1. PDF document (7969 kB) - dLib.si

planinskivestnik.com

1. PDF document (7969 kB) - dLib.si

Velika nagradna igraZ Geo na Karibe!10-dnevnokrižarjenjepo Karibihza dve osebiVse o sodelovanju v revijiGEA in na www.gea-on.netPravila nagradne igreNagradna igra traja od 3. 2. 2010 do 20. 10. 2010do 24. ure. Žrebanje bo 25. 10. 2010. V nagradnožrebanje se uvrstite tako, da odgovorite na nagradnovprašanje ali sodelujete v natečajih revije Gea.Nagradno vprašanje je za vse objavljeno na spletni straniwww.gea-on.net. Nakup revije Gea ni pogoj za sodelovanje.Mladoletne osebe lahko v nagradni igri sodelujejo le napodlagi predhodne pisne odobritve staršev oz. zakonitegazastopnika. Mladoletne osebe ne morejo sodelovati vnagradni igri z odgovorom na nagradno vprašanjena spletu.Celotna pravila nagradne igre so objavljenana www.gea-on.net.Gea ',Karibi in vi!© Mladinska knjiga Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjigeSponzor nagradne igre jeElephant Travel,TT Turizem,Tjaša Trtnik, s.p.,Letališka 29,Ljubljana


UVODNIKStoVladimir HabjanŠtevilka, ki jo imate v rokah, je stota, ki jo je pripravilo sedanje uredništvo. Naš praznik torej,ki pa ga praznujemo predvsem z vami. Sto se sliši kar veliko, če pa pobrskam po spominu, se mizdi, da smo še včeraj delali prvo številko …V uredništvo sem prišel na pobudo Toneta Škarje in Boruta Peršolje. Resda sem se za članstvov uredništvu enkrat prej že zanimal, vendar si niti v sanjah nisem predstavljal, da bomprvič, ko bom prestopil prag stavbe Planinske zveze na Dvoržakovi, dobil ponudbo – postatiurednik. Priložnost sem seveda zagrabil, saj se to zgodi kvečjemu enkrat v življenju in je tudivelik izziv. Več mesecev priprav na prvo številko sem prebil ob prebiranju vseh letnikov PV-ja.Pri kratki primopredaji sem v roke dobil vsega dva prispevka na papirju, kar je bila vsa mojapopotnica. Kako bo naprej, si nisem znal predstavljati. O tem, kaj vse nam je v tem času uspelonarediti, ne bom pisal, saj sem že večkrat, pač pa bolj o moji/naši zgodbi.Uredništvo. To je res prijetna zgodba. Okoli sebe sem poskušal zbrati čim boljše strokovnjake,pisce, poznavalce. Mislim, da mi je to lepo uspelo. Več znanja ni bilo nikoli ovira, kvečjemuprednost. Od prvotne sestave smo v uredništvu še trije (Stritar, Bradeško in jaz), ostalamesta pa so se občasno menjavala, a je uredništvo ves čas odlično delovalo. Na sestankih jebilo včasih tudi vroče in glasno, vendar nikoli nismo presegli meje korektnega. Argument je biltisti, ki je vedno prevladal. Naše geslo je: vedno si lahko še boljši, zato se skušamo kar naprejizboljševati. Mladih, ki jih uredniško delo zanima, z nekaterimi tudi sodelujemo, je kar nekaj,eden/ena izmed teh bo nekoč nasledil/-la tudi mene.Izdajatelj in strokovne službe PZS. Tu smo porabili veliko energije, volje pa nismo nikoliizgubili. Vedno nam je bila prioriteta to, da nadaljujemo stoletno tradicijo, pomembno kulturnovrednoto in zakladnico slovenskega planinstva, ki jo predstavlja Planinski vestnik. Delovati smoskušali s konstruktivno kritiko, s pogledom na aktualna dogajanja od strani, kot neodvisni kritičniopazovalec in kritik dogajanj znotraj organizacije, pa čeprav morda na zunaj ni bilo vednovideti tako. Vendar smo vse, prav vse, kar smo počeli, počeli v dobro naše organizacije.Avtorji. Če jih je bilo leta 2001 komaj za popolnitev številke, lahko danes rečem, da zlahkoto zapolnimo številko, celo prebirati moramo, čemu/komu bi dali prednost in kaj/kdo najpočaka. Z načrtnim delom in s spodbujanjem nadarjenih piscev že žanjemo sadove. V zadnjemčasu nam je uspelo pridobiti tudi vrsto strokovnjakov, ki dvigajo raven revije. Za vse, ki radipišejo, ki znajo, ki vedo, ki so poznavalci, so vrata vedno odprta!Bralci, kupci – zadnji v vrsti, prvi po pomembnosti. Ravno k njim je bila usmerjena vsa našauredniška politika. Koliko vročih debat, dopisovanj, prepričevanj, analiz itn. je bilo na ta račun!Kdo ve, kaj bi oni res radi? Komu ustreči? Oceno, koliko nam je tu uspelo, prepuščam vam.Sestavljanje revije je vedno kompromis, koliko te zvrsti pisanja, koliko drugih. V tem razmerju jetehtnica tista, ki odloči, ali bo bralec zadovoljen ali ne. V spodbudo nam je, da smo od leta 2001do danes (brez posebno močne tržne podpore) dvignili število naročnikov in prodaje za petino,kar le kaže, da smo na pravi poti.Naj končam z zahvalo. Zahvaljujem se vsem sotrudnikom, tako bralcem kot piscem inurednikom – brez vas te revije ne bi bilo! Hvaležen sem tudi izdajatelju, ki mi je dal priložnostaktivno sodelovati pri tako cenjeni reviji. Mislim, da smo vsi skupaj v teh devetih letih za sabopustili vidno sled. Tudi za naprej ostajamo optimisti.Videli ste lahko, da sem v ospredje postavljal in še vedno postavljam revijo. Vendar kočlovek toliko časa, energije, znanja in zagona pusti neki dejavnosti, se začne počutiti tudi njendel. Danes vem, da je Planinski vestnik malce tudi "moj" in bo tak tudi takrat, ko ne bom večurednik.1


VSEBINA941271522192841 44 482 A P R I L 2 0 1 0


UVODNIK1 Sto!Vladimir HabjanJADRALNO PADALSTVO4 Letenje z goraPopolno zmagoslavjeKlemen HančičJADRALNO ZMAJARSTVO7 Ozrite se v nebo!Gore in svoboda z druge perspektivePolona JežekJADRALNO ZMAJARSTVO9 20 km dlje je ogromno!Najdaljši slovenski prelet s povratkomStanislav GalovecDILEMA11 Si sploh še hočemo pomagati?Zoran GaborovičINTERVJU12 Dober urednik je kot dirigentPogovor z Alanom Čaplarjem, urednikomHrvatskega planinarjaVladimir HabjanNAJVIŠJI VRH HRVAŠKE15 Kjer se Hrvaška dotika nebaDinaraAlan ČaplarINTERVJU19 Alpinistka na pristni načinMaja Lobnik – trenutno najuspešnejšaaktivna slovenska alpinistkaSilvij MorojnaZ nami na pot22 KumKumljansko – osrčje ZasavjaMarjeta Bricl, Vlasta Medvešek Crnkovič, StaneGolob in Janez Brinar28 Visokogorsko smučanje po mogočnihledenikihVenček tritisočakov zahodno odGroßvenedigerjaBor ŠumradaOPISI33 Kum po Čebulovi doliniMarjeta Bricl33 Kum iz PrusnikaVlasta Medvešek Crnkovič35 Kum iz Zidanega MostaMarjeta Bricl35 Nebeška goraJože Šušteršič37 DinaraAlan Čaplar37 Großer GeigerDreiherrnspitzeSimonyspitzeBor ŠumradaPLEZANJE V ALPAH41 Vikend paket v ŠviciSeverni greben vzhodnega vrha Piz PalüjaNina BernardTEST OPREME44 Turne smučiPreizkus opremeMatjaž Šerkezi in Davo KarničarRAZMIŠLJANJE48 NasmehZaradi njega sem ostala v megleni doliniJana RemicPLANINSKA ORGANIZACIJA50 Društveni načrti v letu 2010 in občnizboriSlavica TovšakŽIVALI V GORAH52 Ali nemir ogroža divjega petelina?Možnosti prilagajanja petelina so izčrpaneDanilo BevkVARSTVO NARAVE54 Encijan z LovrencaClusijev sviščDušan KlenovšekPREHRANA55 Hrana za treningNada Kozjek Rotovnik, dr. med.VREME56 Slab začetek – dober in bel konec zgrenkim priokusomVreme in razmere v gorah v meteorološkizimi 2009/10Miha Pavšek in Gregor VertačnikTRENING58 Osnovne motorične sposobnostiBlaž ZazvonilRAZMIŠLJANJA60 Zgodba in poročanjeAlpinizem v medijihUrban Golob62 NOVICE IZ VERTIKALE63 NOVICE IZ TUJINE63 PISMA BRALCEV64 NOVE KNJIGE66 PLANINSKA ORGANIZACIJAVsebine vsehPlaninskih vestnikovod leta 1895 do danesna www.pvkazalo.siod 1949 do lanskega letnikav formatu pdf.REVIJA ZA LJUBITELJE GORAIZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:Planinska zveza SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja petnajstega v mesecu.Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke,ki še niso bili objavljeni nikjer drugje.110. letnikNASLOV UREDNIŠTVA:Planinska zveza SlovenijeUredništvo Planinskega vestnikaDvoržakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 LjubljanaT: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91E: pv@pzs.siwww.planinskivestnik.comODGOVORNI UREDNIK: Vladimir HabjanUREDNIŠKI ODBOR:Marjan Bradeško, Mateja Pate, Irena Mušič Habjan,Emil Pevec (tehnični urednik), Andrej Stritar (namestnikodgovornega urednika), Slavica TovšakZUNANJA SODELAVCA:Tina Leskošek, Dušan ŠkodičLEKTORIRANJE:Mojca Volkar Trobevšek, Mojca Stritar, Marta Krejan, KatarinaMarin HribarGRAFIČNA PRIPRAVA: Repro studio Schwarz, d. o. o.TISK: Schwarz, d. o. o.NAKLADA: 5500 izvodovPrispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte poelektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronskinaslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. Uredništvo si pridržujepravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja alidelnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu ssvojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenjeavtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Kopiranje revije aliposameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno.Naročanje: Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije,Dvoržakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana, po elektronskipošti na naslov: pv@pzs.si ali po telefonu 080 1893 24 urna dan.Številka transakcijskega računa PZS je 05100-8010489572,odprt pri Abanki, d. d., Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR zatujino, posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za članeA vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dva mesecapo izidu številke. Ob spremembi naslova navedite tudi starinaslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra zaprihodnje leto.Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirajoMinistrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranješportnih organizacij v Republiki Sloveniji.FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Divji petelinFOTO: ALEKSANDER ČUFARNAROČANJE 24 UR NA DANUredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja vsečlanke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, kipraviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in možnepasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vednosubjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenulahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro.Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije nemoreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitnepoškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkolizaradi hoje po gorah po navodilih iz te revije.3


Visoko nad gorami Foto: Oton NaglostZjutraj okoli pol petih s prijatelji parkiramo v Koncu. Obrisi gora, kamorsmo namenjeni, se že vidijo. Lahen vetrič piha po pobočju navzdol inprinaša vonj, ki sem ga že neštetokrat vonjal in mi vedno znova daje navdih.Pogledam proti Skuti, vidita se Streža in Kogel v sivih obrisih ter zopet tavonj po gorah, prečudovito, samo da bi veter zdržal.Hodim po poteh, po katerih sem preddesetimi leti hodil skoraj vsak dan, in spominizatavajo v prvenstveno smer, ki svajo s prijateljem Darkom Božičem splezalav zahodni steni Brane z imenom Strahpred nevihto. Tokrat bom nad smerjo poletelin jo gledal navzdol. Prijatelj hodimalo zadaj, saj ima zelo težak nahrbtnikin v njem padalsko opremo, ki tehta blizu20 kilogramov. Je zelo zagnan in doberšportnik, zato me ne skrbi zanj. S stricemTonetom Pančurjem imava lažje nahrbtnike;jaz nosim 'ta lahko' gorsko padalo,Tone pa se bo lotil krožne ture do Kokrskegasedla. Vzpenjamo se proti bivakupod Skuto, vreme je enkratno. Poglediv dolino so prekrasni, v mislih pa imamsamo veter. Zaenkrat kaže lepo, malovzhodnika piha zaradi vzhajajočega sonca,ki se upira v skalnata pobočja. Zopetglobok vdih in ta prečudovit vonj gora.Tone se v bivaku okrepča s hrano, midvaz Matejem pa nadaljujeva z vzponom pomarkirani poti, da ne bi bila prepozno navrhu Skute. Na grebenu nama je že jasno,da bova danes letela z vrha Skute. Piha reslahna sapica in z mojega srca se odvalikamen, kajti dolgo 'načrtovana Skuta' bouspela. Manjka nama samo 100 metrovdo vrha."Tako boste lažje doumeli,da to ni samo letenje in ni samohoja v gore. Je skupek obeh, ki tezasvoji, vaš pogled bo vedno uprtv gore in nebo.Na vrhu so pravljične razmere, blagseverozahodnik zmaga nad segretimpobočnim vetrom, ki piha z vzhoda, in,kakor da to še ni dovolj, Skuta nama pogrnebelo preprogo za lažji start 50 metrovpod vrhom. Mateja spustim naprej,potem pa malo stečem in čas se ustavi.Letim nad Štruco in mimo Mekinjskegastebra, nato mimo jugovzhodnega razaSkute in nad Strežo proti markirani potiin na njej opazim Toneta, kako se vzpenja.Padalo je zelo mirno v zraku in lahkobrezskrbno letim. Velikokrat si rečem vzraku: "Hvala, Sandi, da izdeluješ takšnapadala". Pomahava si, nato pa zavijemčez Male na Velike Pode in mimo Koglana Kokrsko sedlo, s katerega mi naprotiprijadra Matej. Skupaj nadaljujeva v smeriBobnarja in Kamniškega Dedca vse doKopišč, kjer pristaneva.Razmišljal sem, kako naj naredim uvodza članek o gorskem letenju. Odločil semse, da najprej opišem enega lepših doživetijletenja z gora in razlijem svoje občutke, kisem jih doživljal med vzponom in spustuv dolino. Tako boste lažje doumeli, da toni samo letenje in ni samo hoja v gore. Jeskupek obeh, ki te zasvoji; vaš pogled bovedno uprt v gore in nebo.Dolgo časa sem premišljeval, kaj me prigorskem letenju tako osreči. Prišel sem dospoznanja, da ko osvojiš vrh, odletiš z njegain varno pristaneš v dolini, si naredil vse.Si popolni zmagovalec: višje od gore se nidalo priti, naužil si se vseh lepot, dolžinaleta je pomembna samo toliko, da izvedešvarni pristanek.Let se seveda ne zaključi, ko na pristajališčuvarno pristanejo vsi tvoji prijatelji,temveč ga podoživljaš še velikokrat, ko5


pogledaš na goro in se ti v mislih prikazujejolepote, ki si jih opazoval z višine,in trenutki s ture. Sam se ob kakšnem vetrovnemdnevu, ki ni primeren za gore,podam s kolesom v Kamniško Bistrico innaprej na Lepi kamen. Tu se uležem v travoin opazujem vrhove, s katerih sem že letels prijatelji, gledam detajle v Skuti, Štruci,Brani … in v mislih krojim nove podvige."Sama padalska opremasestoji iz kupole, ki je namenjenagorskemu letenju in tehta3,5 kilogramov, letalni sedežtehta 900 gramov, rezervnopadalo pa 1500 gramov, torejskupaj slabih 6 kilogramov.Sam letim s Kimflayjevim padalomNuptse 3, ki jih izdeluje Sandi Marinčič,Izbira dneva za letenje z gora sezačne z natančnim pregledom vremenskihkart že nekaj dni pred načrtovanoturo. Najpogostejša težava,na katero naletimo gorski padalci, jeveter, in sicer smer vetra in hitrost,nizka oblačnost (megla) ter dolinskiveter, ki začne pihati proti goram, kosonce segreje travnate in skalnatemasive.Gora, s katere bomo leteli, moraimeti prostor za vzlet s padalom, obrnjenproti vetru, dobro je, če je 'gladka',da se vrvice ne zatikajo v ostre skale. Toni vedno mogoče, zato se nam včasiheden prvih jadralnih padalcev v Sloveniji.Ta padala so preizkušena in varna.V zadnjem času se za letenje z gora odločavse več ljudi, med njimi prevladujejodekleta.kaj strga in odrgne, ampak tako pačje. Najlepši so zimski pristopi in vzletiz zasneženih vrhov, vendar moramopoleg vetra in megle takrat spremljatitudi snežne razmere. S seboj moramovzeti tudi več opreme: krplje, dereze,cepin …, s tem pa se teža v nahrbtnikumočno poveča. Za težje ture in boljizpostavljene poti je najbolje, da najamemogorskega vodnika, ki mu lahkozaupamo, da nas bo varno pripeljal doželenega cilja. Tudi tečaj varne hojev gore ni odveč, kajti opremo, ki joimamo na sebi, moramo znati tudiuporabljati.Ture izpred 8 let se močno razlikujejood današnjih. Mnogo več je skupinskegaletenja, kajti s seboj vzamemo tudi manjizkušene, a zato nič manj željne letenjaz gora. mNad Kokrskim sedlom Foto: KLEMEN HANČIČ6 A P R I L 2 0 1 0


JADRALNO ZMAJARSTVOOzrite se vnebo!Gore in svoboda iz drugeperspektive Polona JežekZavoj nad Trnovsko planoto FOTO: MATJAŽ KLEMENČIČLjudje nismo rojeni za letenje. Človeško telo namreč ni primerno grajeno,da bi uspelo dvigniti lastno težo v zrak. Toda letenje ptic nam ni dalomiru in človek je moral poleteti. Zgodovina zmajarstva sega v sam začetekletenja, ko je nemški inženir Otto Lilienthal leta 1891 uradno opravil prviuspešen let. Lilienthalov uspeh temelji na podrobnem opazovanju ptic,zato ni čudno, da je bila tudi njegova naprava konstrukcijsko precej podobnaptičjemu krilu. Vzlet z nogami, letenje, krmiljenje s premikom težiščain pristanek na nogah so bile bistvene lastnosti Lilienthalove naprave intudi današnjih jadralnih zmajev. Nadaljnji razvoj jadralnih zmajev je bilusmerjen predvsem v izdelavo varnih kril z dobrim drsnim razmerjem, lažjovodljivostjo ter z dobrimi vzletnimi in pristajalnimi lastnostmi. Proizvajalcijadralnih zmajev ponujajo zmaje za začetnike, rekreativne in tekmovalnepilote. Izbrati je potrebno le tip zmaja, ki ustreza znanju pilota.Slovenski "zmaji"Zmaj je sestavljen iz platna in aluminijastihcevi, uporabljajo pa se tudi drugimateriali, na primer karbon. Pilot z zmajemupravlja tako, da v osi premika svojetežišče. Med letenjem uporablja celo telo,najbolj pa vratne mišice, roke in hrbet.Dviga se s pomočjo termičnih stebrov, vkaterih kroži. Teža zmajev lahko presega30 kg. Zmajarji navadno z avtom pripeljejozmaje na hrib čim bližje startnemumestu, kjer letalno napravo sestavijo. Pilotiz zmajem stečejo po hribu v veter, sedvignejo v zrak in se pridružijo kraljestvuvetra in ptic.7


V Sloveniji imamo veliko različnih vzletišč.Na Primorskem sta najbolj obleganaKovk in Lijak, v Julijcih Kobala in Sorica,Ambrož na Gorenjskem, Štajerci pavzletijo s Konjiške gore, Lisce in Pohorja.Dolenjci se radi odpravijo v Nebesa nadŠentrupertom. Nekatera vzletišča so opremljenaz zmajarsko rampo 1 . Med letom seletalec navadno drži prisojnih strani grebenovgora, saj so tam dobra zračna dviganja.Najbolj spoštovani so dolgi preleti. Takezmorejo le najboljši jadralni piloti. Podajose v osrčje gora kljub temu da se zavedajo,da tam ni možnosti pristanka. Za take podvigeje nujna dobra psihofizična kondicija,veliko znanja in tudi malo sreče. Kot v večinišportov v Sloveniji je tudi v zmajarstvu karnekaj imen, ki segajo v sam svetovni vrh.To sta Primož Gričar, eden izmed boljšihtekmovalcev, in Stanislav Galovec, ki vztrajnoopravlja dolge prelete proti svetovnemurekordu. Najdaljši uradni let v Sloveniji jepolet s povratkom, 2 ki ga je Stane pričel vSorici in zabeležil slovenski rekord 305 km.Svetovni rekord v tej disciplini je trenutnov rokah Američana Georga Stebbinsa, kije letel 332,5 km.TekmovanjaTudi v zmajarstvu obstaja tekmovalnopodročje. Obstajata dve kategoriji gledena konstrukcijske lastnosti krila, in sicerfleksibilna krila in toga krila. Razlika jev materialu, iz katerega so zgrajena krilazmajev. Pri nas tekmovalno letimo samos fleksibilnimi krili.Zmajarske tekme so navadno sestavljeneiz koordinat, ki jih tekmovalci tik predtekmo vnesejo v svoje GPS naprave. Tisti,ki prvi preleti vse vnaprej postavljene koordinatein pristane v cilju, je zmagovalec.GPS dokumentira opravljeno pot in takotekmovalci tudi dokazujejo prelet, ki soga naredili. Na koncu tekme oddajo svojenaprave in komisija s predpisano programskoopremo shrani poti v datoteko terugotovi, kdo je zmagovalec. Pri nabiranjuvišine si letalci pomagajo z variometrom,ki z jakostjo in hitrostjo piskanja opozarjana dvigovanje in padanje. Pri sodobnejšihinštrumentih sta variometer in GPSzdružena v eno napravo.Zmajarji na tekmi ne morejo vsi hkratipoteči v zrak. Ob določeni uri se oknoodpre 3 in takrat se tekma začne. Razporedijose, vzletijo in nato nabirajo višinov določenem radiju. Pravi start tekme paje kasneje, navadno ob določeni uri, ko sože vsi v zraku.Poznamo tudi druge vrste tekem, na primerhitrostno letenje – speedgliding –, kjerje potrebno čim hitreje pristati, in akrobatsko,kakršnega v Sloveniji zaenkrat še ni. m1Umetno narejeno vzletišče za zmaje, navadnolesene konstrukcije.2Prelet, pri katerem se vrnemo na kraj starta.3Izraz, ki se ga uporablja na tekmi – takrattekmovalci eden za drugim vzletijo.Start s Kobale FOTO: POLONA JEŽEK8 A P R I L 2 0 1 0


JADRALNO ZMAJARSTVO20 km dlje je ogromno!Najdaljši slovenski prelet s povratkom Stanislav GalovecZa pridobivanje višine zmajarji izkoriščajo dvigovanje toplega zraka. FOTO: POLONA JEŽEKDokaj malo je potrebno, da želja po dolgem preletu preraste meje in tepreprosto prešine odločitev spopasti se z nalogo, za katero približnoveš, koliko zahteva. Ta želja se je polnila kot oblak pred nevihto. Kolikopredhodnega odrekanja stvarem, ki so zelo pomembne in v življenju nekajštejejo! Ko bi le lahko vložili porabljeni čas ali denar v izboljševanje ali vsajohranjanje medsebojnih odnosov v smislu prijateljstva ali celo ljubezni.Ali preprosto skrbeli za družino, otroke, ki še zmeraj štejejo za eno najpomembnejšihvrednot v življenju. Naš način porabljanja časa pa je pačtakšen, mogoče malo sebičen. Edina slaba stran našega početja je ta, datežko delimo naše prostoletalske občutke s svojimi najbližjimi prijatelji.Tega jim preprosto ne moremo opisati. Škoda, da mora vse to ostajati vnaših srcih. Kajti v nasprotnem primeru bi lahko na preprost način marsikogaosrečili, pa še trlo bi se prostih letalcev v zraku. Tako pa ostajamoskupina posebnežev, norcev, ekstremistov, tekmovalcev.VznemirjenostDne 7. 5. 2008, torej dan pred poletom,sem bil zelo vznemirjen, in če sem iskren,me je bilo tudi strah. Ta vznemirjenost jebila tudi dognanje, da bom moral vnovična lov za kilometri, kar zna biti vse prej kotprijetno spomladansko letenje. Dokončnaodločitev pa je, po večdnevnem brskanjupo spletu in opazovanju aladinovegamodela smeri vetrov in oblačnosti, prišlapozno zvečer. Tako se mi je naslednji dan,torej 8. 5. 2008, posrečil kar dober polet,čeprav, kot po navadi, malo pod mojimipričakovanji. Sem pač tak, da skoraj nikolinisem popolnoma zadovoljen, sempa zato zelo zadovoljen. Obstaja pa želja9


po več, ki te nauči biti grob s samim seboj.Če bi bil načrt za polet skovan tako, da nebi popolnoma izkoristil primernega dne,potem bi prišel na cilj še bolj prazen v srcu.Zato se znova in znova nadejam izkoristitivsako minuto dobrega sončnega vremenain vsak atom moči. Je pa res, da tudi ko mito uspe, znova iščem argumente za nepopolnozadovoljstvo. Časi, ko je k osebnisreči prispevala vsaka minuta v zraku, sože zdavnaj minili. Verjamem, da se bodokmalu vrnili. Če ne prej, takrat, ko bomspoznal, da več ne zmorem. Upam le inverjamem, da ne bo prepozno.Polet, ki sem ga tega dne opravil, je bilmalo bolj resen od mojih predhodnih.Resnost se nanaša predvsem na doberpribližek nekaterim vrhunskim poletomoziroma mejam dosegljivega pri tehničnozahtevnejših preletih z jadralnim zmajem,kot so npr. preleti s povratkom 1 in trikotniki.2 Sklepanje, da je to dober prelet,izhaja predvsem iz predhodno doseženihpreletov, ki so dokumentirani na raznihOLC 3 strežnikih na spletu in jih pilotipostavljajo predvsem na avstrijskem inameriškem terenu, v zadnjem času patudi v Libiji. Toda skoraj noben polet nepresega 330 km, kar je tudi bližina svetovnegarekorda. Tukaj precej "ožemamo"vremenske razmere, efektivni čas sončnegavremena, pa tudi tehniko in opremo.V zrakuZaradi snega na severni strani Soriškeplanine sem vzletel šele ob 11. uri, čeprav1Prelet, pri katerem se vrnemo na kraj starta.2Prelet okoli treh točk s povratkom na izhodišče.3On – line contest – "tekmovanje na daljavo" – izinštrumenta snameš track (sled in vsi podatki opoletu, ki jih beleži inštrument) in ga pošlješ nastrežnik v obliki datoteke, kjer ga ovrednotijo indajo na vpogled na splet.Nekaj podatkov o letu:Dolžina leta: 306 kmČas leta: 8 ur 10 minutPovprečna hitrost: 37,8 km/hPovprečna višina: 1902 mNajvečja višina: 2614 mPodrobnosti o tem in ostalihpreletih pa si lahko pogledatena http://www.bogvetra.com/cgi-bin/eol.cgi?p=olc&oa=flightinfo&season=8&fid=16688.sem imel namen to storiti eno uro prej.Standardna, že znana pot proti zahodu,se je vila po istih grebenih – tistih, kiponujajo dobro letenje, so zanimivi innepredvidljivi (južnobohinjsko hribovje,Krn, Kobariški Stol, Veliki Karman in naprejv italijanske hribe proti Marmoladi).Letenje tja je potekalo brez posebnosti,z izjemo prisotnosti strahu in manjšihnapak. Kobariškega Stola sem se razveselilkot še nikoli doslej, saj sem ga gledena zgodnjo uro gladko prejadral. Let semnadaljeval po načrtu proti zahodu. Leposem pobiral dana dviganja. Nekoliko meje skrbelo zapiranje dolin, ker sem se balpredčasne popolne pokritosti z oblaki indežja, kar bi me prisililo k tlom. Pri letučez reko Piavo nisem zavil proti jugu, kotpri zadnjem poletu v te kraje, ampak sempot nadaljeval naravnost proti zahodu.Preletel sem široko sedlo in prispel dosamotne ozke gore, ki se je strmo dvigalaiz tal. Tam sem naletel na zelo močnotermično dviganje – 7 m/s, kar mi je vpričakovanju, da me bo isti termični steberpričakal na istem mestu, dalo zagon,da lahko kasneje zaključim svoj let v tejsmeri in obrnem na razdalji 150 km odštartnega mesta.Naprej je dolina, dolga kakšnih 7 km,in v dolini je mesto. Od mesta naprej senadaljuje grebenček, ki bi ga bilo potrebnodoseči za postavitev svetovnega rekorda.Seveda bi šel še naprej, vendar je bilaura že skoraj tri popoldne. Tako sem seodločil za povratek, kajti možnosti zanjbi se s podaljšanimi kilometri izjalovile.Nazaj grede me je pričakala velika pokritostz oblaki, vendar se mi je na mojepresenečenje uspelo prevaliti skozi ozkedoline italijanskih mest in vasi. Letel sempo isti poti. Bilo je kar umirjeno, bazaoblakov (spodnji rob oblaka – višina, dokatere se praviloma lahko dvigneš, ker sipotem že v megli) je bila na kakšnih 2400metrih. Ker je bilo po dolinah zelo malosonca, sem se v veliki meri zadrževal tikpod oblaki ali pa celo v njih.Pri prihodu na greben Muzcev (nazajgrede) sem naletel na zahodnik in dokajveliko pokritost z oblaki, vendar sem gabrez težav prečkal. Polovnik mi je postregelz razpihano popoldansko termikoin me pošteno razjezil, kajti v danihrazmerah skoraj nisem imel moči, da bizmaja zasukal v desno. Zato sem tekomspreminjanja smeri kroženja naredil prevečnapak, preden sem se uspel dvigniti.Ko sem se na Polovniku končno dvignil,sem bil tudi bliže spoznanju, da mi ne bouspelo doseči cilja, kajti tolminska dolinaje bila tako oblačna in v temi, da si skorajnisem upal pod Krn.Kje pristati?Razmišljal sem o pristanku v Kobaridu,vendar sem se glede na dokaj mirnoletenje pod bazo oblakov odločil nabiratikilometre. Baza oblakov je bila pod2000 m, Krn in dolina sta bila pokritado konca, vidljivost pa slaba. Pa vendarsem nekako uspel prileteti mimo Krna.Izgubil sem kakšnih 500 višinskih metrov.Nadaljeval sem nad dolino Tolminke,kjer sem se sredi doline čudežno uspeldvigniti za 200 m. Nato sem se prislonilk Tolminskem Migovcu, kjer sem pobiralše zadnje malenkosti dvigajočega sezraka. Tokrat mi je ostala samo še enamožnost, prisloniti se k skalnatemu grebenuVogla in poskusiti srečo za dodatnih200 m, nisem namreč imel dovolj višineza prelet čez sedlo med Voglom in ŽabiškimKukom. To sem tudi storil in sepo vztrajnem vrtenju dvignil na 2100 mv bazo oblaka. Šel sem na vse ali nič in10 A P R I L 2 0 1 0


pripravljen sem bil krožiti še nekaj ur,če bi bilo potrebno. Moja vztrajnost jeponovno obrodila sadove ...Tako sem s pomočjo popoldanskegazahodnega vetriča brez večjih težav, pavendar z negotovostjo priletel do vasi Soricain utrujen varno pristal pri Groharju.Če še na kratko strnem – dobršen deležh končni sreči je prispevala pravilna odločitevin poskus leteti skozi črno pokritopodročje pod Krnom in čez dolino Tolminke(nazaj grede). Obrniti na 150 kmod štartnega mesta je bila še ena izmedvrhunskih pravočasnih odločitev. Nisemse ustrašil velikih pokrivanj, saj so mečrni oblaki spremljali večidel poti, najboljpa tam, kjer si na pristanek niti pomislitinisem upal. Za 20 km mi je uspelopodaljšati moj zadnji prelet v isti smeri,prav tako nekoliko povečati povprečnohitrost. Največji delež h končni sreči paje zagotovo prinesel razlog vrnitve inseveda vera v povratek, brez katere negrem nikoli v zrak.Vsi piloti jadralnih zmajev in padaldobro vemo, da je za dobre prelete, pa tudiuspehe na tekmovanjih potrebna dobraekipa, ki vsaj malo čuti naše potrebe. Pas tem ne mislim samo kolega, ki se voziz avtomobilom po poteh in te pobira nanemogočih mestih po pokrajini, ampakekipo v smislu podpore, ki ti da vero inupanje za dober prelet, pa čeprav je tole nekaj izrečenih besed. Ekipa, ki tevzpodbuja, te čaka. Govorim o ljudeh,h katerim se lahko vrneš. Poškodovan alizdrav. K ljudem, ki te pričakajo odprtihrok in ki so tvoj razlog vrnitve. To pa sotisti tvoji prijatelji, ki te celo naženejoletet, kadar si v dilemi, in te spremljajomed letom. Vedo, da se boš vrnil nazajdrugačen človek, srečen ... in da bodooni srečni s teboj. mDILEMASi sploh {e ho~emo pomagati? Zoran GaborovičLetošnjo zimo nas je skupina šestih jadralnihpadalcev nameravala poleteti z Dovške Babe.Zaradi obilice snega je bil pristop kar zahtevenin pri gaženju se nam je nekaterim udiralo pravdo pasu. Vendar smo nekako pririnili na planinoDovška Rožca in malo nad njo začeli pripravljatipadala za polet. Više nismo nameravali, ker smože bili v megli in si boljših pogojev nismo obetali.Pri razprostiranju padal se nam je udiralo tudičez kolena, vendar smo jih s težavo le pripravili.Ker vetrovne razmere še niso bile najugodnejšein ker zaradi nesteptanega snega padala ni biloenostavno dvigniti v zrak, je prvi poletel ob pomočikolegov, ki smo mu malo poprijeli padaloin mu tako olajšali vzlet.Potem smo čakali na obdobja, ko se je meglamalce razkadila in je bil hkrati tudi veter ugodnejši.Vendar je vzlet hitro uspel le še padalki, kije imela krplje. Veter se je medtem malo ojačal,kar je povzročilo, da je kolikor toliko lepo razgrnjenopadalo (kot se ga je pač v globokemsnegu dalo razgrniti) zaplapolalo, se zavihalo inkakšnemu tudi zapletlo vrvice. Neuspel poskusvzleta te je kaznoval s ponovnim plavanjem popredirajočem snegu in z nameščanjem padala, kije po gladki snežni površini tudi zdrsavalo, kar ješe oteževalo postavljanje. Bili smo že kar poštenoutrujeni (na utrujenost zaradi samega pristopasmo že pozabili). Ker je mimo nas prišel tudikakšen turni smučar, ki je pridno rinil proti vrhu,smo si rekli, zakaj ga ne bi poprosili za pomoč.Vse, kar bi bilo treba pomagati, bi bilo, da pridržizgornji rob padala pilota, ki bo nameraval vzleteti,da ne zdrsne po snegu ali da ga veter v časuvzleta ne premetava in zapleta…Pa vprašam prvega mimoidočega turnegasmučarja za pomoč. "Ja, koliko časa bi pa to trajalo?Veste kaj, mudi se mi, ob dvanajstih me čakav dolini kosilo in ne smem zamuditi. Pa srečnoletite!" odgovori in oddrsa po smučini dalje protivrhu. Seveda, možakar ima najbrž strogo ženo insi ne upa tvegati zamude, si mislim in med popravljanjemsvojih padal ter pomoči drug drugemučakamo na naslednjega.Do nas pridrsa naslednji in ponovimo prošnjo."Ja, veste kaj, fantje, saj vas je pa menda zadosti…" pravi in oddrsa naprej. Res smo čakali naodlet še štirje, vendar mu poskušam razložiti, datudi če si pomagamo med seboj, bo na koncuostal zadnji, ki mu samemu mogoče ne bo uspelo.Da ne govorim o tem, da je težko hoditi odenega do drugega po tem globokem snegu, šezlasti, ko si enkrat vpet v padalo in čakaš ustrezentrenutek za odlet.Razmere so se malce spremenile. Razjasnilose je, meglice so se razpodile in veter se je šemalo ojačal. Naslednjemu med nami je po enemneuspelem poskusu, ko je zaril po snegu kot buldožer,le uspelo in je odletel. Ostali smo še trije.Pa pride naslednji turni smučar in ponovimo istoprošnjo. "Ja, fantje, kaj pa niste prišli s smučmi inne bi bilo problema …" pravi in oddrsa naprej.O tem, ali bi v takem snegu pri štartu s smučmiimeli več ali manj problemov, raje ne razpravljamo.Naslednjega mimodrsajočega nismo nič večvprašali …Vsak od nas je opravil še en neuspel poizkusodleta, ki se je končal z ritjem po snegu, in naslednjepol urice smo porabili za ponovno razgrinjanjepadal. Končno se je veter še malo ojačal,vidljivost je bila tudi zadovoljiva. Pri naslednjemposkusu vzleta mi je padalo na mestu švignilo vzrak ter me dobesedno dvignilo iz snega in takoje uspelo odleteti tudi meni, malo za menoj paše preostalima dvema prijateljema.Ko me je padalo odlepilo od tal in sem bilnaenkrat v popolni tišini, soncu, modrini in belihkosmih meglic, ki so še drsele mimo mene, insem kot ptič opazoval tistih nekaj turnih smučarjev,ki so že vijugali z vrha proti planini in naprejv gozd, sem se začel spraševati, zakaj jim je bilotako težko žrtvovati pet minut. Pa samo majhenprijem za rob padala bi nam mogoče prihraniluro ritja po snegu! Vseh šest, ki smo ta dan leteli,smo tudi zapriseženi hribovci. Nekateri zaradizdravstvenih težav bivši, nekateri pa tudi šezelo aktivni turni smučarji, štirje smo alpinisti žekar nekaj časa in sam sem verjetno turno smučal,hodil in plezal po teh hribih, ko se tisti, ki sooddrsali mimo, še rodili niso. Jadralnega padalasem se priučil, ker sem želel svojemu doživljanjuhribov dodati še eno komponento – in pa zato,ker imam od dolgoletnega preganjanja po hribihin divjanja gor in dol težave pri sestopih. Tudizato sem si rekel, da bom to težavo pregoljufaltako, da bom s hribov rajši odletel … Ko semmed letenjem takole razmišljal, se nisem mogelspomniti, da bi kdajkoli komurkoli, ki me je v hribihali v kakšni plezalni smeri poprosil za pomoč,to odklonil. Pa navadno ni bilo treba niti prositi.Zdelo se nam je samo po sebi umevno, datistemu, ki je manj izkušen, ki ima težave ali pačpreprosto nekaj potrebuje, pomagamo. Ali pa jemogoče današnje doživljanje turnosmučarskegasprehoda na Dovško Babo že nekaj takega kothoja na K2 mimo umirajočega, ki prosi za požirekkisika … mFOTO: PETER ROJKO11


INTERVJUDober urednik jekot dirigentPogovor z Alanom Čaplarjem,urednikom Hrvatskega planinarja Vladimir Habjanuredništvom Hrvatskega planinarja (HP), osrednje planinskerevije Hrvaške planinske zveze, je uredništvoZPlaninskega vestnika navezalo stike že leta 2003 na skupnemsestanku na Otočcu. Sicer nismo prav veliko sodelovali,smo pa eden drugega spremljali in bili v občasnihkontaktih. Osebno me z glavnim urednikom Alanom Čaplarjempovezuje več zadev: oba sva urednika osrednjeplaninske revije, imava podoben staž, uredništvo se srečujes skoraj identičnimi problemi, oba zanima planinskapublicistika, le razlika v letih je precejšnja. Alan Čaplar jeizjemen mladenič, ki je v kratkem času dosegel izrednoveliko. Čeprav po izobrazbi fizik, je s komaj 21 leti postalurednik Hrvatskega planinarja, danes pa opravlja nalogoprofesionalnega urednika pri geografski reviji Meridijaniv Samoboru. Po desetih letih urednikovanja ima letošnjegamarca za sabo stoto številko revije, lahko se pohvalis skoraj dvakratnim povečanjem števila naročnikov, skončanim projektom digitalizacije vseh izdaj revije in zosmimi napisanimi vodniki po hrvaških gorah. Le kakomu je to uspelo?Kdo te je navdušil za gore?Starši. Z njimi sem v naravi in planinah vse od malih nog.Že kot petleten fantič sem bil na Kleku, v Bijelih stijenah.Ker mi niso mogli slediti, so me s petnajstimi leti vpisali vplaninsko šolo.Kakšna planinska šolanja imaš za sabo?Končal sem šolanje za planinskega vodnika in vodil večplaninskih šol. Zdaj vodim planinsko skupino v šoli, kjer jeAlan Čaplar Foto: Neven Čaplarz začetnih 20 članov število naraslo na 120, kar je največjaskupina na Hrvaškem. Opravil sem tudi tečaje varstva naravein za markacista. Leta 2006 sem prehodil hrvaško planinsko'obilaznico', gre za podobno pot, kot je vaša Slovenskaplaninska pot (transverzala). Nisem alpinist, ne obiskujemprav pogosto visokogorja, najvišje sem bil na Triglavu. Vse tokaže, da se uspeh ne meri z višino, prav nasprotno. V največjimeri pa sem se posvetil planinski publicistiki, to delo mezelo veseli. Pisati sem začel že v osnovnošolskem glasilu.Kako si prišel do mesta glavnega urednika? Kje si dobilznanja?Sem samouk, vse sem se sam naučil, danes pa sem profesionalniurednik. V to sem vložil veliko dela in truda.Prvi članek za Hrvatskega planinarja sem napisal že, kosem bil v šoli, s 15 leti, in tako so me tudi opazili … Delomi je bilo všeč, izkušenj pa še nisem imel. Imel sem srečo,da je dolgoletni urednik dr. Željko Poljak, ki je to funkcijoopravljal kar 42 let, kar je v Evropi svojevrsten rekord, iskalnaslednika. Leta 1999 mi je ponudil urejanje ene številke,ker je šel na enomesečno potovanje, in očitno sem se dobroizkazal. Od leta 1997 sem bil član uredništva, od leta 2001pa glavni urednik. Najprej naj bi bil sicer pomočnik, vendar12 A P R I L 2 0 1 0


je dr. Poljak vztrajal, naj bom kar glavni urednik. V vseh110 letih izhajanja revije je bilo vsega deset urednikov. Zdr. Poljakom še danes dobro sodelujeva, čeprav je razlikamed nama 53 let.Kako je bilo na začetku, ko še nisi imel veliko izkušenj?Kar težko. Ni običajno, da tako mlad urednik zavrnečlanek profesorju, doktorju, spoštovanim strokovnjakom …Potrebnega je bilo veliko časa, da sem pridobil zaupanje,da so videli, da zadeva funkcionira. V desetih letih sem setudi veliko naučil. Mislim, da je dober urednik tisti, ki sega v reviji ne vidi, vendar je dirigent, ki vodi niti tako, davse dobro funkcionira.Nam lahko opišeš, kako deluje uredništvo?Za revijo bi bilo najbolje, da bi imela Hrvaška planinskazveza zaposlenega urednika, ki bi se lahko popolnomaposvetil reviji in tudi drugim publikacijam, ki jih izdajazveza, kar bi bilo dobro tudi za vašo revijo. Ne glede nato uredništvo dela dobro, ker imamo sijajno ekipo, zdajnas je deset. Ne sestajamo se ravno vsak mesec, o mnogihodprtih vprašanjih pa precej razpravljamo in vse problemerešujemo skupaj. Grafični urednik sem sam, imamo še trilektorje. Število izdanih strani je precej manjše, kot jih imaPlaninski vestnik, le štirideset. Ne moremo pa jih povečati,saj bi se takoj povišali tudi stroški. Vseeno je veliko dela,vsak mesec moramo zbrati material, ga urediti, besedilalektorirati, zbrati slike … Pogosto imamo temo meseca.Glavnino vsebine pišemo člani uredništva, mnogi avtorjise sami javijo, nekaj jih privabimo tudi sami, občasno pačlanke tudi naročamo. Zadnja leta je sodelavcev revije vseveč. Število naročnikov smo v desetih letih povečali od 1200do več kot 2000, kar je res dober rezultat. Zavedamo seproblema interneta, ne kot konkurence, vendar obiskovalcigora veliko svojih doživetij opisujejo na spletnih straneh,kjer pa se vsebina sčasoma izgubi, časopis pa je le trajnevrednosti. Letno prejmemo okoli 500 prispevkov, objavimopa jih približno 300. HP ni v prosti prodaji, naše tržišče jeprecej manjše, kot je slovensko. To je velik problem, vseenopa revijo bere vsak deseti član naše organizacije.Kakšna je vaša uredniška politika?Najpomembneje se mi zdi, da je vsebina zanimiva, davsak bralec, pa naj bo pohodnik, alpinist, rekreativec ali kajdrugega, v vsaki številki najde kaj zase. Raznolikost je ključna,revija mora zadovoljiti bralca, saj zanj delamo. Včasihbi kakšne komisije v reviji rade objavile svoje dokumente,vendar to za bralce ni zanimivo, ni potrebe, da se revija stem obremenjuje, saj to zanima le del bralstva in se lahkoobjavi tudi na spletnih straneh. Zavedati se moramo, daizdajamo revijo zaradi bralcev, ne zaradi avtorjev, urednikovali fotografov. Pogosto se ljudje ne zavedajo, da je delo prireviji timsko delo, kjer vsak dela svoj del posla. Če kaj v temprocesu ne funkcionira, lahko propade delo vseh ostalih.V tem smislu je pomembno, da pri izbiri člankov upoštevamo,da so atraktivni in vzgojni, da ne gre le za potopiseali poročila, ki niso tako zanimiva, pač pa, da propagiramoplaninske vrednote.Nam lahko opišeš, kako je potekal projekt digitalizacijerevije?Na ta projekt sem res ponosen. Pred tremi leti smo zaključiliizdelavo bibliografije vseh člankov in slik, vse jedostopno na spletni strani HPS (http://hp.plsavez.hr). ZaAlan Čaplar z otroki na Petrovi gori Foto: Dubravko Okićki13


to ima zasluge profesor Darko Grundler, ki je večino delaopravil sam, nekaj tudi njegovi študenti. Vnesenih je bilo21.586 člankov in 16.428 slik, vse, kar je bilo objavljeno, jeevidentirano. To je sijajen projekt, ki ga ne bi mogel nareditiprav vsak. Profesor Grundler je izdelek poklonil Hrvatskemuplaninarju. Potem smo vse vsebine digitalizirali. Tu je trebapoudariti, da obstajata samo dva kompleta najstarejših izvodovrevije, eden je v Nacionalni knjižnici, drugega ima dr.Poljak. Projekt smo delno financirali s sredstvi Ministrstva zakulturo, glavnino pa je prispevala Hrvaška planinska zveza.Digitaliziranih je bilo okoli 30.000 strani, izdali smo tudiDVD in knjigo. Letošnjega januarja smo zbirko slovesnopoklonili Hrvaški nacionalni knjižnici. Hrvatski planinarje prva revija, ki je na Hrvaškem to izvedla. Zavedati semoramo, da planinstvo ni samo rekreativnega značaja, pačpa gre tudi za kulturno dejavnost. Ne gre samo za članke ogorah, pač pa je to resnično del hrvaške kulture, podobno,kot je Planinski vestnik pomemben del slovenske kulture. Nesmemo pozabiti, da je bilo v prvih številkah HP objavljenihmnogo prvih strokovnih člankov o npr. meteorologiji, botaniki,glaciologiji. S projektom smo prehiteli mnoge večjeinstitucije, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Zavedamose, da z dostopnostjo revije na internetu raste tudi njenavrednost.Vidiš kje možnosti za sodelovanje med našimarevijama?Najprej bi želel čestitati uredništvu Planinskega vestnikaza prehod na večji format. To je pogumna in velika poteza.Planinski vestnik nam je vsem za vzor. Že v drugem stavkuprvega uvodnika HP leta 1898 piše, da je Planinski vestniknaš vzornik, tako je tudi danes. Trudimo se, da bi vas posnemali.Poznamo se že dlje časa, delamo vzporedno. Veseli nas,da v Vestniku pogosto pišete o hrvaških planinah. Pred letomdni je HP dobil najvišje priznanje v državi. Na pogovorupri predsedniku Mesiču smo govorili tudi o medsebojnemsodelovanju med nami in ocenili, da je zelo dobro in daso odnosi med našima zvezama že več desetletij mnogoboljši, kot pa so politični odnosi med državama. Imamovrsto skupnih projektov in odprav, npr. tisto iz leta 1997na Everest. Zelo cenimo, da imamo v vaših kočah popustpri prenočevanju, tako kot imajo tudi slovenski planinciŽeljko Poljak in Alan Čaplar na predstavitvi Antologije Hrvatskogplaninara Foto: VESNA HOLJEVACAlan Čaplar je avtor naslednjih knjig:• Osnove planinarstva (1997)• Medvednica (z dr. Željkom Poljakom, 2000)• Velebitski planinarski put (2001)• Panonska Hrvatska (2001)• Dinarska Hrvatska (2001)• Samoborsko i Žumberačko gorje (2004)• Antologija Hrvatskog planinara 1898–2008 (zŽeljkom Poljakom, 2008)• Planinarski vodič po Hrvatskoj (2008)• Hrvatsko planinarsko društvo Željezničar 1950–2010 (2010)popust v hrvaških kočah, kar je primer dobrega sodelovanja.Gotovo bomo v prihodnje še našli kake skupne projekte inmožnosti za sodelovanje.Kakšne plane ima uredništvo v prihodnje?Vsaka revija mora napredovati, ne pa stati na eni točki.Mi smo svoj veliki projekt končali. Uspelo nam je uredititudi evidenco naročnikov. V planu imamo še grafičnoposodobitev, kar je v današnjih časih še kako potrebno.Radi bi povečali tudi število strani in dvignili kvalitetoter atraktivnost člankov. Pomanjkljivost je to, da nimamointervjujev, to bi gotovo dvignilo branost. Radi bi, da bise strokovnjaki bolj vklopili v delo, npr. naši alpinisti nepišejo prav pogosto za HP, podobno je z jamarji. Nujno je,da HP promoviramo tudi izven planinske organizacije, onaši reviji se mora slišati. Radi bi, da bi bil HP več kot samoplaninska revija.Ob vseh planinskih vodnikih, ki si jih napisal, ne moremomimo zadnjega, vodnika po hrvaških gorah.Ja, šlo je za res velik projekt, ki je zame velik uspeh. Takegavodnika do zdaj še ni bilo. Na knjigi sem intenzivno delal večlet. Ima kar 750 strani in 1150 fotografij! Prehodil sem vsegore, vseh poti pa ni bilo možno. Izračunal sem, če bi hodilvsak vikend šest ur, bi potreboval deset let, da bi prehodil vseopisane poti na Hrvaškem. Zato sem imel 30 sodelavcev, kiso mi pomagali pisati in kontrolirali besedilo, torej je šlo zatimsko delo. Danes pogosto srečujem slovenske uporabnikes knjigo v roki, ko hodijo po hrvaških gorah, kar pomeni,da je vodnik našel svoje uporabnike. V knjigi sem povezalvsa svoja znanja, avtorsko, uredniško, grafično …Kako ti uspeva toliko narediti ob tem, da imaš družino?Kakšne projekte imaš še v planu?Prostega časa skorajda nimam, delam povsod, tako vslužbi kot tudi doma. Če delaš nekaj s ciljem, pa z mrežosodelavcev, potem je lažje. Novi projekti se vedno najdejo.Trenutno pišem nov vodnik po obhodnicah, ki bo izšelletos. Delam še na dveh mednarodnih projektih, aprilabo izšel vodnik po hrvaških planinah v italijanščini, skolegi s Fakultete za fizično kulturo v Sarajevu pa pripravljamučbenik o planinstvu. Nimamo namreč celovitegaučbenika, takega, kot ga imate v Sloveniji. Verjamem, dabo kmalu priložnost, da izvedemo tudi kak mednarodniprojekt v Sloveniji. m14 A P R I L 2 0 1 0


NAJVIŠJI VRH HRVAŠKEKjer se Hrva{ka dotika nebaDinara in µ Alan ČaplarVrh DinareDinara ni le najvišji vrh Hrvaške,temveč tudi ena izmed izjemnolepih gora. Njena nekaj sto metrovvisoka jugozahodna stena s svojoimpozantnostjo očara in pritegnepogled vsakega, ki se znajde pod njo,posebno lepoto pa ji dajejo bogaticvetoči travniki in gozdovi, ki skrivajo,da gre za področje suhega krasa.Če ste že potovali skozi Knin z vlakomali avtom, so se vaše oči zagotovosprehodile po gori, ki zapira pogledna vzhodno stran kotline.Višina te mogočne in dolge pregrade, ki jeod daleč podobna velikemu kamnitemuzidu, vzbuja spoštovanje in radovednost.Pozimi in dolgo v pomlad so vrhovi Dinarepobeljeni s snegom, v sivih dneh pa jihni mogoče opaziti, ker jih nebo z oblakiskrije v svoja nedrja.Dinara ni samo enaNaziv Dinara obsega več različnih pojmov.V ožjem pomenu je Dinara gora vzhodnood Knina in severno od Peručkega jezera.V davnih časih so to goro imenovali Adrionoros in jo lahko pod tem neobičajnim imenomnajdemo na najstarejših ohranjenihzemljevidih. V širšem pomenu je Dinara84 km dolg masiv, ki razen Dinare nadKninom obsega še gori Troglav in Kamešnico.Zanimivo je, da se tudi pol nižja goranad ustjem reke Cetine prav tako imenujeDinara, le da se slednja vedno omenja kotOmiška Dinara.Domnevajo, da ime Dinara izhaja iz imenailirskega plemena Dindari, za kar pa nidokazov. Dejstvo je, da je po gori Dinarapoimenovano celotno gorsko območje odslovenskih Alp do Šar planine v Makedoniji.Dinaridi so tipično področje globokegakrasa z ostrimi kraškimi oblikami,s pomanjkanjem vode, revno vegetacijoin razmeroma ostro klimo. Raztezajo se vsmeri severozahod-jugovzhod v nekaj paralelnihstopnjah, ki se pričenjajo z otoškimigorami, do najvišjih vrhov Durmitorja inProkletij. Dinaridi s svojo višino in dolžinopredstavljajo oster zid, ki preprečuje prodormediteranskega vpliva v notranjost. Dinarain Dinaridi so mlajšega geološkega porekla– formirani so bili v alpski orogeneziv terciarju (paleogenu). Gora Dinara napogled ni prav nič drugačna od drugih goradinarskega gorovja. Velikanske apnenčastestene, obsežni travniki suhe trave in redkesledi človeškega obstoja so glavne odlikevečine kraških gora, vendar pa je vsakagora po nečem posebna, tako tudi Dinara.Naravna mejaDinara predstavlja skupaj s Troglavom inKamešnico, ki sta jugovzhodna dela istegadinarskega pogorja, naravno mejo medBosno in Dalmacijo. Ker na vršnem deluni izrazitih in ostro odsekanih grebenov,današnja administrativna meja sledi mejinekdanjih pašnih področij. Prebivalci Dalmacijeso bili v preteklosti bolj usmerjeni15


Dinara v večerni svetlobi Foto: Romeo Ibriševićv planinsko ovčerejo kot prebivalci Livanjskegapolja in so zato izkoriščali večjidel Dinare. Obledele kronike pričajo, daso imeli Dalmatinci pred drugo svetovnovojno na Troglavu in Dinari 500 pastirskihstanov in 135000 ovac, Bosanci pa 20 stanovin 15000 ovac. Pašna pravica je bilatudi predmet dolgotrajnih sporov, ki so sekončali šele leta 1730, ko je bila na osnoviterenskega pregleda, ki ga je opravila 23.turško-beneška komisija leta 1721, določenadokončna meja in vzpostavljena t. i.Mocenigova linija. Večji in višji del Dinareje pripadel Dalmaciji, manjši in nižji paBosni. Ta linija se od takrat ni spreminjalain je danes meja med Hrvaško in Bosno.Posledično so se najvišji vrhovi Troglavain Kamešnice znašli na bosanski strani. Napovršno risanih zemljevidih je vrh Troglav(1913 m) narisan kot mejna kota in so gazato dolgo imeli za najvišji vrh Hrvaške,čeprav sega kar dober kilometer v notranjostBosne, prav tako tudi vrh KamešniceKonj (1861 m). Najvišja točka na hrvaškemozemlju je tako vrh Dinare – 1831 metrovnad morjem.Dinara ali Sinjal?Kakšen pa je ta najvišji vrh? Že pri hojina Dinaro bo vsak začutil, da je njen vrhnekaj posebnega. Resnično je posebenobčutek stati na najvišji točki Hrvaške inbiti za trenutek "najvišji človek" v deželi. Žesamo dejstvo, da je nek vrh najvišji, obljubljadober razgled na vse strani, ker okolini vrhov, ki bi zakrivali razgled. Z Dinarese še posebej lepo vidijo jezero Peruča innaselja ob njem ter ob državni cesti D1od Karlovca do Splita. Vseeno pa poglednajbolj pritegnejo gore Svilaja, Promina inTroglav, ki so najbližji sosedi Dinare. VrhDinare predstavljata dve enako visoki skalniglavici, medsebojno oddaljeni 50 m. Na enije postavljena geodetska palica, na drugi pa5 m visok jeklen križ. Na geodetski palici jepritrjena jeklena škatla z žigom za planince,ki imajo navado vtisniti žig v planinskidnevnik. Geodetska palica je obenem tudistativ za vse, ki se želijo fotografirati polegoznake najvišje hrvaške točke. Najvišji vrhHrvaške še danes povzroča nekaj zmot innejasnosti, kar dokazuje predvsem zmedaokoli pravega imena. Na vseh zemljevidihin v zgodovinskih dokumentih je namrečnajvišji vrh gore označen z imenom Dinara,medtem ko prebivalci Kijeva in Dinare tavrh že od davnine imenujejo Sinjal. Takoima vrh pravzaprav dve pravi imeni.Krka, hči DinareGlede na geografski položaj in relief se vpodnožju Dinare mešata celinska in mediteranskaklima. Z Jadranskega morja,ki je oddaljeno 50 km, je čutiti vpliv blageklime, gorski masiv Dinare pa kljubujeostrim in mrzlim zimam.Kot druge kraške gore je tudi Dinarazelo revna z vodo, zato je že od nekdaj vsakakaplja vode predstavljala dragocenost,še posebno v višjih predelih. Živinorejciso skozi stoletja našli vse stalne in občasneizvire in da bi vsaj malo podaljšali vodnezaloge v sušno poletno obdobje, so uredilikále ali "ruje", kjer se je voda zadrževalacelo leto. Za vznožje Dinare pa bi lahkocelo dejali, da je bogato z vodo. Pri zaselkuKovačić, ki je danes tako rekoč predmestjeKnina, pada čez 22 m visoko steno slikovitslap na reki Krčić, Topoljski buk. Ko popomladanskem taljenju snega Krčić naraste,slap prši v nešteto kapljicah, katerihmogočni curek ustvarja močan hrup. Vsušnem obdobju rečica skoraj presahne,tako da po steni polzi le nekaj curkov, ravnotoliko, da lahko slutimo, kaj se tu dogajaob obilnem deževju. Najprimernejši časobiska je gotovo pomlad, v popoldanskihurah, ko v vodi odsevajo mavrice, pa tudipozimi, ko se spremeni v ledeno zaveso.Bistrost jezerca pod slapom in ribe v njemkažejo, da je voda čista. Tukaj je en izmedizvirov pitne vode za Knin in okolico. Podsamim slapom je zgrajen lesen mostiček.16 A P R I L 2 0 1 0


V zgornjem delu ustvarja Krčić slikovitosotesko, ki se konča pri Kovačiću, vodoKrčića pa takoj nato "pogoltne" Krka. ŽePetar Zoranić je v romanu Planine zapisal,da je reka Krka "hči Dinare".Vedno točna uraDinara je od nekdaj navdihovala pesnike,potopisce in avtorje ljudskih legend. Najboljznana je legenda o Samogradu, steniv obliki soda, ki ob sončnih dnevih kažetočen čas. Po njej so se ravnali prebivalciPodinarja, ko še ni bilo ur in tudi kasneje,ko so jih nekateri posamezniki že imeli.Do danes je, da bi preverili koliko jeura, tu ostala navada pogledati proti Samogradu.Položaji osvetljenih in senčnihpredelov na Samogradu izvrstno nadomeščajourna kazalca. Čeprav sonce tekomleta vzhaja ob različnih urah, zaradi skalnegaroba, ki meče senco na Samograd,ta naravna sončna ura na Dinari delujetočno kot švicarska ura.Ko se sonce pokaže na Uknovcu, grebenuzahodno od Samograda, je ura sedemzjutraj, osem pa, ko obsije vrh Samograda.Ko je obsijana cela vzhodna stran Samograda,je ura devet, deset pa, ko je obsijanepol njegove južne strani, druga polovicapa je še v senci. Točno opoldan na Samograduin bližnjih policah ni več senc.Pri delu na poljih in ob žetvi je bila urana Dinari zelo pomembna. Ob pogleduna Samograd se je točno vedelo, kdaj ječas za kosilo, malico ali prigrizek in kdajza večerjo.Na poti od Brezovca do vrha DinarePastirsko življenjeOstanki nekdanjega pastirskega življenjadajejo podobi Dinare poseben čar. Stoletjaso ovce prebivalcem Dinare predstavljalepremoženje in bogastvo. Pastirji so poletiodgnali ovce na pašo v planine, pred zimopa so se z njimi spuščali nižje in bližjemorju. Tako so pasli skozi stoletja, ko se jeuveljavila tudi pravica paše ovac na bogatejšihpašnikih na bosanski strani Dinare.Na jugozahodni strani so se s pašoukvarjali v glavnem kijevski Glavašani inValidžići, čeprav je bilo tudi nekaj drugihpastirjev, še posebej pred 2. svetovnovojno. Okoli leta 1985 je postal ta predelDinare skoraj povsem opustel: mlajši soodšli v mesta ali tujino in živinoreja jepraktično zamrla. Nedavna vojna je selitvesamo še pospešila, saj je bilo to tedaj vojnoobmočje. Čas bo pokazal, ali se bodo naDinaro vrnili ljudje in nadaljevali življenje,ki je tu teklo stoletja.Razen Knina so največja naselja vvznožju Dinare vasi Kijevo, Civljane, Cetina,Polača in bosanska Uništa. Čeprav soUništa znotraj meja BiH, pa edina cestado vasi vodi s Hrvaške. V vasi Cetina senahajajo ruševine starohrvaške cerkveSv. Spasa, enega izmed najstarejših innajbolj ohranjenih spomenikov sakralnearhitekture. Cerkev ima eno ladjo intriapsidni oltar v obliki triperesne deteljeter masiven zvonik na pročelju. Zgrajena17


INTERVJUAlpinistka napristni na~inMaja Lobnik – trenutnonajuspešnejša aktivnaslovenska alpinistka Silvij MorojnaMaja v Torre Venezia FOTO: TANJA GRMOVŠEKNa Alpinističnem odseku Planinskega društva TAMMaribor sem Majo lahko videval občasno, odkar sempred nekaj leti spet začel obotavljivo zahajati med alpiniste.Že takrat je veljala za izkušeno gornico, čeprav je šelelani po 5-letnem plezalnem stažu prejela naziv alpinistka.Skoraj vsako sredo na sestanku smo lahko poslušali poročilaz njenih tur in številnih uspešnih vzponov. Tovariši zodseka jo kličejo kar "hiper". Pa ne v besednem pomenuhipijev iz 60. let, ampak zaradi hiperaktivnosti v gorah. Zagotovospada Maja zadnjih nekaj let med najbolj aktivneslovenske alpinistke.Je dolg plezalni staž pred opravljenim alpinističnim izpitompovezan s čim posebnim?Moja alpinistična kariera se je precej na začetku prekinila zaradihudega padca pri smučanju na Mangartu. Lani pa sem tik predsprejetjem padla tudi na izpitu za alpinistke in imela popravniizpit iz zimske tehnike! Še en dogodek, ki bi ga težko pozabila.Ali te je razglasitev za najuspešnejšo alpinistko lanskegaleta pred mesecem dni presenetila ali si jo vsaj malopričakovala?Popolnoma sem bila presenečena, šokirana, ker tega res nisempričakovala. Moja alpinistična pot je nekako kontinuirana, brezizrazitih vzponov in padcev. Vsako leto nanizam lepo številovzponov, glede same kvalitete lanskih vzponov pa se meni samiosebno ni zdelo, da bi izstopala s čim posebnim. Nivo svojegaplezanja dvigujem res počasi in postopoma. Vse, kar splezam,je zame spontano, na nivoju, ki ga v danem trenutku obvladamin lahko preplezam s katerimkoli primernim soplezalcem, soplezalkokot prva v navezi ali menjaje se v vodstvu.Kako si se počutila ob sami razglasitvi?Zelo neugodno! Prva misel mi je bila: "Uh, sedaj pa moramna oder! Jaz!" Počutila sem se neprijetno, ker nisem navajenanastopanja v javnosti. Sedaj je hvala bogu vse to že za menoj inne razmišljam več o tem.Česa si bila oziroma bi bila na podelitvi najbolj vesela: stiskaroke predsednika PZS Francija Ekarja, izjemnega šopka rožali nove plezalne vrvi?Vsega po malem, a v pravilnem vrstnem redu. Eno so priznanja,drugo pa realnost na tleh oziroma v stenah. Vsakemudobro dene pohvala ali stisk roke in trepljanje po ramenu. Dapa do tega prideš, veliko bolj kot plaketo za na steno potrebuješvsako leto novo vrv z domačega odseka. V gorah uničim karprecej opreme, ki jo je pač potrebno na tak ali drugačen načinnabaviti oziroma kupiti. Zadnje desetletje je postala kvalitetnaalpinistična oprema presneto draga in zato so po navadi mojehlače, rokavice ali vrvi res v obupnem stanju, skoraj na robupreživetja. Soplezalci se pritožujejo v stilu: "Maja, ja kakšno vrvpa imaš spet!" Potencialni sponzorji ali donatorji se zato lahkooglasijo (smeh). Naj pustim naslov v uredništvu PV?V hribe, med skale in na plezanje te vleče od kdaj in zakaj?V gore sem hodila že od nekdaj z očetom in njegovimi prijatelji,a to so bile običajne gorniške ture. Prestop v plezalne vodese je zgodil spontano, ko sem se razšla s fantom, bila fizično inpsihično precej na tleh in sem v hribih hotela to zvezo preboleti.Tam so me "zahakljali" alpinisti, me povabili na pivo in naplezalni tabor, kljub temu da nisem imela nobenih izkušenj innobene opreme. Skoraj ukazali so mi, da se moram vpisati valpinistično šolo na Alpinističnem odseku PD TAM Maribor,ker bi bilo to dobro zame. Stara sem bila malo več kot 20 let.Na kakšni planinski koči, v dolini, v kakšnem zatočiščužejnih in lačnih (gostilnah, po domače) ali na sestankih al-19


pinističnega odseka ne veljaš za tiho in plaho deklico. Manjgostobesedna si med plezanjem ali ob kakšnih uradnih dogodkih,intervjujih. Zakaj taka razlika?Zelo rada imam rada sproščeno vzdušje v dobri družbi obkakšnem pivu. Takrat se tudi po napornem dnevu rada poveselim,pošalim, še posebej na svoj račun. To je zame posebnevrste sprostitev, ki se ji zlepa ne znam odreči. Kadar plezam, sempa skoncentrirana predvsem na plezanje samo, na potek smeri,na oprimke in stope pred seboj, ker vzpone v gorah, smučarskespuste, varovanje in varnost pri plezanju jemljem zelo resno.Kar se tiče uradnih formalnih prireditev in podobnih avantur,se pa ne počutim preveč dobro. Sploh če bi morala biti ali semv središču pozornosti. V javnosti sem bolj zadržana in hitromi zmanjka besed.Pravijo, da si lani bučno in zmagovalno proslavila svojookroglo rojstnodnevno obletnico (ne povemo, katero). Seje od takrat in zato kaj pomembnega spremenilo v tvojemživljenju?Res je bilo precej naporno, kot marsikdaj v življenju (smeh).Od takrat pa imam na vsaki strani okrog oči najmanj dve gubiciveč. Razen tega na mojo srečo nisem opazila večjih, bistvenihsprememb, pa tudi resnejših dolgotrajnih posledic zaradi teganisem utrpela.Alpinizem, plezanje v gorah, športno plezanje, plezanjezaledenelih slapov, turno smučanje, alpinistično smučanje:ti je katera od naštetih disciplin udejstvovanja v gorah šeposebej pri srcu?V skali plezam rajši kot v ledu, čeprav ne morem reči, dazime nimam rada, saj jeseni komaj čakam, da zapade sneg inpobeli gore. Potem izkoristim dobre razmere, kjer se pač pojavijo;v zasneženih smereh, zaledenelih slapovih ali na strmihvesinah zahtevnih alpinističnih smukov. Znanci mi pravijo, dasem sama bolj zimski tip plezalke, a dotika gole skale, mojihprstov na oprimkih se vedno znova razveselim. Dejansko sez vsako vrsto plezanja malo prenasičim. Jeseni komaj čakam,da bo zima. Spomladi se sezona alpinističnega smučanja, ki jenajbolj varno v poznih pomladanskih dneh, zavleče skoraj vpoletje. Pol Slovenije takrat že veselo poplezava po suhi skali intakrat si želim samo še dotika tople skale, plezanja v sončnemKoglu ali Rušici.Kakšen je bil prehod s smučanja na urejenih progah doalpinističnih spustov?Povsem spontan in naraven. Preko glave sem imela steptanihprog, čakanja v vrstah in gneče. Presedlala sem na turne smuketer presmučala skoraj vse lažje in tudi zahtevnejše terene prinas. Kmalu sem začela odkrivati, na kaki strmini še lahkozavijam, oddrsavam in preskakujem na vesinah alpinističnihsmukov, tako početje pa me v ugodnih razmerah še vsako letoznova potegne v hribe.Med alpinističnimi smučarji veljaš za žensko, ki je zadnjihletih opravila zavidljivo število najtežjih spustov nasmučeh. Kateri so zate najpomembnejši?Med težke spuste prištevam smeri v Triglavu, kot je prvenstvenasmer Veseli tobogan z vrha na severno stran čezodprto steno skozi Müllerjev kamin do Triglavskega ledenika.Zahteven je bil tudi spust s Triglava na Planiko po Gorjanskismeri. Smuk skozi Palavacinijev ozebnik v Grossglocknerjusem si zelo želela opraviti in lani mi je uspel. Za vedno mibo ostal v spominu tudi Marinellijev ozebnik v Monte Rosi.Slednji predvsem zaradi razsežnosti in zahtevnosti ture kotcelote. Dva dni obupnega gaženja, višina, velike razdalje.Precej divje. Med ožji izbor težjih spustov velja tudi Kugyevasmer v Razorju. Posebno mesto med spusti ima tudi Jalovecin smučanje prav z vrha čez streho Jalovca. Predvsem zaradidogodkov ter čustvenih naporov in ne toliko zaradi težavnosti.Mojega prijatelja Jurčka je namreč odnesel plaz in lahko bi sezelo slabo končalo.Pravijo, da se nerada voziš s helikopterjem. Kako to?Zato ker sem se že prevečkrat peljala na ta način v dolino inker vem, da si mislil na reševalne polete in ne na panoramskevožnje! V primerih, ko se je kdo od prijateljev poškodovalali pa sem "ta kratko" potegnila kar sama. S helikopterjemso posredovali pri moji smučarski nesreči na Mangartu leta2004. Pri smučarskem spustu v zahodni steni sem se kotaliladobrih 500 višinskih metrov, skoraj do ceste do koče podMangartom, in jo k sreči odnesla samo s poškodbami, ki nisobile usodne. Zame zelo močna izkušnja. Nekaj let pozneje jesoplezalec Rok padel v Rjavini in si zlomil medenico. Lani some potegnili iz stene, ko je plaz odnesel dva plezalca v grapimed Babo in Ledinskim vrhom nad Jezerskem. Z BorutomV smeri Škorpijon v Široki pečiFOTO: JURIJ HLADNIK20 A P R I L 2 0 1 0


Smučanje po Zimski smeri v Mangartu FOTO: JAKA ORTARsva bila slučajno navzoča, pomagala sva in bila zato po mnenjureševalcev prepozna za varen sestop. V dolino so naju potemskoraj na silo odpeljali. Včasih je kar ropotalo nad mojo glavoin upam, da bo tega v bodoče veliko manj.Igra strah pomembno komponento v tvojem življenju?Kako se soočaš z njim?Strah je redno prisoten v mojem življenju. Ko grem v nočipred zahtevnejšim vzponov spat in razmišljam o tem, se strahuše kako dobro zavedam. Ko pa začnem plezati, se sam po sebipostavi na stranski tir. Sama stena in plezanje me prevzametado te mere, da pozabim še na kaj drugega, ne samo na strah(smeh). Sicer pa vsi vemo, da je od znotraj votel, od zunaj paga sploh ni. Predvsem se s številom vzponov povečuje samozavestin stalno plezanje je zame še najboljša psihična pripravana srečanje s strahom. Z leti so se številne izkušnje v gorahakumulirale do te mere, da je soočanje s strahovi lažje.Če bi imela na voljo en vikend, en teden in en mesec dničasa in dovolj denarja, s kom in kam bi se odpravila?Pravzaprav tega tako na hitro niti ne vem! Če dobro premislim,pa s tistim, ki bi me prijazno povabil in kam odpeljal, hehe. Predvsem tja, kjer bi bile trenutno dobre razmere. Za vikendkam v domače hribe ali Dolomite. Za teden dni s kom, ki biimel teden dni dopusta in bi me zelo prijazno povabil recimov Chamonix. Za en mesec pa bi me odneslo v Patagonijo, znekom, s katerim bi se dobro ujela in plezalsko razumela.Zakaj te plezalni znanci v Mariboru kličejo "hiper-hyper"?Mislim, da zato, ker verjetno mislijo, da zame dnevi počitkane obstajajo in da so takšni dnevi zame izgubljeni. Že odkarsem začela hoditi v gore, predvsem pa, ko sem začela plezati,to počnem intenzivno. Včasih sem že kot tečajnica tudi samahodila v gore, ne da bi za to povedala na sestanku. Zaradi podobnihizletov skoraj vsak konec tedna je šlo celo tako daleč,da so me hoteli izključiti iz odseka. Takšne avanture so senadaljevala do prej omenjenega padca v Mangartu, potem pasem se, ampak samo za nekaj časa, malo umirila.Te kdaj zebe oziroma si raje za novo leto na plaži, ker si boljzmrzljive sorte, ali na bivaku sredi visoke stene?Pozimi me včasih močno zebe. Mogoče smo ženske na splošnobolj občutljive na mraz. Pogosto me zanohta v prste na rokahin potem boli, boli. Kljub temu da me zebe, pa sem veliko rajekje visoko v steni, tudi če je mrzlo, kot pa na plaži. Jasno.Kako ocenjuješ sceno, odnose na slovenski alpinističnisceni v zadnjem času?So še ljudje, ki skušajo alpinizem jemati na pristen način.Poskušam plezati predvsem s takimi. Seveda pa opažam tudina kupe nezdrave tekmovalnosti, rivalstva, nepotrebne zavisti.Kljub temu, da mi "instant" hitrostni alpinizem ni pri srcu, gadandanes zaradi različnih vzrokov izvajamo skoraj vsi. Če izvem,da so nekje odlične razmere, tega seveda ne ignoriram inne rinem po svoje. Sploh ker nimam gora pred nosom in nisempod njimi doma, da bi lahko bila stalno na tekočem o razmerah.Težko je vedno znova odkrivati toplo vodo. Sem pa vesela, davelikokrat kar sama s soplezalci preplezam smeri, ki jih potemponavljajo vsi. Letos je tak primer Grapa med Travnikom inŠitami, pa še kaj bi se našlo.Kako bi sebe najbolje opisala v par stavkih?Ne pustim se omejevati, po naravi pa sem nemirna. Nekaterito imenujejo hiperaktivnost (smeh), sama to imenujem iskanjesamega sebe. Preizkušanje svojih omejitev in iskanje poti, pokateri si želim naprej. Ob vsem tem pompu pa bi se najraje odsrca zahvalila moji mami. Zaradi večnega prihajanja in odhajanjuod doma, pakiranja in pospravljanja opreme, ko sem kot pticaselivka, vedno nekje na poti, ko preživim veliko ur sama v avtuna prepolnih slovenskih cestah, vem, da na nek način trpijoona in moji bližnji. Strah jih je, v skrbeh so zame, včasih niti nevedo točno, kaj se z menoj dogaja. Veliko časa sem v stenah, nadostopih ali strmih smučinah, ko niti ne vedo, kdaj in če bomsploh prišla cela in zdrava dol. Ni jim lahko. Vem pa, da bo šeprišel čas, ko bom, ne samo družini, ampak tudi prijateljem,lahko naklonila več pozornosti in jim tudi drugače pokazala,da jih imam rada. m21


Znami na potKumKumljansko – osrčje Zasavja Marjeta Bricl, Vlasta Medvešek Crnkovič,Stane Golob in Janez Brinar 1Vrh Kuma s cerkvijo sv. Neže FOTO: JANEZ VENCKum se postavlja z dvema vrhovoma. Na prvem stojita planinskidom in romarska cerkev sv. Neže iz 17. stoletja z dvemaločenima zvonikoma. Z drugega vrha, kjer je nekoč stala cerkev sv.Jošta, pa se danes dviga RTV-oddajnik. Kum je viden skoraj z vsehvršnih predelov Slovenije. Je najvišji vrh Zasavja in Dolenjske, zatoga Zasavčani imenujejo Zasavski, Dolenjci pa Dolenjski Triglav,četudi nima nič skupnega s pravim Triglavom. Okrog imena je1Pripravljeno ob 60-letnici PD Kum.mnogo ugibanj; od tega, kako je sv. Jošt klical sv. Nežo "komm(t)",ne vem, zakaj nemško, do poimenovanja po kumini (začimbnirastlini), ki so je bili včasih polni travniki po Kumljanskem.Kum s 1220 metri je osrednji vrh obsežnega Kumljanskegahribovja, ki se razteza med reko Savo na severu in dolino Sopotena jugu, od Radeč na vzhodu pa do Polšnika na zahodu. VznožjeKuma s severne strani objemajo zagorska, trboveljska in hrastniškadolina, proti jugu pa se pobočja spuščajo proti dolenjskim gričem.Poleg glavnega vrha Kuma je na področju še nekaj skalnih vrhov,22 A P R I L 2 0 1 0


spodarstva na Kumu segajo v leto 1928, ko je Posavska podružnicaSPD v mežnariji opremila sobo za izletnike in planince. Po osvoboditvije PD Trbovlje dobilo v last mežnarijo in njeno depandanso,obe zgradbi je obnovilo, septembra 1948 pa uradno odprlo kočona Kumu. Del planincev PD Trbovlje pa se je pred šestdesetimileti odločil, da ustanovi novo planinsko društvo. Poimenovaliso ga po Kumu in v oskrbo dobili tudi obnovljeno postojanko.Leta 1952 je bila na Kum napeljana elektrika, v naslednjih letihpa so planinci kočo razširili, kasneje pa obnavljali in skrbeli, daje planincem nudila prijetno zavetišče. Koča na Kumu je edinaplaninska postojanka na Kumljanskem, na Zasavski planinskipoti pa je označena kot njen končni cilj.KumljanciTakšni, kot je njihov svet, so tudi Kumljanci – trdi in nekoliko vasezaprti ljudje, vendar pošteni, ponosni in predvsem zelo delovni.Vpeti v hribovsko zemljo se niso spogledovali s planinstvom,Kum s cerkvijo so vzeli le za svojo božjo pot. Tukajšnje kmetijeso med najvišje ležečimi v Zasavju. Na kmetiji pri Kovačk gospodariplanincem zelo prijazna gospa Rezka, v Čebulovi dolini paso planincem naklonjeni na kmetiji Garmuš. Prijeten počitek zatiste, ki se vzpenjajo iz doline.Na Kumu se vedno kaj dogaja …Kum je zelo primeren za kondicijski vzpon pred zahtevnejšo visokogorskoturo. Prav spodbudno se je povzpeti nanj in se dvignitinad še vedno industrijsko Zasavje. Z vrha je ob jasnem vremenulep razgled po vsej Sloveniji, pri opazovanju si lahko pomagamotudi z razgledno ploščo.Zimska spokojnost na vrhu Kuma FOTO: VLASTA MEDVEŠEK CRNKOVIČPD Kum že vrsto let 2. januarja organizira novoletni pohod naKum, ki se ga vsako leto udeleži do 1500 planincev iz vse Slovenije.Gre za najstarejši novoletni pohod, v letošnjem letu je bil 28. povrsti. Vrh je priljubljena točka tudi za kolesarje, ki nanj vsako letoorganizirajo kolesarski vzpon. Tisoč metrov vzpona na dolžini10 kilometrov velja za najtežjo in najprivlačnejšo kolesarskodirko v Sloveniji, ki tudi za vrhunske kolesarje ni mačji kašelj.Uradno zabeleženi rekord je 36 minut 50 sekund.Na Kumu iščejo inspiracijo likovniki na vsakoletnem Extemporu. V poletnih mesecih se na njem zadržujejo več dniin ustvarijo prenekatero žlahtno delo. Cerkev sv. Neže pa je ssvojim ambientom in akustiko privlačna za glasbene ustvarjalcekomornike. Vsakoletno romanje na kumsko nedeljo v avgustupa je tradicija, ki poleg vernikov privablja tudi malo manj verneplanince.Kumska nedelja FOTO: STANE GOLOBSmučarija na KumuNa Kumu so skupaj s planinci, ki so zgradili kočo, tudi smučarjipostavili nekaj naprav. V 50. letih je bila zgrajena skakalnica, poznejepa še, kot tretja v Sloveniji, smučarska vlečnica Damjanka.Zaradi postavitve RTV-stolpa ni dolgo delovala, zanimivo pa jebilo ob njeni otvoritvi. Predstavnik osrednje smučarske organizacijeje v svojem govoru pohvalil pionirje gradnje vlečnic vSloveniji. Ob tem pa se eden graditeljev pošteno priduša, češ:"Ja, pa smo tastar tut fejst delal!" Danes se z vrh Kuma le tu patam odpelje kak turni smučar.24 A P R I L 2 0 1 0


Opojna zlatica – zasavski endemit FOTO: STANE GOLOBDomačija v Gorenji vasi, kjer hranijo zbirko starega kmečkega orodjaFOTO: STANE GOLOBŠportno plezanjeNa Kumljanskem sta dve odlično opremljeni plezališči. Prvo vZasavju, ki so ga opremili člani AO Trbovlje, je Čeren pod Završjem,v katerem je 22 smeri. Dostop je iz Škofje Riže, 15 minutnavzdol s strelišča lovske družine Dobovec. Plezališče Kozlovagora nad Šklendrovcem je dostopno v 20 minutah od zadnjih hišpod Kozlovo goro (Završje 7, 8) in premore 12 opremljenih smerivseh težavnostnih stopenj. Vse informacije na www.plezanje.net.Krajinski park Kum in Natura 2000Severno pobočje Kumljanskega, ki pripada občini Trbovlje, je zavarovanokot Krajinski park Kum, v katerem je kar nekaj naravnihspomenikov, ki so nastali kot posledica kraškega delovanja. Semprištevamo Čebulovo dolino, sotesko Ribnika, nekaj skalnih pobočij,Turkov prepad, izvir Mitovščice, potok Šklendrovec, golicokrednih kamenin na Kozlovi gori.Precejšen del Kumljanskega je vključen tudi v Naturo 2000.Pod njeno zaščito je habitat gozda rdečega bora s trirobo košeničicoin dišečim volčinom v podrasti zahodno od grebena Krvavapeč–Planina. Vrstno bogati so negojeni suhi travniki, kjer kosijole enkrat letno. Na njih uspevajo številne vrste kukavičevk. Todživita dve evropsko pomembni vrsti metuljev, in sicer travniškipostavnež iz družine pisančkov in črtasti medvedek, ki v visokempoletju pogosto poseda na konjski grivi ob obronkih gozdov. Vbukovem gozdu lahko naletimo na hrošča alpskega kozlička zdolgimi tipalnicami, ob kakšnem vodotoku ali v bolj vlažnemVrh Kuma v sončnem zahodu FOTO: BORIS SKALIN25


Kraljestvo belih kronic pod KumomObiščite Kum v zgodnji pomladi, marca ali aprila, in nežna lepotabelih cvetov kronic vas bo prevzela. Vrh je travnat in na njem ni nekronic ne zvončkov, toda kronice vas bodo spremljale skoraj odLontovža do konca gozda pod vrhom. Na južnem pobočju pa sevam bodo v Vidancah priključili mali zvončki in vas tudi spremljaliskoraj do vrha. Ko v nižinah ob rekah že zdavnaj odcvetijo, se pojužnem pobočju Kuma šele razcvetijo. Na severnem pobočju jihni, tu gospodarijo kronice. So pa mali zvončki na južnem pobočjuKuma krepke rasti in skoraj tako veliki kot kronice. Kako tudine, saj je v vlažni in debeli humusni podlagi prav gotovo dovoljhranil zanje. Ponekod se rastišči obeh vrst tudi stikata. Obe vrstizvončkov spadata med geofite, to je rastline s podzemno čebulico,ki zacvetijo še pred olistanjem bukve, ki je tukaj najštevilčnejšadrevesna vrsta. Pred desetletji so na tem področju precej sadilismreke. V nižjih legah na sušnih karbonatnih pobočjih že propadajo,saj s svojimi plitkimi koreninami ne morejo kljubovatisušnim obdobjem. Takšne oslabele smreke pa kaj rad dodatnonapade še smrekov lubadar. Kronice pod temnimi krošnjamismrek ne morejo uspevati, pod avtohtonimi bukvami pa se nibati za njihov obstoj.Tod se razprostira res pravo kraljestvo belih kronic, saj je njihovorastišče pod Kumom eno izmed večjih v Sloveniji. Pa se tegazavedamo, znamo ceniti te nežne bele cvetke? Ali sploh vemo,da kronice in zvončki po Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskihvrstah sodijo med zavarovane rastline? Prepovedanojih je izkopavati, prenašati z naravnih rastišč, pobirati njihovoseme. Naberemo jih lahko le v manjši šopek, toliko, da jih lahkodržimo v roki med palcem in kazalcem.Trboveljski dijak je pripovedoval, da ga je na dijaški izmenjavigostiteljska družina iz Scheinfelda (Nemčija) ponosno peljalana rastišče zanje prav posebne rastline. Slovenski fant je bil karmalo presenečen, ko je zagledal manjše rastišče kronic, ki jih ježe dobro poznal iz domačega Zasavja.Cvetočim kronicam in zvončkom se spomladi kaj kmalu pridružijoše drugi geofiti: dvolistna morska čebulica, rumena pasjačebulica, polžarka, čvrsti in votli petelinček, čemaž. Ko kroniceže skoraj prekoračijo svoj vrh razcveta, se razbohotijo belo inrožnato cvetoči votli petelinčki, ki zrak napolnijo s prijetnimsladkobnim vonjem. Za votlimi petelinčki pa se pojavi čemaž inv zraku prevlada vonj po blagem česnu. Vsi njegovi deli so užitni,toda ne smemo ga zamenjati s strupenimi listi šmarnice. Če listšmarnice pomanemo med prsti, ne zaznamo skoraj nobenegavonja. Če pa pomanemo list čemaža, nas vonj po česnu kar popeljev kuhinjo. Čemaž zacveti v maju, junija pa vsi njegovi nadzemnideli že porumenijo in odmrejo. V zemlji v obliki čebulice, takokot kronice, pričaka naslednjo pomlad.Vlasta Medvešek CrnkovičPomlad pod Kumom FOTO: VLASTA MEDVEŠEK CRNKOVIČ26 A P R I L 2 0 1 0


Kum v zahajajočem soncu FOTO: JANEZ VENCgozdu pa na močvirskega krešiča. Evropsko pomembna vrsta, kise pojavlja tod, je netopir mali podkovnjak, ki ga redkeje srečamo,saj živi nam bolj odmaknjeno nočno življenje. Po skalnih pobočjihin pečinah pa gnezdi sokol selec.Pod kamni v višje ležečih bukovih gozdovih živi droben hrošč, kinosi ime prav po Kumu – kumski jamski brzec oz. kumski jamskibrezokec. Velik je komaj 7 milimetrov, je svetlo rjave barve in imazakrnele oči, ker živi v temi. Ker ta vrsta živi samo na območjuKumljanskega, pravimo, da je endemična. Med rastlinami paje endemična opojna zlatica, ki se pojavlja samo v Zasavju in joprepoznamo po velikem ščitastem listu. Tod uspeva po negojenihtravnikih v Čimernem, Župi in v Matici ter na travnatihpobočjih Ruglovja.Seveda kumljanski gozd premore tudi številno srnjad, lahkopa naletimo tudi na jelenjad, divje prašiče, muflone in v skalnatihpredelih na gamse. Celo rjavi medved občasno hodi tod, zlastipoleti. mInformacije in kontakti:Planinski dom na Kumu je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih,tel. 03 56 26 219.Tudi lilije pogosto krasijo kumske travnike FOTO: BORIS SKALINVse informacije o Kumu lahko preberete na spletni strani PD Kum:http://pd-kum.si/27


Znami na potVisokogorskosmu~anje pomogo~nih ledenikihVenček tritisočakov zahodno odGroßvenedigerja in µ Bor ŠumradaSkupina Großvenedigerja je ena večjih in bolj znanih skupinv Visokih Turah (Hohe Tauern) in je poleg skupineGroßglocknerja tudi najbolj obiskana. Tudi večini slovenskihgornikov sta v Visokih Turah najbolj poznana Großglocknerin Großvenediger. Prvi zato, ker je pač najvišji vrh Avstrije,drugi pa zato, ker je glede na višino dokaj lahko dostopen in jepredvsem v pomladanskih mesecih tudi zelo priljubljen turnosmučarskicilj. V Venedigerjevi skupini, ki na zahodu obrobljadolgo verigo Visokih Tur, ni izrazitih turističnih središč, kotje recimo Heiligenblut pod Großglocknerjem. Velja omenitipredvsem mestece Matrei na vzhodu skupine, ki je kot glavnonaselje tudi upravno središče narodnega parka Hohe Tauernza Vzhodno Tirolsko. Drugo večje mestece pa je St. Jakob najužnem obrobju skupine v dolini Defereggental. Čeprav bomoob lepih dnevih na Großvenedigerju srečali množice ljudi, paje celotno območje v primerjavi z ostalimi turistično dokajnerazvito. Temu so botrovale predvsem globoke in ozke doline,ki so v preteklosti onemogočile širitev naselij. S tem pa se jezaviral tudi razvoj masovnega turizma.Westliche Simonyspitze (desno) in Dreiherrnspitze (levo)Skupina Venedigerja je najbolj zaledenelo področje v VisokihTurah, saj je skoraj petina približno 1250 kvadratnih kilometrovprekrita z ledeniki. Če gledamo Großvenediger od daleč, senam kaže kot lepo oblikovana snežno-ledna piramida, obdanaz ledeniki na vse strani.Po svežem snegu proti Rostocker Ecku (2749 m) FOTO: Ksenija VogrincPregled območjaZahodno od mogočnega Großvenedigerja (3674 m) je v glavnemgrebenu, ki se vleče proti zahodu, prva visoka gora GroßerGeiger (3360 m). Z njega je verjetno najlepši in najmogočnejšipogled na prvaka skupine, saj nam je njegova celotna zahodnastran kot na dlani. Z vrha Großer Geigerja se mogočni grebennadaljuje naprej proti zahodu in preko manj pomembne skupineštirih grebenskih vrhov Maurerkeeskopfa (3325 m) dosežedvoglavi vrh Simonyspitze (3488 m). Vrh ima dva glavna vrhova,zahodni (Westliche Simonyspitze) je 40 metrov višji od vzhodnega(Östliche Simonyspitze). Greben se z vrha Simonyspitze28 A P R I L 2 0 1 0


Maurerkees, ki pod vrhovi Maurerkeeskopf, Großer Geigerin Großer Happ zaključuje dolino Maurertal.Ledeniki se na južni strani začnejo nekako na višini 2700metrov. Za te obsežne ledenike so značilne izredna razpokanost,razbitost in težka prehodnost. Njihova edina šibka točkaje zima, saj so takrat ob obilnih snežnih padavinah razpokepraviloma zalite in je verjetnost padca vanje manjša. Vsekakorpa je potrebna ustrezna oprema za prečenje in vzpenjanje po ledenikih.Opozoriti velja tudi na meglo, ki lahko v tem območjuprijetno turo hitro spremeni v resno in nevarno pustolovščino,ker so ledeniki obsežni. Uporaba GPS je zato priporočljiva.Kje, kdaj, kakoTo območje je najbolj priljubljeno predvsem v času turnegasmučanja in glavna sezona je nekje od konca februarja dokonca maja. Največ obiska je zato ravno v sredini sezone, torejaprila. V tem obdobju so ledeniške razpoke ponavadi še lepoprekrite z dovolj debelo snežno odejo, tako da je smučanje boljvarno in uživaško. Vsaj na začetku sezone se lahko pripeljemos smučmi vse do avta, saj nam to omogočajo ostanki plazov podolini in visoka lega. V poletni sezoni bomo tu redko srečaliljudi, tudi vzponi so napornejši, saj moramo vse do začetkaledenikov premagati težje prehodne morene, sami ledenikipa zahtevajo kar nekaj iznajdljivosti in ustrezne izkušnje priiskanju najboljših prehodov v labirintu razpok.Opisane ture sem zastavil tako, da sem za izhodišče in bazoizbral dobro oskrbovano in prijazno kočo Essener-RostockerHütte (2208 m), ki leži na koncu doline Maurertal na poti doprehoda Maurertörl (3104 m), preko katerega pridemo nasalzburško stran. Prva koča je bila tukaj zgrajena že leta 1912.Leta 1966 so jo razširili, kasneje pa je bila večkrat obnovljena.Ob koncih tedna je deležna precejšnega obiska planincev, kise do nje vzpnejo po dolini Maurertal, le redki pa nadaljujejovzpone na vrhove. Pozimi, v času turne smuke je ležišče vkoči dobro rezervirati, saj je ponavadi ob koncih tedna precejzasedena. Oskrbovana je s tovorno žičnico, kar se pozna vudobju in ponudbi. Ker je izbor tur nad kočo pester, si je trebaza obisk predela rezervirati podaljšan vikend, nekako štiri dni.Glede na razmere in na vreme se potem sproti odločimo zacilje. Verjetno si bomo za prvi dan po dostopu do koče izbralihišni vrh Rostocker Eck (2749 m), kar je lepo izvedljivo v enemdnevu. Ture na tritisočake Simonyspitze, Großer Geiger inostale so vse izvedljive v enem dnevu z izhodiščem v koči. Pravtako nam bo po vzponu in smučanju ostal čas za popoldanskosončenje pred kočo in nabiranje moči za naslednjo turo.V dodatku so opisane štiri najpomembnejše ture, drugačepa je v okolici še veliko tritisočakov, ki v ugodnih razmerahpredstavljajo prvovrstne cilje. Veliko informacij o razmerah invzponih lahko dobimo v koči, najbolje pa je imeti turnosmučarskokarto, kjer so vrisani vsi pomembnejši in privlačni cilji.Izhodišče za vse ture je konec doline Virgental, in sicervasica Ströden (1403 m), kjer parkiramo. Tu smo na začetkudoline Maurertal, ki se dviga proti severu; po njej bomo vdveh urah in pol dosegli kočo Essener-Rostocker Hütte. Podolini se bomo od parkirišča najprej povzpeli po cesti mimogostilne do spodnje postaje tovorne žičnice. Od tam vodi potmimo pastirskih koč ves čas ob potoku. Kmalu zagledamonašo kočo na grebenu na levi, kamor se vzpnemo, potem kose dolina malce položi. Vodnikov za to območje je kar dosti,vendar v glavnem samo v nemščini. Najbolje je pobrskati pointernetu in najti primerno literaturo. Najboljši in najpreglednejšizemljevid je Alpenvereinskarte, Venediger groupe, 36,Skirouten, ki je prav tako dostopen preko interneta, verjetnopa se ga da kupiti tudi v knjigarnah v dolinah. mInformacijeDostop: Skozi karavanški predor in po avtocesti se peljemo mimo Beljaka doSpittala, kjer zapustimo avtocesto in zavijemo levo ter po lepi magistralni cestinadaljujemo ob Dravi do Lienza. Od tod se proti severozahodu zapeljemo dokraja Matrei, kjer zavijemo levo v dolino Virgental in čisto do njenega konca dovasice Ströden (1403 m).Planinske koče: Glavna postojanka za naše ture je seveda koča Essener-Rostocker Hütte (2208 m), ki je oskrbovana skozi vse leto in ima tudi svojointernetno stran: www.essener-rostockerhuette.at. Blizu sta tudi koči Johannishütte(2121 m) v dolini Dorfertal in Clarahütte (2038 m) v dolini Umbaltal.Velja omeniti še bivak Kleine Philipp-Reuter Hütte (2677 m) na vzhodni straniRötspitze nad dolino Umbaltal.Literatura:Tomaž Vrhovec, Najvišji vrhovi v Alpah, PZS, 2005.Andrej Mašera, Čudovite Alpe, PZS, 2006.Wolfgang Pusch, Hohe Tauern, Glockner, Venediger und Goldberggruppe,Rother Skitourenführer, 2008.Obstaja še veliko drugih vodnikov v tujih jezikih.Soteska v dolini MaurertalZemljevida:Venedigergruppe, 36, Skirouten, Alpenvereinskarte, 1 : 25.000.Venedigergruppe, 36, Wegmarkierung, Alpenvereinskarte, 1 : 25.000.32 A P R I L 2 0 1 0


Kum, 1220 m, po Čebulovi doliniSLOPosavsko hribovje,KumljanskoKum s svojimi 1220 m gospodari protijugu nad dolenjskimi vinorodnimi griči,njegova severna pobočja pa se strmodvigajo nad reko Savo in zapirajopogled proti trem zasavskim dolinam,zagorski, trboveljski in hrastniški. Pravgotovo je eden izmed najzanimivejšihin spokojnih vzponov na Kum iz Trboveljpreko Čebulove doline. Na pobočjihte doline in še visoko pod vrhomKuma samoniklo uspeva čebuli sorodničemaž, ki sodi v rod lukov. Ko odcvetijokronice, se čemaž prav razbohoti,maja zacveti, junija pa že porumeni inzaključi svoje nadzemno pojavljanje donaslednje pomladi. Mogoče pa ima dolinatakšno ime prav zaradi značilnegavonja po čemažu.Zahtevnost: Precej dolga, vendar nezahtevnapot. Pozimi nekaj težjih mestna strmejših delih, predvsem zaradizametov in ledu.Oprema: Običajna planinska opremaza sredogorje, v zimskih razmerahdereze.Nadmorska višina: 1220 mWGS84: 46,087998, 15,072317Višina izhodišča: 210 mWGS84: 46,126565, 15,03672666Višinska razlika: 1010 mIzhodišče: Železniška postaja Trbovlje(z vlakom) ali po cesti ob Savi – mostčez Savo, odcep proti Dobovcu in Kumuna desnem bregu Save. Parkiramo naželezniški postaji.Koča: Planinski dom na Kumu, 1211 m(ob ponedeljkih zaprt), telefon: 03 5624 219, upravljavec: PD Kum Trbovlje,oskrbnik: Bogdan DokmanovićČasi: Trbovlje–Čebulova dolina–Kum3.30–4 ureKum–Dobovec–Trbovlje 2 uriSkupaj 5.30–6 urSezona: Pot je primerna v vseh letnihčasih. V snegu velja previdnost pri hojipo planinskih stezah, predvsem nastrmih odsekih.Vodnik: Pergar: Vodnik po Posavskemhribovju, PZS, 2004.Zemljevid: Posavsko hribovje – zahodnidel, 1 : 50.000, PZS.V Dolu – planinec zapušča Čebulovo dolino. Pred njim je še spust do reke Save. V ozadjuČemšeniška planina. FOTO: Majda ZupaNKum, 1220 m, iz Prusnika preko Planine, Laz, Gorenje vasi in PočivalnicSLOPosavsko hribovje,KumljanskoČe se odločimo za to pot, bomo spoznaliKumljansko v vsej njegovi hribovitosti.Dvigovali in spuščali se bomopo nemarkiranih stezah in poteh,kar dolgo hodili naravnost po redkonaseljenem pobočju Gorenje vasi podKozlovo goro, potem pa se bomo priključilimarkiranim planinskim potem,ki nas bodo privedle do vrha Kuma.Lahko pa si za najvišjo točko vzponaizberemo tudi Kozlovo goro (1027 m).Zahtevnost: Precej dolga, vendarnezahtevna pot. Ker ni markacij, je orientacijazahtevna. Pozimi, zlasti v snegu,jo odsvetujemo zaradi spodnjeganemarkiranega dela, kjer je v zimskihrazmerah težje najti pravo pot.Oprema: Običajna planinska opremaza sredogorje, v zimskih razmerahdereze.Nadmorska višina: 1220 mWGS84: 46,087998, 15,072317Višina izhodišča: 220 mWGS84: 46,11082, 15,00872833Višinska razlika: 1000 mIzhodišče: Železniška postaja Zagorjeob Savi (z vlakom) ali po cesti ob Savi:Zagorje ob Savi–Trbovlje, za odcepomproti Šklendrovcu in Podkumu teropornim zidom ob cesti. Parkiramo vPrusniku pred zapornico.Koča: Planinski dom na Kumu, 1211 m(ob ponedeljkih zaprt), telefon: 03 5624 219, upravljavec: PD Kum Trbovlje,oskrbnik: Bogdan DokmanovićČasi: Prusnik–Mali Kum–Kum 5 urPrusnik–Počivalnice–Kum 5 urPrusnik–Počivalnice–Kozlova gora4.30 ureSkupaj 7–8 urSezona: Pot je primerna v kopnemobdobju, v zimskem jo odsvetujemo(v spodnjem in osrednjem delu nimarkacij).Vodnik: Pergar: Vodnik po Posavskemhribovju, PZS, 2004.Zemljevid: Posavsko hribovje – zahodnidel, 1 : 50.000, PZS.Opis: Od železniške postaje Zagorje obSavi se odpravimo preko mostu na desnibreg Save in ob cesti proti Trbovljammimo odcepa za Podkum, parkiriščatovornjakov in opornega zidu ob cesti.Za tem uzremo odcep desno, zapornicoin oznake planinske poti na Kum prekoZavršja. Sledimo markacijam do ruševinhleva, ki je nekoč pripadal graščiniPotjorek.Idila na južnih pobočjih Kuma FOTO: Marjeta BriclMarkacije vodijo levo po cesti strmo vhrib, mi pa gremo naravnost ob potokuv gozd. Steze spodaj skoraj ni več, zatomoramo malo tudi po svoje. Sledi kmaluzavijejo desno od potoka in nas pripeljejodo zaraščajočega se travnika Na Jezu.Nad njim spet krenemo po ostankihsteze ali po svoje po gozdu navzgor.Nekoliko višje končno ujamemo boljeohranjeno pot, katere vijugam potem33


Kum, 1220 m, po Čebulovi doliniSLOMarjeta BriclOpis: Od železniške postaje Trbovlje seodpravimo preko mostu na desni bregSave in po cesti proti Dobovcu. Kmaluzavijemo desno navkreber po steziproti Čebulovi dolini in Kumu. Strmo sevzpenjamo po listnatem gozdu, nekolikonad stezo pa se vzdigujejo karbonatnaostenja. Nad gozdom se pred namiodpre lepo obdelan svet s travniki innjivami. To je začetek Čebulove doline,ki se imenuje V Dolu. Od tod pa vse doPočivalnic in še vzhodno proti cerkvi sv.Mihaela se širi vas Završje. Nadaljujemopo ozki travnati dolini. Nad kmetijoGarmuš se z desne priključi planinskapot iz Zagorja. Na desni se nad dolinodviguje Kozlova gora (1027 m), na leviVodena peč (1070 m) in Lontovž. Zatrepdoline nosi ime Počivalnice ali tudiPri križu. Levo poteka gozdna pot protiLontovžu, desno proti Gorenji vasi,proti Kumu pa je v hrib treba sleditimarkacijam ob stezi. Do vrha Kumaje še slabo uro. Pot je sprva nekolikotežja zaradi ostrega kamenja. Višje sena našo pot priključi steza iz Lontovžaoziroma iz Trbovelj preko Dobovca.Skozi mešan gozd se vzpenjamo protivrhu. Za trenutek se priključimo cestiTrbovlje–Kum, še kratek vzpon potravniku in na vrhu smo.Sestop: Vračamo se po markacijah,ki vodijo proti Trbovljam. Do doline jespeljana skoraj v celoti asfaltirana cesta,ki se ji žal lahko le delno ognemo.Spust začnemo po poti vzpona. Le nekajmetrov naprej od poti v Čebulovodolino stoji smerokaz za Lontovž. Pogozdni stezi se v slabe pol ure spustimodo planine v Dolu, bolj znane kotsmučišče Lontovž. Od tod nadaljujemopo travniški stezi, nato dober kilometerali dva po asfaltu in nad vasjo Doboveczopet skrenemo desno na gozdno pot,ki nas pripelje na glavno križišče v vasi.Tu si oglejte staro živinsko tehtnico, kiso jo na ogled postavili tamkajšnji turističnidelavci. Z Dobovca do doline nasčaka 5 km neusmiljenega asfalta, pogledpa nam pritegne »ponos modernedobe«, v Evropi najvišji, 360 m visokielektrarniški dimnik. Ko prispemo dopodnožja, smo na izhodišču poti.A P R I L 2 0 1 0Kum, 1220 m, iz Prusnika preko Planine, Laz, Gorenje vasi in PočivalnicSLOVlasta Medvešek Crnkovičsledimo do sedla v grebenu Krvavapeč–Planina. Odprejo se pogledi najužno stran.Na drugi strani sedla sledimo dobri stezipod Planino po slikovitem, poraščenempobočju, kjer lahko spoznamo habitat rdečegabora na dolomitni podlagi. Področjeje prisojno, rastlinstvo toploljubno, dišečivolčin cveti tod konec aprila in v začetkumaja. Pol ure hoje od sedla stopimo na cestov zaselku Zgornji Šklendrovec. Po makadamuse nekoliko spustimo do zaselkaLaze. Tu se naša cesta spet obrne v hrib,gremo mimo vodnega zajetja do odcepa,kjer je razpelo. Levo vodi cesta v Završje,mi pa krenemo desno proti Gorenji vasi.Po ozki cesti oz. poti hodimo naravnostkakšno uro mimo posameznih kmetij pot. i. sončni strani Kumljanske. Tu je karnekaj zapuščenih gospodarskih poslopij.Postopoma naša cesta vse bolj prehaja vkolovoz, nekoliko se celo spustimo. Čezčas lahko na nasprotnem hribu vidimorazkošno cerkev sv. Jurija v Podkumu. Kose že precej približamo zaselku Mali Kum,med dvema kozolcema zavijemo levo inse dvignemo do zaselka pod gozdom. Tamsi lahko pri hiši Gorenja vas 7 ogledamozbirko kmečkega orodja.Iz vasi gremo po cesti desno približnodvesto metrov dorazcepa. Od tod jeveč možnosti. Lahkogremo naprej pocesti do Malega Kumain od tam sledimomarkacijam, ki nas poslabi uri pripeljejo navrh Kuma. Lahko pana razcepu zavijemolevo, se po strmi, slabicesti dvignemo doPočivalnic in se tampriključimo markiranipoti na Kum prekoČebulove doline. OdPočivalnic do vrhaKuma imamo šedobro uro.S Počivalnic jo lahkomahnemo tudi levona vrh Kozlove gore.Pot nas vodi v gozd,je nemarkirana, v gozdu občasno preidev stezo. Čez kakšne pol ure smo na vrhuKozlove gore (1027 m), ki pa ni razgledna.Z vrha nadaljujemo po vršnem slemenuproti severu in se lahko ustavimo v zaselkuKozlova Gora, kjer sta dve domačiji. SKozlove gore gremo po cesti v Čebulovodolino in se tam priključimo markiranipoti s Kuma. Če sledimo markacijam levoproti Zagorju, nas pot pripelje na izhodiščev Prusnik. Lahko pa sledimo markacijamtudi bolj naravnost proti Trbovljam,kjer bomo sestopili pred trboveljskimmostom. V obeh primerih bomo spodnjepobočje proti Savi prehodili po markiranihplaninskih stezah. Steza proti Trbovljamje nekoliko bolj obljudena kot tista protiZagorju. Po opisanih dveh markiranihpoteh seveda lahko sestopimo tudi z vrhaKuma.34A P R I L 2 0 1 0


Kum, 1220 m, iz Zidanega Mosta preko Škratove dolineSLOPosavsko hribovje,KumljanskoPohodniki se najpogosteje vzpenjajona Kum po cesti, ki pelje na vrh prekoDobovca, ali pa po najkrajši poti iz Podkuma.Pohodnik, ki si zaželi samote,pa se prav gotovo nameni na Kum poŠkratovi dolini. Pravzaprav ne vemo,od kot izvira ime te skrivnostne doline.Ko greste mimo razvaline nekdaj mogočnegaposlopja, morebiti opazite,da na vratih še visijo stara delovnaoblačila in orodje, kot da ga je nekdoravnokar obesil tja in se bo kmalu vrnilponj. Mogoče je bil škrat. Proti vrhudoline se širi log velikega jesena in podneolistanimi krošnjami zgodaj spomladi,včasih že februarja, vzcveti na tisočekronic. Kar ves mesec prej zacvetijo kotpa tiste prav pod Kumom.Ta pot je zaradi odmaknjenosti ali pamorda zaradi škratov, ki se poskrijejopred pohodnikom, manj obljudena, azaradi žuborečega potoka in temnegagozda zelo slikovita.Zahtevnost: Precej dolga, vendarnezahtevna pot. Pozimi nekaj težjihmest, predvsem zaradi zametov inledu.Oprema: Običajna planinska opremaza sredogorje, v zimskih razmerahdereze.Nadmorska višina: 1220 mWGS84: 46,087998, 15,072317Višina izhodišča: 200 mWGS84: 46,085355, 15,17101Višinska razlika: 1020 mIzhodišče: Železniška postaja Zidanimost (z vlakom) ali po cesti ob Savi,ki vodi iz Hrastnika proti ZidanemuMostu. Parkiramo na železniški postajiv Zidanem Mostu. Lahko pa doizhodišča pridemo tudi po desni stranireke iz Hrastnika (3.30 ure) ali iz Radeč(1.30 ure) oz. se do sem kar pripeljemopo »kranjski« strani. Ta pot je ozka innamenjena bolj kolesarjem in tamkajšnjimredkim prebivalcem, zato jeposebej ne priporočamo.Koča: Planinski dom na Kumu, 1211 m(ob ponedeljkih zaprt), telefon: 03 5624 219, upravljavec: PD Kum Trbovlje,oskrbnik: Bogdan DokmanovićČasi: Zidani Most–Škratova dolina–Kum 3.30–4 ureKum–Škratova dolina–Zidani Most3 ureSkupaj 6.30–7 urSezona: Pot je primerna v vseh letnihčasih. V snegu velja previdnost.Vodnik: Pergar: Vodnik po Posavskemhribovju, PZS, 2004.Zemljevid: Posavsko hribovje – zahodnidel, 1 : 50.000, PZS.Ročna žičnica »cicka« nas popelje preko SaveFOTO: VLASTA MEDVEŠEK CRNKOVIČNebeška gora, 958 mSLOPosavsko hribovje,KumljanskoNebeška gora je najvišji vrh občineRadeče. Leži na južni strani kumskegamasiva nad vasico Čimerno (805 m, 36prebivalcev). Osrednji vaški objekt jecerkev sv. Trojice iz 12. ali 13. stoletja.Sestavljajo jo vhodna lopa, pravokotnaladja in nekoliko ožji, a enako visoktriosminsko zaključeni prezbiterij, ki muje na južni strani prizidan zvonik. Zunanjostcerkve je preprosta, nečlenjena,s polkrožno zaključenimi okni. Ladja inprezbiterij sta bila na novo obokana vdrugi polovici 19. stoletja, vidne so šesledi starejšega oboka. V severni steniladje in na slavoloku so ostanki fresk, kiso nastale v prvi polovici 16. stoletja, nekjemed leti 1520 in 1530. Glavni oltar jeiz 19. stoletja, izdelan v baročnem slogu.Tudi cerkev je bila v celoti povišana in nanovo obokana leta 1862.Nebeška gora nudi lep razgled protijugovzhodu po dolini Sopote in Save terproti Gorjancem.Nanjo vodi markirana planinska pot,na vrhu pa smo postavili lesen zvonik zzvonom želja, na katerega je moč pozvoniti.Obisk Nebeške gore je primerenza prijeten, nezahteven družinski izlet izČimernega ali za daljši pohod z izhodiščav Zagradu.Zahtevnost: Nezahtevna markiranapot.Oprema: Običajna pohodniškaoprema.Nadmorska višina: 958 mWGS84: 46,082867, 15,106553Višina izhodišča Zagrad:, 280 m;WGS84: 46,070979, 15,108254Višinska razlika: 678 mVišina izhodišča Čimerno: 805 m;WGS84: 46,082854, 15,119473Višinska razlika: 153 mČasi hoje: Zagrad–Čimerno 1.30 ureČimerno–Nebeška gora 30 minutSezona: Pot je primerna v vseh letnihčasih.Vodnik: Pergar: Vodnik po Posavskemhribovju, PZS, 2004.Zemljevid: Posavsko hribovje – zahodnidel, 1 : 50.000, PZS.Dostopi: Na Čimerno je možno pritiz avtomobilom ali peš iz Zagrada vdolini Sopote.Z avtomobilom se peljemo iz centraRadeč proti Jagnjenici in po 2,6 kmzavijemo desno za Čimerno. Po ok. 10km dolgi, vijugasti cesti prispemo naČimerno.Druga možnost je, da se peljemo izTrbovelj proti Kumu in na Dobovcuzavijemo levo proti Čimernemu inRadečam.Idilična vasica Čimerno, zadaj levo Nebeška goraFOTO: Jože Šušteršič35


Kum, 1220 m, iz Zidanega Mosta preko Škratove dolineSLOMarjeta BriclOpis: Z železniške postaje se odpravimo1 km po cesti proti Hrastnikudo križišča ceste z železnico. Tu nasna obrežju pričaka presenečenje. Nadesno stran reke se moramo prepeljatisami ali s pomočjo prijateljev zročno žičnico, »cicko«. Zanimiva inuporabna pogruntavščina, varna obnormalni uporabi.Nad izhodiščem je nekdaj stalakmetija in žaga Trebežnik. Pot vodiob potočku v ozko tesen med hribi,ki je zaradi hudournika ali poslediczime ponekod težje prehodna, obdežju pa precej razmočena in zatotudi spolzka. Strmo se dviga vse dorazvalin starega mlina, od tod daljeje lažja in položnejša. Vodi nas šemimo dveh razvalin, ki nemo pričatao nekdanjem življenju tod. Spomladinas preseneti log z velikimi jeseni,kjer je v podrasti vse polno cvetočihbelih kronic. Ko pridemo iz gozda,gremo še malo po travniku do domačijeKovaček, kjer se Škratova dolinakonča. Z leve pripelje cesta, ki vodi izRadeč mimo Jelovegain Čimernega protiDobovcu. Po napornemvzpenjanju nas priKovačk pozdravi vednoprijazna lastnica Rezka,in če ga še ima nazalogi, bo prav gotovoponudila bunkovec, kotv teh krajih imenujemojabolčnik.Po skoraj obveznempočitku nadaljujemo vpobočje Hudega hribaproti Ključevici in dokapelice na razpotju,imenovanem Vidence.Tu se z leve priključi pots Podkuma. Pred nami je še zadnjistrmi vzpon skozi bukov gozd in navrhu smo.Sestop: Vračamo se po isti poti naparkirišče v Zidanem Mostu. Če pasmo pod hrib prispeli z vlakom, silahko za povratek izberemo pot protiTrbovljam skozi vas Dobovec ali pot,ki pelje v Hrastnik. V obeh primerihje železniška postaja oddaljena le parminut, na drugi strani mosta. Skorajpolovica poti, ki vodi v Trbovlje, je asfaltnacesta, zato je planincem ljubšapešpot, ki vodi v Hrastnik čez Matico.Z vrh Kuma se spustimo po severnempobočju ali po makadamski cesti doLipčevih travnikov, kjer nas smerokazdesno usmeri na gozdno pot, ki peljevse do vasice Župa na severnempobočju Kuma. Tu nas smerokaziusmerjajo proti Hrastniku, skozi naseljeMatica se pot strmo spušča protidolini Save, konča pa se pri cerkvici vPodkraju. Le še čez most krenemo inže smo na železniški postaji.A P R I L 2 0 1 0Nebeška gora, 958 mSLOJože ŠušteršičOpis poti iz Zagrada: Planincemnajprijaznejša je markirana planinskapot, ki vodi iz Zagrada v dolini Sopotena Čimerno in Kum. Iz centra Radečse peljemo 6,5 km proti Jagnjenici innaprej proti Sopoti. Pri znaku ob cestizavijemo desno in po pribl. 100 m pustimoavto na manjšem parkirišču podKlubom čarodej, kjer si lahko otrociogledajo nekaj zanimivosti, starejši pase odžejajo. Od tod vodi široka markiranapot na Čimerno. Iz gozda naspripelje na planoto. Po nekaj minutahzagledamo pred seboj vas, levo od njepa se odpre pogled na Kum in Nebeškogoro. Nadaljujemo mimo cerkvice Sv.Trojice proti Kumu in po 200 metrihzagledamo informacijsko tablo s skicokrožne poti na Nebeško goro. Do vrhanas loči še slabe pol ure.Sestop: Z vrha se ne vračamo po istipoti, temveč nadaljujemo po grebenuin krožna pot nas mimo domačije Hanžičin vsem poznane Rezike pripelje nazajdo izhodiščne table. Iz Čimernega vZagrad se vrnemo po isti poti.36Kraljestvo belih kronicFOTO: VLASTA MEDVEŠEK CRNKOVIČA P R I L 2 0 1 0


Dinara, 1831 m, pristop iz KninaHRAlan ČaplarOpis: Iz Suvega polja je dobro vidnaimpresiv na jugozahodna stena Dinare,levo od nje pa slikoviti vrh Badanj,mimo katerega vodi pristopna pot naBrezovac. Markacije peljejo preko travnikov,kasneje pa po oskrbovalni cestiproti Brezovcu in po 1.30 ure dosežejovznožje zelo zanimivega vrha Badnja(1281 m, vzpon 40 min). Nato gre pot15 min po sredini doline, obide Badanjpo levi strani in se po 20 min spustiv dolino Brezovac, na katere desnemrobu je planinska koča.Desno od koče v gozd vodijo markacije,ki peljejo proti vrhu Dinare. Po 20 minprispemo na rob travnika Duler, z njegapa na prostrane travnike po imenuSamar. Široka pot se dolgo vzpenja poSamaru, po 45 min prispemo do izravnave,kjer markacije zavijejo desno innavzgor ter pri tem zapustijo voznopot. Ob strmih travnikih dosežemo prvigozdiček, kjer se nam z desne priključiše označena pot iz Mirkovičev. Hodimopo pretežno kamnitem terenu, pokaterem se postopoma vzpnemo domesta, s katerega ugledamo geodetskistolp na vrhu. Od tod vrh dosežemo v10 min.Sestop: Najbolje je uporabiti isto potkot za vzpon.A P R I L 2 0 1 0Großer Geiger, 3360 m, z juga od koče Essener-Rostocker HütteOpis: Od koče gremo severno poširoki dolini sprva skoraj po ravnem,kasneje pa se postopoma dvigamopo ledeniški moreni in se v zatrepudoline usmerimo rahlo proti levi, protisedlu Maurertörl. Ko dosežemo stenodesno od sedla, se nam priključi pots severne, salzburške strani. Zdaj sevzpenjamo proti vzhodu preko ledenikaMaurerkees proti vršni piramidi.Na sam vrh se vzpnemo po zahodnemgrebenu, kjer pa bomo na koti 3280 mstopili s smuči in se do konca potrudilipeš. Ob ugodnih razmerah je možentudi direkten pristop preko jugozahodnegapobočja.Spust: Smučamo po poti vzpona. Vzgornjem, strmejšem delu bomo obslabših snežnih razmerah sestopili peš.Po ledeniku se je najbolje držati sledivzpona.ABor Šumrada38A P R I L 2 0 1 0


Dreiherrnspitze, 3499 m, z vzhoda preko sedla ReggentörlAVenedigerjeva skupina,Visoke TureDreiherrnspitze je ena najbolj zaželenihgora v Visokih Turah. Njene značilnostiso odročnost, nedostopnost inrazpokani ledeniki, zato je samotna indokaj redko obiskana. Zaradi izjemnegaveličastja je vzpon nanjo ena lepšihin prestižnejših tur v gorstvu.Vzpon na Dreiherrnspitze je zahtevenin dolg, zahteva dobro kondicijo terizkušnje, tako smučarske kot v gibanjupo ledenikih. Od koče Essener-RostockerHütte poteka preko sedlaReggentörl in se nadaljuje s prečenjemledenika Umbalkees do jugozahodnegagrebena, po katerem se vzpnemona vrh.Zahtevnost: Tura poteka v ledeniškemsvetu preko ledenika Umbalkees,ki je zelo razpokan, tako da je ledeniškanaveza obvezna. Dobro se je držatisledi predhodnikov. V slabih razmerahse zadnji del opravi peš. Zaradi razsežnostiledenika je nujno potrebna dobravidljivost.Oprema: Običajna turnosmučarskaoprema, popolna lavinska oprema inoprema za gibanje po ledenikih.Nadmorska višina: 3499 mWGS84: 47,069276, 12,240774Višina izhodišča: 2208 mWGS84: 47,017018, 12,319442Višinska razlika: 1300 + 400 m(spust na Umbalkees in vzpon nazaj naReggentörl)Izhodišče: Koča Essener-RostockerHütte (2208 m), ki je iz vasice Ströden(1403 m) skozi dolino Maurertal dosegljivav dveh urah in pol.Koča: Essener-Rostocker Hütte(2208 m), ki je oskrbovana skozi vseleto in ima tudi svojo internetno stran:www.essener-rostockerhuette.at.Časi: Koča Essener-Rostocker Hütte–Reggentörl 2–2.30 ureReggentörl–Dreiherrnspitze 2.30 ureSpust 3–4 ure (odvisno od smerispusta)Skupaj 8–9 urSezona: Od marca do maja.Vodniki: Tomaž Vrhovec, Najvišji vrhoviv Alpah, PZS, 2005; Wolfgang Pusch,Hohe Tauern, Glockner, Venediger undGolberggruppe, Rother Skitourenführer,2008; in še mnogi drugi v tujihjezikih.Zemljevida: Venedigergruppe,36, Skirouten, Alpenvereinskarte,1 : 25.000; Venedigergruppe, 36,Wegmarkierung, Alpenvereinskarte,1 : 25.000.Dreiherrnspitze z vrha Simonyspitze FOTO: bor šumradaSimonyspitze, 3488 m, od koče Essener-Rostocker HütteAVenedigerjeva skupina,Visoke TureOba vrhova Simonyspitze sta najvpadljivejšacilja nad kočo. Gori kraljujetanad mogočnimi ledeniki na vse strani,opisana pa sta pristopa na oba vrhovapreko dveh ledenikov. Vrhova sta povezanaz ozkim, ne pretežkim grebenom.Spust po ledeniku Simonykees ponudiveč kot 1000 višinskih metrov smukedirektno do koče in je prvovrstno doživetjev divjem gorskem okolju, ki pazahteva dobro vidljivost zaradi razpok.Zahtevnost: Tura poteka v ledeniškemsvetu preko ledenika Umbalkeesoziroma preko ledenika Simonykees,tako da sta ledeniška naveza in dobravidljivost obvezni.Oprema: Običajna turnosmučarskaoprema, popolna lavinska oprema inoprema za gibanje po ledenikih.Nadmorska višina:3488 m (zahodni vrh)WGS84: 47,072385, 12,2599943448 m (vzhodni vrh)WGS84: 47,0752, 12,267506Višina izhodišča: 2208 mWGS84: 47,017018, 12,319442Višinska razlika: 1300 mIzhodišče: Koča Essener-RostockerHütte (2208 m), ki je iz vasice Ströden(1403 m) skozi dolino Maurertal dosegljivav dveh urah in pol.Koča: Essener-Rostocker Hütte(2208 m), ki je oskrbovana skozi vseleto in ima tudi svojo internetno stran:www.essener-rostockerhuette.at.Časi: Koča Essener-Rostocker Hütte–Reggentörl–Westliche Simonyspitze4.30 ureKoča Essener-Rostocker Hütte–Reggentörl–ÖstlicheSimonyspitze4–4.30 ureSpust 2–3 ureSkupaj 6–7 urSezona: Od marca do maja.Vodniki: Tomaž Vrhovec, Najvišji vrhoviv Alpah, PZS, 2005; Wolfgang Pusch,Hohe Tauern, Glockner, Venediger undGoldberggruppe, Rother Skitourenführer,2008; in še mnogi drugi v tujihjezikih.Zemljevida: Venedigergruppe,36, Skirouten, Alpenvereinskarte,1 : 25.000; Venedigergruppe, 36,Wegmarkierung, Alpenvereinskarte,1 : 25.000.Östliche Simonyspitze in ledenik MaurerkeesFOTO: bor šumrada39


PLEZANJE V ALPAHVikend paket v ŠviciSeverni greben vzhodnega vrha Piz Palüja in µ Nina BernardV začetku smeriVsako leto znova se pojavlja ista zgodba. Pozimi sanjarim o skalnihsmereh, sončnih plezališčih, severnih stenah, ki dajejo hlad v vročihdnevih, o toplih nočeh, ko napol odkrit spiš pod steno, o obveznem skokuv jezero po naporni turi. Poleti je podobno. Proti koncu sezone z mislimi ževijugam po pršiču, s cepinom udarjam po ledu in kujem plane za zimskemesece. Navdušenje se sicer poleže na prvi turi, saj zmrzovanje na sidriščuali pa nohtanje v slapu ni prav prijetno, pa če imaš zimo še tako rad.Že res, da bi se tisti kisli vikend šedalo plezati v kateri izmed južnih sten,ampak smo že morali biti naveličanivsega skalovja, ki smo ga preplezali čezpoletje, da so nas Črtovi napol zimskinačrti za vikend premamili. Pravzapravse nam je zdel Piz Palü v vročini,ki konec avgusta še kar ni popustila,41


prava eksotika. Nismo si znali najboljepredstavljati, kaj pravzaprav pričakovatina taki turi. V naših hribih silahko pravi poznavalec smeri, razmerin potrebne opreme, ko se odpravišna turo, kjer te čakajo ledenik, skala,led in sneg, pa se lahko zatakne že priosnovah. Nevajeni granita in visokihhribov, vodniček pa je bil z opisombolj skop, smo sprva previdno izbiraliopremo, čeprav naj bi za smer veljalo,da ni tehnično zahtevna. Od viškaglava ne boli, pravijo, zato smo si nakoncu v nahrbtnik nametali večinoledne in skalne opreme.Za začetek potovanja smo si izbralisoboto. Ko ima človek za pot na voljoves dan, tudi potuje ves dan. Brezpostanka v športni trgovini pri Benetkahseveda ni šlo, saj se vedno najdekakšna stvar, ki jo nujno potrebuješ.Tudi postanki na črpalkah so vednoprekratki za raznorazne potrebe, zatoz njihovo dolžino nismo skoparili. Karnaenkrat je bilo že popoldne, ko nas jezaskrbelo, da gondola ponoči najverjetnejene obratuje. Črtove prebavnemotnje so bile še zadnja stvar, ki smojo potrebovali, ko se nam je mudilo.Triurna hoja z vso kramo po razvlečenipoti je bila brez dvoma dovolj velikamotivacija, da smo, sicer za las, ujelizadnjo gondolo. Švicarskih hitrostnihpredpisov nekako ne gre kršiti, smo pašvicarsko točnost premagali s hitrostjopakiranja. V norišnici, ki je vladalatistih nekaj minut na parkirišču,nam je uspelo pobrati večino potrebneopreme. Kar lep dosežek glede na to,da vedno kaj pozabiš, pa tudi, če imašza pakiranje na voljo celo uro. A smolise nismo mogli povsem izmakniti.Fanta sta ob visoki ceni prenočišča zelohitro obžalovala, da sta pustila zimskispalni vreči v avtu. Ni jima preostalodrugega kot to, da sta zunaj razgrnilalahki poletni spalni vreči ter se pridružilaUrši in meni, ki sva si nekaj stometrov od koče že uredili mini tabor.Temperatura se je spustila krepko podničlo, povrhu pa je začelo še pihati inverjetno ni treba poudarjati, da sta bilispalni vreči fantov, ki bi lahko služilikvečjemu za zaščito proti mravljam,občutno premalo topli. Samo še kuhanjevečerje nas je zadrževalo izvenspalnih vreč, potem pa smo si nadelivse obleke, ki smo jih premogli, si poiskalizavetje in še v svetlem zaspali.Turisti v hribihDa smo se na turo pripravili kot kakituristi, se je pokazalo, ko smo navsezgodajzjutraj buljili v zemljevid intablo ter ugotavljali, katera od poti nasbo pripeljala do ledenika. Nasmeh jehitro izginil z naših obrazov, ko smoob sončnem vzhodu stali na enem odbližnjih vrhov, pod njim pa ugledalipravo pot. Jutranje sonce je prijetnogrelo od noči premrle ude in nadejalismo se prave poletne plezarije. Ko smole dosegli ledenik, je bil naš grebenše precej daleč, a smo v labirintu ledeniškihrazpok pozabili na razdaljoter čas in kmalu smo si pod vstopomsmeri vsak s svojim šopom toaletnegapapirja iskali prostor za ritualnih petminut.Prestop s snega v skalo je bil pravsmešno neroden. Na prvi polički semse namučila, da sem se preobula v plezalke.Nato sem se splazila na naslednjoin se prve gladke plošče lotila kotkak friko, 1 da mi je zanohtalo in semtulila kot volk. Ostali so se seveda odpovedalitemu bolečemu prehodu inostali v gojzarjih. Ko je zavel še veter,smo si nadeli rokavice in plezanje je"Plezanje je bilo eno samopoplesavanje med granitnimiploščami, okoli nas pa so hribiin ledenik risali prekrasnokuliso.postalo še okornejše, zato smo razvilivrvi in se začeli varovati. Razpokemed granitnimi ploščami so ponujalenešteto možnosti varovanja, tako dasi skorajda lahko izbiral razpoke zavarovalo in ne varovala za razpoko.Če je enka 2 slučajno že tičala kje nižje,si le malo pogledal stran in že je bilatam druga, ustrezna razpoka za polovičko.Ko se je vrv iztekla, si enostavnonamestil metulja in varoval. Plezanjeje bilo eno samo poplesavanje medgranitnimi ploščami, okoli nas pa sohribi in ledenik risali prekrasno kuliso.Težave niso presegle četrte stopnje,in ko smo že mislili, da se bo turističnovzdušje nadaljevalo tudi v smeri, smoob pogledu na najzahtevnejši raztežaj1Športni plezalec.2Velikost metulja znamke Black Diamond.kar zajeli sapo. Obuti v gojzarje in oprtanis težkimi nahrbtniki smo se moralikar potruditi, da smo premagaligladko zajedo, sicer edino opremljenomesto v smeri. Nadaljevanje grebenaje bilo zmernejše, vendar pa ga kar nihotelo biti konec. Za vsakim robomje bil še en vrh in za njim še eden. Inko smo že pričakovali, da bomo vsakčas na snegu, smo morali splezati šedodatni raztežaj in potem še enega.Čez čas smo vendarle stopili na sneg.Plezanje z nerodnim nahrbtnikom jedobilo svoj pomen. Ko smo si namestilivso zimsko opremo, ki smo jopridno nosili, smo ugotovili, da smopretiravali. Naklonina snega ni presegala50 stopinj in tudi ledu ni bilood nikoder. Od vrha nas je ločilo leše nekaj sto metrov lažjega pikanja.Naredili smo par korakov, potem malopočakali, da se je srce umirilo, in nadaljevalipot. Višina se je že poznalana sapi in tudi naša zgovornost se jez vsakim dodatnim preplezanim metromlevila v tišino.Balkanci v doliniNa vrhovih se ponavadi ne zadržujemrada. Morda zato, ker vem, da me čakaše sestop, ki pa je poleg nečloveškozgodnjega vstajanja vsekakor najmanjprijeten del alpinizma. Tudi sestopamtako, kot da bom kaj zamudila. Počasnahoja me utruja in s hitrejšimtempom dobim občutek, da bo vseskupaj minilo hitreje. Tudi tokrat sina vrhu nismo privoščili počitka. Številnigorski vodniki s svojimi klientiso nam pokvarili apetit, poleg tega pasmo imeli do zadnje gondole še dobretri ure, zato smo trume planincev, kiso dostopali ali pa sestopali z vrha,prehitevali kot za stavo.Ves vikend je minil v hitenju, takoda smo ob prihodu v dolino sklenili,da si privoščimo dolgo in mirno kosilo.Kot se za prave balkance spodobi,smo pri avtu skuhali makarone,raztovorili vso opremo in v veri, daimamo končno nekaj časa za lenarjenje,zasegli dobršen del parkirišča.Potem pa zopet panika in hitenje. Karnaenkrat je bil že večer, do doma nasje čakalo še šest ur vožnje, naslednjidan pa služba. Zato so načrti, da pokupimovse znamke švicarskih čokolad,splavali po vodi in zadovoljiti smo semorali z ostanki Tinetovih piškotov in42 A P R I L 2 0 1 0


Večerni pogled na Piz Palü. Na sliki vidimo levi in centralni greben, smer poteka po levem grebenu.malinovca. Gretje v avtu smo si navilido najvišje stopnje in komaj čakaliponovni prihod v poletno domovino.Spet topla skala, kratki rokavi, natikači,večnost, svoboda in občutek, dalahko počneš karkoli. Toda ob prihodudomov sem znova veselo pričakovalazimo. Pobeljene hribe, turkizniled, nepresmučana pobočja ... mPiz Palü, 3905 mKako do tja: Avtocesto proti Milanu zapustimo priBergamu in se zapeljemo do Lecca na jezeru Como.Ob jezeru do severnega konca, nato desno po dolgidolini Valtellina do kraja Tirano, od koder zavijemoproti severu v Švico po dolini Poschiavo do spodnjepostaje žičnice na Diavolezzo. Ta se nahaja nekajkilometrov JV od kraja Pontresina, do koder pridemolahko tudi iz bližnjega mondenega St. Moritza.Za Piz Palü pravijo, da je ena lepših gora skupineBernina, ki se razteza čez dve državi, Italijo in Švico.Njegova značilna severna stena je razdeljena na trigrebene, ločene s snežnimi kuloarji. Piz Palü ima trivrhove, vzhodnega, centralnega in zahodnega, pričemer slednji leži na meji z Italijo. Najvišji, centralnivrh je visok 3905 metrov.Severni greben vzhodnega vrha Piz Palüja:Prvi vzpon: M. von Kuffner, M. Schocher z vodnikomA. Burgenerjem 22. 8. 1899.Ocena: D, v skali III–IV (V-), v snegu do 50 stopinjDolžina smeri: 900 mČas: za smer 4–5 ur, za dostop in sestop še dodatnih5 urPrimeren čas: junij–septemberIzhodišče: koča Diavolezza (2973 m)Vodnik: Schmitt E., Pusch W.: Hochtouren Ostalpen.Bergverlag Rother, München, 2005.Zemljevid: Bernina-Sondrio, 1 : 50.000, KompassWanderkarten.43


TEST OPREMETurne smu~iPreizkus opreme Matjaž Šerkezi in Davo Karničarµ Matjaž ŠerkeziŠtevilo obiskovalcev zimskih gorase vsako leto povečuje, med njimiso tudi turni smučarji. Vprašanje, kisi ga zastavi tako začetnik kot boljizkušenen smučar je: "Katere smučinaj kupim, glede na svoje smučarskoznanje, zahteve ...?" Mogoče bo odločitevtudi za vas, bralce Planinskegavestnika lažja, saj boste v nadaljevanjučlanka lahko prebrali katereznačilne karakteristike odlikujejoposamezen tip smuči. Govorimoseveda o testiranju turnih smuči,ki so ga na prošnjo uredništva izvedlistrokovnjaki turnega smučanja,9.–10. marca 2010 na smučišču Pecav Avstriji (op. ur.).Zunanji pogoji testiranjaVišinska razlika smučišča je 1200 metrov,na terenu so bili spremenljivi pogoji: vršnidel s pršičem in zmerno naklonino terstrmi, osrednji del s trdim, zbitim snegomz ledenimi ploščami. Na spodnjem deluproge je bil srenec, mestoma celo mokerled. Smučali smo tudi v gozdu, kjer je biltežak južni sneg. Povprečna temperaturaje bila –6 ºC z vetrom in sneženjem. Pritestu je treba upoštevati dolžino smuči(159–178 cm) zaradi razlik, ki nastanejopri njihovem obnašanju na podlagi gledena telesno višino in težo preizkuševalca.Pozornost smo bili na ocenjevanje vodljivosti,okretnosti, teže, obnašanje primanjših in večjih hitrostih, vodljivost obbočnem drsenju in enakomernost ob hitrejšemzaustavljanju. mKako očistimo kože in obnovimo lepilo?S kože moramo predhodno očistiti staro lepilo in vso nesnago, ki se je nabrala nanjej. To najlažje storimo s časopisnim papirjem, ki ga položimo na lepilo in polikamo.Pri tem moramo paziti, da kož ne zažgemo. Najlaže se nanaša lepilo v traku, kiga prilepimo na kožo in znova polikamo. Počakamo deset ur, da se lepilo posuši.44 A P R I L 2 0 1 0


Ljudje so pričeli uporabljati smuči kottransportno sredstvo za lažje gibanjepo zasneženi pokrajini. Po nekaterihpodatkih naj bi bile stare vsaj 5000 let,kar dokazuje v skalo vklesana risbasmučarja z norveškega otoka Roedoey.Veliko zanimanje v Evropi zanje jevzbudil pohod Norvežana FridtjofaNansena na smučeh čez Grenlandijo. VSloveniji kot nekakšen začetek turnegasmučanja beležimo leto 1895, ko je bilv eni prvih številk Planinskega vestnikaobjavljen opis izleta na smučeh. VNa vsako turno smuko se moramopodati ustrezno opremljeni. Opremamora biti izbrana, prilagojena turi inlahka. S tem bomo imeli manjši inlažji nahrbtnik, smučanje pa bo kasnejeenostavnejše. Poleg obvezneopreme mora imeti vsak udeleženeczačetku 20. stoletja so turno smučanjegojili drenovci, ki so poleg lažjih tur vokolici Ljubljane prišli na Kamniško sedloin Veliko planino. Leta 1914 je RudolfBadjura organiziral tečaj smučanjaza planince, lovce in gorske vodnike.Planinska zveza Slovenije je začela tečajeturnega smučanja organizirati poletu 1962 in še danes je turna smukasestavni del tečajev alpinistov, vodnikovPZS, dobro obiskan je tudi tedenturne smuke na Komni pod okriljemMladinske komisije.ture še plazovno žolno, sondoin lopato. Pred odhodom od domase obvezno pozanimajmo o snežnihrazmerah in stopnji nevarnosti snežnihplazov ter turo prilagodimo trenutnimrazmeram.Smučanje v planinah daječloveku, posebno mlademu,najidealnejšo priliko, da izrabisvoje moči in sposobnostiter na plemenit in koristennačin zadovoljuje koprnečimnagonom, ki bi posebno zopetpri mladem lahko ušli nanapačno pot. Smučanje poplaninah je izmed najboljšihvzgojnih sredstev za neukrotljivomladino. Kjer beseda ne zaleže,kjer je kazen brez učinka, tamizpostavi mladega, po činihstrmečega človeka naravnostvplivu največje zemske lepote,ki pa se odpre le po velikemtrudu, a trud poplača z bogatimiobrestmi. Naravnost čudežnodeluje prost smuk v sproščeniprirodi.Pavle Kunaver, Vzgojni pomenplaninskega smučanja, Planinskivestnik, 1987/3, str. 57–58.Osnovna turnosmučarska opremaVezi so eden najpomembnejših delovopreme, ker nam omogočajo hojo s smučmi.Sestavljene so iz glave in petnegadela, ki sta v večini primerov povezanamed seboj. Enostaven mehanizem omogoča,da se vez med hojo dviga v petnemdelu, medtem ko jo za spust blokiramo in stem dosežemo lastnosti alpske vezi. Tudi vturni smuki so varnostne paščke zamenjalezavore. Paščki so v primeru padca nevarni,ker so smuči še vedno pritrjene na telo, sčimer se poveča možnost hudih poškodb.Srenači so neke vrste dereze za smuči, kiomogočajo gibanje po trdem, zbitem snegu,kjer kože ne primejo. Nikoli ne smejobiti zamenjava za dereze in cepin in z njimise nikoli ne gibajmo po ledu.Kože, bolj znane kot psi, so najpomembnejšidel turne opreme, saj nam omogočajohojo s smučmi navkreber. Kože s posebnimlepilom, nanesenim na hrbtni strani, nalepimona drsno ploskev smuči. Na drugistrani so kratke dlake, obrnjene proti smerihoje. S tem dosežemo trenje na podlago,kar nam omogoča gibanje naprej. Psi sodobili ime po prvotni različici kož, ki sobile izdelane iz tjulnjevega krzna (nemškoSeehund).Turnosmučarski čevlji morajo zadostitidvema pogojema, in sicer da so primerniza dolgotrajno hojo in jih hkrati lahko uporabljamoza smučanje. To omogoča posebenmehanizem, zaradi katerega je čevelj medhojo gibljiv v gležnju, pri smučanju pa seblokira in nudi optimalen kot ter oporo. Odobičajnih smučarskih čevljev se razlikujejoše po gumi na podplatih, ki omogoča tudirelativno dobro hojo v snegu. Novejše čevljeodlikujeta tudi dobra toplotna izolacija inmajhna teža.Palice nam nudijo oporo pri vzpenjanju invzdrževanje ravnotežja pri spustu. V večiniprimerov se uporabljajo dvodelne zložljivepalice. Na spodnjem delu je večja gibljiva krpljica,ki preprečuje ugrezanje palice v sneg,hkrati pa se prilagaja terenu, zato palica nezdrsava. Za težje spuste priporočajo enodelnepalice, saj so zanesljivejše.Turne smuči nam omogočajo gibanje pozasneženi pokrajini in nepopisen užitek prispustih. Z njimi se gibamo lažje, hitreje invarneje. Dolžino določimo glede na telesnovišino, biti mora 10–12 cm krajša. Od alpskihsmuči se razlikujejo predvsem po teži, ki jemanjša predvsem zaradi včasih dolgotrajnenošnje smuči. Razlike so tudi v stranskemloku, širini pod čevljem in trdnosti. V krivinije luknja za vleko smuči v močnejšem vetru,omogoča pa tudi izdelavo improviziranihvlak za transport ponesrečenca.Testirali smoDamijan Ambrožič; nekdanji član demonstratorske vrste Komisije za alpsko smučanjeMetod Bobnar; vsestranski športnik in turnosmučarski navdušenecprof. dr. Stojan Burnik; profesor športne vzgoje in prodekan Fakultete za šport Univerze v LjubljaniJani Gril; nekdanji član demonstratorske vrste Komisije za alpsko smučanjeDavo Karničar; ekstremni alpinistični smučar in prvi Slovenec, ki je z Everesta neprekinjeno smučal do baznega taboraTomaž Komac; odličen poznavalec outdoor športne opreme, vsestranski smučar, turnosmučarski navdušenec in bordarMatej Oblak; trener smučanja in dolgoletni tekmovalec v alpskem smučanjuMatjaž Šerkezi; alpinistični inštruktor in gorski reševalecAndrej Terčelj; inštruktor turnega in alpinističnega smučanja, smučarski učitelj z licenco ISIA45


Turne smu~iKombinacija turnih in alpskih smu~iAtomic FreeTrack (159 cm) 146 A P R I L 2 0 1 0ElanAconcagua(165 cm)DynafitSevenSummit(163 cm)Ski TrabDuoFreeRandoLight(164 cm)Ski TrabDuo SintAero(171 cm)Blizzard TAExpedition(163 cm)Elan Denali(168 cm)AtomicFreeDream(178 cm)BlizzardFree Cross(170 cm)Radij 2 17,5 m (170 cm) 20,4 m (165 cm) 22,5 m (170 cm) 22 m (170 cm) 24 m (170 cm) 24 m (167 cm) 15,3 m (168 cm) 17,5 m (159 cm) 22 m (170 cm)Teža 2400 g 2260 g 2660 g 2280 g 1930 g 2200 g 2860 g 2400 g 2640 gGeometrija 3 101,5 – 70 – 93,5 mm 104 – 72 – 91mmDolžina 4 149, 154, 159, 164,169 cm146, 152, 158,165, 170, 176 cm113 – 78 – 100mm149, 156, 163,170, 178 cm112/110 – 79 –96 mm157, 164, 171,178 cm105/102 – 73 –89 mm157, 164, 171,178 cm102 – 73 – 89mm159, 163, 167,172 cm116 – 77 – 100mm101,5 – 70 – 93,5mm152, 168, 184 cm 149, 154, 159,164, 169, 178 cm113 – 78 – 100mm156, 163, 170,178 cmOkvirna cena 279 EUR 249,95 EUR 399 EUR 459 EUR 620 EUR 299 EUR 499,95 EUR 279 EUR 289 EURMnenjePrimerne so za manjzahtevne smučarje, kidosegajo nižje hitrosti,saj ob večjih postanejonemirne zaradi drugačnetorzijske stabilnostLahke in zelodobro vodljivesmuči so primerneza kratke zavoje.Dobro odzivnostimajo tudi priSmuči so primerneza povprečnesmučarje. Torzijskoso stabilnein omogočajodobro kontrolo priKlasične allmountain 5 turnesmuči, primernepredvsem za lažjesmučarje in lažjeturne smuke naLahke turne smuči,primerne zalažje smučarje inlažje turne smuke.V danih razmerahse niso dobroSmuči so zaradisvoje togostiprimerne za težjesmučarje. Dobrose obnesejo nastrmih terenihSmuči so primerneza izkušenesmučarje, omogočajosmučanjez zarezno tehnikona manj zahtevnihImajo karakteristikeall mountainsmuči. Zaraditeže so primerneza krajše turnesmuke.Po karakteristikahso podobneElanovim smučemDenali. Zelo so odzivnein uporabnena smučišču.na sprednjem in zadnjemdelu. Na ledenihpodlagah so nestabilnein ne držijo smeri vzavoju, zato so primernejšeza mehkejšepodlage. Smuči so lahkeza nošnjo.večjih hitrostih.Priporočamo jihvsem profilomturnih smučarjev.krajših zavojih innjihovem navezovanju.Oprijem jeenakomeren povsej dolžini smuči.Pri večjih hitrostihpostanejonemirne.mehkejši podlagi. obnesle.tako pri kratkihkot dolgih zavojih.Odziv smuči jedober.terenih.Dobro so plovnein omogočajonavezovanje takodaljših kot krajšihzavojev. V hitrostiobdržijo stabilnostin smer.1Dolžina smuči, ki smo jih preizkusili na testu.2Radij zavoja (stranski lok smuči) pomeni razmerje širine prednjega, srednjega in zadnjega dela smuči. Je tovarniško izračunana dolžina loka, ki ga smučka opiše prikonstantni obremenjenosti pod kotom 45 stopinj. Pri različnih dolžinah smučke je različen; daljša je smučka, večji je stranski lok. Manjši je radij zavoja, krajšo smučkomorate izbrati. Z manjšim radijem boste smučko lažje spravili preko vpadnice v zavoj z minimalnim oddrsavanjem, vendar bo smučka nemirna pri večjih hitrostih. Večjije radij smučke, daljša mora biti. Če je daljša, boste lažje kontrolirali hitrost (pri tem ne smete pozabiti trdote smuči in njene torzijske odpornosti). Stranski lok pod 14m je značilen za slalomske smuči in namenjen tistim, ki uživajo v ekstremno kratkih zavojih z minimalnim oddrsavanjem. Za smučarja, ki smuča tehnično dovršeno inmalo počasneje, je primeren radij med 14 in 17 m. Za smučarje, ki imajo radi daljše zavoje pri velikih hitrostih, pa so primerne smuči s stranskim lokom nad 18 m.


Tekmovalne turne smu~i1.DynafitBroad Peak(167 cm)HaganUltra(170 cm)HaganDragon(165 cm)Völkl Qanik (163 cm)DynastarAltitrailPierraMenta ProCarbonElan TriglavSki TrabDuo RaceAeroWorld CupHaganX-Race17 m (167 cm) 14,7 m (170 cm) 15 m (170 cm) 16,1 m (170 cm) 24 m (164 cm) 27,6 m (161 cm) 23 m (164 cm) 22,6 m (160 cm)2150 g 2390 g 2480 g 1400 g 1460 g 1398 g 1490 g 1580 g112 – 74 – 96 mm 111 – 71 – 101mm149, 158, 167,176 cm155,163,170,177cm114 – 74 – 104mm155, 165, 170,175 cm103 – 74 – 118 mm 92 – 65 – 82 mm 89 – 66 – 80 mm 92 – 64 – 78 mm 97 – 64 – 78mm156, 163, 170, 177cm 164 cm 161 cm 157, 164, 171 cm 150 do 160 cmše ni znana 280 EUR 289 EUR 216,52 EUR 850 EUR ni podatka 825 EUR 350 EURSmuči so zaradi Klasične turne Klasične all mountain5 smuči. Pri tako za turno smučanje kot za smučišče. So no tekmovalne smuči za tekmovalno turno jo med lažje na izboljšana koni-Smuči so zaradi svojih lastnosti primerne Smuči so izključ-Gre za popolnoma nov koncept Smuči spada-Majhna teža inizrazito tršega smuči, primernezadnjega dela v primerjavis sprednjim turnih smučarjev daljših zavojih so geometrija je na meji za turno smuko, kar je čim lažji vzpon in konca spremljal in testiral Davo ohranjajo izre-v celem snegu sza različne profile večjih hitrostih in dobro uravnotežene in zelo odzivne. Njihova in narejene za smuko, ki ga je od začetka do trgu, hkrati pa ca za krmarjenjeprimernejše za nižje pri nižjih hitrostihin mehkejši držijo smeri. Odziv Preizkuševalci smo bili enotni v oceni,svetu in tehta manj kot 700 g. spustu.ljem: hitro gornestabilne in ne lahko nevarno na večjih strminah.spust.Karničar. Smučka je najlažja na dno stabilnost pri primarnim ci-hitrosti, zaradi česarso zelo primerne podlagi.v kratkih zavojih je da so se v danih razmerah kot najprimernejšaizbira izkazale ravno smučiNov koncept konstrukcije, ki gain hitro dol!tudi za smučanjedober.je razvil Elan pod imenom "WaveflexBride", ji daje izredno lahkoin v zavojih stabilno obliko.v celem snegu. PreizkuševalcismoVölkl Qanik.bili enotnegaV okviru Planinske zveze Slovenije deluje Komisija za tekmovalno turno smučanjemnenja, da jih(KTTS), zato predstavljamo trenutno najbolj priljubljene tekmovalne turne smuči, ki seodlikuje elegantenvečinoma pojavljajo na svetovnih prvenstvih.dizajn.3Geometrija smuči z radijem stranskega loka določa širino zavojev in s tem širino namišljenega hodnika, po katerem vijuga smučar.4Dolžina smuči, na podlagi katere proizvajalec navaja podatek radija, teže para smuči in geometrijo.5All mountain smuči prepričajo s svojo vsestranskostjo pri vseh pogojih in na vsakem terenu.Slabosti: na izredno trdih ali poledenelih podlagah oprijem ni optimalen. Izven urejenih prog so v primerjavi s freeride smučmi nemirnejše in nudijo manj opore.Prednosti: vsestranske smuči (zarezna tehnika, turno smučanje, freeride). Športne, vendar ne preveč agresivne.Primerna dolžina: za izvrstne in težje smučarji telesna višina minus 5 cm, za običajne in lažje smučarje pa telesna višina minus 10 cm.47


RAZMIŠLJANJENasmehZaradi njega sem ostala v megleni dolini Jana RemicMali in Veliki Draški vrh, v ospredju Veliki Selišnik Foto: Peter StrgarZelo hladno popoldne je bilo, in čeprav svabili na sprehodu, sem hitela, da se ogrejem.Hladno in turobno, sivkasto obarvanookolico jezera sem komajda zaznavala, sajsem zrla v speč obrazek deklice, ki sem jo peljalav vozičku. Kmalu pa se je moj korak umiril,sem ter tja sem odtrgala pogled od otroka inse nasmehnila ob pogledu na bližnji hrib, kise je prikazal med meglicami, na tanek vzorecledu med trepetom lahnih valov, na race inlabode, ki so neslišno lebdeli na vodni gladini.Ob cesti je žuborel potoček, se zlival v korito,iz katerega je voda pljuskala čez robove …"Veš, ljubica, kako je tu lepo! Upam, da bošznala videti vse te čudeže narave, da boš čutilautrip življenja, da boš delček vsega lepega, enoz naravo, da boš užila srečo v lepih, največkratkratkih, toda neprecenljivih trenutkih. Kajtiče hočeš videti, moraš imeti rada, moraš s temživeti, moraš, kot je nekoč rekla lisica malemuprincu, gledati s srcem … toliko lepega ti morampovedati … rada bi ti podarila trenutkemiru, sreče in lepote, ki jih lahko doživiš lev naravi!"Deklica je spokojno spala, jaz pa sem ji tihopripovedovala o toplem dnevu, ki vlada nadmegleno dolino …Jutro v gozduZgodaj zjutraj so bile tople odeje zelo mamljive,toda spomnila sem se, da so jutranajlepša nekje daleč od doma. Tudi prednekaj dnevi …Nekaj časa sem že hodila, ko se je nadvrhovi smrek pričelo svetlikati. Čez nekajminut so sončni žarki toplo zažareli na vejah,obteženih s snežno odejo. Pohitela sem. Rojstvonovega dne se mi vsakokrat posebej zdikot čudež in želela sem ga doživeti na delčkupoti, kjer se odpro razgledi na vrhove. Ti sose že kopali v rdeči jutranji svetlobi, čez nekajtrenutkov v zlatih odtenkih, šele potem seje pričel svetel, sončen dan.Že samo doživetje ranega jutra v gorah jevredno zgodnjega vstajanja. Doživetje, zaradikaterega so v trenutku pozabljeni jutranjimraz in megleni dnevi v dolini. Sončni žarkiz ramen dvignejo težo vsakdanjika, bremenaskrbi in puste dni pod sivim meglenimmorjem. Pogled proti modremu nebu brezoblačka mi je vlival veselja v srce …Nizka snežna odeja je dovoljevala stebelcemnizkih grmičkov in visokih rož, daso ponosno stali nad mirno pokrajino terrazkazovali svoje suhe, rjave ostanke cvetov,pokrite z ličnimi sneženimi kučmicami. Kotprijazni mali palčki so bili, komaj opazno sose gugali in zadovoljno občudovali jutro novegazimskega dne. Sončni žarki so pozlatilimale kučme in kmalu sem tudi jaz začutilaprijazno toploto. Občudovala sem tankevejice dreves, ki so bile kot čipkast vzorecna jasni modrini neba, ovite v puhaste belesnežinke so se svetile v jutranjih sončnihžarkih. Uživala sem v prijetni tišini ranegajutra, s soncem obsijanih vrhov in v opojnilepoti zasnežene pokrajine.Spokojnost v mrazuDolinico Jezerce oklepajo pobočja kar štirihlepih vrhov, zato je sončni žarki v zimskihjutrih niti malo ne ogrejejo. Zavila sem pod48 A P R I L 2 0 1 0


PLANINSKA ORGANIZACIJADru{tveni na~rti v letu2010 in ob~ni zboriStanislav Tomšič Slavica Tovšakminulem letu smo povprašali nekateraV planinska društva o planinskih kočah inproblematiki, ki je v zvezi z njimi prisotna vposameznih društvenih okoljih. Odziv je bilzanimiv in vsebinsko bogat, zato letos s temnadaljujemo. Ponovno smo naključno izbralinekaj društev in njihovim predsednikom zastavilinekaj vprašanj. Povprašali smo jih, kajnačrtujejo v letu 2010, kako je s članstvom,kaj menijo o volitvah v letošnjem letu in kajpričakujejo od novoizvoljenega vodstva terkako so sprejeli novo podobo Planinskegavestnika. Vsem društvom, ki so se z veseljemodzvala, se uredniški odbor zahvaljuje. O utripudruštvenega dela in življenja bomo spregovorilitudi v naslednjih številkah našegaskupnega glasila.PD Pošte in TelekomaLjubljanaNaši odseki imajo bogato zastavljen programAldo ZubinPlaninsko društvo, ki ga vodi Stanislav Tomšič,šteje 973 članov, kar je nekoliko manj kotv letu 2008. Številčno najmočnejše je matičnodruštvo Ljubljana s 680 člani, delujeta paše planinska skupina Nova Gorica s 160 članiin planinska skupina Novo mesto s 35 člani.Zaradi kadrovskih težav je bila konec letaukinjena planinska skupina Kranj. Z bogatimplaninskim programom si prizadevajo vključitiv društvo čim več zaposlenih. Trudijo seza kvalitetno in cenovno dostopno izvedbopredlaganih izletov. Za letošnje leto imajopredvidenih prek 170 izletov, potovanj in akcij,odpravili se bodo na daljše potovanje poJordaniji, Siriji in Albaniji. Pripravili bodo vrstopredavanj, predstavitev, slikarsko kolonijo itd.Spoštovanja vredni so posamezni odsekidruštva, saj vsak izmed njih skrbi za izvajanjeprograma na svojem področju. Medtem, kovodniški odsek skrbi za lastno izobraževanjein izvedbo izletov različnih težavnostnih stopenj,se mnogi udeležujejo lažjih planinskihizletov seniorskega odseka. Planinsko-jamarskiodsek z etnološko sekcijo vzdržuje kar dvedruštveni obhodni poti, Poštarsko jamsko potin Pot slovenskih legend. Odsek za varstvonarave organizira predavanja in izlete z naravovarstvenotematiko in skrbi za varovanjeokolja z delovnimi akcijami. Odsek za planinskepoti vzdržuje kar devet planinskih poti naobmočju Vršiča in Prisojnika ter tri na območjuLjubljane. Odsek za propagando in kulturoureja letni program društvenih akcij, seznanjačlane prek lastne info omarice, internetain drugih medijev, vsako leto pa organiziratudi slikarsko kolonijo Tine Horvat ter skrbiza društven arhiv. Gospodarskemu odseku jenaložena skrb za obratovanje in vzdrževanjePoštarskega doma na Vršiču, kjer je že bilovloženo veliko truda in sredstev za ekološkosanacijo planinske postojanke.Društvo in člani se bodo aktivno vključiliv akcijo Očistimo Slovenijo in bodo pri temdružno sodelovali tudi z društvom PD Brežice.Kandidature v organe PZS ne načrtujejo,od novo izvoljenega vodstva pa pričakujejovzpostavljanje čim boljših pogojev za delodruštev in pomoč pri gospodarjenju s planinskimipostojankami. Nova oblika Planinskegavestnika se jim zdi privlačna, svoje člane, zlastivodnike, pa vzpodbujajo k plačilu članarine A.Obalno PD KoperPlaninska zveza Slovenije naj združuje vseljubitelje naraveObalno PD Koper, ki ga vodi Aldo Zubin,šteje 830 članov, ki imajo možnost delovanjain interesnega združevanja v sedmih odsekihin pevski skupini. Trudijo se, da bi nove članepritegnili s širitvijo društvene dejavnosti, kotje npr. kolesarjenje, pevska skupina, prirejanjezanimivih izletov v manj znana območja, kotso npr. Karnijske Alpe, z lažjo in težjo različicoistega izleta. Prisluhniti znajo tudi željamčlanstva. Planinsko dejavnost promovirajo vtiskanih medijih, po radiu, televiziji, organizirajopromocijske akcije, se udeležujejo športnorekreativnihakcij, ki jih organizirajo drugi,in krepijo sodelovanje s sorodnimi društvidoma in v tujini. Sodelujejo tudi z lokalnimiskupnostmi pri projektih oživljanja opuščenihpoti v Istri. Posebno pozornost bodo tudi letosposvetili mladim planincem kot bodočimnosilcem planinske dejavnosti.Kot je povedal Aldo Zubin, so za njimi pomembneobletnice, 50 let Tumove koče naSlavniku, 150 let rojstva dr. Henrika Tume, 60let društva in 30 let alpinističnega odseka. Polegrednih aktivnosti bodo letos namenili pozornost15-letnemu delu kolesarskega odsekain projektu pohodniških poti po SlovenskiIstri. Stalnica ostaja izobraževanje vseh profilovdruštvenih kadrov, promocijska dejavnostin mladi. Posebej se bodo trudili, da oživijodelo alpinističnega odseka, ki ga je konec minulegaleta zapustilo dve tretjini članov.Skrb za okolje je prav tako stalnica. Vse generacijedružno skrbijo za čistočo planinskihin kolesarskih poti, planinski populaciji, predvsemmladini, pa privzgajajo spoštljiv odnosdo naravnega okolja (vsakoletna akcija Cvetkebrez smetke je zelo popularna). V akcijiOčistimo Slovenijo bodo poskrbeli za nekajdivjih odlagališč ob pohodniških poteh in obkolesarski Parenzani.O kandidaturi v organe PZS sicer koprskiplaninci razmišljajo, vendar menijo, da jetežko najti sposobne in odgovorne kandidate.Od novega vodstva pričakujejo, da se nebo ukvarjalo z brezplodnimi medsebojnimispori, ampak da se bo hitreje odzivalo na izzive,ki jih prinaša razvoj športnorekreacijskihdejavnosti. Sodobna planinska zveza bi moralapoleg planincev in alpinistov vključevatitudi padalce, kolesarje, soteskarje in številnedruge skupine, ki naravo obiskujejo na svojnačin. Le tako bi ohranila pomen povezovalcaljubiteljev narave ter vzgojitelja in varuhapredvsem gorskega sveta in si zagotovila dovoljveliko število članov, s katerimi bi lahkokoreniteje vplivala na družbena dogajanja.Zveza naj združuje in ne razdvaja planinskepopulacije s provokacijami, kot so "gornik" ali"Aljažev stolp".O Planinskem vestniku pa društveni predsednikpravi, da mu je stara oblika všeč, meddrugim tudi zato, ker je lažje smuknila v poštninabiralnik. Ker pa je oblika pomembnazaradi vsebine, je bila sprememba verjetnosmiselna in potrebna. Sicer pa je Planinskivestnik zagotovo zanimiv, kakovosten in tudidovolj informativen. Seveda pa ne moremopričakovati, da bo všeč vsem. Planinski vestnikbi moral biti del opreme vsakega resnegaplaninca.50 A P R I L 2 0 1 0


PD BrežicePričakujemo popularizacijo planinstva brezpolitičnih predznakovobliko in vsebinsko pestrost Vestnika. Revijaje s svojimi prispevki aktualna in zanimiva zaširšo populacijo bralcev, ne le za planince inalpiniste. Osrednji del z natančnimi napotki doizbranih ciljev je odlična vzpodbuda za odpravona pot in dober smerokaz. Uredniški odborima po oceni predsednika sveže zamisli in jihje tudi sposoben uresničiti. Potrudili se bodopridobiti še kakšnega naročnika, predvsemz vključevanjem v članstvo A, je še povedalJesenko.vestnikom. S tolikšno kvaliteto se bo zagotovopovečalo število rednih naročnikov, zakar si bomo močno prizadevali tudi v našemdruštvu, dodaja predsednik Ernest Preglav.PD FramNove člane pridobivamo s pestrim programomaktivnostiTone JesenkoPredsednik brežiških planincev Tone Jesenkoje zadovoljen s 498 člani, saj je med njimi kar183 predšolskih in osnovnošolskih otrok, 25dijakov in študentov, od 290 odraslih pa je kar51 tistih, ki so se odločili za članarino A. Številose le rahlo spreminja, kar pripisuje padcustandarda. Po njegovi oceni se lahko društvopromovira z resnim in odgovornim delom terpestro programsko ponudbo, ki med drugimupošteva želje in potrebe različnih generacijplanincev. Poslužujejo se različnih načinovinformiranja: klasičnih objav in vabil v oglasnihomaricah, občasnih javnih prireditev in razstav,promocijskega materiala PZS pa tudi obveščanjapo elektronski pošti, prek spletne strani inpriljubljenega glasila Planinski utrinki. Planincemso naklonjeni tudi lokalni mediji, kar jetudi ena od dobrih oblik popularizacije planinstvav širšem okolju. Osnovna in najbolj množičnadejavnost društva je široka paleta enodnevnihin dvodnevnih izletov ter zanimivihpohodov (Pohod po poteh slovenskega tolarja,Pohod po poteh Brežiške čete, Nočni pohod naCirnik itd.). Načrtujejo kar štiri planinske tabore,eden izmed njih bo v tujini, v gorah Makedonije.Privlačna bosta tudi dva družinska vikenda,eden v Trenti, drugi v Tamarju. Obsežen bo tudiizobraževalni ciklus brežiških planincev. Polegobveznega izpopolnjevanja vodnikov bodoorganizirali planinsko šolo za učence vseh oddelkovpetega razreda osnovne šole, ponovnobodo organizirali planinsko šolo za odrasle,posebnost pa bodo tudi planinski večeri, ki jihbo kar devet. Čakajo jih intenzivne priprave ob60-letnici delovanja društva.Naravovarstveno delovanje načrtujejo vokviru Odseka za varstvo gorske narave, kjer sebodo spoznavali z alpskim cvetjem v Bohinjskihgorah, se seznanili s posebnostmi suhihtravnikov na Vetrniku, odkrivali naravne znamenitostina Čebelarski poti v Beli Krajini inse udeležili naravovarstvenih izletov v okviruMDO. Od novoizvoljenih organov v PZS pričakujejodobro vodenje planinstva, sodelovanje zzakonodajno vejo oblasti v tistih segmentih, kise nanašajo na planinstvo, več neposrednegastika z društvi in podporo društvenemu deluter popularizacijo planinskega gibanja brezpredznakov političnosti, pravi Tone Jesenko.Na občnem zboru so posebej predstaviliPlaninski vestnik ob 115-letnici izida prve številke.Dosedanji naročniki pozdravljajo novoErnest PreglavPD Bricnik MutaS kvaliteto Planinskega vestnika se bo povečaloštevilo naročnikovPlaninsko društvo v Muti že vrsto let delujepod vodstvom Ernesta Preglava. Številočlanov raste, v letošnjem letu pričakujejo,da se bo povečalo na 150 planincev. Velikpoudarek tudi letos namenjajo vključevanjupredšolske in šolske mladine v planinske vrste.Projekt medgeneracijskega sodelovanjaje zanje prioriteta. Od leta 1996 so pobratenis planinskim društvom iz Lipnice v Avstriji.Oboji so zadovoljni in si pridno izmenjujejoplaninske izkušnje ter pripravljajo izlete, zanimiveza obe strani. Društvo zgledno skrbiza planinsko krožno pot, pri čemer si zaslužijopohvalo društveni markacisti, na področjuvarstva narave pa bodo prav letos usmerilisile v osveščanje planincev in drugih občanov.Enkrat letno izdajo društveni biltenOdmev z Bricnika, ki prinaša vrsto novosti onjihovi dejavnosti v preteklem letu. V društvuskrbno spremljajo problematiko varovanjanarave in po svojih močeh že vrsto letsodelujejo v akcijah o čiščenju kraja in okoliceter sanaciji divjih odlagališč. Radi se bodoodzvali akciji Očistimo Slovenijo, v zvezi stem so že povezani z zadolženimi na občinskiravni. Od novoizvoljenih predstavnikovv organe PZS pričakujejo izboljšanje dela nanivoju PZS in MDO. Pričakujejo zmanjšanjestroškov pri poslovanju PZS na račun višjegadeleža, ki bi bil lahko odmerjen planinskimdruštvom iz naslova članarine. V društvu menijo,da so sredstva, namenjena odpravamv tuja gorstva, v primerjavi z ostalimi aktivnostmiprevisoka. Nova oblika Planinskegavestnika je bila zelo dobro sprejeta. Morda bimorala biti njegova vsebina bolj podrejenapopulaciji planincev kot alpinistom. Kvalitetatiska in videz glasila pa sta na zelo visokiravni. Prejemajo namreč glasilo avstrijskeplaninske zveze, ki se po oceni Preglava nikakorne more primerjati z našim PlaninskimJože BobovnikŠtevilo članov društva se zmerno povečuje, včasu občnega zbora so jih našteli 390. Zanjepripravljajo raznovrstne in zanimive aktivnosti,kot so izleti, tabori, planinska predavanja,ki jih z veseljem obiskujejo tudi člani drugihplaninskih društev. Od leta 1992 izdajajo društvenoglasilo, ki s svojo vsebinsko in oblikovnozasnovo odraža marljivo delo društva inpritegne tudi tiste, ki morda še oklevajo, da bise pridružili veliki planinski družini. Sicer paje težko presojati, kaj je glavni razlog posameznikaza včlanitev v društvo, saj o tem niprimerljivih analiz. Predsednik društva JožeBobovnik pravi, da v letošnjem letu načrtujejoizvedbo kar treh planinskih taborov,za osnovnošolsko mladino, za dijake in študenteter družinski tabor. Program izletovje pester, planince bodo popeljali v domačegore, Avstrijo, Italijo, BIH ter Bolgarijo. V zimskihmesecih so sklenili ciklus štirih planinskihpredavanj. Društvo ima odsek za varstvonarave, ki ga sestavlja pet gorskih stražarjev,trem varuhom gorske narave se bosta pridružiliše dve varuhinji. Leta 1998 so Framčaniprvič organizirali čistilno akcijo OčistimoPohorje, ki je prerasla v čistilno akcijo kraja,zato se bodo aktivno vključili tudi v akcijoOčistimo Slovenijo v enem dnevu. V občinibodo gonilna sila in kot takšni bodo animiraliostala društva in občane. Ob razmišljanju oletošnjih planinskih volitvah v Framu menijo,da so v vodstvu PZS potrebne nove moči, sajni pravih idej, kako in kaj naprej. Prepogostoprihaja do nesporazumov in neupravičenihočitkov s strani posameznih planinskih funkcionarjev.Nedopustni spodrsljaji posameznikovv vodstvu PZS rušijo ugled organizacije.Framski planinci so zadovoljni z novo oblikoPlaninskega vestnika, saj le-ta omogoča objavokvalitetnejših fotografij. Tudi vsebina jepestra in raznolika. V njihovem glasilu Planinskiodmevi so že nekajkrat objavili pobudo,vabilo in priporočilo, da se člani naročijo naPlaninski vestnik. Jože Bobovnik meni, da jenajveč možnosti za to z vzpodbujanjem članov,da izberejo članarino A, kjer je revija ževključena. m51


ŽIVALI V GORAHAli nemir ogrožadivjega petelina?Možnosti prilagajanja petelina so izčrpane in µ Danilo BevkZadnja leta marsikje redno srečujemodivje peteline, ki svojo lepoto ponosnorazkazujejo navdušenim planincemin fotografom. Na prvi pogled je to zelolep prizor, ki daje prepričljiv vtis, da jedivjih petelinov še veliko in da človek teneboječe ptice s svojimi dejavnostmi vgozdu res ne more ogrožati. Še več, oskrbnikv neki koči mi je pojav celo razložilkot posledico prevelikega števila divjihpetelinov. Tovrstno razmišljanje je sicerrezultat povsem logičnega sklepanja, žalpa nima prav nič skupnega s stvarnostjo.Divji petelin se človeka bojiNori petelini, kakor jih nekateri imenujejo,niso nič drugega kot bolni petelini,ki imajo povišano vsebnost moškegaspolnega hormona testosterona. V nasvidijo tekmeca, zato se do nas vedejo, kotse normalni petelini do drugih petelinov.Večinoma ne pojejo na običajnih mestihdvorjenja (rastiščih) in so za populacijoizgubljeni osebki. Marsikdaj pridejo nadvorišča ali celo v mesto. Pojav še ni dokončnopojasnjen, ugotovili pa so, da jepogostejši tam, kjer je veliko nemira in jedivjih petelinov že zelo malo.Normalni, torej zdravi petelini so plahiin kot taki zelo občutljivi na nemir. Da birazumeli, zakaj je tako, moramo najprejpoznati osnove njihove biologije. Gozdneperutnine vladar, kakor ga je imenovalIvan Tavčar, živi v mirnih, obsežnih, starihgozdovih z jasami, na katerih poleti najdehrano, kot so borovnice, maline, brusnicein žuželke. Pozimi večino časa preživi nadrevju, v najhujšem mrazu pa tudi v rovupod snegom. Njegovo življenje je najboljzanimivo v aprilu in prvi polovici maja,ko na posebnih mestih, ki jim pravimorastišča, zjutraj poteka skupinsko dvorjenjepetelinov kuram. Te so pol manjšein grahasto-rjavkasto obarvane. Po parjenjunaredijo na tleh gnezdo, ki je zeloizpostavljeno plenilcem. Po štirih tednihvaljenja se izvalijo piščančki, ki takoj samiiščejo hrano. Prve tedne so povsem odvisniod živalske hrane, zlasti mravelj inzelo občutljivi na hladno vreme. Zelo soizpostavljeni plenilcem, ki pa jih mnogotežje najdejo, če je v gozdu dobro razvitapodrast borovnice. Le redki dočakajoprvo zimo.Na nemir se ne navadiŠtevilo te skrivnostne ptice je v zadnjihdesetletjih zelo upadlo. Eden pomembnejšihrazlogov je naraščajoči nemir, kiga ogroža na več načinov. To so potrdileštevilne raziskave. Pričakovali bi, da se bodivji petelin, ki se že kot mladič srečuje znemirom, nanj privadil, vendar kaže, datemu ni tako. Kako se odziva na nemir jeproučeval švicarski ornitolog dr. DominikThiel, ki je meril razdaljo, pri kateri ta pticazbeži pred človekom, ki se mu približuje.Ugotovil je, da je na območjih, kjer je večnemira, razdalja večja kot v mirnih predelih.Divji petelin se torej na nemir nenavadi, celo nasprotno, zaradi pogostegavznemirjanja je še bolj plašen. Njegoveraziskave so tudi pokazale, da se divji peteliniz vznemirjenih predelov umaknev mirnejše, četudi so manj primerni. Istiraziskovalec je v zimskih iztrebkih merilkoličino stresnega hormona glukokortikoidakortikosterona. Rezultati meritevso pokazali, da je koncentracija stresnegahormona na območjih z razvitim zimskimNe zapravimo te izjemne naravne dediščine.turizmom večja, kar neposredno kaže nastres divjega petelina zaradi nemira. Znanoje, da stres zmanjša stopnjo preživetja.Tako kot ljudje so tudi živali, ki so podstresom, bolj izpostavljene boleznim inzajedavcem ter porabijo več energije.Nemir ogroža razmnoževanjein prezimovanjePrecej planinskih poti poteka preko rastišč,zato zgodnji planinci z njih pogostoprepodijo divje peteline. Če se to dogajadan za dnem, ne pride do parjenja. Pričakovalibi, da se bodo umaknili in se parilidrugje. Zakaj se to večinoma ne zgodi?Rastišče zahteva določeno konfiguracijoprostora in strukturo gozda, zato ne morebiti kjerkoli. Ker so rastišča stalna, so za52 A P R I L 2 0 1 0


morebiten nastanek novega (nadomestnega)rastišča primerna le območja, kiniso vznemirjana veliko let zapored, takihpredelov pa je vse manj. Skratka, možnostiprilagajanja divjega petelina so v tem pogleduzelo omejene in verjetno večinomaže izčrpane. Divji petelin pozimi živi nameji svojih energetskih zmožnosti. Temuso vzrok dolge noči, nizke temperaturein težko prebavljiva ter energijsko revnahrana (predvsem iglice rdečega borain jelke). Da preživi, mora varčevati zenergijo. To doseže predvsem tako, dase čim manj giblje. Če je pogosto preganjan,to seveda ni mogoče, saj medbegom troši dragoceno energijo, zatomu lahko energetskih rezerv zmanjkain tako ne dočaka pomladi.Pregnan divji petelin lahkopostane plen plenilcevMalo je znano, da nemir poveča verjetnost,da bo divji petelin postal plenplenilcev. Ker veliko časa preživi natleh in tam tudi gnezdi, je razmeromalahek plen. Razumljivo je, da je ena odobrambnih strategij poleg čuječnosti invarovalne barve tudi skrivanje in tiho,čim bolj neopazno gibanje. S tem želipreprečiti, da bi ga plenilci opazili, into mu kar dobro uspeva. Ko ga človekprepodi, pa je skrivanja konec. Divji petelin,znan po glasnih vzletih, ne le zbežipred nami, ampak s tem morebitnimplenilcem v okolici tudi izda svojo navzočnost,zato ti postanejo pozorni nanj.Povedano drugače: nemir poveča verjetnost,da bodo divjega petelina opaziliplenilci in bo zato postal njihov plen.Zlasti je to kritično pri kuri z mladiči,ki so plenilcem še posebej izpostavljeni.Srečanje divjega petelina in človeka jetorej lahko mnogo bolj usodno, kakorbi si mislili na prvi pogled.Kaj lahko storimo planinci?Glavni viri nemira so planinarjenje,smučanje, nabiralništvo, sečnja, vožnjaz motornimi vozili in ponekod tudifotografiranje ter prepogosto opazovanjerastišč. Vse naštete dejavnosti so vdomovanju divjega petelina vedno boljprisotne. Planinarjenja zaradi koristi zazdravje seveda ne gre vsevprek omejevati.To pa ne pomeni, da ga z nekaj dobrevolje ne bi mogli prilagoditi do te mere,da te plemenite ptice ne bo življenjskoogrožalo.V prvi vrsti je treba poskrbeti, da planinskepoti ne bodo potekale čez rastiščain da jih ni preveč. Podatke o rastiščihimajo lovci in gozdarji. Če planinska potvendarle poteka čez rastišče je zelo pomembno,da se v aprilu in maju na potne odpravimo zgodaj zjutraj. Dovolimo,da parjenje poteka v miru. Pomembno sije prizadevati, da se resnično planinarile po teh poteh in ne po bližnjicah instranskih poteh. V pregosti mreži potienostavno ni dovolj mirnih predelov, kijih ta ptica tako potrebuje. Če imamopsa, naj bo ta na povodcu, saj se z gnezdaprepodena kura pogosto ne vrne ingnezdo popade.Divji petelin na nemir ni enako občutljivvse leto. Največkrat se kot najboljobčutljivo ali celo kot edino problematičnoobdobje izpostavlja čas parjenja,pozablja pa se na pomen miru v časugnezdenja, vodenja mladičev in prezimovanja.Torej je "kritično obdobje" vsajod januarja do julija. Na območju divjegapetelina zato v tem času ne organizirajmomnožičnih pohodov in prireditev.Bo moral divji petelin naše gozdoveres dokončno zapustiti ali pa bomovendarle vsaj z enim ušesom prisluhnilinjegovim potrebam in v skladu z njimiprilagodili naše dejavnosti? Za ogroženostdivjega petelina smo odgovorni tudimi, zato smo mu dolžni pomagati in gaobvarovati ter ohraniti, da ga bodo lahkoobčudovali tudi naši zanamci. Več odivjem petelinu na spletni strani www.petelin.info. m53


VARSTVO NARAVEEncijan zLovrencaClusijev svišč in µ Dušan KlenovšekClusijev svišč (Gentiana clusii)Clusijev svišč (Gentiana clusii) ali "tavelik encijan" je skupaj s planiko,avrikljem, murko in slečem ena najboljprepoznavnih rastlinskih vrst gorskegasveta. Tudi zelo pogost motiv na fotografijahin spominkih ter pravi simbol Alp.Je trajnica, a njegove pritlične liste(rozeta) izven obdobja cvetenja običajnospregledamo. Vsaka rastlina ima le po enpokončen, modro obarvan cvet zvonasteoblike. Njegova rastišča so travniki,kamnite trate, skalne razpoke od montanskegado alpinskega vegetacijskega pasu.Čeprav gre za alpsko rastlino, uspeva šemarsikje po predalpskem svetu. Porezen,Blegoš, Rakitovec, Polhograjsko hribovje,Trnovski gozd, Snežnik in Zasavsko hribovjeso kraji, kjer ga lahko občudujemood maja najprej. A prvi cvetovi se vsakoleto, lahko že sredi aprila, razcvetijo natravnikih okoli cerkvice sv. Lovrenca naistoimenskem vrhu (722 m) nedaleč odLisce. Običajno je najlepši pogled na njegovomodrino ravno okoli prvega maja,ko je praviloma tudi največ obiskovalcev.Pred desetletji si lahko v popoldanskemčasu ob poteh, ki vodijo v dolino, našel nadesetine ovenelih cvetov. Ni bilo redko,da so si posamezniki izkopali primerke.Razloga sta bila dva – možje predvsemzato, da so doma v žganje namočili njegovekorenike, žene pa so ga želele presaditi vdomači skalnjak. Krivda za pripravo žganepijače deloma leži v izdelovalcu "encijana",ki je na nalepki namesto slike košutnika(katerega korenika se uporablja) prikazalsliko Clusijevega svišča. Seveda je bilo vesčas tako trganje cvetov kot izkopavanje vnasprotju z dejstvom, da je vrsta zavarovanaže od leta 1922. Območje na Lovrencuje bilo še dodatno zavarovano kot naravnispomenik (leta 1993) ter označeno s tablo.A cvetovi so postajali vseeno vse redkejši,še posebej potem ko je lastnik travnikaskušal z gnojenjem "izboljšati" pridelekkrme. Neredki so si lepote želeli ogledatikar iz avtomobila, zato je bilo območjezavarovano tudi z lesenim plotom. Planinskodruštvo Lisca Sevnica že vrsto letvrši prostovoljni naravovarstveni nadzorv času cvetenja. Vsakoletni akciji so sepridružili še sosednja planinska društva,Zavod za gozdove Slovenije, KTD 1 BlažJurko iz Razborja, Kozjanski park terKŠTM Sevnica. 2 Sama vzpetina ni znamenitale zaradi cerkve in encijana, saj tuuspevajo še številne zanimive vrste. Cve-1Kulturno-turistično društvo.2Javni zavod za kulturo, šport, turizem inmladinske dejavnosti Sevnica.tov "malega encijana", oziroma tržaškegasvišča v času cvetenja Clusijevega že niveč, za njim pa zacveti endemična opojnazlatica ter ob koncu maja še kranjskalilija. Tudi do kraljeve rože (blagajevegavolčina) ni daleč.Lahko Clusijev svišč zamenjamo skatero sorodno vrsto? Najlaže z zelo podobnimKochovim sviščem (G. acaulis),ki pa uspeva le na kislih tleh in je zaradiprevladovanja bazičnih apnenčastih talv Sloveniji precej manj pogost. Je pa tovrsta encijana, ki ga običajno najdemo vskalnjakih. mLiteraturaOdlok o razglasitvi rastišča Clusijevegasvišča na Lovrencu za botanični naravni spomenik,1993.Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskihvrstah, Ur. list RS št. 46/04,110/04,115/07 in 36/09.54 A P R I L 2 0 1 0


PREHRANAHrana zatrening Nada Kozjek Rotovnik, dr. med.FOTO: BORUT GOGALAPreden se bomo lotili večjih hribovskih(ali gorniških) podvigov, je potrebnonekaj vadbe. Enako, ali pa še bolj, velja zavejo planinstva, ki jo imenujemo prostoplezanje in zahteva dokaj resen trening.Danes se bomo nekoliko bolj posvetilihrani za kondicijski trening, v enem naslednjihnadaljevanj pa bomo obdelali tudišportne plezalce.Hrana je del vadbeV nižje hribe se pravzaprav lahko podavsakdo. Nekomu že bližnji kucelj nudizadosten planinski užitek, za druge pa sovzponi nanje pravzaprav le priprava na resnejšepodvige.Tako kot vadimo svoje telo za večje napore,se je treba navaditi tudi ustrezne prehrane,ki bo podpirala telesne napore.Za primer vzemimo navdušeno planinkoMarinko, ki si je končno zadala, da se bopovzpela na Triglav. Ker ni več rosno mladain ve, da je pot relativno dolga in tudi nekolikozahtevna, se je odločila, da se bo nata podvig resno pripravila. Na vrh Slovenijese ne želi priplaziti popolnoma izmučena.Nasprotno, na vrhu Triglava želi užiti pravvsak trenutek.Za "trening hrib" si je izbrala bližnjegatisočaka, na katerem je tudi nekaj skal.Nanj se bo čim večkrat povzpela za konectedna, med tednom pa bo skušala nabratinekaj kondicije s tekom.Vadba teka in planinarjenje sta s fiziološkegavidika dokaj podobni obliki telesneganapora. Gre za aerobni napor in priobeh vrstah telesne aktivnosti upoštevamopriporočila prehrane pri vztrajnostnihšportih. Osnovna presnovna značilnost pritovrstni vadbi je, da si telo zelo pomaga zgorivom iz maščobnih celic, zato je vadbausmerjena predvsem v treniranje aerobnegasistema, ki omogoča takšno prilagoditevtelesa, da za bencin pri vadbi polegsladkorjev učinkovito uporablja tudi maščobe.Marsikdo se pri tem ujame v zankoin pozabi, da četudi pri vztrajnostnemnaporu telo bolj ali manj učinkovito kurimaščobe, vendarle ne more delovati brezsladkorjev, ki pa jih za razliko od maščob vtelesu ni v izobilju. Zaloge sladkorjev najdemov glikogenu v jetrih in mišicah in privztrajnostnem naporu zadoščajo za okoliuro do ure in pol, če so v izhodišču maksimalnopolne.Zato je kondicijska vadba najboljša priložnost,da natreniramo svoj vnos kurivav obliki sladkorjev. Maščob je namreč vtelesu zadosti za vsakršen telesni napor.Poleg zadostnega vnosa sladkorjev sevedane smemo pozabiti na hidracijo. Tudi pitjemed telesnim naporom je lahko problematičnoin se ga moramo navaditi.Marinkina vadbaKer je Marinka po naravi zelo skrbna oseba,se je, še preden se je lotila vadbe, seznanilatudi z osnovnimi navodili za prehranskopodporo v hribih. Ko je prebralanapotek o potrebnih gorivih za napor, jepravilno ugotovila, da je najbolje, da tanačela vključi že v svojo telesno pripravo.Svoje osnovne prehrane ni bistvenospreminjala. Že poprej se je skušala držatinačel uravnotežene in pestre prehrane,ki jo je pripravljala na bolj "blag" način.Izogibala se je namreč cvrtju in močnemupečenju. Ko se je odločila za aktivnejšinačin življenja, je v vsakodnevne obrokevključila več sadja. To je izredno kvalitetenvir sladkorjev, ki jih je potrebovala, da jeizpopolnila zaloge sladkorjev (beri glikogena),ki jih je izpraznila med redno vadbo.Tudi soli v prehrani ni pretirano preganjala,ker je vedela, da jih poleg vodepotrebuje za rehidracijo telesa po vadbi.Na noben tek ali pohod se ni odpravilana tešče. Vedno je poskrbela, da je telopred samo vadbo napolnila z nekaj gorivav obliki sladkorjev. Ker je prebrala, da jihje pred vadbo priporočljivo zaužiti okolien gram na kilogram telesne teže, si jepomagala z lahko prebavljivimi živili, kiso vsebovala ustrezno količino sladkorjev.Ugotovila je, da je količina sladkorjevnapisana na etiketah večine živil. Tako jepreračunala, koliko sadnega soka ali jogurtanaj popije za svojih 62 kilogramov,da bo dobila okoli 62 gramov sladkorjev.Če se ji je zdela količina hrane za danoštevilo sladkorjev prevelika in bi jo motilamed telesno vadbo, je dodatne sladkorjespravila v telo s športno pijačo ali pa si jepomagala z gumijastimi bonbončki, ki jihobožuje.Ker je postajala vedno bolje trenirana,je tek ali intenzivno hojo včasih potegnilatudi čez uro in več. Takrat si je med samovadbo priskrbela energijo s športno pijačoali vodo in energetskimi ploščicami.Po treningu je ponovila vajo, ki jo jeimela pred vadbo: v telo je takoj vneslaenako količino sladkorjev. Velikokrat jebila tudi izbira hrane podobna. Ugotovilapa je, da ji najbolj ustrezata čaj z medomin kos kruha s skuto ali sirnim namazom.Na ta način je zadostila tudi potrebam povnosu beljakovin po vztrajnostni telesnivadbi, ki naj bi bil okoli 0,25 grama na kilogramtelesne teže.S telesno vadbo je imela vedno večjeveselje. Resda je bila včasih telesno utrujena,bolela sta jo kakšna mišica ali sklep,a nikoli se ni počutila izčrpano. Še posebejpa je bila vesela, ker je kmalu ugotovila,da lahko teče celo del poti v hrib, ko seodpravi na svoj tedenski tisočak.Pohod na Triglav je tako postajal vednobolj oprijemljiva želja. m55


VREMESlab za~etek – dober in bel konec zgrenkim priokusomVreme in razmere v gorah v meteorološki zimi 2009/10 Miha Pavšek 1 in Gregor Vertačnik 2Pogled s Kamnitega lovca proti proti Mangartu (levo) in Jalovcu (desno), v ospredju Kraljevska špica (konec januarja 2010) foTO: MIHA PAVŠEKČeprav nas sonce že pošteno greje, si bomona kratko priklicali v spomin letošnjo zimo,natančneje zimsko meteorološko trimesečjedecember–februar. V splošnem smo si gazapomnili predvsem po nadpovprečno visokisnežni odeji in njenem precej daljšem (vz)trajanjuna tleh po nižinah v notranjosti Slovenije,v gorah pa po opazno nižjih temperaturah,sončnem primanjkljaju in precejšnjem padavinskempresežku. Slednji ni bistveno vplivalna v tej zimi izmerjeno najvišjo skupno višinosnežne odeje, saj je božična odjuga segla vsePreglednica: Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) v meteorološki zimi 2009/10 ter primerjava s povprečjem obdobja 1971–2000.Postaja (nadmorska višina) Povprečna T Odklon T Padavine Indeks padavin glede na povprečje 1971–2000Rateče (864 m) –3,3 –0,3 463 202Planina pod Golico (970 m) –2,6 –1,1 591 203Vojsko (1067 m) –2,9 –0,6 934 180Vogel (1535 m) –4,6 –2,1 1152 212Krvavec (1740 m) –5,4 –1,9 361 159Kredarica (2514 m) –9,1 –2,1 492 151Vir: Arhiv Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje.1Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana.2Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Ljubljana.56 A P R I L 2 0 1 0do visokogorja. Prav lahko bi ta uvod zaključiliz ugotovitvijo, da smo imeli v gorah čisto spodobnozimo, če ne bi vzeli snežni plazovi karsedmih življenj. Zadnje že v marcu, pa vendarleštevilka, ki opozarja in hkrati zaskrbljuje, damarsikaj ni tako, kot bi moralo biti. Upajmo,da to pot karavana ne bo šla dalje brez ustreznihukrepov. Med temi je tudi ustanovitevlavinske službe, kakršno imajo pri vseh alpskihsosedih.Če ne upoštevamo nesrečnih kranjskihdijakov, ki so preminuli januarja 1977 naZelenici, in stoletne zime februarja 1952,nismo imeli po drugi svetovni vojni še nikoliopravka s toliko žrtvami snežnih plazov. Vprejšnji številki Planinskega vestnika (MarjanKregar) smo lahko prebrali, zakaj je bila vletošnji zimi snežna odeja manj stabilna kotponavadi, v reviji Šport mladih (Mojca Stritar)pa o snežnih plazovih in njihovem (ne)spoštovanju. Svoj kamenček k vsem nesrečnimprimerom prispevata tudi nezanimanjein včasih že kar aroganca odgovornih ministrstevin služb v njihovi sestavi, ki bi morale


skrbeti za tisto, kar je povezano s problematikosnežnih plazov. Ta odnos se kaže vse odukinitve krajevnih komisij za snežne plazove,nedokončanja lavinskega katastra (ta ševedno ni javno dostopen), dogajanj okrogvršiške ceste in zagotovitve njene celoletneprevoznosti (z ustreznimi varovalnimiobjekti) ter kaninskih lavinskih prigod pado pomanjkljivega obveščanja, informiranjain opozarjanja. Slednje temelji na nezadostnemštevilu opazovalnih postaj, na katerihni rednih vzorčenj in preizkusov stabilnostisnežne odeje. Ne nazadnje bi morali biti boljsitni tudi v krovni planinski organizaciji. Takopa se oglašajo in opozarjajo le gorski reševalci,pogosto pod vtisom vsakokratnih akcijiskanja morebitnih preživelih. Slednjih letosžal ni bilo, kar kaže, kako pomembna pri snežnihplazovih je preventiva.Meteorološka zima se je začela z nekolikopretoplo in dokaj mokro prvo decembrskodekado. V začetku decembra je sicer pobeliloalpske doline, v sredogorju pa se še nisomogli pohvaliti z omembe vredno snežnoodejo. Po 11. decembru je temperaturapočasi, a vztrajno padala. Sredi meseca nibilo prav veliko snežnih padavin, je pa zatopobelilo obalo. V začetku zadnje dekade se6je veter obrnil v jugozahodno smer in napovedal3 odjugo. Ob obilnih padavinah je dobožiča temperatura hitro naraščala. Sprva ješe snežilo 0 do dolin, na višku drugega padavinskegavala 24. in 25. decembra pa je prehodno-3 deževalo celo v visokogorju. Marsikjepo dolinah so imeli opravka s poplavami,-6močnejšimi predvsem v Posočju. Na božičnivečer -9 se je hitro ohladilo, zato je zapadlo nekajsnega tudi v alpskih dolinah. Ohladitev jebila -12le prehodna, saj se je že konec mesecatemperatura znova močno povzpela. Temu-15ustrezno je bilo tudi decembrsko sonce boljpičlo.-18Če je zima decembra še malce omahovala,pa -21 je že naslednji mesec pokazala vso svojosvetu zapadlo do meter novega snega. Vprimerjavi s prejšnjo zimo tokrat Zgornjesavskadolina ni izstopala. Še več, ponekod naNotranjskem, v Kamniško-Savinjskih Alpahin še kje je bilo snega na primerljivi nadmorskivišini bistveno več. Do konca sneženja seje otoplilo, nato pa je temperatura do koncameseca v splošnem padala. Sredi meseca sobile gore pogosteje obsijane s soncem, medtemko smo spodaj obtičali pod oblačnimpokrovom ali v megli. Ob koncu meseca jezapadlo še nekaj novega snega.Prvi februarski dnevi so minili v znamenjusonca in občutne otoplitve. Kmalu se je vremepokvarilo, 5. in 6. februarja je spet snežilo,prav tako 10. in 11., le da slednjič marsikjeobilno. Do sredine meseca je ostalo razmeromahladno, nato se je prehodno ogrelo,spet ohladilo in znova ogrelo. Temperaturnespremembe so spremljale padavine, večinomav beli barvi in različnih kristalnih oblik.Čeprav zima v gorah še posebej rada opletaz repom, pogosto tudi daleč v pomlad, sozadnji, nekoliko pretopli februarski dneviže nakazali, da počasi prihaja tudi njen časoziroma višje temperature. Te so prekinilimarčevski mučeniki (10. 3.) z nekajdnevnimKredarica Vogel Ratečevdorom hladnega zraka oziroma močno burjoin sneženjem, pa več o tem prihodnjič, kobodo na vrsti meseci meteorološke pomladi.Občutek mnogih, da je bila minula zimatemperaturno gledano tista prava, kot s(m)ojih bili vajeni pred desetletji, ne vara. Primerjavaz referenčnim klimatološkim obdobjem1971–2000 kaže, da je bila prehladna, zlastiv sredogorju in visokogorju. Na teh območjihso bili prav vsi trije meseci prehladni,spodaj pa je bil pretopel le december. Januarje bil – tako, kot je to praviloma – povsoddaleč najhladnejši zimski mesec, temperaturniodklon je večinoma dosegel od –2 do–3 stopinje Celzija. Zima je bila nenavadnobogata s padavinami, največ zaslug za to jeimel zelo moker december. Ponekod v Julij-moč. 1/12/ Sprva se 11/12/ je močno 21/12/ ohladilo 31/12/ in že 2. januarja10/1/ cih 20/1/ in Karavankah 30/1/ so izmerili 9/2/ več 19/2/ kot 300 %je v presledkih skoraj povsod začelo pričakovanih decembrskih padavin, na Žagisnežiti. Do konca prve dekade je v goratem pri Bovcu je bilo teh kar 844 milimetrov, zato0-3-6-9-12-15-182009/10 1971-2000-211/12/ 11/12/ 21/12/ 31/12/ 10/1/ 20/1/ 30/1/ 9/2/ 19/2/Potek povprečne dnevne temperature od 1. 12. 2009 do 28. 2. 2010 na Kredarici in primerjava zreferenčnim obdobjem 1971–2000.je med drugim poplavljalo tudi Mostarskojezero pri Mostu na Soči. Dokaj povprečnakoličina padavin je bila le na Kozjaku in Pohorju.Januarja je bila razporeditev padavinneobičajna – več v osrednjem in južnem,manj v zahodnem in severnem delu našegagoratega sveta. Februarja se je decembrskazgodba ponovila, le v nekoliko omiljeniobliki. Še najbolj pa je minula zima izstopalapo (ne)trajanju sončnega obsevanja. V vsehtreh mesecih so marsikje zabeležili le okrogpolovico statistično pričakovanih sončnih ur.V splošnem je bila to po nižinah ena turobnejšihzim zadnjih 30 let, a tudi višje zgorajni bilo dosti bolje.Zato pa se ne smemo pritoževati nad snežnoodejo. V drugem delu zime so bile snežnerazmere večinoma nadpovprečne. Konecobravnavanega obdobja oziroma februarjaso opazovalci na Kredarici namerili skorajštiri metre (390 centimetrov) snežno belegapokrivala.Izjemno debelo snežno odejo je preprečiloizdatno božično deževje, ki je prehodnodoseglo tudi naše najvišje vrhove. V le petihzaporednih padavinskih dneh se je ponekodv Posočju dobesedno izlilo več kot 500 milimetrovpadavin; na prej omenjeni Žagi soizmerili rekordnih 690 milimetrov. Prav neverjetno,a to padavinsko obdobje je ponekodprispevalo več kot polovico vseh zimskihpadavin! Rezultat te obilne moče so bileskupaj s taljenjem snega poplave alpskihrek, zlasti Soče. Med meteorološkimi ocvirkivelja omeniti še nenavadno izrazit temperaturniskok, ki je spremljal omenjeno padavinskoobdobje. Na Kredarici se je od nedelje,20. decembra zjutraj, ko so zmrzovali pri–23 stopinj Celzija, živo srebro dvignilo naledišče v noči s 24. na 25. december. Še precejizrazitejši dvig temperature so zabeležiliv nižinah in kotlinah. V Šmartnem pri SlovenjGradcu se je v tem času ogrelo z –20 na+14 stopinj Celzija.Tekom obdobja so izdali na Agenciji RS zaokolje (ARSO) kar petkrat opozorilo 4. stopnjenevarnosti proženja snežnih plazov.Precej bolj pogosto kot druga leta je bilatudi 3. stopnja, saj smo imeli pogoste novesnežne padavine. K sreči pa te niso bile vednozelo intenzivne oziroma ni zapadla (pre-)velika količina novega snega.Kljub vsemu smo lahko vsi, ki pozimi rednozahajamo v gore, tudi letošnjo zimo ujeliprecej lepih in nepozabnih trenutkov, šeposebej ljubitelji celca in zaledenelih slapov.Pri tem pa se je pokazalo, da je lahko mrazprecej nevarnejši za prve kot pa za druge,saj upočasnjuje preobrazbo snežne odeje ins tem njeno utrjevanje oziroma stabilnost.Pomnimo torej svoje letošnje snežne izkušnjekot tudi izkušnje drugih, saj nam bo toše kako pomagalo v prihodnje, ko se bomoznova podali v zasnežene strmine in skale.Vendarle nam nudijo in vzbudijo prav zimskegore najbolj prvinska (ne adrenalinska!)občutja, zato se tako radi vračamo vanje. Šeposebej takrat, ko zaigra zima na vse strune,kot je bilo to v letošnjem zimskem trimesečju.m57


TRENINGOsnovnemotori~nesposobnosti in µ Blaž ZazvonilUčinkovitost gibanja človeka pri športuali dnevnih opravilih je odvisna odnjegovih motoričnih sposobnosti in gibalnihznanj. Stopnja njihove razvitosti je priljudeh različna, kar v največji meri povzročaindividualne razlike v gibalni učinkovitosti.Tako posamezniki niso sposobni na enaknačin izvesti gibalnih nalog in se med sebojglede na uspešnost izvedbe tudi razlikujejo.Osnovne motorične sposobnosti, s katerimise srečujemo v športu, so koordinacija,gibljivost, moč, hitrost in vzdržljivost.Motorične sposobnosti so v določeni meriprirojene, v določeni pa pridobljene.HitrostHitrost kot motorično sposobnost je mogočeopredeliti kot največjo hitrost gibanja,ki je posledica delovanja lastnih mišic. Vožjem pomenu besede je to sposobnost, kinam omogoča, da izvedemo enega ali večzaporednih gibov maksimalno hitro (met,skok, tek …). V veliki meri je pogojena shitro močjo in tudi koordinacijo med posameznimimišicami, pomembni pa sta tudigibljivost in motivacija. Iz opisanega lahkovidimo, da hitrost v veliki meri omejujedelovanje centralnega živčnega sistema.Tako hitrost razdelimo na:• hitrost (odziva) reakcije – na pričakovanin na nepričakovan znak,• hitrost posamičnega giba – met, skok,• največjo frekvenco gibov – tek,• štartno hitrost – sposobnost najhitrejšegapospeševanja iz mirovanja do najvišjehitrosti,• najvišjo hitrost – hitrost, ki se razvije v3–6 sekundah.Pri plezanju se hitrost največkrat izražakot hitrost enostavnega giba (stegniti rokona oddaljen oprimek ali pa natančno stopitina oddaljen stop) ali skoka na določenoprimek."Najpogostejša zunanja sila,proti kateri se alpinisti in plezalciborimo, je gravitacija.MočMoč je opredeljena kot sposobnostučinkovitega izkoriščanja sile mišic pripremagovanju zunanjih sil. Športne zahtevepo višjih skokih, metih, spremembahsmeri, šprintih, težjih dvigih … odšportnika zahtevajo visok nivo mišičnemoči. Najpogostejša zunanja sila, protikateri se alpinisti in plezalci borimo, jegravitacija.Struktura moči je kompleksna in jo jemogoče definirati na več načinov. Osnovnepojavne oblike moči pa so maksimalnamoč, hitra moč in vzdržljivost v moči.Med njimi je najpomembnejša maksimalnamoč (maksimalno težki plezalnigibi, maksimalno težko breme …), sajpozitivno vpliva tako na hitro moč (dinamičnigibi) kot na vzdržljivost v moči(smeri, dolge do 20 gibov). Zato bo povečanjemaksimalne moči hkrati vplivalona izboljšanje drugih dveh sposobnosti.S fiziološkega vidika je napredek v mišičnimoči posledica živčnih ali mišičnihdejavnikov. Živčni dejavniki povečanjamoči se nanašajo na koordinacijo mišičneaktivnosti preko centralnega živčnegasistema. Veliko hitreje pride do živčneadaptacije organizma kot pa do adaptacijena strukturne spremembe v mišici.Povečanje mišice se pojavi šele po trehmesecih redne vadbe, kadar je ena mišičnaskupina obremenjena vsaj trikrattedensko."Povečanje mišice se pojavišele po treh mesecih rednevadbe, kadar je ena mišičnaskupina obremenjena vsaj trikrattedensko.Pomemben učinek povečanja moči jetudi zmanjšana dovzetnost za športnepoškodbe.GibljivostGibljivost je kot ena osnovnih motoričnihsposobnosti pomemben dejavnikuspeha v športu in je definirana kotsposobnost izvedbe gibov z veliko amplitudo.Ima torej pomemben vpliv nasplošno gibalno učinkovitost in kakovostživljenja posameznika.Čeprav je gibljivost pogosto obravnavanakot ločena motorična sposobnost,se je treba zavedati, da močno vplivana vse ostale motorične sposobnosti.Raztezanje prinaša vrsto centralnih inlokalnih učinkov na človeški organizem.Centralni učinki zajemajo izboljšanozavedanje telesa, izboljšano počutje, izboljšanogibanje, večjo ekonomičnost58 A P R I L 2 0 1 0


gibanja in lažje prenašanje naporov. Klokalnim spadajo vplivi na boljšo prekrvavitev,zmanjšan upor v tkivih medgibanjem, večja elastičnost tkiv, večjagibljivost in večji aktivni obseg v sklepih,uravnotežen mišični tonus, manjšetveganje poškodb, hitrejša regeneracijomišic in kot končni rezultat večja lokalnamišična učinkovitost.Poleg zgoraj naštetih prednosti dobragibljivost pri plezanju pride v poštev v naslednjihprimerih: pri visokem stopanju,razkorakih, iztegovanju, doseganju prekostreh in najboljši postavitvi težišča blizuskale pri plezanju v navpičnih stenah.VzdržljivostVzdržljivost je sposobnost, ki omogoča,da se določen telesni napor (telesnaaktivnost) izvaja daljši čas brez zmanjšanjanjegove intenzivnosti (brez pojavautrujenosti). Njena raven je odvisna odfunkcionalnih sposobnosti srčno-žilnega,dihalnega in živčno-mišičnega sistema,količine energijskih snovi v mišicah,učinkovitosti uravnavanja toplote in odkoordiniranega delovanja vseh organovin sistemov. Pomembno vlogo imajo šekoordinacija (tehnika gibanja), ustreznamotiviranost in sposobnost prenašanjabolečine. Ko je aktivnih več mišic istočasno,postane glavni omejitveni dejavniksrčno-žilni sistem. Srce lahko črpa le zdoločeno hitrostjo in pljuča lahko predihajole določeno količino zraka.Vzdržljivost na grobo ločimo na splošnoin specialno. Splošna je aerobnegaznačaja, kar pomeni, da telo za premagovanjedaljšega napora dobi zadosti energijes kisikom. Tako lahko športnik dolgočasa teče pri določeni intenzivnosti (hitrosti),ne da bi se njegova učinkovitostzmanjšala. Pri specialni vzdržljivosti pale del energije dobimo s kisikom, ostalopa z glikolizo in kreatin fosfatom, karzadošča le za kratek, a zelo intenziventek (šprint).Specialna vzdržljivost je prisotna privseh športih. Tako je pri plezanju večinamišic podlahti obremenjena izometrično(dolžina mišice se ne spreminja). Topomeni, da se pretok krvi skozi mišiceverjetno popolnoma ustavi, ko plezamotežke smeri (majhni oprimki), na boljšihoprimkih pa se zopet poveča. Tako so seplezalci z boljšo specialno vzdržljivostjosposobni dlje časa boriti s smerjo.KoordinacijaKoordinacija je sposobnost učinkovitegaoblikovanja in izvajanja kompleksnihgibalnih nalog (posebej v nenaučenihin nepredvidljivih situacijah) in je posledicaoptimalne usklajenosti delovanjavseh ravni osrednjega živčevja inmišic. Zahteva optimalno časovno inprostorsko povezanost obeh sistemov,kar se kaže v minimalni porabi energije(ekonomizaciji gibanja) in posledičnokasnejšem pojavu utrujenosti. Boljšakoordinacija je posledica večje usklajenostidelovanja posameznih mišičnihskupin in odsotnosti vseh nepotrebnihgibov (hitro in učinkovito reševanje gibalnihproblemov). V športu se njenapomembnost posebej kaže v tistih disciplinah,za katere so značilne velikazapletenost gibanja (ples), kompleksnostin nepredvidljivost (ledno plezanje), aliv razmeroma preprostih gibanjih, toda vizjemnih okoliščinah največjega napora(šprint)."Plezalci z boljšo specialnovzdržljivostjo so se sposobni dlječasa boriti s smerjo.Koordinacija je izjemno kompleksnasposobnost, ki je zelo povezana s hitrostjo,močjo, vzdržljivostjo in gibljivostjo.Stopnja razvitosti koordinacije se kažekot sposobnost izvajanja gibov različnihzahtevnosti hitro, natančno, učinkovitoin pravilno v skladu z določeno nalogo(akrobatika, plezanje balvanov).RavnotežjeTudi takrat, ko stojimo negibno, je našorganizem zaposlen z ohranjanjem ravnotežja.V literaturi vadbo ravnotežjapogosto najdemo pod drugimi imeni kotproprioceptivna vadba in vadba sklepnestabilizacije.Pri vseh športih igra ravnotežje pomembnovlogo. Predpogoj, da športnikizvede neko gibanje natančno, je, daima telo v ravnotežju, saj le tako lahkoproizvedeno silo pravilno usmeriv želeno smer (gimnastika, smučanje,plezanje …). Tudi plezanje lahko definiramokot gibanje iz enega v drugravnotežni položaj s čim manj potrošeneenergije. mPhoto: KLAUS FENGLER • Agency: Arts of sAles gmbHUltraLightJakna nanokolekcijo Marmot najdete v trgovinah:annaPURna way, Krakovski nasip 4, Ljubljanaavantura šport, Gregorciceva cesta 19, Ilirska Bistricaavantura šport, Planet Tuš Koper, KoperDropIn, Trubarjeva ulica 15, LjubljanaSuvel šport nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova GoricaTanDEM v Logatcu,Tržaška cesta 77, Logatecwww.annapurna.siwww.marmot.eu59


RAZMIŠLJANJAZgodba inporo~anjeAlpinizem v medijih in µ Urban GolobPlezanje v Škrbinski ploščisplošnih medijih ni prav veliko ključnihljudi (urednikov, novinarjev), ki biVse ukvarjali z alpinizmom, zato lahko pridedo konflikta med poročevalci in strokovnojavnostjo. To je tudi razlog, da v medijihprihaja do nesporazumov, z vidika strokovnejavnosti pa pogosto tudi do napak, šeposebej pri alpinističnem izrazoslovju.Zanimivo je, da poročevalci in urednikine vedo dobro, kako sploh poročati o alpinizmu.Razlog je preprost. Ob izostankuvsakemu razumljivih rezultatov, ki jih premorevečina drugih športov, kot nepoznavalcinavadno ne vedo, kako prijeti zmuzljivotelo alpinizma. Odlična ideja so bileAlpinistične novice v Delu, kjer je redaktor(sicer alpinist in poznavalec) skrbel, da sobili alpinistični dosežki korektno predstavljeniza strokovno javnost in dovolj zanimivoza širšo javnost. Sicer pa najbrž ninova ugotovitev, da se v splošnih (tiskanih)medijih alpinizem največkrat pojavlja v rubriki"kronika". Zadeva je pravzaprav razumljiva.V nasprotju z alpinističnimi dosežki,ki se jih novinar, urednik, nepoznavalec nezna lotiti, pa so nesreče za poročanje velikobolj uporabne. "Rezultat" zgodbe jenamreč konkreten in oprijemljiv, kaže pase v obliki poškodovanega ali celo mrtvegaalpinista. O taki, vsem razumljivi zgodbipa je lažje pisati. Seveda lahko k temu prištejemoše spektakel, ki v današnjem medijskemsvetu morda šteje največ, in takokmalu dobimo vsaj delne odgovore navprašanja, zakaj takšno nepoznavalsko pisanjein s tem podoba alpinizma v medijih.Zadnjič smo pisanje sklenili z dejstvom,da je vsak alpinistični vzpon specifičen.Seveda takoj sledi vprašanje: kaj pa je tisto,kar je vsem alpinističnim vzponom skupno?Odgovor je – zgodba. Temu moramotakoj dodati, da gre v osnovi za osebnezgodbe, ker je alpinizem pač izkustvenadejavnost in ima tako lahko tudi en samvzpon dve osebni zgodbi, če ga je opravilanaveza dveh alpinistov. Čeprav zgodbo nekegavzpona najbolje razumejo tisti, ki sobili udeleženi, to še ni zagotovilo, da vidijovsi udeleženci isti vzpon enako. Alpinizemje torej subjektivna dejavnost, pri kateritudi isti vzpon vsak od udeležencev gledapo svoje. Zaradi pomembnosti zgodbetorej ni presenetljivo, da je glavni medij valpinizmu beseda (in posledično knjiga),ki ima prednost pred drugimi načini podajanjazgodbe (film, fotografija), saj se skozibesedo lahko izrazi vsak človek.V alpinizmu je bistvo osebno doživetjein prav ta osebna zgodba lahko postanejavna skozi pripoved, ki jo posredujejo mediji.Toda pripoved o alpinističnem vzponunikoli ne more biti tako močna, kot jo doživiposameznik. Pa vendarle, zgodba še najmanjizgubi svojo avtentičnost, če jo pripovedujesam protagonist. Osebne zgodbeso veliko bogastvo alpinizma, seveda podpogojem, da se uspemo iztrgati krempljemdanašnjega načina razumevanja sveta, kinam ga vsiljujejo v obliki številk, eksplicitnihrezultatov in natančnih informacij.Izkušnje (plezalske, z mediji, medsebojne)samih alpinistov se med seboj razlikujejo,zato se pomanjkanje opornih točk valpinizmu kaže v trenju mnenj, videnj inrazumevanj ter razmišljanj tudi v strokovnijavnosti. S tega vidika razumemo tudi pomislekenekaterih najvidnejših alpinistovna svetu (Prezelj, Garibotti) izpred nekajlet, ki so bili namenjeni organizatorjem podelitvemednarodne nagrade zlati cepin,ki ga dobi eden od nominiranih vzponov(oz. alpinistov, ki so jih opravili) v preteklemletu. Bistvo njihovega ugovora je bilo,da v alpinizmu ni primerljivih rezultatov,med seboj tekmujejo le zgodbe alpinistov.Kako so te predstavljene, pa je odvisno odtekmovalnosti nominirancev. Marko Prezeljje menil, naj se dobitnika nagrade alipo njegovem "zmagovalca" ukine, ker gazaradi neobstoja eksplicitnih rezultatovpač ne more biti. Organizatorji pa so podelitevnagrade zlati cepin videli drugače.Glavni urednik francoske revije Montagnemagazine Philippe Descamp je zapisal, da"so hoteli narediti festival alpinizma, ki paje za publiko zanimivejši, če nekoga razglasijoza 'zmagovalca'". Zanimiv komentarna debato o zlatem cepinu so podali tudina italijanski spletni strani PlanetMountain:"... Po drugi strani pa, kot je bilo žemnogokrat rečeno, alpinizem ni tekmovanje(vsaj uradno, bi želeli dodati). Na temmestu moramo zapisati, da tudi filmske aliknjižne nagrade niso tekmovanja, pa vseenopodeljujejo razne oskarje, Pulitzerje inpodobne nagrade, ki jih spremljajo 'zdrave'debate".Čeprav bi lahko rekli, da bi lahko to veljalotudi v alpinizmu, če le ne bi alpinistisebe in svoje dejavnosti jemali tako zelozares, pa ugotavljamo, da je človek tekmovalnobitje in da alpinisti niso nobeneizjeme. Tudi tukaj gre za rivalstvo, ki ženerazvoj in dosežke alpinizma (in osebnozgodbo vsakega alpinista) naprej, včasihpa povzroči tudi nesreče. Prav skozi prizmoneoprijemljivosti alpinizma in bogastvaosebne zgodbe lahko veliko boljerazumemo pogosto citirano misel pokojnegaameriškega alpinista Alexa Loweja,ki je nekoč zapisal: "Najboljši alpinist jetisti, ki se pri tem (plezanju, op. a.) najboljzabava." m60 A P R I L 2 0 1 0


NOVICE IZ VERTIKALEPod BavhomMatic Obid (AO Nova Gorica) inDejan Koren (AO Vipava, Dumo)sta v soboto, 13. februarja, preplezalazavidljivo serijo slapov.Sprva sta se namenila preplezativse tri najbolj logične linije vbarieri pod Bavhom. Začela sta sPsihoanalizo (WI 6), nadaljevalas Slapom za Slavca (WI 6+), tretjalinija (Čljovc) pa je bila v slabemstanju, zato sta se raje odločilaza Psihoterapijo (WI 6),le da sta zgoraj zavila proti leviin izplezala po Čljovcu, ki je naravenoziroma logičen izstop izstene. Za vsakega od naštetihslapov sta porabila približno dveuri in si tako vsaj za ta dan potešilavroče ledne želje. Naslednjidan sta Matic Obid in Jernej Arčon(tudi AO Nova Gorica) v Koritnicipreplezala še Tiso direkt(WI 6+), ki je bila odlično narejena.Matic sporoča, da jo je prednjima skoraj gotovo preplezalavsaj ena naveza, za njima pa jesledilo še kar nekaj navez. Kotsmo letos že velikokrat slišali, jerealna ocena tega slapu v takihrazmerah verjetno nekoliko nižja,še sporoča Matic.V torek, 16. februarja, sta se zločincavrnila na kraj zločina invstopila v Membrano, njegadni (in tudi še danes) enega težjihslapov pri nas. Mnenja sta,da si tudi ta slap v sedanjih razmerahne zasluži ocene 7-, a toSmer Membrana direktne zmanjšuje njunega dosežka.V zgornjem delu slapu, kjer seoriginalen vzpon po Membranipriključi Psihoanalizi, sta Maticin Dejan namreč plezala po sistemusveč levo od Psihoanalizein tako do roba stene potegnilanovo varianto. Tako je Membranapostal samostojen in s temtudi dostojen slap od vstopa dokonca – kot ostalih nekaj v temkotlu. Za zgornji, novi del velja,da je precej tanek, zato je slapdobil tudi znameniti X v oceni.Slap sta poimenovala Membranadirekt (II/7-, X, 120 m).Novo v TamarjuV torek, 16. februarja sta DomenŽagar (AO Novo Mesto) in DomenKastelic (Akademski AO)pohitela pred prihajajočim poslabšanjemrazmer in preplezalakombinirano smer Svečkenad votlino (M5+/6, 120 m,7 h), ki poteka desno od Slapunad votlino. O prvenstvu nistaprepričana, saj je linija poči zelozanimiva in opazna, a sledi predhodnihplezalcev nista opazila,prav tako tudi ne podatka, da bibila smer že preplezana. Za smerpriporočata komplet metuljev, 8(kratkih) lednih vijakov in kakšenklin. Pravita, da je zatikanje orodijv skali zanesljivo, mestomapa se da urediti dobro varovanjez metulji. Led je bil bolj tanek,v drugem raztežaju sta plezalatudi po zaledenelih travah, vtretjem pa za nagrado dobila šenekaj strmega gaženja do vrhaKombinirana smer Svečke nad votlinosmeri. V smeri nista pustila ničesar.Z vrha sta se spustila po vrvina vstop.Nove Gu~kove smeriVedno aktivni in neumorni ViliGuček (AO Trbovlje) je sporočil,da se je nabral šopek vzponov.Najbolj presenetljvo pri tem je,s kakšno lahkoto še vedno najdenove linije in jih tudi opremi.Novice so sicer malo starejšegadatuma, saj se nanašajo nadva konca tedna, 6. in 7. ter 13.in 14. februar, ko je Vili najprejnad Ovčjo vasjo v Italiji preplezaldva kombinirana vzpona obsveči levo od slapu Piter. Za linijiimeni nista poznani, ocenjeni pasta z M7 in M8. Začneta se s skalo,končata pa se na sidrišču nakoncu sveče. Naslednji konec tednapa se je Vili posvetil Rabeljskimslapovom oziroma slapu,saj gre samo za enega, a je njegovzadnji skok tako širok, da vdobrih razmerah ponuja vrstorazlično težkih vstopov. Že predčasom je tam nastala smer Čezprevis (M8/8+), ki je letos zaradidobro narejene zavese (že skorajsveče) bližje sedmici. Vse triomenjene smeri je Vili preplezalna pogled. Nato pa je Desni variantiRabeljskega slapu, ki je sicernajbolj običajen vstop v slap, dodalkombinirani oz. skalni uvodin ga poimenoval Rabelj (M7-).V vstopnem delu so zavrtani štirjesvedrovci, smer pa se začnena istem mestu kot Čez previs,le da sledi povsem naravni razčlembi– poči. Tik preden se ledpoloži, se priključi Desni varianti.Ob tem velja omeniti, da so vseomenjene smeri opremljene ssvedrovci; za vzpon tako potrebujetele še kakšen ledni vijak.Novo v PlanjiŠe eno zanimivo novico pa jeposlal veliki veteran himalajskihodprav in očitno še vedno precejzagnan raziskovalec nekoristnegasveta. Iztok Tomazin (AOTržič) je v JV ostenju Planje 24.januarja sam preplezal grapo.Nihče ne ve, da bi tam že kdoplezal. Vzpon se začne na lovskipoti, ki poteka pod južnim ostenjemPlanje, le streljaj od lovskekoče. Iztok je sestopal po snežnihvesinah, policah in žlebovihlevo (dol gledano) od smeri, narazpolago pa je tudi klasični sestoppreko Planje na sedlo podRazorjem in po poti v dolino.In še kratek opis smeri, čepravslika pove dovolj. Smer potekapo izraziti grapi desno od skalnestene Glave pod Planjo. Ključnomesto je navpična ledena svečas skalnim izstopom (III–IV) sredigrape, ki pa je ob bolj sneženihzimah najbrž zasuta. Ostalo jePlazilka v Planji62 A P R I L 2 0 1 0


lažje z nekaj strmejšimi odstavki.Grapa se zaključi na sedlu levood glavnega vrha Planje. Kotopombo velja tudi omeniti, daplezalci, ki plezajo smeri v južnisteni Planje, prečijo to grapo (tiknad zadnjim ruševjem), če se,namesto za spust po vrvi, odločijoza sestop na Kriške pode.Smer je res logična in očitna,zato Iztok predlaga (če je smerprvenstvena) ime Plazilka(90°/35°–60°, III, 5 h, 950 m).Humarjev memorialV spomin na jeseni preminulegavrhunskega alpinista TomažaHumarja in na njegove ledenepodvige v Himalaji je Športnodruštvo lednih plezalcev MlačcaMojstrana na čelu s Pavlom Skumavcemv Mlačci pri Mojstrani vsoboto, 27. februarja, organiziralotekmovanje v lednem plezanjuza slovenski pokal, ki jebilo istočasno tudi 1. Humarjevmemorial. Ob zelo skromni udeležbije v uradni, paralelni hitrostnitekmi, ki je štela za slovenskipokal, zmagal Jernej Vukotičpred bratom Matevžem (AO Radovljica)in Andrejem Pečjakom(AO Domžale). 13 tekmovalcevse je pomerilo v štirih tekih. Stem se je uradno končala letošnjatekmovalna sezona. Polegomenjene tekme se je razvila šetekma "neprofesionalcev", uradnov ženski in moški konkurenci,a bomo zaradi zelo razredčenihvrst napisali tako: najhitrejšimed zmernimi je bil Gregor Bercepred Sašem ter Tjašo Kosič, kije bila edina ženska. Zaradi lenobevrstnic se je lahko merila le zmoškimi ali sama s seboj. Ali, kotso lepo pokomentirali organizatorji,ostal je grenak priokus zaradi(pre)majhne udeležbe slovenskihplezalcev in alpinistov.NOVICE IZ TUJINENovice je pripravilTomaž Jakofčič.Enajst prvenstvenih smeri naAntarktikiDežela kraljice Maud je za ljubiteljeprave skalne vertikale invelikega mraza verjetno najzanimivejšidel Antarktike. Toda natem odmaknjenem koncu našegaplaneta se najde še marsikajdrugega, npr. možnosti za plezanjenovih smeri zmernih težavnosti,predvsem pa osvajanješe popolnoma deviških gora. Toso izkusili tudi trije Avstrijci ChristophHöbenreich, Paul Koller inKarl Pichler, ki so novembra lanskegaleta tam preplezali enajstnovih smeri in se povzpeli nasedem do takrat nedotaknjenihvrhov. Ni čudno, da so avstrijskiraziskovalni alpinisti navdušeni:"To je najlepša ledno-skalna pokrajinana svetu," pravi vodja odpraveHöbenreich. Že ve, kaj govori,saj je bila to njegova četrtaodprava na Antarktiko in enajstav polarna območja. "Gorništvona Antarktiki je zame preprostonajboljše, ga je pa težko opisati.Preprosto moraš izkusiti, kaj pomenibiti prvi človek na skrajnoodmaknjeni gori pod modrimpolarnim nebom sredi neskončnebele divjine. Zame je to raj,"je še povedal Christoph Höbenreich.Vzponi v pokrajini KhumbuKhumbu je dežela Šerp. Skozinjo vodi dostop do južne straniEveresta in tudi drugih mogočnihgora, kot so Lotse, Ama Dablam,Pumo Ri in Čo Oju. Todata zelo obiskani del nepalskeHimalaje skriva veliko zanimivihmožnosti za nove smeri v sicernižjih gorah, ki pa so lahko pravtako privlačne in predvsem lažjedostopne ter manj logističnozahtevne, kot so razvpiti himalajskivelikani. Odkrivanja takšnihmanjših himalajskih "cukrčkov"so se lotili tudi italijanskialpinisti Enrico Bonino, NicolasMelis in Francesco Cantù. V dolinahblizu Namče Bazarja so vnekaj tednih opravili tri zanimivevzpone na nekoliko nižjihnadmorskih višinah. Če že nisoposegli v zelo redek zrak, kjerkraljujejo hud mraz in močni vetrovi,pa so naleteli na kar spoštljivetežave (do VII v skali, M7 in6+ v ledu) in lahko uživali v lepihlinijah ter lednih razmerah. Imatapa dva vzpona precejšnjo napako,saj so samo enega zaključilina vrhu izbrane gore, ostalihdveh pa ne, niti ju niso priključilina kakšno že obstoječo smer.Zato lahko sklenemo, da grekljub zanimivima vzponomasamo za poskusa novih smeri.Nominiranci za zlati cepinNa širši seznam kandidatov zaletošnjo mednarodno nagradozlati cepin se je uvrstilo 52 vzponov,na koncu pa so med njimiizbrali pet alpinističnih podvigov,ki se bodo potegovali za toprestižno alpinistično priznanje.Med njimi naj najprej omenimonovo smer v JV steni Čo Oja(8201 m). Ta stran verjetno najboljobleganega osemtisočakaje na nepalski strani meje s Tibetomin je med vsemi pobočjiČo Oja najzahtevnejša. V njej stalevo od Poljske smeri lanskegamaja novo smer preplezala KazahstancaDenis Urubko in BorisDedeško. V šestih dneh staopravila vzpon (tudi sestopilasta po isti smeri), med katerimsta naletela na težave, ki bi bilezelo dostojne tudi dva ali tri tisočmetrov nižje. Svojo smer stanamreč ocenila z M6 6b A2/3,2600 m.Druga kandidata sta AngležaAndy Hausemann in Nick Bullock,ki sta opravila prvenstvenivzpon v S steni gore Chang Himal,ki jo slovenski alpinisti boljepoznamo pod imenom WedgePeak. Približno v območjuposkusa, ki sta ga leta 2007 vsteni te gore opravila Mitja Šornin Aleš Koželj, sta začela tudi Angležain po treh bivakih doseglavrh te 6750 m visoke gore. Svojvzpon sta ocenila z M6, 1800 m.Veliko delo – tako po težavah,predvsem pa po dimenzijahgore in smeri – sta opravila tudiruska veterana Gleb Sokolov(54 let) in Vitalij Korelik (42 let),ki sta v steni Pik Pobeda (7439m) preplezala novo smer. Z EDsta ocenila spoštljivih 2400 metrovprvenstvenega vzpona v dobrihsedmih dneh precej negotovegavremena.Carte Blanche pa sta imenovalasvojo novo smer Rusa AleksanderRučkin in Mikhail Mikhailovv steni Peaka 6134 v kitajskiprovinci Sečuan. Za to steno zmarkantnim granitnim stebromsta se odločila, ker jima kitajskeoblasti niso izdale dovoljenjaza njun prvotni načrt – preplezatisteno E Gonga (Edgar). Zadovoljna,ker sta veliko večinosmeri uspela preplezati prosto(ocena smeri je 6c, A2, 75º, 1100m), sta šestega dne uspela priplezatina vrh, še dva dni pa staporabila za sestop.Odličen vzpon so opravili tudiAmeričana Jed Brown in KyleDempster ter Škot Bruce Normandv kitajskem delu TienŠana. Gore v provinci Sikjang veljajoza eno najbolj odmaknjenih,najteže dostopnih in zatonajmanj znanih gorstev sploh.In prav tam so v severni stenigore Xuelian Fenga (6422m) preplezali lepo, dolgo (2650m) in zahtevno (M6, WI5, 5.7 R)smer ter se po zahodnem grebenupovzpeli do vrha. Za vzponso potrebovali pet dni.Nobenega dvoma pa ni, kdo boprejel zlati cepin za življenjskodelo. To bo, kdo drug kot ReinholdMessner. Podelitev bo 10.aprila v Chamonixu.Novice je pripravilUrban Golob.PISMA BRALCEVKlanec do domaje naslov knjige Rafaela Terpina;do hiše, sedaj razvaline nekdanjedomačije na Lipniku v Stopnikunad reko Idrijco v tolminski občini.Po stezi mimo hiše so nekočiz doline na Šentviško goro nosilih krstu, na "davkarijo" na Goroin pokopat pokojne. Steza, tedajdobro shojena, je dandanes pod"lovskim pokroviteljstvom" in nabivšem gruntu poskrbijo, da jekolikor toliko pokošeno po dolini.Avtor knjige Klanec do domaje na strani 58 to domačijo skiciral.Skiciral je še mnoge druge ins tem delom ohranja stvarnostkmečke preteklosti po hribih ingrapah. Rafael Terpin se je dotaknilcerkljanskega idrijskega področjain še česa. Pod risbo domačijev knjigi Klanec do doma jenapisal poslopju v spomin: "Hišaje kakor človek. Starejša je, večzna povedati. Zidovje razpada,telohi na trati cvetijo dalje. Nekočbo vse preraslo." Veliko "onemoglih"domačij po teh gričih in grapahje Terpin podal na papir in vknjigo za časa slamnatih streh alipa tik pred njihovim propadom.S težkimi občutki hodimo mimozapuščenih domačij z mislijo, daso tod nekoč ljudje ustvarjali, živeli,molili in se ljubili. Vztrajali sona svoji zemlji, plačevali davke zacesarja in kralja. Če ti niso bili poravnani,je šla kmetija "na kant".Na slabšem so bili kajžarji, odvisniod dninarskega zaslužka. Socialatedaj ni delovala, zdravnikpa samo za "peneze". Ljudje so sipomagali na razne druge načine(z domačim zdravilstvom). Za revežein popotnike je sledila "beraškapalica". Zadnja ura življenjaje bila v kakšnem hlevu, posebejče je odpovedalo zdravje. RafaelPodobnik je tudi eden popotnikov,iskalcev opuščenih domačij.V njegovi knjigi Osojna Primorskaje na strani 134 prav tako na"tapeti" domačija na Lipniku, ki joje prvič obiskal 1974. leta, ko se ješe držala skupaj, drugič 1982. letain zadnjič leta 1988, ko je že vseskupaj bilo v poslovilnem "stečaju".Rebrasto ostrešje v zadnjihvzdihljajih. Oba Rafaela zaslužitapohvalo za negovano dediščinov risbi in objektivu. Podeželja sekrčijo. Ustavimo ta neljubi napredek,morda bo kdo od vnukov šehvaležen, da je obstal dom njegovegadeda in očetovo dvorišče, nakaterem se je igral v otroštvu.Janko Mlakar63


NOVE KNJIGERes ni nemogo~ih poti?Tomaž Humar: Ni nemogočihpoti. Druga, dopolnjena izdaja.Ljubljana, Sanje. Stahovica,Humar – Third Eye, 2010. Cena:39,99 EUR."Na ta svet smo prišli z eno samostvarjo – človeškim dostojanstvom.Če poklekneš, zapravišvse, kar si imel. S tega sveta nebomo odnesli ničesar, ostala pabodo naša dejanja." Stavek, kiga je zapisal pokojni Tomaž Humar,vedno znova odpira vprašanjadostojanstva in smisla.Zakaj bi se prilagajali, pokleknilipred "pravili" sveta? Zakaj bise trudili za nekaj, kar je minljivo?Samo dejanja ostanejo, vsestvarno pa izgine. Morda pravta usmeritev najbolje opiše TomažaHumarja, človeka, eneganajboljših alpinistov, obenempa tudi enega najbolj protislovnihosebnosti – verjetno le zatiste, ki ga niso dobro poznali.O Tomažu Humarju je bilo napisanegaogromno. V novi izdajinjegove knjige Ni nemogočihpoti, ki je izšla prav na dan, kobi Tomaž praznoval 41. rojstnidan (18. februar 2010), nam večinomagovori sam. H knjigi stasvoje uvodne besede prispevalidve alpinistični legendi – ReinholdMessner in Carlos Carsolio– ki sta oba dobro poznala Tomaževedosežke. Oba sta k tejizdaji dodala še epilog, spominna Tomaža, na človeka, "ki namje pustil sanjati," kot zapiše R.Messner.Ni nemogočih poti je Tomaževaživljenjska zgodba do slovite"Daule", do njegovega solovzpona na Daulagiri preko južnestene leta 1999. Tako brezkompromisno,kot se je loteval sten,kadar so ga "poklicale", govoritudi o svoji poti skozi življenje.Nekateri, ki ga niso razumeli(oziroma niso hoteli razumeti),so omenjeni le posredno. Tisti, skaterimi je šel čez stene in protivrhovom, pa so dostikrat prikazanizelo "v živo". Nenadoma sesredi stene zareži kosmata Šraufovapodoba in razležejo senjegove "sočne" kletvice, tudidrugi pogovori med alpinisti sodostikrat navedeni v "fonetičnemzapisu". Tisto, kar pa zares vživo zareže v bralčevo zavest, paje hoja po robu, neprestano gledanjesmrti v oči in vendar neustavljivavera, da pot je in da bouspela. A vendarle se tudi samvpraša ob odhodu na odpravoBobaje: "Po petih soplezalcih, kiso za vedno ostali v objemu gora,se mi je nehote postavljalo vprašanje:kdaj bo prst usode pokazalname?" Ob tem pa razmišlja,kako drugi gledajo na njegovoplezanje, na to, da ima družinoin da neprestano "beži" v gore.Ne najde odgovora, ponudi letole misel: "V slogi in vztrajanjuje moč, v begu pa rešitev." Ves časje dejansko razpet med mislijo,da se mu lahko kaj zgodi, in odločitvijo,da gre – vedno znova.Ko ga pokliče "Daula", se sprašuje:"Mar to pomeni, da se začenjazadnjega pol leta mojegaživljenja? Če bi vse vedeli vnaprej,potem bi življenje izgubilo vessmisel. Smisel je v tem, da v negotovostiživimo za svoje sanje in daujamemo utrinke sreče, ko smonanje pripravljeni." Življenje, kije ena sama dramatičnost, če gagledamo z očmi opazovalca. Apremočrtno, če smo v koži TomažaHumarja sredi brezupnohladnega, strmega himalajskegasveta. Ob poti videva mrtvece,ki jih je vklenil led, od nekjeprinesel plaz; na grebenih zre vdaljave, v vrhove, na katerih seizginili njegovi soplezalci, prijatelji,sorodne duše. A gre naprej,neprestano naprej. Kljub odličnipripravljenosti pa vendarle prevladatudi razum. Ko se tik podvrhom Daulagirija odloči, dase vrne v življenje brez vrha, sireče: "Zanj sem prekratek točnoza eno življenje." Metri, razdaljein višine ne pomenijo nič več,nenadoma je soočen z nečimveliko večjim – z mejo med življenjemin smrtjo.Knjiga velikega formata s črnobelim ovitkom pravo razkošjepokaže šele, ko jo odpremo.Barvit, sijajen papir, vrhunskooblikovanje. Številneizjemne fotografije, tudi nekajdokumentarnih je vmes (težkoje namreč plezati v najhujšihrazmerah in delati dobre posnetke),nas poneso naravnostv stene. Na mesta, ki jih večinasmrtnikov lahko vidi le na fotografijah.Le-te so brez podpisov,kar pa je očitno narejeno namenoma.Želja je verjetno bila le,da avtor bralcu pokaže, da "ninemogočih poti", da je mogočepriti v svet, v katerem je človekvideti popoln tujek. V knjigi pasem zares pogrešal številčenjestrani – človek si pač kaj zapiše,iz take knjige zagotovo, in ponavadik zapiskom pripiše stran.Na koncu te monografije jedodan tudi seznam plezalnihvzponov, ki jih je Tomaž Humaropravil med prvo izdajo knjige(2001) in "svojim zadnjim", kotje rekel Šerpi, ki ga je spremljalmed nesrečnim vzponom naLangtang Lirung lani novembra.Kdor si dokončne slike o TomažuHumarju še ni izdelal, je nebo imel tudi po prebrani knjigi.Kajti Tomaž nam v njej s svojoposebnostjo odpira nova innova vprašanja. In smo že spetpri smislu. Kako je že rekel? Smiselje v tem, da v negotovosti živimoza svoje sanje in da ujamemoutrinke sreče, ko smo nanjepripravljeni. Je mar to tista pot,ki je – vedno mogoča?Marjan BradeškoVeli~ina Valentina Stani~aValentin Stanič. Cerovščkovgospod. Ob dvestoletnici prihodav Ročinj. Uredil Marko Valentinčičs sodelavci. Nova Gorica,Educa, Melior, 2009. Cena:35 EUR.Prvi alpinist Vzhodnih Alp. Ustanoviteljprvega društva protimučenju živali v tedanjem avstrijskemcesarstvu. Oče prvegluhonemnice na Slovenskem.Vsestranski prosvetitelj. VelikiSlovenec in Evropejec predsvojim časom. Tako je ValentinaStaniča v zajetni monografiji,kar štiristo strani gradiva seje nabralo, poimenoval JanezBizjak. Monografija s podnaslovomCerovščkov gospod (takose je po domače reklo pri Staničevihv Bodrežu pri Kanalu,gospod pa zato, ker je bil ta izrazše do nedavna uporabljanza duhovnika) je nastala poduredništvom Marka Valentinčiča.Knjiga pokaže vso veličinotega moža in odstira dejstva, kiso večini popolnoma neznana.Valentina Staniča poznamo poStaničevem domu pod Triglavomin morda še po Staničevemzavetišču pod vrhom Triglava.Že manj je tistih, ki poznajo šeStaničev vrh v Zeleniških špicah.A vse to so le skromna znamenja,ki nas spominjajo na prvegaosvajalca Watzmanna na Bavarskem,Hoher Göll in Grossglocknerja,najvišjega vrha Avstrije.Na slednjem je bil zaradi spletaokoliščin sicer dan za prvopristopniki,vendar pa je zato prvisamohodec, saj se je na vrh povzpelsam. Vse te vrhove je osvojilleta 1800, leta 1808 pa je biltudi na Triglavu (štejemo ga zaenega prvopristopnikov) in muizmeril višino. Sploh je bil ValentinStanič vsestranski – tudina Grossglocknerju je meril intedanje meritve so še za današnjičas zelo natančne. Študiralje v Salzburgu in prav v tistih letihje postal znan v evropskemprostoru – predvsem zaradi svojihalpinističnih podvigov. Takoznan, da ima še danes svoj trg vMünchnu, po njem pa je münchenskasekcija nemškega planinskegadruštva poimenovalatudi nagrado za humanitarneprispevke in varstvo narave. Res,ko listamo monografijo, kar nemoremo verjeti, kako pomembnegamoža je rodila naša dežela.Po študiju je kot duhovnik prišeliz svetovljanskega in evropskegaSalzburga na Banjšice. Ase ni dal. V tiste pozabljene krajeje pripeljal tudi tiskarski stroj.Pisal je pesmi, otroke učil celoplavanja (v Soči), kmete je vzgajalza lepše ravnanje z živino(celo voz za prijaznejši prevozživine je načrtal), v času hudelakote pa je pisal kar samemuavstrijskemu cesarju Jožefu inorganiziral javna dela (nekdanjikanalski most je nastal pravv Staničevem času). V vsakem64 A P R I L 2 0 1 0


primeru pa je Stanič komaj čakal,da je izginil za nekaj časa vgore. Pri kakšni moči je bil, kažejonjegovi pohodniški podvigi– komaj verjetni še za današnješportnike, spodbujene z izotonikiin ne vem, kakšnimi sredstviše. Še v času študija je pot medSalzburgom in Kanalom ob Sočivečkrat prehodil peš – šest dniza tristo kilometrov poti. Z vsemiprelazi vmes. Neverjetno. Tudinjegova pot na Triglav leta 1808je za današnje razmere "odtrgana".Z Banjšic v Bohinjsko Bistricov enem dnevu, od tam v Celovecspet v enem dnevu, pa nazaj prekoBleda v Bohinj, od koder je"skočil" še na Triglav, mu izmerilnadmorsko višino, pa spet nazajdomov na Banjšice – vse v enemtednu, pri čemer se je v Celovcuzadržal pri grofu Hohenwartu inužival v njegovi bogati knjižnici –očitno se mu je tožilo po svetovljanskihsalzburških časih.Monografija Valentin Stanič vsebuješest sklopov (Staničev čas,Gornik, Cerovščkov gospod, Dobrotnik,Prosvetitelj in V spominjanju),v vsakem pa je nekaj prispevkov,ki so nabrani z različnihvetrov – od referatov s posvetovanjpreko govorov ob dogodkih,povezanih s Staničem, do prav zato izdajo napisanih besedil. Kakovostprispevkov niha, nekateri solepo zaokroženi, nekateri pa sopač usmerjeni le v določen poudarekStaničevega dela, prilagojenipa so tudi za priložnost, obkateri so nastali. Vsebino popestrinekaj dokumentarnih fotografijin skic pa tudi risb učencevosnovne šole Kanal, ki so nastaleob 200-letnici Staničeve izmerenadmorske višine Triglava. Prevodepovzetkov posameznih člankovsta naredila Andreja Sabati(za nemški jezik) in Vittori Porzio(za italijanski jezik). Urednik MarkoValentinčič je naredil velikodelo, saj je na enem mestu zbralštevilne zapise o Staniču – zatotudi nekaj ponavljanja dejstev.Gotovo pa tako obsežna knjigadobro prikaže človeka, o katerempremalo vemo oziroma kateregadelo premalo cenimo. Bil je Evropejec,svetovljan, napreden človek– in izjemno delaven in dejavenna mnogih področjih. Koje služboval v Ročinju, je svojimšolarjem napisal pesem Na mojelube šolarje in šolerce. V njej beremotudi tole: "S`cer se bomo zapustili,/ en od druiga se ločili. / Al mojnauk ostan` per vas!" Njegov naukin spomin sta ostala, živa sta tudipo dvesto letih, odkar je ValentinStanič zapisal te stihe. Živa tudi vtej monografiji.Marjan BradeškoPlezalni vodnik Vr{i~Plezalni vodnik Vršič. JulijskeAlpe. Zbrala in uredila Tone Golnarin Niko Novak. 3. popravljenain dopolnjena izdaja. Ljubljana,Planinska zveza Slovenije,2009. Cena: 22,01 EUR.Prvi vzponi na območju Vršičaso bili opisani v Planinskem vestniku,leta 1983 pa se je rodilaideja in nastal je prvi plezalnivodnik za območje Vršiča avtorjevAndreja Božiča, Matjaža Deržajain Nika Novaka. Zaradi velikegapovpraševanja, in ker je bilvodnik razprodan, je leta 1997pri Planinski založbi izšel novvodnik, katerega posebnost jebila nova grafična predstavitevsmeri. Ker gre za območje, ki jealpinistično zanimivo, je bil tudita kmalu razprodan in bilo je potrebnopripraviti tretjo dopolnjenoizdajo.Vodnik je pisan v slogu plezalnihvodnikov, ki jih izdaja Planinskazaložba, in zajema vse plezalnesmeri, zaledenele slapove, alpinističnesmuke in opise zavarovanihpoti. Je veliko bolj zajetenod svojega predhodnika in obsega200 strani. V njem je opisanih146 plezalnih smeri, ki sezačnejo z Malo Goličico in se vobliki podkve zaključijo z Robičjem,priljubljeno zimsko točkoalpinistov. Sledi opis enajstih zaledenelihslapov, treh turnih indevetnajstih alpinističnih smukov.Nekateri opisi v vodniku so premalonatančni, česar pa ne grepripisati avtorjema vodnika, kista podatke zbirala. Vodnik odlikujejonazorne skice z vsemi podrobnostmi,ki bodo ponavljalcemsmeri služili kot kakovostnausmeritev. Motijo pa nekaterezelo slabe fotografije z vrisomsmeri, ki so bodisi premalo kontrastnebodisi presvetljene in nenudijo informacije, ki bi jo lahko.Tudi slovarček na koncu vodnikaje z nekaterimi frazami nenatančen.Sicer pa ponuja vodnik Vršič zadostno,ne preveliko količinopodatkov, ki bodo alpinistomin ljubiteljem Vršiča koristili zamarsikatero idejo in pustolovščinov objemu Ajdovske deklice.Zakladi SlovenijeMatjaž ŠerkeziMatjaž Kmecl (besedilo) in JocoŽnidaršič (fotografije): ZakladiSlovenije. Ljubljana, Cankarjevazaložba, 2009. Cena: 59,96 EUR.Slovenija ni le najlepša deželana svetu (I. Cankar, Kurent), pačpa premore tudi mnogo zakladovnaravne in kulturne dediščine.Slovenci, ki bivajo na svojemozemlju že več stoletij, so doživelimnogo življenjskih preizkušenjod preseljevanja narodov,napadov in poskusov sosednjihin nomadskih plemen, da naspodjarmijo, težkih časov fevdalizmain vseh drugih izmov doprve in druge svetovne vojne.Slovenci so bili ustvarjalni v vsehobdobjih, ki so nam zapustilanepozabne spomenike.V fotomonografiji Zakladi Slovenijesta akad. prof. dr. MatjažKmecl v besedi in mednarodnimojster umetniške fotografijeJoco Žnidaršič opisala in prikazaladel te bogate dediščine.V tem delu sta pravzaprav dveknjigi. Prva je besedilo MatjažaKmecla, lahko in tekoče berljivo,polno zanimivosti iz zgodovinein potopisnih opazovanj. Avtor,ki je med drugim tudi ljubiteljslovenske narave, nam deželopredstavlja v slikovitem zagonu.Loti pa se tudi mnogo kritičnihpogledov na posameznetrenutke in mnogokrat tudi naSlovence nasploh. Besedilo jerazdeljeno na poglavja po različnihpredelih Slovenije: Ljubljana,Alpska, Sredozemska, Kraška,Zeleno drobovje Slovenije, Panonskain Dolenjska.V drugem delu knjige, ki vsebuje318 lepih fotografij Joca Žnidaršiča,pa najdemo posnetkez vseh koncev Slovenije. Mnogimed njimi so zares lepe, predvsemštevilni panoramski posnetkiin fotografije prekrasnezimske pokrajine. Na njih lahkonajdemo mnoge znane in že ničkolikokratfotografirane objekte,tokrat fotografirane malo drugače,z drugačnih zornih kotov aliiz zraka. Nenavadni so posnetkiv toplih barvah, posneti v zgodnjemjutru ali pred sončnim zahodom.S tem izborom je avtorfotografij dokazal, da se kljub vsevečjemu številu tujkov v našemneokrnjenem svetu še najdejolepi pogledi tudi za fotografa.Treba se je le še malo potruditi.Kljub vsej lepoti pa naj zapišemše nekaj, kar me v tej knjigi moti.To verjetno ni kritika avtorjev,pač pa urednika in oblikovalca.Ker besedilo in objavljene fotografijeniso neposredno povezani,menim, da sta to dve knjigi,vezani v iste platnice. Drugi delknjige, fotomonografija, pa nidosledno urejen po kakem kriteriju,npr. po geografskem. Mnogefotografije iz istega kraja soobjavljene na različnih straneh,tako da mora gledalec v mislihpreskakovati. Fotografije tudinimajo podnapisov, ki bi bralcesproti seznanjali, kaj vidijo.Le zaporedne številke nas vodijok seznamu ob koncu knjige,pa tudi tu so preskopi podatki,da bi bralec pridobil več znanja.Ob besedilu lahko vidimo velikočrno-belih fotografij kulturnihznamenitosti, ki so kot tretjidel knjige nepovezane z vzporednimglavnim besedilom. Podfotografijami pa sta izčrpen opisin pojasnilo, kaj fotografije predstavljajo.Knjiga, ki ni poceni, paje največ izgubila, ker pole s fotografijaminiso natisnjene naboljšem papirju. Navadni papirje popil dobršen del barve, takoda so fotografije blede, kar jemorda komu všečno. Za popularizacijolepote naše dežele pa bibilo, če ne bolje, pa vsaj atraktivneje,za širok krog odjemalcev. Tipa si bodo lahko izbirali po svojemokusu med tremi različnimiopremami, tremi različnimi fotografijamina ovitku.Ciril Velkovrh65


Od kod imena?Marko Snoj: Etimološki slovarslovenskih zemljepisnih imen.Ljubljana, Modrijan, ZRC SAZU,2009. Cena: 59,30 EUR.Mladinska knjiga TrgovinaSlovenska 29, LjubljanaT: 01 2410 656,E: konzorcij@mk-trgovina.siPestra izbira knjig s področjagorništva, alpinizma,fotomonografij in potopisovveč avtorjev:ROCKCLIMBING(OUTDOORADVENTURES)Human Kinetics, 1.izdaja, avgust 2009(mehka vezava; 328 strani; barvne fotografije;cena 21,96€)Besede so kot ljudje, imajo svojeprednike in potomce, sorodnikein prijatelje. Iz svojih prednikovse rodijo zaradi potrebe po poimenovanju,se v teku svojegaživljenja spreminjajo, imajo potomceali pa tudi ne, in umrejo,ko jih nihče več ne potrebuje aliko njihove pomene prevzamejodruge besede. Zato je delo napodročju etimologije zelo zanimivoin težavno.Tudi Etimološki slovar slovenskihzemljepisnih imen skuša odgovoritina vprašanja, od kodizvirajo naša krajevna, pokrajinska,gorska in vodna imena,kakšna je njihova zgodovina inpredzgodovina in kaj so prvotnopomenila. V knjigi so imenarazvrščena po abecednemredu; pri sestavljenih imenih soupoštevani le samostalniki. Vnadaljevanju je pri vsakem geslunavedena njihova lokacija zzemljepisnimi koordinatami, prigorskih imenih pa tudi nadmorskevišine vrhov.Čeprav knjiga obravnava imenavsega slovenskega etničnegaozemlja, to je vsega slovenskeganarodnostnega prostora innarečnih skupin (gorenjsko, dolenjsko,štajersko, panonsko, koroško,primorsko in rovtarsko),vsebuje le 4021, t. j. 17 % od24.000 slovenskih zemljepisnihimen. Avtor se je odločil, da bopripravil le izbor najpomembnejšihimen in tudi nekaterih polastnem izboru. Kot je zapisal, jeto le začetek za popolno etimološkodelo. Zato najdemo v knjigile 103 imena pomembnejšihgora in nekaterih pogorij.Slovar vsebuje na začetku knjigekratek seznam nekaterih strokovnihizrazov, daljši seznamokrajšav navedene literature teruporabljenih krajšav med besedilom.Ob koncu knjige pa so natisnjenatudi nekatera važnejšazemljepisna imena na svetu terKazalo vseh obravnavanih imen,ne samo tistih, ki so uvrščene vabecedni red.Ciril VelkovrhPLANINSKA ORGANIZACIJAZbor Komisije za varstvogorske naraveV soboto, 12. decembra 2009, jev Izobraževalnem centru za zaščitoin reševanje na Igu potekalzbor delegatov Komisije zavarstvo gorske narave (KVGN).Prisotnih je bilo 61 udeležencev.Navzoče je pozdravil podpredsednikPZS Rudolf Skobe, ki jepoudaril velike uspehe KVGN vzadnjem obdobju, pomen te komisijeza planinsko organizacijoin naravovarstveno delovanje vplaninskih društvih in meddruštvenihodborih. Navzoče je opomnil,da je PZS sprejela turno kolesarjenjemed svoje dejavnostiz velikim premislekom, zato jezelo pomembno predvsem izobraževanjeter skupno delovanjes Komisijo za turno kolesarstvo,ki naj bi se "borila" proti nenadzorovanimin naravi škodljivimdejanjem gorskih in drugih kolesarjevna planinskih poteh in vnaravi nasploh. Čeprav je bil zborpredvsem delovne narave, jenajveč pozornosti vzbudila prvapodelitev priznanj dr. Angele Piskernik.Načelnica komisije RozalijaSkobe je na kratko predstavilanjeno delo in razloge, ki sopripeljali do tega, da se priznanjaKVGN za prizadevno delo priohranjanju in varovanju gorskenarave poimenujejo ravno poprvi naravovarstvenici, botaničarkiin koroški Slovenki iz ŽelezneKaple Angeli Piskernik. Zborje zaključila Barbara Zupanc, v. d.direktorja Krajinskega parka Ljubljanskobarje, s predavanjem onovo ustanovljenem parku Ljubljanskobarje.Dobitnika zlatega priznanja dr.Angele Piskernik: Planinsko društvoPoljčane in Jože Perše (PDKrka Novo mesto). Dobitnik srebrnegapriznanja dr. Angele Piskernik:Marjan Lenart (PD PohodnikNovo mesto). Dobitnikibronastega priznanja dr. AngelePiskernik: Alojz Gruden in DimitrijZega (PD Obrtnik), IrenaFekonja (PD Pošte in TelekomaLjubljana), Vesna Pečar in AlbinŽnidarčič (PD Sežana), Anja Habjanin Erika Bizilj (PD RTV Ljubljana).Dobitniki diplome dr. AngelePiskernik: Vinko Šeško (PDLisca Sevnica), Nada Praprotnik(PD Žirovnica), Milan Naprudnik(PD Ljubljana Matica), MarjetaKeršič Svetel (PD RTV Ljubljana)in Rozalija Skobe (PD Krka Novomesto).Rudolf SkobePetnajst let PD PlanikaMariborV začetku leta 1995 je FranciRajh, skupaj še z nekaj navdušenci,ustanovil Planinsko društvoPlanika Maribor. Tej prviskupini pohodnikov se je kajkmalu priključilo še več goraželjnih ljudi. Takrat se je Francitudi povezal s Turistično agencijoGlobus iz Maribora, ki vsa letas svojimi avtobusi prevaža našezveste planince širom naše domovinein tudi izven meja. PDPlanika Maribor je eno najboljuspešnih društev (kar se izletovtiče) v tem delu Slovenije, saj letnoorganiziramo in izvedemomed 50 in 60 izleti, kar pomeni,da se vsak teden odpravimokam na izlet. V 15 letih smo izvedli937 izletov, ki se jih je skupnoudeležilo 33.261 pohodnikov.Naj omenim le nekaj najboljodmevnih izletov: v slovaške Tatre,4-krat v Grčijo in na Olimp,na Bobotov Kuk v Črno goro, naPilatus v Švico, na Zugspitze vNemčijo, na Sardinijo z ogledomvulkanov Etne in Vezuva, prečesalismo tudi Biokovo po dolgemin počez. Na pobudo našegapredsednika smo se spoprijateljilis PD Nikola Tesla iz Zagrebain leta 2002 podpisali svečanolistino v Mariboru in leta 2003 vZagrebu. S tem smo ponesli delnašega planinstva tudi prekomeja. Društvi se od takrat vsakoleto srečujeta na pohodih vSloveniji in na Hrvaškem. V organizacijidruštva imamo tudi dvatradicionalna pohoda – v juliju"Andrejev pohod na Okrešelj" inv septembru "Pohod Planike naPohorje". Pod okriljem našegadruštva poteka vsako leto akcija"Pohorje moj hrib". Izdali smotudi transverzalni dnevnik "Pokočah Slovenije".Petnajstletnico PD Planika Mariborsmo praznovali 26. decembra2009 na Turistični kmetijiMarguč pri Slovenskih Konjicah.V dopoldanskem času smo senajprej podali na tradicionalnipohod na Stolpnik, popoldan paje bil bolj veseli del, na kateremje sodelovalo preko sto članovdruštva z gosti iz Zagreba. Uvodnemunagovoru predsednikain tajnika društva je sledila podelitevraznih priznanj, in sicer:15 članov je prejelo bronasti alisrebrni častni znak PZS, 6 vodnikovje prejelo priznanje PZS zauspešno delo na področju vodenja,9 članom, ki so člani društvavseh 15 let, je bila podeljena častnalistina društva, vsi člani paso dobili tudi posebno priznanjeob 15-letnici PD Planika Maribor.Posebno pozornost pa smo namenilinašemu predsedniku, kito funkcijo opravlja že vseh 15let, Franciju Rajhu, ki je v letu2009, za dolgoletno delo takov PD Planika Maribor kakor napodročju vodništva prejel dvevisoki priznanji – svečano listinoPZS in zaslužni vodnik PZS.Igor OprešnikSre~anje ljubiteljev MrzliceV soboto, 23. januarja, so se vplaninskem domu na Mrzlicizbrali člani Kluba ljubiteljev Mrzlice.Tokratno srečanje je bilo že14. po vrsti. Kot je znano, so članikluba tisti pohodniki, ki letnovsaj 25-krat obiščejo ta vrh in soposebej evidentirani. Kljub sneguse je srečanja udeležilo preko80 članov kluba, ki je štel konecleta 2009 108 članov. Srečanjeje vodil Bojan Gorjup, podpredsednikPD Trbovlje. Po uvodnihpozdravih je govoril o pomembnostiplaninstva, nadaljeval oproblematiki pohodništva, kovanjuprijateljskih vezi in skrbi zavarstvo narave, ter podal poročiloo obiskovanju Mrzlice v letu66 A P R I L 2 0 1 0


2009, ki ga je pripravil Vinko Pfeifer.Člani kluba so v preteklemletu obiskali Mrzlico skupno9245-krat, t.j. povprečno 86-kratna člana. Največkrat je na vrhstopil Ivan Bočko in to 363-krat.Od zakoncev sta bila najpogostejena vrhu zakonca Irena inAnton Podkoritnik iz Šešč in to172-krat. Priznanja so dobili vsiudeleženci v obliki majice in medalje(bronaste, srebrne in zlate),najvztrajnejši pa so prejeli praktičnenagrade – nahrbtnik, šal,termovka, kar je prispeval sponzorLafarge cement – CementarnaTrbovlje. Formalno srečanjese je kmalu prevesilo v veselodruženje. Mrzlica se vse bolj utrjujekot priljubljena planinskatočka s planinskim domom.Tine LenarčičOzna~evanje in vzdrževanjetematskih pohodnih potiV organizaciji Zavoda za gozdoveSlovenije, Turistične zvezeSlovenije, Planinske zveze Slovenije,Pohodništvo in kolesarjenjeGIZ, Centra za zdravje in razvojMurska Sobota ter Slovenske turističneorganizacije je v soboto,21. januarja 2010, na sejmu Turizemin prosti čas v Ljubljani potekalaokrogla miza z naslovomOznačevanje in vzdrževanje tematskihpohodnih poti v Sloveniji.Okrogle mize se je udeležiloveč kot 80 udeležencev iz različnihturističnih, razvojnih, občinskihin društvenih organizacij.Uvodne pozdravne nagovore soimeli namestnik direktorja Slovensketuristične organizacijeDejan Podgoršek, direktor Zavodaza gozdove Slovenije Jošt Jakša,predsednik PZS Franci Ekarin predsednik Turistične zvezeSlovenije Dominik S. Černjak. Vsiso jasno poudarili, da ob izjemninaravni in kulturni pestrosti našedežele in kvalitetnem razvojuzelenega turizma tematskepoti lahko dodajo velik doprinosk prepoznavnosti, izobraževanjuin inovativnosti razvoja. Zuvodnimi referati so sodelovalisnovalci Študije o označevanjuin vzdrževanju tematskih poti vSloveniji, (Mojca Makovec Haložanje predstavila namen študijez naslovom Študija o označevanjuin vzdrževanju tematskihpohodnih poti, Marko Lenarčičje spregovoril o tematskih pohodniškihpoteh v Sloveniji in osistemu vzdrževanja tematskihpohodniških poti v Sloveniji,Jože Prah o korakih za postavitevtematske poti in predloguza izbor naj tematske poti v letuter Tone Tomše in Uroš Vidovič osistemu označevanja tematskihpohodniških poti v Sloveniji).Po živahni razpravi je prevladalovečinsko mnenje in podporasnovalcem študije, da v Slovenijipotrebujemo enotno označevanjeza tematske poti, za karje predvidena vodilna rumenabarva (belo-rumena markacija)in enotne informacijske table zjasnimi določili označevanja, podobnimi,kot so zapisana v Zakonuo planinskih poteh. Vzdrževanjein skrbništvo na tematskihpoteh je potrebno sistemskourediti. Podan je bil predlog, dase ob spremembi Zakona o gozdovih,vanj uvrsti tudi sistem tematskihpoti. Dogovorili so setudi, da bodo leta 2010 začeli zrazglasitvijo naj poti leta.Jože PrahSavinjski markacistiV začetku leta se je del tistih, kimed letom skrbimo za vzdrževanje,čiščenje in označevanje planinskihpoti, zbralo v prostorihosnovne šole Vojnik. Savinjskimeddruštveni odbor planinskihdruštev (S MDO) šteje 48 planinskihdruštev (PD), v katerih deluje155 markacistov, prevladujejopredvsem moški. Poslušali smoporočila o opravljenih akcijah,ki jih marljivi ljudje opravljajoprostovoljno, v svojem prostemčasu – brez plačila. Petletni rokpo uveljavitvi Zakona o planinskihpoteh se je prevesil v drugopolovico, v tem času pa je trebaskleniti skrbniške pogodbe medPZS in PD. Za področje S MDO stazadolžena dva, ki skrbita za vnašanjepoti, posnetih z navigacijskonapravo GPS, v računalnik.To je osnova za bodoči enotnikataster planinskih poti za celotnoSlovenijo, na podlagi kateregabodo nastajali novi zemljevidi.Za vzhodni del S MDO-ja, kizajema 750 km poti, je zadolženJože Kamenšek iz PD SlovenskeKonjice, za zahodni del, ki zajema600 km planinskih poti, paMilan Domitrovič iz PD Velenje.Oba sta svoje prizadevno delopredstavila na zboru. PredsednikPD Vinska Gora Tomaž Kumer jepodal predlog, da bi za področjeS MDO-ja pristopili k izdajinovega planinskega zemljevida.Okrogla miza na temo Označevanje in vzdrževanje tematskih pohodnihpotiSrečanje savinjskih markacistovHoja, tek in kolesarjenje so del zdravega načinaživljenja. Zgodi pa se, da zaradi prevelike zagnanosti,neprevidnosti ali neogretih sklepov pride dopoškodb. Najpogostejše so nategi, zvini in udarnine.Gibanje na svežem zraku. Dobra odločitev.KAJ PA BOLEČINA?Proti bolecinam v mišicah in sklepih.Obolela mesta narahlo namažite z gelom Naklofen, saj• ublaži bolečino,• zmanjša oteklino, ki je lahko posledica vnetja ali poškodbe,• izboljša gibljivost mišic in sklepov.Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.299-2010_Naklofen_gel_ad_248x84,5_PlanVestnik_SI_1.indd 1 23.3.2010 15:02:4067


To območje je namreč "siva lisa"na dosedanjih zemljevidih, saj jeza hojo po številnih poteh, ki senahajajo na tem območju, trebauporabiti kar več zemljevidovhkrati, pa še niso prikazani vsikraji, sploh pa poti. Predlog je bilz velikim odobravanjem sprejet,tudi pri županu Mestne občineVelenje in Občine Vojnik. Doberzemljevid je prvi pogoj za obisknekega kraja, še posebej za ljubiteljenarave, planin, turiste …Marija LesjakTradicionalni no~ni pohod zbaklami k Sv. AniPo kar nekaj oblačnih in meglenihdnevih se je v soboto, 16.januarja, večer razjasnil in obetalase je jasna, zvezdnata noč.45 pohodnikov se je skupaj zvodniki podalo na tradicionalninočni pohod z baklami k Sv.Ani v organizaciji PD Ribnica. Zvodjo pohoda Janezom Centoje skupina lepo napredovala. Popočitku pri Francetovi jami in Seljanuso v sproščenem in nasmejanemvzdušju dosegli tudi vrhin se nato okrepčali v planinskikoči pri Sv. Ani. Planinsko društvoje bilo veselo velikega številaudeležencev, predvsem mladih.Udeleženci so prišli z vsehkoncev Slovenije, ena udeleženkapa je bila celo iz Litve. Agne,ki je v Sloveniji na študentski izmenjavido konca februarja, študirapolitične vede. Na pohodu jije bilo zelo všeč, navdušila jo jezimska idila, pogled na z lučkamiosvetljeno dolino, predvsem paodlično vzdušje.Zdenka MiheličV PD Podbrdo delovni inoptimisti~niNa obletnico ustanovitve Slovenskegaplaninskega društva,27. februarja, je dvorana krajevneskupnosti na Grahovemob Bači gostila redni občni zborplanincev gornjega dela Baškegrape, vključenih v Planinskodruštvo Podbrdo. Lani je članskoizkaznico potrdilo 205 članom.Pridružili so se jim tudi gostjeiz PD Tolmin, Bohinjska Bistrica,Cerkno, Ajdovščina, TZGP Tolminin iz nekaterih domačih društev.Vsa poročila so kazala, da je zanjimi dobro leto. V koči na Črniprsti so zabeležili eno boljšihsezon. V knjigo se je vpisalo 25% več planincev kakor pretekloleto, to je 2440. Tudi nočitev jebilo 193 več kakor lani, to je 615.Porast je bil predvsem odraz dobrekuhinje in prijaznosti oskrbniceDorice Dakskobler, ki je obpomoči družine in prijateljev vglavni sezoni prevzela oskrbništvokoče. Žičničarji so že spomladinapeli vse moči, saj so moralinajprej postavili četrti in petipodporni steber, ki ju je odneselsneg. Za obnovo so potrebovali150 ur. Bogata sezona je zahtevaladostavo hrane in drugegablaga dvakrat na teden. Žičnicoso pognali 66-krat in dostavili nagoro 17 ton tovora. Gospodarskiodsek je kupil nov plinski hladilnik,pred kočo so postavili noveklopi in mize, sproti so odpravljalinevšečnosti: sredi poletjaje strela uničila telekomunikacijskenaprave, suša je motila oskrboz vodo, v eno od sob je začelozamakati s strehe, odpovedal jepretvornik električne energije.Lanska zima je pustila kar precejrazdejanja na planinskih poteh.Pot Črna prst–Rodica je 'izginila'na dolžini 50 m, pot iz Podbrdana Črno prst pa je odnesel plaz vdolžini kar 300 m. Pri sanaciji somarkacistom pomagali tudi drugičlani društva in odseka Grahovo-Koritnica. S skupnimi močmiso postavili še usmerjevalno tablona sedlu pod Šijo. Dostavopotrebnega materiala jim jeomogočila uprava Žičnic Vogel.Večja akcija je potekala tudi napoti Rut–Rodica. Premarkirali soplaninsko pot Trtnik–Črna prst–Rodica ter zamenjali vse stebrein smerokaze od sedla pod Črnoprstjo do Šije. Opravili so 265 urudarniškega dela. Uspešne sobile vse tradicionalne prireditvedruštva: Kobalov pohod in tekna Črno prst, ki sta ga zmagovalcamed gorskimi tekači v primorskempokalu izbrala za NAJ tek,v organizaciji odseka Grahovo -Koritnica pa srečanje planincevna Črni prsti in izobraževalnopredavanje za člane društva ojamarstvu na Tolminskem.Avgusta so v koči slovesno odprliRejčkov kot v spomin na prvegapredsednika društva. Jesenije društvo pripravilo odmevnoprireditev ob 50-letnici prevzemakoče na Črni prsti.Mladim planincem so omogočiliudeležbo na planinskem taboruna planini Razor, dobro obiskaniso bili tudi vsi načrtovani izleti. Vletu 2010 bo delovanje društvaprepletla obeležitev 110-letniceSkupinska slika na nočnem pohodu FOTO: ZDENKA MIHELIČSkupinska slika nagrajencev na občnem zboru PD Podbrdo68 A P R I L 2 0 1 0


ojstva in 45-letnice smrti ZorkaJelinčiča, po katerem koča naČrni prsti nosi ime. Za naslednjileti si je društvo zastavilo smelenačrte, katere predračunskavrednost znaša 80.000 evrov.Predsednik MDO Gregor Rupnikje članom društva izročil osempohval in šest bronastih častnihznakov PZS ter društveno pohvaloSimonu Droletu za doseženih107 in osemletnemu ŽanuDroletu za doseženih 17 vzponovna Črno prst v okviru akcijedruštva 'Na obisk na Črno prst' vletu 2009.Olga ZgagaOb~ni zbor PD KamnikNa volilnem občnem zboru PDKamnik se je v petek, 19. marca2010, v galeriji Veronika zbralookrog sto članov. Pred uradnimdelom so v kulturnem programunastopili planinska skupinaOŠ Šmartno, zvesta prijateljakamniških planincev Jožica Kališnikin Janez Majcenovič ter pianistRok Bohte. Predsednik IvanResnik je poročal o delu društva,ki je bilo lansko leto kljub težkigospodarski krizi uspešno. Kotvsako leto je društvo organiziraloprireditve (Dan kamniških planin,Smučka in cepin, druženje sprijatelji iz pobratenega mestaTrofaiach, nižinski kulturnozgodovinskiizlet) in odmevni akciji:postavitev plezalne stene naKamfestu in panoramske ploščena Grintovcu. Opravljena so bilavečja dela na koči na Kokrskem(popravilo podrte vetrnice ...) inKamniškem sedlu (zamenjavaoken, ureditev zimske sobe ...)ter nujna vzdrževalna dela. Medsezono sta koči dobro poslovali.Izven sezone je bila koča naKamniškem sedlu s pomočjoprostovoljcev odprta ob lepihvikendih, kar so obiskovalci sedlalepo sprejeli. Vodniški odsekje svoje izlete izpeljal po planu,alpinistični odsek je organiziraldežurstvo na plezalni steni včasu poletnega festivala, nekajalpinistov se je udeležilo uspešnihodprav, opravljenih je biloprecej kvalitetnih vzponov. Markacistiso skrbeli za 92 kilometrovplaninskih poti, razveseljivoje tudi, da je v planinske skupinepo osnovnih šolah vključenihprek sto mladih planincev, pričemer imamo tudi dobre tekmovalcein državnega prvakav športnem plezanju med cicibani.Skupaj je bilo opravljenihpreko 2000 ur prostovoljnegaNa občnem zboru PD Kamnik FOTO: VLADIMIR HABJANdela. Sodelovanje društva s PZS,Občino Kamnik in z DruštvomGRS Kamnik je bilo zgledno.Volitve vodstva društva so potekalejavno, predsednik pa šenaprej ostaja Ivan Resnik. Občnegazbora so se udeležili gostjeFranci Ekar, predsednik PZS, BraneGolubovič, podpredsednikObčine Kamnik, in predsednikiplaninskih društev iz okolice(PD Mozirje, PD Pošta Telekom,PD Železničar, PD Blagovica,PD Gornji Grad, PD Komenda,PD Domžale, KamniškobistriškiMDO, MDO Ljubljana). Ob koncuzbora sta Franci Ekar in IvanResnik podelila priznanja kamniškimplanincem, in sicer: zlatičastni znak PZS (Matevž Košir,Janez Volkar, Marjan Kobav, JernejKoritnik), srebrni častni znakPZS (Lado Zajc, Janez Majcenovič,Franc Dacar, Aleksander Sarnavsky,Franc Hace) in bronastičastni znak PZS (Zdravko Bodlaj,Peter Jeras, Ivan Resnik). IvanResnik je podelil priznanja PDKamnik: zlato značko PD (DragoŽeleznik, Franc Železnik), srebrnoznačko PD (Branka Zalaznik,Lado Kladnik, Ivo Rostan, Marija69


Pollak, Franc Kemperle, FranceMalešič, Darja Jenko), bronastoznačko PD (Vlasta Bizjak, AndrejSlak, Janez Podjed, Planinskaskupina OŠ Šmartno), spominskodarilo jubilantu, osemdesetletnikuCirilu Simičaku, in zlatoznačko za 30 pohodov Mihu Hribovšku.Irena Mušič HabjanJur~i~ev pohod – sedemnajsti~Ideja o Jurčičevi poti se je ob150-letnici rojstva našega prvegaromanopisca porodila v glavahčlanov PD Viharnik, zadnještiri leta pa pot vzorno vzdržujePD Polž iz Višnje Gore. Jurčičevopot so planinci sprejeli za svojo,saj že 17 let na prvo sobotov marcu obiščejo očarljivo deželoDesetega brata. Letošnjo jepospremila čudovita narava. Napot se je podalo več kot 10 tisočplanincev. Prišli so iz vse Slovenije,slišali smo domala vsa slovenskanarečja. Prve korake smo narediliv Višnji gori, nato pa smo sevzpeli po zasneženi gozdni potido razvalin Starega gradu protivasicam Pristava in Zavrtače,kjer je bila prva kontrolna točka.Po žigosanju in dobrotah članicdruštva podeželskih žena smonadaljevali mimo mimo cerkviceSv. Duha, kjer se je odprl širenpogled na dolenjske doline,Alpe, Snežnik in Trdinov vrh − dovasi Male Vrhe. Stopili smo v osrčjekrajev, v katere je Josip Jurčičpostavil večino svojih pripovedi.Mimo komaj vidnih razvalingradov Roje in Kravjek (v Desetembratu je to grad Slemenice)smo prišli do Jurčičeve domačijena Muljavi. Planinci smo prehodili15-kilometrsko pot. Tu je bilzaključek pohoda s kulturno-zabavnimprogramom. Udeležencesta pozdravila Aleš Erjavec,predsednik PD Polž, in DušanStrnad, podžupan občine IvančnaGorica. Osrednji govor je imelMarjan Hribar, direktor direktorataza turizem pri Ministrstvuza gospodarstvo. Posebej jepoudaril, da so take prireditvepomembne za razvoj turizmain da bi bilo smiselno povabititudi pohodnike iz tujine. Kakorpo navadi je planince in pohodnikepozdravil tudi Franci Ekar,predsednik PZS. Poudaril je, daPZS odločno nasprotuje uvrstitviplaninstva med adrenalinskerizične aktivnosti v naravi,udeležence je seznanil s pripravaminovega zakona o TNP inse zahvalil Marjanu Hribarju zaprizadevanje, da bi za planinskeobjekte pridobili sredstvaiz strukturnih skladov. Jurčičevpohod je najbolj množičen planinskipohod v Sloveniji in geslo"Slovenija planinari", pod katerimse ta pohod odvija že četrtoleto tudi v okviru MDO Ljubljana,res pravo.Marinka Koželj StepicOb~ni zbor PD KrižeVečer prve marčevske sobote ježe dolga leta rezerviran za občnizbor PD Križe. Tako smo se tudiletos zbrali v velikem številu, sajje bilo od 366 članov navzočih154. Društvo skupaj s simpatizerjiin otroki šteje 522 članov.Že v uvodu je navdušenje naddelovanjem društva izrazil županBorut Sajovic. Za popestritevsmo si ogledali predavanjeprijateljev iz Kočevja o vzponuna Mont Blanc. Ker je društvolani praznovalo 60-letnico, jebilo dejavnosti še več. Urejenoje bilo novo, veliko parkiriščepri zavetišču Gozd, prebeljenaje bila fasada in položene so bilekocke pred zavetiščem, na kočina Kriški gori pa je bila delno zamenjanakritina. Za urejanje planinskihpoti je bilo porabljenihNagrajenci na občnem zboru PD Križe168 ur prostovoljnega dela, ki gaopravlja pet izšolanih markacistovpod vodstvom Francija Pavca.Poleg prostovoljnega dela sečlani radi udeležujemo prireditevin izletov. Lani je bil organizirangorski tek iz Križev v Gozdpod geslom "Za naravi prijaznešporte", za kar smo dobili tudidenarno podporo. Ob tem smomorali poskrbeti za okolje: takojodstraniti vse označbe, ločenozbirati odpadke in skrbeti zavzgojo udeležencev o varovanjuokolja. Posebna in enkratna prireditevob 60-letnici delovanjadruštva je potekala ves teden vGozdu. Zaključila se je s slavnostnoproslavo in podelitvijo nagradzaslužnim članom. Sledi-70 A P R I L 2 0 1 0


li so še šahovski turnir v Gozduza pokal Tomaža Kavarja, mašana Kriški gori in sodelovanje priproslavi ob obletnici požiga vasi.Planinski izleti so organiziranipod vodstvom načelnika FrancijaHrovata, za najmlajše skrbitaMajda Donoša in Dragica Štalc,za najstarejše gospe (nadele sosi ime Klub starih škatel) pa skrbiOlga Rener. Nagrajenci društvaza leto 2009 so: Damjan Ahačičza vodenje in izvedbo obnovitvenihdel v obeh kočah, JureErlah za vodenje računovodstva,Jože Bohinc za dolgoletno delopri pripravi gorskega teka, IrenaMeglič za aktivno sodelovanjepri pripravi prireditev in delo vnadzornem odboru ter Iva Zupanza dolgoletno sodelovanjepri oskrbi koče na Kriški gori.Ivana ValjavecObudili smo stike s srbskimiplaninciVesela sem bila ponudbe društvačebelarjev, da se pridružimnjihovi dvodnevni ekskurziji vBeograd. V časih, ko so vsi hodilina jug, tja nisem želela, zdaj pame je naravnost povleklo. Zanimalome je, kako tam živijo, aliso po vojni kaj zagrenjeni, kakoreagirajo na nas, Slovence. Zanimalome je mesto, dogajanje vnjem. Svoj izlet pa sem osmislilatudi s srečanjem s srbskimi planinskimiprijatelji. Odkar predsedujemplaninskemu društvu,nam redno pišejo za novo leto inBoris M. Mićić in Darinka Dekleva vBeogradupošiljajo kartice z visokih evropskihgora. Zanimalo me je, kdoso ti ljudje, zakaj so tako vztrajni,da nas še vedno kontaktirajo.Pozdrav internetu! Našla semnjihovo stran in vzpostavila stik.Odpisal mi je gospod inženirBoris M. Mićić, podpredsednikplaninskega društva Pobeda, kišteje 3000 članov in ima pesterprogram. Dogovorila sva se zasrečanje na Skadarliji. Prijetnosrečanje se je začelo z razlago,od kdaj Pobeda ve za naše društvo.Stike je navezal in aktivnosodeloval naš dolgoletni predsednikVojko Čeligoj. To so bili časibratstva in enotnosti. Pripovedovalmi je o njihovih prizadevanjihna nivoju društva (tudi onis težavami obnavljajo kočo naRajcu). Zanimali so ga naši programi.Ponudila sem sodelovanjez našimi mladinci, udeležbona gorniškem taboru in sevedaobisk Snežnika. Člani Pobedeso redni letni obiskovalci Triglava,spotoma pa naredijo še kakoturo. Naše Alpe poznajo kot zelodobro. Izvedela sem, da aktivnosodelujejo tudi s PZS. Zveza siprizadeva za širjenje balkanskeplaninske zveze. Vanjo so vključilitudi Turčijo, Makedonijo, Albanijo,Črno goro, odlično sodelujejoz Bosno, le s Hrvati negre. Čeprav sem pred srečanjemimela tremo, sem bila vesela, dasem naredila to potezo. Uspelomi je obuditi nekaj dobrega, naletelasem na prijetnega, dejavnegasogovornika, ki sem mu zveseljem v spomin podarila našonajljubšo knjigo o tridesetih zimskihvzponih.Darinka DeklevaPevska skupina na srečanju odseka turnih kolesarjevKolesariti je lepo, peti pa tudiTradicionalno srečanje odsekaturnih kolesarjev Obalnega planinskegadruštva Koper, ki uspešnovrtijo pedala že 15 let pod taktirkozagnanega Alda Zubina, jebilo v petek, 15. januarja. Tokratso se jim pridružili pevke in pevcimlajše pevske skupine. Zbralo seje več kot 100 udeležencev, mednjimi tudi gostje: predstavnikiPZS iz Ljubljane ter prijatelji iz italijanskeskupnosti v Kopru in rekreativceviz Umaga. Srečanje soposvetili spominom na skromnezačetke delovanja kolesarskegaodseka, ko niso imeli niti pravihkoles in še manj oblačil. Ob ustanovitvisi nihče ni predstavljal, dabo odsek doživel takšen razmah.Od dobrih 20 članov, ki so se kotljubitelji gorske hoje preskusili šeNaročam revijo Planinski vestnikIme in priimek:Ulica / kraj in hišna številka:Poštna številka in pošta:Planinsko društvo:Datum:Podpis:Planinski vestnik lahko naročite tudi na spletni strani www.planinskivestnik.com.Izhaja enkrat mesečno.Letna naročnina je 34,00 €. Posamezna številka 3,40 €.Poštnina je vključena v naročnino. Cene veljajo do 31. 12. 2010. Naročilo velja do preklica.Preklic naročnine je možen pisno do 1. decembra za naslednje leto.71


v kolesarjenju v naravi, je članstvoporaslo na več kot 100. Njihovoobsežno dejavnost skozi 15 letzgovorno ilustrirajo številke: 397raznih akcij, ki se jih je udeležilo6.646 članov in 27.053 prevoženihkilometrov. Njihove akcije sozelo raznovrstne, od lažjih potepanjpo bližnjih poteh do izrednonapornih in zahtevnih voženj pogorskih prelazih. Sodelujejo tudipri akcijah drugih organizatorjev,na raznih maratonih, prirejajobrevete, sejem rabljenih koles,sodelujejo pri načrtovanju kolesarskihpoti …. Njihovo delovanjeodlikuje skrb za strokovnovodenje, kar potrjujejo prejetapotrdila o opravljenih zahtevnihizobraževanjih za turnokolesarskevodnike trem članom (AldoZubin, Željko Volaš, Matej Zubin).Bili so začetniki urejanja zdaj uveljavljenemednarodne kolesarskepoti Parenzane-Porečanke,za slovenski del še vedno rednoin vzorno skrbijo. Vzgojili so neštetokolesarjev, ki znajo uživati vsožitju z naravo. Njihovo kolesarjenjeni imelo nikoli tekmovalneganamena, temeljne vrednoteso medsebojna pomoč in solidarnostdo šibkejših, odprtost zavse ljudi dobre volje, druženje inprijateljstvo ter vedoželjnost. Ženekaj let izjemno uspešno delujeupokojenska skupina, saj tedenskoutrjuje in razvija svoje telesnezmožnosti. Trem najzaslužnejšimčlanom je predsednik OPD podelilpriznanja, gostom pa spominskezastavice.Maruška LenarčičV hribe z otroki, star{i, dedki inbabicamiMoje poslanstvo in poslanstvomojega moža Viljema teče žepetnajsto leto. Podajamo se nabližnje in daljne vrhove. Številoudeležencev je zelo različno, odtri, pet, pa tja do štirideset.Stalnice naših pohodov so Uršljagora, Peca, Raduha, Olševa, Šteharskivrh, Brinjeva gora, Zelenbreg,Strojna, Košenjak, Bazovicain mnogi drugi vrhovi. Na izhodiščaje nekako potrebno priti,zato smo, že dolgo tega, prosili zapomoč starše. Radi so se odzvali.Najprej so nas samo pripeljali innas potem prišli iskat, prav kmalupa smo ugotovili, da je najbolje,da dan preživimo kar skupaj.Tako pri nas že nekaj časa zahajamov hribe skupaj s starši terdedki in babicami naših mladihpohodnikov. Na naših pohodihosvajamo temeljna znanja, ki sopomembna in potrebna za varnohojo v gore. Predvsem spoznavamoodnos dobrega gornika dosoljudi, rastline, živali, kamnine,kulturne dediščine, gorstva Slovenije,vrhove, doline in prelaze.Ugotavljamo, da se v gore nehodi samo z nogami, temveč tudirazmišljamo o tem, kako to počnemo.Učimo se pravilno opazovativremenske pojave, kakose znajti na neznanem terenu,kako najti pravo pot, smer vzpona.Zavedamo se, da je pravilna inustrezna oprema osnovni pogojza varno izvedbo ture. Poznamopomen hitre in pravilne prve pomočiin vemo, kako ravnati v primerugorske nesreče. Predvsempa uživamo v lepotah narave.V soboto smo bili na naši Gori– prekrasen dan je bil, snegaogromno. Prav presenetljivo je,kako so otroci uživali kljub obilicisnega. Spomnim se Alenove"bice", ki je težko in počasi, avztrajno hodila in z nami osvojilavrh Pece, po največji strmini grizlakolena na Gruberjev vrh ter senekega dne nenačrtovano znašlana vrhu Uršlje gore. Miha, Davovata, je velikokrat z nami, kot izkušenalpinist in gornik nas je žeSredstva za obnovo in posodobitevplaninskih postojankNa novinarski konferenci, kije potekala na Ministrstvu zagospodarstvu 19. 3. 2010, jepredsednik PZS mag. FranciEkar v prisotnosti ministra zagospodarstvo dr. Mateja Lahovnikain mag. Marjana Hribarja,generalnega direktorjaDirektorata za turizem, predstavilJavni razpis za pridobitevsredstev Evropskega skladaza regionalni razvoj – ESSR– Obnova in posodobitev planinskihpostojank. PredsednikPZS je poudaril, da je objavarazpisa za slovensko planinstvopomemben dogodek.Planinske postojanke v slovenskemgorskem svetu predstavljajoposebno vrednoto inposeben potencial za razvojplaninstva. Nanje se vežejoizjemno občutljiva vprašanja,s katerimi se soočamo in jihrešujemo po svojih močeh.Gre zlasti za naravovarstvenimarsikaj naučil. Na začetku našihnočnih pohodov "Čez goro k očetu"nas je bilo kakih deset, zdaj paskupaj napolnimo že kar avtobus.Najlepše je to, da se otroci, starši,dedki, babice, tete … prijavljajovsako leto ponovno. Naše izkušnjeso dobre. Lepo se imamo.Pomagamo si, se učimo drug oddrugega, od srca se nasmejimo inpredvsem – spoštujemo se.Veronika Kotnikin ekološki vidik ter spoznanje,da moramo biti energetskovarčni in okolju prijazni.Zato si v PZS posebej prizadevamo,je ugotavljal Ekar, dabi določene planinske objekteuvrstili v trajnejše oblikefinanciranja. Predmet javnegarazpisa v višini 1,5 milijonaevrov so obnova prostorov zaposodobitev, obnova prostorovza pripravo in strežbo jediin pijač ter ekološka prenova.Gre za nepovratna sredstva,ki bodo na razpolago v letih2010 in 2011. Na razpis, ki jeobjavljen v Uradnem listu inse bo zaključil 19. 4. 2010 ob12. uri, se lahko prijavijo planinskadruštva, ki so člani PZSin registrirana na osnovi Zakonao društvih, in posameznikiter gospodarske družbe, registriranepo Zakonu o gospodarskihdružbah.Indok PZSSvoboden kot ptica FOTO: MARJAN HANČIČUredništvo revijePlaninska zveza SlovenijeDvoržakova ulica 9p. p. 214SI-1001 LJUBLJANAPoštnina plačana.Pogodbašt. 226/1/S.


Velika nagradna igraZ Geo na Karibe!10-dnevnokrižarjenjepo Karibihza dve osebiVse o sodelovanju v revijiGEA in na www.gea-on.netPravila nagradne igreNagradna igra traja od 3. 2. 2010 do 20. 10. 2010do 24. ure. Žrebanje bo 25. 10. 2010. V nagradnožrebanje se uvrstite tako, da odgovorite na nagradnovprašanje ali sodelujete v natečajih revije Gea.Nagradno vprašanje je za vse objavljeno na spletni straniwww.gea-on.net. Nakup revije Gea ni pogoj za sodelovanje.Mladoletne osebe lahko v nagradni igri sodelujejo le napodlagi predhodne pisne odobritve staršev oz. zakonitegazastopnika. Mladoletne osebe ne morejo sodelovati vnagradni igri z odgovorom na nagradno vprašanjena spletu.Celotna pravila nagradne igre so objavljenana www.gea-on.net.Gea ',Karibi in vi!© Mladinska knjiga Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjigeSponzor nagradne igre jeElephant Travel,TT Turizem,Tjaša Trtnik, s.p.,Letališka 29,Ljubljana


foto: Rožle BregarGorniške hlače• trajno elastičen material in posebni anatomski kroji omogočajo neovirano gibanje• trpežen material Schoeller Dynamic odlično diha in hkrati dobro ščiti pred vetrom• dodatna 3xDRY obdelava 8-krat poveča odbojnost na vodo in umazanijo,prenos vlage navzven in hitrost sušenja• dobra termoregulacija• elastičen pas z zapenjanjem na zadrgo in dodatnim nastavljivim pasomza optimalno prileganjeProdajna mesta po Sloveniji:Hervis, Iglu šport, Intersport, Velo Center Idrija, Velošport Domžalein ostale dobro zaloene trgovine.Za popoln užitek.

More magazines by this user
Similar magazines