večina udeležencev, kar nam potrjuje, da so udeleženci zzanimanjem poslušali predavanja. S pravilno izpolnjenim vprašalnikomudeleženci uveljavljajo aktivno udeležbo na kongresuin pridobijo dodatne licenčne točke.Med kongresom je bil organiziran tudi delovni sestanek Odboraza zobozdravstvo ZZS, predsednika Sveta evropskih zobozdravnikov(CED) dr. Wolfganga Doneusa in predstavnikovzbornic Hrvaške, BiH in Makedonije. Sestanek je bil namenjenvprašanju regulacije števila zobozdravnikov v posameznihdržavah in ugotovili smo, da te regulacije dejansko ni. Vsi predstavnikizbornic smo se strinjali, da regulacija mora obstajati,66 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Medicinaseveda v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, in da je potrebnopolitiko opozoriti na odpiranje zasebnih instant fakultet v regiji,ki nimajo pogojev za študij stomatologije, producirajo nekakovostenkader, brezposelnost in dvomljivo varnost pacientov.Na sestanku smo se pogovarjali tudi o načinu oglaševanja vsosednjih državah z nelojalnimi oglasi. Po živahni razpravi je bilosprejeto skupno stališče glede oglaševanja, in sicer, da je smiselnaureditev oglaševanja po avstrijskem modelu, da je oglaševanjeurejeno z zakonom in v skladu s Kodeksom medicinske etike indeontologije. Predlagana je ureditev oglaševanja z zakonom, da sepristojnost pri odločanju glede oglaševanja prenese na zdravniškeoz. zobozdravniške zbornice. Poudarjena je pomembnost sodelovanjavseh zbornic tudi na področju regulacije oglaševanja.Zaključek sestanka je bil, da je sodelovanje vseh štirih zbornic vregiji pozitivno in potrebno še naprej, predvsem pri organizacijikongresov in rednih skupnih sestankov, namenjenih izmenjavi izkušenjin dogajanju na področju zobozdravstvene politike v regiji.Hrvoje Pezo, dr. dent. med., predsednik HKDM, se je v imenuvseh gostov zahvalil organizatorjem za izvedbo kongresa inpohvalil organizacijo.Kongres smo prijetno zaključili z druženjem v Klubu Domus Medicaob kozarčku mošta in kostanjevem kolačku, z željo, da tovrstnastrokovna srečanja postanejo stalnica. In na koncu hvala vsem, ki stebili z nami, bilo nas je veliko, slišali smo novosti v stroki, izmenjalismo izkušnje in mnenja, se prijetno družili in se imeli lepo.3. Osteološki dnevi –novosti v osteologijiMiro Čokolič, Radko KomadinaVsako leto 20. oktobra obeležujemo svetovni dan osteoporoze.Letos smo se srečali ob tej priložnosti na 3. Osteološkihdnevih v Mariboru v organizaciji prim. Mira Čokoliča (UKCMaribor, predsednik organizacijskega odbora), prof. dr. BredePečovnik Balon (MF UM), prof. dr. Janje Marc (Fakultetaza farmacijo UL) in prof. dr. Radka Komadine (MF UL). Obodprtju sta nas pozdravila dekan MF v Mariboru prof. dr.Ivan Krajnc in predstojnik Interne klinike UKC Mariborprof. dr. Radovan Hojs. Tokrat smo imeli prvič mednarodnozasedbo, poudarek je bil na sekundarni osteoporozi.Vabljeni tuji predavatelji so navdušili nad 100 poslušalcev v Velikipredavalnici Univerze v Mariboru. Prof. dr. D. Hosking iz VelikeBritanije je eden glavnih govorcev Mednarodnega združenjaza osteoporozo, prof. dr. G. Holzer z dunajske univerze je avtorodmevnih člankov o vplivu kortikalne kosti na biomehanikoosteoporotičnih zlomov, podobno je o zvezi med kostno geometrijoin zlomi predaval priznani endokrinolog prof. dr. M. Koršičz zagrebške univerze, ki se je tudi aktivno vključeval v razprave.Skupno se je predstavilo 23 vabljenih predavateljev, učiteljevz obeh medicinskih fakultet, med njimi tudi prof. dr. J. Preželjin doc. dr. T. Kocjan iz UKC Ljubljana, izkušenih klinikov inmladih raziskovalcev – podiplomskih študentov. Na Osteološkihdnevih želimo ponuditi novosti zdravnikom vseh strok, centrom,ki se ukvarjajo z denzitometrijo, in možnost predstavitve rezultatovdomačim raziskovalcem s področja osteologije.Cilj svetovnega dneva osteoporoze je prenesti sporočilo opomenu osebne skrbi za zdravje širši javnosti, tako mladim kotmanj mladim, ženskam kot moškim, ki so bili dolgo prepričani,da osteoporoza njih ne zadeva.V okviru Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) potekaod 1. januarja 2000 projekt »Desetletje gibal« (Bone & JointDecade). Idejni očetje projekta so švedski ortopedi pod vodstvomprofesorja Lidgrena, ki so leta 1998 v Lundu dali pobudoza ta projekt. Kofi Annan je 1. januarja 2000 proglasil začetek»Desetletja kosti in sklepov«. V Sloveniji smo temu hitrosledili in januarja 2001 je Ministrstvo za zdravstvo imenovaloza koordinatorja projekta Desetletje gibal pri uradu Svetovnezdravstvene organizacije za Slovenijo takrat doc. dr. R. Komadino.S predstojnico urada Svetovne zdravstvene organizacije zaSlovenijo Vesno Kerstin Petrič, dr. med., in državnim sekretarjemz Ministrstva za zdravje D. Marušičem, dr. med. in dipl.inž., so 16. in 17. marca 2001 sklicali konstitutivni sestanek ekspertneskupine (NAN Slovenija). S področja ortopedije so bilivabljeni poročevalci prof. dr. S. Herman, prof. dr. V. Pavlovčič,prim. V. Vengust, prim. mag. V. Pišot, S. Kramberger, dr. med.,endokrinologi prof. dr. A. Kocijančič, prof. dr. J. Preželj, U. GantarRott, dr. med., prim. asist. M. Čokolič, travmatolog prof. dr.V. Smrkolj, fiziater prim. mag. A. Demšar, ginekologinja prim.A. Pretnar Darovec, revmatologinja dr. M. Hojnik, dr. med., inspecialistka socialne medicine asist. M. Rok Simon, dr. med.Projekt Desetletje gibal (BJD, Bone and Joint Decade) je sedajmednarodno strokovno gibanje, ki sta ga ustanovili Svetovnazdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija združenihnarodov (OZN) v sodelovanju s Svetovno banko za izboljšanjekakovosti življenja ljudi z mišično-skeletnimi boleznimi, poškodbamiin okvarami (MSC, musculo-skeletal conditions).Prof. dr. Radko Komadina je sodeloval kot predstavnik <strong>Slovenije</strong>,nacionalni koordinator in ambasador BJD v okvirudrugega desetletja BJD 2010–2020 na srečanju v Berlinu 8. in9. septembra 2011, kjer so ustanovili Fragility fracture network(FFN), namenjeno celostni obravnavi starostnika ob nastankuzloma, sočasni perioperativni pripravi polimorbidnega pacienta,kirurškemu zdravljenju zloma, rehabilitaciji in sekundarniRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>67


Medicinapreventivi. FFN zahteva timsko reorganizacijo, prioritetnovlogo dobiva geriater. Na konsensus konferenci v Rochestru soAmeričani potrdili, da t.i. orto-geriatrično sovodenje (orthogeriatricco-management) pomembno skrajša čas od zlomado operacijske dvorane, nepomembno zmanjšuje umrljivostin obolevnost ter pomembno zmanjšuje stroške zdravljenja,saj imajo povprečno hospitalizacijo ob zlomu kolka 4,2 dni,potrebo po ponovnem sprejemu le v 8,5 odstotka (od česar le10 odstotkov kirurški vzrok ponovnega sprejema) ob Charlsonovemindeksu 3, znotrajbolniško umrljivost 2,7 odstotka,letno umrljivost 27 odstotkov pri aziliranih in 13 odstotkov prisamostojno živečih starostnikih. V Evropi, Severni Ameriki,na Kitajskem in Japonskem izvajajo nov koncept: vključevanjegeriatra v kirurški tim. Orto-geriatrični oddelek z očitno manjzapleti in nižjimi stroški vodi tim z geriatrom, anesteziologom,ortopedom/travmatologom ter sestre, ki že pred operacijonačrtujejo starostnikovo življenje po odpustu. Proces uvajanjaorto-geriatričnih oddelkov je podoben uvajanju centraliziraneganadzora protimikrobnega zdravljenja v slovenskih bolnišnicah spričakovanimi pomisleki in začetnim odporom; prepričani smo,da bodo nato strokovni in stroškovni učinki prevladali.Standardizacija obravnave starostnika z zlomom se glede na»klasični pristop« nanaša na:1. večina bolnikov potrebuje operacijo,2. zgodnja operacija preprečuje »iatrogene bolezni«: delirij,dehidracija, različne organske dekompenzacije ...,3. sovodenje s pogostimi komunikacijami med člani tima preprečujekomunikacijske probleme in izgubo časa,4. praviloma najmlajši zdravnik v timu pisno vodi standardiziraniprotokol zaradi nadzora kakovosti,5. ob sprejemu se že prične načrtovanje starostnikovega življenjapo odpustu.Stroka in zdravstvena politika v posamični državi morata poiskatiodgovor, ali se orto-geriatrija organizira na kirurškem ali nageriatričnem konservativnem oddelku.Slovenija nima geriatrije, a jo potrebuje, saj imamo povprečno staroprebivalstvo glede na evropske primerjave in smo sredi epidemijegeriatrične travme. V naslednjih 40 letih se bo število starejših od80 let potrojilo (Marsland et al, Osteoporosis Int, 2010)Z leve: prof. dr. Radko Komadina, stojijo dekan MF v Mariboruprof. dr. Ivan Krajnc, prof. dr. David Hosking in prim. MiroČokolič.Mrežna konferenca nacionalnih koordinatorjev je 11. septembra2010 v Lundu sprejela naslednje sklepe:1. BJD 2000–2010 je mednarodno uveljavljen projekt, kipomembno ozavešča strokovno in laično javnost o rastočembremenu mišično-skeletnih bolezni, poškodb in okvar. Zatomu ne bomo spreminjali imena, uporabljamo le posodobljennaziv BJD 2010–2020.2. BJD naj ne preraste v superorganizacijo strokovnjakov zamišično-skeletno medicino. Ostane naj lobistično združenjestrokovnjakov in posamičnih strokovnih organizacij naglobalni in lokalni ravni. V naslednjem desetletju naj bi daliveč poudarka regionalnemu sodelovanju in prepoznavanjuspecifičnih regionalnih problemov.3. Osvežiti je treba nacionalne ekspertne skupine (NationalAction Network – NAN) in regionalno/lokalno pretehtati,kateri problemi MSM imajo lokalno prioriteto, ter povečatisodelovanje med sosednjimi ekspertnimi skupinami.V vseh teh letih smo skupaj prehodili pot v dobro bolnikovin zdravnikov. Letošnji osteološki dnevi so bili kakovostni, zdobro domačo in mednarodno udeležbo. Spletanje strokovnihin prijateljskih vezi se je razširilo čez meje pokrajin in državein vsi si želimo s skupnimi močmi pomagati bolnikom, da bopodaljšana življenjska doba nudila dostojno kakovost življenjain bomo dodali življenja letom, ne pa samo leta življenju, saj znabiti starost ne samo nagrada, ampak včasih tudi kazen.Šola ultrazvočnegamikcijskega cistogramaDamjana KljučevšekNa Pediatrični kliniki v Ljubljani je v organizaciji Službe zaradiologijo Pediatrične klinike in Medicinske fakultete v Ljubljani17. oktobra 2011 potekala enodnevna mednarodna Šolaultrazvočnega mikcijskega cistograma (UMCG). Udeležili so seje specializanti in specialisti radiologije ter medicinske sestre inradiološki inženirji, ki sodelujejo pri preiskavi.68 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>Namen šole je bil širjenje znanja o preiskavah po okužbi sečil priotroku in uvedba UMCG kot primarne metode za odkrivanjevezikoureternega refluksa (VUR) v bolnišnice po Sloveniji. Sicerpoznamo več vrst mikcijskih cistogramov za odkrivanje VUR, kise med seboj razlikujejo po vrsti kontrastnega sredstva, ki ga skoziurinski kateter apliciramo v sečni mehur, in načinu spremljanja


le-tega po urotraktu. Pri rentgenskem mikcijskem cistouretrogramu(MCUG) uporabljamo za spremljanje radiopačnega jodnegakontrastnega sredstva rentgenske žarke, pri ultrazvočnem pa zaspremljanja UZ kontrastnega sredstva (najprej prve, sedaj drugegeneracije) odboje UZ-valov.Glavna prednost ultrazvočne preiskave pred rentgensko je odsotnostrentgenskega sevanja. Povprečen efektivni odmerek sevanja,ki ga prejme otrok v prvem letu starosti med MCUG, je 0,70mSv, med 1. in 5. letoma pa 0,89 mSv, kar pomeni povprečno 3,8oziroma 4,8 meseca sevanja, ki ga vsako leto prejmemo iz naravnegaozadja. Hkrati so številne študije dokazale, da je ultrazvočnarazličica preiskave bolj občutljiva od rentgenske. V 18 primerjalnihštudijah so z UMCG odkrili 10 odstotkov več VUR kot z MCUGpri uporabi UZ kontrastnega sredstva prve generacije (podatkina 2.893 ledvičnih enotah) in kar 30 do 40 odstotkov več VUR zuporabo UZ kontrastnega sredstva druge generacije na 463 ledvičnihenotah. Na večjo občutljivost preiskave vpliva predvsem daljšiin kontinuiran čas opazovanja ledvičnih enot.Na Pediatrični kliniki v Ljubljani imamo z omenjeno preiskavobogate izkušnje. V svetovnem merilu smo eni izmed začetnikovkliničnih študij in pri uvajanju te preiskave v vsakdanjo kliničnoprakso, kar pričajo številni objavljeni članki na tem področju.Imamo izkušnje z uporabo UZ kontrastnega sredstva tako prve kotdruge generacije. Po ukinitvi proizvodnje UZ kontrastnega sredstvaprve generacije smo na Pediatrični kliniki pred dvema letoma začeliuporabljati UZ kontrastno sredstvo druge generacije. Le-to zahtevadoločene prilagoditve UZ-aparata; uporabo kontrastno specifičnegaprograma in nastavitev aparata na nizek mehanični indeks.UMCG je postal metoda izbora pri dokazovanju in spremljanjuprisotnosti VUR v otroškem obdobju. Klasični rentgenski MCUGpo sedaj veljavnih smernicah uporabljamo le pri otrocih, ki imajoUltrazvočna slika vezikoureternega refluksa v levo ledvico: S pomočjo kontrastnospecifičnegaprograma je UZ kontrastno sredstvo druge generacije razločno vidnov globoko cepljenem votlem sistemu ledvice () v primerjavi z UZ sivo različico.Medicinamotnje mikcije, pri katerih sumimo na patologijo sečnice, pri nezadostniultrazvočni preglednosti ledvic (npr. pri otroku z izrazitoskoliozo) in če je potreben natančen morfološki prikaz votlegasistema, običajno pred operativnim posegom. Trenutno UMCG niuradno priznana metoda s strani ZZZS, kljub temu, da jo uporabljamov klinični praksi že celo desetletje in kljub številnim pisnimutemeljitvam in prošnjam. Po zagotovilih odgovornih bodo UZmetodez uporabo kontrastnih sredstev v Zeleno knjigo uvedene žev prvi polovici <strong>2012</strong>.Po pozdravnem nagovoru strokovnega direktorja Pediatrične klinikeprof. dr. Rajka Kende, ki je tudi pobudnik in pionir razvoja obravnaveotrok po okužbi sečil z otrokom bolj prijaznimi preiskavami,je doc. dr. Meglič predstavila klinični vidik obravnave otrok pookužbi sečil, doc. dr. Kersnik Levart pa trenutno veljavne smerniceobravnave teh otrok. Martin Thaler, dr. med., je predstavil pomenosnovne UZ-preiskave sečil, kakšni so UZ-znaki pri akutnemvnetju sečil in kako z UZ ocenjujemo in spremljamo kronične ledvičnespremembe. Doc. dr. Ključevškova je predstavila neinvazivne(angl. catheter-free) metode, s poudarkom na Dopplerjevi krivuljiureternih curkov kot presejalni metodi. Po odmoru je nadaljevaladoc. dr. Podkrajškova s predstavitvijo UZ kontrastnega sredstvadruge generacije, z njegovimi fizikalno-kemičnimi lastnostmi inklinično uporabo. Praktični vidik preiskave, vključno s filmom, kinazorno kaže pripravo in potek preiskave, je odlično prikazala radiologinjaMojca Tomažič, dr. med., in pripravila udeležence šole nanjen praktični del. Sklop predavanj je zaključila doc. dr. Ključevškovas predavanjem o določanju stopenj VUR in vprašanjem, ki sepojavlja v strokovni javnosti, kako ločiti klinično pomemben VURod klinično nepomembnega.Udeleženci šole so zelo aktivno sodelovali v razpravah med in popredavanjih, veliko spraševali ter predstavili svoje izkušnje in pogledepri obravnavi otrok po preboleli okužbisečil. Posebno zanimivo je bilo slišati izkušnjekolegov iz tujine. Vsi udeleženci so prejelištudijsko gradivo v obliki tiskane knjige inzgoščenko s predavanji. Po kosilu je sledilogled radiološkega oddelka in praktični del,ki je potekal na dveh nivojih: sestrsko/inženirskidel s pripravo otroka na preiskavo terpripravo in aplikacijo kontrastnega sredstvain zdravniški del z nastavitvijo UZ-aparata inuporaba kontrastno-specifičnega programa,uvajanjem urinskega katetra in nato samoizvedbo preiskave.Srečanje smo zaključili z vsestranskim zadovoljstvomtako udeležencev kot organizatorjev.Želimo, da se UMCG uvede v vsebolnišnice po Sloveniji, saj bo le na ta načinzagotovljen enak dostop do preiskave vsemotrokom, ne glede na kraj bivanja.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>69


MedicinaAritmije/Pacing 2011Luka LiparRavno na vikend, ko je mraz prvič v sezoni zapretil poletju,smo se aritmološki navdušenci že tretjič zbrali v tradicionalnibazi v okolju dvorca na Brdu pri Kranju in »evropske«konferenčne dvorane na kongresu Aritmije/Pacing. Znanstveno-strokovnosrečanje, ki se že tradicionalno zgodi vsakodrugo leto na prvi vikend v oktobru, tudi tokrat ni razočaraloštevilnih udeležencev. Kar okoli 250 zdravnikov, sester, medicinskihtehnikov in študentov medicine je lahko slišalo najnovejšadognanja s področja elektrostimulacije srca in motenjsrčnega ritma. Tudi tokrat so odlično predavateljsko zasedbopraktično vseh slovenskih strokovnjakov z omenjenega področjaobogatili štirje ugledni gostje – dr. Sabine Brückner izBerlina, dr. Tobias Willich iz Paderborna, dr. Antonio Curnisiz Brescie in Luis Scott iz Phoenixa, Arizona.Tokrat je bilo srečanje prvič zastavljeno v dveh dneh. V petekpopoldan smo se tako za začetek lotili sklopa predavanj o resinhronizacijskemzdravljenju (CRT). To se je namreč v zadnjihletih trdno zasidralo kot način zdravljenja srčnega popuščanja,za katerega se indikacije vedno bolj širijo tudi na bolnike s kliničnomanj izraženimi simptomi srčnega popuščanja. Omenjenipriznani kolegi iz tujine so govorili predvsem o optimizacijiresinhronizacijskega zdravljenja – tako s stališča izbire bolnikov,same vsaditve biventrikularnega srčnega spodbujevalnika inoptimalnih nastavitev ter kontrole sočasnih bolezni.Sobotni del je v prvi vrsti postregel s tematiko o najpogostejšiaritmiji, ki prizadene kar 1 odstotek vse populacije – atrijskafibrilacija (AF). Govorili smo o nevarnostih neme AF, o najnovejšihmožnostih zdravljenja in antikoagulacijski zaščiti tero novih smernicah, ki nas usmerjajo pri zdravljenju. Ob tej priložnostismo bili z velikim veseljem priča tudi izidu slovenskegaprevoda žepnih smernic, ki jih je v lanskem letu izdalo evropskokardiološko združenje in bodo nepogrešljiva literatura v žepuvsakega zdravnika v urgentni, družinski in kardiološki ambulanti.Posvetili smo se tudi novostim in perečim temam na področjuvsadnih kardioverter-defibrilatorjev in klasičnih srčnih spodbujevalnikov(katerih število se iz leta v leto povečuje), predvsemo možnostih zdravljenja na daljavo in novih spodbujevalnikih,ki omogočajo magnetnoresonančno slikanje. Mariborski kolegiso predstavili alternativne možnosti za pozicioniranje prekatnihelektrod in opozorili na težave, na katere lahko ob tem naletimo.Prof. Koželjeva je spomnila na prepletenost motenj srčnegaritma pri odraslih s prirojenimi srčnimi napakami.Zadnji sklop predavanj se je dotaknil novih izzivov in novihpriložnosti na področju zdravljenja motenj srčnega ritma inzapletov, tudi z vidika psihosomatike in genetike.Zelo nas veseli, da je tudi letošnji simpozij osvetlil hitronapredujočo in razvijajočo se smer znotraj kardiologije. Samaorganizacija ne bi bila mogoča brez prizadevnega dela organizacijskegaodbora in sponzorjev, zato na tem mestu izrekamozahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli k brezhibni izvedbisrečanja. Ponovno na svidenje prvi vikend v oktobru 2013!Izdaja slovenskih žepnih smernic Evropskega kardiološkogazdruženja za obravnavo atrijske fibrilacijeOb robu 3. znanstveno-strokovnega srečanjaAritmije/Pacing 2011 na Brdu pri Kranju vzačetku oktobra 2011 je pod okriljem Slovenskegakardiološkega združenja izšla slovenskaizdaja žepnih smernic Evropskega kardiološkogazdruženja (ESC) za obravnavo atrijskefibrilacije, ki so bile povsem prenovljene jeseni2010. Pri priredbi smernic so v imenu Delovneskupine za motnje srčnega ritma in elektrostimulacijosrca znotraj Slovenskega kardiološkegazdruženja sodelovali prof. dr. Igor Zupan, prof.dr. Peter Rakovec in Luka Lipar. Kot je ob tejpriložnosti poudaril predsednik Slovenskegakardiološkega združenja prof. dr. Miran Kenda,smo lahko ponosni na dejstvo, da smo kljubEUROPEAN SOCIETY OF CARDIOLOGY2035, ROUTE DES COLLESLES TEMPLIERS - BP 17906903 SOPHIA ANTIPOLIS CEDEX - FRANCEPHONE: + 33 (0)4 92 94 76 00FAX: + 33 (0)4 92 94 76 01E-mail: guidelines@escardio.orgZa vec informacijwww.sicardio.orgFor more infomationwww.escardio.org/guidelinesZDRUŽENJE KARDIOLOGOV SLOVENIJEULICA STARE PRAVDE 6, SI-1000 LJUBLJANATEL.: 01 434 21 00, FAKS: 01 434 21 01spletna stran: www.sicardio.orgVerzija 2010SMERNICE EVROPSKEGAKARDIOLOŠKEGA ZDRUŽENJAOdbor za udejanjanje smernicz namenom izboljšati kakovost klinicne prakse in oskrbe bolnikov v EvropiAtrijska fibrilacijaSMERNICE ZA OBRAVNAVOZa vec informacijwww.sicardio.orgFor more infomationwww.escardio.org/guidelinesPriredbo smernicje omogocilo podjetjePodjetje Sanofini sodelovalo pripripravi vsebine inna le-to ni imelonikakršnega vpliva.70 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Medicinaslovenski maloštevilnosti eno prvih kardiološkihzdruženj znotraj ESC s prevedenimi oz.prirejenimi smernicami. Pričakovati je, da bodov svoji priročni žepni velikosti postale nepogrešljivpripomoček v sicer že tako ali tako polnihžepih zdravniških halj družinskih zdravnikov,internistov, kardiologov in vseh tistih, ki se takoali drugače vsakodnevno srečujemo z bolniki znajpogostejšo srčno aritmijo.Psihoterapevtski ukrepiza vsakdanjo rabo 3Pia LapajnePo letu dni smo se na lep sončen jesenski dan ponovno zbraliv graščini Katzenstein v Begunjah, kjer domuje psihiatričnabolnišnica, vsi vedoželjni, kaj nam bo novega prineslo tokratnodvodnevno strokovno srečanje. Pretekli dve srečanji z enakimnaslovom, ki seveda nista bili namenjeni učenju psihoterapije,sta nam približali uporabo nekaterih psihoterapevtskih intervencpri vsakdanjem delu z namenom izboljšati in olajšati deloz bolniki.Demenca (Aleš Kogoj, Vid Vodušek): S podaljševanjem življenjskedobe se povečuje število bolnikov z demenco. Vedno večzdravstvenih delavcev se srečuje in se bo tudi v prihodnje srečevaloz bolniki z demenco in njihovimi svojci. Obravnava naj poteka nadveh ravneh. Potrebno je diagnosticirati bolezen, ki nastane zaradidanega vzorca nevrodegeneracije, oceniti stopnjo oškodovanostiter hkrati opredeliti raven prilagoditvenih mehanizmov pri bolnikuin svojcih. Za pregled bolnika si je potrebno vzeti dovolj časa,prilagoditi obseg pregleda, način postavljanja vprašanj, da bolnikune povzročamo dodatne stiske. Svojci potrebujejo informacijeo bolezni in načinih negovanja bolnika. Raziskave so prikazalevišanje stopnje depresivnosti svojcev, ki so skrbeli za bolnike zdemenco, glede na depresivnost svojcev, katerih bližnji z demencoso bili v zavodih ali so že umrli. Svojci, ki negujejo bolnika zdemenco, se namreč soočajo z izgubo bližnjega, takega, kot so gabili vajeni, oziroma z njegovo psihološko smrtjo. V pomoč svojcemso izobraževalni programi, skupine za samopomoč in svetovalnitelefoni. Demenco je potrebno zdraviti že v zgodnjih fazah bolezniin ne le v poznih, ko se upadu kognitivnih sposobnosti pridružijoše vedenjske in psihične spremembe.Farmacevtska industrija (Andrej Žmitek): Medicina in farmacevtskaindustrija sta zelo povezani. Farmacevtske izdelke predpisujejozdravniki z namenom izboljšanja bolnikovega zdravja. Podjetjapa izdelujejo zdravila z namenom dobička, zato želijo izdelati dobra(učinkovita in varna) zdravila, ki jih bodo zdravniki predpisovali.Pri doseganju teh dveh ciljev ima pomembno vlogo marketingfarmacevtske industrije. V tem sektorju podjetja je zaposlenihveliko ljudi in vloženih veliko finančnih sredstev. Na zdravnikovopredpisovanje vplivajo s psihološkimi sredstvi. Prikazane so bileprikrite marketinške aktivnosti, ki zajemajo zagotavljanje pozitivnihrezultatov raziskav, ki jih financira določeno podjetje (uporabaprenizkega ali previsokega odmerka konkurenčnega zdravila,majhno ali veliko število udeležencev, prilagojen časovni intervalspremljanja, predčasen zaključek »neuspešne« študije...), in selektivnoobjavljanje raziskav (opuščanje objave negativnih raziskav,večkratno objavljanje uspešnih raziskav). Običajne marketinškeaktivnosti, ki so usmerjene neposredno na predpisovalca zdravil, so:osebni obiski farmacevtskih predstavnikov, sponzorirana predavanja,oglasi v strokovnih revijah, posebej pripravljena propagandnasporočila. Darila, ki so etično sprejemljiva, so tista, ki neposrednokoristijo bolniku in niso vezana na protiusluge. Vodilo pri predpisovanjuzdravil naj bo strokovnost.Profesionalna komunikacija (Melita Pretnar Silvester): Na lanskemsrečanju je bila osvetljena komunikacija med zdravstvenimiRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>71


Medicinadelavci in bolniki. Tokratno predavanje je prikazalo pomembnostin vpliv komunikacije med zdravstvenimi delavci na klinično praksoin osebno zadovoljstvo le-teh. V retrospektivni študiji vzrokovsmrti v bolnišnicah so napake v komunikaciji predstavljale vodilnivzrok, celo dvakrat pogostejši kot neustrezno strokovno znanje inusposobljenost zdravstvenega osebja. Osnovni namen komunikacijeje prenos podatkov. Komunikacija poteka na različnih ravneh:intrapersonalna (notranja, osebna), nebesedna, interpersonalna(medosebna), znotraj malih skupin, v delovni organizaciji in vširši javnosti. Med člani uspešnega zdravstvenega tima vladajospoštovanje, zaupanje in sodelovanje, saj imajo vsi člani skupencilj – izboljšanje zdravja bolnika. Pri njihovem delu prevladujeinterdisciplinarni pristop. Dobra veščina sporazumevanja zahtevavisoko stopnjo samozavedanja in prepoznavo svojega stila komunikacije.Obstajajo štirje stili komuniciranja: agresivni, pasivni,pasivno-agresivni in asertivni stil. Asertivni stil je najbolj zaželen.Tudi reševanje nastalih konfliktov med zdravstvenimi delavci izboljšanjihovo nadaljnjo komunikacijo. Vodilo dobre profesionalnekomunikacije: Z drugimi se sporazumevaj na način, kot bi želel, dase drugi sporazumevajo s teboj.Stresni dogodek (Damijan Perne): Zdravstveni delavci so privsakdanjem delu izpostavljeni številnim stresnim dogodkom. Trudijose pomagati drugim, torej bolnim, poškodovanim in njihovimsvojcem. V stiski, ki jo zdravstveni delavec doživlja ob hudemstresnem dogodku, pa večinoma ostane sam. Z namenom preprečevanjaakutnih stresnih reakcij in potravmatskih stresnih motenjpri zdravstvenih delavcih in drugih poklicnih skupinah (policisti,gasilci, vojaki) po kriznem dogodku se je razvil program, imenovan»CISM – Critical Incident Stress Management« (Obvladovanjestresa ob kritičnih dogodkih), ki ima dva dela. Prvi del se imenuje»CMB – Crisis Management Briefing«, ki je namenjen širšiskupini udeležencev stresnega dogodka in zajema posredovanjeinformacij o stresnem dogodku, psihološko razlago stresne reakcijeter posredovanje navodil za spoprijemanje s stresno reakcijo. Drugidel »CISD – Critical Incident Stress Debriefing« je namenjenreševalnemu osebju po kritičnem dogodku. Osebje naredi celovitoanalizo vseh vidikov kritičnega dogodka pod strokovnim – psihološkimnadzorom. CISD ima sedem faz: predstavitev situacije,izpostavljanje dejstev, seznanitev z razmišljanji članov tima ob temdogodku, njihovimi čustvi in reakcijami, prepoznava morebitnihsimptomov stresne reakcije, učenje najosnovnejših prijemov zarazreševanje le-teh, nudenje psihične podpore in večanje pripravljenostiza ponoven vstop v situacijo, ki se lahko razvije v kritičnidogodek. Zaradi stalne izpostavljenosti zdravstvenega osebja stresnimsituacijam so zelo pomembne tudi razbremenitvene skupine,ki potekajo redno enkrat tedensko v neogrožujočem in neobtožujočemvzdušju. Pričakovati je, da bo tovrstna pomoč v prihodnjemogoča tudi pri nas.Po sklopu zgoraj omenjenih predavanj so sledile diskusijske skupine.Na njih smo udeleženci v manjših skupinah predavateljempostavljali vprašanja, izrazili svoja mnenja in dileme na obravnavaneteme.Motivacijski intervju(Maja Rus Makovec):Odvisnost ima lastne(bolezenske) zakone, ki sov nasprotju z razmišljanjiin vedenji nezasvojenihPSIHOTERAPEVTSKIljudi. Je bolezen motivacije.Terapevt moraza vsakdanjo rabo VSAKDANJO RABO 3Psihoterapevtski ukrepiUKREPI ZAbiti sposoben realističnooceniti zmožnost svojihbolnikov. V terepavtskemprocesu veča bolnikovoambivalentnost do spremembez namenom, daPsihiatričnaBegunje,bolnišnica18. in 19. novemberBegunje2011bolnik nato naredi dovoljveliko spremembo vedenja.Faze spreminjanja odvisniškega vedenja so: prekontemplacija,kontemplacija, priprava, akcija, vzdrževanje in zaključna faza. Zaučinkovito pomoč je potrebno ugotoviti, v kateri fazi pripravljenostiza spremembo je bolnik. Novost motivacijskega intervjujaje v proaktivnem pristopu k motivaciji bolnika. Uporaben je v faziprekontemplacije ter kontemplacije. Primeren je za slabo motiviranebolnike. Motivacijski intervju upošteva štiri principe: izražanjeempatije, razvijanje diskrepance med bolnikovim vedenjem innjegovimi zakritimi vrednotami, prepoznavanje in razumevanjebolnikovih odporov ter spodbujanje samoučinkovitosti. Raziskavauporabe ene seanse motivacijskega intervjuja na začetku obravnavebolnika z odvisnostjo je prikazala zmanjšanje izpada bolnikov s 75na 50 odstotkov, medtem ko posredovanje informacij o zdravljenjuni zmanjšalo izpada bolnikov iz obravnave.Sproščanje (Ljubica Kovač Vouk): V življenju so nas učili predvsemdelati, zelo malo informacij smo dobili o pomembnosti innačinih sproščanja. Skoraj vsakdo je v današnjem svetu izpostavljenkroničnemu stresu. Posledice se lahko izrazijo na čustvenem področju,npr. z razvojem anksioznih motenj, ali telesni ravni s spremenjenimdelovanjem organizma in posledično psihosomatskimiobolenji. Uporabljanje učinkovitega sproščanja zmanjša ali celoprepreči predhodno omenjene težave. Za počitek in sproščanje sopotrebna navodila. Sproščanje je učinkovita oblika samozavedanja,ki posamezniku omogoča obvladovanje telesnih simptomov in povečujeučinkovitost kognitnivnih funkcij. Najpogosteje uporabljenetehnike sproščanja so: čuječnost, različne dihalne tehnike, postopnomišično sproščanje po Jacobsonu, hitro mišično sproščanje, imaginacija(vodeno predstavljanje) in vizualizacija. Tehnike sproščanjaso pomemben del zdravljenja vseh anksioznih motenj. Za učenjein utrjevanje tehnik sproščanja je potreben čas. Le redna uporabasprostitvenih tehnik je učinkovita pri zmanjševanju napetosti intesnobnosti v telesu.Sledile so delavnice s praktičnimi nasveti o uporabi motivacijskegaintervjuja pri bolnikih z odvisnostjo od psihotropnih snovi in tehnikahsproščanja. Že med predavanjem in nato še na delavnici smodobili tudi lastno izkušnjo sproščanja. Z novimi znanji, izkušnjamiin sproščeni smo odšli novim izzivom naproti.PSIHOTERAPEVTSKI UKREPI ZA VSAKDANJO RABO 372 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Forum mladihnevroznanstvenikov LjubljanaKlara Tostovršnik, Nadja Jarc22. septembra 2011 je na Medicinski fakulteti v Ljubljanipotekal 1. Forum mladih nevroznanstvenikov (Young NeuroscientistsForum Ljubljana; YNFL '11). YNFL '11 je biluvodni dogodek v Sinapsino nevroznanstveno konferenco 2011(SiNAPSA Neuroscience Conference 2011; SNC '11), ki je bilaedino letošnje nevroznanstveno srečanje, podprto s strani Zvezeevropskih nevroznanstvenih društev (Federation of EuropeanNeuroscience Societies; FENS).YNFL '11 je bil namenjen vsem dodiplomskim in podiplomskimštudentom, ki jih zanima raziskovanje živčevja in se v svetunevroznanosti šele uveljavljajo. Forum je bil namreč enkratna priložnost,da svojim mednarodnim vrstnikom in pomembnim tujimraziskovalcem predstavijo rezultate svojega raziskovanja. Polegtega so mladi lahko prisluhnili tudi trem predavanjem o aktualnihtemah iz sveta nevroznanosti, ki so jih imeli priznani strokovnjakis tega področja. Pomemben del YNFL '11 pa je bil zagotovo tudidružabni program, ki se je začel na otvoritveni večer materinskekonference SNC '11.Forum mladih nevroznanstvenikov so organizirali Nadja Jarc, dr.med., specializantka nevrologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani,Matej Markota, dr. med, podiplomski študent v McLean Hospitalv Bostonu, Massachusetts, ZDA, Miha Pelko, dipl. fizik, podiplomskištudent računske nevroznanosti v Freiburgu in Edinburgu,ter Simon Brezovar, dipl. psiholog, podiplomski študent psihologijev Ljubljani. Mladi organizacijsko-programski ekipi paso pomembno pomagali in jih izkušeno usmerjali organizatorjiSinapsine nevroznanstvene konference (SNC '11).Forum mladih nevroznanstvenikovso odprli nagovori članice organizacijskegain programskega odboraYNFL '11 Nadje Jarc, predsedniceorganizacijskega odbora Sinapsinenevroznanstvene konference prof. dr.Maje Bresjanac ter nagovor dekanaMedicinske fakultete v Ljubljaniprof. dr. Dušana Šuputa. Poudariliso vlogo mladih znanstvenikov inznanstvenic na področju nevroznanostiin pomen nevroznanosti same.Po odprtju so sledile dopoldanskepredstavitve plakatov. Med slednjimiso se zvrstili tako domači kot tujimladi raziskovalci na raznolikihpodročjih: elektrofiziološke raziskavestimulacije vagalnega živca pri prašičih,raziskave človeškega gena stefinaMedicinaB v progresivnih klonično-toničnih epileptičnih napadih, primerbolnika s taupatijo možganskega debla s progresivno bulbarno paralizo,patofiziološke raziskave zgodnjih zapletov v akutni spinalnitravmi, vpliv Mozartove sonate K. 448 na sposobnosti vizualnepozornosti, elektrofiziološke raziskave vpliva čustev na kognitivnesposobnosti izvajanja prostorsko-temporalnih nalog in raziskavauporabe elektrokortikograma v možgansko-strojnih vmesnikih(angl. BMI; Brain Machine Interface).Dopoldanskemu delu predstavitev plakatov je sledilo okrepčilo,nato pa se je začel predavateljski del Foruma. Dr. Colin Blakemorez Univerze v Oxfordu je skušal odgovoriti na vprašanje, zakajposvetiti življenje nevroznanosti. S predavanjem je skušal opozoriti,da je današnja znanost vse pogosteje usmerjena v sedanjost in dazanimanje za nevroznanost ne vodi vedno do nevroznanstvenekariere. Eden od razlogov za to naj bi bilo stanje na finančnemtrgu, ki ni naklonjeno znanosti. V svojem predavanju je posebejizpostavil nekatere znane osebnosti s področja nevrologije, katerihspoznanja imajo vpliv še danes. Kot enega izmed takih je predstavilThomasa Willisa (1621–1675), ki je v Cereberi Anatome (1664)prvi prikazal ilustracijo človeških možganov. Dr. Blakemore jezastavil tudi drzno vprašanje – Je nevroznanost resnično znanost?;Obstajajo glavna vprašanja tudi v nevroznanosti?; Kateri so ključnielementi, ki so za nas najpomembnejši? – Sinapse, nevroni, žile?Mladim poslušalcem Foruma je položil na srce, naj ima mladinevroznanstvenik pred očmi vedno sledeče: naj se posveti raziskovanju,a naj ne bo razočaran, če bo pristal drugje, kot pričakuje;naj ne izgubi stika s preteklostjo; razmišlja multidisciplinarno inRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>73


Medicinapoglobljeno; naj pa še o tako temeljnih ugotovitvah razmišlja zmislijo o njihovih posledicah za človeštvo.S predavanjem je nadaljeval dr. Zvezdan Pirtošek, profesor nevrologijena Medicinski fakulteti v Ljubljani. S temo Nevroznanost inetika se je dotaknil enega najbolj aktualnih in pomemebnih področijv nevroznanosti. Predstavil je različne, predvsem farmakološkenačine, s katerimi lahko umetno zvišamo kognitivne sposobnostiposameznika (npr. nootropične substance). S pomočjo naprav zaanonimno glasovanje je slušatelje spraševal: kakšne posledice imajotakšni vplivi na družbo, ali bi morali takšen način stimuliranjapodpreti, ga omejiti ali povsem ukiniti, ali bi dopustili, da pilotuživa sredstva za povečevanje kognitivnih sposobnosti, če se s tempoveča verjetnost, da pridemo varno do cilja, bi tolerirali kolegov»mentalni doping«, ki bi pripomogel k boljšemu rezultatu naizpitu? Profesor Pirtošek je svoje predavanje zaključil z vprašanjem,kaj sploh pomeni biti človek. Ali bi bil človek – kognitivno gledanonadčlovek – z izbrisanimi vsemi slabimi spomini in doživljanjemzgolj in samo sreče res še človek?Asist. dr. Maja Rus Makovec, ki kot psihiatrinja deluje v Enoti zazdravljenje odvisnosti od alkohola, je sklop predavanj zaključila natemo nevroznanosti in psihoterapije. Njeno predavanje je temeljilona preteklosti. S citatom začetnika psihoanalize, Sigmunda Freuda,ki je že od začetka svoje znanstvene poti poudarjal, da bo nekočvse prepoznano kot organsko, je izpostavila, da v zadnjem časupsihoterapija hodi prav po tej poti. Psihoterapija na osnovnejši ravnipomeni spreminjanje tistih delov možganov, ki določeni osebipovzročajo duševno stisko. Med predavanjem je omenila nekatereosnovne nevroznanstvene principe, ki pa imajo pri psihoterapijipomembno vlogo. Izpostavila je nevroplastičnost, princip, poketerem je mogoče možgane izoblikovati in preoblikovati. V zvezis tem je omenila Nobelovega nagrajenca za fiziologijo ali medicino(leta 2000) Erica Kandela, ki je pojasnil, kako tvorjenje novihspominov vpliva na spremembo strukture možganov. Iz tega sledi,da lahko tudi psihoterapija omogoča, da možgani psihoterapevtaspreminjajo možgane klienta. Dr. Maja Rus Makovec je predavanjezaključila z mislijo, da lahko človekovo izkustvo razumemo bolje,če so nam znani tudi nevrobiološki mehanizmi delovanja.Sklopu vabljenih predavanj pa je po kosilu sledil še popoldanskisklop predstavitev posterjev. Med njimi so se zvrstile raziskave omorfologiji človeškega hipotalamusa, nevrofiziološke raziskavevpliva grayanotoksina na podtip epilepsije, raziskave spoznavnihsposobnosti pri odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1, raziskavenoradrenergičnega prispevka k prostorskemu učenju in spominu,raziskave tubulizacije, obogatene z živčnimi zarodnimi celicami,molekularne raziskave možne zaščitne vloge sK-kanalčkov v supresijiepilepsij ter raziskave zaščitnega vpliva globoke možganskestimulacije na dopaminergične nevrone.Uradnemu delu YNFL '11 je sledila razglasitev najboljšega plakata.Komisija, ki sta jo sestavljala prof. dr. Zvezdan Pirtošek in asist. dr.Maja Rus Makovec, je razglasila, da nagrado za najboljši plakatYNFL '11 prejme raziskovalno delo z naslovom Anatomical,neurochemical and functional consequences of selective cholinergic lesioningcombined with local infusion of pre-aggregated amyloid peptideGiulija Kleinerja z Oddelka za naravoslovne študije Univerze vTrstu. YNFL '11 se je končal v večernih urah z ogledom nekaterihznamenitosti Ljubljane in sproščenim vzdušjem v enem izmedpriljubljenih ljubljanskih lokalov.1. Forum mladih nevroznanstvenikov Ljubljana je potekal kotuvodni dogodek v Sinapsino nevroznanstveno konferenco 2011.Četudi se je zgodil v neprimerno skromnejši, a široki mednarodni,zasedbi kot njegova materinska konferenca SNC '11, je bil zelouspešen in mnogi udeleženci so se poslavljali z besedami »Se vidimona naslednjem YNFL!«Tekmovanje ekip v nujnimedicinski pomoči – Rogla 2011Mateja Škufca Sterle, Mateja ŠpindlerLetos septembra je na Rogli potekalo 5. strokovnoizobraževalnotekmovanje ekip nujne medicinske pomoči (NMP). Gre zaedinstven tovrstni dogodek v Sloveniji, ki ni zgolj tekmovanje,temveč tudi strokovno izobraževanje. Namen srečanja je, daekipe NMP v sestavi zdravnik in dva reševalca preverijo svojeznanje in usposobljenost s področja nudenja nujne medicinskepomoči v realnih situacijah. Tekmovanje že vsa leta poteka vSmučarskem središču Rogla, saj se je zaradi razgibanega terenaizkazala kot izvrstna lokacija za izvedbo tovrstnega tekmovanja.Tekmovanje se je že dobro uveljavilo v Sloveniji, vsako letopa se nam pridruži tudi nekaj ekip iz držav bivše Jugoslavije.74 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


MedicinaIdeja o tekmovanju se je porodila na osnovi podobnih tekmovanjv tujini, predvsem češkega Rallye Rejviza, kjer že vrsto letsodelujejo tudi slovenske ekipe in dosegajo izvrstne uspehe.Glavna pobudnica za organizacijo tekmovanja je bila gospaJasna Satler, vodja NMP Slovenske Konjice. V začetku so vsi,tudi številni njeni sodelavci, dvomili, da bi takšno idejo v našemprostoru lahko spravila v realnost... Vendar ji je to odličnouspelo in tako je prvo tekmovanje potekalo na Rogli leta 2007.Že prvo tekmovanje je doživelo izjemen uspeh in dalo zagon zaorganizacijo tudi v naslednjih letih.Organizator tekmovanja je vsa leta isti: Zdravstveni dom SlovenskeKonjice – Služba za NMP, ki skrbi za vso logistiko tekmovanja.Soorganizatorja sta Slovensko združenje za urgentnomedicino in Sekcija reševalcev v zdravstvu, od leta 2008 daljepa še Ministrstvo za zdravje.Organizacija takšnega tekmovanja kljub mnogim prostovoljcemzahteva veliko finančnih sredstev. Zato kljub številnim prijateljemin sodelavcem, ki so marsikaj pripravljeni storiti zastonj,brez sponzorjev ne gre. Glavni sponzor je od leta 2009 dalje Tosama.Tu so še številni prostovoljci, ki organizatorjem pomagajopri izvedbi scenarijev na terenu: Slovenska vojska – vojašnicaCelje, Rdeči križ Slovenske Konjice, PGD Slovenske Konjicein PGD Zreče, Policija Slovenske Konjice, GRS Maribor inštevilni statisti – letos jih je sodelovalo 63.Tekmovanje poteka tako, da so ekipe NMP postavljene v realnesituacije, pacienti so igralci, sodelujejo pa tudi druge službe(policija, gasilci, GRS…). Scenariji pokrivajo različna področjanujne medicinske pomoči (prometne in druge nesreče, množičnenesreče, internistična, nevrološka, ginekološka in drugastanja, pediatrični scenariji, porod na terenu…). Del tekmovanjapoteka tudi na lutkah. Na koncu pa ekipe čaka še pisni del.Tekmovanje ekip NMP ni organizirano le z namenom tekmovanja,temveč tudi strokovnega izpopolnjevanja. V sklopu tekmovanjaso zato vsako leto organizirane različne učne delavnice,letos na temo množičnih nesreč – uporaba triažnih kartonov,vzporedno pa je potekal še hitri tečaj samoobrambe in predstavitevspletne aplikacije za skupno delo gasilcev in NMP.Ker ima tekmovanje tudi namen druženja in izmenjave različnihizkušenj, je vsako leto organizirana skupna večerja z živo glasbo.Takšno tekmovanje je izjemna priložnost ekipam NMP, dapreverijo svoje znanje in usposobljenost. Zmagovalci so namrečvsi, ki pridejo na takšno tekmovanje in se pustijo ocenjevati, nele tisti, ki domov odnesejo pokal.Letos so dosegli najboljše rezultate:1. mesto: ZD Ljubljana2. mesto: Logatec3. mesto: Split4. mesto: Kranj5. mesto: PacientSodelovali so še: Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Krško, SlavonskiBrod, RP Ljubljana in Maribor.Posebna zahvala in čestitke gredo predvsem Jasni Satler in vsemnjenim sodelavcem za izjemno uspešno izvedeno tekmovanje.In za konec – kot je rekel eden izmed tekmovalcev: »Bolje, dana tekmovanju naredim kakšno neumnost in se s tem učim, kotpa da bi se mi to zgodilo v realni situaciji.« Ko bi tako razmišljalole čim več ekip NMP!Več informacij: www.tekmovanje-nmp.netPopravekOpravičujemo se, da je v prispevku Dodajalne tehnologije- tehnologije prihodnosti tudi v stomatologiji inmedicini, objavljenem v decembrski številki revije Isis nastr. 65–67, izpadlo ime soavtorja asist. Matjaža Voršiča, dr.med., specialista nevrokirurgije.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>75


Medicina37. kongres Evropskegazdruženja za potapljaško inhiperbarično medicinoVladan StanojkovićKongres Evropskega združenja za potapljaško in hiperbaričnomedicino (European underwater and baromedicalsociety – EUBS) je organiziran enkrat letno in predstavljavrhunec strokovnega in znanstvenega dogajanja na področjupotapljaške in hiperbarične medicine v evropskemu prostoru.Letošnji 37. kongres je potekal od 24. do 27. avgusta v Gdansku(polj. Gdańsk, nem. Danzig, kašubsko Gduńsk), šestemnajvečjem mestu na Poljskem, ki je tudi najpomembnejšepristanišče ob Baltskem morju. Mesto je bilo ustanovljeno v7. stoletju.Kongres so odprli predsednik EUBS-a prof. dr. Peter Germonpre(Bruselj, Belgija), predsednik znanstvenega dela AlessandroMarroni (Italija) in domačin Zdizslav Sićko. V zadnjih nekajletih je postalo očitno, da so raziskave in izobraževanje o potapljanjuin hiperbarični medicini izrednega pomena, ne le zapovečanje našega znanja, ampak tudi za povečanje terapevtskeuporabnosti »hiperbarične oksigenacije«.Na letošnjem kongresu je bilo več kot 200 udeležencev. Preduradnim odprtjem kongresa, 24. avgusta, sta potekali dve delavnicioz. satelitska tečaja: ECHM Workshop on HBO in EmergencyMedicine in Workshop on Validation of Dive Computers. Na koncukongresa, 28. avgusta, je bila tretja delavnica iz potapljaške medicine:DAN Divers day. Polovica prispevkov je bila iz potapljaške,polovica iz hiperbarične medicine.Organizatorji so se zelo izkazali in predstavili odličen znanstveniin strokovni program, ki so ga spremljala pestra družabnasrečanja ter obisk centra za hiperbarično medicino v Gdansku.Dve večerji sta bili organizirani v muzeju zagodovine v centrustarega mesta, svečana večerja pa v pomorskem muzeju (slikelahko pogledate na HBO2T STUDIO – vse naložene slike soposneta pradavanja ter družabni dogodki).Na 37. kongresu Evropskega združenja za podvodno in hiperbaričnomedicino v Gdansku smo se strinjali, da so enomestnekomore boljše, saj lahko za vsakega uporabnika posebejdoločimo tlak, vlažnost, temperaturo in dolžino oziroma številoterapij, kar pri večmestnih ni mogoče. Najbolj idealno je, da»bolnik sam dozira pritisk«. Strinjali smo se, da mora zdravniksam določiti tlak, ki bo sprejet od drugih zdravnikov; na koncuje najbolj pomembno, da je pacient zadovoljen.Predstavljenega je bilo veliko novega: defibrilatorji, ki se lahkouporabljajo med potekom hiperbarične terapije v večmestni komori;zdravniki iz Poljske so prikazali uspeh predoperativne inpooperativne hiperbarične terapije v kardiokirurgiji; iz Anglijeuspeh preprečevanja osteoradionekroze s hiperbarično oksigenoterapijo (HBOT) pred oziroma po obsevanju mandibule zaradirakaste bolezni čeljusti. Polyakova iz Rusije je prikazala odličnerezultate HBOT pri zdravljenju scleroderme sistematice s tlakido 1,3ATA 2 x 10 letno, ki lahko pozdravi in izboljša kakovostživljenja ob dolgem izboljšanju.Veliko prispevkov je bilo o zdravljenju diabetičnega stopalas HBOT kot dopolnilno terapijo in zmanjšanju tveganja zaamputacijo udov. Prikazane so bile objektivne meritve izbolšanjapretoka skozi osrednji živčni sistem, ki so pokazale učinkovitostHBOT pri možganski okvari zaradi poškodbe ali demence vaskularnegavzroka. HBOT je učinkovita pri radiacijsko indiciranemhemoragičnem cistitisu in prostatitisu. Pri akutni naglušnostise mora v zgodnji fazi – praktično takoj – predpisati HBOTskupaj z vazoaktivno in kortikosteroidno terapijo. HBOT jeučinkovita tudi v primeru povečanja eritropoeze v perioperativnidobi in kot pomoč pri kardiokirurških posegih in zdravljenjupooperativnih zapletov v kardiokirurgiji in nevrokirurgiji.Kongres EUBS si bomo zapomnili ne samo po kakovostnihstrokovnih predavanjih, temveč tudi po izredni gostoljubnostigostiteljev. Naslednji kongres EUBS bo v Beogradu, Srbija, od12. do 16. septembra <strong>2012</strong>.Z leve: Predrag Brkić, Vladan Stanojković in Gregor Roman.76 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Sestanek skupineATOME v BukareštiMateja Lopuh, Anja PrešernKo sem pred dobrim letom prvič slišala za skupino ATOME,se mi je zdelo, da je to nekaj, kar je povezano s kakšno vojaškooperacijo ali z razvojem kakšne zapletene tehnologije. Pravzato me je presenetilo, ko sem dobila vabilo, da se pridružimslovenski skupini in sodelujem pri projektu. ATOME jekratica, ki pomeni Access to Opioid Medication in Europe(Dostopnost do opioidnih zdravil v Evropi). Projekt, ki črpafinančne vire iz 7. Programa Evropske unije, združuje konzorcijakademskih institucij in javnih zdravstvenih organizacijz namenom pomagati vladam evropskih držav prepoznatiin odstraniti ovire pri dostopu do opioidnih zdravil. Z večjodostopnostjo opioidnih zdravil je omogočena boljša oskrbaob koncu življenja in uspešnejše lajšanje bolečin tudi pri nemalignihobolenjih, obenem pa so opioidna zdravila potrebnatudi za zdravljenje odvisnosti.V program in raziskovalni projekt je vključenih 12 vzhodnoevropskihdržav (slika na naslednji strani). V vsaki državi je oblikovanaskupina, ki je sestavljena iz predstavnikov ministrstvaza zdravje (MZ), strokovnjakov s področja paliativne oskrbe inzdravljenja bolečine, farmacevtov, Javne agencije za zdravila inmedicinsko-tehnične pripomočke in humanitarnih organizacij.V slovenski skupini smo tako mag. Zdenka Tičar in ga. DorotejaNovak Gosarič z MZ, prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlović,mag. Monika Sonc, Anja Prešern, Majda Šmit in asist. mag.Mateja Lopuh. V Bukarešto smo odpotovale zadnje tri članiceslovenske skupine.Projekt ATOME je zasnovan zelo ambiciozno. Vsaka skupinanaj bi ob koncu projekta izdelala strateški načrt, ki biga predstavila ministrstvu in na osnovi katerega bi dosegliboljšo dostopnost opioidnih zdravil. V prvem delu projekta sopovabili na sestanek v Bukarešto predstavnike ministrstev, da bipregledali ključno zakonodajo s področja pridelave, predelave,shranjevanja, razdeljevanja, predpisovanja in izdaje opiodnihzdravil. Slovenija se med vsemi udeleženkami lahko pohvali znajmanj omejujočo zakonodajo. Predpisovanje opioidnih zdravilzdravnikom z veljavno licenco za delo v Sloveniji ni omejeno,zdravila lahko izdajajo farmacevti v vseh lekarnah. V Grčijinpr. zdravila lahko bolniki dobijo le v večjih mestih, kar včasihpomeni tudi do uro vožnje. V času sestanka v Bukarešti smo selahko pohvalili z dostopnostjo vseh oblik morfina (kar npr. nevelja za Turčijo), danes pa ugotavljamo, da se tudi Slovenija uvrščamed države, kjer je preskrba s peroralnim morfijem motena.V drugem delu projekta so države članice predstavile rezultateanketnega vprašalnika, ki je bil izjemno zahteven, in izdelalestrateški načrt. Sestanek je bil organiziran v dveh terminih. VMedicinaprvem terminu so poleg <strong>Slovenije</strong> sodelovale še Grčija, Turčija,Ciper, Bolgarija in Srbija.S pomočjo vprašalnika smo predstavili tri glavna področja dela:razvoj paliativne oskrbe, dostopnost opioidnih zdravil in programeza zdravljenje odvisnosti in preprečevanje škode. Vabljenipredavatelj v Bukarešti je bil dr. Andrej Kastelic, ki je predstavilprograme za zdravljenje odvisnosti od drog. Opozorili so nas,da je potrebno revidirati zakonodajo s tega področja tudi v jezikovnemsmislu, saj naj uporabljeni izrazi ne stigmatizirajo ponepotrebnem. Dr. Kastelic nam je skupaj z g. Hrenom pomagaltudi pri izpolnjevanju začetnega vprašalnika.Paliativna oskrba v Sloveniji je primerjalno z ostalimi državamiv naši skupini na ravni lokalnih začetkov. Urejeno je področjezakonodaje, saj je bil v Sloveniji leta 2010 sprejet Državni programza razvoj paliativne oskrbe in z njim akcijski načrt izvajanjate oskrbe. Pri Ministrstvu za zdravje je ustanovljena delovnaskupina, ki skrbi za izvajanje tega načrta. Pravne podlage torejso, zatika pa se pri umestitvi storitev v plačni sistem. Še vednoje premalo strokovnjakov, tako da je velik poudarek na organizacijiizobraževanj. Ravno sedaj se zaključuje izobraževanje zaregijske koordinatorje, ki ga je organiziralo MZ, na Gorenjskempa se je junija končalo izobraževanje za osnovne time v paliativnioskrbi pod okriljem Razvojne agencije zgornje Gorenjske(RAGOR). Pravica do paliativne oskrbe je opredeljena tudi vZakonu o pacientovih pravicah, tako da je vse napore potrebnousmeriti v to, da je bodo bolniki deležni, ne glede na to, izkaterega dela <strong>Slovenije</strong> prihajajo.Tudi v drugih državah imajo podobne težave: pomanjkanjestrokovnjakov, omejitve pri predpisovanju opioidnih zdravil,hude ovire za bolnike pri dostavi zdravil; v Grčiji moranpr. bolnik, ki dobi recept, najprej na poseben urad, da dobidovoljenje za izdajo zdravila, in potem v lekarno. PredpišejoRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>77


MedicinaDržave članice projekta ATOME.lahko omejeno količino zdravil, največ za pet dni, in potem sepostopek ponovi. Take zahteve seveda otežujejo življenje žetako hudo bolnim.V Sloveniji smo se lahko pohvalili z dobro preskrbo z opioidnimizdravili. Med dolgodelujočimi opiodnimi zdravili smoimeli na voljo vse učinkovine, sedaj pa se soočamo s pomanjkanjemperoralnega dolgodelujočega morfina. Člani skupineATOME smo takoj pozvali MZ, da se zdravilo uvrsti na listonujnih zdravil, prav tako se je oglasila Lekarniška <strong>zbornica</strong>in pozvala Javno agencijo za zdravila in medicinsko-tehničnepripomočke, da se ta lista čim prej sprejme. Morfin je enonajbolj učinkovitih, uporabnih in tudi najbolj poceni opiodnihzdravil. Obotavljanje pri sprejemanju liste neizogibno pomenivečje stroške, obenem pa bo uničilo večletno delo napodročju zmanjševanja morfinofobije. Komaj je bilo sciljanim izobraževanjem o zdravljenju bolečine (npr.prizadevanja SZZB) doseženo, da so zdravniki začelimanj predpisovati transdermalne obliže, že peroralnegamorfina ni več na tržišču.Kar zadeva kratkodelujoča opioidna zdravila, se paletateh zdravil počasi dopolnjuje tudi pri nas. Na voljo somorfin (v tabletah in kapljicah), fentanyl kot podjezičnatableta, kmalu bo kot nosni sprej.Opozorili smo na problem nastajanja odvisnosti odpredpisanih opioidnih zdravil, saj je sproščeno predpisovanjeopioidnih zdravil tudi za bolnike z nemalignobolečino. Vsi udeleženci smo se strinjali, da je topodročje, kjer bo potrebno izdelati programe za kompleksnoobravnavo, sicer bodo taki bolniki prepuščenisami sebi brez organizirane podpore. Poudarili pasmo, da je seveda izjemno pomembno, da odvisnost preprečimo,še preden se razvije.Najmanj izkušenj smo imele članice slovenske skupine napodročju prepovedanih drog in zmanjševanja škode zaradijemanja prepovedanih drog. Na našo srečo je večino dela opravildr. Kastelic, tako da smo samo povzele njegove ugotovitve. Slovenijase lahko pohvali z razvejano mrežo centrov za zdravljenjeodvisnosti, z dobro organizirano službo v zaporih, programi zazmanjševanje škode. Na voljo so vsa zdravila, ki se uporabljajotudi v svetu, in v vseh odmerkih.Sestanek je bil zelo intenziven, tako da si žal Bukarešte, ki najbi bila lepo mesto, nismo mogle niti malo ogledati. Organizatorjiso svoje delo opravili več kot odlično. Založili pa so nastudi z delom za naprej, saj bo Slovenija prva med državami, kibo organizirala nacionalno konferenco in predstavila dosežkesvojega dela in strateški načrt. Dela nam tako ne bo zmanjkalo.Vpliv bolečine na družboSeminar Slovenskega združenja za zdravljenje bolečineSlavica Lahajnar Čavlovič, Mateja LopuhEvropska federacija združenj za obravnavo bolečine iz evropskihdržav EFIC je 3. in 4. maja 2011 organizirala drugisimpozij o vplivu bolečine na družbo. Udeleženci srečanja, kise je odvijalo v Evropskem parlamentu v Bruslju, smo bili tudipredstavniki Slovenskega združenja za zdravljenje bolečineSZZB.Predstavniki strokovnjakov za zdravljenje bolečine, bolnikov,civilne družbe, zdravstvenega sistema in politike smo si izmenjalimnenja o organizaciji, izvajanju in učinkovitosti zdravljenjabolečine. Skupen zaključek je bil, da predvsem kroničnabolečina ni dovolj dobro zdravljena, ker je premalo kompleksnoobravnavana v zdravstvenih sistemih številnih evropskih držav.78 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>Predstavlja resen problem za posameznika in zdravstveni sistemter, zaradi velikih stroškov za zdravljenje in zmanjšane delovnesposobnosti ljudi s kronično bolečino, obremenitev gospodarskegain finančnega sistema, tj. celotne družbe.Rezultati vseevropske telefonske ankete ter posameznih nacionalnihraziskav o pojavnosti bolečine in njenem zdravljenjukažejo, da ima 19 odstotkov odraslih prebivalcev Evrope kroničnobolečino. Najbolj pogosta je bolečina v hrbtenici, sledijobolečina v okončinah in sklepih, glavoboli ter druge bolečine.Med Slovenci je tovrstne kronične bolečine nekoliko več, tj. 23odstotkov odraslih ima kronično bolečino.


MedicinaIz podatkov o predpisanih analgetikih, obiskih pri zdravniku,sprejemih v bolnišnico in začasni odsotnosti od dela medzdravljenjem bolečine lahko sklepamo na neposredne stroškeza zdravljenje bolečine. V Evropi je povprečno število obiskovpri zdravniku med bolniki s kronično bolečino 6,8 na leto. VSloveniji je bila več kot tretjina zaposlenih s kronično bolečinona bolniškem dopustu, ki je v povprečju trajal 29 dni. Po podatkihZavoda za zdravstveno zavarovanje je v Sloveniji ocenaneposrednih stroškov za zdravljenje kronične bolečine 122milijonov evrov na letni ravni, od tega so stroški za zdravstvenestoritve 19,7 milijona evrov, stroški za zdravila na recept zazdravljenje bolečine 22,9 milijona evrov in stroški za bolniškoodsotnost zaradi zdravljenja bolečine 79,3 milijona evrov naleto. K tem moramo prišteti še posredne stroške, to so stroški zazagotavljanje socialne varnosti zavarovanim osebam z bolečinoin stroški zaradi manjše delavne učinkovitosti le-teh.Bolečina je veliko breme za posameznika. Približno polovicabolnikov s kronično bolečino je depresivnih. Pogosto so delovnomanj zmogljivi in lahko izgubijo zaposlitev. Posledično sopsihično in ekonomsko prizadete tudi njihove družine.Kronična bolečina je bolezen, ki jo moramo obravnavati kot vsedruge kronične bolezni. Ima svoj vzrok, potek in posledice. Zdravljenjeposledic je drago in velikokrat slabo učinkovito. Več naporovje potrebno usmeriti v njeno preprečevanje in zgodnje zdravljenje.EFIC je pozval evropske vlade in institucije k izdelavi akcijskegaplana za zmanjšanje negativnih vplivov bolečine na družbo. Poudarekje na boljšem prepoznavanju, preventivi in bolj učinkovitemzdravljenju bolnikov s kronično bolečino. Za to so potrebneraziskovalne, klinične in epidemiološke študije o bolečini,ozaveščanje bolnikov, ustanovitev akutnih bolečinskih servisov vbolnišnicah in obravnavanje bolečine kot petega vitalnega znaka.Za bolj učinkovito zdravljenje je potrebno izobraziti zdravstvenedelavce, ustanoviti multidisciplinarne time v bolečinskih centrihin organizirati subspecializacijo iz bolečinske medicine. Ustanovijonaj se delavne skupine, ki bodo izdelale načrte za drugačenpristop k obvladovanju bolečine, in zagotovijo finančna sredstva.Vzpostavi naj se sistem spremljanja učinkovitosti ukrepov.Zdravljenje bolečine naj bo pravica vsakega državljana, pokazateljkakovosti zdravstvenega varstva in prioriteta zdravstvenega sistemadržave. Seveda pa ne velja zanemarititudi vloge bolnika in njegovega prispevkav načrtu zdravljenja. Tako kot to velja zavse bolezni, je tudi pri lajšanju bolečinepomemben partnerski odnos, kjer imata obačlana, zdravnik in bolnik, svoje naloge.Tudi letošnji seminar SZZB v oktobru jebil posvečen vplivu bolečine na družbo.Strokovno srečanje smo začeli s posvetomv dvorani Državnega sveta Republike<strong>Slovenije</strong>. Zbrali smo se člani SZZB, predstavnikEFIC-a prof. dr. Rolf-Detlef Treedeiz Heidelberga, predstavniki vladnihin nevladnih organizacij, bolniki, snovalcipolitike in tisti, ki odločajo o porabi denarja, namenjenega zaboljše zdravje državljanov <strong>Slovenije</strong>. Predstavili smo stanje prinas in v Evropi ter izmenjali ideje in stroškovno učinkovitezaključke o tem, kako izboljšati prepoznavanje, preventivo inzdravljenje kronične bolečine. Za dolgoročno boljše obvladovanjebolečine smo, po vzgledu drugih evropskih držav, predlagalisprejetje nacionalnega akcijskega načrta za obvladovanjebolečine. Vsak četrti odrasli prebivalec <strong>Slovenije</strong> živi s kroničnobolečino in skoraj polovica od teh jih trpi močno bolečino. Toepidemijo, ki škoduje posamezniku in družbi, moramo čim prejomejiti in obvladati, so bili zaključki posveta.Seminar smo nadaljevali v prostorih Univerzitetnega rehabilitacijskegainštituta Soča. Govorili smo o pomembnosti lajšanjaakutne bolečine, bolečine v križu, kostno-mišične bolečine terbolečine pri otrocih, starostnikih, bolnikih v paliativni oskrbiin preživelih z rakom. Kljub številnim priporočilom in z dokazipodprtim načinom zdravljenja bolečine je izid zdravljenja velikokratslab. Rešitev za boljše obvladovanje kronične bolečineje tudi v boljši komunikaciji med bolnikom in zdravnikom.Govorimo o nespecifičnih učinkih zdravljenja. K boljšemuzdravljenju bolečine pripomore pozoren, empatičen odnoszdravnika do bolnika, razlaga in poučevanje o bolečini in načinihzdravljenja ter podpora v času zdravljenja. Pri načrtovanjuzdravljenja so pomembne bolnikove prioritete. Bolnikovo pozitivnosprejemanje zdravljenja ima placebo učinek, kar je danesže znanstveno dokazano. Družinski zdravniki so izpostavili, daimajo za obravnavo bolj zahtevnih kroničnih bolnikov v ambulantipremalo časa. Po zdravljenju bolečine se bolniki vračajona stara, za njih neprilagojena delovna mesta, zato se pogostodogaja, da so kmalu ponovno na bolniškem dopustu. Svojeizkušnje z zdravljenjem bolečine so predstavili tudi bolniki.Teme drugega dneva seminarja so pripravili strokovnjaki URISoča. Njihov vabljeni predavatelj prof. Steven J. Linton iz Švedskeje prikazal vpliv psiholoških dejavnikov, kot so anksiozno depresivnostanje, nagnjenost k somatizaciji in bolezenskemu vedenju, nanastanek kronične bolečine pri bolnikih z mišično-kostno bolečino.Bolnike z nevarnostnimi dejavniki moramo čim prej odkriti inv njihovo zgodnjo obravnavo vključiti psihološke pristope, dapreprečimo kronično bolečino in posledično invalidnost. ZdravnicaRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>79


Medicinafiziatrinja, klinična psihologinja, fizioterapevtka, delovna terapevtkain socialna delavka so nam predstavile interdisciplinarni programrehabilitacije oseb s kronično bolečino. Kronična bolečina je kompleksnaizkušnja, posledično zmanjšana sposobnost posameznikapa ni le posledica somatskih procesov, temveč tudi psihosocialnihdejavnikov. Multidisciplinarne oblike obravnave slonijo nabio-psiho-socialnem modelu razlage bolezni. Ne osredotočajo sezgolj na jakost bolečine, temveč predvsem na funkcijsko stanjein večinoma slonijo na veščinah vedenjsko-kognitivnega urjenja.Glavne komponente različnih programov rehabilitacije bolnikov skronično bolečino so učenje, stopnjevanje aktivnosti, obvladovanjedisfunkcionalnih prepričanj o bolečini in katastrofičnega doživljanjabolečine s ciljem izboljšati kakovost življenja in povečativključenost, tako v zasebnem kot poklicnem življenju.Prikazana je bila obravnava oseb s kronično razširjeno bolečinov procesu poklicne in zaposlitvene rehabilitacije. Kroničnarazširjena bolečina je pogosta pojavna oblika kronične bolečinenerakavega izvora, ki se pojavlja v približno 10 odstotkih. Uvrščase v kategorijo funkcionalnih bolečinskih sindromov, za katerepogosto ne najdemo jasnih znakov okvare tkiva in živčevja, s katerimibi lahko pojasnili bolečino. Nazorno nam je o doživljanjubolečine in poteku rehabilitacije govorila bolnica s fibromialgijo.Udeleženci seminarja SZZB smo na rednem letnem občnemzboru, ki je sledil strokovnemu delu seminarja, po vzoruEFIC-a sprejeli Deklaracijo o bolečini. Namenjena je tistimdržavnim in strokovnim organizacijam, ki lahko prispevajo kboljši obravnavi bolečine v naši družbi. Objavljena je tudi naspletni strani SZZB (www.szzb.si).Slovensko združenje za zdravljenje bolečinepoziva k podpori zaDeklaracijo za nacionalni načrt za obravnavo bolečineBolečina, zlasti kronična, je velik zdravstveni problem, ki zmanjšuje kakovost življenja bolnika in predstavlja veliko breme za zdravstvenisistem in celotno družbo. Raziskava prevalence kronične bolečine v Sloveniji (SZZB; Cesar-Komar, Pirc, 2007) je pokazala, daima kronično bolečino vsak četrti odrasel prebivalec <strong>Slovenije</strong>. Povprečno trajanje bolečine je opredeljeno na 4,8 leta, več kot polovicaanketiranih je imelo bolečine več kot 5 let.V tej slovenski anketi je ugotovljeno, da je bila več kot tretjina anketiranih vsaj enkrat v bolniški delovni odsotnosti v povprečnemtrajanju 29 dni.Stroški zaradi obravnave bolnikov s kronično bolečino so raztreseni po različnih resorjih in organizacijskih enotah in zato sonepregledni in nenadzorovani.Kronična bolečina ni prepoznavna kot bolezen, ki ima vse postavke obravnave kot druge bolezni: preventiva, diagnostika, zdravljenjein rehabilitacija.Po Zakonu o pacientovih pravicah (člen 5, 7, 11) ima bolnik pravice tudi do obravnave bolečine, vendar strokovna specialističnaobravnava bolečine ni prepoznavna v zdravstvenem sistemu v okvirih kadrovskih normativov, specialističnega izobraževanja, klasifikacijestoritev, organizacije zdravljenja in opredelitve financiranja za takšno specialistično zdravljenje.Iz teh ugotovitev SZZB predlaga in naslavlja deklaracijo o potrebi zaNACIONALNI NAČRT ZA OBRAVNAVO BOLEČINE na:Predsednika <strong>Slovenije</strong>,Premiera Vlade <strong>Slovenije</strong>,Predsednika Državnega zbora,Ministra za zdravje,Zdravstveni svet MZ,Ministra za socialne zadeve,Ministra za šolstvo,Predsednika zdravstvene zavarovalnice.Osnove nacionalnega načrta so:• prepoznavanje bolečine kot 5. vitalnega znaka,• zagotovitev pogojev za zdravljenje bolečine po strokovnihsmernicah,• zagotovitev izobraževanja o bolečini in njenem zdravljenjuna vseh ravneh strokovnega medicinskega in zdravstvenegaizobraževanja,• organizacija akutnih bolečinskih servisov po vseh slovenskihbolnišnicah: opredelitev njihove naloge, kadrovskih inčasovnih normativov,• organizacija multidisciplinarnih centrov za specialističnozdravljenje kronične bolečine v univerzitetnih bolnišnicah,80 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Medicina• organizacija enot za zdravljenje kronične bolečine po drugihzdravstvenih ustanovah,• javno osveščanje o bolečini in možnostih zdravljenja bolečine,• programi za izvajanje protibolečinske dejavnosti, ki obsegajofinančne in kadrovske normative,• programi za nadzor nad izvajanjem protibolečinske dejavnostiin sprotno posodabljanje.Za izvajanje takšnega programa protibolečinske dejavnosti pričakujemo, da vlada RS podpre naše pobude, poskrbi za infrastrukturoin pripomočke, omogoči dobavo potrebnih zdravil, omogoči izobraževanje in praktično urjenje in prepozna zdravljenjebolečine kot specialistično medicinsko vedo.Za slovensko Deklaracijo za nacionalni načrt za obravnavo bolečine ima Slovensko združenje za zdravljenje bolečine podporo sstrani Svetovne zdravstvene organizacije, Mednarodnega združenja za preučevanje bolečine – IASP (International Association forthe Study of Pain) in pri Evropski federaciji nacionalnih združenj – EFIC (European Federation of IASP Chapters).Skupščina SZZB, Ljubljana, 21. oktober 2011Prebiotiki in probiotiki –kupujemo učinek ali …?Helena TurkSlovensko tržišče postaja vse bolj preplavljeno z različnimipro- in prebiotičnimi izdelki. Informacije o njihovi učinkovitostivečinoma prihajajo s strani proizvajalca in so zato(pre)pogosto komercialno naravnane. Ali probiotiki splohučinkujejo? In če, kateri? Kako naj se v poplavi pre- in probiotičnihizdelkov potrošnik sploh odloči? In navsezadnje,kaj naj odgovorimo svojim bolnikom, ko nas povprašajo zamnenje glede rabe pre- in probiotikov?Z namenom poučiti slovensko strokovno javnost glede učinkovitostiin uporabe pre- in probiotikov, s katerimi se srečujemona našem tržišču, je letos poleti na Pediatrični kliniki vLjubljani potekalo strokovno srečanje z naslovom: »Probiotikiin prebiotiki – dejstva in dileme«. Srečanje v organizacijiInštituta za probiotike in funkcionalno hrano je bilo razdeljenov dva vsebinska sklopa: prvi je bil namenjen štirim predavanjemstrokovnjakov z različnih področij, drugi pa je bil zastavljenkot polemična razprava, kjer so besedo dobili proizvajalci (oz.njihovi zastopniki) in imeli možnost »zagovarjati« svoj probiotičniizdelek.V prvem predavanju prof. Irene Rogelj iz Biotehniške fakultete(»Kdaj lahko mikroorganizmu rečemo probiotični?«) smo sevrnili v zgodovino – npr. že leta 1917 so bili znani pozitivniučinki E. coli Nissle 1917 (zaradi katere – ker so bili njenigostitelji – so se posamezni vojaki v prvi svetovni vojni lahkoelegantno izognili okužbi črevesa z nekaterimi patogenimibakterijami), doba probiotikov pa se je pravzaprav začela šenekoliko prej. Danes imamo jasno definirane pojme, kaj so probiotiki(mikroorganizmi, ki imajo, zaužiti v zadostnih količinah,Z leve: dr. Igor Pravst, dr. Tanja Pajk Žontar, dr. Irena Rogelj in doc. dr. Rok Orel.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>81


Medicinaugodne učinke na zdravje) in kaj prebiotiki (snovi, ki v črevesjuustvarjajo primerno okolje za rast in razvoj koristnih črevesnihbakterij). Prof. Rogljeva je nazorno razložila vse potrebne lastnostiprobiotika in pomembno poudarila tudi, da je probiotik(bakterija) definiran šele takrat, ko je označen ne samo z rodom,ampak nujno tudi z vrsto in sevom, kar je na probiotičnih izdelkih,dostopnih pri nas, zaenkrat še razmeroma redka najdba.V drugem predavanju prof. Roka Orla s Pediatrične klinike(»Kdaj lahko govorimo o dokazani učinkovitosti probiotikaali prebiotika? Kaj bi moral vedeti zdravnik, farmacevt alinutricionist, da bi lahko pravilno svetoval bolniku?«) smo sepoučili zlasti o načinu, kako prepoznavati dobre raziskave, kiobravnavajo področji pre- in probiotikov, in kako jih interpretirati.(Pre)pogosto se namreč zgodi, da se pozablja, da je učinekprobiotika odvisen od seva, in se tako ugodne lastnosti probiotikupriznajo kar na splošno. Stroki mora biti jasno, da npr.probiotik, ki ugodno deluje proti zaprtju, ne more imeti hkratitudi ugodnega učinka pri potovalni driski.Izjemno zanimivo in obenem povsem drugačno, kakor smo jihsicer vajeni, je bilo predavanje dr. Igorja Pravsta z Inštituta zanutricionistiko (»Predstavitev delovanja probiotikov na zdravječloveka: regulatorne omejitve in kriteriji za znanstveno utemeljevanje«).Predstavil je trenutno stanje na področju zdravstvenihtrditev, ki so navedene na živilih in prehranskih dodatkih, ki jedaleč od optimalnega. Z napačnimi oz. neustreznimi zdravstvenimitrditvami na živilih proizvajalci namreč pogosto zavajajokupce, ko jih želijo spodbuditi k nakupu svojega izdelka.Pripravlja pa se uredba, po kateri bo dovoljena le uporabaznanstveno dokazanih trditev na izdelkih, ki so zdravju koristni.V zadnjem predavanju nam je dr. Tanja Pajk Žontar (»Probiotikiin prebiotiki na polici trgovin in lekarn: kako naj seznajde potrošnik?«) iz Mednarodnega inštituta za potrošniškeraziskave predstavila stanje glede ponudbe pre- in probiotikovna slovenskem trgu in zlasti nekaj rezultatov raziskav, ki sobile napravljene na teh probiotikih. Ker potrošnik ne ve, ali jev izbranem probiotičnem izdelku sploh ustrezni probiotik inv ustrezni količini, so se na inštitutu lotili analize probiotičnihizdelkov – nekateri preparati so se izkazali s točnostjo gledekoličine in vrste probiotika, naleteli pa so tudi na take, ki probiotičnihkultur sploh niso vsebovali.Sledila je živahna razprava, v kateri so imeli glavno besedofarmacevtski predstavniki, ki so imeli možnost predstaviti svojeizdelke in tudi zdravstvene trditve na svojih izdelkih. Izkazaleso se nekatere pomanjkljivosti (npr. nepopolno označevanjeprobiotikov, preširok spekter indikacij za uporabo, ne povsemtočne zdravstvene trditve). Vendar namen razprave ni bil kazatis prstom na te pomanjkljivosti, ampak zgolj opozoriti nanje inhkrati z novimi spoznanji nakazati smer možnih izboljšav.Dan smo končali s prijetnim druženjem ob dobri hrani in pijači;zgodba s pre- in probiotiki pa se s tem še ni končala …PopravekPri pripravi za tisk je prišlo v članku Marjete PotočnikHemovigilanca v Sloveniji v letu 2010, ki je bil objavljenv prejšnji številki Izide (Isis 12/2011, str. 49) do napake,zaradi katere je slika 1 nečitljiva. Sliko zato objavljamoponovno.Avtorici in bralcem se opravičujemo in prosimo za razumevanje.UredništvoHipotenzija; 2Bakterijska okužba; 1Virusna okužba; 0NHV; 70Dispnea; 2 Hemoliza; 4 TRALI; 0GVHD; 0Drugo; 4PTP; 0Preobremenitev; 12Alergija; 74Anafilakt. reakcija; 1HemolizaGVHDTRALIPreobremenitevPTPAlergijaAnafilakt. reakcijaNHVBakterijska okužbaVirusna okužbaVirusna okužbaHipotenzijaDispneaDrugo82 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Interna medicinaPo šestih letih je pri založbi Littera Picta in v sozaložništvuSlovenskega medicinskega društva izšla četrta izdaja slovenskeknjige Interna medicina. Uredniki te izdaje smo prof.Mitja Košnik, prim. Franc Mrevlje, prof. Dušan Štajer, prof.Peter Černelč in prof. Mirta Koželj. Knjiga obsega 1.700strani. Besedilo je razdeljeno v 15 poglavij, ki jih je uredilo 20področnih urednikov, besedilo in drugo gradivo pa je prispevalopreko 160 avtorjev. Knjigo so recenzirali prof. AndrejaKocijančič, prof. Pavel Poredoš, prof. Peter Rakovec in prof.Blaž Rozman.Knjiga je napisana tako, da poudarja klinični pristop k bolniku.Poudarek je na klinični prepoznavi bolezni, na racionalnem pristopuk uporabi diagnostičnih metod in pravilnem vrednotenjupozitivnega in negativnega izvida. Pri zdravljenju smo poudarilinefarmakološke ukrepe, na katere sodobna medicina tako radapozablja. Ker nam farmacevtska industrija ponuja čedalje večzelo učinkovitih zdravil, postaja izziv sodobne interne medicinepostavljanje prioritet pri izbiri zdravil. Želeli smo pokazati kriterijeza izbiro začetnega zdravila in jasen vrstni red terapevtskegaukrepanja. Terapevtski ukrepi se namreč pri isti boleznirazlikujejo glede na to, ali ima bolnik blago ali hudo oblikobolezni, glede na morebitne druge hkrati prisotne bolezni inglede na morebitna druga zdravila, ki jih bolnik hkrati prejema.Opisali smo pravilen način uporabe zdravila, kriterije za ocenoučinkovitosti zdravljenja, opozorili na pričakovane neugodneučinke zdravil, interakcije med zdravili in na previdnostne ukrepe.Posebej smo poudarili posebnosti bolezni v visoki starosti.Kjer je primerno, smo se opredelili do obravnave bolezni mednosečnostjo. Internistične bolezni so večinoma kronične innapredujoče. V terminalni fazi bolezni se odnos do zdravljenjaspremeni. Bolezni ne moremo ozdraviti, pač pa lahko blažimosimptome in bolniku omogočimo čim boljšo kakovost preostankaživljenja. Zato smo v knjigo dodali novo poglavje opaliativni obravnavi.Pri pisanju knjige smo upoštevali najprej slovenske in potemmednarodne smernice.Knjigi je priložen DVD-plošček, ki ga je uredil prof. DušanŠtajer. Na njem je dodatno slikovno, video in zvočno gradivo.Poleg tega so nekatere slike iz knjige na DVD-ploščku dostopnev boljši kakovosti in/ali barvi kot v knjigi. Na DVD so tudipovezave do prosto dostopnih smernic in člankov.Na spletni strani www.internamedicina.si pa bomo objavljalidopolnitve, ki bodo knjigo ohranjale ažurno do naslednjeizdaje.Zakaj bi študent medicine med množico tujih učbenikov internemedicine potreboval slovenski učbenik? Saj medicina vendartemelji na dokazih, ki se zbirajo v svetovni zakladnici znanja.Pa vendar so drobne, a pomembne podrobnosti, ki jih slovenskizdravnik ne more izvedeti iz ameriških učbenikov. V knjigiStrokovne publikacijenavajamo slovenske epidemiološke podatke. Pri diagnostikiopisujemo pristop, ki je uveljavljen v našem zdravstvenem sistemu.Enako je pri izbiri zdravljenja. Diagnostični in terapevtskipristopi se namreč v različnih okoljih razlikujejo glede nadostopnost, stroškovno učinkovitost, organizacijo zdravstvenegasistema in tudi glede na tradicijo.Slovenska knjiga Interna medicina strokovno povezuje in usklajujeinterniste različnih subspecialnosti. Knjiga je tudi referencaslovenske medicinske terminologije.Novi uredniški odbor je hvaležen svojim učiteljem in mentorjem,posebno prof. Andreji Kocijančič, ki so postavili projektslovenske knjige Interna medicina in nam zaupali, da z njimnadaljujemo ter s tem sledimo razvoju in tudi pomagamo razvijatiinterno medicino v državi.Mitja KošnikRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>83


ObletnicaVisok življenjski jubilejprim. Aleksandra Stergerja,dr. stom., spec. stom. protetikePrim. Aleksander Sterger, dr. stom., spec. stomatološkeprotetike, se je rodil 8. oktobra 1926 v Logatcu.Od leta 1931 do 1941 je v Mariboru obiskovalosnovno šolo in nižjo gimnazijo, ki pa je po nemškiokupaciji zaradi zavednih slovenskih staršev nismel nadaljevati in jo je zaključil šele po pobegu,julija 1941 v Ljubljani. Bil je vključen med mladinodruštva Sokol. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji vLjubljani, vendar je bil že decembra 1941 izključenzaradi protesta razreda pri uri italijanščine, ki jo jepoučeval uniformiran italijanski profesor. Zato jekasneje zasebno končal dva razreda gimnazije.Leta 1944 se je zaposlil kot delavec v papirnici Vevčepri Ljubljani in sočasno obiskoval gimnazijo. Odleta 1943 je sodeloval v občasnih akcijah OF. Leta1945 se je priključil brigadni ambulanti Cankarjevebrigade ter bil kmalu razporejen kot sanitetnireferent na področje takratne cone B. Leta 1947 jebil demobiliziran.Po demobilizaciji je pričel s študijem na Medicinskifakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1955 diplomiralna stomatološkem oddelku. Leta 1971 je zaključilpodiplomski študij III. stopnje iz javnega zdravstvana Medicinski fakulteti v Zagrebu. Specialističniizpit iz stomatološke protetike je opravil leta 1975,leta 1987 pa mu je Ministrstvo za zdravstvo podelilonaziv primarij.Leta 1956 se je zaposlil kot zobozdravnik v takratni»Zobni polikliniki Maribor«, od leta 1957 pa je delalv zobni ambulanti MTT Maribor.Leta 1960 ga je IO SR <strong>Slovenije</strong> imenoval za direktorjanovoustanovljene Višje stomatološke šole vMariboru, kjer je bil v nazivu profesorja višje šole zadolžentudi za predmet »morfologije zobnega organain snemne protetike«. Po ukinitvi Višje stomatološkešole je deloval v ZD Maribor kot strokovni vodjazobozdravstvene službe. Po letu 1975 pa do danesje deloval kot vodja specialistične zobozdravstveneslužbe za odrasle in kot zobozdravnik specialist stomatološkeprotetike. Bil je član strokovnega kolegijain predsednik komisije za notranji strokovni nadzorOE Zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega domadr. Adolfa Drolca Maribor.V letih od 1968 do 1983 je poučeval predmeta »stomatologija«in »zobozdravstveni material« na Srednjizdravstveni šoli Maribor za medicinske sestrestomatološke smeri, bil je mentor zobozdravnikompripravnikom in zobozdravnikom specializantom termedicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom.Strokovno se je izpopolnjeval na zobozdravniškeminštitutu Univerze na Dunaju in Univerze v Giessenu,učnih delavnicah v Liechtensteinu, na Dunaju,v Nemčiji, Dubrovniku, Lipici ter dejavno sodelovalkot avtor, soavtor ali moderator na: jugoslovanskemkongresu klinične in tehniške protetike, II. kongresu84 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Obletnicajugoslovanskega združenja za stomatološko protetiko,IV. kongresu zdravnikov Jugoslavije v Sarajevu,številnih slovenskih stomatoloških dnevih v Portorožu,strokovnih seminarjih Društva zobozdravstvenihdelavcev <strong>Slovenije</strong>, strokovnih seminarjih in simpozijihSekcije za stomatološko protetiko Slovenskegazdravniškega društva, medrepubliških sestankih sekcijza stomatološko protetiko <strong>Slovenije</strong> in Hrvaške vZagrebu in Šmarjeških Toplicah, organiziral potekin izvedbo I. jugoslovanskega simpozija preventivekariesa in ortodontskih anomalij v Mariboru.Njegova bibliografija obsega 42 del.V letih od 1959 do 1963 je bil član sveta za zdravstvookraja Maribor, od 1961 do 1963 pa član svetaza zdravstvo SR <strong>Slovenije</strong> in član fakultetnega svetaMedicinske fakultete v Ljubljani. Do leta 1963 je bilčlan strokovnega sveta za zdravstvo in predsednikkomisije za zobozdravstvo pri okrajnem Zavoduza zdravstveno varstvo Maribor, kasneje pa tudičlan strokovnega sveta občinskega zdravstvenegacentra Maribor. Od leta 1957 je delal v komisiji zazobozdravstvene storitve pri Zdravstveni skupnostiMaribor in kot član senata zdravniške komisije I.stopnje pri ZZZS Maribor. Bil je član komisije zazobozdravstvo pri Zdravniški zbornici <strong>Slovenije</strong>,član razširjenega strokovnega kolegija za stomatologijopri Ministrstvu za zdravje.Opravljal je naloge delegata in predsednika delavskegasveta TOZD Zobozdravstvo in delegatadelavskega sveta DO Zdravstveni dom Mariborter predsednika sveta SOZD Združeno zdravstvoMaribor.Od leta 1956 je bil član Slovenskega zdravniškegadruštva (SZD) in dejaven v Društvu zobozdravstvenihdelavcev <strong>Slovenije</strong>, podružnici v Mariboru, članstomatološke sekcije SZD in Sekcije za stomatološkoprotetiko SZD; od ustanovitve (1977) kotčlan upravnega in nadzornega odbora ter kot njenpredsednik od 1994 do 1997. Bil je tudi član predsedstvaJugoslovanskega združenja za stomatološkoprotetiko.Za dosedanje delo so mu bila dodeljena naslednjapriznanja:• častno članstvo Društva zobozdravstvenih delavcev<strong>Slovenije</strong> in Stomatološke sekcije SZD,• priznanje Zveze zdravniških društev Jugoslavije,• plaketa Jugoslovanskega združenja za stomatološkoprotetiko,• srebrna plaketa Univerze v Mariboru,• zlata plaketa ZD Maribor,• veliki zlati znak Sekcije za stomatološko protetikoSZD,• red zaslug za narod s srebrno zvezdo,• srebni grb mesta Maribor,• častni znak svobode Republike <strong>Slovenije</strong>.V času svojega največjega razcveta je pokrival velikdel severovzhodne <strong>Slovenije</strong> ter zagotavljal osnovnozdravstveno varstvo občinam Maribor, Ruše, Pesnica,Lenart v Slovenskih goricah in Slovenska Bistrica.Kot specialist protetik, ki se je poklicno ukvarjalpredvsem s starejšim prebivalstvom, in to s popravljanjemnajzahtevnejših zobnih okvar, je kmaluugotovil, da se je problema treba lotiti pri izvoru.Zato je velik del življenjske energije posvetil razvojuin širitvi mladinskega, predvsem preventivnega zobozdravstvater s tem pripomogel, da so nam kmaluzačeli po vsem svetu zavidati rezultate.Visoke etične kvalitete, ko se je kot osebnost oblikovalv najtežjih časih slovenske zgodovine, izjemnastrokovna širina, organizacijske in pedagoškesposobnosti so bile razlog, da je na celotni življenjskipoti zapuščal vidne sledi.Upokojil se je 30. decembra 2002 in nato po podjemnipogodbi nadaljeval z delom v specialističniambulanti za stomatološko protetiko in širil svojeznanje med zaposlenimi kot strokovni delavec vse do31. maja 2007.S svojo avtoriteto, kolegialnim in prijateljskimodnosom do sodelavcev je ob svojem odhodu pustilpraznino, vendar je še vedno pripravljen s svojimiizkušnjami priskočiti na pomoč.Dragi Saša, ob tvojem visokem jubileju ti v svojem inv imenu sodelavcev želim še veliko zdravih let.Tvoj GogoGorazd SajkoPredstojnik OE Zobozdravstveno varstvoRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>85


V SPOMINTiziano Baccetti (1966–2011)Maja OvsenikVse tiste, ki smo z navdušenjemin pričakovanjisodelovali s strokovnjakičeljustne in zobne ortopedijeiz Italije, je pred kratkimmočno pretresla kruta novicao nepričakovani smrtienega odličnih in tudi vsvetovnih strokovnih krogihnajbolj znanih ortodontovdr. Tiziana Baccettija. Vsklopu tesnega sodelovanjamed univerzama v Ljubljaniin Firencah je 6. marca2010 prvič nastopil pri nass predavanjem Učinkovitostizdravljenja nepravilnostiRII in takoj pritegnil vseposlušalce z zanimivo inživo predstavitvijo. Junija 2010 je bil vabljen predavatelj na 86. kongresuEvropskega združenja ortodontov v Portorožu in predstavil temo»Rational treatment approach to Class II treatment: delimiting theirchallenge«. Na kongresu EOS v Portorožu je vodil tudi predkongresnitečaj z naslovom »Time: The fourth dimension in orthodontics anddentofacial orthopaedics«. Bil je več kot izvrsten predavatelj, izjemnotopla, odprta osebnost in vseskozi poln načrtov za nadaljnje skupnoraziskovalno delo, ki bodo, žal, ostali neizpolnjeni. Zadnje predavanjedr. Baccettija ortodontom v Sloveniji je nosilo naslov »Orthodontics,periodontology, implantology and surgery« in je potekalo septembra2011.Dr. Baccetti se je rodil v Firencah 7. januarja 1966. Zadnja leta je bilpredstojnik Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo na univerzi vFirencah in gostujoči profesor na univerzi Michigan v ZDA v tesnemsodelovanju s profesorjem Jimom McNamaro. Doktoriral je leta1996v Firencah in dobil istega leta nagrado Italijanskega ortodontskegadruštva za najboljši znanstveni članek. Leta 2001 je dobil tudi nagradoAnglovega društva za najboljši znanstvenoraziskovalni prispevek. Prejelje tudi več pomembnih mednarodnih nagrad. Med njimi moramoomeniti nagrado W. J. B. Houston, ki je najpomembnejša predvsemza slovensko stroko. Podeljuje jo Evropsko združenje ortodontov zanajboljši znanstvenoraziskovalni prispevek na vsakoletnem kongresu.In prav to nagrado je na kongresu Evropskega združenja ortodontovjunija 2011 v Istanbulu prejela asist. dr. Jasmina Primožič za prispevekz naslovom »Three-dimensional assessment of palatal change in a controlledstudy of early cross-bite correction«, ki je potekalo pod okriljemuniverz v Ljubljani in v Firencah. Vse od začetka omenjene raziskaveje bilo sodelovanje dr. Baccettija z našo raziskovalko nadvse dragocenoin njegova pomoč nepogrešljiva.Dr. Baccetti je predaval na mnogih mednarodnih kongresih in simpozijiho ortodontski in čeljustnoortopedski obravnavi pacientov, o njeniuspešnosti in učinkovitosti. Pomembno za stroko je, da je opredelilmetodo ugotavljanja stopnje skeletne zrelosti glede na obliko vretencvratne hrbtenice ter povezavo s stopnjo skeletne zrelosti zgornje inspodnje čeljustnice v različnih državah sveta. Bil je spoštovan in ugledenčlan domačih in tujih strokovnih društev in Svetovnega združenjaortodontov. Izvoljen je bil za člana znanstvenega odbora Svetovnegazdruženja ortodontov za leto 2015 v Londonu. V letu <strong>2012</strong> naj bi bilvabljeni predavatelj na 1. slovenskem ortodontskem kongresu skupaj ssodelavcema z Univerze v Michiganu, ZDA.Hudo je pomisliti, da takega odličnega sodelavca, kolega, tako vsestranskegastrokovnjaka, prijatelja nenadoma ni več in da bo tolikoskupnih načrtov ostalo še neizpolnjenih. S težkim srcem in polnispominov smo se poslovili od njega 30. novembra. Še dolgo bomopogrešali njegovo prisotnost tudi pri nas in se s hvaležnostjo spominjalinjegovega prispevka k razvoju naše ortodontske stroke.Tiziano Baccetti, D. D. S., Ph. D.Curriculum vitaeTiziano Baccetti se je rodil v Firencah 7. januarja 1966.Trenutno je docent na firenški univerzi v Italiji in gostujoči profesor našoli dentalne medicine Thomas M. Graber, Oddelek za ortodontijoin pediatrično dentalno medicino Šole dentalne medicine, UniverzaMichigan, Ann Arbor.Leta 1996 je doktoriral iz dentalne medicine na firenški univerzi vItaliji.Leta 1994 je bil dobitnik nagrade za najboljši poster v ortodontskihraziskavah (prvo mesto), prav tako tudi leta 1995 (drugo mesto), ki jopodeljuje Italijansko ortodontsko društvo (S.I.D.O.). Leta 1996 je dobildržavno nagrado Italijanskega ortodontskega društva (S.I.D.O.)za najboljši znanstveni članek. Leta 2001 je dr. Baccetti prejel nagradoHenryja Goldmana, ki jo podeljuje Italijansko društvo periodontologov,in raziskovalno nagrado Anglovega društva za najboljši prispevek,objavljen v The Angle Orthodontist, v letih 2001–2003. V zadnjihpetih letih je prejel več drugih mednarodnih priznanj.Zadnjih 12 let je bil govornik (key speaker) na letnih srečanjih Ameriškegazdruženja ortodontov v ZDA. Predaval je na mednarodnihkongresih in simpozijih ortodontije in dentofacialne ortopedije v 25različnih državah.Obširno je objavljal v American Journal of Orthodontics and DentofacialOrthopedics, v The Angle Orthodontist in v European Journalof Orthodontics. Je član uredniškega odbora revije European Journalof Orthodontics. Dr. Baccetti je recenzent šestih znanstvenih revij sfaktorjem vpliva.Dr. Baccetti je častni član Poljskega ortodontskega društva in izredniraziskovalec ad honorem na CES Univerzi, Medellin, Kolumbija.Dr. Baccetti je član Italijanskega ortodontskega društva (S.I.D.O.),Italijanskega društva pediatrične dentalne medicine (S.I.O.I.), Mednarodnegakluba facialne morfologije, Evropskega ortodontskega društva(EOS) in Svetovne federacije ortodontov (W.F.O.)86 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Tomaž Ogris: Anisja. Prisilnadelavka na KoroškemS knjižne policeTomaž Ogris: Anisja. Zwangsarbeiterin in Kärnten. Prisilnadelavka na Koroškem. Erinnerungen – Spomini. Drava, Klagenfurt– Celovec, 2011, 327 str.Koroški Slovenec Tomaž Ogris se je očitno odločil za doslednopisno dvojezičnost. Iz njegove bibliografije te vrste je to že tretjaknjiga, ki sem jo prebral.Formalno je knjiga nekakšen življenjepis dveh žensk, AnisjeAndrejevne Denisjakove ter Ljubke Janove Cakovske. Obe sta bilirojeni leta 1926 v Ljubikovičih, v zahodni Ukrajini, ki pa je bilatakrat del Poljske.Poglavja:• Die ukrainische Heimat – Ukrajinska domovina• Bewegte Zeiten – Nemirni časi• Die Verschleppung – Prisilna odvedba• Menschenmarkt und Zwangsarbeit – Trgovanje z ljudmi inprisilno delo• Ungewissheit und schreckliche Nachrichten – Negotovost instrašne vesti• Schwieriger Neubeginn – Težavni nov pričetek• Sieben mal sieben Jahre – Sedemkrat sedem let• Nachwort – Sklep• Zum Weiterlesen – Nadaljnje čtivoČetudi se Ogrisova pripoved večkrat razveji, je glavni tok jasenin enoznačen. Sprva kot Anisjino preprosto vaško življenje, zukrajinščino kot maternim ter s poljščino kot uradnim jezikom.Nato leta 1939 preskok ne le v ruščino, temveč tudi v komunizemin ustrezno »razredno« nasilje. A ne za dolgo. Leta 1941 Ukrajinoter Anisjino vas zasedejo Nemci in začnejo z nacistično strahovlado.Prebivalci se tako takoj znajdejo pred strašnim ali - ali; predpresojo, kaj je v trenutnem času in na trenutnem kraju ne prav alinarobe, temveč kaj je t. i. manjše zlo. In zaradi pomanjkanja delovnesile v takratnem (Tretjem) Reichu se začne novačenje delovnesile. Sprva navidez še človeško, nato pa z brutalno prisilo.Tako sta bili Anisja Andrejevna Denisjakova ter Ljubka JanovaCakovska mobilizirani kot prisilni delavki, četudi stari komaj 16(!) let. Po dolgotrajnem bivanju v osrednjem zbirnem taborišču vUkrajini ter po več tednov trajajočem transportu v živinskih vagonihsta dekleti, do kraja izčrpani, pristali pred železniško postajov Celovcu. Anisjo je kot delovno silo »vzel« neki kmet iz Pokrč(Poggersdorf). Brž ko je prišla na kmetijo, je doživela posebnost, kijo opisuje takole:... Pri hiši so govorili večinoma nemško. Kmalu se je izkazalo,da znajo še en jezik, ki ga je Anisja vsaj v odlomkih razumela.Kadar sta kmet ali kmetica hotela Ukrajinkama ali Poljaku kajnaročiti ali povedati, sta govorila v domačem slovenskem narečju.Pogosto je bila Anisja, tako kot drugi, že vesela, če je splohkdo z njimi spregovoril par besed. ... (str. 134/135).Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>87


S knjižne policePokrče so ravninska vas zahodno od Celovca, vendar pa so tudi tubili ljudje kmalu postavljeni pred dilemo, ugotavljanje, kaj je manjšezlo. Pa ne le glede razpetosti med dva ali celo tri jezike, temvečtudi med presojo, ali sodelovati z nemško (nacistično) oblastjo ali sslovenskimi (komunističnimi) partizani, ki »... bodo po vojni tudipri nas ustanavljali kolhoze s prisilo...«.Konec vojne ter propad nacizma je sicer prinesel olajšanje, a hkratinove dileme. Naj se Anisja vrne domov, v sovjetsko Ukrajino intvega ponovno preganjanje zaradi domnevnega sodelovanja z nacisti?Ali naj se izseli v Anglijo, ZDA ali Avstralijo ter začne novoživljenje? Ali pa naj ostane na Koroškem?Anisja se je odločila zapustiti kmetijo v Pokrčah ter se preselitik dvema starejšima zakoncema v Kozju (Kossiach), Martinu inMagdaleni Ogris, ki zaradi starosti nista več mogla dobro skrbetiza svojo domačijo, pd. (po domače) pri Oblaku. In potem se jezgodilo tole:Po nekaj mesecih se je Simon Ogris, nečak Oblakovih zakoncev,vrnil iz vojnega ujetništva domov. Hiša njegovih staršev jebila pravzaprav pri pd. Kopajniku v Tucah. Že pred vojno jebilo določeno, da bo on prevzel stričevo gospodarstvo. Imel ježe izvoljenko na Radišah, prišlo pa je drugače. Oba, Simon inAnisja, sta bila mlada. Bila sta pri Oblaku skupaj pri vsakodnevnihopravilih in živela pod skupno streho. Navadila sta sedrug na drugega in nastala je nova ljubezenska zveza. Ni trajalodolgo in Anisja je zanosila. S tem je bila bodočnost bolj alimanj zapečatena. V podeželskem okolju v tistem času v takemprimeru za ženo, zlasti za Anisjo, ki sicer ni imela nikogar, nibilo druge izbire kot poroka. ... (str. 238/239)V zvezi s tem je na str. 260/261 sijajna družinska fotografija: staršaSimon in Anisja Ogris ter pet otrok, dva fanta in tri dekleta, »postopničkah«, podobni kot jajce jajcu. Na sliki izstopa kakih desetlet star, plavolas fantič, avtor knjige...Menim, da je kaka nadaljnja obnova vsebine knjige docela odveč.V nekem smislu je podobna knjigi Die Verschleppung (Josef Winkler,Suhrkamp, 1983). Vendar po moji presoji Ogrisova knjiga,tudi zaradi dvojezičnega zapisa, mnogo bolje prikaže razklanostčloveške duše, ki je zaradi jezika prisiljena spreminjati (ali celospremeniti) bistveni del svoje identitete. Prav zato čustveni naboj,ki ga v Winklerjevi knjigi ne more biti.Sporočilo Ogrisove knjige je večplastno. Po eni strani gre za skorajdocela zamolčano poglavje koroške (nemške) zgodovine. Četudinatančno število prisilnih delavcev ni znano, se ocenjuje, da jih jebilo okoli 30.000. In šele ob branju Ogrisove knjige se človek zave,da so to bili dobesedno sužnji. Cenjeni le toliko, kolikor so fizičnozmogli...Seveda se zavedam, da tu ne gre za zgodovino, rekonstruirano natemelju dokumentov. Gre za zapis, ki je nastal po pripovedi avtorjevematere. Za razliko od znanstvene zgodovine, ki je suhoparnain brezosebna, je ta zvrst zgodovine sklop s silovitim čustvenimnabojem. Se pravi, iz znanstvene zgodovine se človek (in človeštvo)ne more naučiti ničesar; nasprotno pa je ta, Ogrisovazgodovina v bistvu spoznanje o poteh in stranpoteh, o napakah inzmotah in o radostih ... o spoznanju, ki pa je pridržano le peščiciljudi. Morda celo le enemu samemu človeku? Avtorju knjige,Tomažu Ogrisu? O spoznanju, ki je tako bridko ali celo trpko, da(spre)govori le ponekod in le med vrsticami?Ker se osnovna zgodba razpleta, Ogris opiše tudi življenje družineDenisjaka, ki je ostala v Ukrajini, doživela umik nacistov ter vrnitevsovjetske oblasti. Maščevanje, nato težko življenje po Stalinovismrti ter vse do razpada Sovjetske zveze. Iskanje stikov s krvnimisorodniki, ki pa zaradi oddaljenosti niso mogli vzpostaviti nitičloveških, kaj šele običajnih sorodstvenih stikov...Po drugi strani – in to se mi zdi temeljno sporočilo knjige – pagre za razmišljaneje o tujstvu; kaj ga opredeljuje, kako tujstvopremagati in se (sebe!) integrirati. V ospredju je seveda jezik: poeni strani podobnost (ukrajinščine in slovenščine), po drugi stranirazličnost (ukrajinščine in nemščine).Se pravi, temeljno sporočilo knjige je opis, kako preseči (transcendirati)tisto, kar je tako različno, da se zdi nezdružljivo. Edina potje dvojezičnost. Formalno je to v knjigi prikazano tako, da je nalevih straneh nemško, na desnih straneh pa slovensko besedilo.Ker je v primerjavi z nemščino slovenščina t. i. kompakten jezik, jeslovensko krajše in oblikovalec je »prazen prostor« izpolnil s fotografijami,ki so zato večinoma na desnih straneh. Zato tudi dvojnapaginacija strani. Obe besedili sta izvirnika, ne prevoda! Zato sekar pogosto razlikujeta tako formalno kot po izpovedni moči. Jazsem bral predvsem nemško besedilo; le tu in tam sem preskočil naslovenskega, bodisi kot pojasnilo nemškega bodisi kot primerjavoo izpovednosti.Na str. 236/237 Ogris začne z opisom takratnega vaškega, navidez idiličnega, v resnici pa skrajno trdega ali celo surovega življenja.Ki pa je bilo morda le odraz trdote t. i. hierarhičnih struktur.Vrhunec je opis formalnosti pred cerkveno poroko, ki sta jihmorala (morala!) opraviti Simon in Anisja in ki za sodoben načinrazmišljanja zvenijo groteskno. Se pravi, če v avtorjevo dvojezičnoknjigo vgradim še ksenofobijo docela zaplankanih kmetov innižjih uradnikov, je Anisja izvrsten opis o tujstvu, o vprašanju, kibi lahko v kaki razpravi imelo imeniten naslov Kako na domačihtleh preživeti kot tujec.Kak psiholog – lingvist bi lahko analiziral obe besedili in ugotavljal,k(d)aj je avtor naprej pisal v nemščini in nato v slovenščini, inkdaj je pisal v obrnjenem zaporedju. In na str. 240/241–244/245bi se lahko šel globinsko psihologijo fantiča, ki ga vaška mladež obprepirih s psovko zaznamuje kot tujca, očitno nevrednega življenjana koroških (slovenskih? nemških?) tleh.Tako domnevam, da vso (vso!) sporočilnost Ogrisove knjige lahkodojame le dvojezični bralec. Morda tudi tisti, ki obvlada slovenščinooz. nemščino kot tuji jezik. Enojezični bralec pa – ki ni doživelčustvenega naboja jezika – bo knjigo verjetno bral kot le zanimivospominsko literaturo iz krutih časov. Ki so zgodovina, ki jih ni več.Moj Bog, pa jih zares ni več?Marjan Kordaš88 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Walter Isaacson: Steve JobsS knjižne policeWalter Isaacson: Steve Jobs. Biografija. Založba Simon &Schuster, 2011.Kaj napisati o knjigi, ki so jo ljudje še pred izidom razgrabili? Borih12 ur po smrti legendarnega ameriškega IT (informacijska tehnologija)mogotca Steva Jobsa je založniško-prodajna hiša Amazonzabeležila rekordno število prednaročil (slednje se je v pol dnevapovečalo za neverjetnih 41.800 odstotkov) njegove biografije, kije nedavno izšla v ZDA in jo danes navdušeno prebirajo na vsehcelinah. Predstavitev življenja in dela Steva Jobsa ostaja prodajni hittako na Amazonu kot tudi med elektronskimi knjigami v KindlovieBook trgovini. Ob slovesu IT-velikana, menedžerskega guruja,drznega poslovneža in izjemnega človeka, ki je začel iz nič in si je vdobrih tridesetih letih ustvaril premoženje, vredno 8,3 milijarde zelencev,se je izredno povečalo (kar za 34.825 odstotkov) tudi številoprednaročil druge knjige o Jobsu, ki je delo Georga Beahama: »I,Steve: Steve Jobs in His Own Words«.Življenjska zgodba soustanovitelja (s Stephenom Wozniakom),očeta, idejnega vodje in dolgoletnega predsednika uprave računalniškegagiganta Apple, izpod peresa Walterja Isaacsona, nosipreprost in razumljiv naslov »Steve Jobs« – s tem je pisec napiedestal postavil Jobsovo skromnost in preprosto elementarnost,ki je težki milijoni in milijarde niso mogli zamajati. Njegovodnos do denarja in materialnega bogastva se v vsej svojiveličini odraža v dejstvu, da je kot prvi mož korporacije Appleveč let delal za simbolično plačo en dolar na leto, s čimer se jevpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot »najslabše plačan šefuprave na svetu«. Seveda pa je za uspešno delo dobival ustreznenagrade: 90 milijonov dolarjev vredno reaktivno letalo in 30milijonov delnic podjetja Apple. V primeru, da bi podjetje vodilslabo in bi se znašlo v težavah, pa se je bil pripravljen brezkompromisnoodpovedati slehernemu plačilu. Kasneje ga je v temposnemal newyorški župan, Michael R. Bloomberg, ki velemestovodi zelo uspešno. Jobs je svojo odločitev pojasnil z besedami,da se najboljši ne bojijo postaviti na kocko svoje eksistence,če so predani delu, ki ga opravljajo. In delo je Jobsu že od vsegazačetka predstavljalo življenjsko poslanstvo. Prepričan je bil, daje človek na svetu zato, da dela in ustvarja, ne da počiva in uživa.Od Steva Jobsa se lahko veliko naučimo tudi zdravniki inzdravstveni delavci. Ne le zato, ker je bil dolga leta bolan in jerazmere, odnose, stanje in tokove v zdravstvu poznal, razumelin doumel veliko bolje od marsikaterega strokovnjaka s tegapodročja, marveč tudi zato, ker je imel izredno zanimiv, individualnozaznamovan in specifično pogojen odnos do zdravja,zdravstva, akademske in alternativne medicine, ljudi, denarja,posla in življenja nasploh. Pa tudi zato, ker je kljub svoji briljantnostiv poklicu, poslu in karieri (materialni svet) spoštovaltudi duhovno (nematerialno). Legendarni Steve je občudoval inposnemal Malega Princa – znal gledati in videti s srcem. Svojesodelavce je imel za člane svoje razširjene družine in jih temuprimerno tudi obravnaval. Čeprav je znal biti tudi strog, načelenin dosleden, je rad poudarjal, da mora biti podjetnik, menedžer,strokovnjak in poslovnež tudi in predvsem dober človek. Sam jebil človek, pisan z veliko začetnico.Prvi mož globalne korporacije Apple, ki je povzročil pravorevolucijo v računalništvu in IT, je namesto klasični medicinivrsto let raje zaupal alternativnemu zdravilstvu in pri njem iskalpomoč v svojih težavah z zdravjem. Avtor biografije Steva Jobsaje v enem izmed intervjujev povedal, da je Jobs, prepričan v močnaravnega zdravljenja, devet mesecev zavračal operacijo, ki bimu lahko rešila življenje. Pomagalo ni ne prepričevanje prijateljevin sorodnikov ne prošnje in želje njegove družine. Ko se jeza operativni poseg končno le odločil, je bilo žal že prepozno,ker se je rak trebušne slinavke že razširil na okoliško tkivo.Namesto klasični akademski medicinski doktrini je pokojnipodjetnik par excellence z vsem srcem (pre)dolgo bolj verjel inzaupal alternativni medicini.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>89


S knjižne policePodobno kot mnogi prezaposleni uspešneži moderne dobe, jetudi Steve Jobs podcenjeval svoje težave in motnje ter olepševalsvoje zdravstveno stanje, pri tem pa (vsaj potiho) upal, da bodonjegove težave sčasoma izzvenele same od sebe. Zdravniki sepogosto srečujemo z ljudmi, ki (podobno kot Jobs) zavračajomisel na bolezen, podcenjujejo resnost svojega stanja in sizatiskajo oči pred možnimi posledicami svojih težav. Bil jeprepričan, da lahko sam usmerja tok dogodkov in obvladujesituacijo – če je obvladoval Apple, sooblikoval globalni utripinformacijske tehnologije, usmerjal poslovne tokove, vplivalna politiko, kulturo in družbo, bi seveda moral znati poskrbetitudi sam zase in se »spraviti v red«. Svojo okolico je tako vnetoprepričeval, da je zdrav, da so mu mnogi celo verjeli, čeprav sozdravniški izvidi kazali povsem drugačno podobo. Na čelu korporacije,ki jo je s prijeteljem ustanovil v garaži svojih krušnihstaršev, je kot predsednik uprave vztrajal kljub zdravstvenim težavam,ki so ga pestile deset in več let. Šele malo pred smrtjo jetaktirko predal svojemu nasledniku. Anali pričajo, da se je Jobsves čas na skrivaj (inkognito) zatekal k najrazličnejšim oblikamalternativnega zdravljenja in bil prepričan, da mu bodo skomplementarno terapijo pomagali premagati raka na trebušnislinavki v napredovalem stadiju. Pisec biografije IT-velikana,Isaacson, sicer trdi, da je Jobs svoje zavračanje akademskegazdravljenja kasneje obžaloval, vendar tega iz Jobsovih besed nimogoče eksplicitno razbrati.K priljubljenosti najnovejše Jobsove biografije je pomembnoprispevalo tudi dejstvo, da je knjiga polna še neobjavljenih innerazkritih podrobnosti, povezanih z njegovim življenjem,razmišljanjem in delovanjem. Ganljivo in presunljivo je pri tempredvsem dejstvo, da je imel »veliki Steve« kljub težki bolezni,ki ga je pospešeno nosila proti onostranstvu, še toliko inovativnihidej, genialnih zamisli in smelih načrtov. Zato ne presenečadejstvo, da je deset budističnih bolnikov prosilo boga za Jobsovočimprejšnjo reinkarnacijo, saj svet ljudi njegovega kova »krvavopotrebuje«.Sicer pa je Steve Jobs (podobno kot številni drugi veliki duhovipreteklega časa) veljal za zadržanega, skrivnostnega človeka, kijavnosti nikoli ni bil pripravljen povedati več, kot je bilo nujnopotrebno, oziroma izdati preveč o sebi in svojih najbližjih. Tudiz zdravniki in terapevti je bil dokaj zadržan. Prepričan je bil, daje njihova glavna naloga skrbeti za bolnike (jih zdraviti in jimlajšati trpljenje), ne pa brskati po njihovi zasebnosti in iskatipodatke, ki jih pri svojem strokovnem delu sploh ne potrebujejo.Zastor skrivnostnosti je uspelo malce odgrniti Isaacsonu, komu je Jobs dodelil pravice za pisanje biografije. Veliki Steve jepričakoval, da ga bo svet tako lažje in bolje razumel ter omogočilnjegovim idejam, da bodo živele in se razvijale naprej, hkratipa je upal, da ga bodo preko avtentičnih biografij lahko boljespoznali in razumeli tudi njegovi najbližji, zlasti (njegovi trije,danes še majhni) otroci, pa tudi danes že odrasla hčerka Lisa,sad mladostnega razmerja izpred več kot treh desetletij.Razkrivanje zanimivih, doslej neznanih podrobnosti iz Jobsovegaživljenja zbuja dodatno radovednost, skrbi za potrebnonapetost in daje biografiji poseben čar. Kdo bi si mislil, da so seiz Steva v šoli pogosto norčevali in ga ustrahovali? Ga gledalizviška, ker ni živel v urejeni družini – mati, ameriška študentkaga je dala v posvojitev in jo je spoznal šele kot odrasel moški, zočetom pa sploh ni želel imeti stikov. Biografija sicer razkriva,kako je Steve Jobs srečal svojega biološkega očeta, Sirijca, neda bi sploh vedel, kdo je, da je po prvem semestru študij obesilna klin in se kot gimnazijski maturant zavihtel na poslovniOlimp, kako se je sklenil maščevati Googlu, ker je razvil sistemAndroid, pa tudi, da je predolgo čakal na operacijo, potem ko somu odkrili in potrdili raka na pankreasu.Izid knjige, ki je bil sprva napovedan za marec <strong>2012</strong>, so zaradiJobsove nenadne smrti kasneje premaknili za šest mesecev. Pravtako pa so prvotni naslov biografije iz »iSteve« spremenili v»Steve Jobs«.Globalni IT-menedžer in strokovnjak par excellence se je najboljerazumel s svojo sestro, uspešno pisateljico in predavateljico,Mono Simpson, ki je odraščala pri starših (Stevova biološkastarša sta se namreč po njegovem rojstvu poročila). Knjigaporoča, da je Jobs prisegal na vitkost in je v svojem življenjuzato preizkusil tisoč in eno dieto, da je (potem ko se je moralkot sirota v otroštvu in mladosti uklanjati številnim kvaziavtoritetam)imel zelo kritičen odnos do avtoritet, v poklicu, poslu inkarieri, pa tudi na družabnem parketu in med domačimi štirimistenami je imel vse življenje težave s priznavanjem avtoritete.Imel je odlično sposobnost koncentracije, misli so mu le redkobegale, ponašal se je z briljantnim umom, v sogovornika je naprimer lahko relativno dolgo strmel, ne da bi pri tem sploh kdajtrenil z očmi. Prisegal je na modrost in se navduševal nad filozofijo,zlasti je občudoval antične filozofe, s Sokratom na čelu.Kar pojasnjuje tudi njegova pomenljiva izjava, da bi vso svojotehnologijo takoj zamenjal za sproščeno popoldne s Sokratom.Bil je naporen/zahteven in genaialen/izjemen hkrati.Čeprav je bil pacifist in je verjel v zlato pravilo življenja (kardaš, se ti povrne), je legendarni oče korporacije Apple močnonasprotoval (morda celo sovražil) cerkev, tajkune in dobičkarje.Cerkvene oblasti so se mu močno zamerile, v cerkev (in k maši)pa je nehal hoditi, ko je na naslovnici revije Life Magazin kottrinajstletni deček zagledal prestradane in izmučene otroke.Namesto h katoliški cerkvi se je nato obrnil k budizmu, ki ga jeveč desetletij spremljal, preučeval in se poglabljal vanj.Isaacsonova biografija zrcali tudi Jobsov ustvarjalni nemir, velikoljubezen do oblikovanja in navdušenje nad umetnostjo. Čepravsi ga svet predstavlja kot močno osebnost, gotovega vase,ponosnega, odločnega in samozavestnega, pa je Jobs priznal, daje nepoboljšljiv skeptik, ki le stežka zaupa in verjame ljudem(z izjemo tistih, ki so mu resnično blizu in jih ima najraje). Bilje nepoboljšljiv perfekcionist, ki je veliko pričakoval od svojihsodelavcev, največ pa je zahteval od samega sebe.Verjel je v naključja, odlikoval se je s sposobnostjo priti kot prvina pravo mesto v pravem trenutku in se v odločilnih zadevahpovezati s pravimi ljudmi oziroma se obrniti nanje. Znal je90 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


maksimalno izkoristiti ugodne okoliščine, pa tudi neugodnimje pogosto uspel nadeti pozitiven predznak. Najboljše zamislije črpal iz običajnega, vsakdanjega življenja. Tako je na primeridejo za ime svojega super uspešnega podjetja Apple dobil,medtem ko je preizkušal novo sadno-zelenjavno dieto in siogledoval obgrizeno jabolko.Jobs je bil širokogruden in dobrohoten človek, a v poslu nipoznal milosti. »Kdor greši, mora biti kaznovan,« je bila enaod njegovih maksim. Bil je alergičen na tatove idej, vohunein plagiatorje. Na proizvajalca androidnih telefonov pa je bilnaravnost besen. Baje je malo pred smrtjo dejal, da bo uničilAndroida, ker je ukraden izdelek.Jobs je imel zelo rad glasbo. Najbolj je občudoval in cenilskupino The Beatles, ki je bila vse od mladosti njegova najljubša.Zato ne preseneča dejstvo, da si je želel (in načrtoval), da bilahko njihove pesmi uporabniki Applovih elektronskih igračdobili v spletni prodajalni glasbe – iTunes. Konec leta 2010 muje to seveda tudi uspelo.Isaacsonova biografija Steva Jobsa je odlično branje, ki jevredno pozornosti. Avtor je v zadnjih dveh letih z Jobsomnaredil več kot štirideset intervjujev, hkrati pa se je pogovarjal sčlani njegove ožje in širše družine oziroma sorodstva, prijatelji,sodelavci, somišljeniki, nasprotniki in tekmeci. Pričujoče deloprikazuje Steva Jobsa kot neumornega kreativca, prefinjenegaesteta, inovativnega podjetnika in pogumnega poslovneža, ki siprizadeva za odličnost in kakovost in ki je imel revolucionarenvpliv na kar šest industrij: osebne računalnike, animirane filme,glasbo, telefone, dlančnike oziroma »tabličnike« in digitalnozaložništvo.Priročnik, svetovalec, učbenik življenja in še marsikaj bo sodečpo aktualnih podatkih postal najbolj prodajana knjiga leta 2011.Zanimanje za zasebno življenje nedavno preminulega očetaAppla, ki so ga mnogi cenili, spoštovali in občudovali, nekateripa so ga tudi kritizirali, zavračali, omalovaževali in se ga bali, jenamreč izjemno. In to povsem upravičeno.Nina MaziIzidin izbor – odlomki iz lanskoletnihknjig slovenskih zdravnikovUrška Lunder: Odprto srceNerodna medicina»Bolezen in smrt sta stari kot življenje, medicinska znanost paje še vedno mlada.«Jean StarobinskyZazvoni telefon: obupana gospa razloži stisko ob negovanjumoža z napredovalim rakavim obolenjem prostate. Hudebolečine, izčrpanost ob shujšanem telesu in istočasno otekanjeS knjižne policenog mu ne dovolijo umiritve. Ne spita že nekaj noči, prevozna urgenco v njihovem kraju ne prinese pravih olajšanj. Gospapripoveduje dramatično zgodbo: o bolnikovem obupu ob vednonovih telesnih problemih, o neprestanem težavnem premikanjutežkega telesa v postelji in o kričanju zaradi bolečin, o krizis potrpežljivostjo na strani svojcev, o hudih besedah na obehstraneh, o vpitju, o pravem peklu.Ničesar ne morem ukreniti na daljavo po telefonu par stokilometrov stran. Osebna zdravnica je na dopustu, nadomestnizdravnik pa ravno odsoten – velika gneča v njihovi ambulanti,Zdravnica Urška Lunder je prvi del svoje kariere posvetilatransfuzijski medicini in sodelovala pri začetkih transplantacijekostnega mozga v Sloveniji. Umiranje očeta jo je usmerilo nadrugi tir. Odpotovala je v Švico, nato v Anglijo in ZDA, kjer jenabirala znanja o paliativni medicini. Leta 2000 je s somišljenikiustanovila Zavod za razvoj paliativne oskrbe in “orala ledino” natem nesprejetem in še ne uveljavljenem področju v slovenskemzdravstvu. Razvila je izkustvene delavnice z igranjem vlogin videosnemanjem za učenje komuniciranja v paliativnioskrbi. Znanja s tega področja je iskala tudi v Kanadi ter poštevilnih evropskih državah. Prejela je štipendijo znanstvenegaKarolinskega instituta v Stockholmu za raziskavo standardovpaliativne oskrbe v Evropi. V Budimpešti je na Srednjeevropskiuniverzi končala dveletni študij javnozdravstvenih problemovpaliativne oskrbe. V obdobju 2007-2009 je specializiralaklinično paliativno medicino v San Diegu. V okviru programaInternational Palliative Care Leadership Development podpokroviteljstvom Spominske fundacije princese Diane prispevak uveljavljanju in razvoju paliativne oskrbe v svetu. Sodelujev evropskih raziskavah na področju paliativne medicine in sedejavno povezuje s tujimi strokovnjaki. Poleg svojega rednegadela v Bolnišnici Golnik izobražuje zdravnike, medicinskesestre in študente ter seznanja javnost o tej novi veji medicinein javnega zdravja. Bila je strokovni vodja pilotnega programapri Ministrstvu za zdravje na področju paliativne oskrbe v trehslovenskih regijah, ki je pomenil bistven premik v širjenju znanjin praktičnih rešitev za boljšo obravnavo bolnikov ob koncuživljenja in njihovih bližnjih. Objavila je številne prispevke vstrokovnih medicinskih revijah. Na Frankfurtskem knjižnemsejmu je prejela zlato nagrado za učbeniški komplet Biologija 9kot najboljši evropski učbenik 2005.29,95 €Take knjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni(le) knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni.Pomembno duhovno delo!Manca KoširSmrt in umiranje sta dandanašnji sterilizirana in tabuizirana:potrošniki življenja se obnašamo, kot bi bili večni, smrt izrinjamodaleč od oči in od srca; zato nas podzavestno tako muči in preganja.Dr. Urška Lunder, ki ima neprecenljive zasluge za uvajanjepaliativne oskrbe v slovensko zdravstvo, s knjigo Odprto srcezapolnjuje to travmatično vrzel našega vrednostnega sistema injavne zavesti. Avtorica nam z vrsto osebno doživetih primerov kaže,da smrt ni nasprotje življenja, temveč tista razsežnost, ki podeljujenašemu življenju enkratno, neponovljivo, čudežno vrednost.Urška Lunder vrača umirajočim njihovo človeško dostojanstvo.Boris A. NovakAli sem kdaj pomislil, da so v besedi “umiranje” zaobjete tudi črke“mir”? Najbrž ne, in četudi sem se dosti preigral z jezikom, bi semi najbrž takšna povezava zazdela nenavadna, če ne kar bizarna.Knjiga Urške Lunder pričuje o nasprotnem: besedi sta sprepletenibolj, kot si znamo predstavljati in upamo verjeti.Iz globine izkušnje in z močjo brezmejnega sočutja, pa podprtaves čas z dognanji stroke, nas avtorica vodi do praga, čez kateregaje kot zdravnica pospremila mnoge, ko jim je napočil “sveti časodhoda”, in storila vse, kar se je dalo, za njihov čim bolj “radostenprehod”, za čim manj bolečo “spravo z življenjem”.Odprto srce, knjigo o umiranju in umirjanju, doživljam kot vedroin optimistično, pa četudi sem jo bral z nemalo solzami v očeh:prevzela me je s sporočilom, da je naša končnost, smrtnost, lahkoprav takšen dar, kot je (bilo) življenje.Aleš BergerUrška Lunder Odprto srceUrška LunderOdprtosrceizkušnje inspoznanja obumiranju insmrtiKadar je v svetem prostoru umiranja ob odhajajočem zdravnicaUrška Lunder, specializirana za paliativno oskrbo v San Diegu,se prostor poslednje skrivnosti napolni s sočutjem, milino indobroto. Ker je Urška ob umirajočih nežnih rok, ranljiva učečase priča v usihajočem telesu rastoče duše, globoko povezanaz bolnikom, njegovimi svojci in milostjo, ki vse preveva. Takeknjige, kot je Odprto srce, na Slovenskem še ni bilo. Ker to ni (le)knjiga o umiranju in smrti, temveč je knjiga o žareči ljubezni. Oljubezni, ki nas hrani z upanjem, da je vredno izkušati polninobivanja sleherni trenutek, zdaj in tukaj, vse do zadnjega izdiha,ko se zapro veke, pod katerimi zaspi enkratno človeško vesolje.Pomembno duhovno delo, spisano v času minevanja kot dialogz večnostjo. Z jasnim sporočilom: delo na sebi je do smrtnegakonca naše glavno opravilo. Brez zavesti o tem in brez občutenjapresežnosti lepote ga ne moremo dobro opraviti.Manca KoširRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>91


S knjižne policeni šlo drugače – spet sta šla na urgenco. Bolnikove hudo oteklenoge nosijo veliko vode, veliko teže. Fanta z reševalcem se obprenašanju nosil zavedata prav samo tega - velike teže in, kotmi pripoveduje obupana žena, izustita: »Zdaj ga pa že nehajtekar naprej pošiljati sem in tja…« Ostal je v bolnišnici in v nekajurah tudi umrl.Ne morem soditi, a pripoved gospe po telefonu naslednji danme navda s slutnjo, da je šlo vse precej narobe. Gospoda sopošiljali na slikanje pljuč, kjer je v bolečinah dolgo čakal navozičku pred preiskavo, odvzeli iz vene številne vzorce krvi,ocenili elektrokardiogram, ga po več kot dveh urah preselili nanjegovo posteljo v bolnišnični sobi, kjer je dobil v veno tekočinein nekatera zdravila. Še vedno ne zdravil, ki bi jih potrebovalza lajšanje bolečine in za lajšanje nemira. S svojci in z osebjemni zmogel smiselno spregovoriti. Bil je močno vznemirjen, nise orientiral, kje se nahaja in kaj se dogaja, poskušal je vstajati,sleči pižamo, izpuliti iglo z infuzijo. Privezali so ga za roki. To jenjegov nemir še povečalo. Vpil je, se preobračal s telesom, udarjalz udi v stranice postelje, vse dokler ni popolnoma utrujenobnemogel in zdrsnil v zmanjšano zavest. V nekaj urah je umrl.Domači lahko ohranjajo le zadnjo sliko hudega trpljenja inobžalovanje za vso hudo kri in besede ob koncu. Pa imamo vsipravico do lajšanja trpljenja in spokojnega slovesa!Naslednji klic je vprašanje zdravnice, kako naj še pomagasvojemu bolniku, ki s srčno odpovedjo in bolečinami želi ostatidoma. Telefon velikokrat zvoni tudi v večernih urah. So takratstiske hujše, je noč prevelika grožnja?S Primorske se oglasi ženski glas, ki v stiski sprašuje za nasvetob umirajočem možu. Nato kliče bolnica, ki je obupana, ker jeobčutila izgubo dostojanstva, ko je bila včasih vsaj še bolnica,zdaj pa čuti, da za osebje na svojem zadnjem pregledu velikepriznane institucije niti to ni bila več – je umirajoča manj kotbolna?Razen redkih posameznikov ima večina zdravstvenega osebjapri nas zelo malo ali nič formalnega znanja in veščin o vodenjubolnikov ob koncu življenja. In svojci gotovo še manj. Ob temsi je večina ljudi izdelala predstavo pretirane drame ob koncuživljenja predvsem zaradi strahov o neznanem in zaradi slabihizkušenj ob neprimerni strokovni podpori pri umiranju bližnjih.Z dobro paliativno oskrbo je običajno možen miren in udobenprehod. Takšni izkušnji rečem radosten prehod, saj nas ob istočasnižalosti navda s še večjim zavedanjem o polnosti in radostiživljenja. V zadnjih dneh in urah je ponavadi potrebna neprestana,dovolj izkušena in tudi strokovna oskrba, ki bi morala bitiob dovolj človeškem zdravstvenem sistemu omogočena tudi nadomu.Družinski človek (in naša zelo uspešna javna osebnost), kije doživel materino smrt ob nudenju svoje stalne štirimesečnedomače nege, je v svojem pismu odlično popisal dar takeodločitve: »Ob bolezni in umiranju svoje mame sem šel skozigloboko eksistencialno izkušnjo, ki mi nalaga ponovni razmislek oključnih vprašanjih življenja. Izkušnja in pogosto preizkušnja jebila zahtevna, a hkrati plodna. Tako kot ste sami zapisali za vašegaočeta, sva se tudi midva z mamo v „ekstremnih okoliščinah“ zbližala,vzpostavila odnos - vse prej kot enostaven, ki ga, če bi umirala vbolnici, ne bi nikoli. In hvaležen sem vam prav za to.«Matjaž Lunaček: Zadrugačno usodoLočitvena krizaPotem ko je zaljubljencema leto dni cvetela sreča, nastopitrenutek ločitve. Črtomir gre na vojsko. V drugem ljubezenskemsrečanju ob slapu Savice Bogomila pojasnjuje, že povsemspremenjena, kaj se je zgodilo z njo, potem ko je Črtomir odšelv boj. Iz Prešernovih besed je razvidno, da je ločitev trajala šestmesecev: »Šest mescev moči tla krvava reka.« To je obdobje, vkaterem je Bogomila poskušala prebroditi ponovljeno travmoločitve in izgube. Najprej se je poskušala pomiriti z elementistvarnosti (realitete): »En dan sem prašat šla po vojske sreči.«Novica, kako je s Črtomirom, bi jo morda pomirila, vzpostavilavsaj posreden stik z njim, ki je bil zanjo izgubljen, saj pravi:»[Z]aprte vse do tebe videt' poti«. Poti v resnici niso bilezaprte, le njena tesnoba, kaj je z njenim ljubezenskim objektom,je bila prevelika, da bi se lahko oblikovala v znosno ali celopomirjujočo misel. V sebi ni našla virov za pomiritev, »notranja«tolažba se ji ni posrečila: »[N]i ved'lo, kam se d'jati srce moje.«V takem zapletenem položaju tesnobe in zmedenosti jo jesrečal duhoven in ji ponudil idealizirano religiozno rešitev. Vsvojem položaju je očitno tudi pomislila, da ljubezen, katerise je tako odprla, morda ni trajna, da bo »prešlà ko val, kiveter ga zažene«. Podvomi o moči gona, ki ga tu reprezentiraelementarni moment vetra. Misli, da hrepeneče srce ne bo našlosvoje zadostitve. Srečanje z bogaboječim možem, duhovnom,ki ponuja drugačen, do zdaj neznan sistem verovanja, delujebliskovito. Tu ni počasnega preverjanja novega sistema vrednot,ampak hlastno sprejemanje srca, ki ne ve, kam bi se dalo,in išče takojšnjega zatočišča. Naključno srečanje z duhovnomse pokaže usodno za ljubezenski par. Iz separacijske tesnobeporojena rešitev odtegne Bogomilo iz ljubezenskega para. KoBogomila ob slapu govori s Črtomirom, očitno v strahu, da bi92 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


S knjižne policejo znova prevzela ljubezenska strast, ki je bila ob ločitvi takointenzivna (»spustiti žnabel žnabla noče«), pripelje za varstvos seboj duhovna (»duhovni mož, ki zdaj ga vidiš z nami«), dabi jo obvaroval pred možnim izbruhom strasti, njene in sevedaČrtomirove. Ljubečega mladeniča ne odrine od sebe, temveč »iznjega rok izmakne se počasi«. Garancija za to dejanje je duhoven,ta onemogoča čutno snidenje, ki bi bilo drugače strastno,saj Črtomir vzklikne: »O, sèm na srce moje, Bogomíla!«Nikogar ni, ki bi ljubezen podprl. Bogomilin oče je odvisen invseskozi zgolj pasivno sprejema, kar mu prinaša tok življenja,najprej Bogomilino in Črtomirovo srečo, pozneje si brez odporadá krstiti »sivo glavo« in na koncu spet oba z Bogomilo oskrbujetatempelj, tokrat Marijin, in prideta v začetno stanje, ko jenjuna zveza nadomeščala manjkajočo mater. Bogomilin oče seob manjkajoči partnerki ukvarja izključno z Bogomilino ljubezenskosrečo, pri kateri aktivno participira: »[K]ak' oča omladímed njima dvema.« V ločitveni tesnobi se torej Bogomila odločiza vključitev v novo občestvo, ki vrže boginjo Živo na dnojezera. Odloči se za konformistično rešitev. S tem se odpovesvoji prejšnji veri, opusti privilegiran ljubezenski objekt in gaprojicira v idealizirano prihodnost nebes, ki so manično-reparativenposkus združitve brez gona, na breztelesen, angelski način.Odpove se gonu in se poda v območje želje drugega. Črtomirna njeno ekstatično opisovanje nadzemske sreče onstran grobane odgovarja, ne zdi se od tega prevzet tako kakor Bogomila,odzove se le na njeno željo in se tudi sam odpove gonu. Tonaredi zaradi precenjevanja ljubezenskega objekta, saj, kotpravi Freud, v zaljubljenosti zaljubljenec opusti svojo običajnorazsodnost in postane nekritičen do stališč ljubljenega objekta.(1) Gre za idealizacijo, v kateri je objekt »povečan«, psihičnopovzdignjen, ne da bi se pri tem spremenila njegova narava.Bogomila pa, nasprotno, preneha idelalizirati Črtomira. Edinimožni ženin postane Jezus (»nebeškemu bi ženinu nezvesta,/ nikdár ne morem tvoja bit' nevesta!«). Črtomirova idealizacijaBogomile pa se stopnjuje, ko ob posebni svetlobi ugledaBogomilo: »[N]ebeški zor obda obličje milo.« Črtomirov jokob slovesu je izraz pretresenosti nad izgubo nadvse cenjenegaobjekta, ki ga ni mogoče nadomestiti.Ko je šel Črtomir v boj, ga Bogomila ni spremljala. Tu Prešerenpodleže klasični predstavi o spolih, po kateri dekletom ni dovoljenoopravljati enakih stvari kot fantom. Bogomilo si težkopredstavljamo v aktivnem položaju, saj se zdi prekrhka, videti je,da je njena deška komponenta povsem odpravljena.(2) Predanaje molitvi, ločitev od Črtomira jo celo telesno prizadene. Pričakuje,da ne bo več dolgo živela: »Odločeni so roži kratki dnovi.«Psihološka travma ob ločitvi jo je usodno prizadela (3). Črtomirpa, ki je sposoben po samomorilni krizi ponovno zbrati vitalnost,bi lahko začel znova. Pomembno vlogo odigra ne poganski,temveč krščanski etos. Separacija je Bogomilo ohromila,dezorganizirala, kljub tolažbi, ki jo je našla v veri: »[I]n mavricana bledo Bogomílo / lepote svoje čisti svit izlije.« Bogomila jebleda, tudi bolna, saj pravi, da ne bo več dolgo živela. To ni večisto dekle kot na začetku poeme, ko njeno lice »zarumeni«. KoBogomila zadnjič nagovori Črtomira, jo očitno premaga strah,da ga bo na poti v Oglej ponovno prevzel gon, da bo odšel izobmočja njene želje, zato hoče takojšen krst, takojšnjo zavezo.Tako vzame Črtomiru sleherno možnost, da bi si izbral novljubezenski objekt.Zakaj je Bogomila zapadla v separacijsko krizo? V pesnitvini nikjer omenjena Bogomilina mati. Dobimo vtis, da Bogomilaže dolgo živi sama z očetom; z njim je tesno povezana,saj skupaj odklepata in zaklepata božjo vežo. Oče ima ves časpomembno vlogo, saj je udeležen pri njeni sreči. Ni običajnetekmovalnosti med očetom in hčerinim zaročencem, kar je vnasprotju z značilnostmi ojdipske situacije. Z ojdipsko situacijoje bilo očitno že prej nekaj narobe (s trikotnikom Bogomilinoče Staroslav, Bogomila, Bogomilina mati). Ob odsotni materinastane močna vez med očetom in hčerjo. Ojdipska situacija setu nima s čim končati, saj deklica nima tekmice, ki bi jo odvrnilaod očeta. Odpade tudi vse tisto, kar deklico v razvoju odvrneod matere. Manjka jeza, da jo je spravila na svet kot žensko, jezana to, da jo odvrača od masturbacijske aktivnosti (4), zato semati ohrani kot idealizirana podoba. Tretjo točko v trikotnikuje poprej začasno zapolnila boginja Živa, ki pa se ji pozneje Bogomilaodreče in jo nadomesti z Marijo. Tega ni težko pojasniti.Boginja Živa je spodbujevalka ljubezenskega življenja »svojihsinov in hčera«, saj posluša in usliši njihove ljubezenske priprošnje(5), Marija pa je nekakšno brezmadežno boštvo, devica,ki želi devištvo tudi za svoje »hčere«. Po eliminaciji Črtomirase ponovno vzpostavi zveza med očetom in hčerjo, tokrat podpatronatom Marije, ki je predstavnica nečutne ljubezni intako jamči, da ostane incestni moment prikrit. Ko Bogomila vdolgem monologu pri slapu izmenično omenja boga in Marijo,ustvarja starševski par, ki ni čuten in ki jo varuje pred čutnostjo,saj lahko zavrne Črtomira in izreče znamenite besede o ločitvi:»Ločitve zdaj so časi.«Bogomilina separacijska kriza se stopnjuje v njenih sanjah infantazijah, ki imajo prikrito agresivno vsebino (»Večkrat sem vsanjah vidla glavo čedno bledo ležati na mrtvaškem prti«) in kihkrati izraža tesnobo pred ločitvijo in strah pred spolnostjo, sajje mrtvi partner ne more več ogrožati. Freud v Interpretaciji sanj(6) v razdelku »Tipične sanje« in podrazdelku »Sanje o smrtiljubljenih oseb« razrešuje navidezni paradoks, kako si je mogočeželeti smrt ljubljenih. Bogomiline sanje do neke mere odstopajood Freudovih primerov, ki se nanašajo na bližnje sorodnike,pa vendar bi lahko tudi njene sanje uvrstili med željne sanje,kjer se vsebina izmuzne cenzuri in pride razmeroma nepopačenav manifestno vsebino sanj, s tem pa sanje spremlja hudatesnoba in žalost: »Sem trepetala zate sledno uro«, torej tudinočno. Čemu pa bi Bogomila želela smrt ljubljenega Črtomira?Odgovor leži v njenem razmerju do očeta. Črtomirova smrt biomogočila vrnitev k primarnemu ljubezenskemu objektu, ki sepozneje dovrši po drugačni poti. Tvegamo pa lahko še drugačnorazlago – Črtomir lahko predstavlja Bogomilino mater, namrečv tistem psihičnem momentu, kjer mati pomeni vrinjenko medhčerjo in očeta. Če bi imeli Bogomilo za resnično osebo, biRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>93


S knjižne policelahko sklepali, da je morda v otroštvu (v svoji predzgodovini,kot bi rekel Freud) videla mater v mrtvaškem prtu. S tem bise Bogomili izpolnila ojdipovska želja, ki pa bi lahko poznejeprek občutkov krivde onemogočala ljubezensko srečo. Bogomilase tej res precej nemotivirano odreče, hkrati pa izpolni še enzanimiv psihološki moment, saj se vrne k očetu kot primarnemuobjektu.Ali je ločitev med Črtomirom in Bogomilo nujna? Kermaunerjevkoncept (7) razumevanja ločitve zaradi vpetosti v tradicionalnorazumevanje razmerja med spoloma ne more proizvestirešitve, ki se kar sama ponuja. Zanjo so bili slepi tudi Homer,Shakespeare in Prešeren, a ne Heliodor in deloma tudi neKleist. Kaj je ta enostavna rešitev? Izenačitev junaka in njegoveljubljene. Tako ženska postane junakinja in spremi svojegaizbranca na njegovi poti. Toda zakaj veliki poeti to možnostspregledajo? Zakaj ostane Julija po poročni noči v Veroni, po tistem,ko sta z Romeom preživela noč in konzumirala spolnost?Romeo hiti proč (ločitvena scena), ven iz zidov Verone. Zakaj semu Julija ne pridruži? Romeo enkrat vzklikne, da življenje zunajVerone ni mogoče. A to se zdi zelo ozko, omejeno in preveč domačijsko.Gre le za tradicionalni pritisk, ki ga narekujejo strogodoločene socialne vloge? Kaj se spodobi in kaj se ne spodobimoškemu in kaj ženski? Odgovor je treba poiskati na psihološkiravni. Freud v delu »Nekaj značajskih tipov, ki jih srečamopri psihoanalitičnem delu« pripiše odpoved sreči ali uspehuobčutkom krivde, ki zahtevajo kazen. »Iz psihoanalitičnega delase poučimo, da je moč vesti, ki lahko doseže, da kdo zboli zaradiuspeha namesto – kakor navadno – zaradi odrekanja, v tesnizvezi z Ojdipovim komleksom, z odnosom do matere in očeta,kakor morda slaba vest nasploh.« (8)Heliodor najde rešitev, ki ohranja ljubljena skupaj. JunakinjaHarikleja se ne ozira na ustaljena družbena pravila, a to ji omogočadrugačna ojdipska konstelacija. Odraste ob očimu in brezmatere. Sled ojdipske problematike se pri njej kaže v ostremnasprotovanju poroki, ki ji jo ponuja očim, in nasploh daje vtis,da je moški prav nič ne zanimajo. Šele srečanje s Teagenompovsem spremeni to negativno naravnanost. S subverzivnopomočjo modreca Kalasirisa, ki mu zaradi njegove naklonjenostiTeagenes in Harikleja pravita »oče«, čeprav biološko ninjun oče, junaka skupaj pobegneta. Ta pomoč nekoga iz drugegeneracije je povsem drugačna kot delna pomoč patra Lorenzav Romeu in Juliji. Lorenzo je prestrašen in ni moder, je zgolj veščzeliščar in ni zmožen opraviti svoje funkcije. Nima resničnegapregleda nad življenjem, kot ga ima Kalasiris. A tudi Hariklejaje drugačna od Julije. Prav nič se ne meni za mogočo sramoto,zadostuje ji prisega ljubljenega in že je nared za pobeg. Je patudi drugačne gradnje, telesne in duševne, in drugačnega rodukot druge primerljive junakinje.Bogomila se odreče Črtomiru in si tako pridobi nekakšnoprimarno družino, očeta in mater, in ostane večni otrok. Marijaje sterilna mati, ki je ne more vreči iz ojdipske postelje, temvečvzvišeno stoji nad latentno incestnim parom. Oče ali nadomestnioče, ki v drugih primerljivih tekstih pomaga ljubezenskemuparu, se v Krstu vsili namesto partnerja, izrine (s pomočjo duhovna)Črtomira in ga pošlje daleč stran od doma. Na začetkuKrsta je Bogomila šestnajstletno dekle. Velika »dolžnost« tegaobdobja je upor staršem, upor prejšnji generaciji. Bogomilase na tej točki zlomi, religiozno podprta starševska avtoritetadokončno obvelja in ustavi tok življenja. Ustavljeni tok se lepovidi v tem, da Bogomila in Črtomir nimata potomcev. Njunistarši, bolje, starševske avtoritete, ju vzamejo s seboj v grob šedeviška. Par, ki je po svoji konstituciji predestiniran in povsemopremljen za ljubezensko srečo, ostane neploden. Neplodnost jeposledica »samoskopljenja«; podredita se tuji besedi, ki govorizoper gon. »Zakóna sreče ta uživát‘ ne more, / kdor dela mojim,tvojim je enake / predrznil v časa se sejat‘ razore.« Podredita sedrugemu zakonu, katerega predstavnik je duhovni. Ta sicer nemore imeti neposrednega vpliva na Črtomira, ker je njegov naravnisovražnik, vendar deluje prek Bogomile, ki je povsem podvplivom njegove misli. Bogomila ne zmore samostojnih odločitev.Njene odločitve so oprte na starševske avtoritete, medtemko je Črtomir avtonomen. Svoji avtonomnosti se odpove samov zvezi z Bogomilo: »Kako bi mogel tebi kaj odreči.«(1) S. Freud, Tri razprave o teoriji seksualnosti, Studia humanitatis, Ljubljana, 1995,str. 31, prev. Mojca Dobnikar.(2) »Spet pri drugih ženskah ni treba čakati na otroka, da bi v razvoju napravile korakod (sekundarnega) narcizma k objektni ljubezni. Pred puberteto so se same čutile kotmoški in se nekaj časa razvijale po moško; ko je bila ta težnja prekinjena z nastopomženske zrelosti, jim ostane zmožnost prizadevanja za moški ideal, ki je pravzapravnadaljevanje njihove nekdanje deške narave« (S. Freud, »Vpeljava narcizma«, v: Metapsihološkispisi, Studia humanitatis, Ljubljana, 1987, str. 52), prev. Mladen Dolar.(3) Usodno zato, ker gre za ponovitev zgodnje otroške travme (smrt matere), ki jebila za silo sanirana, a je ob hujši frustraciji, kakršna je slovo od ljubljenega, ponovnoaktivirana in jo poškoduje.(4) S. Freud, Neue Folge der Forlesungen zur Einführung in die Psychoanalise, GesammelteWerke, XV, S. Fischer Verlag, Frankfurt.(5) Boginja Živa kot simbol ljubezni je ogrožajoča, saj hkrati predstavlja mater inpostavlja v razvidnost incestno zvezo med hčerjo in očetom.(6) S. Freud, Interpretacija sanj, Studia humanitatis, Ljubljana, 2000, prev. ZdenkaErbežnik.(7) T. Kermauner, Slovenski plemenski junaki, II., SAZU, Ljubljana, 1999.(8) S. Freud, »Nekaj značajskih tipov, ki jih srečamo v psihoanalitičnem delu«, v: Spisio umetnosti, Založba /*cf., 2000, str. 271, prev. Alenka Mercina.94 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Strokovna srečanjaENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NAZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo(ustrezno obkrožite oz. dopišite)srečanjeime in priimek udeležencanaslov stalnega bivališčaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe – kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številkaIZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati:kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijaviDatumPodpisRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>95


Strokovna srečanjajanuar <strong>2012</strong>10. ob 14.00 • III. TRADICIONALNI REGIJSKI SESTANEK GINEKOLOGOV, MEDICINSKIH SESTERIN PATOLOGOVkraj: LAŠKO, Kongresni center ThermanaLaško, Zdraviliška cesta 6vsebina: sestanek je namenjen ginekologom, medicinskim sestram, patologomin presejalcem celjske regije ter ginekologom in medicinskim sestramizven regije, ki sodelujejo z Oddelkom za patologijo in citologijo SB Celješt. udeležencev: ni podatka kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Zavod zazdravstveno varstvo Celjein Oddelek za patologijo incitologijo Splošne bolnišniceCeljeprijave, informacije:Milojka Kandorfer,T: 03 425 11 44 ali E:milojka.kandorfer@zzv-ce.si12. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: EKSTRAKORPORALNA MEHANSKA OKSIGENACIJAkraj: LJUBLJANA, Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenim tehnikom,študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov <strong>Slovenije</strong>, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50513. ob 14.30 • STROKOVNO SREČANJE SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA SKUPINSKO ANALIZOkraj: LJUBLJANA, Center za izvenbolnišničnopsihiatrijo, Njegoševa 4vsebina: strokovno srečanje je namenjenovsem, ki jih delo s skupinami veselišt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Slovensko društvo za skupinsko analizo,Vladislava Stamos, dr. med.prijave, informacije: SDSA, Njegoševa4, 1000 Ljubljana, T: 041 305 90513.–14. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58vsebina: Učne delavnice so namenjenesedanjim in bodočim mentorjem študentov inspecializantov s področja družinske medicine.Namen delavnic je udeležencem pomagati razumetipomen profesionalnega odnosa zdravnikado bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi ininstitucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi13.–14. • ŠOLA NEVROSONOLOGIJE <strong>2012</strong>kraj: LJUBLJANA, Društvo za preprečevanje možganskih inžilnih bolezni, Mala ulica 8št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11organizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag.Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim.asist. dr. Davorina Petekšt. udeležencev:do 25vsebina: Šola nevrosonologije – prvi od štirih tečajev diagnostikežil vratu in glave z ultrazvočno metodo – je namenjena nevrologom,radiologom, internistom in zdravnikom drugih specialnosti, ki vdiagnostiki uporabljajo ultrazvočne preiskave vratnih in možganskihžil. Šola velja po merilih Slovenskega zdravniškega društva za dodatnoznanje, kandidati pa bodo po opravljenem izpitu prejeli certifikatzdravniškega društva o dodatnem znanju.prijave, informacije: Ana Artnak, Medicinskafakulteta, Katedra za družinskomedicino, Poljanski nasip 58, p.p.2218, 1104 Ljubljana, T: 01 438 69 15, F:01 438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.sikotizacija: še ni določena k. točke: ***organizator: Sekcija zamožganskožilne bolezni priSZD, Društvo za preprečevanjemožganskih in žilnihbolezni, prim. doc. dr. BojanaŽvan, dr. med., višja svetnicaprijave, informacije: prijave: DruštvoMŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana,informacije: Andreja Merčun, E:andreja@mozganska-kap.info, T: 059011234, F: 01 430 23 1419.–21. ob 9.00 • PROBLEMI MENOPAVZNE MEDICINE DANES – KAKO JIH REŠITI? podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: ROGAŠKA SLATINA, Hotel Sava,kongresni centervsebina: posvet je namenjen specialistomin specializantom ginekologije inporodništvašt. udeležencev:200organizator: Slovensko društvo zamenopavzo, asist. dr. Damir Franić,dr. med.kotizacija: 150 EUR + DDV, specializanti, medicinske sestre,upokojenci 100 EURk. točke: vpostopkuprijave, informacije: Bon-Ami Rogaška Slatina, ErnaMarinc Gobec, T: 03 819 02 21, F: 03 819 02 22, W:www.menopavza.org96 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Strokovna srečanjajanuar <strong>2012</strong>20. ob 14.00 (prestavljeno s 27. 1.) • KRONIČNA KORONARNA BOLEZEN ZA VSAKODNEVNOPRAKSOkraj: LJUBLJANA, Hotel Mons št. udeležencev: 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuvsebina: posvet je namenjen splošnim zdravnikom, zdravnikom družinske medicine,specialistom internistom in specializantom, teme: medikamentozna terapijakronične koronarne bolezni, diagnostika kronične koronarne bolezni, invazivnaterapija koronarne bolezni, kirurško zdravljenje kronične koronarne bolezni,medikamentozna terapija po revaskularizaciji, kirurški posegi in antiagregacijska/antikoagulantna zaščita, antiagregacijska zaščita: pogled hematologa20. ob 9.30 • LOKARJEVI DNEVI <strong>2012</strong>kraj: LJUBLJANA, Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>, Dunajska 162, Modra dvoranavsebina: seminar iz forenzične psihiatrijeje namenjen psihiatromorganizator: Društvoza širitev znanjain raziskovanja,prof. dr. MatjažBunc, dr. med.prijave, informacije: prijave: MEDICONS kardiologija, d. o. o., Kandijska c.4, 8000 Novo mesto, informacije: BorisKrajačič, dr. med., T: 07 332 25 50, E:medicons@siol.netšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 60 EUR k. točke: ***organizator: Sekcija sodnih izvedencevza psihiatrijo in Psihiatrična klinikaLjubljana, Branko Brinšekprijave, informacije: prijave: Psihiatrična bolnišnica Begunje,Begunje 55, 4275 Begunje na Gorenjskem, informacije:T: 041 521 916, E: branko.brinsek@pb-begunje.si20.–21. ob 14.00 • ZDRAVNIKI IN STRES III podroben program na spletni strani zborniceKraj: RIBNO – BLED, Hotel Ribno št. udeležencev: 100 kotizacija: 120 EUR k. točke: ***vsebina: strokovno srečanje jenamenjeno specialistom medicine dela,družinskim zdravnikom in vsem, ki jihzanima dogajanje na delovnem mestu vpovezavi s stresomorganizator: Združenje za medicinodela, prometa in športa, mag. IrenaManfredo, dr. med.prijave, informacije: prijave: Korint, d. o. o., Pod kostanji40, Ljubljana, informacije: Metka Jovanovič, mag.Irena Manfredo, dr. med., T: 041 714 848, 01 429 58 11, E:metka.korint@gmail.com26. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: VENSKI TROMBEMBOLIZMI IN HEPARINkraj: LJUBLJANA, Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenim tehnikom,študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov <strong>Slovenije</strong>, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50527. ob 8.30 • PREKINITEV NOSEČNOSTI Z ZDRAVILI podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, predavalnica Ginekološkeklinike, UKC Ljubljanavsebina: strokovno srečanjeje namenjeno specialistom inspecializantom ginekologijein porodništvašt. udeležencev: 80 kotizacija: še ni določena k. točke: ***organizator: Ginekološka klinika – Sodelujoči center SZO zaraziskovanje in izobraževanje na področju reproduktivnega zdravja,UKC Ljubljana, Evropsko združenje za kontracepcijo in reproduktivnozdravje (ESC), Združenje za perinatalno medicino, SZD, doc. dr. NatašaTul Mandić, dr. med., Andreja Štolfa Gruntar, dr. med.prijave, informacije: prijave:Martina Pečlin, E:martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si,informacije: Martina Pečlin, E:martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.si, NatašaTul Mandić, E: natasa.tul@guest.arnes.si27.–28. • MEDNARODNI KONGRES OB 25. OBLETNICI TEČAJEV RAZVOJNO-NEVROLOŠKEOBRAVNAVE V SLOVENIJIkraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 300 kotizacija: na spletni strani k. točke: ***vsebina: teme razvojno-nevrološkeobravnaveorganizator: Akademija za razvojnomedicinoprijave, informacije: Milivoj Veličković Perat, E:mvelic4@guest.arnes.si27.–28. ob 17.00 • KORAK NAPREJ V EHOKARDIOGRAFIJI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: ŠMARJEŠKE TOPLICE št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuvsebina: strokovnosrečanjeorganizator: Združenje kardiologov <strong>Slovenije</strong>,Kardiološka akademija, Delovna skupina za ehokardiografijo,Slovenska šola ehokardiografijeprijave, informacije: najkasneje do 20. januarja <strong>2012</strong>, Združenjekardiologov <strong>Slovenije</strong>, ga. Saša Radelj, Štukljeva c. 48, 1000 Ljubljana,T: 01 434 21 00, F: 01 434 21 01, E: sasa.radelj@kclj.si.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>97


Strokovna srečanjajanuar <strong>2012</strong>27.–29. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 40231. ob 9.00 • PLAN ZA DOBER IMUNSKI SISTEM NEPROFITNIH ORGANIZACIJkraj: LJUBLJANA, Domus Medica,Rantova soba, Dunajska cesta 162vsebina: Na delavnici se boste naučili vseh potrebnih korakov za pripravo kakovostnegaplana, še posebej pa vas bomo opozorili na posebnosti planiranja v neprofitnihorganizacijah. Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kako-hkratipovecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F.Seminarje namenjen strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom,vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil,računovodjem, vsem, ki želijo dobiti »recepte« za vzpostavitev učinkovitega sistemanadzora oz. upravljanja (za zdravstvene domove, bolnišnice, domove za starejše inostale zavode).št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 248 EUR + DDV k. točke: ***organizator: CRMTInštitut, CRMT, d. o. o.,Dragica Erčuljprijave, informacije:prijave: E: info@crmt.com,informacije: Nives Nadoh, E:nives.nadoh@crmt.com, T: +386 (0)40 437 127, T: + 386(0)5 99 437 00februar <strong>2012</strong>2. ob 14.00 • KAKO IZBOLJŠATI OBRAVNAVO BOLNIKOV Z OBOLENJI PREBAVIL?kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropjekirurške stolpnice – predavalnica prim.dr. Zmaga Slokana, Ljubljanska ulica 5vsebina: strokovno srečanje je namenjenospecialistom in specializantomdružinske medicine, kirurgije, internemedicine, otorinolaringologije inpulmologiješt. udeležencev: do 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: UKC Maribor, Klinika zainterno medicino, Oddelek za gastroenterologijoin endokrinologijo, prof.dr. Pavel Skok, dr. med.prijave, informacije: prijave: prijavnico iz revije Isis pošljitena: E: kongresi@ukc-mb.si ali F: 02 321 28 26, informacije:Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T:02 321 29 40, F: 02 321 28 262.–4. ob 12.00 • 2. SLOVENSKI TEČAJ UKREPOV ZDRAVSTVA OB IZREDNIH DOGODKIH(MRMI)kraj: PORTOROŽ, Lifeclass hoteli št. udeležencev: 56 kotizacija: 120 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj reorganizacije prehospitalne inhospitalne dejavnosti ob izrednih dogodkih je nasplošno namenjen vsem, ki se ukvarjajo z nujnimzdravljenjem (medicinsko in negovalno osebje,prehospitalne in hospitalne ekipe, zlasti pa vodjeomenjenih ekip)organizator: Društvo travmatologov<strong>Slovenije</strong> SZD,prof. dr. Radko Komadina,dr. med., svetnik, tajnik DTS,Simon Herman3. ob 8.00 • NOVOSTI NA PODROČJU CELIAKIJEprijave, informacije: prijave: Simon Herman, KOza travmatologijo, Zaloška cesta 7, 1525 Ljubljana, E:Simon.Herman@kclj.si, informacije: Simon Herman, T: 01522 53 71, F: 01 522 27 21, E: Simon.Herman@kclj.sikraj: VELENJE, Hotel Paka št. udeležencev: 50–90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuvsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom splošne in družinske medicine,zdravnikom specialistom, medicinskim sestram, dietetikom. Obravnavane teme:Nove smernice espghan za diagnostiko celiakije pri otrocih (asist. dr. JernejDolinšek, dr. med.), Kožne spremembe pri bolnikih s celiakijo (Olga Točkova,dr. med., spec. dermatovenerologije), Celiakija in osteoporoza (Dejan Urlep, dr.med., spec. int. med.), Celiakija v odrasli dobi: diagnostika, diferencialna diagnoza,pomen diete in pozni zapleti (Jasna Volfand, dr. med., spec. internist)organizator: Slovenskodruštvo za celiakijo, PodružnicaCelje, Janja KošutaŠpegelprijave, informacije:prijave: E:celje@drustvo-celiakija.si,informacije: Janja KošutaŠpegel, Nataša ForstnerHolešek, T: 041 489 052, 041787 8279. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: PERKUTANO ZDRAVLJENJE MITRALNE REGURGITACIJEkraj: LJUBLJANA, Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenim tehnikom,študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov <strong>Slovenije</strong>, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50598 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Strokovna srečanjafebruar <strong>2012</strong>10.–11. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: STRUNJAN, Zdravilišče Strunjan št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjimin bodočim mentorjem študentov in specializantovs področja družinske medicine. Namen delavnicje udeležencem pomagati razumeti pomenprofesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov,sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij vokolju, v katerem zdravnik dela in živiorganizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag.Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim.asist. dr. Davorina Petekprijave, informacije: Ana Artnak,Medicinska fakulteta, Katedra zadružinsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.si16. ob 8.30 • GENETIKA V GINEKOLOGIJI IN PORODNIŠTVU podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Ginekološka klinika št. udeležencev:ni omejenovsebina: strokovno srečanje je namenjenospecializantom in specialistomginekologije in porodništvakotizacija: 100 EUR specializanti, 150 EUR specialisti, zaštudente in sekundarije kotizacije niorganizator: Inštitut za genomske raziskave in edukacijo(IGRE), Združenje za medicinsko genetiko SZD, prof. dr.Borut Peterlin, dr. med., svetnikprijave, informacije: informacije:Luca Lovrečić, E:lucalovrecic@gmail.comk. točke: ***17. ob 8.30 • OBLIKOVANJE PROFESIONALNEGA TERAPEVTSKEGA ODNOSA PRI DELU ZZASVOJENIMI PACIENTI – MORALIZIRANJE, KAZNOVANJE, POTUHA? podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, Enota zazdravljenje odvisnih od alkohola PKL, Poljanski nasip 58, 2.nadstropjevsebina: učna delavnica je namenjenavsem zdravnikom17. ob 9.00 • XVIII. CEDENSkraj: CELJE, Narodni dom Celje, Trgceljskih knezov 9vsebina: podiplomski seminar zazobozdravstvene delavcešt. udeležencev:60organizator: Psihiatrična klinikaLjubljana, Maja Rus Makoveckotizacija: 50 (DDV vključen), za specializantekotizacije nik. točke: vpostopkuprijave, informacije: prijave: E:silva.potrato@psih-klinika.si, informacije: E:irena.jurican@psih-klinika.si, E: natasa.pirc@psih-klinika.si,T: 01 300 34 60, F: 01 300 34 57št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR, kotizacije ni zaupokojene zdravnike in študenteorganizator: Društvo zobozdravstvenihdelavcev Celje, Nikola Potočnik,dr. dent. med.17.–19. ob 14.00 • TEČAJ METODE CYRIAX ZA ZDRAVNIKEkraj: TREBNJE,ZD Trebnje, Golievtrg 3št. udeležencev:30vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom splošne in družinske medicine,fiziatrom, ortopedom, travmatologom (prenesena bolečina: uvod, diagnoza,lezije mehkih tkiv lokomotornega sistema, rama: anamneza, klinična preiskava,artritis, tendinitis, burzitis, infiltracije – injekcije, koleno: anamneza, kliničnapreiskava, artikularne in ligamentarne lezije, infiltracije – injekcije, kolk: anamneza,klinična preiskava, artikularne in muskularne lezije, burzitisi, infiltracije – injekcije)k. točke: ***prijave, informacije: Nikola Potočnik, Dobriša vas 2 B,3301 Petrovče, T: 03 571 60 44, E: nikola.potocnik@siol.net,kotizacija: 300 EUR (Vsak udeleženec prejme zbornik predavanj v angleškemjeziku, ocenjevalne pole za periferne sklepe in celotno hrbtenico v slovenskemjeziku. Prigrizki, osvežilna pijača med odmori, kosila so všteti v ceno kotizacije.)organizator: ZDTrebnje, ElizabetaŽlajpah, dr. med.,specialistka splošnemedicinek. točke: ***prijave, informacije: prijave: ZDTrebnje, Goliev trg 3, 8210 Trebnje,informacije: Elizabeta Žlajpah, 041 319578, Jožica Zupančič, 07 348 17 8220. ob 13.00 • SHIZOIDNA IN SHIZOTIPSKA MOTNJA podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana,predavalnica EIPT, Studenec 48vsebina: klinična, diagnostična in terapevtska obravnavashizoidne in shizotipske motnje, predavanja, klinični primer,razprava so namenjeni psihiatrom, zdravnikom družinskemedicine in drugim zdravnikom, kliničnim psihologom terspecializantom ter mladim raziskovalcem na teh področjihšt. udeležencev: 80 kotizacija: 60 EUR k. točke: ***organizator: Psihiatrična klinika Ljubljana,Enota za psihoterapijo – Centerza mentalno zdravje, doc. dr. BorutŠkodlar, dr. med.prijave, informacije: prijave:E: silva.potrato@psih-klinika.si,informacije: T: 01 587 49 43, E:borut.skodlar@psih-klinika.siRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>99


Strokovna srečanjafebruar <strong>2012</strong>23. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: OBRAVNAVA SUPRAVENTRIKULARNE TAHIKARDIJEkraj: LJUBLJANA, Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenim tehnikom,študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov <strong>Slovenije</strong>, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50523. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podrobenprogram na spletni strani zbornice: W: http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.si/zs/755/strokovnasrecanjakraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojitiveščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi treningtehnik in samih načinov komuniciranja.kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRRpri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002(delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja.Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj.organizator: Zdravniška<strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>k. točke: 5,5prijave, informacije:prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 0130 72 191, E: mic@zzs-mcs.si24. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podrobenprogram na spletni strani W: http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.si/zs/755/strokovna-srecanjakraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasnoizražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogojza udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacijain razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba nadelavnici 1.)kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50% popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 20000581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačanikotizaciji prinesete s seboj.organizator: Zdravniška<strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>k. točke: 6prijave, informacije: prijave:E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 0130 72 191, E: mic@zzs-mcs.si25. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program naspletni strani W: http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.si/zs/755/strokovna-srecanjakraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševatikonfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodnaudeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj zaudeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50% popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 20000581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačanikotizaciji prinesete s seboj.organizator:Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>k. točke: 6prijave, informacije: prijave:E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E:mic@zzs-mcs.si29. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podrobenprogram na spletni strani W: http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.si/zs/755/strokovna-srecanjakraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasnoizražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogojza udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacijain razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba nadelavnici 1.)kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50% popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 20000581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačanikotizaciji prinesete s seboj.organizator: Zdravniška<strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>k. točke: 6prijave, informacije:prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 0130 72 191, E: mic@zzs-mcs.si100 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Strokovna srečanjamarec <strong>2012</strong>1. ob 8.00 • OBNOVITVENI TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 190 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 4021. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program naspletni strani W: http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.si/zs/755/strokovna-srecanjakraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševatikonfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodnaudeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj zaudeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50% popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 20000581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačanikotizaciji prinesete s seboj.organizator:Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>k. točke: 6prijave, informacije: prijave:E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E:mic@zzs-mcs.si1.–3. ob 15.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11vsebina: Učne delavnice so namenjenesedanjim in bodočim mentorjem študentov inspecializantov s področja družinske medicine.Namen delavnic je udeležencem pomagati razumetipomen profesionalnega odnosa zdravnikado bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi ininstitucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živiorganizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag.Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim.asist. dr. Davorina Petekprijave, informacije: Ana Artnak,Medicinska fakulteta, Katedra zadružinsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.si2.–3. ob 9.00 • ŠOLA KIRURŠKIH TEHNIK – OPERATIVNO ZDRAVLJENJE ZLOMOVPROKSIMALNEGA IN DISTALNEGA DELA HUMERUSA PRI STAROSTNIKUkraj: PORTOROŽ, Kongresni centerhotelov LifeClass, Hotel Slovenijašt. udeležencev: 30 za kadavrskitečaj, za udeležence teoretičnih predavanjni omejitvevsebina: učna delavnica je namenjena specializantom in specialistom splošnekirurgije, ortopedske kirurgije in travmatologije (tečaj bo imel tri sklope:teoretična uvodna predavanja, vaje udeležencev s plastičnimi kostmi in demoimplantati (v hotelu), kadavrsko preparacijo in implantacijo implantatov, trijetečajniki na en preparat (na patologiji v izolski bolnišnici)2.–4. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkotizacija: 400 EUR + DDV (kadavrskitečaj), ostali 50 EUR + DDVorganizator: Splošna inučna bolnišnica Celje, Medicinskafakulteta UL, Društvotravmatologov <strong>Slovenije</strong>SZD, prof. dr. Radko Komadina,dr. med., svetnikk. točke: ***prijave, informacije: prijave:E: sbcrdi@guest.arnes.si,informacije: prof. dr. RadkoKomadina, dr. med., svetnik,T: 03 423 30 96, F: 03 423 3988, E: sbcrdi@guest.arnes.sikraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjenvsem zdravnikomorganizator: Slovensko združenje za urgentnomedicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 4028. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: IZZIVI IN NOVOSTI ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTIALDOSTERONA PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEMkraj: LJUBLJANA, Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenim tehnikom,študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov <strong>Slovenije</strong>, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 505Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>101


Strokovna srečanjamarec <strong>2012</strong>8.–10. ob 9.00 • BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJAkraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter, predavalnica 1vsebina: podiplomska nefrološka šolaje namenjena zdravnikom v osnovnemzdravstvu, specializantom internemedicine in nefrologiješt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: SZD, Slovenskonefrološko društvo,prof. dr. Damjan Kovač, dr.med.prijave, informacije: prijave: KO za nefrologijo, UKC Ljubljana,Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr. Damjan Kovač,dr. med., doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., doc. dr. Jernej Pajek,dr. med., prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., T: 051 388 352, E:damjan.kovac@guest.arnes.si8.–10. ob 8.30 • 5. MEDNARODNO SREČANJE ZA KATARAKTO IN REFRAKTIVNO KIRURGIJOkraj: LJUBLJANA,Hotel Levšt. udeležencev:omejenovsebina: seminar je namenjen oftalmologomkotizacija: 250 EUR, specializanti 70 EUR (plačilo v januarju 50 EUR), specialisti250 EUR (plačilo v januarju 200 EUR)organizator: Društvo za razvojminimalno invazivne kirurgije, KristinaMikekk. točke: ***prijave, informacije: prijave: Morela okulisti, Tehnološkipark 21, 1000 Ljubljana, informacije: Kristina Mikek,Suzana Pavlič, T: 041 351 339, 01 510 23 41, F: 01 510 23 42, E:kmikek@morelaokulisti.si10. ob 9.00 • NUJNA MEDICINSKA STANJA V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTIkraj: LJUBLJANA, Domus Medica,Dunajska cesta 162vsebina: seminar je namenjen doktorjem dentalnemedicine za seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji inprimernimi ukrepi, če do njih pridešt. udeležencev: omejeno kotizacija: bo objavljena naknadno k. točke: vpostopkuorganizator: Zdravniška<strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>, DianaTerlević Dabić12.–14. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOPprijave, informacije: prijave: E: mic@zzs-mcs.si,informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E:mic@zzs-mcs.sikraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.16. ob 9.00 • DELAVNICA O TORAKALNI PUNKCIJI IN DRENAŽIkraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV,I. nadstropjevsebina: učna delavnica je namenjenakirurgom, splošnim zdravnikom, anestezistom,pulmologom, reševalcem,medicinskim sestramprijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: UKC Ljubljana, Kliničnioddelek za torakalno kirurgijo, UKCLjubljana, v sodelovanju s SZD, prof.dr. Miha Sok, dr. med.prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalnokirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: 01 522 3968, F: 01 522 24 85, E: ksenija.potocnik@kclj.si22. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: INFILTRATIVNE BOLEZNI SRČNE MIŠICE - KRKAkraj: LJUBLJANA, Zdravniška <strong>zbornica</strong><strong>Slovenije</strong>, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenim tehnikom,študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov <strong>Slovenije</strong>, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.23. ob 9.00 • DELAVNICA: PERKUTANA TRAHEOTOMIJAkraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV,I. nadstropjevsebina: učna delavnica je namenjenaintenzivistom, anesteziologom,kirurgom, pulmologom, internistom,otorinolaringologom, medicinskimsestramprijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 505št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: Klinični oddelek za torakalnokirurgijo, v sodelovanju s KOza anestezijo in intenzivno terapijo,Nevrološko kliniko, UKCL in SZD, prof.dr. Miha Sok, dr. med.prijave, informacije: UKC Ljubljana, KOza torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana,Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 68, F:01 522 24 85, E: ksenija.potocnik@kclj.si102 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Strokovna srečanjamarec <strong>2012</strong>23.–24. ob 8.30 • 23. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: POMEN ZAZNAVNIH INPREPOZNAVNIH SPOSOBNOSTI V REHABILITACIJSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijskiinštitut Republike <strong>Slovenije</strong> (URI – Soča), Linhartova51, predavalnica v 4. nadstropjuvsebina: srečanje je namenjenozdravnikom specialistom in specializantomdružinske medicine, fizikalne inrehabilitacijske medicine, ortopedije,travmatologije, nevrologije in drugimzdravstvenim delavcem ter ostalimstrokovnjakom s tega področjašt. udeležencev:ni omejenoorganizator: URI – Soča v sodelovanjus Katedro za fizikalno in rehabilitacijskomedicino MF v Ljubljani,asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr.Helena Burger, dr. med.kotizacija: 200 EUR (za oba dneva), 100 EUR (zaen dan), 100 EUR (za specializante in sekundarije)k. točke: ***prijave, informacije: prijave: Ela Loparič, tajništvo strokovnedirektorice, URI – Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana,E: ela.loparic@ir-rs.si, informacije: asist. dr. Nika Goljar, dr.med., prof. dr. Helena Burger, dr. med., T: 01 475 83 43, 01475 84 41, F: 01 437 65 8923.–24. ob 13.00 • 2. ŠOLA ZA PALIATIVNO OSKRBO: ABC PALIATIVNE OSKRBE PRI BOLNIKUZ RAKOM podroben program na spletni strani zbornicekraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropjekirurške stolpnice, predavalnica prim.dr. Zmaga Slokanavsebina: simpozij z učnimi delavnicamije namenjen vsem, ki se ukvarjajos paliativno oskrbo, zdravnikom,medicinskim sestram, zdravstvenimtehnikom, socialnim delavcemšt. udeležencev: do 100 kotizacija: 70 EUR z vključenim DDV,kotizacije ni za specializante in študentemedicineorganizator: UKC Maribor v sodelovanjus timom paliativne oskrbe OILjubljana, doc. dr. Darja Arko, dr. med.k. točke: vpostopkuprijave, informacije: prijave: E: kongresi@ukc-mb.si aliprijavnica iz revije Isis, informacije: Slavica Keršič, posl. sek,T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 2630. • 5. SLOVENSKI PULMOLOŠKI KONGRES <strong>2012</strong> – DELAVNICA: ULTRAZVOK PRSNEGAKOŠA podroben program na spletni strani zbornicekraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučnebolezni in alergijovsebina: strokovno srečanje (10–15minut teoretičnega predavanja in 45minut praktičnih prikazov)št. udeležencev:16organizator: Klinika za pljučne bolezniin alergijo Golnikkotizacija: 50 EUR k. točke: ***prijave, informacije: prijave: Irena Dolhar, Klinikaza pljučne bolezni in alergijo Golnik, 4204 Golnik, E:irena.dolhar@klinika-golnik.si30. ob 9.00 • PLAN ZA DOBER IMUNSKI SISTEM NEPROFITNIH ORGANIZACIJkraj: LJUBLJANA, Domus Medica,Rantova soba, Dunajska cesta 162vsebina: Na delavnici se boste naučili vseh potrebnih korakov za pripravo kakovostnegaplana, še posebej pa vas bomo opozorili na posebnosti planiranja v neprofitnihorganizacijah. Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kakohkrati-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F.Seminar je namenjen strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočimnadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcemporočil, računovodjem, vsem, ki želijo dobiti »recepte« za vzpostavitev učinkovitegasistema nadzora oz. upravljanja (za zdravstvene domove, bolnišnice, domove zastarejše in ostale zavode).30.–31. ob 8.30 • AKUTNA MOŽGANSKA KAP VIIkraj: LJUBLJANA št. udeležencev: do 350 in po predhodniprijavivsebina: tradicionalno strokovno srečanje zmednarodno udeležbo je namenjeno zdravnikomdružinske in splošne medicine, nevrologom,internistom, kardiologom, radiologom, fiziatrom,intenzivistom, farmacevtom in vsem, ki želijoizpopolniti svoje znanje s področja obravnavebolnikov z akutno možgansko kapjošt. udeležencev: 20–25 kotizacija: 248 EUR + DDV k. točke: ***organizator: CRMTInštitut, CRMT, d. o. o.,Dragica Erčuljorganizator: Sekcija za možganskožilne boleznipri Slovenskem zdravniškem društvu in Društvoza preprečevanje možganskih in žilnih bolezni obstrokovnem sodelovanju zdravnikov UKC Ljubljana,UKC Maribor in drugih slovenskih in tujih strokovnjakovs področja možganskožilnih bolezni, prim.doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnicaprijave, informacije:prijave: E: info@crmt.com,informacije: Nives Nadoh, E:nives.nadoh@crmt.com, T: +386 (0)40 437 127, T: + 386(0)5 99 437 00kotizacija: še ni določena k. točke: ***prijave, informacije: prijave: DruštvoMŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana,informacije: Andreja Merčun, E:andreja@mozganska-kap.info, T: 059011234, F: 01 430 23 14Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>103


Strokovna srečanjamarec <strong>2012</strong>30.–31. ob 8.00 • DELAVNICA KIRURŠKIH TEHNIK »UČVRSTITEV INTRAMEDULARNIHZLOMOV« podroben program na spletni strani zbornicekraj: MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica5, 16. nadstropje kirurške stolpnice,predavalnica prim. dr. Zmaga Slokanavsebina: strokovno srečanje z učnodelavnico je namenjeno specialistom inspecializantom kirurgije, travmatologijein ortopediješt. udeležencev: do 18 kotizacija: 150 EUR z vključenim DDV k. točke: ***organizator: UKC Maribor, Klinika za kirurgijo,Oddelek zatravmatologijo, Medicinska fakulteta v Mariboru, Medicinskafakulteta v Ljubljani, Katedra za kirurgijo, Podiplomskašola kirurških tehnik, Društvo travmatologov <strong>Slovenije</strong>,prof. dr. Andrej Čretnik, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:kongresi@ukc-mb.si, informacije: SlavicaKeršič, posl. sek., Tina Muzlovič,univ. dipl. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02321 28 26DelovnA mestAInštitut za mikrobiologijoin imunologijoMedicinska fakulteta Univerze v LjubljaniZaloška 4, 1000 LjubljanaIščemo kandidata za mesto zdravnikaspecializanta klinične mikrobiologije (m/ž).Izbrani kandidat se bo takoj vključil vraziskovalno in pedagoško delo s področjaklinične imunologije in začel specializiratiklinično mikrobiologijo.Od kandidata pričakujemo vpis napodiplomski doktorski študij Biomedicina,interes za raziskovalno, pedagoško instrokovno delo s področja kliničneimunologije ter predanost timskemu delu.Kontakt: E: alojz.ihan@mf.uni-lj.siZavod Medicinskicenter Gorjancrazpisuje prosto delovno mestodoktorja dentalne medicine (m/ž)Pogoji:• končana medicinska fakulteta, odsek zastomatologijo,• opravljen strokovni izpit,• veljavna licenca Zdravniške zbornice<strong>Slovenije</strong>,• aktivno znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bo sklenjeno za polndelovni čas za večletno obdobje, pozačetnem poskusnem delovnem obdobju.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljite na naslov: ZavodMedicinski center Gorjanc, Trg 32, 2391Prevalje, ali na E: info@gorjanc.siZavod za zdravstvenozavarovanje <strong>Slovenije</strong>»Zavod za zdravstveno zavarovanje<strong>Slovenije</strong> je javni zavod, ki zagotavljazavarovancem v državi uveljavljanje praviciz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zusposobljenimi in motiviranimi zaposlenimi,s sodobno tehnologijo in organiziranostjoželimo zavarovancem, partnerjem in drugimstrankam nuditi odlične storitve.«K sodelovanju vabimo komunikativne indinamične sodelavce, ki želijo nadaljevatisvojo poklicno kariero v Zavodu zazdravstveno zavarovanje <strong>Slovenije</strong>:zdravnice/zdravnike(lokacija delovnega mesta je v Ljubljani,Direkcija) za:• odločanje o pravicah zavarovancem vskladu z zakonom in pravili,• podajanje izvedenskih mnenj,• sodelovanje pri oblikovanju strokovnihsmernic za odločanje o pravicah.Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom,pričakujemo, da prijavljeni kandidatiizpolnjujejo naslednje pogoje za zasedbodelovnega mesta:• doktor medicine, specialist splošnemedicine ali druge specializacije,• veljavna licenca Zdravniške zbornice<strong>Slovenije</strong>• najmanj 48 mesecev delovnih izkušenj,• strokovni izpit iz splošnega upravnegapostopka (kandidati, ki ob razpisu tegaizpita ne bi imeli opravljenega, ga bododolžni opraviti najkasneje v roku šestihmesecev od dneva zaposlitve),• poznavanje dela z osebnimračunalnikom (urejanje besedil inpreglednic) in e-pošte ter znanjesvetovnega jezika.Delovno razmerje bomo sklenili zanedoločen čas, s polnim delovnim časom.Od novih sodelavcev pričakujemosposobnosti komuniciranja in reševanjaproblemov, sposobnosti organiziranjain analitičnega razmišljanja, sposobnosttimskega dela, sposobnost hitre presoje insodelovanja, predvsem pa profesionalnostin samoiniciativnost ter pripravljenost zapridobivanje specifičnih znanj s področjazdravstvenega zavarovanja.Novim sodelavcem nudimo dinamično delov urejenem okolju ter možnost strokovnegaizpopolnjevanja in razvoja.Kandidati bodo izbrani na podlagi izbirnegapostopka, ki lahko vključuje tudi testiranje.Kandidati bodo o izboru obveščeni vzakonsko določenem roku.Za dodatne informacije se lahko obrnete nanas na T: 01 30 77 410.Svoje pisne prijave, z življenjepisom inpredstavitvijo dosedanjega dela, pošljite do31. 1. <strong>2012</strong> na naslov: ZZZS, Direkcija,Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana, oz. E:zaposlitev@zzzs.siMedicinski center Krka, d. o. o.zaposlispecialista družinske ali splošne medicinein medicine dela, prometa in športa (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno za polndelovni čas.Prijave sprejemamo na naslov: Medicinskicenter Krka, d. o. o., Šmarješka cesta 4, 8000Novo mesto, ali na T: 040 777 768.104 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Strokovna srečanjaUredništvu revije IsisDunajska c. 162p.p. 4391001 Ljubljanafaks: 01 30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti vštevilki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice.Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študenteRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>105


Zdravniki v prostem času42. koncert zdravnikov –glasbeni profesionalizemMartina TurkTradicija ustvarja kulturo. Tokratni koncert zdravnikov obMemorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika, ki se jeodvil 2. decembra 2011 v Veliki dvorani Slovenske filharmonije,je bil že 42. zapovrstjo. Odlikoval se je po stilni raznolikostiprograma, enakomernosti instrumentalno-pevskezasedbe ter tehnični in interpretacijski dovršenosti izvajalcev.Z vseh vidikov uravnotežen spored je oblikovala akademskaglasbenica, doktorica znanosti in specializantka kliničnemikrobiologije Polona Maver. Oblikovanje sporeda koncertovje skupaj z Andražem Cerarjem prevzela leta 2006 odpediatra in pianista prof. dr. Pavleta Kornhauserja.Seznanitev s številnimi glasbeniki v medicinskih krogih in njihovoželjo po glasbenem izražanju je Polono Maver navdihnilak ustanovitvi vzporednega dogodka, Koncerta študentov Medicinskefakultete. Slednji prav tako postaja tradicionalen, zadnjatri leta je potekal v soorganizaciji Andreja Babnika, absolventaMedicinske fakultete, ki je letos prvič pristopil še k organizacijikoncerta zdravnikov.Dolgoletna voditeljica koncerta, prof. dr. Zvonka ZupaničSlavec, se tokrat koncerta ni mogla udeležiti zaradi sočasnepodelitve velike plakete občine Kranj, ki jo je prejela za zaslugena področju slovenske zgodovine medicine. Vodenje koncertaje več kot spretno prevzela sprva profesorica angleščine infrancoščine in napovedovalka na Radiu Slovenija, sedaj paspecialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine mag. AlenkaHöfferle Felc.Otvoritveno skladbo večera Magno cum gaudio (Z velikimveseljem) je za trobilni kvintet napisal David Bele, absolventMedicinske fakultete in hornist. Ob njem so nastopili MatijaŠvagan, Boštjan Berkopec in Miha Salobir na trobentah terAljoša Frelih na pozavni. Skladba je bila napisana kot uvod vkoncert zdravnikov z namenom ponazoriti pozitivna čustva, kose kolegi zdravniki po dolgem času ponovno srečajo. Doživelaje uspešno prvo izvedbo.Uvodnemu napevu fanfar je sledil nagovor dekana Medicinskefakultete v Ljubljani prof. dr. Dušana Šuputa in predstojniceInštituta za patologijo prof. dr. Nine Gale. S spodbudnimibesedami sta podelila diplomo profesorja Janeza Plečnika zaizjemne študijske dosežke pri predmetih anatomija, histologijaz embriologijo in patologija. Prejeli so jo Tomaž Cankar, LukaČavka, Monika Češnjevar, Maruša Črnič, Luka Jeraj, JanjaJerina, Mark Kačar, Ožbej Kunšič, Nejc Planinc, Zala Skomina,Martina Šebök in Tanja Varl.Tradicionalno je bilo podeljeno tudi priznanje profesorjaFranceta Hribarja za pomemben prispevek k razvoju in ugledupatologije z vrhunskimi dosežki v stroki in znanosti. Letos gaje zasluženo prejel prof. dr. Mario Poljak, vodja Laboratorija zamolekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisa in aidsana Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Prof. Poljak je biltudi predsednik znanstvenega odbora letošnjega Plečnikovegamemoriala, ki je potekal na temo Tumorji v povezavi z okužbo sčloveškimi virusi papiloma (HPV).Uvodni nastop trobilnega kvinteta s skladbo Magno cum gaudio, ki joje za to priložnost napisal David Bele.Marko Saje in Polona Maver, gonilna sila večera inoblikovalka sporeda.106 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Zdravniki v prostem časuPovezanost na muzikalni ravni vokalne skupine Vox medicorum pod vodstvom Judite Cvelbar.Klavirski kvintet Muzikoterapija.Ljubljanski zdravniški orkester pod dirigentskim vodstvomFranca Avseneka.Od vzora znanstvenega profesionalizma se je večer premaknilk profesionalnemu nastopanju v glasbi. Pričel se je z zdravniškohimno Ivana Florjanca Hippocratis insiurandum v izvedbivokalne skupine UKC Ljubljana Vox medicorum. Himna jenastala prav na pobudo zbora Vox medicorum in njihovegatakratnega umetniškega vodje Tomaža Faganela ter je bila prvičizvedena leta 2008. Vox medicorum, ki je nastopil pod umetniškimvodstvom Judite Cvelbar, je nadalje predstavil slovenskopesem, sprva delo Vilka Ukmarja Skica na koncertu, nato istrskoljudsko v priredbi Alda Kumarja Dajte dajte in še ljudskopesem iz Bile Jnjen čeua jti gna‘ v priredbi Pavleta Merkuja.Navdušili so z glasovno ubranostjo in intonančno točnostjo.Po pravšnji meri zborovskega petja se je program nadaljevalv duhu slovenske glasbe. Klarinetist in specializant psihiatrijeMarko Saje je skupaj s pianistko Polono Maver izvedel skladboAlojza Ajdiča Zgodba predmestja. Delo slovenskega skladateljasta približala poslušalcem in dodala svoj del k enakovrednizastopanosti glasbe slovenskih avtorjev v večernem programu.Sledil je stilski preskok v baročno glasbo. S preludijem – Allegrovivace iz Angleške suite št. 2 v a-molu, enim zgodnejših delJohanna Sebastiana Bacha, je nastopil pianist Andrej Babnik.Harmonična metrika Bachove kompozicije je prepustila ambientromantični glasbi Antonina Dvořaka. Stavek Allegro mannon tanto Klavirskega kvinteta št. 2 v A-duru je prepričljivozazvenel v pretežno akademski zasedbi Kvinteta Muzikoterapija.Andrej Gubenšek je absolvent violine na Akademiji zaglasbo, obenem je nedavno zaključil študij medicine. Študijskosočasno v medicinskih in glasbenih vodah je tudi LucijaČemažar, študentka 2. letnika violine in 4. letnika medicine.Kvintet Muzikoterapija sestavljajo še Polona Maver, akademskapianistka, Jernej Bernik, violist, in Jan Štangelj, violončelist.Zaigrali so sveže, spontano nastalo Dvořakovo delo, ki gamnogi opisujejo kot enega najbolj avtentičnih in razkrivajočihglasbenih avtoportretov. Izvedba bi se lahko postavila ob bokpovsem profesionalnim komornim skupinam.Za enakovredni prerez skozi glasbenozgodovinska obdobjaje poskrbela skladba Morgana Lewisa How High the Moon.Jazzovske barve na koncertih zdravnikov je pred tremi letiuvedel Big Band Medicinske fakultete, letos pa je to vlogoprevzel trio v zasedbi mladih zdravnikov. Trobentač MatijaŠvagan, kitarist Tine Malgaj in vsestranski glasbenik KlemenDovč, ki je ob tej priložnosti poprijel za kontrabas, so ustvarilirazbremenjujoče vzdušje, ki ga je še poudaril vizualni učinekodrske zatemnitve. Skladba, zdaj jazzovski standard, je bilapremierno izvedena na Broadwayu leta 1940 v predstavi »Twofor the Show«.V nadaljevanju je oder pripadel Ljubljanskemu zdravniškemuorkestru Camerata medica, ki je letos praznoval 20. obletnicoobstoja in trenutno deluje pod predsedništvom Kristine Gorjup.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>107


Zdravniki v prostem časuSolistka mezzosopranistka AljaKoren.Solist violinist Andrej Gubenšek.Pod taktirko prof. Franca Avseneka so se najprej predstavili z delombaročnega mojstra Giuseppeja Tartinija, zaigrali so Allegroassai Sonate a quattro v D-duru. Operno vzdušje je z orkestromCamerata medica ustvarila solistka, odlična mezzosopranistka,študentka 4. letnika Akademije za glasbo, večstranskaglasbenica in mlada zdravnica Alja Koren. Vokalnoprepričljivo je uprizorila arijo Leonore »O mio Fernando«iz 2. dejanja opere La Favorita Gaetana Donizettija.Zgodba, postavljena v Španijo v 14. stoletju, v ozadjupolitičnih bojev zapleta in razpleta ljubezenski trikotnikmed kastiljskim kraljem Alfonsom, njegovo ljubicoLeonoro in Leonorinim ljubimcem Fernandom.Finale večera je zazvenel v Ciganskih napevih op. 10št. 1 španskega skladatelja Pabla de Sarasateja. Delo,ki temelji na glasbenih temah romskih pesmi in še posebejritmov čardaša, je z orkestrom Camerata medicakot solist vrhunsko in nadvse virtuozno izvedel mladizdravnik in absolvent Akademije za glasbo AndrejGubenšek. Publika ni ostala ravnodušna.Glasbeno v vseh pogledih uravnotežen program jeposlušalce navdihnil k uravnoteženosti tudi izven koncertnedvorane.Foto: Jelka SimončičČez 1000 let, ko bom zdravnikpostal, secirati in šivati bom znal …6. koncert študentov Medicinske fakultete v LjubljaniKsenija SlavecV ponedeljek, 21. novembra 2011, je izzvenel že 6. tradicionalnikoncert študentov medicine, ki se je letos iz Slovenskefilharmonije preselil kar v Linhartovo dvorano Cankarjevegadoma. Kot pa sta nam namignila hudomušna povezovalcavečera Nina Košorok in Miha Zabret, se bo v bodočnostikoncert morda preselil kar v Stožice, saj je bilo povpraševanjepo kartah res neizmerno in je vsako leto večje. Talentov vbelem pa tudi ne (z)manjka! In ko že misliš, da tile medicincine morejo več presenetiti, se grdo ušteješ! Vsako leto se naodru pojavljajo in zasijejo nove zvezde, med njimi polnotakih, ki jih sicer poznaš iz študentskih klopi, a žal ne dovoljdobro, da bi vedel, da tudi ta ali oni v prostem času muzicira,pa ne le malo za šalo, ampak čisto zares.Pevski zbor študentov medicine Cor je navdušil z mladostno navdušenim prepevanjem.108 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Zdravniki v prostem časuŠtudentka medicine in violine Lucija Čemažar, ob spremljaviMateje Lasič.Aljoša Frelih s svojo pozavno ob spremljavi Karmen Semič.Na medicini se kar tre dobrih in nadebudnih glasbenikov, zatosta imela organizatorja koncerta, Andrej Babnik in MatejaLasič, vsako leto težko nalogo, izbrati izmed vseh talentovtiste, ki se bodo letos lahko predstavili občinstvu. Kot sta nammed koncertom zaupala povezovalca Nina in Miha, sta tudisama želela nastopiti s skupno točko, a žal s svojim »neizmernimtalentom« nista prepričala stroge žirije. A ker sta že imelamikrofone in stala na odru pred občinstvom, sta izkoristilapriložnost in nam zapela Orion v zdravniški priredbi: »Čez1000 let, ko faks bom dokončal…« Mislim, da je pesem in paseveda odlična in enkratna izvedba vsem poslušalcem segla dosrca in izvabila nasmeh na obraz. Sedaj pa šalo na stran in še kajo »zares« nastopajočih.Pevski zbor študentov medicine Cor je vsem pričaral afriškiritem z zares vedrim in razigranim venčkom pesmi iz muzikalaLevji kralj pod taktirko Alenke Podpečan in ob spremljavi pianistaMarka Jokića ter bobnarja Domna Strepuha. Na začetkunas je nagovoril tudi dekan Medicinske fakultete v Ljubljani,prof. dr. Dušan Šuput, tokrat kar brez mikrofona, ki se je skrivalob robu odra, da ga je bilo očitno težko opaziti. Pa nič zato, vsismo slišali dobronamerne besede. Mogočni zven pozavne je naodru predstavil Aljoša Frelih z 2. stavkom: Andante camtabilekoncerta za pozavno N. Rimskega-Korsakova. Na klavirju ga jespremljala Karmen Semič. Z zelo zahtevno skladbo pa se namje predstavila Lucija Čemažar, ki vzporedno študira violino naAkademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Monike Skalar.Baritonist Tom Kobe ob klavirski spremljavi Eve Zec.Mateja Lasič jo je spremljala na klavirju in skupaj sta nam zaigraliZapateado skladatelja P. Sarasateja. Nesrečniki (Les Miserables)in njihove melodije so večne. Tokrat se je za arijo JavertaStars odločil baritonist Tom Kobe ob klavirski spremljavi EveZec. Sledili sta še dve pevski točki v izvedbi Saše Vipotnik(vokal, klaviature), Benjamina Kovačiča (vokal, kitara, kompozicija),Primoža Pibernika (kahon) in Jana Štanglja (čelo). Pravopresenečenje večera je bil Beno. Kdo bi si mislil, da tudi poje inigra kitaro, poleg tega pa še sklada! Najprej so nam predstavilipesem Adele: Rolling in the deep, nato pa Benovo pesem Zavedno. In mislim, da si jo bom zapomnila za vedno!Čas je tako hitro minil, da ko so napovedali odmor, sploh nisemimela občutka, da je že dobra polovica za nami. Pa tudi sam odmorje bil kar prekratek, ko sem srečala toliko znanih obrazov.Hostese so nas vljudno opozorile, naj se vrnemo v dvoranoin prisluhnemo drugemu delu koncerta. Z odra nas je najprejpozdravila sopranistka Marija Vita Zupanič z Mozartovo arijo Inuomini, in soldati iz opere Cosi fan tutte, ki jo je odpela doživeto,da je bila pravi balzam tako za uho kot oko. Na klavirju jo jespremljala Maja Zabel. Nato je mojstrsko nastopila Mateja Lasična klavirju, prav tako študentka 1. letnika akademije za glasbo.Iz klavirja je zadonel 4. stavek Sonate v Es-duru, št. 13 op. 27, L.van Beethovna. S prepričljivo igro je navdušila zbrane. Medicinskikolegi z reške medicinske fakultete pa so nas popeljali vsvet brazilske sambe s skladbo Tico-tico, Z. de Abreuja. Nastopiliso Tin Nadarević na harmoniki, dvojčici Barbara in BernardaRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>109


Zdravniki v prostem časuPevca Saša Vipotnik in Benjamin Kovačič, Primož Pibernika(kahon) in Jan Štangelj (čelo).Sopranistko Marijo Vito Zupanič je spremljala Maja Zabel.Odličen pianist in organizator koncerta Andrej Babnik.Ravnić na kitari ter Neven Franjić in Iva Akmadža na klavirjuštiriročno. Z zasanjano romantiko nas je ovil Andrej Babnik sskladbo E. Satieja: Premiere Gymnopedie, nato pa nas pritrdilna trda tla in virtuozno očaral z Rahmaninovim Preludijem vcis-molu, po. 3 št. 2. Pa spet nazaj k vokalu: Mark Jokić nas jes pesmijo Love me or leave me preselil v predvojni čas, spremljalpa ga je klubski bans: Blaž Švagan na saksofonu, Tine Malgajna kitari, Tomaž Šuštar na bas kitari in Kamil Berro na bobnih.In na koncu seveda še naš Big Band Medicinske fakultete, brezkaterega bi se koncert kar težko zaključil. Zapihali, zatrobili,zabrenkali, »zatolki«, skratka zaigrali so nam skladbe The chickenJ. Ellisa, v priredbi K. Berga, in Sweet Georgia Brown B. Bernieja,v priredbi J. Privška. In ker smo dovolj ploskali, je Big Band podtaktirko enkratnega dirigenta Mitje Dragoliča zaigral še bis.Pod črto: koncert je bil super, extra, de luxe! Čestitke vsem nastopajočim,ki so prispevali k enkratnemu večeru, in pa sevedaumetniškima vodjema in organizatorjema koncertnega večeraAndreju Babniku in Mateji Lasič za odlično zastavljen in izvedenprogram! Njuno delo ni vključevalo le umetniške pripraveprograma in rezervacije dvorane, ampak tudi nagovarjanjesponzorjev k podpori zastavljenega, kar v Cankarjevem domu nimačji kašelj! Bravo, bravo!Foto: Andrej BlatnikŠtudentka medicine in klavirja Mateja Lasič je bila tudisoorganizatorka koncerta.Sklepni akordi Big Banda Medicinske fakultete z odličnimavoditeljema Nino Košorok in Mihom Zabretom.110 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Nokturno naRimski cestiAndrej RantOdkar na vesoljski ruletirazmetani planeti pričeli sosvoj tragikozmični ples,na njih cepetamo mi bedni človečkibolj le za šalo kot pa zares.Luna je ritka in zvezde konfeti,v glavi pijani prižiga se kres;po Rimski cesti se užitek je dreti:»Svoboden je kozmos, po dolgem, počez!«A tu policaj je...Kot Kristus iz groba se iz tal je pojavil ...Od mene kaj hoče? Da bo me prijavil,nekaj blebeče, da pijan sem kot goba ...Res nimam sreče, vrag nekam me vleče ...Razlagam, kaj Človek pomeni,in da je Človeku Svoboda čez vse;ali za to se pendrek ne zmeni,pred nosom mi miga nekako preteče ...Neskončen je kozmos, veličastni planeti!Lira, Rimska cesta in Mali pes.Po njej cepetljata dva bedna človečkakot po ruleti;a zdaj ne več za šalo, temveč zares.Moč bršljanaAndrej RantDrevo brez korenin odgnije,telo so mi posrkale pijavke;z močjo bršljana iz nižinse pnem,srce z zastrupljeno krvjo mi bije.Življenje šlo je svojo pot,odmaknjen sem v stranski kot,pozabljen, živ mrlič;in v prazen ničmi pesek v klepsidro lije ...Pred mano je papir, pero.Z njim nad Hidro in Meduzo,nad Cerbera iz Hada!Naj me pobijejo, sčetverijo, odro –ost misli, ta ostane!Nje ne otopijo, nje ne stro,resnica vedno laž prebada!Zdravniki v prostem časuDemonAndrej RantKot ptica z mrtvega neba,kot teža zlomljenih gora,kot strašna kletev davno umorjenih,kot senca žive smrtilebdi demon sredi srcain mi ne da živeti.Oklenil mi je dušo in telo,ne da mi spati in celov snu mi blaznost šepeta.Ljubezen roža trnjevka je,v srce vsajena raste in zavdasto tisoč ran in iz možarojeva reveža, ki životari dan na dan.Ljubezni cvet nekoč je vzcvetel,k soncu, k soncu se je sokol vzpel!Roža se v krvi razpira,sokol v globeli umira ...Smrt, smrt mi v srcu igra,demon me kliče v globine,v neznane teminebrezčasnega sveta.V mesečiniAndrej RantV mesečini ona,njen obraz …Povsod tihota.V dlanehobstal je čas.Le srca živijo,čutiva njih glas.Le srca, le srca živijo,gorijo, drhtijo,srca živijoin izgorijo,dokler le pepel ne ostaneod nas.Pepel od nas –minljivosti glas ...V mesečini ona,njen obraz.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>111


Zdravniki v prostem času47. tradicionalno srečanjeslovenskih in hrvaškihupokojenih zdravnikovMojca Kos Golja20. maja 2011 je potekalo 47. tradicionalno srečanje Sekcijeupokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva(SUZ-SZD) in upokojenih zdravnikov Hrvaškega zdravniškegazbora (UL-HLZ) na Brdu pri Kranju in v Radovljici.Tradicionalnega srečanja smo se udeležili v velikem številu.Tokrat sta bili izbrani mesti za druženje posestvo Brdo na Brdupri Kranju in mesto Radovljica. Na zbirno mesto pred hotelKokra na Brdu smo se pripeljali s tremi avtobusi. Udeleženceviz <strong>Slovenije</strong> nas je bilo 45, iz Hrvaške 66, celotna skupina jetorej štela kar 111 oseb. Obe lokaciji, ki smo ju obiskali, sta biliskrbno izbrani, saj slovita po zanimivosti in predstavljata kulturnain zgodovinska bisera <strong>Slovenije</strong>. Mesto Radovljica je bilonedavno proglašeno za kulturni spomenik, ki ga krasi najboljcelostno ohranjeno srednjeveško mestno jedro v Sloveniji. Zaobnovo Radovljice so bila izkoriščena sredstva Evropskega skladaza regionalni razvoj, zanj pa je namenila finančna sredstvatudi Norveška, ki sicer ni članica Evropske unije. Posestvo Brdoje protokolarni objekt vlade Republike <strong>Slovenije</strong>, grad Brdo paeden najbolj urejenih dvorcev v Sloveniji. Na posestvu Brdo sogostili že vrsto pomembnih protokolarnih srečanj. Leta 2001 jetam potekalo vrhunsko srečanje med ameriškim predsednikomG. W. Bushem in ruskim predsednikom V. Putinom. Leta 2008so se na posestvu od začetka januarja do konca junija odvijaleosrednje aktivnosti predsedovanja Evropski uniji, ki ga je uspešnovodila Slovenija. Samo nekaj dni pred našim obiskom, to je10. maja 2011, sta si ob obisku v Sloveniji norveški kraljevi par,kralj Harald V. in njegova soproga Sonja, v družbi slovenskegapredsedniškega para, dr. Danila Türka in ge. Barbare MikličTürk, ogledala posestvo Brdo in mesto Radovljica.Ob prihodu vseh skupin na zbirno mesto v hotelu Kokranas je osebje v avli hotela sprejelo in pozdravilo na poseben,protokolarni način. Nato so sledili pozdravni govori slovenskihin hrvaških predstavnikov ter prijateljsko druženje. Hotelskoosebje se je izkazalo tudi z izvrstno kulinariko, pripravili inponudili so nam brdski divjačinski golaž s polento ter telečjoobaro s krompirjevimi štruklji. Po dobri uri druženja v hoteluKokra smo se razdelili v dve skupini, v vsaki je bilo nekaj večkot 50 udeležencev, in začel se je voden krožni ogled posestiBrdo, vsaka skupina v svoji smeri.Naj naštejem nekaj značilnosti posestva Brdo. Na skoraj500 hektarih ozemlja se prepletajo gozdno, travno in vodnookolje, kjer raste in živi veliko število rastlinskih in živalskihvrst. Posestvo sestavlja odprti del, kamor spadajo hotel Kokra,kongresni center, grad Brdo, restavracija Zois in konjski hleviter obdajajoči parki. Zaprti del posestva je park z loviščem,kjer so naseljene različne gozdne živali. V zaprtem delu so tudiUdeleženci srečanja si ogledujejo Brdo in njegovo okolico.112 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Zdravniki v prostem časutri koče, ena od njih služi delovnim in rekreativnim potrebampredsednika naše države.Čudovito naravno okolje in nekateri novi ter starejši objektiso, kot že omenjeno, odlična izbira za protokolarna in raznadruga srečanja, kongresne in konferenčne prireditve, posebneuradne in zasebne slovesnosti. Vendar posestvo Brdo kotprotokolarni objekt Republike <strong>Slovenije</strong> ni le kraj, kjer sesrečujejo voditelji držav in pomembne osebnosti iz političnegain kulturnega življenja, temveč mirno in zeleno okolje nudi tudiveliko možnosti za sprostitev in športne aktivnosti za vsakogar(ribolov, tenis, sprehodi, rekreacija v parku).Najprej smo si z vodičko protokolarnega objekta Brdo ogledalikongresni center. Ob koncu leta 2007 je bila na lokaciji nekdanjihkasarn dograjena nova palača kongresnega centra, ki je enanajsodobnejših v Sloveniji in ima okoli 9.000 m 2 uporabnihpovršin ter je bila ob zgraditvi predvsem namenjena predsedovanju<strong>Slovenije</strong> Evropski uniji. Stavba kongresnega centra, ki jevečinoma odeta v steklo, se nevsiljivo zliva z obdajajočo naravo.Izjemno transparentna arhitektura je umeščena med Zoisovopristavo in obronki gozda ter v bližino spodnjega ribnika. Avlaje opremljena z likovnimi deli, polnimi slovenskih simbolov.Tam so na stenah trije veličastni oljni panoji, ki simbolno predstavljajotri ženske like: Svobodo, Evropo in Slovenijo. V centruso štiri večje dvorane, ki so tehnično sodobno opremljene inpoimenovane po kačjih pastirjih, eni od naravnih posebnostiposestva Brdo. Publikacija o posestvu navaja zanimiv podatek,da so od tam živečih živalskih vrst še posebej privlačni številnikačji pastirji (v Evropi jih živi okrog 130 vrst), v Slovenijipa domuje kar 70 vrst teh elegantnih letalcev. V kongresnemcentru so tri dvorane imenovane po kačjih pastirjih: Grandis,Splendens, Heros, v hotelu Kokra pa dve: Elegans in Virgo.Poleg večjih dvoran je v kongresnem centru Brdo še osem delovnihsejnih sob ter dvaintrideset popolno tehnično opremljenihprostorov za delo posameznikov ali manjših skupin.Blizu kongresnega centra sta konjski hlev in hipodrom. Leta1981 so namreč zgradili kobilarno s kasaškimi konji, ki seponaša z naslovom Rejski center. Tam je danes tudi šola jahanja,slovenska konjeniška akademija in konjeniški turistični center.V hlevih je prostora za okrog 50 konj, v slikoviti okolici paje 800 metrov dolga peščena tekmovalna steza z urejenimitribunami. Vsako prvo nedeljo v septembru se na hipodromupomerijo najboljši vozniki in konji iz vse <strong>Slovenije</strong>. Poleg vzrejeameriških kasačev se rejski center ukvarja tudi z oskrbo intreningom konj zasebnih lastnikov. Center obsega dva hleva spribližno dvajsetimi konji, od tega je deset lipicancev, zravenspadata maneža in omenjeni manjši hipodrom.Po ogledu kongresnega centra in kobilarne smo se odpravilina sprehod po prekrasnem parku Brdo, ki se razteza na 72hektarih urejenih parkovnih površin. Izvedeli smo, da je v 18.stoletju posestvo z gradom pripadalo rodbini Zois. Tedaj je vparku raslo ogromno eksotičnih rastlin, sadnih dreves, obsegalje še dva drevoreda, baročni park, razgledno ploščad, zimskiin celo alpski botanični vrt. Omenjeno parkovno razkošje jekasneje zaradi pomanjkanja denarja deloma propadlo. Park jebil na novo urejen ob prenovi gradu leta 1936, drugo temeljitoprenovo je doživel po drugi svetovni vojni. Posebnost parka sobujni gozdovi z edinstveno floro in favno, ki so zaradi lepoterazglašeni za gozdove s posebnim namenom. Zapisano je, daopravljajo številne in različne funkcije gozda, med katerimi soposebej poudarjene biotska, hidrološka, klimatska, turistična,raziskovalna in lovno-gospodarska. Doslej je znano, da na tempodročju raste in živi preko 1.140 rastlinskih in 1.165 živalskihvrst. Danes v parku prevladujejo eksotične vrste dreves ingrmov, vendar so med njimi tudi številne avtohtone vrste. Zelozanimivi sta 250 let stari lipi, ki se pneta ob gradu Brdo in staohranjeni še iz Zoisovih časov. Na poti po parku smo občudovalištevilne cvetoče grme rododendrona, ki so se bohotili scvetovi raznovrstnih barv, od bele, rumene, oranžne do različnomočnih rožnatih in rdečih odtenkov. Sprehodili smo se tudimimo štirih mogočnih drevoredov. Enega od njih so v časupredsedovanja <strong>Slovenije</strong> Evropski uniji poimenovali Evropskidrevored, simbolno ga sestavljajo lipe posameznih držav Evropskeunije. Na naši poti smo občudovali tudi lični čebelnjak spanjskimi končnicami s poslikavami znanih slovenskih slikarjevin s slamo krite kozolce – toplarje.Pot nas je vodila tudi ob nekaterih jezerih in potokih. V parkuje skupaj enajst jezer, ki se napajajo iz reke Kokre, vendar nisonaravna, so zajezena. Prvi dve jezeri sta nastali že davnega leta1499 z dovoljenjem cesarja Maksimiljana, še devet so jih dogradilioziroma zajezili v 20. stoletju. Največje med njimi se ponašaz Račjim otokom, kjer je urejen prostor za različne prireditvein srečanja, še posebej je priljubljen za poročne slovesnosti.Nekatera jezera v poletnem času krasijo snežno beli lokvanjiin labodi. Občudovali smo preko jezer speljane ljubke mostičeter opazovali zrcaljenje mogočnih gozdov na jezerski površini.Posebnost dela parka blizu hipodroma in vadišča za golf jegalerija kipov: ob potoku, na travnikih, pod drevesi so posejanikipi različnih živali in ljudi. Šli smo tudi mimo koče Jezero, kjerso se leta 1991 sestajali naši politiki in snovali temelje slovenskedržave in vlade. Na zgodovinske in prelomne dogodke opozarjain spominja na sprednji strani koče pritrjena spominska tabla.Protokolarni grad Brdo, ki je najbolje vzdrževani dvorec v Sloveniji,smo obhodili in si ga ogledali od zunaj. Renesančni dvorecje dal na začetku 16. stoletja (leta 1510) postaviti goriškideželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Kasneje so nadstropnidvorec s štirimi izstopajočimi vogalnimi stolpi in vmesnimitrakti večkrat prezidali. Pogosto je tudi menjal lastnike.Sredi 18. stoletja je prešel v last baronov Zois. Od leta 1935 jebil last kraljevega namestnika, kneza Pavla Karađorđevića. Podrugi svetovni vojni je grad postal slovenska rezidenca JosipaBroza Tita.Od osamosvojitve <strong>Slovenije</strong> služi grad protokolarnim potrebamvlade Republike <strong>Slovenije</strong>. Dvorec, ki sicer ni odprt zajavnost, je opremljen s stilnim pohištvom, preprogami, knjigami,slikami in kipi. Zelo kakovostna je zbirka kipov in slik, v kateriso zastopani slikarji: Zoran Didek, France Mihelič, FranceRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>113


Zdravniki v prostem časuPavlovec, Maksim Sedej, in kiparji: Boris in Zdenko Kalin, KarelPutrih in Frančišek Smerdu.Po zanimivem ogledu posestva Brdo smo se odpeljali v Radovljico,ki slovi kot gorenjski biser in srce dežele. Radovljica seprvič omenja kot trg leta 1333, mestne pravice pa je kraj dobilob koncu 15. stoletja. V starem mestnem jedru so ohranjeni številnispomeniki meščanskega stavbarstva, ki Radovljico uvrščajomed najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem. VRadovljici se je rodil Anton Tomaž Linhart (1756–1795), prvislovenski dramatik, zgodovinopisec in oče slovenskega gledališča.Mesto je uveljavljeno tudi kot mesto kulture, razpolagas številnimi zgodovinskimi spomeniki, muzeji in drugimipomembnimi stavbami, kot so: Čebelarski muzej, Šivčeva hiša,Mestni muzej s stalno Linhartovo razstavo, bogata knjižnicaAntona Tomaža Linharta. V mestu prirejajo Festival stare glasbein številne druge kulturne prireditve.Udeleženci izleta smo obiskali zanimiv Čebelarski muzej vbaročni graščini v starem delu mesta. Po njem nas je vodila ga.Katja Praprotnik, ki je na zanimiv način predstavila bogatotradicijo slovenskega čebelarstva in omenila, da imajo čebele odprazgodovine dalje magično-religiozni pomen. O samih začetkihčebelarstva pri nas sicer ni veliko podatkov. Preden so začeliuporabljati panje, so se čebele naseljevale v gozdovih, v votlihdeblih, od koder so ljudje pobirali med, spomladi pa čebelespodbujali k rojenju. Čebelarstvo pri nas se je močno razvilo inrazmahnilo v 18. stoletju, ko je Anton Janša, ki je študiral slikarstvona Dunaju, tam obiskoval tudi Čebelarsko šolo. AntonJanša velja za ustanovitelja sodobnega slovenskega čebelarstva,ki je od tedaj in do današnjih časov uveljavljena in priljubljenakmetijska panoga. Zanimiv je podatek, da sta spadala meddajatve v srednjem veku tudi med in vosek.Od sredine 18. stoletja se začnejopojavljati panjske končnice, kislužijo kot priložnost in mesto zarazne poslikave. Poslikane panjskekončnice so zanimiv likovni fenomenslovenske ljudske kulture in vradovljiškem čebelarskem muzejujih je veliko postavljenih na ogled.Poslikave imajo velikokrat religioznovsebino, kar naj bi pomagaločebelam, da so varno našle svoj»dom«. Večkrat so poslikave tudiposvetne in humorne ter prikazujejoljudske šege in pripovedi. Enanajstarejših razstavljenih panjskihkončnic je iz leta 1758 in prikazujeMarijo z detetom. V tehniškemdelu muzeja so razstavljena najboljznačilna čebelja bivališča in čebelarskoorodje. Zanimiv muzejskieksponat je tudi panj v oblikicerkve. V biološki sobi je prikazanoživljenje in delo naše avtohtone čebele kranjske sivke, ki je zaščitenain jo kot tako tudi izvažamo. Naslednja velika zanimivostmuzeja je razstavljen panj s prozornimi steklenimi stenami inposebnim izhodom na prosto. Tako je omogočen vpogled v notranjostpanja, kjer čebele in matica živijo, izletavajo in opravljajosvoje vsakdanje aktivnosti. Danes vemo, da obstaja posebnagovorica čebel, dogovarjajo se z raznimi gibi in kretnjami. Nakoncu ogleda Čebelarskega muzeja so nam predvajali še zanimivanimirani film o čebelarstvu na Slovenskem s poudarkomna naši marljivi čebeli – kranjski sivki.Nato smo si pod vodstvom našega kolega Avguština Mencingerja,upokojenega kirurga jeseniške bolnišnice in sošolca našepredsednice Božene, ogledali staro mestno jedro Radovljice incerkev sv. Petra. Doktor Mencinger se je izkazal kot zelo predanin dobro podkovan vodič, kar nas je vse navdušilo. Takoj jebilo jasno, da ima Radovljico zelo rad, da dobro pozna pestrazgodovinska ozadja tega prelepega in starodavnega mesta. Obogledu radovljiške župnijske cerkve sv. Petra nam je povedal, daspada med ključne spomenike poznogotske cerkvene arhitekturena naših tleh. Prvotno je bila cerkev v 12. stoletju zgrajena vromanskem slogu, leta 1495 so jo temeljito prezidali in povečali.Ohranili so dolgi kor s podobo stavbarja na rebrastem svodu,katerega nastanek umeščajo v čas okoli leta 1460.Cerkev, ki je torej po prezidavi v 15. stoletju grajena v poznogotskemslogu, ima ladjo dvoranskega tipa. V notranjosti se pne visok,z gotskimi rebri in sklepniki okrašen zvezdasti angelski strop,ki se naslanja na mnogokotne stebre in je posut s čudovitimicvetnimi motivi in ornamenti. V cerkvi je shranjena tudi relikvijasvete krvi. Skozi stoletja so cerkev bogatili s številnimi freskamiin plastikami. Glavni oltar je iz leta 1713, na njem sta slika sv.Petra in kip italijanskega kiparja Angela Pozza, izdelan pa je vUdeleženci srečanja si ogledujejo obnovljeno mestno jedro Radovljice.114 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Sproščeno druženje udeležencev srečanja na terasi radovljiškega gostišča »Pri Avguštinu«.delavnici Luke Misleja iz Ljubljane. V severni, stranski ladji jeoltar z upodobitvami evangelistov, delo radovljiških rojakov izrodbine Vurnik ( Janeza, Ivana in Helene). Pri okrasju cerkve sosvoje mojstrstvo prispevali še številni kiparji: Lodovico Bombassi,Matej Goričnik, Valentin Vrbnik, Jožef Pavlin, Stane Jarm, inslikarji: Leopold Layer, Pavel Künl in Janez Šubic.Sočasno s cerkvijo se je razvijalo tudi župnišče. Enkratnopodobo mu daje arkadno dvorišče iz 16. stoletja, ki z gotskooblikovanimi nosilci in okroglimi stebriči sodi med najlepše innajstarejše tovrstne spomenike na Gorenjskem. V 15. stoletju jebila v sklopu župnišča srednjeveška pivnica, taverna, kjer so slike(minoreli) naslikane z rdečim primorskim vinom, kot so refošk,teran in kabernet. Na minorelih so upodobljeni Anton MartinSlomšek, Matija Vrtovec in dr. France Prešeren. V strelskiutrdbi – bunkerju ob župnišču, od koder so Nemci med vojnonadzorovali progo, je doktor Mencinger uredil spominsko kapelofašistični žrtvi in mučenici sveti Edith Stein, kar je gotovozelo hvalevredna in izvirna rešitev. Nekdanjo župnijsko kaščodanes uporabljajo v galerijske namene. Obnovljeno zunanjofasado krasijo številne freske. Tako župnišče kot cerkev sta bilasestavni del obrambnega pasu okoli Radovljice, o čemer pričajoostanki strelnih lin in obrambnih stolpičev.Ker je bil že čas kosila in so nas ogledi posestva Brdo inradovljiških znamenitosti kar precej utrudili, smo se odpravilina kosilo v gostišče »Pri Avguštinu«, ki leži na trgu v središčuRadovljice. Stavbo gostišča »Pri Avguštinu« je pred približnodvajsetimi leti od prejšnjih lastnikov odkupila gospa PolonaRešek - Loni, doma iz Kamne Gorice. Loni je bila zelo predanagostinskemu poklicu, saj je že v mlajših letih opravljala odgovornegostinske naloge v hotelu Park, Golf in v počitniškemdomu Agrostroja na Bledu. Zelo si je želela imeti svojo gostilno,kar se ji je uresničilo z nakupom sedanje gostinske stavbe. Zveliko vnemo se je lotila obnove. Ker je bila stavba spomeniškozaščitena, zgrajena je bila leta 1650, so se obnovitvena dela karZdravniki v prostem časuzavlekla (skupaj štiri leta), terjalaso veliko finančnih sredstev innjene energije. Gostišče je leta1998 ponovno zaživelo, stavba jezacvetela, z njo pa tudi gostilničarkaLoni, ki je bila postavna ženska,vesele narave in družabna, zaradičesar je bila zelo priljubljena. Prednekaj leti je povsem izčrpananenadoma podlegla neozdravljivibolezni. Njeno tradicijo zdaj uspešnonadaljujeta soprog Frenk in sinGrega Finžgar. V gostišču ima svojstalni sedež tudi umetniško društvo»Vir« iz Radovljice. V kletnihprostorih, ki so stari približno 360let, je velika taverna, kjer prirejajoposebne pogostitve za zaključenedružbe.Našo skupino so v gostišču Avguštin namestili na prekrasnorazgledno teraso s pogledom na Jelovico, dolino Save Bohinjke,na Babji zob in Triglav. Dobro nam je služilo tudipoznospomladansko vreme, ki je bilo lepo, z ravno pravšnjimitemperaturami, da smo okusno kosilo lahko použili na svežemgorenjskem zraku. Pred kosilom so potekale »protokolarne« aktivnosti,izmenjali smo si pozdrave in nekaj prijaznih nagovorov.Hrvaške kolege je pozdravila in nagovorila predsednica Sekcijeupokojenih zdravnikov SZD, mag. Božena Skalicky Kuhelj, kijim je izročila tudi priložnostna darila – panjske končnice inlončke slovenskega medu. Vse prisotne sta nato pozdravila šepredsednik upokojenih zdravnikov Hrvaške zdravniške zbornicedr. Drago Kremzir in predsednica upokojenih zdravnikovHrvaške zdravniške zbornice – sekcije iz Karlovca, dr. BarbaraJović. Vzdušje med srečanjem in kosilom je bilo zelo prijetno insproščeno, kot tudi že mnogokrat poprej, kadar smo se srečaliin družili slovenski in hrvaški upokojeni zdravniki, bodisi vSloveniji bodisi na Hrvaškem.Ob uspešnem zaključku srečanja sta si vidno in upravičenooddahnili predsednica naše sekcije mag. Božena Skalicky Kuheljin Vida Košmrlj Beravs, dr. med., ki sta prevzeli zahtevnovodenje in organizacijo srečanja ter vse pripeljali srečno dokonca. Ni odveč poudariti, da je uspešna organizacija takšnegasrečanja, ki se ga udeleži več kot sto ljudi, vse prej kot lahkanaloga. Ob slovesu pa smo tudi vsi drugi, »navadni« udeležencisrečanja, lahko ugotavljali, da je za nami prelep dan, ko smose ponovno družili s hrvaškimi kolegi, obiskali in spoznavalinekatere predele naše lepe domovine in jih ponosno pokazalitudi hrvaškim kolegom.Foto: Božena Skalicky KuheljRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>115


Zdravniki v prostem časuSlovensko zdravniškodruštvo v CelovcuElko BorkoV decembrski številki revije Isis smo napovedali, da bomoobjavili poročilo predsednika Slovenskega zdravniškegadruštva v Celovcu dr. Franza Wuttija na strokovnem srečanjuMedikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društvain Zdravniškega društva Maribor, 1. oktobra 2011 v Mariboru.Med drugim je povedal:»Hvala za povabilo in priložnost, da lahko na kratko predstavimdelovanje našega Slovenskega zdravniškega društva na avstrijskemKoroškem.Najprej nekaj besed o dosedanjih povezavah koroških zdravnikovs kolegi v matični državi Sloveniji. Koroški zdravnikigojimo stike s slovenskimi kolegi v matični državi že večdesetletij, saj je že moj učitelj kirurgije Franc Petek leta 1952opravil izpit iz kirurgije na univerzi v Ljubljani. Ob neki priložnostimi je osebno, še v začetku 80. let, potožil, da so mu kottujemu državljanu (Avstrijcu) pri izpitu dali le štirico namestopričakovane petice. Zanj osebno pa je to pomenilo, kot bi mudali negativno oceno.Sam sem začel nekako sredi 80. let kar redno obiskovatikirurške dneve v Ljubljani, ki so bili vedno v februarju. Vzačetku 90. let pa me je prof. Pavle Kornhauser povabil, dasem na enem od teh kirurških dnevov lahko prikazal načinin prakso kirurgije v ordinaciji splošnega zdravnika v Avstriji.Razprava po predavaju je bila zame osebno zelo zanimiva, kerse je izkazalo, da je takrat splošni zdravnik v zasebni praksi vAvstriji lahko opravljal precej več malih kirurških posegov kotv Sloveniji.Od 80. let naprej pogosteje prihajajo na študij medicine vSlovenijo tudi naši študenti. Trenutno je na študiju medicine vSloveniji, kot je meni znano, pet koroških študentk.Leta 1999 smo se začeli zdravniki na Koroškem organiziratiin 15. septembra 2000 smo ustanovili koroško Slovenskozdravniško društvo v Celovcu. V naše društvo je včlanjenihokoli 40 zdravnikov, živinozdravnikov in farmacevtov, razpolagamopa z naslovi 95 simpatizerjev, ki jim pošiljamo vabilaza udeležbo na naših strokovnih sestankih, od tega je 10živinozdravnikov, dve sta farmacevtki, ostali pa so zdravniškikolegi in kolegice.Pravzaprav je naše društvo nastalo na pobudo kolegov iz Trstain Gorice, ki so tedaj začeli hoditi na ekskurzije na Koroško.Njihov že dolgoletni predsednik je rojak dr. Rafko Dolhar,doma iz Trbiža; ta kraj je nekdaj pripadal Koroški.Strokovna srečanja pripravimo štirikrat na leto, torej vsakočetrtletje po eno. Ti sestanki so vsakokrat v drugem kraju,običajno v ta namen izberemo slovensko gostilno na južnemKoroškem. Tako tudi na ta način izražamo svojo podporo slovenskemuživlju na Koroškem. Za predavanja na teh sestankihpraviloma izberemo in naprosimo lastne, na posameznihpodročjih bolj strokovno usposobljene zdravnike, ki morajoseveda uporabljati slovensko terminologijo. To je za predavateljegotovo do določene mere zahtevno, saj smo skoraj vsi študiralina avstrijskih univerzah, torej le v nemškem jeziku. Predavali paso tudi kolegi iz Ljubljane, tako sta bila med predavatelji npr.dermatolog prof. dr. Aleksej Kansky, transfuziologinja prof. dr.Ljerka Glonar in drugi.Strokovnih srečanj s predavanji se običajno udeleži kakih 20(18–25) kolegov. Za sponzorje naših srečanj skušamo pridobitiin izberemo kako farmacevtsko podjetje. Avstrijska <strong>zbornica</strong>priznava vsa naša predavajanja kot stalno podiplomskoizobraževanje in v ta namen vsak udeleženec pridobi 2 kreditnitočki.Čeprav skupina slovenskih zdravniko ni tako majhna, pase vendar še nismo odločili, da bi kandidirali pri volitvah vKoroško zdravniško zbornico kot samostojna slovenska lista.Morda tudi zaradi tega, ker po drugi strani posamezni našičlani kandidirajo na različnih zdravniških listah, ki so nemške.V Koroško zdravniško zbornico pa nismo vključeni kot društvo,temveč kot posamezni zdravniki, saj je v Avstriji članstvo vzdravniški zbornici obvezno.«Dr. Franz Wutti med predavanjem na sestanku v Mariboru. Vozadju prof. dr. Viljem Brumec in prof. Elko Borko.116 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Prednovoletni DunajTomaž RottZdravniki v prostem časuRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>117


Zdravniki v prostem času30-letnica zdravniškegateka na RožnikBojan KnapZ razvojem tehnološke revolucije so se ljudje civilizacijskorešili mukotrpnega vsakodnevnega telesnega napora in tudizato je vzniknila potreba po redni in prostovoljni telesnivadbi. Tek kot ena od manifestacij navdušenja nad življenjemje dostopen vsakomur, ki se odloči, da bo krepil telo in duha.Od leta 1982 so tudi slovenski zdravniki želeli z lastnimzgledom pokazati pomen teka za zdravje in tako se je drugosoboto v oktobru zgodil tradicionalni zdravniški tek na Rožnikna klasični progi (7670 m za moške in 6000 m za ženske).Pred tridesetimi leti, daljnega leta 1982, je bil to eden prvihrekreativnih tekov v takratni Jugoslaviji in pobudniki tekasi takrat niso predstavljali, na kako plodna tla bodo padlanjihova začetna prizadevanja.Prim. Andrej Guček, v mladosti alpski smučar, kasneje odličensmučarski tekač, je bil skupaj s prim. Matjažem Vrtovcem eden odpobudnikov teka pri nas. Organizacijske zadolžitve je takoj prevzelakademik prof. dr. Matija Horvat, ki je bil četrt stoletja neumorniduhovni in siceršnji vodja organizacijskega odbora zdravniškegateka. Matija Horvat je že takrat v teku videl širše razsežnosti vplivaredne telesne dejavnosti na telesno in duševno zdravje.Tekaška proga na Rožnik, ki niti metra ne poteka vodoravno,temveč se blago do zmerno vzpenja ali spušča, nikoli ni bilamnožično obiskana in tudi zadnja leta se klub razmahu teka vSloveniji ne moremo pohvaliti z množično udeležbo na zdravniškemteku na Rožnik. V času vsesplošnega pomanjkanja časapomeni udeležba na zdravniškem teku tudi soočenje s svojimibremeni življenja, težo let, posledicami nočnega dela in sprekomernim stresom zdravnikov, ki delajo v klinični medicini.Vendar udeležba na teku pomeni tudi srečanje starih prijateljev,ki se po teku zberejo v Pivovarni Union, kjer nas kroničnipokrovitelj Pivovarna Union pogosti s hrano in pijačo. Vsa letanas podpira tudi farmacevtska industrija, da tekače obdarujemos praktičnimi nagradami. Sodniški ekipi, ki skrbi za regularnosttekmovanja, že trideset let poveljuje atletski sodnik in gospodZvone Majcen. Vsa leta smo organizatorji skrbeli tudi zaizvedbo predavanj iz tematike športne medicine in običajno jepredavanju sledila živahna razprava.Letos je bilo ob tridesetletnem jubileju teka še posebej slovesno.Organizacijski odbor zdravniškega teka na Rožnik je odlikovalizjemne posameznike, ki so zaznamovali zdravniški tek naRožnik. Prof. dr. Dušan Štajer je prejel spominsko darilo zapomoč pri organizaciji teka. Fiziolog prof. dr. Vito Starc je dobilpriznanje za udeležbo na 29 tekih, medtem ko je akademik MatijaHorvat prejel priznanje in darilo za uspešno organizacijo inizvedbo prvih petindvajset let teka na Rožnik.Prof. dr. Matija Horvat in doc. dr. Bojan Knap.Klub relativno nepomembni dejavnosti, ki jo sicer predstavlja tek,je dobra telesna pripravljenost dobrodošla za katerokoli delo inprecej prispeva k zdravju in kakovosti življenja ob minimalnemčasovnem vložku. Akademik Matija Horvat je v predavanju obtridesetletnici teka predstavil preteklost, sedanjost in prihodnostzdravniškega teka na Rožnik in predvsem poudaril pomentradicije, ki veleva mlajšim rodovom, da se nadaljuje poslanstvozdravnikov tekačev, da tudi z lastnim zgledom pokažemo temeljnosporočilo zdravniškega teka na Rožnik: Gibanje je zdravje.118 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


Camino – s kolesom v KomposteloPavle KošorokZadnja leta postaja Camino izziv za mnoge. Že Prešerenje pisal o tem romanju. Tudi zame je postal cilj, kjer sem sehotel preizkusiti. Pred leti sem se odločil za organiziranoturistično ponudbo, kjer smo določene odseke poti prepešačili.Bil sem navdušen, tako da sem ves čas razmišljal, kakoizpeljati pot v celoti. Pešačenje je najbolj pristna preizkušnja,ki pa zahteva vsaj mesec dni časa. Na to pot se ljudje podajajokot pešci, konjeniki ali kolesarji. Kolesarski podvig se mi jezdel uresničljiv, zato sem se pridružil skupini, ki je obljubljala,da takšno odpravo izpelje. Prvič je bilo videti, da bi bilo tomožno lansko leto, vendar so nam zaradi okrogle obletnice inpredvidene množice romarjev to odsvetovali. Lansko kolesarjenjeod Soluna do Troje in nato do Carigrada je bilo zatopreizkušnja, ali bomo izpeljali tudi Camino.Letos je torej šlo zares. Tudi priprave so bile resne in tako smose v drugi polovici avgusta odpeljali na pot. Izposojena prikolica»Kolesarskega kluba Krka« je bila polna koles. Več kot polovicaje bila novih, kupljenih z velikim upanjem, da bo pritiskanje napedala malo lažje.Prvi dan smo prespali ob prihodu v Francijo. Zvečer smo seustavili pod Pireneji, v Lurdu, kjer smo srečali dva avtobusaslovenskih otrok s posebnimi potrebami, ki so jih spremljaliprostovoljci gibanja »Vera in luč«. Videti je bilo, da je to zanjedragocen dogodek, ki se ga bodo verjetno še dolgo spominjali.Za nas se je začelo zares takoj drugo jutro, ko smo se odpravilina vrh Pirenejev do prelazaSumport, kjer gorsko verigo prečkaena od poti Camina, ki pelje izTuluza – via Tolosana. Ob prvemspustu in velikih hitrostih smo bilivsi navdušeni, manj pa kasneje, kosmo prišli do ravnine, kjer nas jeujela huda vročina. Majhno razočaranjesmo doživeli, ker prvo nočnismo dobili prenočišča v gostiščuza romarje, smo pa preizkusili našeskavtske sposobnosti v kampu obumetnem jezeru, kjer smo se z veseljemokopali. Naslednja ključnapostaja, kjer se združita dve potiCamina – via Tolosana in Caminofrancais, je staro mesto Puente laReina s tisoč let starim mostom,ki je bil zgrajen za romarje in je šedanes ugledna gradbena mojstrovina.Navadili smo se na to, da sobili z nami vsi prijazni. Domačinise zavedajo, da so tudi številni preprostipopotniki lahko priložnostZdravniki v prostem časuza zaslužek, če jih je veliko. In popotnikov na Caminu je zaresveliko: pešcev, kolesarjev in jezdecev na konjih. Konjenik središpanske pokrajine te nehote spomni na Don Kihota in zgodbe,ki so se pletle ob njem. Tudi nekaj takih »jahajočih vitezov«smo srečali.Razen prve noči, ko smo morali improvizirati, smo na vsej potivedno dobili prenočišče. Namestitve so bile vedno čiste, urejene,nikoli se nismo pritoževali zaradi hrupa. Vsi so upoštevali hišnired. Zjutraj še v mraku so prvi odhajali pešci, kolesarji smo ponavadi pritisnili na pedala okrog 8. ure. Vedno smo bili zeloveseli, ko nas je na vrhu kakega vzpona pričakala naša logistikaz vodo in kako energijsko ploščico. Španska pokrajina na poti jezelo razgibana, od hribovitih predelov Pirenejev, mimo Pamplone,kjer se mladeniči postavljajo na teku z biki ob prazniku sv.Fermina, do vinorodne pokrajine Rioja smo kolesarili navzgorin navzdol. Znameniti samostan, kjer iz zidu vinske kleti molitapipici za vodo in vino, smo zamudili za pet minut in se moraliodžejati samo z vodo. Vendar zaradi tega nismo bili nič žalostni.Nadaljevali smo naprej v smeri Belgorada in Santa Dominga dela Calzada. V vsakem kraju »prodajajo« druge zgodbe in skušajozadržati popotnike. V Španiji je povsod videti veliko lepega.Zgodba sv. Jakoba je povezala ljudi za obrambo pred prodoromArabcev. Apostol Jakob je Kristusovo naročilo »pojdite do krajazemlje« vzel zares in se podal do španske atlantske obale. Koje bil kasneje mučen in umorjen, so njegovo truplo prenesli vdeželo, kjer je oznanjal evangelij. Pokopali so ga v cerkvici, kiZ leve: Alenka Drobnič, Pavle Košorok in Marinka Drobnič Košorok.Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>119


Zdravniki v prostem časuje bila kasneje ob arabskih vdorih porušena. Tako je bilo mestonjegovega spomina izgubljeno. Ko je bila stiska ljudi najhujša,so zagledali pomoč, ki jim je vlila novih moči. Zvezda nadpokrajino je pokazala na mesto, kjer je bil pokopan apostol.Njegov grob so v resnici našli v ruševinah cerkve in ta krajpoimenovali »Zvezdno polje – Campo di Stella«. Naselje, ki jezraslo na tem mestu, pa je dobilo ime Compostella. Čudežnoodkritje je spodbudilo množično romanje na apostolov grob.Pomembno je bilo, da apostolov spomin počastijo tudi največjiimenitniki. Ti so prinašali bogate darove. Zaradi pomembnihobiskovalcev je bilo treba pot zavarovati. Tako so mesta ob potipostajala utrjena in bogata. Nastala je obrambna linija predprodorom Arabcev, ki je ti niso nikoli več premagali. Tudi vslovenski literaturi imamo spomin na to v Prešernovi pesmiin v opisu potovanja Hermana, celjskega grofa, ki je potoval zvelikim spremstvom na konjih in prispeval bogate darove, zakar je prejel zelo cenjeno odlikovanje »zlate luske«.Namesto konj smo mi vsak dan osedlali naša kolesa in sepotili pod čeladami. Ko smo prešli veliko ravnino – Mezeto,smo občudovali bogata mesta, kjer se je prepletala evropskain mavrska umetnost. Katedrale v Burgosu in Leonu so videtivečne, vendar jih kljub temu grize zob časa. Odkar je Španijav Evropski uniji, se povsod vidi kako popravljajo umetniškadela in skrbijo za kulturno dediščino. Z evropskimi sredstvi soposodobili ceste, v smeri proti Galiciji pa so nas na vseh vrhovihpozdravljali novodobni mlini na veter – vetrne elektrarne. Napoti proti prelazu smo v slabem vremenu zgrešili najvišjo točkopoti Cruz de Fer, kjer bi morali odložiti naše skrbi in težave vobliki kamenčkov, ki smo jih simbolično vozili s seboj od doma.Ostali so nam za spomin in opomin, da se bomo kljub romanjuše vedno srečevali s težavami. Ob spustu v Galicijo smo v Ponferatiobstali osupli pred templjarskim gradom, ki so ga, odkarsem prvič pešačil mimo, do danes že temeljito obnovili.Zadnji veliki vzpon je bil prelaz Cebreiro, kjer nas je pričakalaobnovljena stara keltska vas. Galicija je namreč keltska dežela,ki še vedno neguje staro glasbo in tudi igranje na dude. Od tudo Santiaga ni več daleč. Tudi število popotnikov je tu večje, sajuradno velja, da si pravi romar, ki dobi potrdilo, če prepešačišsto kilometrov ali jih prekolesariš dvesto. Mnogi zato pot začnejošele v Galiciji. Kljub temu doživijo veliko lepega. Ob enemzadnjih prenočevanj smo v gostišču morali poizkusiti hobotnico– polpo, večkrat pa smo v hudi žeji popili cerveso – španskopivo. Imeli smo srečo, da nas je Santiago pričakal v soncu, karje menda kar redko. V cerkvi smo obiskali in počastili slavnegasvetnika in se zahvalili, da smo srečno prestali pot. Škoda le, dasmo na cilj prispeli sredi tedna, ko pri romarski maši ni na sporedublagoslov z veliko kadilnico – butafumero, ki so jo včasihzaradi prepotenih in verjetno smrdečih romarjev bogato naložiliin je po vsej cerkvi zadišalo po kadilu.Naslednji dan je sledila še pot na Finis terrae, skalnate atlantskeobale, kjer so nekdanji romarji slekli svoja stara oblačilain postali novi ljudje. Še danes novodobni popotniki odlagajosvoje popotne palice, majice, izhojene čevlje in nogavice in jihpo običaju zažgejo. V vsem tem je veliko simbolike. Na skalahso vzidane spominske plošče romarjev iz Amerike, ki takoopozarjajo, da so vendarle že bili, čeprav se je za tedanje ljuditukaj svet končal.Naša kolesa smo spet zložili na prikolico in se pričeli vračatipo Caminu del Norte, se ustavili v Gugenheinmovem muzejuv Bilbau, skočili še v srednjeveško mesto Carcasson in zadnjičprenočili v Nici. Zjutraj smo se obupani soočili s kruto resnico,da koles, s katerimi smo v potu svojega obraza prekolesarilinaših 1.000 kilometrov, ni več. Pravzaprav smo imeli srečo, dasmo jih lahko prekolesarili, saj bi se lahko zgodilo, da bi nam jihukradli že na začetku.Še tako dolga pot se enkrat konča, treba je samo storiti prvikorak in pričeti!»Au«-foristična tinkturaKratki aforizmi v beli halji zgeografskim poreklomJanez TomažičSedaj je jasno, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Petelin! Ker tudi petelini nosijo jajca, ne samo kure.Dvojno slepi preizkus pomeni, če ortoped in kirurg skupaj rešujeta EKG.Sildenafil, vardenafil in tadalafil so filogenetsko gledano filanotropofili.Ni več daleč, ko se bo potrebno kolonizirati z MRSA/ESBL, da boš lahko sprejet v bolnišnico.Star zdravnik misli natanko tako kot mlad zdravnik, le da bolj počasi, ker ima veliko izkušenj.120 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


»Nehvaležen bolnik imaneustreznega zdravnika.«Zavodnik(Anton Mesec)Tako je nevrolog, oziroma še celo nevropsihiater, prof. dr. AntonMesec duhovito označil eno najpogostejših dejavnosti zdravnikov– samozdravljenje. V nasprotju s splošnim mišljenjem medlaiki, zdravniki nismo imuni za zdravstvene tegobe, če že nerečem bolezni. Brez izjeme vsi začnemo s samozdravljenjem, neglede na vrsto tegobe, ki nas je napadla. To pomeni, da se – brezizjeme – lotimo zdravljenja tudi tistih stanj, o katerih smo senazadnje učili na fakulteti pred desetimi, dvajsetimi ali tridesetimileti. Seveda se zdravimo v skladu s tedanjim znanjem.Čeprav se vsi dobro zavedamo silnega napredka v diagnostikiin terapiji na svojem področju, pa imamo skotom za napredekna drugih področjih medicine. Le pravilu medicus curat, naturasanat se imamo zahvaliti, da se večina samozdravljenja dobrokonča. Opravičilo za takšno ravnanje je uniformno: »Le zakajbi s takšno malenkostjo obremenjeval kolega?« Lep izgovor,a praviloma gre za disimulacijo, nekritično zanemarjanje zazdravje potencialne nevarnosti. Številne anekdote krožijo o tem,kako so sicer izredno skrbni zdravniki, katerih otroci so tožili obolečinah, samo zamahnili z roko in svetovali, celo ukazali, večgibanja. No, nato pa so bili isti otroci operirani zaradi apendicitisaali pa prejeli mavec. Mislim, da gre za zanikanje težav prisvojcih zaradi podzavestnega strahu, da bi se jim zgodilo kajhudega.Zdravniki smo pri samozdravljenju neustrezni zdravniki, ker(podzavestno) ne prepoznamo očitnih simptomov in znakovbolezni, poškodbe. Praviloma to velja tudi za naše svojce. Hkratipa smo nehvaležni bolniki, saj si zdravniki ne znamo priznati,da nahod traja tudi pri nas teden dni in ne dva dni, kot bi si nesamo želeli, temveč glede na lastno znanje in zdravljenje (pravilomaskregano z vsako logiko) tudi pričakujemo.Huje pa je, če gre za kakšno hujšo tegobo oziroma bolezen.Tedaj jo praviloma prepoznajo svojci in dobesedno prisilijozdravnika, da postane bolnik in se v takšni vlogi zateče vzdravstveno ustanovo. Ni ga zdravnika, ki bi odklonil pomočzdravniku, a ob tem začuti pravi srh, saj ve, da smo vsi zdravnikigrozno nemogoči bolniki. Ne znamo podati anamneze, ne dabi ob tem navedli svojo interpretacijo simptomov. Celo več,poudarimo sicer nepomembne simptome, ki se skladajo z našo»idejo« o lastni bolezni, in popolnoma zanemarimo simptome,ki so morda še bolj pomembni, a se ne skladajo z zgodbo, kismo si jo ustvarili v glavi. Ideje so praviloma napačne, včasihRevija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>121


Zavodnikprav bizarne, a jih vseeno vsiljujemo in tako otežujemodelo kolegom, ki nam skušajo pomagati.Tipično za zdravnike v vlogi bolnikov je, da• ne poslušamo, temveč sami govorimo, kaj nam je inkako se moramo zdraviti,• ne upoštevamo navodil lečečega zdravnika,• želimo neustrezne preiskave,• zdravila jemljemo samovoljno, praviloma nepravilno,• negiramo ali pretiravamo o učinkih zdravil.Zdravniku, ki zdravikolega, ni lahkoSoočiti se mora z vsemi navedenimi problemi prijemanju anamneze, vljudno, a odločno voditi takodiagnostični postopek kakor tudi zdravljenje. Priznatimoram, da imam sam s tem velike težave. Zaradimedsebojnega spoštovanje drugače gledam na bolnika,ki je sicer moj kolega. Namesto odločnega vodenjazdravljenja, kakor pri drugih bolnikih, se hitro ujamem,da igram vlogo svetovalca. Zavzamem nekakovlogo konziliarnega nevrologa, ki svetuje kolegu zanjegovega bolnika, čeprav sem pravzprav jaz njegovzdravnik. Celo več, bolj bizarne so ideje mojegabolnika – zdravnika, bolj podrejenega se počutim, sajse bojim, da bi ga z drugačnim načinom užalil. Žal sotako zdravniki kot bolniki v večji nevarnosti, da jihnepravilno zdravimo, da iz kolegialnosti preskočimokakšno sicer neprijetno preiskavo ali, še bolj pogosto,jih izpostavljamo nepotrebnim preiskavam. Ko semsvoj čas zdravil kolega, ki ga je pripeljala žena zaraditežav z govorom, sem naredil kar lepo število napak:površna anamneza je vodila k takojšnji slikovnipreiskavi možganov itd. Skratka, vse sem zamočil žena začetku. Ko se je izkazalo, da je dizartrija posledicaprevelike količine zdravil, pa sem v sebi bil hud notranjiboj, ali naj pokličem psihiatra in ga izpostavim stigmipsihiatričnega zdravljenja, ali pa že ab ovo zatremvsako takšno misel. Bolj na srečo kot po pameti semse odločil, da pokličem psihiatra, katerega nasveta nebom nikoli pozabil: »Ravnajte tako, kot pri vsakemdrugem bolniku.« Pa ni tako lahko. Še vedno ne vem,kako naj reagiram, če pri kolegu zaznam odvisnost,znake depresije, psihoze, demence. Iz izkušenj vem,da so lahko opozorila bolniku in njegovim kolegomnapačno razumljena in sem tako vso situacijo samo šeposlabšal.Le še nekaj besed o zdravnikih, ki imajo kroničnobolezen. Po mojih izkušnjah so to najbolj discipliniranibolniki. Verjetno zato, ker so sprejeli bolezen kotnujno zlo in skušajo živeti z njo. Opazil sem, da sovsi izredno motivirani za delo in jih je treba, zlasti čegre za kognitivne motnje, npr. po pretresu možganov,skoraj s silo zadrževati na bolniškem dopustu. Zdravnikinikoli ne želijo, da bi njihovi bolniki vedeli, da sobolni. To je sicer lepo, a hkrati vodi v preobremenitev.Naj zaključim z vprašanjem, ali zdravniki potrebujemozdravnika? Da, tako kot vsakdo, smo izpostavljenizdravstvenim tegobam (sedaj sem se zalotil, danamesto poškodbe, bolezni uporabljam besedo tegoba– očitna nojevska politika zdravnika kot bolnika!).Celo več, fizične in predvsem psihične obremenitveso v našem poklicu nadpovprečne, a jih skušamominimalizirati. Ni čudno, da prihaja do izgorelosti.Naj omenim še delovne razmere, ki se sčasoma zgoljslabšajo (vedno večje število bolnikov, katerih zahtevein pričakovanja so v duhu »pravic« vedno večje in vpopolnem nasprotju z zahtevami naših »gospodarjevnašega časa in dela«, da zmanjšamo stroške in čakalnedobe na »džabe«) in vodijo v kroničen distres. Zatosem tudi z veseljem pozdravil telefonsko svetovanjezdravnikom, ki ga je organizirala <strong>zbornica</strong>, a semtako ignorantski, da številke nimam v svojem mobiju.Upam, da jo bom našel, če jo bom rabil.Epilog: Ravnokar sem našel na pisalni mizi vabilo nasistematski pregled, katerega datum sem že zamudil.Tipično!Anton GradNadgradnja intranetnega portala Zdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>V želji, da vam ponudimo najbolj kakovostne in aktualneinformacije ter omogočimo čim bolj kakovostno izvedbo storitev,smo se na Zdravniški zbornici <strong>Slovenije</strong> lotili projekta»Splet«, katerega cilj je vzpostavitev sodobnega intranetnegain internetnega portala.Tako smo vzpostavili tudi povezavo s podatkovnimi bazamizbornice in vam tako preko spletnega portala omogočilidostop do večine informacij, ki jih o članstvu vodimo, kot sonpr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev,zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Nekatere podatkelahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki« (nadesni strani).Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime ingeslo, ki ste ga prejeli po pošti. V primeru, da ste ju založili, seobrnite na Milana Kokalja (milan.kokalj@zzs-mcs.si), ki vambo kreiral novo geslo.122 Revija <strong>ISIS</strong> - <strong>Januar</strong> <strong>2012</strong>


The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The taxis included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8800 copies. Postage for the Journal Isispaid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris,the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended allover the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III fromthe XX th dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. D.gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.siThe vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Rafael Ponikvar, M. D., Ph. D.The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting DepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is anindependent professional organisation ofmedical doctors and dentists. Membershipis an honour and obligation for all thosethat work as physicians or dentists inSlovenia and have a direct contact with thepatients.The Medical Chamber of Sloveniaprotects and represents the interests of themedical profession, and helps to ensure thecorrect behaviour of doctors and upholdtheir reputation by:Having and issuing a Code of MedicalEthics, monitoring the behaviour ofdoctors and administering any measuresnecessary for violations of the Code.Maintaining a register of members andissuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doctors‘licences for independent work.Participating in the development of theundergraduate education programme fordoctors.Managing (planning, monitoring andsupervising) the secondments of the twoyear compulsory postgraduate training inhospitals; secondments for specialisations;other postgraduate professional training,and examination.Organising professional seminars, meetingsand other types of professional medicaldevelopment.The professional auditing and appraisal ofeach doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in healthcare issues.Determining doctors‘ fees andThe Medical ChamberOf SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamberfor the Carniola Province. The MedicalChamber of Slovenia was subsequentlyfounded in 1992.participating in agreeing the prices ofhealth care services.Representing the interests of doctors indetermining contracts with the Institute ofHealth Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collectivecontracts, and agreeing them on behalfof private doctors as employees, therebymanaging the value of medical professional‘salaries.Providing legal assistance and advice tomembers on insurance against medicalcompensation claims.Maintaining a Welfare Fund to helpmembers and their families.Monitoring the demand for doctors andhelping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locumsduring their absence.Publishing activities, editing activities;issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications.Encouraging co-operation between membersand arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and socialactivities of members; organising thecultural, sporting and other social eventsand activities.Monitoring alternative methods oftreatment.Deterring prohibited and unacceptablemedical practices.Providing a free permanent consultingservice to members.Undertaking other tasks pursuant to legalregulations and the statute.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!