Nova proga - Slovenske železnice

Februar 2012Revija Slovenskih železnicIntervjuDušan Mes: Slovenske železnice imajo ogromen potencialAktualnoOčistimo Slovenijo 2012!: Sodelovale bodo tudi Slovenske železniceProjekt CEDEjČEK: Najbolj inovativni prejeli nagradeVagoni Eas so pripravljeni na nove obremenitveReportažaOd Pragerskega do Prlekije in PrekmurjaTujinaŽeleznice Yverdon Sainte CroixaZanimivostiSvet modelnih železnic – Nürnberg 2012

Februar 2012IntervjuDušan Mes: Slovenske železnice imajo ogromen potencialAktualnoOistimo Slovenijo 2012!: Sodelovale bodo tudi Slovenske železniceProjekt CEDEjEK: Najbolj inovativni prejeli nagradeVagoni Eas so pripravljeni na nove obremenitveReportažaOd Pragerskega do Prlekije in PrekmurjaTujinaŽeleznice Yverdon Sainte CroixaZanimivostiSvet modelnih železnic – Nürnberg 2012Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks:(01) 29 148 09, e-pošta: marino.fakin@slo-zeleznice.si •odgovorni urednik: Marino Fakin • redaktorica: Darinka LemplPahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, AntonioŽivkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarnad. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.825izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij inrokopisov ne vračamo.Bralci in dopisniki, ne pozabite!Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslovuredništva pošljete najpozneje do 20. marca 2012.Revija Slovenskih železnicRevija Slovenskih železnic februar 2012Potniški vlak pri postaji ŽalnaAvtor fotografije: Antonio ŽivkovičIntervju2Dušan Mes: Slovenske železnice imajoogromen potencialAktualnoOčistimo Slovenijo 2012!: Sodelovalebodo tudi Slovenske železniceAktualnoProjekt CEDEjČEK: Najbolj inovativniprejeli nagradeAktualnoVagoni Eas so pripravljeni na noveobremenitveReportažaOd Pragerskega do Prlekije in PrekmurjaTujinaŽeleznice Yverdon Sainte CroixaZanimivostiSvet modelnih železnic – Nürnberg 20124671625281UvodnikMarino FakinOdgovorni urednikSlovenske železnice prepeljemo okrog devetdeset odstotkov tovorav mednarodnem prometu. Na tujih trgih in v gospodarskihpanogah, za katere opravimo večji del prevozov, so letošnje napovediglede potreb po železniških prevozih precej zadržane. Zaradinegotovih tržnih razmer kupci v tovornem prometu v najboljšemprimeru napovedujejo enak obseg prevozov, žal pa ponekod tudizmanjšanje.Večina evropskih železnic je januarja, zlasti pa februarja, prepeljalamanj tovora, kakor so načrtovali. Enako velja tudi za Slovenskeželeznice. Na zmanjšanje obsega prevozov in prihodkov so vplivalepredvsem slabe vremenske razmere. Te so se v Sloveniji negativnoodrazile zlasti v luškem tranzitu, v katerem smo zato prepeljali precejmanj tovora, kot smo načrtovali. Izpad prevozov bomo poskusilinadomestiti z dodatnim povečanjem prevozov do konca leta. Vsekakorso v tovornem prometu mnenja, da sta bila prva dva letošnjameseca izredna, in zato po njih ne bi smeli ocenjevati, kakšen boletošnji izkupiček v tovornem prometu. Da bi do konca leta doseglipozitivni poslovni izid, bodo povečali prodajne dejavnosti na vsehtrgih, obenem pa tudi racionalizirali in optimizirali stroške.Tovornemu prometu je lani uspelo povečati obseg prevozovin prihodkov ter več kot prepoloviti izgubo iz leta 2010, letos paponekod povišati cene oziroma jih prilagoditi gibanju cen cestnihprevoznikov in nam konkurenčnih železniških prevoznikov. Drugihnačrtov v tovornem prometu tudi ne manjka. Še naprej bodo uvajalinove, celovite logistične storitve ter izboljševali kakovost storitev.V potniškem prometu je bilo februarja zelo dejavno. Pripravili sonekaj novosti in uspešno organizirali dodatne prevoze in storitveob informativnih dnevih. Za mlade, ki imajo šolsko abonentsko vozovnico,so pripravili novo ponudbo za vožnjo s popustom na vsehrelacijah po Sloveniji ob koncih tedna ter med prazniki in počitnicami,pa tudi za vožnjo s popustom v tujino. Uvedli so novo številkoklicnega centra. Ta je odslej 1999. Na njej lahko potniki dobijoinformacije o voznih redih vlakov, cenah vozovnic in popustih ter onadomestnih prevozih, hkrati pa tudi o cenah vstopnic za koncertein druge kulturne prireditve, za katere je mogoče kupiti vstopnicev info centrih na železniških postajah Ljubljana, Celje in Maribor.V potniškem prometu so tudi izdali nov, že drugi katalog Gremz vlakom. V njem so pregledno predstavili vso ponudbo v potniškemprometu in druge informacije za potnike. Tokratna novostv katalogu so ponudbe, ki so jih pripravili v sodelovanju z drugimipodjetji in pomenijo pridobitev za potnike. Ti so namreč deležni šepopustov pri njihovih storitvah.Zaposleni na Slovenskih železnicah ter v hčerinskih in odvisnihdružbah se bomo pridružili vseslovenski prostovoljski okoljski čistilniakciji. Triindvajsetega marca bomo čistili okolico železniških postaj,območja progovnih pasov ter druga območja, na katerih delujemo.Skrb za vzdrževanje čistega in urejenega okolja je sicer naša stalnanaloga. Že od leta 2003 se na Slovenskih železnicah najmanj enkratna leto, običajno spomladi, lotimo temeljitega čiščenja zemljišč inokolice objektov, ki so v naši lasti oziroma upravljanju.Letos je na Slovenskih železnicah kar nekaj okroglih obletnic. Oktobrabo minilo 150 let od zgraditve proge Zidani Most–Zagreb,novembra pa 50 let od elektrifikacije proge Postojna–Ljubljana. Polstoletnotradicijo ima tudi društvo ljubiteljev železnic Železna cesta,o katerem so ob tej priložnosti posneli kratek televizijski film. Vnjem so predstavili dejavnosti društva in njegove člane. Pri filmu sosodelovali dejavni člani društva in prikazali svoje bogate železniškezbirke. Člani društva proučujejo del slovenske tehniške dediščineter kulturnega in tehniškega poslanstva železnice na Slovenskem.Okroglo število let, kar 60, deluje tudi kegljaški klub LokomotivaMaribor, ki ga predstavljamo v tokratni številki.

2IntervjuDušan Mes: Slovenskeogromen potencialDušan Mes, magister poslovnihved, je 15. novembralani postal član poslovodstvaza potniški in tovorni promet.Ima bogate izkušnje s področjakriznega menedžmenta insanacije podjetij. Prosili smoga za pogovor, v katerem jeopisal svoje poglede na logistikoSlovenskih železnic invizijo razvoja podjetja.Dušan Mes, član poslovodstva (foto: Antonio Živkovič)Gospod Mes, nam lahkopredstavite, na katerih področjihste doslej delovali?Svojo poklicno pot sem začelže med študijem, in sicersem delal v podjetju za varovanjeG7, kjer sem sprva vodiltrženje na območju osrednjeSlovenije, pol leta pozneje pasem prevzel vodenje sektorjaza računovodstvo in finance.Od takrat se ukvarjam s podjetji,ki so se znašla v težavah,in jih je bilo treba skozi različnepostopke stabilizirati. Po letu2007 sem kot član poslovodstvadružbe Casino Portorožsodeloval pri sanaciji podjetja.Nekaj časa sem deloval tudikot prokurist v družbi SCT, ki paje žal bila v preslabem stanju,da bi lahko kakor koli nadaljeposlovala.Deloval sem večinoma vpodjetjih, ki so bila v zelo slabemfinančnem stanju oziromaso bila na robu stečaja.Moje področje delovanja stabila sanacija podjetij oziromakrizno vodenje, kar pomeniprilagajanje podjetja na spremenjenetržne razmere in zelootežene finančne razmere. Zauspešno sanacijo pa morajo

Revija Slovenskih železnic februar 20123Intervjuželeznice imajopoleg vodstva sodelovati tudilastniki, saj sanacije podjetjabrez svežega kapitala žal ni oziromasanacija dolgoročno niuspešna.Slovenske železnice so sicer vprecej boljšem stanju od naštetihpodjetij, predvsem pa delujejov panogi, ki ima ogromnopriložnosti.S katerimi področji se ukvarjatekot član poslovodstva?Kot član poslovodstva Slovenskihželeznic sem odgovorenza področje logistike. Gledena to, da potekajo procesiutrjevanja holdinške oblike organiziranostiin postopki centralizacijepodpornih funkcij, pase srečujem tudi z omenjenimiprocesi.Ali vam je že uspelo spoznatiSlovenske železnice v takokratkem času?Slovenske železnice so zelokompleksen sistem, ki ga nimoč spoznati v treh mesecih.Spoznal sem, da imajo Slovenskeželeznice ogromno možnostiza razvoj svoje osnovnedejavnosti. Logistika je enaod dejavnosti v Sloveniji, ki jeperspektivna in ima ogromnopotenciala za nadaljnji razvoj,hkrati pa je lahko konkurenčnav širši regiji. Vsekakor pa morajoSlovenske železnice imeti pritem osrednjo vlogo.Kje ste zaznali težave in nevarnosti,kje pa priložnostiin prednosti za Slovenskeželeznice?Težave in nevarnosti za Slovenskeželeznice so zagotovodelno zaradi finančnega stanjapodjetja. Veliki dolgovi izpreteklosti otežujejo delovanjeSlovenskih železnic in trenutnoonemogočajo hitrejši razvoj invlaganja. Vsekakor je treba pripravitikakovosten strateški poslovninačrt, s katerim bo mogočerešiti težave iz preteklostiin izkoristiti dane možnosti inpriložnosti. Prepričan sem, daje na Slovenskih železnicah večposlovnih priložnosti kakor nevarnosti.V evropskem merilu smomajhno podjetje, ki pa imaodlično geostrateško lego naobmočju petega in desetegavseevropskega koridorja. Bližinasevernojadranskih pristaniščnaš položaj še dodatno krepi.S prenovo javne železniškeinfrastrukture bomo pridobilitudi na konkurenčnosti v regiji.Vse naštete priložnosti inprednosti moramo vsekakorizkoristiti.Kaj menite o gospodarskiučinkovitosti prevoznih storitevSlovenskih železnic?Cene prevozov narekuje inoblikuje trg transportnih storitev.Slovenske železnice semoramo danim tržnim cenamprilagajati. Nujno pa je, današe proizvodne procese prilagodimona način, da so našikupci storitev zadovoljni in daiz naslova opravljenih storitevustvarimo zadovoljiv dobiček,ki bi ga lahko vlagali v razvoj.Brez tega načina razmišljanjain delovanja se bodo težave naSlovenskih železnicah še poglabljale.Kaj menite o dosedanjemposlovanju?Menim, da sta bili leti 2010in 2011 za Slovenske železnicesorazmerno uspešni, sajso se poslovni rezultati vidnoizboljšali. Veliko je bilo storjenegana področju kadrovskegaprestrukturiranja in zniževanjastroškov. Tudi lastnikje z uveljavitvijo dodatka kzakonu o Slovenskih železnicahpripomogel k preprečitviinsolventnosti.V prihodnosti bomo moralizačete procese prestrukturiranjasistema v holdinško organiziranostpospešiti, čim hitrejecentralizirati podporne funkcije,še bolj stremeti k stroškovniučinkovitosti in racionalizacijiposlovanja.Vsekakor pa moramo nujnoveliko več pozornosti namenitipospešitvi prodajnih dejavnosti.Slovenske železnice sebodo lahko razvijale le tako, dabomo na eni strani varčevali,na drugi strani pa povečevaliprodajo.Čemu boste dajali prednostpri svojih odločitvah?Prednost pri mojih odločitvahima izključno interes Slovenskihželeznic kot podjetja.Podjetje pa sestavljajo tako zaposleni,lastnik in naši poslovnipartnerji. Za uspešno podjetjeje nujen konsenz vseh deležnikov.Kaj bi bilo treba storiti, da bizaposleni delali čim boljše,železnice pa čim bolj uspešnoposlovale?Po moji presoji imajo zaposlenina Slovenskih železnicahveliko znanja in izkušenj. Ogromnoje kakovostnega kadra,ki dela zelo dobro na svojempodročju. Naloga vodstva je,da zaposlene motivira, jimpredstavi cilje, usmeritve ter jihspodbuja za doseganje še boljšihrezultatov.Ali menite, da liberalizacijaevropskega železniškegatrga v tovornem in potniškemprometu pomeni poslovnopriložnost za Slovenskeželeznice?Liberalizacija železniškegatrga je dejstvo, kateremuni moč ubežati, temveč se botreba prilagoditi. Slovenske železnicebodo konkurenčne inposledično uspešne samo, čebodo kapitalsko dovolj močne.Kapitalsko močnejše pa bodobodisi z akumuliranjem lastnihdobičkov ali z dokapitalizacijamitrenutnega lastnika oziromamorebitnega strateškega partnerja.V trenutnih gospodarskihrazmerah bo nujna kombinacijaobeh načinov kapitalskekrepitve.Marino Fakin

4AktualnoOčistimo Slovenijo 2012!Sodelovale bodo tudiSlovenske železniceurejenega okolja je naša stalnanaloga. Že od leta 2003 se naSlovenskih železnicah najmanjenkrat na leto, običajno spomladi,lotimo temeljitega čiščenjazemljišč in okolice objektov,ki so v naši lasti oziroma upravljanju.Na pobudo slovenskega organizacijskegaodbora Očistimosvet 2012 je Področje zaraziskave in razvoj SŽ skupajz odvisnimi družbami že januarjapripravilo akcijski načrtza sodelovanje pri tej globalnipobudi.Slovenske železnice bodokot dejavni partner omogočileorganizacijskemu odboru Očistimosvet 2012 oglaševanje naspletni strani, facebook straniGrem z vlakom, v intranetu,Novi progi, na potniških postajahin postajališčih. Zaposlenina Slovenskih železnicah bomo23. marca čistili okolico železniškihpostaj, območja progovnihpasov ter druga območja, nakaterih delujemo.Verjamemo, da bo akcija doseglasvoj namen in da bodocilji, ki so si jih zadali organizatorji,preseženi. Zaposlene naSlovenskih železnicah pozivamo,da se skupaj z družinskimičlani udeležijo tudi čistilneakcije, ki bo 24. marca. Lokalniorganizatorji bodo pravočasnoobvestili javnost, kje bodo zbirnamesta za izvedbo čistilneakcije.Franc KosiVir: http://ebm.si/p/osvet/gradiva/Gradivo_za_medije_konferenca_Ocistimo_Slovenijo_24012012.pdfDruštvo ekologi brez mejaje drugič organiziralo vseslovenskoprostovoljsko okoljskočistilno akcijo. Prostovoljcibodo 24. marca okviru čistilneakcije z divjih odlagališč odstranjevalismeti, čistili okolice šol,vrtcev, naselij in sprehajalnepoti. Projekt čiščenja se letosširi na svetovno raven in nosiime Očistimo svet 2012 (angleško:World Cleanup 2012).Slovenski prostovoljci bodotako del večmilijonske množiceljudi, ki se bo od marca doseptembra zbirala na enodnevnihprostovoljskih čistilnih akcijahv več kakor sedemdesetihdržavah.Na Slovenskih železnicahsmo se že leta 2002, z uvedboSistema ravnanja z okoljem postandardu ISO 14001, zavezali,da se bomo ravnali v skladu znajvišjimi okoljskimi standardi.Skrb za vzdrževanje čistega inKljučni cilji projektaOčistimo Sloveniji 2012• 23. in 24. marca povezati 250.000 prostovoljcev vskupni okoljski čistilni akciji;• ozaveščati in izobraževati javnost o ravnanju z odpadki;• odstraniti 10.000 ton odpadkov ali eno vrečo odpadkovna prebivalca Slovenije;• krepiti sodelovanje in povezati tisoč organizacij,da dejavno sodelujejo pri projektu;• krepiti prostovoljstvo.

Revija Slovenskih železnic februar 20125AktualnoPredsednik odbora Evropskegaparlamenta za promet in turizem naobisku na Slovenskih železnicahDvaindvajsetega februarjaje Slovenske železnice obiskalpredsednik odbora Evropskegaparlamenta za promet in turizemBrian Simpson. Sprejeli soga vsi trije člani poslovodstva ssodelavci. Simpsonu, ki je Slovenskeželeznice obiskal na lastnoželjo, so predstavili sistemSlovenskih železnic in načrte.Predstavili so mu tudi pogledeSlovenskih železnic na politikonadaljnjega razvoja evropskihkoridorjev.Brian Simpson je z naklonjenostjosprejel načrte vodstvaSlovenskih železnic. Zelopozitivno je ocenil projektCargo 10, ki se je začel na pobudoSlovenskih železnic inkaterega cilj je izboljšanje storitevna koridorju 10, ki potekaskozi države nekdanje Jugoslavije.Kot posebno pomembno jeSimpson poudaril sodelovanjeSlovenskih železnic in Luke Koper,kjer je delež blaga, prepeljanegapo železnici, kar 60-odstoten.Poudaril je nujnostvključitve Luke Koper v Baltsko-Jadranski koridor, iz kateregaje Luka Koper trenutno izključena.Obenem pa se je zavzel,da se med evropske koridorjeTEN-T vključi tudi proga medLjubljano in Salzburgom, ki trenutnoni del tega evropskegaomrežja.Predstavniki našega podjetjaso gostu zagotovili, da si bodotudi v prihodnje v skladu s svojimipristojnostmi prizadevali zauvrstitev v omenjena koridorja,pri tem pa pričakujejo usklajenodelovanje vseh pristojnih nadržavni ravni.Marko TancarBrian Simpson in Igor Blejec (foto: Miško Kranjec)Sedmega februarja so vupravno stavbo našegapodjetja prišli koranti izDestrnika in s Ptuja. Poslovenskem ljudskem običajuso s poskakovanjem,plesom in z glasnim zvonjenjemodganjali zimo.Slovenskim železnicampa so zaželeli veliko poslovnihuspehov. Veselekorante – med njimi delujejotudi strojevodje izSekcije za vleko Maribor –so sprejeli član poslovodstvaDušan Mes, delavskidirektor Albert Pavlič inpredsednik sveta delavcevRoman Šuen.Foto: Miško Kranjec

6AktualnoUspel je prvi zagon dizelskega motorja C18 na JenbachuV Proizvodnji Divača smo26. januarja prvič zagnali Caterpillarjevdizelski motor – C18- na dizel-hidravlični lokomotivi732-178. Motor smo vgradilisami, kar je za nas nov uspeh.Gre namreč za trenutno najsodobnejšidizelski motor vPriprave na zagon motorja: na fotografiji so šef Proizvodnje Divača mag. Slavko Hočevarin sodelavci (foto: Peter Milkovič).voznem parku Slovenskih železnic.Je elektronsko krmiljenin energijsko zelo učinkovit,zanj pa smo se odločili predvsemzato, ker je izdelan vskladu z ekološkimi zahtevamiEU STAGE 3A.Treba je bilo prilagoditi inizdelati posamezne mehanskesklope, hkrati pa tudi načrtovatiin izdelati električno napeljavo.Za izvedbo projekta jebilo potrebnega veliko znanja,spretnosti in iznajdljivosti vsehzaposlenih v proizvodnjah Divačain Maribor.Po nekaj začetnih težavah zizvirno ročno tlačilko za gorivoso se ponovno izkazali mehaniki,in motor je »zaigral«, mednavzočimi pa se je sprožil gromekaplavz – motorju in vsemsodelujočim pri projektu.Centralne delavnice smo kostudi večjim podvigom na področjuremotorizacij in obnovdizelskih motorjev, osvajamopa tudi inovacije in spremljamonajnovejše evropske direktivena tem področju. Že večkratsmo dokazali, da smo kompetentnaekipa, ki v takšne projektevloži vse svoje znanje in jihsprejme kot dobrodošel izziv.Ne nazadnje se ob tem skupajz našimi poslovnimi partnerjistalno razvijamo in rastemo.SŽ-Centralnedelavnice LjubljanaProjekt CEDEjČEKNajbolj inovativni prejeli nagradeInovacijski projekt CEDEjČEKizvajamo v SŽ-CD že šest let.Februarja smo tako nagradiliinovatorje, ki so v preteklemletu prijavili več kot pet malihizboljšav, katere so bile tudiuresničene.Nagrajence: Marka Hvaleta,Aleša Lajovica, Janeza Ahčinain Igorja Berčana – vsi so iz ProizvodnjeLjubljana – sta sprejelapomočnik direktorja za tehničnoproizvodno in razvojno področjemag. Janez Vidovič invodja projekta CEDEjČEK ToneGregorič in jim čestitala v imenuvodstva družbe.Že peto leto zapored se številomalih izboljšav povečuje inv projektu sodeluje čedalje večzaposlenih. Z malimi izboljšavamipogosto naredimo velikekorake, zato smo veseli vsakezamisli, ki pride iz proizvodnje,pa tudi iz Vleke in Tehnično-vagonskedejavnosti.Letošnji nagrajenci delajona različnih področjih in se priNagrajenci so poleg denarne nagrade prejeli tudi simbolični ček; na podelitvi (z leve):Aleš Lajovic, Marko Hvale, mag. Janez Vidovič, Janez Ahčin, Igor Berčan in Tone Gregorič(foto: Helena Hostnik Simončič)svojem delu srečujejo s svojevrstnimiizzivi. Ker so inovativniin jim zamisli ne manjka,so njihovi delovni dnevi še boljpestri. Marko Hvale, ki je medcedejčkovimi nagrajenci že praviveteran, nam je zaupal, daje delo na parnih lokomotivahspecifično in zahteva vedno kajnovega. Lani je na primer izdelalposebni univerzalni ključ za popraviloparnih lokomotiv. Parnelokomotive imajo posebno oblikovijakov in matic, zato standardniključi zanje ne ustrezajo.Janez Ahčin vzdržuje električnepotniške vlake. Lani je,med drugim, izdelal posebnopripravo za vstavljanje trapeznihtesnil v ventil glavnega zavornegavoda na čelni spenjačiEMG 312. Zaradi oblike in velikostitesnila je vstavljanje tesnilprecej težavno. Tesnilo iz akrilonitril-butadienaje prožno,zato se je Janez domislil, da biga lahko vstavili s posebno pripravo.Aleš Lajovic je v ljubljanskihdelavnicah prispeval izboljšavena različnih področjih. Pozornostnamenja tudi varnosti pridelu in načinom, kako lažjeopraviti določena dela pri vzdrževanjuvozil. S svojo lanskoizboljšavo je olajšal delo primenjavi težkih akumulatorjevna dizel-električnih lokomotivahvrste 643. Delavci zdaj zata opravila uporabljajo posebnokonzolo, ki se pripne nadvigalo, njena konstrukcija paomogoča enostavnejši izvlek innamestitev akumulatorjev.Igor Berčan, ki dela pri vzdrževanjupotniških vagonov, panajveč izboljšav nameni skrajšanjučasa diagnosticiranja pridelu z visoko napetostjo in varnejšemuopravljanju dela. Lanije izdelal poseben indikator zanadzor preklapljanja visokonapetostnihpreklopnih naprav inizbiralca napetosti. Ko indikatorpriklopi na merilna mesta, LEDdiode utripajo v določenem zaporedju,in delavec lahko medvisokonapetostnim preizkusomz varne razdalje preveri pravilnodelovanjeSŽ-Centralnedelavnice Ljubljana

Revija Slovenskih železnic februar 20127AktualnoVagoni Eas so pripravljeni na noveobremenitveVagoni Eas, ki jih SŽ-Tovornipromet uporablja pri prevozurazsutega tovora in drugih tovorov,se stalno uporabljajo,in sicer pri polni obremenitvi.Zato so se odločili za njihovoobnovo. Ker so vagoni relativnostari – izdelani so bili predletom 1987 –, in so prevoziliogromno kilometrov, so segrodi vagonov obrabili in časje bil za njihovo obnovo. Dotrajanopločevino smo zamenjaliv Proizvodnji Dobova. Zamenjalismo pločevino na trehvagonih.Dela smo opravili po tipskidokumentaciji tovarne GOŠAiz Smederevske Palanke, ki jetudi dobavitelj konstrukcijegroda. Dimenzije novega nadomestnegagroda so iste, kotso bile v novogradnji vagona.Sedanja konstrukcija ima okrepljenzgornji rob, ki je fiksnizvarjenec stranske in čelne stene,kar omogoča zelo togo inmasivno konstrukcijo. Stranskestene so okrepljene s spodnjestrani s pločevino debeline 8milimetrov, zgornji del pa je iz4-milimetrske pločevine. Čelnavrata omogočajo raztovarjanjez enostranskim dvigom in čelnopraznjenje. V pod vagona smovgradili novo jekleno pločevinodebeline 6 milimetrov.SŽ-Centralnedelavnice LjubljanaTovorni vagon Eas (foto: Jože Blažinč)Obnovljeni grod (foto: Jože Blažinč)Ptujski železničarji gasilci prejeli priznanjaTretjega februarja je v potekal občnizbor Prostovoljnega gasilskega društva ŽelezničarPtuj. Društvo deluje na območjuProizvodnje Ptuj (SŽ–CD). Na srečanju sopodelili tudi štiri posebna priznanja svojimčlanom. Priznanje II. stopnje OGZ je prejelVinko Pintarič, priznanje za štirideset letdelovanja v društvu pa Peter Brmež. Poveljnikdruštva Danilo Forštnerič je od regijskegapoveljnika podravske regije JanezaLipovnika prejel društveno priznanje GZ II.stopnje, predsednik društva mag. Vidovičpa je prejel najžlahtnejše društveno državnoodlikovanje. Izročil mu ga je podpredsednikGasilske zveze Slovenije, mag. JanezMerc. Na občnem zboru so v gasilske vrstesprejeli tudi tri mlade člane.Prejemniki priznanj in podeljevalci (z leve): Peter Brmež, Vinko Pintarič, poveljnik društva Danilo Forštnerič, predsednikdruštva mag. Janez Vidovič, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janez Merc, šef Proizvodnje Ptuj Silvo Božičko,regijski poveljnik Podravske regije in član upravnega odbora GZS Janez Lipovnik (Foto: Marjan Majcen)SŽ-Centralnedelavnice Ljubljana

8Poslovni dosežkiObseg dela evropskih železnic Januar-december 2011/2010Vir: Statistika Slovenskih železnic - UICPotniški promet Slovenskih železnicJanuar 2012 – ocena za mednarodni promet

Revija Slovenskih železnic februar 20129Kadridr. Zdravko LavričSkrb za duševno zdravjedelavcev po nesrečahV okviru projekta promocijezdravja »Izboljšanje duševnegazdravja delavcev v primerihdoživetja izrednih dogodkovna tirih«, smo na Slovenskihželeznicah do konca lanskegaleta izvedli raziskavo, v kateroje bilo vključenih skoraj sedemstostrojevodij. Ugotavljali smo,kako stresno strojevodje doživljajoizredne dogodke na tirih,posledice, ki jih občutijo ob doživetjuizrednih dogodkov natirih in pozneje ter kako premagujejospremljajoče - predvsemčustvene – stiske, povezane stemi dogodki. 1V drugem delu projektabomo na podlagi ugotovitevanalize raziskave pripravili izobraževalniprogram za strojevodje,ki jim bo v pomoč prispoprijemanju s stiskami obdoživetju izrednih dogodkov natirih. Namen izobraževalnegaprograma je, da bi strojevodjelažje razumeli in obvladovali tovrstnestresne situacije.Ugotovitve analize raziskaveV raziskavi je sodelovalo 691strojevodij, ki so izpolnili anketnivprašalnik. Od vseh sodelujočihstrojevodij v raziskavi smoprejeli 658 izpolnjenih in 33(5 %) neizpolnjenih anketnihvprašalnikov. Od 658 strojevodij,ki so izpolnili anketni vprašalnik,jih 358 (54,4 %) še nikolini doživelo nesreče, v kateri biugasnila življenja. Nekateri strojevodje,ki so doživeli nesrečo,v kateri ni bilo smrtnih žrtev,so kljub temu navedli, da sonesrečo prav tako doživeli zelostresno.Nesrečo je enkrat doživelo152 anketiranih strojevodij(23 %), dvakrat je nesrečo doživelo51 strojevodij (9 %), trikrat41 strojevodij (6 %) in štirikratali večkrat 37 strojevodij (približno6 %). Eden izmed strojevodijje nesrečo doživel celoenajstkrat.Na vprašanje, kako stresnoso strojevodje doživeli prvo nesrečo,v razponu ocen od 0 do10, je ena šestina anketiranihsvoje doživetje ocenila z ocenopet, ena šestina z oceno osemin ena šestina z oceno deset.Doživetje travmatičnosti 2 vsakenaslednje nesreče so strojevodjeocenili z ocenami pet (17 %),osem (12 %) in deset (12 %).Na podlagi odgovorov strojevodijlahko sklepamo, da sostopnjo travmatičnosti nesrečedoživljali bolj stresno, kar kažejonjihove ocene (pet, osem,deset). Vsako naslednjo nesrečoso v povprečju doživljali nekolikomanj stresno.Na vprašanje, ali bi si želelipsihosocialno pomoč po nesreči,jih je polovica sodelujočihstrojevodij odgovorila pritrdilno.Kot obliko pomoči je večinaizrazila potrebo po pogovoru sstrokovno usposobljeno osebo.1Projekt je delno sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.2O travmatični izkušnji govorimo, ko je posameznik sam doživel, bil priča, ali pa se jesoočal z dogodkom, ki je povezan z dejansko ali grozečo smrtjo, z resno poškodbo aligrožnjo telesni integriteti sebe ali drugih. Posledice lahko posameznik občuti na čustvenem,miselnem, vedenjskem, socialnem in delovnem področju, kar vpliva na njegovotelesno in duševno zdravje. Zato je čim prejšnja strokovna pomoč ob izrednem dogodkuzelo pomembna. Ubesedenje doživljanja travmatičnih izkušenj je ključno za zmanjševanjestisk in ponovno vzpostavitev psihičnega ravnovesja, ki omogoča delovanje posameznikav okolju. Posledice nepredelanih travmatičnih in hudih stresnih dogodkov se kažejov potravmatski stresni motnji, depresiji, upadu delovanja na poklicnem področju, vmedsebojnih odnosih in drugje, zaradi česar nas pogosto tudi najbližji, vključno s sodelavci,težko razumejo.Pri premagovanju stiske ponesreči je bila večini strojevodij(179 odgovorov) na prvem mestunajbolj v pomoč družina inna drugem mestu prijatelji (146odgovorov). Pomoč zdravnikaje omenilo le 22 strojevodij. Napodlagi odgovorov strojevodijlahko povzamemo, da je pomembno,da ima vsak posameznikdobro družbeno omrežje,ki mu lahko pomaga v stiski.Stisko po nesreči so strojevodjerazbremenjevali in lažje premagovaliz rekreacijo in športnodejavnostjo (sprehodi, kolesarjenje,planinarjenje).Pomembna ugotovitev raziskaveje, da ima oziroma ševedno občuti posledice nesrečedve tretjini strojevodij. Te posledicedoživljajo najpogosteje kotvsiljive misli (84 odgovorov),neprijetne čustvene reakcijeob ponovnem srečanju s krajemnesreče (71 odgovorov),strah pred ponovno nesrečo(69 odgovorov), nočne more(34 odgovorov), kar so bile lenekatere njihove najpogostejšeStrojevodje so predlagalinavedbe. Možnih je bilo večodgovorov.Sporočila strojevodij, ki sojih imeli možnost zapisati obkoncu anketnega vprašalnika(nekatere predstavljamo nakoncu), so spodbudna. Izražajoželjo in potrebo po večjemrazumevanju, po strokovnempogovoru, katerega bi se moraludeležiti vsak strojevodja, kidoživi travmatično izkušnjo obnesreči. Poleg tega je spodbudno,da strojevodje čutijo in izražajopotrebo po strokovnemizobraževanju na temo razreševanjain zmanjševanja travmatičneizkušnje ali večjega stresaob izkušnji doživetja izrednegadogodka.Na podlagi ugotovitev analizebomo za strojevodje pripraviliizobraževalni program, kijim bo v pomoč pri razumevanju,obvladovanju in zmanjševanjustresnih situacij, ki so posledicanesreč. Program bomopredvidoma izvedli spomladi, vokviru rednih mesečnih izobraževanjza strojevodje.»Po nesreči bi bilo treba delavcu omogočiti najmanj tedendni odsotnosti. Čim prej ga je treba odpeljati s kraja nesreče.«»Kako se odzivamo na izredne dogodke, je odvisno od vsakegaposameznika posebej. Prav bi bilo, da je v takem primeruvsakdo deležen pogovora s strokovnjakom, ki bo ocenilpsihično stanje udeleženca.«»Udeležencem nesreč s smrtnimi žrtvami bi bilo treba omogočitizačasno menjavo delovnega okolja, spremembo okoljain pomoč strokovnjaka – psihoterapevta!«»Menim, da bi bilo izobraževanje o postravmatskem stresuzelo dobrodošlo.«»Vsak udeleženec nesreče potrebuje razumevanje, pogovorin nasvet.«

10Kakovostmag. Jadran MožinaVpliv kakovosti na ekonomiko poslovanja v železniškem prometu (10)Obvladovanje sprememb v železniškemprometuV vsaki organizaciji se stalno dogajajospremembe kot odziv na različne vplive, naprimer na staranje osebja, prihajanje novihsodelavcev, pojav novih tehnologij in znanja,pridobivanje in izgubljanje tržnih deleževin drugo.Spremembe v železniškem prometuobravnavamo kot priložnost za izboljšavo.Preden spremembe uvedemo, predvidimo,kakšne bodo posledice zaradi njih inkako bodo vplivale na procese dela. Zatonačrtujemo postopke za izboljšanje kakovostiter izvajanje korektivnih in preventivnihukrepov. Z načrtovanjem kakovostiv železniškem prometu omogočamodoseganje ciljev. V načrtih, na primer vletnem poslovnem načrtu, načrtu razvojaproizvoda ali storitve, načrtu usposabljanja,načrtu uresničitve pogodbe in drugihnačrtih, odgovorne osebe določijo cilje,dejavnosti, odgovornosti, časovni potekdejavnosti, rezultate, kontrolne točke,tako da so zahteve odjemalcev (uporabnikovželezniških storitev) vedno izpolnjene.Korektivne in preventivne ukrepeje treba opraviti zaradi večje učinkovitostiposlovnih in proizvodnih procesov, patudi zaradi izpolnjevanja zahtev standarda.Pri tem uporabljamo tudi statističnemetode za ugotavljanje priložnostiza izboljšave.Kako premagati odpor dosprememb?Če želimo doseči določene spremembe,jih moramo prikazati kot poslediceizboljšav. Izboljšave so pozitivne spremembe,vendar je treba za njihovo uresničitevustvariti razmere in vzdušje, v katerem jetakšne spremembe mogoče uvajati čimbolj učinkovito. Tudi v pozitivnem delovnemokolju se lahko zgodi, da so predlogiza izboljšave sprejeti z odporom. Zato jih jetreba temeljito proučiti in jih nato predstavitiz njihove pozitivne strani.Najvišje vodstvo je odgovorno, da vorganizaciji vzpostavi takšen sistem, dazaposleni začno resno razmišljati o nujnostisprememb. Primerne tehnike, ki jihlahko uporabljamo, so primerjava sposobnosti(benchmarking), ki osebju pokaže,kako in kaj dela konkurenca ter kakšnerezultate dosega. Druga zahteva je, danajvišje vodstvo predstavi svojo vizijo razvojaorganizacije, ki mora biti takšna,da je uresničljiva, da ji ljudje verjamejo inzaupajo. Z razpravami na različnih ravnehvodenja je treba oblikovati izhodiščaza politiko, opredeliti globalne cilje instrategije za doseganje ciljev. S tem v organizacijivzpostavimo skupno razumevanjeprihodnosti. To je potreben pogoj,ne pa tudi zadosten. Uspešno opravljenaizboljšava in njen pozitivni rezultat stanajboljša dokaza, da je bila spremembapotrebna.Pogosto se pri vnašanju izboljšav ustavimotakrat, ko dosežemo cilje. Takrat jetreba cilje zvišati. Nikoli se ne smemo ustavitipri psiholoških mejah, temveč je trebaizkoristiti vse možnosti. Položaj, v kateremje organizacija, lahko vpliva pozitivno alinegativno na nadaljnji razvoj organizacijein poslovanje. Za doseganje sprememb jetreba vložiti določena sredstva.Idealnost stanja S(t) =∑U i∑H j + ∑C kU i – koristne lastnosti spremembeH j – škodljive lastnosti spremembeC k – stroški za uvajanje spremembemaxOrganizacije včasih uvajajo spremembehitreje, kot je mogoče meriti učinkeprejšnjih sprememb. Izboljšave dosežemotakrat, kadar je posledica sprememb povišanjedodane vrednosti. Dvig vrednostioznačimo kot V. Če spremembe opredelimokot razliko med prejšnjim in sedanjimpoložajem:∆ = S(t) – S(t + 1)potem je izboljšava (I) sprememba, ki jeomogočila dvig dodane vrednosti. To jemogoče takrat, kadar se poviša vsota koristnihlastnosti in/ali zniža vsota škodljivihlastnosti in stroškov.I= ∆ + VFoto: Miško KranjecZa vsako spremembo moramo vložitidoločeno delo. Če uvedemo spremembo,ki ne zniža stroškov, ne poveča tržnih deležev,ne izboljša produktivnosti in takonaprej, je bilo delo zaman. Takšno delo jejalovo delo, ki povzroča stroške in motnjev komunikaciji.

Revija Slovenskih železnic februar 201211Kakovostmag. Jadran MožinaVarnost železniškega prometa (8)Obvladovanje procesov v železniškemprometuObvladovanje procesov izdelaveproizvodov oziroma opravljanjastoritev je opredeljenov sedmi točki standarda ISO9001:2000. V železniškem prometuopravljamo glavni proces,ki je prevoz, in podprocese, kiso vodenje prometa, vzdrževanjeinfrastrukture, tehničnovagonskadejavnost in vleka.Upoštevati je treba tudi drugeposlovne in podporne procese,kot so nabava, kadrovanjein izobraževanje, vzdrževanjevozil idr. Vse procese v železniškemprometu je mogočeenako ali zelo podobno dokumentirati,voditi in obvladovati.Skupne značilnosti tehprocesov so:• delo, ki ga izvajajo organizacijev železniškem prometu,je sestavljeno iz procesov,• procese dokumentiramo kotzaporedje aktivnosti,• dokumentirane procese jemogoče analizirati in izboljšati(znižati stroške, skrajšatičas, zmanjšati število neskladnosti,izboljšati lastnostistoritve …),• določiti je treba vhode, izhodein kontrolne vhode, s katerimiobvladujemo glavni,temeljni in podporni procesv železniškem prometu.DokumentiranjeprocesovTransportni proces v železniškem prometuSplošni razlogi za dokumentiranjeprocesov so naslednji:• izbira aktivnosti, pri katerihje treba izvajati meritve,• dokumentiranje procesaomogoča njegovo analizoin izboljšavo, s katero povečamoučinkovitost procesa,s tem da izločimo alispremenimo določene aktivnosti,• dokumentiranje omogočaanalizo vplivov različnihsprememb procesa na izhodin lastnosti procesa,• določitev razmerja med dobaviteljemin odjemalcem.Zajem podatkov o procesu,določitev vhodov in izhodovDokumentiranje procesovv organizacijah začnemo namakro ravni. Namen takšnegapostopka je, da dobimo»veliko sliko« ali pregled nadprocesom. V železniškem prometuje to opravljanje transportaoziroma transportniproces.V transportnem procesuje treba zagotoviti neoviranodelovanje vseh njegovih elementov.Morebitne ovire pritransportnem procesu pomenijomanjšo varnost. Vprašanjevarnosti si zato zasluži posebnopozornost kot najpomembnejšikriterij kakovosti. Vsakaorganizacija v železniškemprometu zato stremi k temu,da zagotovi čim večjo varnostprometa.Varnost in zanesljivost železniškegaprometa sta odvisnaod človeških in tehnično-tehnološkihdejavnikov, ki povezaniv celoto sestavljajo železniškiprometni sistem. Vstopnesestavine železniškega sistemaso: človek, proga in vlak. Izstopneznačilnosti pa so varnost,zanesljivost, točnost in druge.Te so odvisne od stanja vhodnihsestavin, ustreznosti njihovepovezave in zunanjegaokolja.Učinkovitost železniškegasistema je odvisna od obvladovanjaprocesov oziromakomunikacijskega sistema,ki povezuje posamezne elementesistema, hitrosti pretokainformacij in korekcijskihakcij - korekcij, korektivnihukrepov, izvajanje preventive,preventivnih ukrepov - napodlagi povratnih informacij.Namen povratnih informacijje izboljšati obstoječe stanje vprocesih.Stopnja varnosti železniškegaprometa je predvsem odrazobsega negativnih vplivov naželezniški transportni proces.Ti vplivi prihajajo iz sistema iniz okolja, v katerem železniškisistem deluje. Vplive je trebasproti in sistematično spremljatiin analizirati. Rezultatianaliz rabijo kot podlaga zasistemske ukrepe, s katerimibomo odpravili škodljive vpliveoziroma zmanjšali njihovobseg. Preprečevanje napak,odpovedi oziroma škodljivihvplivov v železniškem prometu,ki jih je mogoče napovedati, jepomemben korak pri razvojuproizvodov oziroma storitev,s čimer dosegamo tudi višjokakovost in večje ekonomskeučinke.

12Potniški prometDubravka UrbanŽelezniški info zajtrkOb informativnih dnevih, desetega in enajstega februarja, kose je veliko mladih zgrnilo v univerzitetna mesta, smo bodoče srednješolcein študente za dobrodošlico ob prihodu v Ljubljano napostaji presenetili z zajtrkom. Pripravili smo ga v sodelovanju z Ljubljanskimimlekarnami in Žitom, in bodoče študente razveselili zodličnimi mlečnimi izdelki (smuthie) ter pekovskim pecivom – krofiin čokoladnimi roladicam - ter bonboni Herba. Časnik Delo pa jeposkrbel za zanimivo branje med vožnjo z vlakom.Na Slovenskih železnicah smo na oba informativna dneva pripravilipodaljšane garniture rednih vlakov in tudi dva dodatna vlaka.Informacije o potniškem prometu ponovem na številki 1999Dvajsetega februarja smo spremenili telefonsko številko klicnegacentra na železniški postaji. Informacije o potniškem prometuje namesto na številki 01/29 12 332 odslej mogoče dobitina 1999.Na telefonski številki 1999 lahko potniki vsak dan, med 6. in22. uro, dobijo informacije o voznih redih vlakov, nadomestnihprevozih, cenah vozovnic in popustih pri potovanju z vlakompo Sloveniji in v tujino ter cenah vstopnic za koncertein druge kulturne prireditve, za katere je mogoče kupiti vstopnicev Infocentrih na železniških postajah Ljubljana, Celje inMaribor.Tudi direktor SŽ-Potniški promet Boštjan Koren je mladim delil letake SŽ na info zajtrku(foto: Miško Kranjec)Posebni vlak na beneški karnevalFoto: Dubravka UrbanNa pustno soboto, 18. februarja,smo v sodelovanju zMadžarskimi železnicami organiziralienodnevni izlet z vlakomv Benetke. Posebni vlak jez ljubljanske železniške postajeodpeljal ob 4.10 in potnike zapeljaldo postaje Venezia SantaLucia, kamor smo prispeli ob8.30.Izlet v Benetke, na največjikarneval v Evropi, smo oglaševalina spletni strani Slovenskihželeznic in v nekaterih časopisih,in sto sedežev, kolikor smojih imeli na voljo v vlaku, je bilonemudoma razprodanih. Napoti v Benetke smo potnike pogostilis svežimi krofi, ob vrnitvipa smo v vlaku organiziralinagradno igro in tako potnikerazveselili še s praktičnimi nagradamiSlovenskih železnic.ABOš 25&50 nova posebna ponudbaza dijake in študentePotovanje z vlakom je za tiste, ki imajo šolsko abonentsko vozovnico,od začetka februarja občutno cenejše tudi na drugihrelacijah po Sloveniji in tudi v tujino. Vse naše potnike s šolskimiabonentskimi vozovnicami - mesečnimi, polletnimi, letnimi -nagrajujemo z novim, privlačnim popustom ABOš 25&50. Takoimajo 25 odstotkov popusta pri nakupu vozovnic RailPlus in 50odstotkov pri potovanju na kateri koli relaciji v Sloveniji, in sicer obkoncih tedna ter med prazniki in počitnicami.Foto: iStockphoto

Revija Slovenskih železnic februar 201213Potniški prometIzšel je novi katalogFebruarja smo izdali že drugo številko kataloga Grem z vlakom. V njem je na enem mestu in pregledno predstavljena naša raznolikaponudba, hkrati pa potniki lahko najdejo številne informacije, kako najceneje potovati po Sloveniji in v tujino, kam se lahko z vlakomzapeljejo na izlete, koncerte, prireditve in so hkrati deležni popustov pri nakupu vstopnic zanje. V sodelovanju z drugimi podjetjismo namreč pripravili privlačne in ugodne ponudbe za naše potnike. Prepričani smo, da bo vsakdo našel kaj zanimivega zase.Katalog je mogoče prelistati tudi na naši spletni strani www.slo-zeleznice.si.

14FotoreportažaMiško KranjecMed železničarji nočne izmeneNoč na ČretuTovorna ranžirna postaja Celje Čret ponoči.Na odhod čaka Reagan 664-110 z vlakom 49417 za RogatecNoč ima svojo moč, tako pravirek, zame kot dokumentarnegafotografa pa je noč posebenizziv, saj je slikanje ljudi v akcijiv temi noči neprimernozahtevnejše kot pri belemdnevu. Še posebej to velja zatako temačna, slaborazsvetljena območja, kot soželezniške tovorne postaje.Celje Čret me spomni na to, daga že nekaj let nisem obiskal,in sicer vsakič, ko se peljemproti Mariboru, ter zdrsnemimo okna takoj za puščavo,ki jo je pustila za sabo staraCinkarna. Pri zadnji vožnji semsi rekel, da je zdaj dovolj, in obvrnitvi poklical Francija Čuša,vodjo delovne enote, ter sedogovoril za obisk insnemanje. Da to le ne bi bilazgolj navadna reportažnaslikanica in da bi bil izziv zamevečji, sem se odločil, da bomposnel, kako življenje in delona Čretu poteka ponoči.Čret je manjša ranžirna intovorna postaja, ki se sevedane more primerjati zljubljansko v Zalogu. A vendarje zelo pomembna, ne le zarazporejanje vagonov povlakih, ki vozijo iz Celja in skozinjega v vse smeri Slovenije terna Hrvaško, temveč tudi zaceljsko gospodarstvo.Železarna Štore, Cinkarna,Merkscha, Petrol, Plinarna je lenekaj od ducata in polindustrij, navezanih s tiri na topostajo. Tu pa je še širše celjskoobmočje, ki ga oskrbujetakontejnerski terminal in ŽAP- Železniški avtopromet.Na Čretu dela v treh izmenahkakih 50 ljudi, vsak dan pasprejmejo in odpravijo 20 do25 vlakov, odvisno od prometaMenjava zavornjakov v temiMed premoromVladimir Lorger, prometnikDanijel Mastnak, premikačAndrej Štruklec, strojevodjaIvan Horvat, vlakovodja

15FotoreportažaVlaki so odhajali in prihajali vso noč. Na sliki je 52084 iz Dobovenamenjen v Mariborin sezone. To je nekaj manj,kot v preteklosti, razlog za topa je vedno večje številopredvsem kontejnerskih blokvlakov. Tudi to noč, ko semslikal na Čretu, so tineprenehoma drveli mimo.Nočna izmena je pričela spremikom vlaka 49417, kije iz Češke pripeljal pesekza steklarno v Rogatcu, navozovno pregledne tire.Pridružil sem se preglednikomin se nisem mogel načuditi,kako lahko svoje deloopravljajo v taki temi, kotvlada na teh tirih. Slikanje jebilo praktično nemogoče, pavendar mi je uspelo napravitinekaj uporabnih posnetkovzgolj v svetlobi njihovihbaterijskih svetilk.Sledili so drugi vlaki –kontejnerski vlak 50000(pravijo mu Marko) izMaribora v Koper, vlak 51451s petrolovimi cisternami zaRače, vlak 47011, ki se jeumaknil zaradi prehitevanja,pa »rajonc« 45511, namenjenHrvaškim železnicam, deljenivlak 93208 s titanovo žlindroza Cinkarno, da naštejem lenekaj od 12 vlakov, ki so bili tonoč »procesirani« na Čretu.Vlaki so prihajali in odhajali, jazpa sem s fotoaparatom sledilvlakovodjem in premikačemin dokumentiral njihovo delo,preklinjajoč temo, nemogočerazmere za slikanje in sebe terupal, da bo nekaj posnetkovvendarle dovolj dobrih zaobjavo. Pridružil sem se tudistrojevodji na premikalki intako videl, kako hitro lahkokašen nepredviden dogodekspremeni ustaljen delovnired. Ko smo dostavljali vagonhlodovine za Merkscho, bi seskoraj zgodil izredni dogodek,saj je eden od nepremišljenihšoferskih bedakov tik prednami obvozil spuščenezapornice. Pozneje, ko smodostavili vagone za vlak52320, ki vozi proti Velenju,pa smo zaman čakali nanjegovo lokomotivo, ki jeobtičala pokvarjena v kurilnici.Njeno nalogo je prevzela našapremikalka, mi pa smo se vrnilina Čret z drugo, ki je prišlapo nas.Celje potniška, čakanje na lokomotivo, ki je ni bilo.Mirsad Kujundžić, premikač,nekaj dni pred upokojitvijoČret v jutranji zarjiVlakovni dokumentiV stalni akciji, borbi s temoin premikajočimi se vlaki,pa v klepetu s fanti nočneizmene v trenutkih premora,ki so ga poživile neštevilnešale in medsebojnaprijateljska draženja, je nočminila, kot bi trenil. Z nekajfanti sem se poslovil že, koje ob pol treh zjutraj Reagan664-110 odpeljal vlak 49417proti Rogatcu, z drugimi pa,ko se je teharska cerkvicaže kopala v svetlobi sicerše nevidnega jutranjegasonca. Ko sem nato v jutranjiprometni gneči vozil protiLjubljani, pa me je veliko boljkot utrujenost neprespane nočimučilo vprašanje, koliko odsilne množice posnetkov bosploh uporabnih. Veliko pravgotovo ne, o tem sembil prepričan.

16Delta na PragerskemReportažaNenad PatakyOd Pragerskega doPrlekije in PrekmurjaKo sredi devetnajstega stoletjaAvstrija ni več mogla graditiin vzdrževati železnice, so sezačele rojevati zasebne družbe,ki so v železnicah videlemožnost za dober zaslužek.Južne železnice so marca 1858prevzele progo med Dunajemin Trstom, Vzhodne železnicepa so nameravale zgraditi progomed Pragerskim, Ptujem inOrmožem, ki bi potekala prekČakovca in Kotoribe do madžarskeprestolnice. Vendarso Vzhodne železnice kmaluzašle v finančne težave, in senovembra 1858 združile z Južnimiželeznicami. Leta 1860odprta proga je bila tako drugaproga v Sloveniji in prva naHrvaškem.Proga je bila vse do leta1870, ko je bila odprta progaZagreb–Koprivnica–Budimpešta,edina povezava Slovenijez Madžarsko. Avstro-ogrskocesarstvo je vodilo različne politikerazvoja železniškega prometa,Madžari pa dolgo časaniso dovolili povezave med slovenskimiin hrvaškimi progami.Avstrijci so leta 1890 dokončaliprogo med Špiljem in Ljutomerom.Istega leta so Madžari povezaliZalaegerszeg z Lendavoin Čakovcem, sedemnajst letpozneje pa so zgradili še progomed Zalaegerszegom Hodošemin Mursko Soboto. Šele leta1924 je Prekmurje dobilo povezavomed Mursko Soboto, Ljutomeromin Ormožem. Takšnostanje je ostalo do konca drugesvetovne vojne, ko so Nemcipri umiku zrušili železniškimost med slovensko Radgonoin avstrijsko Radgono, Madžaripa so iz političnih razlogovodstranili progo do Lendave inpopolnoma ohromili prometčez Hodoš. Naše železnice paso leta 1968 ukinile železniškipromet med Mursko Sobotoin Hodošem. Leta 2001 je bilamed tema krajema zgrajenapovsem nova proga, ki le delnosledi stari trasi. Na njej bi vlakilahko vozili s hitrostjo do 160kilometrov na uro, vendar jezaradi cestnih prehodov hitrostomejena na 100 kilometrovna uro. Z vstopom Slovenije vEvropsko unijo je proga medPragerskim in Hodošem postaladel petega koridorja.Zakaj so Vzhodno železnicopriključili na Južno železnicov Pragerskem, bo ostala skrivnost.V času načrtovanja sobile zamisli o Vzhodni progi obMuri do Špilj, ob Dravi do Maribora,ali še južneje od Pragerskegado Poljčan. Verjetno sozmagali interesi lokalnih veleposestnikovin stroški gradnje.Kakor koli, Pragersko je nastalokot železničarsko naselje zgradnjo železniških prog. NaPragerskem so zgradili trikotnik,ki omogoča, da vlak lahkopelje neposredno iz Mariborana Ptuj, ne da bi ustavljal naPragerskem. Značilnost progeod Pragerskega do Ptuja, skoziDravsko polje, je, da je popolnomaravna v dolžini trinajstihkilometrov, od Pragerskega doHajdine.Ob lepem dnevu lahko vidimona desni, približno pet kilometrovod proge, znamenitogotsko cerkev iz leta 1410 naPtujski Gori. Pri Hajdini progazavije v levo in pred železniškopostajo Ptuj prečka Dravo. Stariželezniški most so januarjaDizel lokomotiva pred priklopom na Citadello na PragerskemLokomotiva na industrijskem tiru Radenske

17ReportažaPogled na Ptujski grad z Dravskega mostu1945 zrušili zavezniki. Po vojniso most začeli obnavljati, takoda je promet čez Dravo stekelže leta 1946. Z mostu zagledamoPtujski grad, enega najlepšihslovenskih gradov. Rodbinagospodov ptujskih je tam živelaod 12. do 15. stoletja, v njihovemčasu pa je Ptuj hitro napredoval.S Ptuja se peljemo po Ptujskempolju, po levem breguDrave. Proga je spet ravna, insicer v dolžini šestnajstih kilometrov,do Velike Nedelje. Vbližini proge sta imenitna gradova- Dornava in Velika Nedelja-, na desni strani, v vasi Gorišnica,pa stoji tristo let starapanonska »cimprana« hiša.V Ormožu se proga popolnomapribliža Dravi, za postajopa se odcepi. Prvotna progavodi naravnost do Središča inČakovca, proga v Prlekijo pazavije na levo, proti največjemuslovenskemu gričevju – Slovenskimgoricam. To je izredno vinorodnoobmočje, Jeruzalempa njegovo vinarsko središče.V 13. stoletju so se tam ustavilikrižarji, uživali ob gostoljubjudomačinov in ugotovili, da jeto nebeški kraj. Tako je nastalslovenski Jeruzalem.Po dobrih dvajsetih kilometrihpridemo v Ljutomer, glavnomesto Prlekije. Mesto se prvičomenja leta 1242, danes paima občina približno 13.000prebivalcev. Postajališče Ljutomermesto se nahaja v središčumesta, glavna postaja Ljutomerpa je kilometer stran. V Ljutomeruso leta 1868 organiziraliprvi slovenski tabor, na kateremPtuj, pogled z graduso udeleženci zahtevali uvedboslovenskega jezika v šolah,uradih in cerkvah. Leta 1905 jetam dr. Karol Grossmann posnelprve slovenske filmske zapise.Tudi prve konjske dirke vSloveniji so leta 1874 priredili vLjutomeru.Z glavne železniške postajevodita dva tira, ki se po slabihdveh kilometrih ločita. Levi nasvodi v Gornjo Radgono, desnipa v Mursko Soboto in Hodoš.V Gornjo Radgono ne vozijoredni potniški vlaki, temveč letovorni vlaki, ki večinoma prevažajosteklenice iz industrijskihtirov Radenske. Slovenska inavstrijska Radgona si prizadevataza zgraditev novega železniškegamostu in obnovopotniškega prometa med državama.Avstrijski lokalni potniškivlaki redno vozijo med Špiljami(Spielfeld Strass) in avstrijskoRadgono (Bad Radkerburg). Odželezniške postaje v avstrijskiRadgoni je do Gornje Radgonele dober kilometer. Tako se lahkopeljete iz Ljubljane v GornjoRadgono, prek Avstrije, tri doštiri ure, iz Maribora pa uro doure in pol.Na progi med Ljutomeromin Gornjo Radgono je velikocestnih prehodov, zato vlaki vozijos prilagojeno hitrostjo, popotrebi ustavijo, strojevodje pavoznike opozarjajo z zvočnimisignali.Pri Veržeju, ki je znan pozadnjem delujočem mlinu naMuri, Babičevem mlinu, prečkamoreko po starem železniškemmostu in pridemo v Prekmurje.Čez nekaj kilometrov prispemov prekmursko prestolnico, MurskoSoboto. Postaja ima šesttirov in dva perona za potnike.Središče mesta je le nekaj stometrov od postaje. Prvi zapisimena Murazomath, kar je madžarskoime za Mursko Soboto,se je pojavil 16. junija 1348.Vendar so arheologi odkrili,daje bilo to območje naseljeno že3.500 let pred našim štetjem.Slovani so se naselili v 7. in 8.stoletju. V 9. stoletju je bilo območjedanašnje Murske Sobotedel Spodnje panonske kneževinein Salzburške nadškofije. Žetakrat so se začeli boji za prevladomed Avstrijci in Madžarina tem strateško zanimivemobmočju. V času Avstro-Ogrskeje bilo Prekmurje madžarskavplivna cona. Madžari nisohoteli povezati Murske Sobotes slovenskim, v tistem času avstrijskimželezniškim omrežjem,zato je bilo mesto sedemnajstlet končna postaja madžarskeproge.Nato se peljemo naprej ponajmlajši slovenski progi, vsedo Hodoša. Vožnja je bolj tekočain udobna. Večina objektovob progi je pripravljena za dograditevdrugega tira, ko bo topotrebno. Postaja Hodoš je sodobnain lepo urejena, čepravje to ena najmanjših slovenskihobčin, z le 360 prebivalci. Posodobitevin elektrifikacija postajesta bili končani lani. Madžarskeelektrične lokomotive že vozijovlake iz Madžarske in vanjo.Na postaji Hodoš se bostasrečala dva sistema napajanja,podobno kot v Dobovi, in sicerslovenski enosmerni tok 3 kVin madžarski izmenični tok25 kV/50Hz.Proga Pragersko–Hodoš seelektrificira. Pripravljalna dela sose začela že lani, proga pa najbi bila elektrificirana do koncaleta 2014. Hkrati bodo posodobilipostaje Ptuj, Ormož, Ljutomerin Murska Sobota, opremilicestne prehode, zgradili nekajzunaj nivojskih prehodov terizboljšali signalnovarnostne naprave.Ko bodo dela končana,bo čas potovanja med Pragerskimin Mursko Soboto skrajšanz 72 na 47 minut, prepustnostPotniški peron v OrmožuPriklop dizel lokomotive na Pragerskem

18ReportažaŽP LipovciŽP Murska SobotaŽP Ljutomer mestoŽP OrmožŽP Ljutomerprog pa se bo povečala s 46 na77 vlakov na dan.Iz Ljubljane v Mursko Sobotooziroma Hodoš vozijo trijedirektni vlaki - Citadella, Ptujin Mura -, sicer pa je treba prestopitina Pragerskem. Najhitrejšivlak nas pripelje v MurskoSoboto v treh urah in pol, poobnovi vseh prog bo čas potovanjaskrajšan za eno uro. MedMariborom in Mursko Sobotovozijo trije direktni potniški vlaki,in sicer vozijo dve uri. MedMursko Soboto in Hodošemvozi sedem parov potniških vlakov,med Hodošem in Zalaegerszegompa vozijo Madžarskeželeznice z osmimi pari vlakov.Prihodnost železnic v Prlekijiin Prekmurju je svetla. Posodobitevpetega koridorja, obnovaprometa med obema Radgonama,pa tudi morebitna vzpostavitevpotniškega prometa medOrmožem, Čakovcem in Lendavobodo omogočili razcvet železnicena tem območju.ŽP PragerskoŽP Ptuj

Pogled na Dravo in Tinje19ReportažaRado SmerdelZ vlakom na Kamen v PodjuniS krožno vozovnico Regio ASse lahko za samo 29 evrovodpravimo na zanimiv izletna avstrijsko Koroško.Železniška postaja Tinje–KamenOdsek dravske železniškeproge med Mariborom in Celovcemje bil odprt 1. junija1863. Železniška postaja Tinje–Kamen(Tainach–Stein, 393m) stoji nad desnim bregomDrave, v Podjuni, na uradnemdvojezičnem (nemško-slovenskem)območju avstrijske Koroške.Postaja je od Mariboraoddaljena 107 kilometrov, odCelovca pa 18 kilometrov, in jezelo primerno izhodišče za pohodnikein kolesarje. V poletnisezoni je mogoč prevoz kolesz vlakom. Stavba železniškepostaje iz 19. stoletja je spomeniškozaščitena. Po izstopuiz vlaka se s perona po pešpotispustimo v smeri proti Celovcuna ožjo asfaltirano cesto,ki takoj zatem zavije na levoskozi železniški podvoz, natopa po slabem kilometru vzpenjanjaproti jugu pripelje v križiščesredi vasi Kamen v Podjuni(Stein im Jauntal, 472 m, 207prebivalcev).Koroški križev potNa daleč vidni in s treh stranistrmi skali, po kateri je vasdobila ime Kamen, stoji župnijskacerkev sv. Lavrencija.Župnija je dvojezična. Od podružničnecerkve sv. Marjete iz11. stoletja, ki stoji ob vznožjuvzpetine, vodi do vrha Kamnazavita pešpot s štirinajstimi

20Reportažažev pot je postal znamenitost,ki jo turisti pogosto obiskujejo.Današnja cerkev sv. Lavrencijana vrhu vzpetine je v svojem jedrunekdanja grajska kapela izleta okrog 1200. Grad Kamenje bil porušen v 15. stoletju,njegovih ostankov pa ni več.Cerkev je obdana z obzidjem,v katerega je vzidana nekdanjakostnica. V njej je koroškapop-art umetnica Kiki Kogelnik(1935-1997), doma iz Pliberka,leta 1996 ustvarila svoje zadnjedelo, sodobni mrtvaški ples, skaterim se križev pot končuje.Liharda KamenskaKrižev pot na Kamnu v Podjunikapelicami križevega pota. Obzačetku poti stojijo velike večjezičneinformativne table, kjerso tudi v slovenščini predstavljenezanimivosti tega kraja.Ker so stare baročne podobe vkapelicah obledele, so domačinileta 1991 križev pot obnoviliin povabili štirinajst sodobnihkoroških umetnikov - med njimitudi Valentina Omana -, da soza vsako od kapelic na novo inpovsem svobodno izdelali svojevizije podob Kristusovega trpljenja.Tako nastali Koroški kri-Premožna grofica Liharda(Hildegarda) Kamenska, ki ježivela verjetno med letoma 905in 985, je bila znana po svojidobrodelnosti in sočutju dorevežev. Legenda pravi, da najbi Lihardo in njeno služabnicoljubosumni mož, grof Albuin(Albin), v navalu besa vrgel skoziokno v globino, vendar najbi iz nebes posredoval angel inobe ženski varno spustil na tla.Grof naj bi zato za kazen oslepel,nato pa je za pokoro romalKlopinjsko jezero

Revija Slovenskih železnic februar 201221Reportažav Rim. Lihardin grob je v cerkvina Kamnu v kripti pod oltarjem.Čeprav je Liharda uradno samoblažena, velja v ljudskem izročiluza svetnico. V preteklih stoletjihso Slovenci v velikem številuromali na njen grob. Lihardaje s svojimi sredstvi na Kamnuustanovila dobrodelno ustanovoin tam oskrbovala uboge.Enkrat na leto so pogostili beračez vse Koroške. Lihardinaustanova je delovala tudi ponjeni smrti vse do leta 1923, koje inflacija izničila vsa preostalasredstva. Do danes se je ohranilobičaj, da domačini spečejomajhne ržene hlebčke, ki jimpravijo kržeji ali krušeji, in jih naPogled s križevega potaKostnicadan Lihardine smrti, s hodnikanekdanjega gradu mečejo medzbrano množico. Velja prepričanje,da kdor kruhek ujamev zraku, bo imel v tistem letusrečo. Najbolj spretni pri temso otroci. Običaju Korošci v slovenščinipravijo šentliharčje, vnemščini pa striezelwerfen.Klopinj in TinjeŠtiri kilometre je od Kamnaoddaljeno Klopinjsko jezero(Klopeiner See). Po asfaltiranicesti se napotimo najprej protivzhodu, nato pa zavijemo najug. Površina jezerske vode sepoleti ogreje do 24 stopinjCelzija, zato je primerno za kopanjein je v sezoni množičnoobiskano. Prav tako štiri kilometrerazdalje je od železniškepostaje Tinje–Kamen do vasi Tinje.Od postaje se po asfaltiranicesti usmerimo proti vzhodu,nato pa na križišču zavijemona levo na most čez Dravo. VTinjah je Katoliški dom prosveteSodalitas, ki velja za eno izmednajpomembnejših slovenskih indanes tudi medkulturnih katoliškihizobraževalnih ustanov vPodjuni.Prijeten izlet!Mrtvaški ples v kostnici Ostanki stare kapelice Štirinajsta kapelica križevega pota

22Posebno prikupne so vaške železniške postaje.ReportažaIgor FabjanŠrilankaZ vlakommed nasade čajaŠrilanka, za tri Slovenijevelik otok, ki leži južno odIndije, je znana predvsem povabljivih tropskih obalah inkot dežela, iz katere prihajanajboljši čaj na svetu. Zanimivopa je, da je nekoč Šrilankaslovela po kavi. Prav zaradislednje so na otoku že davnegaleta 1864 odprli prvo železniškopovezavo, dolgo 54kilometrov. Zanjo so poskrbelitakratni koloniatorji Britanci,ki so otok imenovali Cejlon.Železnico so uvedli zaradiprevoza kave s plantaž v hribovitinotranjosti do pristaniščav glavnem mestu Kolombo. Lesedem let pozneje je rastlinskabolezen uničila številne nasadekave, a so jo hitro uspešnonadomestili grmi čajevcev. Gojenječaja je postajalo čedaljebolj razširjeno, in zato so začelipodaljševati železniško progo vnotranjost. Pozneje pa so vzpostaviliželezniško povezavo še zobalnimi kraji, v okolici katerihso pridelovali kokos in kavčuk.Leta 1927 je skupna dolžinatirov dosegla že 1.530 kilometrov,in takrat so z železnicopovezali tudi najtežje dostopnovzhodno obalo otoka. Zlato obdobješrilanške železnice je bilomed letoma 1955 in 1970, koso skrbno posodabljali tire terspremljajočo infrastrukturo invozni park. V naslednjih desetletjihpa je železniški prometvztrajno stagniral, in šele zadnjidve leti se oblasti resneje trudijoza ponovno posodobitev.Pospešeno obnavljajo še zadnjeodseke, ki so bili poškodovanimed divjanjem cunamija leta2004, in severni odsek železnice,ki je bil desetletja zanemarjenzaradi dolgotrajne državljanskevojne.Potovanje v nebesaNuwara Eliya v hriboviti deželičaja je postala priljubljenaturistična destinacija prav poNajveč potnikov vlaki prepeljejo v okolici Kolomba.Ob obali progo spremljajo kokosove palme.

23ReportažaRazgledni vagon se ponaša s panoramsko steno.zaslugi železnice. Potovanje izKolomba do gorskega mesta ješe danes eno najbolj slikovitihna svetu. Mestece je pravzapravle eno izmed številnih podobnih,ki se vrstijo vse do končnepostaje v Badulli.Za dobrih tristo kilometrovdolgo pot potrebuje vlak kardeset ur! Predvsem zaradi zastareleželezniške infrastrukture,ki ne omogoča večje hitrostivlakov. Ta je na nekaterihodsekih, predvsem na nekaterihovinkih in mostovih, omejenazgolj na 20 kilometrovna uro!Na šrilanških vlakih je mogočepotovati v prvem, drugemin tretjem razredu. Cenevozovnic so zelo nizke. Tako jetreba za vožnjo od Kolomba doBadulle odšteti približno petevrov, medtem ko stane vožnjav tretjem razredu le kak evro!Sedeže je običajno mogoče rezerviratile za prvi razred. Nagorski relaciji je to še posebejpomembno, saj so v prvi razreduvrščeni posebni, razglednivagoni. Vagon s panoramskozadnjo steno je običajnozadnji v vlakovni kompoziciji,tako da se potnikom odpiraprostran razgled na pokrajinoob progi. Vagoni so sicer žeprecej dotrajani in niso klimatizirani.A kljub temu ponujajoenkratno izkušnjo, pa čepravProdajno okence se verjetno nispremenilo od kolonialnih časov.z neprestano odprtimi okniin vrati!Kazalo je že, da bom zanjoprikrajšan, saj dan pred odhodomni bilo mogoče dobiti prostegasedeža v prvem razredu.Toda rezervacijski sistem očitnone deluje najbolje, saj sem tikpred odhodom dobil sedež vskoraj praznem razglednem vagonu!Ta se je napolnil šele nanaslednjih postajah. Potovanjese je začelo ležerno. Kar preveč,saj smo bili za začetek deležniskoraj dvourne zamude. Pokvarilase je namreč lokomotiva inza njeno zamenjavo so potrebovalikar nekaj časa. Potempa se je vendarle začelo. Mimopanoramskega okna se je kotna velikanskem televizijskemekranu vrstila slikovita pokrajina:zadnje hiše so zamenjaligozdovi borovcev in evkaliptovter neskončni nasadi čajevcev.Zazdelo se mi je kot, da smoprispeli v nebesa s skrbno negovanimivrtovi. Takšen vtis sodajali pristriženi grmi čajevcev.Počasi smo se pomikali mimoterasastih polj in slapov, skoziozke doline in pod gorskimi vrhovi,ki segajo tudi krepko prekdva tisoč metrov visoko. V bližininajvišje točke, ki jo doseževlak, pri kraju Pattipola (1898m), nas je naenkrat objela megla,iz katere so tu in tam kukaligozdnati vrhovi. Prepadnestrmine so ponekod spremljaleželeznico z obeh strani, in občutekje bil, kot bi se peljali potirih, speljanih skozi oblake. Nadolgih ovinkih sem se čudil potnikom,ki so v sprednjih vagonihdobesedno viseli na vratih.Pa ne le zaradi gneče! Predvsemzaradi razgleda in mendasvojevrstnega užitka. Privošči siga lahko vsak, saj so vrata vesčas vožnje odprta. K sreči vlakvozi počasi, tako da ni posebnenevarnosti, da bi kdo padelskozi vrata. Počasnost vlaka izkoriščajotudi številni pešci, katerimželezniška proga pomeninajkrajšo povezavo med posameznimigorskimi kraji. Takoimajo vedno več kakor dovoljčasa, da se pred ropotajočimvlakom umaknejo s tirov.Sprevodniki vestno opravljajo svoje delo.Nekatere železniške postajeso bile prav slikovite in so bilevideti, kot da se na njih v zadnjemstoletju ni prav velikospremenilo. Prav vse postankeso popestrili prodajalci vsehmogočih prigrizkov. Nekateriso se povzpeli na vagone inse peljali do naslednje postaje.Večinoma pa so ponujali svojeblago kar pod vagoni in trgovaliskozi vedno odprta okna.Okna vagonov so običajno odprta.Najbolj slikovita je notranjost otoka.

24ReportažaČas za posodobitevMed vožnjo so običajno odprta tudi vrata vagonov.Šrilanške železnice (SLR) sov lasti države, železniški. Danesv primerjavi s prvotnimi začetkimočno prevladuje potniškipromet. Premorejo kar tristopotniških vlakov in le deset tovornih,na dan pa prepeljejookrog tristo tisoč potnikov. Širinatirov je ostala iz kolonialnegaobdobja in znaša 1.676mm, kar dve tretjini železniškihprehodov pa je nezavarovanih.Žal tudi vožnja z vlakomni bistveno hitrejša kakor predstoletjem, saj vlaki dosegajonajvišjo hitrost 80 kilometrovna uro. To želijo v naslednjihletih zvišati na sto kilometrovna uro, na novo načrtovanihodsekih pa naj bi vlaki vozili šez dvajset odstotkov višjo hitrostjo.Železničarsko podjetje,ki zaposluje kar 14.400 ljudi,premore 175 dizelskih lokomotivter 900 vagonov, pretežnokitajske, indijske in romunskeproizvodnje.Najbolj donosne so železniškepovezave v okolici prestolniceKolombo. Priljubljena jetudi južna obalna proga v dolžini160 kilometrov, ki sega domesta Matara. Severna progaPostanke poživljajo prodajalci prigrizkov.je dolga 310 kilometrov, najdaljšapa je povezava do mestaBatticaloa na vzhodni obali,do katerega je 348 kilometrov.Poleg običajnih vlakovnih kompozicijje vsak dan na tirih tudinekaj posebnih vagonov. Sodobniklimatsko hlajeni vagoni,na katerih potnikom ponujajotudi kakovostno postrežbo, seimenujejo Exporail in RajadhaniExpress. Potovanje z njimi ni ničhitrejše, saj so priključeni običajnivlakovni kompoziciji. Zatopa potniki uživajo v neprimernovečjem udobju.Prav posebno priložnost pomenivožnja z vlakom ViceroySpecial. To je edini ohranjeniotoški muzejski vlak s parnolokomotivo, ki ga sestavljajoudobni, klimatizirani vagoni.Vlak običajno vozi le po naročilu,a zanimanje je kar precejšnje,saj uspešno vozi že četrtstoletja.Delo strojevodij na šrilanškihželeznicah vsekakor ni enostavno,pa ne le zaradi zastareleopreme. Na progah se srečujejoše z eno neobičajno težavo,s sloni! Te velike živali se včasihtudi pred vlakom nočejoumakniti, zato je na določenihpredelih potrebna še posebnaprevidnost.V gorskih krajih pomeni železniška proga tudi priljubljeno pešpot.Največ udobja ponujajo vagoni Rajadhani Express.

Revija Slovenskih železnic februar 201225TujinaRon SmithŽeleznice Yverdon Sainte CroixaEne izmed številnih malihšvicarskih železnic, ki tiho inučinkovito opravljajo storitvejavnega prometa, so ozkotirneželeznice Yverdon SaintCroixa (YSteC). ŽelezniceYSteC vozijo na gorski progi,dolžine 24,17 kilometra intirne širine enega metra, medmestoma Yverdon Les Bainsin Sainte Croix.Yverdon Les Bains je pomembnapostaja na južnemdelu jezera Neuchatel, ob glavniprogi Švicarskih zveznih železnic(SBB), med postajamaBiel in Ženeva. To zgodovinskomesto je vredno ogleda! Njegovazgodovina sega v petostoletje pred našim štetjem, koso ob jezeru živeli Kelti. Mestoleži na križišču trgovskih poti.Že Rimljani so tukaj zgradili terme.V starem mestnem jedru jeohranjenih še veliko srednjeveškihzgradb. Na glavni železniškipostaji stoji delavnica SBB, vzalivu ob mestu pa še preprostapostaja železnic YSteC.Na hribu, na 1066 metrihnadmorske višine – YverdonLes Bains je na 435 metrih nadmorskevišine – leži Sainte Croix.Nekoč je bilo pomembnomesto. Bilo je namreč svetovnosredišče za izdelavo glasbenihskrinjic ter premikajočih se lutk,in si je prizadevalo za povezanoz glavno železniško progo. Leta1955 je v mestu živelo 7.000prebivalcev, mnogi med njimiso bili zelo visoko usposobljeniobrtniki. Potem pa je mestozačelo stagnirati in septembra2011 štelo le še 4.646 prebivalcev,od teh 3810 švicarskihdržavljanov.Železnico do Sainte Croixaso zgradili 17. novembra1893. Največji naklon proge,ki se stalno dviga, je 44 promilov.Leta 1893 je vlak za pot odYverdona do Saint Croixa potreboval102 minuti, leta 1913pa le še 64 minut. Leta 1945je bila proga elektrificirana, insicer z napetostjo 15.000 voltov16 2/3 Hertz. Čas prevozase je leta 1970 skrajšal na 33minut, medtem ko danes znaša35 minut. Ko so na progivozile parne lokomotive, so zavožnjo navzdol za gorivo uporabljalelokalni les oziroma zavožnjo navzgor v Sainte Croixuvoženi premog. Tak načinse je izkazal kot učinkovit ingospodaren!Progi je grozilo zaprtje,vendar so jo ohranili zaradiorganizacije državne razstave,ki je potekala v teh krajih letaGarnitura 2000 na postaji Yverdon

26TujinaGlasbena skrinjica v trgovini Reuge vmuzeju CIMA, Sainte Croix2002. Železnico so zato posodobili.Leta 2001 so pridobilidve Stadlerjevi vlakovni garnituriGTW in leta 2007garnituroBT 52, ki jo uporabljajo zaokrepitev prevozov ob konicahin ki je prav tako iz Stadlerja.Večina postajališč je brez osebja.Na teh postajališčih vlakustavlja po potrebi oziroma nazahtevo. Vlake upravlja po enaoseba. Proga je bila leta 2001vključena v organizacijo družbeTravys, ki upravlja še železniciVallorbe–Le Brassus Bahn (PBR)in Orbe–Chavornay Bahn (OC).Slednja je najmanjša železnicav Švici in je zelo zanimiva.Družba Travys upravlja tudiavtobusne linije med železniškimipostajami Yverdon LesBains, Vallorbe in ChamblonL'Auberson ter avtobusno linijomed postajama Sainte Croix inMauborget. V Yverdon Les Bainsvozi tudi na petih mestnihGarnitura 2000 na postaji Vuitboeuf, prestop na avtobusprogah. Travys je kratica družbeTransports Vallée de Joux–Yverdon–Les–Bains–Sainte–Croix.Vlaki na progi Yverdon LesBains–Sainte Croix vozijo redno,vsako uro. Obstajajo načrti,po katerih bodo v letih od2013 do 2016 povečali številovlakov, in sicer naj bi ti vozilivsake pol ure. Travys je podjetnadružba; pri njih lahko napostaji Sainte Croix najametekolesa, tudi električna, kajti območjeje zelo priljubljeno medkolesarji, na vlakih YSteC pakolesa prevažajo brezplačno.Najeti je mogoče tudi restavracijskivagon La Traverse iz leta1913. Vagon je prvotno vozilna železnicah Rhaetische Bahn(RhB), leta 2002 pa so ga obnoviliin zdaj v njem razvajajogoste z odlično potrežbo inpanoramskih razgledom. Večinformacij je na voljo na spletnistrani www.travys.ch.V tovornem prometu YSteCprepeljejo po tri zabojnike zodpadki enkrat na teden izSainte Croixa v Yverdon zanadaljnji prevoz v Lausanno,kjer odpadke sežigajo. V sezonivozijo tudi sladkorno pesoin les.Pred kratkim, oktobra lani,so pridobili vlakovno garnituroGTW Be 2/6. Ta vozi naprogi, ki je vzporedna s progoSBB, prečka reko in po potrebiustavlja na postajališču WilliamBarbey. Postajališče je dobiloime po človeku, ki je financiralgradnjo proge. Rodil se je 14.julija 1842 v Genthodu, blizuŽeneve, kjer je študiral. Bil jebotanik in je zaradi raziskovanjarastlin veliko potoval. Zeloje spoštoval nedeljo kot delaprost dan, zato je financiranjegradnje proge pogojeval s tem,da vlaki ne smejo voziti ob nedeljahnaslednjih 25 let. Takodo leta 1918 vlaki niso voziliob nedeljah. William Barbey jeumrl 18. novembra 1914 v krajuChambésy.Na levi strani postajališčaWilliam Barbey je železniškadelavnica, kjer osem zaposlenihvzdržuje vozni park ter popravljain posodablja železniškavozila. Naslednja postaja je LaBrinaz, nato pa postaja Valeyres-sous-Montagnys svojoklasično postajno zgradbo. Natem delu proge je nešteto nivojskihprehodov in večji del sepeljemo vzporedno ob cesti. Po5,53 kilometra pridemo na postajoEssert-sous-Champvent.Tu se začnemo vzpenjati v gozdin po 8,83 kilometra pridemona postajo Vuitboeuf. Postajnazgradba je zaprta, ampaknekdo še vedno živi v zgornjemdelu zgradbe. Zaradi zamenjavetirov se naprej peljemo z avtobusomdružbe Travys. VožnjaZabojniki za prevoz odpadkov na postaji Sainte Croix

27TujinaPostaja Sainte CroixUre v muzeju CIMA, Sainte Croixz avtobusom je zelo zanimiva,peljemo se mimo čudovite privlačnecerkve. Zmotim sem sepri štetju ostrih ovinkov – poznejesem na zemljevidu ugotovil,da jih je bilo deset –, nakaterih se mora voznik prepričati,da navzdol ne pelje nobenovozilo. Ni morem si predstavljati,kako lahko železnicapremaguje ta zoprni vzpon. Napostaji Baulmes, na 11,5 kilometru,se nahajajo industrijskitir, remiza in ploščad za tovor.Tu si lahko ogledate tudi drezinoin delovne vagone. Proga senato v velikem loku vzpne dopostaje Six Fontaines, ki je na14,4 kilometru. Six Fontaines jezelo privlačna postaja, krasijojo rože in na njej je nekaj industrijskihtirov.Nato se vzpenjamo po pobočju,s katerega je lep razgledna dolino, kmalu naletimo napet železniških predorov. Naslednjapostaja je Trois-Villes,ki stoji na 19,26 kilometru. Natem odseku železničarji pogostosrečujejo divje koze, rise,divje merjasce in srnjad. Kmaluprispemo na planoto, in preknivojskega prehoda na privlačnopostajo Sainte Croix, kjerso pisarne, trgovine, tovornoskladišče, nakladalna ploščadin industrijski tiri.Mesto Sainte Croix je nadželezniško postajo. Blizu postajeje muzej CIMA (CentreInternational de la Mécaniqued’Art, spletna stran www.musees.ch).Muzej je nastal iz nekdanjetovarne, kjer so izdelovaliglasbene skrinjice. Odprli soga leta 1985. V njem je najboljčudovita zbirka zapletenihglasbenih skrinjic vseh velikosti.Številne so v lepo izrezljanih lesenihškatlah. Mehanizmi glasbenihskrinjic so ročno izdelani,njihova pestrost in lepota paje navdihujoča. Potem so tu šepremikajočih se lutke, v velikostiotroka. Očaral me je zlastikraljevski slog dame, ki sediza mizo in piše. Ob pritisku nagumb začne pisati z običajnimkemičnim svinčnikom. Medtemko piše, se njen prsni košdviga in spušča, kot da diha,glavo premika levo in desnoter s pogledom sledi svinčniku,njene veke se odpirajo in zapirajo,glavo dviga in sklanja. Nakoncu obrne glavo, jo skloni,premakne roko in zapiše šenaglas nad črko a. Pestrost inzapletenost njenih gibov stafascinantni.Nad stopniščem je angel.To je še ena figura, ki se premika,leti, se obrača. Medmojim obiskom je mojster inizumitelj Mario Wüthrich vodilskupino šolarjev, ki so izdelovali»ure s švicarskimi možgani«(spletna stran www.les-contes-du-temps.ch). Te urev svetlih barvah vam res dajomisliti! Glasbene skrinjice prodajajov trgovini družbe Reugev muzeju, poleg sta kavarnain trgovina s spominki. Glasbeneskrinjice so izumili tukajleta 1796.V tem majhnem mestu jekar nekaj muzejev. Mesto jetudi dobro izhodišče za raziskovanjeokolice. Po okusnemobroku v kavarni v bližini železniškepostaje, kjer so tudi številnidomačini uživali ob hraniin pijači, sem se z večernim vlakomvrnil v Yverdon. Ko smo sepeljali okoli gore, je bila dolinapod nami zavita v mlečnobelogosto meglo. Sonce je počasizbledelo in potopili smo se vtemo in hladno noč, kar je bilnadvse primeren konec potovanjapo tem zanimivem deluŠvice.Premikajoče se lutke v muzeju CIMA Angel Graciozna dama, ki piše

28ZanimivostiIgor KuraltSvet modelnih železV Nürnbergu se je v začetku februarja odvijal največji mednarodni strokovni sejem igrač na svetu, kamor spadajotudi modelne železnice. Med novostmi so že obstoječi modeli v novih barvah ter oznakah ter popolnoma na novokonstruirani modeli. Kljub gospodarski krizi v svetu še vedno ostaja veliko zanimanje za tovrstni hobi, tako medljubitelji kot tudi zbiralci. Čedalje bolj pa se uveljavlja izdelava števila modelov v serijah in se oblikuje na podlaginaročil pogodbenih partnerjev.Model štiridelnega hitrega elektromotornikaDB 403 v merilu 1 : 87 (H0) bo vtretjem četrtletju na voljo članom klubovMärklin in Trix, ki bodo naročilo oddalido začetka aprila.Popolnoma na novo konstruiran modelparne lokomotive z zalogovnikom v merilu1 : 87 (H0). Model lokomotive bo priMärklinu dobavljiv v enkratni seriji v tretjemčetrtletju.Model reklamne električne lokomotiveSŽ 541 MAMMUT v merilu 1 : 160 (N) bov enkratni seriji izdelal Hobbytrain. Ljubiteljiin zbiralci železniških miniatur lahkomodel pričakujejo spomladi.Tilligov model električne lokomotive ÖBB1216 v merilu 1 : 120 (TT) bo dobavljivv tretjem četrtletju. Modeli bodo opremljeniz vmesniki PLUX12 in prostoromza zvočnik.Piko širi ponudbo modelov Herkules vmerilu 1 : 120 (TT). Prva bo v ponudbiER20 Siemens (na sliki), sledila ji boWLE (Westfälische Landes-Eisenbahn) inER20-Enercon.A.C.M.E. za letos napoveduje prihodkompleta treh različno oštevilčenih vagonovJŽ tipa Y iz petega železniškegaobdobja, v merilu 1 : 87 (H0), in vagon zležišči tipa Y v merilu 1 : 87 (H0) .A.C.M.E. je predstavil novo Intermodelskupino tovornih vagonov za prevozkontejnerjev v merilu 1 : 87 (H0), posebnostteh vagonov je kovinska osnova.Kontejnerski vagoni Sggmrss 90' sopogosto videni na slovenskih železniškihprogah.Švicarsko podjetje HAG je predstavilovzorčni model dvosistemske električnedvoosne ranžirne lokomotive SBB Ee-922, v merilu 1 : 87 (H0). Serijski modelbo v celoti kovinski in naj bi bil dobavljivdo konca leta.Vitrainsova novost 2012 - model legendarneitalijanske električne lokomotiveBreda E.326, v merilu 1 : 87 (H0). V ponudbibodo modeli s štirimi različnimioštevilčenji iz drugega in tretjega železniškegaobdobja.

Revija Slovenskih železnic februar 2012ic – Nürnberg 201229ZanimivostiJägerndorfer Collection se vse bolj uveljavljamed ljubitelji in zbiralci železniškihminiatur. V strogo omejeni seriji, ob 175.obletnici rojstva avstrijske cesarice Sissiin 200. obletnici rojstva madžarskegaskladatelja, dirigenta in pianista FranzaLiszta, bodo izdali v poslikavah po originalihmodele Taurusa v merilih 1 : 87(H0) in 1 : 160 (N).Jägerndorferjev model enokabinske električneranžirne lokomotive ÖBB 1163 vmerilu 1 : 87 (H0). V ponudbi bodo letostrije različno oštevilčeni modeli. Dva bostaimela novejšo, eden pa starejšo ÖBBoznako (logo). Lokomotive ÖBB 1163 vslužbi z istimi oštevilčenji so stacioniranev Salzburgu in Beljaku.M.T.H. s sedežem v Kolumbiji ima v programuevropskih modelov v merilu 1 : 43(0) od letos modele električne lokomotiveES-64-U4. Prve med njimi so v barvahpodjetij Arriva, CargoServ, RTS in InRail.Vsi modeli so opremljeni z dekodirniki inzvoki. V prihodnje M.T.H. dopušča možnostizdelave ÖBB 1216 in SŽ 541 v merilu1 : 43 (0).V drugem četrtletju bo Märklinov ponudilstarodobni potniški vlak Švicarskihsevernih železnic (SNB), ki bo vsebovalparno lokomotivo D1/3 Aare v merilu1 : 87 (H0).Novo konstruiran dizelmotornik DB VT75.9 v merilu 1 : 87 (H0) bo pri Märklinudobavljiv v enkratni seriji marca, z zvokom,in maja, brez zvoka.Os.Kar je naznanil prihod modela Francoskihželeznic SNCF dizel električne lokomotiveBB 46000 v merilu 1 : 87 (H0) vbarvah FRET. Zasnova modela je ista kotpri MoKo SŽ 643.Nemški ESU bo za zadnje četrtletje letosponudil novi model dizelske električnelokomotive razreda 77 MRCE v merilu1 : 87 (H0). Kovinski model bo vključnoz vsemi dodatki vseboval 22 različnihter med sabo usklajenih funkcij, kor naprimer svetlobni in zvočni učinki, izpuhizpušnih plinov. Model lokomotive bolahko vozil po tirih DC sistema, kot tudiAC sistema (Märklin).Proti koncu leta Brawa napoveduje sedemmodelov tovorne parne lokomotivez vlečenim zalogovnikom tipa G7.1 vmerilu 1 : 87 (H0) različnih železniškihdružb, oštevilčenj in obdobij. Vsi modelibodo na voljo za istosmerno ali izmeničnonapajanje ter analogno ali digitalnoupravljanje. Modele bo odlikovala visokadetajliranost. V Sloveniji je poznana kotserija JŽ 23.Modelleisenbahn GmbH (ROCO) bo ljubiteljemin zbiralcem železniških miniaturoktobra ponudil model hitrovozne parnelokomotive Južnih železnic SB 109.13 vmerilu 1 : 87 (H0) iz prvega železniškegaobdobja. Ta lokomotiva je tudi sestrskalokomotiva slovenske muzejske parnelokomotive SŽ 03. Avgusta bo ROCO napodlagi prednaročil dobavil model električnelokomotive SŽ 541-107 v osnovnirdeči barvi, v merilu 1 : 87 (H0).

30Prosti časBorut Planinšič60 let kegljaškega klubaLokomotiva MariborKegljaški klub LokomotivaMaribor, ki prav tako kot njegovsoimenjak iz Ljubljane veljaza enega izmed najstarejših tovrstnihklubov v Sloveniji, letospraznuje 60-letnico delovanja.Že iz imena je razvidno, da klubizhaja iz železničarskega okolja.KK Lokomotiva je nastal kot naslednikkegljaških krožkov Štajercin Kurilnica, v katerih so seod leta 1949 združevali železničarji.KK Štajerc je denimo delovalpod okriljem Kegljaškegakluba Železničar, člani so kegljepodirali v Gambrinusovi dvoraniv središču mesta. Leta 1951so železničarji s prostovoljnimdelom in s pomočjo sindikalnepodružnice v železničarski kolonijina Taboru, nasproti studenškihcentralnih delavnic, zgradililastno enostezno kegljišče,leto za tem so ga še dogradili.Zagnani kegljači so ustanovilikrožek Kurilnica, ki je kot enaizmed številnih športnih sekcijdeloval v sestavi Sindikalnegašportnega kluba Lokomotiva.Marca leta 1952 se je krožekpreimenoval v Kegljaški krožekLokomotiva, 24. septembra istegaleta pa je bil na občnemzboru na kegljišču v Kurilniškiulici ustanovljen KK Lokomotiva.Za prvega predsednika klubaje bil izvoljen Rado Baumkircher,ki je na čelu vztrajal vsedo leta 1966. Kasneje so ga vvlogah predsednikov naslediliSlavko Rosi (do leta 1979.), ŠtefanSimončič (do leta 1986.),Mirko Lukić (do leta 1992.),Oto Nabernik (do leta 1995.),Jože Alegro (do leta 2005.)in sedanji predsednik klubaZmago Majer. V šestih desetletjihdelovanja se je v klubskozgodovino zapisalo velikoprizadevnih članov, pri čemerše zlasti izstopa ime maja lanipreminulega Vinka Mandla, kije bil kot tehnični vodja, trener,gospodar in tajnik ter hkratidolgoletni predsednik mariborskeobmočne kegljaške zvezekar 54 let Lokomotivina gonilnasila in velja za večno legendokluba.Med najpomembnejše mejnikev dolgi zgodovini KK Lokomotivasodijo tudi posodobitvekegljišča. To je leta 1956 dobiloše drugo stezo, leta 1962 sobili dograjeni klubski prostori,leta 1969 so bili nameščeni avtomatiza postavljanje kegljev,leta 1979 sta stezi namesto asfaltnedobili plastično prevleko.V vitrinah Lokosov tudievropske in državne lovorikeTudi pri tekmovanjih je klubskazgodovina prežeta s številniminepozabnimi dosežki. Vzgodnjih letih je bilo več Lokomotivinihkegljačev stalnihčlanov državne in republiškeželezničarske reprezentance(Slavko Tučič, Janko Lupša,Slavko Rosi, Vinko Fundak ...),ki je leta 1965 na evropskemželezničarskem prvenstvu osvojilabronasto kolajno. Ekipa Lokomotiveje vrsto let nastopalav prvi in drugi republiški ligi,njeni člani so tekmovali na posamičnihprvenstvih Slovenije,Z leve: Franc Ilešič, Peter Rakovič, Jože Golob, Avgust Volšek, Vlado Ostojić, Igor Skaza in Borut Planinšič, spredaj pa so Jože Špenga,Oto Lorenčič, Slavko Štelcar, Milan Mali in Josip Matulin.danes pa je klubsko moštvože šestnajsto sezono zaporedčlan tretje državne lige. Mednajvečje podvige sodi leta 2005osvojeni naslov državnih prvakovv borbenih igrah, ki si gaje v Celju prikegljala ekipa vpostavi Zvonko Cafuta, BorutPlaninšič, Borut Ramšak, JožeGolob, Peter Rakovič, SimonMali (trener Srečko Lešnik),leta 2007 je moštvo v borbenihigrah osvojilo še naslov slovenskegapodprvaka. Anja Balogje leta 1996 postala državnakadetska prvakinja in skupaj zAlenko Nabernik še prvakinja vdvojicah.Za svojo plodno dejavnostso KK Lokomotiva in njegovičlani prejeli številna priznanja,Vinko Mandl in Martin Frecesta bila med drugim nagrajenas priznanjem Mednarodnegaolimpijskega komiteja,oba sta bila skupaj z MirkomNovakom dobitnika priznanjaKegljaške zveze Slovenije, kije klubu leta 2007 kot najvišjepriznanje podelila tudi Zlatikegelj.Pri KK Lokomotiva je že odsamega začetka kot nadvsepomembna komponenta širokorazvejana tudi dejavnostrekreativnih krožkov, v dosedanjihšestdesetih letih se jihje na seznamu zvrstilo prekpetdeset, ta čas jih deluje 19 zokrog 200 aktivnimi kegljači inkegljavkami, med katerimi statudi krožka Slovenskih železnic,KK Sekcija za vleko vlakov in KKCentralne delavnice.KK Lokomotiva, ki se ga jekot priljubljeno oprijelo tudiime Lokosi, bo v letošnjem jubilejnemletu priredil kopicotekmovanj, med drugim tudiveliki odprti mednarodni turnirLoko's Open, osrednja proslavaob 60-letnici delovanja pa bojeseni.

Revija Slovenskih železnic februar 201231Prosti časŽeljko PerovićPesniško-kantavtorska karavanana vlaku EC EmonaPetnajstega februarja se je v organizaciji Založbe Pivec iz Mariborain Mladinskega kulturnega centra Maribor v Ljubljano z vlakom odpravilaskupina pesnikov in glasbenikov iz Maribora, Ruš, Velenja, Žalcain Celja. Na vlaku EC 151 smo pripravili dvourno literarno-glasbenopredstavo, ki je nato potekala še na Metelkovi, in sicer ob 18.30 vhostlu Celica in ob 20.00 v Menzi pri koritu. Nazaj iz Ljubljane smo seodpeljali ob 22.25 z vlakom RG 604.Zamisel za tovrstno prireditev se nam je porodila lanskega novembra,ob izidu prevoda pesniške zbirke bosansko-hercegovskega pesnika AdmiralaMahića pri Založbi Pivec, z dovolj zgovornim imenom Vozni redljubezni. Vendar je bila knjiga takrat predstavljena drugje, zamisel pa jeostala. Uresničili smo jo v mesecu, v katerem praznujemo kulturni praznikin Valentinovo.Prešern(ov)i valentinčki smo bili kantavtorji Peter Andrej, Tadej Vesenjak,Dani Bedrač in literati Vesna Spreitzer, Nino Flisar, Petra Kolmančič,Jože Kos, Željko Perović, Ivo Stropnik, Tonja Jelen, Zoran Pevec,Zdravko Kokanović, Milan Novak, Tanja Petelinek, Alenka Kveder; v Ljubljanipa so se nam pridružili še Barabara Korun, Boštjan Narat, IztokOsojnik, Dejan Koban, Cvetka Bevc, Senada Smajić, Jure Drljepan,Tomislav Vrečar.Seveda, brez soglasja pristojnih služb na železnici ne bi mogli uresničitinaše zamisli. Zahvaljujemo se SŽ-Potniški promet, zlasti Milošu Rovšniku,Ivanu Fidlerju in Alenki Babič, ki so nam znali prisluhniti in nam pomagaliuresničiti zamisel.Sodeč po odzivih udeležencev je projekt bil zelo uspešen, zato smo pripravljeniše kdaj organizirati podobno prireditev na vlaku.Admiral MahićNa peronu trepetavega prividaNa peronu trepetavega privida –po dežju – pljusk sonca.Po nitkah pajkove mrežeso se vsuli akvareli.Jaz pa živim v noči,z ledenim tovarišem,v lobanji žuboreči.Te bolečine hrepenijopo bliskih nezemeljske stvarnosti.Boli me vzdih, kiproizvaja misli.O, zasanjana jata, vzemi me s seboj,dekle, ki jo čakam,ne bo prišla ne s prvim ne z zadnjim vlakom!Dekle, želja, kje si?Če bi me še ljubila, ne bi mrtva bila!Kladivo tolče po pločevini.Sonce poje.In vse plameni od razpenjenih krošenj –lokomotive pa neprenehoma prodirajoskozi šampanjsko pomlad!Prevedel: Željko PerovićFoto: Miško Kranjec

32Prosti časŠAHUreja: Zvonko MesojedecPrimer 39Čeprav sta v poziciji na diagramunasprotnika materialno izenačena,pa odloča aktivnejši položaj črnihfigur, katerih igralec je tudi napotezi.Novotelnov : Chistiakov(Tbilisi, 1949)Šahovski pokal SŽ – drugi turnirPresenetljiv preobrat na prvemmestuV petih letih šahovskega cikla Slovenskih železnicse še ni zgodilo, da bi igralec, ki je izgubilv prvem krogu, tudi osvojil turnir. To je v soboto,25. februarja, na drugem turnirju šestegacikla uspelo Primožu Petku. Po začetnem porazuje dosegel sedem zmag in odigral remi protineporaženemu drugouvrščenemu Boštjanu Jeranu.Jeran je petkrat zmagal in štirikrat remiziralprav proti vsem igralcem iz prve peterice.En remi več kot Jeran je odigral Matej Keršič, kitudi ni okusil grenkobe poraza, in zasedel petomesto. Rek order po številu remijev je bil JanezHribar, ki je ob treh zmagah zbral še kar šestremijev. Kljub temu, da je ostal tudi on neporažen,je »plačal davek« zaradi miroljubne igre, inpristal »le« na trinajstem mestu. Med prvo desetericoje treba omeniti šahovskega veteranaMilana Kavška, ki šteje več kakor osemdeset pomladiin je pokazal, da leta niso ovira, saj se jekot 37. nosilec uvrstil na odlično sedmo mesto.Najboljši železničar je bil Nenad Djekanović, kije kot trideseti nosilec zbral 5,5 točke in zasedellepo 17. mesto. Naslednji turnir bo 24. marca,več o ciklu pa si lahko preberete na www.sahzeleznicar.com.Vrstni red 2. turnirja: 1. Primož Petek, 7,5točke, 2. Boštjan Jeran, 3. Dezider Ivanec, oba7 točk 4. Dušan Čepon, 5. Matej Keršič, 6. BernardPerič, 7. Milan Kavšek, 8. Igor Babnik, vsi6,5 točke, 9. Blaž Debevc, 10. Velimir Remetič,oba 6 točk.Rešitev:1...Dxg3+ 2. Kxg3 [2. Kg1 Dxe1+3. Kh2 (3. Lf1 Dxf1+ 4. Kh2Le5#) 3...Le5#] 2...Le5#Najboljše uvrščeni železničar na drugem turnirju NenadDjekanović (na desni)Končne in začetne črkeSkupni vrstni red: 1. Boštjan Jeran 193točk, 2. Dušan Čepon 185, 3. Dezider Ivanec179, 4. Matej Keršič 173, 5. Igor Babnik 165,6. Milan Kavšek 161, 7. Martin Ocepek 144,8. Bernard Perič 141, 9. Zlatko Jeraj 139, 10.Matjaž Kodela 133.Vlastimir DjurdjevićPrimer 40Vojska črnega okoli svojegapoveljnika daje vtis neprebojnegaoklepa, toda uvodno potezo imabeli, ki elegantno zaključi partijo vsvojo korist.Kofman : Kalasian(Tbilisi, 1950)Rešitev:1. Dxf8+ Kxf8 2. Txf7+ Kg8 3.Tf8+ Kg7 4. T1f7#Besedi, po katerih sprašujejo opisi,imata skupno zadnjo oziroma prvočrko. Te črke, brane z vrha navzdol,dajo končno rešitev.1. zbirka zemljevidov – oseba, kiupravlja lokomotivo2. oblačilo, v katerem se igra vgledališču, filmu – objekt čezglobinske ovire3. bivališče iz snega v obliki kupole– kdor kaj upravlja4. oseba, ki opravlja premikalnadela – dnevno ali tedensko glasiloza obveščanje javnosti5. službeno obvestilo – ustaljenozaporedje črk v kaki pisavi, zlastiv latinici6. cevast prostor pod zemljo, urejenza železniški, cestni promet –sestavljanje vlaka7. začetni udarec z žogo pri tenisu –železniški delavec8. železniška kompozicija – kvaliteta9. deli železniške proge – vlak, ki nevozi redno (izredni vlak)1.2.3.4.5.6.7.8.9.10.11.12.13.14.10. nasprotje od odhoda – del vlaka11. dogovorjeni znak za določenodejanje – vlečni stroj vlaka12. železniška pot – zavarovalni aligospodarski matematik13. uporabnik prevoza – naprava vželezniškem tiru14. železniška vozila brez lastnegapogona – tir lastnika blaga (dvebesedi)Pripravil: Bojan KocbekRešitev januarske ugankeZlogovna izpolnjevanka: Kombinirani promet

Leta 1949 je bila v Ljubljani velika proslava ob 100-letnici železnicv Jugoslaviji. Sicer je že leta 1946 minilo 100 let od prihodaželeznice na Slovensko, namreč iz Gradca v Celje, vendar takokmalu po koncu vojne pač ni bilo možnosti za velika slavja. Časipa so bili nadvse optimistični in so kar klicali po praznovanjih.Takoso tri leta pozneje izkoristili 100. obletnico prihoda prvega vlakav Ljubljano. Priredili so festival železničarjev iz vse Jugoslavije, kije trajal od 11. do 18. septembra. Vse dni so se vrstili prireditvein nastopi folklornih ter kulturno umetniških skupin iz vsehrepublik, dali so celo dva simfonična koncerta in tri dramskepredstave. Uporabili so malone vse razpoložljive dvorane vLjubljani, tako Unionsko dvorano, pa dvorano Litostroja, DomJugoslovanske armade, celo kulturni dom v Šentvidu in večkratdvorano Filharmonije ter Opero. Zdi se, da so vsi udeležencidejansko ponotranjili geslo »Kultura in prosveta – to naša boosveta!« Po glavnih ljubljanskih ulicah je potekala velika paradaželezničarskih športnih in kulturnih društev, ki so se potempomerila na tekmovanjih in prireditvah, pri Moderni galeriji paje bila postavljena velika razstava železniških povojnih dosežkov.V spomin na ta imenitni dogodek je priznani medaljer Štovičekoblikoval to medaljo, ki naj ponazarja stoletni napredek pri razvojuželeznice pri nas.Iz likovne zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic