December - Planinski Vestnik

Na eni strani prepad 800 m, na drugi 400 m;zato ne gledamo mnogo, le naprej silimo insedaj priae glavna preizkušnja. Prehod iz Malegana Veliki Triglav je posebno nevaren. Ozkastezica, največ pol metra široka in pokrita ssnegom, pelje čez. Na obeh straneh pa zijažrelo - prepad. Pogum, tovariši! Korak za korakom.Tišina. Vsakemu je pogled uprt le vnogo. Noga za nogo se previdno dviguje. Mjnepar minut in evo nas čez. Le oddih se je cul.Nato pa naprej. Še par krepkih sunkov ob žiciin pokazal se nam je vrh stolpa, kateri je štrleliz svoje zimske obleke ponosno proti nebu. Vsismo se smejali, ko smo prišli na vrh. Vsak jeponosno držal dvignjeno glavo, češ, doseglismo in izvršili svojo nalogo! Pozabil sem povedati,da mi je bila ovita okrog vratu celo potkot lovorjev venec naša zastava. Takoj sem jorazvil, zvezal za količ in zmagoslavno postavilna stolp. Oči vseh nas so bile uprte vanjo. Plapolalaje zmagoslavno prvič na kralju planinTriglavu. Zdelo se je, kakor da govori vsem Slovencem:»Poglejte me, vsi sužnji iz okov, zapeljaniv mraku, vaša sem vodnica, zaščitnica.«Da bi trenutku razvitja zastave dali še večizraza in čustva, se je ob pečinah razpočilabomba in padla sta dva strela. Daleč je odmevalnjun glas. Bili so častni streli.Nismo ostali na vrhu mnogo časa. Pohiteti smomorali, kajti sonce je močno upiralo svoje žarkeob led in sneg in ga sililo k svojem bistvenemspreminjanju. Mehak sneg bi nam bil v škodo.Daljnogled je romal iz roke v roko. Vsak jehotel videti več, kakor mu dopušča zgolj prostooko. Krasen je pogled na vse strani; genij bi biltisti, ki bi lahko prenesel vse te lepote na papir.Treba je bilo kreniti. Zopet nas je čakala težkapot. Počasi smo jo mahali navzdol. Previdnismo morali biti spet na isti višini kakor prej.Večkrat se je oglasil tov. Blaž in rekel: »Edenje Triglav, pa tudi moja glava je samo ena.«Vkljub mokremu snegu in mokri stezi smo prišlizopet k Aleksandrovi koči. Kar oddahnili smose. Tovarišu Blažu sije obraz od radosti. Mislilsi je: »Glavo sem pa le odnesel!« in reče: »Rajejurišat petkrat na bunker, kakor ob takem vremenuše enkrat na Triglav!« Po trudapolni hojismo se zleknili na naše žimnice in zahrčali. Todane dolgo. Kmalu nas je dež pregnal. Vstati jebilo treba, obleči se in kreniti nazaj v brigado.Sedaj je šlo hitreje. Kot kozliči smo preskakovaliiz kamna na kamen. Utrujenost se namsploh ni poznala. Po triurni hoji smo prišliv bližino logorja. Hitro smo se bolj skrčili vrazstojanju, vsak je zavzel resnejši pogled, dabi bili bolj interesantni. Saj ni res! Samo zadovoljnismo bili, da smo tako vestno izvršilisvojo nalogo.Strumnih korakov smo prikorakali v logor. Utrujenostse sploh ne pozna. Od vseh strani sečuje: »O, Triglavci so že nazaj? Ste bili navrhu?« Ko smo prikimali, vse se je čudilo.Prva naša dolžnost je bila, da smo se javilikomandantu tov. Ratku. Ko nas je videl inzvedel, da smo izvršili svojo nalogo, se je nasmehnil.Ni rekel besede. Njegov izraz obrazanam je povedal vse. Vesel je bil, kajti videl je,da vsi stremimo zatem, da izvršujemo njegoveodredbe, da gledamo, da se udarnost in slavanaše brigade razlega na vseh koncih in krajihin da bomo s to udarnostjo priborili vsem jugoslovanskimnarodom bližnjo najsrečnejšo bodočnost.SrečkoDel članka. Izhajal je v nadaljevanjihvrtrztm xa slava - • .na vrhu TriglavaOb 11. u r i jo b i l o v s.M priprayl;ieno i n o d r i n i l i ; orno. Vodi 5 n a . c - •:=;; v- obra:; i n v i d e l h',l aoSka, k a t s r * ž3 o b h o d i l v s a pola _i:- k a r v/.iva, ko bo sp;; ~ ?ro?l:l v svo ;in s t a r a l o v i S S a ,S l e d i l i so p r i e r o n i pj-.-;dvnvij par k r e p k i h s t i s k o v r e k i n o d š l i 1S i p- r ;ioiV-Y :ri ; ; ile •; o . r u r i S i k , v k a t e r i h sen op&fcii " *•i-t.z; vod i.ko ftosarplgi^-o "i., ko voon '....i j i bil?. n o s a a p l i v o s t v na5..kk.::/\L a l i ;':VK . v .jo;-.:,; J i.-V.ih' .cil,; - V« drono \ Put 03 jo Kač;3la d v..,:--. ' • "" • oeEot ;;.••..:-. .o r . . d t r a . n o e:no s t o p a l i v l sod a j tako t r u d n i . -oda- t::— • ' t i i /o s s t da to . _. do r a d i redko v a j e : t o d a no par tirraf