Cvetalova šola vrtnarjenja - Cvetal | Domov

Šola vrtnarjenjaCvetalova šola vrtnarjenjaUvodnikSpoštovaniljubiteljirastlinDa je vrtnariti lepo, je vedel že Konfucij600 let pred našim štetjem, ki je zapisal:“Če hočeš biti srečen en dan, se napij.Če hočeš biti srečen eno leto, se oženi.Če pa hočeš biti srečen celo življenje,potem vrtnari”.Vrtnarjenje je bilo še ne tako dolgo nazajzelo priljubljeno. V zadnjem času pa nasje potrošniška družba čisto prevzela,saj je bilo skoraj bogokletno, če si domavzgojil lastno zelenjavo! Seveda, saj sotuji trgovci in njihovi domači pomagačinaredili vse, da bi uničili domačo proizvodnjo,da so lahko prodajali uvoženosadje in zelenjavo. Vendar je marsikateripravi ljubitelj spoznal, da je doma vzgojenopač doma vzgojeno. Rastline nisopodvržene stresu zaradi dolge poti in sobistveno kvalitetnejše kot tiste s trgovskihpolic, ki so prepotovale 1000 km inveč, preden so prišle k nam. Pogosto jepredvsem sadje dozorevalo v hladilnicahnamesto na drevesu in vse to se poznatako na kvaliteti kot na okusu. In ker sov zadnjem času tudi politiki spoznali, datako ne gre več naprej, lahko upamo naboljše čase.Upajmo, da bo politika spoznala, da jeskupaj z domačo kmetijsko proizvodnjona njivah ali pa na vrtičkih trebaposkrbeti tudi za rastlinske bolezni inškodljivce. To pa lahko naredimo samoz ustreznimi zdravili oziroma fitofarmacevtskimisredstvi, katerih nakup je zavrtičkarje skoraj v celoti onemogočen.To pa se nam že vrača kot bumerang.Na ta način nič bolj ne ohranjamo okolja,temveč ga celo bolj onesnažujemo.Seveda pa v našem interesu ni samo skrbza pridelavo zdrave hrane, temveč tudiza čim lepše in čim bolj zdravo okolje, vkaterem bomo zdravo živeli. To pa lahkodosežemo samo s popolnoma spremenjenimipogledi na svet. Ne glejmo samona sebe, temveč tudi na druge. Na tejedini zemlji, ki jo imamo mora biti prostortudi za rastline in ne samo za nasljudi in živali, kot v zadnjem času mnogirazglašajo celo na glas. Če bomo skrbeli,da bodo rastline okrog nas zdrave, bujnorastoče in bogato cvetoče, bo takšno tudinaše življenje. K bujni rasti in bogatemucvetenju pa bodo pomagali tudi nasvetiiz CVETALOVE ŠOLE VRTNARJENJA.Veselin Djurovičdirektor2Okrasni vrtOkrasni vrtV okrasnem vrtu so na prvem mestu okrasnerastline, kot pove že samo ime. V okrasnemvrtu je osnova v večini primerov vrtna trata.Ostale rastline posadimo tako, da imamo vsaktrenutek na vrtu nekaj cvetočega. Včasih so bilev vrtu v večini listopadne rastline, zaradi česarso bili vrtovi v zimskem času dokaj monotoni.Danes pa je v vrtovih tudi velikozimzelenih rastlin, tako listavcev kotiglavcev. Tako imamo vrt zelen tudiv zimskem času. Kot vemo, so iglav cizelo lepi v pomladnem času, ko mnogizacvetijo. Njihova lepota pa pride spetdo posebnega izraza v zimskem času,ko so pokriti s snegom.V okrasnem vrtu danes lahko z različnimirastlinami v posodah večkratletno spreminjamo njegovo podobo.Vrtna trataLepa vrtna trata je enkraten okras vsakegavrta. Do lepe trate pa je na žalostpogosto dolga pot, saj večina pozablja,da je glede na razširjenost travazelo zahtevna kultura. Mnogi mislijo,da bo trava lepo rasla brez vsakenege, ko pa ugotovijo, da ni tako, pa jepogosto že prepozno.Da bo naša trata lepa, moramo mislitiže pred setvijo trave. Svetujemo, dazemljišče najprej očistite plevela. Kerso v travi lahko trajni ali pa samo enoletnipleveli, je najbolje, da pred pripravotal ta poškropimo s pripravkomROUNDUP ENERGY. Tako bomo zatrlivse trajne in enoletne plevele. Čeimamo zemljišče, ki je zelo zapleveljeno,je vredno počakati, da poženejo izsemen novi pleveli in škropljenje ponovimo.Ko smo tla očistili plevela, pa ječas za temeljito obdelavo. Tla globokozrahljamo. Po potrebi dodamo šotnisubstrat – UNIVERZALNI BIOSUB-STRAT, da bodo ostala zračna in dabodo v sušnem obdobju zadrževalavlago. Če je potrebno, dodamo pesek,da izboljšamo zračnost. Kdor pa želisvoji travi ustvariti kar se da dobrepogoje, pa bo zemlji dodal namesto

peska kar ZEOTECH 300 – izboljševalectal. Ta ne samo da rahlja zemljo,temveč veže nase tako vodo kot tudiv vodi raztopljene hranilne snovi.Ker tla sama skoraj ne vsebujejo nobenihhranil ali pa le v sledeh, je dobro,da jih pred setvijo še pognojimo. Čeuporabljamo za gnojenje hlevski gnojali kompost, si zanesemo na vrt številneplevele. Zato priporočam gnojenjez organskim gnojilom BIO-POST, ORGANO ali AGROSOL. Gnojilopotrosimo po površini in ga plitvovdelamo v zemljo. Za setev trate uporabimoposebno zemljo, ki zagotavljadober vznik trate: SUBSTRAT ZATRATO. Če pa so tla preveč peščena,uporabimo UNIVERZALNI BIOSUB-STRAT. Tako bodo peščena tla dlječasa držala vlago, ki jo trava potrebujeza bujno rast. Obenem pa bodo preprečevala,da bi se hranilne snovi prehitroizprale v globino.Ko smo tako pripravili tla za setev, ječas, da jih še dobro zravnamo, pograbimoin povaljamo. Ko tla povaljamo,dosežemo, da bodo vsa semena obsetvi padla na isto višino, kar pomeni,da bodo zaradi tega zelo enakomernovznikla.Ker je naša želja, da bi imeli čim hitrejelepo, gosto travno rušo, moramo izbratidobro travno mešanico. Ta naj bosestavljena iz več vrst trav, da ji ne škodujeniti suša niti prekomerna vlaga.Travno seme posejemo, nato pa ga šepovaljamo z valjarjem. Tako bodo vsaVrtna tratasemena v isti globini, kar pomeni, dabodo istočasno skalila.Kalitev pa še pospešimo, če seme, kosmo ga posejali, poškropimo s pripravkomAGROSTEMIN. Tega bi sicerlahko uporabili tudi tako, da bi semeže pred setvijo zaprašili z AGROSTE-MINOM ali pa navlažili z vodo, v katerismo raztopili pripravek.Ko pa trava požene 2 do 3 listke, škropljenjez AGROSTEMINOM ponovimo.Tokrat pa pripravku dodamo še tekočelistno gnojilo FOLIAR. Čez tedendni škropljenje ponovimo. Trava se bohitro vrasla in pokrila golo površino.Zelo pomembno je, da v trati ni golezemlje. Tam se zemlja segreje in v kratkemčasu skalijo pleveli, ki so v zemlji.V nadaljevanju pa je treba skrbeti, daima trava vedno dovolj hranilnih snoviin da ne trpi suše. Samo na ta način botrava ob redni košnji ostala gosta.Pri pomanjkanju vode in hranilnihsnovi pa postaja trava vse bolj redka,zaradi česar nastajajo med njo prazniprostori, ki jih začne zaraščati plevelin mah, saj se je zemlja, ki ni bilapokrita s travno rušo, segrela, zaradičesar so skalila semena plevelov. Zatoredno v dvomesečnih presledkih gnojimotrato s SPECIALNIM GNOJILOMZA TRATO. Lahko pa v ta namen uporabimotudi gnojilo, ki ga uporabljajosicer na igriščih za golf in ostalih zelenicah,ki zahtevajo profesionalen pristopglede nege. Na začetku rastnedobe uporabimo ZEOTECH GNOJILOCvetal priporočaAgrosteminAgrostemin jenaravni stimulatorrasti kore nin in razvo ja rast lin.Agrostemin je nare jen iz ple ve lakokalj, ki je bil včasih razširjen navsaki njivi pšenice, danes pa je,zaradi dolgotrajne uporabe herbici dov, prak tično popol no maiztreb ljen. Pripravek Agro ste minje naj boljši med vsemi sti mulatorjirasti, ker je pripravljenvedno znova iz svežega semena.Ostali pri prav ki so izvlečki iz večmili jo nov let starih šot. Če tretiramosemena pred setvijo, tasemena hitreje skalijo. Rastline,poškrop lje ne z Agro ste mi nom,nare di jo več kore nin. To pomeni,da rast li ne v sušnih letih manjtrpi jo za sušo. Ker imajo večkorenin, so bolje prehranjene,nji ho va rast pa je skla dnejša.Rastline nasta vi jo več cvet neganastavka, njihovi plodovi padozorijo nekaj dni pred drugimi.Agrostemin kombiniramos tekočimgnojilomCvetal Foliar inNutri phite PK.Ta kom bi na ci ja jeposeb no dobra prireševanju rastlinpo narav nih ujmah(toča, veter), ko jepoškodovanega veliko listja. Vtakšnih primerih so se rastlineizjemno hitro obrasle, naredilenov cvet ni nasta vek in pogostozopet boga to obro di le, čeje le bilo dovolj časa za zore njepri del ka. Trajne rast li ne, kot stasadno drev je in vin ska trta, imajov nasled njem letu bistve no boljšicvet ni nasta vek, kot tista dre ve sain trta, ki niso bili škrop lje ni.3

Cvetalova šola vrtnarjenjaCvetal priporočaZatiranje mahu v tratiZA TRATO START. Nato nadaljujemoz gnojilom ZEOTECH GNOJILOZA TRATO UNIVERZAL, v jeseni pauporabimo ZEOTECH GNOJILO ZATRATO JESEN.Pomladansko aktiviranjetrateTrata v različnih letih različno prezimi,kar je odvisno od same zime in odprehranjenosti. Če je zima suha, brezsnega, je tudi trata prizadeta. Škodujepa ji tudi obilica snega, posebno če tadolgo obleži.Zgodaj spomladi, ko trava prične zrastjo, je običajno za grabljenje in prezračevanješe prezgodaj. Ni pa prezgodajza njeno aktiviranje. Ko poženevsaj 3 do 4 liste, jo je priporočljivopoškropiti s pripravkoma AGRO-STEMIN in tekočim gnojilom FOLIAR.Škropljenje ponovimo še dvakrat vtedenskih presledkih. AGROSTEMINomogoči, da se trava dobro ukorenini.Gnojilo pri tem pomaga. Razentega bo tako tretirana trava postalabolj gosta, saj bodo daljše koreninelažje prišle do hrane, ki se je z zimskimipadavinami izprala proč od korenin.Daljše in bolj razvite korenine pa bodopomagale tudi pri premagovanju spomladanskein poletne suše. Zato je tretiranjez AGROSTEMINOM in FOLIAR-JEM nekaj samo po sebi umevnega, čebi le radi imeli lepo vrtno trato.Po približno 3 do 4 tednih pa se botrava toliko vrasla, da jo lahko pregrabimo,ne da bi odstranili travno rušo.Spomladansko gnojenjeTrato prvič pognojimo že ob koncuzime, to je meseca februarja. Idealnoje, če takrat uporabimo NPK 15-15-15,katerega potrosimo kar po snegu. Stopljenjem snega se stopi tudi gnojilo.Če nismo opravili gnojenja z NPK15-15-15, lahko prav tako konec februarjauporabimo organsko gnojiloAGROSOL. Ko pa meseca aprila pričnetrava z bujno rastjo, jo gnojimo alis profesionalnim gnojilom ZEOTECHGNOJILO ZA TRATO START ali pa sSPECIALNIM GNOJILOM ZA TRATO.In kot smo povedali, gnojimo vsakadva meseca.Posebno pozornost pa moramoposvetiti trati pred odhodom nadopust. Na vsak način jo je potrebnopred dopustom pognojiti. Poskrbetipa moramo tudi za zalivanje, saj večinatežav z vrtno trato nastane julija inavgusta, ko so dopusti.Zatiranje mahu v tratiV trati se pogosto pojavi mah, kateregaje včasih toliko, da travo povsemzamori. Ta nevarnost je posebno velikav deževnih letih. Mnogi ljubitelji napriporočila sosedov travo posipajo zapnom, mah pa še kar raste. NajprejMahexMahex jenamenjen zatiranjumahu in gnojenju vrtne trate.Vsebuje tudignojilo, 7 % dušikain 3 % žele zav obli ki sul fa ta,da trava čim hitrejezaraste praznepovršine in prepreči ponovnorazraščanje mahu. To je poseb nonevar no v senč nih legah ali tam,kjer rastejo drevesa, ki delajosenco s svojo kroš njo. Na kvadratnimeter trate potrosimo100 g Mahexa.Tekoče gnojilo FoliarTo je uni ver zal no list no gno ji lo, kiga lahko upo rab lja mo za mnogekulture. Posebno dobrerezultate dobimo vkom bi na ci ji s pri pravkomAgrostemin.Gnojilo vse bu je 90 gdušika, 90 g fosforjain 70 g kali ja termikroelemente:bor, baker man gan,molib den, železo inmagnezij. Rastlinega sprejemajo skoziliste (foli ar no), zatoz njim rast lin nezalivamo, temveč škropimo.pa se moramo vprašati, zakaj je splohprišlo do pojava mahu.Mah se lahko pojavlja iz dveh razlogov.Prvi razlog za pojavljanje mahuso s hranili skromna tla, povedanopo domače, travi manjka hrane. Kerpotrebuje trava bistveno več hranilnihsnovi kot mah, postaja vse bolj redka.Prazne prostore pa prične zaraščatimah.Mah pa se lahko pojavi tudi tam, kjerso tla zelo mokra in posledično zelo4

kisla. In ker trava na kislih tleh rasteslabo, je mah toliko bujnejše rasti.Mah zatiramo s pripravkom MAHEX,ki ga potresemo po površini v suhemvremenu. Že rosa je dovolj, da se pripravekaktivira. Mah se v nekaj dnehposuši, trava pa dobi novo hrano, zatoprične hitreje rasti. Če smo ugotovili,da je mah nastal zaradi preslabegagnojenja trave, potem poskrbimo, datravi ne bo več manjkalo hrane in mahse ne bo več pojavljal. Če pa smo ugotovili,da se mah pojavlja zaradi kislihtal, si pomagamo tako, da po tratipotresemo . Potresemo ga po suhitravi, nato pa trato zalijemo.Zatiranje širokolistnihplevelovV vrtni trati se pogosto pojavljajo pleveli,kot so: trpotec, regrat, bršljanastagrenkuljica in še mnogi drugi. Ker se vvečini primerov pojavijo takrat, ko jetrava iz kakršnega koli razloga slaberasti, moramo na to misliti že ob setvi.Če se le da, vsaj trajne plevele uničimože pred setvijo. To storimo tako,da zemljišče sicer pripravimo, vendars samo setvijo počakamo, da skalijopleveli. Ko se ti dobro razrastejo,jih poškropimo s pripravkom ROUN-DUP ENERGY. Ko se pleveli posušijo,zemljišče še enkrat pregrabimo, povaljamoin posejemo travo. Lahko pa seizognemo setvi in travo nabavimo vzvitkih, ki jih položimo in razvijemo. Vtem primeru smo se izognili zgodnjemupojavu plevela, saj skozi zvitke nemore tako hitro pognati.Ko smo zvitke položili, jih dobro zalijemo,nato pa takoj poškropimo še s pripravkomaAGROSTEMIN in tekočimlistnim gnojilom FOLIAR, da se travačim hitreje dobro ukorenini in prične zrastjo. V roku treh tednov jo poškropimotrikrat, to je vsak teden.V primeru starejše trate, kjer je velikoplevela, pa si pomagamo tako, dav mesecu aprilu, ko pleveli že bujnorastejo, trato poškropimo s pripravkomBANVEL 480 S ali DUPLOSANKV COMBI, to je izboljšana različicaDicofluida, ki ga ni več v prodaji.Če smo zamudili škropljenje, ga lahkoopravimo v jeseni, to je v mesecuŠirokolistni pleveli v tratiseptembru. Izogibamo pa se škropljenjuv poletnem času, ker je takratprevroče. Plevele bomo sicer vseenouničili, vendar se lahko zgodi, da že vkratkem času skalijo novi, še predentrava zaraste izpraznjena mesta.Varstvo pred boleznimiŠe pred nekaj leti bi se takšnemunaslovu smejali, danes pa je to realnostanje. Tudi vrtna trata oboleva inmoramo biti pripravljeni, da pravočasnoukrepamo. Med najpogostejšebolezni uvrščamo tako imenovanosnežno plesen. Ta se pojavlja zgodajspomladi v obliko okroglastih mest.Če zgodaj zjutraj, ko je na travi rosa,pogledamo, imamo občutek, kot daso na trati srebrnkasti krogi. V teh krogihse trava počasi suši, dokler popolnomane propade. V takšnem primeruje treba opraviti vsaj dvoje škropljenjs pripravkom SWITCH. V jeseni patrato poškropimo preventivno s tekočimgnojilom NUTRI PHITE, da travookrepimo.V zadnjem času pa se je začela množičnopojavljati tudi rja. Bolezen spoznamopo tem, da se na zgornji stranitrave pojavijo rumene pegice, na spodnjistrani pa oranžni kupčki, iz katerihse usiplje oranžen prah. Če se bolezenpojavi konec meseca septembra ali vzačetku oktobra, so na spodnji stranilistov črni kupčki. To pa je že zimskaPojav snežne plesnioblika spor, ki prezimijo in poskrbijo zaširjenje bolezni naslednjo pomlad.Od rje napadeno travo poškropimo zustreznim pripravkom in škropljenjepo 10 dneh ponovimo. Zaradi boljšegaoprijemanja in s tem boljšega učinkapa dodamo škropivu vlažilo SILWET.Cvetal priporočaSPECIALNOGNOJILO ZATRATONPK 21-7-10Mineralno gnojiloza gnojenjevseh vrst trav.Primerno za zelenice,travnataigrišča, športnetrate. Zagotavljaodlično, dolgotrajnopreskrbo trate shra nili (vsebuje dušik s počasnimsproščanjem), čvrsto rast ininten zivno zeleno barvo trate.S Specialnim gnojilom za tratopričnemo gnojiti spomladi innato redno dognojujemo vdvomesečnih presledkih.5

Cvetalova šola vrtnarjenjaVrtniceVrtnice se vzgajajo že več kot 5000 let, po nekaterih najnovejšiharheoloških podatkih pa celo enkrat dlje. Tudi pri nas so med najboljpriljubljenimi vrtnimi grmovnicami. To pa je dokaj razumljivo, sajvečina drugih grmovnic cveti spomladi ali poleti. Vrtnice ob pravilnioskrbi cvetijo od konca pomladi pa vse do konca jeseni.Vrtnice delimo v več skupin, saj solahko nizke ali pa visoke. Mnoge sortese lahko ob opori vzpnejo po večmetrov visoko; pravimo jim vzpenjalke.Vrtnice vzpenjalke posadimo ob opori,na katero jih lahko privežemo. Če jihposadimo ob zidu, moramo paziti, darastlino posadimo nekoliko poševno,da segajo korenine proč od zidu, sajob samem zidu ni nobene vlage, zaradičesar bi rastline lahko celo propadle.Priprava talVrtnice potrebujejo globoko obdelanatla, bogata s hranilnimi snovmi.Dokler so bile vse vrtnice cepljene nadivji šipek, so dobro uspevale na vsakihtleh, saj je šipek bujne rasti in njegovekorenine so se znašle ne glede6na zemljišče. Danes pa mnogi vrtnicerazmnožijo s potaknjenci, katerih koreninskisistem ni tako razvit, kot je prišipku, zato moramo tla dobro pripraviti.To storimo tako, da jih najprej očistimotrajnega plevela. To storimo najlažetako, da zemljišče, kamor nameravamoposaditi vrtnice, jeseni najprejpoškropimo s pripravkom ROUNDUPENERGY. Pleveli se v 3 tednih posušijo,skupaj s koreninami. Nato zemljiščegloboko prekopljemo in dobropognojimo z enim od organskih gnojil.To je lahko dober kompost, če nevsebuje plevela, sicer je bil naš trud zzatiranjem plevela odveč. Tudi hlevskignoj vsebuje preveč plevela. Zato jebolje uporabiti BIOPOST ali pa AGRO-SOL. Gnojilo potrosimo po površini inga nato plitvo vkopljemo v zemljo. Česmo to naredili mesec dni pred sajenjemvrtnic, nam do samega sajenjavznikne še kakšen od plevelov, kateregapred sajenjem še odstranimo.Če so tla dobro založena z organskomaso, pa lahko namesto organskegagnojila dodamo mineralno gnojilo SPE-CIALNO GNOJILO ZA VRTNICE. Gnojilopotresemo po površini in ga plitvovkopljemo v zemljo.Sajenje vrtnicVrtnice sadimo lahko pozno jeseni alizgodaj spomladi, ko so rastline še vfazi mirovanja. Rastline, ki jih dobimoob nakupu posajene v lonce, pa lahkopresadimo na vrt kadar koli, ne gledena letni čas, razen pozimi.

Preden se lotimo sajenja vrtnic, tenamočimo vsaj za nekaj ur v vodo. Šepred tem pa debelejše korenine prirežemoza kakšen centimeter. To jeposebej pomembno pri pomladanskemsajenju, saj so spomladi rastlinelahko že dalj časa izkopane in so sekorenine že nekoliko izsušile.Vrtnice posadimo tako, da je cepljenomesto 3 do 5 cm globoko v zemlji. Toje zelo pomembno, ker v primeru hudezime cepljeno mesto v zemlji ne pomrzne.Nadzemni deli pa lahko pomrznejo,posebno če so poganjki nedozoreli.Korenine lepo razporedimo po sadilnijami in nato zasujemo s prstjo. Nato jihše obsujemo s prstjo za pedenj visoko.To naredimo v jeseni, da poganjkezavarujemo pred mrazom, spomladipa zato, da se poganjki ne izsušijo.Nato jih temeljito zalijemo, da vodazapolni prazne prostore med koreninamiin prstjo. Na ta način preprečujemo,da bi se korenine izsušile.Vrtnice je treba po sajenju kar nekajčasa redno zalivati, odvisno od vremena.Ko pa enkrat pričnejo brsteti, pa jihnekajkrat poškropimo po nadzemnihdelih s pripravkom AGROSTEMIN intekočim listnim gnojilom FOLIAR.Škropljenje ponovimo čez teden dni.Tako se bodo naše vrtnice dobro vraslein pognale močne poganjke.Obrezovanje vrtnicVrtnice so včasih obrezovali na 3 do 5očes. Danes pa se ne držimo več tegapravila, ker je na voljo izbor vrtnic,ki se med seboj močno razlikujejo.Zato jih obrezujemo glede na njihovobujno rast. Bolj kot so bujne, manjjih obrežemo, in slabše ko rastejo, boljObrezovanje vrtnicjih obrežemo. S tem bujno rastočesorte umirimo v rasti, slabo rastoče paspodbudimo k bujnejši rasti.Pri obrezovanju pazimo, da pustimole tri do štiri močne zdrave poganjke,ostale pa izrežemo pri tleh. Te močnepoganjke pa odrežemo tako, da je vrhnjeoko obrnjeno navzven, da se grmodpira. Tako pride sončna svetlobado vsakega lista, kar je pomembno zazdravje rastlin, saj se rosa hitro posušiin listi niso v nevarnosti, da jih napadejoglivične bolezni.Plaze če vrtnice obrežemo po prvemcvetenju tako kot vrtnice vzpenjalke.Stare poganjke prikrajšamo na nekajočes, da iz njih poženejo novi poganjki.Ti že do jeseni naredijo na koncupoganjkov cvetove. Naslednje leto papožene nova veja izza vsakega lista inprav vsaka veja nosi šop cvetov.Pri vrtnicah vzpenjalkah prav tako pocvetenju izrežemo poganjke, starejšeod treh let. Odrežemo jih tik nadtlemi, da poženeta iz ostanka veje dvaali trije novi poganjki. Novejše sorte,ki cvetijo večkrat na leto, do jeseniže zacvetijo. Naslednje leto pa poženecvetje iz vsakega lista. Tretje letoje cvetov še več, vendar pa so ženekoliko manjši, zato jih po cvetenjuodrežemo.Dognojevanje vrtnicVrtnica kot ena redkih grmovnic cvetivse od pomladi pa do nastopa mraza,za kar potrebuje veliko hranilnih snovi.To pa pomeni, da moramo vrtniceredno dognojevati. Za dognojevanjeuporabljamo SPECIALNO GNO-JILO ZA VRTNICE. Prvič jih pognojimozgodaj spomladi, meseca marca,ko se prebudijo iz zimskega počitka.Običajno jih najprej odgrnemo, natopa pognojimo. Pest gnojila potrosimookrog rastline in ga plitvo vkopljemov zemljo. Na ta način dosežemo, da segnojilo hitro stopi in spere v območjekorenin.Drugič jih pognojimo meseca maja,tik pred pričetkom cvetenja, in tretjičkonec meseca junija. Kasnejše gnojenjeni več priporočljivo, ker lahkopovzroči predolgo rast v jesenskemobdobju. Ker rastline do nastopaCvetal priporočaHlevski gnojKompostiranamešanica govejega,konjskegain kozjega gnoja.Namenjen je zavse kulture nanjivah in vrtovih,za trato,trajnice, drevnine,sadjarstvoin vinogradništvo.Odlikujega izjemnovisoka vsebnostdrobnoživk in velik deležhumificirane organske mase.Zagotavlja boljšo kapaciteto zavodo v peščenih tleh ter večjoplodnost in zračnost v težkih,ilovnatih tleh.BiopostBiopost je naravnoorganskognojilo, ki vsebujedo 2 mili jar didrob no živk nagram. To pomeni,da aktiviramikrobiološkoživ lje nje v tleh.Narejeno jeiz kompostiranihvinskihtro pin s koncentri ra nimdodatkomtalnih mikroorganizmov.Bioposttlem vrača mikrobiolo ško rav no tež je in rodo vitnost.Uporabljamo ga za gnojenje vseh vrst kul tur v koli či ni1.000 do 2.000 kg na hek tar. Na100 kvadratnih metrov površinepotro si mo 10 do 20 kg Biopo stain ga pli tvo zade la mo v zem ljo.7

Cvetalova šola vrtnarjenjamraza ne dozorijo, jih lahko poškoduježe nekoliko močnejši mraz.V primeru zelo težkih in nepropustnihtal pa je priporočljivo gnojenje zorganskimi gnojili, kot sta BIOPOST inAGROSOL. Z enim ali drugim gnojimoob koncu zime, ko se sneg stali inzemlja nekoliko osuši. Gnojilo potrosimopo površini in ga plitvo vkopljemov zemljo.Varstvo pred boleznimi inškodljivciVrtnice se vzgajajo v okrasne namenezelo dolgo, najmanj 5000 let. Zatose ne smemo čuditi, če so si v tem dolgemobdobju nabrale veliko prijateljevin tudi nekaj sovražnikov. Tu mislimona bolezni in škodljivce.V lepem vremenu jim je nevarna predvsempepelasta plesen, za katero paniso vse sorte enako dovzetne. Rastline,ki imajo bleščeče voščene liste,so na vse bolezni bolj odporne, saj navoščenih listih kapljica dežja ali rosaostane krajši čas kot pa na rastlinah, kinimajo voščene prevleke.Pepelasto plesen prepoznamo po belkastihplesnivih prevlekah, ki se pojavijolahko na listih, poganjkih, trnih kot tudina čašnih listih in celo cvetnih listih.Pepelasto plesen uspešno zatremo,če ob prvem napadu obolele rastlinepoškropimo s pripravkom TOPAS.Škropljenje po 10 dneh vsaj še enkratponovimo.V deževnih letih pa je najbolj pogostabolezen črna listna pegavost. Na listihse pojavijo okroglaste temne pege, kise naglo širijo. Ob močnem napadu sopege tudi na poganjkih in ne samo nalistih. Listi porumenijo in ob najmanjšemdotiku odpadejo. Rastline ponovnopoženejo, vendar se bolezen zopetpojavi. Ker pa je list tovarna hrane, socvetovi na obolelih vrtnicah vse manjšiin manjši.Vrtnice ob prvem pojavu boleznipoškropimo s pripravkom TOPAS.Škropljenje je treba po 10 dneh ponoviti.Še najboljše rezultate pa dobimo,če škropiva menjamo in opravimo enoškropljenje z enim in drugo z drugimpripravkom. Tako tudi preprečujemo,da bi bolezen lahko postala na določenpripravek odporna.V jesenskem času pa se rada pojavišipkova rja. Na zgornji strani listov sepojavijo rumenkaste pegice. Pod pegicamina spodnji strani listov pa opazimonabrekle mehurčke, ki sčasomapočijo in iz njih se usiplje oranžen prah.To so letne spore, s katerimi se rja širinaprej. Pozno jeseni pa se pojavijočrne prevleke. To so zimske spore, kiprezimijo in naslednje leto poskrbijo zanove okužbe.Ob prvem pojavu rje moramo rastlinetemeljito poškropiti s pripravkomTOPAS. Škropljenje že po dobremtednu ponovimo.Če pa želimo imeti res lepe, zdravevrtnice, jih pričnemo škropiti že zgodajspomladi, čim so dobro pognale.Poškropimo jih s PIROX SETOM inškropljenja ponavljamo v 10-dnevnihpresledkih. Če redno škropimo, nambolezni ne bodo povzročale težav.Podobno pa je tudi pri škodljivcih.Zgodaj spomladi so najbolj pogostelistne uši, ki se pojavljajo nekako dosredine poletja, potem pa ne več. Zatiramojih lahko s pripravkom MOSPI-LAN. Škropljenje po potrebi ponovimo.V posameznih letih opazimo, da sena steblih pojavlja bela prevleka. Tapojav je pogost na obali, opazimo paga tudi drugje. Če si prevleke ogledamobolj natančno, opazimo da je vrtniconapadel kapar. Njegovo zatiranje paje zadnja leta oteženo, ker ni na voljoučinkovitih pripravkov. Ker pa stebelzaradi poraščenosti s trni ne moremoobrisati, si pomagamo tako, da zgodajspomladi v času mirovanja vrtnicepoškropimo s pripravkom, ki zadušikaparja. Če ga opazimo čez poletje, gaListna pegavostUši navrtnicahCvetal priporočaPepelasta plesenObjedeni cvetnilisti od grizlicSpe Ci Al nogno ji loza vrt ni CeSpecialno gno ji loza vrt ni ce vse buje11 % duši ka, 12 %fosfor ja in 17 % kalija.Uporabljamoga tako, da nakvadratni meterpotro si mo 40 ggnojila in gapli tvo vkop lje mo v zem ljo. To jepomemb no zato, da se hra ni lačim hitreje sperejo v območjekore nin, kjer jih rast li ne potrebujejo.8

poškropimo s pripravkom MOSPILANz dodatkom vlažila SILWET.Na cvetovih pogosto lahko opazimogrizlice, ki objedajo liste. Te so zelopožrešne in lahko v nekaj dneh listepožro, da ostanejo le listne žile. Zatomoramo hitro ukrepati. Ob prvempojavu grizlic poškropimo vrtnice spripravkom MOSPILAN ali CALYPSO.V toplem poletju pa nam lahko navrtnicah povzročata škodo še dva škodljivca.Prvi je resokrilec, ki ga težkoopazimo, saj je manjši od listnih uši,običajno dobro skrit v cvetnih listih,kjer ga ne motijo niti naravni sovražniki.Izdajo pa ga poškodbe, saj se popkine odpro, cvetni lističi pa so deformirani.Za zatiranje resokrilca uporabljamopripravka, kot sta MOSPILAN aliCALYPSO.Drugi škodljivec toplega poletja paje pršica. Še nedavno se je pojavljalazgolj na vrtnicah vzpenjalkah, ki sobile posajene ob južni steni, v zavetju.Danes pa jih opazimo že na gredici naprostem. Da je rastlino napadla pršica,jo izdaja nenavadna barva listov, kipostaja nekako bakrena. Če pa list obrnemo,najdemo na spodnji strani tankepajčevinaste prevleke in drobne pršice.Pršice zatiramo s specialnimi pripravki,ki jim pravimo akaricidi, saj klasičniinsekticidi nanje ne učinkujejo.Odstranjevanje odcvetelihcvetovNekatere vrtnice imajo takšno lastnost,da po končanem cvetenju cvetni lističisami odpadejo. Večina pa je takšnih,da se cvetni lističi po končanem cvetenjusicer posušijo, odpadejo pa ne. Inprav te so v veliki nevarnosti, da jih vdeževnih letih napade siva plesen. Tapa se iz odmrlih cvetnih lističev lahkoprenese na zdrave popke, ki namestoda bi se odprli v lepe in velike cvetove,enostavno zgnijejo. Zato je priporočljivoredno odstranjevanje odcvetelihcvetov. Ko cvet odcveti, ga odrežemo2 do 4 očesa pod cvetom. Pri tempa pazimo, da je oko, nad katerim smoodrezali cvet, obrnjeno navzven, da segrm širi. Večina vrtnic ima namreč vrhnjidve očesi sterilni in iz njih običajnone požene nov poganjek.Odstranjevanjeodcvelih cvetovRazmnoževanje spotaknjenciVrtnice lahko v domačem okoljuuspešno razmnožujemo s potaknjencina dva načina: z lesnatimi in zelenimipotaknjenci. Lesnate potaknjencenarežemo meseca februarja ali najkasnejev začetku marca, ko jih obrezujemo.Porezane poganjke narežemona približno 20 do 25 cm dolgekose. Vsak naj ima največ tri očesa. Naspodnji strani odrežemo s sadjarskimiškarjami tik pod očesom. Če škarjenimajo ravnega in gladkega reza, sipomagamo s cepilnim nožem.Potaknjence posadimo na dobro pripravljenogredico, ki jo pogrnemo sčrno folijo in ob straneh obtežimo zzemljo. Nato pa s pomočjo klina alivečjega kovinskega predmeta v folijonaredimo odprtine v razdalji 10 x 10 cmin v vsako porinemo po en potaknjenecvse do vrhnjega očesa. Po sajenjupotaknjence še zalijemo z vodo.Ko pa opazimo, da pričenja vrhnje okoodganjati, ga nekajkrat poškropimo spripravkoma AGROSTEMIN in tekočimlistnim gnojilom FOLIAR. Tako sebodo potaknjenci hitreje in močnejeukoreninili. Do jeseni bodo potaknjencidobro ukoreninjeni in jih bomo lahkoposadili na stalno mesto.Drugi način pa je razmnoževanje zzelenimi potaknjenci, ki jih narežemopoleti po prvem cvetenju. Ko odstranimoodcvetele cvetove, odstranimoše vrhnja 3 očesa, ker so ta običajnopri večini sort sterilna in iz njihnič ne požene. Nato pa spet odrežemopotaknjenec, ki ima 3 očesa. Kerimajo sedaj ti poganjki liste, spodnjegaodstranimo, ostala dva pa prikrajšamoRazmnoževanje spotaknjenciza 1/3, da zmanjšamo transpiracijo.Potaknjence posadimo na vrtu ali pa vlončke. Pokrijemo jih s folijo, da ohranimovisoko zračno vlago. Nato folijovsak dan odstranimo za nekaj minut,da se potaknjenci prezračijo, nato pajih orosimo z vodo in spet pokrijemo.Enkrat tedensko pa jih poškropimo spripravkom AGROSTEMIN in tekočimlistnim gnojilom FOLIAR. Škropljenjeponovimo nekajkrat v tedenskih presledkih.Tudi ti potaknjenci bodo dojeseni zreli za sajenje na stalno mesto.Zimska zaščita vrtnicVrtnice v večini primerov zelo dobroprenašajo zimo. Seveda pa jih moramopredhodno pripraviti na to. Zelopomembno je, da jih pravočasno prenehamognojiti, da do jeseni zaključijorast. V tem primeru bodo dobroprezimile. Če pa rastejo dolgo v jesen,ker smo jih prepozno pognojili, lahkopozebejo.Kljub njihovi trdnosti pa je previdnostna mestu, zato jih novembra, pred pričetkomzime, ogrnemo z zemljo. Nekateristrokovnjaki jih zasujejo z gnojem,kar pa je bolj škodljivo kot ne,saj takšne rastline zgodaj odženejo inpozebejo. Zato vam svetujem, da zmotiko ali lopato iz okolice potegnetenekaj zemlje na sam grmiček. Običajnoje pedenj visoko osutje dovolj. Tudi čev hudi zimi pozebejo deli nad zemljo,ponovno poženejo iz osnove.Prvo leto po sajenju pa je priporočljivo,da jih ogrnemo in zaščitimo s slamo alismrečjem, posebno če smo jih posadilina zelo vetrovno rastišče.9

Cvetalova šola vrtnarjenjaŽiva mejaŽive meje so postale v zadnjem času vse bolj priljubljene, kot da bi sevsi hoteli izolirati od okolice. No, včasih je to tudi edina možna rešitev,če smo na primer ob prometni cesti. Seveda pa je treba paziti, daizberemo pravo, to je takšno, ki bo res služila svojemu namenu.Živa meja nas varuje pred hrupom in pogledi.Za živo mejo lahko uporabimo zelorazlične rastline. Najbolj pogosta jezimzelena kalina ali liguster. Ta jebujne rasti in obenem dobro prenašatako vročino kot sol.V preteklosti se je zelo veliko uporabljalgaber. Vendar je ta zelen samood pomladi do jeseni. Jeseni pa mulistje odpade. Zato danes vse več ljudiposadi ameriški klek, ki na prvi pogledspominja na primorsko cipreso. Zelolepa je tudi živa meja iz tise, vendar paje njena rast počasna, razen tega pa jetudi nekoliko dražja.V Primorju so zelo priljubljene cipresein lovorikovec. Obe rastlinski vrsti stazimzeleni, tako da sta lepi v vseh letnihčasih. Pri sajenju žive meje pazimo, da10ne posadimo meje preveč na mejo, dane pridemo v spor s sosedi.Sajenje žive mejeŽivo mejo posadimo jeseni ali zgodajspomladi, pred pričetkom rasne dobe.Rastline, ki so širše rasti in zavzamejoveč prostora, posadimo v vrsti. Šibkorastoče rastline, kot je kalina, pa lahkoposadimo v eni ali dveh vrstah. Na meterposadimo 5 rastlin, če smo jih posadiliv eni ali dveh vrstah. V dveh vrstah jihsadimo trikotno, kar pomeni, da so v enivrsti 3, v drugi pa dve rastlini. V naslednjemmetru pa se vse skupaj spremeni.Pri smreki, ki se močneje razrašča, posadimona dolžinski meter le eno rastlino,pri ameriškem kleku pa dve rastlini.Pri sajenju žive meje običajno skopljemosadilni jarek, da je sajenje lažje. Čeželimo hitro vzgojiti lepo mejo, jo že obsajenju pognojimo z organskim gnojilom,kot sta BIOPOST ali AGROSOL.Najbolje je, da gnojilo pomešamo medzemljo, s katero zasujemo korenine.Po sajenju rastline dobro zalijemo zvodo. Posebno pri sajenju zimzelenihrastlin ne pozabite, da je te treba zalivatitudi pozimi, če je zima suha, brezsnega ali dežja.Da pa se bodo rastline čim hitreje ukoreninilein dobro vrasle, je priporočljivo,da jih takoj po sajenju poškropimos pripravkom AGROSTEMIN. Spomladipred pričetkom rasti jih ponovno

Cvetal priporočaObrezovanje žive mejepoškropimo z AGROSTEMINOM intekočim listnim gnojilom FOLIAR.Gnojenje žive mejeČe želimo, da bo živa meja lepe rasti,jo moramo tudi gnojiti. V nasprotnemprimeru bo meja slabo rasla, obenempa bo vse bolj redka, namesto dabi bila gosta. Gnojimo jo odvisno odtega, katere rastline imamo posajene.Če smo posadili liguster, gaber, lovorikovecali češmin, jih pognojimo zmineralnim gnojilom NPK 15-15-15.Pognojimo jo dvakrat, in sicer mesecamarca in še enkrat meseca maja.Lahko pa uporabimo tudi organskognojilo AGROSOL.Če pa imamo posajene iglavce, kot soameriški klek, tisa, smreka ali cipresa,jih gnojimo s SPECIALNIM GNOJILOMZA IGLAVCE. Tudi te gnojimo dvakrat.Prvič meseca marca in še enkratmeseca maja. Tako bodo rastline imeledovolj hranilnih snovi za bujno rast.Obrezovanje žive mejeŽivo mejo moramo redno obrezovati,če želimo imeti goste rastline, ki nasbodo branile pred neželenimi pogledi,prahom in hrupom. Živo mejo obrezujemodvakrat na leto, in sicer: prvič poprvi vegetaciji in drugič tik pred koncemdruge vegetacije, to je mesecaavgusta.Pri obrezovanju pa moramo paziti, dauporabljamo kvalitetno orodje, da jerez čim bolj gladek, da ne naredimoveč škode kot koristi. Nikoli ne smemoobrezovati pravokotno, temveč morabiti meja pri tleh 5 cm širša kot navrhu. Na ta način je dostop sončnimžarkom lažji in meja ne bo postajalagola zaradi slabe osvetlitve. Če mejapri tleh ogoli, jo je zelo težko sanirati,da bi bila spet lepo gosta.Zelo pomembno je redno obrezovanjeod samega sajenja naprej. Mnogi ljubiteljinamreč naredijo napako in mejoposadijo, obrezujejo pa je ne, da bi čimhitreje zrasla. Ko pa postane dovoljvisoka, je redka in mi je ne moremoveč zgostiti, saj vse rastline rastejopokonci, kar pomeni, da se bodo zgostiletam, kjer jih obrežemo. Če pa joobrezujemo od sajenja dalje, bo vseskozilepe, goste rasti.Varstvo žive mejeŠe ne tako dolgo nazaj so bile živemeje popolnoma zdrave, brez bolezniali škodljivcev. Sedaj pa imamotudi z živo mejo vse več težav. Zatobodite pozorni, da zgodaj spomladi,če je pomlad bolj suha, živo mejo najprejdobro zalijete. Priporočljivo je, dajo nekoliko bolje operete z vodo, daodstranite sol iz rastlin. Če imate živomejo iz kaline oziroma ligustra, moratebiti pozorni na tako imenovanega kalininegaresokrilca. To so drobni resokrilci,ki se pojavijo poleti in sesajo sokiz listov. Ti posivijo in se deformirajo.Rastlina ob močnem napadu popolnomapreneha z rastjo. Zatiranje je uspešno,če rastline nekajkrat poškropimoz MOSPILANOM.AgrosolSestavljen je iz povsem naravnihsurovin (sojina moka, mlečnisladkor, pesni sladkor, moka izbombažnih semen … ), ki se vprocesu naravnega biološkegavrenja in ob dodatkumicelija glivePenicillium chrysogenum,spremenijo vpolnovredno biološkognojilo. Agrosolaktivira talno floroin favno, ustvarjahumus, pospešujerazraščanje korenin,spodbuja mikorizoin močno izboljšafizikalne lastnostital. Zaradi organskovezanegadušika, ki se počasi sproščaskozi daljše obdobje vegetacije,deluje Agrosol blago in dogotrajno.OrganoOrgano je organsko-mineralnognojilo, namenjeno gnojenju inizboljševanju strukturetal. Je suh, humificiranin briketiran hlevskignoj govejega inperutninskega izvora.Namenjen je gnojenjupoljščin, sadnegadrevja, vinske trte,vrtnin, okrasnihgrmovnic, živih mejin okrasne trate.Organo je odličnonadomestilo zasveži hlevski gnoj. ZOrganom gnojimov jeseni ali spomladipred sejanjem oz. presajanjemrastlin. Gnojilo načeloma plitvozadelamo v tla, če to ni mogoče,ga potrosimo po površini tal predpadavinami oz. pred zalivanjem.Pri pripravi tal za setev tratemoramo Organo plitvo zadelativ zemljo, saj lahko poškodujepravkar vznikle travice.11

Cvetalova šola vrtnarjenjaLahko pa se pojavijo tudi listne uši, ki ssesanjem povzročajo značilno zvijanjelistov. Ker je napad lahko zelo močan,jih moramo redno zatirati. Tudi protilistnim ušem je MOSPILAN učinkovitinsekticid.Na ameriškem kleku ali tuji se zadnjedesetletje pojavlja tujin zavrtač. Drobenmetuljček odlaga jajčeca na lističe.Ko se iz jajčec izleže ličinka, seta zarije v sam stržen, katerega izjeda.Zaradi tega se vsi napadeni vršički,tako glavni kot stranski, posušijo inrastlina ni več lepa. Ker metuljček letameseca junija, moramo biti pozorni, dakonec junija in v začetku julija poškropimotuje in kitajske brine s pripravkomMOSPILAN, da preprečimo sušenjepoganjkov.Živo mejo pa lahko napadejo tudi drugiškodljivci. Tako se v zadnjem času pojavljav Primorju japonski kapar na lovorikovcu.Ker pušča veliko medene rose, jemeja lahko v kratkem času grda, saj jonapade še sajavost. Njegovo zatiranjepa je veliko težje kot zatiranje drugihškodljivcev. Živo mejo moramo najprejdobro oprati z blago milnico. Nato pajo nekajkrat poškropimo s pripravkomMOSPILAN v tedenskih presledkih.Lovorikovec pa v zadnjih letih napadatudi pepelasta plesen, ki lahko močnoprizadene njegove liste in poganjke.Bolezen se pojavlja močneje v Primorju,kjer je tudi lovorikovec zelo pogost.Lovorikovec pa lahko v deževnih letihmočno napade listna luknjičavost. Nalistih se pojavijo najprej okroglasterumenkaste pegice, ki se posušijo inizpadejo, da postanejo listi preluknjani,kot bi bili prestreljeni. Napadene rastlineje treba nekajkrat poškropiti s pripravkomTOPAS. V poznojesenskemčasu pa jih poškropimo še z bakrovimpripravkom KUPRO.Pepelasta plesen pa v vsej državi napadatudi gaber, zaradi česar že mesecaavgusta izgubi svojo lepo zeleno barvo.V mesecu septembru pa so mnogemeje že zelo grde. V obeh primerih plesniverastline nekajkrat poškropimo spripravkom TOPAS. Škropljenje po 10dneh vsaj še enkrat ponovimo.Navadno smreko pa lahko močnejeprizadenejo listne uši. Ker se tepojavijo že sredi meseca marca, jihnajprej poškropimo z z oljnim pripravkomBELO OLJE-FRUTAPON, nato pav začetku meseca aprila še s pripravkomMOSPILAN.PomanjkanjemikroelementovPomanjkanju mikroelementov se nemorejo izogniti niti žive meje, saj tepogosto trpijo za to nadlogo. Tako vPrimorju pogosto vidimo lovorikovce,ki imajo popolnoma rumene liste.Bolezni in škodljivcina živi mejiBolezni in škodljivcina živi mejiZa zatiranje škodljivcevTo rumenenje nastane zaradi pomanjkanjaželeza. Zato je treba rastline obprvem pojavu poškropiti s tekočimlistnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO.Škropljenje po potrebi ponovimo.Pri iglavcih pa se lahko pojavi rumenenjeiglic in kasnejše rjavenje in odpadanje.Za to je vzrok pomanjkanjemagnezija. Zato že ob prvem pojavurumenenja rastline poškropimos tekočim listnim gnojilom FOLIARMAGNEZIJ.Bolezni in škodljivcina živi mejiBolezni in škodljivcina živi mejiMOSPILAN 20 SGJe insekticid za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju, na vrtninah inokrasnih rastlinah.Uporabljamo ga:• na slivah, jablanah, hruškah, breskvah, nektarinah inmarelicah za zatiranje listnih uši, sadnega listnegaduplinarja, jabolčne grizlice, hruševe grizlice in češpljevegrizlice, jabolčnega zavijača, sadnega listnega sitarja,sadnega listnega duplinarja in navadne hruševe bolšice.• na krompirju za zatiranje koloradskega hrošča in sivebreskove uši.• na paradižniku, papriki in jajčevcih za zatiranje listnihuši, tobakovega ščitkarja in rastlinjakovega ščitkarja .• na solati za zatiranje solatne listne uši.• na kumarah, bučkah in drugih bučnicah z užitnolupino za zatiranje listnih uši in ščitkarjev.• na okrasnih rastlinah za zatiranje listnih uši,tobakovega ščitkarja in rastlinjakovega ščitkarja.12

Azaleje inrododendroniAzaleje inrododendroni sosorodne rastline, sajjih botaniki vodijo podimenom rododendron.Vrtnarji pa ločijorastline po tem, aliso listopadne alizimzelene. Tako so povrtnarsko listopadneazaleje in zimzelenirododendroni. Večinatako azalej kot tudirododendronov jezgodaj cvetočih.Bogato cvetoč rododendronPri nas so najstarejši rododendroniposajeni na Brdu in v arboretumu VolčjiPotok. V zasebnih vrtovih pa so semnožično pričeli širiti pred dobrimitremi desetletji. Danes lahko rečemo,da je rododendron po priljubljenostitakoj za vrtnicami. Če ne bi bili protidrugim rastlinam v preteklosti nekolikodražji, pa bi jih bilo še veliko več.Sajenje rododendronovRastišče za azaleje in rododendronemora biti pripravljeno popolnomadrugače kot za druge rastline. Azalejein rododendroni zahtevajo kisla tlain zelo rahlo humusno prst. V navadnivrtni zemlji lahko v nekaj letih povsempropadejo.Sadilno jamo napolnimo s SUBSTRA-TOM ZA AZALEJE IN RODODEN-DRONE. Če je podlaga apnenčasta, jepriporočljivo, da naredimo gomilo inrastline posadimo na to gomilo, saj biv sadilni jami sicer kisli substrat kmalupostal nevtralen in nato bazičen, kar biazalejam in rododendronom škodovalo.Da pa rahlega substrata ne razneseveter, ga zasadimo s kakšnim bršljanomali reso, ki prav tako zahtevatakislo reakcijo tal.Pri sajenju moramo paziti, da namenimorastlinam dovolj prostora, saj bodorasle na istem mestu več desetletij.Zalivanje azalej inrododendronovKer so azaleje in rododendroni posajeniv kisel substrat, jih moramo zalivatiz deževnico. Če te nimamo, lahko uporabimoza zalivanje tudi vodovodnovodo, vendar moramo to natočiti zazalivanje en dan pred uporabo. Natočimojo v večjo posodo, iz katere jopotem previdno odvzamemo, ne da bijo zbrazdali, saj kalcij v stoječi vodi nepropade, temveč se samo usede na dnoposode. Rododendronov pa ne zalivamosamo poleti, ko je suša, temvečtudi pozimi, če je ta suha brez padavin.Posebno nevarno je, če je zemljazmrznjena, vreme pa hladno in sončnoz vetrom. V takšnih razmerah rastlineoddajajo vodo iz listov, sprejeti pa jene morejo, zaradi česar lahko povsempropadejo. Če pa jih nekajkrat temeljitozalijemo, jih bomo rešili propada.Dognojevanje azalej inrododendronovZa bogato cvetenje potrebujejo tudiazaleje in rododendroni veliko hranilnihsnovi. Vendar pozor, ni vsakognojilo dobro za azaleje in rododendrone.Gnojilo ne sme vsebovati kalcija,kar pomeni, da mora biti fiziološkokislo. Takšnih pa je le malo, zato vampriporočamo, da uporabljate SPECI-ALNO GNOJILO ZA RODODENDRO-NE. Prvič gnojimo zgodaj spomladi,preden pričnejo z rastjo. Običajno jeto meseca marca. Gnojilo potresemookoli rastlin in ga plitvo zagrebemo v13

Cvetalova šola vrtnarjenjaCvetal priporočaListna bledicazemljo. Nato gnojimo drugič mesecaaprila, preden pričnejo rastline s cvetenjem.Tretjič jih pognojimo takoj pokončanem cvetenju.Če je v času gnojenja suho vreme,rastline še zalijemo, da se gnojilo čimhitreje stopi in spere v območje korenin,saj po cvetenju rastline potrebujejohranilne snovi za tvorbo novih popkov,ki jih običajno rastline nastavijodo meseca avgusta.Preprečevanje listneblediceAzaleje in rododendroni dobijo v poletnemčasu blede liste. To ni kakšnabolezen, temveč fiziološki pojav. Tanastane, če rastlinam primanjkuje železa.Izkušnje pa kažejo, da je lahkoželeza v tleh dovolj, vendar ga rastlinene morejo koristiti, ker je preveč kalcija.Zato jih ne smemo zalivati s trdovodovodno vodo.Težave lahko rešimo zelo na hitro,če rastline pravočasno poškropimo zlistnim gnojilom FOLIAR ŽELEZO. Kerpa se stari, bledi listi ne obarvajo nazajv zeleno, moramo celoten pojav rednospremljati, ali pa enostavno takoj pokončanem cvetenju, ko pričnejo rastlinepoganjati nove liste, le-te poškropitiz železom. Škropljenje ali zalivanjepa je potrebno najmanj enkrat ali padvakrat ponoviti v 14-dnevnih presledkih.V tem primeru bodo rastline imelelepo temno zeleno obarvano listje.Varstvo azalej inrododendronovAzaleje in rododendroni so bili dolgočasa popolnoma zdravi, brez bolezniin brez škodljivcev. Danes pa se najprejsrečamo z boleznijo, ki ji pravimosiva plesen. Ta se najprej pojavi14Rododendronov škržatekna odcvetelih cvetnih lističih, ki nisoodpadli. Če je v času cvetenja deževnovreme, je bolezen v dnevu ali dvehna cvetovih. Zato je zelo pomembno,da vse odcvetele cvetove odstranimo.V deževnem vremenu pa to ni dovolj,zato takrat rastline poškropimo zustreznim pripravkom, da preprečimopojav sive plesni, saj ta lahko v nadaljevanjuprizadene tudi poganjke, ki seobičajno posušijo naslednjo pomladtik pred cvetenjem.Azaleje v vlažnih letih rada napadebulavost. Na listih opazimo, da se tinenormalno odebelijo in otrdijo. Čezčas jih prekrije bela prevleka spor, skaterimi se bolezen širi naprej. Oboleleliste moramo pobrati in uničiti. Nato parastlino nekajkrat poškropimo z ustreznimfitofarmacevtskim pripravkom.Jeseni in zgodaj spomladi jih poškropimoz bakrovim pripravkom KUPRO.Na rododendronih se lahko pojavi tudineozdravljiva peronospora. To lahkozanesemo na naše rastline z nakupomokuženih rastlin. Da bi preprečilinjeno širjenje, pa je priporočljivo,da rododendrone večkrat poškropimopo listih s tekočim listnim gnojilomNUTRI-PHITE. To gnojilo naredi listeodpornejše proti okužbam s peronosporo.V zelo vlažnih in hladnih poletjihpa gnojilu dodamo še TOPAS, dajih z gotovostjo obvarujemo.Rododendrone lahko napadejo tudilistne uši. Te se najraje pojavijo v časutik pred cvetenjem ali pa v času cvetenja,saj uši veliko lažje sesajo sok izcvetov in popkov kot pa iz kožnatihlistov. Če se pojavijo uši pred cvetenjem,rastline poškropimo z MOSPILA-NOM. V kolikor pa so rastline cvetoče,lahko uporabimo le pripravek CALYP-SO, ki ni strupen za čebele.Spe Ci Al no gno ji lo zarodo den dro neSpecialno gno ji lo zarododendrone vsebuje 15 % duši ka,11 % fosfor ja in 11 %kalija. Namenjenoje za gnojenjerododendronov,aza lej, rese, in hortenzij. To je gnojilo za vse tisterastline, ki zahtevajoza uspešnouspevanje kisloreak ci jo tal, pH 4,5 do 5,5. Nakva drat ni meter upo ra bi mo 50 ggno ji la, ki ga potro si mo po površiniin plitvo zadelamo v zemljo.Substrat za AZA le je,rodo dendro nein BrusniceTa sub strat jenamenjen vzgojiazalej in rododendronov, ciklam,kamelij in ameriškihborov nic.Visoko kvalitetnimkislim šotamso dodanapotrebna hranila.Substratlahko uporabljamozadirektno sajenjeali za vsakoletnododajanje.Rododendrone in azaleje pa lahkopoleti napade tudi rododendronovškržatek. To je pisan škržatek, ki sesasok iz listov in popkov. Pojavi se poleti,ko se začne tvorba popkov zanaslednje leto. Škržatek na popke prenesebolezen, zaradi katere se spomladipopki ne odpro.Napadene rastline poškropimo s pripravkomMOSPILAN in škropljenje popotrebi ponovimo.

HortenzijeHortenzije so priljubljene vrtne grmovnice, ki so se pri nas povsemudomačile. Dobro uspevajo v polsenci, kjer imajo dovolj vlage.Za uspešno rast pa potrebujejo kislatla. Zato jih posadimo na takšnomesto, saj bomo sicer imeli stalnetežave z barvo listov, ki ne bo zelena,temveč rumena. Hortenzije vzgajamozaradi lepih, velikih cvetov. Ti so običajnorožnate barve, znane pa so tudisorte z belimi, rdečimi ali celo modrimicvetovi. Ali bodo cvetovi rožnati alimodri, pa je odvisno od tal.Gnojenje hortenzijHortenzije moramo vsako pomladpognojiti, če želimo da bodo njihovipoganjki močni, cvetovi pa številni inveliki. Največji cvet se vedno pojavi nakoncu poganjka. Za gnojenje pa moramouporabljati fiziološko kisla gnojila,kot je npr. SPECIALNO GNOJILO ZARODODENDRONE.Prvič jih pognojimo meseca marca,nato pa še enkrat v aprilu in maju. Priporočljivoje rastline po gnojenju zaliti,da se gnojilo čim hitreje stopi in sperev območje korenin.ObrezovanjeHortenzije po končanem glavnem cvetenjupomladimo. To pomeni, da pritleh izrežemo stare poganjke, ki soimeli zelo majhne cvetove, ali pa so bilicelo brez cvetja. Do jeseni poženejonovi poganjki, ki bodo naslednje letonosili le po en orjaški cvet. Čez dve letipa bo pognala iz vsakega lista veja scvetom. Tretje leto pa so cvetovi žemajhni, zato veje izrežemo.Preprečevanje listneblediceHortenzije imajo zelo pogosto listnobledico. Ta nastane, če rastlina rastev preveč bazičnih tleh, po domačepovedano, če so tla preveč apnenčasta,ali pa, če jih poleti zalivamoz vodovodno vodo. Ker listi zaradiHortenzijeprevelike vsebnosti kalcija ne dobijodovolj železa, porumenijo in se kmalutudi posušijo. Ker pa je list tovarnahrane, moramo poskrbeti, da bo tatovarna normalno delala.Ko opazimo, da postajajo listi nekolikobledi, rastlino nemudoma poškropimopo listih s tekočim listnim gnojilomFOLIAR ŽELEZO. Gnojenje po potrebinekajkrat ponovimo.Varstvo pred boleznimi inškodljivciHortenzije so bile dolgo časa zdrave,brez bolezni in brez škodljivcev. Sedajso ti časi definitivno mimo in srečujemose vedno pogosteje s sivo plesnijo inpepelasto plesnijo. Siva plesen se pojavi,če je hortenzija posajena pod drevjem,kjer se v deževnih letih dolgo zadržujevlaga. Pojavi se najprej na odcvetelihcvetovih, od tam pa se lahko razširitudi na liste, ki na okuženih mestihgnijejo. Običajno ni potrebno posebnozatiranje, saj zadošča, da odcvetelecvetove porežemo in odstranimo.Pepelasto plesen, ki napade liste, pamoramo zatirati, ker je sicer letos prizadetole liste, naslednje leto pa cvetenjein listje. Napadene rastline poškropimos pripravkom TOPAS. Škropljenjepo potrebi ponovimo.Od škodljivcev pa je najbolj nevarenhortenzijin kapar. Ta se je najprej začelpojavljati na Primorskem, danes pa jerazširjen že po večjem delu države.Na spodnji strani listov opazimo skorajcm velike bele kaparje, ki delajoškodo s sesanjem soka iz listov. Napadje lahko zelo močan in rastline močnoprizadene. Napadene rastline moramopoškropiti z ustreznim fitofarmacevtskimpripravkom. Škropljenje paje potrebno vsaj še enkrat ali dvakratponoviti. Z ostankom škropiva rastlinoše zalijemo.15

Cvetalova šola vrtnarjenjaCvetoče okrasnegrmovniceNa vrtovih imamo običajno posajene tudi druge grmovnice, ki naspostopoma od pomladi do konca poletja razveseljujejo s svojimbogatim cvetenjem. Zgodaj spomladi med prvimi zacveti forzicija,sledi pa ji španski bezeg.Kasneje čez poletje pa so čudovite vajgelijein nepravi jasmin. Tu so še različnevrste petoprstnika in medvejke. Vsete grmovnice so lahko lepe leta in leta,če jih pravilno negujemo.Gnojenje vrtnih grmovnicVrtne grmovnice moramo vsakopomlad pognojiti. Gnojimo jih lahko zorganskim ali mineralnim gnojilom. Najboljeje, da gnojenje kombiniramo. Zgodajspomladi, to je meseca februarja aliv začetku marca, jih pognojimo z organskimgnojilom AGROSOL. Potrosimo gapo površini okrog grmovnic.Nato pa jih konec meseca marcapognojimo z mineralnim gnojilomVRTNI GARDIN. Tega pa ne potrosimopo površini, temveč naredimookrog rastline nekaj lukenj 10 do 20cm globoko in vanje nasujemo malognojila. V primeru suhega vremenarastline še zalijemo. Tako bodo imelena voljo dovolj hranilnih snovi tako zarast kot tudi za bogato cvetenje.Obrezovanje okrasnihgrmovnicOkrasne grmovnice moramo tudiobrezovati in pomlajevati, da se prehitrone postarajo. Forzicijo, ki zacvetizelo zgodaj, obrežemo po končanemcvetenju. Predolge veje po potrebinekoliko prikrajšamo. Sicer pa pritleh izrežemo starejše veje od trehlet. Iz spečih očes v naslednjih tednihpoženejo nove veje, ki bodo naslednjopomlad že cvetele. Tudi španski bezegpomladimo takoj po cvetenju. Vseostale grmovnice, ki zacvetijo nekolikokasneje, pa lahko obrežemo zgodajspomladi, to je še v fazi mirovanja.Varstvo pred boleznimi inškodljivciVečina vrtnih grmovnic je zdravih,brez kakšnih posebnih bolezni. Lepri forziciji se lahko dogodi, da jo vdeževni pomladi napade monilija alicvetna gniloba. Ker bolezen lahko prizadenepoganjke, ki se zaradi okužbez gnilobo posušijo, moramo bitipozorni. Že med cvetenjem jo večkratpregledamo. Če opazimo posameznesuhe cvetove, je najbolje, da rastlinotakoj po končanem cvetenju obrežemoin nato poškropimo z ustreznimfungicidnim pripravkom. Škropljenjepo 10 dneh še enkrat ponovimo.Na listih španskega bezga pa se sredipoletja pojavi pepelasta plesen, zaradičesar postanejo listi belkasti. Ker bolezenprezimi v brstih, lahko naslednjeleto pride do okužbe že zelo zgodaj.Ker pa oboleli grmi lahko v hujši zimipozebejo, je prav, da bolezen rednozatiramo. Ko opazimo prve znakebolezni, grme poškropimo s pripravkomTOPAS. Škropljenje po potrebiponovimo.Bolj nadležni pa so nekateri škodljivci,predvsem listne uši. Te se zelo radepojavijo na nepravem jasminu. V primeru,da nismo pozorni, naredijo velikoškode, saj so tako mladi poganjkiin cvetni nastavek popolnoma prekritiz ušmi. Poganjki zaradi tega zakrnijo,cvetovi pa se ne odpro. Zato jih obprvem pojavu poškropimo s pripravkomMOSPILAN. Škropljenje po potrebiponovimo.16

Vrtni iglavciNa vrtu so iglavci vse pogostejši, saj je njihova rast čudovita,elegantna, cvetenje pa nekaj posebnega. Med najbolj priljubljene sodijosmreke, posebno omorika. Ta je ozke piramidalne rasti. Njeni cvetoviso prav zanimivi, prav tako tudi storžki.Cvetal priporočaSpeCiAlno gnojiloza iglavCeSpecialno gno ji lo zaiglav ce je name nje nognojenju in dognojevanjuvseh vrstiglav cev. Gnojilovsebuje 18 % dušika,8 % fosfor ja in10 % kalija. Na kvadratnimeter površine uporabimo 50 g gno ji la.Borovci in brini so zelo skromni indobro uspevajo na vsakem mestu.V Primorju ciprese, drugje pa ameriškiklek ali tuja dajejo s svojo značilnorastjo poseben pečat. Ker so vvečini primerov to zimzelene rastline,razen macesna, jih uporabljamo tudiza živo mejo.Sajenje iglavcevPri sajenju nimajo posebnih zahtev.Posadimo jih lahko v jeseni oziromaže ob koncu poletja, saj meseca avgustazaključijo svojo rast. Lahko pa jihposadimo tudi zgodaj spomladi, predenpričnejo z rastjo. Svetujem pa, dako se odločate za posamezne iglavce,izberete zanje ustrezno rastišče. Tune mislim na tla, ker ta niso tako zelopomembna, temveč na prostor. Omorikapotrebuje sorazmerno malo prostora,vendar ne prenese mokrih talali pa zelo težkih, kjer ni dovolj zraka.Vsaka stoječa voda ji je lahko nevarna.Navadna smreka pa se z leti zelo razrastev širino, zato mora imeti dovoljprostora. Malo prostora pa potrebujejonajrazličnejši brini, ki so zeloskromni, obenem pa dobro prenašajotudi rez. Ko so preveliki, jih lahkodobro obrežemo, pa nam ne bodo ničzamerili.Čas je zaiglavce!Gnojenje iglavcevPri gnojenju iglavcev se držimo načela,da jih gnojimo s fiziološko kislimignojili, saj so tla, kjer rastejo iglavci, vnaravi običajno kisla. Zato vam svetujemouporabo SPECIALNEGA GNO-JILA ZA IGLAVCE. Potresemo gaspomladi, meseca marca, in še enkratmeseca maja. Po gnojenju rastline šezalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopiin spere v območje korenin.ŠolavrtnarjenjaKljučna meseca za uporaboSpecialnega gnojila za iglavcesta meseca marec in maj.Več na www.cvetal.si.17

Cvetalova šola vrtnarjenjaCvetal priporočaRjavenje iglicPreprečevanje rjavenjaiglicIglavci potrebujejo tudi mikroelementmagnezij. Če ga v tleh ni dovolj, ali paje iz kakršnega koli razloga vezan vspojino, ki je za iglavce nesprejemljiva,jim iglice rumenijo in rjavijo. Ker paje želja slehernega ljubitelja, da so njegoverastline lepe in zdrave, moramoposkrbeti tudi za magnezij. Ob prvempojavu bledenja iglic rastline poškropimoali zalijemo z gnojilom FOLIARMAGNEZIJ ali MAGNEZIJEV SULFAT.ŠiškePo 10 dneh gnojenje še enkratponovimo.Varstvo pred boleznimi inškodljivciIglavci so glede bolezni skoraj povsemodporni, saj nam ne povzročajokakšnih posebnih težav. Izjema je lekitajski in smrdljivi brin, ki sta vmesnaprenašalca hruševe rje.Drugače pa je s škodljivci, ki so lahkoprecej nadležni. Med najbolj nadležnesodi tujin zavrtač, ki dela škodoMagnezijev sulfatMagnezijev sulfatuporabljamo zapreprečevanje alizdravljenje fiziološkihbolezni,ki se pojavijozaradi pomanjkanjamagnezija(odpadanjein rumenenjeiglic pri iglavcih,razbarvanjelistov inposledično zmanjšanje fotosintezepri sadnem drevju ter razbarvanjelistov in sušenje pecljevinepri vinski trti). Pri drevesih,višjih od 2 m, uporabimo 200 g/m 2 . Sadno drevje in vinska trta:50 g gnojila/m 2 (5g/100 m 2 ). Zapreventivni učinek gnojilo uporabimoenkrat letno, pravilomaspomladi. Če se je pomanjkanjemagnezija že pojavilo, gnojilouporabimo takoj, ko opazimoznake pomanjkanja (kadarkoli vrastni sezoni).na tujah in kitajskem brinu. Spomladiodlagajo jajčeca na mlade poganjkedrobni metuljčki. Iz jajčec izlegle ličinkepa se zarijejo v sam stržen, kateregaizjedajo. Zaradi tega se mladipoganjki posušijo. Škodljivca uspešnozatremo, če tuje in kitajski brin nekajkratv mesecu juniju poškropimo s pripravkomMOSPILAN.Na navadni smreki pa se lahko zgodajspomladi, ko je komaj dobro pognala,pričnejo delati šiškam podobne tvorbe,ki spominjajo na ananasov plod. Toso posledice napada smrekove uši, sajse v tej šiški razvijajo uši. Zato takšnešiške odstranimo. Naslednjo pomladpa smreke poškropimo že mesecamarca s pripravkom DECIS, MOSPI-LAN ali CALYPSO. Škropljenje je trebanekajkrat ponoviti.18

Zelenjavni vrtZelenjavni vrtovi so bili ne tako dolgo nazaj skoraj pozabljeni. Vsakagospodarska kriza pa nas spodbudi k razmišljanju, da na svojem vrtulahko pridelamo velik del nujno potrebne zelenjave. Ta nam bo vednopri roki, ko jo bomo potrebovali, pa še bolj zdrava bo od tiste kupljene,saj se moramo zavedati da je rastlina živo bitje, ki ni navajena, da sejo transportira na velike razdalje. Zato je vrednost v bližini pridelanezelenjave ali sadja v primerjavi s tisto iz daljnih dežel neprimerljiva.Lega zelenjavnega vrtaZelenjavni vrt naredimo na sončni legi,kjer bodo rastline čim dlje na svetlemin sončnem. Na takšnih zračnih mestihse rosa zjutraj hitro osuši, kar pomeni,da bodo rastline dolgo ostale zdrave,saj ne bo pogojev za pojavljanje različnihglivičnih bolezni.Zelenjavni vrt naj bo, če je le mogoče,oddaljen od prometne ceste, saj sona cesti in v njeni bližini prisotni strupeniizpušni plini in še kaj, kar ne sodina naš krožnik. Če ne gre drugače, obnjem zasadimo živo mejo, ki bo vsajdeloma preprečevala dostop prahu scestišča.Priprava talNa zelenjavnem vrtu vzgajamo velikorazličnih rastlin, ki se med seboj razlikujejotudi po zahtevnosti. Zato je najbolje,da vrt razdelimo na 4 dele, dalahko optimalno kolobarimo. To papomeni, da naredimo mini načrt zasaditve,da lahko temu primerno tudignojimo.Osnovno gnojenje zelenjavnega vrta jenespremenjeno že tisoč let. Naši prednikiso že stoletja gnojili s hlevskimgnojem. Danes je pogosto problem,da je težko priti do dobrega hlevskegagnoja, posebno če ga potrebujemonekoliko več. Težava pa je še v tem,da večina ljudi ne ve, da vse rastlinene marajo gnojenja s svežim hlevskimgnojem. Hlevski gnoj lahko nadomestimoz drugimi organskimi gnojili,kot sta npr. BIOPOST ali AGRO-SOL. Odlične rezultate dobimo, čegnojimo s polovično količino jeseni indrugo polovico spomladi. Na ta načinže jeseni tla zrahljamo in gnojilo vdelamov zgornjo plitvo plast. Takšna tlase v zimskem času napijejo vode, karugodno vpliva na rast v pomladanskemčasu, ko običajno primanjkujevlage. Spomladi pa dodamo še drugopolovico gnojila in ga le plitvo vdelamov zemljo, saj morajo vsa organskagnojila predelati še drobnoživke, katerihpa je v zgornjih 10 do 15 cm največ.Tako za razliko od nekdaj, ko smognojili zgodaj spomladi in gnoj globokozakopali, rastline sedaj mnogo boljerastejo, saj imajo takoj po setvi ali sajenjuna voljo nujno potrebna hranila.Rastlinam pa pomagamo tudi na tanačin, da že seme pred setvijo zaprašimoz AGROSTEMINOM. Nato pa škropljenjeponavljamo, ko imajo rastlinevsaj 3 do 4 liste. Podobno je prirastlinah, ki smo jih posadili. Takoj posajenju jih zalijemo z vodo, nato papoškropimo po listih z AGROSTE-MINOM in tekočim listnim gnojilomFOLIAR.Vrtni kolobarVrstenje ali vrtni kolobar je zelopomemben za večino rastlin. Reklismo že, da vrt razdelimo na 4 polja,temu pravimo štiripoljni kolobar.Obstaja tudi tripoljni, ki pa je nekoliko19

Setev in sejanjeZelenjavni vrt na balkonuZelenjavni vrt na balkonuZelenjavni vrt na balkonuV zadnjem času pa tisti, ki nimajo svojihvrtov razmišljajo, kako napravitizelenjavni vrt na balkonu. Zgodaj spomladilahko cvetlična korita zasadite zbarvitimi solatnicami, ki ne bodo samolep okras balkona, temveč tudi izvrstendodatek kosilu.Na balkonu pa lahko vzgajate tudi vsocepljeno zelenjavo, če jo posadite vnekoliko večje posode, bodo pridelkiizvrstni. Če pa je balkon še zaščitenpred dežjem, bodo rastline ostale tudizdrave.DognojevanjeZa dognojevanje vrtnin na vrtu uporabljamolahko trda ali tekoča gnojila.Trda gnojila, kot so: KAN, UREA vsebujejodušik v različnih oblikah, ki različnohitro deluje. Da bo dognojevanjeuspešno, morajo biti tla vlažna, saj sesicer gnojilo ne more stopiti in sprati vobmočje korenin.Lahko pa rastline zalivamo tudi s tekočimignojili, kot so: TEKOČE GNOJILOZA VRTNINE ali TEKOČE GNOJILOZA PARADIŽNIK.V sušnih letih, ko je pomanjkanje vodein rastlin ne smemo zalivati, pa jih orosimoali poškropimo s tekočim listnimgnojilom FOLIAR ali NUTRI-PHITE.Sicer pa bo na vrtu manj težav s sušo,če bomo rastline že spomladi nekajkratpoškropili z AGROSTEMINOM, dabodo dobro ukoreninjene.Okopavanje in rahljanjeV zelenjavnem vrtu je zelo pomembnorahljanje zemlje po vsakem močnejšemdežju, saj dež običajno zemljozbije, zaradi česar se ta potem hitroosuši in rastlinam primanjkuje vlage.Če pa tla zrahljamo, ostane vlaga vtleh.Okopavanje in rahljanje pa ima šeeno veliko prednost: z rahlanjem istočasnoodstranjujemo tudi plevele,saj ti ne samo da odvzemajo hranilnesnovi vrtninam, temveč so lahkonevarni prenašalci nekaterih bolezni inškodljivcev.Varstvo pred boleznimi inškodljivciVrtnine so že stare kulturne rastline,ki jih napadajo tudi škodljivci in različnebolezni. To pa pomeni, da jih moramovčasih tudi poškropiti. To ni nikakršenbav bav, kot bi škropljenje nekateriradi prikazali. Proti boleznim in škodljivcemškropi ves svet. Če to delamosami v svojem vrtu, natančno vemo,kdaj in s čim smo škropili. Vemo tudi,kdaj smemo škropljene rastline uživati.Če pa vse skupaj kupujemo, nevemo nič od tega. Zanašamo se lahkole na poštenje tujih gojiteljev. Ker pavsi delajo za denar, jim lahko verjamemomanj kot nič. Inšpekcije, kot samivemo, pri kontroli uvoženega blaganiso učinkovite.Odkar se pri nas dobi mnogo manjzaščitnih sredstev kot pred leti, imamoveč težav z boleznimi in škodljivci, sajza zatiranje nekaterih enostavno nimamoustrezne rešitve. Takšni problemiso pri talnih škodljivcih, kjer strunelahko naredijo veliko škode predvsemgomoljnicam in korenovkam. Zatremopa jih lahko le tako, da spomladipred sajenjem pognojimo površino zgnojilom AGROSTRUN (apneni dušik).Uporabiti pa ga ne smemo prezgodaj,ker takrat strun še ni v zgornjihCvetal priporočaAgrostrunAgrostrun (apnenidušik) je dušično inkalcijevo gnojilo,namenjeno gnojenjuvrtnih in drugihkultur s kalcijemin dušikom.Ima vrsto koristnihlastnosti, kilahko odpravijonadloge na vrtu.Uporabljamo galahko tudi kot koristnidodatek pri kompostiranjuorganskih odpadov. Zaradi vsebnostikalcija nevtralizira zemljo.Gnojilo v zemlji razpada 14 do 20dni, ob tem pa se sprošča plin, kiočisti zemljo. Učinek je doseženle ob prisotnost vlage.KalcimagKalcimag je naravnosredstvo za uravnavanjekislosti tal,rahljanje tal tergnojenje s kalcijemin magnezijem.Kalcimag vtrajnih kulturah inv trati uporabimoenkrat letno, zgodaj spomladi alipozno v jeseni oz. pred sajenemrastlin. Kalcimag enakomernopotrosimo po gredi, trati, vinograduali sadovnjaku. Kjer jemogoče, polovico gnojila zadelamov zemljo, polovico pa gapotrosimo po površini.21

Cvetalova šola vrtnarjenjaCvetal priporočaCMYCMMYSolatna plesenplasteh zemlje. Paziti pa moramo tudina to, da gnojimo dovolj zgodaj, da nepoškodujemo rastlin.Nekatere solate so zelo občutljive nasolatno plesen, ki lahko naredi velikoškode. Ker solata hitro raste, jozelo težko škropimo s fungicidi, dabi jo obvarovali pred boleznijo. Zatosi pomagamo tako, da jo nekajkratpoškropimo s pripravkom AGRO-STEMIN in tekočim listnim gnojilomNUTRI-PHITE. Rastline bodo takoodpornejše na solatno plesen.Cvetal oglas 10X10cm 2.pdf 1 19.1.2012 13:52:40Polži so pogostiobiskovalci naših vrtovNekaterim boleznim pa se enostavnone moremo izogniti samo z gnojenjem,temveč je treba rastline poškropitiz ustreznim fungicidom. Takšna jekumarna plesen, krompirjeva plesen,paradižnikova in čebulna plesen. Vsete kulture poškropimo v času velikeogroženosti s pripravkom RIDOMILGOLD COMBI PEPITE.Podobno je tudi pri pepelasti plesnikumar in buč, kjer uporabimo pripravekTOPAS.Uresničite si željo po doma pridelani zelenjavi.Tekoče gno ji lo zaparadižnikeTo je tekoče gnojilo,s katerimdognojujemoplodovke. Gnojilovse bu je 50 gdušika, 50 gfosfor ja, 80 gkali ja in 3 gmagnezija.Vsebuje tudimikroelemente,kot so: bor,baker, mangan,molib den in železo. Plodovkepogno ji mo prvič tri tedne posaje nju, nato pa jih dogno jujemov teden skih presledkih.Vrtni gardinVrtni Gardin jes svojo sestavohranil primeren zazaložno gnojenjekultur, ki jih gojimona vrtu (zelenjava,začimbe,okrasne rastline).Gnojilouporabljamopri vzgoji naprostem in vrastlinjakih.Z uporabo VrtnegaGardina omogočimo rastlinamoptimalno prehranjenost in s tempospešeno rast, bujno cvetenjein bogato rodnost.CYCMYK22SEMENARNA Ljubljana, d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.semenarna.siBrez ustreznega škropljenja si nemoremo pomagati niti pri škodljivcih,kot so koreninske uši na solati inradiču, rastlinjakov ščitkar na paradižniku,kapusove stenice in kljunotaj. Vteh primerih rastline poškropimo s pripravkomMOSPILAN.Veliko škode nam lahko naredijotudi polži, posebno če je leto mokro,s številnimi padavinami. Takrat sepolži lahko lotijo vseh rastlin, celoparadižnika.

SadovnjakSadovnjak je bil od nekdaj sestavni del vrta. Še danes lahko vidimotudi 100 in več let stara drevesa, ki še vedno rodijo. Seveda pa je stako starimi drevesi bistveno več dela kot z mladimi. In ker so danesvrtovi bolj vrtički, je za kakšen velik oreh ali mogočno jablano premaloprostora. Zato jih danes nekateri sadijo v lonce in jih vzgajajo nabalkonu ali terasi, podobno kot cepljeno zelenjavo.Pregovor pravi, da jabolko na danodžene zdravnika stran, kar je sicerres, vendar samo pod pogojem, da jeto jabolko zdravo. Če pa je napadenood škrlupa, je lahko našemu zdravjumnogo bolj nevarno, kot so nevarnimorebitni ostanki škropiv, ki bi ostalina plodovih. To pa ne pomeni, dalahko škropimo, kadar se nam zljubi.Škropimo takrat, ko je to potrebno,z upoštevanjem vseh varnostnihpredpisov.V zadnjem času pa nam drevesničarjiponujajo vse večje število odpornihsort. Tu pa nas ne smejo zavesti, saj sote nove sorte odporne le proti posameznimboleznim, na primer proti škrlupuali pa proti plesni. Ostanejo paše vedno vsi škodljivci, ki jih moramozatirati. Med škropivi pa so sredstvaza zatiranje rastlinskih bolezni mnogomanj strupena kot insekticidi, s katerimizatiramo škodljivce.Sajenje sadnega drevjaSadno drevje lahko posadimo jeseniali spomladi. Prednost ima jesenskosajenje, ker se do pomladi rastlineže dobro vrastejo in zato hitrejeobrodijo. Ker bo sadno drevo na istemmestu raslo več deset let, mu moramopripraviti dobre rasne pogoje.Sadilna jama mora biti meter široka inpol metra globoka. Izkopljemo jo vsajmesec dni pred sajenjem, da se dobroprezrači. Rušo odstranimo in jo odložimona poseben kup. Nato odstranimo15 do 20 cm tako imenovaneživice. To je najbolj biološko aktivnaprst, ki vsebuje največ koristnihmikroorganizmov. Nato odstranimoše ostalo zemljo do globine pol metra.To zemljo odložimo na drugi kup, dase ne pomeša s živico. Spodnjo plast vsadilni jami pa samo dobro prekopljemoin zrahljamo, da v jami ne bo zaostajalavoda.Ko pa se lotimo samega sajenjasadnega drevja, v jamo najprej zabijemooporni kol, ki bo nudil drevesuoporo. Zabijemo ga na sredino in zakoliček namestimo drevesce, to storimotako, da je kol na južni strani. Takone nudi samo opore, temveč debelcevaruje tudi pred južnim soncem. Takopreprečujemo zgodnjo pomladanskopozebo, ki nastane, če drevo prehitroodžene, saj sončni žarki segrevajodeblo drevesa in sokovi se začnopretakati.Ko smo količek zabili, položimo nadno sadilne jame rušo, ki jo obrnemo“na glavo”, da ne bodo začeli rastipleveli. Nato nasujemo po ruši malozemlje, kateri primešamo 30 d0 50dkg mineralnega gnojila SADJARSKIGARDIN. To je tako imenovano založnognojenje. Nato to plast zemljein gnojila pokrijemo z za prst ali dvadebelo plastjo živice. Nato pa ob količekpostavimo sadno sadiko. Njenekorenine pokrijemo z živico, katerilahko primešamo dober domač kompostali pa UNIVERZALNI BIOSUB-STRAT. Ko so korenine pokrite, okrograstline namečemo še star hlevski gnoj23

Cvetalova šola vrtnarjenjaHruške na dobronegovanem drevesuZdrave marelicePomankanje mikroelementovali pa organsko gnojilo BIOPOST aliAGROSOL. Vse skupaj pokrijemo zostankom zemlje. Še zadnjič preverimo,da je drevo posajeno natančnotako globoko, kot je bilo v drevesnici.Cepljeno mesto mora ostati 8 do 10cm nad zemljo. Okrog drevesa oblikujemoše sadilni kolobar. Zemljo dobropotlačimo in rastlino temeljito zalijemo.Ne smemo pa pozabiti še na privezovanjedrevesa h kolu. Dodamoše START GNOJILNE TABLETE, damlado drevo oskrbimo z vsemi nujnopotrebnimi minerali. Sadnemu drevesudodamo po dve tableti, ki jih položimona zemljo 10 cm proč od debla, vsakona svojo stran. Nato pa tableto potisnemo5 cm globoko v zemljo. Hranilav tableti so v takšni obliki, da se sproščajopočasi, to je dve do tri leta.Podobno ravnamo tudi v primeru, čedrevo posadimo v lonec.Obrezovanje sadnegadrevjaO samem obrezovanju sadnega drevjaje bilo napisanega že zelo veliko.Obstajajo številne metode, vsem pa jeskupno to, da drevesa ne smemo prevečobremeniti in da moramo omogočiti,da pride sončna svetloba do vsakegalista in plodu. Kako bomo to storili,pa je odvisno od nas samih.Za uspešno obrezovanje si je dobroogledati v spomladanskem času vkakšni sadjarski drevesnici praktičenprikaz obrezovanja. Za uspešno obrezovanjepa potrebujemo tudi kvalitetnoorodje, kot je dobra sadjarskažaga in sadjarske škarje.Sadno drevje obrezujemo večinomaspomladi, pred pričetkom vegetacije.24Tako obrezujemo jablane in hruške,koščičastemu sadju pa spomladi očistimood zime poškodovane veje.Glavno obrezovanje pa opravimopoleti po obiranju, saj bi s pomladanskorezjo odstranili veliko cvetneganastavka in s tem plodov. Pri obrezovanjustarejših dreves pa lahko nastanejovelike rane, ki jih je priporočljivozamazati s KAMBISANOM. Takopreprečimo dostop glivam, ki povzročajognilobo, kot tudi nekaterimškodljivcem.V času, ko obrezujemo sadno drevje,pa ne smemo gledati samo na to,katere veje bomo odrezali in katerepustili. Čas obrezovanja je tudi časpregledovanja zdravstvenega stanjadreves, saj lahko na vejah in mladihpoganjkih že opazimo jajčeca listnihuši, nekoliko kasneje pa že uši same.Vidimo pa tudi številne druge škodljivce.Zato odvisno od tega, kar odkrijemo,opravimo pred pomladanskoškropljenje.Gnojenje sadnega drevjaV starih časih je sadno drevje obrodilovsako drugo leto. Vzrok za to je bilopomanjkanje hrane, ker sadnega drevjani skoraj nihče gnojil. Če pa so gaže pognojili, so ga pognojili s hlevskimgnojem. Prvo leto po gnojenju je drevjebujno pognalo, naslednje leto pa jezopet obrodilo.Danes pa imamo v vrtovih večinomasorte, ki niso podvržene izmeničnirodnosti, zato želimo imeti vsako letovsaj nekaj pridelka. Da bo drevje vsakopomlad bogato zacvetelo, pa potrebujedovolj hranilnih snovi, saj založnegagnojenja kot mineralnih snovi, ki smojih dodali s pomočjo tako imenovanihstart tablet, po nekaj letih ni več. Zatosvetujem, da vsako leto pognojimodrevje. To opravimo zgodaj spomladi,pred pričetkom vegetacije. Običajnognojimo izmenično, enkrat z organskimgnojilom, drugič z mineralnim.priporočamo uporabo AGROSOLA.Naslednje leto pa uporabimo mineralnognojilo SADJARSKI GARDIN.Pri gnojenju z organskimi gnojili je najbolje,če na zunanjem robu krošnjez lopato dvignemo rušo in pod rušonasujemo organsko gnojilo, nato parušo položimo nazaj in jo dobro pohodimo.Tako ne bo dobila hrane samotrava, temveč tudi drevo.Pri gnojenju z GARDINOM pa naredimopod krošnjo več lukenj različneglobine, od 10 do 20 cm in v vsakoluknjo nasujemo eno pest gnojila. Toje tako imenovano osnovno gnojenjesadnega drevja.Dognojevanje sadnegadrevjaKo prične sadno drevje z rastjo inpoženejo prvi listi, ga poškropimopo listih s pripravkoma AGROSTE-MIN in tekočim listnim gnojilom FOLI-AR. Škropljenje po 10 dneh ponovimo,nato pa še enkrat po končanem cvetenju.Ker pa listno gnojenje ni dovolj,malo pred začetkom cvetenja drevesapognojimo z dušičnim gnojilom KAN.Sadno drevje prav v času cvetenjapotrebuje največ dušika. KAN potresemopo površini in nato zalijemo zvodo, da se čim hitreje stopi in speredo korenin.Koščičasto sadje pa najprej poženepopke, šele po cvetenju pa tudiliste, zato opravimo škropljenje z

Cvetal priporočaŠkrlupAGROSTEMINOM in FOLIARJEM šelepo cvetenju. Na ta način dosežemo, dase rastline bolje ukoreninijo in so zaraditega odpornejše na sušo in tudi nabolezni.Foliarna gnojila pa uporabljamo tudipoleti v času hude suše, ko rastline nedobijo dovolj hranilnih snovi. Takratjih lahko celo rešimo pred propadom.Škropljenje s tekočim listnim gnojilomFOLIAR ali NUTRI-PHITE opravimo vvečernem času.Redčenje sadjaRedčenje je eden od ukrepov, ki omogoča,da drevesa niso preveč obremenjena.To pomeni, da ocenimo, kolikoplodov je na drevesu preveč, saj drevoni sposobno prehraniti vseh plodov, kiso se razvili iz cvetov. Ker bodo mnogiplodiči ostali drobni, drevo pa zanjeporabi hrano, jih je bolje odstraniti. Četega ne bomo storili mi, jih bo sredipoletja drevo odvrglo samo.Pri redčenju pa pazimo, da ne odstranjujemolepih debelih plodov, temvečtiste, ki so kakor koli poškodovaniin drobni. Ostalim bo tako ostalo večhranilnih snovi in se bodo lepše razvili.Pri tem pa ne razmišljajte preveč,kakšno škodo ste si z redčenjem povzročili.Škoda bi bila veliko večja, če gane bi opravili.PomanjkanjemikroelementovMikroelementi niso, kot bi po imenusodili, nekaj majhnega in nepomembnega.Mikroelementi so šekako pomembni, saj odločajo o kvalitetiplodov. Nič nam ne pomaga,če je drevje bogato obrodilo, pa jeJabolčni zavijačzaradi pomanjkanja kalcija ves pridelekneužiten.Hruške potrebujejo za normalen razvojplodov mikroelement bor. Ker je borav tleh pogosto premalo, ga moramododati. Dodamo ga že pred cvetenjemin še enkrat v začetku meseca junija.Tako omogočimo dobro oploditev inpreprečimo, da bi se v plodovih pojavilakamnita zrna.Jablane prav tako poškropimo predcvetenjem, da omogočimo boljšooploditev. Kasneje pa je treba opravitiškropljenje v primerih, ko so se pretekloleto plodovi razvijali zvezdasto,namesto da bi bili okrogli.Ker prihaja do pomanjkanja bora tudipri koščičarjih, je priporočljivo poškropititudi te. Pri slivah nastanejo v plodovihrjava mesta, podobno tudi pribreskvah. Plodovi se predčasno obarvajoin odpadejo. Težave pa so lahkože pri sami oploditvi.Pomanjkanje bora rešujemo tako, dasadno drevje poškropimo s tekočimlistnim gnojilom FOLIAR BOR. Pri breskvahse redno pojavlja pomanjkanježeleza, posebno če te rastejo natleh, bogatih s kalcijem. V takšnih primerihže sredi poletja listi postanejobledi, rumenkasti. Takšni listi pa dobijokmalu rjave pege in se posušijo inodpadejo. Ker pa je list tovarna hrane,ga moramo obdržati za vsako ceno,sicer ne bo nič s plodovi. Ob prvempojavu listne bledice pri kateri kolisadni vrsti je nujno potrebno takojšnješkropljenje s tekočim listnim gnojilomFOLIAR ŽELEZO. Škropljenje je trebavsaj še enkrat ali celo dvakrat ponoviti.Zelo pomemben mikroelement jetudi kalcij, ki ga redno primanjkuje priKanTo je gno ji lo z27% dušika in jenamenjeno dognojevanjunajrazličnejšihrastlin.Polovico dušika jev nitratni obliki, kiga rastline lahkosprejmejo takoj.Druga polo vi ca paje v amonijski obliki.Tudi ta je rast li nam dosto pentakoj, ven dar je bolj obsto jen vtleh, zato je rast li nam dalj časa narazpolago. Vrtnine dognojujemov času vege ta ci je z 20 do 30 grna kva drat ni meter, 3 do 4 kratv sezo ni. Sadno drev je in vin skotrto dogno jujemo maja in juni ja z15 do 25 gr na kva drat ni meter.Sadjarski gardinSadjarski Gardin je s svojo sestavohranil primeren za osnovnognojenje sadnegadrevja (jablane, hruške,slive, breskve,marelice, češnje,vinska trta … ). Zuporabo sadjarskegaGardina omogočamosadnemudrevju optimalnoprehranjenost ins tem pospešenorast, bujno cvetenjein bogatorodnost. Gnojimozgodaj spomladi.Gnojilo enakomerno potrosimopo celotni površini pod rastlinamiali pa naredimo pod krošnjo nekajlukenj in vanje nasujemo gnojilo.25

Cvetalova šola vrtnarjenjaPomanjkanje mikroelementovčešnjah in jablanah. Češnje rade razpokajo,če nimajo dovolj kalcija v plodovih.Pri jablanah pa se že pred obiranjemali pa kmalu po njem pojavijov plodovih udrte grenke pege. S kalcijemškropimo prvič 5 tednov po končanemcvetenju, nato pa odvisno odpomanjkanja v preteklosti še nekajkratponovimo. Zadnjič škropimo 14 dnipred obiranjem. Za škropljenje uporabimotekoče listno gnojilo FOLIARKALCIJ.Varstvo pred boleznimi inškodljivciSadno drevje se že dolgo vzgaja, zatoga napadajo nekatere tipične bolezniin škodljivci. Ti nam lahko naredijoveliko škode, včasih smo zaradi njihcelo ob ves pridelek. Če pa ga že neuničijo, zmanjšajo njegovo kvaliteto.Nekatere od bolezni so lahko nevarnecelo našemu zdravju, zaradi česar jihmoramo redno zatirati.Doma pridelano sadje bo tako zdravo,saj ne bo podvrženo stresu kot tisto, kiga kupimo v trgovini. Vzgojeno je bilodaleč od nas in pripeljano z velike razdalje,obenem pa hranjeno v hladilnici.Poškodba zaradiprisotnosti pršic26Bolezni na breskvahNajhuje pa je, da ne vemo niti kolikokratin s čim je bilo to sadje škropljeno.V domačem vrtu pa smo pametniin si vsako škropljenje in druge potrebnedogodke zapišemo. Tako lahko tudiv naslednjem letu hitreje ukrepamo,če imamo letošnje izkušnje, kdaj stase posamezna bolezen ali škodljivecpojavila.Prvo predpomladanskoškropljenjePrvo predpomladansko škropljenjeopravimo zgodaj spomladi, običajnotakoj po obrezovanju sadnega drevja.Na vsak način pa ga opravimo šev fazi mirovanja, najkasneje do fazebrstenja. Za preprečevanje bolezni,kot so: jablanov in hrušev škrlup, jablanovrak, bakterijski hrušev ožig, hruševain jablanova rja, breskova kodravost,uporabimo pripravek KUPRO.Da pa zatremo še jajčeca različnihlistnih uši, bolšice, kaparja, pa uporabimoBELO OLJE-FRUTAPON. Priporočljivoje, da opravimo vsako škropljenjeposebej, saj je tako učinek pripravkovmočnejši. Najprej uporabimoKUPRO, čez nekaj dni pa še oljnipripravek.Prvo predpomladansko škropljenjeopravimo tako pri koščičastem kottudi pri pečkatem sadju.Drugo škropljenje v fazibrstenjaTudi drugo škropljenje v fazi brstenjaopravimo s pripravkom KUPRO,saj se sedaj že pojavljajo prve okužbes hruševim škrlupom. Zato jezelo pomembno, da poškropimoVarstvo pred bolezmi invse hruške, breskve in nektarine inškodljivceMravlje ko pokazateljprisotnosti ušiobčutljivejše sorte jablan. Za te ješkropljenje nujno potrebno, ne bo paškodilo, če poškropite kar vse sadnodrevje.Škropljenje predcvetenjemKo se cvetni popki koščičarjev pričnejobarvati, niso pa se še začeli odpirati,je čas za škropljenje s pripravkomOCTAVE ali TOPSIN proti cvetnimoniliji. Škropljenje ponovimo takojpo končanem cvetenju, da ne motimočebel pri opraševanju.Jablane poškropimo, preden se njihovicvetovi odpro, s pripravkom TOPAS,da preprečimo pojav jablanove pepelovke,jablanovega škrlupa in jablanoverje.Hruške poženejo liste šele po cvetenju,zato pazimo, da takrat ne zamudimoškropljenja s pripravkom TOPAS.Na ta način jih zavarujemo pred hruševimškrlupom, hruševo rjo. Škropljenjemoramo ponoviti vsaj trikrat v desetdnevnihpresledkih.Ker pa se posebno pri jablanah lahko včasu pred cvetenjem pojavijo že prveuši, dodamo še MOSPILAN, da uničimolistne uši.V začetku meseca junija se pojavi prinas prva generacija jabolčnega zavijača,čez mesec dni pa še druga. Zatov začetku meseca junija in julija škropimojablane, hruške, orehe, slive inčešplje s pripravkom MOSPILAN protičrvivosti.V posameznih zelo vročih poletjih pase lahko prerazmnožijo tudi pršice. Telahko tako izsesajo liste sadnega drevja,da to porjavi, zaradi česar je motenapreskrba s hrano in razvoj plodov

pojavi na ranjenih mestih. Krvava uš jesicer nevaren škodljivec jablan.Prisotnost krvave ušise lahko popolnoma zaustavi. Za zatiranjepršic uporabimo ENVIDOR aliMILBEKNOCK. Škropljenje po potrebiponovimo.Odpravljanje posledicnaravnih nesrečV zadnjih letih je vse več neurij z močnimvetrom in točo. V kolikor se vamzgodi, da neurje poškoduje sadnodrevje, je nujno takojšnje ukrepanje,saj sadno drevo raste leta in leta,zato ga ne smemo pustiti brez pomoči.Običajno veter polomi veje in potrgaliste. V skrajnem primeru pa drevolahko tudi podre. Seveda v primerupodiranja drevja ne preostane nič drugegakot njegova odstranitev in zasaditevnovega.V primerih, ko je poškodovano samolistje, rastlino poškropimo s pripravkomAGROSTEMIN in tekočim listnimgnojilom FOLIAR. List je tovarnahrane, in če ni listov, sadje ne moredozoreti. V primerih hude toče ravnamopodobno. Če je poškodovanegamalo listja, potem uporabimo AGRO-STEMIN in NUTRI-PHITE, v primeruhujših poškodb listja pa AGROSTEMINin CVETAL FOLIAR. Škropljenje lahkonekajkrat ponovimo v sedemdnevnihpresledkih. Listje kot tudi rane navejah se bo pričelo obraščati. Poškodovaniplodovi bodo po vsej verjetnostizgnili ali odpadli, saj jih ne moremorešiti.V primerih, ko je drevje poškodovanoali od vetra ali od toče, je priporočljivododati AGROSTEMINU in tekočemugnojilu še fungicid, kot je TOPAS, dapreprečimo gnitje in druge bolezni.Po močnejši toči pa moramo bitipozorni tudi na krvavo uš, ki se radaČas je zajabolka!Danes lahko jablano zasadimov lonec in jo vzgajamo celo nabalkonu ali terasi.Pobiranje odpadlega ingnilega sadjav poletnem času opazimo, da posamezniplodovi na jablanah, hruškahin ostalem drevju gnijejo. To je takoimenovana sadna gniloba, ki nastanena kakorkoli poškodovanjih plodovih.Vzrok je lahko poškodba od toče, odjabolčnega zavijača, ali pa so plodovirazpokali zaradi dežja. Te plodovemoramo pobrati in odstraniti iz sadovnjaka,sicer bo vir gnilobe v sadovnjakutudi za naslednje leto.Sadno gnilobo preprečujemo najlažetako, da v sušnem vremenu drevesazalivamo, da ob močnejšem dežjuplodovi ne razpokajo. Redno skrbimoza zdravje rastlin, da sproti zatiramozavijača, ki poškoduje plodove. Takoplodovi ne bodo gnili, obenem pa smopreprečili še črvivost.Odstraniti pa moramo tudi vse plodove,ki so odpadli, saj ti prav tako lahkognijejo pod drevjem.ŠolavrtnarjenjaVeč na www.cvetal.si.27

Cvetalova šola vrtnarjenjaJagodičevjeJagodičevje je že dolgo priljubljena kultura, ki ne sme manjkati v nobenemvrtu. To pa niso samo jagode, kot bi lahko sodili po imenu. V to skupinosodijo tudi ribez, maline, kosmulje in križanci, kot so josta, Tayberry inBoysenberry. Najbolj priljubljene in tudi najbolj razširjene so sevedajagode, ki jih lahko vzgajamo celo v koritu ali obešanki na oknu ali balkonu.tudi v času rasti. Da se čim hitreje inčim bolje ukoreninijo, jih prav takopoškropimo s pripravkoma AGRO-STEMIN in tekočim listnim gnojilomFOLIAR.Večje rastline, kot so josta, ribez, maline,pa lahko dodatno pognojimo še sSTART GNOJILNO TABLETO. Ker sote rastline ob nakupu običajno visokeokrog pol metra, damo vsaki rastlinisamo po 1 tableto.Sajenje jagodičevjaVčasih smo jagode sadili poleti, mesecaavgusta, da so se do jeseni dobrovrasle in prezimile. Naslednje leto paso nam prvič rodile. Pustili smo jih šedve leti, nato pa naredili nov nasad.Danes počne to le še kakšen ljubitelj.Sadike si večinoma priskrbimo spomladi,jih posadimo in že prvo letoimamo nekaj pridelka. Seveda pa jepotrebno dobro poskrbeti zanje.Pred sajenjem dobro pripravimotla, odstranimo plevele in jih dobropognojimo z organskim gnojilom. V tanamen lahko uporabimo BIOPOST aliAGROSOL ali ORGANO. Pred samimsajenjem pa gredico pognojimo še s28SPECIALNIM GNOJILOM ZA JAGO-DE. Gredo prekrijemo s črno folijo, vkatero na mesto zasaditve z nožemzarežemo v obliki križa. Nato posadimorastline in robove folije zravnamodo rastlinice. Ob strani gredice folijozasujemo s zemljo, da nam je veter neodnese. Rastline še dobro zalijemo inpoškropimo s pripravkoma AGROSTE-MIN in tekočim listnim gnojilom FOLI-AR. Škropljenje po tednu dni ponovimo,nato pa še enkrat pred cvetenjemjagod.Vse druge rastline pa sadimo v časumirovanja. Ker pa jih v trgovskih centrihlahko kupimo tudi poleti, saj soposajene v lončkih, jih lahko posadimoGnojenje jagodičevjaKo spomladi jagode pričnejo z rastjo,jih najprej očistimo starih listov. Natojih pognojimo s SPECIALNIM GNOJI-LOM ZA JAGODE. Gnojilo potrosimomed rastlinami in ga plitvo vkopljemov zemljo. Pri tem smo zrahljali šezemljo in odstranili morebitne plevele.To pa lahko naredimo samo tam,kjer ni folije okoli rastlin. Tam, kjer smopogrnili folijo, da jagode niso umazane,moramo to pri vsaki sadiki nekolikoodgrniti, da pridemo do zemlje, dajagodo lahko pognojimo. Po gnojenjurastline dobro zalijemo, da se gnojiločim hitreje stopi in spere v območjekorenin.Ostalo jagodičevje očistimo od zimepoškodovanih poganjkov in jih pravtako pognojimo in zalijemo. Drugič jihgnojimo pred cvetenjem in tretjič takojpo obiranju. Tretje gnojenje je namenjenopridelku naslednje leto, saj sorastline z letošnjim pridelkom porabilehranila v tleh, zato jih moramonadomestiti.Ko jagodičevje požene vsaj 2 do 3liste, ga poškropimo po listih s pripravkomAGROSTEMIN in tekočim listnim

Gnitje jagodgnojilom FOLIAR. Čez 7 do 10 dni škropljenjeponovimo. Tokrat pa že lahkonadomestimo FOLIAR z gnojilomNUTRI-PHITE, da rastline nastavijo večcvetnega nastavka in da bodo cvetovibolje oprašeni, rastline pa odpornejšetako proti stresu, suši kot tudi boleznim.Varstvo pred boleznimi inškodljivciJagode v času zorenja zelo rade gnijejo,posebno če je nasad nekoliko boljgost, ali pa če je takrat vlažno vreme.Gnilobo lahko preprečimo tako, da jihnekajkrat poškropimo s pripravkomSWITCH. Prvo škropljenje opravimoše pred cvetenjem jagod. Drugič škropimopo končanem cvetenju in tretjič3 tedne pred obiranjem.Na malinah, robidnicah in ribezu serada pojavi rja. Na listih opazimookrogle rumenkaste pegice, na spodnjistrani pegic pa drobne mehurčke,ki počijo in iz njih se vsiplje rumenooranžen prah. To so spore, s katerimise bolezen širi naprej na druge rastline.Ob prvem pojavu rumenih pegicmoramo rastline poškropiti s pripravkomTOPAS. Škropljenje je potrebnopo 8 do 10 dneh ponoviti.Kosmulje in ribez vsako leto napadetako imenovana kosmuljina plesen.Ker se na kosmuljah pojavi že zelozgodaj, jih v primeru, da jih ne poškropimo,lahko popolnoma uniči. Plodoviso najprej beli, plesnivi, nato pa postanejopopolnoma črni, neužitni. Na ribezupa se pojavi kasneje, na listih inmladih poganjkih, zato na sam prideleknima vpliva. Bolezen ribez prizadenebolj v naslednjem letu. Zato moramotako ribez kot kosmulje poškropitiproti pepelasti plesni s pripravkomTOPAS. Prvo škropljenje opravimotakoj po cvetenju kosmulj, nato paspremljamo razvoj bolezni. Ob prvempojavu plesnivih pegic na plodovihkosmulje ponovimo škropljenje.Ribez pa pogosto napadejo različnevrste ribezovih uši. Te so najbolj očitnepri rdečem ribezu, kjer je lahkolistje zaradi napada uši povsem skodranoin živo rdeče obarvano. Tu negre za kodravost, kot mnogi mislijo.Če takšen list obrnemo, nam bo takojjasno, kdo je kriv za kodranje in barvanjelistja. Na spodnji strani opazimorumenkaste uši, kako sesajo sok izmladih listov.Da preprečimo preveliko iznakaženje,že zgodaj spomladi ribez poškropimos pripravkom BELO OLJE-FRU-TAPON, ki zaduši jajčeca uši. Če pase kasneje zopet pojavijo uši, rastlinepoškropimo s pripravkom MOSPILANali CALYPSO.Cvetal priporočaSpecialno gnojilo zajagodeSpecialno gnojilo zajagode vsebuje 13 %dušika, 13 % fosforjain 20 % kalija. S svojokombinacijo omogočaskladno rastin razvoj rastlin. Zaosnovno gnojenjeuporabimo 100 gna kvadratni meter,za dognojevanje pa pol manj, toje 50 g na kvadratni meter. Enakognojilo uporabimo tudi za gnojenjeribeza, joste, robid in malin.29

AktinidijaAktinidija se je pri nas v zadnjih 30letih povsem udomačila, kljub temuda je bila v začetku namenjena boljza tople kraje. Danes pa vemo, da seje udomačila tako v Prekmurju kotna Gorenjskem. Zaradi bujne rasti jimoramo nuditi primerno oporo, sajnjeni poganjki vsako leto zrastejo poveč metrov visoko.SajenjeAktinidija glede zemlje ni zahtevna, sajdobro uspeva na vsakem mestu. Le vprimeru, če so tla zelo bogata s kalcijem,bomo imeli nekaj težav z listno bledico.Posadimo jo spomladi, da se dojeseni že dobro vraste, da nam čez zimone pozebe. Zaradi bujne rasti potrebujeustrezno oporo, kamor jo privežemoin okrog katere se bo ovijala s svojimivejami. Nabaviti pa moramo vednomoško in žensko rastlino, sicer bomoostali brez plodov. Običajno potrebujemoza opraševanje eno moško rastlinona dve ali tri ženske rastline.Aktinidije prodajajo v majhnih lončkih.Ko pripravljamo sadilno jamo, jo naredimonekoliko večjo in ne samo tolikšno,da gredo vanjo njene korenine, saj borastlina brez presajanja ostala na istemmestu dolga leta. Pognojimo jo z enimod naslednjih organskih gnojil: BIO-POST, AGROSOL ali ORGANO. Dodamopa ji še START GNOJILNO TABLETO.DognojevanjeMed redno oskrbo aktinidije sodi tudidognojevanje, dognojevanje, saj jerastlina bujne rasti, kar pomeni, dapotrebuje tudi veliko hranilnih snovi.Kljub temu, da smo jo ob sajenju dobropognojili, do takrat ko prične roditi, nio gnojilih nobenega sledu več. Zatojo vsako pomlad dvakrat pognojimo sSPECIALNIM GNOJILOM ZA KIVI. Prvičgnojimo meseca marca in drugič takojpo cvetenju. Rastline dobro zalijemo, dase gnojilo spere v območje korenin.ZalivanjeAktinidija je velik porabnik vode, zatoje posebno v rodni dobi ne sme nikolimanjkati, saj sicer ostanejo plodovidrobni. Ob prvem večjem nalivu pa seti plodovi napijejo vode, zaradi česarlahko razpokajo. Razpokani plodovi kajhitro zgnijejo. Pri zalivanju pa priporočamobvezno uporabo mehke vode, dane bo kasneje težav z listno bledico in stem povezanim pomanjkanjem železa.PrezimovanjeKer je aktinidija doma iz toplih krajev,je normalno, da lahko pri nas pozebe.Najbolj nevarna je zgodnja pomladanskapozeba. To je takrat, ko se februarjadnevi ogrejejo, zaradi česar se porastlini pričnejo pretakati sokovi. Nočipa so hladne, zaradi česar prevodnecevi počijo in iz njih prične iztekati sok.Poganjki, ki so tako razpokali, pa lahkov naslednjih mesecih že odženejo,nato pa se posušijo. To pa najlaže preprečimotako, da poganjke vsaj metervisoko, če je mogoče pa še više, zavarujemos slamo, senom, steljo, koruznico.Če sonce ne sveti direktno nanje,se ne bodo ogreli in rastlina bo šenekaj časa počivala, preden bo pričelaz rastjo. V zimskem času okrog rastlinenamečemo sneg. Ta sneg pozimipreprečuje globoko zmrzovanje tal,spomladi pa s taljenjem ohranja zemljohladno, da zavira prezgodnjo rast.ObrezovanjeObrezovanje je eno od nujnih spomladanskihopravil, ki ga ni dobro zamuditi,da rastlina preveč ne solzi. Ker paje v nekaj stavkih težko naučiti pravilnerezi, če tega nismo še nikoli počeli,svetujem nabavo knjige o aktinidiji,kjer je obrezovanje opisano in slikovnoprikazano. Druga možnost pa je obiskpraktične rezi v drevesnici. Vendar sepozanimajte, če v najbližji drevesniciimajo kakšno aktinidijo, da bodo lahkoprikazali njeno rez.Pomladansko aktiviranjeKo spomladi aktinidija odžene in naredivsaj 3 liste, jo poškropimo s pripravkomaAGROSTEMIN in tekočim listnimgnojilom NUTRI-PHITE. Škropljenjeponovimo še enkrat pred cvetenjem intakoj po končanem cvetenju. V primeruhude suše, kakršna je bila leta 2011,poškropimo še nekajkrat v poletnemčasu. Škropljenje opravimo v večernemčasu, da s pomočjo rose rastlinalahko posrka gnojilo v liste in drugenadzemne dele. Rastlina bo manj trpelazaradi suše, plodovi pa se bodo lepšerazvijali.31

Cvetalova šola vrtnarjenjaSobne rastlineV okrasne namene se vzgaja več sto vrst in sort sobnih rastlin. Teizvirajo večinoma iz toplih tropskih predelov, zato mnoge med njimitudi pozimi potrebujejo toplo in svetlo rastišče. Tega pa v današnjihsodobnih stanovanjih ni težko ponuditi.Iz tako obširnega izbora tudi ni težkonajti takšnih, ki nam cvetijo v zimskihmesecih, ko sta zunaj zima in mraz.Med temi so takšne, ki hočejo imetisvetlo in hladno rastišče, druge pasvetlo in toplo. Če rastlin ne poznate,ob nakupu povprašajte vsaj o imenu,da boste lahko poiskali, kaj vse morateo določeni rastlini vedeti, da jo bostelahko uspešno negovali. Ta pa bo vašoskrb nagradila z bujno rastjo in bogatimcvetenjem.Za uspešno vzgojo morate vedeti,kakšno temperaturo potrebuje rastlina,ali uspeva v toplem, centralno ogrevanemprostoru, kjer je zrak suh, alihoče imeti visoko zračno vlago. Vedetimoramo, če rastlina prenese rosenje aline, ali moramo za zalivanje uporabljatimehko vodo ali jo lahko zalivamo zogreto vodovodno vodo. Bo uspevalav klasičnem substratu ali je treba zanjopripraviti posebno mešanico zemlje.Večina cvetočih kot tudi zelenih okrasnihrastlin zahteva nekoliko višjo zračnovlago. Prava izjema je kalanhoja, kidobro uspeva tudi v centralno ogrevanemstanovanju, kjer je zrak večinomazelo suh.Usambarka, orhideje, ananasovke, flamingovci,potrebujejo visoko zračnovlago. Ananasovke in flamingovcelahko rosimo z mlačno vodo brez32škode. Orhidej ne smemo rositi pocvetovih, prav tako ne usambark. Vserastline zalivamo z mehko vodo, idealnaje deževnica.Ker pa rastline potrebujejo za bogatocvetenje tudi hrano, jih v poletnemčasu dognojujemo s TEKOČIM GNOJI-LOM ZA CVETOČE RASTLINE. Dognojujemojih v tedenskih presledkih.Presajanje sobnih rastlinSobne rastline vzgajamo v lončkih, ki soobičajno iz plastike ali gline. Ker je običajnolonček kaj hitro poln korenin, jepotrebno vsaj mlade rastline presaditivsako leto. Presajamo jih vedno predzačetkom rasne dobe, to je spomladi.Sama tehnika presajanja je takšna, daz eno roko primemo lonček, z drugosamo rastlino za koreninski vrat, jo obrnemona glavo in z robom lončka narahlo udarimo ob kos lesa, da se rastlinaizlonči. Vrtnarji imajo v ta namenmizo, na kateri je tudi pripravljen substrat.Doma lahko v ta namen uporabimostaro, nerabljeno mizo. Glede substratapa priporočam uporabo kvalitetnegasubstrata, kot so R – SUB-STRAT ali PREMIUM ali UNIVERZALNIBIOSUBSTRAT.Ko je rastlina izlončena, vidimo, kakšneso korenine in koliko jih je. Če je bil lončekpoln korenin, potem vzamemo za2 do 3 cm večji lonček. Na dno lončkadamo malo substrata, postavimokoreninsko grudo v lonček in ob stranehnasujemo substrat. Nato s palciobeh rok substrat ob robu potlačimo,da rastlino učvrstimo. Sledi zalivanjez vodo, da ta zapolni prazne prostoremed koreninami in substratom. Natorastlino poškropimo po listih s pripravkomaAGROSTEMIN in tekočim listnimgnojilom FOLIAR. Tako smo preprečilitako imenovani presajalni šok, ki garastlina doživi po presaditvi.ZalivanjeIdealna voda za zalivanje je deževnica,saj je ta mehka in dobro vpliva navse rastline. Vendar pa je težava, daje deževnice običajno premalo. Zatonam ne preostane nič drugega, kotda uporabljamo za zalivanje vodovodnovodo. Vodovodna voda pa vsebujeveliko kalcija, ki je večini rastlin škodljiv.Vodovodna voda pa je običajnotudi bolj ali manj klorirana. Klor pa jeprav tako škodljiv, tako ljudem, živalimkot tudi rastlinam. Zato pa je potrebnovodo natočiti vsaj 24 ur prej, preden jouporabimo. Tako dosežemo dvoje: dase kalcij usede na dno in da klor izhlapi.Seveda pa ne smemo potem uporabitivse vode za zalivanje. Uporabimojo 3/4, na dnu posode pa pustimočetrtino. Po nekajkratnem dolivanjupa posodo izpraznimo in očistimo inzopet natočimo novo vodo.Pri zalivanju pazimo, da rastline zalivamozjutraj, da se te hitro osušijo, česmo jih zmočili po nadzemnih delih.Tako preprečujemo nekatere glivičnebolezni, ki za svoj razvoj potrebujejovlago.Rastline vedno zalivamo zvrha, davoda počasi pronica skozi substrat. Če

Cvetal priporočaSUBSTRAT ZA KAKTEJEZračen substratiz kvalitetnemešanice šot inkremenčevegapeska, priporočamoza vzgojokaktusov insočnic.pH 6,5-7,0.zalivamo v podstavek, lahko kaj hitropride do pojava koreninske gnilobe.Pomlajevanje prevelikihrastlinV stanovanju nam mnoge rastline čeznekaj let postanejo prevelike. Ker smose na določeno rastlino navadili, alipa nam je drag spomin, je ne moremokar zavreči. Ne moremo pa je večimeti v sobi, ker zanjo ni dovolj prostora.V takšnih primerih si pomagamo stako imenovanim pomlajevanjem, Topomeni, da rastlino obrežemo. Pomladitvenorez vedno opravimo zgodajspomladi, ko se dan daljša in ko rastlinepričenjajo z rastjo.Rastlinske poganjke, ki smo jih porezali,lahko uporabimo za razmnoževanje,saj mnoge sobne rastline lahko razmnožimos potaknjenci.Če je postal prevelik filodendron alimonstera, ki imata že sama po sebidobro razvite zračne korenine, jihsamo odrežemo in posadimo. Že vkratkem času rastlina prične z rastjo,saj se zračne korenine v vlažni zemljioziroma substratu preobrazijo v pravekorenine.Pri fikusu pa moramo narezati potaknjence,ki naj ne bodo preveliki.Postavimo jih v vodo in na toplem insvetlem mestu se ukoreninijo po 5 do6 tednih. Dobro ukoreninjene pa lahkoposadimo v SUBSTRAT ZA SETEV INPIKIRANJE.Da pa se bodo potaknjenci čim hitrejeukoreninili, obrezana rastlina pa obrasla,tako matično rastlino kot potaknjencepoškropimo po listih s pripravkomaAGROSTEMIN in tekočimlistnim gnojilom FOLIAR. Škropljenjenekajkrat ponovimo v tedenskihpresledkih.Oskrba poleti cvetočihrastlinV poletnem času imamo številne cvetočesobne rastline, kot so flamingovci,usambarke, streptokarpusi, begonijein še mnoge druge. Ker rastline bogatocvetijo, če imajo na voljo dovolj hranilnihsnovi, je zelo pomembno dognojevanje.Dognojujemo jih s TEKOČIMGNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINEv tedenskih presledkih. Če pa želite, darastline nastavijo veliko število popkov,pa jih nekajkrat zalijemo s kristaličnimgnojilom KRISTALIN CVET. Ko rastlinanastavi obilico cvetnega nastavka,zamenjamo kristalin za tekoče gnojilo.Zelo pomembno pa je, da vse odcvetelecvetove sproti odstranimo zrastlin, da ti ne gnijejo na rastlinah.Oskrba pozimi cvetočihsobnih rastlinVčasih smo imeli v zimskem času lemalo cvetočih sobnih rastlin. Najpogostejšeso bile primule in božični kaktusi.Danes pa imamo tudi pozimi velikocvetočih rastlin. V decembru se vTEKOČE GNOJILO ZA KAKTUSENPK 3-7-7 + mikroelementiMineralno gnojilo vsebujevsa potrebna hranila zaoptimalen razvoj vsehvrst kaktusov in sočnic.Zagotavlja viden razvojkaktusov v času aktivnerasti, spodbuja cvetenjecvetočih vrstkaktusov ter čvrstein lepe rastline.Tekoče gnojilo za zelenjeTo tekoče gnojilo, prav takokot Tekoče gnojilo za cvetočerastline, praznuje 4 desetletjaobstoja. Z njim dognojujemo vsetiste rastline, ki jih vzgajamozaradi lepih listov. Gnojilovsebuje 90 g dušika, 70g fosforja, 70 g kalija 1g magnezija in mikroelemente:bor, železo,baker, manganin molibden. V časurasti, od spomladi dojeseni ga uporabljamov tedenskih presledkih.V zimskemčasu pa ga uporabljamov 3-tedenskihpresledkih.33

Cvetalova šola vrtnarjenjanaših vrtnarijah in cvetličarnah pojavijobožične zvezde. Te so toplotno nekolikozahtevnejše rastline, zato pazite, dajih ob nakupu ne prehladite, saj zaradiprehladitve odvržejo najprej liste,lahko pa tudi ovršne liste. Redno jihzalivamo z mehko vodo, enkrat na dvatedna pa rastlino pognojimo. Za gnojenjeuporabljamo TEKOČE GNOJILOZA BOŽIČNE ZVEZDE.Za vse ostale pozimi cvetoče rastlinepa lahko uporabljamo TEKOČEGNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE.Dognojujemo jih v 14-dnevnih presledkih.Pri tem pazimo, da nikoli ne gnojimosuhih rastlin. Suhe rastline najprejdobro zalijemo, čez kakšno uro ali dve,ko se dobro napijejo vode, pa jih šedognojimo.Pozimi cvetoče rastline zahladne prostoreVečina okrasnih rastlin izvira iz toplihtropskih krajev, zato zahtevajo tudipozimi dokaj visoko temperaturo.Nekatere pa veliko lepše uspevajo prizmerni temperaturi. Če imamo na primerciklamo na toplem mestu, nam bozelo hitro odcvetela. Podobno je tudipri primulah. Pri cinerariji pa se zgodi,da jih na toplem mestu napadejo listneuši. Za ciklamo, azalejo, kamelijo, primulo,cinerarijo in kalceolarijo je najprimernejšatemperatura okrog 10 do12 stopinj. Pri takšni temperaturi trajanjihovo cvetenje zelo dolgo.Pri sami oskrbi rastlin, ki stojijo na hladnemmestu, pa moramo paziti, dajim sproti odstranjujemo odcvele cvetove,da ti ne gnijejo na rastlinah. Priciklami je treba vsak cvet ali porumenelilist odstraniti tako, da ga primemoin zavrtimo v smeri urinih kazalcev inistočasno izvlečemo iz gomoljčka.Pazljivi pa smo tudi pri zalivanju. Zalivamojih pazljivo, da ne omočimo nadzemnihdelov. Če se le da, jih zalijemozjutraj, da se do večera osušijo, če smojih omočili po listih ali steblu.Siljenje čebulnicV zimskem času radi silimo čebulicovitezove zvezde za cvetenje v zimskemčasu. To čudovito čebulnico,ki je bolj znana pod starim imenomAMARILIS, smo včasih vzgajali kotvrtno rastlino. Potem pa smo ugotovili,da jo lahko po posebnem postopkupripravimo, da nam zacveti v zimskemčasu. Od takrat dalje jo vzgajamosamo še kot sobno rastlino.Čebulico, ki jo kupimo v trgovini, posadimov lonček, in to tako, da je polovicačebule v zemlji, polovica pa zunaj. Predsajenjem je čebulo priporočljivo namočitiza 1 uro v raztopino pripravka PRE-VICUR ENERGY in OCTAVE, da preprečimokoreninsko gnilobo in rdeči ožig.Posajeno čebulico zalijemo z ostankomškropiva, nato pa jo pokrijemo s praznimlončkom, da bo čebula v popolnitemi. V temnem in pri temperaturiokrog 15 do 18 stopinj, raste cvetno steblo.Ko je to veliko 8 do 12 cm, čebulicoodkrijemo in postopoma navajamona svetlobo. To delamo tako, da jo vsakdan pomaknemo bliže k oknu. Ko borastlina na svetlem mestu, bodo pričelipoganjati tudi listi. Ko jo odkrijemo, pajo pričnemo tudi zalivati, saj je bila dotakrat suha. Ko se dobro napije vode,jo v tedenskih presledkih tudi dognojujemo.V ta namen lahko uporabljamoCvetal priporočaSUBSTRAT PREMIUMZa vse vrste sobnih in balkonskihrastlin, še posebej cvetočih, kipotrebujejo kvalitetnorastno podlago.Je mešanica visokokakovostnih belih inčrnih šot, z dodatkomdolomita, gline, železain dolgo delujočimgnojilom Nutricote.Zagotavlja: ekonomičnostgnojenjazaradi vsebnostignojila Nutricote,boljši sprejem hranilin zadrževanjevlage, dobro zračnost; preprečujepojav kloroze, ki je pogosta prisurfinijah in petunijah.TEKOČE GNOJILO ZA CVETOČERASTLINE ali pa KRISTALIN CVET.Spomladi, ko mine nevarnost pozebe,pa vitezovo zvezdo prenesemo na vrt,kjer jo presadimo v zemljo. Gredicopredhodno dobro pognojimo. Pozabitipa ne smemo tudi na dognojevanje,saj si mora čebulica nabrati dovoljhranilnih snovi za cvetenje v naslednjizimi. Zato jo dognojujemo v začetkus kristaličnim gnojilom KRISTALINCVET. Nadaljujemo pa s TEKOČIMGNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE.Čas je zapresajanje!ŠolavrtnarjenjaPomlad je pravi letni časza presajanje.34Več na www.cvetal.si.

OrhidejeOrhideje že dlje časa sodijo med najbolj cenjene sobne rastline. Zadnjih15 let pa so postale pravi hit, saj so na voljo v vseh mogočih trgovinah,v zadnjem času po dokaj ugodnih cenah. To velja le za širokolistnoorhidejo. Mnoge druge so dražje in predvsem zahtevnejše.Orhideje moramo imeti na toplemmestu, kjer temperatura ne pade pod16 stopinj C. Zalivamo jih obvezno zmehko vodo, idealna je deževnica, kerne vsebuje klora, ki ga orhideje zeloslabo prenašajo.Orhideje bodo dolgo časa bogato cvetele,če jih pravilno oskrbujemo. Vseskupaj se začne že ob samem nakupu.Številni domači in tuji trgovci naredijoakcijo orhidej v mesecu februarjuin marcu, ko so temperature še zelonizke. To pa pomeni, da jih največkratprehladimo, še preden smo jih prineslidomov. Postavimo jih na svetlo mesto,kjer ni prepiha. Zalivamo jih z mehkovodo, dognojujemo pa s TEKOČIMGNOJILOM ZA ORHIDEJE. Dognojujemojih v 14-dnevnih presledkih.Orhideje presajamo poredko, vsakihnekaj let, ko je lonček že res polnkorenin.Zelo pomembna pa je skrb za zdravje.Paziti moramo, da v okrasnem loncune stoji voda, saj lahko zaradi tegazgnijejo korenine. Od škodljivcev pase bojimo predvsem vatastih uši, ki solahko zelo nadležne. Ob prvem napaduje treba napadene rastline poškropitis pripravkom MOSPILAN. Škropljenjepo potrebi ponovimo.Tekoče gnojilo zaorhidejeTo gnojilo vsebuje 32% dušika, 10 % fosforjain 10 % kalija ter mikroelemente: železo, bor,mangan, cink, baker,molibden. Zaradivisoke količine dušikaje primeren za prvagnojenja na začetkuvegetacije, ko rastline potrebujejoveliko dušika. Rastline gnojimodvo tedenskih presledkih.35

Cvetalova šola vrtnarjenjaListnatesobnerastlineTo so rastline, ki jih vzgajamo v okrasnenamene zaradi lepih listov. Ti so lahko zeleniali pa pisani. Mnoge od teh rastlin izvirajoiz toplih predelov, zato tudi v stanovanjuzahtevajo visoko temperaturo. Če jih imamona nekoliko hladnejšem mestu, rastejo boljpočasi, ali pa celo počivajo v zimskem času.Če pa je rastišče toplo, potem rastejotudi pozimi. To pa pomeni, da jihmoramo tudi pozimi gnojiti. V primerupočitka jih pognojimo enkrat mesečno.Če pa rastejo, jih pognojimo dvakratmesečno s TEKOČIM GNOJILOMZA ZELENJE. V poletnem času je njihovarast bujna, takrat jih gnojimo vtedenskih presledkih.Danes je v naših stanovanjih še vednonajbolj priljubljen fikus benjamin. Velikopa je tudi raznih dracen, filodenronov,monster in tu in tam celo kakšnapraprot.Varstvo sobnih rastlinSobne rastline so običajno boljzdrave kot zunanje, to pa zato,ker v stanovanju bolezni teže pridejodo rastlin kot na prostem,kjer spore prineseta že dež inveter. Kljub temu pa so na sobnihrastlinah nevarne koreninske gnilobein pepelasta plesen.Za pojav koreninske gnilobe smonajvečkrat krivi sami, ker rastlinne posadimo v kvaliteten substrat,v preveliko posodo in natojih še preveč zalivamo. Zato priporočam,da jih spomladi po presaditviobvezno zalijemo s pripravkomaPREVICUR ENERGYin OCTAVE. Nato pa jih poškropimos pripravkoma AGROSTE-MIN in tekočim listnim gnojilomFOLIAR, da se hitro in temeljitovrastejo.Pepelasta plesen pa je bolezen,ki ji najbolj prija suh zrak, zatose na nekaterih rastlinah pojavljapogosteje v stanovanju kot zunajna prostem. Ob prvem pojavunapadene rastline poškropimos pripravkom TOPAS ali OCTA-VE. Škropljenje po 10 dnevihponovimo.Bela ščitasta uš je pogostškodljivec na sobnih rastlinahCiklama prizadeta od glivičnebolezni36

PosodovkePod imenom posodovke razumemo rastline, ki jih vzgajamo v nekolikovečjih posodah. Med temi so zelo pogosti oleandri, juke, dracene, citrusi.V poletnem času jih imamo zunaj na vrtu ali pa ob hiši. Jeseni pa jihprenesemo v zaprt prostor, kjer naj bo temperatura okrog 10 stopinj,kjer prezimijo.Če vzgajamo oleandre zaradi lepegacvetja, pa so citrusi zanimivi ne samozaradi lepega cvetja, temveč zaradilepih in okusnih plodov, saj v ta namenlahko vzgajamo limonovce, pomarančevcein mandarine.To so v toplih krajih prava mala drevesa,pri nas v posodi pa so to le nekolikovečji grmi. Z leti pa lahko bogatocvetijo in tudi dobro obrodijo.Ko so rastline mlade, jih imamo v loncih,ko pa so ti premajhni, jih posadimov večje posode, ki so lahko plastične,lesene ali iz kakšnega drugega materiala.Sedaj pa jih presajamo vsakih nekajlet, vmes pa samo redno gnojimo.Spomladi, ko jih prinesemo na prosto,odstranimo vrhnjih nekaj cm zemljein jo nadomestimo z dobrim kompostom.Rastlino spomladi poškropimos pripravkoma AGROSTEMINin tekočim listnim gnojilom FOLIAR.Škropljenje ponovimo vsaj dvakrat vtedenskih presledkih. Dognojujemo jihs TEKOČIM GNOJILOM ZA CVETO-ČE RASTLINE, citruse pa s TEKOČIMGNOJILOM ZA CITRUSE.Ker jih večino vzgajamo zaradi bogategacvetenja, jih nekajkrat zalijemotudi s kristaličnim gnojilom KRISTALINCVET. To zalivanje pa opravimo čimprej, to je spomladi, da rastline čimhitreje nastavijo cvetni nastavek.Varstvo posodovkPosodovke, vsaj nekatere, imajo zanjetipične bolezni in škodljivce. Tako sena obali, kjer so temperature visoke,rastline pa zunaj tudi čez zimo, naoleandrih redno pojavlja oleandrovrak. Prepoznamo ga po nenavadnihSvetlo zeleni listi so lahko znakpomanjanja železaodebelitvah, ki se pojavljajo na listih,cvetnem nastavku in poganjkih.Napadene poganjke porežemo in sežgemo,rastlino pa nekajkrat poškropimos pripravkom KUPRO. Ta boleznisicer ne more pozdraviti, prepreči panove okužbe. Zato opravimo eno alidvoje škropljenj jeseni, ob koncu rasti,in še eno zgodaj spomladi.Oleandre, trdolesko in citruse radnapade tudi kapar. Njegovo zatiranjepa je težavnejše. Najbolj učinkovito je,da najprej liste in stebla obrišemo zblago milnico, da kaparja premaknemo.Nato pa rastlino poškropimo s pripravkomMOSPILAN, kateremu dodamoposebno vlažilo SILWET. Škropljenjepo 10 dneh vsaj še enkrat ponovimo.V kolikor kaparja ne zatremo, pamoramo opraviti več škropljenj in nesamo dve.Pomanjkanje železaPri citrusih prihaja skorajda rednodo pomanjkanja železa. Ta pojav jeposebno pogost pri limonovcih. Listipostanejo bledi, rumeni že sredi poletja.Če pravočasno ne ukrepamo, porjavijoin odpadejo. Ker pa imajo takratobičajno plodove, se njihova rast zaustavi,saj je list tovarna hrane. Zatomoramo razvoj rastlin redno spremljati,da ob najmanjši spremembi barvelistov takoj ukrepamo.Ker gre največkrat za lažno pomanjkanje,ki ga izzove zalivanje s trdo vodo,bodimo pazljivi. Ko opazimo, da je listjezačelo bledeti, rastline takoj zalijemo alipoškropimo po listih s FOLIAR ŽELE-ZOM. Škropljenje po potrebi ponovimo.37

Cvetalova šola vrtnarjenjaBonsajBonsaj je posebna vzgoja rastlin, ki se je razvila v davnih časih naKitajskem. Domneva se, da so to vrsto umetnosti prenesli skupajz budizmom na Japonsko, kjer se je razvil do popolnosti, saj lahkona raznih razstavah vidimo po več sto let stara drevesa, ki nepresegajo metra višine.V domovini bonsaja, to je na Kitajskemin Japonskem, se vzgaja zunajkot vrtna rastlina. Pri nas pa se vzgajapredvsem kot sobna rastlina, saj večinapri nas dostopnih rastlin ni sposobnapreživeti zime na prostem.Pri vzgoji bonsaja je zelo pomembno,da rastline redno zalivamo in dognojujemo,saj je v nizki posodi le malo prostoraza korenine. Zato je tudi zemljezelo malo, pa še ta je zelo skromna.Običajno je en del šote, en del peska insamo en del zemlje. To pa pomeni, dapotrebuje bonsaj redno dognojevanjes TEKOČIM GNOJILOM ZA BONSAJE.Sicer pa je pomembno tudi presajanjev isto posodo, da ne prično korenines preveč bujno rastjo, s tem patudi sama rastlina. Presajamo ga tako,da ga vzamemo iz posode in izrežemokorenine. Pri tem pa pazimo, dane poškodujemo značilno oblikovanihnadzemnih korenin. Na to mestonasujemo novo prst in tam se bodov kratkem razrasle nove koreninice.Naslednje leto ponovimo podobenposeg na drugi strani posode.Bonsaj redno tudi obrezujemo, daobdržimo značilno rast in obliko. Vtoplih poletnih dneh pa je priporočljivovečkratno rosenje, da ga ne napadejopršice. Za rosenje uporabljamo mehkovodo, ogreto na sobno temperaturo.V poletnem času imamo bonsaj lahkotudi zunaj na prostem, vendar morabiti zaščiten pred močnim opoldanskimsoncem, da ga ta ne izsuši.38

Božični kaktusBožična zvezdaKaktusi in sočniceKaktusi izvirajo iz Srednje in JužneAmerike, sočnice pa iz Afrike in Madagaskarja.Zaradi zelo težkih življenjskihrazmer so se rastline tekom tisočletijoblikovale tako, da so lažje preživele.Njihova mesnata telesa so polna vode,da lahko preživijo na robu puščaveali v puščavi sami. To pa pomeni,da je nadvse priporočljivo, da vsakood rastlin dobro poznamo, da vemo,kako ji je ime, da lahko ugotovimo, vkakšnih razmerah raste v svoji domovini.Tako se nam ne more zgoditi, dabi katero od teh zanimivih rastlin uničiliz neprimerno oskrbo.Kaktuse in sočnice držimo v zimskemčasu na svetlem in hladnem mestu pritemperaturi okrog 10 do 12 stopinj.Čez zimo jih pustimo suhe, da počivajo.Izjeme pa so povsod, tako tuditukaj. Pri kaktusih normalno zalivamobožični kaktus, ki cveti v zimskemčasu. Pri sočnicah pa so takšne kalanhoje,ki cvetijo v času dolge noči inkratkega dne.Spomladi meseca marca pa se prebudivelikonočni kaktus in prične s cvetenjem.Ostale kaktuse in sočnice papričnemo v tem času, ko se dan pričenjadaljšati, noči pa krajšati, presajati.Presadimo jih v SUBSTRAT ZA KAK-TUSE. Po presaditvi je priporočljivo,da jih zalijemo proti koreninski gnilobis pripravkoma PREVICUR ENERGY inOCTAVE.Da pa čim hitreje pričnejo z rastjo inkasneje tudi z bogatim cvetenjem,pa jih poškropimo še s pripravkomaAGROSTEMIN in tekočim listnimgnojilom NUTRI-PHITE. Škropljenjepo dobrem tednu ponovimo vsaj šeenkrat.Mesec dni po presaditvi pa pričnemotudi z dognojevanjem. Dognojujemo včasu intenzivne rasti dvakrat mesečno.Božična zvezdaBožična zvezda je prav gotovo enaod najbolj priljubljenih rastlin v svetu.Ta njena priljubljenost pa ni stara takokot pri številnih drugih rastlinah, saj seje po Evropi razširila šele v zadnjih 30letih. Danes pa lahko rečemo, da je vzimskem času najpogostejša cvetočarastlina. Vzgajamo jo zaradi zanimivihovršnih listov in ne zaradi cvetov. Cvetoviso namreč drobni, brez kakšneposebne okrasne vrednosti.Božična zvezda je doma v topli Mehiki,zacveti pa v času dolge noči in kratkegadne. Da jo imamo na voljo v časubožično-novoletnih praznikov, pa jovrtnarji zatemnjujejo. To pa pomeni,da če jo prezimimo, naslednje leto nebo cvetela v času praznikov, temvečkakšen mesec pozneje.Rastlina pa mora imeti v stanovanjunajmanj 16 stopinj C. Zalivamo joz mehko vodo, ogreto na sobno temperaturo.Na prehladitev pa moramopaziti pri zimskem zračenju, da hladenzrak ne piha po rastlini, saj jih največkratprehladimo prav z zračenjemali pa ob nakupu. Če jih kupujemo vvrtnih centrih, nam jih nihče ne zavije.Zato pazite, da jih kupujete samotakrat, ko je toplo.Cvetal priporočaTEKOČE GNOJILO za bonsajeNPK 4-6-6 + mikroelementiMineralno gnojilo za vsevrste notranjih in zunanjihbonsajev.Zagotavlja:- vidno rast in razvoj vobdobju vegetacije;- lepa in močna“drevesca v loncih”.Doma rastlino postavimo na toplo insvetlo mesto. Zalivamo jo z mehkovodo, dvakrat mesečno pa tudi sTEKOČIM GNOJILOM ZA BOŽIČNEZVEZDE.Spomladi, ko rastlina odvrže ovršneliste, jo obrežemo in presadimo. Zapresajanje uporabimo R- SUBSTRATali PREMIUM substrat. Čez poletje jolahko imamo lahko zunaj na prostem.Jeseni pa jo je treba pravočasno prenestinazaj v toplo stanovanje.39

Cvetalova šola vrtnarjenjaOkenske inbalkonskerastlinePojem, kaj so okenskein balkonske rastline,je zelo širok. Lahkobi rekli, da so to karvse rastline, ki jihtam vzgajamo. Izborokenskih in balkonskihrastlin je danes zeloširok. Še pred nekajdesetletji smo jih imelile nekaj. To so bilepredvsem pelargonije,fuksije, vodenke inpetunije.Pelargonije so vodilne med okenskimiin balkonskimi rastlinami, saj jih ješe vedno največ. Fuksije ostajajo ševedno priljubljene, medtem ko se jevodenkam pridružila tako imenovanasončna vodenka. Nekdanje petunijepa so povsem nadomestile nove sorodnice,kot so: surfinije, fortunije, milijonzvončkov. Seveda pa se je pojavilatudi cela serija popolnoma novihrastlin.Sajenje okenskih inbalkonskih rastlinOkenske in balkonske rastline posadimov cvetlična korita v kvaliteten substrat,to je SUBSTRAT ZA BALKON-SKE ROŽE ali PREMIUM. Da bi preprečiliprehitro izsuševanje substratav rastni dobi, mu ob sajenju dodamoše naravni absorbent vode ZEBA SP.40Po presajanju rastline dobro zalijemonajprej z vodo, nato pa še proti koreninskignilobi. V ta namen uporabimoPREVICUR ENRGY in OCTAVE. Natojih poškropimo po listih še s pripravkomaAGROSTEMIN in tekočim listnimgnojilom FOLIAR. V primeru nizkihtemperatur pa FOLIAR nadomestimoz NUTRI-PHITE, prav tako tekočimlistnim gnojilom.Na prosto pa jih ne smemo prenesti prehitro,da jih ne prehladimo, saj so bilerastline vzgojene v toplih rastlinjakih.Najprimernejši čas za večji del države jepo ledenih možeh, to je po 15. maju.Dognojevanje okenskih inbalkonskih rastlinRastline prvič pričnemo dognojevatipo treh tednih po sajenju. Za dognojevanjelahko uporabljamo TEKOČEGNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE,pelargonije pa dognojujemo s TEKO-ČIM GNOJILOM ZA PELARGONIJE.Petunije, surfinije ali milijon zvončkovdognojujemo s TEKOČIM GNOJILOMZA SURFINIJE.Če pa bi želeli, da bi bile vaše rastlinebogato cvetoče, jih lahko nekajkratzalijete s kristaličnim gnojilom

KRISTALIN CVET. Nato nadaljujetedognojevanje s tekočimi gnojili.Pri dognojevanju v poletnem času paje potrebno paziti, da rastline ne gnojimo,ko so te suhe. V takšnem primerujih najprej dobro zalijemo z vodo, čezkakšno uro ali dve po zalivanju pa jihdognojimo.PomanjkanjemikroelementovPri nekaterih rastlinah, kot so: surfinijein milijon zvončkov, redno prihajado pomanjkanja železa. Če jih pravilnooskrbujemo, je ta pojav redek, čepa nismo pozorni, s kakšno vodo jihzalivamo, pa lahko postanejo popolnomarumene. Vodovodna voda vsebujeveliko kalcija, ki je tem rastlinamškodljiv. Zato moramo paziti,da ob prvem bledenju listov rastlinetakoj poškropimo ali zalijemo s tekočimlistnim gnojilom FOLIAR ŽELE-ZO. Škropljenje ali zalivanje po dvehtednih ponovimo. Kjer pa rumeni listine bodo postali ponovno zeleni, moramopravočasno ukrepati.Pri pelargonijah pa uporaba železa neda samo temno zelenih listov, temvečpoudari železo rdeče barve, da so boljintenzivne.Varstvo pred boleznimi inškodljivciOkenske in balkonske rastline so najboljpodvržene koreninski gnilobitakoj po presajanju, nato pa spet včasu dopustov. Takrat običajno prosimonekoga, da nam skrbi za rastlinev času naše odsotnosti. Zato priporočamo,da jih pred odhodom na dopustin takoj po vrnitvi zopet zalijemo spripravkoma PREVICUR ENERGY inOCTAVE.Stare dobre gomoljne begonije ševedno rada napade pepelasta plesen.Ta se pojavi običajno julija in avgusta,ko je huda vročina, zrak pa suh. Zatojih pazljivo spremljamo, da ob prvempojavu plesnivih pegic poškropimo spripravkom TOPAS ali OCTAVE. Sicerpa se pepelasta plesen lahko pojavitudi na surfiniji, daliji, lončnih vrtnicah.Na fuksijah in navadnih pasastih pelargonijahse lahko pojavi rja. Na zgornjistrani listov opazimo drobne okroglepegice, pod katerimi se čez čas pojavidroben mehurček, ki poči in iz njegase usipljejo spore, s katerimi se bolezenširi naprej. Ob prvem pojavu rjeje treba odstraniti obolele liste, ki jihzakopljemo ali zažgemo. Nato rastlinepoškropimo s pripravkom TOPAS.Škropljenje pa je potrebno nekajkratponoviti v 8- do 10-dnevnih presledkih.Na navadni in sončni vodenki pa se vvlažnih letih lahko pojavi peronospora.To je pri nas nova bolezen, ki jo prepoznamopo tem, da se na spodnji stranilistov pojavi bela plesniva prevleka.Napadeni listi se posušijo in odpadejo.Bolezen uspešno preprečujemo, če obprvem pojavu rastline poškropimo s pripravkomRIDOMIL GOLD COMBI PEPI-TE, kateremu dodamo še AGROSTE-MIN in tekoče listno gnojilo NUTRI-PHI-TE. Škropljenje po 10 dneh ponovimo.Od škodljivcev so nevarne listne uši, kise lahko pojavijo na skoraj vseh rastlinah,od pelargonij do nageljnov. Ker ssvojim sesanjem naredijo veliko škode,jih moramo redno zatirati. Napadenerastline poškropimo s pripravkomMOSPILAN ali CALYPSO. Škropljenjepo potrebi ponovimo.Tudi ščitkar ali bela muha se pojavljatana mnogih rastlinah. Če je leto zelotoplo, bodo napadene celo pelargonije,sicer pa spreminjavke, fuksije, hibiskus,abutilon in še nekatere. Tudi vtem primeru rastline poškropimo s pripravkomMOSPILAN ali CALYPSO inškropljenje po 10 dneh ponovimo.Na nageljnih pa se rad pojavi resokrilecali trips, ki pa napada tudi vsedruge rastline. Najlaže ga prepoznamopo svetlih izsesanih pegah, ki sepojavijo na cvetnih listih. Tudi v temprimeru ob prvem pojavu uporabimoMOSPILAN, CALYPSO ali DECIS.Cvetal priporočaSUBSTRAT PREMIUMZa vse vrste sobnih in balkonskihrastlin, še posebej cvetočih, kipotrebujejo kvalitetnorastno podlago.Je mešanica visokokakovostnih belih inčrnih šot, z dodatkomdolomita, gline, železain dolgo delujočimgnojilom Nutricote.Zagotavlja: ekonomičnostgnojenjazaradi vsebnostignojila Nutricote,boljši sprejem hranilin zadrževanjevlage, dobro zračnost; preprečujepojav kloroze, ki je pogosta prisurfinijah in petunijah.41

Cvetalova šola vrtnarjenjaVarstvo pred boleznimi in škodljivciVarstvo pred boleznimi in škodljivciVarstvo pred boleznimi inškodljivciPopolnoma nov pa je pelargonijevbakrenček. To je metulj, ki odlaga jajčecana popke vseh vrst pelargonij.Izlegle ličinke se najprej zavrtajo v sampopek, kjer izjedajo njegovo vsebino.Nato objedajo spodnjo stran listov, kizaradi tega postanejo lisasti. Nato pase ličinka zarije v samo steblo in izjedanjegovo notranjost. Pelargonije zaradipoškodb lahko povsem propadejo.Ta škodljivec se je pri nas pojavil predštirimi leti in je za enkrat razširjen vtoplejših predelih, to je na Primorskem,Goriškem, Vipavskem in v GoriškihBrdih. Vendar se lahko zaradi globalnegasegrevanja razširi tudi na drugekraje. Njihov razvoj od jajčeca do42Varstvo pred boleznimi in škodljivciVarstvo pred boleznimi inškodljivciVarstvo pred boleznimi in škodljivciodraslega metuljčka pa je odvisen odtemperature. Če je temperatura okrog30 stopinj C, traja razvoj okrog 30 dni,pri 20 stopinjah pa še enkrat toliko, toje 60 dni.Ko opazimo prve metuljčke, pregledamopopke naših pelargonij. Če opazimodrobna bela jajčeca, počakamo slabteden, nato pa jih poškropimo s pripravkomMOSPILAN ali DECIS. Škropljenjebomo morali od avgusta daljenekajkrat ponoviti. Posebno pozornostpa bomo morali posvetiti rastlinam, kijih nameravamo prezimiti. Potreben botemeljit pregled in odstranjevanje preluknjanihstebel.Vsaka štiri leta pa imamo problemecelo z ogrci, to je ličinkami majskegain junijskega hrošča, posebno če smoblizu gozda. Samičke odlagajo jajčecatudi v cvetlična korita, izlegle ličinkepa se hranijo z objedanjem korenin.Ker lahko naredijo v času prezimovanjaveliko škode, pelargonije, fuksije indruge rastline, ki jih nameravamo prezimiti,zalijemo s pripravkom DECIS.V hudi poletni vročini se v zavetni legilahko pojavijo tudi pršice prelke. Tes sesanjem povzročajo, da listi izgubijosvojo intenzivno zeleno barvoin postanejo bledi, brez zanje značilnegasijaja. Če takšen list obrnemoin pogledamo s povečevalnim steklom,opazimo drobne pršice, kakose premikajo po tankih pajčevinastihprevlekah. V takšnem primeru rastlinepoškropimo z enim od ustreznihakaricidov.Razmnoževanje spotaknjenciNajprimernejši čas za razmnoževanjes potaknjenci je mesec avgust. V temčasu rastline običajno nekoliko prenehajos svojim bogatim cvetenjem. Mito izkoristimo, da jih nekoliko obrežemoin naredimo potaknjence. Rastlinepa ponovno nekajkrat zalijemo s kristaličnimgnojilom. Potaknjenci naj nebodo preveliki, ker oddajajo prevečvode, zaradi česar se teže ukoreninijo.Za rezanje potaknjencev uporabljamooster cepilni nož ali britvico. Spodnjilist odstranimo in potaknjenec odrežemotik pod kolencem. Nato odstranimomorebitne popke, v kolikor bibili na poganjku. Naslednja dva ali triliste pustimo, jih pa za 1/3 skrajšamo,da zmanjšamo listno površino in s tempovezano oddajanje vode.Potaknjence posadimo v lončke alikakšne druge posode v SUBSTRATZA SETEV IN PIKIRANJE. Nato jihzalijemo proti koreninski gnilobi s pripravkomaPREVICUR ENERGY inOCTAVE in jih dodatno poškropimopo listih s pripravkom AGROSTE-MIN in tekočim listnim gnojilom FOLI-AR. Škropljenje nekajkrat ponovimo vtedenskih presledkih. Rastline se bodohitro in dobro ukoreninile.

Cvetal priporočaPrezimovanje okenskih inbalkonskih rastlinNekateri ljubitelji nimajo srca, da bisvoje okenske in balkonske rastlinejeseni zavrgli. Poskušajo jih shraniti zanaslednje leto. Seveda pa lahko shranimole tiste rastline, ki so po naravitrajnice tudi v svoji prvotni domovini.Enoletnih rastlin ne moremo shraniti,kljub temu da bi si to še tako želeli.Pred nastopom hujšega mraza jihmoramo, odvisno od občutljivosti, prenestiv sobo, kjer jih nameravamo prezimiti.Pelargonije lahko ostanejo zunajnekoliko dalj, saj na suhem vzdržijotemperaturo tudi do 0 stopinj brezvečje škode. Seveda jih ne smemopustiti na mrzlem predolgo. Fuksije inrazne begonije pa so zelo občutljive,zato jih moramo umakniti, ko se temperaturapribliža 6 stopinjam nad ničlo.V sobi, kjer jih nameravamo prezimiti,naj bo temperatura okrog 12 stopinj C.Zalivamo jih poredko, da počivajo, saj sosedaj dnevi kratki, noči pa dolge. Enkratmesečno pa jih pognojimo s tekočimgnojilom, da ostanejo v dobri kondiciji.Pelargonije pognojimo s TEKOČIMGNOJILOM ZA PELARGONIJE, fuksije,spreminjavke in druge pa s TEKOČIMGNOJILOM ZA CVETOČE RASTLINE.Prvo presajanje pelargonijPelargonije, ki smo jih prezimili, prvičpresadimo meseca februarja. Vzamemojih iz zemlje, očistimo korenin, kiso suhe ali strohnele, nato pa jih šeobrežemo. Manj ko imajo korenin, boljjih obrežemo, in več kot je korenin ostalo,večje nadzemne dele lahko pustimo.Posadimo jih v lončke in ne v korita.Kako velik naj bo lonček, pa zopetpresodimo po tem, koliko koreninima rastlina. Posadimo jih v enega odsubstratov.Po presaditvi jih zopet zalijemo protikoreninski gnilobi s pripravkoma PRE-VICUR ENERGY in OCTAVE. Poškropimojih z AGROSTEMINOM in tekočimlistnim gnojilom FOLIAR. Čezteden dni jih ponovno poškropimo.Ko rastline pričnejo z rastjo, jih moramoredno pregledovati, da jih nenapadejo listne uši, ki se v tem časurade pojavijo.Drugo presajanjepelargonijDober mesec dni po prvem presajanjuje lonček poln korenin, zato je čas,da jih ponovno presadimo. Tudi tokratjih presadimo v lončke, ki pa so sedajže nekoliko večji. Ves postopek pa jeenak kot pri prvem presajanju, vključnoz zalivanjem proti koreninski gnilobiin škropljenjem z AGROSTEMINOMin FOLIARJEM.V korita pa jih posadimo čez dobermesec dni, običajno je to v začetkumeseca maja, saj bodo potem najmanjtrpele, če jih bomo prenesli na stalnomesto, to je na okno ali balkon. Tolahko storimo po ledenih možeh, komine nevarnost pozebe.R – suB stratTo je kva li te ten substrat,namenjen zasajenje in presajanjenajrazličnejšihrast lin. Narejen jeiz kvalitetnih šot, kiomogočajo dobrouspevanje vsemrast li nam. Količinahranilnih snovizadošča za začetnorast. Tri do štiritedne po presajanjupa jih pri čnemodognojevati z ustreznimtekočim gnojilom Cvetal.Tekoče gno ji lo zaCvetoče rast li neTo je eno od naj sta rej ših teko čihgno jil pri nas in Evropi. Znano je ževeč kot 40 let. V tem času gaje spoznala večina slovenskihljubiteljev rastlin. Danesje ime Cvetal sinonimza dobro tekoče gno jilo.Gnojilo vse bu je 60 gduši ka, 70 g fosfor ja, 80g kali ja, 1 g magne zi jain mikroelemente: bor,žele zo, baker, man ganin molib den. V časubujne rasti in cve te nja rast lin gauporabljamo v tedenskih presledkih,v času mirovanja pa v 3- do4-teden skih pre sled kih.Tekoče gnojilo za surFinijeTo je spe ci al no gno ji lo za sur finije, petuni je in mili jon zvončke.Zaradi poseb ne sestaveohranjajo te rastlinelepo temno zeleno lis tje.Gnojilo vsebuje 70 gduši ka, 90 g fosfor ja,70 g kali ja, 1 g žele zain mikroelemente: bor,baker, man gan, molibdenin magne zij.43

Cvetalova šola vrtnarjenjaNaravi prijaznovrtnarjenje!Naravi prijazno ali tako imenova no “bio” vrtnarjenje je v zadnjihletih postala prepoznavna, hitro razvijajoča se panoga.Živila, kot sta sadje in zelenjava, sonajpomembnejši temelj za ohranjanjeter izboljšanje zdravja. Danes jepoleg zunanje kakovosti vedno boljpomembna tudi notra nja kakovostsadja in zelenjave. Notranja kakovostpomeni, da so gojene rastline pridelanes pomočjo naravnih gnojil innarav nih sredstev za zaščito rastlin,da imajo visoko vsebnost vitaminov inmineralov ter ne vsebujejo ško dljivihsnovi (težkih kovin, nitratov ali pesticidov).Naravi prijazno pa je lahko tudigojenje okrasnih rastlin, saj velikokratravno okra sne rastline predstavljajovelik izziv pri borbi proti boleznim inškodljivcem.Bio program predstavljajo izdelki, kiso narejeni iz skrbno izbranih naravnihsestavin. Linija ponuja kompletno rešitevza naravi prijazno gojenje vrtnin,sadja in okrasnih rastlin.44

GUANOBogat z organsko snovjo!Guano je organsko-mineralno gnojiloiz iztrebkov morskih ptičev in drugihnaravnih sestavin. Vsebuje osnovnahranila, ki jih rastline potrebujejoza nemoteno rast. Hranila se iz gnojilasproščajo počasi in enakomerno.Z Guanom dosežemo bolj obilne,zdrave in kvalitetne pridelke. Guanoje gnojilo in izboljševalec tal iz iztrebkovmorskih ptic (pingvini, kormorani,albatrosi), z dodanimi naravnimi komponentami(šota, dodatki iz morskihsedimentov). Poleg hranil vsebuje tudivelik delež organske snovi, kar ugodnovpliva na teksturo in strukturo tal. Tlaob dodatku Guana postanejo rodovitna,zadržujejo več vlage in hranil.NARAVNI DODATEK PRISAJENJU BALKONSKEGACVETJAZEBA SPDodatek za uravnavanje vlagev zemlji!Zeba SP je naravno razgradljiv, patentiranabsorbent vode. Narejen je iz koruznegaškroba, ki ima izjemno sposobnostsprejemanja in oddajanja vodevečkrat zapored. 1 g Zebe SP lahkovsrka do 500 g vode in pri tem oblikujemehak hidro-gel, ki v skladu s potrebamirastlin to vodo oddaja. S temZeba SP vzdržuje enakomerno preskrbljenostrastlin z vodo. Zeba SP izboljšakalitev semen, vznik rastlin, njihovanadaljnja rast je hitrejša, rastline so boljmočne in vitalne.Ko zalivamo rastline, voda pogostoprehitro odteče iz korit ali v tla in jerastline ne morejo v celoti koristiti. Nesamo, da voda hitro odteče skozi substratali zemljo, s seboj odnese tudihranila, ki so že prisotna v substratuali zemlji. Zeba SP deluje kot regulatorali varovalo. Zrnca Zebe SP vpijejovodo, ki je substrat ali zemlja ne zadržiin jo oddajajo, ko jo rastline potrebujejo.Koruzni škrob v izdelku pripomore kvezavi vode v zemlji. Pomeni, da lahkorastline zalijemo založno z nekolikovečjo količino vode (z dodanimi hranili),ki se bo kopičila kot rezervna voda vsituacijah, ko bodo rastline zaradi vročinepotrebovale več vlage in hranil, alipa si bomo privoščili krajši dopust in boZeba SP v tem času opravljala funkcijooskrbovalca z vodo in hranili.BIO GNOJILNE PALČKEBio gnojilne palčke so namenjenegnojenju vseh vrst rastlin. Vsebujejonaravne sestavine, kot so: guano, morskealge in huminske kisline.ProdajaT: +386 (0)2 66 90 751T: +386 (0)2 66 90 753F: +386 (0)2 66 90 750E: prodaja@agroruse.siProdajni zastopnikiŠtajerska in KoroškaT: +386 (0)41 687 699Osrednja Slovenija inGorenjskaT: +386 (0)31 675 302Prekmurje in PomurjeT: +386 (0)41 614 720Primorska in NotranjskaT: +386 (0)41 557 172DolenjskaT: +386 (0)41 698 462Svetovalec za varstvo,prehrano rastlin in semenarstvoFranc JuršaT: +386 (0)41 710 264Svetovalec za varstvo, prehranoin nego okrasnih rastlin,vrtnin in sadnega drevjaSlavko ZgonecT: +386 (0)51 301 30047

Nagradnifoto natečajSAMO ZA ČLANE CVETAL KLUBAOd 1.3.2012 do 30.8.2012 lahko članiCvetal kluba pošljejo fotografije svojegavrta, pridelka ali okrasne zasaditvein sodelujejo v mesečnih žrebanjih zaudeležbo na strokovni ekskurziji vPrekmurje v mesecu septembru 2012.Več o nagradnem natečaju preberite naspletni strani www.cvetal.si.Izdelki Cvetal30% cenejeSAMO ZA ČLANE CVETAL KLUBAAkcija velja od 1.3.-31.5.2012. Popust lahkočlani Cvetal kluba koristijo le s predložitvijokupona.Kako do kupona?1 Vsi obstoječi člani Cvetal kluba prejmetepo klasični pošti Cvetal klub novice, vkaterih se nahajajo kuponi za unovčenje30% popusta.2 Vsi, ki še niste člani Cvetal kluba:• Izpolnite pristopnico na prodajnem mestu,jo oddate promotorju ali trgovcu in vzameno takoj prejmete Cvetal klub novice,v katerih se nahajajo kuponi za unovčenje30% popusta in jih lahko takoj uporabite.• Izpolnite pristopnico na spletni straniwww.cvetal.si in Vam v roku 5 delovnihdni od prejetja na naš naslov, po klasičnipošti pošljemo Cvetal klub novice, vkaterih se nahajajo kuponi za unovčenje30% popusta.KUPON zapopust- 30%SAMO ZA ČLANEVelja za izdelke Cvetal, ki so v akciji. Zaseznam obiščite spletno stran www.cvetal.siali pokličite brezplačno številko 080 2270.Več o Cvetal klubu inVelja do:ugodnih ponudbah:31.5.2011Številka kupona:123456789 www.cvetal.si080 2270Trgovine MERKURTrgovine BaumaxEUROGARDENKGZ KrpanŽivexKZ PtujKGZ Sloga KranjKGZ Sava LesceKZ MedvodeAgropreskrba SežanaKGZ IdrijaTrs-Gro VipavaAgraria Volčja DragaKoron Aleš s.p.TrbancZa izdelke Cvetal:• Biopost 8 kg,• R-substrat 50 L,• Aktivin 1 L,lahko kot član Cvetal kluba plačate30% manj v naslednjih trgovinah:Trgovina AgrorušeKZ StičnaGardinaJere BločiceSemenarna SončnicaIda PetrovčičZrnoKZ TolminKZ Agraria KoperAgrocomAgrocvet DeskleGregor Blažič s.p.Kmetijska trgovinaMiro Vončina s.p.KZ LenartVeč o akciji preberite na spletni strani www.cvetal.si.Trgovina AjdaVolk Darinka s.p.Vrtnarstvo PrimožPrimož Česnik s.p.KZ KrkaVinakras SežanaKZ LogatecAgraria SkdnRajko Furlan s.p.AgrotrgovinaJožica Šajn s.p.RometTrgovine JagerKZ LenartKupon velja za Koprivin 100 g in Tekočegnojilo za paradižnike 0,5 L v Vrtnihcentrih Kalia.Kupon velja za Aktivin 1 L v prodajalnahInterspar in Hipermarketih Spar.Kupon velja za Biopost 8 kg v prodajalnahBaumax.PristopnicaOsebni podatki:Ime in priimek:Skrbim za:sadovnjakokrasnogrmičevjezelenjavni vrtzunanjeokrasne rastlinezelenicasobne rastlineUlica in hišna številka:Poštna številka in kraj:Občina:Telefonska / GSM številka:Elektronski naslov:Spol: moški ženskiVaš vrt in okolica:Okvirna velikost vrta ali ohišnice: m 2Želim, da mi posredujete aktualnosti o:oskrbiopravilih vjagodičevjasadovnjakuopravilih vnegi trateokrasnem vrtunegi sobnih rastlinŽelim, da me obveščate:po pošti po el. pošti preko SMS sporočilKraj in datum:Podpis:opravilih vzelenjavnem vrtunegi okenskih inbalkonskih rastlinS podpisom potrjujem, da sem seznanjen s splošnimi pogoji članstva v Cvetal klubu, ki so opisanina www.cvetal.si. Z vašimi podatki bomo ravnali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Izdajatelj: Agroruše, d.o.o., Tovarniška 27, 2342 Ruše.Besedilo in foto: Slavko Zgonec, Agroruše.Produkcija: Kraft&Werk.Datum izdaje: februar 2012.