12. Å¡tevilka glasila Carina.si - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.gov.si

12. Å¡tevilka glasila Carina.si - Carinska uprava Republike Slovenije

[IZ ZGODOVINE]Carina na mejnem prehodu HolmecOd mitnice v 12. stoletju do Evropske unije leta 2004ZačetkiZačetki carinske službe na Koroškemsegajo daleč v zgodovino, v leto 1185,ko je imel Dravograd pravico do mitnice,kar pomeni, da je že takrat obstajalaobmejna carinarnica. Leta1543 je dobil trg Dravograd pravicodo glavnega skladišča za sol, zato jebil tu ustanovljen carinski urad.Po 1. svetovni vojniLeta 1919 je bila v takratni KraljeviniSrbov, Hrvatov in Slovencev ustanovljenaCarinarnica Dravograd z izpostavamaVič in Holmec. Svojo stavboNa Meži 4 je carinarnica dobila leta1934, kjer je bil njen sedež do leta1980. Ta stavba stoji še danes.Takoj po osvoboditvi leta 1945 je vprostorih starega prehoda začela delovatitudi Carinarnica Dravograd innjen prvi upravnik je bil prav FranjoTertinek. Na mejnih prehodih so delaličlani KNOJ-a. Značilni so bili carinskistražarji oziroma tako imenovani»financarji«, ki so veliko delali poterenu. Kontrolirali so za tisti čas zelopomembne zadeve, kot so bili alkohol,vžigalniki (kamenčki), tobak … Kerje takrat mejo prestopilo zelo malo potnikovna dan, zgolj eden ali dva, ječlan KNOJ-a pripeljal vsakega posebejz meje do carinskega stražarja vCarinarnici Dravograd.Carinski predpisi so bili usmerjeni kobnovi gospodarstva in od vojne porušenedržave. Blago za potrebe državein gospodarstva so lahko brezMed obema svetovnima vojnama jebil temelj takratnega carinskega sistemaCarinski zakonik KraljevineSrbije iz leta 1899. Poleg tega se jeuporabljala še takratna carinska tarifa.Carinsko delo so v tem času opravljalicarinik in carinski stražniki.Zadnji upravnik Carinarnice Dravogradv tem obdobju je bil Franjo Tertinek.Po 2. svetovni vojniDravograd okrog leta 1930. Carinarnica, ki stoji še danes, je obkrožena z rdečobarvo.Foto: arhiv CU DravogradPogled na Dravograd danes.Foto: Drago DelopstCARINA.SI | 5


[IZ ZGODOVINE] > > > >carine uvažali le registrirani uvozniki.Občanom in neregistriranim uvoznikomje država zaračunavala carino(izjema so bile stvari za osebne potrebepotnikov in predmeti dvolastnikov).Leta 1952 je bil kot poseben instrumentza obračunavanje razlike v cenahna domačem in tujem trgu uvedensistem uvoznih in izvoznih koeficientov.Leta 1959 je bil sprejetnov carinski zakon, ki je v postopekpri potnikih na mejnem prehoduuvedel pojem osebnega pregleda.V tem obdobju je bil prepovedanuvoz osebnih avtomobilov, različnihelektronskih naprav in bele tehnike,vse z namenom zaščite domačegagospodarstva. Število potnikov jebilo majhno. V šestdesetih letih prejšnjegastoletja je Holmec na dan prestopilood 150 do 200 potnikov, vozilpa precej manj, kakšnih 40 dnevno.Od vseh potnikov so tuji potnikipredstavljali sorazmerno majhendelež, po današnjih ocenah manj kot10 %. Nekaj potnikov je mejo vsakdan prestopilo tudi z vlakom, saj jeprek mejnega prehoda Holmec teklaproga proti Pliberku v sosednji Avstriji.Carinska izpostava na Prevaljahje bila določena za železniškimejni prehod. Carinske formalnostina vlaku so sprva opravljali carinikis Prevalj. Tam so sedli na vlak, domeje opravili formalnosti, počakalina vlak, ki se je vračal, in se vrnilina Prevalje. Kasneje so to delo opravljalicariniki mejne izpostave Holmec.Kot zanimivost velja omeniti, da ječez slovensko ozemlje tukaj na Koroškemkar nekaj let (od leta 1954do leta 1961) vozil avstrijski vlak nasvoji redni progi. Zaradi slabih prometnihpovezav je na poti od Lavamündado Pliberka naredil ovinekprek Dravograda, Raven, Prevalj inna Holmcu ponovno vstopil v Av-Na Holmcu v šestdesetih letih 20. stoletja.Foto: arhiv CU DravogradNova stavba na prehodu je zrasla v prvi polovici 70. let prejšnjega stoletja.Foto: arhiv CU DravogradŠtetje dnevnega izkupička v jugoslovanskih dinarjih in nemških markah.Foto: arhiv CU Dravograd6 | CARINA.SI


[IZ ZGODOVINE]strijo. Seveda so s tem vlakom imeliopravka tudi naši cariniki, ki so vanjvstopili na mejnem prehodu Vič, naHolmcu pa izstopili.Število potnikov se je z leti povečevalo,celo do 500 na dan, povečevalse je tudi ostali promet. Na predlogtakratne Zvezne carinske uprave jebil leta 1970 sprejet Zakon o financiranjuprograma modernizacije carinskeslužbe za obdobje 1970 do 1974.V okviru tega programa je bil zgrajennov objekt na mejnem prehodu Holmec.To je bil lep, predvsem pa sodobenobjekt, ki je žal v celoti pogorelleta 1991 v vojni za Slovenijo. Takratje bilo uničenega tudi veliko arhivskegagradiva. Takoj po vojni jebil zgrajen nov mejni prehod, še večjiin še lepši od prejšnjega.Po letu 1991V samostojni Sloveniji se je promet namejnem prehodu povečeval in Holmecse je v tem času lahko že enakovrednoprimerjal z Vičem, ki je bil v preteklostipo obsegu prometa vedno v prednosti.Carinska služba je svoje delona tem prehodu opravljala do polnoči30. aprila 2004. Z vstopom Slovenijev EU so se cariniki umaknili z mejnihprehodov z Avstrijo, tudi s Holmca. Toni bilo preprosto, saj so cariniki tukajpreživeli veliko let, živeli s krajem inz ljudmi ob meji.DanesVerjetno tudi policistom ob ukinitvinotranje meje z Avstrijo in vzpostavitvischengenske meje na meji s Hrvaškoni bilo lahko. Za oboje, policistein carinike, je bil mejni prehod nekajsamoumevnega, tu so opravljali svojedelo in delovali v interesu države. Nate čase so ostali le spomini.Z umikom z mejnih prehodov pa secarinska služba ni poslovila od okolja,v katerem je delovala. Pojavileso se namreč nove naloge (trošarine,okoljske dajatve). Carinski postopkiso nekoliko spremenjeni, prilagojenidanašnjemu času in ustrezno posodobljeni.Še vedno pa ostaja naloga carineskrb za pravilno izvajanje predpisov,za katere smo pristojni, podporagospodarstvu in varovanje interesovdržave. Ta država je bila v časihJugoslavija, kasneje Slovenija in zdajtudi Evropska unija.Igor Švarc, CU DravogradMed predmeti, ki so jih cariniki zasegli na Holmcu, so bili tudi avtoradii in zvočniki.Foto: arhiv CU DravogradCARINA.SI | 7


[IZ STROKE] > > > >Delo skupine za uvrščanje blagav Carinskem uradu BrežiceUvrščanje blagav kombiniranonomenklaturo zahtevaodlično poznavanjenaravoslovno-tehničnihznanosti: agroživilstva,tekstila, metalurgije,tehničnih področij, polegtega pa še dobršno merosplošne razgledanosti.V carinski službi delamo ljudje z različnimipoklici in izkušnjami. Delo jezelo zahtevno, saj se je obseg opravilpo vstopu Slovenije v Evropsko sku-pnost močno povečal. Čeprav živimov dobi računalništva, sistemi zahtevajood nas mnogo različnih administrativnihopravil, tako da primanjkuječasa za poglobljeno strokovnodelo.Že vsebina posameznega člena carinskezakonodaje zajema določeno področjedela in zelo pomembno je, daso vsa opravila, ki jih izvajamo, skladnas predpisi, kar terja od nas dobrovsebinsko poznavanje zakonov. Sestavljanjevse zahtevnejših zapisnikov,predlogov o prekrških, izvedenskihmnenj, mnenj o uvrstitvi blagaitd. zahteva, da smo tudi pravno podkovani.Ker gre za objavo v internem glasiluCarina.si in ne v strokovni publikaciji,ki jo zelo pogrešam (to omenjamv razmislek, saj smo jo včasihže imeli), bo tudi moj prispevek boljsplošne narave, s poudarkom na uvrščanjublaga v kombinirano nomenklaturo,tako da se že vnaprej opravičujemvsem tistim, ki mi bodo mordaočitali, da je prispevek presplošen.Pri uvrščanju blaga v kombiniranonomenklaturo se srečamo z blagom,ki zahteva poznavanje naravoslovno-tehničnihznanosti, tako agroživilstva,tekstila, metalurgije in tehničnihpodročij, poleg tega pa še splošnorazgledanost s področja blagoznanstva,zato na tem mestu poudarjam,da naše delo nikakor ni primerljivo zmnenjem širše javnosti, ki poklic carinikaprimerja kar z občinskim redarjemin podobnimi poklici.DELOVANJE SKUPINE ZA UVRŠČ ANJESKUPINA ZA UVRŠČ ANJE BLAGA V KNCT PRI CU BREŽICEPODROČ JA DELOVANJAInterna izobraževanjaPomoč pri uvrščanjupred izdajo dovoljenjza poenostavitevIzdelava mnenj ouvrstitvi blaga prikaterem so bilibili vzeti vzorciza analizoEvidentiranje napak priuvrščanju blaga:-opozorila GCU-opozorila OKZ-drugoSistematično urejanjepodročja vzorčenjablaga po prejemustrok. mnenj GCUPomoč pri izdelaviodločbpri sukcesivnemuvozuinizvozublagaPomoč oddelkuza UPizvedenskamnenjaObvezna prilogazapisniku o vzetihvzorcih od 73. pogl.daljePodatki za analizospomočjopregledovalnikovna intranetu.Inf. sistem:analitikaMesečne evidence inpreglednica izvajanjaoperativnih nalog poprejemu str. mn. GCU8 | CARINA.SI


[IZ STROKE]KDAJ SE ODLOČ AMO ZA PRIDOBITEV MNENJA SKUPINEPRAKSAUsmeritvekontrolorjaPrimer:Plinskainstalacijaza vgradnovmotornavozila847989 97 9010 tar. oznakPRIKAZ OPRAVIL INŠPEKTORJA ZA PRIDOBITEV MNENJASKUPINAZAUVRŠČ ANJE BLAGA V KNCT PRI CU ZA BREŽICE• PRAKSAPredlog skupineZa uvrščanjeKotel zaelektričnigrelnik vode7310ali 8516IZVRŠI DOKUMENTARNO KONTROLO IN FIZIČ NI PREGLED BLAGAIZDELEK-BLAGO FOTOGRAFIRA V TRENUTKU CARINJENJA IN IZVRŠIPRENOS SLIKE V MAPO BLAGOVNA – “SLIKE” (V PRIMERU MOŽNOSTIODVZAME VZOREC BLAGA),PREVERI OBVEZUJOČ E UREDBE, ZTI, STROK. MNENJA LABORATORIJA GCU,LASTNO BAZO PODATKOV CU NA ”K “DISKU POD“ BLAGOVNA/UVRŠČ ANJE”IN DRUGO (podatki na internetu, itd)PRIDOBI VSE MOŽNE PODATKE O BLAGU( navodila,prospekte, stran izkataloga, tehnične podatke ) v SKLADU Z DODATNO OPOMBO 2. K XVIODDELKU,SESTAVI ZAPISNIK O ODVZEMU VZORCA V SKLADU S 40. Č L. ZICPES UR.L.RS 25/2004),SESTAVI PREDLOG SKUPINI ZA UVRŠČ . BLAGA ZA PRIDOBITEV MNENJA,ZAPISNIK SKUPAJ Z MNENJEM KOMISIJE IN VSO DOKUMENTACIJOODPOŠLJE NA GCU.Naše delo je vsestransko nadzorovano,tako na nacionalni kot evropskiravni. Z vstopom Slovenije v EU jecarinska služba dobila mnogo novih,zahtevnih opravil in področij, zaradičesar je delo carinskega inšpektorjain carinika še posebej na mejnih prehodihveliko zahtevnejše in večkratstresno.Uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturoštejemo med visokoSKUPINA ZA UVRŠČ ANJE BLAGA V KNCT PRI CU BREŽICERAZLOGIVtrenutkucarinjenjani dovoljpodatkov o blaguCIsterna zamazutin bitumennedokončana871690 30 00871631 00 00SAT napotki“Thermalizolation”zaNE Krško -izolacijskielementi730890 59 00732690 98 00SamostojnaodločitevinšpektorjadrugoPregrinjala zaposteljozvgrajenimimagnetki940490 90 00630232 90 19strokovna opravila, pri katerih nesme prevladovati hitrost, temveč sopomembni znanje, izkušnje in medsebojnosodelovanje, kar smo pridobilis šolanjem in s praktičnimdelom. Od nas zahteva široko strokovnoznanje o blagu in carinskoznanje o uvrščanju blaga. Kot nekdoz dolgoletno prakso v gospodarstvuin carinski službi lahko trdim,da tu vsekakor velja rek »vaja delamojstra«.Leta 2005 sem prevzel vodenje skupineza uvrščanje blaga pri tedaj nanovo ustanovljenem Carinskem uraduBrežice, kar sem sprejel kot izziv.Zastavili smo si cilj, da uvrščanje blagauredimo pregledno, sistematičnoin dostopno vsem inšpektorjem blagovnegacarinjenja, pa tudi drugimuporabnikom v carinskem uradu. Delamv operativi, kar je moja prednost,saj sem s problemi seznanjen iz prveroke.Skupina deluje na celotnem področjuuvrščanja blaga in pomaga reševatitežave pri uvrščanju blaga vkombinirano nomenklaturo, ki jih nimalo.Skupina za uvrščanje blaga v kombiniranonomenklaturo se je sestalamarca 2008. Med drugim smo obravnavaliuvrščanje sidrnih vijakov, odlitkovležajnih ohišij, elektronskeopreme za ojačanje signalov v optičnihkablih itd. Vsako mnenje o uvrstitiblaga opremimo s fotografijo intako zagotovimo istovetnost blaga vtrenutku carinjenja.Primera iz našega delaVijakiTudi o vijakih je treba nekaj vedeti.V carinski tarifi je pri tarifni oznaki7318 15 30 navedena natezna trdnostv mega pascalih (MPa). Tu si lahkopomagamo z oznako na glavi vijaka(natezna trdnost).Toplotna izolacijaDa smo ugotovili, kam se vgradijoizolacijski elementi, smo se moralispustiti v zgradbo jedrske elektrarne,v kateri je jedrski reaktor, in se podreditizapletenim režimom vstopa.To je bilo mogoče le med remontomelektrarne. Pregledali smo vgradnjoizolacije na najnižji koti reaktorskezgradbe. Pregledu so sledili mnenjeCARINA.SI | 9


[IZ STROKE] > > > >S sestanka skupine za uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo.Preglednica natezne trdnosti10 | CARINA.SI


[IZ STROKE]skupine za uvrščanje blaga CU Brežicešt. 12/2007, strokovno mnenjeGCU št. 4245-1555/2007-2 in doplačilocarinskih dajatev v večjem znesku.Primer uvrščanja toplotne izolacije. Šlo je za uvoz dokončanih segmentov izolacijeiz nerjaveče pločevine, izdelanih iz dveh polovic. Izolacijsko jedro je folija iznerjaveče pločevine.Delo skupine za uvrščanje blaga vkombinirano nomenklaturo je timskodelo. Tudi pri ostalih opravilihzagovarjam tak način dela, prenosznanja na mlade, pogovor o problemih,dostopnost informacij zavse, korektno sodelovanje z oddelkomza kontrolne zadeve, dobre odnosein delovno vzdušje med zaposlenimiin medsebojno spoštovanje,saj le tako 12 ur dnevnega skupnegaustvarjanja v istih prostorih pripeljedo rezultatov.Preglednica prejetih strokovnih mnenj GCU. S klikom na trgovsko ime blagapridemo do strokovnega mnenja laboratorija GCU.Kljub vsej računalniški podpori je ševedno človek tisti, ki z lastnim razmišljanjem,vztrajnostjo in natančnostjozazna težave; računalnik je le pripomoček,ki mu pri tem pomaga, sevedapa je v današnjem času nepogrešljivoorodje tudi pri uvrščanju blaga.Ker smo od leta 2004 odvzeli večkot 860 vzorcev blaga in ker je delonaše izpostave specifično (kadrovskemenjave vsakih šest mesecev),smo uvedli računalniško evidencovseh opravil. Vsako prejeto strokovnomnenje laboratorija GCU se takojvnese v računalniško evidenco, karzagotavlja popolno preglednost vsehopravil, ki sledijo prejemu strokovnegamnenja.Na koncu se zahvaljujem vsem članomskupine za uvrščanje blaga, ki somi pomagali pri delu, ostalim sodelavcemin vodstvu.Izvleček iz interne evidence odvzetih vzorcev blaga pri CU Brežice.Anton Gajšek, CU BrežiceFoto: arhiv CU BrežiceCARINA.SI | 11


[CARINA 2013] > > > >Carina 2013• enakovredni rezultati in infrastruktura:poenotenje postopkovin razvoj enakih operativnih zmogljivostivseh carinskih služb EU;• širitev: podpora vključevanju novihdržav članic.Izteklo se je petletno obdobje programa Carina 2007(2002–2007). Z odločbo Evropskega parlamenta in Sveta(št. 624/2007), z dne 23. 5. 2007, je uveden naslednik– program Carina 2013.Komisija je 17. maja 2008 predložilaEvropskemu parlamentu in Svetu predlogodločbe o vzpostavitvi Carine2013, akcijskega programa za carinov Skupnosti. Cilj te pobude je podpiraticarinske uprave sodelujočih držav,da bodo spodbujale zakonito trgovino,poenostavile in pospešile carinske postopke,ščitile ter varovale državljanein finančne interese Skupnosti. To bodoseženo zlasti z razvojem vseevropskegaokolja elektronske carine, posodobitvijocarinskega zakonika aliizmenjavo informacij in izkušenj o načinihnajboljšega ravnanja s carinskimiupravami tretjih držav. Dosedanjeizkušnje kažejo, da se lahko na podlagihitrih povratnih informacij preprečiveliko nepravilnosti in se takopoveča učinkovitost na številnih področjih.Podpreti je treba oblikovanjevse evropskega okolja elektronske carinev povezavi z obstoječimi komunikacijskimiin informacijskimi sistemiter posodobljenimi sistemi v prihodnosti.Pomembno je vzajemno delovanjecarinskih uprav držav članic terobenem zagotovitev kontrole in spoštovanjecarinske zakonodaje. Državekandidatke naj bi od držav članic dobilebogate izkušnje in dobro prakso.Program Carina 2013 je ustanovljenza obdobje od 1. januarja 2008 do31. decembra 2013. Nudi pravni infinančni okvir nadaljnjemu razvojusistemov za izmenjavo informacij inusposabljanje carinskih delavcev. Nakratko, program Carina 2013 podpirain dopolnjuje ukrepe držav članic zaučinkovito delovanje notranjega trgana carinskem področju.Proračun programa Carina 2013 znaša323,8 milijona evrov, od tega je 75% sredstev namenjenih razvoju komunikacijskihsistemov in sistemovza izmenjavo informacij ter nadaljnjemurazvoju e-carine, 25 % sredstevpa izvajanju ostalih dejavnostiprograma, kot so usposabljanje, seminarjiin delovni obiski uradnikov,delo v okviru projektnih skupin, primerjalneanalize, strokovna pomočtretjim državam itd. Zelo pomembnoje usposabljanje carinskih delavcevza podporo e-carini.Prednostna področja programaCarina 2013:• zaščita interesov Skupnosti: zaščitafinančnih interesov EU in zagotavljanjevarnega okolja za državljaneEU;• lajšanje trgovine: izboljšanje razmerza razvoj zakonite trgovine,krepitev konkurenčnega okolja inpoenostavitve;Dejavnosti programaCarina 2013Komunikacijski sistemi in sistemiza izmenjavo informacij so nujni zadelovanje carine v Skupnosti in za izmenjavoinformacij med carinskimiupravami. V okviru programa bostapotekala posodobitev obstoječih inrazvoj novih sistemov.Projektne skupine, delovne skupine,koordinacijske skupine in kontaktneskupine se ustanovijo za izvajanjeoziroma reševanje specifičnihnalog (na predlog držav članic ali napredlog Evropske komisije).Usmerjevalne skupine skrbijo zaaktivnosti usklajevalnega značaja. VCarinski upravi RS je bilo do sedajustanovljenih 6 skupin: za informacijskotehnologijo, e-carino, koordinacijoprograma, delovne metode, izobraževanjein komuniciranje. Maja 2008je bila ustanovljena nova usmerjevalnaskupina za tehnološko podporo carinskimdejavnostim – Scientifi c CustomsGroup.Delovni obiski so operativno in ciljnousmerjeni. Namenjeni so učenjuiz dobre prakse, izmenjavi izkušenjmed uradniki in izboljšanju sodelovanjamed državami članicami. Skupinestrokovnjakov iz držav članic inEvropske komisije obiskujejo različnetočke na carinskem območju Skupnostiter ugotavljajo, kako bi lahkoše povečali uspešnost carinskih dejavnostiv celoti (ukrepi spremljanja– monitoring).12 | CARINA.SI


[CARINA 2013]Primerjalna analiza je primerjavadelovnih metod in postopkov med carinskimislužbami dveh ali več držav.Gre za izmenjavo izkušenj in iskanjedobrih praks za dosego boljših rezultatovin poslovnih procesov.Sodelujoče države skupaj z Evropskokomisijo spodbujajo sodelovanje nacionalnihustanov za usposabljanje, zlastiz razvojem obstoječih programovusposabljanja in novih e-modulov, skaterimi bi pridobili ustrezne poklicnespretnosti. Evropska komisija in sodelujočedržave članice zato organizirajoseminarje in delavnice ter o sklepnihugotovitvah obveščajo članice.Program upravlja Evropska komisijav tesnem sodelovanju z vsemi državamičlanicami EU. Program omogočatudi sodelovanje držav kandidatk,potencialnih držav kandidatk in državevropske sosedske politike.Strokovnjaki carinskih uprav vsehsodelujočih držav se redno sestajajo,razpravljajo, se dogovarjajo, usklajujejoin nadzirajo dejavnosti na posameznihpodročjih. Za splošno nacionalnokoordinacijo teh dejavnosti nafinančnem in organizacijskem področjuje odgovorna mreža nacionalnihkontaktnih točk vseh sodelujočih državv okviru programa Carina 2013.Sodelovanje Carinske upraveRS pri programuProračun za leto 2008 znaša 41,8 milijona evrov.Delovna struktura programa Carina 2013 v Carinski upravi RS.CARINA.SI | 13


[CARINA 2013] > > > >Novembra 2007 je v Romuniji (Sinaia) potekal seminar o upravljanju programa Carina 2013. Slovensko carino sta zastopaliJana Vahčič in Tanja Groznik iz Generalnega carinskega urada.Evropska komisija vsako leto oblikujeletni delovni program, s katerimopredeli ključna področja za dosegociljev programa.V letu 2008 imajo prednost naslednjapodročja:• zaščita finančnih in ekonomskihinteresov SkupnostiCilj carinske politike je poenostaviticarinsko zakonodajo in njeno izvajanje,spodbuditi sodelovanje med carinskimiupravami in drugimi organi.Treba je podpreti dejavnosti za hitroposredovanje podatkov o tveganjumejnim carinskim uradom in dejavnosti,ki zagotavljajo učinkovitoupravljanje zunanje meje pri carinskihkontrolah.• lajšanje trgovine in sodelovanjeZaradi vedno večje globalizacije trgovine,razvoja novih trgov ter spremembv načinih in hitrosti pretokablaga je treba lajšati zakonito trgovinos poenostavitvijo operativnegadela in uvedbo zahtev po usklajenihpodatkih.• celovita strateška in splošna podporaNemoteno delovanje komunikacijskihin informacijskih sistemov,ustanovitev ali nadgradnja že obstoječihsistemov za izmenjavo informacijin razvoj orodij za merjenjeuspešnosti sodelujočih držav soprednostne aktivnosti za leto 2008.Za učinkovito opravljanje bodočihnalog carine je pomembno določitiin pripraviti dolgoročne ukrepe(2015–2020).• krepitev varstva in varnostiZ bojem proti goljufijam, organiziranemukriminalu in terorizmu moracarina ščititi državljane EU.• širitev, vključitev novih držav članicin odnosi s tretjimi državamiZa nove države članice in države kandidatkesta ključna regionalno sodelovanjein izmenjava izkušenj. Izboljšavepri razumevanju in izvajanjucarinske zakonodaje bodo v pomočdržavam, ki se pripravljajo na vstopv EU.Carinska uprava RS aktivno sodelujev programu Carina 2013. Dejavnismo na vseh tistih področjih, ki so zanimivaza razvoj naše službe, tako dabi lahko čim bolje izkoristili možnosti,ki jih program ponuja.Dejavnosti, ki so v teku(projektne, delovne,kontaktne skupine)Kontaktna skupina za južna pristanišča(ODYSSUD)Profili analize tveganjaSodelovanje na področju cestnih mejnihprehodovPodskupina za železnicoSkupina carinskih laboratorijevCarinska usmerjevalna skupina za ptičjo gripoDelovna skupina o uporabi oznak harmoniziranegasistema v skupnih deklaracijahProjektna skupina za pomoč pri razvojuizvedbenih uredb posodobljenega carinskegazakonikaProjektna skupina o pravilih tveganja napodročju varnostiProjektna skupina za uvrščanje avdio-videoizdelkovProjektna skupina naknadne kontroleProjektna skupina za obeleženje 40-letnicocarinske unijeProjektna skupina za kemijska poglavja HS/KNTehnično-delovna skupina o tarifnem okoljuDelovna skupina za mejno problematikoEU–RusijaTanja Groznik, GCUFoto: Tanja Groznik14 | CARINA.SI


[IZOBRAŽEVANJE]E-učenje v skupni kmetijski politikiNovi načini učenja, ki skušajo nadgraditiali nadomestiti klasično, so vsebolj zanimivi. V alfa stanju se tujegajezika naučimo v petih dneh, z metodohitrega branja knjige kar požiramo,e-učenje nam omogoča, da študiramocelo pod palmami. Slednjega smo bilideležni tudi zaposleni v Carinski upraviRS. Čeprav se nismo učili pod palmami,je bila izkušnja zanimiva.Avtorica tega prispevka sem tako kotdrugi vajena izobraževanj v obliki boljali manj suhoparnih predavanj ex katedra,čemur je običajno sledilo še dolgotrajnosedenje ob knjigah. Predvsemz veliko mero radovednosti sem se zatos kolegom Konštantinom Krebsom vzačetku julija 2006 udeležila delavnicena Dunaju z obetavnim naslovom E-learningPilot Test event (Net AGREX).večkrat ponovi. Za službo pa tudi negre zanemariti podatka, da je takšnoučenje bistveno cenejše.Naša osnovna naloga na delavnici jebila oceniti obstoječi program tako izpedagoškega kot iz vsebinskega vidika.Program je pokrival osnovne sklopeskupne kmetijske politike: izvoznadovoljenja, deklaracije, carinski uradizvoza, carinski urad izstopa. Vsebineso bile predstavljene s številnimi animacijami,program je bil enostaven zaupravljanje, za utrjevanje znanja pa jebilo na voljo veliko vaj. Program jebil ocenjen zelo pozitivno, žal pa našepripombe niso bile v celoti upoštevane.Kasneje se je namreč izkazalo, dase končna verzija ni bistveno razlikovalaod testne. Države članice so imelepripombe predvsem na jezik programa,pogrešali pa smo tudi pravilneodgovore v končnem testu.Po vrnitvi z Dunaja smo za nekaj časapozabili na e-učenje, dokler ni nekegaNa delavnici smo se prvič srečali s takšnoobliko izobraževanja. V prihodnostinaj bi se tako učili s pomočjomultimedijske tehnologije in interneta,najboljša pa naj bi bila kombinacijarazličnih metod: predavanja,interneta, vaj … Ključni namen našegaobiska je bil preizkus e-učenja vskupni kmetijski politiki. Delo s programomje bilo zelo zanimivo, mojaprva asociacija pa je bila – računalniškeigrice. Pomislila sem, da v prihodnostiučenje ne bo več naporno indolgočasno, ampak zabavno! Prepričaliso me tudi s prednostmi, ki jih takšennačin učenja prinaša, predvsems časovno in prostorsko prilagodljivostjo.Lahko se učiš, kadar hočeš inkjer koli hočeš. Saj vemo, da so nekaterijutranje ptičke, drugi pa oživijošele v poznih nočnih urah, in zakaj nebi tega izkoristili v polni meri? Polegtega si vsakdo lahko izbere svoj tempoučenja, če česa ne razume, lahkoPrva stran e-tečaja za skupno kmetijsko politiko.Vsi udeleženci so izpit uspešno opravili.CARINA.SI | 15


[IZOBRAŽEVANJE] > > > >dne prispela pošiljka s končno verzijoprograma. Počasi je dozorela odločitevo uporabi tega programa za našecarinske delavce. Program je v osnovisicer namenjen carinskim delavcem,ki se prvič srečajo s skupno kmetijskopolitiko, ker pa začetnikov praktičnonimamo, smo se odločili, da ga bomouporabili za osvežitev znanja, in sicer vangleškem jeziku s pomočjo eCampusa,programa, ki je omogočal spremljanjeučenja udeležencev in komunikacijmed mentorjema in udeleženci.5. marca 2008 sva se mentorja prvičsrečala z udeleženci, jim pojasnilapotek dela ter jih na hitro popeljalaskozi program in jim pokazala nekajposebnosti. Tečajniki so nato imeliskoraj mesec dni časa za samostojenštudij, kar je relativno veliko, glede nato, da je po oceni Evropske komisijesnov mogoče predelati v dveh urah inpol. Predpostavke za tako kratek časso seveda predhodno poznavanje tematike,dobro znanje angleškega jezikain tekoče delovanje programa. Tuso se naši udeleženci srečali s kar nekajovirami, saj je program občasnodeloval s polžjo hitrostjo in so zato vpovprečju porabili za predelavo snovi24 pedagoških ur. Nekaj pritožb jebilo tudi na račun angleškega jezika,čeprav je treba pojasniti, da bi bil poeni strani prevod v slovenski jezikzelo drag, po drugi strani pa smo lahkos tečajem ubili dve muhi na mah –osvežili znanje skupne kmetijske politikein angleščine.Aprila je nastopil dan D, ko so seudeleženci spoprijeli z izpitom. Obsegalje 25 vprašanj, ki so bila povzetaiz programa, pri čemer je bilo nekajvprašanj malo obrnjenih oziromaspremenjenih, kar se je takoj poznalopri odgovorih. Tudi izvedbe izpitasmo se lotili zelo resno, po mnenjunekaterih kar malo preveč. Pa nibilo tako hudo, udeleženci so vsi odgovornopristopili k izpitu in ga uspešnoopravili, bogatejši za zanimivo izkušnjo.Verjetno ni bila zadnja, saj jee-učenje tudi pri nas v razvoju. Takoje možno pridobiti novo znanje s pomočjoe-učenja že na številnih področjih:od fizike, excella, pridobivanjanepovratnih sredstev EU do digitalnefotografije …Petra Jeglič, GCUFoto: Barbara PiskarKončano e-učenje o preiskavi vozilRačunalnik že kar nekaj časa ni večsamo »škatla« za pisanje dokumentov,ampak orodje, s katerim lahkoiščemo informacije in pridobivamonova znanja. Učenje prek internetaje čedalje pomembnejše tudi pristrokovnem in dopolnilnem usposabljanju,saj znižuje stroške, omogočasprotno prilagajanje učnih vsebinciljni populaciji ter predstavlja enostavnejšoorganizacijo usposabljanjain globalno dosegljivost.Lani smo v carinski službi pričeliuvajati e-učenje v svoj sistem usposabljanjas pilotnim projektom: e-tečajemo preiskavi vozil v angleščini.Na podlagi izsledkov tega projekta inzaradi velikega števila udeležencev zmejnih prehodov, predvsem carinikov,smo poskrbeli za prevod e-tečajav slovenski jezik in nato januarja2008 pričeli z usposabljanjem.Usposabljanje je potekalo kot kombiniranoučenje. Prvi del usposabljanjaje bilo predavanje (klasično usposabljanje),drugi del pa e-učenje (internetnoučenje). Zaradi številčnosti udeležencevsmo jih razdelili v tri velike skupine,od januarja do aprila 2008. Vsakaskupina je prvi dan usposabljanja prišlana predavanje v Ljubljano, kjer so jimmentorji predstavili e-tečaj in sistemeCampus (sistem, v katerem je bil na internetudostopen e-tečaj in je omogočalvoden izobraževalni proces). Nato soimeli udeleženci na razpolago približno14 dni za samostojno učenje, ob koncupa so opravili še zaključno testiranje.Rezultati testiranja so zelo vzpodbudni,saj so vsi udeleženci uspešno opravilitestiranje, več kot 50 % udeležencev paje na testiranju doseglo vse točke.S področja preiskave vozil se je vobeh letih skupaj usposobilo 359 carinskihdelavcev, vsakdo izmed njihpa se je v povprečju učil 15,36 pedagoškeure.Eden najpomembnejših členov pri e-učenju so bili prav gotovo zelo dejavnimentorji iz referatov za zatiranjetihotapstva: Tomaž Suša (Sežana),Sandi Antolovič (Brežice) in VanjaTajnšek (Celje). Udeleženci so mentorjespoznali na uvodnem predavanju,med e-učenjem pa je komunikacijapotekala prek foruma in zasebnihsporočil v sistemu eCampus. Kot strokovnjakis področja preiskav so moralimentorji v prvi vrsti odgovarjatina strokovna vprašanja udeležencev,spremljati potek učenja ter spodbujatiin motivirati udeležence. Mentorjipa so tudi s kolegialnim odnosom doudeležencev in z dodatnimi prispevkina forumu poskrbeli za še boljšo izvedboe-učenja.16 | CARINA.SI


[IZOBRAŽEVANJE]Cariniki so e-učenje v veliki večinisprejeli zelo pozitivno in marsikdoizmed njih se je učil tudi doma, vsvojem prostem času. Vsekakor je bilza carinike dobrodošel prevod e-tečajav slovenski jezik, zadovoljni sobili njegovo uporabnostjo pri vsakdanjemdelu, pogrešali pa so nadgradnjos praktičnim delom.Zaključno testiranje v Carinskem uradu Maribor.Foto: Edvard NemšakE-učenje je prineslo večjo prilagodljivostučenja (udeleženci sami izberejokraj in čas učenja, prilagajajohitrost učenja, rešujejo konkretne nalogein spremljajo svoj napredek, komunicirajoz mentorji in ostalimi udeleženci…), vendar pa ta oblika hkratizahteva od posameznika večjo samodisciplinoin prilagajanje novostim.V e-tečaju so cariniki reševali konkretne naloge.Foto: Mateja LogarCARINA.SI | 17


[IZOBRAŽEVANJE] > > > >Svoje vtise o e-učenju in e-tečaju o preiskavivozil so nam zaupali mentorji:Tomaž Suša, Referat za zatiranje tihotapstvaSežana: »Že starogrški filozofHeraklit je trdil, da se vse stvari neprestanospreminjajo, znana je njegovamisel: Vse teče, nič ne miruje (pantarei). In tako se tudi mi vsi ves čas izpopolnjujemoin učimo. S cmokom vgrlu smo mentorji pričakovali uvedboe-učenja, pred nami so rasle navidezneovire: prva predavanja, prvotna tematikav angleščini, uporaba računalnika,problemi z dostopi do računalnikov ininterneta. A ko smo začeli, so vsi problemipostali nepomembni, želja slušateljevpo novih spoznanjih pa gonilnasila e-učenja. Cariniki so se pozitivnoodzvali z aktivnim sodelovanjem z vprašanji.Prekaljeni carinski mački so delilisvoje izkušnje z mlajšimi kolegi, vsi pasmo se iz e-tečaja nekaj novega naučiliin obogatili svoje znanje. Želel bi, da biudeleženci vedeli, da smo se tudi mimentorji marsikaj naučili od njih in dabomo v prihodnosti zato naredili stvariše boljše prav po njihovi zaslugi.«Foto: arhiv RZT SežanaSandi Antolovič, Referat za zatiranjetihotapstva Brežice: »Menim, da je e-učenje primernejša oblika strokovnegausposabljanja kot klasični način,saj gradivo v obliki animacij prisiliudeleženca k aktivnemu sodelovanjupri predelovanju snovi. Poleg tega,da znamo cariniki na podlagi pravilnihkriterijev izbrati pravo vozilo za pregledin preiskavo vozila, je kilometrinav obliki prakse najpomembnejšapri preiskavi vozil. Zato bi bila sevedadobrodošla nadgradnja e-tečaja spraktičnimi vajami. Rad bi se zahvalilvsem udeležencem tečaja, kolegommentorjem ter kolegicam iz Oddelkaza izobraževanje za korektno in prijetnosodelovanje ter novo izkušnjo.«Foto: arhiv RZT BrežiceIn dva udeleženca:Uroš Janežič, Izpostava Sočerga: »Kosem prvič odprl e-tečaj o preiskavivozil, sem bil prijetno presenečen.Oblika programa je zasnovana tako,da me je snov dobesedno vlekla iz poglavjav poglavje in sem jo z zanimanjempredelal v celoti. Lahko rečem,da je tak način učenja primeren, kernudi učenje po lastni izbiri, brez dnevnečasovne omejitve, ni se treba prilagajatidoločenemu tempu, imamopa tudi možnost spremljanja lastneganapredovanja. Ocenjujem, da je taknačin za večino udeležencev novost,ki nas je prijetno presenetila tako ssvojo učinkovitostjo kot z nazornimprikazom situacij, ki jih doživljamopri vsakodnevnem delu. Veljalo pa birazmisliti o uvedbi praktičnega delausposabljanja.«Foto: arhiv Izpostave SočergaVanja Tajnšek, Referat za zatiranje tihotapstvaCelje: »Mislim, da smo vsipristopili k projektu e-učenja z vso resnostjo,kar se za nekaj novega tudispodobi. Veseli me, da je bila izbranatako zanimiva tema, kot je preiskavavozil, in tudi temu gre prav gotovo pripisati,da so se udeleženci zadeve lotiliresno in z zanimanjem. Tudi zameje bila to nova izkušnja – prijetna izkušnja.Kljub temu da je glavni poudarekna samostojnem učenju prekspleta, pa sem prepričana, da je trebaohraniti osebni stik vsaj pri začetnipredstavitvi učne snovi.«Foto: arhiv RZT CeljeMarko Ljubi, Referat za zatiranje tihotapstvaBrežice, v posebej pripravljenisobi za e-učenje Izpostave Obrežje:»Moje mnenje o e-učenju je pozitivno,čeprav bi usposabljanje s področjapreiskave vozil potrebovali že prej.Sam sem izvedel kar nekaj novih stvari,vendar bi bilo takšno usposabljanjepriporočljivo predvsem za novince. Zadovoljensem bil tudi z mentorji in načinomkomunikacije z njimi. Mogočebi bilo ta e-tečaj dobro nadgraditi še spraktičnim prikazom.«Foto: Sandi AntolovičVsekakor bo e-učenje v carinski službipostalo stalnica. Poleg e-učenjao preiskavi vozil je bilo že izvedenoe-učenje o skupni kmetijski politikiin pooblaščenem gospodarskemsubjektu, Evropska komisija pa je zadržave članice pripravila oziroma šepripravlja e-tečaje o preiskavi zabojnikov,uporabi aplikacije za spremljanjestroškov programa Carina 2013(ART), predhodnih sestavinah za prepovedanedroge in enotnem dovoljenjuza poenostavljene postopke.Mateja Logar, GCU18 | CARINA.SI


[IZOBRAŽEVANJE]Izvirnik ali ponaredek?Marca 2008 je bila v Generalnem carinskemuradu organizirana delavnicao ponaredkih. Predavala sta AndyCarter iz podjetja JT International (oponaredkih cigaret) in Margaret Priceiz skupine Adidas (o ponaredkih športneobutve). Predavatelja sta predstavilasvoje mnenje, zakaj se jima zditako povezovanje carinskih služb inpodjetij koristno.Andy Carter, JT International: »Boj protiponarejanju in tihotapljenju je pomembnatočka v poslovanju podjetjaJT International. To trditev potrjuje dejstvo,da je decembra 2007 podpisalo15-letni sporazum o sodelovanju s 26državami EU. Spoznali smo namreč,da je povezava z državnimi ustanovamiedina prava pot za reševanje problemaponarejanja in tihotapljenja. Vletu 2006 je bilo v EU zaseženih skoraj5 milijard pretihotapljenih cigaret, češtejemo samo tiste, ki so zabeležene.Od tega je skoraj 65 % ponarejenih.Svetovna carinska organizacija ocenjuje,da se v Evropi odkrije 75 % vsehzaseženih cigaret na svetu. Čeprav jetežko določiti natančno število ponaredkov,je očitno, da sta proizvodnja inkakovost teh ponaredkov dramatičnonarasla v zadnjih treh letih.«Foto: Anita VujasinovićNa splošno so udeleženci zelo pohvaliliprikaz konkretnih primerov ponaredkov,veliko osebno angažiranost inpraktično naravnanost predavateljev.Izrazili so željo, da bi takšne delavnicetrajale dlje časa, da bi se lahkopodrobno seznanili s ponaredki in bipotem tovrstno znanje s pridom uporabilitudi v praksi.Ivko Japelj, pomočnik vodje IzpostaveLetališče Brnik: »Delavci IzpostaveLetališče Brnik, ki smo se udeležilidelavnice, smo enotni, da so tovrstnedelavnice zelo pomembne in uporabnepri našem delu. V veliko pomoč sonam pri prepoznavanju ponarejenihproizvodov in pri odločitvah za začetekpostopka in zadržanje blaga v skladuz uredbo Sveta št. 1383/2003. Želimosi še več podobnega izobraževanjaskupaj z gospodarstvom oziromaimetniki blagovnih znamk.«Foto: arhiv CU LjubljanaNa koncu pa še fotografija, ki prikazujedušo delavnice.Margaret Price, Adidas: »Podjetje Adidasocenjuje, da je povezava s carinskimiupravami eno najbolj učinkovitihpartnerstev v boju proti ponaredkom,saj imajo carinske uprave močan vplivna zaustavitev tokov ponarejenih izdelkov.Takšna partnerstva so za nasizredno dragocena.«Foto: Anita VujasinovićBranko Cvikl, carinik v Izpostavi Gruškovje:»Osebno menim, da so takšnapredavanja zelo dobrodošla, saj nampridobljeno znanje pomaga pri delu.Večina udeležencev te delavnice nasnamreč dela v operativi, kjer se moramov relativno kratkem času odločiti,ali gre za ponaredek. Želim si le, da bibila tovrstna predavanja nekoliko daljša,da bi se s ponaredki res seznanilido potankosti in tako pridobili še večznanja. Delavnica je bila izvedena profesionalnoin lahko si želimo le še večtakšnih delavnic.«Foto: arhiv CU MariborSkupina udeležencev medugotavljanjem, ali gre za izvirnik aliponaredek.Foto: Anita VujasinovićAnita Vujasinovič, GCUCARINA.SI | 19


[DOGODKI] > > > >Dan Evrope: razstava ponaredkov v prostorihGeneralnega carinskega urada»Kaj pa imate to? A kaj prodajate?« sozačudeno spraševali kolegi iz GCU inDavčne uprave, ko smo dan pred odprtjempripravljali razstavo.»Javnosti bomo pokazali ponaredke,ki jih je carina zasegla v koprskempristanišču,« sem pojasnila inže so imeli oči na koncu prstov. Prijemaliso »Playboyeve« brisače, preučevali»Guccijeve« torbice, otipavali»Chanelovo« majčko, tuhtali, kaj jenarobe športnimi copati »Nike« in vrokah poznavalsko težkali »Solingenove«žlice.Od leta 2002 do letos so v luki Koper odkrili 18 tisoč takih brisač – ponaredkov.»Vse, kar vidite, je ponarejeno,« semdodala.Radovednost jim ni dala miru, zatosmo razstavni prostor raje ogradilis trakom, da bi ponaredki zagotovoostali na svojih mestih do naslednjegadne.»Diorjeve«, »Guccijeve« in »Chanelove« torbice.Eden izmed 1500 kovčkov s ponarejenim jedilnim priborom.20 | CARINA.SI


[DOGODKI]V Carinskem uradu Koper sistematičnozbirajo vzorce zaseženih ponaredkovin ob dnevu Evrope, 9. maju2008, smo jih postavili na ogled. Sodelavciiz uradov, zunanji obiskovalciin novinarji so imeli kaj videti. Okrog100 izdelkov se je šopirilo na mizah:od sončnih očal, cigaret, ur, jedilnegapribora, obutve, brisač, oblačil, parfumov,torbic, denarnic, pasov, rut dožog, rezervnih delov za mobilne telefone,logotipov, vodke in parfumov.Generalni direktor Carinske uprave RS Rajko Skubic v pogovoru z DamjanomRajčičem iz CU Koper.Generalni direktor in strokovnjaki izCU Koper so se kar menjavali predmikrofoni in objektivi kamer ter razlagali,kako uspešna je carina v bojus ponaredki (v letu 2006 smo bili na2. mestu med državami članicamiEU po številu zaseženih predmetov),kako prepoznavamo ponaredke in kakšnausoda jih čaka. Taka kot eno izmedrazstavljenih steklenic vodke, kise je, resda po nesreči, razbila. Sicerpa, mar črepinje ne prinašajo sreče.Sabina Langus BocFoto: Sabina Langus BocRaniero Grando iz CU Koper razlaga novinarjem, kako prepoznati ponarejenizdelek.Ni dvoma, vse je stoodstotno ponarejeno.Ena izmed teh steklenic »Stolichnaye«je na koncu razstave končala na tleh.CARINA.SI | 21


[DOGODKI] > > > >Konferenca o carinskemsodelovanju v jugovzhodni EvropiBrdo pri Kranju, 13. in 14. marec 2008Običajno mediji poročajo o bruseljskihsestankih, v času slovenskegapredsedovanja Svetu Evropske unijepa največ štejejo sestanki na Brdu.Ne vem, kako se Brdo sliši ali izgovoriv drugih evropskih jezikih, jepa to lepa vas pri Kranju, bolj znanapo posestvu, kjer je zadnji kraljevalnaš skupni jugoslovanski predsednik.Od takrat ga za protokolarne potrebeuporablja vlada. Ob dvorcu in hlevihje zgradila stekleno kongresno dvorano,ki gosti večino najvišjih evropskihpredstavnikov in sestankov v»slovenskega« pol leta.Slovenska carina je v času predsedovanjatja povabila generalne direktorjeevropskih carin. Tem in idej za sestanekje bilo veliko, vse pa so bilepovezane s splošno usmeritvijo Slovenije,da k sodelovanju in v evropskodogajanje pritegne države Balkana.Vsebino smo iskali skupaj zEvropsko komisijo, ki je bila pripravljenafinančno podpreti izvedbokonference, na kateri je bilo prek80 udeležencev. Komisija je včasihvizionarka, drugič izvrševalka, tretjičbolj ali manj kritična opazovalka.Ima denar, ki je sveta vladar, oblikujein nadzira finančne programe, piše patudi poročila o pripravljenosti državza vstop v EU. Pričakovanja državudeleženk z Balkana so bila zato velikain majhen korak naprej smo skupajtudi naredili. Za predstavnike Albanije,Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine,Turčije in Makedonije je bilta sestanek morda prvi, na katerem sose imeli možnost srečati in govoriti zdirektorji starih in še starejših državEU ter izmenjati izkušnje. Carinskodelo in tudi težave, s katerimi se srečujemocariniki v Evropi, so namrečzelo podobni.Delali smo na dveh velikih področjih.Prvo področje je bilo intelektualna lastninaoziroma trgovanje s ponaredki.Ni treba prav daleč, da odkrijemo,kako so postali del našega vsakdana.Od piratskih kopij glasbe, oblačil in računalniškihigric, ki povzročajo škodoavtorjem, oblikovalcem in podjetjem,do veliko bolj nevarnih in za družboškodljivih ponaredkov, kot so zdravila,rezervni deli za avtomobile ali nevarneotroške igrače. Menda je bil toeden redkih sestankov, na katerem nibilo predstavnikov industrije ali zastopnikovblagovnih znamk. Zato smocariniki zelo odločno in jasno povedali,da želimo z njimi vzpostaviti boljšein učinkovitejše odnose, ki bodo carinikompomagali odkriti ponaredke terzaščititi interese zakonitih proizvajalcevin zavarovati potrošnike. Nemogočeje preprečiti delitev na nedolžneponaredke in tiste, ki ubijajo. Razumljivoje, da smo ljudje in tudi carinikiše posebej pozorni in občutljiviv primerih, ko ima lahko blago poslediceza naše zdravje ali varnost otrok.Nekateri pravijo, da je Evropa supermarket:vstopiš, kjer hočeš, kupiš inprodaš, kjer hočeš, in tudi zapustiš jolahko, kjer želiš. Na žalost tako vstopatudi ponarejeno blago. Tam, kjerje lažje, vstopi, potem pa ga je polnavsa Evropa. Nemalo sem bil presenečen,ko sem se v državi, ki je lastnicanajvečjih modnih imen in ki se razglašaza eno največjih bork proti ponaredkom,v največjih mestih lahko sprehajalob kilometre dolgih vrstah stojnic sčudovitim blagom, ki pa žal ni bilo to,kar je na njem pisalo.Kongresni center Brdo ima 9000 m 2uporabnih površin in je bil zgrajenv manj kot 18 mesecih. Medpredsedovanjem se je v njem zvrstilookrog 150 dogodkov.Predsedujoči konferenci od leve protidesni: predstavnik Evropske komisijeAntonis Kastrissianakis, generalnidirektor CURS Rajko Skubic, državnisekretar na Ministrstvu za financeAndrej Šircelj in vodja Službegeneralnega direktorja CURS BraneGregorič.Jana Vahčič je imela v rokahorganizacijske niti.Nasmejani Črnogorci …22 | CARINA.SI


[DOGODKI]… in resni Finci.Drugo področje carinske konferencena Brdu je bilo namenjeno predstavitvicarinskih standardov in smernic ternjihovi uporabi pri posodabljanju carin.Prve smernice so bile izdelane želeta 1998 in jih v Sloveniji dobro poznamo.Kar nekaj slovenskih strokovnjakovje sodelovalo pri njihovi štirinajstdnevnipripravi v graščini polegBruslja. Te smernice smo potem uporabiliv praksi, tako da smo analiziralitakratno stanje in ga primerjali s ciljioziroma smernicami. Analizo smouporabili tudi za pisanje prijav za dodelitevrazvojnih sredstev Evropskekomisije. Komisija je zdaj te smerniceposodobila, dodala nova področja,tako da zdaj opisujejo 22 področij carinskegadela. Države, ki se pripravljajona vstop v EU, lahko smernice uporabijopri konkretnem merjenju stanja,posodabljanju carinskih sistemov inkot formalni argument za utemeljitevpotrebe po sredstvih EU.Na koncu smo, kot je na konferencahv navadi, sprejeli deklaracijo, ki pravi,da carinske službe želijo sodelovati,razvijati sisteme nadzora, kontrolein zaščite potrošnikov ter razvijati carinev sodobne službe, ki bodo zagotavljaleprihodke v nacionalni in evropskiproračun, ki bodo ščitile nacionalnain evropska podjetja, spodbujale razvojmednarodne trgovine in varovale prebivalceEvrope pred nevarnim ali zdravjuZadovoljno slovensko »predsedstvo«s predstavnikom Evropske komisije(ki si je nadel uradno kravatoslovenskega predsedovanja).škodljivim blagom. Deklaracija generalnihdirektorjev ima dve prilogi, v katerihso sklepi delovnih skupin, ki sta seposvetili carinskim smernicam in ponaredkomter sodelovanju carin z imetnikipravic intelektualne lastnine. Besedilodeklaracije lahko najdete na intranetuin angleški spletni strani CURS.Tadej Jeras, GCUFoto: Sabina Langus BocPolletni inventurni preglediDvakrat na leto se nekateri člani oddelkovza trošarine po posameznihcarinskih uradih odpravimo na sever,jug, zahod in vzhod po Sloveniji nainventurne preglede mineralnih oljv trošarinskih skladiščih. Tako se žepred šesto uro zjutraj dobimo v carinskemuradu in se s službenimi voziliodpeljemo na dolgo pot proti Lendavi,Kopru, Ortneku, Brestanici, Celju,Mariboru ali Ravnam na Koroškem.Med obvezni pribor članov inventurnekomisije sodijo poleg papirja in pisalavsekakor tudi varnostna čelada,predpisana obutev z ojačanim zgornjimdelom in rokavice.Zaradi posebnih pogojev dela (inventurnemeritve se običajno opravljajona velikih višinah) mora imetiV Trbovljah sva pregledala dva rezervoarja.CARINA.SI | 23


[DOGODKI] > > > >Meritve opravljamo izključno podnevi.V rezervoarje spustimo merilnopalico, ki jo je treba prej namazatis pasto, ki reagira na gorivo. Takopotem lahko odčitamo podatek o višinigoriva v posameznem rezervoarju.Na podlagi podatkov o višini goriva vposameznem rezervoarju, njegovemobsegu, temperaturi in gostoti ugotovimo,koliko goriva je v rezervoarju.Naše delo zahteva dobro telesnopripravljenost in opravljen zdravniškipregled za delo na višini.vsak član inventurne komisije opravljentudi zdravniški pregled za delona višinah, pa tudi kondicijsko morabiti dobro pripravljen, saj se po tretjemali četrtem vzpenjanju na rezervoarin sestopanju z njega že čutijotežke noge in tudi sape začne počasiprimanjkovati.7. aprila 2008 sva se tako s sodelavcemodpravila na pot v Trbovlje,Maribor in Brestanico pri Krškem.Inventurno komisijo običajno sesta-Merilni trak je nepogrešljivpripomoček.vljajo: predstavnik nadzornega carinskegaorgana, predstavnik imetnikadovoljenja za trošarinsko skladiščein pooblaščena družba za opravljanjemeritev (razen v rezervoarjih, kjer jelastnik blaga izključno Zavod RepublikeSlovenije za obvezne rezervenafte in njenih derivatov). Sestane se15 minut pred začetkom, ko odgovornaoseba trošarinskega skladišča predainventurni komisiji izpis količintrenutnega stanja iz materialne karticepo posamezni vrsti goriva.Po končani inventuri v posameznemtrošarinskem skladišču pregledamorezultate in ob upoštevanju morebitnihpripomb sestavimo zapisnik oopravljenih meritvah in ugotovitvah.Po opravljenem inventurnem pregleduna dveh rezervoarjih v Trbovljahnaju je pot vodila naprej do Mariborain proti koncu delovnega dne še doBrestanice pri Krškem. Kljub napornemudelovnemu dnevu moram priznati,da se mi je prav prileglo zapustitipisarno in IBM-ov strojček, semalo nadihati bencinskih hlapov inmed vožnjo opazovati prebujanje pomladi.Dardo Topolovec, CU LjubljanaFoto: Dardo TopolovecPredstavitev Oddelka za intrastat hrvaškim kolegomNa prošnjo kolegov iz Carinske uprave RepublikeHrvaške smo v Carinskem uradu Nova Gorica predstaviliorganizacijo in delovanje Oddelka za intrastat.saj jih pestijo podobne težave kot našStatistični urad: pomanjkanje kadrov,prostorov in opreme za samostojnoizpeljavo statističnega raziskovanjaintrastat.Hrvaški kolegi se soočajo z verjetnimpresežkom carinikov ob vstopu Hrvaškev EU in zaradi tega iščejo dodatnadela, ki bi jih opravljali po vstopu.To velja še posebej za urade, ki bodotakrat izgubili mejo. Tako so se v Carinskiupravi RH odločili, da ponudijosodelovanje pri intrastatu hrvaškemuDržavnemu zavodu za statistiko.Ta zavod je za sodelovanje navdušen,Carinski del intrastata so zaupali Carinskemuuradu Varaždin. 25. aprila2008 so nas obiskali gostje iz hrvaškecarine. Sprejel jih je direktor CUNova Gorica skupaj z vodjo Oddelkaza intrastat in njegovim pomočni-24 | CARINA.SI


[DOGODKI]kom. Gostom smo podrobno predstavilicelotno zgodovino vzpostavljanjaoddelka, sedanjo organizacijo, delovanjeoddelka in aplikacijo za intrastat.In bilo je veliko vprašanj.Po zaključku so se gostje zahvalili zaizčrpno pomoč in se priporočili za nadaljnjesodelovanje.Igor Uršič, CU Nova GoricaFoto: Matjaž ČernigojCarinski urad Nova Gorica so obiskali predstavniki hrvaške carine.Obisk srbske delegacije v CeljuSredi aprila sta Carinski urad Celjeskupaj s kolegi iz Generalnega carinskegaurada obiskali dve skupini kolegoviz Carinske uprave Srbije. Prviobisk je bil namenjen predstavitvi operativnegadela pri poreklu blaga, drugipa poenostavljenim postopkom.Stabilizacijsko-pridružitveni sporazummed Srbijo in Evropsko unijoje dejansko pripravljen, zato so srbskekolege zanimale naše izkušnjes področja porekla blaga v obdobju,ko smo se pripravljali na vstopv EU. Veliko vprašanj je bilo povezanihs konkretnim operativnim delom,in sicer z uporabo diagonalnekumulacije porekla (Srbija je tudičlanica CEFTE), s prepovedjo povračilaali izvzetja od carin (običajno15. člen prostotrgovinskih sporazumov),pooblaščenimi izvozniki inz naknadnim preverjanjem dokazil oporeklu blaga. Po prikazu praktičnegadela v Oddelku za kontrolne zadevein Izpostavi Celje smo obiskališe podjetje Gorenje, kjer so si ogledališe način dela pooblaščenega izvoznika.Drugi skupini smo v Gorenju prikazali,kako izvajamo poenostavitve. VSrbiji takih carinskih poenostavitevše ne uporabljajo oziroma poznajo lesistem poenostavljenega prijavljanjana meji, niso pa še začeli s hišnim carinjenjem.Naš način dela jim je bilvšeč in vsekakor bodo lahko kakšnonašo izkušnjo uporabili pri pripravisvojih poenostavljenih postopkov.Kolegi iz obeh skupin so bili pravistrokovnjaki, veliko so vedeli in zanimaleso jih praktično vse podrobnosti.To sta bila v pol leta že tretji in četrtiobisk tujih carinskih strokovnjakovSlovenski in srbski kolegi predCarinskim uradom Celje.Goste iz Srbije je sprejela tudi direktorica CU Celje Darija Vidmar.v našem uradu. Tudi mi smo se naučilikaj novega, spoznali smo kolege,s katerimi ostajamo v stiku in si prekelektronske pošte neformalno izmenjujemoizkušnje in znanje.Boris Kastelic, CU CeljeFoto: arhiv CU CeljeCARINA.SI | 25


[SINDIKAT CARINIKOV SLOVENIJE]Spoštovane sodelavke in sodelavci, ob prebiranju časopisa Primorske novice 28. novembra2007 (dan po končani stavki carinikov) sem na drugi strani zasledil komentar »Poklic brezprihodnosti« gospe Silve Križman, ki me je pripeljal do razmišljanja in vprašanja, ali jecarinska služba res služba oziroma poklic brez prihodnosti. Komentar se mi je zdel primerenin pravzaprav sem resno razmišljal ter se kasneje tudi odločil, da ga kot dopisnik predlagamza objavo v našem glasilu Carina.si. Vsem, ki Primorskih novic ne spremljate, komentarponujam v branje z dovoljenjem avtorice.Bogdan Šuber,Sindikat carinikov SlovenijePoklic brez prihodnostiV trenutku, ko bo Hrvaška postalapolnopravna članica EU, v naši državipraktično ne bomo več potrebovalicarinikov. Ostali bodo le še na letališčihin v pristanišču. Carinska upravase bo morala temeljito skrčiti in reorganizirati.Carinik, žal, ni poklic prihodnosti.In prav to je eden od razlogov,ki je botroval stavki carinikov.Kajti do trenutka, ko bodo okoli Slovenijepadle vse meje, morajo carinikipač opravljati svoje delo v skladu zzakonodajo.In potem? Negotovost zanesljivo ninajboljša popotnica. In tokrat je botrovalastavki carinikov, ki so v bistvuopozorili na svojo stisko. Premalojih je, njihovo število pa naj bise še zmanjševalo. Schengen tudi zanjeprinaša dodatne odgovornosti inobremenitve, pa ne vedo, kaj bo jutri.Prvi val reorganizacije, ki ga je prineselvstop Slovenije v EU in ukinitevcarinskih pregledov na meji z Italijo,Avstrijo in Madžarsko, je številnecarinike prisilil v dnevne migracije vkraje, precej oddaljene od doma. Pre-cej so jih prezaposlili, tisti, ki so imelimožnost, so se upokojili ...Vlada je včeraj (27.11.2007) pristalana stavkovno zahtevo, da število zaposlenihostane na sedanji ravni in dacarinski upravi vsaj še v prihodnjemletu ni treba zmanjševati števila zaposlenih.Kako bo naprej, naj bi biloznano do konca marca. Do tedaj najbi vlada sprejela potrebne ukrepe injih predložila carinskemu sindikatu.Prav tako naj bi pripravili ukrepe, kibodo čim manj boleče zarezali v življenjecarinikov po vstopu Hrvaškev EU. S podpisom včerajšnjega sporazumaso stavko, ki je v bistvu pomenilazgolj temeljito opravljanje carinskegadela, prekinili. Po besedahministra za javno upravo GregorjaViranta je prevladal razum.V nasprotnem primeru, če bi se stavkanadaljevala, bi bile posledice zaSlovenijo katastrofalne. V dolgih kolonahna meji so se znašli prevoznikiiz vse Evrope, kar na državo, kičez dober mesec prevzema predsedovanjeEU in bo nekaj dni prej postalapolnopravna članica schengenskegapravnega reda, meče slabo luč. Oddela carinikov je v veliki meri odvisnotudi slovensko gospodarstvo in –posredno – številna delovna mesta.Včerajšnji sporazum je le prvi korakdo dokončne rešitve. Odgovor navprašanje, kam razporediti več kot800 carinikov, ki naj bi po vstopu Hrvaškev EU postali presežek, namrečni preprost ...Silva Križman, Primorske novice26 | CARINA.SI


[ŠPORT IN PROSTI ČAS]II. spominski pohod Borisa HarejaKot smo si lani obljubili, tako smo tudi storili. V soboto,19. aprila 2008, smo v spomin na prezgodaj preminulegakolega Borisa Hareja organizirali pohod na Čaven. Vremenskanapoved ni bila ugodna. Vseeno smo se na dogovorjenina dan in ob dogovorjeni uri zbrali pod vznožjemČavna. Muhasto aprilsko vreme, ki se je vleklo že ves mesec,ni bilo ravno vzpodbudno, vendar sta nam vztrajnostin trma velevali, da vzpon opravimo. Krenili smo na pot.Vsake toliko časa nam je rahel dež, ki je pršil iz megle,osvežil korak na poti navkreber. Po dobri uri hoda smo bilivsi udeleženci že na vrhu, kjer nas je v Zavetišču AntonaBavčarja čakala prijazna oskrbnica.Po postanku in okrepčilu smo se vrnili v dolino, kjer nas jekot opomin pozdravilo sonce in nam dalo vedeti, da nismosami gospodarji svojega življenja. Nasvidenje in obenemdobrodošli prihodnje leto!Matjaž Černigoj, CU Nova GoricaFoto: Matjaž ČernigojUdeleženci II. spominskega pohoda na Čavnu.Srečanje nogometašev v MetlikiNaš nemirni športni duh nas je 7. aprila 2008 popeljal vMetliko na tradicionalno srečanje ekip v malem nogometu.Ob vedno odlični organizaciji športnega društva kolegoviz carinske izpostave Metlika se že nekaj let zaporedsrečujemo v telovadnici osnovne šole Metlika. Letos smose zbrale ekipe iz izpostav Metlika in Brnik ter Carinskegaurada Ljubljana. Na igrišču se je bil težak, vendar poštenboj med zelo enakovrednimi ekipami, izmed katerihpa so največ znanja, prave tehnike, kondicije in tudi motivacijepokazali nogometaši iz Carinskega urada Ljubljanav sestavi Perše, Šrekl, Oštir, Vračun, Križan, Markun,Plut in Topolovec s svojim večnim selektorjem BorutomZatlerjem.Po končanem merjenju moči in izgubi kar nekaj kilogramovnas je čakalo prijetno druženje. Pogovor je med drugimnanesel na naše letne in zimske športne igre in vsiskupaj smo ugotovili, kako zelo jih pogrešamo. Zato tudis tem zapisom pozivamo vse člane carinskega »ceha«, daponovno obudimo tradicionalna letna in zimska športnasrečanja.Zbrani nogometaši iz treh carinskih moštev.Foto: Rok MarkunDardo Topolovec, CU LjubljanaCARINA.SI | 27


[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > > > >Na izletu po »celjski južni meji«V Carinskem uradu Celje že od leta1998 deluje športno društvo. Vanj jetrenutno včlanjenih več kot 90 športubolj ali manj zapisanih privržencev.Ker so v uradu zaposleni delavciz vseh koncev in krajev, je naše druženjebolj osredotočeno na izlete inpiknike, na katerih pa seveda z veseljempokažemo športni duh.Letos mineva desetletnica ustanovitvenašega društva, zato smo se odločili,da tokrat organiziramo občnizbor na malo drugačen način. Ker stabila lani popolnoma prenovljena dvanaša mejna prehoda, Bistrica ob Sotliin Dobovec, smo sodelavce in vsečlane povabili na ogled.Tako smo se sobotnega jutra odpravilina izlet po »celjski južni meji«.Pot nas je vodila iz Celja proti Mestinjuin na mejni prehod Dobovec.Tam nas je pričakal vodja izpostavein nam postregel s kavico, toplo pa sonas pozdravili tudi delavci dnevne izmenetistega dneva. Po ogledu stavbesmo ugotovili, da zdaj delajo v velikoprijetnejšem delovnem okolju, popolnomadrugačnem od zabojnikov, ki sotam stali še pred dobrega pol leta.Ker nismo hoteli čez mejo v našo južnososedo, je šofer mojstrsko obrnilavtobus in krenili smo proti dvorcuStrmol, ki stoji na rahli vzpetini zunajsklenjenega trškega jedra Rogatca.Dvorec, obnovljen leta 2003, nizanimiv samo z vidika stavbne dediščine,na ogled so tudi razstava mednarodnelikovne zbirke sodobne umetnostiStrmol, kapelica z ohranjenimibaročnimi freskami, viteška, baročnain degustacijska soba, vinoteka, črnakuhinja in še kaj bi se našlo.Vodič Miran Hernaus nas je zabaval z zgodbami iz teh krajev.Na novembra 2007 prenovljenem mejnem prehodu Bistrica ob Sotli.Polni vtisov in praznih želodcev smose odpeljali streljaj naprej od Podčetrtka,kjer leži majhna vasica Olimje.V prijetnem okolju domačije Halersmo se okrepčali z domačo hrano inseveda s pivom iz domače pivovarne,ki smo si jo po kosilu tudi ogledali.Pot smo nadaljevali proti našemu naslednjemumejnemu prehodu Bistricaob Sotli. Med vožnjo smo slišali velikolokalnih zgodb, ki jih je iz rokavastresal naš vodič Miran Hernaus,vodja celjskega oddelka za trošarine,in kot se je izkazalo, tudi dober poznavaleckrajev, ki smo jih prevozili.Delavci v izmeni na mejnem prehoduso nas pričakali na svojih delovnihmestih, lepo urejeni in prijazni,zato smo takoj sklenili, da bi jih zdajmorala videti komisija za preverjanjeurejenosti. Odlično bi se odrezali (pasaj se vedno, kajne?).28 | CARINA.SI


[ŠPORT IN PROSTI ČAS]Skupinska fotografija na Orešju.Po ogledu prostorov in pogovoru s sodelavcismo se odpeljali do naslednjega,manjšega mejnega prehoda Orešje,kjer je bil ta dan v službi Bojan Šipek,tudi član našega društva in velik ljubiteljplanin. Obljubil nam je, da nas bokmalu peljal na prvi planinski izlet, sajv društvu že dalj časa pogrešamo planinskosekcijo. Tudi njemu smo prineslisladko okrepčilo in mu zaželeli, najdan hitro mine, nakar smo oddrveli povijugasti cesti proti Grabnu na Bizeljskemu.V zelo znani Repnici Najger nas jepričakala hudomušna gospa Jožica innam razkazala vinski hram svojih sortnihin izvrstnih vin. Seveda naš šoferni poskusil njenih dobrot, saj nasje moral še varno odpeljati do središčaBizeljskega, kjer smo za ta dan končaliz ogledi. V Gostišču Šekoranja,ki slovi po izvrstni domači hrani, smomorali pred večerjo opraviti še obve-zni del našega izleta – občni zbor. Soglasnosmo potrdili vsa poročila, izvolilinovo vodstvo, potrdili načrt delain ponovno ugotovili, da športno društvonajbolj pogreša očitno pozabljenezimske, letne ali kakor koli že imenovaneigre carinskih športnih društev.Zato upamo, da se bodo vodilni članišportnih društev sestali z vodstvomcarinske službe in poiskali pravo pot,da ne bi skupna druženja sodelavcevcarinskih uradov šla v pozabo.Romana Jakopec, predsednicašportnega društva CU CeljeFoto: Romana Jakopec4 športniki in 5 odličijTo je bil naš izkupiček na 55. mednarodnihzimskih carinskih igrah zadnjedni januarja v Predazzu v Italiji.Slovenska ekipa je bila najmanjša izmedšestih sodelujočih držav. Pod zastavogostiteljice Italije je nastopilo večkot 30 športnikov, Nemčija in Francijatudi nista dosti zaostajali. Le Švica inAvstrija sta bili s šestimi oziroma osmimismučarji nekako solidarni z nami.nekaj manj kot 14 minutah je Vesnaza pičle 4 desetinke sekunde ugnalaitalijansko tekmovalko in zmagala.»Oh, imela sem še veliko rezerve,«je mirno dejala Vesna, ko je naslednjiNaslednje jutro je šlo zares. Prva tekmain prva zlata medalja. BernardVajdič se je v veleslalomu z drugegamesta iz prve vožnje v drugi zavihtelna zmagovalno stopničko. Skromnoje priznal, da zmage ni pričakoval, sajveleslalom ni njegova disciplina.Popoldne so se na snežnem poligonupripravljali na svojo prvo tekmo smučarjitekači. Nas je zanimal tek na 5kilometrov, kjer sta nastopili naši dvetekačici. Dva kroga po poltretji kilometersmo držali pesti in navijali. PoSlovesno odprtje iger s dvigovanjem zastav je bilo na glavnem trgu v Predazzu. Zakolegom iz italijanske Guardie di Finanza ponosno stojita alpska smučarja PetraRobnik in Bernard Vajdič, za njima pa Franc Kotnik (CU Jesenice) in Rajko Česnik(GCU). Smučarskih tekačic Vesne Fabjan in Katje Višnar na odprtju ni bilo, ker statakrat ravnokar pripotovali iz Kanade in ju je še zdelovala časovna razlika.CARINA.SI | 29


[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > > > >dan skupaj s Katjo Višnar pritekla šezlato medaljo v štafetnem teku na 7kilometrov.Bernard Vajdič v cilju skupaj zgeneralom Giannijem Golo,glavnim organizatorjem iger.Navijači pa smo ob vsaki predaji trepetali,ali jima bo uspelo ostati v vodstvu,in si grizli nohte, ko je Italijanka pripredzadnji predaji prehitela Katjo. Šena polovici zadnjega kroga ni bilo jasno,katera bo zmagala. Toda Vesna seje zagnala v klanec, izginila za hribomin se na naše veliko olajšanje prva prikazalana vrhu. Sledil je spust in še nekajsto metrov ravnine, kjer si je nabralaprepričljivo prednost in nato z dobrosekundo naskoka pretekla ciljno črto.Na piko na i sta poskrbela še smučarjaBernard in Petra. Čeprav ga jev drugi slalomski vožnji količek grdoudaril po bradi in se mu je za trenutekcelo zameglilo pred očmi, je Bernardodlično smučal do cilja in prišelna tretje mesto. Petra pa je s prvimčasom druge vožnje na koncu pristalana četrtem mestu.Naslednje leto bo mednarodne zimskecarinske igre organizirala Carinskauprava RS.Sabina Langus Boc,GCUFoto: Sabina Langus BocNasmejana dekleta. Vesnin nasmehje najslajši.Tako sta se pred drugo vožnjo »vagala« Petra in Bernard.Na zdravje, Katja.Zlato za Slovenki iz rok nemškegageneralnega direktorja.Na svidenje na Pokljuki in v Kranjski Gori januarja 2009!30 | CARINA.SI


[ZANIMIVOSTI]Carinski urad Maribor uspešno odkriva prekrškeNa območju Carinskega urada Maribor, pod okrilje kateregaspadajo mejni izpostavi Gruškovje in Zavrč ter izpostaviMaribor in Letališče Maribor, je bilo v prvih trehmesecih leta 2008 izdanih 318 plačilnih nalogov, kar predstavlja46,97 % vseh izdanih plačilnih nalogov na ravni celotnecarinske službe. Seveda gre zasluga delavcem vsehnaštetih izpostav in mobilnim enotam, ki s svojim delovanjemna območju CU Maribor prispevajo k visokemu deležuizrečenih glob. V tem obdobju je bilo namreč fizičnimosebam izrečenih za 95.669,00 evrov glob, pravnim osebampa za 30.990,00 evrov glob, skupaj torej 126.659,00evrov. Najpogostejši razlogi so bili: neprijavljeno blago(cigarete, meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki),vozila niso bila primerna za zalivkanje, vozniki niso imeliustreznih dovolilnic pri vstopu ali izstopu oziroma nisoimeli potrdila državljana iz tretjih držav.V prvem trimesečju je bilo na območju CU Maribor z odločbamiizrečenih 67 glob zaradi kršitev Zakona o izvajanjucarinskih predpisov Evropske skupnosti, Zakona o deviznemposlovanju, Zakona o davčnem postopku in Zakona ocarinski službi, kar predstavlja skoraj polovico vseh izdanihodločb na celotnem območju Republike Slovenije. Od tegaje bilo fizičnim osebam izrečenih za 36.465,00 evrov glob,pravnim osebam za 12.573,00 evrov glob, skupaj 49.038,00evrov. Največkrat je šlo za kršitve pri skritem blagu (cigarete,blago komercialnega značaja, za katero ni bila vložena carinskadeklaracija, blago ni bilo predloženo, blago, ki zapuščacarinsko območje Skupnosti, ni bilo prijavljeno) ali pa blagani bilo na prevoznem sredstvu, ki je bilo predmet kontrole.V Izpostavi Gruškovje, ki je najbolj obremenjen mejni prehodCU Maribor, je bilo v prvih treh mesecih letošnjegaleta izdanih 178 plačilnih nalogov, kar pomeni 41.364,32evrov izrečenih glob in 46 izdanih odločb, katerih vrednostv izrečenih globah je dosegla 20.441,44 evrov. Zaradi odkritegaprirejenega prostora so bili odvzeti dva osebna avtomobilain dvoosna prikolica.Seveda uspehov, ki jih je dosegel CU Maribor, ne bi bilobrez predanega dela vseh zaposlenih v omenjenih izpostavahin mobilnih enot, ki so z odkritimi kršitvami pripomoglek tako uspešni bilanci na področju prekrškov.Cigarete so bile skrite v prirejenem prostoru v osebnemavtomobilu Daewoo Nexia.Peter Kirič, CU MariborFoto: arhiv Izpostave GruškovjeToliko cigaret so tihotapci skrili v en avto.Dvojno dno prikolice osebnega avtomobila je skrivalo pisanozbirko cigaret različnih blagovnih znamk.CARINA.SI | 31


[ZANIMIVOSTI] > > > >Kulturna dediščina: da ali neTo smo se spraševali na mejnem prehodu Jelšane, ko smo našli koran,temeljno knjigo muslimanske vere.Kulturna dediščina predstavlja zgodovino posamezneganaroda, neprecenljivo zapuščino rodovom in bogat vir informacijo vedenju naših prednikov. Carina med drugimnadzira tudi iznos predmetov kulturne dediščine. Takoščitimo kulturno dediščino držav podpisnic UNESCO-veKonvencije o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenegauvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninskepravice na njih iz leta 1970, če se tako blago nezakonito– brez ustreznega izvoznega dovoljenja državepodpisnice konvencije vnaša v države Skupnosti. Ena izmeddržav podpisnic je tudi Bosna in Hercegovina.V sredo, 9. aprila 2008, so carinski delavci na mejnemprehodu Jelšane opravljali poostreno kontrolo vstopnegapotniškega prometa. Okrog 19. ure sta se v osebnem avtomobilupripeljala na mejni prehod slovenska državljana,ki carinski kontroli nista ničesar prijavila. Carinskidelavci so se odločili za natančen pregled vozila. Na zadnjemsedežu so našli ovoj, v katerem je bila knjiga, pisanav arabskem jeziku. Že na pogled je bilo očitno, daje starejšega izvora. Kot lastnik knjige se je javil edenizmed potnikov. Carinskim delavcem je povedal, da jeknjiga koran in da jo je našel v hiši starega očeta v Bosniin Hercegovini. Povedal je, da jo pelje na cenitev v Ljubljano,hkrati pa še dodal, da je stara okrog 300 let.Carinski delavci so takoj posumili na kršitev predpisov o kulturnidediščini ter o tem obvestili Inšpektorat za kulturo in medijepri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Knjigo sozačasno zadržali, da bi lahko preverili njen izvor in starost.Koran je bil shranjen v posebni vrečki iz blaga.Koran – zanimivo, vendar nerazumljivo.V naslednjih dneh smo težko čakali strokovno mnenje, aligre dejansko za kulturno dediščino. V petek, 18. aprila 2008,smo po elektronski pošti dobili sporočilo, ki nas je nekolikorazžalostilo. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je knjigasicer res koran, ki je bil tiskan v osmanski državi leta 1909,vendar knjigi manjka še eno leto do statusa predmeta kulturnedediščine. V obrazložitvi je bilo tudi napisano, da takšniizvodi korana nimajo posebne materialne vrednosti, imajopa seveda družinsko vrednost, ker prehajajo iz roda v rod.Na koncu postopka smo v šali ugotovili, da bi morali toknjigo odkriti naslednje leto, ko bi že postala predmet kulturnedediščineBojan Počkar, CU SežanaFoto: arhiv CU SežanaVsebina je ostala skrivnost.32 | CARINA.SI


[ZANIMIVOSTI]Moji pomočnikiTajništvo brez vrat je kot prepih brezburje, to je kraj, kjer si sam in z vsemi,a vedno s svojimi pomočniki.Kar nekaj let je že od dneva, ko sem carinski službi dalaslovesno izjavo, da bom zaupano dolžnost opravljala odgovornoin vestno (taka so bila takrat pravila), in velikočasa je preteklo, kar sem prvič sedla na stol, ki je samevalob leseni mizi, na kateri je pisalni stroj nestrpno pričakovalnovo uporabnico. To je bil navaden pisalni stroj, ki jezahteval močan udarec po tipki, dober trak in kakovostenindigo papir, da si lahko prebral tudi besedilo na šesti kopijidopisa oziroma drugega pisanja. Bil je še čas samoupravljanja,delavskih svetov, zborov delavcev, raznih komisij.Povsod sem bila zraven, seveda kot zapisničarka in natotipkarica za pisalnim strojem. Ti začetki so bili silno zanimivi,spoznavala sem delo in sodelavce ter hitela udarjatipo tipkah svojega prvega pomočnika.Zgodil se je nov dan in na mizi, na zeleni podlagi, se je bahalelektrični pisalni stroj. Kakšno navdušenje! Prsti, kiše vedno niso smeli imeti dolgih nohtov, so vsaj dobivalimehkejše blazinice.Le nekateri si lahko predstavljajo, kakšen napredek je pomenilelektrični pisalni stroj. Spomnim se, kako sva z mojimprvim upravnikom vsako leto prenesla težki električnistroj v njegovo pisarno in začela ustvarjati obsežno letnoporočilo o delu v carinarnici, in to ves dan ali pa še kakšendan več. Upravnik je prosto narekoval, ali kot bi rekli podomače, na pamet. Besede, ki so kot slap prihajale iz njegovihust, so požirali moji hitri prsti. Šlo je kot namazano.Od nekdaj sem dobro tipkala, hitro, desetprstno in slepo,to sicer še danes, le z nekoliko bolj umirjenim tempom, kermi računalnik ne sledi.Kaj pomeni pisanje na matrice, se marsikomu mlajšemu šesanja ne. Pa vendar so razna gradiva za sestanke nastajalaprav s pisanjem matric. To je bil v tistih časih pravzapravskoraj edini način razmnoževanja gradiva. Ob tem ni šlobrez packanja rok, tudi oblačil in pisalnih miz v sejni sobi,okoli katerih sem se zaradi zlaganja gradiva vrtela največkratsama. Kar nekaj kilometrov tega vrtenja bi najbrž lahkonaštela. Imeli smo tudi fotokopirni stroj (pravi luksuz),a smo ga zaradi njegovih pogostih muh in lenosti redkouporabljali. Tudi posamezne listine smo zato prepisovaliin svoje izdelke potrjevali s točnostjo prepisa.Spet se je obrnilo nekaj proračunov in prišel je nov pomočnik– pisalni strojček s spominom, ki je zaradi svojemajhnosti sramežljivo ždel na stekleni površini pisalnemize. Dolgih nohtov si tudi ta ni želel, s svojim spominompa me je osvojil. Njegova pomanjkljivost: daljše spogledovanjez ekrančkom se ni najbolje obneslo.Na svoji poti, kjer je čas ubiral vedno hitrejši tempo, sem sesoočila z novim tehničnim izzivom – računalnikom. Začetkiso bili kot tipanje, z veliko vprašanji in čudnimi občutki,a sem kmalu ugotovila, da ni živo bitje, in se znebilastrahu. Žal mi je, da ni časa za vsestransko komuniciranjez njim, še posebno ker se rokovanja z računalnikom nisemučila. Šola me je pač naučila strojepisja po sistemu »in a inŠe vedno lep, a čas ga je povozil.Hitrejši od navadnega, toda brez spomina.CARINA.SI | 33


[ZANIMIVOSTI] > > > >č in f in j in g in h« itn., ker pa je to bilo, če nekoliko pomislim,že davno, sem se v glavnem učila sama, kasneje patudi na nekajurnem tečaju, ki ga je organizirala služba.Z računalnikom sodelujeva vsak dan, ujela sva se in mojeideje, zamisli prav z veseljem sprejema in le redko odpove.Le boljši prijatelj bi lahko kdaj bil in me pravočasnoopozoril na napako, pa mu odpustim, saj mi kar naprej pošiljanovosti, ki jim že težko sledim. Vem, da ni zadnji,s katerim sodelujem. Sprašujem se, kakšen bo naslednji.Kakršen koli že – vem, da bo moj dobri pomočnik.Ima spomin, vendar se z računalnikom ne more kosati.Spomenka Štemberger, CU SežanaFoto: arhiv CU SežanaUstanovljen nov oddelek1. maja 2008 je bil ustanovljen Oddelek za centralno pomočuporabnikom (OCPU), ki deluje pod okriljem Carinskegaurada Nova Gorica in je enotna vstopna točka zapodporo zunanjim in notranjim uporabnikom. OCPU zagotavljapomoč pri informacijskih sistemih in deluje neprekinjeno24 ur na dan in vse dni v tednu. Poleg dosedanjihzadolžitev za NCTS in SIAES skrbi oddelek še zaspremljanje in posredovanje v primeru tehničnih težav priostalih aplikacijah, ki jih uporablja Carinska uprava RS.Prevzeli smo zahtevno nalogo in verjamemo, da bomoupravičili zaupanje, ki nam je bilo izkazano.Tanja Gabršček, CU Nova GoricaFoto: Igor UršičVodenje oddelka je bilo zaupano Jordanu Bevčarju, da deloteče, pa se trudijo še Aleksandra Turel Kerševan, TanjaGabršček, Jani Poljšak in Kostja Prinčič.Carina.si | Interno glasilo Carinske uprave RSIzdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, LjubljanaGlavna urednica: Sabina Langus Boc | Fotografije – naslovnica: arhiv Carinske uprave RS in Sabina Langus BocGrafična priprava in tisk: Birografika Bori, d.o.o.Naklada: 2000 izvodovPonatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le znavedbo vira.ISSN 1581-882934 | CARINA.SI


[CARINSKA KRIŽANKA]CARINA.SI | 35


Razstava o prepovedanih drogah 23. in 24. januarja 2008 v GCUFoto: Sabina Langus BocUčenci z zanimanjem poslušajo strokovno razlagoDarka Žigona, ki se s problematiko prepovedanihdrog ukvarja od leta 1983.Učiteljice so ugotavljale, ali imajo droge kakšenposeben vonj. Heroin, na primer, diši po kisu.Službeni pes Fridl je drogo, skrito v enemizmed kovčkov, zavohal v trenutku.Makova glavica in posebno rezilo, s katerim zarežejovanjo, da priteče mleček. Opij je posušen mleček,najbolj razširjen derivat opija pa je heroin.Dekleta so se strinjala, da soposledice jemanja drog strahovite.Na ogled so bili različni vzorci drog.Uživanje stimulansov, depresorjev, halucinogenov inkonoplje lahko razpoznamo po različnih znakih.Pogled skozi endoskopodkrije marsikatero skrito mesto.Člani referatov za zatiranje tihotapstva uspešnouporabljajo tudi detektor za odkrivanjetihotapskega blaga.

More magazines by this user
Similar magazines