katalog+glasba+200910+splet+A4 (2)

Rokusova 

Rokusova 

glasba 

glasba 

V OSNOVNI ŠOLI 

V OSNOVNI ŠOLI 

šolsko leto 2009/10 

šolsko leto 2009/10 

ZNANJE 

NAS DELA 

VELIKE 

www.rokus-klett.si 

www.praktik.org 

www.knjigarna.com 

www.devetletka.net

Spoštovane profesorice, 

spoštovani profesorji 

glasbene vzgoje! 

V Založbi Rokus Klett je v zadnjih letih nastalo gradivo za glasbeno vzgojo, 

s katerim želimo profesorjem in učencem čim prijazneje približati vsebine in poti 

vzgojno-izobraževalnega dela na glasbenem področju. V ospredju je predvsem 

želja, da bi učenci glasbo sprejeli in jo s kar najprijetnejšimi izkušnjami ponesli 

s seboj v življenje. 

V katalogu boste našli Rokusove učbeniške komplete za glasbeno vzgojo od 

6. do 9. razreda. Vse te komplete sestavljajo učbeniki in delovni zvezki, v 7. in 

8. razredu pa se lahko odločite tudi za obliko samostojnega delovnega zvezka. 

Od novega šolskega leta bodo Rokusova gradiva tiskana na ekološkem papirju – 

posebnem papirju s certifikatom FSC, ki zagotavlja, da za vsako drevo, posekano 

za predelavo v celulozo, posadijo novo. Ta pristop pridobivanja papirja je veliko bolj 

prijazen do okolja kot reciklaža. 

Glasbena umetnost ima neverjetno močno poslanstvo: mladostniku omogoča 

sprostitev notranjihenergij, ki jih lahko ustvarjalno usmerjamo prek poslušanja 

glasbe, petja, igranja na glasbila in gibanja ob glasbi. Napotimo ga v iskanje 

njegove lastne glasbene govorice, pa najsi bo to v svetu klasične glasbe, džeza, 

roka ali katerega koli drugega glasbenega jezika. Pokažimo mu kakovostno glasbo, 

ki mu bo pomagala izpolniti trenutke iskanja samega sebe. 

Srečno! 

Maruša Kmet, 

glavna direktorica 

Založbe Rokus Klett, d.o.o. 

Glasba danes in nekoč 6 7 8 9 

Samostojni delovni zvezek — — 

Učbenik 

za učence 

Delovni zvezek 

Rešitve nalog 

Avdio zgoščenki/-e 2 2 3 2 

Pesmarica 

za učitelje 

Multimedijski priročnik 

za učitelje 

 

poleti 

2009 

poleti 

2009 

Letne tematske priprave 

Dnevne priprave

Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 


O 

P 

S 

Glasba 9 ploscek.indd 2 

O 

P 

Albinca Pesek 

I 

E 

L 

A 

I 

E 

L 

O 

P 

A 


Vse 

I 

E 

S 

P 

L 

O 

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljubljana; brezplaËni telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@rokus-klett.si, www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com © 2005. Vse pravice pridræane. 

A 

S 

N 

J 

E 

S 

Albinca 

Pesek 

I 

E 

L 

O 

P 

Albinca Pesek 

I 

E 

L 



A 

S 

N 

J 

E 

S 

6/7/07 11:07:44 AM 


A 

A 

S 

N 

K 

J 

E 

S 

A 

S 

N 

J 

E 

S 

6/7/07 11:07:44 AM 

S 

P 

Z 

E 

A 

N 

J 


O 

P 

Albinca 

Pesek 

I 

E 

L 




A 

S 



N 

J 

D 

E 

S 

O 

P 

Vse 

O 

P 

O 

Albinca Pesek 

I 

E 

P 

L 

E 

L 

Albinca Pesek 

I 

E 

6/7/07 11:05:17 AM 

A 

A 

S 

N 


J 

I 

E 

S 

Vse 

L 

A 

A 

S 

A 


A 

S 

N 

J 

E 

S 

N 

J 

E 

S 

080 

6/7/07 11:05:17 AM 

6/7/07 11:05:17 AM 

S 

P 

Z 

E 


A 

S 

N 

O 

P 

J 

I 

E 

L 

A 

A 

S 


N 

J 

E 

S 

Vse 

S 

6/7/07 11:07:44 AM 

A 

A 

S 




O 

P 

I 

E 

L 

N 

J 

E 

S 

A 

S 


Zaloæba Rokus d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljubljana; brezplaËni telefon: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: info@rokus.com, www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com © 2007. Vse pravice pridræane. 

O 

P 

Albinca Pesek 

E 

4/5/07 1:57:57 PM 

I 

L 

A 

A 

S 

N 

J 

E 

S 


4/5/07 1:57:53 PM 


O 

P 

Albinca Pesek 

I 

E 

L 

A 

A 

S 


N 

J 

E 

S 

Vse 

O 

P 

Albinca Pesek 

E 

6/7/07 11:05:17 AM 

I 

L 

A 

A 

A 

S 

N 

J 

E 

S 

N 

J 

E 

S 

080 

6/7/07 11:07:44 AM 

6/7/07 11:05:17 AM 

6/7/07 11:05:17 AM 

ZASNOVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV 

Avtorica dr. Albinca Pesek je 

izredna profesorica glasbene 

didaktike na Pedagoški fakulteti 

Univerze v Mariboru in priznana 

avtorica učnih gradiv za pouk 

glasbene vzgoje v osnovni šoli. 

Učbeniki in delovni zvezki ali samostojni delovni zvezki 

Gradivo za 6. in 9. razred je dostopno v obliki učbenika in 

delovnega zvezka, za 7. in 8. razred pa v dveh različicah – v obliki 

kompleta, sestavljenega iz učbenika in delovnega zvezka, ali v 

obliki samostojnega delovnega zvezka. Tako v 7. in 8. razredu 

lahko izberete način poučevanja, ki vam je bližji. 

Vsebina samostojnih delovnih zvezkov je enaka vsebini 

kompletov iz učbenika in delovnega zvezka, le da ni deljena. 

Učbeniški kompleti Glasba danes in nekoč na izviren način 

predstavljajo razvoj glasbe od njenih začetkov do današnjih dni. 

Avtorica je v povezavi s sodobnostjo in z glasbo, ki jo poslušajo 

današnji učenci, živeči v današnjem času, našla učinkovit in 

didaktično primeren način za privlačno in zanimivo obravnavo 

predpisane snovi. 

Glasbeni pouk s kompleti Glasba danes in nekoč ne pomeni le 

pasivnega sprejemanja zgodovinskih dejstev in poslušanja glasbe, 

pač pa aktivno raziskavo preteklosti v povezavi z glasbo današnjega 

časa. Za izhodišče služijo glasbene izkušnje in doživetja učencev, 

ki jih pri pouku ozavestijo, svoja dosedanja znanja pa poglobijo in 

dopolnijo. 

Glasba danes in nekoË 

UËbenik za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole 

Albinca Pesek 

GLASBA 

danes in nekoËÐ6 

učbenik 

U»BENIK 

6 

es in nekoË DELOVNI ZVEZEK 

Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole 

Albinca Pesek 

GLASBA 

6 


delovni zvezek 

1 

Albinca Pesek 

GLASBA 

danes in nekoč 6 

DELOVNI ZVEZEK 

S 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

A 

K 

1 

www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com © 

GLASBA 


2005. Vse pravice pridræane. 

S 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

A 

K 

Gradivo se povezuje z glasbeno estetiko učencev in z njihovimi 

priljubljenimi glasbenimi izvajalci (vključuje namreč obilo sodobnih 

priredb in drugih sodobnih skladb), ki se jih učijo vrednotiti z 

vidika razvoja glasbene umetnosti. Avtorica upošteva glasbeni svet 

mladostnikov in tako pomaga graditi most med učitelji, učenci in 

glasbo. Učence vabi na spodbudno popotovanje skozi čas – od 

današnjega dne v preteklost. 


Albinca Pesek 

GLASBA 

danes in nekoËÐ 7 

U»BENIK 

7es in nekoËDELOVNI ZVEZEK 


Albinca Pesek 

GLASBA 


1 

Albinca Pesek 

GLASBA 

danes in nekoË 7 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

DELOVNI 

ZVEZEK 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

i, www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com 

1 

© 2005. 

GLASBA 


pravice 

pridræane. 

P 

O 

O 

N 

T 

G 

O 

B 

V 

ali 

Albinca Pesek 

GLASBA 

danes in nekoË7 

Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole 

A 

» 

O 

O 

P 

N 

I 

O 

G 

T 

T 

B 

O 

L 

O 

S 

K 

1 

V 

A 

S 

Albinca Pesek 

GLASBA 


E 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

i, www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com 

1 

© 2005. 

GLASBA 


pravice 

A 

pridræane. 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 


A 

» 

Z 

O 

Gradivo s svojo zasnovo presega ozke okvire glasbenega učbenika, 

saj prinaša multidisciplinarne vsebine. Glasbi in dogodkom na 

glasbenem področju, ki so v središču pozornosti, se pridružujejo 

še časovne vzporednice s področja književnosti, upodabljajoče 

umetnosti, zgodovine, filozofi je in naravoslovja. 

učbenik 


samostojnidelovni zvezek 

Odlike učbeniških kompletov: 

• sodoben pristop, 

• razumljivost in humor, 

• pregledno in barvito oblikovanje, 

• odlične fotografije, ilustracije in preglednice, 

• bogato in izvirno slušno gradivo, 

• svež izbor pesmi za izvajanje, 

• medpredmetne povezave, 

• uporaba sodobnih medijev. 



Albinca Pesek 

GLASBA 


učbenik 

U»BENIK 



Albinca Pesek 

GLASBA A 



1 


1 GLASBA 


S 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

@rokus-klett.si, www 

w.rokus-klett.si, www.knjigarna.co 

si, www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com 

1 

© 2006. 

Albinca Pesek 

GLASBA 


S 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

GLASBA 

danes 

in nekoË 8 

pravice 

S 

A 

pridræane. 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

1990, tele 

telefon: 

ali 

Albinca Pesek 

GLASBA 



A 

» 

O 

O 

P 

N 

I 

O 

G 

T 

B 

O 

L 

O 

S 

K 

1 

V 

A 

S 

E 

8πole 

1 GLASBA 


S 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

@rokus-klett.si, www 

samostojnidelovni zvezek 

w.rokus-klett.si, www.knjigarna.co 

, www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com 

1 

© 2006. 

Albinca Pesek 

GLASBA 


S 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

GLASBA 


pravice 

S 

A 

pridræane. 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

1990, tele 

telefon: 

Vse štiri didaktične komplete Glasba danes in nekoč odlikujejo 

izvirnost, primerljivost z vrhunskimi tujimi didaktičnimi gradivi 

in poglobljen vpogled v razvojno-psihološke značilnosti 

učencev. 

Učne priprave 

Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, 

smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po 

Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne 

na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, 

priročniki, gradiva. Pri nekaterih pripravah so dodani tudi učni listi in 

primeri za igro z Orffovimi glasbili. 



Albinca Pesek 

GLASBA 


učbenik 

U»BENIK 

9 

es in nekoË DELOVNI ZVEZEK 


Albinca Pesek 

GLASBA 

9 



2 

GLASBA 


S 

A 

DELOVNI 

ZVEZEK 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K 

.rokus-klett.si, www.knjigarna.com © 

2007 

1 

07. V 

GLASBA 


pravice 

S 

pridræane. 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

B 

V 

O 

K

glasba 9 UC kor V.indd 34 

4/17/07 9:29:28 AM glasba 9 UC kor V.indd 35 

4/17/07 9:29:34 AM 

LIJAST USTNIK ROGA 

ROGIST ALI HORNIST 

UČBENIKI 


7nes in nekoËU»BENIK 


8es in nekoËU»BENIK 


Albinca Pesek 

GLASBA 



U»BENIK 

Albinca Pesek 

GLASBA 



U»BENIK 

Gioacchino Rossini, 

opera buffa, 

Seviljski brivec, 

Viljem Tell 

Gioacchino Rossini (1792—1868) 

Italijanski skladatelj je bil v pisanju oper izredno 

plodovit, saj jih je napisal kar 39. Bil je mojster 

komiËne opere, imenovane opera buffa, ki je 

pravzaprav glasbena komedija. 

Njena vsebina je vzeta iz vsakdanjega æivljenja 

(npr. iz æivljenja brivca), velikokrat uporablja 

vsakdanjo govorico in nareËja. Zanjo so znaËilni 

tudi elementi, kot so kihanje, kaπljanje, smrkanje. 

Rossinijeva dela odlikujejo iskrivost, vedrina, 

GIOACCHINO ROSSINI 

sproπËenost in spevnost. Najpogosteje izvajani operi sta Seviljski brivec in 

Viljem Tell. 

Albinca Pesek 

GLASBA 


U»BENIK 

Albinca Pesek 

GLASBA 


U»BENIK 


PRIZOR IZ OPERE SEVILJSKI BRIVEC 

V pregledno oblikovanih učbenikih učenci spoznavajo 

svet glasbil in glasbe, bistvene poteze vsakega obdobja 

in glasbene oblike v vrstnem redu, kot so se pojavljale. 

Spoznavajo pa tudi velike skladatelje, njihove misli in 

dela. Učenci se ne zgubljajo v morju podatkov, ampak se 

seznanijo s ključnimi pojmi, s katerimi dojemajo duha in 

stilne poteze posameznih obdobij. 

Učbenik popestrijo številne fotografije, zabavne 

ilustracije, anekdote o skladateljih in glasbene šale. 

Posebno vrednost imajo tudi medpredmetne povezave 

– povezave glasbe z ostalimi umetnostnimi panogami, s 

kulturnimi dosežki, političnimi dogodki in znanstvenimi 

odkritji ... 

Ključni pojmi 

Na vrhu strani vsakega poglavja so ključni pojmi, ki jih 

učenec usvoji v posamezni enoti. 

Slovarček 

Vsi novi pojmi, ki se pojavijo znotraj posamezne teme, 

so sproti obrazloženi na robu strani. 

8 

PRIZOR IZ OPERE VILJEM TELL 

Rossinija so æe v Ëasu njegovega æivljenja 

zelo cenili. Sklenili so, da 

mu æe pred smrtjo postavijo spomenik. 

Ko jih je skladatelj vpraπal, 

koliko bi ta lepa gesta stala, so mu 

30 

Slikovno gradivo 

Fotografije poleg skladateljev, izvajalcev in glasbil 

predstavljajo tudi likovna dela posameznega obdobja, 

prizore z glasbenih predstav in objekte, povezane s 

tematiko. 

povedali kar zajetno vsoto. ≈Dajte 

ta denar raje meni, jaz pa bom 

vsak dan do smrti stal na trgu, 

7 

kjer nameravate postaviti spomenik,« 

je odgovoril glasbenik. 

»ASOVNE VZPOREDNICE 

DOGODKI, 

ZGODOVINSKI 

GLASBENIKI 

POVEZANI 

DOGODKI IN 

Z GLASBO 

OSEBNOSTI 

Claude Debussy 

1918 

1901 

(1862—1918) 

Svetovna prodaja Ustanovitev zvezne države 

gramofonskih plošË doseže 

Avstralije 

Arnold Schönberg 

število 100 milijonov 

(1874—1951) 

prodanih izvodov letno. 

1914 

ZaËne se 1. svetovna vojna. 

Maurice Ravel 

1931 

(1875—1937) 

EMI ustanovi Abbey Road 

1917 

Studios, najveËji snemalni Oktobrska revolucija v Rusiji 

Béla Bartók 

studio na svetu. 

(1881—1945) 

1929 

1956 

ZaËetek svetovne 

Igor Stravinski 

ZaËetek vsakoletnega 

gospodarske krize 

(1882—1971) 

tekmovanja za pesem 

Evrovizije 

1933 

Edgar Varèse 

Hitler postane kancler. 

(1883—1965) 

1959 

Prva podelitev nagrad 

1939 

Sergej Prokofjev grammy, ki veljajo za oskarje ZaËne se 2. svetovna vojna. 

(1891—1953) 

v svetu glasbe. 

1945 

Arthur Honegger 

1965 

Kapitulacija NemËije 

(1892—1955) 

Skupino The Beatles 

odlikuje britanska kraljica. 

1946 

Carl Orff 

Prvo zasedanje OZN v 

(1895—1982) 

1973 

Londonu 

Odprtje slovite operne hiše v 

George Gershwin 

Sydneyju 

1955 

(1898—1937) 

Ustanovitev Varšavskega 

1980 

pakta 

Aaron Copland 

Odprtje najveËjega 

(1900—1990) 

vsakoletnega festivala jazza 

1989 

na svetu v Montrealu Padec berlinskega zidu in 

Olivier Messiaen 

zaËetek demokratiËnega 

(1908—1992) 

procesa v vzhodnih državah 

Evrope 

Pierre Schaeffer 

(1910—1995) 

1990 

VnoviËna združitev NemËije 

John Cage 

(1912—1992) 

1991 

Ukinitev Varšavskega pakta 

Benjamin Britten 

in razpad SZ 

(1913—1976) 

1985 

György Ligeti 

Live Aid — množiËni 

(1923—2006) 

rockovski koncert za pomoË 

žrtvam lakote v Afriki 

Karlheinz Stockhausen 

(1928) 

Krzysztof Penderecki 

(1933) 

34 

UPODABLJAJO»A 

UMETNOST 

Henri Matisse 

(1869—1954) 

Pablo Picasso 

(1881—1973) 

Guernica (1937) 

Marchel Duchamp 

(1987—1968) 

Akt, ki se spušËa po 

stopnicah (1912) 

René Magritte 

(1898—1967) 

Pirenejski grad, 1961 

Vasilij Kandinski 

(1866—1944) 

Jackson Pollock 

(1912—1956) 

Andy Warhol 

(1930—1987) 

KNJIŽEVNOST 

Maksim Gorki 

(1868—1936) 

Jack London 

(1876—1916) 

Hermann Hesse 

(1877—1962) 

James Joyce 

(1882—1941) 

Jaroslav Hašek 

(1883—1923) 

Franz Kafka 

(1883—1924) 

Bertold Brecht 

(1898—1956) 

Ernest Hemingway 

(1899—1961) 

George Orwell 

(1903—1950) 

Jean-Paul Sartre 

(1905—1980) 

Aleksander Solženicin 

(1918) 

Günter Grass 

(1927) 

Gabriel García Márquez 

(1928) 

Peter Handke 

(1942) 

DOSEŽKI IN 

ZANIMIVOSTI 

1903 

Prvi polet z motornim letalom 

(brata Wright) 

1905 

Albert Einstein postavi 

relativnostno teorijo. 

1912 

Bohr — o strukturi atoma 

1928 

Odkritje penicilina (Fleming) 

1937 

Walt Disney posname prvi 

celoveËerni risani film 

SneguljËica. 

1957 

V vesolje poleti prvi umetni 

satelit Sputnik. 

1961 

Prvi Ëlovek (Jurij Gagarin) 

poleti v vesolje. 

1969 

Prvi Ëlovek pristane na Luni. 

1977 

Prvi industrijsko narejeni 

osebni raËunalnik (Apple II) 

1997 

Prvo vozilo na Marsu 

(Sojourner) 

DOSEŽKI IN 

ZANIMIVOSTI, 

POVEZANI Z GLASBO 

1906 

Izumljen je telharmonium, 

prva priprava za produciranje 

glasbe. 

1910 

Prvo radijsko oddajanje v 

New Yorku 

1920 

Prvi radijski prenosi 

1925 

Prvi TV-prenosi 

1927 

Prvi zvoËni film z dialogi 

Pevec jazza 

1929 

Laurens Hammond iznajde 

Hammondove orgle, ki so 

še danes nepogrešljive 

na številnih jazzovskih in 

rockovskih produkcijah. 

1935 

Prvi magnetofon 

1936 

Prve serijsko izdelane 

elektriËne kitare (Gibson) 

1971 

Minimoog, prvi prenosni 

in komercialno dosegljiv 

sintetizator 

1990 

Podjetje Sony predstavi 

snemalno CD-tehnologijo. 

1994 

Pojavi se digitalna vizualna 

tehnologija (DVD). 

FILM 

(Glasba znanih skladateljev 

v filmih) 

2001: Vesoljska odiseja 

(2001: A Space Odyssey, 

1968) /HaËaturjan, Ligeti/ 

Želo (The Sting, 1973) 

/Scott Joplin/ 

Manhattan (1979) 

/George Gershwin/ 

Izžarevanje 

(The Shining, 1980) 

/Béla Bartók/ 

Eskalibur — MeË kralja 

Arturja (Excalibur, 1981) 

/Carl Orff/ 

Oceanovih 11 (Ocean’s 

Eleven, 2001) 

/Claude Debussy/ 

VeliËastni Tenenbaumi 

(The Royal 

Tenenbaums, 2001) 

/Maurice Ravel/ 

35 

Časovne vzporednice predstavljajo ajo 

pomembne osebnosti in dogodke na 

področjih književnosti, zgodovine, 

znanosti, glasbe, likovne in filmske 

umetnosti ter tako omogočajo 

celostno razumevanje časovnih 

obdobij. 

trobila, lijast in 

kotlast ustnik, ventili, 

rog, francoski rog, 

rogist ali hornist, 

trobenta, trobentar 

ali trobentač, pozavna 

ali trombon, pozavnist 

ali trombonist, tuba, 

tubist, helikon, suzafon 

24 

Trobila 

Trobila so cevasta glasbila, pri katerih dobimo zvok tako, da s pihanjem 

ustvarimo vibracijo napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. Sestavljajo 

jih zavite kovinske cevi, na začetku katerih je ustnik, ki določa barvo zvoka 

glasbila. Lijast ustnik omogoča mehkejšo in temnejšo barvo zvoka, kotlast 

pa prodornejši zvok. 

Običajno imajo vsa trobila po tri ventile (razen pozavne na poteg, ki ventilov 

nima). 

ROG (FRANCOSKI ROG) 

Najstarejši rogovi so bili izdelani iz živalskih rogov. Prednik današnjega roga 

je bil zaviti lovski rog iz Francije, po katerem ima tudi ime francoski rog. 

V 19. stoletju je dobil ventile, konec istega stoletja pa je postal stalni član 

simfoničnih orkestrov. 

ZGRADBA ROGA 

odmevnik 

enovita 

kovinska 

cev 

Glasbeniku, ki igra na rog, 

rečemo rogist ali hornist. 

ventili 

in tipke 

lijast ustnik 

ventilov 

4

PIKOLO TROBENTA 

TROBENTA AIDA 

KOTLAST USTNIK TROBENTE 

TROBENTAR ALI TROBENTAČ 

HENRY PURCELL 

PRIZOR IZ SODOBNE IZVEDBE OPERE DIDO IN ENEJ V MARIBORU / FOTO: STUDIO HOCHSTÄTTER 

ODLOMEK IZ SKLADATELJEVEGA ROKOPISA TE DEUM 

JOHANN SEBASTIAN BACH 

FUGA (it. fuga — beg) je 

polifona monotematska 

skladba. Sestavljena je iz 

ekspozicije, izpeljav in code. 

PRELUDIJ (lat. prae — pred, 

ludus — igra) je inπtrumentalna 

predigra ali uvodna glasba 

veËinoma brez doloËene 

oblike. 

TOKATA (it. toccare — udariti, 

dotakniti se) je oblika 

inπtrumental ne glasbe 

predvsem za glasbila s tipkami. 

KANTATA (it. cantare 

— petje) je vokalno- 

-inπtrumentalna skladba, 

ki ima veËinoma posvetno 

vsebino. 

Njena oblika je podobna 

operi. Od nje se razlikuje po 

tem, da jo izvajajo na koncertnih 

odrih brez gledaliπkih 

elementov. 

glasba 9 UC kor V.indd 26 

tonska abeceda 

izgovorjava tonske abecede 

solmizacijski zlogi 

številčne oznake 

1/2 1/2 1/2 

Igor Stravinski je po izvedbi Messiaenovega 

znamenitega dela Simfonija 

Turangalîla izjavil: ≈Od tovrstnih 

skladb bi priËakoval 

nekaj veË kot le porabo 

izjemnih koliËin Ërnila.√ 

1 1 

1 1 1/2 1 1 1 

1/2 

EKSOTI»NI 

VRSTI DROZGA 

IN KOBILARJA 

OLIVIER MESSIAEN 

4/17/07 9:28:36 AM glasba 9 UC kor V.indd 27 

PIERRE SCHAEFFER 

Mladega Pierra je ob posluπanju 

zvoËnih eksperimentov njegov 

oËe velikokrat vpraπal: 

≈Dragi moj sin, kdaj se boπ 

konËno zaËel ukvarjati 

z glasbo?√ 

4/17/07 9:28:47 AM 

3 

FRANZ SCHUBERT 

Franz Schubert (1797—1828) 

Skladatelj se je rodil v uËiteljski druæini blizu 

Dunaja. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil od oËeta 

in brata. Kot deËek je prepeval v dvornem deπkem 

zboru ter nadaljeval spoznavanje glasbenih veπËin 

pri Beethovnovem uËitelju Salieriju. Bil je velik 

2 

mojster samospeva. Slikarji, pesniki in interpreti, 

ki so bili navduπeni nad Schubertovo glasbo, so se 

sreËevali na tako imenovanih schubertiadah. 

Franz Schubert, 

samospev Postrv, 

Postrvni kvintet, 

1 

8. simfonija v h-molu 

(NedokonËana), 

téma z variacijami 

SAMOSPEV je skladba 

za glas in klavir, ki se je 

razvila ob koncu 18. stoletja. 

Na koncu učbenika za 6. razred je glasbeno teoretični 

kotiček, poseben sklop, kjer je dodatno predstavljena 

glasbena teorija. 

 

tonska abeceda, 

solmizacijski zlogi 

Tonska abeceda 

Tone lahko označujemo s solmizacijskimi zlogi, črkami abecede, številkami itd. 

Prestavni znaki ali 

predznaki: višaji in nižaji 

Višaj zviša ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo zvišati. 

prestavni znaki ali 

predznaki, višaj, nižaj 

5 

c 1 d1 e1 f1 g1 a1 h1 c2 

c d e f g a h c 

ce de e ef ge a ha ce 

DO RE MI FA SO LA TI DO 

1 2 3 4 5 6 7 8 

c 

cis 

d 

dis 

e 

eis 

f 

fis 

cis dis eis fis gis ais his 


Zvišanim tonom dodamo končnico -is. 

Nižaj zniža ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo znižati. 

g 

gis 

a 

ais 

h 

his 

c 

cis 

polton, 

celi ton (celton) 

Polton in celi ton 

Polton je najmanjša dogovorjena razdalja med dvema tonoma, ki jo uporabljamo 

v zahodni glasbi. S seštevkom dveh poltonov dobimo celi ton (celton). 

Na klaviaturi najdemo polton med dvema sosednjima tipkama. 

c ces d des e es f fes g ges a as h hes c ces 

(b) 

hes 

des es fes fes as 

ces 

(b) 


Znižanim tonom dodamo končnico -es. 

Toni (in tudi tipke) imajo lahko tudi dva ali več imeni: 

SCHUBERTIADA 


hes 

des es fes fes as 

ces 

(b) 

cis dis eis fis gis ais his 

Pisal je skoraj nepretrgoma in teæko najdemo glasbeno zvrst, ki se je ni lotil. 

Kljub kratkemu æivljenju je ustvaril obseæen opus simfonij, samospevov, komorne 

in klavirske glasbe. 

4 

Pogosto izvajana skladba za klavirski kvintet, ki v Ëetrtem stavku vsebuje témo 

iz Schubertovega samospeva Postrv, se imenuje Postrvni kvintet. Obdelana je v 

obliki téme z variacijami. 

Skladatelj spreminja ali variira: 

• melodijo (z okraπevanjem, obigravanjem), 

• ritem in metrum (s spreminjanjem ritmiËnih vrednosti in taktovskih naËinov), 

• tempo (z izbiranjem razliËnih hitrosti), 

• dinamiko (z izbiranjem razliËnih stopenj glasnosti), 

• tonsko barvo (z izbiranjem in spajanjem razliËnih glasbil), 

• tonaliteto (npr. z izbiranjem med durom in molom), 

• znaËaj skladbe (skladatelj prvo variacijo napiπe æivahno, drugo umirjeno itd.). 

Anekdote in šale 

Zabavne anekdote iz življenja skladateljev in glasbene 

šale prinašajo popestritev pouka in prispevajo k večji 

motiviranosti učencev za pouk glasbe. Anekdote in šale 

vedno spremlja zabavna ilustracija. 

31 

8. razred 


72 73 

Preverjeno! 

6. razred 

»Popestritev besedil z anekdotami in izjavami avtorjev 

je gotovo privlačnejša in zanimivejša pa tudi ustreznejša 

metoda od puste bibliografske metode, ki namenja 

večjo pozornost življenjepisnim podatkom in zanemarja 

glasbena dela. Uporabljena pot, ki ima v ospredju 

sloge in glasbena dela, je zagotovo sodobna in edina 

ustrezna pot za oblikovanje glasbenih predstav 

o pomembnih umetniških delih s področja glasbene 

umetnosti.« 

dr. Janja Črčinovič Rozman, 

Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru 

TROBENTA 

Za trobento je značilen predirni zvok in so jo že od nekdaj uporabljali za 

prenašanje signalov ter sporočil. Po tonskem obsegu je najviše zveneče glasbilo 

v skupini trobil. 

Za posebne priložnosti izdelujejo različne trobente. Znana je na primer trobenta 

Aida, ki so jo izdelali po antičnem vzoru za Verdijevo opero Aida. 

ZGRADBA TROBENTE 

kotlast 

ustnik 

ventili 

in tipke 

ventilov 

Glasbeniku, ki igra na trobento, 

rečemo trobentar ali trobentač. 

kovinska 

cev 

odmevnik 

Trobentač vadi dvanajst ur dnevno. 

Kolega ga vpraša: »Kako neki lahko 

toliko časa vadiš? Kaj želiš doseči?« 

»Stanovanje tam čez,« odgovori glasbenik. 

25 

52 

HENRY PURCELL (1659—1695), angleπki baroËni 

skladatelj, je avtor znamenite opere Dido in Enej, 

ki velja za najpomembnejπo angleπko opero 

17. stoletja. Pripoveduje o usodi zapuπËene Didone. 

Pozneje so opero razliËno inπtrumentirali πtevilni 

znani skladatelji. 

V zaËetku leta 2005 so jo izvedli tudi v Mariboru 

v priredbi skladatelja Marjana ©ijanca. 

MARC-ANTOINE CHARPENTIER 

(1643—1704), 

francoski baroËni skladatelj, je 

najbolj znan po svojem delu Te 

Deum (lat. hvalnica). 

Preludij iz tega dela je postal 

avizo za evrovizijske televizijske 

prenose. 

JOHANN SEBASTIAN BACH (1685—1750) 

Rodil se je leta 1685 v nemški glasbeni družini v Eisenachu. Kot 

violinist je služboval v kapeli v Weimarju, pozneje pa kot organist 

in kapelnik na nemških dvorih in v cerkvah. Kot kantor je od leta 

1723 pa do svoje smrti leta 1750 deloval v cerkvi Sv. Tomaža v 

Leipzigu. Imel je 21 otrok. 

Johann Sebastian Bach je ustvarjal v številnih glasbenih zvrsteh 

z izjemo opere. Skladal je za razliËne inštrumente in razliËne 

glasbene sestave. Njegov obširni opus šteje preko 300 zborovskih 

kantat, oratorije, maše, pasijone, 6 Brandenburških koncertov, 

koncerte za violino in Ëembalo, skladbe za orgle in preko 200 

skladb za klavir. Med slednjimi je najznamenitejša zbirka Dobro 

uglašeni klavir, sestavljena iz dveh delov. V vsakem je 24 

preludijev in fug v vseh durovih in molovih lestvicah. Preludiju 

vedno sledi fuga v istoimenskem duru oziroma molu (to je v isti 

tonaliteti). 

Med njegovimi zelo znanimi stvaritvami so tudi BožiËni oratorij, 

Italijanski koncert, Umetnost fuge in Tokata in fuga v d-molu. 

Bacha so nekoË 

spraševali o skrivnosti 

njegovega virtuoznega 

igranja na orgle. 

≈NiË posebnega ni 

v tem. Vse, kar je 

potrebno storiti, je 

pritisniti pravo tipko 

ob pravem Ëasu (trenutku) 

in inštrument 

igra sam,« je smrtno 

resno odgovoril Bach. 

53 

26 

serialna glasba, 

modusi, sinestezija 

IZBRANI SKLADATELJI 

OLIVIER MESSIAEN 

(1908 Avignon — 1992 Pariz) 

IZBRANA DELA 

Katalog ptiËev (Catalogue d’oiseaux) — klavirska skladba 

EksotiËni ptiËi (Oiseaux exotiques) — orkestralna skladba 

Gospodovo rojstvo (La nativitée du Seigneur) — skladba za orgle 

POMEN 

Olivier Messiaen je znan kot zaËetnik serialne glasbe (razširjene dodekafonske 

tehnike), pri kateri so po strogo doloËenem redu urejeni tudi ostali parametri 

tona (trajanje, jakost, barva). Že od svojega devetnajstega leta se je ukvarjal 

s preuËevanjem ptic in njihovega petja, ki ga je zapisoval. Te melodije najdemo 

v mnogih njegovih skladbah. Njegova glasba je pogosto izraz mistike 

in religioznosti. Pisal je v tonskih vrstah, ki jih je imenoval modusi. 

SKLADATELJEVA MISEL 

• Ko sem bil star 20 let, sem sreËal švicarskega slikarja Charlesa Blanc-Gattija, 

ki je bil sinestetik, kar pomeni, da je imel motnjo med vidnim in slušnim 

živcem. Sinestetik lahko sliši zvoke in hkrati vidi njihove barve. Sam žal nisem 

eden od njih, vendar si zvoËne barve predstavljam razumsko. ResniËno si 

predstavljam barve, resniËno so navzoËe in se ujemajo z zvokom. 

V delu za klavir in orkester EksotiËni ptiËi je skladatelj uporabil ritme starih 

Grkov in eksotiËne ritme tujih ljudstev, v pihalih najdemo melodije drozga, 

v ksilofonih pa ptiËa kobilarja. 

PIERRE SCHAEFFER 

(1910 Nancy — 1995 Aix-en-Provence) 

IZBRANA DELA 

Etuda z železnico (Étude aux chemins de fer), 

Etuda s ponvami (Étude aux casseroles), 

Simfonija za osamljenega Ëloveka (Symphonie 

pour un homme seul) — konkretne skladbe za 

magnetofonski trak 

POMEN 

Schaeffer je bil kot inženir elektrotehnike in 

skladateljski samouk pionir elektroakustiËne 

glasbe, ki jo je imenoval konkretna glasba 

(musique concrete). Na magnetofonske trakove 

je snemal zvoke iz vsakdanjega življenja urbanih 

podroËij, glasbil, ptiËjega petja ipd. in posnetke 

obdelal v svojem elektronskem studiu ter jih povezal v smiselne 

glasbene celote. 

SKLADATELJEVE MISLI 

• Zvok je besedni zaklad narave. 

• Svet glasbe je verjetno znotraj ≈do-re-mi√. Trdim pa, da je svet 

zvoka mnogo širši od tega. 

• O sebi ne mislim, da sem pravi glasbenik. Dejstvo, da me lahko 

najdete v glasbenih leksikonih, me spravlja v smeh. Sem le dober 

raziskovalec. 

elektroakustiËna 

glasba, konkretna 

glasba 

27 

6. razred 7. razred 

9. razred 

5

Albert Einstein 

glasba 9 DZ 03.indd 12 

http://www.zkdlj-zveza.si/Skupina. 

asp?SkupinaID=64 

Camerata medica 

http://www.geocities.com/ 

Vienna/3941/thelist.html 

Glasbeniki in druge znanosti 

in umetnosti 

Pitagora 

Robert Applebaum − fizik in jazz pianist 

(prvi z desne) v The New Trier Faculty 

Jazz Quartetu 

4/17/07 11:28:37 AM glasba 9 DZ 03.indd 13 

4/17/07 11:28:41 AM 

Bolero je španski 

ples v ¾ taktu, prvotno 

za enega plesalca ali par. 

Plesalci se ob glasbi kitare 

in bobenËkov spremljajo s 

kastanjetami. 


4/17/07 11:27:51 AM glasba 9 DZ 03.indd 11 

http://www.youtube.com/ 

Veliko video posnetkov skladb v tej knjigi omenjenih skladateljev in izvajalcev si lahko ogledaš na strani YouTube. 

Najdeš jih tako, da v iskalnik (search) vpišeš želeno ime. 

http://www.wikipedia.org/ 

Dodatne informacije in povezave o témah, ki te zanimajo, lahko poiščeš na strani 

Wikipedia. Marsikatero informacijo je možno najti tudi v slovenski verziji Wikipedije. 

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran 

Claude Debussy 

http://www.tcd.ie/Music/JF%20History/debussy.html 

Elementi impresionizma v skladbah Clauda Debussyja 

Maurice Ravel 

http://www.maurice-ravel.net/ 

Dokumentirane informacije o delu Maurica Ravela, osebnosti in življenju ter o prijateljih 

4/17/07 11:28:28 AM 

MinimalistiËna slika 


MinimalistiËni plakat za koncert Philipa Glassa v New Yorku 

4/17/07 11:30:47 AM 

DELOVNI ZVEZKI 




Albinca Pesek 

GLASBA 



Albinca Pesek 

GLASBA 



66. Bill Haley 

Rock Around the Clock 

ROCK 

Najpopularnejši rockovski slogi 

Oblikuj koreografijo za ples ob skladbi. 


67. Elvis Presley 

Don’t Be Cruel 

Izmisli si ostinatni ritmiËni vzorec in spremljaj pesem. 




68. The Beatles 

Help! 

Katere skladbe skupine The Beatles še poznaš? 

Albinca Pesek 

GLASBA 



Albinca Pesek 

GLASBA 



69. The Rolling Stones 

Satisfaction 

V Ëem se glasba skupine The Rolling Stones razlikuje od glasbe Beatlov? 

Kako bi oznaËil/-a znaËaj pesmi Satisfaction? 


Naloge v delovnem zvezku so zastavljene primerno 

učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v 

strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) 

ali na spletnih straneh, ki jih navaja rubrika Za bolj 

radovedne. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, 

ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih 

in v vsakdanjem življenju. 

Vsak delovni zvezek vključuje poglavje Skozi igro do 

utrjevanja znanja, ki spominja na ugankarsko revijo. 

V njem so dodatne naloge: križanke, dopolnjevanke, 

premetanke, številčnice in druge zabavne naloge, 

povezane z vsakim poglavjem. V delovnih zvezkih najdete 

tudi analize glasbenih del v obliki razpredelnic 

s časovnim potekom skladb in obsežno pesmarico 

z notnim gradivom. 

Nekaj strani je namenjenih tudi zapisovanju vtisov ob 

poslušanju glasbe (t. i. dnevnik poslušanja glasbe), 

dodane so tudi strani z notnim črtovjem. 

Bill Haley 

42 


The Beatles 

4/17/07 11:31:51 AM 

Znanost in umetnost v 20. stoletju 

V zgodovini in tudi v današnjem Ëasu najdemo veliko glasbenikov in drugih 

umetnikov, ki so hkrati znanstveniki in obratno. Na navedenih spletnih straneh 

poišËi posameznike, ki so bili uspešni na obeh podroËjih. Nekaj jih izberi, 

ime notacije 

obdobje 

14. Maurice Ravel 

Bolero 

MAURICE RAVEL 

»asovni potek skladbe 

Na Ërte napiši glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera. 

Uvod 

V Ëem se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo? 

Poslušaj priredbo iste skladbe. Ali je ritmiËna struktura enaka kot v izvirniku? 

»e ni, v Ëem se razlikuje? 

15. Maurice Ravel 

Bolero (priredba) 

38. Philip Glass 

Einstein na obali 

PHILIP GLASS 

Poslušaj odlomek skladbe in opiši zvoËno dogajanje. 

Koliko razliËnih tonov igrajo orgle? 

izpiši njihova imena in podroËja, s katerimi so se ukvarjali. 

0:00 

/Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violonËela 

Kakšno glasbeno vlogo imata moški in ženski zbor? 

s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/ 

Katera glasbila igrajo melodijo v priredbi Bolera? 

ime notacije 

V Ëem se kaže minimalizem v glasbi omenjenega odlomka? 

obdobje 

ime notacije 

A 0:11 

/ predstavi melodijo Bolera. 

Odgovori: 

• Kako se v razliËnih umetnostih (glasbi, slikarstvu) odražajo znaËilnosti 

obdobje 

Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/ 

impresionizma? 

Vtise odlomka izrazi z gibi. 

• Kaj je menil skladatelj Maurice Ravel s stavkom o emocionalnosti in 

ime notacije 

obdobje 

intelektualnosti v glasbi? 

• Katere lastnosti mora imeti glasbenik, da s svojo glasbo prepriËa 

poslušalce? 

39. Philip Glass 

Koncert za violino in 

orkester 

Kako bi opisal/-a naslednje glasbene elemente v skladbi: 

Ritem 

Zapiši svoj primer grafi Ëne notacije in ga izvajaj. 

Melodika 

Glasba v 1. polovici 20. stoletja 

0:58 

A1 1:46 

/Melodijo Bolera igra 

./ /p/ 

/Razširjeno melodijo Bolera prevzame 

./ /mp/ 

Dinamika 

Ponovi, kako so v razliËnih glasbenozgodovinskih obdobjih zapisovali glasbo. 

Vaja z dvanajsttonsko vrsto 

V katero obdobje bi uvrstil/-a naslednje glasbene zapise in kako se imenujejo? 

Napiši svojo dvanajsttonsko 

melodijo tako, da v kroge v 

klaviaturi napišeš številke od 

1 do 12 po nakljuËnem vrstnem 

A1 2:34 

/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v 

./ /mp/ 

redu. Tone zaigraj na pravi 

klaviaturi − naj bodo razliËnih 

trajanj. 

A 3:22 

/Ponovitev dela A v oboi d’amore/ /mp/ 

ime notacije 

ime notacije 

obdobje 

obdobje 

4:10 

/Ponovitev melodije dela A zveni v 

z dušilcem ter v flavti 

12 

13 

10 

za oktavo više./ /p/ 

11 

28 

Časovni potek skladbe 

6


4/17/07 11:30:49 AM 

2 

1 2 3 4 5 6 

7 8 9 10 6 11 4 

12 3 13 14 15 10 1 10 4 

14 13 13 11 3 14 4 13 5 7 3 14 1 1 14 

3 2 14 13 14 5 3 9 14 13 15 10 5 12 

7 3 8 13 14 4 6 8 15 10 13 6 3 

11 

glasba 9 pesmarica 02.indd 62 

13 12 

14 2 14 5 12 11 9 6 3 13 13 

4/17/07 11:45:56 AM glasba 9 pesmarica 02.indd 63 

4/17/07 11:45:58 AM 




k.) 

me) 

glasba 9 pesmarica 02.indd 70 

O 

P 

O 

P 

O 

P 

O 

P 

I 

I 

I 

E 

E 

E 

Albinca Pesek 

I 

E 

1:50 


A 

N 

J 

E 

S 


O 

P 

O 

P 

I 

I 

E 

E 



A 

N 

J 

E 

S 

6/7/07 11:07:44 AM 


O 

P 

I 

E 

A 



A 

N 

K 

A 

J 

E 

S 

N 

6/7/07 11:05:17 AM 


O 

P 

Albinca Pesek 

I 

E 

A 


A 

N 

J 

E 

S 

N 

J 

E 

S 

N 

K 

A 

J 

E 

S 

6/7/07 11:07:46 AM 

6/7/07 11:05:18 AM 


O 

4/17/07 11:46:17 AM glasba 9 pesmarica 02.indd 71 

P 

I 

E 



K 

J 

E 

S 

4/5/07 1:57:57 PM 

N 


K 

J 

E 

S 

4/5/07 1:57:57 PM 

A 

N 

K 

J 

E 

S 

6/7/07 11:05:19 AM 

4/17/07 11:46:19 AM 

V prilogi 

Delovnemu zvezku so priložene 

avdio zgoščenke z zvočnimi primeri. 

Primerjaj obe izvedbi skladbe. Kaj meniš o 

prirejanju rock glasbe za simfoniËni orkester 

in kaj o priredbah klasiËne glasbe? 

70. Procol Harum 

A Whiter Shade Of Pale 

71. Procol Harum 

A Whiter Shade Of Pale 

(priredba) 

1 

Albinca Pesek 

GLASBA 


S 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

L 

B 

V 

A 

S 

O 

K 

2 

Albinca Pesek 

GLASBA 


S 

A 

P 

O 

» 

O 

N 

T 

G 

O 

Z 

L 

B 

V 

A 

S 

O 

K 

6. razred • 82 zvočnih primerov 

Koncert skupine The Rolling Stones 

Albinca Pesek 

GLASBA 


P 

O 

T 

G 

O 

L 

V 

A 

Albinca Pesek 

GLASBA 


P 

O 

T 

G 

O 

L 

V 

A 

Katera izvedba skladbe ti je najbližja in zakaj? 

72. Pink Floyd 

Another Brick In The 

Wall 



Wall (priredba) 



Wall (priredba) 

1 

1 

S 

A 

O 

» 

N 

Z 

B 

S 

O 

K 

Albinca Pesek 

GLASBA 


P 

O 

O 

N 

T 

G 

O 

L 

B 

V 

A 

S 

2 


2 

S 

A 

O 

» 

N 

Z 

B 

S 

O 

K 

Albinca Pesek 

GLASBA 


P 

O 

O 

N 

T 

G 

O 

L 

B 

V 

A 

S 

3 

Albinca Pesek 

GLASBA 


P 

O 

O 

N 

T 

G 

O 

L 

B 

V 

A 

S 

S 

A 

» 

Z 

O 

S 

A 

» 

Z 

O 

S 

A 

» 

Z 

O 

Ob glasbenem odlomku zapleši. 

75. Deep Purple 

Highway Star 


http://www.beatles.com/ 

The Beatles - multimedijska stran 

http://www.pinkfloyd.com/home/home.html 

Pnk Floyd - multimedijska stran 

http://www.emersonlakepalmer.com/elp2.html 

Emerson, Lake & Palmer – obsežna stran 

(povezave k slikam, biografijam idr. so pri dnu strani) 

2 

GLASBA 


P 

O 

O 

N 

T 

G 

O 

L 

B 

V 

A 

S 

2 

GLASBA 


P 

O 

O 

N 

T 

G 

O 

L 

B 

V 

A 

S 

S 

A 

» 

Z 

O 

S 

A 

» 

Z 

O 


43 

glasba 7 PESMARICA 05.07.2 

Seznam zvoËnih primerov 

CD 1 

CD 2 

1. Richard Strauss Tako je govoril Zaratustra (odlomek) 1:40 

(Izvaja orkester Berliner Philharmoniker, dirigent Karl 

Böhm.) 

2. Igra s kamenËki (odlomek) 0:43 

(Izvaja Lars Bolander.) 

3. Gregorijanski koral Sanctus (Sveti) 1:29 

(Izvaja Benediktinerebtei Münsterschwarzach, 

dirigent pater Godehard Joppich.) 

4. Johann Sebastian Bach Preludij πt. 2 v c-molu 1:19 

i zbirke Das Wohltemperierte Klavier I 

(Dobro uglaπeni klavir I) 

(Izvaja Svjatoslav Richter.) 

5. Edgar Varèse Poèm electronique 1:05 

(Elektronska pesnitev) — stvaritev za magnetofonski 

trak (odlomek) 

6. Nenad Firπt Glasba Divjih Bab (odlomek) 1:10 

(Izvajajo Joæe Kotar [klarinet], Zoran Mitev [fagot] in 

Drago Kunej [prazgodovinska piπËal]. Pridobljeno 

iz arhiva Radia Slovenija.) 

7. Posnetek zvoka dveh rekonstruiranih 0:54 

prazgodovinskih glasbil iz Skandinavije 

(odlomka) 

(Izvajata Inger Kristensson [strgalo iz kosti] in Per 

Se lmann [piπËal iz kosti].) 

8. Stara kitajska melodija 0:36 

(Izvaja Janez Jocif [piπËal].) 

9. Indijski napev Gajatri mantra (odlomek) 2:46 

(Priredil Marjan ©ijanec, izvaja Dekliπki pevski zbor 

Carmina Slovenica, dirigentka Karmina ©ilec. Pridobljeno 

iz arhiva Radia Slovenija.) 

10. Posnetka rekonstruiranih glasbil iz stare GrËije: lira 0:43 

in dvojni aulos 

(I zasebne zbirke.) 

1. Slovenski ljudski ples Mazurka za trstenke, violino, 1:53 

ustno harmoniko in lonËeni bas (Izvaja skupina Kurja koæa 

v sestavi Drago Kunej, Peter Kunej in Nenad Firπt.) 

12. Mark Knopfler Wild Theme (Divja tema) (odlomek) 1:00 

(Izvaja Gheorghe Zamfir.) 

13. Starogrπki napev Seikilova pesem 2:07 

(sodobna priredba — odlomek) 

(Izvaja Corvus Corax.) 

14. Starogrπki napev Seikilova pesem 1:53 

(Izvaja Atrium Musicae de Madrid, dirigent Gregorio 

Paniagua.) 

30. John Fornsete Sumer is icumen in (Priπlo je poletje) 1:48 

1. (43.) Thoinot Arbeau Be le, qui tiens ma vie 2:05 

(Izvaja The Hi liard Ensemble.) 

(Poglej, kako je æivljenje lepo) 

31. Zvoki srednjeveπkih glasbill 1:25 

(Izvaja Katharco Early Music Consort, dirigenta Katharina 

(Izvaja Janez Jocif [boben in enoroËna piπËal, portativ, 

Dustmann in Marco Ambrosini.) 

dude].) 

2. (44.) Anonimus Saltare lo in istrska ljudska 2:47 

32. Anonimus Saltare lo 1:50 

Moja mati Ëuha kafe 

(Izvaja The Early Music Consort of London, dirigent David 

(Priredila Bojan CV in Mystica, izvaja skupina Te rafolk 

Mu row.) 

v sestavi Bojan Cvetreænik [mandolina], Danijel »erne 

33. Protestantska boæiËna Ta dan je vsega veselja 2:36 

[kitara], Janez DovË [kontrabas in drugi vokal], Marko 

(Izvaja Consortium musicum, Ljubljana, dirigent Mirko 

Hatlak [harmonika in glavni vokal].) 

Cuderman. Iz: KlemenËiË, Ë, Ivan: Musica noster amor. 

3. (45.) Primoæ Trubar Nu pujte 4:16 

Maribor: Zaloæba Obzorja in glasbeno zaloæniπtvo Helidon; 

(Izvaja Ljoba JenËe.) 

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni aziskovalni center SAZU in 

4. (46.) Iacobus Ga lus Musica noster amor 2:12 

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.) 

(Glasba, naπa ljubezen) 

34. Slovenska ljudska Prav lep je vrtec ograjen 1:39 

(Izvaja skupina Singer Pur.) 

(odlomek) 

5. (47.) Iacobus Ga lus Ecce, quomodo moritur iustus 4:02 

(Izvaja moπka skupina iz Zagradca. Iz arhiva 

(Glejte, kako umira praviËni) 

Glasbenonarodopisnega inπtituta ZRC SAZU; SLP IV, 

(Izvajajo Slovenski madrigalisti, dirigent Janez Bole. 

p.πt.221/140; GNI M 45.841.) 

Iz: KlemenËiË, Ivan: Musica noster amor. Maribor: 

35. Slovenska ljudska ZarËica in SonËica 2:37 Zaloæba Obzorja in glasbeno zaloæniπtvo Helidon; 

(Izvaja Bogdana Herman.) 

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU in 

36. Giovanni Pierluigi da Palestrina Kyri eleison 3:57 Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.) 

(Gospod, usmili se) iz Missa Papae Marce li 

6. (48.) Slovenska ljudska Stoji, stoji Lublanca 3:01 

(Maπa za papeæa Marcela) 

(Izvaja Mladinski pevski zbor Veter, zborovodkinja Urπa Lah.) 

(Izvaja Choir of Westminster Abbey, dirigent Simon 

7. (49.) Slovenska ljudska Stoji, stoji Lublanca 2:00 

Preston.) 

(Izvaja Andreja Zakonjπek.) 

37. Thomas Morley Majski Ëas 1:53 

8. (50.) Georg Friedrich Händel Uvertura iz 1:26 

(Now is the Month of Maying) 

Glasbe na vodi (odlomek) 

(Izvaja Mladinski pevski zbor Veter, zborovodkinja Urπa (Izvaja Academy of St. Martin in the Fields, dirigent Sir 

Lah.) 

Nevi le Ma riner.) 

38. Thomas Morley Now is the Month of Maying 1:48 9. (51.) Antonio Vivaldi ©tirje letni Ëasi — Pomlad 3:03 

(Majski Ëas) 

(1. stavek — A legro) 

(Purce l Consort of Voices, dirigent Grayston Burgess.) 

(Izvaja English Chamber Orchestra, solist Nigel Kennedy 

39. Angleπka boæiËna TisoË iskric 1:29 [violina], dirigent Nigel Kennedy.) 

(Izvajata Mladinski pevski zbor Veter in Matevæ Bajde 

10. (52.) Claudio Monteverdi Sinfonija iz opere Orfej 1:43 

[tolkala], zborovodkinja Urπa Lah.) 

(Izvaja Concerto vocale, dirigent Réne Jacobs.) 

40. Orlando di Lasso Super flumina Babylonis 2:10 

1. (53.) Henry Purce l Didonina toæba — 3:15 

(Ob babilonskih rekah) 

arija iz opere Dido in Enej 

(Izvaja Aachen Domchor, dirigent Theodor B. Rehmann; 

(Izvaja English Baroque Soloist, Carolyn Watkinson [glas], 

arhivski posnetek.) 

dirigent John Eliot Gardiner.) 

41. John Dowland Mrs. Winter’s Jump 0:46 

12. (54.) Henry Purce l Didonina toæba — 2:57 

(Skok gospe Zime) 

arija iz opere Dido in Enej 

(Izvaja Konrad Regossing [lutnja].) 

(Priredil Marjan ©ijanec, izvaja Marjan ©ijanec.) 

42. Lojze LebiË Meglice dol popadajo iz skladbe 3:04 

13. (55.) Elton John So ry Seems to be the Hardest Word 3:58 

Od blizu in daleË (Sedem podob za kljunaste flavte in 

(Kot da je beseda oprosti najteæja) 

asistente) 

(Izvaja Joe Cocher.) 

(Izvaja Klemen Ramovπ [kljunasta flavta] in Matjaæ Barbo 

14. (56.) Marc-Antoine Charpentier Te Deum — Preludij 1:55 

[asistent]. Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.) 

(Izvaja orkester Les Arts Florissants, dirigent Wi liam 

Christie.) 

Skupni Ëas trajanja: ja: 1:18:55 

15. Posnetek zvoka rekonstruirane tibie z dvema 0:21 

razliËno dolgima cevema. Iz: Roberto Stanco in 

Cristina Majnero: Tibiae impares (odlomek) 

(Na tibio igra Cristina Majnero.) 

16. Slovenska ljudska Po cesti grestá vandròvËka dva 2:42 

(Izvaja Andreja Zakonjπek.) 

17. Gregorijanski koral Vidimus Ste lam 2:19 

(Videli smo zvezdo) 

(Izvaja Musical Heritage Society.) 

18. Michael Cretu Principles of Lust (Vodilo hrepenenja) 1:55 

(odlomek) 

(Izvaja skupina Enigma.) 

19. Pace mihi domine (Gospod, podari nam mir) 2:05 

(odlomek) 

(Izvaja The Hi liard Ensemble in Jan Garbarek [saksofon].) 

20. Pater noster (OËe naπ) 1:18 

(Izvajata Mladinski pevski zbor Veter in Akademski pevski 

zbor Tone TomπiË iz Ljubljane, zborovodkinja Urπa Lah.) 

21. Gvido Areπki / Murat & Jose »ez 1000 let 2:59 

(Besedilo Murat & Jose, glasba Jose, priredba Murat & 

Jose, izvajajo Murat & Jose in Ensemble Ancient.) 

22. Gvido Areπki Himna sv. Janezu 0:32 

(Izvaja Ensemble Ancient.) 

23. Hildegarda Bingenska Salvatoris (Reπitelja) 2:17 

(odlomek) 

(Izvaja skupina Germarna.) 

24. Hildegarda Bingenska O pastor animarum 1:25 

(Pastir duπ) 

(Izvaja solistka i zbora Oxford Camerata, dirigent Jeremy 

Summerly.) 

25. Carl Or f O, Fortuna (O, SreËa) i zbirke pesmi 3:32 

Carmina Burana (odlomek) 

(Techno remix.) 

26. Carl Or f O, Fortuna (O, SreËa) i zbirke pesmi 2:46 

Carmina Burana 

(Izvaja Armstrong English London Symphony, dirigent 

A len Previn.) 

27. Moniot d’A ras Se fut en mai (To je bilo v maju) 2:37 

(Izvaja The Martin Best Medieval Ensemble.) 

28. Moniot d’A ras Se fut en mai (To je bilo v maju) 2:12 

(Izvaja Ensemble Anonymus.) 

29. John Fornsete Sumer is icumen in (Priπlo je poletje) 2:34 

(Izvaja Mladinski meπani pevski zbor Veter, zborovodkinja 

Urπa Lah.) 

Obiščite spletno stran 

www.praktik.org, 

kjer v rubriki Primeri 

priprav, priročniki, gradiva 

najdete sezname 

zvočnih primerov za 

vsak razred, s posebej 

označenimi sodobnimi 

priredbami glasbenih 

del. 


4/17/07 11:32:16 AM 

»asovne vzporednice v svetu 

Dopolni tabelo. 

BALET — BAROK 

Rešitev: 

GLASBENIKI 

DOGODKI, 

POVEZANI 

Z GLASBO 

ZGODOVINSKI 

DOGODKI IN 

OSEBNOSTI 


UMETNOST 

Madžarski skladatelj, ki ga išËemo tukaj, je pisal balete, npr. »udežni 

mandarin, ne moremo pa ga uvrstiti v baroËno obdobje. 

Rešitev: 

2. PREMETANKA 

Glasba v 2. polovici 20. stoletja 

©TEVIL»NICA 

V številËnici pomeni ista številka vedno isto Ërko. Te številke dobimo iz kljuËa. Potem jih prenesemo v drugi 

lik. »e kakšne besede v kljuËu ne rešimo takoj, si pomagamo s tistimi, ki jih dobivamo pri izpolnjevanju 

lika. Nekaj Ërk je že vpisanih na pravih mestih. Dobili bomo vseh osem tujih skladateljev, obravnavanih v 

poglavju Glasba v 2. polovici 20. stoletja. 

JAZ, »IL TENOR! 

Kateri slovenski tenorist je to? 

Rešitev: 

3. MENJAVA IMEN 

KljuË (prvi lik): 

A Priimek odliËnega slovenskega tenorista 

(Rudolf; piše se enako kot oblika imena 

Franc), 

B Ime slovenskega skladatelja Sattnerja (prve 

štiri Ërke so enake kot v imenu skladatelja 

Wolfa), 

C priprava za snemanje in predvajanje zvoka 

s kasetami. 

Alojz BožiË, Božidar Globokar, Darijan Jež, Igor Kos, Ivo LebiË, Jakob MatiËiË, Janez PetriÊ, Lojze 

Srebotnjak, Vinko ©tuhec 

Zgoraj smo zamenjali imena in priimke šestih Ëlanov skladateljske skupine Pro musica viva in še treh 

Slovencev, ki so se uveljavili v tujini. Seveda je treba narediti red in poiskati prave pare imen in priimkov. 

1. 6. 

2. 7. 

KNJIŽEVNOST 

DOSEŽKI IN 

ZANIMIVOSTI 

DOSEŽKI IN 

ZANIMIVOSTI, 

POVEZANI Z GLASBO 

FILM 

(Glasba znanih 

skladateljev v filmih) 

M 

V 

W 

3. 8. 

4. 9. 

5. 

P 14 4 D 

Jazz 

1. SKRITI PRIIMKI 

Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja 

V vsakem stavku se skriva domaË ali tuj predstavnik v svetu jazza (npr. ≈Vso praviCO REAlistom« = 

Corea). Priimki so dolgi 5 do 7 Ërk. 

1. OKVIR»KI 

MLADA, MI»NA PUNCA. 

IOR FON KES CAN TER 

I»N KAR DOM JEV SIM 

LEP PAR KERAMI»NIH VAZ. 

POLETI NA JUG RINE VELIKO TURISTOV. 

PREVOZITI PROGO OD MANCHESTRA DO LIVERPOOLA. 

KOPRIV ©E KOZA NE MARA. 

»rkovne trojke v okvirËkih poveži v pravilno zaporedje, da dobiš osrednji center slovenskega kulturnega 

dogajanja (v Ljubljani) in najveËji glasbeni ansambel bodisi Slovenske fi lharmonije ali RTV Ljubljana. 

MAZANJE KOLESJA KORISTI GLADKEMU TEKU. 

NACEK SI JE UMIL LE ROKE DO ZAPESTJA. 

KO JE ROŽNIK V SONCU, GRE GOR CEL BATALJON IZLETNIKOV. 

ZVEDAV ISKALEC RESNICE. 

29 

62 

63 

70 

71 

Časovne vzporednice Dodatne naloge Pesmarica 

7

A 

N 

E 

N 

SALTARELLO (it. saltare — 

skoËiti) je italijanski poskoËni 

ples. 

SAMOSTOJNA DELOVNA ZVEZKA 

Samostojni delovni zvezek GLASBA danes in nekoË 7 

GLASBA 

danes in nekoË 

7 


S 

A 

Albinca Pesek 

O 

P 

» 

O 

P 

N 

I 

O 

E 

Z 

G 

T 

L 

B 

O 

O 

V 

S 

K 

A 

S 

J 

E 

amostojni delovni zvezek 

GLASBA danes in nekoË 8 

GLASBA 

danes in nekoË 

8 


S 

A 

» 

O 

P 

O 

Albinca Pesek 

N 

I 

P 

Z 

O 

G 

O 

T 

B 

L 

O 

A 

S 

K 

V 

S 

A 

J 

E 

Antonín Dvořák, 

Humoreske, 

9. simfonija 

(Simfonija iz Novega 

sveta) 

95. Antonín Dvořák 

Humoreska 

v Ges-duru, op. 101 

(za klavir) 


Humoreska 

v Ges-duru, op. 101 

(za orkester) 

Antonín Dvořák (1841—1904) 

Tudi Dvořák je predstavnik Ëeπke nacionalne 

πole. V njegovih skladbah ni Ëutiti teænje po 

novih kompozicijskih prijemih, z glasbo je predvsem 

æelel spregovoriti ljudstvu. 

Vsa njegova dela preveva izrazita melodika. 

ANTONÍN DVOŘÁK 

Posluπaj eno od osmih Humoresk, ki jo je skladatelj napisal po vrnitvi iz Amerike, 

kjer je bival dve leti. 

Kako se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo? 

V Ëem se klavirska izvedba razlikuje od orkestralne? 

Gradivo v obliki samostojnega delovnega zvezka 

je na voljo izključno za 7. in 8. razred. 

Vsak samostojni delovni zvezek združuje snov in vse 

rubrike učbenika ter delovnega zvezka. Z njim učenci 

spoznavajo bistvene značilnosti vsakega obdobja, 

glasbene oblike, skladatelje in njihove misli ter dela. Svoje 

ugotovitve učenci vpisujejo neposredno v samostojni 

delovni zvezek, zato ne potrebujejo dodatnega zvezka 

za glasbeno vzgojo. Spoznavanje zgodovine glasbe in 

glasbene teorije jih vabi k sprotnemu reševanju nalog, 

ki spremljajo snov in s katerimi bodo svoje znanje 

dopolnili, poglobili in utrdili. 

Naloge so zastavljene primerno učenčevi starosti, 

spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi 

(glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih 

straneh. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo 

lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem 

življenju. 

Nekaj strani je namenjenih zapisovanju vtisov ob 

poslušanju glasbe (dnevnik poslušanja glasbe), 

dodane so tudi strani z notnim črtovjem. 


9. simfonija 

(Simfonija iz Novega 

sveta), 2. stavek — Largo 

70 

Tudi Dvořákova 9. simfonija, imenovana Simfonija iz Novega sveta, je nastala 

v Ameriki. Znamenita melodija iz drugega stavka Largo spominja na Ërnsko 

duhovno pesem z ameriπkega juga. 

Kaj meniπ, zakaj se delo imenuje Simfonija iz Novega sveta? 

Katero glasbilo igra témo? 

Kaj pomeni largo? 

Melodijo zapoj in jo skupaj s soπolci spremljaj na Orffova glasbila. Priredbo najdeπ 

v pesmarici. 

harfa, fidel, rebek, 

dude, portativ, boben, 

piπËal, saltarello 

Inπtrumentalna glasba 

Inπtrumentalna glasba je bila skozi stoletja namenjena le za spremljavo plesu, 

petju in zabavi. ©ele v 16. stoletju se je izoblikovala kot samostojna glasba. 

Najbolj razπirjena srednjeveπka glasbila viteπke lirike so bila: harfa, fidel, 

rebek, dude, portativ, boben, piπËal in razliËna druga. 

FIDEL 

HARFA 

REBEK 

BOBEN IN ENORO»NA PI©»AL 

FOTO: JANEZ JOCIF 

DUDE 

PORTATIV 

V katere druæine (godala, brenkala ...) bi uvrstil/-a naslednja glasbila: 

Katere inπtrumente prepoznaπ na posnetku? 

Posluπaj srednjeveπki renesanËni ples v izvedbi ansambla, ki se ukvarja 

z izvajanjem srednjeveπke glasbe. 

Ali prepoznaπ katero od prej naπtetih glasbil v skladbi Saltarello? 

Kako bi opisal/-a znaËaj plesa? 

“Ukvarjanje s ‘staro’ glasbo mi pomeni vraËanje v Ëase, ko je bil odnos 

Ëloveka do glasbe mnogo spoπtljivejπi in hkrati pristnejπi od danaπnjega. 

Danes nam glasbo najveËkrat vsiljujejo le kot zvoËno kuliso, ki nam 

pomaga pri pisanju domaËih nalog, pomivanju posode ali zapravljanju 

pri ‘najboljπem sosedu’. Teæko si je predstavljati, da je skromni ton 

piπËali ali lutnje pri Ëloveku lahko vzbudil enako moËna Ëustva, kot 

nam jih danes komaj πe uspe stoËlanski simfoniËni 

orkester. Po drugi strani mi pomeni raziskovanje 

inπtrumentov, upodobljenih na naπih gotskih freskah, 

tudi æiv in ustvarjalen odnos do najstarejπih 

ohranjenih plasti naπe glasbene dediπËine. 

Stik z njo smo v nasprotju z mnogimi 

drugimi narodi æe davno izgubili. 

Da je to nepopravljiva πkoda, se 

sami æal premalo zavedamo.” 

Janez Jocif 

31. Zvoki srednjeveπkih 

glasbil 

32. Saltarello 

»ASOVNE VZPOREDNICE 

Dopolni preglednico. 

GLASBENIKI 

GLASBENIKI 

SLOVENSKEGA RODU 

Giovanni Pierluigi da 

Palestrina 

(ok. 1525—1594) 

Iacobus Gallus 

(1550—1591) 

Daniel Lagkhner 

(organist) 

(po 1550—po 1607) 

Jurij Prenner 

Orlando di Lasso 

(zaË. 16. st.—1590) 

(ok. 1532—1594) 

Thomas Morley 

(1557—1603) 

ZGODOVINSKI 


DOGODKI IN 

UMETNOST 

OSEBNOSTI 

1453 — konec Vzhodnega 

rimskega cesarstva 

Leonardo da Vinci 

(1452—1519) 

Mona Liza 

Martin Luther 

(1483—1546) 

Tizian 

(ok. 1477—1576) 

Luthrove teze povzroËijo 

Jezdec 

zaËetek reformacije. 

(1517) 

Jezuiti in kapucini zaËnejo 

protireformacijo. 

(1570) 

Michelangelo Buonarroti 

(1475—1564) 

Pietà 

KNJIÆEVNOST 

Erazem Rotterdamski 

(1466—1536) 

Miguel de Cervantes 

(1547—1616) 

William Shakespeare 

(1564—1616) 

DOSEÆKI IN 

ZANIMIVOSTI 

Johannes Gutenberg 

(ok. 1400—1468) 

Gutenbergov 

tiskarski stroj 

(okrog leta 1450) 

Nikolaj Kopernik 

(1473—1543) 

Trdil, da je Zemlja okrogla in 

se vrti okrog Sonca. 

Astronomija omogoËi 

navigacijo in s tem 

potovalne podvige ter 

odkritja. 

NA SLOVENSKIH 

FILM 

TLEH 

Primoæ Trubar 

Filmi s tematiko o 

(1508—1586); 

æivljenju v renesanËnem 

prvi dve slovenski knjigi 

Ëasu 

Abecednik in Katekizem 

Televizijska nadaljevanka 

o Primoæu Trubarju 

(1986) 

Zaljubljeni Shakespeare 

Vseslovenski kmeËki upor 

(1515) 

Nebeπko kraljestvo 

Adam BohoriË 

(ok. 1520— ok. 1598); 

prva slovenska slovnica 

Zimske urice (1584) 

Luther 

36 

harfo 

fidel 

rebek 

dude 

portativ 

boben 

piπËal 

37 

54 

Kriπtof Kolumb odkrije 

Ameriko. (1492) 

Jurij Dalmatin 

(1547—1589) 

Dalmatinova Biblija (1584) 

prevod celotnega Svetega pisma 

Elizabeth 

55 

8 

7. razred 

7. razred

FADE OUT je izraz, ki 

oznaËuje postopno utiπanje 

posnetka na koncu skladbe. 

KRALJICA NO»I IZ OPERE »AROBNA PI©»AL 

Coda (fade out) 

http://www.geocities.com/mozart_radio/ 

(Mozart Radio — internetni radio, kjer lahko 24 ur na dan posluπaπ Mozartovo glasbo) 

(obseæna stran o Mozartu z bogatim slikovnim gradivom) 

PRIZOR IZ OPERE FIGAROVA SVATBA 



O 

SIMFONIJA je praviloma 

skladba za orkester, ki ima 

veËinoma πtiri stavke, od 

katerih je prvi v sonatni obliki. 

Beethoven je bil prvi skladatelj 

v zgodovini glasbe, ki je v 

simfonijo uvedel petje (Oda 

radosti v 9. simfoniji). 

A CAPPELLA pomeni 

skladbo za glas ali glasove 

brez inπtrumentalne 

spremljave. 

P 

O 

P 

I 

I 

E 

E 

B 

ILUSTRACIJA SONATNE OBLIKE 

N 



A 


N 

K 

A 

S 

J 

E 

S 

N 

K 

J 

E 

S 

6/7/07 11:07:44 AM 

6/7/07 11:05:17 AM 



O 

P 

O 

P 

I 

I 

E 

E 

B 

A 

N 

K 


A 

S 

J 

E 

S 

N 

K 

J 

E 

S 

6/7/07 11:07:46 AM 

6/7/07 11:05:18 AM 


O 

P 

I 

E 

B 


A 

S 

NOTRANJOST GLEDALI©»A NA DUNAJU, KJER JE BILA PRVA IZVEDBA 5. SIMFONIJE 

N 

K 

J 

E 

S 

6/7/07 11:05:19 AM 

V prilogi 

Albinca Pesek 

GLASBA 


Albinca Pesek 

GLASBA 


IZ NOVEGA SVETA 

1 

P 

O 

O 

N 

T 

G 

O 

L 

B 

V 

A 

S 

2 

P 

O 

O 

N 

T 

G 

O 

L 

B 

V 

A 

S 

S 

A 

» 

Z 

O 

S 

A 

» 

Z 

O 


Albinca Pesek 

GLASBA 


Albinca Pesek 

GLASBA 


Albinca Pesek 

GLASBA 


P 

O 

T 

G 

O 

L 

V 

A 

P 

O 

T 

G 

O 

L 

V 

A 

P 

O 

T 

G 

O 

L 

V 

A 

1 

2 

3 

O 

N 

O 

N 

O 

N 

S 

A 

» 

Z 

O 

S 

A 

» 

Z 

O 

S 

A 

» 

Z 

O 

Simfonija je leta 2005 v New Yorku 

doæivela tudi odrsko postavitev v okviru 

prireditve Naredimo glasbo vidno. 

Na fotografiji je prizor izraznega plesa 

na Dvořákovo glasbo. 


Samostojnima delovnima zvezkoma za 7. in 

8. razred so priložene avdio zgoščenke, ki imajo 

enako vsebino kot zgoščenke, priložene delovnim 

zvezkom za 7. in 8. razred. Seznama zvočnih 

primerov s posebej označenimi sodobnimi 

priredbami glasbenih del najdete na spletni strani 

www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, 

gradiva. 

PRIZOR IZ IZRAZNEGA PLESA NA GLASBO IZ 

SIMFONIJE IZ NOVEGA SVETA 

Skladatelj Johannes Brahms je bil oËaran nad 

Dvoř ákovim koncertom za violonËelo. Rekel mu je: ≈Nikoli si nisem 

mislil, da lahko kdo na svetu napiπe tako dober koncert. »e bi vedel, da je to 

moæno, bi ga æe prej sam napisal.« 

ZA 

BOLJ 

RADOVEDNE 

GLASBA 

Poredni maj 


PESMARICA 

Skozi igro do utrjevanja znanja 

Seznam zvoËnih primerov 

Albinca Pesek 

Izvirni naslov v stari francoπËini: Ce fut en mai (To je bilo v maju) 

Moniot d’Arras 

(? + po 1239) 

http://music.minnesota.publicradio.org/features/9909_dvorak/ 

(spletna stran o Antonínu Dvořáku in Ëasu, ki ga je preæivel v Ameriki) 

71 

S 

A 

O 

P 

14 

O 

» 

P 

N 

O 

I 

G 

E 

T 

Z 

O 

L 

B 

V 

A 

S 

O 

A 

K 

J 

E 

S 

Samostojna 

delovna zvezka 

vključujeta tudi 

pesmarico. 

8. razred 

Glasba 7 pesmarica.indd 14 7/2/07 1:55:17 PM 

Glasba 7 pesmarica.indd 1 7/2/07 1:55:07 PM 

Glasba 

v baroku 

26. Sting 

Posluπaj pesem Every Breath You Take v izvedbi 

Every Breath You Take Stinga in ansambla The Police ter spremljaj 

glasbeno obliko. Prevod pesmi najdeπ v pesmarici. 

EVERY BREATH YOU TAKE 

Every breath you take A 

Every move you make 

Every bond you break 

Every step you take 

I’ll be watching you 

Every single day 

Every word you say 

Every game you play 

Every night you stay 


O can’t you see B 

You belong to me 

How my poor heart aches with every step 

you take 

Every move you make A 

Every vow you break 

Every smile you fake 

Every claim you stake 


STING (GORDON SUMNER) 

Since you’ve gone I’ve been lost without a trace 

I dream at night I can only see your face 

I look around but it’s you I can’t replace 

I feel so cold and I long for your embrace 

I keep crying baby, baby, please 

Inπtrumentalni del iz dela A (brez besedila) A 

O can’t you see 

B 

You belong to me 

How my poor heart aches 

with every step you take 


Every vow you break 

Every smile you fake 

Every claim you stake 



Every step you take 

I’ll be watching you. 

Mozart je napisal 41 simfonij, dve najpogosteje izvajani sta Simfonija 

πt 40. v g-molu KV. 550 in Simfonija πt. 41 v C-duru, ≈Jupiter«, KV. 551. 

Mozart se je æe v Ëasu æivljenja proslavil tudi s svojimi operami. 

Ali se spomniπ katere? 

Æe v zgodnjih letih se je skladatelj zavzemal za libreto 

v nemπkem jeziku, kar je bilo za tisti Ëas, v katerem je 

po celi Evropi prevladovala italijanska opera, 

odraz teænje po nacionalnem gledaliπËu. 

Znova posluπaj Arijo Kraljice noËi iz opere »arobna 

piπËal, ki si jo æe posluπal/-a v poglavju Naπa glasba 

v vesolju. Opiπi naËin petja in svoje vtise ob posluπanju. 

C 

A 

Posluπaj Uverturo iz opere Figarova svatba, najprej originalno izvedbo, 

27. Wolfgang Amadeus 

nato πe priredbo. Pogovori se o izvedbah. 

Mozart 

Uvertura iz opere 

V dnevnem Ëasopisju in/ali na spletnih staneh poglej, katere opere izvajajo 

Figarova svatba 

v Mariboru in Ljubljani. 


Mozart 

Napiπi naslove oper in njihove skladatelje. 

Uvertura iz opere 

Figarova svatba 

(priredba) 


Mozart 

Mala noËna 

glasba (priredba) 

30. Slovenski napev 

Zapoj Mozartovo pesem O, pridi maj zeleni, ki jo najdeπ v pesmarici. 

Majolka 

Za zakljuËek posluπaj πe sodobno priredbo skladbe Mala noËna glasba 

in se o njej pogovori. V kateri glasbeni zvrsti je napisana? 

Melodija dela priredbe spominja na znano slovensko pesem. Katero? 

Neki mladeniË je vpraπal 

MladeniË se je ujezil in rekel: 

Mozarta za nasvet, kako 

≈Toda gospod Mozart, vi ste 

naj napiπe simfonijo. 

pri mojih letih æe pisali simfonije.« 

Mozart mu je odvrnil: 

≈Glede na to, da ste πe 

≈Æe, æe,« je odvrnil skladatelj, 

≈toda meni ni bilo treba 

zelo mladi, lahko zaËnete 

z baladami.« 

nikogar vpraπati, kako se to 

dela.« 

ZA 

BOLJ 

RADOVEDNE 

31. Ludwig van Beethoven 

5. simfonija (1. stavek — 

Allegro con brio); 

priredba 

32. Ludwig van Beethoven 

5. simfonija (1. stavek — 

Allegro con brio); 

priredba 

Ekspozicija 

Izpeljava 

Repriza 

Simfonija je veËinoma πtiristavËna skladba za orkester, v kateri obiËajno 

najdemo stavke v naslednjih glasbenih oblikah: 

1. sonatna oblika 2. pesemska oblika ali téma z variacijami 

3. menuet ali scherzo 4. rondó ali sonatna oblika 

Skladatelj je svojemu biografu Antonu Schindlerju povedal, da si z uvodnim 

motivom 5. simfonije predstavlja usodo, ki trka na vrata. Pozneje so to delo 

imenovali Simfonija usode, saj v njej Beethoven prikazuje svoj notranji boj 

s spoznanjem, da je na poti k popolni gluhosti. Svetel C-dur v zadnjem stavku 

pomeni zmago nad tragiËno usodo. 

In kako lahko glasbenik πe vedno piπe skladbe, Ëe je popolnoma gluh? 

Preizkusi. 

V mislih ≈zapoj« izbrano pesem. Ali jo sliπiπ? »e si glasbo lahko predstavljaπ, 

reËemo temu notranji sluh. 

Beethoven je kljub svoji gluhosti lahko πe vedno ustvarjal, saj je skladbe sliπal 

s svojim notranjim sluhom. 

1. stavek 5. simfonije je zelo priljubljen in je πe vedno bogat vir za priredbe 

v razliËnih glasbenih zvrsteh. ©e enkrat posluπaj izvirni stavek, tokrat v celoti, 

ter pop izvedbo in izvedbo a cappella. 

S pridevniki oznaËi znaËaj posameznih izvedb. 

1. izvedba izvirnika 2. pop izvedba 3. izvedba a cappella 

7. simfonija 

7. simfonija spada med skladateljeva najbolj optimistiËna dela. Pisal jo je poleti 

leta 1811, ko je bil v zdraviliπËu. V tem Ëasu je doæivel eno najpomembnejπih 

sreËanj v svojem æivljenju — spoznal je slovitega pesnika Johanna Wolfganga 

Goetheja. SreËanja je bil zelo vesel tudi pesnik, saj je pozneje izjavil, da πe nikoli 

ni sreËal tako plemenitega Ëloveka in umetnika s tako visoko duhovno 

koncentracijo. 

Umetnika sta se 

rada vozila na sprehode s koËijo. MimoidoËi so ju 

velikokrat pozdravljali in ustavljali. Goethe je na eni od voæenj rekel 

Beethovnu: ≈Ni prijetno biti slaven, vsi me pozdravljajo.« Skladatelj mu je 

odvrnil: ≈Nikar se ne vznemirjajte, pozdravljajo mene.« 

22 

http://www.mozartproject.org/index.html 

23 

26 

27 

7. razred 

8. razred 

9. razred 

9

7 

13 

19 

25 


P 

P 

J 

J 

Glasba 8 DVD ploscek.indd 6/7/07 2 11:05:17 AM 

P 

P 

J 

J 


Glasba 8 DVD ploscek.indd 6/7/07 3 11:05:18 AM 

P 

P 

J 

Glasba 7 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:07:44 AM 

J 

0 

6/7/07 11:05:19 AM 


P 

P 

J 

J 

6/7/07 11:07:46 AM 

DN070 Glasba 9 DVD ploscek.ind2 2 

4/5/07 1:57:57 PM 

O 

A 

Z 

I 

8/3/07 1:36:41 PM 

ZGOŠČENKE, PESMARICE, DVD, PRIPRAVE 

Avdio zgoščenke 

Avdio zgoščenke, ki so priložene delovnim zvezkom 

oz. samostojnima delovnima zvezkoma, so ena izmed 

bistvenih sestavin kompletov. Dejstvo, da imajo učenci 

lastne komplete zgoščenk, jih spodbuja, da se z glasbo 

različnih obdobij srečujejo tudi doma, še posebej, ker 

so nekateri zvočni primeri posneti v žanrih, ki so blizu 

glasbenim govoricam mladostnikov (npr. rap, tehno, hip 

hop priredbe). 

1 

1 

Albinca Pesek 

GLASBA 


S 

P 

O 

A 

O 

» 

O 

N 

T 

I 

E 

G 

O 

Z 

L 

B 

V 


A 

A 

S 

O 

N 

K 

E 

S 

Albinca Pesek 

GLASBA 


P 

O 

O 

T 

G 

O 

L 

V 


A 

A 

N 

2 

Albinca Pesek 

GLASBA 


© 2005. 

2 

Vse 

pravic 

S 

P 

O 

A 

O 

» 

O 

N 

T 

I 

E 

G 

O 

Z 

L 

B 

V 


A 

A 

S 

O 

N 

K 

E 

S 

1 

Albinca Pesek 

GLASBA 


2005. 

© 

Vse 

pravic 

S 

a: rokus@rokus-kle 

le 

P 

O 

A 

O 

» 

O 

N 

T 

I 

E 

G 

O 

Z 

L 

B 

V 

2 

Albinca Pesek 

GLASBA 


2005. 

© 

Vse 

pravic 

S 

a: rokus@rokus-kle 

le 

P 

O 

A 

O 

» 

O 

N 

T 

I 

E 

G 

O 

Z 

L 

B 

V 



a: rokus@rokus-klett.si, www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com 

Albinca Pesek 

GLASBA 


2006. Vse pra 

P 

O 

O 

T 

G 

O 

L 

V 

A 


A 

N 

3 

A 

A 

S 

O 

N 

K 

E 

S 

Albinca Pesek 

GLASBA 


© 2006. 

Vse 

pra 

P 

O 

O 

T 

G 

O 

L 

V 


A 

A 

N 

007 

2 

07. V 

A 

A 

S 

O 

N 

K 

E 

S 

Albinca Pesek 

GLASBA 


Vse 

p 

pravice 

P 

O 

O 

T 

G 

O 

L 

V 

A 

A 


rokus@rokus-klett.si, www.rokus-klett.si, www.knjigarna.com© 

N 

2 

Albinca Pesek 

GLASBA 


2007. 200 

© 

Vse 

pravi 

O 

T 

V 

A 

N 

J 

E 

G 

L 


S 

K 

P 

S 

O 

S 

S 

S 

S 

B 

B 

B 

B 

N 

E 

N 

E 

N 

E 

O 

N 

E 

O 

P 

O 

N 

E 

» 

B 

E 

S 

O 

E 

S 

O 

E 

S 

O 

E 

S 

K 

K 

K 

K 

A 

S 

A 

» 

I 

Z 

O 

S 

A 

» 

I 

Z 

O 

rokus@rokus-klett 

tt 

S 

A 

» 

I 

Z 

O 

info@rokus.com, w 

w 

S 

A 

» 

I 

Z 

O 

: rokus@rokus-kl 

kl 

S 

Poredni maj 

Moniot d’Arras 

(? + po 1239) 

 

 

 

 

 

Adagio 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Mi - - jau, 

mi - jau, 

mi - - 

 

 

- - - - - 

 

 

jau, 

 

Ma~ji duet – dvospev 

 

 

 

 

jau, 

(sopranski duet) 

 

 

 

 

 

mi - - - - - - - jau, 

 

 

 

Mi - - - jau, 

mi - - 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Gioacchino Rossini 

(1792-1868) 

 

 

 

 

 

movendo 

 

 

 

cresc. 

mi - - 

 

Izvirni naslov v stari francoπËini: Ce fut en mai (To je bilo v maju) 

Pesmarice 

Pesmarice vsebujejo note in besedila izbranih skladb, 

ki so obogatena s tematsko obarvanimi ilustracijami. 

Izbrane skladbe so prirejene za Orffova glasbila. 

Pesmarice so vključene v delovne zvezke oz. samostojna 

delovna zvezka. 

 

 

jau, 

cresc. 

mjau, 

a tempo 

 

jau, 

mjau, 

 

 

 

 

rimettendosi 

 

 

mjau, 

mi - jau, 

mi - - - jau, 

mi - - - - - - - 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

poch. rit. 

mi - jau, 

mi - jau, mi - - - jau. (Ah) 

 

 

 

 

mi - jau, 

mi - jau, 

mi - - - jau. (Ah) 

 

14 

 

 

 

 

pesmarica 8.indd 7 7/20/06 8:24:27 AM 

as a pesmarica.indd 14 7/2/07 1:55:17 PM 

7 

Multimedijski priročnik za učitelje 

Multimedijski priročnik za učitelje na DVD-ju predstavlja 

posodobitev didaktičnih pristopov z multimedijo. Učne 

snovi bodo podprte z: 

• intervjuji z glasbeniki, ki se ukvarajo z različnimi 

glasbenimi zvrstmi (člani skupine Pro musica viva, 

Siddharta, Big Foot Mama, Anja Bukovec itd.); 

• razgovorom z izdelovalci glasbil (Jože Prezelj – didžeridu, 

Marino Kranjac – slovenska ljudska glasbila itd.); 

• razgovorom z raziskovalci glasbene zgodovine (Janez Jocif 

– razlaga oz. opis srednjeveških glasbil in igra nanje, Lidija 

Podlesnik – opis in izvajanje srednjeveških plesov itd); 

• izvajanjem ljudskih godcev in pevcev (Ljoba Jenče, 

Bogdana Herman itd.); 

• animacijami za boljšo predstavitev učne snovi; 

• itd. 

Sasoma je v koralno petje psalmov zaela vdirati ljudska glasba, zato 

Gre- je papež Gregor 1. Veliki (540 - 604) s svojimi menihi uredil in doloil 

gorijanski približno 3000 napevov, ki so bili obvezni pri bogoslužju. Ravno tako je 

koral doloil vsakemu svetniku doloen dan v letu in melodijo. 

Poslušanje gregorijanskega korala Vidimus Ste lam (Videli smo 

Vidimus zvezdo), Principles of Lust (Vodilo hrepenenja) in Pace mihi domine 

Ste lam, (Gospod, podari nam mir). Pogovor o poslušanem. 

Principles 

of Lust, 

Pace mihi 

domine 

Melodije so bile najprej zapisane z nevmami. To je srednjeveška notna 

pisava sestavljena iz pik, rtic, lokov in kljukic. ez as je nevme zamenjala 

koralna in menzuralna notacija, ki je nastala iz potrebe po 

Nevme natannejši doloitvi notnega trajanja. V 17. stoletju je to notacijo 

zamenjala današnja notacija. 

Legenda Legenda pravi, da je knjiga z zbranimi korali bila z zlato verigo pripeta 

o gre- 

za oltar Petrove cerkve v Rimu. Duhovniki, ki so iz vsega katoliškega 

gorijan- 

skem Veliki korale nauili na pamet in jih širili po svetu. Ob vpadu barbarov 

sveta prihajali v Rim, so se v pevski šoli, ki jo je ustanovil Gregor 1. 

koralu se je original knjige izgubil. Ohranili so se le prepisi knjige. 

Oe naš Gregorijansko petje v današnjih cerkvah živi še danes. Doloene korale 

(Pater in molitve pojejo duhovniki in verniki pri bogoslužju. Ena najbolj znanih 

noster) molitev je Pater noster ali Oe naš, ki jo molijo vsi kristjani po svetu in 

je tako tudi prevedena iz latinšine v skoraj vse jezike sveta. 

Korali Da bi petje koralov bilo im boljše, se danes usposabljajo pevci v 

danes posebnih šolah. Gregorijanske korale sreamo tudi v sodobnih 

glasbenih vokalnih in inštrumentalnih priredbah. 

Guido iz Na podroju glasbenega šolstva in notne pisave je imel pomembno 

Arezza vlogo v srednjem veku tudi Guido iz Arezza (rojen pred letom 1000, 

umrl okoli leta 1050). On je postavil temelje notnega sistema in sodobne 

današnje pisave. Doloil je štiri notne rte razlinih barv, na zae- 

Notne rte 

tek rtovja pa je postavil klju, ki je oznaeval višino tona. Note so imele 

obliko rnih kvadratkov, kar imenujemo kvadratna ali koralna 

Note 

notacija. 

Pri uenju pevcev si je Guido pomagal s lenki na svoji roki (Gvidova 

Gvidova roka) in z zlogi iz Himne Svetega Janeza, ki je bil zašitnik pevcev. V 

roka tej himni se zane vsak novi verz za en ton više od prejšnjega. Uporabil 

je prve zloge besedila in tako dobil zaporedje: UT-RE-MI-FA-SOL-LA. 

Datum: 

Razred: 7. Zap. št. ure: 1. in 2. 

Uni sklop: Z GLASBO SKOZI AS (2 uri od 35) 

Una enota: GLASBA SKOZI GLASBENA OBDOBJA (1. in 2. ura od 2) 

Cilji: Uenci . 

Poslušajo zvone primere treh 

razliic gregorijanskega korala 

zapojejo in ovrednotijo ljudske pesmi in si ogledajo ter poslušajo nekaj znanih odlomkov iz umetne glasbe, 

in razmislijo katera je obnovijo po 

nekatere pojme in glasbena znanja (glasbeni zapis, Ga lus, vokalna glasba .), 

njihovem mnenju najbližja 

poimenujejo in poznajo asovne 

vzporednice med zgodovino in glasbenimi obdobji od zaetkov do klasicizma, 

izvajanju v srednjem veku. 

- pregledajo, spoznajo in se znajo orientirati v ubeniku za glasbeno vzgojo. 

Glasbeni pojmi: glasbena obdobja: stari vek, srednji vek, novi vek (renesansa, barok); muzikologi. 

V samostojnem delovnem 

Medpredmetne povezave: zgodovina, slovenšina. 

zvezku na strani 30 in 31 si 

ogledajo zapis iste Une pesmi 

metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, 

(Videli smo zvezdo) v 

razgovor, pripovedovanje. 

kvadratni in današnji notaciji. 

Une oblike: frontalna, skupinska, individualna. 

Vejo, da se srednjeveški znaki 

za zapis glasbe imenujejo 

Una sredstva in pripomoki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in neko 7 (str. 6). 

nevme. 

Dodatna literatura: knjige iz knjižnice, ki opisujejo glasbeni razvoj. 

V samostojnem delovnem 

zvezku na straneh 30 in 31 si 

ogledajo slike. 

Uvodni 

razgovor, 

V Pesmarici na strani petje 

6 si 

ogledajo notni zapis z 

latinskim besedilom, nato Petje 

pa 

zapojejo melodijo molitve ljudskih 

v 

slovenskem jeziku pesmi 

(Pesmarica, stran 7). 

Dežela 

brez 

glasbe 

Poišejo sliko Gvida Areškega 

v samostojnem delovnem 

zvezku na strani 32. 

Ogledajo si srednjeveško Brez 

notacijo 

in jo primerjajo z nevmami 

in z današnjo notacijo. 

glasbe ni 

življenja 

Uitelj Uenci 

Zaporedje 

dejavnosti 

Pozdrav in postavitev uencev v diskusijsko – izvajalski krog. Pripovedujejo o glasbi v poit- 

Zastavljanje vprašanj o doživetjih med poitnicami. Vpletanje niškem asu in posnemajo upe- 

dihalnih in upevalnih vaj v razgovor. 

valne vaje. 

Znano je, da je pesem najpomembnejša oblika glasbenega družen- 

ja, zato predstavim pesem Zvedel sem nekaj novega. Ob glasbe- 

nem zapisu lahko utrdimo veliko dosedanjega usvojenega znanja 

(notno rtovje, violinski klju, note, dinamika, artikulacija…). 

Kaj bi se zgodilo s loveštvom in družbo, e ne bi bilo glasbe. Na 

svetu ni družbe, ki ne bi poznala glasbe. Pesnik Otto Höschle je 

napisal zanimivo zgodbo, kjer opisuje deželo, v kateri je prišel na 

oblast lovek, ki je sovražil glasbo, zato jo je prepovedal. Njegova 

diktatura je iz dežele pregnala vse glasbenike, pesem je utihnila, 

inštrumente pa so uniili. V deželi je zaela vladati brezvoljnost, 

žalost in dolgoasje. Kljub temu ima zgodba sreen konec. 

Zgodba se kona tako, da sam vladar zane pogrešati glasbo, zato 

preklie prepoved in spet pripelje glasbo v svojo deželo. 

Zapojejo novo pesem in notnem 

zapisu, utrdijo dosedanja usvojena 

znanja, ter estetsko izvedejo 

in vrednotijo pesem. 

Utrdijo svoje znanje o solmiza- 

Doslej smo spoznali le majhen del glasbenega življenje doma, v Gledajo video posnetke oz. poslušajo 

znana dela iz preteklosti 

ciji, ki so jo spoznali v Glasba nižjih 

in 

sosednjih deželah in po svetu. Vsak narod na svetu ima svoje ljud- 

razredih svojega šolanja. 

skladatelji 

ske pesmi, ki segajo v preteklost. S tem, ko bomo glasbo odkrivali, in posamezne prepoznajo. Ugotovijo, 

da imajo nekatere melodi- 

preteklosti 

ljubiteljev glasbene umetnosti. 

je v spominu svojih mobilnih te- 

Poslušajo himno pevcev sve- 

v 

se bomo sasoma lahko samostojno vkljuevali med milijone 

lefonov in zapojejo ali zaigrajo z 

njimi. 

Glasba iz V samostojnem delovnem zvezku na strani 8 je navedenih pet Poslušajo pet glasbenih 

razlinih naslovov glasbenih del in njihovih avtorjev – skladateljev. primerov, ki so navedeni v 

obdobij Poslušanje glasbenih del, izvajanje nalog od 1 do 3 in razgovor o samostojnem delovnem zvezku 

poslušanem. 

na strani 8. Rešijo naloge od 1 

do 3. Na strani 9 odgovorijo na 

vprašanje in se (v za to 

pripravljen prostor likovno 

izrazijo. 

Doslej smo spoznali že vrsto skladb in za vse lahko reemo, da so Seznanijo se z glasbenim oddelkom 

v knjižnici in s spletno 

Zakljuek nastale v preteklosti. Zato je prav, da jih umestimo v zgodovinska 

glasbena obdobja in tako spoznamo razvojno pot glasbene umetnosti. 

Veliko znanj o umetnosti in glasbi lahko poišemo tudi v knjiž- 

Ogledajo si razpredelnico v 

stranjo na raunalniku. 

nici ali na spletni strani www.exploratorium.edu/music/. Glasbeni samostojnem delovnem zvezku 

as od zaetkov do 18. stoletja in glasbeni razvoj predstavlja glasbena 

razpredelnica v samostojnem delovnem zvezku na strani 5. zvezek. 

in si zapišejo glavna obdobja v 

Opombe 

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 3. 

Uni sklop: GLASBA V STAREM VEKU (4 ure od 35) 

Una enota: GLASBA V DAVNINI (1. 

ura od 4) 

Cilji: Uenci... 

spoznajo domnevne zaetke glasbe in primerjajo svoje znanje iz zgodovine z odkritji glasbene zgodovine, 

vedo za najstarejše glasbene najdbe in improvizirajo krajše ritmine in melodine vsebine, 

- ob enostavni glasbi lastnih glasbil s petjem improvizirajo obredno pesem in se ob njej gibalno izrazijo. 

Glasbeni pojmi: paleolitska pišal, rekonstruirano glasbilo, muzikolog. 

Med predmetne povezave: ve: zgodovina, zemljepis. 

Une metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega uenja, 

razgovor, pripovedovanje. 

Une oblike: frontalna, skupinska, individualna. 

Una sredstva in pripomoki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in neko 7 (str. 7 - 13). 

Sami si izmislijo konec zgodbe, 

kjer glasba zmaga. 

Primerjajo svoj zakljuek zgodbe 

z zakljukom Otta Höschla. 

Uitelj Uenci 

Zaporedje 

Uvodni O nastanku sveta v davnini je ve razlag. Eno je v svojem delu Tako Poslušajo skladbo Tako je govoril 

Zaratustra in se ob njej 

razgovor je govoril Zaratustra z besedo in glasbo napisal skladatelj Richard 

Strauss. (Sonni vzhod. lovek uti božjo mo). 

likovno izrazijo. 

Pradavni lovek je najprej odkrival naravne zvoke in glasbila, ki so 

Učne priprave 

Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi 

učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za 

poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave 

so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org 

v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva. 

10

ZNANJE 

NAS DELA 

VELIKE 

Zastopniki Založbe Rokus Klett 

Založba Rokus Klett, d.o.o. 

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana 

Telefon: 01 513 46 00 

Telefaks: 01 513 46 99 

Brezplačni telefon: 080 1990 


www.devetletka.net 

www.praktik.org 

www.knjigarna.com 

Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska 

Marinka Velikanje 

GSM: 031/725 534 

E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si 

Naročila in informacije 

Telefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47 

Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 

Telefaks: 01 513 46 79 

E-pošta: narocila@rokus-klett.si 

Prekmurje in Maribor 

Slavica Bela 

GSM: 031/622 751 

E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si 

Prodaja 

vodja prodaje 

Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, 

matic.karlovsek@rokus-klett.si 

koordinatorka za prodajo 

Nika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, 

nika.mikyska@rokus-klett.si 

referentka za podporo kupcem 

Renata Odlazek, tel.: 01 513 46 46, 

renata.odlazek@rokus-klett.si 

Koroška in Zasavje 

Marko Hanuš 

GSM: 041/426 627 

E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si 

Skladišče 

vodja skladišča 

Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, 

tomaz.vagaja@rokus-klett.si 

Uredništvo 

Telefon: 01 513 46 10 

Telefaks: 01 513 46 99 

Bela krajina in Dolenjska 

Ksenija Šimnovec 

GSM: 031/649 783 

E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si 

Raziskave in razvoj 

Telefon: 01 513 46 31 

Telefaks: 01 513 46 99 

Promocije 

Telefon: 01 513 46 40 

Telefaks: 01 513 46 99 

Primorska 

Miran Domajnko 

GSM: 041/734 603 

E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si 

Založba Rokus Klett 

www.devetletka.net/katalogi 

Ta katalog je objavljen na spletni strani 

www.devetletka.net/katalogi. 

DN090084 

Če želite tiskano razlučico kataloga, nam to sporočite 

na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) 

ali nam pišite na naslov seminarji@rokus-klett.si.

Založba Rokus Klett, d.o.o. 

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana 

Tel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99 

E-pošta: rokus@rokus-klett.si 


Založba Rokus Klett 

je član Evropskega združenja 

šolskih založnikov (EEPG).

katalog+glasba+200910+splet+A4 (2)

Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!

Delete template?

Save as template ?