13.07.2015 Views

12. Å¡tevilka glasila Carina.si - Carinska uprava Republike Slovenije

12. Å¡tevilka glasila Carina.si - Carinska uprava Republike Slovenije

12. Å¡tevilka glasila Carina.si - Carinska uprava Republike Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

[ZANIMIVOSTI]Moji pomočnikiTajništvo brez vrat je kot prepih brezburje, to je kraj, kjer <strong>si</strong> sam in z vsemi,a vedno s svojimi pomočniki.Kar nekaj let je že od dneva, ko sem carinski službi dalaslovesno izjavo, da bom zaupano dolžnost opravljala odgovornoin vestno (taka so bila takrat pravila), in velikočasa je preteklo, kar sem prvič sedla na stol, ki je samevalob leseni mizi, na kateri je pisalni stroj nestrpno pričakovalnovo uporabnico. To je bil navaden pisalni stroj, ki jezahteval močan udarec po tipki, dober trak in kakovostenindigo papir, da <strong>si</strong> lahko prebral tudi besedilo na šesti kopijidopisa oziroma drugega pisanja. Bil je še čas samoupravljanja,delavskih svetov, zborov delavcev, raznih komi<strong>si</strong>j.Povsod sem bila zraven, seveda kot zapisničarka in natotipkarica za pisalnim strojem. Ti začetki so bili <strong>si</strong>lno zanimivi,spoznavala sem delo in sodelavce ter hitela udarjatipo tipkah svojega prvega pomočnika.Zgodil se je nov dan in na mizi, na zeleni podlagi, se je bahalelektrični pisalni stroj. Kakšno navdušenje! Prsti, kiše vedno niso smeli imeti dolgih nohtov, so vsaj dobivalimehkejše blazinice.Le nekateri <strong>si</strong> lahko predstavljajo, kakšen napredek je pomenilelektrični pisalni stroj. Spomnim se, kako sva z mojimprvim upravnikom vsako leto prenesla težki električnistroj v njegovo pisarno in začela ustvarjati obsežno letnoporočilo o delu v carinarnici, in to ves dan ali pa še kakšendan več. Upravnik je prosto narekoval, ali kot bi rekli podomače, na pamet. Besede, ki so kot slap prihajale iz njegovihust, so požirali moji hitri prsti. Šlo je kot namazano.Od nekdaj sem dobro tipkala, hitro, desetprstno in slepo,to <strong>si</strong>cer še danes, le z nekoliko bolj umirjenim tempom, kermi računalnik ne sledi.Kaj pomeni pisanje na matrice, se mar<strong>si</strong>komu mlajšemu šesanja ne. Pa vendar so razna gradiva za sestanke nastajalaprav s pisanjem matric. To je bil v tistih ča<strong>si</strong>h pravzapravskoraj edini način razmnoževanja gradiva. Ob tem ni šlobrez packanja rok, tudi oblačil in pisalnih miz v sejni sobi,okoli katerih sem se zaradi zlaganja gradiva vrtela največkratsama. Kar nekaj kilometrov tega vrtenja bi najbrž lahkonaštela. Imeli smo tudi fotokopirni stroj (pravi luksuz),a smo ga zaradi njegovih pogostih muh in lenosti redkouporabljali. Tudi posamezne listine smo zato prepisovaliin svoje izdelke potrjevali s točnostjo prepisa.Spet se je obrnilo nekaj proračunov in prišel je nov pomočnik– pisalni strojček s spominom, ki je zaradi svojemajhnosti sramežljivo ždel na stekleni površini pisalnemize. Dolgih nohtov <strong>si</strong> tudi ta ni želel, s svojim spominompa me je osvojil. Njegova pomanjkljivost: daljše spogledovanjez ekrančkom se ni najbolje obneslo.Na svoji poti, kjer je čas ubiral vedno hitrejši tempo, sem sesoočila z novim tehničnim izzivom – računalnikom. Začetkiso bili kot tipanje, z veliko vprašanji in čudnimi občutki,a sem kmalu ugotovila, da ni živo bitje, in se znebilastrahu. Žal mi je, da ni časa za vsestransko komuniciranjez njim, še posebno ker se rokovanja z računalnikom nisemučila. Šola me je pač naučila strojepisja po <strong>si</strong>stemu »in a inŠe vedno lep, a čas ga je povozil.Hitrejši od navadnega, toda brez spomina.CARINA.SI | 33

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!