December - Planinski Vestnik

Rodovno. Da bi se izmaknili nevarnim nemškimzasedam in patrolam, so se odločili zapremik na bohinjsko stran. Šli so čez Klek naKlečico, Debelo peč, Lipanski vrh in Rudnopolje. Nekako 6. ali 7. avgusta je bataljon prišelv skalnato dolinico nad Rudnim poljem, zagreben desno od Jezerca nad Konjščico v smeriproti Lipanci. Tu so imeli enodnevni počitek.Med drugim so se tedaj domenili, da pošljejonekaj borcev na Kredarico in Triglav z nalogo,da na vrhu razvijejo slovensko zastavo, kar najpredvsem opogumi vse ljudi, ki bodo zvedeli zato dejanje, okupatorju pa naj bo v dokaz, datudi s takšno hajko ne more zlomiti partizanskegaupora, hkrati pa obiskati dom na Kredariciin prinesti bataljonu nekaj potrebne opreme.Med prostovoljci je poveljstvo bataljona določilo6 ali 7 borcev za to nalogo. Med temi sobili: Izidor (Janez Ambrožič) kot vodja, intendantSergej (Postojnarjev France iz Zabreznega),Tilen, Božo in Uroš. Takoj so se odpravili napot.Na poti proti Kredarici niso doživeli nobenihpresenečenj. Na Kredarici so se najbolj razveselilitoplih odej, ki so jih takoj pripravili zaprenos v bataljon. Po krajšem počitku so nadaljevalipot. 2e so se vzpenjali na Mali Triglav,ko so na drugi strani grebena opazili nekepostave. Ni bilo težko ugotoviti, da gre zanemško zasedo, ki je s prenosno radijsko postajos tega najvišjega razgledišča sodelovalav pregledovanju gorskega terena. Naši so seprevidno in naglo obrnili ter se jadrno vrnilina Kredarico. Tu so si naložili odeje in se spustiliv Kot. Ta predel je bil najnevarnejši. Kritjani in bili bi kakor na dlani tistemu, ki bi jihobstreljeval. Kar se da naglo so se spuščali pomeliščih in plazovih ter se tako neopaženo izmaknilinemški zasedi. Naprej je šlo lažje. Poskalnatih pobočjih nad dolino Radovne so seutrujeni, vendar zadovoljni, pretolkli proti Kupcu,kjer se je bataljon ponovno zbral. Zastavatedaj še ni zavihrala na našem najvišjem vrhu,borci pa so vendarle dobili precej toplih odej innekaj posode.Brez žrtev pa kljub temu tedaj le ni šlo. Kmaluzatem, ko je ta skupina odšla proti Kredarici,se je bataljon premaknil na primernejše mesto.Za zvezo pa je na istem kraju počakal komandantbataljona Ernest Seidler-lztok. Ni čakalPogled i Velega polja mimo Vodnikove koče na Bohinjskavratca. Letošnjo jesen je imel ta svet do koncaoktobra številne goste Foto ing. Albert Sušnikzaman. Komandir čete tega bataljona Ivan Bernard,ki je pred par dnevi odšel na zvezo, se jevračal s komandantom Gorenjskega odreda PoldetomStražišarjem in odrednim intendantomFrancetom Potočnikom, španskim borcem, ki staprihajala na obisk II. (pokljuškemu) bataljonu.Prav tu v bližini jezerc nad Konjščico so bili(menda 8. VIII. 1942) vsi štirje nenadoma obkoljeni.Komandantu bataljona Iztoku se je posrečilo,da je, ranjen v stegno, ušel in se še istidan vrnil v svojo enoto. Stražišar in Bernard stapadla na kraju samem, ranjenega Potočnika paso Nemci kmalu za tem ustrelili.Na kraju dogodka je sedaj vzidana kovinskaplošča v spomin padlima Poldetu Stražišarju inIvanu Bernardu. Dogodek je dokumentirano opisanv knjigi »Boj pod Triglavom«, ki jo je leta1966 založil in izdal krajevni odbor zveze borcevv Gorjah pri Bledu.Gradnikovci na vrhuZadnje dni maja 1944 se je III. SNOUB IvanaGradnika zadrževala na Uskovnici nad Bohinjskimjezerom. Kristalno beli stožci Julijcev inmed njimi še posebno vrh Triglava so pritegovalipoglede borcev in mamljivo vabili. V poveljstvubrigade se je utrnila misel, da bi partizanistopili tudi na naš najvišji vrh in tu razvilinašo zastavo. Iz misli je nastai sklep, iz sklepaakcija.Brigadni poročevalec Srečko Perhavec je v brigadnemglasilu Naš klic (št. 2, dne 22. junija1944) v članku ,Slovenska zastava na vrhu Triglava'med drugim takole opisal start te zanimiveekspedicije: »...Strumno smo stopali vkozjem redu sorazmerno vsaksebi. Na čelu vodnik,zdrava gorenjska korenina; za njim tovarišBlaž, tudi odločna gorenjska skala; za njimapa tov. Miro in jaz...« Z Uskovnice so šli čezVelo polje do Vodnikove koče, mimo Aleksandrovekoče, kjer so prenočevali, saj so z Uskovniceodšli okrog 11. ure in jih je pri Aleksandrovikoči zatekel mrak. Od tu so se povzpeli navrh Triglava in se po isti poti še istega dne31. maja vrnili v brigadno taborišče na Uskovnico.Edini od teh, Mirko Pavlin, ki je vojno preživel,živi sedaj v Kromberku pri Novi Gorici, se spominja,da je načelnik štaba Blaž (Oto Vrhunc)na vrhu Triglava, ko so razvili zastavo, izstrelilcel rafal nabojev iz brzostrelke, nekdo pa jevrgel ročno bombo v prepad. Zapeli so tudipartizansko pesem: Hej Slovenci, kdaj bo konecnašega trpljenja.. Vsi štirje so se v Aljaževem