. inmmf-^.• ty••-j- b m U T SS.> ' Af \\j - CTsT i -• i- f ij 1 rf ! ' • \ \ • 77.. ; _-optv;ajia-.vl o ^ m l z I I I .Sf-TCLti. " I v . a r a e n i l ^5 k> ;'• : r ? r 's fi '. v; i? .v- Fi?! r C C D . % fi ' 7 -1 «'i ^ fm m ^ j j f e m n ^ t m k• 2 2 . v i . 1 9 M - - "22.vi. 194 Vi n -I^itien^?.:- i ^ ^ r i u l l s i n . o n 1 * k a t e r i i i v'V tem brigadnem glasilu je I. 1944 izšel članek o partizanskem obisku Triglavastolpu, po spominu Mirota Pavlina, vpisali vspominsko knjigo tako, da so napisali le priimekin ime, v rubriko »Od kje prihaja« pa sonapisali: »Iz grmovja«.Zadnji del reportaže, ki je bila v brigadnemglasilu Naš klic kmalu zatem objavljena (26.junija 1944), to takole opisuje:Slovenska zastava na vrhu TriglavaUstavili smo se v koči, da se odpočijemo in pokrepčamo- in da nato krenemo naprej. Pojedlismo, zalili s kozarcem planinskega čaja, malopokramljali in nato krenili na zadnji koščekpoti. Ta pot je bila povsem drugačna od prejšnje.Velika vzpetina, v presledkih pasovi zaledenelegasnega in pot zasuta od plazov. Vsetežave na kamnitem potu so bile borba; tudiprehodi preko snega silno nevarni. Previdnosmo stopali korak za korakom. Vsak je prenašaltežo telesa iz ene noge na drugo zelo previdno.Razumljivo. Na eni strani se dviguje gola pečinavisoko v nebo, na drugi strani pa zledeneliprepad. Če ti zdrsne, bi se zapeljal 200 metrovv globočino s posledicami, ki si jih lahko zamišljamo.Par takih prehodov smo prešli - inprispeli smo do Aleksandrove koče. To je bilnaš prvi cilj.Prav pred nami se dviguje mogočni vneboder.Prijel bi ga lahko, tako je blizu. Toda višinskarazlika nam kaže 400 m. Neverjetno kako očivarajo. Še bo treba znoja. Nič ne de. Namen,kateri nas je napotil v te strmine, cilj, nam daješe pogum. Vodič nam prikazuje - sedlo in paprehod iz Malega na Veliki Triglav. Zmaje zglavo. In vpraša: Imate dereze? Ne! Imatecepin? Ne! Imate čevlje dobro podkovane?Spogledamo se. Odkimamo enotno: Ne. Mislimsi: Kaj pa imam? Imamo partizansko voljoin ambicijo, katera nas vodi in vleče na cilj.Na obrazih vseh se vidi skrb. Ali bo uspeloali ne? Vsak čuti v sebi ponos in zavest. Naprejtovariši! Smo partizani, smo člani III. SNOUB»Ivana Gradnika«, ali ne? In če smo, zavedajmose, da moramo storiti dolžnost, kateranam je bila poverjena. »Naprej!« zabobni izust načelnika štaba tovariša Blaža. Iz oči namgori drznost in neomajna volja. Soglasni smoza uro odhoda, ki je določena ob 6. uri zjutraj.Kmalu se je zmračilo. Utrujeni smo se pokrepčalina edini klopi in stolici, zložili nekaj ostankovdelov postelj in nato kmalu zaspali. Skozimoje misli so leteli prepadi, previsne stene, ledenikiitd. kakor v filmu. Toda moč utrujenostije tudi to premagala.Prvi sončni žarki so obsipali s svojo toplototovariša Blaža, kateri je spal pri oknu. Zbudilse je. Tudi nas je zbudil. Hitro smo skočilis svojih ležišč, kakor bi tudi nas kaj vleklo. »NaTriglav!« je bilo naše geslo. Kmalu smo bilipripravljeni in krenili smo. Ze prvi koraki sonam začeli dajati povod za dvom. Zakaj? Povsakem bolj trdem koraku si šel do kolenav sneg. »Kaj bo šele zgoraj?« se je čulo iz ustvodiča. Toda naprej! Pot je strma. To ni pot -kozja stezica je, na kateri, kjer ni snega, se lemalo pozna, da je kdaj tukaj stopala človeškanoga.B-r-r-r! Blaž zdrsne... Hitro se vjame in vidise njegova gibčnost. Previdno lezemo po ozkistezi. Vsak oprijem za klin je previden. Vse jeuničeno! Žica potrgana, klini razmajani in stopinjicevečinoma zasute. Sedaj se pa bori partizanbrez pripomočkov in doseži svoj cilj! Naprej!Ni čuti od nas glasu. Vsak je skoncentriralvse svoje misli na oprijeme - na stopnje.Parkrat sem obvisel na žici in se spravil naprejle z močjo svojih rok. Pod žico gladek led. Nogane najde opore. Pot nas pelje na Mali Triglav.Bolje, da ne gledamo, ne na levo ne na desno.
Na eni strani prepad 800 m, na drugi 400 m;zato ne gledamo mnogo, le naprej silimo insedaj priae glavna preizkušnja. Prehod iz Malegana Veliki Triglav je posebno nevaren. Ozkastezica, največ pol metra široka in pokrita ssnegom, pelje čez. Na obeh straneh pa zijažrelo - prepad. Pogum, tovariši! Korak za korakom.Tišina. Vsakemu je pogled uprt le vnogo. Noga za nogo se previdno dviguje. Mjnepar minut in evo nas čez. Le oddih se je cul.Nato pa naprej. Še par krepkih sunkov ob žiciin pokazal se nam je vrh stolpa, kateri je štrleliz svoje zimske obleke ponosno proti nebu. Vsismo se smejali, ko smo prišli na vrh. Vsak jeponosno držal dvignjeno glavo, češ, doseglismo in izvršili svojo nalogo! Pozabil sem povedati,da mi je bila ovita okrog vratu celo potkot lovorjev venec naša zastava. Takoj sem jorazvil, zvezal za količ in zmagoslavno postavilna stolp. Oči vseh nas so bile uprte vanjo. Plapolalaje zmagoslavno prvič na kralju planinTriglavu. Zdelo se je, kakor da govori vsem Slovencem:»Poglejte me, vsi sužnji iz okov, zapeljaniv mraku, vaša sem vodnica, zaščitnica.«Da bi trenutku razvitja zastave dali še večizraza in čustva, se je ob pečinah razpočilabomba in padla sta dva strela. Daleč je odmevalnjun glas. Bili so častni streli.Nismo ostali na vrhu mnogo časa. Pohiteti smomorali, kajti sonce je močno upiralo svoje žarkeob led in sneg in ga sililo k svojem bistvenemspreminjanju. Mehak sneg bi nam bil v škodo.Daljnogled je romal iz roke v roko. Vsak jehotel videti več, kakor mu dopušča zgolj prostooko. Krasen je pogled na vse strani; genij bi biltisti, ki bi lahko prenesel vse te lepote na papir.Treba je bilo kreniti. Zopet nas je čakala težkapot. Počasi smo jo mahali navzdol. Previdnismo morali biti spet na isti višini kakor prej.Večkrat se je oglasil tov. Blaž in rekel: »Edenje Triglav, pa tudi moja glava je samo ena.«Vkljub mokremu snegu in mokri stezi smo prišlizopet k Aleksandrovi koči. Kar oddahnili smose. Tovarišu Blažu sije obraz od radosti. Mislilsi je: »Glavo sem pa le odnesel!« in reče: »Rajejurišat petkrat na bunker, kakor ob takem vremenuše enkrat na Triglav!« Po trudapolni hojismo se zleknili na naše žimnice in zahrčali. Todane dolgo. Kmalu nas je dež pregnal. Vstati jebilo treba, obleči se in kreniti nazaj v brigado.Sedaj je šlo hitreje. Kot kozliči smo preskakovaliiz kamna na kamen. Utrujenost se namsploh ni poznala. Po triurni hoji smo prišliv bližino logorja. Hitro smo se bolj skrčili vrazstojanju, vsak je zavzel resnejši pogled, dabi bili bolj interesantni. Saj ni res! Samo zadovoljnismo bili, da smo tako vestno izvršilisvojo nalogo.Strumnih korakov smo prikorakali v logor. Utrujenostse sploh ne pozna. Od vseh strani sečuje: »O, Triglavci so že nazaj? Ste bili navrhu?« Ko smo prikimali, vse se je čudilo.Prva naša dolžnost je bila, da smo se javilikomandantu tov. Ratku. Ko nas je videl inzvedel, da smo izvršili svojo nalogo, se je nasmehnil.Ni rekel besede. Njegov izraz obrazanam je povedal vse. Vesel je bil, kajti videl je,da vsi stremimo zatem, da izvršujemo njegoveodredbe, da gledamo, da se udarnost in slavanaše brigade razlega na vseh koncih in krajihin da bomo s to udarnostjo priborili vsem jugoslovanskimnarodom bližnjo najsrečnejšo bodočnost.SrečkoDel članka. Izhajal je v nadaljevanjihvrtrztm xa slava - • .na vrhu TriglavaOb 11. u r i jo b i l o v s.M priprayl;ieno i n o d r i n i l i ; orno. Vodi 5 n a . c - •:=;; v- obra:; i n v i d e l h',l aoSka, k a t s r * ž3 o b h o d i l v s a pola _i:- k a r v/.iva, ko bo sp;; ~ ?ro?l:l v svo ;in s t a r a l o v i S S a ,S l e d i l i so p r i e r o n i pj-.-;dvnvij par k r e p k i h s t i s k o v r e k i n o d š l i 1S i p- r ;ioiV-Y :ri ; ; ile •; o . r u r i S i k , v k a t e r i h sen op&fcii " *•i-t.z; vod i.ko ftosarplgi^-o "i., ko voon '....i j i bil?. n o s a a p l i v o s t v na5..kk.::/\L a l i ;':VK . v .jo;-.:,; J i.-V.ih' .cil,; - V« drono \ Put 03 jo Kač;3la d v..,:--. ' • "" • oeEot ;;.••..:-. .o r . . d t r a . n o e:no s t o p a l i v l sod a j tako t r u d n i . -oda- t::— • ' t i i /o s s t da to . _. do r a d i redko v a j e : t o d a no par tirraf
- Page 1 and 2: mwPLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSK
- Page 3: planinski vestnikglasilo planinske
- Page 8 and 9: Seznanimo se še s posamezniki, ki
- Page 10 and 11: odnaša s seboj. Cesto popravljajo,
- Page 12 and 13: ki ovija premočene hlače in zliva
- Page 14 and 15: načrti, ne preostane pa ji drugega
- Page 16 and 17: Marjan že priganja k odhodu. Res j
- Page 18 and 19: čakujeta tudi žena in mala hčerk
- Page 20 and 21: gotovo šeste stopnje - uspešno pr
- Page 22 and 23: i ta j Snežnik naš«, ter potem o
- Page 24 and 25: na prvi pogled videlo, čigav je, t
- Page 26 and 27: se je noga včasih udrla. Kdo bi le
- Page 28 and 29: utrujenosti nisem čutil. Preveč j
- Page 30 and 31: prijatelja. Pod mano pa je bilo dob
- Page 32 and 33: pušča en sam umik iz stene in to
- Page 34 and 35: VI+, A 4 ! Sladke sanje za žensko!
- Page 37 and 38: je prišepal brez zlata, bogatejši
- Page 39 and 40: v zanimivosti in skrivnosti večern
- Page 41 and 42: skupina je svoje delovanje usmerila
- Page 43 and 44: opeval gorski svet, Berti ga je pov
- Page 45 and 46: [JJdruštvene noviceREPUBLIŠKA RAZ
- Page 47 and 48: GOZDARJI NAM PRIHAJAJONAPROTIV prvi
- Page 49 and 50: čina, ki je svojemu klenemu predav
- Page 51 and 52: je omenil, da smo dolžni tudina te
- Page 53 and 54: na dan. Smrt v gorah človekaprizad
- Page 55 and 56: Naši najmlajši — prvaki na tekm
- Page 57 and 58:
ALPINISTIČNE• ...NOVICELETNI PRV
- Page 59 and 60:
žili so tudi po Iranu in Turčiji.
- Page 61 and 62:
edelih, če ni dovolj postelj voča
- Page 63 and 64:
množici. Poglavje o človeški kom
- Page 65 and 66:
ugotovitvijo, da je Kuchaf doslejna
- Page 67 and 68:
vitev. L. 1895 je Dentov predlogpre
- Page 69 and 70:
varujem. Spet začne deževati, zat
- Page 71 and 72:
PLANINSKODRUŠTVOo5>£: too«2 260.
- Page 73 and 74:
V R S T AČ L A N S T V APLANINSKO
- Page 75 and 76:
I N V E S T I R A N OSkupne- PLANIN
- Page 77 and 78:
INVESTICIJ V LETU 1968I n v e s t i
- Page 79 and 80:
I n v e s t i r a n ov vrednostiost
- Page 81 and 82:
PO GRS IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ
- Page 83 and 84:
S R E C E N C Idržavljanstvostalno
- Page 85 and 86:
S R E Č E N C 1državljanstvostaln
- Page 87 and 88:
38. Gomiščkovo zavetišče na Krn
- Page 89 and 90:
120. Dom pri Treh kraljih121. Koča
- Page 91 and 92:
P U T N I KJUGOSLOVANSKO TURISTIČN