Letnik XV/5 - Ministrstvo za obrambo

S p re m l j a m oFoto: Slavko RajhMinistrstvo zavrača očitke opozicijeMinister za obrambo Karl Erjavec je v petek, 9.marca, na Ministrstvu za obrambo podal izjavoglede napovedi opozicijskih poslanskih skupinLDS, SD, SNS in skupine nepovezanih poslancevza vložitev zahteve za uvedbo parlamentarne preiskavev državni zbor zaradi nakupa oklepnikov8 x 8 za Slovensko vojsko. Med parlamentarnopreiskavo naj bi med drugim ugotovili morebitnovpletenost in politično odgovornost nosilcev javnihfunkcij pri onemogočanju nadzora državnegazbora nad Ministrstvom za obrambo in Slovenskovojsko. Minister Erjavec je opozoril na velike gospodarskekoristi nakupa in zavrnil očitke o nepravilnostih.Poudaril je, da je bil nakup oklepnikov ževečkrat obravnavan tako v odboru za obrambokot na nedavni izredni seji državnega zbora, nakateri je, kot je povedal, v celoti argumentiranozavrnil vse očitke glede postopka nakupa vozil8 x 8. Minister Erjavec pobudo sicer pozdravlja,obenem pa pričakuje, da bodo preiskani vsinakupi vojaške opreme od leta 1994, ko je bilsprejet Zakon o TRP. Erjavec je pojasnil, da sega želi tako diskreditirati kot ministra, in dodal,da si nekateri očitno želijo, da ne bi sklenili posla,med njimi tudi podjetje Sistemska tehnika,ki je v lasti skupine Viator & Vektor, ki ji predsedujepomemben član LDS.MPMinister pozdravil udeležence seminarja o terorizmuNa Igu se je v petek, 16. marca, končalseminar o terorizmu in varnostnih študijah,ki ga je organiziral Evropski centerza varnostne študije George Marshall izGarmisch-Partenkirchna. Udeležence jepozdravil obrambni minister Karl Erjavec.Minister za obrambo Karl Erjavec je ob koncuseminarja v nagovoru poudaril, da je terori-zem grožnja, ki ni predvidljiva. Pogosto je povezanz raznimi oblikami kriminala, kot sta finančnikriminal in trgovina z ljudmi, ter z uporabo sredstevza množično uničevanje. Pred terorizmomni nobena država nedotakljiva, kar kažejo tudinedavne grožnje Avstrije, zato sta izobraževanjein usposabljanje o terorizmu po ministrovemmnenju zelo pomembna. V imenu udeležencevseminarja se je organizatorjem zahvalil mag.Denis Čaleta. Sklepnega dela so se udeležilitudi načelnik Generalštaba Slovenske vojskegeneralpodpolkovnik Albin Gutman, generalnidirektor Uprave RS za zaščito in reševanjeBojan Žmavc, namestnici ameriškega innemškega veleposlanika v Sloveniji ter drugiugledni gostje.MO krajanom predstavilo projekt letališča v Cerkljah ob KrkiPredstavniki MO so v četrtek, 15. marca,krajanom Cerkelj ob Krki predstavili načrtširitve vojaško-civilnega letališča. Na predstavitviso sodelovali direktor Direktorataza logistiko Igor Nered, vodja projekta JožeLacko in polkovnik Gabrijel Možina ter krajaniin predsednik KS Darko Udovič.MO je konec lanskega leta z ministrstvi za gospodarstvo,promet ter okolje in prostor podpisaloprotokol o območju in vsebini skupnegadržavnega lokacijskega načrta za letališčeCerklje ob Krki, do konca letošnjega leta pa najbi pridobili državni lokacijski načrt. V njem stapredvideni posodobitev sedanjega vojaškegaletališča ter ureditev cestne navezave območjain letališča Cerklje ob Krki na avtocestno omrežje.Prav tako je predvideno, da se del letališčaCerklje ob Krki, ki je zdaj namenjeno odmetavanjutovora in urjenju, nameni za gradnjo infrastruktureza potrebe civilnih letal s spremljajočimilogističnimi in storitvenimi dejavnostmi.Posodobljeno letališče naj bi do leta 2012 postaloosrednje letališče Slovenske vojske, nakaterem bodo večina plovil z letališča Brnik, enotezračne obrambe in oskrbovalno-tehnične enote.Imelo bo status mešanega letališča, to je vojaškegaletališča, ki je usposobljeno tudi za promet civilnihletal, pri čemer naj bi s projektom MO zagotovili400 novih zaposlitev, v civilnem delu pa najbi bilo skupaj 2000 delovnih mest. Kot so poudarilipredstavniki MO, na letališču v Cerkljah ob Krkine bodo nameščena Natova letala, bo pa vojaškidel namenjen opravljanju nalog podpore državegostiteljice v okviru zavezništva. To pomeni, dadržava članica zavezništva v kriznih razmerahponudi pomoč pri izvajanju dogovorjenih dejavnostizavezništva oziroma da na prošnjo Natadovoli uporabo letališča za začasni postanekletal, njihovo vzdrževanje in oskrbo ali pretovarjanje.Vrednost projekta je ocenjena na 70 milijonovevrov, pri čemer bo Nato prispeval 38, SVpa 32 milijonov evrov.MO je v sodelovanju s KS Cerklje ob Krki vzpostaviloinformacijski točki, kjer bodo krajanomna voljo informacije o letališču.2 S LOV E N S K A VO J S K A

SPREMLJAMO 2MO krajanom predstavilo projekt letališča v Cerkljah ob KrkiSlovenska vojska izšolala 28 novih častnikov 6V vipavskem Centru za usposabljanje novi poveljnikSlovenski radijski program na Kosovu 7INTERVJU 4Zaradi preoblikovanja premestili petino pripadnikovAlpinizem se vrača h koreninam 28CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE 8Marshallov tečaj v SlovenijiZa boj proti terorizmu je najpomembnejše mednarodno sodelovanje 9MIROVNE OPERACIJE 10Prvi kontingent s pripadniki SV na operaciji UNIFILIZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 12Izkušnje z izobraževanja za najvišje kanadske podčastnikeNa zahtevnem zimskem tečaju vojaškega alpinizma 14OBJAVE 15ZAŠČITA IN REŠEVANJE 20Ambiciozni načrti za Podcenter ICZR v SežaniPREDSTAVLJAMO VAM 22V ŠTJ več kot 5000 slušateljevSTROKOVNE TEME 23Vrednote v Slovenski vojskiIZ ZGODOVINE 26Razvoj tankov in njihova uporaba med oboroženimi silami danesŠPORT V VOJSKI 30V Cerknem 30. Partizanske smučineRAZVEDRILO 31Foto: Marko PrezeljPreoblikovanje in doseganje načrtovanih operativnih zmogljivosti,predvsem v dveh enotah, in sicer v 74. OKMB, ki naslednjiteden praznuje petnajsto obletnico delovanja, ter 18. BRKBO,bosta najpomembnejši letošnji dejavnosti 72. brigade. Takobo poveljstvo 72. brigade, v kateri sta oba bataljona, do koncamarca v 74. OKMB razporedilo pripadnike iz 72. POVLOGČ in76. POKČ, do konca leta pa bo 74. bataljon delno razvil poveljstvo,poveljniško-logistično in mehanizirano četo. Začetneoperativne zmogljivosti naj bi enota, ki bo predstavljala nosilnoenoto srednje bataljonske bojne skupine z visoko stopnjopripravljenosti, dosegla leta 2010, končne pa leto pozneje. Žekonec leta bo končne operativne zmogljivosti dosegla 1. mehaniziranačeta 74. OKMB, ki bo od 1. novembra pripravljenaza sodelovanje v mirovnih operacijah, zato v drugi polovicileta načrtujejo intenzivna usposabljanja pripadnikov te četeza delovanje v mirovni operaciji, v prvi polovici oktobra pa preverjanjemehanizirane čete, ki je prve izkušnje v tujini pridobilav operaciji Kforja. Pripadniki enote se bodo intenzivno usposabljali,tudi na LKOV valuk in vozilih hummer. Dokler namrečv operativno uporabo ne bodo uvedena nova pehotna bojnavozila 8 x 8, ki jih bo 74. OKMB začel uporabljati leta 2008kot prva enota SV, bo bataljon pri usposabljanju in rednih nalogahuporabljal BVP M-80.Poveljnik bataljona dragocene izkušnje iz operacij kriznegaodzivanja skupaj z enajstimi drugimi pripadniki SV zdaj pridobivana misiji UNIFIL v južnem Libanonu. Pripadniki Slovenskevojske, ki delujejo na misijah, potrebujejo tudi specialističnoznanje. Tako so se na primer v Afganistanu ali na Kosovu žeizkazali z znanjem gorništva in alpinistike. Takšne tečaje rednoorganizira Gorska šola SV, ki je v prvi polovici marca letosže četrtič izvedla nadaljevalni tečaj alpinizma. Alpinist MarkoPrezelj iz športne enote SV je pred kratkim v francoskemGrenoblu prejel alpinistično priznanje zlati cepin za vzpon ssoplezalcem Borisom Lorenčičem na Čomolari v Himalaji. PoznavalciPrezlja označujejo za vodilnega svetovnega alpinistazadnjih let.Meta GrmekV s e b i n aNaslednja številka revije Slovenska vojska izide 6. aprila 2007. Nenaročenega gradiva ne vračamo.Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obramboNaslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, tajnica uredništva: Milena Topolovec,priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.160 izvodov.Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.S LOV E N S K A VO J S K A 3

Zaradi preoblikovanjapremestili petino pripadnikovI n te r v j u74. OKMB iz Maribora letos praznuje 15. obletnico delovanja. Enota, ki je izvedla velikouspešnih usposabljanj in bojnih streljanj še s takratnimi vojaškimi obvezniki, se v zadnjihdveh letih intenzivno preoblikuje. Že letos naj bi končne operativne zmogljivosti dosegla1. mehanizirana četa, ki bo od novembra v pripravljenosti za sodelovanje v operacijahkriznega odzivanja. Z opremljanjem enote z novimi pehotnimi bojnimi vozili 8 x 8 bobataljon postopno razvijal svoje operativne zmogljivosti do leta 2011 in tako postal tretjimotorizirani bataljon SV. 74. OKMB, ki bo poleg 18. BRKBO letos prednostna naloga 72.brigade SV, se intenzivno popolnjuje s kadrom, ki so ga prerazporedili iz ukinjajoče 76.POKČ in preoblikovane 72. POVLOGČ. Kot je povedal poveljnik 72. brigade SV podpolkovnikFriderik Škamlec, bodo do konca leta izvedli tudi prerazporejanje viškov kadra iz45. OKB in 460. AB, s katerim bodo prednostno popolnjevali 18. BRKBO, katerega četaza dekontaminacijo naj bi že letos dosegla končne operativne zmogljivosti.Katere bodo letošnje prednostne naloge 72. brigadeSV?Preoblikovanje in doseganje načrtovanih operativnihzmogljivosti, predvsem v dveh enotah,in sicer v 74. OKMB ter 18. BRKBO, bosta najpomembnejšiletošnji dejavnosti 72. brigade SV.Prednostne bodo profesionalizacija 18. BRKBO in74. OKMB ter dejavnosti, ki so povezane z usposabljanjempogodbenih pripadnikov rezervnesestave (PPRS) v 132. GORB, 45. OKB, 460. ABin 14. INŽB. Letos se 72. POVLOGČ preoblikujev vod, 76. POKČ iz Murske Sobote pa bo 31. julijaukinjena in kadrovsko prerazporejena v 74.OKMB in 20. MOTB v Celje. V 72. brigadi polegtega zagotavljamo sile za varovanje objektov SVin intervencijske skupine, v manjšem obsegu pasodelujemo pri zagotavljanju pripadnikov za potrebeenote za protokol. Do konca leta moramotorej zagotoviti doseganje končnih operativnihzmogljivosti za 1. mehanizirano četo 74. OKMB,ki bo od 1. novembra pripravljena za sodelovanjev mirovnih operacijah in za 1. dekontaminacijskočeto 18. BRKBO, ki bo do konca leta pripravljenaza operacije kriznega odzivanja.Kako poteka preoblikovanje 74. OKMB?Pri preoblikovanju 74. OKMB je največji poudarekna pripravi 1. mehanizirane čete za doseganjekončnih operativnih zmogljivosti. Aktivnosti pripreoblikovanju 74. OKMB letos potekajo po načrtu.Do konca marca bomo opravili prerazporeditvepripadnikov iz 72. POVLOGČ in 76.POKČ v to mehanizirano četo ter končaliusposabljanje posameznikov za VED11413 – strelec na BVP. 74. OKMB boprvi začel uporabljati novo pehotnobojno vozilo 8 x 8. Dokler nova vozila ne bodouvedena v operativno uporabo, bo bataljon priusposabljanju in rednih nalogah uporabljal vozilaBVP M-80. Zaradi mirovnih operacij je po načrtupredvideno usposabljanje ob podpori pripadnikov20. MOTB na LKOV valuk in vozilu hummer.V splošnem programu opremljanja in razvoja SVje predvideno, da bo bataljon kot srednji motoriziranibataljon do leta 2008 ostal popolnjen z BVPM-80. Od leta 2008 do 2011 bo v bataljon uvedennov sistem, oklepnik 8 x 8, kar pomeni, da bo leta2010 ta bataljon dosegel začetneoperativne zmogljivosti, v prvipolovici leta 2011 pa končne.Od aprila do koncajunija bomo nadaljevaliusposabljanje oddelkov.Julija in avgusta bo časza letne dopuste, hkratipa bodo potekali tečajiza voznike LKOVvaluk ,ostrostrelce, za delo na novem orožju, tečaji angleškegajezika in situacijska streljanja. Avgustaso predvidena usposabljanja za delovanje v mirovnioperaciji na ravni oddelka, septembra usposabljanječete, v prvi polovici oktobra pa preverjanjemehanizirane čete. V drugi polovici oktobrabomo odpravili morebitne pomanjkljivosti, ki bi jihugotovili med preverjanjem. 1. novembra morabiti mehanizirana četa pripravljena za opravljanjenalog v mirovnih operacijah. Rad bi poudaril, dase je prejšnji mesec iz Kforja vrnil mehaniziranivod 74. OKMB, ki je v sestavi čete 20. MOTB šestmesecev deloval na misiji, s čimer si je pridobilprve izkušnje v mednarodnem okolju.Kako bo potekalo nadaljnje preoblikovanje 74.OKMB?Doseganje končnih operativnih zmogljivosti 74.OKMB je povezano z opremljanjem enote z novimoborožitvenim sistemom pehotnim bojnimvozilom 8 x 8. Do konca leta bo 74. OKMB delnorazvil poveljstvo, POVLOGČ in mehaniziranočeto. Bataljon bo uvrščen v sile v visoki stopnjipripravljenosti in bo predstavljal nosilno enotosrednje bataljonske bojne skupine v visoki stopnjipripravljenosti. Organizacijsko-formacijska strukturaenote bo podobna sestavi 10. in 20. MOTB,razlika bo le v velikosti posadke, ki bo prilagojenazmogljivostim novega oklepnika 8 x 8.Kdaj bo 74. OKMB prešel v sestavo 1. brigadeSV?74. OKMB bo tretji motorizirani bataljon v SV inzanesljivo je, da bo prepodrejen v sestavo 1.brigade SV najpozneje do 1. januarja 2009.Kako obsežne bodo letošnje kadrovske prepodreditveznotraj 72. brigade SV?Zaradi preoblikovanja enot v 72.brigadi SV bomo morali letosprerazporediti približno petinopripadnikov STAS. Dabi dosegli načrtovaneoperativne zmogljivostiv 18. BRKBO, bi vbrigadi potrebovalipribližno 210pripadnikov,ki jih bomozagotovili s4 S LOV E N S K A VO J S K A

Preusposabljanje pripadnikov 74. OKMBprerazporeditvijo iz drugih enot SV ali z novimizaposlitvami. V 45. OKB in 460. AB bo prišlo donajvečjega zmanjšanja kadra glede na zahteveprograma opremljanja in razvoja SV ter načrtadoseganja operativnih zmogljivosti. Največ spremembnačrtujemo v 74. OKMB, 18. BRKBO in76. POKČ, ki se letos preoblikuje. Protioklepnikenamreč potrebujemo v 74. OKMB in 20. MOTB.Na nove dolžnosti v 74. OKMB smo že prerazporedilidel pripadnikov 76. POKČ, drugi del pa sepripravlja za predajo sredstev drugim enotam, arhiviranjein druge naloge. Po načrtu bo v 45. OKB,460. AB in 132. GORB ostalo toliko pripadnikovSTAS, da bodo zagotovili uspešno izvajanje rednihaktivnosti. Želel bi poudariti, da bataljoni, kiniso prednostno namenjeni za naloge v operacijahkriznega odzivanja, opravljajo dve ključninalogi, in sicer usposabljajo PPRS in skrbijo zaredno vzdrževanje materialno-tehničnih sredstev,za kar poskrbi strokovni kader.Kako boste premeščali kader?Glede na to, da so kadrovski premiki zelo občutljivastvar, je usmeritev poveljnika sil SV jasna. Pripremeščanju bomo upoštevali načelo, da selimokader iz Murske Sobote v Maribor, kader iz Mariborapa v Slovensko Bistrico oziroma Celje. Prikakšnem posamezniku specialistu se sicer lahkozgodi, da bo premeščen iz Murske Sobote tudi vCelje. Kader, ki je presežek v 45. OKB in 460. AB,bomo prerazporedili v 18. BRKBO, nekaj pripadnikovpa tudi v 132. GORB, PP in druge enote SV.Kakšne spremembe čaka 14. INŽB?V 14. INŽB letos ni predvidenih velikih spremembv organizacijsko-formacijski strukturi. Ta bataljonse bistveno razlikuje od prej omenjenih bataljonov,saj se bo število pripadnikov z dosedanjih145 povečalo na 154. 14. INŽB je enota, ki si jona terenu želijo imeti vsi, in sicer poveljniki enot,poligonov in vojašnic, se pa za to enoto zanimajotudi zunaj vojske v civilnih strukturah. Bataljonima pomembno vlogo pri odpravljanju posledicnaravnih in drugih nesreč, zato je razumljivo, dase bo enota nekoliko kadrovsko okrepila. Inženircise tudi aktivno vključujejo v operacije kriznegaodzivanja z določenim številom pripadnikov kotpodpora drugim enotam SV.Kakšne so dosedanje izkušnje z usposabljanjemPPRS?Skoraj vse enote 72. brigade SV imajo določeneizkušnje s PPRS, največ 132. GORB, najmanj pa14. INŽB, ki letos začenja usposabljanje prvih pogodbenihrezervistov. Pri izvedbi usposabljanjas PPRS za zdaj nimamo večjih težav. Zelo smozadovoljni z udeležbo na usposabljanjih, saj jebila doslej več kot 96-odstotna. Ugotovili smo, daintenzivnost usposabljanja zelo dobro vpliva namotivacijo, zato so zdaj usposabljanja bolj intenzivnain zanimiva. Z zadovoljstvom ugotavljamo,da so PPRS pripravljeni sodelovati v mirovnihoperacijah, vendar je vprašanje, kako bi skorajenoletno odsotnost, če upoštevamo priprave insodelovanje na misiji, sprejel njihov delodajalec.Ali imate kje težave?Pri PPRS je nekaj manjših težav z delodajalci, pričemer opažamo, da je bistveno manj težav pri delodajalcih,ki imajo več zaposlenih. Druga težavaje pomanjkanje častniškega in podčastniškegakadra pogodbene rezerve.Foto: Bruno Toič18. BRKBO je pretresla afera zaradi domnevnegaspolnega nadlegovanja. Kako ste zagotoviliobičajen potek dela?V 18. BRKBO je prišlo do določenih kadrovskihsprememb, nova pa je tudi poveljnica enote,častnica z bogatimi mednarodnimi izkušnjami, kije svojo karierno pot v SV začela prav v tej enoti.Ukrepali smo pri zagotavljanju homogenegakolektiva. Ta bataljon ima zelo veliko izkušenj vmednarodnem okolju, kader v njem je razmeromamlad, ima motivacijo in ga to zanima, zato nevidim zadržkov, da bataljon ne bi uspešno opravilsvojih nalog.Kako poteka preoblikovanje 18. BRKBO in katereso njegove letošnje najpomembnejše aktivnosti?18. BRKBO je enota, ki se tako kot 74. OKMB prednostnopopolnjuje in opremlja. Najpomembnejšiletošnji nalogi sta doseganje končnih operativnihzmogljivosti čete za dekontaminacijo in pripravazmogljivosti za vzpostavitev RKB-izvidniške čete,POVLOGČ ter poveljstva bataljona. Mislim, da pričeti za dekontaminacijo, ki mora doseči končneoperativne zmogljivosti do leta 2008, ne bo težav,vzpostavitev RKB-izvidniške čete pa bo odvisnaod opremljanja z novimi RKB-izvidniškimi sredstvi.V sestavi dekontaminacijske čete sta lahkavoda popolnjena s pripadniki STAS, eden pa s pripadnikipogodbene rezerve. S spremembo formacijebomo zagotovili, da bo vsa četa popolnjenale s poklicnimi vojaki. Pogodbene rezerviste, ki sože v enoti, bomo prerazporedili v druge dele bataljona,na primer v POVLOGČ. Prav tako bomo spoklicnimi pripadniki popolnjevali RKB-izvidniškočeto. V sestavi 18. BRKBO bodo poveljstvo, lahkačeta za dekontaminacijo, RKB-izvidniška četa,POVLOGČ in trije premestljivi laboratoriji za analizoRKB-snovi. V 18. BRKBO že potekajo pripraveza vzpostavitev RKB-izvidniških zmogljivosti invseh treh laboratorijev. Bataljon bo končne operativnezmogljivosti dosegel do konca leta 2009, kose bo prepodredil v sestavo 1. brigade SV. Enotaje doslej dobila veliko specialistične opreme, vendarje bila skoraj vsa namenjena nalogam dekontaminacije.Zdaj bo najpomembnejše opremljanjez novo opremo za RKB-izvidovanje in opremoza vse tri laboratorije. Posebnost 18. BRKBO jetudi ta, da bomo v enoti potrebovali strokovnjakespecialiste za posamezna področja. Ko bo 18.BRKBO dosegel končne operativne zmogljivosti,bo v njem zaposlenih 460 pripadnikov, od tega420 pripadnikov STAS in 40 PPRS. Ta enota imaveliko izkušenj s sodelovanjem v Natovih odzivnihsilah (NRF). Zdaj je v pripravljenosti za osmo rotacijoNRF vod za dekontaminacijo iz sestave 18.BRKBO, v enoti pa že potekajo intenzivne pripraveza sodelovanje v NRF 10.Marko PišlarI n te r v j uS LOV E N S K A VO J S K A 5

S p re m l j a m oSlovenska vojska izšolala 28novih častnikovNa gradu Bogenšperk je bila v četrtek, 15. marca, slovesnostob koncu usposabljanja 16. generacije Šole za častnike SV. Trinajstmesečnousposabljanje je uspešno končalo dvaindvajsetnovih častnikov in šest častnic, ki so na slovesnosti prejeli činporočnika.Častnice in častniki so usposabljanje začeli 2. februarja lani, ko so vŠoli za častnike praznovali svoj dan. Med častniškim šolanjem, ki je razdeljenov tri dele, so najprej osvojili splošno znanje znotraj rodu pehota.Nadaljevali so z izobraževanjem po treh specialnostih, pri čemer se jesedemnajst kandidatov specializiralo v rodu pehota v murskosoboškivojašnici, sedem v rodu zračna obramba in štirje v rodu letalstvo, insicer po dva v vojašnici v Cerkljah ob Krki in v vojašnici na Brniku. Izobraževanjeso končali s stažiranjem v Centru za usposabljanje, v 20.motoriziranem bataljonu, 9. bataljonu zračne obrambe v Letalski šoli inletalsko-tehnični enoti.Najboljše rezultate v šestnajsti generaciji so dosegli poročnik Danilo Klinar,poročnik Jure Prezelj in poročnik Matjaž Slak. V kulturnem programuslovesnosti sta nastopila trobilni kvartet Orkestra Slovenske vojskein gardna enota Slovenske vojske.Prostovoljci prisegli v Murski SobotiV petek, 16. marca, je v Vojašnici Murska Sobota slovesno priseglatrinajsta generacija vojakov na prostovoljnem služenjuvojaškega roka, v kateri je 25 prostovoljcev.Po temeljnem vojaškostrokovnem programu se petintrideset vojakovprostovoljcev usposablja od 26. februarja. V programu, ki traja petnajsttednov, bodo v prvem delu največ pozornosti namenili pouku oborožitvein splošni taktiki, ki sta najpomembnejši za preživetje na bojiščuin za samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih razmerah. Pouspešno končanem programu imajo ob izpolnjevanju drugih pogojevprednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma pri sklenitvi pogodbeo opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.Prva generacija prostovoljcev se je v Slovenski vojski začela usposabljati12. januarja 2004, v treh letih pa je prostovoljno služenje v SVkončalo približno 700 vojakinj in vojakov, 207 od njih pa se je poznejezaposlilo v SV.V vipavskem Centru zausposabljanje novi poveljnikV petek, 9. marca, je v Vojašnici Janka Premrla - Vojka v Vipavipotekala krajša slovesnost ob predaji in prevzemu poveljniškedolžnosti. Dosedanji poveljnik kapitan fregate Boris Geršak, kije centru poveljeval od začetka, je predal enoto in bojno zastavocentra novemu poveljniku podpolkovniku Miranu Rožancu.Glavni govornik na slovesnosti v Vipavi je bil poveljnik Poveljstva zadoktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje brigadir Alojz Završnik,ki je podpolkovniku Rožancu zaželel uspešno vodenje centra. Kapitanufregate Geršaku, ki je odšel na dolžnost načelnika Šole za podčastnikeAndreja Komela Sočebrana, se je zahvalil za dosedanje delo in mu zaželeldobre delovne rezultate. Kapitan fregate Geršak je novo dolžnostna Šoli za podčastnike v Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojniprevzel v četrtek, 15. marca. Šola za podčastnike je bila ustanovljenakot prva vojaška šola v samostojni Sloveniji, saj njen začetek sega vleto 1991, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak JA.Že šesta Noč tisočerih večerijV četrtek, 8. marca, je Ameriška gospodarska zbornica v ski dvorani Union organizirala že šesto humanitarno prireditevljubljan-Noč tisočerih večerij v Sloveniji. Organizatorji so s prireditvijo zaprojekt razminiranja na Hrvaškem zbrali več kot 22.000 evrov.Gostitelji prireditve so bili veleposlanik ZDA Thomas B. Robertson, veleposlanikKanade Robert Hage in direktor Mednarodne ustanove – fundacijeza razminiranje in pomoč žrtvam min Goran Gačnik. Dogodka se jeudeležilo več kot 280 uglednih gostov, med njimi predstavniki diplomatskegazbora v Sloveniji in ugledne osebnosti s kulturnega, političnegater gospodarskega področja. S prostovoljnimi prispevki so organizatorjizbrali več kot 22.000 evrov, končni znesek za humanitarno pomoč pabo znašal več kot 44.000 evrov, saj bodo zbrani znesek ZDA podvojile.Letošnja donacija je namenjena projektu razminiranja na Hrvaškem, insicer v Sisačko-moslovački županiji, kjer se bo s pomočjo zbrane donacijeminska ogroženost oddaljila od hiš, železniške postaje in cestne povezaveter tako omogočila uporabo poljskih površin in neovirano gibanjeprebivalcev v naselju. Noč tisočerih večerij, ki od leta 2001 vsako letopoteka v več kot 50 državah po vsem svetu v okviru kampanje UNA-USAAdopt-A-Minefield®, je edina prireditev te vrste v Sloveniji.Športniki SV z novimi uspehiŠportniki SV so tretji konec tedna v marcu na tekmovanjih, ki so se jih udeležili, dosegli odličneuvrstite. Rajmond Debevec je na evropskem prvenstvu z zračnim orožjem v francoskem Deauvilluosvojil bronasto kolajno. Na desetkilometrski zasledovalni tekmi, ki je potekala v ruskem HantiMansijsku, je biatlonka Tadeja Brankovič osvojila odlično četrto mesto, Andreja Mali pa 19. Na zadnjitekmi svetovnega pokala na 12,5-kilometrski progi je Tadeja Brankovič z osvojenim sedmimmestom na najboljši mogoč način končala letošnjo sezono. Izvrstne rezultate sta dosegla tudiatleta. Helena Javornik je na maratonu v Rimu zasedla tretje mesto in z najboljšim evropskimčasom sezone dosegla normo A za udeležbo na letošnjem svetovnem prvenstvu in izpolnila mednarodnonormo za olimpijske igre. Na Jalti v Ukrajini je na 7. zimskem atletskem pokalu zmagalPrimož Kozmus.6 S LOV E N S K A VO J S K A

Foto: SIKON KforSlovenski radijski programna KosovuV začetku marca so v vojaški bazi Villagio Italia pri Peći, kjer so nastanjenipripadniki 10. motoriziranega bataljona, začeli na valovih radiaWest predvajati prenovljeno radijsko oddajo, ki jo dvakrat na tedenoddajajo v slovenskem jeziku. Oddajo so vodili pripadniki 20. motoriziranegabataljona (SIKON 14), zdaj pa so vodenje prevzeli vojaki 10.motoriziranega bataljona iz SIKON 15. Na slovenskem radijskem programu,ki ga je mogoče sprejemati po vsem Kosovu, lahko poslušalciposlušajo slovensko glasbo, tedenski horoskop, zanimivosti v Slovenijiin na tujem, šport, vreme ter še marsikaj zanimivega iz vojaškega življenjana Kosovu. Prav tako na radiu z veseljem izpolnjujejo glasbeneželje, sprejemajo čestitke in pozdrave, namenjene najbližjim. Lahko jimtudi pišete na elektronski naslov sloradiow@gmail.com.V avli MO karikaturni portretibratov PoklukarV avli Ministrstva za obrambo je od 7. marca odprta razstava z vom Karikaturni portreti. Avtorja razstavljenih del sta brata Jože in Mat-naslojažPoklukar, pripadnika Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje inusposabljanje. Predstavljenih je približno 60 karikatur znanih osebnosti,med drugim tudi karikature predsednika države in vlade, načelnikaGeneralštaba SV ter drugih. Razstavo je na krajši slovesnosti odprl poveljnikPDRIU brigadir Alojz Završnik, na ogled pa je do konca marca.Petra Majdič spet odličnaZmagovalka preizkušnje za svetovni pokal na 30 kilometrov v klasičnitehniki v Oslu, ki je potekala v soboto, 17. marca, je finska smučarskatekačica Aino Kaisa Saarinen. Na odlično tretje mesto se je uvrstila PetraMajdič. Do konca sezone sta pred pripadnico športne enote SV le še dvepreizkušnji, in sicer sprint v klasični tehniki ter dvojno zasledovanje.Petra Majdič je s tokratnim tretjim mestom sicer dobila nove točke svetovnegapokala in čeprav se je precej približala tretjeuvrščeni ČehinjiKaterini Neumannovi, ji je račune nekoliko prekrižala Saarinenova, ki seje s 100 točkami zdaj uvrstila na skupno četrto mesto. Na prvem mestuje s precejšno prednostjo Kuitunenova, za druga mesta pa boj ostajaodprt.Rajko PetekSV na Waldorfski gimnazijiV torek, 13. marca, je na sedežu Waldorfske gimnazije v Ljubljani potekaljavni zagovor diplomske naloge Nuše Kerin z naslovom V službi domovine.Nuša Kerin je v svojem zaključnem delu opisala vlogo žensk voboroženih silah. Ukvarjala se je predvsem s primerjalno študijo nalog,ki so jih v vojskah opravljale ženske pripadnice v partizanskih enotah, nekdanjiJA in danes v Slovenski vojski. Za bolj realen prikaz vloge slednjihse je kot prva dijakinja Waldorfske gimnazije odločila, da bo prostovoljnoslužila vojaški rok in tri mesece preživela v uniformi Slovenske vojske. Vnovomeški vojašnici je služenje začela 15. januarja letos. Obveznosti 4.letnika obsegajo tudi projektno delo, v okviru katerega tokrat Waldorfskagimnazija prvič sodeluje s Slovensko vojsko. Teoretični del projekta obsegapripravo diplomskega dela, praktični pa dvajsetminutni zagovor. Nazagovoru so sodelovali tudi predstavniki Slovenske vojske z desetminutnodinamično predstavitvijo prostovoljnega služenja vojaškega roka.S p re m l j a m oFoto: Slavko Rajhrevija Slovenska vojska v elektronski oblikiwww.mors.siFotografijo je posnel pripadnik SV Boris Vogrinec med pripravamina operacijo Kforja in jo poimenoval Prijatelji po orožju. Bralci namfotografije zanimivih utrinkov iz vojaškega življenja lahko pošljete poelektronski pošti na naslovurednistvo.sv@mors.si.Prosimo vas, da avtorja fotografije navedete z imenom in priimkom terz nekaj stavki opišete, kaj fotografija prikazuje.S LOV E N S K A VO J S K A 7

C i v i l n o - v o j a š ko s o d e l o v a n j eV Izobraževalnem centru za zaščito inreševanje na Igu je od 12. do 16. marcapotekal seminar o terorizmu in varnostnihštudijah (Program on Terrorism andSecurity Studies), ki ga sicer izvajajo vnemškem Garmisch-Partenkirchnu vEvropskem centru za varnostne študijeGeorge Marshall. Prilagojen in skrajšanprogram za več kot 40 slovenskih slušateljeviz različnih ministrskih strukturje tokrat prvič potekal v Sloveniji. »Neglede na to, da podobnih izkušenj sterorističnimi dejanji, kot so jih imeleVelika Britanija, Španija in ZDA, v Slovenijinimamo, se zavedamo, da terorizempresega mednarodne meje. Preprečevanjeterorizma je izjemno pomembno,pri tem pa je integriran in dobrokoordiniran pristop ključen, prav takosodelovanje in izmenjava informacij namednarodni ravni. Kakovostno usposabljanjein mednarodno sodelovanjeimata pomembno vlogo za zagotavljanjevarnosti,« je v uvodu dejal državnisekretar MO Franci Žnidaršič.Marshallov evropski center za varnostne študijev Nemčiji deluje ob podpori Nemčije in Združenihdržav Amerike. Namestnica nemškega veleposlanikaAnke Holstein, ki je nagovorila udeležence,je dejala, da je pomen Marshallovega centra vtem, da pripomore k varnejšemu okolju in demokratičnemurazvoju institucij. Stabilnost in kompleksnostsveta zahtevata široko sodelovanje terdialog v regiji in širše, kar omogoča Marshallovcenter, kjer izmenjujejo mnenja civilni ter vojaškipredstavniki iz Evrope, ZDA in Azije. Namestnicaameriškega veleposlanika Maryruth Colemanje dodala, da je nujno, da se zaradi terorističnihnapadov institucije, ki so odgovorne za preprečevanjeterorizma, bolje organizirajo tako v ZDA,Evropi in drugod. »Nobena družba ni popolnomaločena od drugega sveta, zato moramo izboljšatinaše znanje in možnosti za preprečevanje groženj,ki se pojavljajo.«Seminar o terorizmu in varnostnih študijah sotokrat prvič izvedli v Sloveniji, sicer pa so se gaslovenski slušatelji udeleževali v Nemčiji, kjer gaorganizirajo dvakrat na leto, običajno pa se ga jeudeležil eden ali dva slovenska slušatelja. Skupnose je programov, ki jih izvajajo od sredine 90.let, udeležilo 60 slušateljev z MO. »Glede na to, daMarshallov tečaj v Slovenijismo na ta seminar poslali do dva slušatelja naleto, smo začeli razmišljati, da bi ga predavateljiMarshallovega centra izvedli v Sloveniji. Ta programtraja v Garmisch-Partenkirchnu pet tednov,tu pa štiri dni. Zadnji, peti dan predavajo slovenskistrokovnjaki s tega področja. Izbrali smo najprimernejševsebine, za katere smo ocenili, da jihslovenski slušatelji najbolj potrebujejo, saj se terorizempojavlja v najrazličnejših oblikah, morebitneoblike ogrožanja pa so v Sloveniji drugačnekot na primer v Španiji, ZDA ali Veliki Britaniji,« jepovedala Liliana Brožič, višja svetovalka za izobraževanjev Uradu za upravljanje človeških virovna MO, poleg tega pa skrbi za progam IMET, prekkaterega se financira tudi ta program. Slušateljiso večinoma iz Slovenske vojske, sodelujoči strokovnjaki,ki so zadnji dan predstavili aktualnoproblematiko s svojega področja tudi predstavnikomMarshallovega centra, pa prihajajo iz vladneskupine za boj proti terorizmu, v kateri so pred-Dušan Rajgelj, Carinskauprava, Sektor zapreiskave:Carinska uprava meddrugim nadzoruje zunanjomejo EU in pretokblaga čez njo, pričemer se srečujemotudi s prenosom, iznosom in vnosom prepovedanegablaga ter tihotapljenjem orožja, s čimerse lahko financirajo teroristične organizacije.Menim, da je eno ključnih sporočil seminarjadobiti širše mnenje za razumevanje terorizmain da se mora boj proti terorizmu internacionalizirati.Poleg tega se na takih tečajih srečujemotisti, ki delamo na področjih, na katerih se posrednoali neposredno ukvarjamo tudi z bojemproti terorizmu, kar je dobro za prihodnje sodelovanjein izmenjavo izkušenj.stavniki SV, SOVE, OVS MO, MNZ, MZZ, Urada zapreprečevanje pranja denarja, Urada za jedrskovarnost in Generalne carinske uprave. Vsi sodelujočipredavatelji bodo pripravili članke, ki bodoobjavljeni v tematski številki Biltena Slovenskevojske.VŠJ/BTNadporočnik TomažKurdija, 17. BVP:Nove informacije, kismo jih dobili na temtečaju, bodo koristneza naše delo. 17. BVPsodeluje v različnihoperacijah kriznegaodzivanja, v katerih je nevarnost terorističnegadejanja večja, kot je v Sloveniji. Ne glede na to,da v naši državi nismo neposredno ogroženi innam z napadi ne grozijo, so nas na tečaju poskušalispodbuditi, da razmišljamo o širokemvplivu terorizma, ki ne pozna meja. Vse asimetričnegrožnje v mednarodnem okolju vplivajotudi na nas, še posebno, ker sodelujemo v ope-racijah kriznega odzivanja.Nadporočnik MatjažŽbogar, 17. BVP:Ta tematika je zeloaktualna, še posebnozaradi širjenja terorizmain vseh posledic,ki jih prinašajo grožnjeter teroristični napadi.Strategija boja proti terorizmu vključuje interdisciplinarnopovezanost različnih varnostnihsistemov v učinkovito celoto. Ugotavljamo, dasistem ne deluje, kot bi moral. Vsi varnostnielementi v državi bi morali med seboj dobro sodelovatiin se tudi mednarodno povezati. Izmenjavaobveščevalnih podatkov je za učinkovitboj proti terorizmu nujna.8 S LOV E N S K A VO J S K A

Za boj proti terorizmu je najpomembnejšemednarodno sodelovanjeProfesor Andrew Nichols Pratt je upokojenipolkovnik ameriških marincev. Terorizemga je zanimal že med študijem, pridelu v tujini pa je spoznal posledice terorističnihnapadov. Leta 1979 je v Libanonupreživel teroristični napad in videl,kako je terorist ubil deklico ter njenegaočeta. Svojo nadaljnjo kariero je posvetilboju proti terorizmu, delal je za ameriškoobveščevalno agencijo CIA, od leta1996 pa predava v Evropskem centruza varnostne študije George Marshall,kjer je direktor programa o terorizmu invarnostnih študijah, ki so se ga slovenskislušatelji udeležili na Igu.Od kod izvira terorizem?Korenine terorizma segajo v stari vek. Prva znanateroristična skupina je delovala približno 60let pred našim štetjem in je napadala judovskeuradnike, da bi pokazala slabosti judovske vlade,Al Kaida pa danes izvaja napade, da bi destabiliziraladanašnje ureditve. Teroristične skupine sorazlične, terorizem pa se je razvil zato, ker tisti, kiga uporabljajo, menijo, da deluje.Kaj so razlogi za teroristična dejanja?Mogoče bi kdo pričakoval, da bom navedel razloge,ki opravičujejo terorizem. Pobijanja nedolžnih,kar je bistvo terorizma, ne more nič opravičiti. Obdefiniranju terorizma se pojavijo različni konceptiin vzroki, zakaj ljudje postanejo teroristi. Eden izmednjih je, da želijo pridobiti politično oblast,bistvo terorističnih dejanj pa je nasilje oziromagrožnje z nasiljem proti civilistom. Narava terorizmase ni spremenila, saj gre za zlorabo nedolžnihv interesu ciljev teroristov, spremenili paso se vzroki, motivi in tehnike napadov. Njihovemetode so postale zelo nevarne. Največjo zaskrbljenostpovzroča možnost uporabeorožja za množično uničevanje. Uporabajedrske ali umazane bombe bipovzročila nepojmljive posledice.V katerih okoljih se terorizemrazvija?Razvija se v vseh družbah.V ZDA, na primer, imamotežave z desničarskim inlevičarskim terorizmom.Teroristične skupine so povsem svetu. Pojavljajo se v različnih oblikah, sorazlično velike in imajo različne motive, vendarenako naravo ter cilje napada. Težava so radikalnaekstremistična gibanja v arabskem muslimanskemsvetu. Tega si seveda arabski muslimani neželijo slišati, vendar število napadov in groženj tehskupin Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Belgiji, ZDA,Kanadi in tako naprej ne moremo prezreti. Najboljsmo zaskrbljeni zaradi Al Kaide in podobnihgibanj, ki bi rada destabilizirala Srednji vzhod, odtam izgnala ZDA in njene zaveznice, ekonomskoosiromašila ZDA ter uničila Izrael.Kako se države lahko bojujejo proti terorizmu?Najpomembnejše je mednarodno sodelovanje.Čeprav to vsi vemo, je žal to bolj ali manj le napisano.Mednarodno sodelovanje je ključ, da dobimona podlagi obveščevalnih podatkov čim boljpopolno sliko o dogajanju. Počasi napredujemo vtej smeri.Kaj pa na nacionalni ravni?Država mora narediti analizo ogrožanja. Pomembnoje, da si različne strukture, ki se na državni ravniukvarjajo s tem, izmenjujejo podatke. Če ni medministrskegatelesa ali agencije, potem je to žeprva težava. Informacije običajno dobro potujejovertikalno, torej med ministrstvom na nacionalniin podrejenimi enotami na regionalni ter lokalniravni, slabše pa med ministrstvi ali agencijami, kise ukvarjajo s tem. Tudi v ZDA je bil pred terorističniminapadi 11. septembra 2001 pretok informacijna navpični ravni dober, med agencijami CIA,FBI in drugimi pa slab. Če bibila izmenjava dobra, bidelčke informacij povezaliin mogoče preprečilinapad. V britanskemSkupnem centru za analizeterorizma (Joint Terrorism Analyses Center)sodelujejo vsi predstavniki varnostnih struktur insi izmenjujejo podatke, podobno vlogo pa ima vZDA Center za protiteroristično dejavnost (NationalCounterterrorist Center). Težko je združevativse informacije, tako da bo minilo še nekaj časa,da bodo rezultati dobri. Slovenija mora torej naprejpregledati, ali ima dobro in celovito sliko obveščevalnihpodatkov ter realno oceno groženj, sestavljenoiz več virov. Slovenija bi lahko imela težavezaradi Balkana, kjer se povečuje radikalno ekstremističnogibanje. Take težnje lahko opazimo povsej Evropi, Severni in Južni Ameriki, Afriki ter Aziji.Potem bi morali te podatke izmenjati še na mednarodniravni.Že izmenjava na nacionalni ravni je zahtevna, kajšele na mednarodni ravni. Sistem še ne deluje, kotbi moral. Nekatere države ne želijo izmenjevati obveščevalnihpodatkov z drugimi. V Parizu delujemednarodna obveščevalna agencija Zavezništvo(Alliance Base), v kateri sodelujejo ZDA, Avstralija,Kanada, Velika Britanija, Nemčija in Francija. Vagenciji zbirajo, posredujejo in analizirajo podatketer izvajajo protiteroristične akcije. Najbolj zanimivopri tem je, da je to prostovoljna organizacija,v agenciji pa predstavniki CIE delajo z britanskoMI5, Francozi z Američani in podobno. To je dobermodel. Menim, da bi tudi Slovenija morala poskusitipostati član te agencije in bi pozorno spremljalavse, kar se dogaja na Balkanu.Kaj so torej priporočila za Slovenijo v boju protiterorizmu?Če želimo zavarovati svojo državo, moramo vedeti,kaj se dogaja pri sosedih. Slovenija bi moralavedeti, kaj se dogaja na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini,Srbiji, Italiji, Avstriji in tako naprej. Prednekaj dnevi je Al Kaida oziroma ena izmed njenihskupin grozila z napadi v Nemčiji in Avstriji zaradisodelovanja njihovih pripadnikov v Iraku in Afganistanu.Pripadniki Al Kaide običajno ne delujejov državi, kjer izvedejo napade. Regionalno sodelovanjeje torej zelo pomembno. Balkanske državebi se morale zavedati težav zaradi ekstremnihradikalnih skupin. Treba je ugotoviti, kdo jih financira,kdo so pripadniki, kje se usposabljajo in kajso njihovi cilji. Ključ za varnost je skupna regionalnavarnostna ocena in sodelovanje s sosednjimidržavami.Valerija Šket JarmFoto: Bruno ToičC i v i l n o - v o j a š ko s o d e l o v a n j eS LOV E N S K A VO J S K A9

Prvi kontingent sM i ro v n e o p e ra c i j epripadniki SV naoperaciji UNIFIL29 let UNIFIL in SIKON1V Libanonu, bližnjevzhodni sredozemski državi, ki je samostojnostdosegla leta 1947, je samostojnost zaznamovana zizmenjujočimi se obdobji politične nestabilnosti in miru. Številnearabsko-izraelske vojne so precej vplivale na gospodarske,socialne in tudi demografske razmere v sosednjem Libanonu.Posledica notranjih napetosti in zunanjih interesnih vplivov jebila državljanska vojna, ki se je začela leta 1975.Zaradi minometnih in topniških napadov Palestinske osvobodilne organizacije(PLO) na Izrael je slednji marca 1978 vkorakal v Libanon, da bi uničilpalestinska oporišča. 19. marca 1978 je sledila intervencija OZN, in sicer napodlagi resolucij Varnostnega sveta 425 in 426, ki opredeljujeta prekinitevspopadov, ustanovitev in poznejšo napotitev sil UNIFIL (United Nations InterimForce in Lebanon) v južni Libanon za nadzor umika izraelskih oboroženihsil iz Libanona in nadzor premirja 1 .Od operacije OZN v podporo miru UNIFIL v južnem Libanonu bo tako kmaluminilo 29 let. Da je UNIFIL že toliko časa na tem območju, pove, kako nestabilnoin nemirno je to območje, kjer se je spor v zadnjih letih velikokrat sprevrgelv oborožene spopade ravni vojne. Nazadnje se je to zgodilo 12. julijalani med Izraelom in oboroženim krilom Hezbolaha. Po skoraj enomesečnihostrih oboroženih spopadih je sledila intervencija OZN, ki je v resoluciji VS1701 z dne 11. avgusta 2006 med drugim navedel, »da razmere v Libanonupomenijo grožnjo mednarodnemu miru in varnosti«. VS OZN se je meddrugim odločil, »da s ciljem dopolnjevanja in povečanja števila sil, opremein območja delovanja odobri povečanje moči sil UNIFIL na največ 15.000vojakov« 2 . Slovenska vlada je 7. septembra lani s sklepom opredelila, da boMed usposabljanjempripadnikovlibanonske vojskeIzvidovanjena misijiSlovenija z vojaškim prispevkom, in sicer s kombinirano modularno enoto zdvanajstimi pripadniki SV, aktivno sodelovala v razširjenem UNIFIL in tako prireševanju krize v Libanonu.Sledil je prenos odločanja s politične ravni na vojaško in kmalu po kadrovskemizboru so se začele priprave pripadnikov SIKON 1 UNIFIL. Kadrovski izborizkušenih in osebnostno zrelih pripadnikov SV je pri tem nekoliko olajšalstvari. SIKON 1 UNIFIL tako sestavljamo trije častniki, kombinirani izvidniškioddelek in nacionalni podporni element (NPE).Za napotitev, ki je potekala skupaj z večino italijanske vojske, na sicer še vročeobmočje delovanja v Libanonu je bilo treba narediti veliko stvari v zelokratkem času. Ob pričakovanih zapletih s prevozom logistične komponentein ljudi ob tako kratkem odzivnem času in sočasnem premiku vojaških enotiz različnih držav na sicer precej majhno območje delovanja se je premik našegakontingenta zamaknil le za dober teden dni. Tako smo 1. decembra laniiz tržaškega pristanišča na misijo poslali celotno logistično komponento sspremstvom. Preostali del kontingenta je premik izvedel s 5. na 6. decemberlani iz Vojašnice Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer nas je tik pred odhodom nagovorilpoveljnik PSSV brigadir Alan Geder. Potovali smo v Benetke, od tampa smo skupaj s številnimi pripadniki italijanske vojske poleteli v Bejrut.Že med potjo iz Bejruta v južni Libanon smo bili seznanjeni, da se je poveljniksektorja odločil, da v najprej načrtovani Tibnin, kjer deluje poveljstvo zahodnegasektorja (SECWEST HQ), potujemo le štabni častniki, drugi pa potujejov tabor Shama. To je za nas pomenilo nov izziv, seveda predvsem logističen.V naslednjih dneh so se začeli uvajanja v področje dela in seznanjanje z območjemdelovanja, na katerem je bilo veliko inženirskih enot, saj so v vsehvojaških taborih gradili.Večina vojaške opreme in oborožitvenih sistemov UNIFIL je bila takrat še vbojnih barvah, tudi naši, za delovanje v operaciji ZN pa jih je bilo treba prebarvativ belo barvo. Nasploh so bile na začetku razmere za bivanje in delona nepričakovano nizki ravni. Tako smo skupaj z drugimi pripadniki UNIFILveliko časa in energije porabili za izboljšanje razmer. Pripadniki SV tokratnismo prišli na območje delovanja s primernimi razmerami za delo, temvečsmo jih morali sami ustvariti oziroma izboljšati, pri tem pa smo bili v podobnempoložaju kot prvi kontingenti italijanske in drugih vojsk v razširjenemUNIFIL.Po nekaj tednih in končanem uvajalnem usposabljanju (induction training)smo začeli opravljati operativne naloge na območju delovanja in z nadaljnjimurjenjem za opravljanje nalog (post-deployment training in missionrehearsal training) kmalu dosegli polno operativno zmogljivost. Ob 19. marcu,ko bo 29. obletnica delovanja mirovne operacije UNIFIL, v njej sodelujekar 30 držav s približno 12.500 vojaki. Pripadniki SIKON 1 UNIFIL trenutnoopravljamo redne operativne naloge, in sicer častniki štabne naloge v zahodnempoveljstvu (SECWEST HQ), ki je v majhnem mestu Tibnin, v taboru10 S LOV E N S K A VO J S K A

Ficuciello, na približno 700 metrih nadmorske višine, kombinirani izvidniškioddelek pa opravlja operativne naloge po vsem območju delovanja zahodnegapoveljstva, kar pomeni polovico območja delovanja UNIFIL. Skupaj zNPE je kombinirani izvidniški oddelek nameščen v italijanskem taboru Millevoi3 v bližini vasi Shama na približno 270 metrih nadmorske višine. Medseboj smo oddaljeni 32 kilometrov, kar ob stanju tukajšnjih cest pomeni večkot uro vožnje z avtomobilom. Dnevne naloge, ki jih opravlja kombinirani izvidniškioddelek, so različne, najpogosteje pa so to dnevno-nočne patrulje,izvidovanje, opazovanje, sodelovanje z libanonsko vojsko (LAF) itn. Pri delutesno sodelujejo z italijanskimi kolegi.Ena izmed najpomembnejših nalog UNIFIL, ki je zdaj v tretji od predvidenihpetih faz, je podpirati libanonsko vojsko pri njenih prizadevanjih, da dosežepolno operativno zmogljivost za popoln nadzor v južnem Libanonu, zatoIzvidnik SV medopazovanjemsmo tudi na tem območju že opravljali pomembne naloge. Libanonskavlada je deležna obsežne politične, finančne in tudi vojaške pomoči širšemednarodne skupnosti in je od vlade ZDA dobila več vojaških motornih vozilHMMWV, za katerih uporabo pa v libanonski vojski niso bili usposobljeni,zato so za pomoč prosili UNIFIL, v okviru katerega je le SIKON 1 uporabljalvozila HMMWV 4 . Nalogo smo sprejeli, načrtovali in usklajevali neposrednoz libanonsko vojsko ter jo odgovorno in zelo uspešno opravili v okviru šestdnevnegatečaja voznikov motornih vozil HMMWV. Nalogo smo opravljalipodnevi in ponoči v mestu Tyre na našem območju delovanja. Ob opravljanjunavedene naloge smo veliko naredili tudi za prepoznavnost Slovenije inSlovenske vojske ter navezali odlične stike s pripadniki LAF, kar nam zdajob izvajanju nalog na celotnem območju zahodnega poveljstva omogočadober sprejem pri drugih pripadnikih LAF. V zahvalo za sodelovanje in dobroizveden tečaj nam je general Matar, poveljnika vseh enot LAF, ki združuje petbrigad, razporejenih južno od reke Litani, podelil plaketo LAF.1Več glej http://www.un.org/Depts/dpko/missions/unifil/background.html.2Avgusta 2006 je bilo v UNIFIL približno 2000 pripadnikov.3Imena italijanskih vojaških taborov so priimki padlih pripadnikov italijanske vojskev Iraku.4Najprej je bilo celo v UNIFIL čutiti nasprotovanje uporabi naših vozil HMMWV zaradinedavnega napada Izraela s podobnimi vozili. Ko se je s podobnimi vozili opremilatudi libanonska vojska, takšnih zadržkov ni bilo več.PripadnikiSV so zapripadnikeLAF izvedlitečaj navozilihHMMWV.Čeprav je tukajšnje delo zanimivo in odgovorno, se veselimo našega skorajšnjegadopusta v domovini. Lep pozdrav domovini iz Libanona.Podpolkovnik mag. Igor Cebek,poveljnik SIKON 1 UNIFILČestitke 74. OKMBob petnajsti obletniciSpoštovani Kleščmani – pripadnice in pripadniki74. OKMB! Naš bataljon proslavljaza slovenske razmere že zavidljivo obletnico.Bataljon, ki je bil uradno oblikovan 30. marca1992 kot realna, ofenzivna sila takratne TO,je naloge petnajst let vzorno izpolnjeval in večkrat dobil visoka državnaodlikovanja. Nikoli ne smemo pozabiti, da so imele pri postavljanju temeljevnaše države oklepne enote TO, ki so bile v 7. PŠTO hitro in dobroorganizirane, pomembno vlogo. 1. tankovska četa je v oboroženem spopaduz JA odločilno prispevala k zmagi v bojih za mednarodni mejniprehod Šentilj, naša vrata v Evropo.Toda varnostnopolitične razmere v Evropi so se spremenile in pojaviliso se novi viri ogrožanja, za katere oklepne enote, tudi 74. OKMB, nisoprava obramba. Z vstopom Slovenije v Nato se je potreba po izrazitoofenzivnih in nepremostljivih silah še zmanjšala. Kljub velikim spremembamv SV naše naloge ostajajo preprečevanje morebitnega napadaoziroma ustrezno odzivanje nanj, podpora državnim organom inorganizacijam ter sistemu ZARE in vojaško sodelovanje pri doseganjumednarodnega miru in stabilnosti. Predvsem slednje je za nas, pripadnike74. OKMB, novost. Da bi bili za takšne naloge pripravljeni, temeljitopreoblikujemo enoto. Veseli me, da pri tem sodelujemo, da se skupajzavedamo naštetih sprememb in vneto pridobivamo novo znanje. Kmalubomo dobili najsodobnejše in upam, tudi bojno učinkovite, strateškolaže premestljive in operativno bolj mobilne oborožitvene sisteme. Veselime tudi, da se enota kadrovsko krepi. Usposabljanje vseh nas, pripadnikov,je ena izmed najpomembnejših nalog.In kje je tu vojaška tradicija? Pri Kleščmanih, v 74. bataljonu, ki se jebil vedno sposoben prilagajati spremembam, obenem pa ohranjatikontinuiteto in tradicijo. Če tega ne bi bili zmožni, bi zavrgli slovenskovojaško tradicijo. In če ohranimo tradicijo, bomo ohranili tudi v SV žemalo ogroženo slovenstvo. Zato, Kleščmani, bodimo še naprej ponosnina našo tradicijo, na to, kar smo, in na to, kar bomo.Ob 15. obletnici enote vam iskreno čestitam in želim veliko poklicnihuspehov.Podpolkovnik Igor CebekM i ro v n e o p e ra c i j eS LOV E N S K A VO J S K A 11

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aIzkušnje z izobraževanjaza najvišje kanadske podčastnikeLeta 2005 so v kanadski vojski temeljito prenovili sistem kariernegaizobraževanja in usposabljanja podčastnikov. Vse tečaje,ki pripravijo višje podčastnike (Senior NCOs) za delo in odgovornostna njihovih položajih, obenem pa jim omogočijo napredovanjev činih, organizira kanadska obrambna akademija. Takoimenovani tečaj Canadian Force Chief Warrant Officer QualificationCourse pomeni najvišjo raven izobraževalnega sistemapodčastnikov in jih kvalificira za prevzem najodgovornejšihpodčastniških dolžnosti v činih štabni praporščak in višji štabnipraporščak (Chief Warrant Officer) oziroma na ravni OR9 poNatovem standardu.Lani jeseni so me iz upravnega dela ministrstva obvestili, da so dobili pismokanadskega vojaškega atašeja iz Budimpešte, akreditiranega tudi za Slovenijo.V njem me je povabil, da se kot prvi Slovenec udeležim izobraževanjaza najvišje podčastnike kanadske vojske, tako imenovani Chief Warrant OfficerQualification Course. Takšne ponudbe niso pogoste, zato sem pohitelin pridobil odobritev nadrejenih. Kmalu po prijavi sem dobil študijski paket zgradivom, vodnik in navodila študija na daljavo. Takoj sem začel brskati pogradivu in našel znane pisce, kot so Clausewitz, Huntington, Janowitz, Leonard,Bentley idr. Res naivno sem leta 2003 ob zagovoru diplome na temovojašo-političnih razmerij razmišljal, da se mi tako poglobljeno z naštetimiideologi in takšnimi temami ne bo več treba ukvarjati. Kakorkoli, stvar semvzel resno in začel pregledovati gradivo.Izobraževanje je razdeljeno na dva dela. Prvi del je organiziran kot študij nadaljavo, drugi del pa kot študij iz dela. Študij na daljavo je ena od novosti,ki so jo uvedli leta 2005. Predmetnik študija na daljavo je razdeljen na štirimodule, in sicer na voditeljstvo in vojaški profesionalizem (Leadership andProfession in Arms), sodobno vojskovanje in civilno-vojaška razmerja (ModernWar Fighting and Civil Military Relations), vlogo kanadskih oboroženihsil in mednarodnih vojaških odnosov (Role of Canadian Forces and InternationalMilitary Relationships) ter upravljanje virov in sistemov poklicnegarazvoja podčastnikov (Resource Management and NCO’S Professional DevelopmentSystem). Za vsak modul je določen mentor, s katerim študent poelektronski pošti komunicira in mu pošilja izdelke, mentor pa ga usmerja terocenjuje. Za opravljanje obveznosti študija na daljavo je študentom na voljodeset tednov, obveznosti pa morajo končati pred začetkom druge faze.Skoraj vso jesen sem prebiral literaturo, delal naloge in referate, sestavljalobnove in kritična razmišljanja ter jih pošiljal mentorjem. Delal sem tudi precejčasa med božično-novoletnimi prazniki, tako da mi je prvi delovni dannovega leta 2007 v Kanado uspelo poslati še zadnjo obveznost in končatištudij na daljavo. Čez nekaj dni sem že sedel na letalu proti Montrealu, kjerme je v Izobraževalno-razvojnem centru kanadske obrambne akademije vkampusu St. Jean v Quebecu čakal drugi del usposabljanja. Potoval sem spripadnikoma Slovenske vojske, ki sta odšla na jezikovno izobraževanje vvelik jezikovnoizobraževalni center v istem kraju. Že ob vhodu v letalo smoopazili, da so si skoraj vsi potniki med seboj nekako podobni in uro po vzletuspoznali, da je bila večina potnikov pripadnikov vojsk več deset evropskihdržav. Tako sem na več kot osemurnem letu spoznal pripadnike grških, čeških,madžarskih in poljskih oboroženih sil, vojsk iz Tadžikistana, Turčije terRomunije in od drugod. Nekoliko razočaran sem ugotovil, da so prav vsi kolegipotovali na jezikovno izobraževanje. Že prvi dan tečaja sem spoznal, danisem le prvi Slovenec, temveč tudi Evropejec, ki se udeležuje navedenegaizobraževanja. Zato me ne preseneča visoka stopnja profesionalnosti, prijaznostiin korektnega odnosa pripadnikov izobraževalnega centra in kanadskeobrambne akademije ter vseh sošolcev.Drugega dela izobraževanja se je udeležilo 57 najperspektivnejših višjihpodčastnikov kanadskih oboroženih sil, od gostujočih slušateljev pa polegmene višja podčastnika ameriških letalskih sil. Ta del izobraževanja potekav obliki predavanj, razprav in organiziranega reševanja nalog v majhnih skupinahoziroma samostojno. Predmetnik drugega dela študija je prav tako kotpri prvem razdeljen na štiri module, ki vsebinsko sledijo modulom prvegadela, in sicer vodenje ustanove (Lead the Institution), svetovanje pri vodenjuoperacij (Advise on the Conduct of Operations), zagotovitev deleža pri načrtovanju(Provide Input to a Plan) ter upravljanje področnih virov in kadra(Manage Departmental Resources and Personnel).Pouk vodijo predavatelji in mentorji, ki so visoki častniki kanadske obrambneakademije ter kanadskega obrambnega štaba, upokojeni višji častniki ameriškevojske, univerzitetni profesorji in najvišji podčastniki kanadskih oboroženihsil. Ti poleg predavanja usmerjajo razpravo o določeni tematiki. Pouktemelji na kritičnem razmišljanju in izmenjavi izkušenj slušateljev, ki pa semorajo pripraviti na tematike, da jih potem predstavijo oziroma vodijo. Drugidel izobraževanja traja dvajset delovnih dni. Med izobraževanjem kandidat12 S LOV E N S K A VO J S K A

pridobi znanje o svetovanju nadrejenemu poveljniku oziroma načelniku, razvijevodstvene sposobnosti ter je zmožen delovati na strateški ravni, multilateralnokomunicirati, uporabljati nacionalno vojaško strategijo in znanjemednarodne varnostne politike, upravljati vire ter lahko deluje na področjihusposabljanja, načrtovanja, podpore pri vodenju vojaških operacij in problematikesodobnega vodenja ljudi in institucij. To pomeni, da kandidata medizobraževanjem preverijo in ocenijo iz ustnega ter pisnega komuniciranja,pravilnega razumevanja pomembnosti vojaške etike in kulture, priprave poročilin priporočil poveljujočemu častniku, organiziranja vojaškega protokolain slovesnosti, obvladovanja sporov in sprememb, razvojnega svetovanja inmentorstva, kriznega upravljanja, sodelovanja pri operativnem načrtovanju,pripravi poslovnega načrta, ustrezni uporabi določil mednarodnega prava voboroženih spopadih in pravil delovanja, upravljanja človeških virov in načrtovanjakariernih poti. Drugi del izobraževanja je precej naporen, saj delovnidan traja najmanj deset ur, zvečer pa je treba pripraviti naloge in predstavitveter se tematsko pripraviti za naslednji dan.Ob prostih nedeljah se kandidati lahko udeležijo strokovnih ekskurzij in spoznavajoznačilnosti kanadske družbe. Tako smo med drugim obiskali indijanskirezervat Kanhawake v bližini Montreala, ki ga naseljujejo plemena zgodovinskoznane irokeške plemenske zveze, ustanovljene v 17. stoletju na območjudanašnje zvezne države New York v ZDA. Značilnost Irokezov je, da ne poznajovrtoglavice in strahu pred višino. Tako so predvsem člani plemena Mohawkovpogosto pripadniki specialnih padalskih enot kanadskih oboroženih sil. Obiskalismo tudi eno najboljših bojnih enot kanadske vojske, 22. kanadski kraljevipehotni polk (22nd Royal Canadian Infantry Regiment), legendarni Vandoozv bližini Quebec Cityja. Enota je sestavljena iz izključno francosko govorečihKanadčanov, tako da so vsa povelja in komunikacija potekali v francoskemjeziku. Vojaki, podčastniki in častniki so zelo ponosni, da so pripadniki enote,ki ima bogato tradicijo in izredno veljavo v kanadski družbi ter v okviru zavezništva.Enota je namreč sodelovala v zavezniških operacijah v Evropi že medprvo in drugo svetovno vojno, danes pa ima kot polk motorizirane pehote bogateizkušnje in jo pohvalijo za sodelovanje v operacijah kriznega odzivanja vRuandi, Somaliji, Bosni in Hercegovini, Afganistanu ter na Kosovu.Na fotografiji višji štabni vodnik Tomašič z višjima štabnimapraporščakoma Jackom Degardeenom in Leejem ThomsonomIzobraževanje sem februarja 2007 uspešno končal. Častni gost in podeljevalecdiplom na sklepni slovesnosti je bil poveljnik Združenega poveljstvakanadskih oboroženih sil vzhod generalmajor Barabe. Ob tej priložnosti sov dvorani obesili slovensko zastavo in zaigrali Zdravljico ter tako še enkratdokazali visoko stopnjo korektnosti in profesionalnega odnosa.Med izobraževanjem sem imel priložnost navezati številne stike s pripadnikipodčastniškega zbora kanadskih oboroženih sil, ki lahko zelo koristijopri nadaljnjem razvoju podčastniškega zbora SV, saj so v kanadski vojskipripravljeni na poglobljeno sodelovanje na različnih področjih. Spoznal semglavnega podčastnika akademije višjih podčastnikov ameriških zračnih siliz Alabame, ki je ponudil možnost za izobraževanje višjega podčastnika SVna tečaju za najvišje podčastnike zračnih sil na njihovi akademiji leta 2008.V kanadski obrambni akademiji načrtujejo, da bodo na izobraževanje najvišjihpodčastnikov povabili več mednarodnih študentov, poleg pripadnikapodčastniškega zbora SV in ZDA tudi višjega podčastnika nemške, švicarskein avstralske vojske. S predstavniki kanadskih oboroženih sil je dogovorjeno,da bodo povabilo na izobraževanje SV poslali tudi prihodnje leto, obstajapa možnost izobraževanja in usposabljanja podčastnikov SV tudi na drugihtečajih kanadske vojske.Višji štabni vodnik Igor TomašičI z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aPredstavniki kanadske vojske obiskali PDRIUVčeraj, 22. marca, je štiridnevni delovni obisk v Centru za doktrinoin razvoj PDRIU končala tričlanska delegacija kanadskih oboroženihsil. Namen obiska v okviru dvostranskega sodelovanja medobrambnima ministrstvoma obeh držav je bila izmenjava izkušenjs področja elektronskega izobraževanja.V delegaciji kanadske vojske so bili predstavniki njihovega vojaškegaizobraževalnega sistema, in sicer poddekan Kraljeve vojaške akademijeKanade (Royal Military College of Canada) dr. Philippe Constantineau, poveljnikRazvojnega centra za usposabljanje kanadske vojske (CanadianForces Training Development Centre) major Regan Legassie in vodilnianalitik na Obrambni akademiji Kanade (Canadian Defence Academy)Alexandre Gosselin. Gostitelj delegacije načelnik Centra za doktrino inrazvoj SV polkovnik mag. Andrej Osterman je predstavil zasnovo izobraževanjain usposabljanja v Slovenski vojski, predvsem pa vlogo in nalogecentra ter PDRIU. Gostitelji so spoznali tudi delovanje Centra za elektronskoizobraževanje, oddelka za raziskave in simulacije, Poveljniško-štabnešole ter Knjižnično-informacijskega centra. Kanadska delegacija je obiskalatudi Fakulteto za elektrotehniko ljubljanske univerze, saj s PDRIU pripravljataprojekt nadaljnjega razvoja elektronskega izobraževanja. Kot jev okviru predstavitve sistema izobraževanja in usposabljanja v kanadskiFoto: Bruno Toičvojski dejal dr. Philippe Constantineau, se pripadniki vojsk obeh držav so-očajo z enakimi izzivi, zato je izmenjava izkušenj koristna. Tokratni obiskje bil prvi te vrste, zaradi prizadevanj držav članic Nata, da bi poenotilistandarde na področju izobraževanja in usposabljanja ter izobraževalneinstitucije za izobraževanje na daljavo povezali v enoten sistem, pa si pripadnikiobeh vojsk želijo nadaljnjega sodelovanja.S LOV E N S K A VO J S K A 13

I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aNa zahtevnem zimskem tečajuGorska šola SV je od 5. do 16. marcaorganizirala nadaljevalni tečaj vojaškegaalpinizma, ki so se ga udeležilipet tečajnikov iz enot SV, pripadnikahrvaških in pripadnik kazahstanskihoboroženih sil. Tečajniki so po uspešnoopravljenem izpitu usposobljeni zaplezanje po zelo zahtevnem brezpotju,plezalnih smereh v zimskih razmerah,turnem smučanju in za preživetje v gorskemsvetu v zimskih razmerah.vojaškega alpinizmaDvotedenski tečaj v naraviZanimanje za tečaje, ki jih izvajajo v Gorski šoli,je veliko. »Februarja so se usposabljali hrvaški inčeški pripadniki oboroženih sil. Usposabljanja seželi udeležiti tudi 80 pripadnikov nizozemske vojske,še enkrat pričakujemo Čehe in tako naprej.Letos smo nadaljevalni tečaj alpinizma izvedličetrtič. Prijavilo se je 20 kandidatov, izbrali pasmo jih 12, vendar se jih nekaj ni moglo udeležitizaradi drugih obveznosti. Pridobljeno znanje lahkouporabijo na zahtevnejših terenih, saj se polegveščin gibanja v gorskem svetu naučijo še preživetjav zimskih razmerah. Tako znanje jim koristitudi na misijah,« je povedal poveljnik GORŠ nadporočnikMiha Kuhar.Tečaja za naziv vojaški gornik in vojaški alpinistpotekata v dveh delih, in sicer v poletnih in zimskihrazmerah, za pridobitev naziva pa morajokandidati uspešno opraviti oba dela. Pogoja zasodelovanje na nadaljevalnem tečaju vojaškegaalpinizma sta torej pridobljen naziv vojaškegagornika in uspešno opravljen začetni tečaj vojaškegaalpinizma oziroma primerljivo znanjez drugih civilnih tečajev. »Nadaljevalni tečaj alpinizmaje dopolnitev poletnih tehnik, pri čemerse tečajniki usposobijo za samostojno plezanjein vlogo vodilnega plezalca, te sposobnosti pamorajo prenesti v snežne in ledne razmere. Polegtega morajo znati dobro turno smučati. Takousposabljanje je zahtevno, ker je dan kratek, karpomeni, da je treba temu primerno organiziratiture in druge aktivnosti, možnosti napredovanjaso pozimi bistveno težje kot poleti, treba pa jenositi tudi več opreme,« je pojasnil vodja tečajaštabni vodnik Tadej Pušavec.Nadaljevalni tečaj alpinizma traja dva tedna. Vprvem delu inštruktorji Gorske šole tečajnikompokažejo osnove zimskega alpinizma, torej tehnikevarovanja ter napredovanja v snegu in ledu,čeprav letos zaradi vremenskih razmer ledu nibilo, in podobno. Skoraj ves tečaj poteka v naravi.Velik poudarek je na zaščiti pred snežnimi plazovi,vsak tečajnik pa mora dobro poznati vrste snega,reševanje, iskanje in dajanje pomoči zasutimv plazu. »Te vsebine obravnavamo že na tečajnihNadaljevanje na 19. straniNadporočnikMiha Kuhar14 S LOV E N S K A VO J S K AŠtabni vodnikTadej PušavecŠtabni vodnikRafael KolblVVU 11. razredaDragica MilavecIskanjepreživelih vplazu s sondo

Objave Ministrstva za obrambošt. 251, 23. marec 20073354.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 37. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)minister za obrambo ustanavljaSPOMINSKI ZNAK ŠKOFJA LOKA19911. členSpominski znak Škofja Loka 1991 seustanovi v spomin na zavzetje VojašniceŠkofja Loka.2. členSpominski znak Škofja Loka 1991 sepodeli pripadnikom enot Teritorialneobrambe, ki so od 28. 6. do 2. 7. 1991aktivno sodelovali pri zavzetju VojašniceŠkofja Loka.3. členSpominski znak Škofja Loka 1991 imaobliko ščita iz poznogotskega obdobja,je velik 35 mm in v najširšem delu širok30 mm. Kovan je iz 2 mm debelega bakra,pozlačen, pobarvan in prevlečen sprozornim poliestrskim emajlom. Vzgornjem delu je na svetlo modri podlagi4 mm velik napis ŠKOFJA LOKA, vsrednjem delu je stilizirana podoba vojašnicev Škofji Loki, v ozadju silhuetahriba z gradom, v spodnjem delu paje 3,5 mm visoka letnica 1991. Napisna znaku, letnica, črte in obrobe medbarvami so polirani in pozlačeni.Znak je na zadnji strani oštevilčen inima priponko.Nadomestna oznaka je modre barve, zzlatim lipovim listom, ki ga križa puška.Spominski znak in nadomestna oznakasta pakirana v temno modri škatli,veliki 90 x 110 mm. Na zunanji stranipokrova škatle je na spodnjem delu vzlatotisku napis ŠKOFJA LOKA 1991,na notranji strani pokrova, v njegovemsrednjem delu, pa sta ime in priimekprejemnika spominskega znaka.4. členEvidenco podeljenih spominskih znakovvodi, obdeluje in hrani Urad zaupravljanje človeških virov.5. členAkt o ustanovitvi začne veljati z dnempodpisa.Številka: 094-8/2006-184Datum: 20. 9. 2006Karl ERJAVECMINISTER3355.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 37. členaPravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96in 2/03) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. spominski znak Škofja Loka 1991prejmejo:Andrej BAVDAŽ, Škofja LokaRobert BERNIK, ŽeleznikiAleš BERTONCELJ, Škofja LokaMarko BOZOVIČAR, Škofja LokaMiloš ČETRTIČ, Škofja LokaBoštjan DOLINAR, Škofja LokaJožef DREŠAR, Ivančna GoricaRudolf FOJKAR, Škofja LokaJanez GORŠEK, Škofja LokaJanez HAFNER, Škofja LokaMatija HIRŠENFELDER, Škofja LokaJanez JELENC, ŽeleznikiMatjaž KALAN, KranjTomaž KALAN, Škofja LokaAnton KOBLAR, Škofja LokaDanijel KOKALJ, Škofja LokaIvan KOSTELEC, Škofja LokaSimon KOVIČ, Škofja LokaJurij KRAJNIK, Škofja LokaMatevž KRAJNIK, Škofja LokaDamijan KRŽIŠNIK, Škofja LokaIztok KUNSTELJ, KranjAndrej KUŠAR, Škofja LokaViktor KUŽNIK, LogatecGorazd MRAVLJA, Škofja LokaBoštjan OMAN, Škofja LokaMatjaž OVSENEK, Škofja LokaBlaž PIPP, Škofja LokaJurij PIPP, Škofja LokaSrečko PIRMAN, Škofja LokaPavel PODLIPNIK, Škofja LokaRado POKORN, Škofja LokaMatjaž POLAJNAR, Škofja LokaMarko PORENTA, Škofja LokaFranc POTOČNIK, Gorenja vas-PoljaneIgor STANONIK, Škofja LokaMatjaž STANONIK, Škofja LokaAlojzij ŠINK, Škofja LokaRoman ŠTANCER, RadovljicaIzidor TAVČAR, Škofja LokaDamjan TRAMTE, Slovenj GradecJanez TRILER, Škofja LokaLeon TUŠAR, Škofja LokaAnton UŠENIČNIK, ŽiriTomaž ŽONTAR, Škofja LokaAndrej ŽUMER, Škofja LokaII. spominski znak Škofja Loka1991 – posmrtnoprejme:Vinko BEŠTERŠtevilka: 094-8/2006-187Datum: 20. 9. 2006Karl ERJAVECMINISTER3356.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 37. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)minister za obrambo ustanavljaSPOMINSKI ZNAK MEDVODJE 19911. členSpominski znak Medvodje 1991 seustanovi v spomin na zavzetje stražniceMedvodje.2. členSpominski znak Medvodje 1991 sepodeli pripadnikom enot Teritorialneobrambe, ki so od 28. 6. do 29. 6.1991 aktivno sodelovali pri zavzetjustražnice Medvodje.3. členSpominski znak Medvodje 1991 imaobliko ščita iz poznogotskega obdobja,je velik 35 mm in v najširšemdelu širok 30 mm. Kovan je iz 2 mmdebelega bakra, pozlačen, pobarvanin prevlečen s prozornim poliestrskimemajlom. V zgornjem delu je na svetlozeleni podlagi 4 mm velik napis MED-VODJE, v srednjem delu znak Slovenskevojske, v spodnjem delu pa je 3,5mm velik datum 28. VI.–29. VI. 1991.Napis na znaku, datum, črte in obrobemed barvami so polirani in pozlačeni.Znak je na zadnji strani oštevilčen inima priponko.Nadomestna oznaka je modre barve, zzlatim lipovim listom, ki ga križa puška.Spominski znak in nadomestna oznakasta pakirana v temno modri škatli,veliki 90 x 110 mm. Na zunanji stranipokrova škatle je na spodnjem delu vzlatotisku napis MEDVODJE 1991, nanotranji strani pokrova, v njegovemsrednjem delu, pa sta ime in priimekprejemnika spominskega znaka.4. členEvidenco podeljenih spominskih znakovvodi, obdeluje in hrani Urad zaupravljanje človeških virov.5. členAkt o ustanovitvi začne veljati z dnempodpisa.Številka: 094-8/2006-185Datum: 20. 9. 2006Karl ERJAVECMINISTER3357.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 37. členaPravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96O b j a v eS LOV E N S K A VO J S K A 15

O b j a v ein 2/03) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. spominski znak Medvodje 1991prejmejo:Boštjan AHAČIČ, TržičFilip BENCE, TržičJanez BERGANT, TržičVili BITENC, TržičMarko BIZJAK, TržičJožef BOHINJC, TržičVladimir BREJC, TržičMatjaž BREZAR, TržičIztok BRLEK, TržičDejan BUČINEL, TržičDrago BUJANOVIČ, TržičSlavko DOVŽAN, TržičDušan GORJANC, TržičDrago GRGURAŠ, TržičJanez GROHAR, TržičMatej GRUM, TržičIvko JAPELJ, TržičBoris JELAR, TržičJože KALAN, TržičJanez KAVAR, TržičJanez KIKEL, TržičRobert KOPAČ, TržičRobert KRALJ, TržičZdravko KRIŽAJ, TržičJožko KUHELJ, TržičJanez LONČAR, TržičFranc MAJC, TržičPeter MAJC, TržičMarko MARIN, TržičŠtefan MARIN, TržičMiran MARKIČ, TržičMilan MEGLIČ, TržičAleš MOČNIK, TržičBoris NOVKOVIĆ, TržičLeopold PERKO, ŽeleznikiMatija PERKO, TržičTomaž PIRJEVEC, TržičJože POGAČAR, TržičBožo POGAČAR, TržičJanez PRIMOŽIČ, TržičMarko PRIMOŽIČ, TržičMilan RADOSAVAC, SevnicaMatjaž RAZINGER, TržičBojan ROPOŠA, TržičAleš ROZMAN, TržičMirko ROZMAN, TržičJanez ROŽIČ, PreddvorStanislav SOVA, TržičAnton STRITIH, TržičJože ŠKROPETA, TržičDrago ŠTEFE, TržičViktor ŠVAB, TržičTomaž ZAPLOTNIK, KranjMiran Jožef ZLOBEC, TržičDarjo ZORAN, TržičElemir ZRIM, TržičFranc ZUPAN, TržičMilan ZUPAN, TržičII. spominski znak Medvodje1991 – posmrtnoprejmejo:Libor ANDERLERudolf KAUČIČBoris LEBANRobert MARINMiroslav VOLAJŠtevilka: 094-8/2006-188Datum: 20. 9. 2006Karl ERJAVECMINISTER3358.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 37. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)minister za obrambo ustanavljaSPOMINSKI ZNAK JEZERSKO 19911. členSpominski znak Jezersko 1991 seustanovi v spomin na zavzetje mejnegaprehoda Jezersko.2. členSpominski znak Jezersko 1991 sepodeli pripadnikom enot Teritorialneobrambe, ki so od 26. 6. do 29. 6.1991 aktivno sodelovali pri obrambi inzavzetju mejnega prehoda Jezersko.3. členSpominski znak Jezersko 1991 imaobliko ščita iz poznogotskega obdobja,je velik 35 mm in v najširšemdelu širok 30 mm. Kovan je iz 2 mmdebelega bakra, pozlačen, pobarvanin prevlečen s prozornim poliestrskimemajlom. V zgornjem delu je na svetlozeleni podlagi 4 mm velik napis JE-ZERSKO, v srednjem delu je stiliziranapodoba stavbe na mejnem prehoduJezersko z označenimi točkami zadetkovtopovskega ognja v rdeči barviter prostorom pred stavbo v sivi barvi,v spodnjem delu pa je 3,5 mm velikaletnica 1991. Napis na znaku, letnica,črte in obrobe med barvami so poliraniin pozlačeni.Znak je na zadnji strani oštevilčen inima priponko.Nadomestna oznaka je modre barve,z zlatim lipovim listom, ki ga križa puška.Spominski znak in nadomestna oznakasta pakirana v temno modri škatli,veliki 90 x 110 mm. Na zunanji stranipokrova škatle je na spodnjem delu vzlatotisku napis JEZERSKO 1991, nanotranji strani pokrova, v njegovemsrednjem delu, pa sta ime in priimekprejemnika spominskega znaka.4. členEvidenco podeljenih spominskih znakovvodi, obdeluje in hrani Urad zaupravljanje človeških virov.5. členAkt o ustanovitvi začne veljati z dnempodpisa.Številka: 094-8/2006-186Datum: 20. 9. 2007Karl ERJAVECMINISTER3359.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 37. členaPravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96in 2/03) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. spominski znak Jezersko 1991prejmejo:Marko BELANČIČ, KranjTomaž BENEDIK, KranjBorut BERCE, KranjMatjaž BERCKO, KranjBoris BERTONCELJ, TržičLeon BEVC, KranjMiran BIZJAK, KranjRobert BIZJAK, KranjAlojzij BOBNAR, Cerklje na GorenjskemDušan BOGATAJ, TržičTomaž BONCELJ, NakloLadislav BRATUŠ, Škofja LokaFranjo BRIŠAR, TržičLadislav CELESTINA, KranjJanez COF, KranjDrago CORN, KranjMilan ČEH, KranjBojan ČEHOVIN, KranjDrago DEBELJAK, KranjTomaž DEBELJAK, TržičUroš DOBRIN, TržičRobert DRAKSLER, TržičMesud DULIĆ, KranjBojan ELJON, KranjFranc FLAC, Cerklje na GorenjskemMarko FLORJANČIČ, KranjAlbert FON, ŠenčurTomaž GABER, Škofja LokaIztok GLOBEVNIK, KranjEdvard GOLOB, ŠenčurJanko GORJANC, KranjMilenko GRAHOVEC, KranjMatjaž GREGORC, KranjMatjaž GRILC, KranjJože GROS, TržičDušan HAFNAR, KranjDarko HAFNER, KranjStanislav HANČIČ, VodiceMatjaž HRIBAR, KranjJože HUDOBIVNIK, KranjVili HUDOKLIN, KranjBojan JANC, TržičBorut JEČNIK, KranjMarko JEŠE, KranjTomaž JEVŠENAK, LjubljanaDragomir JOVANOVIĆ, ŠenčurPeter JURKOVIČ, TržičPeter KAPLER, KranjIztok KAVČIČ, KranjMirko KAVČIČ, KranjJože KEJŽAR, ŠenčurStojan KOBE, KranjVladimir KODER, TržičZmago KORENČ, KranjMatjaž KOŠNJEK, TržičMilan KOŠNJEK, KranjTomislav KOVAČIČ, KranjZvonko KOZINA, KranjRobert KRISTAN, KranjViljem KRMELJ, KranjRudolf KRNIČAR, Cerklje na GorenjskemMarijan KRŽIŠNIK, KranjRobert KRŽIŠNIK, KranjBranko KUHAR, TržičSilvo KUTIN, KranjEdvard KUŽELJ, KranjRoman LIKOZAR, ŠenčurZoran LIKOZAR, KranjMarko MABIČ, KranjRoman MAJCEN, KranjVinko MALOVRH, Kranj16 S LOV E N S K A VO J S K A

Jože MARN, TržičStojan MARN, KranjVladimir MARN, KranjSlavko MEGLIČ, TržičErnest MIKOLETIČ, KranjRobert MILJAK, TržičVili MLAKAR, KranjMarko PAJK, KranjDamijan PAVLIN, KranjMarjan PERČIČ, KranjLeon PERDAN, KranjMarko PETEK, KranjŠtefan POREDOŠ, KranjMiran PREŠERN, TržičNiko PRIMC, KranjDarko PRIMOŽIČ, TržičStanko PUCONJA, KranjBojan RAKOVEC, LjubljanaIvan RAKOVEC, KranjAdolf RAMOVŠ, ŠenčurIztok RANT, KranjMarko RIBNIKAR, TržičPeter RIBNIKAR, Cerklje na GorenjskemTomo RJAVEC, KranjDušan ROZMAN, Mirna PečJanko ROZMAN, TržičIgor RUS, KranjMaksimiljan SAGADIN, KranjSlavko SAVIĆ, KranjAleksander SAVNIK, KranjMilan SERŠEN, KranjIvan SKUŠEK, KranjJanez SLATNAR, TržičDrago SLEMC, ŠenčurTomislav SVETELJ, KranjJanez ŠENK, Cerklje na GorenjskemAnton ŠEPETAVC, ŠenčurMile ŠPEHAR, PreddvorAnton ŠPIK, TržičMiran ŠTERN, KranjRobert ŠTIRN, KranjViljem ŠVAB, TržičMiha TERAN, TržičRobert THALER, KranjMarko TOMAN, NakloDarko TUNIČ, KranjMarijan TUTTA, KranjJanez UDE, KranjJanez URBANC, KranjJanez VEHOVEC, KranjJožef VELIKANJE, KranjSlavko VESEL, KranjAndrej VRHUNC, KranjBranko ZAVRŠNIK, KranjTone ZORKO, KranjEdo ZUKANOVIČ, KranjBranko ZUPANČIČ, TržičTomaž ZUPAN, KranjMarjan ZUPIN, KranjMilan ŽURA, MedvodeII. spominski znak Jezersko1991 – posmrtnoprejmejo:Sašo ČUHALEVMilan KRŽIŠNIKDrago MURAJAMirjan UDIRŠtevilka: 094-8/2006-189Datum: 20. 9. 2006Karl ERJAVECMINISTER3360.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščenobesedilo) in 37. člena Pravilnikao priznanjih Ministrstva za obrambo(Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03)minister za obrambo ustanavljaSPOMINSKI ZNAK AJŠEVICA 19911. členSpominski znak Ajševica 1991 seustanovi v spomin na blokado VojašniceAjševica.2. členSpominski zna k Ajševica 1991 sepodeli pripadnikom enot Teritorialneobrambe, ki so 2. 7. 1991 aktivno sodelovalipri blokadi Vojašnice Ajševica.3. členSpominski znak Ajševica 1991 imaobliko ščita iz poznogotskega obdobja,je velik 35 mm in v najširšemdelu širok 30 mm. Kovan je iz 2 mmdebelega bakra, pozlačen, pobarvanin prevlečen s prozornim poliestrskimemajlom. V zgornjem delu je na sivozeleni podlagi 3,5 mm velik napisAJŠEVICA, v srednjem delu so upodobljeniobmočje Ajševice, pobočje Lijakain tank T-55, v spodnjem delu pa je3,5 mm velik datum 2. VII. 1991. Napisna znaku, datum, črte in obrobe medbarvami so polirani in pozlačeni.Znak je na zadnji strani oštevilčen inima priponko.Nadomestna oznaka je modre barve,z zlatim lipovim listom, ki ga križa puška.Spominski znak in nadomestna oznakasta pakirana v temno modri škatli,veliki 90 x 110 mm. Na zunanji stranipokrova škatle je na spodnjem deluv zlatotisku napis AJŠEVICA 1991, nanotranji strani pokrova, v njegovemsrednjem delu, pa sta ime in priimekprejemnika spominskega znaka.4. členEvidenco podeljenih spominskih znakovvodi, obdeluje in hrani Urad zaupravljanje človeških virov.5. členAkt o ustanovitvi začne veljati z dnempodpisa.Številka: 094-8/2006-191Datum: 25. 9. 2006Karl ERJAVECMINISTER3361.Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi(Ur. list RS, št. 103/04 – uradnoprečiščeno besedilo) in 37. členaPravilnika o priznanjih Ministrstva zaobrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96in 2/03) izdajamODREDBOO PODELITVI PRIZNANJMINISTRSTVA ZA OBRAMBOI. spominski znak Ajševica 1991prejmejo:Viljem ANTONIČ, Miren-KostanjevicaBoris ARČON, Renče-VogrskoEgon ARČON, Šempeter-VrtojbaAleksander BAJT, Šempeter-VrtojbaMiloš BANDELJ, Šempeter-VrtojbaBranko BAŠA, Nova GoricaMiloš BAŠA, Nova GoricaSavo BAŠA, Nova GoricaEdi BATIČ, Nova GoricaDimitrij BAVCON, Nova GoricaZlatko BAŽATO, Miren-KostanjevicaDušan BENKO, Nova GoricaAleksander BENSA, Miren-KostanjevicaKlavdijo BERCE, Šempeter-VrtojbaErik BERGINC, Miren-KostanjevicaDarjo BESEDNJAK, Renče-VogrskoValter BESEDNJAK, Nova GoricaDean BIRSA, Nova GoricaEgidij BIRSA, Nova GoricaMiran BIRSA, Nova GoricaIztok BIZJAK, Nova GoricaMiran BIZJAK, Miren-KostanjevicaVojko BIZJAK, BrdaZoran BIZJAK, Miren-KostanjevicaKlavdij BLAŽICA, Šempeter-VrtojbaMarjan BLAŽIČ, Miren-KostanjevicaMirko BOLKO, PostojnaAleksander BOLTAR, KanalRihard BONE, Nova GoricaSamo BONE, BrdaEmilijan BOŠTJANČIČ, Miren-KostanjevicaBoštjan BOŽIČ, Šempeter-VrtojbaBranko BRANKOVIČ, Nova GoricaDrago BREMEC, Renče-VogrskoMetod BREŠAN, Nova GoricaZoran BREŠČAK, Renče-VogrskoMilivoj BUNC, Renče-VogrskoFranko CANZUTTI, Nova GoricaKlavdij CENCIČ, KanalRadivoj COTIČ, Miren-KostanjevicaViljem COTIČ, Šempeter-VrtojbaIvan ČEBRON, Renče-VogrskoValter ČEČKO, Nova GoricaErik ČERMELJ, Miren-KostanjevicaOliver ČERNE, Šempeter-VrtojbaIgor ČUBEJ, Nova GoricaDamijan DEMŠAR, Nova GoricaDavid DOPLIHAR, Nova GoricaRobert DOPLIHAR, Nova GoricaMile ETEROVIĆ, Šempeter-VrtojbaBoris FABJAN, Nova GoricaPeter FABJAN, Miren-KostanjevicaAndrej FAGANEL, Nova GoricaJožko FAGANELI, Miren-KostanjevicaAldo FERFOLJA, Miren-KostanjevicaDrago FERFOLJA, Miren-KostanjevicaMarko FERFOLJA, Miren-KostanjevicaValter FERFOLJA, Nova GoricaRenato FERRARI, Miren-KostanjevicaMiloš FIGELJ, Nova GoricaRobert FILEJ, KanalEmil FORNAZARIČ, Renče-VogrskoIvan FORNAZARIČ, Renče-VogrskoRobert FORNAZARIČ, Renče-VogrskoAdolf FRANČEŠKIN, Renče-VogrskoJožef FRANČEŠKIN, Miren-KostanjevicaLjubo FRANČEŠKIN, Miren-KostanjevicaMilan FRANČEŠKIN, Nova GoricaAleš FURLAN, Šempeter-VrtojbaMarijan FURLAN, Nova GoricaLavro GIMPELJ, Miren-KostanjevicaAnton GLEŠČIČ, Nova GoricaAnton GLEŠČIČ, Nova GoricaMarko GODNIČ, Miren-KostanjevicaAndrej GOMIZELJ, Šempeter-VrtojbaIgor GORJAN, Šempeter-VrtojbaBruno GORKIČ, Nova GoricaMarko GORKIČ, Šempeter-VrtojbaValter GORKIČ, Šempeter-VrtojbaDavid GREGORIČ, Nova GoricaMilovan GREGORIČ, Renče-VogrskoNedeljko GREGORIČ, Renče-VogrskoO b j a v eS LOV E N S K A VO J S K A 17

O b j a v eSrčan GREGORIČ, Nova GoricaValter GREGORIČ, Renče-VogrskoLjuboš GRUNTAR, Nova GoricaRafael GVARDJANČIČ, Nova GoricaDušan HADŽIĆ, Šempeter-VrtojbaDrago HROBAT, Nova GoricaHerman HUMAR, Renče-VogrskoAnton HVALA, Šempeter-VrtojbaRobert HVALA, Renče-VogrskoAnton HVALIČ, Šempeter-VrtojbaBožislav JAMŠEK, VipavaSaša JAMŠEK, Nova GoricaZdenko JANAŠKOVIČ, Šempeter-VrtojbaIvo JARC, Nova GoricaVojko JELERČIČ, Renče-VogrskoDušan JERONČIČ, Nova GoricaPeter JOGAN FERJANČIČ, Šempeter-VrtojbaDanilo KAVČIČ, Miren-KostanjevicaDean KAVČIČ, Šempeter-VrtojbaDušan KERŠEVAN, Nova GoricaRobert KERŠEVAN, Nova GoricaRobert KLANČIČ, Miren-KostanjevicaErvin KLJUN, Renče-VogrskoDarvin KOBAL, Renče-VogrskoMilan KOBAL, Nova GoricaRajko KODELE, Renče-VogrskoKlavdij KOGOJ, Nova GoricaManuel KOGOJ, Šempeter-VrtojbaSimon KOLENC, Šempeter-VrtojbaMarijan KOMEL, Nova GoricaBoris KONCUT, Renče-VogrskoGodvin KONIČ, Miren-KostanjevicaAnton KOŠUTA, Nova GoricaSimon KOVAČIČ, Šempeter-VrtojbaDušan KRAPEŽ, Nova GoricaJože KRIVEC, Renče-VogrskoSeverin KRPAN, Renče-VogrskoVojko KRULJC, Nova GoricaVid KRUŠIČ, Nova GoricaDragan KULNIK, Šempeter-VrtojbaRobert KUŠNJEREK, Miren-KostanjevicaAlan LEBAN, Nova GoricaBranko LEBAN, Nova GoricaMiran LEBAN, Nova GoricaErik LEON, Miren-KostanjevicaSamuel LESTAN, Miren-KostanjevicaSeverin LIKAR, Renče-VogrskoAndrej LISJAK, Nova GoricaDarko LISJAK, Nova GoricaIgor LISJAK, Nova GoricaSrečko LISJAK, BrdaBoris LOZAR, Nova GoricaBranko LOZAR, Miren-KostanjevicaDanilo LUKEŽIČ, Renče-VogrskoDavid LUKEŽIČ, Renče-VogrskoIztok LUTMAN, Miren-KostanjevicaAleksander MAČEK, Nova GoricaIvan MAČEK, Šempeter-VrtojbaMarijan MAKOVEC, Nova GoricaMauro MAKOVEC, Nova GoricaRafko MARINIČ, BrdaEmil MARTINUČ, Šempeter-VrtojbaNegovan MARTINUČ, Renče-VogrskoDavid MARUŠIČ, Miren-KostanjevicaIgor MARUŠIČ, SežanaTomaž MARUŠIČ, Nova GoricaDean MARVIN, Nova GoricaElijo MASTEN, Miren-KostanjevicaLivijo MASTEN, Miren-KostanjevicaLivijo MASTEN, AjdovščinaŽarko MASTEN, Miren-KostanjevicaBoštjan MAURI, KanalLivijo MAVRIČ, Miren-KostanjevicaEdvard MELINC, Šempeter-VrtojbaIgor MERLJAK, Renče-VogrskoRomeo MIHELJ, Renče-VogrskoRadovan MIKLUŽ, Renče-VogrskoEvgen MILANIČ, Šempeter-VrtojbaMitja MOČNIK, BrdaDean MOZETIČ, Nova GoricaDragan MOZETIČ, Šempeter-VrtojbaEmil MOZETIČ, Miren-KostanjevicaIvan MOZETIČ, Renče-VogrskoRobert MOZETIČ, Renče-VogrskoJoško MRAVLJA, Nova GoricaVladimir MREVLJE, Nova GoricaValter NANUT, Miren-KostanjevicaMarijan NARDIN, Šempeter-VrtojbaAleksander NEMEC, Miren-KostanjevicaJožef NEMEC, Nova GoricaSandi NEMEC, Šempeter-VrtojbaNarcizo OBLAK, Nova GoricaRobert OKRETIČ, Miren-KostanjevicaFranc OPREŠNIK, Nova GoricaOskar OREL, Nova GoricaMarko OŽBOT, Miren-KostanjevicaNedelko OŽBOT, Nova GoricaOtokar OŽBOT, Renče-VogrskoBoris PAHOR, Miren-KostanjevicaDrago PAHOR, Miren-KostanjevicaJožef PAHOR, Miren-KostanjevicaMilan PAHOR, Miren-KostanjevicaBogdan PAVŠIČ, Nova GoricaDarjo PAVŠIČ, Nova GoricaPavel PEČENKO, Nova GoricaGoran PELICON, Nova GoricaRadoš PELICON, Nova GoricaMarjan PELOZ, Šempeter-VrtojbaDarko PERDEC, Miren-KostanjevicaNikola PEŠIĆ, Nova GoricaMiroslav PETROVČIČ, Nova GoricaMasimo PODBERŠIČ, Nova GoricaBorut PODGORNIK, Nova GoricaLjubo POLANC, Šempeter-VrtojbaMarko POTOČNIK, Nova GoricaIgor PREGELJ, Renče-VogrskoAlbert PUŠNAR, Nova GoricaJernej RAJER, Nova GoricaMarjan REKAVINA, Renče-VogrskoDarko RIJAVEC, Nova GoricaMiroslav RIJAVEC, Šempeter-VrtojbaViljem RIJAVEC, Nova GoricaJožef ROGELJA, Miren-KostanjevicaZorko ROGELJA, Miren-KostanjevicaBenjamin ROJC, Nova GoricaBojan ROJC, Nova GoricaEvgen ROJC, Nova GoricaSilvan ROJC, Nova GoricaIvan ROVTAR, Renče-VogrskoAdrijan ROŽIČ, BrdaDarjo ROŽIČ, BrdaDušan RUSJAN, Nova GoricaKlavdij RUSJAN, Nova GoricaRobert RUSJAN, Renče-VogrskoVasja RUSJAN, Nova GoricaZdravko RUSTJA, Šempeter-VrtojbaMarko RUTAR, Šempeter-VrtojbaDamijan SAKSIDA, Nova GoricaEgon SAKSIDA, Šempeter-VrtojbaSilvan SAKSIDA, Nova GoricaMarjan SEDEJ, Nova GoricaBoris SEMOLIČ, Miren-KostanjevicaMiloš SEVER, Nova GoricaMiran SEVER, Nova GoricaRobert SIMČIČ, Nova GoricaBojan SKOČIR, Nova GoricaAleš SKOK, Nova GoricaŽarko SKOMINA, Nova GoricaDarjo SPAČAL, Miren-KostanjevicaKlavdijo SPAČAL, Miren-KostanjevicaPavel SPAČAL, Miren-KostanjevicaRado SPAČAL, Miren-KostanjevicaDarjo SPAGNOLO, Šempeter-VrtojbaBorut STANIČ, Šempeter-VrtojbaRobert STANIČ, KanalZlatko STOPAR, Šempeter-VrtojbaBorut STROSAR, Nova GoricaSandi STUBELJ, Nova GoricaSlovenko STUBELJ, Renče-VogrskoRadovan SULIČ, Nova GoricaAleksander ŠAVLI, Miren-KostanjevicaErvin ŠAVLI, Nova GoricaAleksander ŠINIGOJ, Renče-VogrskoDavid ŠINIGOJ, Nova GoricaLjubo ŠINIGOJ, Nova GoricaMilan ŠKABAR, Miren-KostanjevicaŽeljko ŠKARABOT, Nova GoricaSimon ŠKRBEC, Nova GoricaJurij ŠPACAL, Nova GoricaFranjo ŠPACAPAN, Renče-VogrskoIgor ŠTANTA, Miren-KostanjevicaDanilo ŠTEKAR, BrdaVasja ŠUC, Šempeter-VrtojbaDamijan ŠULIGOJ, Nova GoricaStanislav ŠULIN, Renče-VogrskoSaša ŠVAGELJ, Renče-VogrskoEgon ŠVARA, Nova GoricaAleš TRAMPUŽ, Miren-KostanjevicaFabjan TRAMPUŽ, Miren-KostanjevicaVojko TRAMPUŽ, Miren-KostanjevicaZdenko TRAMPUŽ, Miren-KostanjevicaJožko TRATNIK, Nova GoricaBoris UKMAR, Nova GoricaBranko UKMAR, Nova GoricaJožef UŠAJ, Nova GoricaVasja VALERIJEV, Renče-VogrskoOton VELIŠČEK, Nova GoricaBožidar VIDMAR, Šempeter-VrtojbaMiran VIDMAR, Nova GoricaZoran VIŽIN, Šempeter-VrtojbaAlojz VODOPIVEC, Nova GoricaBruno VODOPIVEC, Šempeter-VrtojbaDean VODOPIVEC, Nova GoricaIvo VODOPIVEC, Nova GoricaMiroslav VODOPIVEC, Nova GoricaMiroslav VODOPIVEC, Renče-VogrskoTomislav VODOPIVEC, Nova GoricaDamijan VOLK, Nova GoricaJoško VOLK, Renče-VogrskoOton WINKLER, Nova GoricaStanislav ZALETEL, BrdaRadovan ZAVADLAV, Miren-KostanjevicaDanilo ZAVRTANIK, Nova GoricaSilvan ZGONIK, AjdovščinaAldo ZORN, Renče-VogrskoErik ZORN, Renče-VogrskoMiloš ZORN, Renče-VogrskoSilvan ZORN, Nova GoricaValter ZORN, Nova GoricaBoris ZUPANČIČ, Nova GoricaJanez ZUPANČIČ, LitijaDavis ŽBOGAR, Nova GoricaMitja ŽBOGAR, Miren-KostanjevicaBojan ŽELE, Nova GoricaEdvin ŽIŽMOND, Renče-VogrskoMarino ŽIŽMOND, Nova GoricaGrozdan ŽNIDARČIČ, Nova GoricaHari ŽNIDAR, Miren-KostanjevicaMiran ŽNIDERŠIČ, Nova GoricaII. spominski znak Ajševica1991 – posmrtnoprejmejo:Bogdan GLEŠČIČDarko GRUZOVINSimon LEBANAnton VODOPIVECMiran VUKZdenko ŽNIDARČIČŠtevilka: 094-8/2006-193Datum: 25. 9. 2006Karl ERJAVECMINISTER18 S LOV E N S K A VO J S K A

Nadaljevanje s 14. straniNorveška metodapreverjanjastabilnosti snegagorništva, vendar mora biti na tem tečaju njihovo znanje na višji ravni. Boljmorajo biti samostojni in izurjeni, poleg tega imajo manj časa za posameznepostopke,« je povedal štabni vodnik Pušavec. Drugi teden so znanje, kiso ga prvi teden osvojili po sklopih, torej pristop do stene s turnimi smučmi,plezanje in orientacija v steni, varovanje, napredovanje, gibanje naveze inpodobno, uporabljali na turah. Program je sestavljen tako, da novo znanjepridobivajo postopno. »Seveda morajo precej znanja in veščin že prej poznati.Menim, da so tečajniki kar dobro pripravljeni. Med slovenskimi in tujimitečajniki so razlike, vendar se prilagodimo ravni znanja in tujce ne peljemona zahtevnejše ture. Med drugim smo osvojili Mali Draški vrh, kjer je protivrhu naklonina 45 stopinj. Zadnji teden tečajniki po navezah izbirajo ture intisti, ki so bolj samostojni, lahko opravijo zahtevnejše ture,« je povedal inštruktorštabni vodnik Rafael Kolbl. »Skupaj smo šli na smučarsko turo podKriško steno, naslednji dan pa smo se razdelili na naveze po dva tečajnika inen inštruktor, ki je nadzoroval ter vodil delo, in opravili vzpone okrog Vršiča.Zadnji dan so potekali izpiti, na katerih morajo tečajniki pokazati samostojnodelo, inštruktor pa le nadzira, da se ne bi zgodilo kaj nevarnega,« je povedalštabni vodnik Pušavec. Za uspešno opravljen izpit so se morali tečajniki žedan prej ustrezno pripraviti na turo, kar pomeni, da so jo izbrali glede navremenske razmere in pripravili vso opremo. Inštruktorji so na turi preverjalipristop, orientacijo, ustrezno varovanje, izvedbo vzpona in podobno. »Če tečajnikizpita ne opravi, to pomeni, da bi lahko prišlo do nesreče, torej ni usposobljenza tako zahtevne ture in delo v zimskih razmerah,« je dodal štabnivodnik Pušavec.Foto: GORŠFoto: GORŠTujci zadovoljni s tečajemPoddesetnik Nikola Čović: Na tečaj zimske nistike sva s kolegom prišla na podlagi vojaške-alpigasodelovanja med slovenskimi in hrvaškimioboroženimi silami. Na Hrvaškem nimamo priložnosti,da bi na takšnih višinah smučali v globokemsnegu in plezali, tako sem se naučil velikokoristnega, inštruktorji pa so res dobri. NaHrvaškem sem smučal po urejenih progah, turnosmučanje pa je precej zahtevnejše. Tečaj je naporen, vendar sem za-dovoljen, ker sem se naučil veliko novega.Desetnik Luka Marić: Tečaja poletnega alpinizmasem se udeležil na Hrvaškem, tu pa bomsvoje znanje še dopolnil, saj so v Sloveniji visokegore in možnosti za zimski alpinizem. Smo vojaki,zato ni nič pretežko, saj smo navajeni zahtevnihterenov. Najtežja tura je bila na Mali Draškivrh. Tudi glede plazov sem se naučil velikokoristnega.Nadporočnik Kairat Uzakbayev: Navdušen semnad Slovenijo, ki je zelo lepa država s krasnimigorami. Tu sem prvič turno smučal, inštruktorjipa so bili potrpežljivi in so me poskušali vseganaučiti. Tudi kolegi so mi pomagali in mi svetovali,kako naj kaj naredim. To je odlična izkušnja.Najtežje je smučanje v globokem snegu. Kot poveljnikčete bom svojim vojakom poskušal prenestinekaj izkušenj in znanja, ki sem ga pridobil, čeprav v Kazahstanu niveliko snega. V poročilu bom napisal, da je tečaj zelo koristen, da se gabo lahko še kdo udeležil.Poskrbljeno za zdravstveno oskrboSnega je letos v primerjavi z lanskim letom malo, kar pa ne pomeni, da ninevarnosti. »Razmere se hitro spreminjajo. Lahko smo opazovali, kako sena južnih pobočjih prožijo plazovi, ker se sneg še ni sesedel. Zaradi spreminjajočihse vremenskih razmer je pomembno, da smo ture začeli že zgodajzjutraj, ko sonce snega še ne ogreje, da bi se začel plaziti. Tako je tudi oddela dneva, vetra, temperature in sonca odvisno, kaj se dogaja s snegom,kar morajo tečajniki dobro vedeti, da se v zimskih razmerah znajdejo v gorah,«je pojasnil štabni vodnik Kolbl. Če tečajniki niso imeli svoje opreme, sojo dobili v Gorski šoli. K opremi za ta tečaj sodijo turno-smučarski komplet zzaščito pred snežnimi plazovi, torej plazovna žolna, sonda in lopata, alpinističnikomplet s čelado, pasom, oponkami, pomožnimi vrvicami, prižemami,cepinom in derezami ter zaščitna obleka. Skupaj to pomeni do 20 kilogramovopreme.Pripadniki vojaške zdravstvene službe na takih tečajih skrbijo za zdravstvenooskrbo na terenu. Višja vojaška uslužbenka 11. razreda Dragica Milavec,ki ima opravljen tečaj gorništva in alpinizma, je na tem tečaju s tečajniki terinštruktorji hodila na ture in skrbela za prvo pomoč in če bi bilo treba tudi zanujno medicinsko pomoč. »Opremo, predvsem za imobilizacijo in oskrbo zlomov,zvinov ter izpahov, in opremo za oživljanje nosim s seboj, pri čemer mitečajniki pomagajo, saj jo je skupaj približno 18 kilogramov. Eden od tečajnikovsi je pri turnem smučanju poškodoval koleno, sicer pa je treba predvsemoskrbeti žulje, ki nastanejo največkrat pri tistih, ki nimajo svoje opreme. Zelorada pridem na take tečaje, saj to popestri delo, čeprav je kar naporno.«Valerija Šket JarmTečajniki so na plazu preverilistabilnost snega.I z v o j a š ke g a ž i v l j e n j aS LOV E N S K A VO J S K A 19

Ambiciozni načrtiZ a š č i ta i n re š e v a n j eza Podcenter ICZR v SežaniIzobraževalni center za zaščito in reševanje RS na Igu pri Ljubljanije ena izmed redkih izobraževalnih ustanov v Sloveniji, nakateri je vsako leto več slušateljev. Tako jih je bilo lani že skoraj16.000, na eno izmed delovnih sobot pa je bilo v centru kar 350slušateljev. Zato so na Upravi Republike Slovenije za zaščito inreševanje začeli razmišljati, kako dolgoročno rešiti težave gledeprostora. Ena od rešitev se je pokazala pred leti, ko se je v Slovenijivse bolj resno začelo govoriti o profesionalizaciji Slovenskevojske.Maja 1993 so v Sežani za potrebe gasilstva v tamkajšnjem Javnem zavodu zagasilno in reševalno službo začeli civilno služenje vojaškega roka naborniki, kiso uveljavljali ugovor vesti. Zadnja takšna generacija je usposabljanje končaladecembra 2003, v desetih letih pa se je za gasilce usposobilo 1892 fantov. Pobesedah vodje Sektorja za izobraževanje in usposabljanje Janka Petroviča sose leta 2004 začeli pogovori med MO – URSZR, Javnim zavodom za gasilnoin reševalno službo ter občinami o novi vsebini v teh objektih. Predstavniki sopredvsem želeli zagotoviti varstvo pred požari v naravnem okolju, torej na najboljz ognjem ogroženem območju Slovenije, Krasu. Nato je bila precej hitrosprejeta odločitev, da se ustanovi Podcenter ICZR v Sežani, v katerem bodo potekalausposabljanja gasilcev in drugih pripadnikov sil za zaščito, reševanje inpomoč, predvsem s področja varstva pred požari v naravnem okolju in izvajanjaintervencij ob požarih v naravnem okolju. Določene so bile tudi medsebojneobveznosti za uresničitev projekta. Predvidene so bile programske vsebine,ki se že izvajajo ali pa se še bodo v Podcentru ICZR v Sežani.To so bili program izobraževanja za poklic gasilec, in sicer del programa, kije povezan s požari v naravnem okolju, dopolnilno usposabljanje gasilcevter pripadnikov civilne zaščite za gašenje požarov s pomočjo helikopterjev,dopolnilno usposabljanje za gašenje požarov v naravnem okolju, dopolnilnausposabljanja gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite za delo z motorno žago,hidravličnimi dvigali, vlečnimi vitli in drugim, program trimesečnega usposabljanjaprostovoljcev za delo v zaščiti in reševanju.V Podcentru ICZR v Sežani se bodo na področju požarne varnosti usposabljalitudi pripadniki Slovenske vojske, potekali pa bodo še programi usposabljanjagozdarjev in železničarjev za gašenje požarov v naravnem okolju, mednarodneaktivnosti gasilcev, gozdarjev in drugih sil za zaščito, reševanje in pomočs področja požarov v naravnem okolju. Izvajajo že usposabljanje gasilcev za2 0 S LOV E N S K A VO J S K AZgradba, ki je v lasti MO, bo v prihodnje temeljito obnovljena, tako dabodo imeli slušatelji enake zmogljivosti za nastanitev in učenje, kot jihimajo v ICZR na Igu.posredovanje ob notranjih požarih, tako imenovane vroče vaje oziroma hot firetraining in programe usposabljanj Gasilske zveze Slovenije.Kot pravi Janko Petrovič so leta 2004 v Podcentru ICZR v Sežani izvedli devettečajev, na katerih se je usposabljalo 211 udeležencev. Leta 2005 so organizirali25 tečajev, na katerih je bilo 437 udeležencev, lani so pripravili 43 tečajevz 821 udeleženci, letos pa je bilo do 14. marca v Sežani že 15 tečajev z 279udeleženci.»Naši načrti za letošnje in prihodnje leto so kar veliki,« poudarja Janko Petrovič.»Tako bomo letos pripravili projektno dokumentacijo za prenovitev nastanitvenihin učilniških zmogljivosti v objektu, ki je last Ministrstva za obrambo. Prihodnjeleto bomo ta projekt prenove uresničili, za kar bomo porabili milijon evrov. Vnaslednjih letih bomo prenovili in zgradili vadbene objekte ter poligone skladnos potrebami za izvajanje določenih programov usposabljanj. Hkrati z zagotavljanjemin izboljševanjem razmer za izvajanje izobraževanj in usposabljanj načrtujemotudi, da se bo vsako leto povečalo število udeležencev programovusposabljanj za 20 odstotkov. Z našimi dejavnostmi želimo prispevati k čimbolj učinkovitemu varstvu pred požari v naravnem okolju na Krasu.« Janko Petrovičje prepričan, da jim bo uspelo uresničiti te velike načrte s sodelovanjemvseh, ki so vključeni v projekt, od Ministrstva za obrambo – Uprave RS za zaščitoin reševanje do lokalnih skupnosti, Gasilske zveze Slovenije, Zavoda zagozdove in drugih.»Najpomembnejši program,ki ga izvajamo vICZR in delno v PodcentruICZR v Sežani, je temeljnousposabljanje za pridobitevpoklica gasilec,« je povedalvodja gasilskih usposabljanjMilan Dubravac. »Skozi800-urni učni program kan-Janko Petrovič Milan Dubravac Gregor Šebenik Roman Kokalj Gregor Blažič

Prikaz gašenjaPolnjenje vreče z vodoSlušatelji so ponovili tudi vkrcanje v helikopter in izkrcanje iz njega.didate usposobimo za operativno delo v poklicnih gasilskih enotah, obsegapa teoretični in praktični del. Letos je na šolanju že 14. generacija kandidatovod osamosvojitve. Od takrat smo v ICZR usposobili že več kot 500 poklicnihgasilcev, ki so v enotah po državi pomemben operativni del sil za zaščito inreševanje. Program je po obsegu tem zelo širok, saj obsega operativna dela,ki jih gasilci opravljajo na terenu. Iz enot dobivamo povratne informacije, ki sozelo dobre. Enote so zadovoljne s kakovostjo usposobljenosti, ki jo dosežemona tem izobraževanju. V zadnjih letih smo dosegli velik strokovni kakovostni napredekz novimi pristopi pri praktičnem usposabljanju in rezultati so že vidni.«Podcenter ICZR v Sežani postaja vse bolj pomemben tudi zato, ker po besedahMilana Dubravca izvajajo del temeljnega usposabljanja za pridobitev poklicagasilec. Slušatelji, letos jih je skupaj 42 in so razdeljeni v dva razreda, opravijo vpodcentru del prakse, obenem pa en oddelek tudi stažira. »Le stažiranje je gledenalog natančno opredeljeno, saj slušatelji še niso operativni gasilci in tudine morejo izvajati vseh operativnih postopkov,« poudarja Dubravac. »Tečajnikimed prakso poleg dela vaj po programu opravijo tudi usposabljanje za delo zmotorno žago in usposabljanje za delo in pomoč ob gašenju z zrakoplovi.«Kako se ima prva skupina kandidatov v Sežani, smo vprašali Gregorja Blažiča:»Naši prvi dnevi v Sežani se razlikujejo od tistih na Igu predvsem po tem, daso precej manj naporni in imamo več prostega časa, tudi za kakšen izlet. Našdelovni dan se navadno začne s predavanjem ali vajami in traja do 14. ali 15.ure. Imamo tudi dežurstva, ki so dolga dvanajst ur in se začnejo ob 7. ali 19.uri. Šli naj bi na intervencijo za gozdne ali travniške požare. Ali bomo šli gasitpožare na objektih ali intervencijo ob prometni nesreči, odloči vodja izmene.Do zdaj je odšel na intervencijo le en oddelek.«Sredi marca je v Sežani potekal tudi program obnovitvenega usposabljanjaza uporabo zrakoplovov za potrebe zaščite, reševanja in pomoči. To je terminv odredbi, ki pa je med gasilci sicer bolj znan kot gašenje požarov v naravi shelikopterji. Kot je povedal vodja tega usposabljanja Gregor Šebenik, so ciljiusposabljanja obnoviti znanje udeležencev o vrstah in tehničnih značilnostihhelikopterjev ter načinih uporabe dodatne opreme, izvajanju varnostnih ukrepovzaradi posebnih razmer, ki lahko ogrozijo gasilce, o možnostih uporabehelikopterjev in letal pri gašenju požarov v naravi, o razmerah, v katerih je sodelovanjehelikopterja ali lahkega letala pri gašenju požara v naravi smiselno,obnoviti znanje udeležencev o opremi za gašenje in jih usposobiti za pravilnouporabo te opreme, obnoviti znanje udeležencev o uspešnem sodelovanju sposadko helikopterja oziroma lahkega letala in o uporabi sredstev zvez. Usposabljanjetraja deset pedagoških ur, od tega so štiri namenjene teoretičnemuin šest praktičnemu usposabljanju.»Teoretični del obsega obnovitev znanja o varnostnih predpisih za delo z zrakoplovi,o dodatni opremi zrakoplovov, specialni opremi zrakoplova, namenu innačinih uporabe zrakoplovov, prevozu gasilcev, prevozu opreme za gašenje, ozagotavljanju vode za gašenje in o gašenju požarov,« je dejal Gregor Šebenik.»Praktični del obsega gibanje na območju delovanja zrakoplova, uporabo gasilskeopreme, vstopanje v zrakoplov in izstopanje iz njega, prikaz tehnik in taktičnihmožnosti uporabe zrakoplova ter gašenja z vrečo za gašenje, zajemanjevode, pripravo primernega prostora za pristajanje zrakoplova, postavitev inpolnjenje bazena z vodo, pomoč pri zajemanju vode, pripravo in pripenjanjetovora ter sporazumevanje med posadko zrakoplova in gasilci.« V spomladanskemdelu so petkrat izpeljali ta tečaj, na njih pa je sodelovalo 105 poklicnih inprostovoljnih gasilcev.Z uspešno opravljenim tečajem pridobijo slušatelji potrdilo, da so usposobljeniza delo ob zrakoplovu in velja tri leta. Kot je povedal eden izmed slušateljevRoman Kokalj, sicer poveljnik občinske Gasilske zveze Gorenja vas-Poljanein član PGD Trebija, je takšno usposabljanje pred leti opravil v Poljčah in naletališču v Lescah, kjer so se usposabljali na manjših helikopterjih. »Današnjeusposabljanje je obnovitveni tečaj, saj moramo svoje znanje po zakonu obnavljativsake tri leta. Na tem usposabljanju smo izvedeli kar nekaj novosti, insicer pri polnjenju vreče z vodo oziroma pri dovozu vode v zajemalni bazen.Helikopter cougar lahko namreč nese precej več vode kot helikopter bell. Če bibili na intervenciji trije cougarji, bi bil dovoz vode precejšen problem. V Gasilskizvezi Škofja Loka nas je šest gasilcev, ki imamo potrdilo za gašenje požarov vnaravi s helikopterji, v občinskem poveljstvu pa smo trije. Znanje, ki ga imamo gašenju požarov s helikopterjem, sem že uporabil, ko je pred leti gorelo nadŽelezniki. Pred kratkim smo izpeljali vajo Blegoš, na kateri so sodelovali tudipripadniki Slovenske vojske s helikopterji,« je povedal Roman Kokalj. (KuB)Z a š č i ta i n re š e v a n j eS LOV E N S K A VO J S K A 21

V ŠTJ več kot 5000 slušateljevP re d s ta v l j a m o v a mBogato mednarodno sodelovanje MO in zahteve integracijskihpostopkov v zahodnoevropske povezave so vplivali na ustanovitevŠole za tuje jezike (ŠTJ) s sedežem v Vojašnici Šentvid vzačetku leta 1999. Za intenzivno poučevanja angleškega jezikakandidatov iz SV, MO in partnerskih držav je bil pozneje ustanovljenCenter za jezikovno usposabljanje PzM (CJU PzM) naAjševici pri Novi Gorici. V ŠTJ, ki s 27 redno zaposlenimi, sponzoriranimiučitelji iz matičnih držav jezikovnega področja in spomočjo pogodbenih sodelavcev skrbi za poučevanje tujih jezikovter testiranje jezikovnega znanja, prevajanje, tolmačenje inlektoriranje, so do zdaj usposobili ali preverili jezikovno znanje5187 udeležencev, od tega več kot 800 udeležencev iz mednarodnihjezikovnih in učiteljskih tečajev v CJU PzM.na tečaju so letos nekoliko težji, saj so analize dosedanjih tečajev pokazale,da udeleženci s slabšim jezikovnim predznanjem slabo vplivajo na kakovostusposabljanja v skupini in tako tudi na končne rezultate, zato so bili letos prvičzavrnjeni udeleženci iz dveh držav zaradi prenizkega začetnega znanja.Aktivni pri izobraževanju učiteljevŠTJ namenja posebno pozornost izpopolnjevanju učiteljev, tako da organizirausposabljanja v Sloveniji, posamezne učitelje pa pošilja tudi na izpopolnjevanjav tujino za pridobitev znanja iz zahtevnejše vojaške terminologije. Pridobljenebogate izkušnje iz poučevanja tujih jezikov šola ponuja partnerskim državamz organizacijo in izvedbo treh mednarodnih učiteljskih tečajev, in sicerTESTFAM (Test Familiarisation Course), ESPTT (English for Specific PurposesTeacher Training) in GENTT (General Teacher Training). Na tečaju TESTFAM, kije potekal od 5. do 16. marca v CJU PzM na Ajševici, so se učitelji usposabljaliza preverjanje jezikovnih sposobnosti skladno z zahtevami Natovega standarda6001 in evropskih jezikovnih standardov. Za tečaj je bilo razpisanih 12mest. Tako kot vsako leto so tudi letos zaradi velikega zanimanja sprejeli velikoprijav. 13 udeležencev je prišlo iz Avstrije, Latvije, Litve, Romunije, Slovaške,Hrvaške, Srbije, Gruzije, Kazahstana in Slovenije. Poleg slovenske učiteljicetrenerke sta sodelovali tudi učiteljici trenerki iz Hrvaške in Makedonije. ŠTJ jeaktivna tudi zunaj Slovenije, saj je bila povabljena v več partnerskih držav zapomoč pri jezikovnem poučevanju in testiranju. Februarja je skupina testerkŠTJ uspešno izvedla preverjanje pripadnikov ministrstva za obrambo Črnegore po merilih STANAG 6001. Marca so na povabilo Švedske nacionalneobrambne akademije pripravili in izvedli enotedenski tečaj za njihove učiteljevojaške terminologije. Tečaj je bil enotedenski, učiteljici trenerki iz ŠTJ pa staga izvedli v Stockholmu. To je bil strokovno zelo zahteven tečaj in je od izvajalkzahteval veliko priprav, saj so bili udeleženci tečaja tudi učitelji iz držav, kjer jematični jezik angleščina.Udeleženci tečaja TESTFAM v CJU PzM na AjševiciNajveč potreb po znanju angleščineŠTJ izvaja jezikovne neintenzivne tečaje na začetni in nadaljevalni stopnji terintenzivne mednarodne tečaje na višji nadaljevalni stopnji in mednarodne tečajeza učitelje. Poleg tega poteka usposabljanje iz angleške strokovne terminologijetudi v vojaških šolah PDRIU. ŠTJ izvaja še neintenzivno izobraževanjeiz nemškega jezika na začetni in francoskega na vseh treh stopnjah, organizirajopa tudi tečaje za druge tuje jezike. Tako so marca s pomočjo pogodbenihučiteljev prvič pripravili 200-urni osnovni tečaj albanskega jezika za pripadnikeSV, ki sodelujejo v mirovni operaciji na Kosovu. MO, SV in partnerske državeso do zdaj v največjem obsegu potrebovali znanje angleščine, zadnje časepa se pojavlja tudi potreba po individualnih tečajih za visoke častnike SV, kandidateza prevzem visokih dolžnosti v poveljstvih Nata, in po krajših tečajih,namenjenih udeležencem v operacijah v podporo miru iz SV in civilne obrambe.V CJU PzM na Ajševici vsako leto v dveh terminih organizirajo trimesečnimednarodni tečaj angleškega jezika. Cilja tečaja, ki je namenjen pripadnikomSV, uslužbencem MO in kandidatom iz partnerskih držav, sta dopolnitev govorne,bralne, slušne ter pisne sposobnosti kandidatov in pridobitev potrdilaSTANAG 3333 ali 3332. Letošnji spomladanski tečaj se začenja 26. marcain bo potekal v dveh skupinah s skupaj 24 udeleženci. Takšni tečaji so priložnostza izmenjavo izkušenj med udeleženci iz različnih držav, za tujce patudi priložnost za spoznavanje znamenitosti Slovenije. Pogoji za sodelovanjePremajhno zanimanje za tečajeza udeležence mirovnih operacijIzzivi šole v prihodnosti so usmerjeni v nadaljevanje razvoja jezikovnega poučevanja,testiranja in usposabljanja učiteljev trenerjev. Bolj dejavno se želijovključiti v sodelovanje z domačimi podobnimi ustanovami, cilji pa so izmenjavaizkušenj ter uvajanja sodobnih metod in oblik poučevanja. Aprila so učiteljiŠTJ dobili povabilo v center PzM na Finskem, da bodo ocenili njihov jezikovniprogram in prikazali interaktivne metode poučevanja v razredu, Kazahstancipa si želijo pomoč ŠTJ pri pripravi programov in vzpostavitvi CJU PzM v njihovidržavi. ŠTJ bo še naprej sledila potrebam obrambnih struktur v Sloveniji inpartnerskih državah. Na žalost ugotavljajo, da ni zanimanja za krajše specialističnetečaje angleškega jezika, od katerih je na primer eden namenjen udeležencemoperacij v podporo miru, vendar očitno ni dovolj velikega zanimanjaza poveljstva in enote, ker jim ne uspe zapolniti vseh razpisanih mest. Polegtega takšni tečaji niso vključeni v sistemske zahteve karierne poti pripadnikovSV, kar predstavlja težavo pri motivaciji udeležencev. Za šolo z mednarodnimitečaji predstavlja velik izziv izvedba programov ob sodelovanju tujih učiteljevin učiteljev trenerjev, vendar v SV ni mehanizmov, da bi takšne strokovnjakeustrezno privabili in tudi plačali. Do marca 2005 je te stroške plačal PEP (PeacekeepingEnglish Project). SV ponuja vse mednarodne tečaje CJU PzM tujcembrezplačno, večina drugih držav pa se je po vstopu v Nato že prilagodilain začela tečaje zaračunavati.Marko PišlarFoto: arhiv CJU PzM2 2 S LOV E N S K A VO J S K A

Vrednote v Slovenski vojskiVlada je 1. junija lani sprejela predlog Vojaškedoktrine, ki je najvišji vojaškostrokovnidokument in podlaga za organiziranje terdelovanje Slovenske vojske. V Vojaški doktriniso opredeljene institucionalne vrednote, kinaj bi jih imel vsak poklicni vojak, kar pomeni,da naj bi jih ponotranjil skozi socializacijov vojaški instituciji.S t ro ko v n e te m ePogled na vrednote, zapisane v Vojaški doktrini,nas vodi k ugotovitvi, da so opredeljene kot gonilnasila uresničevanja poslanstva Slovenskevojske. Temeljna skupna opredeljena vrednotapripadnikov Slovenske vojske je domoljubje, ki sekaže kot zavest pripadnosti domovini Sloveniji innesebično izvrševanje dolžnosti pri uresničevanjuskupnih ciljev. Poleg domoljubja Slovenskavojska razvija še pet opredeljenih vrednot takov miru kot vojni, in sicer čast, pogum, lojalnost,tovarištvo ter predanost, ki izhajajo iz splošnih civilizacijskihvrednot, vrednot slovenske družbe inposebnosti delovanja vojske. Družbene vrednoteso najbolj splošne, zato vplivajo na razvoj osebnihvrednot pripadnikov družbe in tudi na razvojinstitucionalnih vrednot, torej na razvoj vrednotvojaške organizacije. »Vrednotni sistem je hierarhičnaorganizacija – urejen niz idealov ali vrednot,izraženih glede na pomembnost. Resnica,lepota in mir so lahko v vrednotnem sistemu eneosebe na vrhu, varnost, red in čistoča pa na dnu,pri drugi osebi pa je lahko ta vrstni red ravno nasproten(...)« (M. Rokeach, 1975).Ponotranjenje in nasprotjevrednotSkladnost sistema vrednotvojaške organizacijez družbenimi vrednotamidaje vojaški organizacijitudi legitimnost, ki temeljina njeni učinkovitosti. Neglede na vse zapisano, naj bise zavedali, da se vsak posameznik,ki vstopi v institucijo,sooči z opredeljenimi ter trdnoin hierarhično postavljenimiinstitucionalnimivrednotami.Pride do nasprotja vrednot, ki jihje posameznik pridobil v družbimed socializacijo od družine, vzgojnih in izobraževalnihinstitucij, ter vrednotami, ki mu jih določaorganizacija, v katero vstopa. Kakšen bo omenjenitrk vrednot in katere vrednote bodo prevladale,individualne ali institucionalne, je odvisno tako odvojaške institucije in njene družbene vloge kot tudiod posameznika in njegove stopnje prilagajanjasistemu. Vojska kot »totalna« institucija si moraprizadevati, da posamezniki ponotranjijo organizacijskevrednote, torej morajo ob neskladjuspremeniti osebne vrednote in jih nekako zamenjatiz vrednotami vojaške organizacije. Sevedaje ponotranjenje institucionalnih vrednot težko, čese te bistveno razlikujejo od vrednot posameznika,torej njegovih individualnih vrednot. VojaškeS LOV E N S K A VO J S K A 23

S t ro ko v n e te m eVrednote Slovenske vojskeČast: Pripadnik Slovenske vojske je ponosen in mu je v čast, ker mu je zaupano, da podpira nacionalneinterese ter prispeva k varnosti in blaginji državljanov Republike Slovenije. Ponosen je, kerlahko prispeva k zmanjšanju trpljenja in stabilnemu okolju v svetu. Svoje naloge opravlja poštenoin vestno ter skrbi za doseganje vojaških vrednot in vrednot družbe. Zaveda se, da je pripadnikučinkovite vojaške organizacije, ki ima ugled v slovenski družbi. Je pripadnik vojske, ki nadaljujetradicijo boja Slovencev proti agresorjem in je odločilno prispevala k vzpostavitvi samostojne slovenskedržave.Pogum: Pripadnik Slovenske vojske je pri opravljanju nalog pripravljen uporabiti orožje, s skrajnimnamenom odvzeti življenje. Zaveda se, da je lahko pri uresničevanju poslanstva enote ogroženonjegovo življenje, življenje njegovih soborcev in podrejenih. Nadaljuje z opravljanjem nalog, čepravso njegovi soborci ranjeni ali so izgubili življenje. Izraža iniciativo in vztraja na visokih standardihne glede na čas trajanja naloge, intenzivnost naporov ali morebitno negativno sprejemanje njegovihnaporov v javnosti.Lojalnost: Lojalnost Republiki Sloveniji, Slovenski vojski in enoti povezuje pripadnike Slovenskevojske med seboj. Lojalnost Slovenski vojski pripadniku enote narekuje skrb za njeno učinkovitost.Lojalnost slovenski državi mu narekuje skrb za zaščito njenih interesov in krepitev ugleda v svetu.Lojalnost podrejenih do svojih nadrejenih je sestavni del lojalnosti vojaški organizaciji. Podrejeniso lojalni do nadrejenih tako, da izvajajo povelja, ki uresničujejo poslanstvo Slovenske vojske inpodpirajo interese Republike Slovenije. Lojalnost se izraža z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjemter discipliniranim in odgovornim opravljanjem dolžnosti.Tovarištvo: Tovarištvo je jedro notranje povezanosti in trdnosti enote. Izraža se z medsebojnimspoštovanjem, pomočjo in prijateljstvom. Tovarištvo povezuje pripadnike Slovenske vojske v negotovemin nevarnem okolju in prispeva k ohranjanju bojne morale. Je dejavnik zadovoljstva priopravljanju vojaške službe.Predanost: Z vstopom v Slovensko vojsko se državljan Republike Slovenije obveže, da bo služil inopravljal svoje naloge povsod in vedno, ko bo to potrebno, ne glede na težave ali nevarnost. Predanostpri opravljanju vojaške službe od pripadnika Slovenske vojske zahteva požrtvovalnost inpodrejanje osebnih ciljev vojski (Furlan (et al.), 2006)).vrednote so več kot le sistem pravil, saj opredeljujejonačin življenja pripadnikov vojaške organizacije.So osnovni elementi, ki omogočajo, dalahko vojaški voditelj oziroma poveljnik v vsakemtrenutku in vseh razmerah loči dobro od slabega.Vrednote seznanjajo in opozarjajo vse, ki delujejozunaj vojaške organizacije, torej civilne institucijein narod, kdo so pripadniki vojaške organizacije,kako živijo in za kaj se zavzemajo. S tem ponotranjenjemje posameznik pripravljen podrediti svojinteres višjemu dobremu oziroma nacionalnemuinteresu. Zavedati se moramo, da institucionalnevrednote opredeljujejo cilje organizacije. Če socilji vrednotno nevtralni, je velika verjetnost, dapripadniki te organizacije ne bodo začutili večjeodgovornosti in vrednot ne bodo ponotranjili.Uresničevanje ciljev in nalog, s katerimi pripadnikiorganizacije uresničujejo osebne vrednote,ki so lahko enake institucionalnim vrednotam,kaže, da je posameznik tem ciljem in nalogampredan oziroma zavezan. Predanost oziroma zavezanostorganizaciji lahko razumemo kot silo,ki posameznika povezuje z nekaterimi dejanji inpostopki, ki se mu zdijo pomembni in se izvajajov organizaciji ter zaradi katerih tudi ostaja pripadnikorganizacije. Pripadnik je lahko predan organizacijizaradi želje do bivanja v organizaciji, kajtiosebne in institucionalne vrednote so usklajene,lahko je predan zaradi občutka obveze za bivanjev organizaciji, osebnih vrednot in norm vedenjater osebnih koristi, predvsem finančnih.Vrednote vojaškega voditeljaNaloga ponotranjenja vrednot je ob tem tesnopovezana z vodenjem v vojaški organizaciji. Vodenjeje sposobnost vplivanja spodbujanja inusmerjanja drugih za doseganje želenih ciljevorganizacije (Baš, 2004). Vodenje ni enkratnoIz Splošne deklaracijeo človekovih pravicah, 1948Civilizacijske vrednote so pravica do življenja,pravica do samoupravljanja, ekološkepravice, svoboda osebnosti, posebne osebnepravice in svoboščine, pravica do dela,delavčeve svoboščine in pravice, svobodamišljenja in opredeljevanja oziroma odločanja,pravica do izobraževanja, pravica do informiranosti,ustvarjalna svoboda, nacionalnepravice in svoboščine, pravica vsakegačloveka do enakopravnosti z drugimi ljudmi,enakopravnost moških in žensk, svobodaveroizpovedi, pravica do obrambe in zaščiteter izvedene in dopolnilne pravice človeka.2 4 S LOV E N S K A VO J S K A

Socializacija v vojskiNajpomembnejša notranja funkcija vojaške institucije je socializacija njenih članov. Med socialnimučenjem srečujemo vrednotna merila, ki jih glede na svoje cilje sprejmemo, osvojimo ali ponotranjimo.Ključne vsebinske vidike vrednotnega sistema pridobivamo med kompleksno socializacijo.Danes se to dosega z usposabljanjem in izobraževanjem njenih članov. Tako državne avtoriteteprepričujejo posameznika v nacionalno predanost in svojevrstno, homogeno kulturo. Z uporabosimbolov, in sicer zastav, denarja, himen, uniform, spomenikov ter obredov, člane opominjajo nanjihovo skupno dediščino in kulturno sorodnost. Člani se počutijo močnejše in vzvišene s tem občutkomskupne identitete in pripadnosti (Smith, 1991).dejanje, temveč je izmenjavanje več dogodkov,ki se nanašajo na usmeritve in spremljanje. Dase vrednote povezujejo z vodenjem, nakazuje, daima vojaški voditelj oziroma poveljnik pomembnovlogo v vojski. Vojaški voditelj mora prevzeti vsoodgovornost za dejanja svojih podrejenih, zatonekateri avtorji vojaško voditeljstvo opredeljujejokot prevzemanje odgovornosti za napake podrejenihin dajanje priznanj vojaškim voditeljemoziroma poveljnikom za pravilne dogodke. V Konceptuvojaškega voditeljstva v Slovenski vojski, kiga je pripravil oddelek za razvoj voditeljstva in kiga je pred kratkim potrdil GŠSV, je vojaško voditeljstvorazdeljeno na tri dimenzije. Za vojaškegavoditelja se predvideva, kakšen mora biti (vrednote,motivi, osebnostne poteze, značaj in inteligenca),kaj mora znati (znanje, sposobnosti terveščine) in kaj mora delati (vedenje, navade, stiliter kompetence). Vplivanje pomeni pripraviti ljudi,da naredijo, kar od njih želimo. Poveljnik, ki je pravivoditelj, vpliva na podrejene tako, da jim zagotavljasmisel, jih usmerja in motivira, da uresničujejonaloge Slovenske vojske. Poveljniki oziromavojaški voditelji morajo na podlagi vrednot krepitimedsebojno zaupanje, spoštovanje in razumevanje.Nadrejeni na vseh ravneh morajo s svojimzgledom uveljaviti in nadzirati vrednote Slovenskevojske ter skrbeti, da jih uresničijo tudi podrejeni.Vojaški voditelj mora poleg razumevanja vojaškihvrednot vanje tudi verjeti, mora jih vključiti v svojevsakdanje delo, jih skozi usposabljanje in urjenjeprenašati na svoje podrejene in skladno z njimitudi živeti.Slovenska vojska bi se morala zgledovati posistemih, ki so razvili učinkovito organiziranostin vodenje. Treba je doseči višjo stopnjo izobraženostiin usposobljenosti pripadnikov, hitrejšipretok informacij, sprostitev ustvarjalnosti pri posameznikihter večjo iniciativo pri vodenju in poveljevanju,kljub temu pa je treba ohraniti temelje,na katerih temelji vojaška organizacija, in sicernačeli subordinacije in enostarešinstva (Kotnik -Dvojmoč, 2002).Vrednote so zelo trdne strukture, ki se spreminjajov daljšem obdobju. Človek se ne rodi z oblikovanimivrednotami. Z učenjem in vzgojo si pridobi večinoprepričanj ter pojmovanj o tem, kaj naj bi bilodobro, prav in zaželeno. Pogosto jih je veliko težespremeniti kot norme in tega bi se moral zavedativsak vojaški voditelj. Odličen vojaški voditelj morabiti dober motivator, ki zna upoštevati stališča terprepričanja drugih in drugačnih. Poleg tega moraznati pravilno prenašati svoje pozitivne osebnevrednote in ob tem krepiti ter uresničevati vrednoteinstitucije. Vse to zahteva modrost, nesebičnostin sposobnost vživljanja v drugega, kar kažena socialno ter čustveno inteligentnost.Mag. Manica Jakič, prof. soc. in univ. dipl. pol.Foto: Bruno ToičLiteratura in viri:1. Arnejčič, B. (1996): Odnos državljanov Slovenije do represivnegaaparata (Slovensko javno mnenje 1968–1994). Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakultetaza družbene vede.2. Baš, B. (2004): Vodenje kot temeljni proces menedžmentav sodobni vojaški organizaciji. Magistrsko delo.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.3. Furlan, B. (et al.) (2006): Vojaška doktrina. Poveljstvoza doktrino, razvoj in usposabljanje, Ljubljana.4. FM 22-100 (1999): Army Leadership: Be, Know, Do.Washington, DC: Haedquaters: Department of theArmy.5. Jakič, M. (2004): Vrednote, nacionalni stereotipi in različnezaznave v zvezi s poklicno Slovensko vojsko. Magistrskodelo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.6. Koncept vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski(2007). Oddelek za razvoj voditeljstva. Ministrstvo zaobrambo, Slovenska vojska.7. Kotnik - Dvojmoč, I. (2002): Spremeniti je treba razmišljanjein živeti vrednote. Intervju. Slovenska vojska, 10(19), 10–11.8. Lydon, J. (1996): Toward a Theory of Commitment. VC. Seligman, J. M. Olson in M. P. Zanna (Ur.). The Psychologyof Values: The Ontario symposium, vol. 8. Mahwah,NJ: LEA, 191–213.9. Micewski, E. R. (2003): Military Morals and Societal Values-MilitaryValues Versus Military Armed Forces Afterthe Cold War. Oxford University Press, Oxford, 14–31.10. Rokeach, M. (1973): The nature of human Values.New York, The Free Press.11. Smith, A. D. (1991): National identity. Penguin Books,London.S t ro ko v n e te m eS LOV E N S K A VO J S K A 25

Razvoj tankov in njihova uporabamed oboroženimi silami danesI z z g o d o v i n eSlovenska vojska je v okviru reorganizacijeoklepno-mehaniziranih enot njihovoštevilo zmanjšala. Od štirih oklepnomehaniziranihbataljonov je ostal 45.OKB v Vojašnici Pivka. Slovenija je enaizmed treh držav, poleg nje sta še Belgijain Kanada, ki so sprejele odločitev,da oklepna gosenična vozila počasiumaknejo iz svoje oborožitve in glavnoudarno silo oblikujejo na kolesnikih skonfiguracijami 6 x 6 in 8 x 8. Takšnabojna vozila so zaradi svoje mase lažepremestljiva na območja operacij kriznegaodzivanja. Masa vozila je manjšazaradi slabše oklepne zaščite zaposadke in ognjene moči določenegatipa bojnega vozila.Žal so dosedanje izkušnje na kriznih žariščih in zelovelike izgube ljudi ter tehnike nekatere države prisilile,da spremenijo odločitev in ponovno aktivirajo deloklepnih goseničnih enot. Tako bodo Kanadčani inNizozemci z letali An-124 v Afganistan poslali goseničarje,podobno pa razmišljajo tudi v Nemčiji.Lani 90 let od prve uporabe tankovLani je minilo 90 let, odkar so tanke prvič uporabiliv boju. To je bilo 15. septembra 1916 na bojišču vFranciji, kjer so oborožene sile Velike Britanije z 49tanki razbile nemško obrambno črto in tako spremenilepotek dogodkov v 1. svetovni vojni. Večinaljudi ne ve, da beseda tank, torej sod ali rezervoar,nima nobene povezave s tem bojnim strojem, temvečje to izmišljeno oziroma konspirativno ime. Vtovarni na tanke namenoma niso montirali topovein mitraljeze. Delavci so jih naložili na vagone innanje v ruskem jeziku napisali »Pozor, tank, Petrograd«.V javnosti so namerno razširili novico, da jeto pomoč ruski vladi, s čimer so ukanili nemške vohune.Zvijača je uspela in tanke so neopazno prepeljalina bojišče, kjer so jih prvič uporabili v boju inbili pri tem uspešni. Angleži naj bi tako postali prvikonstruktorji in uporabniki tankov, vendar je resnicanekoliko drugačna.Zamisel za polgoseničarjadobil SlovenecPoročnik Gunter Biršt, po narodnosti Slovenec, jeslužil v avstro-ogrski vojski. Bil je razporejen nadolžnost poveljnika avtočete. Poleti 1911 se je ssvojo četo udeležil vaje njihovega polka. Tovornjakiso bili novost, zato je bilo treba prikazati transportnesposobnosti vozil. Med premikom se je na enemizmed vozil zaradi razmočenih tal in neprimernegaterena zlomila os na levem kolesu. Poveljnik polkaje obtožil poročnika nemarnosti in mu grozil celoz zaporom. Pozneje si je premislil in se odločil, dabodo kupili novo os, stroške rezervnega dela in popravilapa naj plača poročnik. Takratni tovornjakiškoda niso imeli kardanskega pogona, kolesa sobila lita s polnimi gumami in brez blažilcev sunkov.Bila so zelo ozka, zato so se v razmočenih tleh vdirala,kar je povečevalo obremenitev osi.Ko so zaradi premagovanja vodnih kanalov inblata podlagali deske, je poročnik opazil, da se jeobremenitev precej zmanjšala. Porodila se mu jeneverjetna zamisel. Kako bi bilo, če bi namesto kolesna zadnjem delu postavil zaokroženo platno izjeklenih členkov? Spredaj bi zaradi upravljanja šezmeraj ostala kolesa. To bi bil polgoseničar. Poveljstvoavtočete mu je odobrilo, da uresniči zamisel,in izdelal je prvi primerek. Nanj je bil montiran tanjšioklep z odprtinami za mitraljeze. Poročnik Biršt jevozilo predstavil poveljniku, ki se je iz njega norčeval:»Ali bi bili radi drugi Leonardo da Vinci? Ali sevam sanja, koliko bi stala izdelava takšnih vozil?«Poročnik ni obupal. Pripravil je vso dokumentacijoin elaborat poslal na generalštab. Bil je prepričan,da bodo njegov izum pohvalili, vendar se je motil.Stari generali niso bili naklonjeni novemu projektu,ki po njihovih prepričanjih ne bi bil kos konjeniškimenotam, ki so takrat veljale za nezamenljive. Poročnikje elaborat poslal na Ministrstvo vojske, nakaterem ga je sprejel polkovnik Brunhuber in mupovedal, da je projekt neuporaben ter norost. Poročnikse je nato obrnil na Vojno tehnični inštitut,toda tudi tam ni uspel. Kljub temu Biršt ni odnehal.Elaborat je poslal na patentni urad v Berlin. Nemčijaje bila v tem obdobju vodilna tehnična sila vEvropi. Elaborat so vpisali pod številko 252.815,vendar takrat ni bil aktualen in na njem se je karnekaj časa nabiral prah.M-84 medognjenimdelovanjem2 6 S LOV E N S K A VO J S K A

Ruski tank T-34 iz2. svetovne vojneBritanci med 1. svetovno vojnouporabili Birštov elaboratPrišlo je novo leto 1914 in grožnja prve svetovnevojne se je v Evropi vedno bolj čutila. Velike evropskedržave so se prepirale zaradi razdelitve interesnihobmočij v Evropi in kolonijah. Odnosi so seposebej zaostrili med Nemčijo in Francijo, ki jo jepodpirala Velika Britanija. Takratna nemška vojskav Evropi ni imela enakovrednega nasprotnika, sajje bila oborožena z najštevilčnejšim in najmočnejšimtopništvom.Svoj zaostanek v tehničnih izumih so Britanci poskušalinadomestiti s krajami nemških patentov.Agent britanske obveščevalne službe John Crackse je specializiral za to delo. V patentnem uradu vBerlinu je imel svoje vohune, ki so mu posredovalivse elaborate, povezane z oborožitvijo. Tako je dobiltudi elaborat poročnika Biršta. Ko je Crack listal elaborat,je bil nad njim navdušen in ga je takoj poslalpolkovniku Swintonu, ki se je že dlje časa ukvarjals problemom težkih motornih vozil. Ta je projektpredstavil Winstonu Churchillu, ki je zamisel pravtako navdušeno sprejel. V projekt sta bila vključenaše inženirja William Triton in Walter Willson.2. februarja 1916 je bil izdelan prvi primerek z maso28 ton, dolžino osem, širino štiri in višino dva metra,oklep pa je bil debel od šest do petnajst milimetrov.Pogonski agregat je bil bencinski, gosenice pa sopoganjala pogonska kolesa na zadnjem delu. Generalštabangleške vojske je projekt sprejel, nato paso izdelali 49 tankov v dveh različicah, in sicer takoimenovani moški z dvema topovoma in štirimi mitraljeziter ženski s šestimi mitraljezi. Tehnični nazivtanka je bil mark-1, konspirativno pa tank.še v Nemčiji in Franciji. Po koncu 1. svetovne vojneje razvoj tankov nekoliko zamrl, do prihoda AdolfaHitlerja na oblast. Ta je v novem načinu bliskovitegavojskovanja največji pomen namenil letalstvu intankovskim enotam. V prvem obdobju 2. svetovnevojne so bili nemški tanki skoraj neuničljivi. Takratje na bojnem polju kraljeval nemški tiger, ki je ostalbrez prave konkurence do pojava znamenite četvorkeT-34/85 ruskega konstruktorja Koškina.Tank T-34 je bil lažji, bolj okreten in prilagojen naekstremne vremenske razmere v takratni Sovjetskizvezi, tako da so bili nemški tanki slabši. Iz tega obdobjaizhajata še dva pomembna tanka, in sicernemški panter ter ameriški sherman. Zanimiv jestatistični podatek, da je bilo med 2. svetovno vojnona svetu izdelanih 280.000 tankov, od katerih jebilo 196.000 uničenih.Največji napredek v razvoju so tanki doživeli po2. svetovni vojni, ko sta se oblikovala velika bloka,in sicer Nato na čelu z ZDA ter nekdanji Varšavskipakt s takratno Sovjetsko zvezo. V tem obdobju stanenehno tekmovala pri izdelavi bolje oklepljenega,tehnološko naprednejšega, mobilnejšega in boljnevarnega ubijalskega stroja s topom močnejšegakalibra. Po koncu hladne vojne se je tekmovalnostnekoliko zmanjšala.Prihodnost uporabe tankovv vojskah po svetuPo koncu hladne vojne je opazna spremembapolitične in varnostne podobe Evrope ter drugegasveta. Na področju ogrožanja varnosti je tako namestotekmovalnosti med velesilama po razpaduVaršavskega pakta v ospredju problematika reševanjaregionalnih kriznih žarišč, večplastnih kriznihrazmer ob razpadu nekaterih držav, etničnih in verskihspopadov, množičnih pobojev ter prisilnegapreseljevanja. Namesto tankov so bolj pomembnakolesna oklepna vozila SKOV 6 x 6 in 8 x 8. Ta sozaradi manjše mase laže premestljiva na območjaoperacij kriznega odzivanja, vendar pa so dosedanjeizkušnje na kriznih žariščih nekatere državeprisilile, da spremenijo odločitev in na ta žariščanamesto SKOV, ki posadk ne ščitijo ustrezno, pošljejotanke in oklepne transporterje.Slovenska vojska se namerava do leta 2012 popolnomaodpovedati oklepnim goseničnim vozilom, kinaj bi jih počasi nadomestili kolesniki 8 x 8. Izkušnjeposameznih vojsk v operacijah kriznega odzivanjabi nam lahko bile v pomoč pri temeljitem premislekuglede te odločitve in ohranitvi dela oklepnih enot.Tanki in oklepni transporterji so zaradi svoje odličneoklepne zaščite, mobilnosti in ognjene moči temeljobrambe države ob pomoči drugih rodov, in sicerartilerije, enot PO, pehote, inženircev, letalstva, enotRKBO ter motoriziranih enot. Tanki so sposobnisprejeti glavni udar nasprotnika in drugim enotamomogočiti opravljanje nalog pri obrambi domovineali v operacijah kriznega odzivanja.45. OKB iz Pivke je opremljen s tanki M-84, ki sodijov tretjo generacijo tankov. To so tanki z odličnimiznačilnostmi in sposobnostmi, ki pa bi jih bilo trebanekoliko posodobiti. Delno posodobljenih je že štirinajsttankov z vgradnjo RN tadiran, ureditvijo delovnegaprostora poveljnika tanka in izboljšanjemnjegovih razmer za delo. Ta tehnična izboljšava jerezultat dela nekaterih pripadnikov 45. OKB. Takobi povečali njihovo operativnost do takrat, ko boSV mogoče kupila nova gosenična bojnavozila z modularnimi oklepi, ki biomogočali prilagajanje oklepnezaščite grožnjam SV pri njenemdelovanju.Poročnik Damir ŠtembergerViri:• Manojlo Babić: Bliskaprotivoklopna borba.• Milorad Janković: Tenkovi jučeri danas.I z z g o d o v i n eZačetek uporabe tankov v vojskovanjuMark-1 je na bojnem polju dosegel uspeh in je takopomenil začetek uporabe tankov v vojskovanju.Med 1. svetovno vojno so tanke začeli izdelovatiS LOV Leclerk E N S 40 K A na VO misiji J S v K BiHA 27

Alpinizemse vrača hkoreninamI n te r v j uAlpinista Marka Prezlja, dobitnika alpinističnegapriznanja zlati cepin, ki gapodeljujejo v francoskem Grenoblu,poznavalci označujejo za vodilnegasvetovnega alpinista zadnjih let.Nagrado sta dobila s soplezalcemBorisom Lorenčičem za vzpon naČomolari v Himalaji. Kot cilj si je ta tibetanskisedemtisočak Prezelj izbral žedavno, prvič pa je njegovo sliko videlpred desetimi leti v neki kitajski knjigi.Od leta 1987 je bil povprečno vsaj naeni odpravi na leto in opravil več kot2000 alpinističnih tur v Dolomitih,Alpah, Himalaji, Karakorumu, Patagoniji,El Capitanu, Skalnem gorovju,na Aljaski in Škotskem. Je tudi odličenfotograf in gorski vodnik z mednarodnolicenco.Od kod želja po alpinizmu?Najbrž sem nekaj naklonjenosti do življenjav gorah dobil od staršev. Posebej z očetomsem večkrat šel v hribe. Spomnim se, dasva šla skozi Repov kot na Srebrno sedlo, kjerje bilo takrat še brezpotje in sva se znašla predstrmo steno. Zaradi megle sva se obrnila, hkratipa sem slišal, da v steni nekdo pleza. Tako semspoznal, da obstajajo tudi alpinisti, in kmalu semse vključil v alpinistično šolo v Kamniku.Za koga je alpinizem primeren?Alpinizem ni šport v tekmovalnem smislu, ob tempa ne želim reči, da je več kot šport oziroma da nile šport, saj bi bilo to prevzetno, vendar je v alpinizmufilozofska dimenzija res izrazita. Primerenje za vsakega, ki je pripravljen raziskovati samegasebe. Z večnim filozofskim vprašanjem, kdo si,se v hribih pogosto soočiš.Nedavno ste rekli, da se smernice alpinizmavračajo h koreninam. Kakšne so težnje danes inkakšne so korenine alpinizma?Ljudje so začeli zahajati v gore zaradi potreb, naprimer lova ali ker je domača dolina postala preozka.Konec 17. in v začetku 18. stoletja je človekzačel hoditi v gore iz neke notranje potrebe po od-krivanju narave. Že samo priti na vrh in navzdolje bil izziv. Takrat se je začela igra s samim seboj,ali mi bo uspelo. Korenine se začnejo tam,kjer je bil izziv v tem, kako priti na goro. Razvojje nato potekal v različnih smereh, od osvajanjavseh osemtisočakov do potrjevanja nacionalnostina vrhovih sveta. Ta nacionalni duh je vplivalna to, da so se korenine malo pozabile, saj soljudje za to, da so dosegli cilj, uporabili vsa sredstva,na primer napenjanje vrvi, dodatni kisik intako naprej, vendar je bil tak razvoj nujen, da sepočasi vračamo h koreninam. Ni več neosvojenihosemtisočakov, zato iščemo druge cilje, ki jihlahko najdemo v tem, kako nekaj narediti. Ne kaj,pač pa kako.Torej nikoli ne plezate s kisikom?To je neke vrste doping. Alpinizem je tudi plezanjepo visokih gorah, kjer je kisika manj, kar je trebaupoštevati. Če ne zdržiš pomanjkanja kisika, grešna nižji hrib. Ko si natreniran in bolj izkušen, lahkoposkusiš na zahtevnejših gorah. Gore nima smislaponižati na svojo raven, saj je to posvečevanjesredstev za dosego cilja.Od leta 1987 ste bili povprečno na eni odpravi naleto. Kako izbirate odprave in soplezalce?Izbira cilja je zdaj intuitivna. Cilje sem najprej izbiraltako kot večina alpinistov, saj si pod vplivomokolja, ko se pogovarjaš z ljudmi o različnih ciljih,potem pa o tem razmisliš. Z leti, ko skoraj vsezamisli iz okolja izčrpaš, jih moraš iskati sam.Brskaš po virih, se pogovarjaš z ljudmi in gledašfotografije. Cilj mora biti zanimiv in te mora pritegniti.Iščem resne cilje, ki v organizacijskem smisluniso preveč zahtevni, ko pa se za cilj odločim, sezačne delo. Odprava mora biti v organizacijskemsmislu preprosta in čim cenejša, težko pa joorganiziraš brez sistemskih virov. Če neki alpinistželi, da je vzpon zanimiv za množična občila, sefinančni del pomnoži z večkratnikom, ker je trebavisok finančni vložek nekako upravičiti.Soplezalce izbiram podobno kot cilje. Na začetkusem plezal z bolj izkušenimi od mene, zdaj pa sipridružujem pravico, da tudi izbiram, s kom bomplezal. Soplezalci so zelo različni ljudje, kar mi jevšeč. Če bi plezal le z enim, bi to postala rutina inpotem ne bi napredoval. Če menjaš soplezalce,se dodatno učiš in si bolj odziven ter prilagodljiv.To je zame zelo pomembno. Lani sem plezal vPatagoniji z ameriškim soplezalcem, s katerimsem plezal že prej in sva se spet dogovorila zanov skupen cilj. Tam sva srečala drugega ameriškegaalpinista. Skupaj smo plezali, na koncupa sem se z novim soplezalcem bistveno boljerazumel kot s starim. Z njim ne bom več plezal,saj je bil njegov odnos popolnoma drugačen, kotko sva prvič skupaj plezala. Verjamem, da je takotudi z menoj, in to mi je všeč, da se moraš potrditipred samim seboj in drugimi. Moraš biti to, kar si.Plezam tudi sam, vendar odkar imam družino,2 8 S LOV E N S K A VO J S K A

vedno manj. To sem že izživel.Kako in kje trenirate?Treningi so drugače organizirani kot na primerpri atletih, ki sledijo tekmovalnemu ritmu. Cilje sivsak alpinist postavi sam in ne poznam nobenega,ki bi imel trenerja. Na začetku leta si naredimzelo okviren načrt treningov in vzponov, ki so mogočeže malo več kot trening. Temu načrtu bolj alimanj sledim, seveda moram pri tem upoštevatiše druge nenačrtovane stvari, predvsem vremein razmere za plezanje. Tako kakšen dan tudi netreniram. Pred 15 leti, ko sem se še manj poznal,sem treniral več, zdaj pa natančno vem, kaj primeni deluje. Če ne grem v hribe ali plezališče, naprimer kolesarim. Moj trening ni šablonski.Ste tudi odličen fotograf in vodnik z mednarodnolicenco. Ali tisti, ki gredo v hribe in jih mogočene poznajo najbolje, vedo za možnost, da lahkonajamejo vodnika?Zavedanje o tem narašča, vendar kultura gorskegavodništva zahteva svoj čas. Za zdaj je večinomatako, da nekdo, ki bi rad šel v gore, pa jih nepozna in nima izkušenj, gre v knjigarno in si kupizemljevid, potem pa se odpravi na turo. Vprašanjeje, kaj ima od take ture, ali je kaj doživel ali je vesčas gledal, da se ne bo izgubil. Kultura vodenja vgore bo dosegla ustrezno raven, ko bodo ljudjerazumeli, da če hočejo nekaj doživeti v hribih, kipresegajo njihovo znanje in sposobnosti, lahkonajamejo nekoga, ki jim bo pri tem pomagal. Vodnikiposkrbimo za varnost in dobro počutje, človekpa se lahko tudi kaj nauči. Varnost je le del storitve.Vsak, ki to enkrat poskusi, pride še večkrat. Fotografiramzaradi podobnih vzgibov, kot hodim v hribe.Naprej sem fotografiranje odkrival po tehničnistrani, zdaj pa fotografijo uporabljam namestopisanja dnevnika in kot izrazno sredstvo.Kako ocenjujete lansko prvo odpravo SV na Aljaskona Denali? S soplezalcem Matejem Bizjakomsta preplezala zahtevno smer Cassinov raz,za kar sta potrebovala 21 ur.Zamisel o odpravi je bila dobra, je pa trajalo nekajčasa, da smo jo uresničili. Rezultat bi bil težkoboljši, saj smo združili osebne interese in intereseSlovenske vojske. Vse je potekalo tako, kot je bilozamišljeno, in je dobro uspelo. Smer Cassinovraz je bila v alpinističnem smislu najbolj zahtevendel odprave. Vzpon lahko razdelim na tretjine. Ssoplezalcem Matejem Bizjakom sva mislila, dabova najprej smer hitro preplezala, v drugi tretjinise je zdelo, da le ne bo tako resno, na koncupa so se vremenske razmere poslabšale, saj jebila snežna nevihta, ki je trajala 12 ur, zato so bilerazmere za plezanje zelo zahtevne. Tudi pozitivenskupinski duh je pripomogel, da sva vztrajala. Veselsem, da je bilo skupinsko vzdušje tako dobro.Med petimi nominiranci, med katerimi ste vsipreplezali težke himalajske smeri v alpskemslogu, je bil vzpon naveze Prezelj in Lorenčič izbranza najboljšega. Kaj vam pomeni priznanjezlati cepin, ki ste ga dobili že drugič, prvič pa leta1991, ko je to priznanje začela podeljevati francoskagorniška organizacija?Brez priljubljene sence prevzetnosti nealpinistuzelo težko odgovorim na to vprašanje. Ne gre zanikakršno nagrado, pač pa le za določeno priznanje.Ne morem reči, da mi nič ne pomeni, ne domišljampa si, da je to priznanje, zaradi kateregamoram nehati plezati. Žirija je opazila najino delo,cilj in način, da so vzpon označili za najboljšegamed zahtevnimi vzponi. To vidim tudi kot potrditevusmeritve, v katero naj bi se alpinizem razvijal, torejnazaj h koreninam in alpskemu slogu.Letos ste dobili tudi priznanje za alpinista leta2006. To priznanje ste pred leti dvakrat zavrnili.Moti me to, da se je v javnosti in alpinizmu priznanjarazumejo absolutno, kar pogosto povzročinezdravo tekmovalno vzdušje. Ni nujno, daso tisti, ki niso izpostavljeni, slabši. V alpinizmuje »naj« res težko določiti, ker ni popolnih meril.Če to sprejmeš kot možnost, da poveš, kaj delaš,potem je to dobro, če pa to sprejmeš kot tekmo,imaš lahko resne težave. Vsako priznanje pomeni,da si med bolj uspešnimi, da bi pa res verjeltem priznanjem, da si najboljši, je narcisoidnorazmišljanje. Eno leto je lahko na primer zeloveliko alpinistov opravilo odlične vzpone, naslednjeleto pa imaš srečo in si med redkimi, ki jimje uspel dober vzpon, nekateri so mogoče imelismolo z vremenom. Priznanja so bolj navdih zaMarko Prezelj in Boris Lorenčič na vrhu Čomolarijadruge kot zame.Kaj vam pomeni zaposlitev v SV?Pomeni mi socialno varnost, koliko je to vredno,pa je težko povedati, saj brez te zaposlitve v alpinizmune bi dosegel tega, kar sem. Alpinizmusem se res lahko posvetil. Mislim, da je za SV alpinizemaktivnost, ki je vojaško zanimiva. Slovenijaima gorniško tradicijo, za katero bi bilo škoda, daje ne bi bolje izkoristili. Ugled Slovenije in SV jeskozi alpinizem dober. Kjer povem, da sem Slovenecin zaposlen v SV, to povsod dobro sprejmejo.Status alpinizma bi bilo treba okrepiti.In kakšen je vaš naslednji cilj?Lani sem bil na treh alpinističnih odpravah, in sicerna Aljaski, v Tibetu ter Patagoniji. Veliko semtudi predaval v Kanadi, Patagoniji, na Poljskem inJaponskem. Tako so cilji za letos pod vplivom lanskegaleta. Kar preveč je bilo vsega, saj sem bilna vseh koncih sveta, tako da načrtujem, da bomšel letos na eno odpravo, in sicer jeseni v Karakorum.Valerija Šket JarmFoto: osebni arhiv Marka PrezljaI n te r v j uS LOV E N S K A VO J S K A 29

V Cerknem 30. Partizanske smučineŠ p o r t v v o j s k iNa progah smučarskega centra Cerknoje v soboto, 10. marca, potekala 30. jubilejnaprireditev Partizanske smučine –Cerkno ’45, na kateri je v veleslalomu inteku na smučeh tekmovalo več kot 230tekmovalcev in tekmovalk, članov ZZBNOB, ZVVS, ZSČ ter pripadnikov SV. Žalmed njimi ni bilo udeležencev prvih partizanskihtekem, sta pa bila dva izmedše živečih takratnih udeležencev JanezUrh - Martin in Franc Kocjan na sklepnemdružabnem srečanju v Hotelu Cerkno.Partizanske smučine – Cerkno ’45 že tridesetlet prirejajo v spomin na prve partizanske smučarsketekme, ki jih je 20. in 21. januarja 1945organiziral štab XXXI. divizije IX. korpusa NOV vosvobojenem Cerknem. To je bil prvi in celo edinitakšen dogodek zaveznikov med drugo svetovnovojno v takrat okupirani Evropi. V prelepemja nuarskem sončnem zimskem dnevu so v osvobojenemCerknem tekmovali številni tekmovalci,ki so nastopili v treh kategorijah, in sicer v veleslalomu,patruljnem teku ter smučarskih skokih.Veliko tekmovalcev je prišlo iz oddaljenih enot, kiso bile nastanjene na Primorskem in Gorenjskem.Čeprav so v težkih vojnih razmerah nastopili letekmovalci partizanske vojske, jih je spodbujaloveč kot 1000 gledalcev, med njimi tudi predstavnikiameriške, angleške in sovjetske vojaške misije.Slovesno športno vzdušje v Cerknem so popestrilazavezniška transportna letala, ki so nebonapolnila s pisanimi padali, s katerimi so zaveznikispuščali orožje, hrano in druge potrebščine. Tašportni dogodek je potekal le 20 do 40 kilometrovod najbližjih sovražnikovih postojank. V veleslalomu,patruljnem teku in smučarskih skokihje takrat nastopilo 44 tekmovalcev. Da tradicijapartizanskih smučin ne bi izumrla, so leta 1975organizirali prve spominske tekme. Takratnimudeležencem tekmovanj so se pridružili tudi borciiz drugih enot, kmalu po osamosvojitvi pa še veteranivojne za Slovenijo, ki v sklopu prireditve prirejajoprvenstvo veteranov Severnoprimorske pokrajine,in pripadniki SV, ki ohranjajo športni duhin tradicijo zgodovinskih dogodkov z organizacijoprvenstva SV v veleslalomu. To je letos potekalože četrto leto zapored. Letos so imeli tudi drugozaporedno prvenstvo zveze slovenskih častnikovza Severnoprimorsko pokrajino, nosilci tega tekmovanjapa so bili iz organizacije v Novi Gorici.V vodstvu območne veteranske organizacije Idrija-Cerknože razmišljajo, da bi zvezi predlagali,da za prihodnje leto razpiše državno prvenstvoveteranov v veleslalomu v sklopu te prireditve.»Zelo zadovoljni ugotavljamo, da je zanimanje zato prireditev vsako leto večje, saj smo se pred letilahko pohvalili z največ 140 tekmovalci, letos pajih je bilo prijavljenih 270, od tega jih je nastopilo230,« je pojasnil predsednik organizacijskega odboraprireditve Partizanske smučine – Cerkno ’45polkovnik Miha Butara.Leta 1945 so nebo nad Cerknim preletavala zavezniškaletala, ki so odvrgla padala s tovorom,letošnje 30. jubilejne partizanske smučine pa sose začele s preletom helikopterja SV, iz kateregaso skočili pripadniki vojaške padalske reprezentanceSV, med njimi tudi večkratna svetovnaprvakinja Irena Avbelj. Padalci so na prizoriščedoskočili s slovensko zastavo, ki so jo na drogobesili ob zvokih državne himne. »Prireditev, kibi jo morali organizirati že januarja, smo zaradipomanjkanja snega prestavili. Predvsem zaradipridnih delavcev smučarskega centra Cerkno, kiso proge odlično pripravili in utrdili, nam je uspeloizpeljati smučarska tekmovanja,« je še poudarilpolkovnik Butara. Prvi so se po strmini spustiličlani društva Edmund Čibej s Predmeje, ki so vsmučarski opremi izpred več kot 100 let prikazaliPredsednikorganizacijskegaodbora Miha Butarastaro tehniko smučanjatelemark. V različnihkategorijah so nato nadveh veleslalomskihprogah tekmovali borkein borci NOB, pripadnikiSV, veterani vojne zaSlovenijo ter člani Zvezeslovenskih častnikov, kiso prvič tekmovali v svojikategoriji.Dogajanje se je po končanihtekmovanjih preselilov dolino, kjer se je v Hotelu Cerkno nadaljevalodruženje, ki so ga popestrili učenci Osnovne šoleCerkno ter pihalni orkester Eta Cerkno. Zbrane naprireditvi so nagovorili tudi predsednik organizacijskegaodbora in predsednik ZČS polkovnikMiha Butara, častni predsednik organizacijskegaodbora, minister za okolje in prostor Janez Podobnik,v imenu častnega pokrovitelja partizanskihsmučin ministra za obrambo Karla Erjavca pa jezbrane pozdravil njegov svetovalec Črt Kanoni.Ob jubilejni 30. obletnici prireditve so izdali ponatisbrošure Partizanske smučine – Cerkno ’45 zrazmišljanji še živečih udeležencev takratnih tekmovanjin spremnimi besedami nosilcev organizacijevsakoletnega tekmovanja, ob tem pa so vsitekmovalci dobili še spominski kovanec. Druženjese je končalo s podelitvijo priznanj najboljšim tekmovalcemveleslalomskih tekem.Marko PišlarFoto: arhiv OZVVS Idrija-CerknoRezultati prvenstva SV v veleslalomu: ekipno, ženske: 1. 18. BRKBO, 2. PDRIU, 3. PSSV, ekipno, moški: 1. 9. BZO, 2. prva ekipa LEBA, 3. PDRIU, posamično,ženske do 30 let: 1. Mojca Flerin, 2. Tamara Radkovič, 3. Dušanka Vegmaher, posamično, ženske 31 let in več: 1. Marjana Trontelj, 2. Lidija Hribar,3. Nataša Zorman, posamično, moški do 30 let: 1. Dušan Gartner, 2. Žiga Knap, 3. Jernej Karničar, posamično, moški od 31 do 41 let: 1. Danilo Klinar,2. Dimitrij Lokovšek, 3. Matjaž Sluga, posamično, moški 41 let in več: 1. Marko Podlipnik, 2. Marko Kralj, 3. Aleksander Grajf.3 0 S LOV E N S K A VO J S K A

R a z v e d r i l oReševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: KANTINA, PIŠTOLA,RAPORT.Nagrade prejmejo: Teja Blažič, Hrastovec 60, 3320 Velenje,Luka Đukić, Pod vinogradi 38, 8351 Straža, in Vojko Ličen,Gradnikov trg 4, 6330 Piran.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križankenam pošljite do petka, 30. marca 2007, na naslov: UredništvoSlovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.Ime in priimek : ..........................................................................Naslov: .........................................................................................Pošta: ...........................................................................................Rešitev gesla: .....................................................................................................................................................................................S LOV E N S K A VO J S K A 31