Didakta september

didakta.si

Didakta september

kolumnaInovacije sem in tjaVarčevanje za starostpri Kapitalski družbiMajda KorenZdaj bo tega že približno dvajset let, kar so bile inovacije in projekti vseh vrst silno v modi. Vsaka šola, ki je dala kajnase, je prijavila inovacijo ali projekt. To je bilo razgibano obdobje, ki je porajalo mnogo zanimivih idej.Žal je bilo veliko takih šol, ki so se prijavile zgolj zato, da so bile videti »nekaj več« ali »nekaj boljšega« – ne glede nato, ali je bila inovacija v resnici potrebna ali ne.Na marsikateri od teh šol so bili učitelji kratko malo določeni za sodelovanje v projektih, ki jih sploh niso zanimali– in preko njih seveda tudi učenci, torej uporabniki naših storitev. Tako je zaživelo in tudi izginilo nič koliko projektov,ki so bili sami sebi namen, na papirju imenitni kot le kaj, v resnici pa »Potemkinove vasi«, projekti zaradi projektov,inovacije zaradi inovacij.Vendar če so inovacije in raziskovalni projekti potrebni v industriji, so zagotovo pomembni tudi v vzgoji in izobraževanju.Raziskave na področju poučevanja, na področju delovanja možganov in njihovih zmožnosti napredujejo skorajdas svetlobno hitrostjo, mi pa včasih predavamo tako, kot da smo še vedno na začetku prejšnjega stoletja.Zato so inovacije potrebne: da olajšajo delo učencem, da jih motivirajo za dodatno oziroma drugačno delo. Pravimdelo – ker je učenje precej trdo delo, če se ga učeči loti odgovorno.Z inovacijami, ki imajo za rezultat poglobljeno znanje in motivirane učence, pridobimo tudi sami – ker je uspeh učencevnavsezadnje tudi naš uspeh in ker uspešni in zadovoljni učenci oziroma dijaki precej pripomorejo k boljši razredniklimi, kar spet vpliva na dober uspeh.Težave nastopijo takrat, kadar se vodstvo šole kar na slepo odloči za to ali ono inovacijo, največkrat zato ker je prisiljenov tekmovanje s sosednjimi šolami; da si pridobi ugled v okolici in na ta način privablja nove učence, da se vpišejoprav na to šolo in ne na katero drugo. Če za inovacijami ne stojijo ljudje – učitelji, ki so prepričani v pozitivne rezultatetistega, kar počnejo, se taki poskusi in sčasoma tudi ugled šole sesujejo kot hišica iz kart.Starost - odlično, pet!Zaposleni v šolstvu ste na dobri poti v prijetno starost. Kot člani sklada ZVPSJU ste že vključeni vkolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, kamor vaš delodajalec mesečno vplačuje sredstva za vas.Vendar pa boste za še bolj udobno starost morali varčevati tudi sami. Ker je višina pokojninske renteodvisna od višine vplačil, boste s samostojnim vplačevanjem premij v že obstoječe varčevanje poskrbeli,da bo višina rente zadostila vašim pričakovanjem.Odločite se in poskrbite za svojo aktivno starost!Brezplačna telefonska številka: 080 23 45info.zvpsju@kapitalska-druzba.siwww.kapitalska-druzba.si2/Didakta


intervjuintervjuDr. Natalija KomljancInovacijski projektivodijo izobraževanje zakorak naprej in v praksiuresničujejo prenovo »odspodaj navzgor«, pri kateriso sodelujoči aktivni inustvarjalni.Marina ŽlenderS strokovno direktorico Zavoda Republike Slovenije zašolstvo dr. Natalijo Komljanc smo se za revijo Didakta tokratpogovarjali o inovacijskih projektih, ki pomenijo enobistvenih novosti v prenovi šolskega procesa »od spodajnavzgor« in so do sedaj že pokazali pozitivne rezultate.V uvodnem klepetu o prenavljanju predmetnika se jegospa Komljanc dotaknila problematike prenove predmetnikain pri tem izpostavila vlogo staršev. O njej seje izrazila z naslednjimi besedami:Starši so pomemben dejavnik pri sooblikovanju predmetnikapoleg učnih načrtov. Šola namreč ni prisila.Njen namen so pridobivanje znanja za življenje in ne lepridobivanje ocen. Delodajalca na primer zanima znanjeoz. potencial posameznika ne pa le oz. zgolj ocene vspričevalu (certifikat). Poučevanje in na ta način učenjeje kot predstava brez ponovitev, zato tudi za učitelja nienostavno odigrati kakovostne igre, ki ne dopušča popravkov.Kako bi v ta kontekst uvrstili inovacijske projekte?Inovacijski projekti opogumljajo tako učitelje kotstarše, obenem pa dajejo učencem možnost promocije.Večina projektov je obetavnih in vodijo izobraževanjeza korak naprej, saj so mnogo bolj uporabni za prenovokot reforma »od zgoraj navzdol«, kjer imajo sodelujoči vprocesu vzgoje in izobraževanja le vlogo izvajalca, niso paustvarjalni. Pri večjih reformnih spremembah so učiteljirazmišljali o lastni promociji, točkah za napredovanje oz.nagradi ne pa o promociji otrok. Obenem pa je otroktisti, ki je bistven v celotnem procesu, saj gre zanj. Otrokpotrebuje nekoga, da ga vodi. Ta voditelj pa mora bitimodrec, znati mora namreč voditi dinamiko poučevanja,nastopanja in umikanja. Pravi učitelj ni bergla, na katerobi se opiral učenec, znati mu mora le dati tisto energijo,ki jo učenec potrebuje za to, da se sam vpraša po problemu,obenem pa se umakniti v fazi, ko otrok išče odgovorin način, kako bi problem razrešil. Učitelj mora biti kotmodrec ob pravem času na pravem mestu, da se otrok znaprav vprašati, si postaviti cilj in najti pravo rešitev. Otroknima dovolj izkušenj, znanja, informacij, zato mora priiskanju imeti mir, da lahko reflektira, razmisli ter natopoišče in oblikuje najprimernejši odgovor. Dinamikaprocesa učenja in poučevanja ne sme biti ne prekratkane preohlapna. Tudi v fazi preverjanja in utrjevanja snovimora spraševati in tudi odgovore poiskati učenec, ne paučitelj namesto njega.Kako pri takem načinu dela vidite vrednotenje otrokovihznanj?Način poučevanja, o katerem govoriva, seveda predvidevatudi drugačen sistem ocenjevanja, kjer bi učiteljskupaj z otrokom ovrednotil njegovo znanje. Testi zatoniso najboljša rešitev, sploh pa ne edina. Inovacijski projektizajemajo tudi izmenjavo vsebin, idej in poguma inso zelo uspešni, saj se je število prijav nanje zelo povečalo.Inovacijski projekti so način, kjer učitelji skupaj s sodelavciin učenci raziskujejo, zato je prenova »od spodaj navzgor«bolj učinkovita in jo klasična le dopolnjuje, obe skupajpa se med seboj povezujeta v učinkovit način stalnegaspreminjanja.In kako te novosti sprejemajo vodilni?Ravnatelji imajo za način posodabljanja z inovacijskimiprojekti vedno več posluha in učitelje podpirajo terspodbujajo za vključevanje vanje. S tem reference učiteljevvključujejo v način življenja in dela šole ter tako pokažejo,da so posodabljanje z uvajanjem inovacijskih projektovvzeli zares. Seveda morajo pri tem tudi razmisliti, kakobi projekt čim bolje izvedli in ga v okviru šole polno zaživeli.Inovacijski projekti torej spremenijo tudi pojmovanjeučenja kot aktivnosti, vezane na sistem vzgoje inizobraževanja?Filozofija vseživljenjskega učenja se je pokazala za zelouspešno, saj se mora posameznik učiti in svoje znanje4/DidaktaDidakta/5


intervjusproti uporabljati, ga nadgrajevati ter se tako polno vključevativ družbo. Oblike učenja je treba hkrati zastaviti vširino in v globino. Načelo učenja postavlja vidik, kakobi si posameznik v pravem času omogočil razširjanje alipoglabljanje znanja, da bi pridobil trajno znanje, ki je edenpodciljev vseživljenjskega učenja. To je izziv, za kateregasi prizadevamo; vrtci, osnovne in druge šole predstavljajole del celostnega, vseživljenjskega učenja. Količina znanjani več bistveno merilo, bolj kakovost znanja, saj potrebujemonova znanja, biti moramo inovativni. Inovativnostje bistvenega pomena in je do sedaj nismo cenili in spodbujaliv okviru rednega pouka. Upoštevali smo jo bolj vobliki interesnih dejavnosti, kjer se pridobljeno znanje neocenjuje. Če pa je bil učitelj na primer zelo zainteresiranza svoje delo, je učenca spremljal in ga ob tem vrednotilter nagrajeval, vendar ne v obliki klasičnega ocenjevanja.Prav ta vidik je za učenca bistven, saj mora vedeti, kolikozna in kaj rabi, da lahko izdela nekaj, kar bo kasnejelahko vnovčil v službi. Tudi delodajalca to zanima bolj odsamih ocen. Klasične domače naloge ali testi teh potrebne zadovoljijo.Uvajanje inovacijskih projektov je pokazalo tudi potrebopo tem, da se šole še bolj promovirajo, kar pa ni nujnodrago. Šola se približuje gospodarstvu oz. resničnemubivalnemu okolju, s tem pa se na nek način tudi že promovirav njem. Pred šolami so to naredile že na primernekatere knjižnice, v katerih poteka različno izobraževanjeoz. učenje in so primer t. i. odprtega učenja. Toomogoča ustvarjalno učenje, ki učencem daje možnost,da znanje izkoristijo, ga dopolnjujejo in razširjajo ali poglabljajoglede na potrebe. Na ta način bi oplemenitilitudi standarde znanj in učne cilje, smotre, ki jih morajoučitelji oblikovati skupaj z otroci. Učenec naj gradi,učitelj pa naj mu nudi doseganje maksimalnega in ne lestandardnega znanja.Kakšna bi bila torej nova definicija vrednotenja znanja?Preverjanje znanja je koristno kot povratna informacijao trenutnem znanju in ne kot sodba, zato povratnainformacija vpliva na kakovost učnega procesa. Sodbeso moteče, saj so sodelujoči preveč usmerjeni v oceno inmanj v znanje, zato niso učinkovito motivacijsko sredstvo.Ne omogočajo namreč volje za nadgradnjo predznanja.Ocena odlično lahko učenca vodi v to, da zaspi nalovorikah, zaradi nezadostne ocene pa lahko izgubi voljoza učenje. Učenec s pogostim sumativnim razsojanjemvečkrat razmišlja o oceni in redkeje o razvoju znanja.Smiselno oz. učinkovito ocenjevanje razvija »feedback«za »feed forward« (o tem piše Torrance (1993)). Pri nasskupaj s šolami razvijamo t. i. formativno spremljanjeučenca. To in oblike učenja učencu pomagajo v kakovostiprilagajanja, učitelju pa, da spodbuja pri učencu ne legolo reprodukcijo znanja, pač pa tudi razvoj osebnih idej.Kakovostno formativno spremljanje zahteva avtonomijo,svobodo pouka in v tem smislu kakovostno diferenciacijopouka. Novi izzivi učitelja so mentoriranje, zbliževanjez gospodarstvom in družbo, pri tem pa si je treba zastavljatiživljenjske in ne le učne cilje.In vloga staršev?Starši so primarni vzgojitelji in vzgajajo po vzorcu, kiso ga živeli in v katerega verjamejo, saj želijo uspešnegaotroka. Če se njihova vzgoja razlikuje od učiteljevegavzorca, lahko nastanejo vzgojni problemi, ker otrok težjeuravnava različne vzgojne vzorce in obenem še razvijasvoje vrednote. Starši s sodelovanjem s šolo oz. z učiteljempomagajo učencu pri razvoju osebnega vzgojnegakoncepta. Učitelji se zavedajo primarne vzgoje staršev inimajo večinoma tudi lastne izkušnje z otroki, zato lahkoprofesionalno uravnavajo vzgojne vzorce učencev.Z vzajemnim sodelovanjem imajo učenci možnost zasamorazvoj, samoregulacijo in se naučijo varno ter uspešnoprilagajati v socialni učni skupini. Komunikacija medposameznimi dejavniki je občutljiva, posega pa tudi vtradicionalne vzorce in v odgovornost (koliko in kdo jeodgovoren za učenje, znanje). Skupna naloga vseh dejavnikovpouka je najti različne učne priložnosti, v katerih bootrok razvijal model samoregulacije, ki mu bo omogočilakakovostno vključevanje v družbo.Kaj pa mednarodno povezovanje inovacijskih projektov?Tudi to poteka na vseh ravneh, med učenci, družinami,šolami in drugimi institucijami. Gre za spoznavanjerazličnih vzgojnih modelov. V času slovenskega predsedovanjaEvropski uniji je bilo za povezovanje na mednarodnemnivoju več priložnosti. Omogočajo in olajšujejopa ga tudi sodobni načini komunikacije, preko katerihso dostopni razni viri in gradiva in možnost izmenjaveidej, izkušenj ... Inovacijski projekti so za tujino zanimiviin zaenkrat smo na pozitivne odzive naleteli v Makedoniji,Češki republiki, Honk Kongu, v Avstraliji in tudidrugod.Oton Račečič, predsednikZdruženja ravnateljic inravnateljev osnovnegain glasbenega šolstvaSlovenijeMarina ŽlenderKatere spremembe in katere nove izzive kot predsednikZdruženja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenegašolstva Slovenije pričakujete v letošnjem letu?Kot predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljevosnovnega in glasbenega šolstva Slovenije letos pričakujempredvsem politične spremembe. Pričakujem večjopolitično razpršenost in posledično nazorsko odprto Ministrstvoza šolstvo in šport, kjer bo več možnosti za prodorstrokovnih mnenj ravnateljev pri spremembah šolskezakonodaje in posledično večjo možnost pri dogovarjanju,kaj v šolskem sistemu deluje, kaj je potrebno dodati, ohranitiali vrniti v sistem. Nov izziv bo sprememba plačnegasistema za ravnatelje, saj ga bo potrebno spremeniti zaradinesorazmerij, ki so se pojavila ob pogajanjih ministrstva ssindikati, kjer so učitelji z napredovanji v najvišji plačni razredpresegli plačo ravnateljev. Prav tako povzroča velikohude krvi določanje delovne uspešnosti ravnateljem, saj sepo sedanjem pravilniku in ocenjevalnem listu ravnateljemv veliki meri določa delovna uspešnost na podlagi kriterijev,na katere ravnatelj nima vpliva, prav tako so postopkiizredno dolgi. Sam npr. konec meseca avgusta 2008 ševedno nisem prejel uspešnosti za leto 2007. Vsekakor pabo ena od večjih nalog spraviti v življenje Ravnateljskiservis, ki naj bi postal strokovno-pravna pomoč ravnateljemv Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega inglasbenega šolstva Slovenije in hkrati alternativa ostaliminstitucijam pri vseh strokovno-pravnih vprašanjih delovanjašolskega sistema.Kako ocenjujete nove pobude za spremembe Zakona oosnovni šoli? Kakšen je vaš odziv na uvajanje novih predmetov,kot sta drugi tuji jezik ali državljanska vzgoja?Spremembe Zakona o osnovni šoli so velike in bodo globljezarezale v šolski sistem, kot se ta trenutek zdi. Filozofijodelovanja šol se poskuša spremeniti predvsem na vzgojnempodročju, kjer naj bi v bodoče šole same avtonomno urejalevzgojni sistem. S tem se odpira vprašanje, katere moralnenorme in katere vrednote bodo šole gojile ter kateri modelvzgojnih metod in ukrepov bodo določile. Odziv na novepredmete je med ravnatelji različen. Eni podpirajo uvajanjedrugega tujega jezika. Sam se nagibam bolj k dejstvu, da večanještevila predmetov povzroča več težav pri učencih, ki žepo starem sistemu z manj predmeti niso zmogli absorbiratizahtevanega znanja. Menim, da je bila rešitev tujega jezika vokviru izbirnih predmetov optimalna. Predmet državljan-6/DidaktaDidakta/7


intervjufokusska in domovinska vzgoja ter etika zaenkrat nosi s sebojbolj spremembo imena in ne toliko sprememembo učnihvsebin. Nov učni načrt bomo uvedli 1. 9. 2009.Ali se vam zdi, da potrebuje slovensko šolstvo vzorv evropskem? Pogosto se kot država vzornica navajaFinska, kjer se izrazito spodbuja razvijanje občutkakompetentnosti pri otroku, razvijanje samozavesti inustvarjalne možnosti. Kako vidite oblikovanje pozitivnesamopodobe učenca pri nas?Slovensko šolstvo ne potrebuje evropskega vzora. Potrebujemoprimerjavo, da vemo, ali smo po uspešnostiposredovanja znanj zraven ostalih evropskih narodov.Imamo svojo tradicijo šolstva, ki jo je potrebno spoštovatiin ceniti. Na tej tradiciji je moč povsem zadovoljivograditi vse spremembe, ki nas bodo vodile vzporedno zdrugimi narodi. Za pozitivno samodobo učencev pri nasni potrebno skrbeti, saj je ta po raziskavah izjemno visoka.Prej bi rekel, da nas visoka pozitivna podoba učencev žeovira pri zahtevnosti do učencev.Kot dolgoletni ravnatelj imate bogate izkušnje z vodenjemosnovnih šol. Kako bi opisali svoje delo?Delo ravnatelja je specifično v tem, da je ravnatelj poeni strani ves čas pod pritiskom zahtev in na drugi stranipričakovanj, da mora izkazovati ideal na več različnih področjih,kot so organizacija dela, strokovna podkovanost,pravno poznavanje, kadrovanje in delo z ljudmi. Pričakujejose karakterne poteze, kot so poštenost, objektivnost,komunikativnost, razumevanje, presojanje, inteligentnost,skratka odličnost. Ob tem moraš biti idealen in sposobenpri delu z raličnimi strukturami ljudi – z otroki, z učenci,s starši, s sodelavci, s politiki, s pravniki itd. Skratka povsodidealen, izkazovati najvišje standarde. In vsakokrat sevprašam, ali je to možno in ali imamo v sistemu takšneljudi s takšnimi karakteristikami?Na kaj bi želeli opozoriti oziroma kaj bi svetovali svojimkolegom ob začetku novega šolskega leta?Ravnateljem svetujem, da se ne ulovijo v lastno zankonezadovoljstva, česa vsega niso uspeli narediti ali pripravitipred začetkom šolskega leta. Oprejo naj se na sodelavce všoli, jim zaupajo. Oprejo naj se na kolege ravnatelje. Skupajbo šlo lažje.Glede na to, da je septembrska številka Didakte posvečenainovacijskim in mednarodnim projektom, mezanima, katere projekte izvajate na vaši šoli in kako bijih ocenili?V OŠ Prebold izvajamo projekt EKO šole, Zdrave šole terkot edina slovenska šola projekt poučevanja s kibernetičnometodo v 1. razredu. Predvsem projekt poučevaja s kibernetičnometodo je za slovensko področje povsem nova metodapoučevanja in temelji na drugačni filozofiji dojemanja učnesnovi najmlajših. Po delih jo uvajamo tudi v vrtec. Metodasicer izvira iz nemško govorečega področja.Kako pa v osnovnih šolah vidite položaj nadarjenihin vseh drugih učencev, ki tako ali drugače odstopajo odpovprečja (npr otroci s posebnimi potrebami) in kakobi ocenili delo z njimi? Se vam zdi diferenciacija in individualizacijaprogramov dela z učenci prava pot aliimate kak pomislek oziroma druge predloge?V osnovnih šolah se intenzivno dela z otroki s posebnimipotrebami, za njih se namenja velika količina sredstev.Manj intenzivno je delo z nadarjenimi, kar se tiče usmerjenostiin sredstev, čeprav se preko različnih dejavnosti všolah prav tem otrokom ponuja veliko možnosti. Osebnomenim, da šola ponuja nadarjenim že zelo veliko možnostiza razvoj njihovih sposobnosti na splošni ravni in da jeozka specializacija v tem obdobju prezgodnja. Individualizacijapri delu otrok s posebnimi potrebami s primanjkljajije seveda dobrodošla, vendar praksa izkazuje, da smo brezpravega razloga potisnili v splošno osnovno šolo tudi otroke,ki niso sposobni dosegati najnižjih standardov znanja.Brez potrebe smo razvrednotili delo posebnih šol in onemogočilihendikepiranim otrokom strokovno prilagojenodelo in normalno napredovanje v njim prilagojenih programih.Seveda se mora stroka najprej izreči glede tega,kje je meja. Poteze ministrstva z umetnim omejevanjemsredstev in plačilom učiteljev po realizaciji pri delu z otrokis posebnimi potrebami niso prave in ne sistemske.Kako pa bi komentirali spremembo Zakona o financiranjuvzgoje in izobraževanja in novo razmerje močiv svetu zavoda?Spremembe ZOFVI pri sestavi svetov šol in posledicedrugačnega razmerja moči v svetih šol bodo šele prišlena dan. Učinki bodo dobri in slabi. Pri imenovanjih ravnateljevbodo vsekakor imeli večjo moč starši in lokalnaskupnost, kar bo lahko dobro, v kolikor bodo predstavnikiv svetu šol odgovorni, razumeli šolski sistem in vedeli, kajželijo v šoli. V kolikor bodo predstavniki v svetu podleglitrenutni politiki v kraju, delali neodgovorno do zastavljenihciljev šole, predvidevam težave pri imenovanjih ravnateljevin pri delovanju šol.Še misel za popotnico v novo šolsko leto?Ne glede na vse pomisleke bomo v šolah delali tako,kot najboljše znamo, s tistim, kar imamo, in tam, kjersmo. S takšno zavestjo pri delu z otroki si ne bomo imelikaj očitati.Spodbujanje kultureinoviranja v izobraževanjudr. Dejan Hozjan, Ljudska univerza PostojnaInovacijski projekti so v slovenskem šolstvu del pedagoške tradicije. Vzpostavljanje decentralizacijevzgojno-izobraževalnega sistema in razvijanje projektnega dela ponuja vedno več možnosti zarazvijanje inovacijskih projektov tako na ravni šole kot na nacionalni ravni. Slednje pa pomeni dodanovrednost vzgojno-izobraževalnemu procesu in dodatno kakovost dela vzgojno-izobraževalnih zavodovter posledično dolgoročne možnosti posameznega vzgojno-izobraževalnega zavoda za njegov obstojin specifičen razvoj. S pomočjo inovacijskih projektov imajo vzgojno-izobraževalni zavodi možnost,da razvijajo svoje specifične lastnosti, ki jih nacionalni učni načrti in ostali predpisi ne morejo zaobjeti.Tako se v inovacijskih projektih odražajo regionalne, lokalne specifike, specifike posameznega vzgojnoizobraževalnegazavoda ali celo posameznega izvajalca vzgojno-izobraževalnega procesa. Ne samo,da si posamezni vzgojno-izobraževalni zavodi na podlagi inovacijskih projektov razvijajo lastnoidentiteto, hkrati lahko z njimi pomembno prispevajo k samemu razvoju celotnega sistema vzgoje inizobraževanja.1. UVODNaraščajoče število inovacijskih projektov, ki jih izvajajošole pod okriljem Zavoda RS za šolstvo, 1 kažejo pomembenprispevek tovrstnih projektov k razvijanju vzgojnoizobraževalnegaprocesa. Ob tem se pojavlja vprašanje,kaj je motiv za vključevanje vzgojno-izobraževalnih zavodovv inovacijske projekte na področju izobraževanja zatrajnostni razvoj. Odgovor na zastavljeno vprašanje namlahko poda razmislek o vlogi kulture inoviranja v šolskemprostoru. Zavedati se moramo dejstva, da zgolj razvitakultura inoviranja še ne pomeni, da bo določena inovacijauspešna in bo pomembno prispevala k spremembam šolstvatako na ravni šole kot na nacionalni ravni. Seveda paje potrebno poudariti, da si težko predstavljamo uspešnoizveden inovacijski projekt brez ustrezno razvite kultureinoviranja tako pri učiteljih samih kot tudi pri vodstvuvzgojno-izobraževalnih zavodov.1Le-teh je bilo šolskem letu 2006/07 225, v šolskem letu 2007/08 pa 231.Hkrati je potrebno poudariti, da niso inovacijski projekti Zavoda RS za šolstvoedini tovrstni projekti, ki razvijajo področje izobraževanja za trajnostni razvoj,ampak lahko v/med projekte, ki razvijajo področje trajnostnega razvoja v šolstvu,uvrstimo tudi projekte Skritega zaklada, nacionalne in mednarodne projektepod okriljem Centra RS za poklicno izobraževanje in Centra za mobilnostin evropske programe izobraževanja in usposabljanja.2. KAJ JE KULTURA INOVIRANJA?Preden se lotimo vprašanja, kako razvijati kulturo inoviranjana področju izobraževanja, se za začetek ustavimoob razmisleku, kaj sploh je kultura inoviranja. 2 Obravnavanjekulture v okviru inoviranja v šolskem sistemu lahkopojmujemo za pomembno, ker nam služi kot osnovadelovanja vseh udeležencev 3 pri razvoju šolskega sistema.Schein je opredelil kulturo inoviranja kot »… posebnovrsto organizacijske kulture, ki spodbuja zaposlene 4 kinoviranju in drugačnemu načinu razmišljanja« (Schein1999, str. 121).Za vzgojno-izobraževalne zavode, ki imajo ustreznepogoje za razvoj kulture inoviranja, so značilne naslednjekarakteristike:2Z vprašanjem, kakšna je primerna kultura za razvoj inovacij, se je ukvarjalavrsta avtorjev. Velika večina avtorjev, ki se ukvarjajo s kulturo inoviranja, prihajas področja marketinga in so njihove teorije tesno povezane s podjetništvom,kljub temu pa so določena njihova spoznanja uporabna tudi na področju vzgojein izobraževanja.3Pri tem ne mislimo le vseh zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih,ampak tudi udeležence in ostale, ki prihajajo v stik z vzgojno-izobraževalnimzavodom.4V našem primeru šolske svetovalne delavce, učitelje in vodstvo vzgojno-izobraževalnihorganizacij.8/DidaktaDidakta/9


fokusfokus1. dolgoročna naravnanost menedžmenta za razvoj kultureinoviranja. Vodstva morajo biti sposobna definiratiposlanstvo in vizijo zavoda, ki mora temeljiti narealnih osnovah z dosegljivimi cilji;2. zavodi morajo dati poudarek inovacijam in dosežkom.Potreba po inovacijah mora biti neizogiben del kulturezavoda;3. močna naravnanost na izboljšanje storitve. Člani inovacijskeskupine spremljajo natančen razvoj vzgojnoizobraževalnegaprocesa;4. poudarek na menedžmentu kakovosti. V inovativnemzavodu vsi udeleženci, tako vodstvo kot učitelji, skrbijoza kakovostni vzgojno-izobraževalni proces in sodelujejov procesu izboljševanja kakovosti;5. elastičen in prilagodljiv zavod. Inovativen zavod ima,za razliko od tradicionalnih, manjše število ravni odločanjain bolj sproščeno organizacijo;6. visoka stopnja sodelovanja, timskega dela in zaupanja.Sodelovanje zaposlenih, z različnimi izkušnjami, s ciljeminovativnega delovanja, daje boljše rezultate prirazvoju novih pristopov pri vzgoji in izobraževanju;7. participativni menedžment in večja pooblastila zaposlenim.Zaposleni imajo visoko stopnjo samostojnostiin odgovornosti pri odločanju, z namenom spodbujanjakreativnosti in intelektualnega potenciala;8. poudarek na človeških virih. Razvoj politike in procedur,ki omogočajo zaposlenim delovanje v različnihvlogah, tudi improviziranje, za doseganje napredka inkakovosti;9. kontinuirano izobraževanje in izpopolnjevanje. Vednoin povsod, na vseh stopnjah, mora vsak od zaposlenih,tako vodstvo kot tudi ostali zaposleni, prevzeti odgovornostza nenehno izobraževanje;10. učinkovita informiranost, komunikacija in sistem odločanja.Od vsakega zaposlenega se pričakuje, da posredujesvoja mnenja in vprašanja. Vsak, ki ima idejo za sprememboin dopolnitev vzgojno-izobraževalnega procesa, posredujeto vodstvu, ki se odzove s povratno informacijo;11. poudarek na horizontalni organiziranosti. Horizontalnaorganiziranost omogoča boljše sodelovanje ininformiranost, za razliko od klasičnih z vertikalnoorganizacijo in togimi birokratskimi strukturami;12. poudarek na notranjem procesu. Proces mora biti prilagojenspecifičnim zahtevam inovacijske organizacije.Notranji proces je sestavljen iz petih stopenj:– generalne ideje,– ovrednotenja koncepta,– oblikovanja in ocene ideje,– izdelave in testiranja inovacije in– končnega oblikovanja in izdelave inovacije (Mantel2001, str. 79–80).Ob navedenem pa je potrebno izpostaviti, da morajovodstva vzgojno-izobraževalnih zavodov poskrbeti za:– spodbujanje novih idej;– spodbujanje poskusov in dopuščanje napak;– dopuščanje neuspehov;– neomejevanje različnih idej;– dostopnost virov in podatkov za razvoj inovacij;– razvijanje multidisciplinarnega timskega načinadela;– dopuščanje dolgega obdobja za doseganje uspehovin– primeren sistem nagrajevanja itd. (Prav tam.)3. KAKO RAZVIJATI KULTUROINOVIRANJA?Kot pogoj za uspešen prehod v kulturo inoviranja jepotrebno vedeti, kaj se v resnici dogaja znotraj sistemaoziroma zavoda in kaj v bistvu želimo oziroma kakšencilj »inovatorji« zasledujejo. To pomeni, da morajo svojodejavnost primarno usmeriti k naslednjim točkam:1. definirati želene skupne vrednote zaposlenih in udeležencevizobraževanja;2. ugotoviti razlike med prevladujočimi in želenimi vrednotamizaposlenih in udeležencev izobraževanja in3. ukrepati na področjih, kjer prihaja do neskladij (Hippel1988, str. 56).To pomeni, da mora biti vodstvu v čim večji meri znanorazmišljanje vsakega posameznika, ki ga vodi skozivsakdanje delo v sistemu, kar lahko vodstvo naredi zvprašalniki, intervjuji ipd. Po opravljeni analizi stanjain spoznanju ciljev, ki jih želi vodstvo na področju inoviranjadoseči, je potrebno aktivno ustvarjati kulturo,ki bo inoviranje podpirala. Kot smo že predhodno izpostavili,je kultura inoviranja tesno povezana z vrednotami,potrebno je razviti ustrezen sistem vrednotin odgovornosti. Na področju vrednot zahteva kulturainoviranja sistemske vrednote (odgovornost za učenje,razvoj, rast), ki omogočajo realizacijo intelektualnegapotenciala posameznikov. Če poskusimo izluščiti vrednote,ki so pomembne za področje razvijanja kultureinoviranja, je potrebno v šolskem sistemu priznavati inrazvijati naslednje vrednote:– vzpodbujanje ustvarjalnosti in razvijanje kultureustvarjalnosti;– spoštovanje lastnih in tujih izkušenj na področjuinoviranja;– odgovornost in samokontrolo kot spoštovanje lastnesvobode in odgovornosti;– nepristranskost in poštenost pri ocenjevanju idej inrezultatov dela sistema oziroma zavoda;– na področju osebnih in medosebnih vrednot razumetičloveški potencial kot zmožnost spreminjanjasistema oziroma zavoda;– avtentičnost inovacij, poštenost, odprtost in razumevanjereakcij do drugih;– prilagodljivost in spreminjanje;– na področju sistemskih vrednot gre za spoštovanjeučenja, razvoja, rasti na področju inoviranja;– nizka stopnja avtoritarnosti in zavedanje potencialav vsakem zaposlenem;– promoviranje in podpora timskemu delu in– zgraditev odnosa do tveganja (Hamel 2000, str.232).Hkrati pa mora bi način vrednotenja šolskega sistemaoziroma vzgojno-izobraževalne organizacije tesno povezanz odgovornostjo za strokovni razvoj, odgovornostjodo uporabnikov in družbeno odgovornostjo (prav tam,str. 233).V kolikor vodilni vzgojno-izobraževalnih zavodov ocenjujejo,da kultura inoviranja ni ugodna, jo je potrebnospremeniti. Majaro piše, da jo lahko spremenimo v dvehkorakih. Prvi korak je sprememba stanja – odprava vzrokaza določeno klimo. Drugi korak predstavlja pripravazaposlenih na sprejemanje spremembe in ustrezno vedenjev skladu z njo. Majaro meni, da je ključni dejavnikza razvoj inovacijske kulture vodstvo zavodov. Kot velikoavtorjev tudi Majaro ne opisuje, kaj bi morali delati zauspešno inovacijsko klimo, ampak česa ne smemo delati.Med dejavnike, ki negativno vplivajo na inovativno kulturo,sodijo:– sovražnost ali nezanimanje za ideje;– mlačnost pri sprejemanju idej;– nezanimanje za ideje podrejenih zaradi obilice lastnegadela;– redno kritiziranje zaposlenih zaradi neuspelih idejv preteklosti;– pisno dokazovanje, da je ideja ekonomsko ali tehnološkoupravičena in– formalne ovire za dostop do nadrejenih (Majaro1992, str. 25).4. TEHNIKE VZPODBUJANJAINOVATIVNOSTI V IZOBRAŽEVANJUZagotovo pa ni moč pričakovati uspešnega razvoja inovacijskekulture v vzgojno-izobraževalnih zavodih, če sepri tem ne poslužujemo tehnik, ki vzpodbujajo inovativnomišljenje tako pri posameznikih, kot tudi pri skupinah. Zaustvarjanje inovativnih idej so različni avtorji razvili celovrsto tehnik, ki spodbudijo ali povečajo samo generiranjeidej. Tehnike so bodisi individualne bodisi skupinske.Veliko jih je mogoče uporabljati individualno ali skupinsko.Oboje imajo nekatere prednosti in pomanjkljivosti.Individualne lahko uporabljamo, kadarkoli želimo (ni potrebnočakati na prisotnost drugih). Pri skupinskih tehnikahpa udeleženci spodbujajo drug drugega k čim večjiustvarjalnosti, udeleženci producirajo več in bolj pestreideje. Tehnike inovativnega mišljenja nas ne učijo inovativnosti,temveč le-to olajšujejo.Samih tehnik za spodbujanje inovativnosti je veliko.Največ so jih razvili v okviru industrije, zaradi potrebepo dviganju inovativnosti. Kasneje so se uveljavile tudina drugih področjih, predvsem v šolah. Prve tehnike inovativnegamišljenja so preizkušali že konec tridesetih letprejšnjega stoletja, razmahnile pa so se šele v šestdesetihletih.Tehnike inovativnega mišljenja delimo v dve veliki skupini:– analitične, ki temeljijo na analizi gradiva v osnovnekomponente, te pa nato sestavimo nazaj na različnenačine in ugotavljamo, katera kombinacija namnajbolj ustreza. Analitične metode zahtevajo miselnoanalizo in sintezo, ki sodita h konvergentnemumišljenju. Zaradi močne volje konvergentnega mišljenjanekateri avtorji menijo, da analitične tehnikev resnici niso ustvarjalne, saj so omejene samo nanove kombinacije znotraj gradiva;– celostne, ki spodbujajo produkcijo celovitih, nerazčlenjenihidej. Mišljenje je divergentno. Mislec sedostikrat niti ne trudi, ideje mu prihajajo kar sameod sebe, v sproščenem stanju.Razlika med obema vrstama tehnik je torej v tem, dapri analitičnih najprej sestavimo možne rešitve, ki jih natopreverjamo s kriteriji ustreznosti, pri celostnih pa najprejdoločimo kriterije ustreznosti, na podlagi katerih prihajamodo rešitev. Glede na navedeno si bomo v nadaljevanjuogledali nekaj ključnih tehnik inovativnega mišljenja, insicer:1. možgansko nevihto (brainstorming);2. Gordonovo tehniko;3. zapisovanje idej (brainwriting);4. prisilne povezave;5. sinektika;6. miselni vzorci in7. USOMID.10/DidaktaDidakta/11


fokusfokusSlika št. 1 – Inovacijski procesi z metodami kreativnosti 5vir: Likar 2006, str. 47Možganska nevihta (brainstorming)Možganska nevihta (vihar, burjenje možganov) se jerodila v Ameriki. Utemeljil jo je psiholog F. Osborn. Njegovaosnovna ideja je bila v tem, da se je mogoče s takoimenovanim »burjenjem duha« naučiti inovativnosti streningom. Možganski vihar je metoda, ki gradi na skupinskemreševanju problemov in je uporabna skoraj zavsako področje človekovega delovanja. Kadarkoli gre zaiskanje novih zamisli, novih rešitev, pristnih novosti, sezatečemo k diskusijski skupini, ki v neformalnem vzdušjuin prav takem razgovoru jedri nove ideje (Pečjak 1989,str. 34).V prijetnem okolju razpoloženih in zainteresiranih jenajlažje skupno najti nove ideje, rešitve itd. Skupina morabiti vodena in ravno dovolj velika. V premajhni skupinise diskusija ne razvije, pri preveliki pa nastopijo zavore.Voditi jo mora komunikativen, zainteresiran človek,čigar glavna naloga je, da ustavi in izloči zavirajoče mislece.Ugovore mora preprečiti. Izločiti mora preglasne,(idejno) nasilne. Skupina začne s preprostim uvodnimproblemom, da preizkusi delovanje metode. Število dobljenihidej se na začetku viša, po približno pol ure pazačne padati. Vodja mora spremljati potek in vzpodbujatipogovor. Začne s široko temo, ki jo ob prehodu napodrobnosti začne ožiti. Dobro je, če sodeluje tudi sam,saj lahko s svojimi provokacijami izzove prisotne. Vestnobeleži vse ideje. Le-te so zapisane preprosto in sona vidnem mestu, tako da jih udeleženci lahko preletijos pogledom. Dobro jih je razvrstiti po skupinah. Snemanjeni najboljša metoda, saj predstavlja zavoro. Tiste,ki se udeležencem porodijo po sestanku, zapiše kasnejeali poskrbi, da jih zapišejo sami. Te so lahko izhodiščeza naslednjič. Skupina za ocenjevanje naj ima analitične5Proces tehnike kreativnega mišljenja (možganske nevihte). Za poglobljenodelo lahko opcijsko izvedemo še »nevihto« na temo najbolj nore (a potencialnozanimive) ideje in z »obrnjeno možgansko nevihto« (»Zakaj pa ne?«) preverimokakovost ideje.sposobnosti in ni nujno ista kot ustvarjalci idej. Postavitije treba primerne kriterije za ocenjevanje. Ti so lahko:ustreznost standardom, stroškovne meje itd. Tako lahkodobimo ožji izbor dobrih idej za natančnejše preverjanje.Izvedenka te metode je Philips buzz 66, kjer se velikanskaskupina razdeli na manjše skupine 5–6 oseb. V6–10 minutah pod vodstvom kreirajo ideje, jih kritičnopretresejo in izberejo najboljše. Vodje potem poročajovsem udeležencem. Tehnika najbolj nore ideje izkoriščadejstvo, da le-te predstavljajo novo izvirno izhodišče.Najbolj nenavadne ideje, ki so se porajale v času klasičnenevihte, predstavljajo pogosto novo izhodišče. Po koncuklasične nevihte jo skuša skupina uporabiti. Obrnjenamožganska nevihta išče razloge, zakaj to ne gre, ne bo šlo.Iščemo torej protiargumente proti določeni ideji in s temprimerjamo možnosti, zakaj ta lahko spodleti. Uporabimojo lahko za preverjanje ideje ali iskanje pričakovanihprotiargumentov.Slika št. 2 – Možganska nevihta 6Vir: Likar 2006, str. 44Gordonova tehnikaAvtor te tehnike je William Gordon, ki je deloval vsvetovalni ustanovi Arthur D. Little v Cambridgeu. Tehnikatemelji na njegovi teoriji ustvarjalnosti in možganskinevihti. Preden orišemo osnovne principe Gordonovetehnike, se moramo vrniti k možganski nevihti. Pri njejso v skupini zbrani običajni ljudje, ki poznajo zastavljeniproblem in področje, ki ga mislijo oplemenititi s svojimiidejami, zato se z novimi predlogi bolj ali manj gibljejo vobmočju znanega. Predlogi, ki med možgansko nevihtopriplavajo na površje, imajo tudi nekaj čustvenega nabojadajalcev predlogov in jih je težko selekcionirati. PriGordonovi tehniki pa takšne zagate odpadejo.6Po nekaj minutah se doseže največja produktivnost idej, ki nato postopnoupada. S krajšim odmorom se lahko doseže začasen porast inovativnosti.Za razliko od običajne možganske nevihte udeležencine vedo, kakšen problem bodo reševali. Predlogi so vezanile na vprašanja, ki jih zastavlja vodja, ta pa do konca nerazkrije resničnega problema. Vodja zasnuje koncept, kine sme biti preširok, da so rešitve še uporabne. Skupinaje tako velika kot pri možganski nevihti, traja pa do 3 ure.Vodja postopoma zožuje problematiko do konkretnegaproblema. Na koncu ocenijo ideje. Izvirnost idej je največjaprednost pristopa. Tudi zavrtost je manjša. Težave panastopijo, če vodja ne obvladuje srečanja.Zapisovanje idej (brainwriting)Za angleški izraz brainwriting najdemo v strokovniliteraturi več slovenskih prevodov: možgansko zapisovanje,zapisovanje misli, idej. Zapisovanje idej je izvedenkadosedanjih načinov možganske nevihte in je uporabno vbistvu v vseh vejah človekove dejavnosti. Lahko jo definiramokot metodo, ki v nasprotju z možgansko nevihto,kjer lahko pridejo do izraza ljudje, ki so produktivnejši, čediskutirajo, zadovolji vse tiste, ki svoje ideje lažje izrazijos svinčnikom in papirjem. Tehnika ni primerna za manjizobražene in takšne, ki niso sposobni pisnega komuniciranja.Zapisovanje idej se najbolj obnese pri reševanju nekolikoširše zastavljenih problemov (Likar 2006, str. 48).Za razliko od klasične možganske nevihte 4–7 udeležencevsvoje ideje zapisuje. Vodja predstavi problem inmetode, nato v kreativnem delu udeleženci zapisujejoideje. Sledi vrednotenje zapisanega in narisanega. Rezultatiso boljši, če je predloga za zapiske že prej izdelana.Slika št. 3 – Zapisovanje idej 1Vir: Likar 2006, str. 491Prikazan je postopek predaje listov sosedu. Obstaja pa tudi možnost oddajelističev v skupno škatlo, iz katere po naključnem izboru vsak udeleženec potegnelistič.Vsak udeleženec zapiše 3 predloge v 5-ih minutah. Pozaključku preda listek svojemu sosedu. Nato nadaljujejov naslednjem krogu, kjer spet zapišejo po 3 ideje. Opravise toliko krogov, kot je udeležencev. Za večjo anonimnostlahko med krogi listke še premešamo. Tehnika se boljeobnese pri širše zastavljenih problemih s skupino, ki lažedela pisno. Produkcija idej je v 30-ih minutah, kolikortraja postopek, zelo velika. Udeleženci so pri produkcijienakovredni, šele pri vrednotenju se pokažejo razlike, tepa so anonimne. Dobro je, da za ocenjevanje povabimoljudi, ki niso povezani z izvedbo in so dobri analitiki. Ocenjevanjedobljenih idej lahko opravimo tudi naknadno. Vpovprečju je uporabljenih 5 % idej.Prisilne povezaveGre za tehniko, ki temelji na naključno izbranih besedahin iskanju povezav med njimi. Naključje je potrebnoustvariti. Namen tehnike je, da se izognemo ustaljenimnačinom razmišljanja in praksi iskanja rešitev v okviruznanega. Čim dlje se ukvarjamo s problemom, tem boljstereotipno je naše razmišljanje. Zaradi vedno bolj poglobljenegaznanja postajajo pogosto tudi rešitve zapletenejše,kar pa ni nujno potrebno. S tehniko prisilne povezave seomenjenim teževam izognemo. Še več, najdemo lahkotudi slučajno kombinacijo, ki je v preteklosti pogojevalamarsikatero odkritje.Prisilne povezave temeljijo na dejstvu, da je mnogoodkritij pravzaprav slučaj. Je igra z naključnimi povezavamimed besedami. Namesto ustaljenega načina reševanjaproblemov poiščemo naključno povezavo, ki bomorda veliko odkritje. Najprej pripravimo izbor besediz slovarjev, knjig in drugih publikacij. Te so popolnomanaključne, vir pa določimo glede na problem, ki garešujemo. Lahko kombiniramo posredne in neposrednepovezave z dvema slučajnima besedama ali slučajnobesedo in konkretnim problemom. Tako lahko zaznan problem iščemo novo rešitev, ali pa iščemo noveprobleme. Metoda je široko uporabna na različnih področjihčlovekovega delovanja. Pred ostalimi metodamiima nekaj prednosti, med katerimi je zagotovo ta, da jetehnika lahko tako individualna kot tudi skupinska. Prinjej velikost skupine ne predstavlja posebne omejitve,individualna pa je zato, ker generator idej ni le človek,ampak človek v povezavi s ključno besedo. Če izčrpamonekaj ključnih besed (velja tudi za skupino), jih vednolahko najdemo še poljubno mnogo. Ključne besedepredstavljajo le iztočnico, vsaka asociacija pa je že novoizhodišče (Likar 2006, str. 52).12/DidaktaDidakta/13


fokusfokusSinektikaTo je ena od močno razširjenih tehnik inovativnegarazmišljanja, katerih izhodišče je predpostavka, daustvarjanje ni samo racionalen, intelektualen in logičenproces, kot to pogosto mislimo, ampak je tudi iracionalen,emocionalen, polzavesten in intuitiven proces. Zatose skupina na videz oddalji od problema in uporabljamehanizme, za katere se zdi, da nimajo ničesar skupnegaz rešitvijo, npr. prosto asociiranje, intuicijo, emocionalnovživljanje, irelevantno primerjanje, metafore, osebnoidentifikacijo s predmeti in pojavi. Glavno orožje sinektikeso analogije – najpogosteje direktne, ki jih skupinapoišče, spreminja in zamenjuje, dokler ne pride do rešitve(Pečjak 1989, str. 94–108).Sinektična seansa traja razmeroma dolgo in potekav skupini 6–8 ljudi, večinoma različnih poklicev. Posebnopomembna je vloga vodje, ki mora z veliko meroobčutka, znanja in izkušenj voditi skupino skozi 11 fazsinektike.Miselni vzorciMiselni vzorci ne sodijo neposredno v kategorijo tehnikustvarjalnega razmišljanja, so pa sredstvo za jasnografično predstavo, ureditev in izpolnitev idej. Prav takoSlika št. 4 – Miselni vzorecso učinkovito nadomestilo za zapiske, ki jih predavateljiuporabljajo. Tehniko miselnih vzorcev je razvil psihologToni Buzan. Lahko bi rekli, da je v kratkem času preplavilaves svet in danes predstavlja nepogrešljivo orodjepri reševanju v številnih psiholoških, pa tudi drugihusmeritvah. Med drugim predstavlja pomembno tehnikotudi za potrebe inovacijskega menedžmenta. Največjipopularizator te tehnike je bil Peter Russell.Spominski zapis ni video ali zvočni zapis. Misli nimajodoločenega časovnega zaporedja. Podatki so zapisani vobširnih prostorskih mrežah. Vsaka informacija ima nastotine, morda na tisoče asociacij. Povezana je s številnimidrugimi točkami v spominski mreži. Spomin ni posoda,ki bi se polnila, pač pa drevo, ki nenehno raste in poganjanove veje, kamor se obešajo spomini, informacije. Vse,kar si zapomnimo, so nove veje. Taka kapaciteta nenehnoraste. Več vemo, več lahko izvemo (Russell, 1986, str. 78).Za razliko od urejenega linearnega zapisovanja je miselnivzorec povezana zbirka besed večinoma samostalnikov,ob katerih se nam v glavi vzbudijo asociacije. Povezaveso individualne, mnogo je znakov, risb, številk, formul,diagramov, simbolov. Pomembno je le, da lahko avtorbere za seboj. Tehnika je zelo primerna za analizo inovacijskihprojektov.USOMIDMulej je s sodelavci razvil svoje dialektične teorijesistemov, kot metodologije za doseganje celovitosti priustvarjanju, aplikativno metodologijo z imenom USOMID(Likar 2006, str. 54). V njej povezujejo z drugimi prijemitudi možgansko nevihto in zapisovanje misli – kot dvakoraka v procesu sodelovanja. Po USOMID se aktiviranjesodelavcev za ustvarjalno sodelovanje osredinja na procesedela, zlasti ustvarjalnega in manj rutinskega. Skoraj vsakodelo ima oboje značilnosti. Rutinske faze se pojavljajovceloti, ustvarjalne morda, običajno delno.Postopek sodelovanja po USOMID poteka po dveh vrstahkorakov, in sicer:1. koraki v postopku dela:a. nabor in izbor problema,b. opis izbranega problema (iz izbranega spleta vidikov),c. vrednotenje (analiz) opisanih lastnosti izbranega pro-blema (iskanje skritega bistva),d. odločitev za eno od variant rešitve (ko preverimo spoznanjaiz analize drugih vidikov),e. spreminjanje starega stanja (uveljavljanje novosti) inf. trajnost (novost postane koristna praksa).2. koraki v postopku sodelovanja:a. posamično zapisovanje zamisli,b. kroženje zapisov za dodatno posamično zapisovanjezamisli,c. ustna razprava (možganska nevihta), da uskladimospoznanja terd. zapis skupnih spoznanj.Kot smo lahko videli, je tehnik inovativnega mišljenjakar nekaj in pogosto se pojavlja vprašanje, katero uporabiti.Odgovor zagotovo ni enostaven, saj je prvenstvenoodvisen od tega, kdo jih želi uporabljati in v kakšne namene.Zagotovo pa je kombinacija le teh lahko ena izmeduspešnejših načinov razvoja inovacijske kulture v izobraževanju.5 ZAKLJUČEKKljub temu, da sem se v članku le obrobno dotaknilkulture inoviranja na področju vzgoje in izobraževanja,pa lahko predstavljajo ugotovitve osnovo, na kateri bomožen začetek izgrajevanja kulture inoviranja. Izpeljavaspremembe seveda vključuje pravila obnašanja do inovacij,ki mora biti stabilno. Zavodi morajo zgraditi okolje,ki bo do inovacij delovalo podporno. Vanj sodi ustvarjanjemožnosti za le-te, razvijanje sistemskega pristopado inovacij, izobraževanje, sredstva in priznanje mestainovacijam. Zavedati se moramo predvsem naslednjega:»Iniciative posameznikov ali skupine ne smejo biti zadušenas strukturo, ki so ji na neki način podrejeni. Nalogavodstva zavodov je, da te ideje pravilno usmeri v skladus cilji sistema in kulturo inoviranja, ki bo to podpirala«(Hamel 2000, str. 13).LiteraturaHamel, G. (2000). Leading the Revolution. Boston: Harvard Business SchoolPress.Hippel, E. (1988). The Source of Innovation. Oxford: Oxford University Press.Likar, B. (2006). Mangement inoviranja. Koper: Fakulteta za management.Majaro, S. (1992). Managing Ideas for Profit. London: McGraw-Hill.Mantel, S. J. (2001). Project Management in Practice. New York: J. Wiley.Pečjak, V. (1989). Poti do idej: ustvarjalno mišljenje v podjetjih, šolah indrugje. Ljubljana: samozaložba.Russell, P. (1986). Diffusion of innovation. New York: Free Press.Schein, E. H. (1999). The Corporate Culture Survival Guide. San Francisco:Jossey-Bass.Dvostranski tematski pahlja~asti slovarjiVsi, ki radi potujete, boste veseli prakti~nih dvostranskih turisti~nih slovarjev. V vsakem jezbranih okoli 3.000 besed in izrazov v posameznem jeziku, potrebnih na potovanju. Dodanaje tudi izgovorjava. Za la`je iskanje posameznih izrazov je besedi{~e razdeljeno v smiselnetematske sklope, npr. potovanje, promet, preno~i{~e, hotel, restavracija, banka, po{ta, {port,ogled galerije, muzeja itd. Vsakem slovar~ku so dodana tudi osnovna navodila za izbrani jezik.Slovar~ki so shranjeni v plasti~nem ovitku in se odpirajo kot pahlja~a.V prvem kompletu vam ponujamo angle{~ino, nem{~ino, ru{~ino in kot posebnostolimpijskega leta kitaj{~ino.Format: 6 x 18 cm, obseg: 74 listi~ev (148 strani), plastificirani karton~ki, spetov plasti~en ovitek – MPC posameznega slovarja 15 €Informacije in naro~ilaVir: Pečjak 1989, str. 72d.o.o., Krekova 13, 2000 MARIBORtel. 02 250 08 28, faks 02 250 08 29; info@zalozba-pivec.com, www.zalozba-pivec.com14/DidaktaDidakta/15


fokusJesper JuulKompetentni otrokmednarodnoNadarjeni učenci mednarodnaštipendija Templeton, Iowa, ZDA16/DidaktaKnjiga Kompetentniotrok zagotovo spadamed pomembna inprelomna dela napodročju vzgoje.Doslej je bilaprevedena v 13različnih jezikov, vSkandinaviji pa ževeč kot desetletjevelja za »biblijovzgoje«.Danski avtor Jesper Juul v knjigi pojasnjuje razloge za nove vzgojne smernice,primerja načine vzgoje iz različnih delov sveta in vzgojne vzorce iz preteklosti zdanašnjimi.Nekdanje destruktivne vrednote, kot so poslušnost, psihično in telesno nasilje inkonformizem, ki so vladali v tradicionalni hierarhični patriarhalni družini, so sespremenile.Odgovor nanje je bila demokratična vzgoja, ki pa tudi ni prinesla pričakovanihsprememb. Jesper Juul zato ponuja premislek o novih vrednotah in poudarja,da je vzgoja dinamični dvosmerni proces, v katerem se razvijajo oboji, starši inotroci.Naročila in informacije:04 5320 210 in www.didakta.sidr. Ivan Ferbežer, izredni profesorOdkar sta Louis Jolliet in duhovnik Jacques Marquette kot prva Evropejca stopila leta 1673 na zemljodanašnje Iowe, je ta dežela blizu ameriškemu srcu, če že ne nebesom na zemlji, kot so povedali v filmuPolja sanj. Oboje, reka in mesto, sta dobila ime po prvobitnem plemenu Siuxov, ki so ga francoskiraziskovalci prevajali kot »prah v obrazu« ali »lep prostor« oz. » čudovita dežela«.V času od 15. do 21. maja 2008 se je 50 izbranih strokovnjakoviz 36 pretežno manj razvitih držav udeležilo študijskespecializacije o pojmovanju, identifikaciji in izobraževanjunadarjenih učencev. Izobraževanje je potekalo v Belin Blankcentru na Pedagoški fakulteti Univerze v Iowi.Program je vseboval naslednje delovne zadolžitve:1. Aktivna udeležba na intenzivnem strokovnem seminarjuin obravnava obsežne skripte, ki je bila sestavljenaiz vseh najnovejših področij nadarjenosti kotlogično kohezivne interdisciplinarne znanosti in največjihameriških ekspertov.2. Udeležba na vseameriškem bienalnem Wallace raziskovalnemsimpoziju z naslovom »Razvijanje talentov».3. Po vrnitvi v svoje države smo Templeton štipendistizavezani sodelovati pod mentorskim vodenjem pristrokovnem ozaveščanju javnosti, državnih ustanovin civilne družbe, učiteljev, vzgojiteljev, staršev ter nadarjenihučencev na področju uresničevanja talentov.Posebej pa smo dolžni nuditi neposredno strokovnopomoč nadarjenim otrokom, učencem in študentomne glede na meje kompetenc posameznih institucij.Od junija 2008 do decembra 2009 se bomo aktivnoudeleževali izobraževalnih in drugih aktivnosti na tempodročju v svojih državah. Med te strokovne aktivnostisem vključil še raziskovalne naloge, objavljanječlankov, razprav in knjig, predavanja in seminarje zavse pedagoško delujoče, svetovanja in posvetovanjao problematiki nadarjenosti, organizacijo strokovnihkonferenc, vključevanje v društva itd.Prvi dan je bil namenjen svečanemu sprejemu, na kateremsmo spoznali vodje Belin Blank centra:– prof. dr. Nicholasa Colangela, direktorja,– prof. dr. Susan Assoline, namestnico direktorja,– prof. dr. Jerilyn Fisher in dr. Laurie Croft.Predavanja in delavniško delo je izven Belin Blank centrapotekalo na skoraj vseh fakultetah, tako da smo spoznaliskoraj vso Univerzo v Iowi.Že naslednji dan smo pričeli z intenzivnim delom vmanjših skupinah, z diskusijo o odnosu do akceleracije,oblikovanja posebnih skupin in individualizacije ter diferenciacijeizobraževanja nadarjenih učencev. Direktor prof.dr. Nicholas Colangelo nam je predstavil historiat danesv treh nadstropjih delujočega mednarodnega Belin BlankCentra za nadarjene na Pedagoški fakulteti. Ime predstavljapremožna zakonca (žena je bila učiteljica nadarjenih),ki sta v večini donatorsko financirala izgradnjo omenjenefakultete s tem mednarodno uveljavljenim centrom, kar je vAmeriki pogosta praksa. Zvečer so sledili pozdravi vodstvaPedagoške fakultete, njihovega osebja in študentov.Drugi dan sta prof. dr. Susan Assolline in prof. dr. DavidLehman govorila o zanimivi temi z naslovom »Sirenekličejo po kulturno prostih psiholoških testih pri identifikacijinadarjenih učencev«. V tem pogledu uporabljamov Sloveniji še zastarele predvojne psihološke teste, ki nisoprirejeni za identifikacijo nadarjenih.Dr. Linda Brody je govorila o projektu COGITO (svetovniforum za nadarjene in njihove vzgojitelje) ter o pomoči nadarjenimučencem, da bi v celoti uresničili svoje potenciale.Tretji dan smo udeleženci obiskali Hooverjev muzej vbližini Iowe, dan pa se je zaključil s klasičnim ameriškimpiknikom in country glasbo.Didakta/17


mednarodnomednarodnoDiskusijsko smo se udeleženci razdelili v štiri skupine:1. izobraževanje in raziskovanje na področju nadarjenosti;2. izobraževanje in učno načrtovanje programov za nadarjene;3. šolske praktične aplikacije skrbi za talente in4. administrativno načrtovanje izobraževanja nadarjenihv regionalnih in državnih okvirih.Četrti dan je Clar Baldus predstavil temo o ustvarjalnostiin problemih v zvezi z izobraževanjem nadarjenihučencev, Catherine Blondo pa je predavala o nadarjenihučencih v smislu uresničevanja razlik, Jan Warren je govorilo študentskih programih za nadarjene v Belin Blankcentru na Pedagoški fakulteti.Zelo doživeto je dr. Laurie Croft predstavila zanimivotemo o oblikovanju razlik z in za nadarjene učence. Sledil jetridnevni Deveti bienalni vseameriški kongres z naslovom:»Wallace nacionalni raziskovalni simpozij o razvoju talentov«s 103 referati največjih ameriških in nekaterih svetovnihstrokovnjakov s področja nadarjenosti. Na tem simpoziju zgeslom »Vzgoja potencialov, inspiriranje odličnosti« je nastopilotudi nekaj evropskih, kanadskih in južnoameriškihstrokovnjakov. Največjo pozornost je vzbudil prof. dr. Colangelos poročilom triletne raziskave o akceleraciji z naslovom»Prevarani narod: kako šole zadržujejo najbolj bistreameriške učence«. Dr. Donna Ford je bila prav tako kritičnain se je lotila etične dileme o mnogo premajhni vključenostinadarjenih učencev iz prikrajšanih okolij v šolske programeza nadarjene. Dr. James Gallagher je v svoji značilni usmeritviv notranjo reformo s svojim referatom »Kaj šole potrebujejo,da bi oskrbele kakovostno izobraževanje za nadarjene«izpostavil vse bistvene manjkajoče elemente. Mednje štejeodnose med učitelji in nadarjenimi učenci, izobraževalnoinfrastrukturo in evalvacijsko vprašanje, zakaj prinaša izobraževanjenadarjenih tako majhne učinke. Gre za strokovnoproblematiko, ki je na primer v Sloveniji še posebej sporna,No. 1 na področju inovativnosti razvoju in proizvodnji opreme za otroke od vrtca do devetletke.• Notranja in zunanja oprema• Učenje s pomočjo igre ob uporabi dognanihigral in opreme primernih za klasične innajmodernejše pristope izobraževanja, zavečanje kreativnosti in boljšo socializacijootrok• Najkvalitetnejši materiali, leta uporabe brezvelikega vzdrževanja, vsi proizvodi imajoposamezni certifikat ENsaj se vsa pozornost omejuje na učno aktivnost in skoraj nična učno vzgojne rezultate. Avtorica dr. Carolyn Callahanje predstavila problematiko uvrščanja nadarjenih v učneprograme mednarodne mature v srednjih šolah. Največjastrokovnjakinja na področju nadarjenosti iz Avstralije dr.Miraca Gross je predstavila sicer zelo redko longitudinalnoštudijo z naslovom »Posebno nadarjeni otroci kot odrasli:kaj bi oni želeli svojim otrokom?«Večina strokovnih prispevkov se je nanašala na področjeakceleracije nadarjenih učencev. Največ prahu jeponovno dvignil Kanadčan dr. Francoys Gagne s svojimspremenjenim in dopolnjenim diferenciranim modelomnadarjenosti in talentiranosti (DMTG). Medicinska strokovnjakinjadr. Nancy Andreasen je predstavila v ZDA zeloaktualno nevroznanost o genialnosti in ustvarjalnosti. Slediliso prispevki o glasbeni in matematični talentiranosti,poglobljeno orisani vlogi lokusa kontrole pri postavljanjuciljev, razvijanju voditeljskih talentov, pomenu učiteljevegaaktualnega razumevanja nadarjenosti, identifikacijiin obogatitvi programov za nadarjene v multikulturnemokolju, o izstopih nadarjenih učencev iz šole itd.Dva dni po Wallace simpoziju smo se člani zgoraj omenjenegamednarodnega štipendijskega sklada (TempletonInternational Fellowship) s pomočjo profesorice NancyGreen seznanili še z vseameriško Nacionalno asociacijoza nadarjene (NAGC) s sedežem v Washingtonu. S strokovnoproblematiko »Kako razvijati in spodbujati interesza nadarjenost v medijih« nas je navduševala prof. dr. LoisGray, s polemiko o tem, kako učinkovito komunicirati zauspeh, pa avtor Dennis Schrag.Zaključni poslovilni banket je potekal v novi prestižnirektorski stavbi na Iowa univerzi, v ameriško sproščenem,prisrčnem in nepozabnem vzdušju, s podelitvijo diplomvsem sodelujočim. Svoj zaključni govor je direktor BelinBlank centra dr. Nicholas Colangelo končal z mislijo: »Viste popoln primer bogastva, ki izhaja iz mednarodne različnosti«.Zastopa in prodajaK&J d.o.o.Parmova 531000 LjubljanaTel: 01 436 36 17E-mail: info@k-j.siIzvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorjain v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.Mednarodni šolski projektiPodirajo mejemag. Danica Š. Novosel, koordinatorka projekta Comenius na OŠ Gustava Šiliha LaporjeComenius je del evropskega programa Vseživljenjsko učenje, ki je namenjen sodelovanju šol inučiteljev na področju predšolskega in šolskega izobraževanja. Program se imenuje po češkemprotestantskem škofu Janu Amosu Komenskem, njegov cilj pa je dvig kakovosti šolskega izobraževanjav Evropi.OŠ Gustava Šiliha Laporje se je novembra 2007 vključilav dvoletni projekt Comenius Šolska partnerstva. Naslovprojekta je Breaking Borders (Podiramo meje) in bo trajaldo junija 2009. V njem sodelujemo s šolami iz Turčije, VelikeBritanije, Grčije in Španije. Partnerska šola iz Turčijeje velika predmestna šola, ki jo obiskuje 921 učencev od 1.do 8. razreda. Pouk poteka v 13 učilnicah v dopoldanskemin popoldanskem času, v razredu pa je povprečno okrog40 učencev. Škotsko partnersko šolo obiskujejo učenci sposebnimi potrebami, in sicer z zmernimi učnimi težavami.Partnerska šola iz Grčije je splošna srednja šola, ki joobiskujejo 104 učenci in se nahaja v severovzhodnem deludržave, precej odmaknjenem od večjih mest. Partnerskašola iz Katalonije (Španija) pa se nahaja v mestnem središču.Kar tretjina njenih učencev je migrantov iz Marokain Južne Amerike, ki se ob vpisu v šolo najprej vključijo v“sprejemne” razrede, kjer se naučijo jezika države, v kateroso se priselili.Eden najpomembnejših ciljev našega partnerstva jerazvijati medkulturno komunikacijo. Učenci in učiteljiob stikih z vrstniki oziroma kolegi iz drugih kultur pridobivamonove izkušnje, širimo obzorja, spoznavamokulturno raznolikost Evropske skupnosti, krepimo razumevanje,strpnost in medsebojno pomoč. Spoznavamorazlične izobraževalne in vrednostne sisteme v soodvisnostiod njihovega sociokulturnega ozadja, kar nam pomagapreseči etnocentrično držo. Visoko razvita medkulturnakompetenca je namreč najboljše orožje proti predsodkomin ksenofobiji v današnjem svetu naraščajoče kulturneraznolikosti. Prav tako se je pomembno zavedati, da potrebujemotuje tudi za spodbujanje razvoja lastne identitete,kajti »to, da je človek drugačen od drugih, določaumevanje samega sebe« (Hunfeld, povzemam po Müller-Hartmann, 1999). Medkulturni stiki krepijo »medkulturnorazumevanje, ker nas spodbujajo k temu, da vidimosvet z drugih perspektiv, in ker raziskujejo naše videnjetujcev in tujih kultur. /.../ To ne pomeni, da drugega prilagodimosvojim izkušnjam in vrednotam, ampak ravnoobratno, da se postavimo v njegovo vlogo in tako razširimosvojo lastno identiteto.« (Bredella & Delanoy, 1996).Otroci s spoznavanjem drugih kultur vzpostavijo tudigloblji odnos do sebe in svoje kulture. Vse to pripomoreh krepitvi samozavedanja in k izboljšanju samopodobe,kar tudi kasneje v življenju omogoča uspešnejšo socialnointegracijo. Rezultat večjega osebnega in kulturnegasamozavedanja in samospoštovanja je tudi večja notranjamotivacija za vseživljenjsko učenje. Ker v našem projektusodelujejo tudi učenci s posebnimi potrebami, vanj pravtako vključujemo celostno razumevanje podobnosti inrazlik med posamezniki.Skozi medkulturne stike, redno komunikacijo z vrstnikioziroma kolegi iz drugih držav in medsebojnimi obiskipartnerskih šol pa se uresničujeta še dva temeljna ciljanašega projekta: bogatenje znanja tujih jezikov, tudi z učenjemnejezikovnih predmetov v tujem jeziku (Contentand Language Integrated Learning – CLIL), ter izboljšanjeIKT spretnosti z uporabo spletnih storitev, videa, digitalnefotografije, e-pošte itd.18/DidaktaDidakta/19


mednarodnomednarodnoProgram projekta Podiramo meje je razdeljen v štirisklope, od katerih se vsak povezuje z eno od načrtovanihmednarodnih izmenjav:• Zgodovinski in kulturni spomeniki v našem kraju.• Običaji in tradicije.• Miti in legende.• Poklici nekoč in danes.Vse leto smo te teme vključevali v šolsko delo na različnenačine in na vseh ravneh. Pri izbirnem predmetuTuristična vzgoja so učenci pod mentorstvom učiteljiceMarjetke Čas pripravili zloženko o kulturnih spomenikihv našem kraju, učenci dodatnega pouka angleščine papower point predstavitev šole v angleščini. Učenci višjihrazredov so si ob pomoči učiteljice angleščine pričeli prekoe-pošte dopisovati z vrstniki iz Grčije, učenci nižjih razredovpa so sestavili kratka angleška pisemca za vrstnikena Škotskem. Pri pouku gospodinjstva so spoznavali inpripravljali tradicionalne slovenske jedi, pri geografiji paso izdelovali plakate in predstavljali države, kjer so našepartnerske šole. Pri pouku glasbe in šolskem pevskem zboruso se učili slovenske ljudske pesmi, folklorna skupina pase je naučila venček ljudskih pesmi in plesov. Učenci računalniškegakrožka so pomagali urejati šolsko spletno stran,posvečeno projektu Comenius, ob različnih priložnostihpa so učenci obiskovali tudi spletne strani partnerskih šol.Na nižji stopnji so učiteljice vpletle medkulturno vzgojo vizdelovanje novoletnih okraskov, voščilnic, pirhov, pustnihmask, petošolci so pod mentorstvom učiteljice AleksandreJesenek izdelali celo plakat o velikonočnih običajih v angleščini.Prav tako smo s tradicijo in običaji obarvali dveveliki šolski prireditvi, namenjeni vsem krajanom – proslavoob materinskem dnevu v šolski telovadnici in vrstoodmevnih prireditev, skupaj z osrednjo zaključno proslavov okviru praznovanja 180-letnice šolstva v Laporju. Ob tejpriložnosti smo izdali brošuro s CD-jem v slovenščini inangleščini z naslovom Iz preteklosti v sedanjost. Projektusmo namenili tudi vse razstavne panoje v prvem nadstropjušole, kjer smo razstavili različno gradivo partnerskihšol – njihove izdelke, fotografije, risbe, plakate, knjige,raziskovalne naloge ...V januarju 2008 smo izpeljali prvo izmenjavo v Glasgowu,ki je bila namenjena načrtovanju aktivnosti in predstavitviopravljenih dejavnosti na področju spoznavanjazgodovinskih in kulturnih spomenikov v lokalnem okoljusodelujočih šol. Udeležili smo se je učitelji – koordinatorji,ki smo na Škotskem preživeli nekaj zelo delovnih in zelolepih dni. Vsaka šola je predstavila svoje delo na projektu,bodisi na zloženki, CD-ROM-u ali spletni strani. Spoznalismo življenje in delo na naši partnerski šoli St Oswald's,ki skrbi za učence s posebnimi potrebami. Učenci višjihŠkotska partnerska šola je tudi ekošolaDelovni sestanek na ŠkotskemPevski zbor je pripravil program škotskih pesmirazredov so se izredno potrudili in nam pripravili bogatprogram z Burnsovo večerjo ter prikazom škotskih ljudskihplesov in pesmi. Sprejeli so nas tudi na največji evropskišoli Holyrood Secondary z več kot 2000 učenci in 150učitelji. Po pogovoru z ravnateljem sta nam šolo razkazalaoba dijaška prefekta.Udeleženci srečanja v ŠpanijiŠe posebej smo ponosni, ker smo na enem od delovnihsestankov v Glasgowu sprejeli grški predlog, da maskotanaše šole, štorklja, postane zaščitni znak celotnega projekta.Tako je na škotski šoli figurica te ptice selivke, ki sojo izdelali naši učenci pod mentorstvom učiteljice IvankeHozjan Šela, že potovala od razreda do razreda kot simbolpodiranja meja med državami.Konec marca 2008 je potekala druga izmenjava v španskiKataloniji, ki sta se je v spremstvu dveh učiteljic udeležilitudi sedmošolki Katja Pahič in Sanja Strmšek. Ker je bilatema srečanja Običaji in tradicije, smo poleg predstavitvenihbesedil, fotografij, glasbenih in video posnetkov neslis seboj za pokušino tudi štajersko bučno olje in orehovopotico, ki nam jo je posebej za to priložnost spekla članicaAktiva kmečkih žena Laporje.Petdnevni obisk je bil zastavljen tako, da so dopoldanpotekala delovna srečanja za učitelje in vzporedno različneaktivnosti za učence iz sodelujočih držav. Učenciso si skupaj ogledali mesto Reus, njegovo modernističnoarhitekturo in muzeje. Drugi dan srečanja so nam učencišole gostiteljice, ki prihajajo iz različnih držav sveta, pripravilimednarodni zajtrk, sestavljen iz španskih, afriških,kitajskih, južnoameriških itd. jedi. Povabljeni smo bili tudiPri uri tehnike na španski partnerski šoliv mestno palačo na sprejem k županu, zadnji dan srečanjapa nam je šolski ansambel pripravil koncert.Po vsaki izmenjavi smo udeleženci pripravili predstavitevv večnamenskem prostoru šole in nanjo povabiliučence, starše, novinarje in vso zainteresirano javnost. Spripovedovanjem, fotografijami, glasbo, različnimi izdelkiin manjšim prigrizkom smo predstavili šolo gostiteljico innašo izkušnjo dežele, ki smo jo obiskali.V prihajajočem šolskem letu načrtujemo še dve izmenjavi:oktobra 2008 v Grčiji, kjer bo tema srečanja Miti inlegende, ter spomladi 2009 v Turčiji, kjer bomo predstavljalitradicionalne poklice nekoč in danes. Za leto 2009bomo izdali skupen mednarodni koledar, eden od našihkončnih izdelkov pa bo tudi CD-ROM z gradivom, ki bonastalo v okviru našega dvoletnega sodelovanja. Vse šolesmo tudi vzpostavile in med seboj povezale spletne strani,na katerih tekoče objavljamo aktivnosti in novice v zvezi sprojektom.Ugotavljamo, da ob tovrstnih izkušnjah pridobivamovsi – učenci, ki ob veliki motivaciji občutno napredujejov znanju tujih jezikov in IKT spretnostih ter rastejo vodprte, samozavestne in sposobne Evropejce – učitelji, kise močneje zavedajo pomena vključevanja medkulturnevzgoje v različne segmente šolskega dela – širša skupnost,kjer se povečuje sociokulturna zavest, povezanost, vključenostin s tem tudi kakovost izobraževanja. Vse to prispevak podiranju meja – med državami, jeziki, kulturami inposamezniki, pa tudi meja v nas samih, ki se jih mordaniti ne zavedamo.Literatura:1. Bredella, L. in Delanoy, W. (ur.) (1996). Challenges of Literary Texts in theForeign Language Classroom. Tübingen: Gunter Narr.2. Müller-Hartmann, A. (1999). Auf der Suche nach dem „dritten Ort“: dasEigene und das Fremde im virtuellen Austausch über literarische Texte, V:Bredella, L. in Delanoy, W. (ur.) (1999). Interkultureller Fremdsprachenunterricht.Tübingen: Gunter Narr, s. 162–164.Na sprejemu pri županu španskega mesta Reus20/DidaktaDidakta/21


mednarodnomednarodnotehnološki podlagi za medsebojno povezovanje šol v slovenskemin evropskem izobraževalnem prostoru in postregeludeležencem s koristnimi informacijami, ki bi jihpotreboval pri svojem delu vsak ravnatelj. Vzroke za neuspešnostšolskih projektov je osvetlil zasebni raziskovalecAleš Štempihar. Tehnološko podprto takojšnjo analizo,prikazano z različnimi grafikoni o odgovorih na nekateravprašanja, sta v delavnici prikazala Borut Vehovec – Avtentain mag. Andreja Vehovec – SŠ za elektrotehniko inračunalništvo Ljubljana.Trije strokovnjaki iz tujine so dodatno strokovno obogatilidogajanje na strateški delavnici. Iz Avstrije – DonauUniversität Krems – ki je bila ustanovljena 1995 in je trenutnoedina univerza v Evropi, specializirana za vseživljenjskoučenje oz. za študij po podiplomskem nivoju – senam je pridružil dr. Gerhard Schwed. Njegov prispevekse je nanašal na optimalizacijo stroškov šole ob uporabiIKT. Opozoril je na stroške, na katere največkrat šoleniso pozorne. V svoje načrte običajno zajamejo le stroškeza nabavo strojne in programske opreme, pozabijo pa navzdrževanje, podporo, izobraževanje, materialne stroške– elektrika, papir, tonerji, internet, CD-ji, …, ki zanašajo,po ugotovitvah raziskav te univerze, več kot 60 % celotnihstroškov. Slišali smo za izraz TCO – Total Costs of Ownership– ki zajema vse stroške ob uporabi IKT v šoli, njihovonačrtovanje in iskanje novih poti za zniževanje.Z Norveške univerze za znanost in tehnologijo v Trondheimusmo poslušali dr. Kjella Halvorsena. Poudaril je,da ima Norveška sicer visok standard opremljenosti šol zIKT, vendar opažajo, da je oprema slabo izkoriščena. Dr.Halvorsen je zadolžen za izobraževanje učiteljev in vodieno izmed izobraževalnih mrež, v kateri je 17 OŠ in SŠ iztreh manjših občin. Te izobraževalne mreže predstavljajona Norveškem nacionalni projekt.Zanimivo delavnico s predavanjem je ponudil tudi KenDyson iz Velike Britanije. Ugotavljali smo, kako prekosamoocene na šoli izboljšati IKT, kako oceniti/evalvirativodenje in vizijo s poučevanjem in z učenjem. Ponudil jenadaljnje sodelovanje s projektom oz. s slovenskim šolskimprostorom z uporabo prevedene lestvice za samooceno.Dobrodošle so bile tudi predstavljene izkušnje oziromaprimeri dobre prakse, ki so jih predstavili Majda Vehovec,ravnateljica OŠ Šenčur in Tomas Tišler, Šola za ravnatelje,s temo: Vloga ravnatelja pri vzpodbujanju uporabe IKT všoli ter Normunds Svetins, vodja združenja učiteljev IKTv okrožju Saldus in Inese Lasmane iz Latvije, ki sta predstavilauporabo IKT v šolski administraciji v Latviji. Napomen šolske spletne strani pa sta opozorila Aleš Žitnik,ravnatelj OŠ Franceta Prešerna iz Kranja in Simon Dragšič,prof. an/geo OŠ Sladki Vrh.Sprejeti zaključki na tej mednarodni strateški delavniciso poudarili velik razkorak med uporabo IKT v šolah inizven nje v vsakdanjem življenju mladostnikov. Izraženaje bila želja po nadaljnji izmenjavi primerov dobre prakseravnateljev pri implementaciji in uporabi IKT ter nujnostdiskusije z MŠŠ o obstoječih problemih in strategiji nadaljnjegarazvoja IKT v šolski praksi.Utrinek z delavnice v Slovenj GradcuMednarodna delavnica v BolgarijiOd 8. do 10. junija 2006 je v Sofiji potekala 2. mednarodnadelavnica na temo Virtualno učenje v šolski praksi.Bolgarski partner v projektu – Šola 127 Ivan Denkoglu izSofije – je pripravil program, ki se je izvajal v prostorihMinistrstva za delo in socialo ter v prostorih Delegacijeevropske komisije. Kljub šibki opremljenosti šole zIKT v centru bolgarskega glavnega mesta, ki lahko samonakazuje, kakšno je šele stanje na podeželju, smo bilipriča kar nekaj primerom dobre prakse, ki so jih predstavilimed drugimi prof. Todor Stoilov z Akademije zaznanost, prof. Angel Smrikarov in Galina Ivanova terskupina dijakov in dijakinj iz Prve angleške jezikovnešole iz Sofije pod mentorstvom profesorice biologijeKapke Kotzakove. Pripravljenost za učenje in zavedanjeo nujnosti povezovanja v različne mreže mednarodnihprojektov, kot značilnost naših bolgarskih partnerjev, jihpostavlja morda v boljši položaj kot nekatere naše šole, kiso sicer bolje opremljene, vendar jim manjka zagona inželje po ustvarjalni uporabi tega, kar imajo na razpolago.Ta delavnica je bila v začetku mišljena kot delavnica nanacionalni ravni, vendar se je zaradi prisotnosti in strokovnegasodelovanja članov odbora za vodenje projektaprelevila v mednarodno.Prostori delegacije evropske komisije v SofijiTematska konferenca in Comenius kontaktniseminar v AvstrijiTik pred 1. tematsko konferenco – od 3. do 5. oktobra2006 – je bil v prostorih konferenčnega centra KUSS vWolfsbergu v Avstriji izveden tudi 1. Comenius kontaktniseminar v okviru projekta EcoMedia Europe. Njegovnamen je bil najti in razviti nova šolska partnerstva terpovezati šole z drugimi izobraževalnimi institucijami.Območna enota ZRSŠ iz Slovenj Gradca, kot partner vprojektu, je na seminarju sodelovala s predstavitvamiprimerov dobre prakse in s ponudbo oz. iskanjem partnerjevza nove projekte na ravni Comenius 1 in Comenius2.1.Primere že izvedenih Comenius 1 projektov so predstavili:ravnateljica Druge OŠ Slovenj Gradec ga. BožaPirnat, mag. Aljoša Lavrinšek in Janja Hanjže iz podružniceOŠ Podgorje na Razborju ter mag. Ivana Mori zZRSŠ OE SG in mag. Natalija Aber Jordan iz podružniceOŠ Mislinja v Doliču. Sama sem predstavila ponudbo zaizvedbo projekta na Comenius 2.1. ravni – načrtovanjein izvedba seminarja za strokovne delavce šol. Zainteresiranepartnerje smo povabili k sodelovanju pri izmenjaviizkušenj ob uporabi IKT v vsakdanji šolski praksi,vseživljenjskem učenju in razvoju socialnih kompetencob uporabi IKT pri naravoslovnih predmetih na ravninaše osnovne šole.KUSS – KOnferenčni center v Wolfsbergu v AvstrijiV nadaljevanju – od 5. do 8. oktobra 2006 – smo bili pričadobri organizaciji 1. tematske konference z naslovom:»Educational challenges by media and ICT in Europe«, kije potekala prav tako v že zgoraj omenjenem konferenčnemcentru pod pokroviteljstvom samega predsednikaRepublika Avstrije dr. Heinza Fischerja. Konference seje udeležilo več kot 200 predstavnikov različnih institucijiz 23 držav. Naš prispevek h konferenci so bile tri delavnice,ki so jih vodili: prof. dr. Vladislav Rajkovič s temoDidaktični aspekti IKT, Aleš Žitnik s temo Šolska spletnastran, in Ivan Kolenko iz Poslovno-komercialne šole Celjes temo Videokonference in videkomuniciranje. Sicer pa jebila konferenca konglomerat različnih predavanj in prispevkovs področja IKT v šolskem prostoru in ni bila ozkousmerjena, kar se nam je zdelo za vsebino 1. konferencekar prav, saj se delo v treh delovnih skupinah, ki so bileizoblikovane na začetku projekta in o katerih je zapisanihnekaj besed v nadaljevanju, še ni dovolj natančno določiloin niti ne dovolj resno začelo.Zadnji dan konference smo nestrpno pričakovali sklepnopredavanje posebnega gosta iz ZDA, prof. dr. JohnaLeBarona, profesorja za izobraževalne tehnologije zUniverze v Zahodni Karolini. Morda nas je preveliko pričakovanjeali nekoliko »preameriški« način predavanjaali pa zgolj že prenasičenost od poslušanja zanimivih instrokovnih predavanj, pustilo dokaj hladne. Skratka nitipričakovanja udeležencev niti pričakovanja samega predavatelja,ki nam je dal jasno vedeti, da ne znamo sodelovatiz njim tako, kot si je zamislil, ob tem predavanju niso bilauresničena. Kljub temu nekoliko ponesrečenemu koncu24/DidaktaDidakta/25


mednarodnomednarodnopa seveda lahko rečemo, da sta tako kontaktni seminar kotkonferenca uspela in da smo odšli domov z novimi znanji,spoznanji in z na novo navezanimi stiki, kar je sevedabistven namen in cilj v teh Comenius mrežah.Tematska konferenca in Comenius kontaktniseminar na PoljskemOrganizacijski odbor naših poljskih partnerjev se je odločilza naslov konference, ki je že bolj natančno definiralvsebino in jo tudi precej aktualiziral. V Katowicah je od 12.do 14. oktobra 2007 potekala 2. tematska konferenca z naslovom:Vseživljenjsko učenje – e-Portfolio in odprta koda(»Lifelong Learning – ePortfolios and Open Content«),pred njo pa od 9. do 12. oktobra kontaktni seminar z naslovom:Izobraževalna tehnologija za vseživljenjsko učenje(»Educational Technologies for Lifelong Learning«).Seminarja se je udeležilo 60 predstavnikov iz 15 evropskihdržav. Začetek je zaznamovala predstavitev projektaEcoMedia Europe z že izvedenimi aktivnostmi, cilji invplivom mreže na šolstvo v Evropi. Po tem so poljskiučitelji predstavili primere uporabe IKT v vsakodnevnišolski praksi. Predstavnik poljske nacionalne agencije zavseživljenjsko učenje je povedal, da bodo nova pravilaComenius šolskih partnerstev, ki bodo odslej delovala vokviru evropskega programa za vseživljenjsko učenje, poenostavljenain bolj fleksibilna. Tega so se udeleženci sicerrazveselili, vseeno pa se pričakuje nekaj zmede ob novihprijavah, ker se program posodablja.V letu 2000 je Evropska komisija definirala vseživljenjskoučenje kot trajno aktivnost z namenom, da se izboljšajoznanje, veščine, zmožnosti in kot ključ za nadgradnjodružbe znanja. Tako e-portfolio kot odprta koda oz. prostodostopni izobraževalni viri (OER – open educationalresources) nedvomno prispevajo k takšni izobraževalnipolitiki in takšni družbi. Zato je bila vsebina te 2. tematskekonference res aktualizirana.Slovenci smo bili tokrat aktivno prisotni le na konferenci(brez predstavitev tudi na seminarju), in sicer s tremiprispevki, ki smo jih izbrali med predstavitvami na konferenciSIRIKT 2007, ki je potekala od 19. do 21. aprila 2007v Kranjski Gori. K sodelovanju smo povabili vse predavatelje,ki so na omenjeni konferenci predstavljali teme, kiso se navezovale na e-portfolio in odprto kodo. Odzvali sose: dr. Renato Lukač iz Gimnazije Murska Sobota, s temoSpletna anketa v učnem procesu, Nela Bejat Krajnc iz OŠPod goro iz Slovenskih Konjic, s temo Poučevanje angleščinev e-učilnici in Primož Trček iz OŠ Ivana CankarjaVrhnika, s temo, ki sta jo oblikovala skupaj s kolegico JanoBizjak Bradeško – Medpredmetno povezovanje z uporabospletnega dnevnika (blog).Delovno predsedstvo konference na PoljskemTri delovne skupineV mreži delujejo, kot je bilo že prej omenjeno, tri delovneskupine, ki so bile oblikovane ob prijavi projekta,vendar smo potrebovali kar nekaj časa, da je strokovnodelo v njih tudi v resnici steklo. Ponovno se je pokazalo,da šele po priložnostih, ki omogočijo osebne stike – in toso aktivnosti, ki so zgoraj opisane, nedvomno pomenile– steče delo tudi po elektronski poti. Eno izmed delovnihskupin vodi za Slovenijo Alenka Adamič, ki je strokovnasvetovalka ZRSŠ OE SG v tem projektu. Trenutno se nanjeno pobudo in po dogovorih na Poljskem zbirajo primeridobre prakse didaktične uporabe IKT pri članicah tedelovne skupine na forumu, ki so ga za potrebe projektaoblikovali kolegi iz »Donau Universität Krems« v Avstriji.V tej »naši« skupini je tudi prof. dr. Kurt Kohn z UniverzeTübingen v Nemčiji, ki je za delo skupine poleg visoko profesionalnegaodnosa prispeval tudi elektronski vprašalniko uporabi IKT v šolski praksi. Vprašalnik so izpolnjevaliravnatelji/ravnateljice skupaj za računalnikarji ter učiteljijezikovnih in nejezikovnih predmetov v osnovnih in srednjihšolah v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Danski,Estoniji, Italiji, Latviji, Nemčiji, Poljski, Španiji Švedski inv Sloveniji. Nanašal se je na uporabo komunikacije prekointerneta in uporabo prosto dostopnih elektronskih virovpri jezikovnem in nejezikovnem pouku ter pri administracijioz. vodenju šole. V Sloveniji so ga izpolnili v 49osnovnih in srednjih šolah. Nekaj osnovnih podatkov izte raziskave je objavljenih že v brošuri, ki je nastala obdelnem poročilu o projektu in so jo dobili udeleženci konferencena Poljskem, nekaj izvodov pa bomo razdelili tudiv slovenskem šolskem prostoru, predvsem tistim, ki sože doslej na kakršenkoli način sodelovali v posameznihaktivnostih projekta. Končni izdelek te skupine bo tudibrošura, v kateri bo objavljena v prejšnjih vrsticah nakazanavsebina.Tematska konferenca in Comenius kontaktniseminar v LatvijiZadnja tematska konferenca z naslovom Strategije, medijiin tehnologija v evropskih izobraževalnih sistemihje junija v Rigi svečano obeležila bližajoči se zaključeknašega projekta z bogato vsebino in podelitvijo priznanjnajaktivnejšim sodelavcem. Priznanji sva dobili tudi AlenkaAdamič in Nevenka Štraser. Glede na to, da je ZRSŠpartner v tem projektu, smo se odločili, da bomo tokratsodelovali s prispevki samo zaposleni na ZRSŠ, saj je delonaših pedagoških svetovalcev v temeljih povezano tudi zrazvojem IKT v šolski praksi in nedvomno tako strokovnododelano, da se lahko z njim predstavimo tudi na mednarodnihkonferencah. Tako je mag. Ivana Mori predstavljalaIKT kot kroskurikularno temo v prenovljenih učnihnačrtih naše osnovne šole, dr. Ivo Verovnik je predaval opoučevanju zvoka, človeškega glasu in sluha s podpororačunalnika, Silva Kmetič je predstavljala tekmovanje izhitrega računanja preko spleta, mag. Nives Kreuh je govorilao motivaciji učiteljev za uporabo IKT pri poučevanjuangleščine, sama pa sem namesto ravnateljice OŠ BrežiceMarije Lubšine Novak z gradivom, ki sta ga v Drugi OŠSlovenj Gradec pripravili ravnateljica Boža Pirnat in učiteljicaMarta Rubin, predstavila projekt elektronske bralneznačke. Naša aktivnost na tej konferenci se je nadaljevalaše s sodelovanjem ob podelitvi priznanj in predstavitvijopartnerske institucije – Nevenka Štraser – in z vodenjemene izmed predstavitvenih delavnic – Alenka Adamič.Obljuba belgijskih partnerjev, da bodo prihodnje letoorganizirali konferenco s poudarkom na e-twinningu,kamor bodo seveda povabili vse sedanje partnerje, je zagotovilo,da se bo mreža nadaljevala tudi po formalnemzaključku projekta, kar je prav tako zahteva Evropske komisijepri teh projektih.Uvodni program ob začetku konferenceKaj nas še čaka?Trenutno nekoliko intenzivneje poteka strokovno delov treh delovnih skupinah mreže, za katerega smo se dogovorilina sestankih projektne skupine v Rigi, v času, koje potekal Comenius kontaktni seminar. Mislim, da lahkože rečemo, da je delo v projektu/mreži uspešno, čeprav jeseveda potrebno še počakati na oceno Evropske komisije,od katere je odvisno tudi dokončno financiranje.Spletna stran projekta, na kateri lahko najdete vsepodrobnosti o dosedanjem in tudi nadaljnjem delu, vsestrokovne prispevke na omenjenih srečanjih ter bogatofoto galerijo, je:http://www.ecomedia-europe.net.Vabljeni, da si jo ogledate! 26/DidaktaDidakta/27


med teorijo in praksooglasiJesper Juul spet v SlovenijiTa mesec bo danski družinski terapevt in avtor Jesper Juul spet nastopil v Ljubljani, s predavanjem z delovnim naslovom:»Evropska družina na prehodu: potrebe in izzivi sodobnega starševstva in partnerstva«. Čeprav naj bi spregovorilpredvsem strokovni javnosti, prireditelji ocenjujejo, da bo prostora dovolj tudi za tiste starše, stare starše in druge, kiso bodisi zamudili Juulovo junijsko predavanje v kavarni Etnografskega muzeja ali pa so se ga udeležili in se jim zdi,da bi bilo doživetje vredno ponoviti. Vsekakor vljudno vabljeni vsi, ki vas zanima!Predavanje bo v četrtek, 18. septembra, ob 18. uri, v veliki dvorani Visoke šole za zdravstvo (Poljanska 26a, Ljubljana).Predavanje bo v angleščini. Vstopnine ni.Jesper JuulTo sem jaz. Kdo si pa ti?O bližini, spoštovanju in mejah med otroci in staršiŠola v naravi 365 dni v letuPestra ponudba v Čatežu in Kopru poizjemno ugodnih cenah:• kopanje v notranjih in zunanjih bazenih na Termalni rivieri vČatežu oz. v Aquaparku hotela Žusterna v Kopru• prostor za vodene aktivnost• možnosti izletov v slikovito okolico• pester animacijski program• dolgoletna tradicija v izvajanju programa šola v naravi• v Čatežu že od 24,50 € na osebo / dan• v Kopru že od 30,00 € na osebo / dan(cene veljajo za leto 2009)Dodatne informacije: ga. Tatjana Pohar,tel. 07/ 49 36 728, tatjana.pohar@terme-catez.siNOVOPrenovljena in razširjena zimska Termalna rivieraz novimi vrhunskimi atrakcijamiTERME ČATEŽ - Uživanje na valovih zabaveNa več kot 2.300 m2 pokritih vodnih površin obiskovalce vzimski Termalni rivieri navdušujejo edinstvene atrakcije znešteto možnostmi za zabavo: bazen z valovi, drevo doživetja,ki pričara pravo tropsko nevihto, novi black-hole tobogan, hitrareka ter številne nove vrhunske adrenalinske atrakcije, kot sotobogan skakalnica in kamikaza, gusarska ladja, proga za deskanje.Poletna Termalna riviera – odprta od sredine aprila dooktobra - je raj predvsem za najmlajše, saj je s številnimi vodnimiatrakcijami pravi skrivnostni svet zabave in dogodivščin za vsakpočitniški dan: gusarski otok, bazen z valovi, tobogani, olimpijskibazen, drče, počasna reka …Pestro dogajanje je tudi v Aquaparku hotela Žusterna v Kopru,največjem vodnem parku na Obali, ki s 1.200 m2 zunanjih innotranjih bazenskih površin (tobogani, bazen z valovi, otroškibazeni z igrali, whirlpooli...) navdušuje mlajše in mlade po srcuter vse tiste, ki so željni vodnih zabav.TERME ČATEŽ, D.D.Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi, tel. 07/49 36 700,faks 07/49 35 005, www.terme-catez.si, info@terme-catez.siDruga izmed knjig Jesperja Juula, ki bo izšla pri naši založbigovori o »postavljanju meja«, kot bi se temu reklo po staro.Opisuje kako lahko drug drugemu postavljamo meje, odrasliotrokom in tudi otroci odraslim, ne da bi s tem komurkoliškodili, pač pa s tem pomagamo doseči čim boljše medosebneodnose.Naši otroci in naši bližnji na svoj način doživljajo ljubezen,ki jo čutimo do njih. Kako bodo doživljali našo ljubezen jeodvisno od tega, kako jim jo bomo izkazovali. Vsem nam jeskupno, da se ne počutimo ljubljene, kadar nekdo krši in nespoštuje naših osebnih meja. Če nam nekdo resno krši meje,postanemo manj sposobni za konstruktivno delovanje. Nemoremo dobro poskrbeti zase, niti ne moremo izboljšatizveze s tistim, ki nas zatira, to pa velja enako za otroke, kot zaodrasle.Prednaročila in informacije:04 5320 210 in www.didakta.si28/DidaktaDidakta/29


2september oktober november december januar februar marec april maj junij1 po začetek pouka 1 sr 1so dan spomina na mrtve 1po 1 če Novo leto 1ne 1ne 1 sr 1 pe Praznik dela 1po2 to 2 če 2ne 2 to 2 pe Novo leto 2 po 2 po 2 če 2so Praznik dela 2 to3 sr 3 pe 3 po 3 sr 3so 3 to 3 to 3 pe 3ne 3 sr4 če 4so 4 to 4 če 4ne 4 sr 4 sr 4so 4po 4če5 pe 5ne 5 sr 5 pe 5 po 5 če 5 če 5ne 5 to 5 pe6 so 6po 6če 6so 6 to 6 pe 6 pe 6 po 6 sr 6so7ne 7 to 7 pe 7ne 7 sr 7so 7so 7 to 7 če 7ne8 po 8 sr 8so 8po 8če 8nePrešernov dan, Slovenskikulturni praznik8ne 8 sr 8 pe 8 po9 to 9 če 9ne 9 to 9 pe 9 po 9 po 9 če 9so 9 to10 sr 10 pe 10 po 10 sr 10 so 10 to 10 to 10 pe 10ne 10 sr11 če11 so 11 to 11 če 11ne 11 sr 11 sr 11 so 11 po 11 če12 pe 12ne 12 sr 12 pe 12 po 12 če 12 če 12ne 12 to 12 peotroški bazar13 so 13 po 13 če 13 so 13 to 13 pe informativni dan 13 pe 13po Velikonočni ponedeljek 13 sr 13 so14 ne 14 to 14 pe 14ne 14 sr 14 so informativni dan 14 so 14 to 14 če 14ne15 po 15 sr 15 so 15 po 15 če 15ne 15ne 15 sr 15 pe 15 po Zaključek pouka 9. r.16 to 16 če 16ne 16 to 16 pe 16 po16 po 16 če Srečanje ravnateljev16 so 16 to17 sr 17 pe 17 po 17 sr 17 so 17 to 17 to 17 pe Festivalna dvorana, Bled 17ne 17 sr18 če 18 so 18 to 18 če 18ne 18 sr Zimske počitnice18 sr 18 so 18 po 18 če19 pe 19ne 19 sr 19 pe 19 po 19 če 19 če 19ne 19 to 19 pe20 so* 20 po* 20 če * 20 so* 20 to * 20 pe 20 pe* 20 po* 20 sr * 20 so*21 ne 21 to 21 pe 21ne 21 sr 21 so* 21 so 21 to 21 če 21ne22 po 22 sr 22 so 22 po 22 če 22ne 22ne 22 sr 22 pe 22 po23 to 23 če 23ne 23 to 23 pe 23 po23 po 23 če 23 so 23 toZaključek pouka 1. do 8.24 sr 24 pe 24 po 24 sr 24 so 24 to 24 to 24 pe 24ne 24 srZimske počitnice Ljubljana,razred25 če 25 so 25 to 25 če Božič 25ne 25 sr Maribor, Ptuj25 sr 25 so 25 po 25 če Dan državnosti26 pe 26ne 26 sr26pe Dan samostojnosti 26 po 26 če 26 če 26ne 26 to 26 pe27 so 27 po27 če 27 so 27 to 27 pe 27 pe 27po Dan upora proti okupatorju 27 sr 27 soSlovenski knjižni sejem,28 ne 28 to 28 pe 28ne 28 sr 28 so 28 so 28 to28 če 28ne poletne počitniceCankarjev dom, Ljubljanajesenske počitnice29 po 29 sr 29 so 29 po29 če 29ne 29 sr Prvomajske počitnice 29 pe 29 po30 to 30 če 30ne 30 to novoletne počitnice30 pezakljulček ocenjevalnegaobdobja30 po 30 če 30 so 30 to31 pe Dan reformacije 31 sr 31 so 31 to 31ne* Rok za oddajo prispevkov zarevijo Didakta


SOLAR ˇ NA POTI DO SEBEmed teorijo in praksoˇ32/DidaktaSOLAR NA POTIDO SEBEoblikovanje osebnostiProjekti kot oblikasocializacijeKatja Arzenšek, ravnateljica, OŠ Spodnja Šiškamed teorijo in praksoDanašnja družba se nagiba k individualnemu delu, zato je pomen razvijanja timskega duha in ta oblikasocializacije zelo pomembna, saj je sporazumevanje poleg dihanja eden od naravnih pojavov vsakegasubjekta. Socializacija, ki spodbuja timsko delo, pa se skriva v inovacijskih in mednarodnih projektih, kijih šola lahko izbere.Učitelji v šoli so najbolj seznanjeni s potrebami učencev.Ker je znanje vrednota, ki omogoča, da se posameznikvključuje v družbo, je potrebno vso učno materijo osmisliti.To pa lahko učitelji naredijo tako, da personalizirajopouk. Pomemben dejavnik v procesu personalizacije jesporazumevanje, kar seveda pomeni učenje jezikov.Vsak dan se posameznik v družbi udejstvuje večjezikovno,bodisi rabi za sporazumevanje svoj prvi jezik inše kakšen tuji jezik, ali pa se večjezikovno udejstvuje naravni vsakodnevne komunikacije.V večjezikovnem okolju ljudje navadno usvojijo jezikokolja, ki je hkrati nek splošen jezik, s katerim se lahkosporazumejo, družbene in ekonomske okoliščine pa zahtevajouporabo jezika v ustreznih okoliščinah, tj. znanjekomunikacijskih kompetenc.Tuji jezik v nekem okolju opravlja tudi določene socialnefunkcije, ali pa se kot neprvi jezik uporablja na določenihpodročjih (Crystal, 1992). V določeni govorni situacijiposameznik uporablja enega od jezikov, ki se jih nauči alijih usvoji, ko obstaja potreba po preklapljanju. Na razmerjemed jeziki ponavadi vplivajo različni zunanji dejavniki(družina, družba, uradi – ne nujno v tem vrstnem redu)in notranji dejavniki (izrazna zmožnost, zmožnost učenjajezika, vrsta rabe, stopnja jezikovne zavesti, ipd.).Usvajanje nekega jezika je socializacijski dejavnik, za tozadostuje že življenje v neki skupnosti.Drugi jezik je ponavadi jezik, ki se ga posameznik naučizaradi sporazumevalnih potreb in ima neko socialnopovezovalnoin socializacijsko funkcijo. Ponavadi je oseba,ki usvaja drugi jezik, izpostavljena temu jeziku v okolju,kar je večkrat povezano z nezavednimi procesi. Usvajanjejezika je tako bolj izpostavljeno njegovi rabi kot pa poznavanjuslovničnih struktur.V praksi se pokaže, da je potrebno učence pripraviti nasodelovanje v medkulturni družbi že v šoli, kar pa je težko,če ne obvladajo jezika do te mere, da je to možno.Da bi se lahko povezovali, bi se morali seznaniti z nekaterimipodročji tujega jezika in kulture, ki bi jim pri tempomagal. Zelo težko je določiti, kdo je v današnji družbivključen k nam in kdo k njim. V Evropi 21. stoletja semešajo tradicija, kultura, jeziki in ljudje. Takšni ključnimomenti so tudi materiali, ki se uporabljajo v razredu medučenci in učitelji. Ker se bo v Evropi začelo povzdigovatiizobraževanje, ki bo usmerjeno v interkulturnost in multikulturnost,je potrebno tak material izdelati oz. izobrazitiučitelje, da bi ga znali pripraviti in ga uporabljati.Kaj je medkulturna in interkulturna izobrazba? Kakšniso cilji tega? Odgovor, ki je zelo preprost, težko pa ga jeDidakta/33


med teorijo in praksomed teorijo in praksoRefleksija strokovnegadela in rast strokovnekompetences pomočjo supervizijedr. Alenka Kobolt, izredna rpofesorica, Oddelek za Socialno pedagogiko, Pedagoškafakulteta, LjubljanaSupervizija je v zadnjih dvajsetih letih v slovenskem prostoru postajala za vse, ki so že vrsto let vpoklicu, in za one, ki šele vstopajo na poklicno pot, zaželena oblika učenja. V njej so profili različnihstrok prepoznali in izkusili priložnost za refleksijo poklicnih izkušenj, za večanje vpogleda v lastneprofesionalne postopke ter priložnost za razvoj strokovne kompetence.realizirati, če na to nismo pripravljeni, je: interkulturnoizobraževanje bi moralo pripraviti otroke in mladostnikeza življenje v multikulturni družbi. To pa ni dovolj,saj vsi, ki se s tem ukvarjajo, naletijo na težavo, ker sene razjasni, kaj natančno se pričakuje. Zato je smiselnopovezovati se v projekte in personalizirati pouk tako, dalahko socializacija doseže najvišjo raven in da je znanjelahko primerljivo.Postaviti se mora vprašanje: kako naj organiziram razredna tak način, da lahko jaz kot učitelj optimalnouporabim diverziteto, da bi se vsi učenci naučil sodelovati?Odgovor je na dlani: z vključevanjem v različneprojekte, bodisi inovacijske bodisi mednarodne.– Področja, na katerih je potrebno delati:– Socialni stiki (potovanje, nastanitev, hrana, kupovanje,znamenitosti, osebni stiki, druženje, storitve, zdravje,reševanje težav, mediji, kulturne in družabne prireditve);– izobraževanje (organizacija, predavanja, govori, prikazi,predstavitve, vaje, seminarji, učbeniki, članki, pisniizdelki, poročila, navajanje virov); 1– druženje (igre vlog, sodelovanje, tekmovanje, priprava[1] Pirih Svetina, N., Ferbežar, I., Lavrič, M., Arzenšek, K. (2004). Opisi ravnijezikovnega znanja. Krakow.razstav, priprava tematskih dni …).V mednarodnih projektih, kot je projekt COMENIUS,se učenci naučijo:– razumevanja smisla besedil;– izmenjave informacij;– izražanja mnenja;– opisovanja in razumevanja;– dogovarjanja;– seznanitve z vedenjskimi vzorci;– uporabe ustreznih komunikacijskih strategij;– seznanjenosti s slovensko kulturo (povezava z vsakdanjimživljenjem, medosebnimi odnosi, z vrednotamiin navadami) ter– uporabe tehnik in strategij, ki presegajo jezikovno znanje.Z vključevanjem v projekte učenci pridobijo znanje inzmožnosti za navezovanje stikov, vključevanje, učenje jezikov.Učenci samostojno raziskujejo določeno področje, seseznanjajo z novimi kulturami, kar je v današnjem svetuše kako pomembno.1 KAJ JE SUPERVIZIJA?Ni naključje, da se je ta metoda analize in refleksijestrokovnega dela najprej razvila na tistih področjih, kjerje odnosni vidik pomembna poklicna prvina – pri socialnemin terapevtskem delu. Na teh področjih so strokovnidelavci spoznali, da v svojih poklicih kljub znanju in izkušnjamne pridobijo dokončne poklicne kompetence. Kuveljavljanju poklicne refleksije je pripomoglo tudi umikanjeprepričanj o splošno veljavnih metodah in postopkih,primernih za sleherno poklicno situacijo, ter zavedanje, dana naše strokovno delo poleg teoretičnega in praktičnegaznanja vplivajo tudi osebnostne dimenzije, naša stališča,vrednostne orientacije in čustva.Beseda SUPERVIZIJA izvorno sicer pomeni nadziranje(super videre), vendar jo v pedagoških in socialnih poklicihrazumemo predvsem v smislu pogleda na naše delo zrazdalje oz. od zgoraj navzdol (t. i. „helikopterski pogled“).Gre za proces poklicne refleksije in svetovanja, v kateremso v ospredju osebna vprašanja, povezana z opravljanjempoklicne dejavnosti.2 RAZVOJ IN FUNKCIJE SUPERVIZIJEZ namenom boljšega vpogleda v vloge in funkcije supervizije,predstavim razvoj supervizije in spreminjanjenjenih izvedbenih oblik. Prva stopnja v razvoju supervizije:supervizija kot metoda uvajanja v poklic z mentorskimiin edukativnimi elementi se je razvila na področjusocialnega dela v ZDA. Tam so se v tistem času srečevaliz velikim priseljevanjem in težavami pri umeščanju prišlekovv ameriško družbo. Socialne službe niso bile razvite,potrebe po socialnih storitvah so bile velike. Iz tegaobdobja izvira tudi beseda. Nadzorna funkcija supervizijeje bila v tem začetnem obdobju smiselna in potrebna, a seje kmalu umaknila izkustvenemu učenju, ki ostaja jedroučenja v superviziji. Drugo obdobje Wieringa (1990: 38)umesti v čas od leta 1930 do 1960 in ga označi kot obdobjepsihologizacije supervizije. Supervizijski proces je izgubljalnadzorno vlogo, povečevala se je funkcija spodbujanjain razvoja profesionalnosti. Iz psihoanalize je prevzelaevalvacijo dogajanj med strokovnjakom in uporabnikom,pozornost usmerila na transferna in kontratransferna dogajanjater postala sestavni del edukacije psihoterapevtov.V tretji razvojni stopnji (1960–1970) učenje postane prevladujočaprvina supervizije. Uveljavita se skupinska intimska supervizija. Zasuku botruje naraščanje znanj izskupinske dinamike in spoznanja o povezanosti in odnosihv različnih institucijah – na primer v bolnišnicah,šolah, zavodih, zaporih. Tudi za supervizijo postanejopomembni termini kot so socialna vloga, socialni status,interakcije v skupini, odnosi v delovni organizaciji. Četrto34/DidaktaDidakta/35


projektprojektčasnim mentorstvom supervizorja v matični OŠ;• izvede 2 hospitaciji v montessori ustanovah v tujini injih analizira;• izdela več učil za svoj razred;• uredi (pripravi) pripravljeno okolje v svojem razredu;• vsaj 2x hospitira pri učiteljih kolegih na matični OŠ;• se »uri« v opazovanju znotraj razreda in na podlagi teganačrtuje svoje delo;• preko branja različnih medijev (revij, interneta) si širisvoje znanje o montessori pedagagogiki;• je zgled in skrbi za svojo osebno rast (na vseh področjihčlovekovega razvoja);• sodeluje s starši (zanje organizira delavnico o MM, jimpribliža projekt, …);• širi »montessori duh« naprej (po šoli, okolici, kjer živi,piše članke, …);• sodeluje pri izobraževanju za učitelje drugih šol;• organizira in vodi sobotne Montessori delavnice zaotroke od 1. do 3. razreda enkrat mesečno;• izdeluje učila za slovenščino in jih na srečanjih predstavljaučiteljem.Cilji za pripravljeno okolje znotraj projekta:• pripravi okolje, ki učence vabi k dejavnosti oz. jih spodbuja,da delajo z materiali (mikavne lepe police, na katerihje urejen material, čist prostor, prijetno vzdušje,tišina);• skrbi za učila (jih dnevno pregleduje in prešteje, dopolnikar manjka, zamenja glede na letni čas, stopnjo težavnosti,uvaja nova učila, …).Cilji za učence:• samostojno izbira material;• zna pristopiti k reševanju problemov;• skrbi za red in čistočo;• ima pozitiven odnos do učiteljev in sošolcev;• najde svoj mir in trenutke koncentracije pri delu;• navdušeno sodeluje v razredu;• je radoveden, raziskuje;• odgovorno ravna z materiali;• je aktiven v »procesu« učenja;• razvija ustvarjalnost;• mesečno izdela portfolio svojega izdelka.Ves čas pa smo v okviru projekta:• uporabljali Montessori material;• izvajali (vodili) delavnice za učitelje, starše in učencenaše šole;• izdelovali material, ki smo ga v ta namen uporabljalipri rednem pouku;• učenci so si (v nekaterih razredih) vodili svoj portfolio;• navajali so se na samostojno delo.Pri delu smo prišli do naslednjih ugotovitev:• Montessori material se zelo uspešno uporablja pri pouku,tako kot pri usvajanju nove snovi kot pri utrjevanju(predvsem na razredni stopnji).• Učenci si samostojno in z veseljem vodijo svoj portfolio.• Na delavnicah za starše, učence in učitelje smo razširjalimedsebojno socialno integracijo, izdelovali učila ter seučili uporabljati nova Montessori učila.• Elemente je smiselno izvajati v 1. in 2. triletju zaradiprimernosti materiala, kasneje pa je odvisno od učiteljevekreativnosti in iznajdljivosti.• Izobraževanje za učitelje drugih šol smo uspešno izpeljali.• V letošnjem letu smo se aktivno in uspešno lotili izdelaveučil za slovenščino.Zaključek:Temeljna ideja vzgoje filozofije Marie Montessori je sposobnostotroka, da se je pripravljen učiti ter vzgajati zato,ker je pridobil notranjo disciplino s pomočjo zunanjegater notranjega reda. Vzorci, ki jih otrok dobi v otroštvu termladosti (koncentracija, vestnost, vztrajnost, temeljitost),pripomorejo k njegovi samopodobi v kasnejših letih. MariaMontessori je s svojo metodo uvedla otroke v veseljedo učenja ter zagotovila, da se intelektualna ter socialnadisciplina ne izključujeta. Zato nam je učiteljem naše šolev velik ponos, če s svojim delom in pristopom zagotovimovsaj delček k doseganju njenih ugotovitev.ViriMONTESSORI, M. (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo,izobraževanje in kulturo.MONTESSORI International. London: Montessori St Nicholas Charity. ISSN1354-1498.MONTESSORI International: The Magazine for Parents and Teachers. [online].Dostopno na URL: http://www.montessorimagazine.com/.40/DidaktaDidakta/41


Box 7. Alternative and Less Obtrusive Methods of Information CollectionAnnual reporting to business registry• Evidence shows that regular requirements to report to the single business registry add value to businesses bymaintaining accurate records and eliminating all long-idle or non-existent businesses. this is sometimes linked totax reporting, where the registry is shared.• The cost of reporting is minor and it can often be completed online. when no changes to the records haveoccurred over a year, the notification is most simplified.• The data captures all incorporated entities (not microbusinesses), is accurate, and most up-to-date, and can crossfeed a number of other public services and databases, thus synergizing efforts.Enhanced tax reporting• This method relies on already existent tax reporting with small adjustments to collect data otherwise absent fromtax reporting, but needed by governments.• It adds only a fraction of the cost to the private sector in comparison with licensing, and is spread equally throughthe entire sector.• Data collected through this method is more reliable than data collected through licensing due to higherprobability of verification through tax inspections.• It significantly reduces public sector costs.Business surveys• This method is significantly cheaper than obligatory licensing for the private sector.• Data collected through this method can be broader and include indicators on trends and attitudes.• It is easier to add or eliminate certain data requirements, and this tool is more flexible.• The cost of data input is lower due to the use of sampling, while the cost of analysis is comparable.• This tool requires a procurement budget, although it provides savings for operational budgets.• The method requires a non-government capacity to conduct surveys, although in some cases this can be done bygovernment institutions or organizations.and revenue increases is typically very precise. 14 In other words, licenses should generally not be used as avehicle to raise revenue above cost recovery because it is a highly inefficient revenue collection mechanism, andbecause it imposes great uncertainty on licensed businesses.When the key declared purpose of unjustified licenses is revenue collection, the argument of cost recovery iseven more striking. There is one exception, however, mentioned in the chapter on justified licenses. If such alicense has a function of preemptive simplified tax for certain types of businesses, and eliminates future taxliability and reporting requirements, the fiscal nature of such a license as well as the license itself is justifiable.Examples of these are the optional fixed taxes introduced on small businesses in Ukraine in 2000. Businessesthat choose such taxation pay a monthly fixed preemptive tax that covers all their tax liabilities and releasesthem from having to report taxes.Establishing the eligibility function of licensing refers only to “beneficial” licensing. Indeed, many countries havespecial regimes that benefit certain types of businesses to promote investments, growth of SMEs, innovations,14World Bank Group, Policy Framework Paper on Business Licensing Reform and Simplification.22 Global Analysis of General Trade and Operational Licensing


šolska praksašolska praksaMedpredmetnopovezovanje inTrubarjevo letoEvelina Leskovar, OŠ Sveti Jurij, RogašovciMedpredmetno povezovanje, ki je v vsakem vzgojno-izobraževalnem procesu bistveno, izvajamo narazlične načine – v prvi vrsti tako, da učenci lahko znotraj posamezne učne ure uporabijo že usvojenoznanje iz drugih predmetov. Po drugi strani pa učence uvajamo v nove vsebine, ki jih bodo obravnavaliin raziskovali drugje. V skladu s tem se tudi pri raznih dnevih dejavnosti (naravoslovni, kulturni dnevi…) in projektih vključujemo učitelji različnih področij, z različnimi oblikami in metodami dela. Vtako pestri strokovni sestavi učencem z različnih vidikov približamo neko vsebino, jo osmislimo innenazadnje napravimo življenjsko uporabno.Tabela podrobno prikazuje naslove delavnic, ki so potekalena ta dan.VVE 1VVE 21., 2. ,3. r.podružnica1. a2. aPravljična ura: 'RUMENO ČUDO'Delavnice:- izdelovanje bralnega kazala- izdelovanje žepne knjigePoslušanje glasbe različnih kulturPrepoznavanje in izdelovanje državnihsimbolov RSIzdelava abecednikaUstvarjanje pravljice in izdelava kazalaza knjigoSlovenska ljudska pravljica3. a Odtiskovanje in pisanje s peresi4. a, 4. b Ex libris5. c Slovenščina za vse in vsakogar7. a Trubar izven mejave čare in zanimivosti. Učenci so odkrivali sadove protestantizmana literarnem področju, kakor tudi značilnostiTrubarjevega črkopisa, pisave in sloga. Skupina učencevRomov je del besedila prevedla še v romščino. Spoznali pasmo tudi pomembnost glasbe v njegovem času. Skupinaučencev se je podala raziskovat Trubarjevo življenje izvenSlovenije. S pomočjo pripovedi in fotografij učitelja, ki jepotoval po Trubarjevih krajih, kakor tudi s pomočjo iskanjapo spletu, so učenci izdelali zanimiv plakat o krajih,kjer je Trubar živel in deloval.V takem duhu poteka na naši šoli tudi dan odprtihvrat. Vsakokrat si ta dan popestrimo s kulturnim udejstvovanjem,z razmišljanji in delavnicami na temo, ki jev tistem času aktualna. Letos je naše ustvarjanje potekalov znamenju Trubarjevega leta in medkulturnega dialoga.Z veseljem smo obujali, odkrivali in na novo vrednotilipomembnost tega moža, ki je dal ne samo temelj slovenskemuknjižnemu jeziku, ampak je prispeval tudi pomembendelež k naši širši narodni zavesti, prebujanju kulturnihdobrin in razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskeganaroda. Zato je razumevanje in spoštovanje njegovegadela izhodišče za prepoznavno in neizničljivo narodnozavest, s katero se Slovenci enakopravno vključujemo vEvropo in svet. Z njim smo Slovenci dobili priložnost, dase poenotimo in povezujemo. Vsekakor pa moramo to,kar smo pridobili, znati tudi ceniti, negovati in ohranjati.Zagotovo velik delež pri tem lahko opravljamo vzgojitelji,učitelji.Odločitev, da učencem naše šole po bliže prikažemozgodovino in pomen slovenskega knjižnega jezika, kakortudi slovenskega naroda, kulture in literarne umetnosti,zato ni bila vprašljiva. V šoli so se našemu ustvarjanjupridružili tudi najmlajši iz obeh vzgojno-varstvenih enotin drugi povabljeni gostje.Dan se je pričel z uvodno slovesnostjo, na kateri nas jepozdravil tudi župan. Za tem so nas učenci z igro in besedopopeljali v Trubarjev svet, komorna skupina Kostelin paz glasbo skozi različne kulture in čase. Nadaljevali smoz različno naslovljenimi delavnicami v razredih, kjer součenci s pomočjo razrednikov in drugih pedagoških delavcevustvarjali na raznovrstne načine in tako odkrivaliživljenje in delo Trubarja, njegov čas ter le-tega primerjalis časom, v katerem živimo danes, in z vrednotami, ki sopomembne za slovenski narod in narodno zavest.Slika 1: Delo učencev v delavnicah7. b8. aSadovi protestantizma na literarnempodročjuOdkrivanje Trubarjevega jezika, črkopisain sloga8. b Trubarjevi sodobniki9. aTrubar in glasbaPrevod renesančnega besedila v romščino9. b Reformacija v Evropi in na SlovenskemUčenci so v delavnicah ustvarjali in odkrivali Trubarja,njegov čas in druge značilnosti, pomembne za slovenskinarod, kakor tudi povezanost z drugimi kulturami.V vrtcih so poudarili odnos do knjig; podali so se vpravljični svet; izdelali so tudi žepno knjižico in bralnokazalo. Ob spremljavi glasbe so se pri izdelovanju državnihsimbolov (zastave) podajali v druge kulture.V nižjih razredih so učiteljice želele otrokom približatiodnos do knjig, pisave in slovenske besede. Izdelovali inoblikovali so črke na različne načine, spoznavali slovenskoljudsko pravljico in jo tudi sami ustvarili.V višjih razredih so učenci pripravili reklamo, oglas, skaterim bi pridobili tujce za učenje slovenščine. Tako sonakazali pomembnost slovenskega jezika in iskali njego-Slika 2: Kraji, v katerih je Trubar živel in delovalEna izmed skupin je spoznavala širjenje reformacije vEvropi, kakor tudi v Sloveniji. Ob tem so spoznali značilnostireformacije, kje in zakaj se je začela; pa tudi najpomembnejšeevropske reformatorje, kot so M. Luther, Zwingli, inseveda slovenske: Bohoriča, Dalmatina in Krelja.Spoznali smo tudi nekatere druge pomembnejše ljudi,ki so živeli v Trubarjevem času, npr. Cervantes, Shakespeare,Leonardo da Vinci, Michelangelo, Jacobus Gallus,Kopernik, Kepler idr.Slika 3: Trubarjevi sodobniki44/DidaktaDidakta/45


šolska praksašolska praksaSvoje izdelke so učenci nato postavili na ogled na zaključnirazstavi v telovadnici šole, h kateri se je pridružilotudi Društvo podeželskih žena, ki so razstavile svoje izdelke,nastajajoče skozi zimske dneve. Dan smo zaključilis še eno obliko umetnosti, z glasbo in s pesmijo, saj smo vprogram dneva odprtih vrat uvrstili tudi že tradicionalniletni koncert pevskih zborov in Orffove skupine naše šolepod vodstvom učiteljice glasbene vzgoje.Preživeli smo lep in za spoznanje bogatejši dan, ob razmišljanjuo tem, kaj nas povezuje, kako živeti skupaj z vsemi mogočimirazlikami. Ni pomembno le ekonomsko, materialnoali politično povezovanje, za narod je pomembno znanje onjegovi zgodovini, kulturi, o vsem tistem, kar ga dela močnegain razpoznavnega. Zato iščimo, kaj nam je skupno, kajje tisto, kar vsakomur med nami in narodu kot celoti prinašasrečno, torej materialno in duhovno bogato življenje.Nadstandardna ekskurzijas poletno šolo francoščinev ProvansiBetka Pišlar, OŠ ŽiriNa naši osnovni šoli že nekaj let poleg drugih izbirnih predmetov poučujemo tudi francoski jezik. Dabi učenci lahko nadgradili in razširili znanje, ki so ga pridobili pri pouku, sem se odločila za organizacijonadstandardne ekskurzije s poletno šolo francoščine v južnem delu Francije, v Provansi.Slika 4: Učenci med koncertomEkskurzija v Provanso (str. 47)Zamisel za to se nam je porodila že med poukom, ko smose z učenci pogovarjali o kulturnih znamenitostih Francije,o civilizacijskih razlikah med narodoma in načinu življenjaFrancozov in Slovencev. Cilj in namen ekskurzije je bil utrjevanjein učenje francoskega jezika, spoznavanje Francije,njene kulinarike, geografskih značilnosti, pridobivanje novihizkušenj in predvsem širjenje obzorja.Načrtovanje ekskurzije zahteva veliko priprav in dogovarjanja.Pripravila sem sestanek s starši, na katerem smose natančno pogovorili o poteku in ciljih ekskurzije. Staršesem obvestila, kaj bodo njihovi otroci videli in doživeli, pogovorilipa smo se tudi o pripravi prtljage in o tem, kolikodenarja naj bi učenci vzeli s seboj. Starši so podpisali izjavo,da dovolijo otroku udeležbo in da vedo, da se morajo učenciprimerno obnašati in da se v nobenem primeru ne smejooddaljevati od skupine. Pri pouku smo z učenci izdelalizemljevid in vanj zarisali pot, ki jo bomo opravili.Z učenci smo kar težko čakali konec pouka in podelitevspričeval. Zvečer istega dne smo se polni pričakovanj inpopotniškega navdušenja zbrali pred šolo. Po preverjanjudokumentov smo se vkrcali na avtobus, pomahali staršemin sorodnikom ter se odpeljali proti slovensko-italijanskimeji. Formalnosti na meji so bile hitro opravljene in žesmo se vozili po Italiji. Ob gledanju filma in poslušanjuglasbe so učenci kmalu zaspali, zjutraj pa so se že zbudiliv Franciji.Prvi daljši postanek smo naredili v mestu Crest, kjer smosi ogledali jedro srednjeveškega mesteca in grad z značilnimsrednjeveškim stolpom. Po malici smo se odpravili vkraj našega bivanja v Provansi, v vasico Eterlou. Stanovalismo v kompleksu družinskega počitniškega turizma, kjerso nas zelo lepo sprejeli. Po nastanitvi v sobah smo si privoščilivečerjo. Postregli so nam s tipično provansalskohrano, kar je bila za učence svojevrstna izkušnja. Uživalismo v pestrosti okusov in jedi, za katere smo poskušalinajti slovenske izraze in prepoznati sestavine.Naši gostitelji – s turizmom se ukvarja cela družina – sobili tudi naši vodiči. Naslednji dan so nas popeljali na trekingob reki in na bližnji hrib, kjer smo uživali v razgleduin občudovali neokrnjeno naravo. Popoldan je bil na programupouk francoščine. Lepo vreme in prijetna okolica stanam omogočila, da smo ga organizirali kar v naravi. Posedlismo se na vrtu in se v senci dreves pogovarjali o vsem, kar46/DidaktaDidakta/47


šolska praksašolska praksasmo do sedaj videli. Že doma v Sloveniji sem pripravila različnezabavne delovne liste, ki so jih učenci reševali sami aliv dvojicah. Učencem sem predstavila zgodovinski pomenmesta Avignon, ki smo ga obiskali naslednji dan. Po večerjiso sledile družabne igre na prostem in v telovadnici, kjer součenci igrali namizni tenis, namizni nogomet, najbolj pa jihje prevzela igra galet, »le jeu des galettes«, s katero so se tuprvič srečali. Druženje s prijatelji so obogatili tudi s pogovoromv francoščini z drugimi mladimi gosti v vasici.Naslednjega dne smo se odpravili na celodnevno raziskovanjeProvanse. Zaradi visokih poletnih temperatur semučence opozorila na ustrezno obleko, zaščito pred soncem,pokrivala in seveda na pitje zadostne količine vode. Medvožnjo nam je vodič povedal veliko zanimivega o Franciji:ima sredozemsko podnebje z vročimi, suhimi poletji in jeena od osmih najrazvitejših držav na svetu in hkrati največjikmetijski proizvajalec v Evropi. Skoraj 60 % ozemlja je namenjenegapoljedelstvu, med proizvajalci in izvozniki vin jena prvem mestu v svetu. Vse to so imeli učenci priliko videtina lastne oči, ko smo opazovali polja in se vozili mimo nasadovoljne repice, česna, sivke, žitnih polj, sadovnjakov invrtov. Namakalno poljedelstvo smo ujeli tudi v fotoaparate,prav tako tudi utrip in lepote mesta Avignon. Očarala nas jezunanjost veličastne papeške palače, po ogledu notranjostipa smo bili celo malo razočarani – arhitektura je resničnoenkratna, vendar turiste v notranjosti pričakajo goli zidovi.Popestrijo jih le panoji z napisi in fotografijami.Po fotografiranju z uličnimi umetniki sta nas prevzelavrvež in utrip turističnega mesta. Učenci so imeli nekajprostega časa. Nekateri so kupovali spominke, drugi so siše kaj ogledali, vsi pa so morali uporabljati svoje znanjefrancoščine. Ob dogovorjeni uri smo se spet zbrali, strnilivtise in se odpravili na ogled pridobivanja keramike indišav, predvsem parfumov in drugih dišav iz sivke, ki jetipična za to okolje. Nakupili smo še nekaj drobnarij in siogledali znameniti avignonski most na reki Roni. Ko smobili spet v avtobusu, smo zapeli o mostu tudi pesmico »Surle pont d'Avignon«, ki smo se jo naučili pri pouku. Medvožnjo nazaj nam je vodič povedal veliko zanimivosti oživljenju v Franciji in o svojem življenju. Govoril je počasiin razločno, da bi ga učenci lahko razumeli. Seveda semmorala veliko povedanega prevajati v slovenščino, kar jebilo tudi zame izziv in pozitivna izkušnja.Po vrnitvi v vasico so imeli učenci nekaj prostega časaza osvežitev in počitek, pred večerjo pa smo imeli poukfrancoščine, tokrat s francoskimi predavatelji. Razdelilismo se v skupine – nekaj učencev je najprej poslušalosplošno predstavitev Francije, učenci v drugi skupini pa soprisostvovali razlagi o francoskem šolskem sistemu, natosta se skupini zamenjali. Po večerji so sledile družabne igrein druženje s sošolci.Tretji dan našega bivanja v Provansi smo spet začeli zuro pouka francoskega jezika v učilnici, nato pa smo šli naizlet. Obiskali smo grad Grignan, kjer je nekoč živela pisateljicaMadame de Sevigné. Poznana je po pisanju pisemsvoji hčerki na deželo, v katerih ji je opisovala dogajanjev Parizu ter navade in življenje francoske družbe. Njenodelo ima pomembno mesto v francoski književnosti. Mestecein grad s svojo lepoto in urejenostjo sta nas navdušila– najbrž tudi zato, ker smo pri ogledu imeli posebnovodičko, ki nam je znala zanimivo predstaviti navade inživljenje takratnih prebivalcev gradu. Tokrat sem učencemcelotno razlago prevedla v slovenščino. Opazili so, da sobile vse postelje v sobanah izjemno kratke. Vodičko smopovprašali o tem in učenci se niso mogli načuditi razlagi:v srednjem veku so ljudje spali sede, bali so se namreč, dabi ponoči umrli, če bi spali leže. Ležeč položaj je bil položajmrliča. Gospe so nosile lase spete v visoke frizure, zatoso jim služabnice pred spanjem lase in glavo pritrdile naposteljno stranico.V tem dnevu smo si ogledali tudi Pont du Gard, slovitiakvadukt na reki Gard, ki so ga zgradili Rimljani. Povečerji so nam gostitelji pripravili slavnostno večerjo inzabavni večer. Naš obisk v Eterlouju se je bližal koncu. Pozajtrku naslednjega dne smo pripravili prtljago, še zadnjičpoklepetali s prijaznimi domačini in se poslovili.Pot nas je vodila do francoske riviere, kjer smo najprejnaredili krajši postanek v Nici, nato pa smo si privoščilisprehod in ogled filmskega mesteca Cannes. Povzpeli smose na grad, od koder je bil lep pogled na pristanišče inna filmsko palačo. Učenci so si najbolj zapomnili vzletnoploščad, na kateri pristajajo helikopterji s filmskimizvezdniki in rdečo preprogo na stopnicah filmske palače,kjer so se prelevili v zvezdnike in se fotografirali. Pofotografijah odtisov rok znanih igralcev in sprehodu pomestecu smo nakupili še zadnje drobnarije, se posladkalis sladoledom in nadaljevali vožnjo proti Monaku. Medvožnjo sem učencem povedala nekaj informacij o zgodovinižepne kneževine, v katero smo z avtobusa vstopilikar skozi dvigalo. Izpred dvorišča pred knežjo palačo smosi ogledali del piste, po kateri poteka avtomobilska dirka,daljših ogledov pa nam čas žal ni dopuščal.Vožnja v Slovenijo je potekala ponoči, učenci so jo večinomaprespali. Domov smo se vrnili zjutraj in čeprav sobili malce utrujeni od dolge poti, so učenci starše pričakaliveseli, nasmejani in polni lepih vtisov.ZAKLJUČEKCilji ekskurzije so bili doseženi. Za učence je bila ekskurzijanepozabna – tako zaradi veliko zanimivih stvari,ki smo jih videli, kot tudi zaradi prijateljev in sošolcev,s katerimi so preživeli pet dni zunaj šolskih prostorov.Učenci so v šoli pridobljeno znanje koristno uporabili inga preizkusili v praksi. Izgubili so strah pred govorjenjemv tujem jeziku, kar je dobra popotnica ne le za nadaljnješolanje, pač pa tudi za razvijanje pozitivne samopodobe.Druga prednost pri razvijanju zunajšolskega izobraževanjaje medpredmetno povezovanje, zelo pomembno paje tudi razvijanje prijateljskih vezi in druženje s sošolcizunaj šole. Tovrstno delo z učenci ima poleg izobraževalnetudi vzgojno funkcijo. Na potovanju je veliko možnostiin prilik za posredovanje življenjskih vrednot, prav takotudi za razvijanje pristnejšega stika z učenci. Vse to lahkopripomore k uspešnejšemu in kakovostnejšemu pouku.Seveda pa je zelo pomembno, da je ekskurzija dobro pripravljenain kakovostno vodena. Učenci postanejo samostojnejšiin s tem bolj samozavestni, taka oblika pouka pajim nudi nadgradnjo znanja, pridobljenega v šoli.Žal je tovrstna ekskurzija precejšnje denarno breme zadružino in se je vsi učenci ne morejo udeležiti.48/DidaktaDidakta/49


šolska praksašolska praksaTo smo mi – podaljšaniTO SMO MIČlanek iz knjigeMarko Jerebič, OŠ BeltinciIdeja o nastanku knjige o podaljšanem bivanju je nastala pred leti, ob koncu šolskega leta, ko na šolahpotekajo spominska fotografiranja. Učenci, ki so obiskovali podaljšano bivanje, so me ob tem začelispraševati, ali se v podaljšanem ne bomo fotografirali. Ker sem jim odgovoril, da to v podaljšanembivanju pač ni praksa, in da tega do sedaj nismo počeli, so nekateri obrazi učencev postali kar žalostni.Tako sem si takrat zastavil cilj, da se bomo ob koncu naslednjegašolskega leta fotografirali tudi mi, podaljšani, kakorsi radi rečemo. Obenem je bil to tudi čas razvoja in hitreganapredka digitalne fotografije, kar je idejo še bolj podkrepiloin olajšalo delo. Tako je ideja v času poletnih počitnic zorelain ob pripravi letne priprave se je porodila misel o lastniknjigi kot spominskem albumu na podaljšano bivanje.Same priprave se začnejo že ob začetku šolskega leta,ko učence seznanim z idejo in jim predstavim postopekter namen knjige in njihove naloge ob tem. Ker v mesecuoktobru na šoli zbiramo star papir, obenem v podaljšanembivanju namenimo kar precej časa tej temi. Ob tem tudi izstarega časopisnega papirja in odpadnih papirnatih brisačizdelamo reciklirani papir, ki nam bo služil kot platnica zanašo knjigo. Da pa platnica ne bi bila preveč pusta in dolgočasna,v postopku stiskanja na papirno kašo položimotudi suho cvetje in trave, ki smo jih nabrali že preteklo letoob koncu šolskega leta, ko smo štirinajst dni posvetili rastlinamna travniku in izdelavi herbarija. Nekateri učencipa platnico okrasijo s svojimi risbami.Ker skozi šolsko leto naredimo na mesec tri do štiri izdelke,ki si jih učenci odnesejo domov, te tudi fotografiramo injih predstavimo v naši knjigi. Fotografiramo se še ob sproščanjuna šolskem igrišču, ob raznih igrah, na prireditvah… Tako skozi vse šolsko leto zbiramo slikovni material.Potem pa je treba ustvariti še bistveni del knjige –besedilo,vsebino – tisto, kar bomo zapisali. In tukaj ponavadinastanejo rahle težave. Večina učencev zelo nerado pišespise, zgodbe, poročila in podobno. Tega imajo že za domačonalogo dovolj in jih je težko prepričati, da naredijoto še za podaljšano bivanje. Vendarle nam z zadostno meromotivacije in spodbude uspe. Druga težava ob tem pa jevsebina. Kaj napisati? Učencem je najtežje, če jim rečemo,naj napišejo karkoli o sebi, podaljšanem bivanju, hobijihin podobno. Najtežje je pisati o sebi. To težavo občasnorešimo tako, da najboljši prijatelji pišejo drug o drugem. Inob tem nastajajo še tesnejša prijateljstva, saj drug drugegaspoznavajo bolj podrobno.Ko kot učitelj vsakega spodbujam, da napiše svoj prispevekza knjigo, in ker otroška domišljija ne pozna meja,se vsako leto pojavi vprašanje: »Kaj boste pa vi napisali vknjigo, učitelj?«Seveda, tudi učitelj je del te skupine podaljšanih in spodobise, da tudi sam napišem kakšno vrstico. Potrudimse, da o vsakem učencu napišem vsaj eno ali dve vrstici.Tisto posebnost, ki velja samo za njega, tisto iskrico alibesedno zvezo, s katero je celo šolsko leto bil nepogrešljivdel podaljšanih, tisto, kar simbolizira posameznika in počemer si ga bom zapomnil še dolgo časa.Vse prispevke nato skupaj vnesemo v računalnik, dodamofotografije in stiskamo ter razrežemo. Ob tem učenciponovijo znanje o nastajanju knjige, ki so ga usvajali naobisku v tiskarni v okviru knjižnično-informacijskih znanj.In moram reči, da jih je večina presenečena, koliko dela jepotrebnega, da nastane takšna preprosta knjiga.Ko so strani pripravljene, si jih vsak lahko zloži po svoje,saj je to njegova knjiga. Na prvem mestu je platnica iz recikliranegapapirja, naslovnica, kolofon in zapis učitelja. Natoobičajno na naslednjo stran da vsak svoj prispevek in fotografijo.Sledijo pa najbližji in najboljši prijatelji, nato ostali.Knjigo nato še zvežemo z rafijo in vsak si svoj izvod odnesedomov. Vsekakor pa je treba povedati, da je tisti teden v podaljšanemvečinoma govora samo o knjigi. Vsak jo z veseljempokaže tudi ostalim učencem iz drugih oddelkov in skoraj niučenca, ki na svojo prvo knjigo ne bi bil ponosen.In ko že misliš, da je šolsko leto skoraj pri koncu, se pojavijodevetošolci z vabilom na valeto. Takrat pomislim in sezamislim, katerega leta so hodili v podaljšano bivanje, kateriso tisti, kaj so ušpičili, kaj smo takrat počeli. Takrat vzamemv roke našo knjigo in jo ponovno preberem, pregledam fotografijein se ob tem veselo nasmejem. Pa tudi oni.4., 5. in 6.PODALJŠANInaslovna stran knjigeNapisali skoraj vsiTO SMO MI4., 5. in 6.PODALJŠANIPo nepozabnih spominih učencev 4., 5. in 6.razreda, ki so v šolskem letu 2007/08 obiskovalipodaljšano bivanje pri učitelju Marku,ki je vse leto preganjal svoje MIŠEKE inučiteljici Moniki, ki mu je pri tem neumornopomagala.Beltinci, junij 2008Stran iz knjigeSPIS O OPBV OPB mi je zelo lepo. Delamo razno razne izdelkekot so črnec, opornik, grad in kovček. Jaz pa sem izdelalačrnca in kovček. Jaz pa imam štiri člansko družino. Mojzajček Belko pa je stranski 5. član. Moj zajček se zelo radigra z menoj. Včasih, ko pa se naveliča, pa me ugrizne.Moja mlajša sestra pa hodi v 2.c razred.Moji hobiji so: kolesarjenje, plavanje, tek in igranje zmlajšo sestro Ano. Učitelj Marko nas za konec šolskegadneva fotografira. Nato postane foto Marko. Včasih seigramo, da učitelj Marko zamenja vlogo z drugim učencem.V OPB sem samo 2-krat na teden. Zato ne vem polnoo njem. Ampak zvem preko sošolke Urške Prelog. Ko semtukaj, mi je lepo.Ema Žižek, 4. aZvenece mesto Evfonija -GLASBENE DELAVNICE in PROGRAM ZA ŠOLE12. sept. – 5. okt. 2008Slovenski etnografski muzej, LjubljanaOtvoritev: petek, 12. sept. 2008 ob 18.00Projekt Zvenece mesto Evfonija, ki si ga je zamislil Peter Kus, vsebujeinteraktivno razstavo izvirnih glasbenih instrumentov, program zašole, dvodnevne delavnice izdelave izvirnih glasbil in igranja na njihter didakticno spletno stran (še v pripravi).Zakljucni del delavnici bodo javni koncerti.Vabimo k prijavam na delavnice in k prijavam na program zašole!50/DidaktaDidakta/51


oglasiVzemite prihodnost v svojeroke – pišite z ONLINEGREEN STARTER pisalom!greenšolska praksaOkolju prijazno učenje pisanja z novim pisalom Online Green Starter.Nemško podjetje Online, ki je vodilno evropsko podjetjev proizvodnji pisal, se je v letu 2008 na evropskem sejmupapirja v Frankfurtu, predstavilo s svojo inovacijo, s pisalomGreen Starter. Poleg ergonomskega ohišja in močneiridijeve konice, ki začetnikom pisanja, torej otrokom, omogočalahko in enostavno učenje pisanja, je podjetje Online,poskrbelo tudi za okolje, saj sta ohišje ter pokrovček pisalanarejena iz surovin - kot na primer koruza, ki jih je možnoreciklirati. Celotna proizvodnja pisal Green Starter potekav Nemčiji, kar zagotavlja kontrolo kvalitete, podjetje pa nasvoje konice pisal ponuja 5 letno garancijo.Pisala so različna, prilagojena tako levičarjem kotdesničarjem, otrokom se zaradi posebne oblike ohišjausedejo v roke, kar jim omogoča lahko pisanje, zavorana pokrovčku pisala pa preprečuje kotaljenje pisala pomizi. Pisalo je poslikano s prijetnimi motivi in prodajnozelo zanimivo. Cena pisala Green Starter v trgovinah je11,99 EUR.V Nemčiji ga priporočajo pedagogi v prvih razredihosnovne šole.Naj bo učenje pisanja s pisalom Green Starter Onlinezabavno, lahko, tekoče ter okolju prijazno!narejeno iz surovin, ki jih jemožno reciklirati✁52/DidaktaIme/PriimekUlicaPoštna številka in poštaIme šoleRazredPošljite na: DZS, d.d., Letališka 30, soba 110, Didakta/53 1000 Ljubljana


vzgoja za glasbovzgoja za glasboSpreminjajmo svet z glasbo39. sezona Glasbene mladine SlovenijeKaja ŠivicZačenja se novo šolsko leto kot vsako jesen in učitelji se poleg pripravljanja na pouk razgledujejotudi po zanimivih popestritvah in obogatitvah snovi, ki jo poučujejo. Ponudba je vse večja in tudi vsepestrejša, zato pa včasih izbira težavnejša.Med mnogimi organizatorji kulturnih prireditev zamlade je na glasbenem polju eden največjih zagotovo Glasbenamladina Slovenije, ki to jesen že devetintridesetičpripravlja programsko ponudbo, s katero želi učiteljempomagati pri glasbenem izobraževanju mladih. Skoraj štiridesetletja neprekinjenega sodelovanja s šolami in pedagogipričajo o trdni zavezanosti te zveze glasbenopedagoškimPleši, pleši črni kos je delavnica petja in plesa za najmlajše, foto: Mojca Lebenciljem, zaradi katerih jo je davnega leta1969 nekaj navdušencevustanovilo po vzoru Glasbenih mladin v Francijiin Belgiji ter ponekod drugod po Evropi.Osnovna ideja Glasbene mladine je mladim omogočitistik z živo glasbo, kajti zakonitost glasbe je dogajanje v času,neponovljivost. Seveda je danes mogoče glasbo posneti insi jo predvajati v nedogled, a posnetek nikoli ni enak živiNa koncertu Glasbena torta mladi na zabaven načinspoznajo največja tolkala, foto Andrej Korenčizvedbi. Da bi lahko glasbo aktivno poslušali, jo cenili inpolno uživali, se moramo o njej marsikaj naučiti, kot veljaseveda za vse umetnosti. To pa je najlaže z »direktno metodo«,tako da mladi ljudje čim prej od blizu spoznajo živo izvajanoglasbo, si ogledajo glasbila, opazujejo glasbenike priigranju in seveda poslušajo. Prav temu je namenjen osnovniprogram Glasbene mladine, tako imenovani KONCERTI,KI PRIDEJO K VAM. Ti pripeljejo glasbenike v šolo ali šolinajbližjo dvorano, kjer se mladi poslušalci z njimi lahko najboljsproščeno srečajo, se poleg poslušanja tudi pogovorijoin v nekaterih dogodkih aktivno sodelujejo.Vsako šolsko leto Glasbena mladina Slovenije ponudinajmanj petdeset takšnih koncertov – pedagoško oblikovanihtematskih glasbenih programov. Vsak od njihpripoveduje svojo glasbeno zgodbo in v šolski uri mladimposlušalcem na zanimiv način ponudi vrsto informacij,ki jim obogatijo znanje o glasbi. Glasbeniki te dogodkepripravljajo seveda tudi z mislijo na določeno starost poslušalcev,ki jim jih namenjajo.Tokratna ponudba Glasbene mladine Slovenije vsebujekar 54 različnih programov, razdeljenih v pet sklopov. Najmlajšimso namenjene GLASBENE IGRE, osem različnihprogramov, v katerih v obliki pripovedk in zgodbic pa s pomočjolutk in podobnih pomagal otroci spoznajo osnovneglasbene izraze in različne instrumente, od preprostih ljudskihglasbil do harfe in pozavne. Vsi ti programi vseskozivključujejo aktivno sodelovanje otrok in so zato namenjeninekoliko manjšim skupinam. Podobno je pri enajstihprogramih naslednjega sklopa, ki nosi naslov GLASBENEDELAVNICE IN USTVARJALNICE. Te so namenjenerazličnim starostim, od ritmično-rajalnih iger za najmlajševrtčarje, do improviziranega orkestra, ki ga dirigent sestavikar iz mladih poslušalcev. VSE JE SAMO GLASBA ponujaštirinajst nekoliko zahtevnejših tem, v katerih se mladisrečajo z barvo v glasbi, z nekaterimi glasbenimi obdobji, zbaletom, z opero, z glasbo v nemih filmih in še čim. Naslednjasklopa se posvečata predvsem kulturni dediščini. SklopSLOVENSKA LJUDSKA GLASBA IN PLES v dvanajstihrazličnih programih obravnava ljudske balade in narodnepesmi, igranje in izdelovanje ljudskih glasbil, učenje ljudskihplesov in zanimiva predavanja. Programi so glede natematiko in zahtevnost namenjeni različnim starostnimskupinam. Zadnji sklop GLASBE SVETA skuša mladimpribližati oddaljene kulture. V devetih različnih programihse mladi lahko srečajo z avtentično glasbo Madagaskarja inIndije, s tolkalnim ansamblom potujejo po svetu, spoznajoljudska glasbila z več kontinentov, pod vodstvom mojstracelo izdelajo svoje čisto pravo glasbilo.Druga naloga, ki si jo je Glasbena mladina Slovenijezadala že ob svoji ustanovitvi, je mladim predstaviti simfoničniorkester, jih povabiti na pravi koncert. V sodelovanjus Slovensko filharmonijo tako že desetletja pripravljaposebej za mlado občinstvo oblikovane programe simfoničneglasbe z obveznim komentarjem – SIMFONIČNEMATINEJE. Vsak program je namenjen določeni starostiposlušalcev in z izbiro skladb pomaga pedagogu popestritiin ilustrirati snov iz učnega načrta. Pomembna je nalogakomentatorjev, ki morajo znati mlade navdušiti za poslušanjein jim pomagati slediti glasbenemu dogajanju, tegapa organizator pogosto popestri še s projekcijami, plesom,baletom ali dramsko igro.V tokratni sezoni so tako kot pretekla leta ponujeništirje različni simfonični programi. Oktobra vabi osnovnošolcedruge in tretje triade ČUDOVITI SVET GLASBIL aliSpoznajmo glasbila simfoničnega orkestra. Pod vodstvomjaponskega dirigenta Toshihira Yonezuja bo orkester Slovenskefilharmonije izvedel eno najbolj priljubljenih delza mlade, Brittnov Vodnik po orkestru, nato pa še živahniŠpanski capriccio Rimskega-Korsakova. Komentar bov rokah energičnega Boštjana Gorenca Pižame, ki zna zmladimi vzpostaviti odličen stik.Novembra se bodo v sporedu IGRAJ KOLCE ali Ljudsketeme v slovenski simfonični glasbi filharmoniki pod vodstvomMarka Muniha lotili del skladateljev Alda Kumarja,Alojza Srebotnjaka in Marjana Kozine. Voditeljica in komentatorkabo pevka in pravljičarka Ljoba Jenče, odličnapoznavalka ljudske dediščine, pri predstavitvi pristne ljudskeglasbe, ki so si jo skladatelji vzeli za spodbudo pri komponiranju,pa ji bo pomagala skupina Volk folk. Programzaradi pestrosti ni primeren le za starejše osnovnošolceampak tudi za srednješolce.Marca bo Simfonična matineja namenjena glasbi GeorgeaGershwina in Leonarda Bernsteina. Pod naslovomZGODBA Z ZAHODNE STRANI ali Vpliv jazza na umetnoglasbo bo orkester Slovenske filharmonije pod vodstvommladega dirigenta Simona Dvoršaka sodeloval skomentatorjem Srečkom Mehom.54/DidaktaDidakta/55


šolska praksašolska praksaV Orkestrski olimpijadi sodelujejo člani orkestra in mladi poslušalci, foto Andrej KorenčZadnja matineja v sezoni vabi v Gallusovo dvorano najmlajšeposlušalce, učence prve triade, in morda tudi najstarejševrtičkarje. GLASBENO KRALJESTVO ŽIVALI aliŽivali v glasbi je pester spored kratkih stavkov in odlomkoviz del klasične glasbe, ki pripovedujejo o živalih. Orkesterpod vodstvom dirigenta Antuna Poljanića bo v zanimivi preoblekiin z odličnimi verzi skozi kraljestvo zvokov vodil AndrejRozman Roza, za dodatno vizualno ilustracijo pa bodoposkrbele mlade plesalke Plesnega gledališča Harlekin.Simfonične matineje vsako sezono popestrijo še nekateriglasbeno-animacijski programi. Po zamisli Glasbenemladine Slovenije bodo februarja GLASBENO TORTOglasbeniki sestavili že četrtič. Kot plasti v torti se v temprogramu nizajo glasbene zvrsti in slogi (od baroka dorepa) v izvedbi različnih skupin glasbil (trobil, godal, tolkal,big banda in rok skupine), nazadnje pa vsi skupaj skomentatorjem vred izvedejo priredbo znane skladbe,napisano prav zanje. Koncert, ki na živahen in zabavennačin predstavi celo paleto glasbenih elementov, je mladeposlušalce vsakokrat navdušil. Program, najprimernejši zadrugo in tretjo triado, bo prav tako v Gallusovi dvorani.Prvi stik s to veliko dvorano v Cankarjevem domu v Ljubljani,kjer imajo te matineje že dolga leta domicil, je za malegaposlušalca gotovo fascinanten, močan vtis pa verjetnonaredi nanj tudi orkester, ki se večinoma predstavlja v največjizasedbi. Zato je najlepše, če se otrok pred prvim obiskom »velikega«koncerta že v rosni dobi sreča s profesionalnimi glasbenikiv svojem okolju, v vrtcu ali v šoli, da od blizu spoznanekaj glasbil in si ustvari prave predstave o izvajanju glasbe.Mnogo let je od takrat, ko si je Glasbena mladina Slovenijepostavila dolgoročen cilj, da naj bi vsak slovenski šolar vsakoleto doživel vsaj en tematsko in pedagoško oblikovan kakovostenglasbeni dogodek. Žal ta cilj ostaja dolgoročen. Medtemko v nekaterih slovenskih regijah, predvsem na Goriškem,otrokom nudijo tudi po več takšnih dogodkov v šolskem letu,se marsikje mladi z njimi srečajo poredko ali sploh ne.V poplavi zvokov, ropotov in glasbe vseh vrst, ki nas vsakdan obdaja, otroku osnovno glasbeno znanje daje večjo možnostizbire, ga navaja na zavestnejše in kritičnejše poslušanje,pri tem pa širi splošno izobraženost. Prek omenjenihglasbenih programov mlad poslušalec dobi tudi vrsto koristnihinformacij iz zgodovine, zemljepisa, literature in sevedaumetnosti. Pri tem smemo pomisliti tudi na možnost, da senekateri otroci ob teh doživetjih nad glasbo toliko navdušijo,da si jo želijo tudi sami izvajati ali celo ustvarjati.Prav temu vzgibu so namenjene že omenjene delavnicein posebej oblikovani animacijski programi, med katerimije v tej sezoni najzanimivejša glasbena predstava ORKE-STRSKA OLIMPIADA, ki bo novembra pripotovala v večslovenskih krajev. Avtor, avstrijski režiser Alfred Meschnigg,Pogled na polno dvorano otrok, ki čakajo na začetek Simfoničnematineje Glasbene mladine Slovenije, foto AndrejKorenčjo je podnaslovil Glasbena zabava za orkester in dva moderatorja,z njo pa želi otrokom na igriv način približati glasbeneelemente. Predstava poteka v obliki tekmovanja, v kateremsodelujejo vsi na odru in v dvorani. Moderatorja – voditeljase s poslušalci pogovarjata in jih vključujeta v dogajanje,vabita, da pomagajo igrati na določen inštrument, in jih tudinagrajujeta. Ob odlični zabavi mali poslušalci spoznajo vseorkestrske inštrumente, osnovne glasbene pojme in slišijocelo vrsto kratkih skladb in odlomkov znanih del. Igralskose morajo izkazati tudi člani orkestra in dirigent. Simfoničniorkester Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana bo vodildirigent Tomaž Habe, tekmovanje bosta usmerjala mladaigralca Ana Marija Mitič in Juš Milčinski.Sodelovanje z mladimi glasbeniki je prav tako enabistvenih nalog Glasbene mladine Slovenije. V tej sezonibo že osemnajstič potekal ciklus večernih komornihkoncertov mladih glasbenikov GM ODER, za kateregaNAVODILA AVTORJEM ČLANKOVmlade koncertante, stare do 25 let, prek razpisa in prijavizbere strokovna komisija. Z zanimivimi sporedi, kimorajo vključevati glasbo 20. in 21. stoletja ter vsaj enoslovensko skladbo, se bodo v obliki turnej v več slovenskihkrajih predstavili solist, dva dua ter po en trio, enkvartet in en kvintet. Ti koncerti iz leta v leto pričajo ovisoki kakovosti naših mladih glasbenikov, ki stopajo naprofesionalno pot.Še ena prireditev Glasbene mladine Slovenije bo prihodnjopomlad že petič namenjena mladim glasbenikom.Enodnevni festival, imenovan NAJSTFEST, prek razpisavabi najstniške glasbene ustvarjalce katerekoli glasbenezvrsti, da se prijavijo za nastop, kjer morajo ves programizvajati v živo. Namen festivala je spodbujanje ustvarjalnosti,poznavanje in razumevanje različnih glasbenih zvrstiin spodbujanje k strpnosti.In spet smo pri osnovnih ciljih, ki so pred več kot šestdesetimileti navdihnili glasbene organizatorje v Francijiin Belgiji, da so ustanovili Glasbeno mladino, gibanje inpozneje zvezo za navduševanje mladih za kakovostno glasbo.V teh mnogih letih se je marsikje to gibanje razvilo vprofesionalno delovanje, spet drugod usahnilo ali se zliloz delovanjem katere od glasbenih institucij. Mednarodnozvezo Glasbenih mladin trenutno sestavlja štirideset članic,med katerimi je naša Glasbena mladina ena bolj aktivnihpa tudi ena silno redkih, ki že vsa leta obstoja izdaja lastnoglasbeno revijo. MUSKA, kot se imenuje zadnjih deset let,v šestih dvojnih številkah v tekočem letu ponuja branje oglasbi, glasbenih ustvarjalcih in poustvarjalcih različnihglasbenih zvrsti, o novostih na glasbenem polju doma in vsvetu. Vse to v želji mladim in ne samo mladim ponuditikar največ različnih možnosti srečevanja z glasbo.www.glasbenamladina.siČlanki za revijo naj ne obsegajo več kot 30.000 znakov. Za rubriko Šolska praksa so članki lahko krajši.Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. ali pošljite izpis besedila na papirju in priložitedisketo oz. CD na naslov Didakta d. o. o. Radovljica, Gorenjska cesta 33 c, 4240 Radovljica s pripisom “Zarevijo Didakta”.Zaželeno je, da besedilu priložite slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe … Prosimo, da slikovnega gradiva,vnesenega v Wordovo datoteko, ne pošiljate! Če imate elektronske fotografije ali skenirane slike, morajo biti ustreznekakovosti (10 cm, 300 dpi).Prispevek opremite s podatki o avtorju – imenom in priimkom, naslovom ustanove, domačim naslovom, telefonskoštevilko in elektronskim naslovom.Avtorji naj upoštevajo znanstvena oz. strokovna načela pisanja člankov. Članek naj bo napisan zvezno in ustreznostrukturiran (naslovljen in smiselno razdeljen na poglavja). Navedeni naj bodo uporabljena literatura in citati.Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji.Uredništvo revije Didakta56/DidaktaDidakta/57


šola se predstavišola se predstaviOŠ Spodnja ŠiškaBesedilo: Majda Koren, foto: Nace HočevarŽe samo ime šole pove, kje se nahajamo. Če bi nas radi obiskali, pri Stari cerkvi (katere okolico je uredilarhitekt Plečnik) s Celovške ceste zavijete na Gasilsko ulico in kmalu boste zagledali natanko sto letstaro pročelje naše šole.Ko vstopimo in se povzpnemo po stoletnem stopnišču,bi lahko dobili občutek, da smo se preselili v drug čas – čenas ne bi ves čas spremljal živ žav naših učencev.Prvotna zgradba je seveda kmalu postala premajhnaza vse ukaželjne otroke iz našega okoliša – zato se bomona sprehodu kmalu znašli v modernem prizidku, ki jenamenjen kabinetnemu pouku (gospodinjstvo, tehnika,likovni pouk) ter v telovadnici, ki je bila kakih tridesetlet nazaj videti sila moderna, danes pa že kaže nekaj pomanjkljivosti.Najbolj smo ponosni – kar se tiče prostorov – na novoknjižnico, pri kateri se je arhitekt potrudil vnesti nekaj elementovPlečnikove arhitekture. Knjižnica je srce naše šole:v njej se srečujejo mladi raziskovalci, ki tu iščejo gradivo zasvoje naloge in nenasitni bralci. Svoj kotiček imajo v njejtudi učitelji, s strokovnimi knjigami in računalniki vred.V knjižnici potekajo poleg knjižnične izposoje tudi manjšeprireditve in seminarji za starše ali učitelje.Po čem se naša šola razlikuje od ostalih šol, ko imamovendarle vsi enake učne načrte, naši učenci pa se udeležujejoenakih tekmovanj iz določenih znanj ali športnihdisciplin kot učenci drugih šol? Vključeni smo v vse projekte,ki danes kaj pomenijo: Comenius, Eko šola, Zdravašola, Povej!, otroški parlament ipd.Ena od značilnosti je ta, da smo prava mestna šola, spisano množico otrok različnih narodov in različnih veroizpovedi– zato je pri nas strpnost do drugačnih še posebejpomembna. Različnost pa nas bogati: učenci iz drugih okolijpredstavljajo sošolcem svoj jezik, svoje navade in kulturo.Tako se bolje spoznamo in bolje razumemo med seboj.Na srečo ne spadamo v veliko mestno šolo, kjer učeneckaj hitro lahko ostane le še številka. Ravno toliko nas je(320), da vsi učitelji poznamo vse učence, vsaj na videz,če že ne po imenu.Druga značilnost je inovacijski projekt: Elementi Montessoripedagogike. Ta poteka na šoli že petnajst let. V temčasu so učitelji in učiteljice, vključeni v ta projekt, obiskalinič koliko seminarjev v tujini oziroma so k nam prišli tujipredavatelji. Skupaj smo si med drugim ogledali mednarodneMontessori šole v Bruslju. Tako del pouka poteka pometodah Marie Montessori, del v obliki projektnega dela,integriranega pouka in klasičnih frontalnih ur.Tretja značilnost sta naša izvrstna pevska zbora podvodstvom zborovodkinje Dalile Beus. Prav ponosni smoVIZIJA ŠOLE:Z znanjem in odgovornostjo do uspeha.Vizijo uresničujemo s stalnimi izboljšavami učenja inpoučevanja, s timskim delom, medpredmetnim načrtovanjemin upoštevanjem integritete učencev in zaposlenih.Tesno sodelujemo s starši – ki so, med drugim,s prostovoljnimi prispevki omogočili hitrejšo izgradnjomodernega igrišča za najmlajše. Poseben pomen ima nanaši šoli tudi stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnegakadra, torej učiteljev, socialne službe in vodstvašole.Prav tako smo tudi organizatorji državnega tekmovanjaiz znanja slovenščine, pa še z zlatimi Cankarjevimi priznanjinaših učencev se lahko pohvalimo.Šola se odpre vsak dan že ob pol sedmih zjutraj, ko vanjovstopijo prvi učenci, najmlajši, ki v jutranjem varstvupočakajo na začetek pouka. Snažilka, ki zadnja zapustiprostore šole, vključi alarm šele nekaj po deseti uri zvečer,kajti prav do te ure potekajo v šoli še vseh vrst dejavnosti:od joge, košarke, karateja, do šole za starše.POSLANSTVO ŠOLE:Na šoli se učimo odprte komunikacije.Spomni se preproste rože, nasmeha, dobre besede,majhne pozornosti – te reči delajo čudeže.(Phil Bosmans)To je moto naših učiteljev, ki poleg strokovnih znanjobvladajo tudi komunikacijo: so spoštljivi do učencev instaršev, saj se zavedajo, da je veliko bolje sodelovati z njimikot stati na drugem bregu reke. Uspeh naših učencev je navsezadnjeskupen uspeh učiteljev, otrok in njihovih staršev.Da besede Phila Bosmansa ne bi postale le gole besede brezpomena, smo se vključili v projekt UNICEF-a Povej!.nanju in na nobeni proslavi ne pridemo v zadrego: pevskizbor nam vedno postreže s pestrim izborom pesmiza vsako priložnost, ki navduši vse obiskovalce – žal ne vdvorani temveč v telovadnici.Četrta značilnost: športni razredi, v katerih poleg razredneučiteljice sodeluje tudi športni pedagog, tako daje naš pouk športne vzgoje na zavidljivo visoki ravni. Kerse zavedamo, kako pomemben je šport za razvoj našihotrok, smo s pomočjo staršev (ki so nudili finančno instrokovno pomoč pri gradnji) zgradili moderno otroškoigrišče za najmlajše, pravkar pa potekajo dela na velikemigrišču, kjer bodo večji otroci vadili mali nogomet, meddvema ognjema, odbojko in atletiko.58/DidaktaDidakta/59


naročilnicaRevija DidaktaNAROČILNICA NA REVIJI DIDAKTA IN VRTEC DA, naročam(o) se na revijo DIDAKTA. Število naročnin: ___ DA, naročam(o) se na revijo VRTEC s 50 % popustom (velja obhkratnem naročilu na revijo Didakta). Število naročnin:___Ime ustanove (oz. ime in priimek)NaslovPoštae-poštaSIdavčna številkaTelefonKraj in datumŽig/podpis:DA/NEdavčni zavezanecLetna naročnina na revijo DIDAKTA znaša 59,90 EUR za 11 številk (9enojnih in 1 dvojna). Posamezna enojna številka stane 7,90 EUR inposamezna dvojna številka 9,90 EUR.Letna naročnina na revijo VRTEC znaša 29,90 EUR za 8 številk(4 dvojne). Posamezna dvojna številka stane 12,90 EUR.Vsi individualni kupci imajo 50 % popust.Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov založbe:Didakta d.o.o., Gorenjska cesta 33c, 4240 RadovljicaNaročila sprejemamo tudi po telefonu (04) 53 20 210 ine-pošti: zalozba@didakta.si.Po faksu gre hitreje: (04) 53 20 211.september 2008Didakta d.o.o.Gorenjska cesta 33c4240 Radovljica•Za založboRudi ZamanGlavna urednicaMarina ŽlenderUredniški odborMiha Mohor,Janko Rednak,Natalija KomljancLektoriralaPetra PučnikČasopisni svetdr. Cveta Razdevšek Pučko,mag. Teja Valenčič,Rudi ZamanNaslovnicaAlamy/IPAK ImagesFotografijeavtorji člankov,foto dokumentacija uredništvaOblikovanje in prelomEvgen Tomazin•TiskTiskarna Schwarz•Naslov uredništvaRevija DidaktaGorenjska cesta 33c4240 Radovljicatel: 04 53 20 200faks: 04 53 20 211e-pošta: revija@didakta.siwww.didakta.siObveznosti poravnajte na transakcijski računDidakte d.o.o. pri NLB d.d.šr.: 02 068-0016734826.Revijo sofinancira Ministrstvoza šolstvo in šport RepublikeSlovenije in Javna agencija zaraziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije.60/Didakta


...ko sanje postanejo resniènost...Akcija “STARO ZA NOVO”pri pooblašèenem SHARP uvozniku!Zamenjajte katerikoli od navedenih SHARP modelov za novi,v akciji “STARO ZA NOVO”.Modeli za katere velja zamenjava:(priznamo 200 € za staro napravo)(priznamo 200 € za staro napravo)(priznamo 200 € za staro napravo)(priznamo 350 € za staro napravo)(priznamo 500 € za staro napravo)(priznamo 500 € za staro napravo)(priznamo 800 € za staro napravo)(priznamo 800 € za staro napravo)Motnica 9a, 1236 Trzintel: +386 1 5895 500fax: +386 1 5895 505PE CELJE, Krekov trg 33000 CELJEtel: +386 3 5411 851fax: +386 3 5483 123PE MARIBOR, Ul.heroja Tomšièa 32000 MARIBORtel: +386 2 2511 673fax: +386 2 2524 171PE KOPER, Kosovelov trg 9 PE NOVO MESTO, Seidlova c.66000 KOPER8000 NOVO MESTOtel: +386 5 6261 530 tel: +386 7 3376 270fax: +386 5 6261 531 fax: +386 7 3376 271

More magazines by this user
Similar magazines