Nevrobiološki vidiki osebnosti - psiha.net

VsebinaBiološki temelji osebnostiPsihologija osebnosti• Zgodovina biološkega pristopa k osebnosti• Konstitucijska psihologija• Dimenzije osebnosti, ki temeljijo fiziologiji:– Ekstravertnost-introvertnost– Občutljivost na nagrade– Občutljivost na kazni– Iskanje stimulacije• Biološke teorije osebnosti:– Teorija občutljivosti na ojačanje (Grey)– Biosocialna teorija osebnosti (Cloninger)– Psihobiološki model osebnosti (Zuckerman)Zgodovina biološkega pristopa kosebnosti• Najzgodnejši pristop k osebnosti – Galen – telesnetekočine – 4 tipi temperamenta• Prevladoval do 17. stoletja, ko so jo nadomestile teorije ofunkciji živčevja – tako je bila nervoza vzrok za motnje kotje histerija, hipohondrija, melanholija• Osebnost in psihofiziologija:– tisti, ki so živčni, spremenljivega razpoloženja, pogosteje poročajoo telesnih simptomih in težavah– elektrodermalna reakcija pri histeričnih in normalnih• Konstitucijska psihologija - povezava telesne konstitucije spsihičnimi lastnostmi :– Kretschmer: konstitucijska tipologija– Sheldon: konstitucijska dimenziologijaKretschmerjeva tipologija• Ernst Kretschemer (1888-1964)• Klinične observacije• Tipi konstitucije – tip psihoze• Patologija –nenormalnaprisotnost psihičnih lastnosti• Celostna tipologija osebnosti –tudi za zdrave osebe• Raziskovalni rezultatiPredpostavka: hormoni lahkoučinkujejo tako na telo kot nadušoKonstitucija in temperamentKonstitucijaPikničnaLeptosomnaAtletskaTemperamentCiklotimija:čustvenost, nihanje med vedrino,optimizmom, šaljivostjo inzadržanostjo, depresivnostjo,mirnostjoShizotimija:preobčutljivost in hladnost hkrati,introvertiranost (resnost, nadzornad čustvi, samotarstvo, avtizem)Viskoznost:umirjenost z občasnoeksplozivnostjo, vztrajnost,zvestoba, zanesljivost, sumničavostPsihozaPsihozaShizofrenijaKatatonashizofr.,epilepsijaRezultati raziskavsomatotip shizofrenija afektivna epilepsija skupnopsihozaleptosomni 26322613783271(2114) (549)(608)piknični 717879831679(1085) (282)(312)atletski 884914351410(911)(237)(262)displastični 550154441009(652)(170)(187)atipični 450115165730(471)(123)(136)vsota 5233 1361 1505 80991

Kritike Kretschmerjeve tipologije• Metodološke šibkosti– Subjektivnost ocenjevanja konstitucije– Časovna nestabilnost ocen konstitucije (20-letniki in40-letniki)• Korelacije med konstitucijo in osebnostjo še nedokazujejo konstitucionalne osnove osebnostnihlastnosti• Vprašljiva je teza, da obstaja med normalnim,psihopatskim in psihotskim le kvantitativni prehodSheldonova konstitucijska psihologija• William H. Sheldon (1898-1977)• Proučevanje psiholoških vidikovčlovekovega vedenja v povezavi zmorfologijo in fiziologijo telesa• Telesna struktura – primarnestrukturne komponente– endomorfija– mezomorfija– ektomorfija• Komponente temperamenta– viscerotonija– somatotonija– cerebrotonijaPovezanost konstitucije s temperamentomVISCEROTONIJA SOMATOTONIJA CEREBROTONIJAsproščenost v legi in trdota v legi in gibanju napetost v legi ingibanjugibanjunagnjenje k telesnemu nagnjenje k telesnemu pretirano fiziološkoudobjudogajanjreagiranjepočasne reakcije energične reakcije hitre reakcijeuživanje v hraniuživanje v telesnem uživanje v zasebnostivežbanjudružabnost uveljavljanje, sla po moči razmišljanje, intenzivnodoživljanje, občutljivostljubi mir, zadovoljstvo v drznost, tveganjezadrževanje emocij,prebavljanjupotlačevanjevljudnost,neposrednostsamokontrolaceremonialnostsociofilija telesna borbenost sociofobijapriljubljenostagresivnost,nedružabnosttekmovalnostželja po potrjevanju, duševna otrdelost, togost odpor proti navadamodobravanju,prilagodljivostusmerjenost k ljudem klavstrofobija agorafobijačustvena ingrobost, neprizadetost nenpredvidljivost vrazpoloženjskastališčihporavnanosttolerantnost ne zadržuje glasu zadržuje glasnostnotranje zadovoljstvo brezbrižnost za bolečino občutljivost za bolečinogloboko spanje hrupnost težave s spanjem,utrujenosturavnotežene značilnosti zrel, starejši videz mladostni videzekspresivnost, lahko telesna ekstravertnost introvertnostizraža občutkeživahen pod vplivom samozavesten inčuti odpor do alkoholaalkoholaagresiven pod vplivomalkoholav stiski čuti potrebo po v stiski potreben akcije v stiski se zateče vljudehsamotousmerjenost k otroštvu in usmerjenost kusmerjenost h zrelostidružinskim odnosom adolescenciRaziskave in ocene• korelacije med konstitucijo in temperamentom• povezave mezomorfije z agresivnostjo• sonaravnost vzgoje – upoštevanje predispozicijViscerotonija Somatotonija CerebrotonijaEndomorfija 0,79Mezomorfija -0,23-0,29 -0,320,82 -0,58Ektomorfija-0,40 -0,53 0,832

Predpostavke modernega pristopa kbiološkim osnovam osebnosti1. Pomen človekovega vedenja lahko primerno ocenimo le v primeru,da v razumevanje vključimo medosebne razlike (veksperimentalnem pristopu zanemarjali medosebne razlike in seosredotočali na skupne značilnosti)2. Biološki faktorji, ki se prenašajo preko genov, prispevajo velik delteh medosebnih razlik.3. Ti biološki faktorji se manifestirajo na najrazličnejše načine vnevroanatomiji, biokemiji in nevrofiziologiji posameznika.4. Medosebne razlike so se razvile v okviru psihoevolucijskegakonteksta. Imajo prilagoditveno funkcijo, ki ni vidna samo pričloveku, pač pa tudi pri živalih, ki so se razvila pod podobnimievolucijskimi pritiski.5. Za žive sisteme je značilen prenos, shranjevanje, razporeditev inporaba energije - konstrukt vzburjenja osrednji v biološkempojmovanju osebnosti.6. Živeči sistemi niso pasivni prejemniki okoljskih in bioloških vplivov –prilagajanje in vzdrževanje ravnovesja: feedback iz okolja, učenjeiz posledic lastnega vedenja.Dimenzije osebnosti, ki temeljijofiziologiji• Ekstravertnost-introvertnost• Občutljivost na nagrade - BAS• Občutljivost na kazni - BIS• Iskanje stimulacije• ImpulzivnostEkstravertnost - introvertnost• Eysenck (1967) – biološke osnove osebnosti - lokacija E in Nv specifične kortikalne in subkortrikalne centre v možganih.• E - prvotna domneva – različni optimalni nivo vzburjenja• Kasneje - šibkejša vzburljivost E – visok prag - relativnomanjša vzburjenost pri enaki količini stimulacije:– šibka stimulacija - ni razlik– srednje močna stimulacija – I večja vzburjenost– močna stimulacija – I prekomerno vzburjeni• E-I je povezana z vedenjem – optimalni nivo vzburjenja –ekstraverti so vključeni v aktivnosti, ki povzročajo visokoaktivacijo in kažejo preference za kompleksne in močnovzburljive dražljaje, da bi dvignili svoj nivo vzburjenja na nekosrednjo, prijetno stopnjo.Raziskava ekstravertnostiintravertnosti(Geen, 1984)• eksperiment – učenje asociacij• 30 ekstravertov, 30 introvertov• poslušanje glasbe ob učenju:– 10E in 10I so lahko sami izbrali jakost glasbe– 10E in 10I je poslušalo glasbo, ki so jo izbralipredhodniki – isti tip osebnosti– 10E in 10I je poslušalo glasbo, ki so jo izbralipredhodniki – nasprotni tip osebnosti• odvisna spremenljivka: utrip srca, vlažnost kožeRazlike med E in I v srčnem utripuglede na glasnost glasbeSrčni utrip90858075706560Izbira introvertovIntrovertiGlasnostEkstravertiIzbira ekstravertovBAS - nagrajevalni motivacijski sistem• angl.: behavioral activation system• občutljiv na signale nagrade, nekaznovanja inizogibanja kaznovanja• odgovoren za doživljanje pozitivnih emocij kot jenpr. upanje, navdušenost, sreča• povezava z nizkim vzburjenjem avtonomnegaživčnega sistema in kortikalnega vzburjenja• osebnostna lastnost, ki odraža aktivnost BASa:impulzivnost• ni motiviran s strahom ali anksioznostjo, pač paz incentivno motivacijo - približevanjem3

BIS – motivacijski sistem umika• behavioral inhibition system• kaznovalni sistem – občutljivost na dražljaje, kisignalizirajo kazen ali frustrirajočenenagrajevanje• nadzoruje doživljanje anksioznosti in reakcije nadražljaje, povezane z anksioznostjo• visoka kortikalna vzburjenost, še posebej v desnihemisferi• osebnostna lastnost, ki reflektira aktivnost BISa:anksioznostIskanje dražljajev• Opredelitev - težnja po pridobivanju novih,raznovrstnih, intenzivnih in kompleksnih vtisovter izkušenj tudi za ceno določenega tveganja.• Izhaja iz raziskav senzorne deprivacije –medosebne razlike v iskanju vznemirljivihdogodkov• Predpostavka o biološki in psihoevolucijskiosnovi te lastnosti• Dopamin mogoče vključen v iskanje stimulacije- ljudje z nizko stopnjo encima monoaminoksidaze so bolj verjetno iskalci stimulacije.• Povezave:– z Cloningerjevim iskanjem novosti (r = 0,43) (Weyersin sod., 1996),– z lestvico vedenjske inhibicije BIS/BAS (r = 0,28)– ni z nevroticizmom (Borkenau & Ostendorf, 1993).Dopamin• Nevrotransmiter - monoamin• Osrednjega pomena za sistem nagrajevanja - dopaminskinevroni so aktivirani, kadar se pojavi nepričakovana nagrada• Ugotovljene funkcije dopamina:– Nadzor gibanja – pomanjkanje dopamina (odmrtje nevronov) povzročaParkinsonovo bolezen - izguba sposobnosti izvajanja tekočih,nadzorovanih gibov– Uravnavanje informacij, ki prihajajo iz drugih delov možganov -pomanjkanje ali problemi s dopaminom lahko povzročijo, da oseba izgubizmožnost racionalnega mišljenja (shizofrenija, prizadetost spomina)– Presežek dopamina sprosti bolečino in ojača občutja ugodja.• Iskanje stimulacije povezano z dopaminom• Beta faktor – plastičnost (ekstravertnost, odprtost) povezan zdopaminomSerotonin• Pomembna vloga pri regulaciji temperature, razpoloženja,spanja, seksualnosti in apetita• Nizek nivo serotonina :– Povezan z impulzivnostjo in mogoče sovražnostjo– Poveča željo po ogljikovih hidratih– Poveča občutljivost na bolečino– Povzroča motnje spanja– Povezan s slabim razpoloženjem: anksioznostjo, apatijo, strahom, občutjibrezvrednosti, nespečnostjo, kronično utrujenostjo– Povezan s psihičnimi motnjami – depresijo, migreno, bipolarno motnjo,anksioznimi motnjami– povezan z intenzivnimi religioznimi izkušnjami?• Antidepresivi (Prozac, Zoloft, Paxil) - zvišujejo nivo serotonina vsinapsah tako, da blokirajo njihovo asimilacijo nazaj vpresinaptične celice• Alfa faktor osebnosti – stabilnost (čustvena stabilnost,sprejemljivost, vestnost) povezan s serotoninomMonoamin oksidaza (MAO)• Encim, ki katalizira oksidacijo monoaminov (serotonin,dopamin, norepinefrin) - inaktivacijamonoaminergičnih nevrotransmiterjev• Disfunkcionalnost MAO (preveč ali premalo) vzrokvrste nevroloških motenj – depresivnost, zloraba drog,kriminal, motnje pozornosti, socialne fobije• Depresija:– povezana z nizkim nivojem monoaminov– inhibiranje delovanja MAO poveča količino monoaminov inolajša depresivne simptome– inhibitorji monoamin oksidaze so ena od glavnih skupin zazdravljenje depresije• Agresivno vedenje:– osebe s kriminalno preteklostjo imajo manjšo količino MAO(negativna korelacija med nasilnim vedenjem in količinoMAO)Biološke teorije osebnosti• Biosocialna teorija osebnosti (Cloninger)• Psihobiološki model osebnosti (Zuckerman)• Teorija občutljivosti na ojačanje (Gray)4

Biosocialna teorija osebnosti• Avtor: Robert Cloninger• Izhaja iz medosebnih razlik, psihičnih motenj, nevrobioloških mehanizmov inteorije učenja• Temperament:– povezan z genetsko neodvisnimi nevrobiološkimi sistemi– razvojno in medkulturno stabilen– vključuje medosebne razlike v samodejnih emocionalnih reakcijah innavadah– štiri dimenzije: iskanje novosti, izogibanje škodi, odvisnost od nagrad,vztrajnost• Značaj– v večji meri odvisen od vplivov okolja (specifičnega bolj kot deljenega)– vključuje medosebne razlike v samopodobi glede ciljev in vrednot– tri dimenzije: samousmerjenost, kooperativnost, samopreseganje• Vprašalnik TCI:– C. Cloninger, T. Przybeck, D. Svrakic, R. Wetzel– 7 dimenzij (4 temperamentnih in 3 značajske), 240 postavkIskanje novosti (Novelty seeking)• Kolerični karakter - jeza• Biološka osnova - nizka stopnja dopamina, ki skrbi zaobčutja ugodja in zabave• Temeljne značilnosti: iskanje draženja, drznost,nerednost, tveganje, stimulacija (ker je naravna stopnjamajhna), droge, ki stimulirajo prenos dopamina vmožganih (alkohol, nikotin, kokain)• Patološki vidik: parkinsonizem (odmrtje nevronov, kiproducirajo dopamin): stoičnost, rigidnost, slabakoordinacija, nezainteresirani za novo• Poddimenzije: raziskovalna vznemirjenost nasproti stoičnirigidnosti, impulzivnost nasproti refleksivnosti,ekstravagantnost nasproti zadržanosti, nerednost nasprotiorganiziranostiIzogibanje škodi (Harm avoidance)• Melanholični karakter - strah• Biološka osnova: nizka stopnja serotonina• Temeljne značilnosti: izogibanje škodi, močnoreagira na averzivno stimulacijo, zadržanost,hitro averzivno učenje, introvertnost (zlasti vkombinaciji z nizkim RD)• Patologija: nizek HA v kombinaciji z visokim NSnevarnostsamodestruktivnega obnašanja(alkohol)• Poddimenzije: skrb-pesimizem, strah zaradinegotovosti, plašnost do tujcev, utrudljivost inastenijaOdvisnost od nagrad (Rewarddependancy)• Sangvinični karakter - ljubezen• Biološka osnova: nizka stopnja noradrenalina; potrebujedodatne nagrade• Temeljne značilnosti: socialna komponenta,posamezniki, ki imajo močno izraženo to komponento,so prijazni, ljubeči, občutljivi za druge, družabni, iščejokontakt z drugimi, odvisni, zato lahko tudi hitro podvplivom drugih in neobjektivni• Poddimenzije: sentimentalnost nasproti neobčutljivosti,odprtost do tople komunikacije, navezanost nasprotiločenosti od drugih, odvisnost nasproti neodvisnosti• Patologija: v kombinaciji z nizkim HA (in mogoče višjimNS) impulzivnost, agresivnostVztrajnost (Persistence)Hipokrat, Eysenck, Cloninger• Flegmatični karakter• Biološka osnova: interaktivno delovanjetransmiterjev• Osnovne značilnosti: pripravljenost vložitinapor, neutrudnost in vztrajnost,ambicioznost, perfekcionizem5

Značajske lastnosti• Samousmerjenost: temelji na konceptu jaza kotavtonomne instance, iz tega izhajajo občutjaosebne integritete, samospoštovanja, učinkovitosti,upanja• Kooperativnost: temelji na konceptu jaza kotintegralnega dela družbe, iz njega izhajajo občutjapripadnosti, sočutja, vesti, dobrodelnost• Samopreseganje: temelji na konceptu jaza kotintegralnega dela “universe and its source” – iznjega izhajajo občutja mističnosti, religioznosti,miru, potrpljenjaKritika Cloningerjevega modela• Karakterne in temperamentne značilnostikažejo zelo podobno stopnjo dedljivosti• Raziskave kažejo, da ne more biti samo ennevrotransmiter odgovoren za posameznoosebnostno lastnost• Sedem-faktorska struktura vprašalnika je bilaredkokdaj potrjenaPsihobiološki model osebnosti• Avtor: Marvin Zuckerman• Model temeljnih osebnostnih dimenzij, zasnovanna bioloških indikatorjih – alternativnih pet• Štirje kriteriji, ki jih mora doseči osebnostnalastnost, da lahko rečemo, da je bazična:– zanesljiva identifikacija z različnimi metodami, narazličnih narodih, spolih, starosti– vsaj zmerno dedna– identifikacija tudi pri živalih (zato ni odprtosti)– obstoj bioloških indikatorjev• Merjenje: Zuckerman-Kuhlman PersonalityQuestionnaire (ZKPQ)Nastanek alternativnih pet• Izbor predvidenih faktorjev (na podlagiomenjenih kriterijev): sociabilnost, splošnaemocionalnost (nevroticizem), anksioznost,sovražnost, socializacija, iskanje stimulacije,impulzivnost, aktivnost, socialna zaželenost• Izbor 46 lestvic iz osmih vprašalnikov• Faktorska analiza potrdila ustreznostpetfaktorske strukture (tudi tri-)• Oblikovanje postavk za pet faktorjevAlternativnih pet velikih• Nevroticizem /anksioznost – predstavlja emocionalnovznemirjenost, napetost, skrb, obsesivno neodločnost, pomanjkanjesamozaupanja in občutljivost na kritiko (Pogosto čutim, da je mojetelo napeto brez očitnega razloga.)• Impulzivno iskanje čutnih spodbud (kombinacija impulzivnosti iniskanja dražljajev)– pomanjkanje predvidevanja in nagnjenost kimpulzivnemu vedenju brez razmišljanja, in iskanje stimulacije oz.želja po tveganju zgolj zaradi vznemirjenja in novih izkušenj (Pogostoimpulzivno reagiram.)• Agresivnost/sovražnost – pripravljenost verbalno izraziti jezo, oz.grobo, nepremišljeno, ali antisocialno vedenje, maščevalnost,vročekrvnost (Kadar se razjezim, govorim grde stvari.)• Aktivnost– predstavlja potrebo po aktivnosti in nesposobnostsprostitve in ne delati ničesar, kadar je prilika, oz. preferenca zatežko in izzivov polno delo, aktivno življenje, visok nivo energije (Nemaram zapravljati časa s posedanjem in sproščanjem.)• Sociabilnost – težnja po preživljanju več časa s prijatelji, biti zunajna zabavah, raje biti z drugimi kot sam in imeti razne samotarskeaktivnosti. (S prijatelji sem skupaj kolikor le morem.)Primerjava bioloških modelov osebnostiEysenckekstravertnostnevroticizempsihoticizemTellegen&Depue Costa in McCrae Zuckermanpozitivnaemocionalnostnegativnaemocionalnostkontroliranostekstravertnostnevroticizemvestnostsprejemljivostodprtostsociabilnostagresivnostsovražnostnevroticizemanksioznostimpulzivno iskanjestimulacijeaktivnostCloningerodvisnost od nagradizogibanje škodiiskanje novostikooperativnostvztrajnostsamousmerjenostsamopreseganjespiritualnost6

Povezanost med EPQ, NEO in ZKPQPovezanost med TCI, EPQ in ZKPQTeorija občutljivosti na ojačanje• Reinforcement sensitivity theory• Avtor: Jeffrey Gray• modifikacija Eysenckove teorije –medosebne razlike posledica aktivnostitako ARASa kot nekaterih drugihkortikalnih in subkortikalnih predelov• Tri vedenjski sistemi, odgovorni za razlikev osebnostnih lastnostih• Povezanost s specifičnimi potmi vmožganihVedenjski motivacijski sistemi• BAS – behavioral activation system:– motivira vedenje v zvezi z iskanjem nagrad, posameznik občutljiv napotencialne nagrade– dopamin– funkcionalni poskusi iskanja nagrad (iskanje novih dražljajev,spontano vedenje, vnzemirljive aktivnosti)– povezanost z ekstravertnostjo, funkcionalno impulzivnostjo• FFFS - fight/flight/freeze system:– motivira vedenje, povezano z izogibanjem neprijetnih dražljajev(brezpogojnih in naučenih)– beg, otrplost (če nevarnost nekolikooddaljena), obrambna agresivnost– občutja strahu, panike, ne anksioznosti• BIS – behavioral inhibition system:– spodbuja zaznavanje in razrešitev konfliktov med nasprotnimi cilji,– inhibicija preveč intenzivnih reakcij obeh ostalih sistemov– zvišanje vzburjenosti, občutij anksioznosti, budnost, pozornost,previdnostGrayev model BIS/BAS sistemaLiteraturaSkupnareaktivnostna ojačenjeLočenaobčutljivostna ojačenjeNEVROTICIZEMKAZNI EKSTRAVERTNOST NAGRADEFFFS BIS BASOBČUTLJIVOST NA KAZNI OBČUTLJIVOST NA NAGRADE• Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorijeosebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 121-134, 163-166.• Musek, J. (2005). Psihološke dimenzije osebnosti.Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 131-153.• Musek, J. (2005). Psihološke in kognitivne študijeosebnosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofskefakultete. Str. 67-74.7