130105 katalog bio_SS

iologija 

v gimnazijah 

NOVO NOVO NOVO 

Nov komplet učbenikov 

Tudi v e-obliki na www.irokus.si 

znanje 

nas dela 

velike

Odkrivanje živjenja se nadaljuje! 

Popoln komplet za biologijo v gimnazijah 

7 ključnih prednosti učbeniške serije 

V letu 2011 smo v Založbi Rokus Klett pripravili učbenik biologije za 

gimnazije z naslovom Kjer se življenje začne. V letošnjem letu temu 

učbeniku dodajamo tri nove učbeniške naslove: Čudovite oblike, Iskanje 

izvora in Spoznajmo svoje domovanje, ki zgodbo o življenju na našem 

planetu celovito zaokrožujejo. 

Pred časom smo vam sporočili, da je bil prvi del te serije, 

učbenik Kjer se življenje začne, med dobitniki prestižne 

mednarodne nagrade v tekmovanju za najboljši evropski 

učbenik (BESA Awards). Nagrada – naš učbenik je 

prejel bronasto – ki jo podeljujejo kar tri mednarodne 

organizacije: EEPG (European Educational Publishers 

Group, ki predstavlja 20 članic iz 20 držav EU), IARTEM 

(International Association for Research on Textbooks 

and Educational Media) in Frankfurtski knjižni sejem, 

nas seveda navdaja s posebnim zadovoljstvom. 

V novih učbenikih smo ohranili vse vsebinske in oblikovne odlike nagrajenega 

učbenika Kjer se življenje začne. Dijake seznanjamo z osnovnimi koncepti 

anatomije, fiziologije, evolucije in ekologije, da jih bodo razumeli in znali 

uporabiti v svojem bodočem poklicu, četudi se z biologijo ne bodo nikoli 

več neposredno srečali (npr. kot ekonomisti ali novinarji). Učbeniki jim 

omogočajo, da si izoblikujejo mnenje in na njegovi osnovi sprejemajo 

odgovorne odločitve. 

NOVO 

Kjer se življenje začne … 

Biologija celice in genetika 

Avtorji: Marina Dermastia, 

Radovan Komel in Tom Turk 

Potrjeno. 

Na voljo od leta 2011. 

Več na str. 4-7 

Čudovite oblike 

Zgradba in delovanje organizmov 

Avtorji: Helena Lenasi, Marko Kreft, 

Tom Turk in Marina Dermastia 

V postopku potrjevanja. 

Na voljo maja 2013. 


• vsebine učnega načrta so smiselno povezane 

v konceptualne celote 

• nadgradnja osnovnih vsebin z izbirnimi in 

maturitetnimi vsebinami, ki so predstavljene 

oblikovno ločeno* 

• preprosto in zanimivo predstavljena snov 

• besedilo je napisano v osebnem slogu, 

ki ga dijak lahko začuti 

• ustrezni primeri, tudi številni primeri iz 

vsakdana in v povezavi z realnim svetom 

• zgovorne ilustracije in fotografije ter številni 

shematski prikazi 

• sodobno oblikovanje in enotna struktura 

vseh učbenikov 

* Te vsebine so namerno vtkane v učbenik. Zaradi 

preprostosti besedila in spremljajočih slik so ne le 

razumljive, marveč tudi zanimive za vse dijake. 

Učbeniki niso le učno gradivo za gimnazijske programe, so tudi referenčne 

knjige o obravnavanih tematikah za vsakogar – v knjigi o evoluciji avtor celo 

neposredno vabi starše dijakov, naj knjigo berejo skupaj. 

NOVO 

Iskanje izvora 

Evolucija in sistem živega sveta 

prof. dr. Marina Dermastia, 

urednica učbeniške serije 

Avtor: Boris Sket 



TUDI V BREZPLAČNI E-OBLIKI! 

Vsi učbeniki so na voljo tudi v brezplačni 

e-obliki na spletnem portalu www.irokus.si. 


Delovne različice novih učbenikov si lahko 

ogledate in preizkusite že danes! 

Več na zadnji strani kataloga 

O avtorjIH SERIJE 

Vsi avtorice in avtorji so učitelji, večinoma redni 

profesorji na Univerzi v Ljubljani, eden je član 

SAZU. Njihovo raziskovalno in strokovno delo je 

neposredno povezano z vsebinami učbenikov. 

Večino med njimi povezuje dolgoletna skrb za 

izboljšanje naravoslovne pismenosti med slovensko 

mladino, ki se odraža v učbenikih, poljudnih knjigah, 

poljudnoznanstvenih in mladinskih revijah. Hkrati 

jih povezuje tudi ljubezen do narave, ki ji namenjajo 

velik del svojega prostega časa. 

NOVO 

Spoznajmo svoje domovanje 

Ekologija 

Avtorica: Alenka Gaberščik 



Več na str. 16-19

Biologija celice in genetika 

ne membrane, ki je obrnjena v notranjost tilakoide. 

Pri tej cepitvi se sprostijo tudi protoni in nastane kisik. Kisik je tako 

stranski produkt prvega niza fotosinteznih reakcij. 

potrjeno! 

Avtorji: 

prof. dr. Marina Dermastia, 

prof. dr. Radovan Komel in 

prof. dr. Tom Turk 

Recenzenti: 

prof. dr. Ana Plemenitaš, 

prof. dr. Damjana Drobne, 

prof. dr. Jože Pungerčar, 

Majda Kamenšek Gajšek in 

Nada Udovč Knežević 

Celoten učbenik je napisan v luči evolucije, 

a teme iz evolucije, zapisane v učnem 

načrtu, niso posebej izpostavljene, pač pa 

so integrirane v besedilo, ki je obogateno 

z ustreznimi primeri iz našega vsakdana in 

povezavami z realnim svetom. 

Učbenik zajema vse zahtevane vsebine 

učnega načrta o biologiji celice in genetiki, 

ki se prepletajo z maturitetnimi in izbirnimi 

vsebinami o življenju na Zemlji, zgradbi in 

delovanju organizmov, biotehnologiji in 

mikrobiologiji. Zaradi preprostosti besedila 

in spremljajočih slik maturitetne in izbirne 

vsebine niso le razumljive, temveč so za 

dijake predvsem zanimive. 

Učbenik prinaša: 

• 296 strani formata 19,7 x 26,5 cm 

• 18 poglavij in 57 podpoglavij 

• 175 fotografij 

• 52 fotografij, posnetih s pomočjo 

mikroskopa 

• 259 ilustracij in shematskih prikazov 

• 62 okvirčkov z dodatno vsebino 

120 Fotosinteza Fotosinteza 

Z baterijami, ki so povezane v niz, povečamo 

napetost. 

Kisik, ki se sprosti v procesu 

fotosinteze prihaja iz vode. 

Do začetka 20. stoletja je bila večina 

znanstvenikov prepričanih, da je kisik, 

sproščen pri fotosintezi, eden od končnih 

produktov procesa in da izhaja iz CO2. 

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja 

je nizozemsko-ameriški mikrobiolog 

Cornelis Bernardus van Niel postavil 

hipotezo, da je kisik produkt razcepa 

vode pod vplivom sončne svetlobe. 

Hipoteza je temeljila na podobnih 

vlogah, ki jih imata žveplovodik in voda 

ter kisik in žveplo. Njegovo hipotezo so s 

poskusi potrdili šele dvajset let kasneje. 


Svetlobna stopnja 

Ta del procesa že poznate. To je kemiosmotska sklopitev ( Celica 

kot energijski sistem). Pri fotosintezi jo imenujemo fotofosforilacija, 

ker jo poganja svetloba. Fotofosforilacija poteka na tilakoidnih 

membranah v kloroplastu ( Celica in njeni organeli). Poleg prenašalcev 

elektronov, ki so nujni za kemiosmotsko sklopitev, sta na 

tilakoidnih membranah tudi posebni fotosintezni enoti, ki ju sestavljajo 

fotosintezna barvila in beljakovine. 

Fotosintezni enoti sta povezani v nizu, tako kot mi povežemo več 

baterij, če želimo povečati napetost. To je nujno, saj rastline kot vir 

elektronov, ki vstopijo v elektronsko prenašalno verigo, uporabljajo 

vodo. Za iztrganje elektronov iz vode pa je potrebne veliko energije. 

Prva stopnja reakcij se začne, ko fotoni svetlobe zadenejo molekulo 

klorofila a v fotosintezni enoti na delu tilakoidne membrane, obrnjenem 

proti stromi kloroplasta. 

Fotoni iz klorofila a izbijejo elektron, ki vstopi v elektronsko prenašalno 

verigo. Izpraznjena mesta elektronov nadomestijo elektroni, 

ki se sprostijo ob cepitvi vode. Vodne molekule se cepijo na tisti 

strani tilakoidne membrane, ki je obrnjena v notranjost tilakoide. 

Pri tej cepitvi se sprostijo tudi protoni in nastane kisik. Kisik je tako 

stranski produkt prvega niza fotosinteznih reakcij. 

V nadaljevanju se elektroni prenašajo vzdolž elektronske prenašalne 

verige na drugo fotosintezno enoto, od tod pa do zadnjega 

člena, ki na zunanji strani tilakoidne membrane reducira NADP + v 

NADPH. Spomnite se, da se ob cepitvi vode sprostijo tudi vodikovi 

protoni, ki začasno ostanejo v notranjosti tilakoide. Preko nekaterih 

členov v elektronski prenašalni verigi se ti protoni ves čas 

prenašajo iz strome v tilakoidni prostor. Skupni rezultat cepitve 

vode, prenosa elektronov po prenašalni verigi in prenosa protonov 

v tilakoidni prostor je nastanek protonskega gradienta. To pomeni, 

da je začasna koncentracija protonov na obeh straneh membrane 

različna in da jih je več v tilakoidnem prostoru kot v stromi. Ne pozabite, 

da vsak protonski gradient predstavlja potencialno energijo 

(kot voda na vrhu jeza), ki se lahko sprosti in koristno uporabi ( 

Celica kot energijski sistem). Pri fotofosforilaciji se ta energija porabi 

za sintezo ATP v stromi kloroplasta, ko se odpre črpalka – sintaza 

ATP (deluje kot turbina – Celica kot energijski sistem) na koncu 

prenašalne verige. Protoni se skoznjo prečrpajo v stromo kloroplasta, 

od koder se pozneje spet vrnejo v tilakoidni prostor. Ta tok 

protonov poganja sintezo ATP. Nastala ATP in NADPH se v temotni 

stopnji porabita za redukcijo CO 2 

v sladkorje. 


stroma 

tilakoidni prostor 

–– tok e - 

–– tok protonov 

H2O 

fotosintezna 

enota 

Kisik, ki se sprosti v procesu 

fotosinteze prihaja iz vode. 

½O2 

H + 

beljakovina 

prenašalna 

tilakoida 

Do začetka 20. stoletja je bila večina 

znanstvenikov prepričanih, da je kisik, 

sproščen pri fotosintezi, eden od končnih 

produktov procesa in da izhaja iz CO 2. 

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja 

je nizozemsko-ameriški mikrobiolog 

Cornelis Bernardus van Niel postavil 

hipotezo, da je kisik produkt razcepa 

vode pod vplivom sončne svetlobe. 

Hipoteza je temeljila na podobnih 

vlogah, ki jih imata žveplovodik in voda 

ter kisik in žveplo. Njegovo hipotezo so s 

poskusi potrdili šele dvajset let kasneje. 

fotosintezna 

enota 

2H + 

2H + H + 

Pri prenašanju elektronov in vodikovih protonov v svetlobni stopnji fotosinteze 

se preko membrane ustvari protonski gradient, v katerem nastane dovolj 

energije za sintezo ATP (za nastanek 1 ATP je potreben prenos 2H + iz tilakoidnega 

prostora v stromo) in za redukcijo NADP v NADPH. V temotni stopnji ali 

Calvinovem ciklu nastaja iz CO2 sladkor. 

V temotni stopnji nastaja sladkor 

V drugem nizu reakcij je na vrsti redukcija CO2 in nastane sladkor. 

CO2 v list vstopa skozi reže. Za sintezo sladkorja je potrebna energija, 

ki jo zagotavljata NADPH in ATP, nastala v svetlobni stopnji. 

Ključno vlogo v temotni stopnji ima encim rubisko (kratica za ribulozo-1,6-bisfosfat 

karboksilazo/oksigenazo). Rubisko veže CO2 na 

sladkor s petimi ogljikovimi atomi (ribuloza-1,6-bisfosfat). Z vezavo 

CO2 se začne niz cikličnih reakcij, ki jih po odkritelju imenujemo 

Calvinov cikel. V reakcijah Calvinovega cikla nastajajo izhodne 

sestavine za glukozo in druge sladkorje. Ti sladkorji nato vstopijo v 

različne presnovne poti v rastlini. Za vsako novo molekulo glukoze 

je potrebna vezava šestih molekul CO2. 

podvojevalne vilice 

A 

C 

T 

A 

g 

g 

g 

C 

C 

A 

T 

T 

T 

A T 

C g 

T 

g 

T 

A 

g 

A 

T 

g 

g 

T 

C 

A 

C 

C 

g 

A 

A 

A 

C 

A 

C 

g 

T 

T 

g 

A 

g 

C 

T 

T 

g 

C 

T 

A 

A 

g 

C 

C 

g 

T 

A 

A 

T 

g 

C 

A 

T 

C 

g 

T 

A 

C 

CO2 

temotna 

stopnja 

(Calvinov 

cikel) 

sladkor 

NADP + 

ADP + P 

– – 

NADPH 2H + 

g 

T 

A 

Rubisko 

AtP 

sintaza ATP 

Rubisko je količinsko najbolj zastopana 

beljakovina na Zemlji. Encim rubisko 

predstavlja skoraj polovico topnih 

beljakovin v listu. Zelene rastline ga 

na leto izdelajo več kot 4 x 10 10 ton; 

povedano drugače – približno 1 tono 

vsako sekundo. 

V taki dvojni vijačnici so pari komplementarnih baz približno v istih 

ravninah in so stopničasto razporejeni drug nad drugim. To si lahko 

predstavljate kot lepo izdelano lestev in jo primerjate s tako, v kateri 

bi bile prečke različno dolge in pritrjene na ogrodje pod različnimi 

koti. V molekuli DNA je razdalja med verigama po vsej dolžini enaka 

in pari komplementarnih baz si sledijo, podobno kot si v polžastem 

stopnišču v enakih razdaljah in pod enakim kotom druga za drugo 

sledijo stopnice. Taka zgradba DNA je najbolj stabilna, saj v njej ni 

napetosti, ki bi jih povzročale neenake razdalje in različni koti, kar bi 

se zgodilo pri povezavah nekomplementarnih baz. V resnici se vedno 

poveže ena manjša pirimidinska dušikova baza z večjo purinsko 

( Gradniki življenja – atomi, molekule, makromolekule). 

DNA se podvoji pred delitvijo celice 

Pred delitvijo si mora celica zagotoviti, da ji bosta hčerinski celici 

genetsko enaki, kar pomeni, da bosta imeli enake molekule DNA. 

Zato se vse molekule DNA (to so kromosomi) pred delitvijo celice 

podvojijo. DNA se podvoji v interfazi celičnega cikla ( Celični cikel 

in delitev celice). Model DNA že nakazuje, kako lahko posamezna 

veriga DNA predstavlja predlogo za sintezo druge verige. Če poznate 

zaporedje baz na eni verigi dvojne vijačnice, lahko določite 

zaporedje baz na drugi po pravilu parjenja baz. Spomnite se, da se 

adenin pari le s timinom in gvanin le s citozinom. 

Čeprav je postopek polohranjenega samopodvojevanja DNA razmeroma 

preprost, pa je proces zapletena kombinacija biokemijskih 

reakcij, ki potekajo bolj ali manj sočasno. Vsako stopnjo katalizira 

poseben encim. Različni encimi omogočajo odvijanje vijačnice, odprtje 

obeh verig, dodajanje in povezovanje nukleotidov. 

g 

C 

C 

C 

C 

Semikonzervativno ali polohranjeno 

samopodvojevanje pomeni, da se polovica 

starševske molekule ohrani, polovica pa se 

sintetizira na novo. Po samopodvojitvi sta 

hčerinski molekuli popolnoma enaki, kot je 

starševska dvojna vijačnica, sestavljeni pa sta 

iz ene starševske in ene nove verige. 

V nadaljevanju se elektroni prenašajo vzdolž elektronske prenašalne 

verige na drugo fotosintezno enoto, od tod pa do zadnjega 

člena, ki na zunanji strani tilakoidne membrane reducira NADP + v 

NADPH. Spomnite se, da se ob cepitvi vode sprostijo tudi vodikovi 

protoni, ki začasno ostanejo v notranjosti tilakoide. Preko nekaterih 

členov v elektronski prenašalni verigi se ti protoni ves čas 

prenašajo iz strome v tilakoidni prostor. Skupni rezultat cepitve 

vode, prenosa elektronov po prenašalni verigi in prenosa protonov 

v tilakoidni prostor je nastanek protonskega gradienta. To pomeni, 

da je začasna koncentracija protonov na obeh straneh membrane 

različna in da jih je več v tilakoidnem prostoru kot v stromi. Ne pozabite, 

da vsak protonski gradient predstavlja potencialno energijo 

(kot voda na vrhu jeza), ki se lahko sprosti in koristno uporabi ( 

Celica kot energijski sistem). Pri fotofosforilaciji se ta energija porabi 

za sintezo ATP v stromi kloroplasta, ko se odpre črpalka – sintaza 

ATP (deluje kot turbina – Celica kot energijski sistem) na koncu 

prenašalne verige. Protoni se skoznjo prečrpajo v stromo kloroplasta, 

od koder se pozneje spet vrnejo v tilakoidni prostor. Ta tok 

protonov poganja sintezo ATP. Nastala ATP in NADPH se v temotni 

stopnji porabita za redukcijo CO 2 

v sladkorje. 

121 

fosfolipidni 

dvosloj 

tilakoide 

Temeljna odkritja v biologiji, priznana 

z Nobelovimi nagradami, so posebej 

izpostavljena v okvirjih, označenih s 

poštno znamko. Ta prikazuje Alfreda 

Nobela v laboratoriju in rokopis 

njegove oporoke, s katero je ustvaril 

sklad za nagrade. 

Podvojevanje DNA se začne v izvoru podvojevanja 

Začetno mesto podvojevanja je krajše zaporedje nukleotidov v molekuli 

DNA, imenovano izvor podvojevanja ali ori (iz angleške besede 

origin = izvor, začetek). To mesto prepozna in se nanj veže skupina 

pomožnih podvojevalnih beljakovin. Te odvijejo in razklenejo dvojno 

verigo DNA v dve enojni verigi. Mesto razpiranja dvojne verige DNA 

imenujemo podvojevalne vilice, zaradi viličastega videza. Sintezo 

nove DNA omogoča encim polimeraza DNA, ki katalizira nastanek 

kemijskih vezi med novimi nukleotidi. Vrstni red nukleotidov določa 

zaporedje na odviti verigi DNA. Tako se rastoči verigi dodajajo le dušikove 

baze, ki so komplementarne zaporedju baz v starševski verigi. 

Podvojevanje DNA ima nekaj težav z zgradbo molekule 

Kljub elegantnosti dvojne vijačnice DNA ji prav njena zgradba 

predstavlja določene težave pri podvojevanju. Ena od očitnih je 

nasprotna usmerjenost ali antiparalelnost. To pomeni, da posamezno 

zaporedje nukleotidov lahko beremo le v eni smeri, tako 

kot zapisano besedo preberemo le v eni smeri. To tudi pomeni, da 

polimeraza DNA lahko deluje le v eni smeri. Če bi se verigi popolnoma 

razprli, težave ne bi bilo. Ena molekula polimeraze DNA bi 

povezovala nukleotide na eni verigi, druga molekula pa na drugi 

verigi v nasprotni smeri. Vendar sta v jedru celice obe verigi povezani, 

dokler do njiju ne pride polimeraza DNA, skupaj s pomožnimi 

encimi, in ju razpre. 

Pa poglejmo, kako se obe verigi podvojita. Za lažjo ponazoritev si 

predstavljajte vlaka, ki vozita po vzporednih tirih v nasprotni smeri 

S–J in si oglejte sliko na naslednji strani. 

Temeljno odkritje: 

citratni cikel je središče 

aerobne presnove 

Kazalka nakazuje podobno 

tematiko v drugih poglavjih ali 

učbenikih iste učbeniške serije. 

V barvno ločenih okvirjih so 

predstavljeni primeri, ki dopolnjujejo 

glavno besedilo ali ponujajo dodatno 

razlago. 

184 DNA – njena zgradba in podvojevanje 

DNA – njena zgradba in podvojevanje 

J 

S 

Cikel, ki je znan tudi pod imeni 

cikel citronske kisline, cikel trikarboksilnih 

kislin ali Krebsov 

cikel, je leta 1937 na osnovi svojih 

poskusov in poskusov številnih 

predhodnikov prvi opisal biokemik 

Hans Krebs. Za svoje odkritje 

je leta 1953 dobil Nobelovo nagrado. 

Cikel vključuje vrsto povezanih 

reakcij, v katerih je produkt 

zadnje reakcije začetna spojina 

za prvo reakcijo. Najpogosteje ga 

imenujemo po citronski kislini 

(citratu), ki je prva spojina v ciklu 

in začne niz reakcij. Citratni cikel 

je osrednji cikel metabolizma. Čeprav 

ima veliko vlogo v katabolični 

presnovi, pa je skoraj enako pomemben 

tudi v anaboličnih poteh 

( Celica kot energijski sistem). 

Spojine tega cikla so namreč tudi 

izhodne spojine za sintezo novih 

molekul. Zato velikokrat rečemo, 

da ima citratni cikel amfiboličen 

(grško: amphi = obojestranski) ali 

vsestranski značaj. 

185 

g 

T 

A 

C 

A 

4 5

elektronski mikroskop 49, 52, 54, 61, 64, 65, 

66, 69, 71 

Ellis, John 262 

encim 29, 30, 32, 36, 44, 98, 129, 130, 131, 

132, 133, 136, 137, 272 

encimska inhibicija 129, 133, 136 

endocitoza 75, 83, 84, 86, 87, 272 

endoplazemski retikel (ER) 47, 58, 60, 61, 

71, 73, 84, 145 

endosimbiontska hipoteza 47, 67, 73 

energijske pretvorbe 88, 89, 90, 91, 92, 94, 

95, 99, 100 

energijsko bogata spojina 28, 95, 104, 106, 

119 

enocelični organizem 46, 52, 109, 170 

enostavni sladkor 23 

entropija 89, 93, 272 

epidemija 214 

eritrocit 31, 160, 217 

esencialna hranila 19, 38, 40, 264 

estrska vez 183, 273 

eterična olja 34, 38, 280 

evbakterija 47, 55, 69 

evkariont 47, 50, 52, 54, 55, 56, 58, 60, 65, 

69, 72, 73, 109, 171, 181, 187, 191, 192, 

198, 201, 202, 208, 266, 268, 273 

evkariontski gen 203, 206, 252 

evkariontski transkripciji 255 

evkariontskih organizmih 252 

evolucija 17, 36, 122, 134, 150, 154, 163, 

182, 187, 213, 215, 216, 217, 227, 228, 

257, 266, 267, 268, 273 

FAD (flavin adenindinukleotid) 99 

FADH2 64, 105 

fagocitoza 76, 84 

fenotip 153, 157, 158, 159, 160, 161, 163, 

164, 167, 211, 214, 215, 273 

fermentacija 108, 273 

fiziološko dihanje 104 

Flemming, Walther 17, 172 

fosfataza 98, 99, 143 

fosfodiestrska vez 183 

fosfolipaza 36 

fosfolipid 19, 36, 37, 40, 41, 42, 43, 44, 61, 

264, 265, 273 

fosforilacija 89, 97, 98, 103, 104, 273 

fosilna goriva 115 

fotoavtotrof 113, 114, 118, 273 

fotofosforilacija 89, 97, 113, 120, 273 

foton 113, 116, 118, 120, 273 

fotosinteza 104, 112, 113, 273 

fotosintezna barvila 116, 118, 120 

fruktoza 24, 27 

galaktoza 24 

gameta 223, 226, 231, 273 

gametofit 227 

gametofitna generacija 227 

gen 60, 150, 153, 157, 159, 160, 161, 162, 

163, 164, 166, 182, 191, 192, 194, 198, 

202, 203, 206, 208, 209, 210, 212, 215, 

217, 220, 224, 225, 228, 231, 238, 239, 

246, 247, 248, 250, 251, 252, 254, 255, 

256, 258, 273 

genetski kod 191, 192, 193, 194, 273 

genetsko inženirstvo 151, 246, 273 

genom 150, 192, 208, 210, 228, 239, 253, 

254, 255, 273 

genomske mutacije 216 

genotip 157, 158, 160, 161, 163, 164, 165, 

166, 274 

genska mutacija 211, 212 

genska okvara 162, 211, 217, 218, 219 

genska raznolikost 213, 239 

genska tehnologija 256 

genski lokus 164, 223, 224, 228, 274 

genski polimorfizem 211, 214, 274 

gensko izražanje 142, 191, 192, 202, 238, 

239, 274 

gensko spremenjeni organizmi 151, 247, 

254, 255, 256, 257, 258, 274 

gibalna beljakovina 30, 128, 129, 134, 136 

glicerol 34, 35, 36, 44 

glikogen 25, 44, 145 

glikoliza 103, 104, 105, 107, 110 

glive 26, 47, 52, 69, 70, 72, 108, 109 

glukoza 19, 24, 25, 26, 27, 78, 103, 105, 107, 

108, 110, 145, 274 

Golgijev aparat (GA) 47, 61, 53, 71, 84, 176 

gostitelj 57, 67 

gradniki življenja 18 

grah 153, 154, 155, 157, 158, 159, 166, 174 

gvanin 28, 44, 143, 182, 183, 184, 188 

gvanozin difosfat (GDP) 143, 144 

gvanozin trifosfat (GTP) 143, 144, 145 

Haldane, John B. S. 263 

haploid 216, 217, 223, 226, 227, 228, 230, 

231, 232, 274 

Hardy-Weinbergovo ravnotežje 153, 163, 

164, 165, 274 

hčerinska generacija 155, 156, 166 

hčerinski celici 169, 170, 171, 176, 178, 184, 

187, 222, 229, 230 

hčerinski jedri 175, 176, 178 

hemiceluloze 70, 71 

hemofilija 162, 255 

hemoglobin 29, 30, 31, 117, 217 

heterotrof 67, 113, 114, 274 

heterozigot 153, 157, 160, 165, 217, 224, 

274 

hidratacijski ovoj 22 

hidrofoben 33, 36, 41, 42, 142, 263, 274 

hidroliza 23, 27, 63, 143. 144 

hipertermofilni organizmi 32 

hipertonična raztopina 75, 80, 274 

hipertonična stran membrane 75 

hipotonična raztopina 75, 274 

hipotonična stran membrane 78 

hipotonično okolje 78, 79 

hipotonično okolje 92 

histon 47, 59, 174, 274 

hitin 26, 44, 47, 69 

holesterol 19, 37, 85 

homologni kromosom 223, 224, 225, 

226,228, 229, 230, 231, 232, 274 

homozigot 153, 157, 160, 165, 217, 224, 274 

Hooke, Robert 17, 71 

hormon 30, 37, 85, 139, 141, 142, 145, 146, 

207, 254, 255, 274 

human immunodeficiency virus (HIV) 43, 

199, 255 

Huntingtonova bolezen 218, 220 

induktor 203, 204, 279 

informacijska RNA (mRNA) 191, 192, 193, 

195, 196, 197, 198, 204, 206, 207, 214, 

215, 250, 252, 274 

infrardeča svetloba 116 

inhibitor 129, 133, 136 

insercija 213, 214, 215, 220 

interfaza 169, 171, 172, 178, 274 

intron 191, 198, 214, 252, 274 

invazivna rastlina 163 

inzulin 30, 241, 242, 247, 254, 255 

ion 19, 20, 22, 62, 79, 82, 83, 139,145, 274 

ionski kanalček 83, 142 

ireverzibilna inhibicija 133 

izbirna prepustnost membrane 75, 76, 77, 

78, 82, 86, 97 

izotonično okolje 79 

izražanje gena 142, 191, 192, 202, 238, 239, 

274 

izrojenost (degeneriranost) genetskega 

koda 193, 214, 274 

izvor podvojevanja 181, 185, 186 

Jacob, François 205 

jajčna celica 162, 226, 227, 238, 242, 244 

jajčnik 226, 227 

jedrce 47, 53, 59, 60, 172, 274 

jedrna ovojnica 58, 59, 172, 173, 175 

jedrna plazma 58, 50 

jedrna pora 58, 59 

jedrni genom 192 

jedro 47, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 58, 59, 60, 64, 

67, 68, 72, 162, 169, 171, 172, 173, 174, 

175, 176, 178, 185, 191, 192, 195, 198, 

199, 200, 207, 216, 226, 230, 231, 232, 

238, 239, 242, 244 

jogurt 108, 109 

jojobin vosek 35 

Biologija celice in genetika struktura učbenika 

Uvod v učbenik in njegov zaključek 

Prva in zadnja stran učbenika, pred 

začetkom in po končanem »uradnem« 

besedilu, prinašata motivacijski fotografiji 

s tematsko povezanima citatoma. 

Uvod v vsako poglavje 

Vsako poglavje začne uvodna dvojna stran, 

ki prinaša vsebinsko povezano fotografijo, 

motivacijsko besedilo, podkrepljeno s citatom, 

ključne pojme in vse podnaslove znotraj poglavja. 

Poglavja, ki večinoma zajemajo maturitetne 

ali izbirne vsebine, so na tej strani označena 

z znamko, ki prikazuje maturanta. 

204 Uravnavanje izražanja genov 

Uravnavanje izražanja genov 

205 

Gre za odličen in sodoben temeljni učbenik 

celične biologije in genetike za gimnazije, ki 

poskuša razmeroma zahtevne naravoslovne 

vsebine dijakom prikazati privlačno in 

zanimivo. 

Dva vsebinska dela 

Učbenik je notranje razdeljen na dva dela – 

o biologiji celice in genetiki. Uvodna dvojna 

stran posameznega dela prinaša motivacijsko 

fotografijo, tematsko povezan citat in seznam 

vseh poglavij. Sledi dvojna stran z zanimivimi 

kratkimi članki, ki so svojevrsten uvod v vsebino 

posameznega dela učbenika. 


Okolje, v katerem organizmi živijo in se razmnožujejo, se nenehno spreminja. Bakterije 

v naših prebavilih so obkrožene s hranili; njihova sestava je odvisna od vrste hrane, ki jo 

pojemo. Če popijemo skodelico mleka, bodo črevesne bakterije v trenutku obkrožene z 

mlečnim sladkorjem laktozo. Nanjo se bodo nemudoma odzvale z izražanjem genov za 

encime, ki jo bodo učinkovito pretvorili v molekule, nujne za hitro rast bakterijskih celic in 

delitev. Ko bo laktoze zmanjkalo, se bo izražanje teh genov ustavilo, saj bi bilo energetsko 

potratno, da bi si celice sintetizirale beljakovine, ki jih ne potrebujejo. Namesto izključenih 

genov pa se bodo vključili tisti geni, ki bodo razmnoženim bakterijskim celicam omogočili 

nadaljnje preživetje. V mnogoceličnih organizmih imajo vse telesne celice enako DNA, kar 

pomeni, da vsaka vsebuje vse gene organizma. A kljub enakim genskim navodilom se celice 

med seboj razlikujejo, tako po zgradbi kot nalogah, ki jih opravljajo. Pomislite samo, koliko 

različnih celic sestavlja naša telesa – mišične celice, maščobne celice, kostne celice, živčne 

celice. A vsi ti celični tipi so nastali med razvojem iz ene same oplojene jajčne celice in vse 

nastale celice imajo popolnoma enake kopije molekul DNA. Tako kot v bakterijah tudi v 

evkariontskih organizmih delujejo posebni mehanizmi genskega nadzora, ki določajo, 

kdaj in kje naj se določeni geni izrazijo. S tem celica, tkivo, organ in organizem dobijo 

ravno prave količine specifičnih beljakovin, ki so v nekem trenutku potrebne za nemoteno 

delovanje in obstoj organizma. 

Kar velja za E. coli, 

velja tudi za slona. 

------ 

Jacques Monod (1910-1976), 

francoski biolog, 

Nobelov nagrajenec za 

fiziologijo in medicino 

Organizacija genov v operon omogoča bakterijam, 

da se hitro odzovejo na spremembe v okolju. 

Pri evkariontih so ves čas vključeni le geni, nujni za rutinsko delovanje celic. 

• Evkariontski geni niso organizirani v operone. 

• Celično signaliziranje in uravnavanje genskega izražanja. 

Ključni pojmi 

aktivator 

induktor 

laktozni operon 

negativno uravnavanje 

aktivnosti operona 

operator 

operon 

pozitivno uravnavanje 

aktivnosti operona 

promotor 

represor 

transkripcijski dejavnik 

vzpodbujevalec 

zaviralec 

Escherichia coli 

Organizacija genov v operon 

omogoča bakterijam, da se hitro 

odzovejo na spremembe v okolju 

Pri bakterijah so geni v molekuli DNA, ki predstavlja edini kromosom, 

organizirani v skupinah. Geni, ki kodirajo encime za posamezne 

metabolične reakcije pretvorbe hranil, na katere je naletela 

bakterijska celica, in geni, ki kodirajo encime posameznih biosinteznih 

poti, so organizirani tako, da so razporejeni drug za drugim 

v nekakšne nize. To zelo poenostavi uravnavanje njihovega izražanja. 

Trenutna prisotnost nekega hranila oziroma odsotnost neke 

življenjsko potrebne molekule je znak za sprožitev izražanja celotnega 

niza genov, ki kodirajo encime za razgradnjo omenjenega 

hranila oziroma za biosintezo manjkajoče molekule. To pomeni, da 

celoten niz genov lahko nadzira eno samo nukleotidno zaporedje, 

ki mu rečemo promotor. Zaradi take razporeditve ni potrebe, da 

bi imel vsak posamezen gen svoj promotor in da bi moral biti vsak 

gen v nizu uravnavan ločeno od drugih. Na ta način je omogočen 

zelo hiter in usklajen odziv celice na hitro se spreminjajoče okolje, 

kar je za bakterijo in ohranjanje njene vrste z razmnoževanjem 

življenjskega pomena. 

Transkripcijsko enoto, sestavljeno iz niza genov, ki kodirajo beljakovine, 

in iz nukleotidnega zaporedja nadzornega območja, imenujemo 

operon. Nadzorno območje je pred nizom genov, ki kodirajo 

beljakovine. Sestavljata ga promotor in operator, ki se pogosto 

med seboj prekrivata. Na promotor se veže encim polimeraza RNA, 

s čimer se začne transkripcija genov. Na operator se veže posebna 

beljakovina ( Gradniki življenja – atomi, molekule, makromolekule), 

zaviralec ali represor, ki polimerazi RNA preprečuje začetek 

prepisovanja genov. Represor izdeluje poseben, ločen regulacijski 

gen, ki ima lasten, neprestano delujoč promotor. Polimeraza RNA 

bo lahko začela proces transkripcije šele, ko se bo na represor vezala 

druga molekula – vzpodbujevalec ali induktor. Z vezavo se bo 

spremenila oblika represorja in ga zato sprostila z operatorja. 

Na opisani način deluje laktozni operon pri črevesni bakteriji 

Escherichia coli. Bakterija lahko uspeva v preprostem gojišču, sestavljenem 

iz več vrst soli in glukoze, ki jo razgrajuje z encimi, katerih 

geni se nenehno izražajo. Če pa namesto glukoze v gojišče dodamo 

drug sladkor, npr. laktozo, se bodo vključili geni za razgradnjo laktoze. 

Laktozni operon je sestavljen iz treh genov, z zapisi za tri encime 

za razgradnjo laktoze. Prisotnost induktorja, ki je v tem primeru 

kar sama laktoza, dovoli polimerazi RNA, da opravi transkripcijo in 

gene operona prepiše v eno samo skupno mRNA. Pri bakterijah, ki 

nimajo celičnega jedra in je zato njihov kromosom kar v citoplazmi, 

se bo mRNA že med nastajanjem na ribosomih prevajala v ustrezne 

beljakovine. 

Delovanje laktoznega operona. 

operon 

Kadar laktoze ni na voljo, je operon izključen. 

regulatorni gen 

promotor 

operator 

aktivni represor 

polimeraza RNA je 

vezana na promotor 

molekule laktoze 

Prisotnost laktoze vključi operon z deaktivacijo represorja. 

Uravnavanje laktoznega operona sta prva opisala francoska znanstvenika 

François Jacob in Jacques Monod ter ga predstavila kot 

model delovanja bakterijskega operona. Ker delovanje operona 

nadzoruje represor, ta način uravnavanja izražanja genov imenujemo 

negativno uravnavanje aktivnosti operona. 

V bakterijah so znanstveniki odkrili že veliko različnih operonov, 

ki jim pomagajo preživeti v zelo hitro se spreminjajočem okolju. 

Nekateri delujejo tako kot laktozni operon, pri drugih so mehanizmi 

nadzora drugačni. V nekaterih primerih izražanje bakterijskih 

genov nadzorujejo aktivatorji. To so molekule, ki se vežejo pred 

promotor in polimerazi RNA pomagajo, da začne prepisovati gene. 

Kadar delovanje operona nadzira aktivator, se ta način imenuje 

pozitivno uravnavanje aktivnosti operona. 

geni za laktozne encime 

polimeraza RNA se 

ne more vezati na promotor 

transkripcija 

neaktivni represor 

prof. dr. Jože Pungerčar, 

Inštitut Jožef Stefan in Fakulteta za kemijo in kemijsko 

tehnologijo Univerze v Ljubljani 

Dodana vrednost učbenika je v tem, da lahko 

dijak v enem učbeniku spozna najnovejša 

dognanja na področju ved o življenju, ki 

so predstavljena preprosto, pri tem pa je 

ohranjena visoka strokovna raven. 

prof. dr. Ana Plemenitaš, 

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 

Drugi del: 

Genetika 

Za genetski material je nujno, da lahko 

izdela natančne kopije samega sebe. Če 

ne bi bilo tako, bi bila rast neurejena, 

življenje se ne bi moglo začeti in naravni 

izbor ne bi mogel izbrati uspešnih 

življenjskih oblik. 

------ 

Maurice Wilkins (1919–2004), 

britanski molekulski biolog, ki je skupaj s 

Francisom Crickom in Jamesom Watsonom leta 

1962 prejel Nobelovo nagrado za medicino. 

Vzorci dedovanja 

Celični cikel in delitev celice 

DNA – njena zgradba in podvojevanje 

Sinteza beljakovin 


Spremembe genoma 

Spolno razmnoževanje in preureditev genov 

Kloniranje rastlin in živali 

Genetsko inženirstvo in biotehologija 

Kjer se življenje začne … 

Prvi del: 

Biologija celice 

Kaj je življenje? 

Je blesk kresnice ponoči. 

Je bizonova sapa pozimi. 

Je senca, ki teče čez prerijo 

in izgine v sončnem zahodu. 

------ 

Vranja noga (okrog 1830–1890), 

bojevnik in govornik iz indijanskega 

plemena Črnonožcev 

14 

150 

V laboratoriju botaničnega vrta v Perthu 

(Zahodna Avstralija, Avstralija) jim je uspelo 

namnožiti in v tkivni kulturi vzgojiti celice 

meelupskega malija, ene najredkejših rastlin 

na svetu. Do danes je znan en sam rastoč 

primerek tega evkalipta – zaščitnega znaka 

avstralske flore. Znanstveniki so ugotovili, da 

je star več kot 6000 let. Čeprav drevo cveti, za 

zdaj še niso zasledili ne oprašitve ne oploditve 

in ne razvoja zdravih semen. To pomeni, da v 

naravi rastlina ne bo več imela potomcev in 

je obsojena na izumrtje. Celice, zamrznjene 

v posodi s tekočim dušikom pri temperaturi 

–196 °C, in tkivne kulture, vzgojene iz teh celic, 

pa vzbujajo upanje, da bo meelupski mali iz 

teh kultur nekoč zrasel v drevo, ki bo, presajeno 

na stara rastišča, lahko razveseljevalo tudi 

generacije zanamcev. 

Gradniki življenja – atomi, molekule, makromolekule 

Celica in njeni organeli 

Membranski transport 

Celica kot energijski sistem 

Celično dihanje 

Fotosinteza 

Beljakovine v akciji 

Najmanjše oblike življenja 

Medcelično sporazumevanje 

Smo v hladni sobi laboratorija, kjer so jeklene posode, napolnjene 

s tekočim dušikom. Pred nami je odprta posoda, iz katere 

se dvigajo ledeno mrzle meglice. V posodi vlada strašen mraz, 

saj je temperatura vedno približno 196 °C pod ničlo. Pri tako 

nizki temperaturi življenjske oblike, ki za normalno delovanje 

potrebujejo toploto, vstopijo v stanje mirovanja, vendar niso 

mrtve. V posodi je na tisoče bitij, ki čakajo v ledenem objemu. 

Življenje ni nič bolj skrivnostno, kot so skrivnostne kemijske 

Ne jedo in ne spijo. V njih ne poteka niti najpreprostejša kemijska 

reakcija. Po vseh znanih definicijah življenja so ta bitja 

so vse logične in razumljive. Življenje je tako rezultat fizikalnih 

reakcije, na katerih temelji. Čeprav je teh reakcij izjemno veliko, 

– brez njega. Kljub temu se lahko zgodi presenetljiva sprememba. 

Iz posode potegnemo eno od hermetično zaprtih posodic 

glede na vrsto organizma, ki ga sestavljajo, opravljajo enaka 

in kemijskih procesov znotraj celic in med njimi. Vse celice, ne 

z drobnimi bitji in le-ta segrejemo na sobno temperaturo. Že v 

osnovna življenjska opravila na enak način. Celica v človeških 

nekaj minutah se bodo prebudila iz svojega ledenega spanja in 

možganih osnovnih življenjskih opravil ne opravlja na nič bolj 

znova »vstopila v življenje«. Nekatera se bodo začela premikati, 

zapleten način kot enocelično bitjece v ribniku. V resnici so vsi 

nekatera hraniti s hranili v zdaj raztopljenem gojišču, in kot 

osnovni procesi, potrebni za vzdrževanje življenja, enaki, od 

zadnji dokaz, da so res živa, se bodo nekatera začela deliti in 

tistih v celici amebe do tistih v celici človeka, prav tako kot enaki 

osnovni procesi poganjajo luksuzni ali najcenejši avtomobil. 

razmnoževati. 

Razlikujejo se torej le po obliki in nalogah, ki iz te različnosti 

Ta drobna bitja v posodicah so celice – osnovne enote življenja, 

izvirajo. 

mikroskopske opeke, iz katerih so zgrajeni vsi organizmi. Celice, 

shranjene v posodicah, so bile odvzete iz teles različnih živali, 

Knjiga, ki jo imate pred seboj, vas bo vodila skozi ta logični in 

tudi ljudi. V nekaterih posodicah so pljučne celice kitajskega 

urejeni svet celic. Avtorji upamo, da boste ob njej spoznali vso 

hrčka, v drugih različne rakave celice miši. Najslavnejše so celice 

HeLa. Izhajajo iz Henriette Lacks, 31-letnice iz Baltimora v 

nja. Vseh sicer še ne razumemo popolnoma, a dovolj, da lahko 

njegovo lepoto in da vam bo odkrila nekatere skrivnosti življe- 

ZDA, ki je leta 1951 umrla za rakom. Celice iz njenega tumorja 

verjamemo, da bi mogli nekoč spoznati vse. 

so v laboratoriju razmnožili in danes jih pri raziskavah uporabljajo 

znanstveniki po vsem svetu. 

Znaki živega 

Ko se temperatura v posodicah zniža, presnovni procesi postajajo 

čedalje počasnejši. Ko postane dovolj mrzlo, se popolnoma 

Postaviti preprosto definicijo življenja je težko. Seveda lahko 

ustavijo. Vse, kar ostane od celic, je res le njihova zgradba. A 

rečemo, da je golob živ in da kamen ni. A če želimo natančno 

dokler celice ohranjajo tako nespremenjeno zgradbo, so tudi 

opredeliti živi svet nasproti neživemu, lahko kaj hitro naletimo 

žive. To pomeni, da življenje obstaja tudi takrat, ko se nič ne 

na težave. Poglejmo npr. viruse, ki povzročajo tako navaden 

dogaja, prav tako kot je avtomobil še vedno motorno vozilo, 

prehlad, gripo, norice, AIDS kot tudi številne bolezni drugih 

čeprav je motor ugasnjen. V obeh primerih so glavni dejavniki 

živali, rastlin in celo bakterij. Virusi so tako mikroskopsko majhni 

delci, da bi jih v kapljico krvi spravili kar pet milijard. Kljub 

sestavni deli, ki morajo biti prisotni in pravilno povezani, tako 

da lahko v pravih razmerah tudi delujejo. Prave razmere pa 

temu, da se nam zdi zgradba nekaterih virusov zapletena in jih 

vključujejo predvsem energijo, katere pomembna oblika je tudi 

sestavljajo nekateri enaki kemijski gradniki, kot sestavljajo celice, 

pa v resnici nimajo sestavnih delov, značilnih za celice živih 

toplota. 

bitij. V nasprotju s celicami ne jedo, ne rastejo, ne presnavljajo 

ali rabijo kisika. Tudi razmnoževati se ne morejo sami. Zaradi 

vsega tega znanstveniki virusov ne obravnavajo kot živa bitja in 

nič manjšega od celice ne imenujejo živo. Celice so tako osnov- 

Genetika raziskuje dedovanje 

Genetika je veda, ki raziskuje dedne lastnosti organizmov. 

Ukvarja se s proučevanjem zgradbe in delovanja genov ter načinov, 

na katere se geni prenašajo iz ene generacije v naslednje. 

Zanima jo, kako je shranjena in kako se izraža informacija o 

lastnostih nekega organizma, kako ta informacija prehaja na 

naslednje generacije in kako nanjo vplivajo spremembe v genetski 

zasnovi. Spoznati želi, kako je v preteklosti potekala biološka 

evolucija, kaj se z razvojem vrst dogaja danes in kakšna 

so predvidevanja za prihodnost. 

Živimo v času velikega znanstvenega, 

in tehnološkega napredka 

Čas, v katerem živimo, naj bi človeštvu prinesel vsesplošno 

blaginjo in odprl nove razsežnosti v razumevanju našega obstajanja 

in prihodnosti. Mineva šest desetletij, odkar sta James 

Watson in Francis Crick v znanstveni reviji Nature objavila razkritje 

dvojnoverižne vijačne zgradbe DNA, osnovne sestavine 

genomov vseh organizmov na Zemlji, in njene vloge kot informacijske 

molekule življenja. Že celo desetletje je poznan osnutek 

nukleotidnega zaporedja dobrih treh milijard nukleotidnih 

parov velikega človeškega genoma, ki sta ga ločeno, a sočasno 

v revijah Nature in Science objavila mednarodni konzorcij 

»Projekt človeški genom« in zasebna družba Celera Genomics. 

Objava je napovedala začetek obdobja funkcijske genomike, ki 

nam bo omogočila, da bomo spoznali vlogo in delovanje vseh 

človeških genov in tako morda razumeli, kako deluje celica, 

kako se je začelo in razvijalo življenje ter po katerih poteh bo 

evolucija potekala naprej. 

Genetsko inženirstvo je nepogrešljiv 

del sodobne biotehnologije 

Že pred tridesetimi leti so znanstveniki odkrili način rezanja 

molekul DNA na manjše kose in njihovega združevanja v poljubna 

nova zaporedja. Kose DNA je mogoče tudi vnašati v 

različne organizme, kjer se v primeru, ko gre za gene, ti lahko 

izrazijo v obliki svojih beljakovinskih produktov. Na tej osnovi 

smo z genetskim inženirstvom do danes pridobili vrsto rekombinantnih 

beljakovin, ki jih medicina uporablja za zdravljenje 

številnih bolezni, pa tudi industrijskih encimov, ki jih uporabljamo 

v kemični, predelovalni in živilski industriji. Z vnosom novih 

genov nam je uspelo ustvariti gensko spremenjene rastline in 

živali. 

Nove genske tehnologije odpirajo 

možnosti za nove oblike 

zdravljenja bolezni 

V medicini je izbruhnila prava revolucija v diagnostiki bolezni 

in pri napovedovanju nagnjenj k nekaterim boleznim, veliki pa 

so tudi obeti na področju tako imenovanega genskega zdravljenja. 

Seveda se ob vseh teh uspehih pojavljajo tudi dvomi o možnih 

zlorabah znanstvenih dognanj, ki jih spremljajo številna 

etična vprašanja. V letu 1997 je škotskim raziskovalcem uspelo 

prvo znano uspešno kloniranje sesalca – ovce Dolly. Z njenim 

rojstvom je bil postavljen mejnik v raziskavah kloniranja organizmov 

in danes imamo že klonirane miši, konje, pse, mule, 

krave, prašiče, zajce, mačke. Tovrstni znanstveni uspehi pa so 

odprli tudi vprašanje, zakaj bi živali sploh klonirali, in zdajšnje 

polemike o možnostih kloniranja človeka ter o raziskavah matičnih 

celic za tako imenovano terapevtsko kloniranje. Slednje 

naj bi s hitro razvijajočo se medicinsko oz. celično biotehnologijo 

medicini prineslo zmagoslavje nad nekaterimi, danes še 

neozdravljivimi boleznimi. Vse to so dogodki, ki se nas močno 

dotikajo, saj v njih iščemo odgovore na vprašanja, od kod izviramo 

in kam gremo. 

Celična kultura koruze, kot jo vidimo 

s svetlobnim mikroskopom. 

Celice gojimo v posebnih stekleničkah, v katere 

damo ustrezna gojišča z vsemi snovmi, ki 

jih celice potrebujejo za rast. Če steno take 

stekleničke pogledamo pod mikroskopom, 

vidimo celice, ki so se v posameznih skupkih 

pritrdile na podlago. Na sliki so celice HeLa, ki 

so jih pred 60 leti vzeli iz tumorja ženske, umrle 

za rakom. Od takrat jih raziskovalci vzgajajo v 

celični kulturi, kakor celično linijo. 

15 

151 

Na koncu poglavja 

Zadnji strani poglavja sta grafično oblikovani 

kot mapa s ključnimi spoznanji tega poglavja in 

rubriko Uporabite svoje znanje, ki prinaša nekaj 

vprašanj za utrjevanje znanja in zahtevnejša 

vprašanja za razmislek. 

Na koncu učbenika 

Učbenik se zaključi s ključnimi pojmi iz 

posameznih poglavij, z odgovori na vprašanja 

in s stvarnim kazalom. 

Ključna spoznanja v tem poglavju 

☞ Dedovanje je prenašanje znakov s staršev na ☞ Neko lastnost določata različici gena, imenovani 

alela. 

potomce. 

☞ Gregor Mendel je izvedel natančno načrtovane 

poskuse, pri katerih je uporabil grah, ki 

Fenotip je videz organizma. 

☞ Oba alela predstavljata genotip organizma. 

se samooprašuje. 

☞ Punettov kvadrat pokaže vse možne genotipe 

☞ Pri križanju različnih znakov so v prvi 

potomcev. 

hčerinski ali filialni generaciji vedno prisotni 

dominantni znaki. 

☞ Za opis možnih potomcev in verjetnost 

njihovega pojavljanja lahko uporabimo 

☞ Recesivni znaki v prvi generaciji niso vidni, a 

verjetnostni račun. 

se znova pojavijo v drugi hčerinski generaciji. 

☞ Pri nepopolni dominanci posamezen alel ne 

☞ Mendel je odkril, da je razmerje med 

prevlada popolnoma nad drugim. 

dominantnimi in recesivnimi zanki v drugi 

generaciji 3 : 1. 

☞ Nekateri geni vplivajo na več kot en znak. 

☞ Osnovne enote, nosilke dedovanja lastnosti, 

so geni. 

274 Slovarček ključnih pojmov 

Genotip Genetska zgradba 

Hardy-Weinbergovo ravnotežje 

Intron Nekodirajoče zaporedje DNA 

organizma. Seštevek vseh celičnih 

Stanje nespreminjajoče se 

v evkariontskem genu; intron 

alelov. Izraz pa se lahko nanaša 

populacije; populacije, ki je v 

se prepiše v mRNA, a se pred 

tudi na posamezen gen ali 

genetskem ravnotežju. 

izstopom mRNA iz jedra iz nje 

manjšo skupino genov – alelne Heterotrof Organizem, ki dobi hrano 

izreže. V evkariontskem genu je 

razlike med celicami/osebki 

od drugih organizmov. Uporablja 

navadno več različnih intronov, 

pomenijo različne genotipe. 

lahko le organske molekule. 

ki jih ločujejo deli kodirajočega 

Genski lokus Specifično mesto na 

Heterozigot Diploiden organizem 

zaporedja 280 (eksoni). Uporabite svoje znanje 

kromosomu, kjer je gen za neko 

(celica) z različnima aleloma 

Ion Atom ali molekula s pozitivnim 

lastnost. V lokusu je prisoten 

nekega gena (genskega lokusa). 

ali negativnim električnim 

eden od alelov gena. 

Hidrofoben Izraz označuje nepolarne 

nabojem. 

Gradniki življenja – 

Genski polimorfizem Razlika v 

molekule ali dele molekul, ki se Izrojenost (degeneriranost) atomi, molekule, makromolekule 

nukleotidnem zaporedju nekega 

ne raztapljajo v vodi. 

genetskega koda Več kot 

lokusa (gena). Prisotnost dveh ali Hipertonična raztopina Raztopina 

eno možno zaporedje treh 

Odgovorite na vprašanja! 

več genskih alelov v populaciji. 

s tako visoko koncentracijo 

nukleotidov (kodonov) za 

Gensko izražanje Proces, s katerim 

topljencev, da povzroči izhajanje 

posamezno 1 Štirje aminokislino glavni elementi pri so: vodik, ogljik, kisik in dušik. 

gen učinkuje na celico; navadno z 

vode iz celice z osmozo. 

translaciji. 2 Npr.: Biološki aminokislino polimer je velika molekula, sestavljena iz več 

vodenjem sinteze RNA, ki se nato Hipotonična raztopina Raztopina 

tirozin kodirata posameznih kodona UAU molekul in – monomerov, ki se sintetizira v 

prevede v beljakovino s specifično 

s tako nizko koncentracijo 

UAC, aminokislino organizmu. levcin pa kar 

lastnostjo. 

topljencev, da povzroči vstopanje 

šest kodonov – UUA, UUG, CUU, 

3 Biološki polimeri so: celuloza, škrob, glikogen, encimi, 

Gensko spremenjeni organizem 

vode v celico z osmozo. 

CUC, CUA in CUG. 

DNA. 

Organizem, v katerega genom 

Histon Majhna beljakovina, 

Jedrce Del jedra evkariontske celice, 

smo vnesli molekulo oziroma 

povezana z DNA; pomembna je 

kjer nastajajo 4 Ogljikovi ribosomske hidrati RNA so spojine, sestavljene iz atomov 

molekule DNA nekega drugega 

pri zvijanju DNA v evkariontskem 

se z beljakovinami ogljika, povezujejo vodika in kisika. v Na vsak atom kisika pridejo po 

organizma. S tem lahko pridobi 

kromosomu. 

ribosomske podenote. atom ogljika in dva atoma vodika. Razmerje med 

novo lastnost oziroma se 

Homologni kromosom Ena od dveh Jedro Organel evkariontske vodikovimi in celice, kisikovimi v atomi je tako enako kot v vodi 

spremenijo njegove lastnosti. 

kopij kromosoma v diploidni celici 

katerem je DNA – hidrat. organizirana v 

Gibalna beljakovina Beljakovina, 

(ena od očeta in ena od matere). 

kromosomih. 

5 V rastlinah sta to celuloza in škrob, v živalih glikogen. 

kot je miozin, ki rabi energijo, 

Homozigot Diploiden organizem 

Kanalček Membranska beljakovina, 

sproščeno pri hidrolizi ATP, za 

(celica) z enakima genskima 

ki oblikuje 6 vodno Beljakovine pot skozi so sestavljene iz različnih aminokislinskih 

premikanje vzdolž beljakovinskih 

aleloma. 

membrano, monomerov. 

skozi katero se 

filamentov. 

Hormon Sporočilna molekula, ki jo 

specifične 7 snovi Lipidi (navadno so: maščobe, ioni) voski, steroidi, fosfolipidi, 

Glikoliza Splošna presnovna pot v 

izloča ena vrsta celic (en organ), 

premikajo v lipidotopni smeri od višje vitamini proti (A, D, E, K). 

citosolu, v kateri se nepopolno 

deluje pa na drugo vrsto celic 

nižji koncentraciji. 

8 

razgradijo sladkorji in nastane 

(drug organ). 

To so spojine, ki niso neposredno udeležene v 

Kariotip Garnitura kromosomov 

ATP. 

Informacijska RNA (mRNA) 

presnovnih procesih. Imenujemo jih sekundarni 

neke celice. Mikroskopska slika 

Glukoza Sladkor s šestimi ogljikovimi 

Vrsta RNA, ki prenaša gensko 

metaboliti. Po večini so namenjene za obrambo 

s posebnim barvilom obarvanih 

atomi, ki igra osrednjo vlogo v 

informacijo od genov do 

(strupeni alkaloidi), rastlino varujejo pred poškodbami 

metafaznih kromosomov, ki 

presnovi celic. Shranjuje se v 

ribosomov, na katerih se 

(voski in smole) ali služijo za privabljanje opraševalcev 

jih razporedimo (v primeru 

polimerni obliki kot glikogen v 

sporočilo prevede v zaporedje 

(eterična olja in rastlinska barvila). 

diploidnih organizmov po parih) 

živalski ali škrob v rastlinski celici. 

aminokislin beljakovine. 

od največjega 9 Organizem do najmanjšega te snovi v potrebuje za pravilno delovanje 

Haploid Organizem, ki ima le eno 

Interfaza Metabolično aktiven del 

kariogram. Človeški celičnih kariotip procesov. tako Večinoma jih potrebujejo encimi, ki 

garnituro kromosomov v jedru 

celičnega cikla, v katerem celica 

vsebuje 46 kromosomov vodijo tovrstne – 22 procese. 

oziroma v celici, kot na primer 

sintetizira svoje beljakovine, 

parov nespolnih kromosomov in 

10 Liposomi so sestavljeni iz dvoslojne membrane, 

v spermijski celici ali bakteriji. 

raste, podvojuje DNA in se 

oba spolna kromosoma, X in Y. 

navadno iz enega samega fosfolipida. Polarni deli 

Haploiden organizem sestavljajo 

pripravi na delitev. 

Karotenoid Rumeni, oranžni ali rdeči 

lipidov so obrnjeni proti zunanjosti in notranjosti 

haploidne celice. 

pomožni fotosintetski pigment, ki 

liposoma, kjer je voda. Celične membrane so prav 

je topen v maščobah. 

tako dvoslojne strukture, ki jih sestavljajo različni 

fosfolipidi in druge beljakovine, poleg teh pa še različne 

beljakovine. Obdajajo citoplazmo, v kateri so organeli, 

ki jih prav tako obdajajo dvoslojne membrane in 

njihovo notranjost razmejujejo od citosola. 

Virusni plašč sestavljajo beljakovine in včasih tudi 

nekateri lipidi. Virusni plašč obdaja virusno DNA ali 

RNA. 

Premislite skupaj s sošolci in učiteljem! 

1 Če bi bila voda najgostejša pri 0 °C, bi pri tej 

temperaturi zamrznila tudi v večjih globinah. 

Nenavadnost vode je prav v tem, da je najgostejša pri 

temperaturi +4 °C, voda pri 0 °C (temperatura ledišča) 

pa je lažja, in zato zamrzne le na površini. Gostejša 

voda, ki ima višjo temperaturo 292 kot Stvarno ledišče, kazalo tako ne 

zamrzne in omogoča nepretrgano življenje pod ledeno 

skorjo. Podobno je tudi pri temperaturi vrelišča, saj 

voda zaradi velikega števila vodikovih vezi (potrebne 

je veliko energije, da se te vezi pretrgajo) zavre šele 

pri 100 °C. Če bi zavrela pri nižjih temperaturah (tako 

kot podobno velike molekule, npr. metan), življenje že 

pri nekoliko višjih temperaturah, kot jih poznamo v 

tropskem podnebnem pasu, ne bi bilo mogoče, saj bi 

voda preprosto odparela. 

2 a) 400 (= 20 2 ); 

b) 8000 (= 20 3 ); 

c) 160.000 (= 20 4 ) 

uporabite svoje znanje 

3 a) Napačna. Lastnosti beljakovin so odvisne tako od 

različne sestave kot tudi vrstnega reda aminokislin, 

ki jih sestavljajo. Raznovrstnost je posledica skoraj 

neomejenega števila načinov, na katere se 20 

aminokislin povezuje v linearna zaporedja. 

b) Pravilna. Ogrodje nukleinskih kislin sestavljajo 

riboza ali deoksiriboza in fosfatne skupine. Riboza 

in deoksiriboza sta sladkorja. 

c) Nepravilna. Naštete dušikove baze vsebuje RNA, 

DNA pa ima namesto uracila timin. 

odgovorite na vprašanja! 

1 Rastlina, ki ima ženske in moške razmnoževalne organe, 

se lahko: 

a) samopomnožuje, 

b) samooprašuje, 

c) spreminja barve, 

d) nič od naštetega. 

2 Razložite razliko med samoopraševanjem in navzkrižnim 

opraševanjem. 

3 Kakšna je razlika med lastnostjo in znakom? 

Navedite primer za vsak pojem. 

4 Prenos znakov s staršev na potomce je: 

a) verjetnost, 

b) dednost, 

c) recesivnost. 

5 Kakšna je razlika med genom in alelom? 

6 Če križate bel cvet z genotipom rr z rožnatim cvetom 

z genotipom RR, so možni genotipi potomcev: 

a) RR in rr, 

b) vsi Rr, 

c) vsi RR, 

d) vsi rr. 

7 Fenotipi pri križanju, opisanem v 6. vprašanju, bi bili: 

a) vsi beli, 

b) 3 rožnati in 1 bel, 

c) vsi rožnati, 

d) pol belih in pol rožnatih. 

8 Kaj lahko poveste o alelu za svetle lase, če ima otrok svetle 

lase, oba starša pa rjave? 

premislite skupaj s sošolci in učiteljem! 

1 Gregor Mendel je pri svojih poskusih uporabljal le rastline, 

ki so imele pred prvim križanjem dva enaka alela za 

določen znak lastnosti. Razmislite in pojasnite, ali bi odkril 

dominantne in recesivne znake, če bi pri poskusih uporabil 

rastline z drugačnimi genotipi. 

6 7

Zgradba in delovanje organizmov 

Pritrjeni trdoživ ima preprosto mrežasto 

živčevje (a); plavajoče meduze (b) pa imajo 

poleg mrežastega živčevja razvit že preprost 

osrednji nadzor. 

Pri pritrjenih ožigalkarjih, kot sta zeleni trdoživ ali morska vetrnica, 

prevodne celice živčevja oblikujejo preprost preplet mrežasto povezanih 

živčnih vlaken, ki so razprostranjena po vsem telesu. Takemu 

živčevju rečemo mrežasto živčevje. V njem ni osrednjega nadzora; 

impulzi se počasi širijo od mesta sprejema dražljaja v sosednja območja. 

Taka oblika je primerna somerno organizacijo za pritrjene telesa ožigalkarje, ki se uma- 

Organizmi z zvezdasto 

knejo le tako, da se na imajo mestu mrežasto dotika živčevje skrčijo in vpotegnejo lovke v 

telesno votlino. 

138 Živčni nadzor delovanja živali 

Živčni nadzor delovanja živali 139 

Pritrjeni trdoživ ima preprosto mrežasto 

živčevje (a); plavajoče meduze (b) pa imajo 

poleg mrežastega živčevja razvit že preprost 

osrednji nadzor. 

Pri pritrjenih ožigalkarjih, kot sta zeleni trdoživ ali morska vetrnica, 

prevodne celice živčevja oblikujejo preprost preplet mrežasto povezanih 

živčnih vlaken, ki so razprostranjena po vsem telesu. Takemu 

živčevju rečemo mrežasto živčevje. V njem ni osrednjega nadzora; 

Pri plavajočih meduzah impulzi je se že počasi razvit širijo od preprost mesta sprejema osrednji dražljaja v sosednja nadzor. območja. 

Taka oblika je primerna za pritrjene ožigalkarje, ki se uma- 

V 

klobuku imajo živčni obroč, v katerega se stekajo živčne celice. 

knejo le tako, da se na mestu dotika skrčijo in vpotegnejo lovke v 

telesno votlino. 

Prevajanje signala z ene strani telesa na drugo je tako hitrejše kot 

pri naključno razporejeni mreži. Odraža se pri plavanju meduze z 

ritmičnimi in koordiniranimi krčenji klobuka. 

Pri plavajočih meduzah je že razvit preprost osrednji nadzor. V 

klobuku imajo živčni obroč, v katerega se stekajo živčne celice. 

Prevajanje signala z ene strani telesa na drugo je tako hitrejše kot 

pri naključno razporejeni mreži. Odraža se pri plavanju meduze z 

ritmičnimi in koordiniranimi krčenji klobuka. 

že lahko govorimo o nekakšnem zametku možganov osrednjega 

živčnega sistema, delu živčevja, ki se je v evoluciji specializiral za 

analizo podatkov in postal tudi koordinacijsko središče telesa. 

Deževniki imajo v sprednjem delu telesa zelo odebeljen del živčevja, 

ki ga že lahko enačimo z možgani. Živci, ki izhajajo iz tega 

ganglija, se nadaljujejo v trebušnjačo. Ta usklajeno oživčuje posamezne 

telesne člene. V vsakem od členov je na trebušnjači ganglij, 

iz katerega izhajajo posamezni živci. 

Med nevretenčarji imajo najbolj razvito živčevje glavonožci – 

sipe, lignji in hobotnice. Ti imajo velike možgane, ki so v tesni 

povezavi z očmi. Iz možganov segajo v telo orjaška živčna vlakna. 

Dobro razvito živčevje glavonožcev je povezano z njihovim dejavnim 

plenjenjem in dobro razvitimi čutili, zlasti očmi ( Odzivanje 

na okolje), ki za procesiranje zapletenih informacij potrebujejo 

ustrezno razvite možgane. 

Deževniki imajo v sprednjem delu telesa zelo odebeljen del živčevja, 

ki ga že lahko enačimo z možgani. Živci, ki izhajajo iz tega 

ganglija, se nadaljujejo v trebušnjačo. Ta usklajeno oživčuje posamezne 

telesne člene. V vsakem od členov je na trebušnjači ganglij, 

iz katerega izhajajo posamezni živci. 

Vsebine učbenika povezujejo procesi, 

skupni vsem organizmom. Strani, ki 

obravnavajo rastline, živali ali človeka, 

Med nevretenčarji imajo najbolj razvito živčevje glavonožci so označene – s piktogrami. 

sipe, lignji in hobotnice. Ti imajo velike možgane, ki so v tesni 

povezavi z očmi. Iz možganov segajo v telo orjaška živčna vlakna. 

Živčni sistem deževnika. 

Dobro razvito živčevje glavonožcev je povezano z njihovim dejavnim 

plenjenjem in dobro razvitimi čutili, zlasti očmi ( Odzivanje 

na okolje), ki za procesiranje zapletenih informacij potrebujejo 

ustrezno razvite 

Živčni sistem deževnika. 

možgane. 

trebušnjača 

možgani 

ganglij 




trebušnja 


Na voljo maja 2013! 

Avtorji: 

doc. dr. Helena Lenasi, 

prof. dr. Marko Kreft, 

prof. dr. Tom Turk in 

prof. dr. Marina Dermastia 

živčna mreža 

Recenzenti: 

prof. dr. Dušan Šuput, 

prof. dr. Maja Kovač in 

Majda Kamenšek Gajšek 

V učbeniku so vsebine o zgradbi in delovanju 

a 

organizmov predstavljene nekoliko drugače 

kot v učbenikih s podobno vsebino. V njem 

namreč ni suhoparnega sprehoda skozi 

sistem živih bitij in ločene predstavitve 

posameznih kraljestev. Avtorji so opise 

organizmov omejili na nekaj posameznih 

primerov, vključno z rastlinskimi, in 

živčna vrvica 

jih povezali po posameznih procesih 

– od oskrbe s hrano, izmenjave plinov, 

notranjega transporta, obrambe, živčnega 

ali hormonalnega nadzora do čutil in 

razmnoževanja. 

prečni živec 

Pomemben del je vezan na zgradbo in 

delovanje človeka, kar vsebinsko ni izvzeto 

iz konteksta vretenčarjev ali sesalcev, je pa 

oblikovno jasno Lestvičasto ločeno. živčevje vrtinčarja. 

možgani 

oko 

živčna mreža 

prečni živec 

a 

živčna vrvica 

Lestvičasto živčevje vrtinčarja. 

možgani 

oko 

Bočno someren živčni sistem je 

povezan z razvojem možganov v glavi 

b 

V bočno somernem telesu vrtinčarjev je preprosto lestvičasto živčevje, 

razporejeno kot lestev. Sestavljata ga dva živčna snopa, ki 

potekata vzdolž trebušne strani telesa. Med sabo sta večkrat prečno 

povezana. Na obeh straneh vsake povezave je drobna odebelitev, 

ki se imenuje živčni vozel ali ganglij. V prednjem delu telesa, v 

glavi, so osrednji živčni b vozli, ki informacije posredujejo vzdolž lestvičastega 

živčevja proti zadnjemu delu telesa. Pri vrtinčarjih torej 

Bočno someren živčni sistem je 

povezan z razvojem možganov v glavi 


V bočno somernem telesu vrtinčarjev je preprosto lestvičasto živčevje, 

razporejeno kot lestev. Sestavljata ga dva živčna snopa, ki 

potekata vzdolž trebušne strani telesa. Med sabo sta večkrat prečno 

povezana. Na obeh straneh vsake povezave je drobna odebelitev, 

ki se imenuje živčni vozel ali ganglij. V prednjem delu telesa, v 

glavi, so osrednji živčni vozli, ki informacije posredujejo vzdolž lestvičastega 

živčevja proti zadnjemu delu telesa. Pri vrtinčarjih torej 

možgani 

hrbtenjača 

možgani 

ganglij 

živčno vlakno 

Živčni sistem glavonožca. 

Hobotnica Paul in napovedovanje 

nogometnih rezultatov 

Inteligenca hobotnic in njihova 

sposobnost učenja sta predmet številnih 

znanstvenih raziskav. Vedenjski poskusi 

z reševanjem nalog so pokazali, da 

imajo razvit kratkotrajen in dolgotrajen 

spomin. V ujetništvu se z lahkoto 

naučijo razlikovati oblike in vzorce, 

kažejo tudi elemente igre. Na svetovnem 

nogometnem prvenstvu leta 2010 v 

Nemčiji, je bila ena od zvezd hobotnica 

Paul. V svojem akvariju naj bi s svojim 

prehranjevalnimi navadami pri 

spretnem odpiranju škatel s školjkami 

napovedovala zmagovalce tekem. 

140 Živčni nadzor delovanja živali 

Živčni nadzor delovanja živali 141 

Človekov živčni sistem ima veliko 

skupnega z živčevjem drugih vretenčarjev 

Pri vretenčarjih je živčni sistem sestavljen iz osrednjega in obkrajnega 

živčevja. Živčevje je organizirano v osrednje in obkrajno. Osrednje 

živčevje vključuje možgane in hrbtenjačo. Obkrajno živčevje 

izrašča iz osrednjega; sestavljeno je iz somatskega in avtonomnega 

živčevja. Informacije med osrednjim in obkrajnim živčevjem se 

prenašajo po živcih. 

obkrajno živčevje 

Hobotnica Paul in napovedovan 

nogometnih rezultatov 



Inteligenca hobotnic in njihova 

glavno besedilo, so del maturitetnih 

sposobnost učenja sta predmet 

ali izbirnih vsebin ali ponujajo 

dodatno razlago. 

znanstvenih raziskav. Vedenjsk 

z reševanjem nalog so pokazali, 

ganglij 

imajo razvit kratkotrajen in dolg 

spomin. V ujetništvu se z lahkot 

naučijo razlikovati oblike in vzo 

živčno vlakno Opis delovanja človeškega kažejo telesa tudi je elemente igre. Na sv 

dopolnjen z opisi bolezni. Te nogometnem vsebine so prvenstvu leta 20 

zbrane v okvirjih, označenih Nemčiji, s poštno je bila ena od zvezd ho 

Živčni sistem glavonožca. 

znamko, na kateri zdravnik Paul. cepi V pacienta. svojem akvariju naj bi s 

prehranjevalnimi navadami pri 

spretnem odpiranju škatel s ško 

napovedovala zmagovalce teke 

možgani 

Osrednji živčni sistem sprejema 

informacije in nanje odgovarja 

Osrednje živčevje z možgani in hrbtenjačo lahko razdelimo na 

sivino in belino. Sivina je temnejše barve. Sestavljajo jo telesa nevronov 

in kratki izrastki brez mielinskih ovojnic. Belina je svetlejša, 

ker imajo aksoni mielinske ovojnice, ki so svetlejše barve. Osrednje 

živčevje je zaščiteno z možganskimi ovojnicami – meningami. V 

možganih in hrbtenjači so votline, ki so napolnjene s tekočino. Votline 

se z možganov nadaljujejo v osrednji kanal hrbtenjače. 

Možgani so glavno nadzorno središče 

Možgani so največji organ živčnega sistema. Sestavlja jih do 100 

milijard povezanih nevronov in še mnogo večje število pomožnih 

celic. V možganih številne dejavnosti potekajo nehoteno. Nekatere 

dejavnosti pa lahko nadzorujemo. Če želimo stegniti roko, bodo 

možgani poslali signal po motoričnih nevronih do motoričnega 

nevrona v hrbtenjači, ta pa do mišic v roki. Mišice se bodo skrčile in 

roka se bo premaknila. 

čelni reženj 

senčni reženj 

temenski reženj 

Meningitis je okužba 

možganskih ovojnic 

Ovojnice v osrednjem živčevju se lahko 

okužijo z bakterijami in virusi. Vnetje, ki 

ga povzroči okužba, imenujemo meningitis. 

Ta lahko pusti trajne posledice. Za 

virusnim meningitisom lahko zbolimo 

zaradi ugriza z virusi okuženega klopa. 

Pred klopnim meningitisom se je mogoče 

zavarovati s cepljenjem ( Organizmi 

imajo pred napadalci 

dobro razvite 

obrambne mehanizme). 

Zgradba človeških možganov 

veliki možgani 

talamus 

hipotalamus 

hipofiza 

mali možgani 







• 30 opisov bolezni 


Živčevje človeka 

Pri vretenčarjih je telesna organizacija z delitvijo na glavo, telo in 

okončine zahtevala veliko povečanje osrednjega živčevja – možganov 

in hrbtenjače. Drugače kot trebušnjača hrbtenjača ni sestavljena 

iz posameznih ganglijev in vmesnih povezav. V hrbtenjači 

še vedno potekajo številne preproste koordinacijske naloge, kot so 

denimo refleksi, nadzor celotnega sistema pa so prevzeli možgani 

in se temu primerno tudi razvili. V možganih so vsa središča za 

nadzor zapletenih vedenjskih vzorcev. 

Razvoj možganov je v tesni povezavi s čutili. Možgani vse informacije 

iz čutil uskladijo in posredujejo drugim delom telesa. Osrednji 

živčni sistem je v vretenčarskem telesu ustrezno zaščiten – možgani 

so zaščiteni z lobanjskimi kostmi, hrbtenjača leži v hrbteničnem 

kanalu, ki ga obdajajo vretenca hrbtenice. 

leva in desna hemisfera 

zatilni reženj 

Največji del možganov so veliki možgani. To kupolasto območje je 

središče našega mišljenja, govora, čustvovanja in večine naših spominov. 

Nadzorujejo zavestna gibanja in omogočajo, da občutimo 

dotik, svetlobo, zvok, vonj, okus, bolečino, toploto in mraz. Sestavljeni 

so iz dveh polobel – hemisfer in iz osrednjega dela ali medmožganov. 

Leva hemisfera usmerja desno stran telesa in desna 

levo. Leva hemisfera nadzoruje predvsem dejavnosti, kot so govor, 

branje, pisanje in reševanje problemov. Desna hemisfera pa nadzoruje 

prostorsko razmišljanje, izvajanje glasbe in čustvovanje. 

Hemisferi imata več režnjev. V čelnem režnju so območja, ki določajo 

osebnostne značilnosti, načrtovanje zapletenega vedenja in 

Zakaj so možgani v glavi? 

podaljšana hrbtenjača 

Vse živali z možgani imajo le-te v 

sprednjem delu telesa, v glavi. Taka 

namestitev ni naključna in je povezana 

s smerjo gibanja. Sprednji del živali je 

pri bočno somernih živalih tisti, ki prvi 

pride v stik z novim dražljajem. Naravni 

izbor je dajal prednost koncentriranju 

čutilnih organov v tem delu telesa, kar je 

vodilo tudi do povečanja sprednjega dela 

živčevja. 

8 9

14 

16 

domnevna 

korenina 

drevesa 

življenja 

kremenaste alge 

15 

17 

42 Oskrba s hranili 

Oskrba s hranili 43 


254 Uporabi svoje znanje 

262 Stvarno kazalo 

Zgradba in delovanje organizmov struktura učbenika 

Tematika po učnem načrtu je zelo zahtevna, 

zato je bilo pri ustvarjanju učbenika 

zagotovo potrebnega mnogo truda in 

inventivnosti. Avtorjem za zanimivo in 

kvalitetno delo čestitam, saj so kompleksne 

teme predstavili na dovolj poenostavljen 

način, ki ustreza nivoju znanja gimnazijcev, 

hkrati pa ne zahaja v posploševanja 

ali poenostavitve, ki bi okrnile jasnost, 

pravilnost in popolnost podatkov. 

prof. dr. Dušan Šuput, 

dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani 

Za začetek in konec … 





Uvod v učbenik 

Učbenik se začne s kratko uvodno enoto – dvojno 

stranjo z motivacijskima citatoma in štirimi 

stranmi, ki dijake spodbudijo k razmišljanju o 

življenju, njegovi organiziranosti in vzdrževanju. 

Kaj je 

Stalno notranje okolje je 

pogoj za svobodno življenje. 

------ 

Claude Bernard (1813–1878) 

francoski fiziolog in 

gledališki igralec 

Sem iz snovi, mesa in kosti, vlaken 

in tekočin – morda lahko celo rečem, 

da imam pamet. 

------ 

Ralph Waldo Ellison Ellison (1914 –1994), 

ameriški pisatelj in literarni kritik; 

Nevidni človek 

življenje? 




motivacijsko besedilo, podkrepljeno s citati, 


Gibanje in opora 

Čeprav v vsakdanjem življenju po navadi rečemo, da so rastline pritrjene in se ne 

premikajo ter se živali, v nasprotju z njimi, dejavno premikajo, gibanje ni le lastnost živali. 

Kljub temu pa so se najbolj izdelani gibalni mehanizmi razvili pri živalih. 

Naloga mišic je, da vlečejo in 

ne da potiskajo, razen spolnih 

organov in jezika. 

------ 

Leonardo da Vinci (1452–1519), 

italijanski arhitekt, izumitelj, 

inženir, kipar 

in slikar 

Možgani so kot mišica. 

Ko jih uporabljamo, se 

počutimo zelo dobro. 

------ 

Carl Sagan (1934–1996), 

ameriški astrofizik 

Lomljenje valov in kontrakcija mišic 

sledita istemu zakonu. Močno telesno 

ravnotežje vzdržuje le tanka črta. 

------ 

Dag Hammarskjöld (1905–1961), 

švedski ekonomist, pravnik, diplomat 

in politik, tretji generalni sekretar 

OZN, Nobelov nagrajenec za mir 


Gibanje in opora rastlin 

• Pri nekaterih rastlinah so razvita hitra gibanja 

• Celice s sekundarnimi stenami nudijo rastlini trdno oporo in tudi zaščito 

Ureditev skeleta 

• Preproste gibljive živali imajo hidrostatsko ogrodje 

• Trdno ogrodje pritrjenih in slabo gibljivih živali 

• Ogrodje živali je lahko zunanje ali notranje 

• Med dvema deloma skeleta je sklep 

• Slabost zunanjega ogrodja je, da ne raste 

• Zunanje ogrodje omejuje velikost živali 

• Notranji skelet vretenčarjev raste skupaj z drugimi telesnimi deli 

• Kosti vretenčarjev niso mrtve, temveč žive in dejavne 

• Kostno tkivo je mineralizirano 

• Hrustančno tkivo je čvrsto in prožno 

• Gibljive zveze med kostmi so sklepi 

Mišični sistem človeka 

• V človeškem telesu so trije različni tipi mišic 

• Delovanje mišic je hoteno in nehoteno 

• Gibanje mišic je kontrakcija 

• Mišice, pritrjene na kosti, so skeletne 

• Celica skeletne mišice je mišično vlakno 

• Prenos impulza z živčnega vlakna na mišično vlakno 

• Energija za delovanje mišic 

• Srčna mišica je prečno progasta 

• V gladkih mišicah ni jasno vidne progavosti 







acetilholin 

aktin 

gladka mišica 

hitin 

hrustančno tkivo 

kita 

kostno tkivo 

levitev 

miofilament 

mioglobin 

miozin 

mišica 

mišično vlakno 

motorična ploščica 

prečno-progasta mišica 

(skeletna mišica) 

sekundarna celična stena 

sinapsa 

srčna mišica 

turgorski tlak 

živčni prenašalec 


☞ Razlike med organizmi so po večini odraz 

načina, s katerim si posamezen organizem 

zagotavljajo hrano. 

☞ Vsi heterotrofni organizmi so odvisni 

od visokoenergijskih spojin, ki so jih 

predhodno izdelali fotosintezni organizmi 

z uporabo sončne energije. 

☞ Korenine preskrbujejo rastlino z vodo 

in raztopljenimi minerali. Rastlini dajejo 

oporo in jo zasidrajo v tla. 

☞ Koreninski laski so najpomembnejše 

mesto vstopa vode blizu koreninskega 

vršička. 

☞ Koreninskemu sistemu olajšuje sprejem 

mikorizna simbiotična povezava glivnih 

hif s koreninami. Poglavitni fotosintezni 

organ rastlin so zeleni listi. Večina 

fotosinteze poteka v stebričastem tkivu. 

Gobasto tkivo omogoča gibanje plinov. 

☞ List je pokrit s tanko povrhnjico, ki 

omogoča prehod svetlobe v notranjost 

lista. 

☞ Prebava je razgradnja makromolekul v 

hrani na enostavne molekule (gradnike). 

☞ Živali s prebavo hrane dobijo 

visokoenergijske spojine in gradnike 

telesa. 

☞ Pri živalih prebava po večini poteka izven 

celic, v prebavilih s pomočjo različnih 

encimov. Razgrajena hranila nato celice 

vsrkajo in porabijo. 

Organizmi imajo pred 

napadalci dobro razvite 

obrambne sisteme 

Rastline in živali napadajo mikroorganizmi iz istih skupin– virusi, bakterije, glive, gliste; 

stalna nadloga rastlin pa so tudi rastlinojedi. Ker so napadalci ves čas prisotni v zraku, 

prsti ali vodi, so bili v evoluciji organizmi z njimi v stalnem stiku. Evolucija obrambnih 

mehanizmov je tako še vedno potekajoča koevolucija – skupen razvoj napadalcev in 

napadenih gostiteljev ter stalno prilagajanje ene skupine drugi. Organizmi so pred 

napadalci ustrezno zaščiteni, v primeru napada pa se tudi učinkovito branijo. Posledica 

zaščitnih in obrambnih mehanizmov je, da večina organizmov ostaja zdravih. Sistem 

obrambe pred povzročitelji bolezni je imunski sistem. Njegova osnovna značilnost je, da 

ločuje telesu lastne snovi od tujkov. 

Nepremagljivost temelji 

na obrambi, možnost za 

zmago na napadu. 

------ 

Sun Tzu 

(544–496 pr. n. š.), 

kitajski filozof 

☞ Pri večini živali se proizvodi prebave 

do vseh celic v telesu prenašajo s 

transportnim sistemom. 

☞ Nevretenčarji imajo nepopolno ali 

popolno prebavilo. Pri prvem se 

prebavljeni ostanki hrane iztrebljajo 

skozi usta, pri drugem skozi zadnjično 

odprtino. 

☞ Notranji zajedavci sprejemajo hrano 

preko celotne površine telesa neposredno 

od gostitelja. 

☞ Prebava se začne v ustih. Tam hrano z 

zobmi prežvečimo, slina iz žlez slinavk 

jo navlaži, encimi pa začnejo razgradnjo 

ogljikovih hidratov. 

☞ Cev prebavnega trakta potiska hrano s 

peristaltiko. Požiralnik potiska hrano 

proti želodcu. Želodčna kislina uničuje 

bolezenske mikroorganizme. V želodcu 

se začne prebava beljakovin. 

☞ V tanko črevo se izlivajo encimi iz 

trebušne slinavke. Ti razgrajujejo 

ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine 

in nukleinske kisline. V tanko črevo se 

izliva tudi žolč, ki pomaga pri raztapljanju 

maščob. V tankem črevesju se vsrkajo 

hranilne snovi in voda. 

☞ V debelem črevesu se vsrka še več vode, 

preostala neprebavljena vsebina pa se 

iztreblja. 

Posamezna rastlinska celica samostojno odgovarja na napad z mehanizmi 

prirojene odpornosti 

• Prva obrambna črta rastlin je njihova povrhnjica 

• Napadalce, ki vstopijo v rastlino, zaustavljajo fizične prepreke in kemične 

snovi druge obrambne črte 

Človeško telo se stalno brani pred patogeni 

• Redki patogeni prečijo prvo obrambno črto telesa 

• Vnetna reakcija je druga obrambna črta 

• P ridobljena imunost je tretja obrambna črta 

• Ob ponovni okužbi z enakim mikroorganizmom je imunski odgovor 

učinkovitejši in hitrejši 

• Imunost lahko sprožimo tudi umetno 

• Imunski sistem je učinkovit, vendar ni popoln 

• Alergija je premočan imunski odziv telesa 

• Imunski sistem včasih napade lastno telo 

Odgovorite na vprašanja. 

1 Po vlogi primerjajte majhno korenino 

in koreninski lasek? 

2 Kaj pomeni izraz zunanja prebava in 

kaj je prednost take prebave za živali? 

3 Zakaj ne moremo hkrati govoriti in 

požirati? 

4 Kakšen je pomen kislega želodčnega 

soka? 

5 Kakšen je pomen nagubane notranje 

površine tankega črevesa? 

6 Kaj je vloga slepega črevesa pri človeku? 

Uporabite svoje znanje 

Premislite skupaj s sošolci in učiteljem. 

1 Razmislite o pomembnosti korenin 

za ljudi. 

2 Poskušajte ugotoviti, zakaj prebava 

pri govedu in drugih prežvekovalcih 

pomembno prispeva k izpustom 

toplogrednih plinov v ozračje. 

3 Povežite naloge jezika s procesi govora, 

hranjenja, dihanja. 


alergija 

antigen 

bezgalka 

celica B 

celica T 

cepljenje 

limfni sistem 

limfocit 

lubje 

patogen 

pluta 

povrhnjica 

prenos signala 

prirojena odpornost 

protitelo 

receptorska beljakovina 

vranica 

Čeprav se morda zdi, da vprašanje, kaj je življenje, ni pretežko, 

je odgovorov nanj veliko. Znanstveniki si pri iskanju odgovora 

pomagajo s posebnimi znanstvenimi vprašanji – hipotezami. 

Te preizkušajo tako, da dejavnike, ki naj bi sestavljali življenje, 

opazujejo na Zemlji, iščejo na drugih planetih ali celo spreminjajo 

in ustvarjajo v laboratorijskih razmerah. 

Preprost odgovor na vprašanje, kaj je življenje, bi lahko bil, 

da življenje razlikuje živo od mrtvega, pri čemer mrtvo nima 

elementov živega. Seveda vam je jasno, da je taka definicija 

življenja nezadostna. Življenja ne moremo izločiti in opisati kot 

preprosto lastnost, ne moremo ga osamiti na mikroskopskem 

objektu ali v epruveti. Kljub temu pa o njem in vseh živih bitjih 

vemo čedalje več. In več ko vemo, jasneje postaja, da življenjski 

procesi temeljijo na enakih kemijskih in fizikalnih zakonih, ki 

delujejo tudi v kamnu ali kozarcu vode. 

Vsak dan Zemljo in druge planete v našem osončju doseže 

velika količina energije s Sonca. Vsak dan se ta energija s planetov 

tudi odbija nazaj v vesolje. Glede na današnje znanje o 

našem osončju se zdi, da se na Zemlji za zelo kratek čas ujame 

in shrani le majčken delež te energije. Ta drobcen zamik v toku 

kozmične energije pa poganja življenje na našem planetu. Rastline 

ujamejo sončno svetlobo in njeno energijo uporabijo za 

izgradnjo svojih teles. Živali sončno energijo uporabijo tako, da 

jedo rastline ali druge živali, ki so jedle rastline. Na vsaki stopnji 

v procesih življenja in smrti se sprošča toplota. Ta se nato združi 

z energijo, ki se vrne v vesolje. 

Tudi v tej knjigi boste spoznavali, kako več milijonov vrst organizmov 

na Zemlji porablja ta delček sončne energije in kaj imajo 

ti organizmi skupnega. 

v organske sisteme, ki sestavljajo telo posameznega organizma. 

Vsaka nova raven organizacije ima nove lastnosti in ni le 

seštevek lastnosti predhodne. Saj se še spomnite? Življenje ni 

rezultat naključne biološke juhe – celica je živa, medtem ko 

enake molekule, ki jo sestavljajo, če jih zmešamo v epruveti, 

niso. Posamezni organizacijski deli in organizacijske ravni so 

vedno sestavljeni tako, da njihova zgradba kar najbolje ustreza 

nalogi, ki jo opravljajo. Zaradi tega nam poznavanje zgradbe 

veliko pove o delovanju posamezne celice, tkiva ali organa. Poznavanje 

povezav med obliko in nalogo je eno osnovnih načel 

v biologiji. Vsa eleganca rastlinskih listov ali cvetov, ptičjih peruti 

ali sesalskih mlečnih žlez je le posledica naravnega izbora, 

ki kot finomehanik izbira in oblikuje oblike, da te kar najbolje 

opravljajo svoje naloge v posameznih okoljih. 

Želodec je primer organa, v katerem 

usklajeno deluje več tkiv. 

V želodcu je tudi vezivno tkivo, 

ki povezuje, daje oporo, izolira, 

prehranjuje in oblazinja organe. 

Zaradi vezivnih tkiv organi ne 

razpadejo na posamezne dele. V 

vezivnih tkivih so celice raztresene 

v osnovi – medceličnini, v kateri so 

beljakovinska vlakna. 

V steni želodca je tekoče tkivo – kri, 

ki dovaja kisik in hranila. 

Živčno tkivo v želodcu delno nadzoruje 

izločanje kisline, ki pomaga pri prebavi 

hrane, ter signalizira, da je želodec poln. 

Živčno tkivo po telesu pošilja električne 

signale. 

Želodec je obložen z epitelnim tkivom. 

Epitelna tkiva prekrivajo in varujejo 

tkiva, ki ležijo pod njimi. Epitelna tkiva 

sestavlja enotna plast celic. 

Vsebina se v želodcu premeša zaradi 

njegovega gibanja. Gibanje omogočajo 

plasti mišičnega tkiva v steni želodca, ki 

se aktivno krčijo in sproščajo. 

Vse organizme povezujeta enaka kemijska zapletenost in visoka 

organiziranost. Prav tako kot so elementi življenja skupni 

vsem celicam ( I, Gradniki življenja), so skupni tudi vsem 

organizmom, od preprostih enoceličnih prokariontov do evkariontskih 

eno- in večceličnih rastlin in živali. Prav vse povezujeta 

enaka kemijska zapletenost in visoka organiziranost. Atomi 

se povezujejo v izjemno veliko število molekul, le-te skupaj 

delujejo v najmanjši enoti, ki ima znake življenja – živi celici. 

Molekule se povezujejo v funkcionalne enote celice – organele. 

V celicah so molekule DNA, v katerih je zapisan univerzalni 

genetski jezik vseh organizmov. Celice, ki opravljajo posebne 

naloge, se povezujejo v tkiva. Več različnih tkiv sestavlja organ. 

Posamezen organ sicer v telesu opravlja določeno nalogo, a 

nikoli povsem samostojno. Organi delujejo skupaj, povezani 

Velika večina mehanizmov uravnavanja 

organizmih dogajajo v mejah, ki so še sprejemljive za žive celice. 

K ohranjanju stalnosti notranjega okolja prispevajo vsi or- 

procesov v organizmu deluje z negativno 

povratno zanko. Sprememba vrednosti 

gani in tkiva v telesu. Pljuča vzdržujejo primerno koncentracijo 

neke količine povzroči, da sistem 

nasprotuje spremembi te količine. Poleg 

kisika, ledvice zagotavljajo stalno koncentracijo ionov, prebavila 

pa dovajajo hranila. Različne evolucijske rešitve pri različnih 

senzorja v negativni povratni zanki 

sodelujeta še krmilni sistem in izvršitelj. 

organizmih so povezane z evolucijo različnih mehanizmov za 

Avtomatsko uravnavanje temperature v 

vzdrževanje homeostaze. 

stanovanju deluje z negativno povratno 

zanko. Termometer meri temperaturo, 

termostatski krmilnik jo primerja z 

Velika večina mehanizmov uravnavanja procesov v organizmu 

nastavljeno temperaturo in grelec 

deluje z negativno povratno zanko, pri kateri končna stopnja 

zmanjšuje razliko med nastavljeno in 

procesa zavre isti proces. Na tak način negativna povratna 

dejansko temperaturo v prostoru. 

zanka prispeva k stabilnosti določenega procesa ali količine 

Podoben sistem z negativno povratno 

neke snovi v organizmu. Delovanje negativne povratne zanke 

zanko za uravnavanje temperature deluje 

tudi v našem organizmu. 

si lahko ponazorite z delovanjem avtomatskega uravnavanja 

temperature v stanovanju. Termostat, ki smo ga nastavili na 

določeno temperaturo, pri nižjih temperaturah vklopi grelec ter 

Spremembe v okolju 

ga pri višjih ugasne. Podoben termostat je v naših možganih. 

Nekatere druge primere pa boste spoznali v učbeniku. 

Senzor 

Nasprotovanje 

Hladna soba (19 °C) 

spremembi 

Krmilnik 

Termometer 

izvršitelj 

Telo je podhlajeno (35 °C) 

Soba se ogreje 

Termostatski 

krmilnik 

Termoreceptor 

v možganih 

Grelec 

Možgani 

Sproščena toplota 

uravnavajo 

ogreje telo 

krčenje mišic 

Skeletne mišice 

drgetajo 

Veliko redkeje organizmi za vzdrževanje homeostaze uporabljajo 

pozitivno povratno zanko, ki povzroči hiter odmik od 

stabilnega stanja. S pozitivno povratno zanko se npr. uravnavajo 

in pospešeno krčijo mišice maternice med porodom. Krčenje 

mišic sprožijo kemični signali. Krčenje povzroči oddajanje 

še več kemičnih signalov, ki povzročijo še več krčenj. Tako se 

jakost krčenj ves čas stopnjuje do vrhunca, ki končno iztisne 

otroka iz maternice. 

Vsi organizmi uporabljajo energijo za potek presnovnih procesov. 

Organizmi vzdržujejo svoje notranje okolje. Vzdržujejo ga tudi 

takrat, ko se zunanje okolje zelo spremeni. Celice živijo le toliko 

časa, dokler je v notranjem okolju dovolj kisika, ionov, hranil in 

sta primerni temperatura in vrednost pH. Mehanizme, ki zagotavljajo 

stalne razmere v notranjem okolju, s skupnim imenom 

imenujemo homeostaza. Notranjega okolja pa si ne smete 

predstavljati kot nekaj povsem nespremenljivega. Njegovo 

vzdrževanje je dinamičen proces med odgovori na zunanje in 

notranje spremembe. Zaradi homeostaze se vse spremembe v 

Organizmi se v razvojnih procesih razvijejo v zapletenejše 

oblike. Informacije o vzorcih za rast in razvoj so zapisane v genih. 

Organizmi se razmnožujejo; potomci posamezne vrste so 

pripadniki iste vrste. Za vse najrazličnejše kombinacije in različnosti 

življenjskih oblik pa imamo prav tako znanstveno razlago 

– organizmi se v času tudi spreminjajo v procesu evolucije. 

V tej knjigi boste spoznali, kako vsi ti procesi potekajo pri različnih 

skupinah evkariontskih organizmov. Spoznali boste, da so 

različne evolucijske rešitve organizmov le posebne prilagoditve 

na posebne načine življenja. Še posebej se boste seznanili z vašim 

telesom. To je kot natančno uravnan stroj, sestavljen iz številnih 

sistemov, ki delujejo skupaj. Vaš prebavni sistem pretvarja 

hrano, ki jo pojeste, v energijo in to energijo uporabijo vaše 

celice. Vaša pljuča sprejemajo kisik. Vaši možgani se odzivajo na 

okolico, tako da vidite, slišite, vohate in pošiljate signale skozi 

živčni sistem. Ta nato povzroči, da okolici tudi odgovorite. 

Domnevno drevo življenja 

( III, Kako narediti živi 

svet bolj pregleden), ki kaže 

pestrost živega sveta. V 

njem evkarionti, skupaj z 

nami ljudmi, predstavljajo 

le majhen delež. 

EuCAryA 

(evkarionti) 

živAli 

GlivE 

amebe 

EubACTEriA 

(bakterije) 

ArCHAEA 

(arhebakterije) 

zelene alge 

rASTliNE 

kopenske rastline 

rdeče alge 

migetalkarji 

evglene 

cianobakterije 





SlovArČek kljuČnih pojmov 

Abscizinska kislina Rastlinski 

hormon, ki upočasnjuje rast. Med 

drugim je vključen v spodbujanje 

mirovanja semen in prenašanja 

suše. 

Acetilholin Živčni prenašalec; deluje 

tako, da se veže na receptorsko 

beljakovino in spremeni 

prepustnost postsinaptične 

membrane za specifične ione. 

Adrenalin Hormon sredice 

nadledvične žleze, ki kot hiter 

odgovor na stresno situacijo 

sproži odgovor »boj ali beg«; 

deluje tudi kot živčni prenašalec. 

Akcijski potencial (električni impulz) 

Hitra sprememba membranskega 

potenciala, ki se širi po vzdraženi 

celici. Spremembo povzroči 

selektivno odpiranje in zapiranje 

natrijevih in kalijevih kanalčkov. 

Aktin Kroglasta beljakovina, ki 

sestavlja aktinske filamente v 

vseh evkariontskih celicah. 

Aktivni transport Premikanje 

molekul skozi membrane s 

strani z višjo na stran z nižjo 

koncentracijo; za aktivni 

transport je potrebna energija. 

Alergija (preobčutljivostna reakcija) 

Premočan imunski odziv na snovi, 

ki same ne škodujejo organizmu. 

Amonijak Majhna, strupena 

molekula, ki nastaja kot odpadni 

proizvod presnove nukleinskih 

kislin in beljakovin. 

Antidiuretični hormon (ADH) 

Hormon hipofize, ki omogoča 

ponovno vsrkanje vode v ledvicah 

in na ta način zadržuje vodo 

v telesu. Imenujemo ga tudi 

vazopresin. 

Antigen Molekula, običajno 

beljakovina ali polisaharid, ki 

sproži imunski odziv. 

Arterija (žila odvodnica) Žila, ki vodi 

iz srca in prenaša kri po telesu. 

Avksin Naravni rastlinski hormon 

z raznolikimi učinki, vključno s 

podaljševanjem celic, razvojem 

korenin, sekundarno rastjo in 

rastjo plodov. 

Avtonomno živčevje Del obkrajnega 

živčevja vretenčarjev, ki uravnava 

notranje okolje. Sestavlja ga 

simpatično in parasimpatično 

živčevje. Imenujemo ga tudi 

vegetativno živčevje. 

Avtotrof Organizem, ki lahko iz 

preprostih anorganskih molekul, 

kot sta CO2 in H2O, sintetizira 

organske molekule, ki jih porablja 

za svojo rast. Najpogostejši 

avtotrofi so fototrofi, ki to počno 

s fotosintezo. 

Blastocista Zgodnja razvojna stopnja 

pri sesalcih; votla kroglica, ki se 

pri človeku razvije en teden po 

oploditvi; oblika blastule. 

Blastula Votla kroglica v zgodnjem 

razvoju zarodka. 

Brstenje Nespolno razmnoževanje, 

pri katerem iz starševskega 

organizma poženejo izrastki. 

Ti se lahko odščipnejo in živijo 

neodvisno ali ostanejo pritrjeni in 

končno oblikujejo veliko kolonijo. 

Celica B Vrsta limfocita, ki izdeluje 

protitelesa. 

Celica T Vrsta limfocita, ki dozori 

v priželjcu. Imunost sproži ob 

stiku z antigenom; koordinirajo 

imunski sistem in napadajo 

okužene celice. 

Celična stena Toga zaščitna plast na 

zunanji strani celične membrane 

v celicah rastlin, gliv, bakterij in 

nekaterih praživali; celico ščiti in 

vzdržuje njeno obliko. 

Celično dihanje Proces, v katerem 

se oksidirajo molekule hrane 

in sprošča energija. Celično 

dihanje sestavljajo procesi 

glikolize, citratnega cikla, 

elektronske transportne verige in 

kemiosmotske sklopitve. Celično 

dihanje je aerobno, kadar je 

končni sprejemnik elektronov 

kisik, in anaerobno, kadar kisik ni 

elektronski sprejemnik. 

Cepljenje Proces, 

uporABi 

s katerim 

Svoje 

na 

ZnAnje 

umeten način dosežemo 

imunost. 

Cevnica Rastlina oskrba s prevodnimi s hranili tkivi. 

Cirkadiani ritem Fiziološki cikel, 

prisoten odgovorite v vseh organizmih, na vprašanja. ki je 

uravnan na dnevno-nočni ritem. 

1 Koreninski lasek je izrastek celice povrhnjice in glavno 

Citokinin Naravni rastlinski hormon, 

mesto vstopa vode v koreninska tkiva; korenina je 

ki skupaj z avksinom pospešuje 

organ, sestavljen iz različnih tkiv, tudi povrhnjice, ki 

celične delitve, vpliva na 

skupaj opravljajo različne naloge, tudi sprejem vode 

diferenciacijo, nadzoruje rast v 

s koreninskimi laski. 

višino in zavira staranje. 

Cvet Kratko 2 steblo Zunanja kritosemenk prebava z pomeni, do da ta ne poteka neposredno 

štirimi vretenci v celicah, spremenjenih ampak v posebni, različno oblikovani 

listov; deli cveta prebavni delujejo votlini. med S tako prebavo žival lahko prebavi 

spolnim razmnoževanjem. 

večje kose hrane in neprebavljene ostanke tudi lažje 

iztrebi iz telesa. 

Čutna zaznava Proces sprejemanja 

3 V žrelu se križata poti dihal in prebavil, torej mora 

informacije zunanjega dražljaja. 

grižljaj prečkati dihalno pot. Zato ne moremo hkrati 

govoriti ali dihati in požirati. 

Debelo črevo Cevasti del 

vretenčarske 4 Želodčni prebavne sok cevi ima med pH okoli dve, kar omogoča pravilno 

tankim črevesom delovanje in zadnjikom; prebavnih encimov in razkuži hrano. 

njegova glavna 

5 

naloga je sprejem 

Tanko črevo ima številne gube, na površini katerih so 

vode v telo in oblikovanje blata. 

še črevesne resice prstaste oblike. Na resicah so celice 

Difuzija Premikanje delcev v 

z izrastki – mikrovili.Tako je površina za vsrkanje hranil 

raztopini ali suspenziji z območja, 

zelo velika. 

kjer je njihova koncentracija 

velika, na 6 območje, Pri človeku kjer slepo je nizka; črevo shranjuje koristne bakterije, 

energijo za difuzijo ki po preboleni zagotavlja driski nadomestijo bolezenske. 

naključno gibanje molekul. Zaradi 

difuzije premislite postaja razporeditev skupaj s sošolci in učiteljem. 

delcev v mediju 1 Korenine enakomerna. rastlin so že tisočletja pomemben vir 

Diploid Organizem, hrane; ki vsebuje npr. človek goji korenje že več kot 2000 let, 

dve garnituri korenine homolognih sladkorne pese so pomemben vir namiznega 

kromosomov sladkorja in tako dve (saharoze). kopiji Iz korenin pridobivamo zdravilne 

vsakega gena. učinkovine (npr. ginseng, pomirjevalo rezerpin) in 

Dražljaj Vsak dejavnik barvila okolja, (npr. rastline ki zbudi iz družine broščevk, korenje). 

receptorsko celico. 

2 Pri prebavi goveda se zaradi delovanja simbiotičnih 

bakterij (fermentacijskih in metanogenih bakterij), ki 

so nujne za prebavo celuloze, sproščajo velike količine 

metana (CH4) in tudi nekaj CO2. Oba sta pomembna 

toplogredna plina in prispevata h globalnemu 

segrevanju ozračja. 

3 Krčenje mišic jezika povzroči spremembo oblike jezika, 

kar mehansko oblikuje grižljaj in sodeluje pri mehanski 

obdelavi hrane. Z okušalnimi brbončicami okušamo. 

Jezik sodeluje pri govoru. Z jezikom tudi zelo dobro 

tipamo. Jezik pa lahko sodeluje tudi pri obrazni mimiki 

– lahko pokažemo jezik. 

izmenjava plinov 

odgovorite na vprašanja. 

1 Ta površina mora biti tanka, navadno je sestavljena le 

iz ene plasti celic. Poleg tega mora biti tudi v tesnem 

stiku z obtočili. 

2 Pljuča ptičev so bolj učinkovita, ker jih sestavljajo tudi 

zračne vreče. Poleg tega je tok zraka v ptičjih pljučih 

vedno enosmeren, kar pomeni, da zrak vstopa v 

pljuča po eni poti in jih zapušča po drugi. To omogoča 

popolno izmenjavo plinov in boljši STvArno izkoristek. kAZAlo 

3 Preko grla se zrak prenaša iz žrela v sapnik. Poklopec 

nad grlom loči dihalno pot od V prebavne kazalo so cevi zajete in med najpomembnejše 

požiranjem hrane prepreči, da obravnave bi ta zašla in v omembe dihalne posameznih 

poti. V grlu sta glasilki, ki s svojim pojmov. vibriranjem Številka strani v ležečem 

omogočata tvorbo glasov in govor. tisku označuje Barva glasu slikovno je gradivo, v 

odvisna od napetosti glasilk, jakost krepkem pa pa od slovarsko amplitude razlago pojma. 

vibracij. 

4 Običajno suh vdihani zrak vsebuje abscizinska skoraj kislina 80 odstotkov 118 

dušika ter 20 odstotkov kisika, acetilholin drugih plinov 137, je 145, manj 185, 248 

kot odstotek. Izdihani zrak vsebuje Adamovo manj jabolko kisika 53 

(približno 15 odstotkov), manj adrenalin dušika (približno 119, 120, 75 125, 248 

odstotkov) ter več ogljikovega aerobna dioksida vadba (CO2, 186, približno 187 

4 odstotke) in vodne pare (približno Ahilova 6 tetiva odstotkov). 183, 183 

Kisika je manj, ker se porablja AiDS v procesih 99, 225celičnega 

dihanja, CO2 je več, ker nastaja akcijski pri celičnem potencial dihanju. 124, 132, 134, 

Vodne pare je občutno več, ker se 135, zrak 135,136, v telesu 153, navlaži. 163, 165, 

185, 187, 248 

5 Iz pljučnih mešičkov v arterijsko kri v pljučnih 

akne 200 

kapilarah difundira kisik, zato se kri oksigenira. Iz krvi 

akromegalija 122 

pa v pljučne mešičke difundira ogljikov dioksid. Plina 

akson 133, 133, 135, 136, 137, 141, 

prehajata skozi dve plasti celic: skozi steno kapilare 

142, 144 

(ena plast endotelijskih celic) ter preko celic, s katerimi 

aktin 184, 185, 185, 187, 248 

so obloženi pljučni mešički. Obema plastema celic 

aktivni transport 27, 65, 69, 109, 

lahko rečemo dihalna membrana. Hitrost difuzije je 

112, 248 

odvisna od razlike delnih tlakov plinov med pljučnimi 

alergen 59, 99 

mešički in krvjo ter od debeline in površine dihalne 

alergija 59, 99, 248 

membrane. 

alveol 54, 55, 56, 251 

6 Najpogostejše so virusne in bakterijske ameba 17, okužbe; 29, 29 oba 

povzročitelja lahko napadeta amfetamin zgornja spodnja 137 

dihala. Virusi najpogosteje povzročijo amilaza 34, prehlad 40 ali 

vnetje žrela, redkeje vnetje grla aminokisline (laringitis) 23, ali sapnika 30, 69, 82, 106, 111, 

ter pljučnico. Bakterije lahko povzročijo 120, 126, vnetje 132, 159, 247 

obnosnih votlin (sinusitis), vnetje amnijska žrela tekočina mandljev, 236 

bronhitis ali pljučnico. amnijski ovoj 236 

amonijak 23, 106, 106, 107, 248 

7 Kajenje kronično povzroči kronični bronhitis, ki lahko 

anabolni steroidi 125 

trajno okvari pljuča, saj nastane emfizem,ki onemogoči 

anafilaktični šok 99 

normalno izmenjavo dihalnih plinov. Kajenje lahko 

anemija 82 

povzroči pljučnega raka. 

anemija srpastih celic 82 

antidepresivi 137 

antidiuretični hormon 113, 123, 248 

antigen 83, 94 – 97, 96, 99, 248 

aorta 72, 76, 78 

apikalni meristem 231, 231 

arterija 50, 55, 57, 71 – 78, 72, 73, 75, 

76, 85, 111, 112, 186, 219, 248 

arteriole 76, 76 

artritis 99, 179 

Aspergilus 24 

Aspirin 37, 95, 159 

astma 59 

ateroskleroza 78, 85 

ATp 18, 62, 126, 184, 199 

avksini 118, 151, 248 

avtoimunske bolezni 99, 125 

avtonomno živčevje 123, 140, 144, 

145, 181, 187, 248 

avtotrofni organizmi 18, 20, 25, 27, 

92, 230, 248 

bakterijska okužba 23, 38, 58, 87, 94 

barvna slepota 162 

bela mišična vlakna 186 

bele krvničke 79, 79, 250 

belina 141, 142, 143, 143, 144 

beljakovinska vlakna 15, 84, 199 

beljava 68 

beločnica 40, 161, 201 

bezgavke 87, 94, 250 

biogeni amini 120, 123 

biološka ura 142, 150 

blastocista 236, 248 

blastula 233, 248 

bobnič 164, 164, 165 

bočni (lateralni) meristem 228, 238 

bočno somerni živčni sistem 132 

bolezni dihal 58 

bolezni dlesni 35 

bolezni izločal 113 

Bowmanova kapsula 110, 110 

branike 68 

brazda 192, 208 – 211, 208 –211, 

213 

brbončice 34, 153, 159, 159, 

bronhitis 58 

brstenje 216, 216, 248 

buba 235, 235 

celice B 95, 96 

celice T 83, 95, 96 

celici zapiralki 46, 46,193, 252 

celična stena 24, 64, 64, 65, 92, 104, 

170, 170, 171, 171, 192, 230, 248 

celična usteca 29, 29 

celični požiralnik 29 

celični zadek 25 

celično dihanje 44, 47, 52, 58, 62, 

125, 186, 248 

celjenje ran 200 

cepljenje 97, 98, 141, 248 

cevasto srce kobilice 70, 70 

cevnice 64, 248 

ciklični Amp 119 

CinDi Slovenija 41 

cirkadiani ritmi 150, 248 

citokinin 118, 248 

citosol 29, 120, 135, 170, 184 

Cortijev organ 164, 164, 165, 165 

cvet 61, 202, 248 

cvetišče 213 

cvetnice 206 

cvetno odevalo 208 

čaša 208 

čašasto oko 155, 155 

čašni listi 208, 208, 210 

čebula 67, 67 

čelni reženj 141, 141, 142 

čepast sklep 179, 179 

čepnice 162, 162, 163 

češerika 121, 121 

členek 66 

človeški hormonski sistem 121 

človeški možgani 141, 141, 142, 142 

človeški zarodek 233, 233 

črevo školjke 32 

črne koze 98 

čutna zaznava 153 

čutnice 153, 158, 162, 252 

čutno prilagajanje 153 

danka 33, 33, 218 

davica 97 

debelo črevo 33, 33, 40, 41, 248 

dejavnik rh 83, 237 

dendrit 133, 133, 142, 

dentin 35 

deoksigenirana kri 57, 71 – 73, 

72 – 74, 76, 78, 

depolarizacija 134, 135, 185 

deviška kožica 230 

deževnik 31, 31, 32, 48, 48, 70, 71, 

71, 108, 108, 139, 139, 172, 

172, 217 

diafragma 224 

dializa 113 

diastola 74, 77, 78 

diferencirane celice 118, 215, 221, 

230, 234, 236 

difuzija 44, 46, 47, 48, 49, 49, 58, 

64, 69, 248 

dihala 42, 42, 53, 59, 123, 234 

dihalne mišice 56, 57, 183 

dihalni sistem pri človeku 52, 52 

dihalno središče 56 

dihanje 50, 51 

dihanje s celotno površino kože 

48, 48 

dihanje vodnih živali 49 

dihanje kopenskih živali 51 

10 11

Evolucija in sistem živega sveta 



Avtor: 

prof. dr. Boris Sket 

Recenzenta: 

prof. dr. Peter Trontelj in 

Majda Kamenšek Gajšek 

Učbenik obravnava evolucijo na nov način 

– drugače kot v dosedanjih učbenikih o 

evoluciji. Napisan je kot rezultat več kot 

petdesetletnega avtorjevega raziskovalnega 

in pedagoškega dela na tem področju. 

Namesto iz imen in definicij izhaja iz 

razumevanja pojavov in poskuša razložiti, 

da je evolucija predvsem posledica nekaterih 

osnovnejših dogajanj v naravi, in ne njihov 

vzrok, ne njihovo gibalo. 

Posebno poglavje učbenika obravnava 

filogenetski sistem živih organizmov, ki 

je usklajen z učbenikom Čudovite oblike. 

Nekatera poglavja, ki jih učni načrt uvršča v 

poglavja o evoluciji, so bila že predstavljena v 

učbeniku Kjer se življenje začne in v tej knjigi 

niso ponovno predstavljena. 







24 Biotska evolucija je spremenila naš planet 

Biotska evolucija je spremenila naš planet 25 

like 

CHARLIE 

I 

I like CHARLIE ... and ALFIE too. 

Kaj pa Alfie? 

Alfred Russel Wallace je bil Darwinov 

sodobnik (1823–1913). Ob istem času 

je prišel do skoraj enakih ugotovitev 

o evoluciji. Pa je odstopil od objave, 

se (morda nevede) odpovedal slavi 

in dal prednost Darwinu, ki je teorijo 

bolj dodelal. Ta uvidevnost postavlja 

Wallacea visoko še na nravnem 

(moralnem, etičnem) Parnasu. 


Kako naj razumem evolucijo – 

kratek napotek za najnestrpnejše 

dijake in njihove vedoželjne starše 

Naslednje zaporedje podatkov in sklepov, ki nam razlagajo evolucijo, 

smiselno sledi Darwinovim idejam. Seveda ne povsem, v veliki 

meri pa. 

Kdo je (bil) Charlie? 

Ni prenesel krvi, pa je vendar pristal na študij medicine. 

Ni prenesel morja, pa se je le spravil na škripávi barki okrog sveta. 

Šel je študirat za duhovnika, pa se Cerkvi izpridil v kamen spotike. 

Pripravljal se je za podeželskega ležetrudnika, pa končal v svetovni slavi. 

Ta protislovna osebnost je bil Charles Robert Darwin (1809–1882). Pred 

nekaj več kot 150 leti je utemeljil teorijo, ki je osnova temu učbeniku. 

Predstavil jo je leta 1859 v nesmrtnem delu O nastanku vrst z naravnim 

izborom (On the Origin of Species by Means of Natural Selection or the 

Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life). Pozneje (1871) 

je objavil še delo The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex; in 

seveda še kaj. Teorijo, ki je v osnovah živa in priznana še danes, je ta genij 

snoval na tedaj zelo pomanjkljivi biologiji in celo na zgrešeni družboslovni 

teoriji – maltuzijanstvu. 

Darwin ni bil prvi, ki je skušal razložiti evolucijo. A je dal prvo na 

neizpodbitnih in oprijemljivih dejstvih zasnovano razlago. 

Že zaživa je bil deležen neverjetne pozornosti, seveda tudi nasprotovanja. 

In kljub slednjemu so ga po veličastnem državnem pogrebu položili 

počivat v Westminstrsko opatijo, ob bok drugim velikanom britanske 

znanosti – kot je npr. Isaac Newton. Imamo ga za eno najvplivnejših 

osebnosti v človeški zgodovini. 

1 Organizmi se čezmerno množijo 

V soodvisnosti z nastajanjem življenja se je pojavilo tudi obnavljanje 

živečega. S kombiniranjem beljakovin in nukleinskih kislin so 

nastale tvorbe, zmožne lastnega podvojevanja ( I, Kjer se življenje 

začne). Od takih molekul, pracelic in pozneje bitij, organizmov 

so se lahko obdržali in naprej razvijali le tisti, ki so dajali več potomcev, 

kot je bilo staršev. Tisti, ki tega pogoja niso izpolnjevali, so 

prej ali slej izginili. 


Kaj pa Alfie? 

A nekatere vrste bakterij že v nekaj minutah s cepitvijo izdelajo 

novo generacijo. Tudi nekatere rastlinske in živalske vrste imajo 

lahko izjemno veliko potomcev. Ob vsakem novem rodu jih je lahko 

več milijonov; lahko pa se število potomcev povečuje sicer bolj 

zlagoma, a enako nezadržno, skozi desetletja njihove rodne dobe. 

Posledica je torej: 

Alfred Russel Wallace je bil Darwinov 

čezmerna 

množitev 

sodobnik (1823–1913). Ob istem času 

je prišel do skoraj enakih ugotovitev 

2 Nosilnost okolja je omejena 

o evoluciji. Pa je odstopil od objave, 

se (morda nevede) odpovedal slavi 

in dal prednost Darwinu, ki je teorijo 

bolj dodelal. Ta uvidevnost postavlja 

Wallacea visoko še na nravnem 

(moralnem, etičnem) Parnasu. 

Prebivalci okolje zasedajo – zapolnjujejo, izrabljajo, onesnažujejo … 

Vsak organizem potrebuje prostor. Prostor za bivanje, premikanje, 

pa tudi kot vir vseh dobrin. Iz svojega okolja (in to je prostor z vsemi 

svojimi značilnostmi) si jemlje vodo, hrano, tukaj se morajo do 

nerazpoznavnosti razredčiti njegovi izločki. V tem prostoru pa so 

tudi druga bitja, med njimi njegovi zajedavci in plenilci, ki si jemljejo 

krvni davek od »našega« organizma. Zaradi vseh naštetih dejavnikov 

je v določenem razpoložljivem okolju tako prostora kot virov 

dovolj le za omejeno število osebkov posamezne vrste. To označujemo 

kot nosilnost (kapaciteto) okolja – ki je torej omejena. 

3 Omejitev preživetja 

čezmerna 

množitev 

Zaradi prej povedanega ne morejo preživeti vsi »porojeni« osebki. 

Preprost premislek pove, da v omejenem prostoru in okolju z določeno, 

torej omejeno nosilnostjo vsi člani novega rodu ne morejo 

obstati. Če populacija že dlje časa živi tukaj in je že dosegla sprejemljivo 

številčnost, bo še posebej lahko obstalo le malo potomcev. 

Praviloma le toliko, kot je staršev. Vsi drugi, nadštevilni, bodo prej 

ali slej podlegli. Odpadali bodo postopno, v različnih stopnjah razvoja, 

že kot jajčeca, pa kot mladiči, kot odraščajoči osebki. Praviloma 

doseže generacija končno številnost ob spolnem dozorevanju. 

In podobno se bo godilo njihovim potomcem v naslednjem rodu. 

Posledica čezmerne množitve v okolju z omejeno nosilnostjo je 

torej – omejitev preživetja. 

Ličinka enodnevnice, štirje kolobarji zadka. 

Dobro so vidne razvejane traheje v škržnem 

lističu (š), kjer kisik prehaja iz vode v trahealni 

sistem; dokaj neopazno pa je razvejanje v 

notranjosti telesa (n), kjer kisik skozi stene 

trahej difundira v tkiva in se porablja. 

Glava črne mušice (Simulium), obarvano. Le 

tistega, kar zastira lastno telo, mušica ne vidi. 

Po drugi strani pa mrežasto oko členonožca ne 

more dati tako podrobne slike kot vretenčarsko 

oko. 

Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life). Pozneje (1871) 

je objavil še delo The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex; in 

seveda še kaj. Teorijo, ki je v osnovah živa in priznana še danes, je ta genij 

snoval na tedaj zelo pomanjkljivi biologiji in celo na zgrešeni družboslovni 

teoriji – maltuzijanstvu. 

Darwin ni bil prvi, ki je skušal razložiti evolucijo. A je dal prvo na 

neizpodbitnih in oprijemljivih dejstvih zasnovano razlago. 

Že zaživa je bil deležen neverjetne pozornosti, seveda tudi nasprotovanja. 

In kljub slednjemu so ga po veličastnem državnem pogrebu položili 

počivat v Westminstrsko opatijo, ob bok drugim velikanom britanske 

znanosti – 

akot je npr. Isaac Newton. Imamo ga za eno najvplivnejših 

osebnosti v človeški zgodovini. 

omejena 

nosilnost okolja 

b 

Koliko let bi potrebovali, da iz tega začetka (a) 

ves travnik prekrijemo z regrati (b)? 

1 Organizmi se čezmerno množijo 

V soodvisnosti z nastajanjem življenja se je pojavilo tudi obnavljanje 

živečega. S kombiniranjem beljakovin in nukleinskih kislin so 

nastale tvorbe, zmožne lastnega podvojevanja ( I, Kjer se življenje 

začne). Od takih molekul, pracelic in pozneje bitij, organizmov 


so se lahko obdržali in naprej razvijali le tisti, ki so dajali več potomcev, 

kot je bilo staršev. Tisti, ki tega pogoja niso izpolnjevali, so 



prej ali slej izginili. 

čezmerna 

množitev 

In kaj lahko očitamo lastnemu telesu? Pa mušjemu? 

To le v vednost, saj reklamacije niso mogoče. 

omejitev 

preživetja 

omejena 


32 Biotska evolucija je spremenila naš planet 

Biotska evolucija je spremenila naš planet 33 

Del naših telesnih pomanjkljivosti je posledica nepopolne prilagoditve 

na pokončno držo z dvonožno hojo. Naša hrbtenica je razmeroma slabo 

prilagojena pokončni drži in je zato veliko bolj izpostavljena poškodbam 

kot hrbtenica živali na štirih nogah. Pogosto dobimo krčne žile na nogah 

(torej na spodnjih okončinah); lahko nas prizadene kila (hernija), dobimo 

ploske noge; zaradi preoblikovanja medenice je težaven porod. Ohranil 

se nam je delno zakrnel slepič, ki je za vnetja občutljiv in zato nadležen, 

sicer pa precej nepotreben. Naša očesna mrežnica ima slepo pego, kjer je 

neobčutljiva – pa bi šlo brez tega; podobno oko glavonožcev je na primer 

urejeno brez slepe pege. Brez obračanja glave (pa še trupa) ne vidimo, 

kaj se dogaja za nami, mnoge žuželke pa imajo istočasen pregled nad 

skoraj vso okolico. Ker so naša dihala tako povezana s prebavili, z vsakim 

grižljajem ali požirkom tvegamo zadušitev. Žuželke in sploh nevretenčarji 

te težave nimajo, saj so njihova dihala daleč od prebavil. Po drugi strani 

imajo tudi žuželke svoje hibe. Tako njihov svojevrstni tip dihal narekuje 

majhno prostornino telesa in s tem višjo izgubo toplote. V tako majhnem 

telesu se tudi ne morejo razviti veliki možgani, kar povsem onemogoča 

kakšne višje mentalne zmogljivosti. In tisto imenitno žuželčje oko nikakor 

ne more posredovati tako ostre slike kot človeško (kot vretenčarsko). Pri 

vsaki živalski ali rastlinski vrsti ali skupini bi lahko podobno našteli kup 

sorazmernih pomanjkljivosti. 

Še kaj o vrlinah in hibah naših oči? Človekov organ za vid je zelo učinkovit; 

vidimo barve, vidimo v mraku, slika je zelo ločljiva (natančna); zaradi 

čelne namestitve oči je mogoč globinski (trodimenzionalen) vid. A če 

hočemo videti okoli sebe, moramo obračati glavo in trup; človek ima le 

vse, kar je podedoval od predniških primatov. Že vid kameleonov ima 

verjetno vse vrline človekovega, za razgledovanje pa je celo bolje urejen. 

In žuželke imajo ob svojem krožnem razgledu tudi globinski vid. 

11 Speciacija – diverzifikacija 

Videli smo, kako napreduje posamezna populacija ali vrsta. Vrsta 

pa se lahko prostorsko razdeli in njene populacije živijo ločeno. 

Vsaka populacija se prilagaja svojemu okolju. In ker so mutacije 

povsem neusmerjene, se v vsaki posamezni populaciji pojavljajo 

kakšne mutacije, ki jih v drugi ni. Tako postajata populaciji različni. 

Tako zelo, da nista več zmožni medsebojnega križanja. Rečemo, da 

sta (iz poprejšnje) nastali novi vrsti. Seveda so tudi drugačni načini 

cepitve in množitve vrst, a ta naj bi bil najobičajnejši; imenujemo 

ga alopatrična speciacija ali pa bolj razumljivo: cepitev vrst po 

prostorski ločitvi. Spolna ločitev (reproduktivna izolacija) je zelo 

pomemben pojav v evoluciji, ker pomeni, da se bosta novi obliki 

(vrsti) tudi na pozneje skupnem ozemlju plodili vsaka zase in tako 

ohranjali svoje posebnosti, da se bo vsaka po svoje naprej prilagajala 

in se bo vsaka spet lahko razcepila v nove vrste. Tako živi svet 

vedno temeljiteje izrablja okoljske vire, vidimo pa, da se bogati pestrost 

živega sveta, tudi tisto, čemur rečemo biotska raznovrstnost. 

Populacija je torej zaradi čezmerne množitve prisiljena širiti svoj 

prostor. Pri tem tudi zaseje nove populacije. Populacije se prilagajajo 

novim okoljem in postajajo različne. Vrste se cepijo v nove 

vrste ob prilagajanju na nova okolja. Posledica vsega tega je vedno 

učinkovitejša in temeljitejša izraba Zemljinih virov. A to ni namen 

evolucije, to je njena posledica. Tako kot je evolucija posledica drugih 

prej omenjenih naravnih danosti. 

V evoluciji so mogoči tudi drugi mehanizmi 






Seveda, v naravi so mogoča tudi odstopanja od naravnega izbora 

in v evoluciji lahko občasno prevladajo drugačni pojavi, vendar je 

vse to, kot kaže, bolj v ozadju. Tak mehanizem je na primer genetski 

zdrs (angleško genetic drift), to je sprememba deležev posameznih 

alelov v genskem skladu naslednje generacije brez vpliva 

selekcije. To se lahko zgodi predvsem v majhnih populacijah, kjer 

odpovedo pravila naključnosti. To si lahko predstavljate kot napako 

pri metanju kovanca. Npr. ko kovanec vržete desetkrat in vedno 

pade cifra, čeprav bi, po verjetnostnem računu, morala pasti cifra 

tolikokrat kot mož; slednje se bo bolj zanesljivo zgodilo, če ga vržete 

tisočkrat. 

Genetski zdrs je pogosto vezan na pojav ozkega grla (angleško 

bottleneck), kot imenujemo zmanjšanje populacije zaradi naravne 

ali antropogene katastrofe, ob nastanku nove populacije s selitvijo 

nekaj osebkov ali celo ene same oplojene samice. V takih primerih 

je genski sklad povsem drugačen, kot bi ga narekoval naravni izbor. 

Ozko grlo in ris v Sloveniji 

Kot zanesljiv, čeprav nenaraven primer 

ozkega grla bi lahko navedli populacijo 

risa (Lynx) v Sloveniji. Primera ni 

pripravila naravna katastrofa, ampak 

človek, ki je leta 1908 najprej ubil 

zadnjega risa tukajšnje populacije. 

Zatem je z naselitvijo le nekaj parov iz 

Slovaške leta 1973 ustvaril novo majhno 

populacijo z zelo siromašnim genskim 

skladom. To je bilo ozko grlo. Majhno 

število osebkov in razmeroma kratek 

čas obstoja te populacije seveda nista 

omogočila nastanka številnih novih 

mutacij, ki bi omenjeno pomanjkljivost 

izničile. V začetku 21. stoletja zato 

ugotavljamo, da je nadaljnji obstanek 

populacije vprašljiv. Osiromašen 

genski sklad, torej majhno število 

različnih alelov, pogojuje zelo omejeno 

prilagodljivost. 

tud 

jo 

nik 

do 

jem 

3 

Za 

Pre 

loč 

ob 

ml 

Pra 

ali 

zvo 

ma 

In 

Po 

tor 

12 13

162 Pregled – sistem živega sveta 

Pregled – sistem živega sveta 163 


Uporabi svoje znanje 167 

Evolucija in sistem živega sveta struktura učbenika 

Razdelitev na poglavja je zanimivo povezana 

v zgodbo. Naslovi ključnih poglavij so 

duhoviti in dajejo celosten pregled vsebine, 

hkrati pa prek ključnih besed omogočajo 

zgraditev strukture znanja. Jezik besedila je 

tekoč, duhovit, na trenutke hudomušen, ob 

tem pa ostaja strokoven. To učbeniku daje 

svojevrsten osebni pečat, zato se ga lepo 

bere in vsebino dobro pomni. 

Majda Kamenšek Gajšek, profesorica biologije, 

Gimnazija Celje – Center 








o evoluciji življenja na Zemlji in o sistemu živega 

sveta. Uvodna dvojna stran posameznega dela 

prinaša motivacijsko fotografijo in izbrane 

tematsko povezane citate. 

Prvi del: 

Največja 

Drugi del: 

Kako 

po 

predstava 

Velikem poku 

narediti 

živi svet 

pregleden? 

Največja predstava po Velikem 

poku sva jaz in ti! 

------ 

Lorenzo Costantino Cherubini 

– Jovanotti (1966), 

italijanski pevec 

Celo če ne bi našli nobenega fosila, 

preživele živali večinoma vodijo do 

sklepa, da je imel Darwin prav. 

------ 

Richard Dawkins (r. 1941 – ), 

britanski etolog, evolucisjki biolog 

in pisatelj znanstvene literature, 

Največja predstava na Zemlji (2009) 

Danes je dvomiti o evoluciji tako, 

kot bi dvomili, da se Zemlja vrti 

okli Sonca. 

------ 

Richard Dawkins (r. 1941 – ), 

britanski etolog, evolucisjki biolog 

in pisatelj znanstvene literature, 

Sebični gen (1976) 






Evolucija v živo in v stripu 

O resničnosti evolucije danes le malo kdo še dvomi. Tudi tisti, ki pripisujejo smiselnost 

v naravi višjemu stvarniku, večinoma priznavajo evolucijo, le z drugačnimi mehanizmi, 

kot jih poznamo naravoslovci. Čeprav je bila ideja o izvoru vrst s spreminjanjem 

revolucionarna, je bilo zanjo že v Darwinovem času veliko dokazov. Ob tem je takoj dobila 

neverjetno veliko zagovornikov. 

Pri tem pa Darwin seveda sploh ni bil prvi evolucionist. O samospočetju in razvoju živega 

sveta so filozofirali že davno pred njim. Spomnimo se samo Heraklitovega reka πάντα ῥεῖ 

- (panta rhei), vse teče, vse se spreminja. Za pionirja evolucionizma pravzaprav velja Jean- 

Baptiste Lamarck (okoli leta 1800), ki je postavil prvo celovito evolucijsko teorijo – vendar 

se je izkazalo, da na napačnih (deloma tudi idealističnih) osnovah. Konec koncev, tudi 

Charlyjev dedek Erasmus Darwin je nekaj prispeval v tem pogledu. 

Glede na pomembno vlogo vere in Rimskokatoliške cerkve v naši družbi je treba povedati 

tudi naslednje. Leta 1950, skoraj sto let po izidu Darwinovega dela, je papež Pij XII. v 

encikliki 'Humani Generis' dal previdno vedeti, da teorija o evoluciji in Biblija nista v 

nasprotju. Leta 1996 pa je Janez Pavel II. priznal, da številna odkritja govorijo tej teoriji 

v prid, in jo je podprl kot prepričljivo razlago pojavov, ki jih obravnava. 

Darwinov največji prispevek k evolucijski biologiji je bila preverljiva razlaga mehanizma, 

ki omogoča spreminjanje. In ta mehanizem je naravni izbor. Tako je Charles Darwin 'le' 

spregledal in oblikoval tisto razlago evolucijskih mehanizmov, ki jo v grobem še danes 

sprejemamo. 

Vendar, poglejmo nekaj primerov, ki nam najbolj očitno ponazarjajo možnost 

spreminjanja živih vrst. 

Kar zadeva konje, sem v nasprotju z nekaterimi 

pisci močno naklonjen prepričanju, da vse pasme 

izvirajo iz enega samega divjega prednika. 

------ 

Charles Darwin (1809–1882), 

naravoslovec, utemeljitelj teorije o evoluciji, 

O nastanku vrst z naravnim izborom (1859) 

Cvetača je le zelje z 

visokošolsko izobrazbo. 

------ 

Mark Twain (1835–1910), 

ameriški pisatelj in humorist. 



DNA 

filogenetika 

filogenetsko drevo 

filogeneza 

fosil 

RNA 

Z vzgojo novih sort in pasem človek nekoliko usmerja in pospeši evolucijo 

Odpornost proti antibiotikom ali insekticidom se razvije v nekaj generacijah bakterij ali žuželk 

Okamneli ostanki razvojnih vej so kot ilustrirani koledarji iz preteklosti, ali kot strip 

• Naravne katastrofe so večkrat povzročile izumrtje rastlinskih in živalskih vrst 

Molekulski dokazi evolucije 






Nekaj posebej pomembnih 

poglavij v evolucijski 

zgodovini 


☞ Živi svet danes delimo na dve 

prokariontski domeni (Bacteria in 

Archaea) ter domeno Eukaryota. 

Le pri evkariontih se je lahko razvila 

večceličnost, in to večkrat. Najuspešnejša 

večcelična telesa so se razvila pri rastlinah 

in živalih. 

☞ Z vrstami daleč najbogatejša skupina so 

žuželke, ki obsegajo (s skoraj milijonom 

znanih vrst) več kot polovico vseh 

živih bitij. In od tega je skoraj polovica 

hroščev. 

☞ Vseh znanih vrst živih bitij, vključno 

z bakterijami, je vsaj poldrugi milijon. 

Domnevajo, da jih je v resnici najmanj 

petkrat toliko. 

Ves razvoj živega sveta je ena napeta in zanimiva zgodba. Pa vendar znotraj nje naletimo 

na še posebej zanimiva poglavja in nekaterim od teh se bomo dodatno posvetili. Na 

primer, kako neverjetno visok pomen imajo sožitja različnih organizmov. Ali se dovolj 

zavedamo, da je normalno človekovo bivanje tudi posledica sožitij z neštetimi bakterijami 

v in na našem telesu? In da je to še bolj pestro pri govedu in pri termitih? Ali vemo, da je 

evkariotska celica sploh nastala s popolnim zlitjem dveh sobivajočih prokariontov? In da 

je šele tako nastala celica omogočila nastanek mnogoceličnosti? O takih sobivanjih bomo 

izvedeli še kaj več zanimivega. Zanimiva štorija je tudi poseljevanje dotlej povsem pustega 

kopnega iz vode; pri čemer so morale rastline utreti pot živalim. Zgodba zase je seveda 

nastanek človeka in njegovega povsem novega sveta. 

O kemijsko-fizioloških procesih 

v življenju zajedavskih gliv 

vemo le malo. Raziskave teh 

procesov namreč zelo otežujejo 

simbiotični odnosi. 

------ 

Anton De Bary (1831–1888), 

nemški kirurg, botanik, 

mikrobiolog in mikolog 

Učili so me, da so do sedaj 

človeški možgani krona evolucije, 

vendar mislim, da so zelo slab 

sistem za preživetje. 

------ 

Kurt Vonnegut mlajši, 

ameriški pisec romanov, satirik 

in likovni umetnik (1922 – 2007) 

v reviji The Observer (1987) 

Na dolgi rok je simbioza 

uporabnejša od zajedavstva. 

Tudi bolj zabavna. Kar 

vprašajte mitohondrije. 

------ 

Larry Wall (r. 1954), 

ameriški jezikoslovec, 

pisatelj in programer, 

začetnik programskega 

jezika Perl 

Evolucija življenja za Zemlji 

Napredek z združevanjem ali kako je nastala prava evkariontska celica 

• Arheje in bakterije z drugimi organizmi povezujejo različni simbiotični odnosi 

• Endosimbiontska teorija razloži nastanek kloroplastov in mitohondrijev 

• Izvor bičkov in migetalk ter jedra 

• Sekundarna endosimbioza 

Učinkovite simbioze so se razvile večkrat 

• Endosimbioza pri koralah 

• V lišajih se na različne načine simbiotično povezujejo glive, 

cianobakterije in alge 

• Povezovanje istovrstnih evkariontov 

• Povezovanje evkariontskih celic v višje enote 

• Povezovanje mnogoceličnih organizmov v višje enote 

Poseljevanje kopnega je spet posledica gneče 

• Najprej živa hrana 

• Prve kopenske rastline so bile sorodne mahovom 

• Za rastlinjem še živali 

• Kopenski nevretenčarji 

• Končno še vretenčarji 

• Kot riba na kopnem 

Evolucijski razvoj človeka 

• Spremembe telesa, povezane s pokončno hojo 

• Druge spremembe, ki so posredno povezane s pokončno hojo 

• Razvoj človečnjakov – nevšečno sorodstvo? 

• Rod Homo izhaja iz zgodnje veje avstralopitekov 

• Razvoj vrste Homo sapiens 

• Psihosocialna raven je evolucijska novost 


1. Katere so glavne značilnosti bakterij, arhej 

in evkariontov? 

2. V čem se (prave) rastline razlikujejo od 

mnogoceličnih alg? 

3. Opišite osnovne značilnosti mahov, 

praprotnic, semenk. 

4. Opišite osnovne značilnosti (živalskih 

debel). 

V dalnji prihodnosti vidim prostor 

za veliko pomembnejše raziskave. 

Psihologija bo dobila nove temelje, 

in sicer v nujno postopnem 

pridobivanju mentalnih sposobnosti 

in zmogljivosti. Osvetljen bo izvor 

človeka in njegov razvoj. 

------ 

Charles Darwin (1809–1882), 

angleški naravoslovec, utemeljitelj 

teorijeo evoluciji, O nastanku vrst 

z naravnim izborom (1859) 



biček 

cevnica 

endosimbiontska teorija 

govor 

hitinjača 

inteligenca 

kloroplast 

kopuča (korm) 

kultura 

kutikula 

migetalka 

mikoriza 

mitohondrij 

molekulska ura 

možgani 

mutualizem 

notranje ogrodje 

organ 

pljuča 

pokončna hoja 

reža 

simbioza 

tkivo 

vzdušnica (traheja) 

zadruga 

zajedavstvo (parazitizem) 

zarodek 





SlovArček ključnih pojmov 

Alel Ena od oblik gena; gen ima 

lahko dva ali več alelov. Alel je na 

določenem mestu v kromosomu 

– na kromosomskem (genskem) 

lokusu. Diploiden posameznik 

ima za vsak gen lahko dva alela. 

Analogija Podobnost med 

dvema vrstama kot posledica 

konvergentnega razvoja in ne 

razvoja iz skupnega prednika. 

Avtotrof Organizem, ki lahko iz 

preprostih anorganskih molekul, 

kot sta CO2 in H2O, sintetizira 

organske molekule, ki jih porablja 

za svojo rast. Najpogostejši 

avtotrofi so fototrofi, ki to počno 

s fotosintezo, npr. zelene rastline. 

Biček Dolg in tanek, aktivno gibljiv 

izrastek celice z značilno zgradbo. 

Bički prokariontov in evkariontov 

se razlikujejo glede na zgradbo 

in naloge, ki jih opravljajo. Biček 

evkarionta je grajen enako kot 

migetalka. 

Biotska/biotična raznovrstnost 

(biodiverziteta) Celota 

različnih organizmov v nekem 

okolju, ki vključuje genetsko 

raznovrstnost, raznovrstnost vrst 

in raznovrstnost ekosistemov. 

Biološka vrsta, koncept Definicija 

vrste kot skupine posameznikov, 

ki se v naravi med seboj uspešno 

parijo in so reproduktivno ločeni 

od podobnih skupin. 

Brstenje Nespolno razmnoževanje, 

pri katerem iz starševskega 

organizma poženejo izrastki. 

Ti se lahko odščipnejo in živijo 

neodvisno ali ostanejo pritrjeni in 

končno oblikujejo veliko kolonijo. 

Cepitev Način nespolnega 

razmnoževanja, pri katerem se 

starševska celica razdeli na dve, 

običajno genetsko identični 

hčerinski celici enake velikosti. 

Cevnica Rastlina s prevodnimi tkivi. 

Divergenca Pridobljene razlike po 

evolucijski ločitvi (npr. vrst). 

Deoksiribonukleinska kislina (DnA) 

Polimer deoksiribonukleotidov, 

povezanih s fosfodiestrskimi 

vezmi. Pri večini organizmov je 

prisotna v obliki dvojne vijačnice, 

sestavljene iz dveh polimernih 

molekul, enojnih verig, ki se 

druga drugi prilegata v nasprotni 

smeri. 

Domena Taksonomska kategorija, 

višja od kraljestva. Tri domene so 

Archaea, Eubacteria in Eukarya. 

Dominantnost Prevladujoča lastnost, 

posledica odnosa med aleli. 

Dominanten je alel oziroma 

fenotip, ki se v kombinaciji z 

drugimi aleli v heterozigotnih 

osebkih izraža kot prevladujoč. 

Dvodelno ime Dvodelno latinsko 

poimenovanje vrst, sestavljeno iz 

rodovnega in vrstnega dela. 

ekološka niša Večdimenzionalen 

prostor, v katerem vrsta 

udejanja vse svoje potrebe in 

vključuje habitat in delovanje 

organizma ter odnose z drugimi 

organizmi (npr. njegovo mesto 

v prehranskem spletu; ali je 

organizem plenilec, zajedavec ali 

plen). 

endosimbioza Simbiotičen odnos, 

pri katerem en organizem živi 

znotraj drugega. 

Fenotip Izražena (gradbena, 

oblikovna, fiziološka, biokemijska 

ali psihološka) manifestacija 

genetske lastnosti organizma; 

je posledica interakcije med 

njegovim genotipom (genetsko 

zasnovo) in okoljem. 

Filogenija Evolucijska zgodovina 

organizmov ali genov. 

Filogenetsko drevo Diagram, ki 

prikazuje evolucijsko zgodovino 

vrst ali drugih taksonov. 

Fosil (okamenina) Ohranjen ostanek 

ali odtis organizma, ki je živel v 

preteklosti. 

Genetski zdrs Naključna sprememba 

v frekvenci alelov med 

generacijama zaradi naključnih 

variacij pri razmnoževanju 

posameznikov v končno veliki 

populaciji. 

Genom Celoten genetski material 

v posamezni celici organizma 

(ali virusa). Pri diploidnih 

organizmih sestavljajo genom 

telesne celice dve garnituri 

jedrnih kromosomov ter genom 

organelov (mitohondrijev, 

plastidov). V haploidnih (tudi 

spolnih) celicah je le ena 

garnitura kromosomov. Pri 

mnogoceličarjih je genom 

praviloma v vseh telesnih celicah 

enak. 

Genotip Genetska zgradba 

organizma. Seštevek vseh celičnih 

alelov. Izraz pa se lahko nanaša 

tudi na posamezen gen ali 

manjšo skupino genov – alelne 

razlike med celicami/osebki 

pomenijo različne genotipe. 

Genski lokus Specifično mesto na 

kromosomu, kjer je gen za neko 

lastnost. V lokusu je prisoten 

eden od alelov gena. 

Genski sklad Vsi geni neke populacije 

v določenem času. 

heterozigot Diploiden organizem 

(celica) z različnima aleloma 

nekega gena (genskega lokusa). 

homologija Podobnost zaradi izvora 

iz skupnega prednika. V genetskih 

raziskavah se nanaša na gene, ki 

so v genomu na istih lokusih. V 

fenotipskih raziskavah se nanaša 

na znake ali stanja znakov, ki 

so prisotni v skupini vrst in pri 

njihovem skupnem predniku. 

homozigot Diploiden organizem 

(celica) z enakima garniturama 

kromosomov. Vsak gen je 

zastopan dvakrat z istim alelom. 

izmenjava generacij Življenjski 

krog, v katerem se izmenjujeta 

diploidna in haploidna ali spolna 

in nespolna generacija. 

uporABi Svoje ZnAnje A B C 

Nekoč smo 

bili mehurčki v morju, 

vesolje se razvija in mi v njem 

potem ribe, 

potem kuščarji in – – 


podgane in 

1 Razvoj je evolucija, torej razvoj živega sveta kot celote, 

potem opice in 

ki je predvsem prilagajanje in popestritev. Razvoj je 

stotine stvari vmes. 

tudi filogeneza, razvoj vrste v nove vrste, ki je osnova 

sorodnosti med njimi. Razvoj je tudi osebni razvoj 

Ta roka je bila nekoč plavut, 

osebka (ontogeneza) od spojka (zigote) skozi zarodek 

ta roka je nekoč imela kremplje. 

do spolne zrelosti in smrti. 

V naših ustih so bili volčji sekalci in 

2 Zvrstile so se predbiotska (fizikalna in kemična), 

dletasti zobje zajca in 

biotska in psihosocialna faza. Ob slednji še vedno 

meljaki kakor pri kravi. 

potekata tudi prejšnji. 

Naša kri je slana kot 

3 Glavni vir kisika v ozračju so fotoavtotrofni organizmi. morje, v katerem smo včasih živeli. 

Zato je delež kisika v atmosferi začel hitro naraščati, 

Ko se prestrašimo, se naši lasje naježijo, 

ko so se razvile cianobakterije. Prisotnost in delež 

kot se je nekoč dlaka, ki je prekrivala naša 

kisika pa sta spet življenjsko zelo pomembni lastnosti 

telesa. 

ozračja. 

Mi smo zgodovina. 

4 Ker tako definiramo naravo – kot tisto, česar ni ustvaril da ne – pogojno 

človek. Človek si je ustvaril umetno okolje. 

5 Vsi delni procesi v živem bitju potekajo na podlagi 

fizikalnih in kemijskih zakonitosti. Ne moremo se na 

primer izogniti delovanju sile teže. Snovi med seboj Biotska evolucija je spremenila naš 

reagirajo po enakih zakonitostih kot v neživi naravi. planet kako naj razumem evolucijo 

In navidezno upiranje zakonu entropije pri npr. 

izgrajevanju osebka in večanju pestrosti živega sveta 


gre lahko le na račun večanja entropije v okolju. A vse 

to se v živem svetu dogaja posebej organizirano. 

1 Tako označujemo danost, da v določenem prostoru 

lahko preživi določeno število osebkov neke vrste. 

6 Živo bitje je sistem, v katerem potekajo življenjski 

Omejena je zato, ker vsak osebek preprosto potrebuje 

procesi; torej osebek, ki živi. Je zaključen, omejen, pa 

in izrablja svoj delež okolja. Omejujoči so omejen 

vendar v obojesmernem odnosu z okoljem. 

prostor in omejeni razpoložljivi viri. 

Njegove bistvene značilnosti so celična zgradba (v 

podobi celice ali mnogoceličnega telesa) z genomom 

2 ‘Boljše’ so tiste lastnosti, ki olajšujejo preživetje. In 

in beljakovinskimi strukturami. 

tiste, ki dajo več možnosti za učinkovito reprodukcijo. 

Življenje je poseben sklop (povezanih in soodvisnih) 

3 V povprečju preživi na vsak osebek v populaciji po en 

procesov, ki omogočajo rast z asimilacijo ter 

osebek naslednjega rodu. Seveda velikost populacije 

samoreprodukcijo z dednostjo. 

med generacijami niha, a le okoli določene vrednosti. 

4 Ne zagotavlja zato, ker je veliko možnosti, da se osebek 

znajde ‘ob nepravem času na nepravem kraju’; v tem 

primeru lahko »pobere« tudi najbolje opremljene 

osebke. 

5 Osnova dednosti je dejstvo, da se mladi osebek razvije 

iz celice, v kateri je enak genom, kot so ga imeli starši. 

Genom pa je navodilo za izgrajevanje in delovanje 

osebka. 

14 15

Na pašnikih pogosto ostanejo rastline, 

Ekologija 

26 Organizmi v okolju 

Organizmi v okolju 27 

Zunanje in notranje okolje organizma se razlikujeta. 

Organizem je živ sistem, ki se odziva na dražljaje iz okolja, raste in se razmnožuje. 

Beseda izvira iz grške besede organon, kar pomeni inštrument. 

Zunanje okolje organizma se lahko močno dnevno in sezonsko spreminja, 

medtem ko notranje okolje ostaja bolj ali manj enako. Vzdrževanje stalnosti 

notranjega okolja v spremenljivem zunanjem okolju imenujemo 

homeostaza ( II, Kaj je življenje). Organizem vzdržuje homeostazo, tako 

da zaznava spremembe v okolju in se nanje odziva z morfološkimi, fiziološkimi 

in biokemijskimi spremembami ter z različnimi vzorci vedenja. 

Uspešnost organizma ali skupine organizmov v danem okolju je 

odvisna od vseh dejavnikov okolja. Dejavnik, ki se po obsegu približuje 

meji strpnosti organizma ali jo celo presega, je omejujoči 

dejavnik. Obseg spreminjanja določenega okoljskega dejavnika, v 

katerem obstaja določena vrsta, je ekološka valenca. Ekološki optimum 

je obseg določenega okoljskega dejavnika, v katerem življenjski 

procesi nemoteno potekajo. Meje delovanja organizma v okviru 

določenega okoljskega dejavnika 44 predstavljata Okoljske ekološki razmere minimum postavljajo meje organizmom 

in maksimum. 



Avtorica: 

prof. dr. Alenka Gaberščik 

Recenzenta: 

doc. dr. Igor Zelnik in 

Nada Udovč Knežević 

Naslov učbenika se kar dobesedno nanaša na 

ekologijo – iz grških besed oikos (domovanje, 

hiša, prostor za bivanje) in logos (beseda, govor, 

znanost). Avtorica na zanimiv način popelje 

dijaka skozi ekologijo kot vedo, skozi organizme v 

okolju, okoljske razmere, razmerja med organizmi 

in kroženje snovi. Predstavi tudi nekaj primerov 

zgradbe in delovanja ekosistemov. 

Rdeča nit celotne knjige je Cerkniško jezero, h 

kateremu se avtorica večkrat vrača, saj je predmet 

njenih dolgoletnih znanstvenih raziskav. Obsežen 

del učbenika je sicer vezan na izbirne vsebine Človek 

in naravni viri, vendar je razumevanje umestitve 

človeka v okolje z vsemi pozitivnimi in negativnimi 

posledicami nujno prav za vsakega dijaka. 

Ker so ekološke vsebine v veliki meri sinteza vsebin 

predhodnih učbenikov na višji ravni, jih dijak ne 

more razumeti brez poznavanja biologije celice, 

genetike, zgradbe in delovanja organizmov ter 

evolucije. Da bi se avtorica izognila podvajanju 

vsebin, zanimive primere, predhodno razložene 

v drugih učbenikih, predstavlja predvsem v 

slikovnem gradivu, za temeljitejšo razlago 

pa bralca napoti na predhodne učbenike. 

Na sliki je primer strpnostne krivulje 

glede na okoljske temperature. 

odziv vrste 

propad 

organizma 

organizma 

ni 

ekološki minimum 

nizke 

preživetje 

spodnja meja strpnosti 

rast 


Strpnost organizma prikažemo 

s strpnostno krivuljo 

Organizmi v okolju večinoma živijo v razmerah, kjer je nečesa preveč 

(na primer soli, vode, svetlobe), ali premalo (na primer vode, 

svetlobe, kovin). Prilagojenost organizmu omogoča, da preživi znotraj 

skrajnih mej različnih okoljskih dejavnikov. Strpnost organizma 

do določenega okoljskega dejavnika lahko grafično prikažemo s 

strpnostno krivuljo. Na osi x je okoljski dejavnik, medtem ko je na 

osi y dejavnost vrste. Osrednji del krivulje je optimalno območje 

okoljskega dejavnika, kjer ima organizem največji odziv in se uspešno 

razmnožuje. Levo in desno od optimuma sta območji, kjer organizem 

raste in se razvija, vendar se ne razmnožuje. Skrajna dela 

krivulje predstavljata meje preživetja organizma. 

ekloška valenca 

optimalno 

območje 

največja 

prilagojenost 

temperatura okolja 

zgornja meja strpnosti 

rast 

preživetje 

propad 

organizma 

organizma 

ni 

ekološki maksimum 

visoke 

strpnost 

nizke 

temperature 

gradient okoljskega dejavnika 

Prilagoditve organizma ali adaptacije 

visoke 

temperature 

Meje strpnosti organizmov so odvisne od njihove prilagojenosti 

na okoljske danosti. Posamezne vrste imajo različne vedenjske, 

morfološke, biokemijske in fiziološke lastnosti, ki so se ohranile 

v procesu naravnega izbora. Te lastnosti omogočajo ali povečajo 

organizmom možnost preživetja v določenem okolju, pod vplivom 

različnih živih in neživih dejavnikov. Imenujemo jih prilagoditve 

ali adaptacije. Prilagoditve povečajo strpnost do dejavnikov okolja 

Velblod 

(na primer sevanja, temperature, vlažnosti, slanosti, vetra, paše), 

izboljšajo izrabo virov (sevanja, vode, hranil) in odnos organizma 

do drugih organizmov (na primer partnerjev, zajedavcev in plenilcev). 

Delovanje različnih okoljskih dejavnikov v ekosistemu je lahko 

sinergistično ali pa nasprotno, zato so dejanske prilagoditve organizma 

kompromis odzivov na posamezne dejavnike. 

V kolikor en okoljski dejavnik ni optimalen za razvoj organizma, se 

strpnost tudi za druge lahko zmanjša. Na primer, če rastlina, ki sicer 

uspeva na odprtih rastiščih, raste v senci, bo bolj občutljiva na okužbe, 

kar bo prizadelo njeno rast. Pogosto se tudi zgodi, da organizmi v 

naravi ne živijo v okviru optimuma določenega okoljskega dejavnika, 

ker jim drugi dejavniki to preprečujejo. Tak dejavnik je tudi prisotnost 

vrst, ki so uspešnejše pri izkoriščanju virov. Nekatere rastlinske 

vrste, ki rastejo na hranilno revnih tleh, bi lahko živele na bogatejših, 

vendar le v odsotnosti vrst, ki rastejo na hranilno bogatih tleh, ki 

rastejo hitreje, saj bi jih te izpodrinile. 

Velblod 

Pogled na gorski pašnik odkriva veliko 

mozaičnost površine, saj pašne živali 

izbirajo svojo hrano in se nekaterim 

rastlinam izogibajo. 

Strpnost organizma se spreminja 

glede na okoljske razmere. Krivulje 

prikazujejo obseg dejavnosti organizma 

v različnih okoljskih razmerah. 

44 Okoljske razmere postavljajo meje organizmom 

Okoljske razmere postavljajo meje organizmom 45 

Nekatere živali, kot so na primer kotačniki, počasniki in talne gliste, 

lahko preživijo popolno izsušitev. 

Na pomanjkanje vode so odlično prilagojeni tudi velblodi. Naenkrat 

lahko popijejo ogromne količine vode, tudi od 70 do 100 litrov. 

Kadar jim vode primanjkuje, jo lahko pridobijo z oksidacijo maščobe 

v grbi ( I, Celično dihanje). Vodo dobro izkoristijo, saj so njihovi 

izločki močno koncentrirani ( II, Uravnavanje sestave telesnih 

tekočin). Pregretje dobro prenašajo in njihova telesna temperatura 

se lahko nekoliko spreminja glede na dan in noč. 

Spreminjanje okoljskih dejavnikov 

povzroča spremembe v številčnosti 

pojavljanja vrst 

Okoljske razmere vplivajo na številčnost posameznih vrst na določenem 

območju. Na primer na visokogorskem pašniku lahko 

opazujemo vplive paše na prisotnost rastlinskih vrst. Pašne živali 

pašnik teptajo in z izločki gnojijo. Največji vpliv pa ima objedanje, 

ki povzroči uničenje celotne rastline ali njenih delov. Rastline, ki 

sobivajo s pašnimi živalmi, se uničenju izognejo na različne načine. 

Nekatere imajo poseben način rasti in hitro nadomeščajo objedena 

tkiva, na primer trave. Druge izdelujejo različne strupene, neužitne 

ali neokusne snovi, to so na primer materina dušica, rosnik, šentjanževka 

in kislica. Spet tretje pa se pred plenilci zaščitijo s trni ali 

bodicami kot na primer osat in bodeča neža. Raziskave so pokazale, 

da se po opustitvi paše zmanjša delež trav ter poveča številčnost in 

pestrost dvokaličnic. 

Pogled na gorski pašnik odkriva veliko 

mozaičnost površine, saj pašne živali 

izbirajo svojo hrano in se nekaterim 

rastlinam izogibajo. 

Nekatere živali, kot so na primer kotačniki, počasniki in taln 

lahko preživijo popolno izsušitev. 

Na pomanjkanje vode so odlično prilagojeni tudi velblodi. N 

krat lahko popijejo ogromne količine vode, tudi od 70 do 1 

Kadar jim vode primanjkuje, jo lahko pridobijo z oksidacijo 

be v grbi ( I, Celično dihanje). Vodo dobro izkoristijo, saj s 

vi izločki močno Kazalka koncentrirani nakazuje podobno ( II, Uravnavanje sestave t 

tekočin). Pregretje tematiko dobro v drugih prenašajo poglavjih in njihova ali telesna temp 

se lahko nekoliko učbenikih spreminja iste učbeniške glede na serije. dan in noč. 

Spreminjanje okoljskih dejavnikov 

povzroča spremembe v številčnosti 

pojavljanja vrst 






Okoljske razmere vplivajo na številčnost posameznih vrst n 

ločenem območju. Na primer na visokogorskem pašniku la 

opazujemo vplive paše na prisotnost rastlinskih vrst. Pašne 

pašnik teptajo in z izločki gnojijo. Največji vpliv pa ima obje 

Spremembe številčnosti in pojavljanja vrst pa so povezane tudi s 

spremembami sezonskih vzorcev temperature, vlažnosti in sončevega 

povzroči sevanja ter z nenadnim uničenje pojavljanjem neugodnih celotne razmer in rastline ali njenih delov. Rastli 

ki 

različnih motenj, kot so požari in poplave. Na območju Cerkniškega 

jezera, na primer, se v različnih letih vodne razmere zelo razlikujejo, 

zato se pojavljajo tudi velike razlike v številčnosti nekaterih 

sobivajo s pašnimi živalmi, se uničenju izognejo na različne 

vrst rastlin in živali. V letih z višjimi vodostaji so razmere ugodne 

Nekatere za razvoj rastlinskega planktona, imajo parožnic, poseben klasastega rmanca, rumenega 

blatnika, vodne dresni in prave potočarke, medtem ko se 

način rasti in hitro nadomeščajo o 

v letih z nižjimi vodostaji bolj številčno pojavljajo močvirski grint, 

tkiva, 

širokolistna koščica 

na 

in 

primer 

številne amfibijske 

trave. 

rastline, kot so na 

Druge 

primer 

izdelujejo različne strupene, n 

božja milost, česnov vrednik in vodna meta. Spremembe se pojavljajo 

v neokusne številčnosti nekaterih vrst snovi, rib, pa tudi ptic, to ki gnezdijo so na na primer materina dušica, rosnik 

ali 

območju poplav. Pravimo, da se številčnost populacij različnih vrst 

organizmov spreminja. 

Mladoletnice so žuželke s popolno preobrazbo, 

tjanževka in kislica. Spet tretje katerih pa ličinke se in bube živijo pred v vodi. Ličinke plenilci zaščitijo 

pogosto živijo v raznovrstnih tulcih, ki jih 

izdelajo iz različnih materialov – delcev peska, 

bodicami kot na primer osat in 

vejic in 

bodeča 

listja. Na sliki so ličinke 

neža. 

mladoletnic, ki 

Raziskave so p 

so ostale na kopnem, ko je voda odtekla. 

da se po opustitvi paše zmanjša delež trav ter poveča števi 

pestrost dvokaličnic. 

Navadno je Cerkniško jezero poleti suho, jeseni in spomladi pa se napolni z 

vodo. Včasih se zgodi, da voda poleti ne odteče ali pa se jezero ponovno napolni. 

Nenadejane spremembe na višku sezone lahko motijo organizme, ki tam živijo. 

Ljudje na območju Cerkniškega jezera živijo z 

jezerom. Vsako leto, ko voda presiha, rešujejo 

ribe. 








a 

Na pašnikih pogosto ostanejo rastline, 

ki imajo dobro zaščito pred rastlinojedci. 

Takšne rastline so na primer preobjeda (a), 

volnati osat (b), plahtica ali rosnik (c). 

a 

b 

c 

Bodeča neža napoveduje vreme. 

Bodeča neža ali brezstebelna kompava ima pritlično rozeto bodečih 

listov in dobro zaščiteno socvetje (košek), saj so tudi ovojkovi listi polni 

ostrih trnov. Njeno socvetje se odziva na vlažnost zraka, zato jo po 

ljudskem izročilu uporabljajo za napoved vremena. Široko odprta socvetja 

napovedujejo lepo vreme, ko pa se vlažnost zraka povečuje, se socvetja 

zaprejo. 

Bodeča neža s široko odprtim socvetjem 

napoveduje lepo vreme. 

b 

16 17 

c

184 Trajnostni razvoj 

Trajnostni razvoj 185 


200 Uporabi svoje znanje 

Ekologija struktura učbenika 

Organizmi živijo 

v populacijah 

Rast človeške populacije je eksponentna. Največji porast smo zabeležili v preteklem 











stoletju, ko se je v le 40 letih, od leta 1950 do 1990, populacija ljudi povečala z dveh in pol 

na pet milijard. Podvojitev je zahtevala celo manj časa, kot je povprečna življenjska doba 

ljudi. Populacija še vedno narašča. Vsak dan se v času ene šolske ure na planetu rodi več 

kot 10.000 osebkov naše vrste, kar pomeni približno tri rojstva vsako sekundo. Takšna rast 

prebivalstva pa je na planetu, kjer so prostor in viri omejeni, dolgoročno nemogoča, saj 

na rast človeške populacije vplivajo isti dejavniki kot na druge vrste, ki bivajo na Zemlji. 

Tako je tudi povečevanje števila ljudi odvisno od gostote osebkov in znotrajvrstnega 

tekmovanja, razpoložljivosti virov ter okoljskih razmer, vključno s prisotnostjo drugih 

vrst. Ljudje smo v medsebojnem tekmovanju bolj ali manj uspešni, v tekmovanju za vire 

in prostor pa izpodrivamo druge vrste. Kljub temu danes približno polovica svetovnega 

prebivalstva živi v revščini, petina nima zadostne količine hrane, spreminjajo pa se tudi 

razmere za življenje. 

Končen planet lahko vzdržuje 

le določeno velikost (človeške) 

populacije. Zato se mora rast 

populacije približati ničli. 

------ 

Garrett James Hardin (1915–2003), 

ameriški ekolog 



populacija 

populacijska dinamika 

Populacija je osnovna ekološka enota 

• Zgradbo populacije opišemo z gostoto, porazdelitvijo ter starostno in spolno sestavo 

• Na dogajanje v populaciji vplivajo rodnost, smrtnost ter doseljevanje in odseljevanje osebkov 

• Spreminjanje številčnosti populacij je posledica spreminjanja okoljskih danosti 

• Prostorske potrebe osebkov in populacij so različne za različne vrste 

• Populacije različnih vrst uspešno sobivajo 


Poglavja o varstvu okolja in vplivu človeka 

na naravo bralca nikakor ne pustijo 

ravnodušnega. Nasprotno – bralca se 

dotaknejo in na ta način prispevajo k 

ozaveščanju mladih o resnosti okoljskih 

problemov, saj le tako lahko še pravočasno 

spremenimo vrednostni sistem večine. 

V učbeniku je jasno razvidna avtoričina 

skrb za odnos mladih do okolja, ki izhaja 

iz zavedanja, da je sprememba vrednot pogoj 

za kolektivno spremembo načina življenja in 

boljše gospodarjenje z ekosistemi v prihodnje. 


o ekologiji kot vedi in o človekovem vplivu na 

okolje. Uvodna dvojna stran posameznega 

dela prinaša motivacijsko fotografijo in izbrane 

tematsko povezane citate. 

Prvi del: 

Ekologija 









☞ Trajnostni razvoj pomeni gospodarjenje 

na način, ki omogoča zadovoljitev 

prevoz, začasno skladiščenje, predelavo in 

☞ Ravnanje z odpadki vključuje zbiranje, 


Premislite, opazujte, raziščite. 

osnovnih potreb sedanje družbe, ne da bi 

odstranjevanje na varen način. 

1. Kaj je trajnostni razvoj? 

• V naravi veljajo načela trajnosti. 

zmanjšali možnosti prihodnjim generacijam. 

Pogoj za udejanjanje trajnostnega ra- 

☞ Dobro gospodarjenje z odpadki pome- 

2. Kateri so glavni pogoji za udejanjanje 

Razložite, zakaj. 

zvoja ni samo enakost med generacijami, 

ni preprečevanje nastajanja odpadkov, 

trajnostnega razvoja? 

• Ocenite, koliko odpadkov imate pri vas 

ampak tudi med ljudmi, ki danes naseljujemo 

Zemljo. 

škodljivih vplivov na okolje ter pravilno 

3. Kaj je odpadek? 

zmanjševanje količin, zmanjševanje 

doma (na dan, na teden). 

ravnanje z odpadki. Za učinkovito izrabo 

• Zakaj je treba ločevati odpadke? 

☞ Trajnost ne pomeni le ohranjanja stanja, 

ampak trajno ohranjanje procesov, 

(brez vpliva človeka)? 

• Na kakšen način lahko zmanjšamo količino 

odpadkov je potrebno ločeno zbiranje. 

4. Kaj so odpadki v naravnih sistemih 

ki temeljijo na življenjskih združbah ter ☞ Pri nakupih in uporabi dobrin bodimo 

odpadkov? 

omogočajo nemoten pretok energije in 

pozorni na: izvor in dostopnost materiala, 

5. Kaj je glavni vzrok za nastajanje odpadkov? 

kroženje snovi. Pri tem je ključno, da obnovljive 

vire uporabljamo tako, da hitrost 

njene izdelave oziroma pridelave, učinke, 

6. Kakšne postopke vključuje dobro 

ki sestavlja dobrino, postopek in mesto 

• Kaj menite o potrošništvu? 

izrabe ne presega obnove. 

ki jih imajo izdelava, uporaba in razgradnja 

dobrine na okolje, naravo in ljudi 

za svoje življenje. 

gospodarjenje z odpadki? 

• Razmislite, kaj resnično potrebujete 

☞ V naravi snovi krožijo in vsak odpadek 

ter spoštovanje pravic ljudi, ki so dobrino 

je tudi vir. Z vidika trajnosti je pomembno 

tudi ravnanje z odpadki, saj vnašanje 

izdelali oziroma pridelali. 

odpadnih snovi v okolje ne sme preseči ☞ Tehnologija je lahko učinkovito orodje 

zmožnosti okolja, da sprejme odpadne 

za dosego našega najpomembnejšega 

snovi. 

cilja, živeti kakovostno življenje. To pa je 

mogoče le v kakovostnem okolju, z vsemi 

☞ Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga 

živimi in neživimi dejavniki. 

ne moremo (ali ne želimo) uporabiti in 

ga zavržemo. Poglavitni vzrok za nastajanje 

odpadkov je prekomerna potrošnja 

podlagi dobrega poznavanja zgradbe in 

☞ Trajnostno gospodarjenje je mogoče le na 

dobrin. Prekomerna potrošnja povečuje 

delovanja naravnih sistemov. 

tudi rabo energije in virov, njihova proizvodnja 

pa lahko temelji tudi na izkoriščanju 

delovne sile. 

doc. dr. Igor Zelnik, 

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani 

Drugi del: 

Ljudje 

voje okolje 

sspreminjamo 





SlovArček ključnih pojmov 

Adaptacije Vedenjske, morfološke, 

biokemijske in fiziološke lastnosti 

organizma, ki so se ohranile v 

procesu naravnega izbora in 

omogočajo ali povečajo možnost 

preživetja organizma v določenem 

okolju, pod vplivom različnih živih 

in neživih dejavnikov. 

Aklimatizacija Povečevanje 

zmožnosti organizma za 

preživetje sprememb okoljskih 

danosti v okviru genskih danosti 

organizma oziroma v okviru 

njegovih adaptacij. 

Biocenoza (življenjska združba) 

Skupnost vseh živih organizmov v 

ekosistemu. 

Bioindikator Vrsta ali skupina vrst 

organizmov, ki jo uporabimo 

za sledenje stanja okolja ali 

ekosistema. Bioindikatorji nam 

pokažejo skupne učinke različnih 

onesnaževal v ekosistemu in tudi 

približen čas njihove prisotnosti 

s spremembami delovanja, 

obnašanja ali s kemisjkimi 

spremembami. 

Biotop (življenjski prostor) je neživi 

del ekosistema, ki obsega fizično 

okolje organizmov. 

Biotska pestrost (biotična oziroma 

biotska raznovrstnost, 

biodiverziteta) Raznolikost 

življenja, ki vključuje pestrost 

vseh ravni življenja: znotrajvrstno 

in vrstno pestrost ter pestrost 

ekosistemov. 

Conacija Pasovno pojavljanje združb 

zaradi značilnosti območja, kjer se 

eden ali več dejavnikov postopno 

spreminja, kot na primer s 

povečevanjem nadmorske višine, 

globine vode, ravni talne vode, 

slanosti in podobno. 

Dejavniki okolja (okoljski dejavniki) 

Vsi dejavniki, ki delujejo na žive 

organizme na določeni lokaciji. 

Delimo jih na nežive (abiotske) in 

žive (biotske). 

ekolog Znanstvenik, ki deluje na 

področju ekologije. 

ekologija Znanstveno področje 

biologije, ki proučuje odnose med 

živimi organizmi in okoljem (živim 

in neživim), njihove prilagoditve 

na razmere, v katerih živijo, ter 

vzorce porazdelitve in bogastva 

živih organizmov. 

ekološka niša Večdimenzionalen 

prostor, v katerem vrsta 

udejanja vse svoje potrebe in 

vključuje habitat in razširjenost 

organizma, njegovo delovanje 

organizma (na primer njegovo 

mesto v prehranskem spletu) ter 

medsebojne odnose z drugimi 

organizmi (na primer, ali je 

organizem plenilec ali zajedavec). 

ekološka sukcesija (ekološko 

zaporedje) Postopno in na videz 

usmerjeno spreminjanje združbe 

na določenem območju. 

ekološka učinkovitost Delež prenosa 

energije z ene prehranjevalne 

ravni na drugo. 

ekološki odtis Odraz trenutne 

potrebe ljudi na določenem 

območju po površini glede na 

zmožnost obnove območja 

oziroma njegovo biokapaciteto. 

ekosfera Vsa živa bitja na Zemlji in 

njihova medsebojna razmerja, 

vključno z njihovo povezavo s 

pedosfero, litosfero, hidrosfero in 

atmosfero. 

ekosistem Skupnost vseh 

organizmov, ki živijo na 

določenem območju skupaj z 

njihovim fizičnim okoljem. 

ekosistemska pestrost Pestrost 

habitatov, združb in ekoloških 

procesov v ekosistemih. 

ekosistemske storitve Vse koristi, 

ki jih imamo ljudje od narave, in 

vključujejo vse procese in snovi, 

ki nam omogočajo življenje. 

Ekosistemske storitve delimo 

na podporne, ker ustvarjajo 

snovno osnovo za naše življenje, 

vzdrževalne, preskrbovalne in 

socialne oziroma kulturne. 

ekoton Prehod med dvema 

ekosistemoma; ima posebno 

zgradbo. 

Fenotipska gnetljivost Obseg 

zmožnosti organizma za 

spreminjanje fenotipa. 

Fotosinteza Proces, v katerem 

rastline in nekatere bakterije z 

uporabo energije sonca iz CO2 

in vode izdelujejo organske 

molekule. 

Gensko spremenjen organizem 

Organizem, v katerega genom 

smo vnesli molekulo oziroma 

molekule DNA nekega drugega 

organizma. S tem lahko pridobi 

novo lastnost oziroma se 

spremenijo njegove lastnosti. 

habitat Življenjski prostor 

vrste, kjer okoljske razmere 

omogočajo njeno preživetje in 

razmnoževanje. 

invazivna tujerodna vrsta Po 

definiciji Konvencije o biološki 

raznovrstnosti tujerodna vrsta, 

ki se je ustalila in se širi ter s tem 

ogroža ekosisteme, habitate 

ali vrste. Definicija invazivne 

tujerodne vrste, ki jo uporablja 

Svetovna zveza za varstvo 

narave (IUCN), je širša in kot 

invazivne obravnava tujerodne 

vrste, ki ogrožajo zdravje ljudi, 

gospodarstvo in/ali domorodno 

bi otsko raznovrstnost. 

koevolucija Sočasni razvoj dveh ali 

več vrst, ki so v medsebojnem 

razmerju in navadno poteka 

v smeri, da postane razmerje 

vzajemno koristno. 

motnje Vsakršna fizična sila, ki 

povzroči poškodbe in umiranje 

organizmov. So naravne ali pa 

jih povzročamo ljudje. Naravne 

motnje so ogenj, paša, veter, 

spremembe vodostaja, valovanje, 

močan tok in vulkanski izbruhi. 

mutualizem Vzajemen pozitiven 

odnos med dvema vrstama, ki 

nastane na ravni organizma ali 

uporABi Svoje ZnAnje 

kaj je ekologija? 

1 Ekologija je znanstveno področje biologije, ki proučuje 

odnose med živimi organizmi in okoljem (živim in 

neživim), njihove prilagoditve na razmere, v katerih 

živijo, ter vzorce porazdelitve in bogastva živih 

organizmov. 

2 Ekologija združuje in nadgrajuje znanja različnih 

področij biologije in sorodnih znanosti. Ekologija 

v svojih raziskavah uporablja izsledke osnovnih 

področij biologije (molekulska, strukturna in razvojna 

biologija, genetika) ter znanja o posameznih skupinah 

organizmov (rastline – botanika, živali – zoologija, 

mikroorganizmi – mikrobiologija). Ekološko znanje 

predstavlja izhodišče za trajnostno in preudarno 

gospodarjenje z ekosistemi in naravnimi viri ter za 

varovanje okolja in ohranjanje narave. 

3 Sistem je abstrakcija dejanskega sveta. Deli sistema 

so med povezani, tako da sistem deluje. Za delovanje 

sistema je potrebna gonilna sila ali vir energije. Sistemi 

so lahko popolnoma ločeni od širšega okolja (izolirani), 

zaprti ali odprti. 

4 Predmet proučevanja ekologije so večji sistemi; to so 

vrste, populacije, ekosistemi ter njihova umeščenost v 

krajini. 

5 Znanje o značilnostih okolja in mehanizmih, ki 

poganjajo procese v naravi, nam omogoča, da 

razumemo, kako okolje deluje in zagotavlja, da učinki 

našega delovanja na naravo ne motijo procesov in 

ne povzročajo škode. Ekološko znanje predstavlja 

izhodišče za trajnostno in preudarno gospodarjenje z 

ekosistemi in naravnimi viri ter za varovanje okolja in 

ohranjanje narave. 

6 Na izsledkih ekološke znanosti temeljijo ohranitvena 

biologija, varstvo okolja in narave, krajinska ekologija, 

gospodarjenje z ekosistemi, uporabni pa so tudi v 

gozdarstvu, kmetijstvu in biotehnologiji. 

organizmi v okolju 

1 Habitat je življenjski prostor vrste, kjer okoljske 

razmere omogočajo njeno preživetje in 

razmnoževanje. 

2 Homeostaza je vzdrževanje stalnosti notranjega 

okolja v spremenljivem zunanjem okolju. Organizem 

vzdržuje homeostazo, tako da zaznava spremembe v 

okolju in se nanje odziva z morfološkimi, fiziološkimi 

in biokemijskimi spremembami ter z različnimi vzorci 

obnašanja. 

3 Na osi x je okoljski dejavnik, medtem ko je na osi y 

dejavnost vrste na okoljski dejavnik. Osrednji del 

krivulje je optimalno območje okoljskega dejavnika, 

kjer ima organizem največji odziv in se uspešno 

razmnožuje. Levo in desno od optimuma sta območji, 

kjer organizem raste in se razvija, vendar se ne 

razmnožuje. Skrajna dela krivulje predstavljata meje 

preživetja organizma. 

4 Prilagoditve ali adaptacije so vedenjske, morfološke, 

biokemijske in fiziološke lastnosti vrste, ki so se 

ohranile v procesu naravnega izbora in omogočajo 

organizmom preživetje v določenem okolju, pod 

vplivom različnih živih in neživih dejavnikov. 

5 Prilagojenost organizmom omogoča sobivanje z 

drugimi organizmi ter učinkovito izrabo virov in 

energije v danih razmerah. 

6 Hitre spremembe okoljskih danosti pomenijo grožnjo 

za obstoj vrst, saj le-te niso prilagojene na nove 

razmere. Bolj so ogroženi specialisti oziroma vrste z 

ozko ekološko valenco. 

7 Učinkovitost glede prilagojenosti organizmov 

osebka na bivanjske razmere merimo z uspešnostjo 

razmnoževanja. 

8 V spreminjajočem okolju organizmom omogoča 

preživetje velika fenotipska gnetljivost in zmožnost 

izogibanja neugodnim razmeram. 

okoljske razmere postavljajo 

meje organizmom 

1 Glede na način privzema ogljika organizme delimo na 

avtotrofe in heterotrofe. 

2 Učinkovit privzem ogljikovega dioksida omogočajo 

različne morfološke, biokemijske in fiziološke 

prilagoditve. Med slednjimi sta tudi fotosinteza C4 in 

CAM. 

3 Rubisko je karboksilaza in oksigenaza, saj 

katalizira vezavo CO2 v Calvinov cikel in O2 v proces 

fotorespiracije. Zaradi dvojne vloge rubiska se lahko 

fotosinteza močno zmanjša. 

Poseben dodatek 

Poseben dodatek učbenika je namišljeni razgovor 

med učiteljem in dijaki nekje v prihodnosti o 

usodi našega planeta in razmišljvanje o položaju 

človeške družbe v današnjem svetu. 

Štejemo leto 2040. Dijaki sedijo na vrtu, ki je prava oaza sredi urbanih površin, in se 

pogovarjajo s svojim učiteljem. Videti so zadovoljni, čeprav so njihovi obrazi nekoliko 

zmedeni. Pogovor teče o nedavni zgodovini človeštva. Ne gre jim v glavo, na kakšen 

način in kako so predhodniki tako zelo uničili ta planet. Že od mladih nog spoznavajo 

organizme in procese v naravi. Do narave in virov čutijo občudovanje, spoštovanje in 

hvaležnost. Živijo v težkih časih in dostopnost dobrin še zdaleč ni samoumevna. 

Kaj je pravzaprav povzročilo globalno spreminjanje okolja? 

Dolgo je že tega, ko se je večinska kultura ljudi odločila, da ne bo več 

neposredno odvisna od muhaste narave in trenutne dostopnosti naravnih virov. 

Zato so začeli hrano pridelovati sami in si ustvarjati zaloge. To je v tolikšni meri 

spremenilo njihovo življenje, da smo ta mejnik v zgodovini človeštva poimenovali 

kar kmetijska revolucija. Da so lahko gojili eno vrsto, so z določenega območja 

izgnali vse druge vrste, ki so tam živele. V skladu z zakoni populacijske dinamike 

je več hrane povzročilo tudi rast človeške populacije. Včasih je pridelek zaradi 

suše in škodljivcev propadel, zaloge so bile porabljene, novega pridelka ni bilo, 

zato so se ljudje soočili z lakoto. Ljudje so se izmojstrili in proces kmetovanja 

izboljšali z namakanjem, gnojenjem in nazadnje še z uporabo različnih snovi za 

uničenje živih bitij, ki niso bila zaželena na kmetijskih površinah. Populacija je 

naraščala in več ljudi je potrebovalo čedalje več hrane, zato so v polja spreminjali 

nove in nove površine neokrnjene narave. Ta zgodba se je nadaljevala tisočletja, 

do nekaj desetletij nazaj, posledice pa so vidne še danes. 

Toda, kako je to mogoče? Ali niso poznali osnovnih zakonitosti narave? 

Naši predniki (rod Homo) so na Zemlji prisotni že dva milijona let, 

kmetijska revolucija pa je bila razmeroma nov dogodek. 

Glavna težava je bila, da so bili vsi negativni učinki sprva lokalni, tako so ljudje 

spremenjene in izčrpane površine opustili in obdelali nove. In še nekaj. Če prekršite 

fizikalni zakon, takoj občutite posledice na lastni koži. Gotovo vsi poznate posledice 

prostega pada. Povratne zveze v naravi pa so zaradi celovitosti procesov postopne. 

Če “kazen” ne pride takoj, nima več pravega učinka. In ljudje so bili prepričani, da 

so viri neomejeni in da bo narava zabrisala sledove, ki so jih puščali za seboj. 

Saj je vendar več kot očitno, da je naravi nešteto povratnih zvez in da nič ni samoumevno! 

Seveda, danes se tega dobro zavedamo, ampak kot sem že rekel, se posledice 

nespoštovanja naravnih zakonitosti pojavljajo s časovnim zamikom. Po drugi 

strani so ljudje pozabili, da so del narave, pa ne samo to, verjeli so, da je njihovo 

preživetje vprašanje tehnološkega razvoja in ne vprašanje odvisnosti od narave. 

Obenem so se površine spremenjenih in uničenih ekosistemov povečevale. 

Prožnost in vitalnost biosfere se je zmanjševala. Delovanje našega planeta je 

postalo neuravnoteženo, kar je postalo očitno, ko se je začela povečevati pogostost 

skrajnih dogodkov. Lahko bi rekli, da je Zemlja “zbolela”. Znaki bolezni so bili 

jasni: višanje temperature, obremenjenost ozračja, tal in vode, hrana je bila slabše 

kakovosti, in celo sevanje, ki je prihajalo od sonca, je postalo nevarno življenju. 

To je res nenavadno. S čim bi pa sploh gospodarili, če ne bi bilo narave? 

Ja, danes je to očitno. Ampak naša izkušnja je bila težka in posledice bomo čutili še 

dolgo, čeprav upam, da nam bo uspelo vsaj delno popraviti napake iz preteklosti. 

Kaj pa je potem pripeljalo do tako hitre spremembe naravnanosti ljudi po letu 2010? 

Veste, razmere so bile zelo podobne tistim, ko resno zboli človek. Ko zdravila še 

delujejo in se dobro počutiš, si prepričan, da je vse v redu in da se ti ne more 

nič zgoditi. Ko pa tvoje telo (ki je tudi sistem) odpove, si prisiljen, da ali spremeniš 

način življenja ali pa umreš. Nenadoma pogledaš na svet drugače in začneš ceniti 

vse tisto, kar je bilo prej samoumevno. Kot da bi se v hipu rešil vse navlake, ki 

je zastirala pogled in motila razmišljanje. Ko smo ljudje spoznali, da pomanjkanje 

osnovnih virov na planetu postaja dejanskost in življenjske razmere na določenih 

območjih postajajo neznosne, smo se končno zavedli, da je prihodnost človeške 

populacije negotova. Opustili smo večino potreb, ki so bile pravzaprav le mašilo za 

praznino, ki je nastala, ko smo zgubili povezavo z naravo in s svojimi koreninami. 

Postavili smo nov sistem vrednot, in končno cenimo to, kar je res vredno. 

Ali so se spremembe začele kar naenkrat? 

Kako to mislite? Gotovo so se zavedali, da so del narave. 

Razvoj človeške družbe je imel različne posledice. Ena od njih je bila odtujitev od 

narave, zaradi izgube neposrednega stika z njo. Ljudje so se poskušali postaviti nad 

naravo in jo obvladovati. Spoštovanje narave in hvaležnost za vire, ki sta bila prej 

vedno prisotni in so ju ljudje izražali z različnimi obredi, sta pri večini postopno 

izginili. Zato so se ljudem zdeli vsi viri samoumevni. 

Ne, seveda ne. Vse to se je dogajalo postopno. Ključen premik je nastal, 

ko so ljudje začeli uporabljati besedo trajnost. Prvič je bila omenjena leta 

1992 v Riu de Janeiru na svetovnem srečanju o okolju. Potem se je začela 

uporabljati v najrazličnejših besednih zvezah, ki so se nanašale na okolje. 

Večina pravzaprav ni niti vedela, kaj beseda pomeni. Kakorkoli že, če se nekaj 

neprestano ponavlja, ljudje začnemo razmišljati in spreminjati način svojega 

življenja. Ne nazadnje smo le Homo sapiens (misleči človek). 

18 19

Preizkusite učbenike v e-obliki! 

Delovne različice učbenikov so na voljo v brezplačni 

elektronski obliki na spletnem portalu www.irokus.si. 

E-oblika na videz spominja na navadno knjigo, s tem 

da ima dodatno orodjarno s 17 uporabnimi orodji. 

Orodjarna vam omogoča: 

• listanje po gradivu, 

• pisanje in risanje po straneh, 

• označevanje besedila, 

• dodajanje lastnega besedila in priponk, 

• vnašanje opomb, 

• dodajanje spletnih povezav, 

• povečevanje posameznih delov strani, 

• usmerjanje pozornosti dijakov s senčenjem 

in še več! 

Tiskani učbenik 

E-gradivo po vaši meri! 

Orodjarna omogoča, da gradivo popolnoma prilagodite sebi in svojim 

dijakom. Vse, kar boste napisali ali drugače dodali na posameznih 

straneh gradiva (priponke, pripisi, komentarji, risbe in vse drugo), 

bo ostalo tam, če boste tako želeli. Do svojega prilagojenega gradiva 

z vsemi shranjenimi dodatki boste imeli dostop samo vi – s kateregakoli 

računalnika na svetu. 

Za uporabo e-gradiva je potrebna le preprosta in brezplačna registracija, 

ki vam vzame minuto ali dve. 

Elektronski učbenik z orodjarno 

Brezplačna predstavitev na vaši šoli! 

V katalog smo strnili le najpomembnejše informacije. Če želite izvedeti več 

o učbenikih, si ogledati gradivo ali podrobneje spoznati e-gradivo, ne odlašajte 

– povabite nas na svojo šolo. 

Za vas bomo pripravili kratko brezplačno predstavitev in odgovorili na vaša vprašanja. 

Želeni datum in uro predstavitve nam sporočite po e-pošti: 

seminarji@rokus-klett.si ali nas pokličite na 01 513 46 53 (Teja Jesenko). 

European 

Educational 

Publishers 

Group 

EPG 

Založba Rokus Klett, d.o.o. 

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana 

telefon: 01 513 46 00 

telefaks: 01 513 46 99 

e-pošta: rokus@rokus-klett.si 

www.rokus-klett.si 

Založba Rokus Klett 

je članica Evropskega združenja 

šolskih založnikov (EEPG).

130105 katalog bio_SS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?