Hrčkov list - osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

HRÈKOVI INTERVJUJI IN RAZISKOVANJAZANIMIVOSTI IZ ŽIVALSKEGA SVETANajveèji ptiè, ki je kdajkoli živel, jebil slonji ptiè. Njegova jajca sobila 200-krat veèja od kokošjih.Izumrl je pred približno 300 leti.Tasmanskega volka vreèarja sonazadnje videli pred 60 leti. To jebila èudno mešana zverina:volèja glava, tigrove proge inkengurujev rep.V bolnišnici za morske živali vZDA nataknejo ranjenimmorskim kravam rešilne jopièe.Tako med okrevanjem lažjeostanejo na površini.Kolibriji so edini ptièi, ki letajoS križanjem s hrti naj bi dobilozko elegantno glavo inrazmeroma nežno in lahkokonstrukcijo, tribarvno dlako panaj bi dobil s križanjembeloèrnega škotskega ovèarja sškotskim setrom (gordonsetrom).Vzreja škotskih ovèarjevse je moèno razmahnila po letu1870. Pri nas je sicer znan šelepo drugi svetovni vojni, a jekmalu postal zelo priljubljen.Najbolj se je razširil v zadnjihpetih letih. Razen dolgodlakegaškotskega ovèarja imajo Škoti šekratkodlakega pri nas neznanegaovèarja (smooth - coated collie),ki se od navadnega škotskegaovèarja razlikuje le po dolžinidlake. Kratkodlaki škotski ovèarje bil najbolj razširjen okoli leta1870, 1921 je vzreja teh psovupadla. Še danes so zelo redki,najveè jih je v ZDA.tudi nazaj, pa tudi vstran in naglavo obrnjeni.Afriški ptiè tajnik lovi kaèe inkušèarje, in to z nogami. Zgrabijih s kremplji in jih potepta dosmrti.Pri ribicah zetih samci pazijo namladièe. Èe kateri odplavapredaleè, ga oèe ujame v usta inga pljune nazaj v gnezdo.Debelokljuni galapaškišèinkavec je edini ptiè, kiuporablja vilice. S kljunom primevejico in z njo beza žuželke izlukenj v drevesu.27Mama netopirka ima takoizostren sluh, da prepozna glassvojega mladièa izmed milijonovglasov drugih netopirjev v jami,kjer se zadržujejo.Nekateri Newyorèani imajopapige namesto alarma protivlomilcem. Èe kdo vdre vstanovanje, zaènejo predirljivovrešèati.Veliki èrni kakadu vabi samico zglasbo. Z eno nogo prime vejicoin tolèe z njo po votlem deblu kotpo bobnu.Zbrala Sara Javornik, 6.èHRÈEK PREDSTAVLJA NOVE ŽIVALIŠKOTSKI OVÈAR (COLLIE)Njegovi predniki naj bi pred približno 400 leti prišli z Islanda najprej naŠkotsko nato pa še v Anglijo. Ime “Collie” naj bi dobil po èrnoglavih ovcah“Colleyih”. Na Škotskem ga še danes pogosto imenujejo “Schotch Colley Dog”.Dolgodlakega škotskegaovèarja pa pri nas najboljpoznamo pod imenom Lassie -po naslovu filma, kjer nastopapes te pasme.Splošni videz: Je srednje velikpes razmeroma nežnekonstrukcije, dolge, bujne(posebno pod vratom) in ravne,zaradi goste poddlake rahloprivzdignjene dlake, z ozkoelegantno glavo, visokonastavljenima, v koniciprepognjenima uhljema in dolgim,spušèenim košato odklanimrepom. Zobovje je škarjastegaugriza, glava ozka s ploskimèelom in razmeroma dolgimgobcem. Linija nosnega hrbtamora biti vzporedna s èelno linijo,po barvi je rdeèkasto do zlatorumen, z veliko belo liso na èelu,ki veèkrat preide na ves gobec(zaželjena je simetrièna), zbelimi šapami ali veèjimi belimilisami po nogah in ponavadi zbelo liso na koncu repa. Lahko jetudi èrno-belo-rjav, s tem da jerjave barve manj in le na mestih,kjer meji èrna barva z belo.Precej razširjen je tudi modro sivmarmornat skoraj progast. Taškotski ovèar ima lahko tudineenako obarvane oèi - enotemno rjavo in drugo sivo modro.Pleèna višina: Pes 56 do 61 cm,psica 51 do 56 cm.Znaèaj: V svojem znaèaju imaprecej nasprotujoèih si potez:èeprav je v bistvu krotek inobèutljiv, je hkrati lahko tuditrmast, brezèuten in len. Precejrazvit ima èut za obrambo svojihgospodarjev, posebno še otrok inosamljenih ljudi. Je aristokratski,pameten, zvest, nenapadalen,