Revija Svitanje - Zima 2005

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje 

Zima 2005 

cena 780 SIT 

TISKOVINA 

letnik I, številka 4 

portret 

Maria Thun 

praznik 

Božič 

filozofija 

Pomen zgodbe o svetem gralu za naš čas 

vzgoja 

Dvanajsto leto življenja, vstop v puberteto

Božično razpoloženje 

Očaranj ves osvobojen 

občutim v duši otroka duha; 

spočel je božanski sad upanja, 

ki radostno raste v širjave sveta, 

iz bitja mojega 

v Bogu utemeljenega. 

dr. R.S. Koledar duše 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskem naslovu narocilazasvitanje@yahoo.co.uk 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Letna naročnina je 3.000 SIT. 

Vsem, ki ste revijo že naročili, se za vaše zaupanje prisrčno zahvaljujemo! 

Hvaležni bomo tudi za vsak vaš prostovoljni 

prispevek, ki ga boste nakazali na naš račun 

številka : 02031 - 0254286474 

s pripisom: Donacija za Svitanje

U 

U 

3 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Ko sem se pripravljala, da 

napišem nekaj za uvod v 

našo četrto številko, sem 

bila utrujena in obhajale 

so me vse mogoče misli. Po naravi nisem ravno 

oseba, ki bi se dolgo predajala malodušju, a 

kljub temu melanholične misli kar nisem in 

nisem mogla prepoditi. Razmišljala sem o našem 

skupnem projektu, reviji, ki vam jo vsake tri 

mesece pripravimo. 

Res je, odzivi mnogih so navdušujoči, a roko na srce, 

naš obstoj bi bil brez odločne podpore društva Ajda 

Vrzdenec že zdavnaj vprašljiv. Seveda nikakor ne bi 

želela omalovaževati naročil vseh drugih društev in 

pa seveda tudi naročil posameznikov, ki so vsa zelo 

dragocena. Človek ne more, da ne bi bil kar nekam 

žalosten ob misli, da v Slovenĳi pač ni prav veliko 

ljudi, ki bi jih zanimala antropozofija. 

Vsa zaverovana v svoje misli sem zjutraj vozila proti 

mestu, ob meni pa je sedel moj mlajši sin. Opazil 

je mojo zamišljenost in me povprašal po vzroku 

mojega prav nič vedrega izraza. Zaupala sem mu 

svoje strahove, pa mi je rekel: 'Mama, nikar ne 

skrbi, poskrbi za naslednjo številko, stvari se bodo 

že nekako uredile. Boš videla, ni vse tako črno, kot 

trenutno vidiš.' 

Njegove besede so me razvedrile. Kako dragoceno 

je to, da imaš ob sebi nekoga, ki ga zanima, kaj te 

muči, ki opazi tvoje skrbi. Na svet sem začela spet 

zreti skozi nekoliko svetlejše naočnike. 

Prepričana sem, da je mojemu razpoloženju v veliki 

meri botrovala izčrpanost, saj so bili zadnji tedni 

polni sicer prĳetnih, a napornih trenutkov. Na soboto 

pred prvo adventno nedeljo smo na Waldorfski šoli 

Ljubljana starši, učitelji in učenci pripravili že 14. 

tradicionalni božični semenj, ki ga je kljub izredno 

neugodnim vremenskim razmeram, ko smo morali 

zjutraj doma še krepko zavihteti lopate, da smo 

počistili pot do glavne ceste, ponovno obiskalo 

izredno veliko ljudi. Tokrat smo medse povabili 

tudi biodinamike in ekološke kmete. Zveza društev 

Ajda nas je razveselila z ekološkimi semeni, ki jih 

sicer na našem tržišču praktično ni mogoče dobiti. 

Skupaj smo v prĳetnem vzdušju preživeli čudovit 

dan, poln zanimivih dogajanj za vse starostne 

skupine. Za najmlajše je bilo poskrbljeno v 

pravljični hišici, tisti malo starejši so uživali v 

labirintu, v nakupovanju srečk... –Vsi pa smo se 

lahko preizkusili in nahranili svoj umetniški čut 

na mnogih delavnicah, koncertih in predavanjih, 

ki so se skozi ves dan vrstila. Mame so kot vedno 

poskrbele, da je bila restavracĳa bogato založena, 

dĳaki višjih letnikov so se spretno vrteli v kavarnici 

in tudi pred šolo, kjer so pekli sladke kostanje. 

Na stojnicah, kjer so prodajali izdelke pridnih rok 

staršev in učiteljev, smo se lahko založili z darili za 

naše domače pa tudi za prĳatelje in znance. Mnogi 

smo na semnju srečali stare prĳatelje in v restavracĳi 

z njimi poklepetali. Skratka, bilo je lepo. Če ste 

tokrat vse to zamudili, pa vabljeni naslednje leto, 

da se nam pridružite. Nekaj posnetkov s samega 

kraja dogajanja si v tej številki revĳe lahko ogledate 

v rubriki Dogajanja. 

A to je bil šele uvod v božični čas. Za otroke je to 

najlepši čas v letu, poln skrivnosti in pričakovanja. 

Poskrbimo, da ga bodo tako doživeli tudi letos. 

Poskusimo se spomniti tudi na vse tiste otroke, ki 

vsega tega iz različnih razlogov ne morejo doživeti. 

Tudi njim namenimo misel, morda kakšno darilce. 

Spomnimo se tudi vseh tistih osamljenih ljudi, 

ki živĳo v naši bližini, čisto sami, nihče jih ne 

vpraša, zakaj je njihov pogled tako zamišljen, 

tako zaskrbljen. Kdo ve, morda jim lahko s svojim 

vprašanjem polepšamo dan. 

V imenu vseh, ki revĳo ustvarjamo, vam želim, da 

božični čas preživite v mirnem in varnem zavetju 

sorodnikov ali prĳateljev. Naj vam bo lepo in toplo 

v vašem domu. 

V letu, ki prihaja, pa naj se vam uresničĳo vse vaše 

želje, naj bo zdravo in uspešno.

K 

 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

4 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Andrej Fištravec, Antonĳa H. Križaj, 

Božena Čarič, Breda Zupančič, Fanči 

Perdih, Igor Velepič, Janez Pirnat, Nadja 

Lazar, Maja Maletin Kolarič, Meta 

Vrhunc, Miha Kern, Monika Černe, 

Staša Vidmar, Maria Thun, Barbara 

Sokolov, Michaela Gloeckler, Herman 

Hoepke, Rudolf Meyer, Irene Johanson, 

Dr. Walter Buehler, Herbert H. Koepf, 

René M. Querido 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Alja Venturini, Fanči Perdih, Žiga Vuk 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk 

NASLOVNICA: 

Joca Jamšek 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

Tatjana Kamenšek 

TISK: 

CICERO BEGUNJE d.o.o. 

Stegne 21 c 

1000 LJUBLJANA 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

direktorica Marina Nuvak 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 Ljubljana-Polje 

Tel.: (01) 549 01 50 

LETNA NAROČNINA: 3.000 SIT 

NAKLADA: 1200 izvodov 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali 

posameznih delov je dovoljen le s pisnim 

dovoljenjem uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Uvodnik 3 

Kazalo 4 

Portret 5 

Maria Thun 5 

Vzgoja 8 

Branje je pomembnejše, kot se zdi 8 

Ne ukradite otrokom otroštva 11 

Dvanajsto leto življenja 14 

O prazniku 18 

Božič, čas teme in čas luči 18 

Za mlade 19 

Osličkova skrivnost 19 

Skrivnost za ovce 20 

Skrivnost za volička (kravico) 20 

Izpolnitev obljub 21 

Pobarvanka 22 

Filozofija, antropozofija 23 

Kriza dvajsetega stoletja 23 

Pomen zgodbe o svetem gralu 27 

Temelji ezoteričnega šolanja 30 

'Geisteswissenschaft' 32 

Skrb za naravo 33 

Kaj je biološko-dinamična metoda 33 

Biodinamika skozi teorijo in prakso 39 

Pozor, hibridi! 42 

Odzivi 44 

Waldorfska pedagogika 44 

Vzgoja 45 

Dogajanje 46 

Založništvo 51

5 

PP 

Dvainpetdeset let 

raziskovalnega dela 

Maria Thun, 

Dornach 2005 

No, in tako sem pozneje, po vojni, začela z vrtičkom 

in prišla do nenavadnih odkritĳ. V Marburgu smo 

tekom let ustanovili delovno skupnost, ki je imela 80 

članov. Dobivali smo se vsak teden ob ponedeljkih 

in študirali tečaj poljedeljstva ob 19. uri, ob 20. 

30 pa Skrivno znanost. V povezavi s podružnico 

Antropozofskega društva smo povabili nekega 

kmeta iz okolice Marburga, da bi poročal o svojem 

posestvu. To je bil Heinrich Schmidt iz Horbacha, 

ki pa ni veliko govoril o svoji kmetĳi, ampak 

je začel pripovedovati o svojem tritedenskem 

bivanju v Stugartu, kjer je poslušal uvodni tečaj 

raziskovalnega kroga o biološko-dinamičnem 

načinu gospodarjenju. Zdelo se mu je nekam 

nenavadno, da so gospodje docenti vedno govorili 

o mišljenju. Potem je v nekem trenutku prišlo do 

tega, da je g. Schmidt pojasnil, kako on razmišlja 

bolj s srčnimi silami in ne toliko z glavo, pri čemer 

je pokazal na srce. 

Potem je iz Stugarta od neznanih pošiljateljev 

prejel drobno knjižico Rudolfa Steinerja: Praktično 

šolanje mišljenja. 

Spoštovani prisotni in dragi prijatelji! 

Večkrat so me že vprašali, kako sem prišla 

k biodinamiki. Pri meni je to povezano z g. 

Fuchsom. Gospod Fuchs je želel, da prikažem, 

kdaj sem bila v svojem življenju zelo začudena. 

No, jaz sem se pogosto čudila, če je bilo kaj 

razveseljivega ali tudi ne. 

Morda nekaj o mojem osebnem odnosu do 

biološko-dinamičnega načina gospodarjenja. Ta 

način gospodarjenja sem doživela 1942. leta. Takrat 

sem spoznala svojega moža, ki je bil antropozof. Ko 

sva se poročila, so bile razmere povsem drugačne, 

kot so danes. Odšla sva na poročno potovanje, 

ki je bilo njegov dopust, s kolesi na biološkodinamične 

kmetĳe v Turingĳi. V tistih časih je bilo 

nemško državno združenje za biološko-dinamično 

kmetovanje prepovedano, toda kmetje so smeli 

delati naprej. Takrat sem spoznala te prĳatelje, hiše 

za krave in tako dalje. 

Ker sem poznala naslov, vsebine pa ne, sem si seveda 

takoj priskrbela to drobno knjižico in ugotovila, 

da je v njej šest vaj, ki so se g. Schmidtu vse zdele 

povsem samoumevne: to so vaje o razpoznavanju 

narave, o zaznavanju itd. Ob tem sem si mislila, 

da ljudje, ki so g. Schmidtu poslali to knjižico, niso 

poznali njene vsebine. 

V skupini smo že delali vaje iz knjige Kako doseči 

spoznanja višjih svetov s kristali in z zvenom v 

njihovem odnosu do živali in ljudi. Te nove vaje 

pa so bile popolnoma osvobajajoče. Potem sem se 

odločila, da si bom te vaje še bolj temeljito pogledala 

in o tem več razmišljala. 

Tako sem spomladi '52 začela obdelovati svoj vrt. 

Takrat je obstajal takoimenovani Setveni koledar, 

kjer je bil označen čas, dober za setev: eden ali dva 

dneva po novi luni pa do enega ali dveh dni po 

polni luni. 

Tako sem ob teh dnevih vsak dan prelopatala in 

posejala deset metrov dolgo gredo, ob obeh robovih 

pa posejala redkvice, ki jih je imela moja družina 

zelo rada. Potem sem v desetih dnevih posejala 

seme redkvice iz iste vrečice, nakar se je pri žetvi in 

tudi vmes pokazalo, da so listi, posejani ob različnih 

dnevih med seboj zelo različni. Domnevala sem, 

da morajo biti vse rastline enake, če v Setvenem 

koledarju piše o desetih dobrih setvenih dnevih.

6 

p o r t r e t 

Vendar ni bilo tako. Potem sem še v tistem letu, ker so 

bile razlike tako velike, začela delati dnevne zapiske. 

Znova sem ugotovila, da je bil razvoj listov pri 

redkvici različen. Peščena tla je bilo potrebno na južni 

legi zalivati in po zalivanju sem ugotovila, da listi, ki 

so prišli na površje, niso bili več tako različni kot prej. 

Bili so naenkrat vsi enaki. Biodinamiki uporabljamo 

kremenčev pripravek in tako sem nekaj časa škropila 

s tem preparatom in ugotovila, da je to prineslo 

enovitost. Potem sem uvidela, da ne smem zalivati 

niti škropiti s preparatom, če hočem ugotoviti, kaj 

vpliva na razlike v rasti rastlin. Tega sem se potem 

držala nekaj let. Vedno so se pokazale velike razlike, 

a nisem imela pojma odkod. Prvo leto sem v jeseni 

pripravila stvari in sledila luninim menam, vendar se 

prav nič ni ujemalo. Potem sem si rekla, da vse skupaj 

nima smisla in da bom odnehala. Ampak spomladi, 

ko zemlja zadiši, sem se vseeno odločila, da bom 

nadaljevala. Tako sem več let, mesec ali dva, vsak dan 

sejala redkvice. 

semenskega dela pod enakimi pogoji in zopet so se 

pokazale razlike, podobne tistim, ki sem jih opazila 

pri razvoju listov in gomoljev. V naslednjih dveh 

letih sem že vedela, da so dnevi, ki so dobri za razvoj 

korenin in drugi, ki so dobri za list in spet tretji za 

cvet. Delo sem nadaljevala več let, dokler nisem 

približno 1958. leta uvidela, za kaj gre. 

Vmes sem se ukvarjala tudi z astronomĳo in naenkrat 

sem razumela pomen meseca pred zvezdnimi slikami 

zodiaka. Ko sem primerjala s prejšnjim letom, sem 

ugotovila, da obstajajo planetne opozicĳe, ki imajo 

očitno močnejši vpliv od mesečevega zodiakalnega 

ritma. Poslej sem se bolj posvetila opazovanju 

planetov. Zelo me je začudil vpliv luninega in 

uranovega mrka na kalivost semen. Rudolf Steiner ju 

v svojem Poljedeljskem tečaju ne omenja. Ta tečaj mi 

je pomenil toliko kot evangelĳ. 

V naslednjih letih sem opazovala in delala zapiske 

o učinkovnaju planetnih mrkov na rastline. Tekom 

let sem s primerjavami ugotovila, da planeti, kot so 

Luna, Merkur in Venera, ki jih Rudolf Steiner imenuje 

posrednike reprodukcĳskih sil, zaradi svojih mrkov 

negativno vplivajo na kalivost semen. Podobni učinki 

nastanejo ob mrkih Urana, Neptuna in Plutona. Pri 

mrkih Marsa, Jupitra in Saturna se pri rastlinah slabo 

razvĳajo plodni organi. S temi poskusi sem lahko 

potrdila trditve Rudolfa Steinerja o hranljivosti in 

regeneracĳskih silah rastlin. 

Potem sem naenkrat ugotovila, da so bili listi, ki jih 

nisem zalivala, približno osem dni enaki, nisem pa 

vedela zakaj. 

Tretje ali četrto leto sem ugotovila, da sem vedno 

analizirala liste in gomolje, ko so bili v zrelem stanju 

in nekega dne me je prešinilo: saj vendar ne gledam 

cele rastline! Potem sem naredila nevtralno setev 

in posejala večje površine. Pobrala sem le polovico 

dozorele setve, drugo polovico sem pustila, da je 

razvila seme. Ugotovila sem, da poženejo popolnoma 

neenakomerno. Naslednje leto sem sejala od vsakega 

■ Arhiv 

Od leta 1952 naprej sem si delala zapiske o vremenu. 

Leta 1956 sem bila že tako daleč, da sem ugotovila, 

kako na pojav nevihte vplivajo uranovi kvadrati. 

Rudolf Steiner govori o luciferičnih duhovnih bitjih, ki 

so se izločila iz vrste hierarhĳ. Pustila so, da svetlobni 

eter umre in nastane elektrika. 

V začetku 60-ih let sem se ukvarjala s potresi, za 

katere se je izkazalo, da se pojavljajo v neptunovih 

kvadraturah. Tudi ob potresu 1963. leta v Jugoslavĳi 

sem ugotovila pojav neptunove kvadrature. Ob 

plutonovih kvadraturah sem delno opazila aktivnosti 

vulkanov. Ko sem na srečanju v Catanĳi na Sicilĳi 

prenočevala pri znancih, sem se sredi noči prebudila, 

ker je bila soba žareče rdeča. Pomislila sem, da gori! 

Zbudila sem gostitelje, da jih opozorim. Oni pa so 

me mirili, češ, saj Maria Thun v svojem setvenem 

koledarju predvideva delovanje vulkanov. Sčasoma 

sem ugotovila, da nagnjenost k aktivnosti vulkana 

še ne pomeni dejanskega izbruha. Ta spoznanja o 

nagnjenosti k delovanju vulkanov in potresov ter 

neviht sem vključila v setveni koledar.

p o r t r e t 

Ko sem opazovala opozicĳe planetov, sem zasledila 

boljšo rast rastlin. Opozicĳa Venere in Jupitra je 

izredno ugodna za rast cvetače, ki doseže tudi do 2kg 

brez gnojenja. 

Poleg opozicĳ obstajajo še druge konstelacĳe, namreč 

konjunkcĳe. To je položaj , v katerem se planet postavi 

pred nek drug planet in s tem izolira njegov vpliv na 

rastlino. Kadar je v zaporedju več planetov, pa ima 

vpliv na rastlino tisti, ki je Zemlji najbližji. Tudi pri 

mrkih smo ugotavljali, kako že majhna zastrtost 

planeta učinkuje na zdravje rastlin. Za zdravo rast 

rastlin je celoten zbor planetov nujno potreben. 

Pravzaprav se lahko nenehoma čudimo nad 

dogajanjem v našem sončnem sistemu, ki ga sprožajo 

zvezde nestalnice s svojo možnostjo učinkovanja na 

rastlinski in živalski svet. 

V biodinamičnem poljedeljstvu se ukvarjamo z 

rastlinami, z njihovim gojenjem in podobnim in če 

se ozremo daleč nazaj v preteklost, potem vidimo, 

da so se naše kulturne rastline razvile v perzĳskem 

prostoru v dobi Zaratustre. 

V predavanju O tridelnem soncu in o vstalem 

Kristusu leta 1922 v Londonu Rudolf Steiner pravi: 

Zaratustra uči svoje učence, da polja obseva sonce, 

v katerem živi visoko duhovno bitje in od katerega 

prihaja skozi celoten zunanji kozmos sila, ki z žarki 

prežema plodove na polju. 'Jejte te sadeže in to bo 

v vas sprožilo substanco. Naj vas obdaja duhovna 

sila sonca. Sprejmite vase poljske sadeže ob posebno 

praznični uri. Premišljujte o tem, da je v plodovih 

sonce, dokler vam v koščku kruha ne zasĳe sonce. 

Meditirajte o tem in se zavedajte, da se je iz prostranih 

svetov v vas vpila duhovna sončeva sila, ki v vas zdaj 

živi in je v vas postala življenje.' 

Nekega dne sem dobila pismo duhovnika iz 

romarskega kraja v Avstrĳi, ki me je prosil za naslov 

kmeta, pri katerem bi lahko dobil 'živo pšenico', 

kar je bilo nenavadno. Posredovala sem mu naslov 

in čez nekaj tednov mi je odpisal, če bi pripravila 

predavanje na dan Marĳinega romanja v tem kraju. 

Prišla sem tja in predavanje je bilo v cerkvi, ki je bila 

polna ljudi. Dostojanstveniki so mi povedali, da se je 

kruh med opravljanjem zakramenta svetlil. S tem sem 

razumela, da se je Kristusova sila povezala z bitjem 

kruha. Ta dogodek je bil enkraten. Pozneje se kruh 

med zakramentom ni svetlil, čeprav naj bi bila pšenica 

z biodinamične kmetĳe. Prosili so me, da posredujem 

naslove kmetov, ki pridelujejo biodinamično 

pridelano pšenico, da se bo kruh narejen iz nje med 

zakramentom spet svetlil. 

Predavanje je župnik zaključil z besedami, naj ljudje 

to, kar so slišali, tudi delajo, da se bodo pravilno 

prehranjevali. Sile, ki so se pokazale v hostĳi med 

obhajilom, so lahko prisotne tudi v drugih rastlinah, 

če se pridelujejo na tak način. 

Postavlja se mi vprašanje o 'demeter' kvaliteti. Ali 

smemo pogojevati 'demeter' kvaliteto z uporabo 

preparatov? Mnogi kmetje in vrtičkarji so vestni pri 

pripravi preparatov in njihovi uporabi, kakor tudi 

pri upoštevanju ritmov, kar je zelo razveseljivo. Toda 

ko zdaj gledamo, kako se Bruselj vtika v te zadeve, 

obstaja nevarnost, da pozabimo na svoj lastni impulz. 

To pa bilo zelo slabo. 

poslovenila Staša Vidmar

8 

V 

Branje je pomembnejše, 

kot se zdi 

Barbara Sokolov 

povzeto po reviji Renewal 

Kljub temu pa se ves čas postavlja vprašanje, 

kdaj se otroci na waldorfski šoli naučĳo brati. 

Družba se vedno intenzivneje ukvarja z vse večjim 

nazadovanjem bralne sposobnosti, kar vpliva tudi 

na waldorfske starše. Prav zato se kaj hitro zgodi, 

da vso to lepoto waldorfskega šolanja nenadoma 

zasenči razprava o branju. 

Mnogokrat je mogoče slišati pripombe, da waldorfske 

šole dovoljujejo počasno opismenjevanje in da se 

waldorfski učenci ne naučĳo brati v prvem razredu 

kot v državnih šolah. Kot mati štirih waldorfskih 

učencev pogosto slišim takšne pripombe in 

vsakokrat se v meni oglasi glas protesta. 'Malo bolje 

poglejte!' bi rada zavpila. 'Branje je pomembnejše, 

kot se zdi.' 

Na splošno ljudje branje pojmujejo kot zmožnost 

prepoznavanja črk na papirju ter izgovorjave besed 

in stavkov. To je le mehanska, zunanja aktivnost, 

ki jo zlahka prepoznamo. Kadar ljudje govorĳo 

o učenju branja, mislĳo na učenje dekodiranja 

simbolov za posamezne črke in besede. 

Mnogo let sem učila v državni šoli, kjer je 

uveljavljeno takšno stališče. V vrtcu pričakujejo 

od otrok, starih manj kot pet let, da si zapomnĳo 

abecedo – kopico abstraktnih znakov. Te znake se 

naučĳo prebrati. Ta proces, ki mu pravĳo 'bralna 

pripravljenost', je suhoparen, abstrakten in otroku 

tuj. 

Ob prvem obisku waldorfske šole človek najprej 

opazi čudovito vzdušje, ki vlada povsod: prijetne 

naravne igrače, mizice letnih časov in na tablah 

v razredih neverjetno lepe risbe. Obiskovalci 

in starši so navdušeni nad razstavo umetniških 

izdelkov, ki so jih ustvarili otroci: slike, risbe, 

pletene punčke in živali, lesene košare, voščene 

figurice, lesorezi. Prevzeti so od glasbe, ki jo otroci 

izvajajo, od njihovega petja in čudovitih iger, ki jih 

uprizarjajo. Občudujejo lahko zvezke, ki jih učenci 

ustvarjajo pri glavnih urah; zvezke, ki umetniško 

odsevajo bogat waldorfski učni načrt. Prav tako pa 

ni mogoče, da ne bi opazili zadovoljnih obrazov 

učencev te šole. 

V prvih razredih se delo z zunanjimi, mehanskimi 

vidiki branja nadaljuje. Otroci ogromno časa 

presedĳo ob boranju preprostih tekstov, 

ki odgovarjajo nivoju njihovih zmožnosti 

prepoznavanja črk. V berilih so enostavne zgodbe 

s preprostimi stavčnimi strukturami. Ničesar ni, 

kar bi vnelo otroško domišljĳo, vzpodbujalo k 

razmišljanju ali ocenjevanju lepote in bogastva 

jezika. 

Do petega in šestega razreda, kjer sem učila, so znali 

vsi otroci prebrati besede v tekstu, seveda različno 

tekoče. Nekateri so bili dobri bralci, a pri mnogih se 

besede in stavki niso zlile v skladno celoto. Težko 

so razumeli ali si zapomnili to, kar so prebrali. Na 

videz se je zdelo, da ti otroci berejo - toda ali lahko 

omejenemu razumevanju res rečemo branje? 

Torej je jasno, da je branje pomembnejše, kot se zdi. 

Hkrati s površinskim procesom dekodiranja besed 

v tekstu teče tudi odgovarjajoča notranja aktivnost,

9 

ki jo je potrebno negovati, da bi se lahko dogodilo 

resnično branje. Waldorfski učitelji jo imenujejo 

'doživljanje zgodbe'. Ko otrok doživlja zgodbo, se 

v njem za posamezne besede oblikujejo domišljĳske 

podobe. Sposobnost oblikovanja miselnih podob za 

boljše razumevanje daje smisel procesu branja. Brez 

te zmožnosti bo otrok res morda sposoben prebrati 

besede v tekstu, vendar bo ostal funkcionalne 

nepismen. 

Tudi učitelji v državnih šolah se strinjajo, da je pri 

branju zelo pomembna notranja aktivnost. Imenujejo 

jo sposobnost razumevanja. Zato se v srednjih in 

višjih razredih osnovne šole trudĳo razširiti besedni 

zaklad učencev in izboljšati razumevanje. To je zelo 

težavna naloga predvsem zato, ker učenje branja ni 

bilo prilagojeno otrokovim naravnim zmožnostim. 

Učitelj se mora v višjih razredih ukvarjati s težavami 

z razumevanjem ter hkrati z izrednim odporom 

otrok, ki imajo težave z branjem. 

Peto ali šestošolce s težavami v razumevanju je 

izredno težko učiti, kako tvoriti miselne podobe. 

Po drugi strani pa tisti otroci, ki jih v vrtcu in 

nižjih razredih osnovne šole ne omejujejo, hitĳo 

naravno tvoriti domišljĳske slike. Uživajo ob 

poslušanju zgodb in dejansko živĳo v vizualnem 

svetu domišljĳe. Žalostno je, da otrokom v državnih 

vrtcih in nižjih razredih osnovne šole ni omogočen 

razvoj in krepitev te notranje sposobnosti, ki je za 

resnično branje tako pomembna. Namesto tega 

jih učĳo suhoparne, abstraktne znake in zmožnost 

dekodiranja le-teh. 

Isto velja za bogatenje besedišča. Vsi vemo, kako 

zlahka majhni otroci razvĳajo občutek za jezik in 

kako hitro in nezavedno raste njihovo besedišče. V 

zgodbah in razgovorih slišĳo nove besede in nekako 

kar čutĳo njihov pomen. Res niso sposobni dati 

točnih opisov iz slovarja, a ko poslušajo zgodbe, 

se nove besede kar same prilegajo podobam, ki 

potujejo po njihovem spominu. Kakšna škoda , 

da večina otrok v nižjih razredih ni izpostavljena 

bogatemu, kompleksenmu jeziku preprosto zato, 

ker takšen jezik ne odgovarja njihovim omejenim 

zmožnostim dekodiranja. Ravno v času, ko je njihov 

spomin najbolj odprt za sprejemanje jezika, imajo v 

šoli opravka z umetno omejenim besediščem! Tvorba 

besedišča je res proces, ki teče vse življenje. Vendar 

se starejši otroci veliko lažje učĳo novih besed, če že 

imajo dobro razvit občutek za jezik in obsežno zalogo 

besed in miselnih podob, ki jih lahko nadgrajujejo. 

Očitno je, da naraščajoča nepismenost ni posledica 

pomanjkanja zmožnosti dekodiranja. Mnogi otroci 

z bralnimi težavami imajo težave pri razumevanju 

predvsem zaradi zgodnjega učenja zmožnosti 

dekodiranja in zanemarjanja dveh mogočnih orodĳ, 

ki sta naravni pomagali pri učenju; to sta domišljĳa 

in umetniška dejavnost. Izobraževalni sistem 

skuša težave odpraviti tako, da še bolj intenzivno 

in v še zgodnejšem obdobju uči otroke zmožnosti 

dekodiranja, kar težavo samo še poslabša. 

Da bi lahko izkoristili otrokove naravne sposobnosti 

učenja, bi bilo potrebno ustaljeno metodo učenja 

branja popolnoma spremeniti. 

Otroci v waldorfski šoli se začno učiti branja tisti dan, 

ko pridejo v vrtec. Vendar od njih nihče ne pričakuje 

tehnično suhoparnega, zunanjega vidika branja. 

Zaposlĳo jih z veliko bolj pomembnim notranjim 

vidikom. 

Waldorfski učitelj, ki resnično pozna razvoj otroka, 

začne učiti branje tako, da razvĳa otrokov občutek 

za jezik in njegove zmožnosti oblikovanja miselnih 

podob. V razredu ves čas uporablja žive besedne slike 

in bogat jezik. Pri pripovedovanju zgodb uporablja 

tudi težko besedišče in kompleksne stavčne zveze. 

Otroci pojejo in recitirajo obsežno zakladnico pesmi. 

Mnoge pesmi se naučĳo na pamet. Živĳo v svetu 

domišljĳskih slik in se prav nič ne zavedajo, da 

razvĳajo najpomembnejšo sposobnost, ki je potrebna 

pri branju z razumevanjem. Učĳo se spontano in 

veselo.

v z g o j a 

Domišljĳske zgodbe, pesmi in poezĳa se z vrtcem 

ne končajo. Rudolf Steiner poudarja, da imajo 

otroci med sedmim in štirinajstim letom zelo bujno 

domišljĳo. Torej se najbolje učĳo, če je učni program 

sestavljen tako, da zaposluje njihovo domišljĳo. V 

svoji knjigi Kraljestvo otroštva piše: 

'Izogibati se moramo direktnemu podajanju črk 

abecede, ki jih civilizirana družba uporablja pri 

pisanju in tiskanju. Najbolje bo, da živahno in z 

domišljĳo vodimo otroka skozi faze, skozi katere je 

šlo človeštvo v zgodovini civilizacĳe.' 

Moji otroci so imeli veliko srečo, da so se črke abecede 

učili skozi domišljĳske zgodbe, slikanje in risanje. 

Črko K lahko na primer predstavimo z zanimivo 

zgodbo o kralju. Potem učitelj nariše sliko kralja, 

ki stoji v pozi, ki ponazarja črko K. Ta proces nas 

vrača nazaj v obdobje, ko je človeštvo uporabljalo 

slikovno pisavo. Našim modernim znakom daje 

življenje, s katerim se otroci lahko povežejo. Celo 

leto je bilo potrebno, da je bila mojim otrokom na 

tak način predstavljena celotna abeceda. Vendar se 

niso nikoli dolgočasili. Živeli so v svoji domišljĳi, 

v vrtincu domišljĳskih slik. Pravzaprav so se dosti 

pred učenjem dekodiranja učili razumevanje. 

Waldorfski otroci se najprej nevede učĳo težjega 

dela branja. Živĳo z zgodbami, kreirajo domišljĳske 

slike in razumejo besede. Potem pride na vrsto lažji 

del, učenje prepoznavanja črk, ki niso več tako 

abstraktne in tuje. 

Zato prva knjiga, ki jo je prebrala moja hči Ana, 

ni bila dolgočasen abecednik, temveč očarljiva 

pripoved 'Šarlotina pajčevina' (E.B.White). Res se je 

črke naučila prepoznavati pozneje kot mnogi njeni 

vrstniki, ki obiskujejo državno šolo. Vendar se je 

dosti hitreje kot večina njih naučila brati tekoče, z 

razumevanjem in z veseljem. 

Poglejte, kako težko literaturo in poezĳo so 

sposobni brati učenci višjih razredov waldorfske 

šole. Opazujte osmošolce pri njihovi predstavi 

Shakespearove igre in razumeli boste modrost 

waldorfskega pristopa k branju. 

Waldorfski učitelj lahko s pomočjo poznavanja 

človeka in faz otrokovega razvoja poučuje tako, 

da omogoča otrokom radosten razcvet. Kot je 

rekel R.Steiner: 'Resnično poznavanje človeškega 

bitja zrahlja in osvobodi notranje življenje duše ter 

prikliče na obraz nasmešek.' 

Barbara Sokolov je doma iz Kalifornĳe. Na univerzi 

California v Santa Cruzu je študirala zgodovino, kjer je 

dobila naziv učitlja. Mnoga leta je poučevala v državnih 

in župnĳskih šolah. Obiskovala je izobraževalni tečaj za 

waldorfske učitelje na visoki šoli Rudolfa Steinerja v San 

Franciscu. Ima pet otrok in vsi obiskujejo waldorfsko 

šolo. Sedaj poučuje algebro na Waldorfski šoli v San 

Franciscu. 

prevedla Marina Nuvak 

■ Alja Venturini

v z g o j a 

Ne ukradite otrokom 

otroštva 

Mihaele Gloeckler 

Raziskava o zgodnjem 

vključevanju otrok v šolo v Švici 

Konec leta 1991 se je konferenca pedagoških 

direktorjev (EDK) odločila za primerjalno raziskavo 

o starosti otrok (vključevanje v šolo) v Švici, Evropi 

in zunaj Evrope. Rezultate so predstavili leta 1993. 

Izkazalo se je, da je starost otrok, ko so vključeni v 

OŠ, v Švici višja kot v večini drugih držav, ki so bile 

vključne v raziskavo. 

Povprečna starost ob zaključku študĳa: 

Japonska 23 let 

Francĳa 26 let 

Švica 27,6 let 

Nemčĳa 28 let 

Posledice zgodnjega vključevanja 

Na Japonskem začnejo otroci z igranjem inštrumenta 

pri 3. ali 4. letih. Otrok je pod velikim pritiskom, ker 

se od njega veliko pričakuje. Ravno na Japonskem pa 

opažajo visoko stopnjo depresĳ in drugih psihičnih 

bolezni pri najstnikih in tudi pri otrocih. Tudi po 

številu samomorov v tej starosti so med prvimi na 

svetu. Takšne podatke dostikrat zanemarimo. 

Na konferenci so določili, da se bo uvajalna 

poskusna doba zgodnjega vpisa v šolo zaključila 

junĳa 1994. Govori se o postopnem uvajanju, kjer naj 

bi 1. šolsko leto bilo neka zmes vrtca in šole. Otrok 

je v 1. razredu star 6 let. Vzgojitelji bi po takšnem 

sistemu lahko poučevali v 1. in 2. razredu. 

Upoštevanje stopnje zrelosti pri malčku 

Zavest otroka je drugačna kot pri odraslem človeku. 

Moderna psihologĳa jo imenuje 'mitološka zavest', 

Rudolf Steiner pa je o njej rekel, da spominja na 

sanje. Predšolsko obdobje lahko razdelimo na 3 

dele: 

• do 2. let in pol - faza globokega sna, 

• do 5. leta - faza sanjanja, 

• od 5. do 7. leta - faza prebujanja. 

To zelo spominja na noč odraslega. In dobro vemo, 

da bolje kot spimo, bolj spočiti in energični smo 

zjutraj. 

Vedeti moramo, da otrok stvari zaznava drugače 

kot odrasli. Na primer: petleten otrok nikakor ni 

želel pojesti jabolka, saj mu je mama povedala, da 

so v jabolku vitamini. 

'Neprebujen' otrok, tak ki ga ne uvajamo prezgodaj 

v intelektualno delo, je bolj kreativen, vživi se v 

igro in je pri igri samostojen. 

Otroci, ki jim vse razložimo in jih 'preveč' 

poučujemo, velikokrat doživljajo strahove in razne 

'blokade'. Pri socializacĳi so lahko manj spontani, 

to lahko vodi tudi v asocialnost. 

Otrokom moramo omogočiti, da čim dlje ostanejo 

v fazi sanj oziroma da so pravi otroci, in da 

lahko razvĳejo znanja, ob času, ko bodo duševno 

pripravljeni na intelektualno delo. Velikokrat 

slišimo, da so današnje generacĳe hitrejše, bistrejše 

od prejšnjih in da se mora pedagogika na to 

pripraviti. 

Zdrav in vesel otrok zaznava svet z vsemi čuti in 

faza sanj ne pomeni, da 'spi buden', ampak svet 

dojema drugače kot odrasli. Otrok je v tej starosti 

eno s svetom in še nima distance in ne sodi. 

Starševska podpora pri vzgajanju 

Način vzgoje doma in v vrtcu naj bi bil enoten. Zelo 

pomemben je dnevni ritem, tedenski ritem, letni 

ritem, skozi katerega otroku nudimo varnost. Otrok 

pridobi zaupanje in se lahko popolnoma preda 

svojemu otroškemu svetu. Pri tem je zadovoljen in 

kreativen. 

11

v z g o j a 

Medĳi, predvsem TV, vzpodbujajo prezgodnjo 

intelektualizacĳo. Tudi otroški programi 

vključujejo nasilje, kar ne vzpodbuja ustvarjalnosti. 

Pri gledanju TV so otroci pasivni oziroma lahko 

zapadejo v nekakšen trans – podoben hipnozi, ne 

glede na vsebino programa. O tej temi si lahko več 

preberemo v knjigah: Odstranite televizĳo! (JERRY 

MAUDER), Droga v dnevni sobi (MARIE WINN), 

Izginjanje otroštva ter Na smrt smo se zabavali (NIEL 

POSTMAN). 

Pravica staršev naj bi bila, da sami odločĳo, da 

otroka ne dajo v šolo pri 6. oziroma 5. letih, in da 

lahko upoštevajo njegovo stopnjo razvoja. To je pri 

waldorfski pedagogiki zelo pomembno. 

Zgodnje vključevanje je ponekod posledica želje 

nekaterih držav, da bi se univerzitetno šolanje 

zaključilo pri nižji starosti. To pa bi posledično 

prisililo otroke, da še prej sprejmejo odločitev o 

svoji profesionalni poti, ki že sedaj ni v skladu s 

čustvenim razvojem in bi še bolj poglobila razliko 

med telesno in duševno zrelostjo. 

Zaključki raziskave: 

• tisti kasneje vključeni so dosegali boljše ocene; 

• 'normalno' vključeni so dosegli nadpovprečne 

rezultate pri preizkusih; 

• zgodaj vključeni otroci so pogosteje ponavljali 

razrede; 

• zgodaj vključene otroke so pogosteje obravnavali 

kot težavne pri dojemanju snovi. 

Raziskava v Nebraski je pokazala, da so med 278 

učenci neke OŠ, otroci, ki so bili zgodaj vključeni v 

šolanje (23% vseh otrok na šoli), predstavljali 75% 

učno neuspešnih. Tisti, ki so šolanje začeli pozneje (9% 

vseh na šoli), niso nikoli imeli učnih težav. 

V ZDA so takšne študĳe upoštevali in veliko držav je 

prestavilo začetek pouka na začetek jeseni oziroma 

konec poletja, prej se je šolsko leto začelo pozno jeseni 

ali celo pozimi. 

Ugotavlja se, da število otrok, mlajših od 7 let pri 

vstopu v šolo, upada. Vedno bolj se ponuja možnost 

dodatnega leta v vrtcu. 

Poudarek na zgodnjem intelektualnem delu, ki je bilo 

popularno ob koncu šestdesetih in sedemdesetih let, 

zamira, saj to obremenjuje otroke in povzroča stres. 

Znanstvene ugotovitve kažejo, da so rezultati slabši, 

če učenje spremlja neprĳeten občutek in psihološki 

pritisk. 

Ali je moj otrok pripravljen za šolo? 

Obstaja več znakov, ki nam pokažejo, da je otrok 

pripravljen na šolo prav med 6. in 7. letom. 

Ranjeni / prizadeti otroci 

Sinteza študĳe o zgodnjem vključevanju otrok v 

šolo 

V poročilu iz l.1985 sta Uphoff in Gilmov predstavila 

primerjave med: 

• 'poletnimi otroki', ki so bili v šolo vključeni 

mlajši od 6 let in 3 mesece (rojeni večinoma 

med junĳem in septembrom) in 

• 'preloženimi poletnimi otroki', ki so bili v 

šolo vključeni v starosti do 7 let in 3 mesece. 

■ WŠL 

1. Preobrazba telesa 

Na prehodu od malčka do šolarja pride pri otroku do 

globoke metamorfoze telesa. Pri malčku je telo 'mehko 

zaobljeno', udi so kratki, v drugem letu ima še vedno 

močne in rahlo ukrivljene nogice, prsti so kratki in 

mesnati, trebuh se boči navzven. 

Čisto drugačen je 'šolar': roke in noge so daljše. Velikost 

in sorazmerje med glavo, trupom in okončinami se 

približuje velikosti odraslih. Dokončno jo doseže s 

puberteto. 

2. Rast stalnih zob 

Ko otroku zraste prvi stalni kočnik ali sekalec, vemo, da 

se je oblikoval najtrši del njegovega telesa. Pedagogika 

običajno temu dogodku ne posveča veliko pozornosti, 

antropozofija pa skuša podati razlago: 

12

v z g o j a 

13 

Sile, ki se po tem procesu sprostĳo, so zdaj na razpolago 

za nove naloge in nove miselne aktivnosti. Tako se 

v tem obdobju prvič pojavi možnost abstraktnega 

mišljenja – miselne aktivnosti na nov način. Postavĳo 

se temelji za nastajanje abstraktnih pojmov ter za 

natančno in slikovito predstavljanje notranjih slik, ki 

se jih otrok nauči uporabljati v času šolanja. 

3. Kako razmišlja otrok v tem obdobju? 

Majhen otrok ima 'lokalen' spomin, gradi na 

ponavljanju. Šele kasneje razvĳe sposobnost 

pomnjenja, ki mu omogoča spominjanje neodvisno 

od zunanjih stimulansov. 

Tako izražanje spomina postane neodvisno od čutov 

in kaže na začetek dojemanja abstraktnega. Otrok 

lahko sam nadzoruje spomine, ne glede na položaj, v 

katerem se nahaja. Tako lahko obnovi pravljico, ki jo 

je pred dnevi slišal v vrtcu. 

Za to obdobje je značilno postopno zmanjševanje 

posnemanja. Nezmožnost posnemanja pri malem 

otroku lahko namreč kaže na avtizem. Če je otrok 

prisiljen posnemati nesmiselna, kaotična dejanja, to 

zelo vpliva na njegov telesni razvoj, saj se vsak organ 

razvĳe pravilno le, če je pravilno spodbujen. 

V obdobju menjave zob postaja učenje vedno bolj 

zavestno in posnemanje počasi zamira. 

4. Zrelost za vključitev 

Če se otrok lahko vključi v razred, je dosegel 

'socialno-šolsko' zrelost. Z učiteljevo pomočjo se 

otrok uči 'uskladiti' svoje interese z interesi drugih 

otrok v razredu. Sem spada tudi pozorno poslušanje 

in mirnost. Za učenje ga navdušuje tisto, kar mu 

pripoveduje učitelj. To pomeni, da se vedno bolj 

pusti voditi besedam odraslih in opušča instinkt, ki je 

pomemben pri posnemanju. 

5. Zmožnost lingvističnega/besednega izražanja 

Otrok lahko obnovi zgodbo z zaključenimi povedmi, 

sposoben je peti in 'izgovarjati'/oblikovati vse zvoke. 

V pogovoru lahko izrazi vse, kar želi povedati. Kar 

se tiče telesnih zmožnosti, zna: vreči žogo v zrak in 

jo ujeti le z eno roko, loviti ravnovesje, lahko skače 

po eni nogi v različne smeri, lahko hodi in stoji na 

prstih in zmore zahtevnejše igre s prsti. Doma lahko 

pomaga pri gospodinjskih opravilih, pripravi mizo, 

obriše posodo, pometa, sesa. Sam se lahko obleče in 

sleče, zapre in odpre tudi majhne gumbe in si zaveže 

vezalke. Če otrok kakšnih stvari ne zmore, ne pomeni, 

da ga ne bomo vpisali v šolo. 

'Zrelost za v šolo': 

antropološko vprašanje 

Otroci, ki ne ustrezajo intelektualnim, predvsem pa 

čustvenim in socialnim zahtevam šole, velikokrat 

bolehajo in prizadeta je njihova samopodoba, kar 

se lahko odraža celo življenje. 

Imunska in živčna zrelost 

Spoznati – zapomniti si – razlikovati – to so funkcĳe 

učenja. 

Telo pa se tudi razvĳa. Med razvojem imunskega 

sistema vključi organizem procese učenja z 

namenom, da bo razvil in ohranil SEBE, svojo 

avtonomĳo. 

Učne sile in sile, potrebne za rast 

Med življenjem na zemlji se del sil rasti in 

oblikovanja, torej eterskih sil, loči od procesa rasti 

in se preoblikuje v sile, potrebne za razmišljanje. 

Pomembno je torej vedeti, da so sile mišljenja 

le preoblikovane sile rasti in oblikovanja. Ta 

preobrazba poteka v različnih časovnih obdobjih in 

na to moramo biti pozorni v pedagogiki. 

Pedagogika kot preventiva 

Preden začnemo organe uporabljati, morajo biti 

razviti. Možgani kot organ se dokončno izoblikujejo 

med 7. in 8. letom (v času menjave zob). Otrok 

postane samostojnejši, saj se mu spremeni tudi telo. 

Raziskave so pokazale, da so imeli otroci, ki so jih 

vpisali v šolo pred starostjo 6 let in 3 mesece, težave 

v celotnem procesu šolanja. Tudi v življenju so imeli 

slabšo samopodobo. 

Otrokova zrelost ni odvisna od rojstnega datuma, 

zato moramo vsakega otroka obravnavati 

posamezno. Če smo v dvomih, moramo z 

vključitvĳo v šolo počakati. 

prevedla Monika Černe 

priredila Maja Maletin Kolarič

v z g o j a 

Dvanajsto leto življenja, 

vstop v puberteto 

Hermann Koepke 

Z vseh strani se nenadoma začnejo 'jajcati in usajati'. Ali 

pa pomotoma oplazimo mirnega starejšega gospoda 

in se vsuje plima psovk (ki jih takim ljudem sploh ne 

pripišeš) in jo skupiš. V trgovinah so zelo neprĳazni 

ali pa nas sploh ne postrežejo. Kot otroku se to ne bi 

zgodilo…' 

Zapis neke štirinajstletnice 

Predgovor 

Avtor pogleduje na dvajsetletne izkušnje kot 

razrednik na waldorfski šoli. V tem času je negoval 

bogate izmenjave mišljenja s starši, študenti, umetniki 

in zdravniki in se od njih naučil, kako močna je v 

waldorfskih šolah želja po neposrednem vpogledu v 

življenje. 

To želje je želel izpolniti s tem pisanjem. Pri delu je 

nastala zgodba o Susanne, razredni učiteljici, katere 

učenci so ravno prestopali dvanajsto leto življenja, in 

Henriee, starejši kolegici, ki ji je svetovala. Sledĳo 

naslednji dogodki: hospitacĳa pri Susanninem pouku, 

razgovor s starši, starševski večer in dva obiska 

učiteljice na domu učencev. 

Čeprav so vse nastopajoče osebe v zgodbi izmišljene, 

je njihova upodobitev resnična: niti en pripetljaj 

ni opisan, ki na tak ali drugačen način ne izvira iz 

resničnih dogodkov. 

Dornach, Mihaelovo 1989 

Geslo 

Značilnosti: puntarsko vedenje proti odraslim (ki so 

tako nepravični). Pojemajoče in naraščajoče zanimanje 

za nasprotni spol. Nenadna neuravnovešenost, ki 

nekatere lahko spravi ob pamet (neznansko visoko 

vriskanje, ki zelo žalosti) in m a n j v r e d n o s t n i 

o b č u t k i . 

Razen tega počasi dobiš svoje lastno mnenje (ki 

ga morajo odrasli brezpogojno spoštovati). In še 

nekaj, kar lahko imenujemo d i s k r i m i n a c i j a 

m l a d i h . To ne pomeni, da mladi diskriminirajo, pač 

pa postajajo diskriminirani prav oni. Iz lastne izkušnje 

lahko zagotovim, da je to lahko nekaj zelo neprĳetnega 

in frustrirajočega. Npr. z vrstniki nenevarno ždimo 

v tramvaju. Zaradi nečesa se strašansko smejemo in 

gledališče se že pričenja. 

Težave neke odlične učiteljice 

Susanne je bila odlična učiteljica. O tem ni do sedaj nihče 

v učiteljskem kolektivu dvomil. Čudovite recitacĳe 

razreda, ki so zvenele kot iz enih ust, so se slišale še 

na hodnikih in stopniščih šolske stavbe; domišljĳe 

polne tabelske slike in njene napete pripovedi – to so 

bili poroki dobrega vodenja razreda. In še več: otroci 

so bili zdaj v starosti, v kateri se popravljanje zvezkov 

in spisov, računov in narekov kopičĳo; Susanne je te 

zadeve reševala z odlično zanesljivostjo, najbrž celo 

pedantnostjo, saj ni prezrla niti poprave poprav. In 

seveda je bila dobro pripravljena, ko je zjutraj stopila 

pred razred. Disciplina je bila napeta, razred je imela v 

rokah. Vprašanje, če je nagovorila in dosegla vsakega 

otroka, je bilo odveč. 

V waldorfskih šolah otroke spremljajo skoraj eni in isti 

učitelji od prvega do osmega razreda. Višji je razred, 

vse večim predmetnim učiteljem se razrednik umika. 

14

v z g o j a 

15 

Kot mlada učiteljica je Susanne prevzela razred pred 

skoraj petimi leti. Medtem so nekateri otroci – le deklice 

– postale skoraj tako velike, kot je razredničarka. Ja, 

tako močno so se 'otroci' medtem spremenili… 

Toda razen v tretjem razredu, ko so bili otroci med 

devetim in desetim letom starosti, ni doživela nobene 

krize, povezane z razredništvom. Takrat je pri nekaterih 

otrocih imela občutek, da zmorejo večje napore, če se 

le dovolj potrudĳo. Od teh otrok večina zdaj dovolj 

dobro sodeluje. Po tretjem razredu je otroke na novo 

našla in ustvarila novo razredno skupnost, ki se ji 

je zdela bogatejša kot tista pred krizo. In zdaj ji gre 

v razredu pravzaprav brez težav. Vsekakor je treba 

upoštevati najmanj to predpostavko, da fantom in 

dekletom ni treba sedeti drug poleg drugega. Susanne 

je to vzela v obzir in razred je to sprejel kot samo po 

sebi umevno, kot 'ljubečo avtoriteto'. Otroci so bili 

vsebina njenega življenja in ne zgrešimo, če rečemo, da 

ne bi bilo razloga za pritožbe, ki bi nastale iz kakršnih 

koli pomislekov ali skrbi v krogu staršev. 

Pouk terja več moči 

Ampak v zadnjem času je bilo nekaj, kar je Susanne 

občutila kot tih nemir v sebi, pravzaprav le občutek; 

nekaj, kar ji je vzbujalo vprašanja, če to, kar občuti kot 

nerazpoloženje, spada v čisto normalno življenje v šoli 

v tej starosti ali pa se česa ni lotila pravilno. In večkrat 

je občutila, da pouk nenadoma od nje zahteva več 

moči kot do sedaj. To so bili le tihi dvomi, ki niso ves 

čas glodali zaupanja vase. Ni pa se jih mogla braniti, 

saj so ta počutja postajala vse pogostejša, sledila jim je 

izčrpanost, kot bi ji bile pobrane vse moči. 

Seveda je Susanne govorila o svoji skrbeh s kolegico, 

ki jo je poznala že od študĳa. Vsakič, ko je o tem 

govorila z njo, ji je bilo lažje pri srcu. Pouk je bil spet 

dober in vse se je zdelo le stvar domišljĳe. Morda je 

za take pogovore s starejšo in izkušenejšo učiteljico 

uporabila več samopremagovanja in pogovori mogoče 

tudi niso tekli tako neobremenjeno, kot je bilo to pri 

skoraj enako stari študĳski prĳateljici. Nekaj ji je 

stopilo v zavest, česar do sedaj Susanne še ni videla: 

kaj jo je težilo, pojavi prvih sprememb, ki so jih njeni 

učenci neprestano delali. Bile so v zvezi s tem, kar 

čaka vsakega učitelja otrok v tej starosti, ko stopajo v 

puberteto, in ko kot novinci sprva vse doživljajo čisto 

subjektivno in se na to ne morejo pripraviti. Beseda 

puberteta ji je predstavljala sopomenko za težave, 

od kod te težave izvirajo, po tem pa se ni vprašala. 

Ugotoviti moram, kaj problemi pomenĳo, si je govorila. 

Beseda puberteta ne sme postati izgovor zanje. Takšna 

je bila takrat njena usmeritev. 

Toda morda je tu še nek drug, prav verjeten razlog, 

zakaj je učiteljica prezirala znamenja pubertete: s 

pojavom pubertete na tak način ni nikoli računala. 

Vprašana je le ena stran 

Nato se je zgodilo nekaj, kar ji je (poleg drugih 

dogodkov) dalo misliti. Naenkrat nima več 

pravega zaupanja staršev, si je rekla, sicer bi se 

mnogi dogodki na ta osoren, skoraj očitajoč način, 

ne zgodili. 

'Tvoj telefon je večkrat zvonil,' je slišala Susanne 

od omenjene kolegice, ki je sprejela klice, in ena 

mama iz razreda naj bi jo besno zahtevala. Susanne 

je vzela slušalko in poklicala. Takoj jo je mama z 

razburjenim glasom klicala na zagovor, zakaj je ona 

pooblastila sošolce, da so sina Herberta ostrigli. 

Susanne je skoraj onemela. Nikoli ni nobenega 

učenca pozvala k temu. Celo pri hospitacĳi pri 

uri ročnih del je videla, da so se dogajale norčĳe s 

škarjami in očitala si je, da ni dovolj posegla vmes. 

Zdaj pa se je počutila, kot bi jo zadela strela z 

jasnega. 

Sin se je ogorčen vrnil iz šole in bil je na meji joka. 

Kot razredničarka bi lahko opazila, da ima prav 

njen sin težko mesto v razredu in da upa, da se kaj 

takega ne bo več ponovilo; sicer razredni skupnosti 

ne bo dobro. Susanne je poskušala pomiriti mamo in 

pojasniti situacĳo, kot jo je v tem trenutku zmogla. 

Toda v njeni duši je ostalo neskladje. Čez nekaj dni 

je prejela od sicer prĳazne in pomoči pripravljene 

mame pismo, v katerem sprašuje, zakaj vedno 

ravno njeno hčer izberem za pometanje. Vsak dan 

se je deklica pozno vračala iz šole in je zamujala 

kosilo. Susanne je bila zmedena. Tudi v tem primeru 

situacĳa ni opis dejanskega stanja. Deklico je le 

enkrat izbrala za rediteljico in to z dobrimi razlogi. 

Jasno je bilo nekaj: v obeh primerih sta mami izhajali 

iz ugotovitev, ne da bi vprašali, če ima medalja tudi 

drugo plat. Zakaj sta vprašali samo eno vpleteno 

stran, druge pa ne? Kaj takega se prej ni zgodilo. 

Oba primera sta bila le začetek nevšečnosti. Pri njej se 

je pritožil učitelj športne vzgoje nad pomanjkanjem 

discipline v tem razredu. Vsakič, ko kaj reče, ga sliši 

le polovica razreda, ostalih pol pa uganja norčĳe po 

telovadnici in počnejo stvari, ki so zaradi njihove 

lastne varnosti prepovedane. Pozornost vzbuja tudi 

to, koliko deklet manjka brez opravičila. Kaj v tem 

času delajo pri pouku, je hotel izvedeti od nje.

v z g o j a 

Pri nekem obisku učiteljice na domu je bil oče 

vznemirjen zaradi neznatnega učnega napredka 

svoje hčere. Bila naj bi tako nestalna in nepravilno 

nagovorjena. Če jo vpraša, koliko kilogramov ima 

ena tona, dobi le skomiganje namesto odgovora, 

in to v petem razredu! Podobne vrzeli so on in 

ostali zaskrbljeni starši ugotovili pri naslednjih 

predmetih: pri pravopisu, slovnici, tujih jezikih,… 

Seveda bi pretiravali, če bi trdili, da je Susanne od 

sedaj naprej stopala pred razred nesigurna in v 

strahu. Temu ni bilo tako. Vendarle se ji je videlo, da 

nekaj ni v redu. Sočutno je mislila na dobronamerno 

prigovarjanje: 'Ne izgledate dobro, tudi zadnjič že… 

Takoj morate k zdravniku, ampak k pravemu.' 

Šibkost se zdi nepremagljiva 

Pouk je poskušala pripravljati še posebno vestno. Z 

največjo skrbnostjo je razčlenjevala preproste vaje 

na manjše in manjše učne korake, toda s postopnimi 

razlagami je obtičala na poti. Ravno vsak učenec, za 

čigar zanimanje se je najbolj borila, je bil najmanj 

buden in se je manj in manj odzival. Ne da bi 

želela, je njen glas postajal rezek in višji. Številne 

deklice so ji naravnost povedale, da takih računov 

sploh ne razumejo in so se uprle delu. Ena učenka, 

ki je bila telesno veliko bolj razvita od ostalih, 

je bila pobudnica upornic. Za njenim hrbtom so 

se hihitale. Susanne je bila vedno bolj negotova, 

opazila je nesposobnost, da nekatere otroke 

pravilno nagovori. Zaradi nesigurnosti je razdalja 

do otrok postala še večja, zaradi naraščajoče razdalje 

do otrok je iz nesigurnosti nastal strah. Krog je bil 

sklenjen. Susanne se je počutila brezmočna, ko je 

zapuščala razred. 

Na srečo je imela dobro prĳateljico, s katero se je 

pogovarjala in ki ji je lahko zaupala svoje dvome. 

'Res ne morem več, na koncu sem!' Tako zelo se 

je prĳateljica trudila, pa je bilo vse prigovarjanje 

zaman. Namesto tolažbe je poskusila Susanne 

razvedriti. 'Imam idejo. Prevzemi še nekaj ur 

metodike vpeljave sklepnega računa in potem 

boš postala naša posebna učiteljica za pomoč v 

računanju šibkim otrokom na naši šoli.' 

Ta predlog, ki je na Susanne deloval kot mrzel tuš, 

jo je ozdravil. 'Imaš še kakšen predlog?' je vprašala 

v smehu. 'Danes ne,' se je smejala tudi prĳateljica. 

'Ampak kadar naletim na podobno situacĳo, mi 

vedno pomaga moto: bodi mirna, najhujše šele 

prihaja.' 

Susanne je vedela, da ni bila nerodna v vodenju 

pogovora in si je pustila reči marsikaj, kar bi kdo 

drug zavrnil z ogorčenjem; potem pa je tudi ona 

odrezavo replicirala. Njen mladostni šarm je do 

sedaj deloval, da ni bilo situacĳe, ki bi se ji izmuznila 

iz rok. Ampak bila je preveč modra, da bi hlinila 

in tako se je počasi vprašala, kaj so pravzaprav te 

sile, na katere je skoraj brez zaščite naletela. Na dnu 

duše je upala, da bo vse minilo in da bo vse spet kot 

nekoč, ko je v pouku našla svojo izpolnjenost. 

Še en udarec za učiteljico 

Primer je drugačen. Tiste deklice, ki so manjkale pri 

uri športne vzgoje, so bile zasačene v trgovini pri 

kraji. Ko je Susanne v razredu raziskovala primer, 

je izvedela, da je bilo udeleženo še več otrok. Oblil 

jo je mrzel pot. 

V odmoru je zadržala tiste otroke, ki so priznali 

krajo. 'Ste že prej večkrat kradli?' Prikimavanje in 

odkimavanje so bili nemi odgovori. 'Kje so stvari, 

ki ste jih ukradli?' Nekateri so na mizo brez besed 

položili radirke, nalepke in svinčnike. 'Je to vse?' 

Še nekaj potrebščin se je znašlo na mizi. 'Kaj lahko 

rečete?' Učenci so se gledali in okolišili. Susanne, 

ki jo je nenadoma prevzelo razpoloženje, ki ga je 

nosila s seboj od nesrečne ure, je postala ostrejša. 

'Tatvine so kaznive! Vedeti hočem, zakaj ste to 

storili!' Po nekaj vprašanjih z dvignjenim glasom 

so učenci povsem utihnili. Kratek čas odmora je 

bil mimo. 'Jutri po pouku ostanete tu, preiskava se 

nadaljuje,' ji je osorno ušlo. 

Razred je bil zelo nemiren. Končno se je našel otrok, 

ki se mu je zdelo podlo, da morajo le tisti, ki so 

priznali, ostati jutri po pouku, ostali pa, ki so tudi 

kradli, pa gredo lahko domov. 

Ko se je Susanne pripravljala na naslednji dan, 

si je ponovno predstavljala kratek pogovor med 

odmorom. Jasno ji je bilo, da pritisk in ostrina 

delujeta nasprotno, kot je želela. Otroci so se zaprli, 

hotela pa je, da vse pride na plan. Z distanciranjem 

se je rešila nesrečnega načina reagiranja. Namesto 

reagiranja, odzivanja je zdaj lahko le agirala, 

delovala. 

Malo pred koncem pouka naslednjega dne se je še 

enkrat obrnila na razred: 'Ne moremo biti skupnost, 

če se tatiči ne pokažejo, kar pomeni, da se javĳo, 

da spadajo zraven in potem ostanejo, če se bomo 

morali še kaj pogovoriti. Nekateri so se že včeraj 

16

v z g o j a 

17 

javili. Imeli so notranjo moč, da niso zatajili svojih 

tatvin. Ti učenci so s tem veliko poravnali. Skupaj lahko 

zadevo s trgovino uredimo. Zdaj pa se obračam na tiste, 

ki so tudi kradli in se niso javili. Zdaj smo odvisni od 

tistih učencev, ki zbirajo notranjo moč v sebi. Ne bom 

zahtevala nobenih poizvedb ali obtožb. Zaupam na 

moč resnice v vas.' 

V razredu je nastala pridušena diskusĳa o temi, kdo 

spada zraven in kdo ne. Susanne je pustila, da so učenci 

sami razvĳali pogovor in je odprla vrata. Končno je 

sedela skupaj skupina otrok, ki so bili vpleteni, ostali 

so razred zapustili. Bilo je več kršiteljev kot dan prej. 

Med tistimi, ki so prišli dodatno, so bili trĳe učenci, za 

katere je že v tretjem razredu imela občutek, da lahko 

storĳo več, če so le potrudĳo. Susanne je švigalo po 

glavi vprašanje, iz katerega razloga ni zares dosegla teh 

otrok. 

Tokrat so učenci pripravljeno sodelovali in poročali 

o tatinskih pohodih skozi veleblagovnico. Kar je še 

manjkalo od ukradenega, so položili na učiteljičino mizo 

ali pa obljubili, da prinesejo. Na vprašanje, zakaj so to 

storili, so skomignili z rameni. Pač, ne vem ali pa sledil 

sem drugim, so bili odgovori. Enemu je bilo razburljivo, 

ali bo zasačen ali ne. Susanne je pokazala učencem, 

kako nepremišljeni in nevredni so bili motivi, ki so jih 

pripeljali v tako ravnanje. Naslednjega dne so skupaj z 

učenci nesli vodji blagovnice vse ukradene stvari. 

ki jo imajo vzgojitelji med seboj. Tu je dodatni vzrok 

vseh težav. Kako pogosto sem doživel, da so se starši 

od šestega razreda naprej polarizirali. 

S puberteto je mlad človek prvič soočen z nalogo 

samovzgoje. Pomemben mejnik v biografiji: začetek 

samovzgoje! Od kod pa naj mladina dobi orientacĳo, 

če vzgojitelji ne stojĳo skupaj ali pa nekdo, na 

katerega naleti, stoji v nasprotju s samim seboj? 

Seveda imajo vzgojitelji pomanjkljivosti, ki jih morajo 

odpravljati. Potrebna je samokritičnost. Na osnovi 

grajenja obojestranskega zaupanja vidim samo eno 

pot: s starši moramo – skupaj z njimi tvorimo svet 

staršev – oblikovati misli o razvĳajočem se človeku! 

Tako lahko premagamo Ujetost-vase in razvĳamo 

predanost mladim ljudem. Obstajati bi moral organ, 

ki je kot oko. Oko, ki izpolnjuje svojo nalogo, v 

katerem ne vidi samega sebe.' Pogledal je naokrog 

in nadaljeval s premišljeno gotovostjo: 'V naši šoli 

moramo nekaj spremeniti. Predlagal bi, da se občasno 

od začetka petega razreda naprej skupaj s starši 

pripravljamo na prihajajočo puberteto. Temu mora 

biti namenjen poseben roditeljski sestanek. Kar pa se 

tiče mlajše kolegice, jo moramo mi spremljati na težki 

in nevarni poti, s tem, da pri njenih urah hospitira 

starejši, izkušenejši učitelj, ki ji prĳateljsko svetuje in 

z njo spregovori o vsem, kar je potrebno spremeniti. 

Sicer vidim, da bomo kmalu brez učiteljev. Nič niste 

narobe naredili, pač pa smo mi nekaj stvari opustili.' 

Susanne se je odločila, da bo o vseh svojih težavah 

poročala kolegĳu, ki je odgovoren za vodenje šole. 

Pomemben vzrok vseh težav 

S kolegi so skupaj sedli za okroglo mizo, večina je bila 

starejših od nje. Njeno poročilo je bilo dolgo in izčrpno. 

Ko je končala, ji je pogum potonil in v tišini si je mislila: 

'Tega, kar je zahtevano, ne zmorem, čeprav vem, da 

moram. Zato mi uhaja iz rok.' Dvignila je pogled in 

videla dolge obraze kolegov, ki so jo molče poslušali in 

v tihi soglasnosti povesili poglede. Po daljšem premoru 

se je eden od starejših kolegov oglasil: 

'Kar ste nam povedali, poslušam že nekaj let, čeprav 

vsakič z drugačnimi besedami. Vsebina pa je vedno 

enaka: z vstopom v puberteto se nekaj sproži, kar med 

starši in otrokom, med očetom in mamo, med starši in 

šolo ali pa med predmetnimi in razrednimi učitelji odpre 

razpoko. Povsod je tendenca k razkolu.' Za trenutek 

je obmolknil in nato nadaljeval: 'Vzgojitelji seveda ne 

smejo biti skregani med seboj, kot se mnogokrat zgodi. 

Lahko rečemo, da se kriza pubertete prekriva s krizo, 

Spet molk. Nato sta se oglasila dva kolega, ki sta 

skušala analizirati omenjene situacĳe. Npr. recitiranje 

v zboru, ki naj bi bilo tako dobro v nižjih razredih in 

se na enak način ne more nadaljevati v višjih. To ni 

nič drugega kot to, da so učenci govorili le skupinsko, 

toda v toku ponavljanja se izgubi prebujena mlada 

individualnost in se potem javlja na druge načine: 

zatorej disciplinske težave! Pohvaliti je treba nego 

govora v Susanninem razredu, in ji hkrati predlagati, 

da bolj upošteva starost in razvojne stopnje otrok na 

govornem področju. Zdaj je primeren dialog, vstop 

v dramatično, v iskanje. V dramatičnem gre za to, da 

se uveljavljaš naproti drugemu, kar lahko nastane 

npr. zbor proti zboru. Posamezni učenci lahko igrajo 

preproste dialoge med seboj, npr. govornik na Agori. 

S tem lahko otroke, ki se sicer drugje uveljavljajo, 

očaramo. Razredni zbor lahko prevzame nalogo 

publike, ki odreagira na govornika s privolitvĳo ali 

zavrnitvĳo. Najbolje bi bilo, da bi scene izbrali skupaj 

z otroki in delali na njih. 

prevod Nadja Lazar

18 

O 

O 

Božič, čas teme 

in čas luči 

Rudolf Meyer, Sternkalender 

Ko se Zemlja spet odene v temo dolgih noči in 

življenje planeta zatre mraz, naj bi duša iskala 

drugačno svetlobo; tisto, ki se želi roditi iz teme. 

Iskala naj bi tisto svetlobo in toploto, ki preživi vso 

smrt zemeljskega. V času priprav, v času adventa 

naj bi človek štiri nedelje negoval pričakovanja 

polno razpoloženje. Le v pripravljenem srcu bo kal 

božje ljubezni, kal najvišje svetlobe lahko sprejel. 

Na najnižji točki vsega življenja v naravi zunaj, ob 

polnoči 24. decembra, ko se na vzhodu dviguje nad 

obzorje ozvezdje Device, praznujemo Kristusovo 

rojstvo, se veselimo, da je prišel božji darovalec 

luči in se združil s temnim, od duhov zapuščenim 

svetom na Zemlji. 

Nordĳska mitologĳa je doživljanju teh trinajstih 

svetih noči postavila spomenik v pesnitvi Olafa 

Aostesona, ki je zapadel na božični večer v globok 

spanec in preromal pri jasnovidni zavesti kraljestvo 

mrtvih in srečal Kristusa. Na dan epifanĳe - zjutraj, 

ko se mu je povrnila človeška zavest - poroča svojim 

človeškim sobratom o vzvišenih sferah duhovnega 

sveta. 

V deželah srednje Evrope so si pogosto 

pripovedovali pravljico o starki Zimi in njeni poti 

skozi te noči globoke zime. Podobna je Demetri, ki 

jo poznamo iz Elojzinskih misterĳev, posredovalka 

med močmi kozmosa in življenjem na Zemlji. 

Kozmos naj bi v tem času oplodil življenje rastlin 

na Zemlji podobno, kot sme v tem času sprejeti 

človeška duša vase kal svetosti, sme kali svetosti 

dovoliti, da v njej kot plod večnosti dozori. 

pripravila Meta Vrhunc 

Človeška duša sme v letnih časih doživljati veliki 

vdih življenjskega ritma Zemlje. V času globokih 

zimskih noči pa zemeljsko bitje svoj dih zadrži. Po 

starem izročilu govorimo o času 'trinajstih svetih 

noči', ki so lahko na poseben način plodne za tistega, 

ki skuša Kristusovo zemeljsko skrivnost razumeti. 

V tem času je namreč duhovno in duševno življenje 

planeta čisto potopljeno v svojo zemeljsko-snovno 

naravo, duša Zemlje - in v njej tudi Kristusov JAZ 

- pa se lahko prebudi. Te noči so svoje čase častili 

kot svete, kot čas, vzet iz časa. Spomnimo se, da 

so narodi Orienta oblikovali svoj koledar po Luni. 

Pri dvanajstih Luninih mesecih so prišli na 354 in 

1/3 dni. Če računamo čas od epifanĳe, ki so jo v 

prakrščanstvu slavili kot dan krsta na Jordanu in 

jo pozneje povzdignili v dan svetih treh kraljev, pa 

do naslednjega božičnega praznika, vidimo, da gre 

točno za čas enega Luninega leta. Luna doseže 25. 

decembra, potem, ko je 12 krat obkrožila Zemljo, isto 

fazo, s katero je 6. januarja leto začela. Temu sledi 

11 dni, torej čas, za katerega ritem Sonca presega 

čas 12 Luninih ciklov. Po sveti noči in prazniku 

Kristusovega rojstva so hoteli te dni posvetiti v 

čas med letoma, ki človeško dušo lahko dvigne iz 

oblasti Lune in ji dovoli, da se preda duhu Sonca, ki 

poln milosti zasveti v duši Zemlje.

19 

ZZ 

 

Osličkova skrivnost 

Jožef je bil tesar. Svojo hišico in delavnico je imel v Nazaretu. V tem kraju pa ni bilo zadosti dela zanj. Zato je 

bil mnogo zdoma. Če je kdo gradil hišo, je poklical Jožefa, da mu je postavil ostrešje, mu izdelal vrata in okna 

ali pa mu naredil še omaro, mizo, stol ali posteljo. 

Marĳa, njegova zaročena žena, ga je doma čakala, da se vrne. Nekoč je v svoji sobici zvečer pokleknila in 

molila. Naenkrat pred seboj zagleda angela, ki ji pravi: 

'Pozdravljena, milosti polna! Gospod, tvoj Bog je s teboj in ti sporoča, da boš spočela in rodila sina, ki mu daj 

ime Jezus.' – Marĳa se je prestrašila in rekla: 'Kako se bo to zgodilo? Jožef še ni moj mož in drugega moža ne 

poznam.' Angel ji je rekel: 'Ne boj se, Marĳa! Glej, milost si našla pri Gospodu. Bog sam bo oče tvojega otroka. 

Zato se bo imenoval Bbožji Sin. – In glej, tvoja teta Elizabeta tudi pričakuje otroka, čeprav so njena leta že 

visoka. Pri Bbogu je vse mogoče.' Marĳa se je razveselila in rekla: 'Glej, dekla sem Gospodova. Naj se zgodi, 

kot praviš!' 

Ko je Jožef prišel domov, mu je Marĳa povedala, kaj ji je dejal angel. Jožef se je prestrašil. 'Ljudje ne bodo 

verjeli, da je otrokov oče Bog,' si je mislil. Ponoči ni mogel zaspati. Nazadnje ni več zdržal v hiši. Šel je v hlev, 

odvezal oslička in skrivaj odšel. Jahal ga je po poljski poti. Naenkrat se je osel ustavil. Ni hotel iti naprej, 

čeprav mu je Jožef prigovarjal. Končno je naredil velik ovinek na polje in se vrnil na pot. 

Samo malo sta šla, ko se je spet ustavil. Jožef ga je priganjal, a osel se ni premaknil. Ko ga je zmerjal, je osel 

spet naredil ovinek čez polje in se vrnil na pot. Spet sta šla malo naprej, ko se je osel spet ustavil. Priganjal in 

tepel ga je, a osel kot da je pribit na zemljo. Ni se premaknil. 

'Mogoče pa ni prav, da sem ponoči pustil Marĳo samo. Domov se vrnem. Prosil bom Boga, naj mi razodene, 

kaj naj storim,' si je rekel Jožef. 

Osel pa je na stezi pred seboj videl angela. Zato se je ustavljal. Ko mu je Jožef prigovarjal, ga priganjal in celo 

tepel, je vsakokrat naredil ovinek okrog njega. 

Ko sta prišla domov, je Jožef dal oslička v hlev. Prosil je Boga, naj mu razodene, kaj naj stori in mirno zaspal. 

Angel je še enkrat prišel. Najprej je šel v hlev k osličku: 'Ker si me opazil in spoštoval, čeprav te je Jožef 

naganjal, boš za to nagrajen. Ko se bo Bbožji Sin rodil na svet, boš smel biti zraven. Pri ljudeh bi ga zeblo. Smel 

ga boš greti s svojo toploto.' 

Osliček je sprejel angelovo skrivnost in čakal, kdaj se bo to zgodilo. 

Jožefu pa je angel v sanjah dejal: 'Jožef, sprejmi Marĳo kot mater božjega otroka. Vzemi jo za svojo ženo. 

Sveti Duh je spočel otroka pod njenim srcem. Ko se bo rodil, mu dajte ime Jezus. On bo Odrešenik vsega 

človeštva.' 

Jožef je vse storil tako, kot mu je naročil angel. 

Šel je tudi v hlev k osličku, mu dal cel šop sena več kot po navadi, ga pobožal in se mu zahvalil. Mislil si je: 

'Žival me je obvarovala greha, da sem prišel nazaj domov in nisem grešil zoper Boga, svojega Gospoda.' 

Irene Johanson 

prevedla Breda Zupančič 

priredila A.H.Križaj

z a m l a d e 

Skrivnost za ovce 

Kmalu za tem, ko je bil angel pri Marĳi, se je Marĳa odpravila obiskat svojo teto Elizabeto. Potovala je čez 

hribe in doline. Zgodilo se je, da se je začelo nočiti, Marĳa pa je bila še daleč od naslednje vasi. Nikjer ni bilo 

videti nobene hiše. Samo ovce so se pasle okrog nje. Marĳa je sedla pod drevo. Zeblo jo je. 'Ah,' si je mislila, 

'upam, da ne bo škodovalo otroku pod mojim srcem, ko me bo takole vso noč zeblo...' 

Takrat pa so naenkrat z vseh strani prišle ovce s svojimi debelimi kožuhi in jo pričele greti. Z vseh strani je bila 

v hipu tesno obdana s številnimi majhnimi in velikimi ovcami. Ovce so namreč začutile, da je Marĳa Sveta 

Mati in, da nosi Božjega otroka. Zato se je niso bale in so prišle čisto k njej, da bi njo in otroka obvarovale pred 

mrazom. 

Ponoči je prišel k ovcam angel in dejal: 'Ker ste pogrele mater Marĳo in Božje dete, boste prve, ki boste – od 

nas, angelov –prejele sporočilo, ko se bo na zemlji rodil Božji Otrok.' 

Zdaj so tudi ovce imele svojo skrivnost. Veselile so se in čakale, kdaj se bo to zgodilo. 

Zjutraj se je Marĳa zbudila spočita. Ogreta in polna novih moči je nadaljevala svojo pot. Kmalu je prišla k 

svoji teti. Elizabeta je vzkliknila: 'Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj..! Blagoslovljena med ženami! 

Blagoslovljen je sad tvojega telesa!' objeli sta se. Marĳa je ostala pri Elizabeti tri mesece. 

Skrivnost za volička (kravico) 

Ko se je Marĳa vračala domov, je čedalje težje hodila. Znova in znova se je morala ustavljati in počivati. Ko je 

tako spet enkrat sedla na rob poti, je zajokala: 'Ne morem več. Tako daleč je še do doma... Moje noge pa tako 

utrujene. Ah, kako naj pridem domov?' 

Takrat zasliši nekakšno pihanje. Ozre se in zagleda poleg sebe majhen voz, v katerega je bil vprežen majhen 

voliček (kravica). Zapihal je še enkrat, kot bi hotel reči: 'Vzpni se na voz, jaz te bom peljal domov.' 

Na cesti nedaleč od Marĳe je čakal svojega gospodarja. Ta je namreč šel na obisk k svojemu prĳatelju. Rekel je 

bil svojemu voličku: 'Tu me počakaj, takoj bom nazaj.' 

Vendar ga dolgo ni bilo. Na lepem je voliček zaslišal, kako neka žena joka. Z vozom se je približal in spoznal, 

da žena nosi Nebeško Dete. Rekel si je: 'To je Božja Mati. Pomagal ji bom, četudi me bo moj gospodar natepel, 

ker ga ne bom čakal. Bog je največji gospodar. Zato moram najprej služiti njemu.' 

Ko je Marĳa opazila voziček in vanj vpreženega volička, je zaklicala: 'To je božja pomoč!' Pobožala je dobro 

žival, se vzpela na voz in voliček jo je odpeljal po dolgi poti proti domu. 

Potem pa je odtopotal nazaj proti Betlehemu, kjer ga je že čakal njegov gospodar. Ta pa ga ni natepel, saj si je 

mislil: 'Žival sem pustil predolgo čakati, pa je šla po svoje.' 

Ponoči je k voličku v hlev prišel angel in mu dejal: 'Voliček, ker si danes pripeljal domov Božjo Mater in 

njenega Otroka, boš v zahvalo doživel veliko veselje: 

V tvojem hlevčku se bo rodilo Božje Dete in v tvojih jaslih bo ležalo.' 

Zdaj je imel tudi voliček svojo skrivnost. Presrečen je bil. Čakal je, kdaj se bo to zgodilo. 

20 



priredila A.H.Križaj

z a m l a d e 

Izpolnitev obljub 

Zgodba za 24. december 

V tistem času je cesar Avgust ukazal, naj preštejejo vse ljudi v njegovem kraljestvu. Zato se je moral vsak 

napotiti v tisti kraj, v katerem se je rodil. Tesar Jožef, ki je živel v Nazaretu, se je rodil v Betlehemu. Sredi zime je 

tako moral odpotovati s svojo ženo Marĳo iz Nazareta v Betlehem. Obema je bilo težko, saj je Marĳa pričakovala 

otroka, ki se bo tako moral roditi na tujem. 

Jožef je pripeljal osla iz hleva, mu na levo in desno obesil popotne torbe in mu posadil Marĳo na hrbet. Odšla 

sta in močno upala, da bosta v Betlehemu našla dobre ljudi, ki ju bodo vzeli pod streho. 

Ko sta po dolgem potovanju končno prišla v Betlehem, vsa utrujena in premrla, so bile vse hiše polne tujih in 

bogatih ljudi. Revni ljudje kot sta bila Jožef in Marĳa pa niso več našli prostora v hiši. 

Končno se ju je usmilil nek kmet in rekel: 'Hiša je polna, v hlevu pa bi se še našel prostor. Lahko gresta tja.' 

Odšla sta iz naselja in prišla do revnega hlevčka. V njem je stal voliček. Ko sta Jožef in Marĳa vstopila, je voliček 

takoj začutil, da je napočil sveti čas, in da se bodo angelove besede izpolnile. Prepoznal je Božjo Mater in zapihal 

kot takrat na cesti... Marĳa je zdajci opazila volička, šla k njemu, ga pobožala in rekla Jožefu: 'Glej, to je voliček, 

ki mi je pomagal v stiski.' 

Voliček je z gobcem zadel jasli, da so se premaknile sem in tja kot bi bile zibelka. Jožef je dejal: 'Sem poglej, 

Marĳa, sem noter lahko položiva otroka, ko se bo rodil.' 

Pripravila sta jasli kot posteljico za otroka. Ker je bilo zunaj mraz, sta v hlev pripeljala še osla. Voliček je dovolil 

osličku, da je jedel njegovo seno. 

Tako sta voliček in osliček složno stala drug ob drugem, ko se je Božje Dete rodilo na svet. 

Sredi noči je hlev razsvetlila nebeška luč. Vsepovsod so lebdeli angeli. Čudovito so peli. Takega petja se sicer 

na zemlji nikoli ne sliši. 

Marĳa je Dete položila v jasli. Jožef pa je prinesel šop sena, in ga z njim pokril. 

'V mojem hlevcu je prišel Božji otrok na svet,' je blažen pomislil voliček. 'In zdaj leži v mojih jaslih.' 

osliček pa je srečen grel otroka s svojo toplo sapo, da ga ne bi zeblo. Tako se je izpolnila angelova obljuba. 

V tej noči so angeli prišli tudi k ovcam na travnik. Pastirji so trdno spali, ovce pa so se takoj zbudile, ko se je razlila 

nebeška svetloba, in ko so se zaslišali nebeški glasovi. Skobacale so se na noge, prisluhnile in pogledale, kaj se 

dogaja: sredi noči luč, sredi tišine glasovi, sredi spanja prebujenje... potem so zaslišale sporočilo angelov. 

Ovce so bile prve na zemlji, ki so smele izvedeti to vest: 

'Oznanjamo vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi: DANES SE VAM JE RODIL ZVELIČAR, KI JE KRISTUS 

GOSPOD. In to vam bo znamenje: NAŠLI BOSTE DETE, V PLENICE POVITO IN V JASLI POLOŽENO.' 

Pastirji so se od vsega čudežnega premetavali v spanju, se obračali in zraven mrmrali. Saj so v snu tudi oni 

doživeli angele in v sanjah slišali njihovo sporočilo: SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM, 

KI SO BLAGE VOLJE.' 

Ko so se pastirji zbudili, so drug drugemu pričeli pripovedovati svoje sanje. Najstarejši je rekel: 'Vsi smo imeli 

enake sanje. Potem že mora biti res.' Ko so se ozrli okoli sebe, so opazili, da vse ovce odhajajo v isto smer. Sledile 

so angelom,, ki so jim kazali pot v Betlehem. Še pastirji so se odpravili za njimi. Tako so to noč ovce vodile 

pastirje. 

Ko so vsi skupaj prispeli do hleva, so pastirji vstopili. Videli so svetlikanje in slišali nebeške glasove. Pokleknili 

so pred detece in mu podarili, kar so imeli: volno, kože in mleko. 

Molili so Božje Dete. 

Božična pesem: Tam stoji pa hlevček. 



priredila A.H.Križaj 

21

22 

z a m l a d e 

Pobarvanka

23 

FF 

Kriza dvajsetega 

stoletja 3. del 

Delno iz dr. Walter Buehler 

Antropozofija kot potreba našega časa 

Z JAZom 

prežeta nadzavest 

bolezenska stanja zavesti 

(npr. halucinacĳe, blodnje 

predstave, vsiljene misli, 

stanja opojnosti) 

budnost 

sanje 

spanje 

hipnoza 

mediumizem 

transa 

S tem povezano preobrazbo in razširitev zavesti bomo 

bolje razumeli, če pogledamo na dejstvo, da doživlja že 

naše vsakdanje duševno življenje s spanjem, sanjami 

in budnostjo tri različne stopnje zavesti. Razlikujejo se 

po stopnji svoje svetlobe. Med njimi je nešteto različic. 

Pomislimo na človeka v hipnozi ( od grške besede 

hypnos= spanje), ki pod vplivom hipnotizerja izgubi 

svojo budno razsodnost in, na primer zaradi sugestĳe, 

da je na njegovo roko položen žareče vroč kovanec, 

dobi kot pri opeklini mehur. Tudi mediumizem je 

danes široko razširjen in mnogi ljudje poročajo, da 

dobivajo 'iz one strani' pogosto presenetljiva sporočila, 

ki jih sicer poznamo od medialno naravnanih oseb ali 

oseb, ki so zapadle v globoko transo. Kot omenimo 

fenomen Edgarja Cayca, 'spečega preroka' iz ZDA, 

ki je dajal na vprašanja številnih ljudi v stanju transe 

izjemne nasvete, tudi nasvete za zdravljenje, ki 

so ljudem pomagali. Pri tem pa ne smemo nikoli 

spregledati, da je ponovno oživljanje takih starih 

jasnovidnih stanj v našem današnjem času mogoče 

le pri izgubi normalne osebnostne zavesti in zavesti 

JAZa ter izgube sposobnosti doživljanja in ocene, ki 

je na to vezana. S tem pa lahko odpremo na široko 

vrata slepilom, iluzĳam in prevaram, ki zapirajo pot 

resničnih duhovnih raziskav. 

Razmišljanje je kal organa zaznavanja duhovnosti 

in mora postati izhodišče duhovnega šolanja. Z 

osebnim naporom, primernimi metodami in 

vajami se sposobnost razmišljanja lahko razvije 

v organ nadčutnega videnja. Tako šolanje mora 

zajeti tudi sposobnosti, ki spijo v čutenju in volji, 

torej koncem koncev sposobnosti celega človeka. 

S tem v zvezi je potrebno opozoriti tudi na usodne 

spremembe zavestnega življenja duše, ki ga 

kadarkoli lahko izzovemo z uživanjem in zlorabo 

drog. Iz medicinskega stališča gre pri tem za pravo 

zastrupljenost zdravega organizma, ki – kot znano 

– zaradi previsoke doze lahko kadarkoli pripeljejo 

v smrt. Zaradi motenj kemično-fizioloških funkcĳ, 

ki jih prizadeti ne more kontrolirati, posegajo učinki 

globoko v predstave, čutenje in voljo. Pri tem se 

čutenje, na primer v stanju učinkovanja LSD droge 

halucinatorično zelo poveča, volja pa vedno oslabi.

a n t r o p o z o f 

24 

Iluzioričnemu občutku osvobajajoče vzvišenosti ali 

blaženosti, občasno pa tudi strahov, ki puščajo težke 

posledice, sledi opoju kruta 'streznitev'. Pri tem, v 

zmoto vodečem iskanju mladega človeka, iskanju 

samega sebe, tistega 'kar svet v notranjosti drži skupaj', 

pa se ne sme spregledati faustičnega nagona duše, 

ki v ozadju deluje. Mladi skušajo tako dolgo, čeprav 

ogrožujoč lastno eksistenco, bežati pred duhovno 

pustinjo intelektualizma in vse večjo otopelostjo duše 

zaradi dolgočasja in senzacionalizma, dokler jim hiša 

staršev, šola ali siceršnje okolje ne pokaže nove poti 

do resničnih izvirov duševnega življenja. Moderna 

duhovna znanost zmore, kot se bo pokazalo, potešiti 

to duševno lakoto s smiselnimi mislimi, umetniškimi 

možnostmi doživljanja in moralnimi impulzi volje. 

Tudi medicina pozna številne zatemnitve zavesti in 

motnje, ki so čisto bolezenske narave, kot od čutnih 

prevar (halucinacĳ) zasenčena doživetja in predstave, 

prežete z nepopravljivimi prisilnimi mislimi, stanja 

blaznosti ali epileptično obarvana odsotnost, delirĳ pri 

visoki vročini ali pri težkem alkoholiku, da imenujem 

le nekatere. Glede na dejstvo, da imajo vse doslej 

navedene metamorfoze običajne zavesti nenormalni 

ali bolezenski karakter, bo razumljivo, da se nekateri 

ljudje duhovnega gibanja, ki se ima za svoj nastanek 

zahvaliti spremembi zavesti, prestrašĳo ali pa ga 

srečujejo z največjo skepso. Na drugi strani privlačĳo 

zaradi prave duševne stiske, labilnosti, radovednosti 

ali želje po senzacĳah mnoge ljudi omenjena mračna 

področja ne pa pregledne metode, kot to kaže vse večji 

obseg okultne literature. 

Posvečenim in pravim duhovnim voditeljem so bile v 

vseh časih vedno jasne moralne in zdravju škodljive 

nevarnosti, ki v tem prežĳo. S strogimi predpisi, 

merami in moralnimi zahtevami so skrbeli za to, da 

duhovni učenec ni mogel utrpeti škode. To velja tudi za 

modernega učitelja nekega duhovnega šolanja. Učitelj 

mora imeti pregled nad razvojem zavesti človeštva in 

zakonitostmi, na katerih ta temelji, nad možnostmi, 

toda tudi nevarnostmi. Teh pri mnogih za hitro 

doseganje nadčutnih doživetĳ ponujenih metodah v 

veliko škodo iskalcev ponavadi sploh ne upoštevajo 

ali pa premalo. 

Duhovno šolanje, ki ustreza stopnji razvoja zahodnega 

človeka novega časa, ima svoj temelj lahko samo v 

centru najbolj jasne budne zavesti. Nikakor ne sme 

segati po stanjih, ki pripadajo preteklosti, se potapljati 

vanje, po njih stremeti ali jih skušati ponovno obuditi. V 

polnosti prebujeni JAZ kot center pozornosti, vodenja 

misli in razsodnosti, kot vladar v notranjem kraljestvu 

čustev, želja in impulzov volje, mora v našem času 

prevzeti tudi vodenje na poti 'preko praga', mora v 

veliki meri nadomestiti v prejšnjih časih potrebnega 

Guruja iz daljnega vzhoda. Novo stanje zavesti, do 

katerega se mora priti, ne leži le pod budno dnevno 

zavestjo, temveč nad njo! In je pogoj za spoznanje višjih 

svetov, ki sme trditi, da je temelj moderne duhovne 

znanosti. 

Kako pa je mogoče, da je tako nevarno šolanje, v katero 

so pred časi puščali le redke izbrance, v 20. stoletju z 

ustrezno literturo – celo kot žepna knjiga v vsakem 

kiosku – dostopno vsakomur? Ali sme biti to sploh 

lahko dovoljeno? Ali imajo morda prav tisti okultni 

krogi, ki so Rudolfu Steinerju očitali izdajo običajev in 

duhovnih dobrin dobro varovane tradicĳe? 

Odgovor najdemo v omenjeni mogočni spremembi v 

razvoju človeštva na začetku nove dobe. Spoznanja 

znanosti niso omogočila le dosežkov na področju 

tehnike in obvladovanja anorganskih sil narave na 

Zemlji. Z njo so zoreli tudi notranji plodovi. Stvάri 

ustrezno logično razmišljanje, ki je prišlo v ospredje in 

se je tako uspešno uporabljalo pri čutnih zaznavah, je 

mogoče le ob notranji disciplini. Logično razmišljanje 

se je osvobodilo vseh predsodkov, dogem in izročil, več 

ali manj meglenih jasnovidnih predstav. Subjektivno 

simpatĳo ali antipatĳo, ki se je lahko razvnela v odnosu 

do objektov, mora znanstvenik, ki objekte raziskuje, 

prav tako postaviti ob stran kot svoje želje in drugačne 

egoizme. Treznost, jasnost in objektivnost, ki ga tako 

vadi, pripelje do kristalizacĳe zavesti osebnosti, ki jo 

v tej obliki v zgodovini najdemo prvič. Človeštvo je 

postalo polnoletno. 

Moč vodenja, šolana in pridobljena v znanstvenem 

prežemanju zunanjega sveta, se sedaj lahko obrne 

navznoter, da bi z budnostjo in odgovornostjo lahko 

stopili na pot zavestne samovzgoje in preobrazbe 

zavesti, za kar pa so potrebna prava navodila. Pot nazaj 

bi bila in bilo bi zasužnjevanje samega sebe, če bi se 

človek zahoda odrekel lastni odgovornosti in uvidu v 

zakonitosti svoje poti šolanja in se podredil absolutni 

avtoriteti vzhodnjaškega mojstra ali guruja, kar je bilo 

prej čisto upravičeno. 

Proti notranji, meditativni poti širjenja zavesti 

uveljavljajo posebej konfesionalno vezane strani in 

njihovi teološko šolani predstavniki velike pomisleke. 

Četudi naj bi bilo po tej poti mogoče hoditi, naj bi bila 

ošabnost in drznost, če hočemo prestopiti od boga 

dane meje človeških področĳ spoznanja. Da je veliki 

filozof Kant z vsem svojim življenjskim delom pokazal 

na stroge meje znanstvenih izkušenj in za področja 

vere in za vsebine religĳe ustrezen prostor dokončno 

zakoličil.

i j a 

V nasprotju s tem je potrebno opozoriti, da moderna 

znanost ne bi bila mogoča brez upoštevanja in najširše 

uporabe principa preseganja meje s tehničnimi sredstvi. 

Kot primere naj imenujem le mikroskop ali daljnogled. 

Uporaba teh naprav stopnjuje po naravi ali od boga 

dano jasnost vida tisočkratno in naredi nezaznavno 

zaznavno! Brez teh možnosti biolog ne bi vedel nič 

o celičnem jedru ali o kromosomih in zdravnik nič o 

krvnih telescih in beljakovinskih cilindrih v sečnem 

sedimentu, prav tako, kot astronom ne bi vedel nič 

o Jupitrovih lunah, o Saturnovem obroču ali obstoju 

oddaljenih galaksĳ. Kemik je v stanju, da v zemlji 

ugotovi tisočinko grama nekega slednega elementa, 

medtem ko bi naš organ za okus s težavo skušal 

ugotoviti, s katero vrsto kisa je narejena solata. 

Zakaj teologĳa doslej tisočkratnega prekoračenja meje 

pri znanosti ni očrnila za bogokletje in očitno prizna, 

da znanost ima možnost, od narave dane meje preseže 

in prodre v neznana področja? 

Raziskovalec duhovnega ne zahteva nič drugega za 

svoje področje. V notranjosti zavesti skuša najprej 

nedvomno obstoječo omejenost človeških izkušenj 

premostiti s primernimi sredstvi, da bi prodrl v 

doslej nezavestna ali še ne odkrita področja in bi jih 

ustrezno osvetlil. Toda, medtem ko je nakup dobrega 

in že davno narejenega mikroskopa morda samo 

vprašanje denarja, zahteva notranje prekoračenje 

meje izoblikovanje lastnih višjih organov zaznavanja 

in je torej vprašanje razvoja človeške duše. Človek 

potrebuje pogum in voljo, da v truda polnih korakih in 

delu, ki traja morda mnoga leta, oblikuje samega sebe 

v 'instrument raziskav'. Immanuel Kant ima najprej 

brez nadaljnjega prav, čeprav je podoben človeku, ki 

pride na obalo enega jezera in kot neplavalec ugotovi, 

da je nadaljevanje poti življenjsko nevarno in zato 

nemogoče. Pri tem pa ne pomisli, da se lahko vse 

štiri okončine uporabĳo za nov način gibanja, če se 

sposobnost, ki v njih tiči, prebudi in prilagodi elementu, 

ki ga je potrebno obvladati. Človek se lahko nauči 

plavati! Podobno je verjetno razmišljal tudi Goethe, ko 

je v Faustu jasnovidna Manto zaklicala: 'Tega, ki želi 

nemogoče, ljubim!'. 

Kaj pa je pravzaprav cilj duhovno- znanstvene poti 

šolanja? 

daljnega vzhoda označevala kot lotosi ali čakre in so 

zasnovani v višjih členih bitja. Njihove funkcĳe tu ne 

moremo obravnavati. Obsežen prikaz najdemo v knjigi 

'Kako prideš do spoznanja o višjih svetovih?'. 

Na kratko naj opozorim na visok cilj poti z vajami, 

ki jo zastopam. Na tej poti naj bi razvili od fizičnega 

telesa neodvisno zavest. Pri resnem razmišljanju ali pri 

pravi meditacĳi se duševno iz čutne periferĳe v veliki 

meri umaknemo in se opiramo še na organizacĳo 

možganov. Čim se nešolan človek tudi iz organizacĳe 

možganov umakne, izgubi na telo vezano, običajno 

predmetno zavest in zaspi. Primerne vaje koncentracĳe 

in meditacĳe služĳo temu, da zavest od znotraj počasi 

tako okrepimo, da se zavest lahko ohrani tudi, če fizično 

telo zapusti. To je mogoče zato, ker moč zavesti pri naši 

pozornosti, ki jo je potrebno povečati, ni utemeljena v 

čutilih, poteh živčevja ali samih možganih, temveč v 

duši. Ta moč zavesti je izraz naši organizacĳi vsajene 

iskre duha, ki se lahko razvĳe v duhovni plamen. 

Običajno potrebuje ta iskra duha najprej organizacĳo 

živčevja kot zrcalo, da samo sebe zaznava. 

Raziskovalec na področju duhovnega se torej nauči, da 

ob tem, ko zaspi, obdrži budnost, da se tako rekoč pri 

tem, ko zaspi, prebudi. Doslej običajna svetloba zavesti 

Za zaznavanje mnogovrstnih stvari in kvalitet 

fizičnega sveta potrebujemo različna, njim prilagojena 

in ustrezno diferencirana čutila. Podobno velja tudi 

za z zavestjo doumljivo pestrost nadčutnih pojavov v 

svetu. Od pradavnih časov so vidci govorili o zasnovi 

in izoblikovanju prav tako diferenciranih, duševnoduhovnih 

organov za zaznavanje, ki jih je modrost

f i l o z o f i j a 

se poveča in bi jo lahko označili kot preveliko budnost 

ali kot nad-zavest. S tem jo je mogoče omejiti od vseh 

omenjenih, več ali manj atavističnih ali patoloških stanj. 

Pri tem so mogoče temeljne, nove izkušnje. Ena prvih je, 

da se več ali manj kot senca ali točka doživeta predstava 

o JAZu, ki ga je telesno mogoče določiti za sredino čela, 

preobrazi. JAZ se doume duhovno kot krepčilna bitnost 

in samostojen v odnosu do fizičnega telesa. Z izkušnjo 

moj JAZ in moje telo sta dve popolnoma različni 

stvari, je identifikacĳa ali zamenjava odtlej s fizičnim 

telesom nemogoča. Ob tako doživeti resničnosti duha 

se razblinĳo vse materialistično ali intelektualistično 

obarvane predstave človeka o samem sebi v nič. 

V sebi prebujeno duhovno bitje JAZa pa obenem izkusi, 

da rojstvo in smrt nista meji, temveč vrata v eksistenco 

pred rojstvom in eksistenco po smrti, vrata v nadčutno 

domovino, v kateri je doma. Počasi se nauči opazovati 

in orientirati se v tem novem svetu. Pri tem izgubĳo tudi 

druge, zemeljsko obarvane predstave svojo enostransko 

podobo in se novo prebujenemu gledanju razodenejo v 

svojem bistvu. Kar na primer pri opazovanju neke vrste 

živali abstraktno označujemo kot skupinsko dušo ali 

tip, se v nadčutnem svetu lahko zazna kot samostojno 

duhovno bitje. To steguje nekaj tipalom podobnega v 

vsako žival iste vrste in se ne more individualno 

utelesiti. Raziskovanje obnašanja živali bo dobilo 

čisto druge dimenzĳe, ko se ne bo omejevalo na 

zunanje faktorje, ko ne bo v slučajnih mutacĳah in 

podobnem iskalo razlog obnašanja živali in njihove 

modrosti polne vključenosti v harmonĳo ostalih 

bitĳ narave, temveč bodo odkrili obnašanje živali 

v nadrejenem duhovnem bitju, ki ima svojo zavest. 

Pri tem se za duhovnega učenca preobrazi po teorĳi 

evolucĳe prikazano sorodstvo človeka in živali ter 

več ali manj čustven odnos do 'sestre živali' v novo 

čustvo povezanosti in odgovornosti. 

Še bolj pomembno morda bi bilo za v navedenem 

smislu prebujeno bitje JAZa srečanje z duh-dušami, 

ki so svoje življenje na zemlji že odložile. Za 

raziskovalca duha postane zavesten odnos s tako 

imenovanimi umrlimi mogoč. 

Naj omenim še eno izkušnjo, četudi bo za marsikoga 

zvenela bolj tuje ali šokantno kot prej navedena. Pri 

nadčutnem zaznavanju pride do srečanj z bitji, ki 

imajo svoj JAZ, ki so dosegla mnogo višjo stopnjo 

razvoja kot človeške duše in se ne utelešajo na Zemlji 

v človeškem telesu. Pripadajo višjim duhovnim 

sferam. Tako so na primer več ali manj meglene 

predstave o duhu naroda ali duha časa utemeljene 

v resničnosti visokih inteligenc, ki delujejo v ljudi 

in narode tako, da jih vodĳo in inspirirajo. 

S takimi duhovnimi raziskavami pade na religiozne 

in mitološke vsebine predkrščanskih, poganskih 

kultur nova luč.Tako imenovane predstave o 

starih bogovih so utemeljene v realnih jasnovidnih 

zaznavah. Tudi biblična poročila, ki od modernega 

človeka zahtevajo, da si predstavlja angelska bitja, 

dobĳo na ta način nove temelje. Z duhovnimi 

raziskavami se nauk o hierarhĳah po izročilu 

ezoteričnega krščanstva pri duhovno znanstvenem 

prikazu prvobitnih duhovnih razlogov za razvoj 

Zemlje in človeka lahko resnično na novo utemelji. 

Preden po tem kratkem pogledu v višine duhovnoznanstvenih 

raziskav sistematično obravnavamo 

nauk o večslojnosti človeka in njegovo povezanost s 

kraljestvi narave, moramo omeniti Goethejev način 

dela kot metodičen prehod od znanstvenega načina 

k duhovno-znanstvenemu načinu opazovanja. 

(se nadaljuje) 

prevedla Meta Vrhunc

27 

Pomen zgodbe o svetem 

gralu za naš čas 

René M. Querido 

Najbolj znani srednjeveški pesniški različici iskanja 

svetega Grala sta deli 'Perceval le Gallois', ki ga je 

ob koncu 12. stoletja v francoščini napisal Chretien 

de Troyes, in veličastna, v nemščini napisana epska 

pesnitev Wolframa von Eschenbacha 'Parzival' iz 

začetka 13. stoletja. Po mnogih rokopisih, ki so 

bili v istem času narejeni, je mogoče sklepati, da 

sta postali obe verziji takoj zelo priljubljeni. Tudi 

potujoči trubadurji so to vzvišeno iskanje ponesli 

daleč naokrog po tedanjem krščanskem svetu. 

Chretien de Troyes svojega dela ni dokončal. Zgodbo 

pripoveduje iz mikrokozmičnega vidika; imena in 

dogodke med seboj zelo redko povezuje. Nasprotno 

pa je Wolframova zasnova makrokozmična, polnejša 

in obsežnejša, skoraj vsak dogodek je povezan 

z odgovarjajočo zvezdno konstelacĳo. Obe, tako 

francoska kot nemška inačica, vsebujeta pomembne 

elemente napete zgodbe: dramatične borbe, silovite 

ljubezenske motive, tragično bolečino, jasen kontrast 

med dobrim in zlim in iskanje najbolj vzvišenega ideala 

človeštva. Dogajanje se ob slikovitem ozadju gradov, 

gozdov, jezer in gora zelo naglo odvĳa. 

Wolfram v Parzivalu jasno namiguje na to, da opisuje 

historične dogodke iz 9. stoletja. Obdobje Karla 

Velikega je označilo radikalno spremembo v zavesti 

človeštva. Medtem ko je bilo trojstvo človekove narave 

(telo, duša, duh) do tedaj vsesplošno priznano, je 8. 

cerkveni koncilĳ leta 869 v Konstantinoplu človeško 

bitje skrčil na dvojstvo (telo, duša). 

Tisoč let pozneje pa je moderna psihologĳa, katere prvi 

zametki so nastali v obdobju materializma 19. stoletja, 

razglasila, da je mogoče bistvo delovanja duše zaznati v 

samem delovanju telesa. Cerkev je razveljavila pomen 

duha; znanost je zavrgla neodvisen obstoj duše. Danes 

je človek obravnavan kot le še malo več kot proizvod 

izključno fizičnih sil. 

Toda Rudolf Steiner je napovedal, da je potrebno v 

današnjem času na poti zavestnega duhovnega razvoja 

ponovno odkriti realnost človekove trojne narave. 

Gledano v tej luči, je iskanje svetega Grala v domišljĳski 

obliki povezalo sodobno iskanje človekove prave 

narave skozi faze otopelosti in dvoma do končnega 

duhovnega prebujenja. 

Obe obliki imena Parzival (iz perzĳščine) in Perceval (iz 

francoščine) s svojim pomenom namigujeta na značaj 

junaka in na težke preizkušnje, s katerimi se bo moral 

na svoji poti iskanja soočiti. Parzival pomeni 'čisti 

norec', nekdo, ki naivno živi v svojem fizičnem okolju, 

ločen od nadčutne realnosti. Perceval pomeni 'predreti 

kopreno' in se, gledano širše, nanaša na nekoga, ki gre 

v iskanju prvobitne svetlobe skozi temno dolino smrti. 

Oboje je osnova za globlje razumevanje zgodbe. 

Parzival, sin vdove Herzeleide ('bridkost srca'), zraste 

v samoti. Svojega imena se ne zaveda. Njegova mati 

ga želi na vsak način odvrniti od viteškega reda, kajti 

njegov oče Gahrumet, plemenit in pogumen vitez, je 

bil ubit v boju na Vzhodu. Boji se, da bi njenega sina 

doletela enaka usoda. Parzival se močno zanima za 

fizični svet, ki ga obdaja, vendar kaže že vse od začetka 

omejeno, brezčutno duševno življenje; ni se zmožen 

vživeti v veselje in bolečino drugih. Njegova zavest 

je zavest opazovalca, brez vsakega sledu sodelovanja 

duha. 

Nekega dne, ko zagleda viteze v sĳoči opremi, si 

goreče zaželi poiskati viteški stan. Pravega pomena 

le-tega se seveda prav nič ne zaveda. Materine mile 

prošnje, naj opusti svoje vroče želje, so zaman. 

V svojem zadnjem poskusu ga v želji, da bi izpadel čim 

bolj absurdno in da tako ne bi imel nobene možnosti, 

da v svojem iskanju uspe, obleče v opravo norca in 

mu za povrhu da še šepavega ponĳa. In tako odjaha, 

slep za materino ganljivo žalost. Če bi se v slovo še 

zadnjikrat obrnil, bi videl, da se je onesvestila in od 

žalosti umrla. 

To je trenutek, ko se Parzival prvič sreča s smrtjo. 

Odgovoren je za smrt svoje matere, a se tega prav 

nič ne zaveda. Zaradi omejenosti duše si nevede 

nakoplje krivdo. Omejenost, smrt in po nedolžnem 

nakopana krivda spremljajo Parzivala v vseh njegovih 

avanturah, vse dokler ne pride pri njem do notranjega 

prebujenja. 

Kmalu po tem, ko zapusti materino posestvo, vstopi v 

bogato okrašen šotor, postavljen na travniku, kjer na 

kavču počiva Jechute, žena Oriliusa. Brezobziren in 

neroden kot je, ji ukrade poljub, ji grobo vzame njeno 

dragoceno zapestnico in se požrešno naje hrane, ki jo 

je pripravila za svojega moža, ko se le-ta vrne. Zapusti 

jo osuplo, ne zavedajoč se tragičnih posledic svojega

28 

a n t r o p o z o f 

dejanja. Orilius, ki najde ženo vso zmedeno, posumi 

na najslabše in jo po krivici obtoži prešuštva. 

Ne da bi trenil, se odloči, da jo osramoti in se maščuje 

nad hudodelcem, če ga le najde. 

V sosednjem gozdu pa počivata Sigune in njen ljubi 

Schionatulander. Sigune prebira kozmično sporočilo, 

zapisano v dragocene kamne na konopcu psa, ki ga 

je njen ljubi ujel zanjo. Nenadoma pes pobegne in s 

seboj odnese konopec. Sigune priseže, da se ne bo 

poročila z njim, dokler spet ne ujame psa in dokler ne 

bo do konca prebrala nebeškega zapisa na konopcu. 

Schionatulander takoj odjezdi, a na robu gozda ga 

ubĳe Orilius, ki ga zamenja za Parzivala. Kasneje v 

zgodbi sreča Parzival žalujočo Sigune, ki v svojem 

naročju (v stilu Pieta) nosi svojega mrtvega ljubimca. 

Poskusimo razumeti pomen Parzivalovega drugega 

srečanja s smrtjo. Ime Schionatulander je popačenka 

francoskega chien de la lande ('pes goljave'). Staro 

egipčansko misterĳsko vedenje je imelo zvezdo Sirius 

za zvezdo psov, za nebeški sedež Isis, vira kozmične 

modrosti. Kot nakazuje njegovo ime, je prinesel 

Schionatulander na Zemljo kozmično modrost, da bi 

jo sprejela Sigune, predstavnica človeške duše. 

Ko sreča žalujočo Sigune z mrtvim Schionatulanderjem, 

se Parzival prav nič ne zaveda niti globljih povezav 

niti tega, da je on sam delno odgovoren za smrt 

mladega viteza. Čeprav ni zmožen resničnega 

samozavedanja, pa v tem srečanju vendarle doseže 

prvo stopnjo prebujanja, kajti Sigune mu pove 

njegovo ime. 

Drugače povedano, poveže ga s ciljem njegovega 

višjega bitja, ki domuje v duhovnem svetu. To ne 

pomeni, da je Parzival sedaj že zmožen delovati 

skladno s tem spoznanjem, a dan mu je namig, 

kakšen cilj naj bi dosegel. Še vedno pa ga čaka težek 

preizkus. 

Parzivalovo tretje srečanje s smrtjo je na zunaj bolj 

zaveden dogodek. Po naključju mu uspe ubiti 

Rdečega viteza, enega najbolj mogočnih in plemenitih 

med vitezi okrogle mize kralja Arturja. Brez vsake 

izkušnje kot je, bi v normalnem dvoboju tega 

pogumnega viteza gotovo ne premagal. Od tu naprej 

je Parzival znan pod imenom Rdeči vitez; prisvojil 

si je ta visoki čin, ne da bi šel skozi odgovarjajočo 

notranjo disciplino in katarzo, ki je za dosego viteštva 

potrebna. Pravi vitez na Zemlji je zavestno v službi 

duhovnih sil. 

Parzivalu smrt ne pomeni nič. Njegova dejanja še 

naprej kažejo na globoko pomanjkanje sočutja. Pa 

vendar je opazen razvoj, kajti s tem dogodkom ga 

usoda popelje k smrti, za katero je v celoti odgovoren. 

Samo zaradi otopelosti, ki ga še vedno teži, tega še 

ni zmožen spoznati. Dela ga otopelega za realnost 

nadčutnega sveta, kajti duša biva v tem območju 

potem, ko je enkrat telo postavljeno ob stran. 

V tem članku ne bomo obravnavali Parzivalovih 

mnogih prigod. Raje bomo sledili smrti kot 

prebuditelju zavesti in poskusili prikazati, kakšen 

je njen pomen za današnji čas. Mnoge Parzivalove 

prigode so arhetipske slike izkušenj duše, ki danes 

niso prav nič nenavadne. V psihi današnjega človeka 

je prevladujoče stanje otopelost duše, strah pred 

smrtjo in trpljenjem, v kombinacĳi z neobrzdano 

voljo za akcĳo. 

Rudolf Steiner je poudaril, da celotno človeštvo 

prehaja preko praga, ki fizični svet loči od duhovnega. 

Če se ta proces zgodi nezavedno, v otopelosti, obstaja 

nevarnost, da se duša vrne ohromljena ali zmedena. 

Edina zaščita je v tem, da se duša postopno pripravlja 

na izkušnjo duhovnega sveta skozi prostovoljno 

izbrano notranjo disciplino koncentracĳe, meditacĳe 

in drugih vaj, kot so na primer opisane v Steinerjevi 

knjigi 'Kako do spoznanja višjih svetov'. 

Toda prehod preko praga po poti iniciacĳe pomeni, 

da se zavestno srečamo s smrtjo. Vsako noč v spanju 

nezavedno prestopimo prag; ob smrti, ko je fizično 

telo dano na stran, prav tako prestopimo prag, a tako, 

da se v isto telo ne moremo več vrniti. Poučeni lahko, 

kot rezultat notranje krepitve moči duše, zavestno 

prestopi prag in tako vzpostavi zvezo med dnevno 

in spečo zavestjo. 

Sedaj pa smo pri središčni epizodi zgodbe, v kateri 

Parzival prvič obišče grad svetega Grala. Dogodki 

potekajo v nadčutnem svetu in ne v fizičnem. 

Povsem jasno je, da je Wagner to razumel, kajti v svoji 

glasbeni drami Parzival, ko Parzivalov učitelj pelje 

svojega učenca na grad svetega Grala, reče: 'Zum 

Raum wird hier die Zeit (tukaj čas postane prostor), 

s čimer nakazuje spremembo zavesti, kakršna se 

zgodi v spanju brez našega zavedanja in v iniciacĳi 

zavestno. 

Parzival ni imel namena iti v grad svetega Grala; tja 

ga je odpeljal njegov konj, in ko je v soseščini iskal 

zavetje, ga je Amfortas povabil, da na gradu prenoči. 

Grad, ki stoji na gori, je skrit pogledom in težko

i j a 

29 

dostopen. Vse, ki v gradu bivajo, teži velika žalost, 

kajti Amfortas, Gralov kralj (njegovo ime pomeni 

'oropan moči'), boleha. Visi med življenjem in smrtjo in 

ni več zmožen opravljati svoje pomembne dolžnosti; 

trpi strašno bolečino, ki je do tedaj še nič ni zmoglo 

odstraniti. 

Znano je, da lahko ozdravi Amfortasa 'čisti norec', 

če sam od sebe postavi pravo vprašanje ('Stric, kaj 

vam je?'). A ko se Parzival znajde pred svojo prvo 

pomembno duhovno izkušnjo, ostane brez besed. 

Čeprav je priča pomembnim dogodkom, povezanim 

z obredom svetega Grala, še ni dozorel za življenjsko 

pomembno vprašanje. Naslednje jutro, ko se prebudi, 

je grad svetega Grala prazen. Rad bi vprašal, zakaj 

Amfortas trpi, a je prepozno. Grobo izgnan, se še bolj 

izgubljen kot kdajkoli znajde na drugem bregu jarka. 

Čeprav ta epizoda pravzaprav ni srečanje s smrtjo, pa 

je vendar z njo povezana. Parzival je prestopil prag, 

ki vodi v nadčutni svet, svet onstran smrti, toda, ker 

ni bil pripravljen, ni mogel pravilno vstopiti v ta svet. 

Zato je bil izgnan in sedaj se zanj začne dolgo obdobje 

dvoma in trpljenja. Wolfram nam pove, da je Parzival 

pet let počel grde stvari, vendar nam o teh dejanjih ne 

poda nobene podrobnosti. 

Duhovne izkušnje lahko popeljejo človeka v še globljo 

materialnost, če jih ne razume pravilno ali se dogajajo 

neopaženo. 

Toda kako se Parzival prebudi, saj je vendar bodoči 

Gralov kralj? Potem ko je prehodil dolgo pot, polno 

trpljenja, ki ga je vodila skozi izsušene puščave in 

ledena neurja, ga končno prebudi čudež velikega 

petka, smrt Kristusa na križu. 

Izkušnja žrtvovanja odrešitelja zaznamuje prvo stopnjo 

ozdravljenja Parzivalove duše. Pripravljen je na to, da 

ga Treverizent, modri puščavnik, poduči o svetem 

Gralu. Sveti Gral je osnova za pravo obhajilo v duhu 

med živimi in mrtvimi, še vedno nahrani vsakogar po 

njegovih potrebah. Ustvari pravo krščansko složnost 

med posameznikom in skupnostjo, med subjektom in 

družbo. 

Toda proces je postopen – gradual (grail = gradalis = 

gradual) vodi od otopelosti, preko dvoma do končne 

duhovne razsvetljenosti; proces, pri katerem smrt 

prebuja novo življenje. Navkljub presenetljivo hitremu 

tehnološkemu napredku zadnjih desetletĳ, postaja 

danes duševna bolezen vse bolj akuten pojav. 

Sile smrti opazno pritiskajo na nas. Zgodba o Gralu 

nam lahko pomaga spoznati, da se zavestnemu 

soočenju s smrtjo ni mogoče izogniti; to je pravzaprav 

edina možna pot k odrešitvi duše. Kakor Kristus ne bi 

mogel od mrtvih vstati na velikonočno nedeljo, če ne 

bi na veliki petek umrl, tudi duša modernega časa ne 

more v duhu na novo zaživeti, če se zavestno ne sreča 

z ničnostjo, z breznom znotraj sebe. Danes to ne more 

več biti le stvar vere, povezano mora biti z izkušnjo 

– z utiranjem poti. Parzivalovo iskanje svetega Grala 

nam v mogočnih slikah prikazuje izkušnje, ki jih mora 

duša prebresti na poti notranje smrti in vstajenja. Na 

koncu jo to pripelje do izkušnje samega Kristusa.

30 

f i l o z o f i j a 

Temelji ezoteričnega 

šolanja 

Rudolf Steiner 

Ezoterična ura v Münchnu, 

6. junij 1907 

Moramo si priti na čisto, kaj so temelji ezoteričnega 

šolanja in kaj je njihova bit. Šola, ki ji pripadamo, je 

organizirana tako, da so v njej različni krožki. Vsi, 

ki pridejo na novo, so 'iskalci'. Kdor napreduje, 

spada k tistim, 'ki vadijo'. Temu sledi pravo 

'šolanje'. Naša šola je razdeljena v te tri krožke. Mi 

vsi smo šli v šolo ezoterike, da bi v svoji notrajosti 

razvili določene organe, ki nas usposobijo, da višje 

svetove sami doživimo. Kako pa organe v sebi 

razvijemo? 

Vsi naši organi so nastali zaradi naše dejavnosti v 

nekem času. Ponazorimo si to na primeru: Bil je čas, ko 

vsi še nismo imeli oči. Takrat se je človek gibal lebde 

– plavajoče v vodenem pramorju. Da bi se orientiral, 

je imel organ, ki ga imamo danes še kot nekakšno 

zasnovo. To je tako imenovana češarika. Leži zgoraj, v 

sredini glave, malo obrnjena navznoter. Pri nekaterih 

živalih jo lahko vidimo, če dvignemo lobanjsko kost. 

S tem organom je človek davnine lahko zaznaval, ali 

se približuje koristni ali škodljivi stvari. Predvsem pa 

je bil to organ zaznavanja toplote in mraza. Če je takrat 

sĳalo na Zemljo Sonce, ga človek sicer ni mogel videti, 

toda češarika ga je vlekla tja, do tistih mest vodenega 

morja, kjer je Sonce vodo ogrevalo. In ta toplota mu 

je dajala občutek velike blaženosti. Na takih mestih v 

vodi se je človek dolgo zadrževal in je prišel visoko na 

površje, tako da so se ga sončni žarki lahko dotaknili. 

In s tem, da so sončni žarki padli direktno na njegovo 

telo, so se oblikovale današnje oči. Dve stvari torej sta 

bili potrebni, da so oči nastale. Sonce je moralo sĳati 

navzdol, na drugi strani je moral človek priplavati tja, 

na od Sonca ogreta mesta in se Soncu izpostaviti. Če 

tedanji ljudje tega ne bi naredili, temveč bi si rekli: 

razviti hočem samo to, kar je v meni že zasnovano, bi 

sicer lahko razvili vedno večjo češariko, grozljivko od 

nekega organa, oči pa ne bi dobili nikoli. 

Podobno si moramo stvar zamisliti pri razvĳanju 

duhovnih oči. Reči si moramo: višji svetovi v meni že 

so, samo razviti jih moram. Tisti ljudje tudi niso mogli 

razviti Sonca iz sebe, razvili pa so lahko organe, da ga 

vidĳo. Tako tudi mi lahko razvĳemo le organe, da bi 

videli duhovno Sonce, višje svetove, ne pa da bi jih 

razvili iz nas. In nikoli ne moremo razviti organov, če 

nas na eni strani ne obseva duhovno Sonce in na drugi 

strani ne pohitimo sami, da se mu izpostavimo, da nas 

lahko obsveti. Mesto, kjer za nas sĳe duhovno Sonce, 

so ezoterične šole in vsi tisti, ki jih nekaj v ezoterične 

šole pripelje, bodo obsĳani z njegovimi žarki, če se 

temu ustrezno po navodilih šole obnašajo. 

Vsak organ, ki je imel preteklost, bo imel tudi bodočnost. 

Tudi češarika bo v bodočnosti spet pomemben organ. In 

tisti, ki so v ezoteričnih šolah, delajo že sedaj na njenem 

oblikovanju. Vaje, ki jih dobimo, ne delujejo samo 

na astralno in etersko telo, temveč tudi ne češariko. 

In ko bo delovanje zelo močno, bo šlo iz češarike v 

limfne žile in od tod v kri. V bodočnosti bodo imeli 

vsi ljudje izoblikovano češariko, ne le tisti, ki že sedaj 

delajo okultne vaje. In pri ljudeh, ki bodo predstavljali 

raso zlih, bo to organ za najhujše in najbolj grozljive 

impulze in bo tako velik, da bo predstavljal največji del 

telesa. Kot se veliko komarjev iz oddaljenosti vidi kot 

roj komarjev, tako bi takrat, ker bo hodilo po Zemlji 

toliko žlezam podobnih človeških teles, lahko videli 

Zemljo iz kozmosa kot veliko žlezo. Pri tistih pa, ki 

svojo češariko izoblikujejo na pravi način, bo postala 

zelo plemenit in popoln organ. 

Sedaj pa si točneje oglejmo vaje, ki so nam dane in 

pomislimo na to, da so te vaje tiste, ki naredĳo naše 

duše sprejemljive za duhovne sončne žarke.

Na nek način kot priprava na prave okultne vaje 

nam služi šest malih vaj. V tistem, ki se jim posveti 

s potrebno resnostjo in prizadevnostjo, ustvarĳo to 

temeljno razpoloženje duše, ki je potrebno, da bi imeli 

od okultnih vaj prave uspehe. 

1. Kontrola misli 

Najmanj pet minut naj bi si vsak dan vzeli in razmišljali 

o po možnosti nepomembni misli, ki nas v principu 

sploh ne zanima,in sicer s tem, da logično nanizamo 

eno za drugim, kar je o predmetu mogoče misliti. 

Pomembno je, da gre za nepomemben predmet, saj 

je prav prisila, ki si jo moramo naložiti, da dolgo pri 

njem vztrajamo, ki prebuja speče sposobnosti duše. 

Po določenem času opazimo potem v duši občutek 

čvrstosti in zanesljivosti. Ne moramo pa misliti, da 

nas to čustvo močno prevzame. Ne, to je čisto fino, 

subtilno čustvo, ki mu moramo prisluhniti. Tisti, 

ki trdĳo, da tega čustva absolutno v sebi ne morejo 

čutiti, so podobni tistim, ki gredo, da bi med mnogimi 

drugimi predmeti iskali čisto majhen, fin predmet. 

Res da iščejo, toda samo po površini in tam majhnega 

predmeta ne morejo najti, temveč ga spregledajo. 

Potrebno je čisto tiho prisluhniti v sebe, potem občutiš 

to čustvo, ki se pojavi predvsem v sprednjem delu 

glave. Če ga tam začutimo, ga zlĳemo v mislih v 

možgane in v hrbtenični mozeg. Počasi potem imamo 

občutek, da tečejo od sprednjega dela glave žarki tja do 

hrbteničnega mozga. 

2. Iniciativa za delo 

Za to si moramo izbrati opravilo, ki si ga sami 

izmislimo. Kdor na primer vzame kot vajo zalivanje 

neke cvetice, kot je v predpisu navedena, dela nekaj 

nesmiselnega. Delo naj bi opravljali iz lastne iniciative, 

torej si jo moramo sami izmisliti. Potem se pri tej vaji 

kmalu opazi občutek, kot na primer: 'Nekaj lahko 

naredim', 'Sposoben sem narediti več kot prej', 'Čutim 

željo po aktivnosti'. Pravzaprav v vsem gornjem delu 

telesa to čutimo. Tok tega čustva skušamo potem 

usmeriti k srcu. 

3. Biti vzvišen nad veseljem in trpljenjem 

Zgodi se nam na primer, da bi se zjokali. Takrat je čas za 

to vajo. Z vso silo se prisilimo, da sedaj enkrat ne bomo 

jokali. Isto velja tudi za smeh. Poizkusimo enkrat, ko 

pride smeh, da se ne smejimo, temveč da ostanemo 

mirni. To naj ne pomeni, da naj se ne bi smejali več, toda 

moramo se imeti pod kontrolo, obvladovati smeh in 

jok. In če smo se nekajkrat obvladali, občutimo kmalu 

občutek miru in ravnodušnosti. Ta občutek potem 

skušamo poslati v vse telo s tem, da ga iz srca najprej 

razlĳemo v roke in dlani, da bi skozi dlani sevalo v 

dela. Potem pustimo da steče v noge in na koncu v 

glavo. Ta vaja zahteva resno opazovanje samega sebe 

in naj bi jo opravljali najmanj četrt ure na dan. 

4. Pozitivnost 

V vsem slabem naj bi našli zrnce dobrega, v vsem grdem 

lepo in tudi še v vsakem zločincu iskrico božanskega. 

Potem dobimo občutek, kot da bi se razširili preko 

svoje kože. To je podoben občutek rasti, kot ga ima po 

smrti etersko telo. Če začutimo ta občutek, pustimo, da 

seva skozi oči, ušesa, vso kožo, predvsem skozi oči. 

5. Nepristranskost 

Skrbimo za gibljivost v tem smislu, da ostanemo 

vedno sposobni, da sprejemamo nove stvari. Če nam 

nekdo nekaj pripoveduje, kar smatramo za neverjetno, 

mora vseeno v našem srcu vedno ostati kotiček, kjer si 

rečemo: lahko bi imel prav. – To nas ne mora narediti 

nekritične, saj stvar lahko preverimo. Potem nas 

prevzame čustvo, kot da bi od zunaj nekaj teklo k nam. 

To vpĳamo skozi oči, ušesa in vso kožo. 

6. Ravnotežje 

Pet prej navedenih občutkov naj bi sedaj privedli v 

harmonĳo s tem, da na vse pazimo istočasno v enaki 

meri. 

Teh vaj ni potrebno delati točno po en mesec. Potrebno 

je bilo navesti neki čas. Predvsem je važno, da delamo 

vaje prav v tem zaporedju. Kdor dela drugo vajo 

pred prvo, od tega nima koristi. Prav zaporedje je 

važno. Nekateri mislĳo, da morajo začeti s šesto vajo, s 

harmoniziranjem. Toda ali se lahko nekaj harmonizira, 

česar še ni? Kdor vaj noče delati v pravem zaporedju, 

mu nič ne koristĳo. Kot je nesmiselno, če mora nekdo 

narediti šest korakov, da pride čez most, pa hoče 

narediti najprej šesti korak, je nesmiselno, če hočemo 

začeti s šesto vajo. 

Delni prevod iz Dr. Rudolf Steiner: 

Anweisungen fuer eine esoterische Schulun 

pripravila Meta Vrhunc

32 

a n t r o p o z o 

'Geisteswissenschaft' 

Andrej Fištravec 

V nemškem govornem področju predstavlja pojem 

'Geisteswissenschaft' ekvivalent angleškemu pojmu 

'social science', s čimer se označuje tip znanosti, 

ki se ne ukvarja z naravo (s katero se ukvarjajo 

'Naturwissenschaften' oziroma 'natural sciencies'), 

ampak z njenim antipodom – družbo. 

Ko Steiner poimenuje znanost, ki jo uporablja 

v svojih antropozofskih raziskavah, govori o 

'Geisteswissenscha' ali o 'Geheimwissenscha'. 

Vendar termina 'Geisteswissenscha' ne uporablja 

v običajnem pomenu skupnega poimenovanja vseh 

tistih znanosti, ki raziskujejo družbo. Sam razume 

'Geisteswissenscha' čisto dobesedno kot znanost, 

katere predmet proučevanja je 'duh' oziroma 'duhovna 

razsežnost' sveta kot vzpostavljajoča dimenzĳa vsega 

obstoječega. 

Zanj namreč 'duhovno' ne predstavlja nikakršne 

abstraktne metafore za specifične človekove lastnosti in 

lastnosti sveta. 'Duhovno' je zanj resničnost, ki je ravno 

tako resnična, kot je resnična fizična eksistenca človeka 

in sveta. 'Duhovno' je zanj nekaj povsem stvarnega. 

Prepoznavanje duhovnega kot ne zgolj metaforičnega 

vprašanja povezujem na eni strani z zgodovino 

institucionaliziranih kulturnih cenzur, npr. 

rimskokatoliške cerkve, ki na svojem koncilu v 

Konstatinopolu 869. leta prepove učenje o dveh dušah 

('duši' in 'duhu'). Na drugi strani pa so ti cenzurni rezi 

samo kulturna kodifikacĳa siceršnjih (spremenjenih) 

spoznavnih sposobnosti človeka, kar je mogoče lepo 

opazovati pri pogledih na svet t.i. primitivnih ljudstev 

ali sodobnega modernega človeka. Lahko rečem, da 

gre pri celi stvari za paradoksalno izgubo nečesa, kar 

je moderni človek v svoji zgodovini že imel. 

Razen tega obstaja veliko objektivnega empiričnega 

materiala, ki kaže na obstoj nemetaforične duhovne 

dimenzĳe. 

Pri Steinerju se mi zdi izjemno pomembno poudariti, 

da zanj duhovna dimenzĳa ni zgolj miselna špekulacĳa, 

hipoteza ali miselna metafora, ampak je samo 

formulacĳa njegovih empiričnih doživetĳ in spoznanj, 

ki temeljĳo na konkretnih raziskavah s pomočjo 

nadčutne zaznave. 

Če izhajamo iz tega, tudi lažje razumemo sam 

Steinerjev opus (izrazito v njegovem zadnjem, 

duhovno znanstvenem oziroma antropozofskem 

delu), ki je vsebinsko tako raznolik in tako obsežen, da 

dopušča zaključek, da njegov opus ne bi bil mogoč, če 

ne bi bil razvil spoznavno teoretske metode, s pomočjo 

katere je lahko z veliko kompetenco odgovarjal na 

številna zastavljena vprašanja. 

Seveda številni odgovori oziroma teme, s katerimi 

se ukvarja v svojem antropozofskem obdobju in ki 

že s čisto formalnega gledišča (dosežena izobrazba) 

presegajo področja njegove strokovnosti, še 

ničesar ne dokazujejo. Ko pa vrednotimo ta opus v 

okviru številnih socialnih praks, ki so se na osnovi 

povedanega razvile (ali jih je sam razvĳal), potem 

lahko tudi preko njihovega obstoja sklepamo o visoki 

stopnji resničnosti, ki je zaobjeta v Steinerjevem 

antropozofskem opusu in je tako svojstven pokazatelj 

uspešnosti njegove duhovno znanstvene metode. 

Termin 'Geheimwissenscha' uporablja predvsem v 

prvem obdobju svojega antropozofskega delovanja 

(npr. v GA 9 – 'Theosophie. Einführung in übersinnliche 

Welterkenntnis und Menschenbestimmung' ali v GA 

13 – 'Die Geheimwissenscha im Umriss') za opis 

znanosti, ki se v nasprotju z 'Naturwissenscha' (ta 

se ukvarja z raziskovanjem sveta, ki ga opazujemo 

s pomočjo čutne zaznave) ukvarja z raziskovanjem 

sveta, ki ga opazujemo s pomočjo nadčutne, običajnim 

čutom skrite zaznave (od koder tudi ne najbolj 

posrečeno poimenovanje takšne znanosti kot 'skrite 

znanosti'). 

Sinonimen izraz za 'Geisteswissenscha' je lahko 

tudi sam pojem 'antropozofija'. Pač v smislu, da 

'Geisteswissenscha' predstavlja vzpostavljajoče 

jedro antropozofije kot načina spoznavanja in kot 

načina doživljanja mikro in makro kozmosa (človeka 

in sveta). 

Zato Steiner, ko prične v zadnjem letu svojega življenja 

pisati 'Anthroposophische Leitsätze' (GA 26), v katerih 

jedrnato povzema ključna antropozofska spoznanja, 

opredeli v prvih treh (od 185-ih) antropozofijo kot 

'...pot spoznanja, ki želi duhovno v človeškem bitju 

voditi k duhovnemu v univerzumu...',

33 

SS 

 

pri čemer so lahko antropozofi samo tisti ljudje, ki 

'...občutĳo določena vprašanja o biti človeka in 

sveta kot svojo življenjsko potrebo, prav tako kot 

človek občuti lakoto in žejo' (GA 26:14). 

Veliko nesporazumov v zvezi z antropozofijo in 

'njeno' duhovno znanostjo (tudi v antropozofskih 

krogih) je povezanih z nerazumevanjem prav te 

opredelitve antropozofije. 

Antropozofija namreč ni nek zaključen in 

zaokrožen sistem znanj, kakor jih je formuliral R. 

Steiner in bi naj bil poosebljen v njegovih zbranih 

delih, ampak najprej spoznavno teoretska metoda, 

ki lahko vsakemu posameznemu človeku omogoči, 

da spozna nekaj resničnega o sebi in svetu, kar šele 

lahko predstavlja osnovo za izrekanje kakršnihkoli 

izjav in sodb o svetu in človeku v njem. 

Srž antropozofskega, duhovno znanstvenega 

pogleda na svet je proces razvĳanja lastnih 

sposobnosti čutnih in nadčutnih zaznav, iz česar 

izraščajo čutna in nadčutna spoznanja o človeku in 

svetu. 

Če se še v svojih zgodnejših delih (npr. 'Philosophie 

der Freiheit', GA 4) ali nastopih (npr. v Giordano 

Bruno-Bund, GA 51) zavzema za 'intuitivno', na 

osnovi katerega je mogoča prenova modernih 

znanosti oziroma je 'resnično spoznanje' sploh 

mogoče, potem se v svojem antropozofskem 

obdobju loti povsem konkretnih obdelav tega, kako 

je intuitivno spoznanje mogoče. 

V tem okviru je od referenčnih del potrebno omeniti 

vsaj učbenik, ki ga mora potem vsakdo, ki ga 

uporablja, individualizirati skozi lastno izkušnjo, 

'Wie erlangt man Erkenntnisse der höheren Welten?' 

(GA 10), 'Die Stufen der höheren Erkenntnis' (GA 

12) ter seveda 'Die Geheimwissenscha im Umriss' 

(GA 13). 

Osnovni namen tovrstnega šolanja je razviti 

sposobnost, da v naši zaznavi odstranimo vse 

osebno in pustimo svetu, da nam 'spregovori'. 

Kaj je biološkodinamična 

metoda 3. del 

Oživljanje tal (gnojenje) 

Herbert H. Koepf 

'Življenje kot tako se namreč prenaša od korenin 

rastline v tla in za mnoge rastline ni ostre meje med 

življenjem znotraj rastline in življenjem v okolju, v 

katerem rastlina živi.' (4.predavanje Poljedelskega 

tečaja). Za rastlino je bolje, če ji hranilne snovi, ki 

jih potrebuje, pripravĳo talni mikroorganizmi, kot 

pa da jih dobi z umetnimi gnojili. Iz rastlinskih 

ostankov po žetvi, iz živalskega gnoja, humusa 

in mineralov, značilnih za določena tla, nastajajo 

hranilne snovi, pa tudi veliko število encimov. 

Med temi snovmi in koreninami je namreč živ 

most bakterĳ, glivic, črvov in drugih živih bitĳ. Ti 

organizmi sodelujejo na ta ali oni način v številnih 

procesih: pri razgradnji organskih snovi, nastajanju 

razpoložljivih hranljivih snovi, vezavi dušika in 

zraka, tvorjenju humusa in encimov, zaščiti pred 

bakterĳskimi in glivičnimi boleznimi rastlin. Če 

negujemo življenje v tleh, skoraj ne bo prihajalo do 

pojavov pomanjkanja teh ali onih snovi. Pridelki 

bodo dobri, kulture bodo bolj zdrave kot v pustih 

in slabo oživljenih tleh. Snovi bodo krožile tako, da 

ne bo noben člen te verige izpadel iz medsebojne 

življenjske povezave. 

Obdelovalec mora z nego usmerjati posamezna 

dogajanja, ki vplivajo na rastlino, pa če so sama 

po sebi še tako zanimiva. Saditi mora rastline, ki 

pospešujejo tvorjenje humusa in vsebnost dušika 

v zemlji, uporabljati gnoj in pripravljati kompost, 

obzirno obdelovati tla, zaščititi nasade pred vetrom, 

zaščititi tla v vrtu z mulčenjem, tj.pokrivanjem tal 

z organskimi snovmi, in še mnogo drugega. Tal 

torej ne bo cepil z bakterĳami, ampak bo izboljševal 

okolje, v katerem živĳo. 

Če hočemo v umirjeno vlažnih vremenskih razmerah 

ohraniti plodnost tal, potrebujemo za to določeno 

količino živalskega gnoja, ki ga je komaj mogoče 

nadomestiti s čim drugim. Sedanja prizadevanja 

za masovno živinorejo z dokupovanjem krme, ki 

so zelo razširjena v bogatih deželah, so skrajna 

deformacĳa razvoja. Posledice te prakse bo čutilo 

več generacĳ. Tisti biološko-dinamični obrati, ki

34 

s k r b z a 

dokupujejo določene količine živalskih odpadkov, 

apna in drugih mineralnih snovi, le-te vključujejo v 

žive procese, npr.kot odpadke pri kompostiranju. 

Nega gnoja je pomembno opravilo pri biološkodinamičnem 

delu. V tleh ali na kompostišču lahko 

opazujemo tri stopnje razvoja humusa. Surovi 

rastlinski ali živalski odpadki ne spodbujajo kaj prida 

rasti, pogosto je celo obratno. Pri tem lahko opazimo 

začasen zastoj rasti, prekomerno gnojenje pa slabša 

kvaliteto rastlin. Če so pred uporabo te snovi določen 

čas razpadale v kompostu ali dobro prezračenih 

tleh, smo dosegli stanje, kakršnega potrebujemo in 

ki je v poljedelskih predavanjih označeno takole: 'Če 

je zemlja na tak način, kot sem to opisal, pomešana 

s humusnimi snovmi, ki so v fazi razpadanja, ima 

v sebi eterično-življenjski element.' Na taki zemlji 

rastline uspevajo, encimi pa med drugim spodbujajo 

rast korenin. 

Nadaljnje zorenje humusno bogate zemlje se dogaja 

v sodelovanju z deževniki in drugimi živimi bitji v 

tleh. Iz talnih mineralov in trajnega humusa se tvorĳo 

organsko-mineralni kompleksi, ki so znak plodnih 

tal. V tleh in tudi v kompostnem kupu se razvĳa 

občutljivo, okušajoče, prebavljajoče 'notranje življenje', 

hlevski gnoj pa vsebuje produkte živalske prebave. 

Njive, ki jih redno gnojimo z domačim gnojem, imajo 

na zalogi 'staro moč'. 

Na tako zgrajenih plodnih tleh naredĳo tudi 

neugodne vremenske razmere manj škode. V takih 

tleh se bakterĳske in glivične bolezni, ki izvirajo iz 

tal, redkeje pojavĳo. Zemljo lažje obdelujemo. Tla 

razvĳejo nekakšno 'lastno življenje'. Kompostiranje je 

v poljedelstvu že stara praksa. Z njim vodimo odpadke 

skozi omenjene tri stopnje. V pravilno obdelani zemlji 

na njivi in vrtu pa gredo skozi navedene stopnje tudi 

ostanki žetve, delno dozoreli komposti idr. 

Pri biološko-dinamičnem oskrbovanju kompostov 

in drugih gnojil gremo še en korak naprej z uporabo 

preparatov, ki jih dodajamo gnojilom v količinah nekaj 

ppm. Ti preparati, ki jih je šest, so iz cvetov rmana, 

prave kamilice, regrata in baldrĳana. Poleg tega 

uporabljamo koprivo in hrastovo lubje. Pri izdelavi, 

ki vključuje tudi fermentacĳo ob določenih letnih 

časih, uporabljamo goveji mezenterĳ in čreva, lobanjo 

neke domače živali in mehur jelena. Na eni strani ti 

preparati pospešujejo delovanje humusa na rastlino, 

in to tako, da to delovanje specifično spodbujajo in 

uravnavajo. Na drugi strani izboljšujejo hranljivost in 

notranjo kvaliteto rastlin tako, da povečujejo njihovo 

sposobnost sprejemanja snovi in sil iz zraka in 

kozmičnega okolja. Delovanja teh preparatov ni lahko 

dojeti. Pri tem pomaga študĳ, ki nam omogoča priti do 

nazornih predstav življenjskih pojavov uporabljenih 

snovi in njihovega izvora. Eksperimentalne ugotovitve 

obstajajo. Med drugim so pokazale spremembe v 

zrelosti tako obdelanega (prepariranega) gnoja, opazili 

pa so tudi učinke delovanja encimov na rast korenin.

n a r a v o 

35 

Doseganje kvalitete in potrošniki 

Nekaj veleposestnikov iz časa dvajsetih let je, ne 

nazadnje prav zaradi vse slabše kvalitete semen in 

krme, prosilo za nasvet Rudolfa Steinerja. Razumljivo 

je, da je bilo prizadevanje za izboljšanje kvalitete 

živil in krme že od vsega začetka centralna naloga 

biološko-dinamičnega dela. Že leta 1928, štiri leta 

po Poljedelskem tečaju, je bila ustanovljena zveza 

'Demeter' s sedežem v Bad Saarov (Nemčĳa). V 

tridesetih letih se je delovanje zveze Demeter že močno 

razširilo. S temi prizadevanji je bil narejen korak, ki je 

pomemben tudi zunaj biološko-dinamičnega gibanja. 

Pri osnovnih živilih je bila potrošniku prvič ponujena 

več kot le ena tržna kvaliteta, drugačna kot tista dotlej, 

znana v glavnem po sortiranju pridelkov po velikosti 

in izgledu, po stopnji poškodovanosti ipd. Oznaka 

'Demeter' pomeni biološko vrednost proizvoda, 

ki temelji na določeni proizvodni metodi. Danes, 

torej desetletja kasneje, temelji ta tudi na številnih 

raziskavah, opravljenih deloma pred vojno, mnoge pa 

so bile izdelane tudi po letu 1950. Potrošniki cenĳo te 

pridelke, saj jim prĳajo, so ukusni in obstojni. Zdravniki 

so si že nabrali številne izkušnje o pomembnosti dobre 

kvalitete živil. Kmetje, ki so svoje kmetĳe preusmerili 

na biološko-dinamično metodo, navadno najprej 

opazĳo dobre, deloma celo zelo dobre uspehe pri 

pretežno doma pridelani krmi. Ta ima večjo hranilno 

vrednost, kar se odraža na bolj zdravi živini. 

Nastala je potreba po strokovno utemeljenem pojmu 

kvalitete. Pretežno analitičen način razmišljanja teži 

k temu, da posebej izpostavi določeno, s številkami 

izraženo vsebnost hranilnih snovi. Ti podatki se potem 

uporabljajo pri sestavljanju diet ali za izračunavanje 

obrokov iz tabel za krmo, kar pa se lahko naredi le 

približno. Poudarja se na primer vsebnost karotina v 

korenju, mineralov in maščob v ovsu itd. Te lastnosti 

so seveda pomembne in so tudi kriterĳ kvalitete. 

Vendar ne bi smeli ob posameznostih zanemariti 

celovitega pogleda na rastlino, ki služi za hrano, 

oziroma tistega njenega dela, ki se uporablja za hrano. 

Pri dieti ali v obroku živila predelki ne delujejo le 

kot nosilci posameznih hranilnih snovi, temveč kot 

celota, npr.vključno senzorične značilnosti, kot so 

vonj, okus, barva. Pri prebavi se človeški ali živalski 

organizem sooči s to celoto. Ta celota je materialni 

izraz mnogoterega delovanja sil. Cilj biološkodinamične 

proizvodnje je, da optimalno in celostno 

razvĳe možnosti, vsebovane v žitu, zelenjavi ali sadju. 

Duhovno-znanstveno zasnovana racionalna veda 

o prehrani potrebuje pojem kvalitete, ki temelji na 

celovitosti rastlin za prehranjevanje. 

Rastline, ki služĳo za hrano, rastejo, kot že povedano, 

ob delovanju kozmičnih in zemeljskih sil oziroma ob 

učinkovanju določenih snovi. Kozmični svetlobni pol 

deluje tako, da formira obliko in substanco rastline. 

Atmosfera ga posreduje s svetlobo in toploto, zemlja 

pa s kremencem. Zemeljski pol deluje preko humusa, 

vode, kalcĳa in sorodnih snovi, kot npr.dušik. Prevaga 

zemeljskih vplivov ima za posledico dober pridelek, 

pa tudi zapoznelo ali nezadostno zrelost. Rastline le 

nepopolno predelajo vsrkane snovi, kot na primer 

dušik. V takih razmerah ostane delež beljakovin 

sorazmerno majhen, v velikih količinah pa so prisotne 

proste aminokisline, amidi in škodljivi nitrati. Iz snovi, 

ki jih v rastlini tvori Sonce, iz škroba in sladkorja, se 

v toku procesa zorenja tvorĳo maščobe, eterična olja, 

arome in tiste snovi, ki dajejo rastlini okus in barvo, 

torej senzorične lastnosti. Izboljša se tudi obstojnost. 

Če pa prevlada kozmični pol, kot se to dogaja v sušnih 

obdobjih, potem rastlina predčasno dozori, oleseni, 

snovi, ki jih rastlina tvori, pa grenĳo. 

Iz povedanega sledi, da je oblikovanje pokrajine, ki 

zmanjšuje ekstremne vremenske razmere v povprečju 

let, pomemben prispevek k izboljšanju kvalitete. Pola 

sil, o katerih smo govorili, nikoli ne delujeta drug 

brez drugega, vendar lahko eden od njĳu postane 

premočan, in sicer zaradi posledic naravnih razmer 

ali zaradi napačnega ukrepanja pri obdelavi. To ima 

za posledico poslabšanje kvalitete. Vpliv lokacĳe 

lahko proučujemo zlasti v legah, kjer dobro uspevajo 

sadje, zelenjava in vinska trta. Pri tem je pomembna 

tudi obdelava. 

V biološko-dinamičnih raziskovalnih inštitutih 

imamo danes že celo vrsto raziskav o nastajanju 

kvalitete. Te ugotovitve na različne načine osvetljujejo 

medsebojno učinkovanje kozmičnih in zemeljskih 

faktorjev na rast. Kot bistvena faktorja sta se izkazala 

gnojenje in biološko-dinamična obdelava. Mineralna 

gnojila, med njimi zlasti sintetično dušično gnojilo, 

pa tudi svež, neobdelan živalski gnoj, pogosto zelo 

enostransko krepĳo zemeljski pol, predvsem takrat, 

ko je učinkovanje svetlobe zaradi senčne lege ali 

zakasnele setve oslabljeno. Kaže se tudi, da delujejo 

biološko-dinamični komposti pri oslabljenem 

učinkovanju svetlobe do neke mere izravnavajoče, kar 

pomeni, da.ublažĳo padec kvalitete, ki je posledica 

daljših deževnih obdobĳ ali pridelovanja izven 

najugodnejšega letnega časa. Tovrstni rezultati so 

na razpolago že za številno sadje, žita, krompir in 

zelenjavo. Raziskovanje kvalitete zajema številne 

podrobnosti, pa tudi take metode, pri katerih se v 

večji meri izraža celota, npr. metoda kristalizacĳa z 

bakrovim kloridom.

36 

s k r b z a 

Da bi zadostili pričakovanju potrošnika po dobri 

biološki vrednosti pridelkov, bi se morala v 

medsebojnem sodelovanju srečati prizadevanja in 

interesi proizvajalcev, predelovalcev, trgovcev in 

potrošnikov. S tem področjem dela se znotraj biološkodinamičnega 

gibanja ukvarja posebna organizacĳa. 

Potrošniki kupujejo pridelke večkrat neposredno od 

kmetov, počitniški domovi, zdravstveno-pedagoške 

ustanove, sanatorĳi in podobne institucĳe pa jih 

pridelujejo na lastnih vrtovih ali kmetĳah. Kjer prihajajo 

na trg večje količine pridelkov s posredništvom 

trgovine, so za pridelovanje in predelovanje potrebne 

smernice, katerih upoštevanje se tudi preverja. 

Tako se gradi zaupanje v kakovost blaga, k čemur 

pripomorejo tudi informacĳe o metodah proizvodnje 

in druga pojasnila. 'Demeter' ali 'Helios' sta v Nemčĳi 

zaščiteni blagovni znamki za proizvode iz biološkodinamične 

proizvodnje. 

V Švici – da najprej omenim ta primer – je lastnik 

zaščitnega znaka Demeter Združenje biološkodinamičnih 

pridelovalcev. Smernice, ki dajejo pravico 

do uporabe imena in znaka 'Demeter', so podobne 

kot pri nemški Demeter-zvezi, z nekaterimi razlikami 

pri pogojih pridelovanja in praksi priznavanja te 

kvalitete. Predsedstvo združenja proizvajalcev 

imenuje poverjenike, med katerimi pridelovalec, 

ki želi pridobiti priznanje, enega izbere. Priznanje 

se izreka enkrat letno in velja za kmetĳo kot celoto. 

Sistem podpira tesno strokovno sodelovanje med 

kmetĳo in poverjenikom. Prodaja se vrši direktno s 

kmetĳe ali preko trgovine z živili. 

Naslednji primer je delovanje Demeter zveze 

v Nemčĳi. Lastnik zaščitene blagovne znamke 

je Raziskovalni krožek za biološko-dinamično 

gospodarjenje, v katerem si kmetje, znanstveniki 

in svetovalci prizadevajo razvĳati in širiti biološkodinamičen 

načina proizvodnje. Tu pripravljajo 

smernice za priznavanje kvalitete Demeter in se v 

lastnem inštitutu ukvarjajo z raziskovanjem. Uporabo 

zaščitnega znaka so prepustili Demeter zvezi, ki je 

bila po vojni ponovno osnovana leta 1954. V njej so 

zastopani pridelovalci, predelovalci, potrošniki in 

trgovci. Zveza sklepa pogodbe, vsakoletna priznanja 

pa izdajajo za to pooblaščeni svetovalci in poljedelci. 

Raziskovalno delo je nepogrešljiv sestavni del 

Demeter zveze. Odvĳa se v treh sektorjih. To so 

znanstvena raziskovanja, kjer gre pretežno za 

poskusno pridelovanje na polju, ki kažejo vpliv 

biološko-dinamičnih ukrepov na biološko vrednost 

krme in rastlin za prehrano. Le-ta se ugotavlja 

morfološko, analitično in s poskusnim krmljenjem. 

To so temeljne raziskave za razvĳanje in izboljševanje 

metode. Naslednji sektor je postaja za kontrolo 

kvalitete, ki deluje pri inštitutu in preiskuje pridelke 

posameznih kmetĳ. Te preiskave služĳo v povezavi 

s poročili pridelovalcev ne le za kontrolo, ampak so 

tudi v pomoč Demeter-proizvodnji, npr.pri izbiri 

primernih sort, določilih glede gnojenja itd. Končno 

vršĳo tu tudi občasne poskusne kontrolne preglede 

glede na ostanke škodljivih snovi v pridelkih. 

V le nekaj desetletjih po drugi svetovni vojni so 

obsežna področja narave, tla, zrak, voda, rastline 

in živali širom sveta prepojena z deloma zelo 

trdovratnimi in obstojnimi strupi za uničevanje 

škodljivcev ali z njihovimi ostanki. Biološko-dinamični 

pridelovalci in predelovalci ne uporabljajo nikakršnih 

škodljivih kemikalĳ. Zato so njihovi proizvodi brez 

ostankov škodljivih snovi, kolikor je to le mogoče 

glede na razmere, ki jih niso povzročili sami. Kljub 

temu je neobhodno potreben nadzor, posebno pri 

dokupovanju gnojil ali krmil. 

Ker gre za področje, za katero se zanima širok krog 

ljudi, naj navedemo najvažnejše točke sedaj veljavnih 

smernic o kriterĳih za kvaliteto: 

Pogoj za priznanje Demeter kvalitete je, da se zemlja 

biološko-dinamično obdeluje praviloma že najmanj 

dve leti. Gnojenje se ravna po plodnosti tal. Pri uporabi 

prepariranega gnoja s posestva se mora gnojiti tako, da 

ni potrebno dodajati gnojil za hitro rast v organski ali 

anorganski obliki. Organska gnojila, ki se dokupujejo, 

naj bi se po možnosti dodajala preko komposta, 

njihova gnojilna vrednost pa ne sme biti večja kot pri 

lastnem gnoju s kmetĳskega posestva. Prepovedana 

so mineralna dušična gnojila, topljivi fosfati in kalĳeve 

soli, ki vsebujejo klor. Ni dovoljeno uporabljati 

odpadkov iz kanalizacĳe, fiziološko vprašljivih 

kislin in drugih sredstev za zaščito rastlin, pa tudi ne 

sredstev za zatiranje plevela. Dokup gnojil in zemlje 

je možen le s soglasjem pooblaščenca raziskovalnega 

inštituta, ki je obenem poverjenik Demeter zveze. 

Podobni so predpisi za vrtnarske pridelke. Če hočejo 

dobiti priznanje, tudi tu ne sme vrednost organskih 

gnojil presegati gnojilne vrednosti lastnih kompostov, 

zelenih gnojil in hlevskega gnoja. Tudi sadike naj 

izvirajo iz biološko-dinamične pridelave. Dokupljene 

snovi je treba v danem primeru analizirati glede na 

prisotnost ostankov škodljivih snovi. Pri živinoreji 

se zahteva lastna vzreja podmladka oziroma dokup 

iz biološko-dinamičnih obratov (razen pri moških 

plemenskih živalih). Določen je tudi dovoljen delež 

dokupljene krme v celodnevnem obroku. Cilj krme je

n a r a v o 

37 

dobra in trajna učinkovitost živali, njihova plodnost 

in zdravje, ne pa vrhunska produktivnost. 

Biološko-dinamično obdelovanje 

zemlje in družba 

Kriza, v kateri se nahaja konvencionalno poljedelstvo 

širom po svetu, ima več vidikov. V začetku tega članka 

smo omenili nekaj biološko-ekonomsko-socioloških 

problemov, ki se jih širša javnost zaveda. Pri tem se 

postavljajo vprašanja, ki niso naslovljena samo na 

poljedelstvo. To so vprašanja, ki jih mora reševati 

družba. 

V svojih predavanjih o poljedelstvu govori Steiner 

o tem, kako rastline rastejo v svojem zemeljskem in 

kozmičnem okolju in kako je treba tla močneje oživiti. 

Ta predavanja nakazujejo nove poti za zatiranje 

plevelov, bolezni in živalskih škodljivcev. Le malo tega 

je doslej predelano in je prešlo v prakso. Dal je tudi 

napotke za krmljenje domačih živali z racionalnim 

uvidom v bistvo njihovega prehranjevanja. Poljedelsko 

in vrtnarsko pridelavo je obravnaval s stališča 

duhovnega spoznanja narave. O socialni strukturi 

kmetĳstva je v zapiskih le nekaj uvodnih pripomb. 

Rečeno je, da tudi na tem področju lahko govorimo 

strokovno le, če vzamemo za osnovno poljedelstvo, 

torej če zares vemo, kaj pomeni 'pridelovati repo, 

krompir, žitarice'. V konvencionalnem kmetĳstvu 

je šel razvoj v nasprotno smer in gre v to smer še 

vedno. Vse, kar se dogaja v hlevu in na polju, se 

mora podrediti finančnim, industrĳskim, kadrovskoekonomskim 

in mnogim drugim motivom. Preživetje 

je danes odvisno pretežno od obratnih sredstev. 

Kriza okolja, težave s surovinami in preskrbo z 

energĳo so sicer splošno znane zadeve. Vendar doslej 

niso pripeljale do dejanskih sprememb v načinu 

proizvodnje niti v obliki formuliranih ciljev. 

Število obratov, ki delajo po biološko-dinamični 

metodi, in tistih, ki poznajo ta prizadevanja in 

kupujejo njihove proizvode, šteje na tisoče, in ne na 

milĳone. Kaj pomeni danes ta, glede na celoto majhna 

skupina? (Tudi če prištejemo prizadevanja drugih 

organsko-bioloških smeri, ki v mnogočem težĳo k 

istim ciljem, gre še vedno za manjšino.) 

Ali nam bo s širjenjem biološko-dinamične metode 

uspelo pridelati dovolj hrane? Na to vprašanje ni 

mogoče odgovoriti z nekaj stavki. Pred nekaj leti 

publiciran pregled kmetĳ v Holandĳi in Nemčĳi 

kaže, da biološko-dinamični obrati dosegajo glede 

na okoliš, v katerem so, povprešne donose. Ne 

dosegajo pozornost vzbujajočih vrhunskih pridelkov. 

Proizvodnja biološko-dinamičnih obratov je mešana. 

Primerjava pridelkov za posamezne kulture daje torej 

le delen odgovor. Toda potrošniki pač pričakujejo 

določeno količino različnih proizvodov. 

Mešana proizvodnja je manj izpostavljena fluktuacĳi 

kot specializirana in v razumnih mejah tudi olajšuje 

regionalno orientirano preskrbo prebivalstva. Z 

vzpostavljanjem kontaktov, izmenjavo informacĳ 

in izravnavanjem interesov med proizvajalci, 

predelovalci in potrošniki tudi nadomešča anonimnost 

dolgih trgovskih in predelovalnih poti. (V oklepaju naj 

pripomnim, da so v mnogih deželah sveta, bogatih in 

revnih, mnogo boljše možnosti v delovno intenzivni, 

mešani, bolj na lastno preskrbo usmerjeni kmetĳski 

proizvodnji, kot pa v specializiranem, na velikih 

površinah organiziranem poljedelstvu zahodnega 

sloga ali v zeleni revolucĳi z vsemi njenimi problemi 

surovin, delavcev in okolja. Tu gre za vprašanja 

strukture, ki jih v tem okviru lahko le nakažemo). 

Biološko-dinamični obrati so zaradi skrbnega 

gospodarjenja z gnojili, nege tal in sejanja leguminoz, 

v veliki meri neodvisni od dokupovanja. Izdelava 

mineralnih dušičnih gnojil zahteva ogromno energĳe, 

fosfor je surovina, ki se ne obnavlja. Ker ti obrati ne 

uporabljajo strupov za zatiranje plevela in škodljivcev, 

ne povečujejo onesnaževanja človekovega okolja 

s škodljivimi snovmi. S skrbnim skladiščenjem 

in uporabo lastnega gnoja z obrata in obsežnim 

ozelenjevanjem obdelovalne zemlje zmanjšujejo 

odtekanje in izpiranje hranilnih snovi iz tal, kar 

prispeva k varstvu voda. 

Ta količinski in kakovostni prispevek poljedelstva, 

ki varčuje s surovinami in ne onesnažuje okolja, je 

možen zato, ker predstavlja opisani organizem obrata 

iz zakonitosti življenja samega vzeto organizacĳsko 

obliko poljedelstva. Obrat kot organizem je osnovna 

enota trajno produktivne in zdrave kulturne 

pokrajine. 

Biološko-dinamični obrati so modeli, ki pod zelo 

različnimi pogoji dokazujejo, kaj je biološko in 

ekonomsko mogoče doseči v posameznem primeru. 

Obrat kot organizem ni izmišljena teorĳa, ampak 

iz zahtev po uspešnosti obratnih sredstev dosledno 

izpeljana oblika. Smer, v katero se ti obrati razvĳajo, 

kaže v bodočnost. Ta smer bo ostala, četudi bo v 

prihodnosti pripeljala do številnih sprememb. 

Že več desetletĳ, od začetka industralizacĳe naprej, 

in še pred tem, so ljudje s poljedelskih področĳ

s k r b z a 

prihajali v mesta. Nekaj let nazaj je moč opaziti 

gibanja v nasprotni smeri. Zaenkrat gre morda 

za manjšino. Biološko-dinamični obrati danes ne 

morejo več sprejeti vseh vajencev, ki se želĳo pri njih 

izobraževati. Te kmetĳe so tudi možnost, pogosto v 

povezavi z gibanjem takoimenovanih waldorfskih šol, 

da se učenci iz mest na lastne oči in z lastnim delom 

prepričajo, od kod prihajata mleko in kruh. 

Danes mnogi ljudje prav v poljedelstvu iščejo 

smiselno delo, ki daje vidne rezultate. To, kar iščejo, so 

vrednote za duševno-duhovni razvoj, ki jih anonimna 

pridobitna in upravna družba ne nudi. Iščejo vrtove 

in kmetĳe, kjer se lahko spet razvĳe razumevanje za 

delovanje sil v naravi. 

Organizacija in izobraževanje 

Obstoječe organizacĳe so se razvile iz potreb, ki jih 

je narekovalo delo. V dodatku smo navedli nekaj 

njihovih naslovov v Evropi in Ameriki. Tu dajejo tudi 

informacĳe o zvezah biološko-dinamično delujočih 

skupin in posameznih obratov v drugih deželah, ki 

jih tu nismo imenovali. 

Posamezne raziskovalne organizacĳe in zveze so 

v sodelovanju s Svobodno visoko šolo za duhovne 

znanosti Goetheanum v Dornachzu v Švici 

odgovorne za razvoj dela na področju z antropozofijo 

oplemenitenega spoznavanja narave in socialnega 

življenja. Njihovo delovanje se odvĳa z raziskovanjem, 

izdajateljsko dejavnostjo in prirejanjem srečanj in 

kongresov. Kmetĳe so pogosto združene v regionalne 

delovne skupnosti. Svetovanja opravljajo profesionalni 

svetovalci in izkušeni kmetje, ki za to žrtvujejo del 

svojega časa. Razvojno delo se opravlja v raziskovalnih 

inštitutih in na dobro vodenih kmetĳah. 

Med biološko-dinamičnimi vrtnarĳami in kmetĳami 

je mnogo takih, ki se ukvarjajo s šolanjem vajencev. 

Tam, kjer je to smiselno, jih država za to delo tudi 

finančno podpre. Priporočamo večletno praktično 

šolanje v različnih obratih – ni nujno, da so to vedno 

biološko-dinamični obrati. Treba je zbrati čim več 

izkušenj, da bi lahko ocenili, kaj je v današnjem 

poljedelstvu zdravo in uporabno. Organizirajo 

se krajši pa tudi daljši tečaji za začetnike in take, 

ki šolanje nadaljujejo. Informacĳe o teh tečajih 

posredujejo biološko-dinamične zveze. 

Organizacije in učni obrati 

• Naturwissenschaliche Sektion der Freien 

Hochschule fuer Geisteswissenscha Goetheanum, 

Abteilung Landwirtscha, Hügelweg 59, CH-4143 

Dornach, Švica 

• Auskunstelle für biologisch.dynamische 

Wirtschaswiese am Goetheanum, CH-4143 

Dornach, Švica 

• Forschungsring für biologisch-dynamische 

Wirtschasweise e.V., Bau7mschulenweg 19, D- 

6100 Darmstadt, Nemčĳa 

• Demeterbund e..V., Wellingstrasse 24, D-7000 

Stugart-Sillenbuch 

• Mouvement de culture bio-dynamique, 4, rue de 

la Grande Chaumiere, F-75006 Paris, Francĳa 

• Bio-Dynamic Association, Woodman Lane, Clent- 

Stourbridge, West Midlands DY9 9PX, Velika 

Britanĳa 

• Nederlandse Vereningging tot bevordering 

der biologisch-dynamische Landboumethode, 

Lindelaan 12, NL-3971 HB Driebergen, 

Nizozemska 

• Associazione per l'Agricultura Biodinamica. Via 

privata, vasto 4, I-20 121 Milano, Italĳa 

• Biologisk-dynamisk Forening, Roennerud, N- 

2700 Javnaker, Norveška 

• Biodynamiska Foereningen, S-15300 Jaerna, 

Švedska 

• Bio-Dynamic Association, P.O.Box 253, Wyoming, 

Rhode Island, 02898, ZDA 

• Bio-dynamic Agriculture Society, P.O. Box 97, 

Chilliwack, B.D., V2P 6H7, Kanada 

38

n a r a v o 

39 

Biodinamika skozi 

teorijo in prakso 

Rastline so živi organizmi 

Fanči Perdih ing. agr. 

Rastline imajo poleg fizičnega telesa, ki je sestavljeno iz 

snovi, še etersko teloali telo sil, ki oblikujejo življenje. 

To vodi življenjske funkcĳe, kot so rast, presnova, 

oblikovanje plodov,… 

Etersko telo izpolni svojo vlogo, ko pri rastlini nastaja 

novo seme. Takrat se eterske sile iz cele rastline 

skoncentrirajo v semenu in rastlina odmre. V semenu 

pa ostanejo nakopičene življenjske energĳe, ki ob 

ustreznih pogojih omogočĳo razvoj nove rastline - 

novega živega organizma. 

Kvaliteta semena je odločilnega pomena. V njem je 

nekako shranjena zgodovina te rastline, kvalitete 

prednikov pa tudi pogoji, ki jim je bila izpostavljena 

matična rastlina, od katere smo v času svoje rasti seme 

dobili. 

Kvaliteto semenu določa več dejavnikov. V prvi vrsti je 

pomembna odbira MATIČNE RASTLINE, ki morajo 

biti krepke, tako da so odporne na vremenske vplive, 

na bolezni in škodljivce ter imajo lastnosti, ki so za 

posamezne rastlinske vrste pomembne, saj se prenašajo 

iz generacĳe v generacĳo. 

Pomemben je tudi RAZVOJ RASTLINE OD SEMENA 

DO SEMENA, pri čemer vplivajo klimatski pogoji in 

priprava tal, kjer bodo rastline rasle; oskrba rastlin skozi 

vse faze razvoja; odbira najkvalitetnejših primerkov, ki 

po svojih lastnostih izkazujejo karakteristike posamezne 

sorte; pravočasno in pravilno spravilo semena, da le-to 

ohrani v sebi največ življenjskih energĳ ali etri. To so 

energĳe vitalnosti in energĳe za reprodukcĳo, na prve 

vplivajo nadsončni planeti, na druge pa podsončni 

planeti. Na koncu pa je pomembna še hramba semena 

v ustreznih pogojih, da se te energĳe čim dlje ohranĳo, 

kar se kaže skozi sposobnost kaljenja semena. 

Nekatera semena to sposobnost izgubĳo prej kot 

druga, kar je delno sortna lastnost, v veliki meri pa je 

odvisno od zgoraj navedenih dejavnikov. 

Regeneracija oz. izboljšanje kvalitete 

semena in rastlin 

V zimskem času, ko se zemlja ohladi, pritekajo 

eterske sile močneje na zemljo kot v času vegetacĳe, 

ko je zemlja sorazmeroma topla. Čim hladneje je, tem 

močneje pritekajo. 

Žita sejemo pozno jeseni oziroma jara žita čim bolj 

zgodaj spomladi, če želimo ohraniti kvalitetno seme. 

Takšna setev ne omogoča količinsko obilnega pridelka, 

zagotavlja pa kvaliteto semenu za naslednje generacĳe. 

Biodinamični strokovnjaki za žita so povedali, da se že 

na obliki klasa pozna, kdaj je bilo žito sejano (zgodaj ali 

pozno jeseni oz. pozimi). 

Kaj pomeni 'dvanajst svetih noči' 

Ob božiču pride k zemlji nekaj podobnega, kot kal 

novega življenja in v 'DVANAJSTIH SVETIH NOČEH' 

od 24.12. do 5.1 pritekajo eterske sile na poseben način 

na zemljo v povezavi z ozvezdji zodĳaka in delujejo 

na nosilce eterskega telesa, ki so zgrajeni iz beljakovin 

(to so rastline, živali in človek). Beljakovine so sinteza 

komponent C+O+N+H, kar pomeni: 

C = ogljik je nosilec fizičnega 

O = kisik je nosilec eterskega 

N = dušik je nosilec astralnega 

H = vodik je nosilec JAZ-a 

Od 24.12 do 5.1. pritekajo vsako noč sile dvanajstih 

drugačnih kvalitet, ker deluje vsako noč drugo 

ozvezdje. To je obdobje 13 noči, ker 30.12 in 31.12. 

spadata pod eno kvaliteto – Tehtnico. 

Znaki živalskega kroga, ki delujejo od 24.12 do 30.12 se 

imenujejo svetli del zodiaka. 

V noči 24.12 na 25.12 pritekajo sile ozvezdja OVNA in 

posredujejo toplotne etre. 

V noči 25.12 na 26.12 pritekajo sile ozvezdja BIKA, ki je 

zemeljski zank, zato eterske sile delujejo na zemljo in 

trde dele rastlin, predvsem korenin. 

V noči 26.12 na 27.12 delujejo sile ozvezdja DVOJČKA 

in vplivajo na sposobnosti cvetenja, 

noč 27.12 na 28.12 je v znaku RAKA, ki je vodno 

znamenje in uravnava limfno delovanje v rastlinah in 

je zadolžen za reševanje problema suše. 

Noč 28.12 na 29.12 je v znaku LEVA. Ogenj ureja 

procese zorenja plodov, žit, sadja,.. 

Noč 29.12. na 30.12 je v znamenju DEVICE. Ona zdravi 

in neguje kot mati otroka, zato je kot nosilec nove 

življenjske moči. 

V drugi polovici svetih noči govorimo o silah temnega 

dela živalskega kroga. 

Noči 30.12. na 31.12 in 31.12 na 1.1. sta v znamenju 

TEHTNICE, ki je zračno znamenje. 

Noč 1.1. na 2.1. je v znaku ŠKORPĲONA, ki vpliva na

s k r b z a 

vse, kar je močno z življenjem prežeto. Kot travnik s 

travo, ki po košnji močno raste. 

Noč 2.1. na 3.1. pripada STRELCU, ki je ognjeno 

znamenje. 

Noč 3.1. na 4.1. pripada KOZOROGU – zemeljsko 

znamenje, ki dela močno na področju regeneracĳe. 

Noč 4.1. na 5.1. pripada ozvezdju VODNARJA, ki je 

zračno znamenje. 

Noč 5.1. na 6.1. pripada ozvezdju RIB, ki gospodari z 

eterskimi olji. 

Kaj lahko naredimo za regeneracijo rastlin? 

1. Zakopljemo semena 

V zemljo izkopljemo jamo cca 50 cm globoko, jo 

obložimo s slamo ter pokrĳemo z deskami. Ne smemo 

uporabljati nobenih umetnih materialov (PVC). 

24.12 damo v to jamo steklene kozarce s semeni in 

jih pokrĳemo z deskami. Tako zakopana semena so 

izpostavljena eterskim silam, ki v tem obdobju pritekajo. 

6.1 pa semena vzamemo iz jame ter jih spravimo nazaj 

v suh prostor. Semena, ki so bila zakopana v zemlji v 

času svetih noči, dobĳo nove, za bodočnost pomembne 

kvalitete. 

2. Sejemo 'božične posevke' 

V času svetih noči lahko glede na delovanje posameznih 

ozvezdĳ izberemo dan, ki še posebej ugodno vpliva 

na razvoj določenega tipa rastline ali pa celo na 

določene lastnosti rastline in ta dan posejemo posevek 

v zabojčke, ki jih pustimo na prostem, da lahko eterske 

sile nemoteno pritekajo. Po 6.1. te zabojčke prenesemo 

v rastlinjak in omogočimo pogoje za razvoj mladih 

rastlinic (primerna temperatura) Tako lahko izboljšamo 

kvaliteto, na primer: paradižniku, papriki, bučam,… 

Rastline, ki prenesejo nizke temperature kot na primer 

čebula, česen, žita, korenje,… pa lahko sejemo oziroma 

sadimo direktno na gredice oziroma njive. 

Rezultati se pokažejo v naslednjih generacĳah. Boljši 

pridelek, večja odpornost rastlin, … 

Aktualno za ta letni čas! 

V zimskem času je dela na vrtu bistveno manj kot 

v času vegetacije, zato si lahko vzamemo čas za 

premislek, kaj je bilo v preteklem letu uspešno in 

kje smo naredili napake, ter si pripravimo načrt za 

naslednjo sezono. Pregledamo tudi, kakšen semenski 

material imamo, da bomo pravočasno nabavili vsa 

potrebna semena. 

Izdelava sadilnega načrta za novo sezono 

Lanskoletni načrt ter zapiski o uspehih in napakah, 

ki so se pojavljale skozi sezono, so nam lahko za 

orientacĳo pri izdelavi novega sadilnega načrta. 

Upoštevamo: 

• površine, ki so nam na razpolago, 

• potrebe našega gospodinjstva oziroma potrebe 

naše kmetĳe, 

• klimatske pogoje, kvaliteto zemlje in lego, 

• kateri posevki so rasli na določenih površinah v 

lanskem letu – kolobar, 

• založenost tal s hranilnimi snovmi in humusom 

(kdaj in s čim smo gnojili). 

NAPAKE, ki jih ponavljamo iz leta v leto: 

- PREMAJHNE RAZDALJE MED RASTLINAMI 

V pomladnem času, ko zasajamo gredice, izgledajo 

površine naših vrtov velike glede na majhnost semena 

ali mladih rastlinic, ki jih sadimo. Zelo pomembno je, 

da si naredimo načrt v merilu ter ocenimo potrebne 

razdalje glede na razrast rastlin poleti oziroma jeseni, 

ko dosežejo končno velikost. 

- PREGOSTA SETEV oz. SADITEV 

Ker želimo na majhnem prostoru pridelati čim več, 

posejemo oz. posadimo: 

- več rastlin na isto mesto (več zrn fižola, buč ali kumar 

v eno jamico, dve papriki skupaj, ..); 

- visoke rastline potrebujejo prostor in svetlobo tudi 

v širino, ne samo v višino, zato se izogibajmo sajenju 

v več kot dve vrsti skupaj, na primer: visok fižol, 

paradižnik, visok grah. 

Tako bodo rastline razvile obilico zdravih plodov po 

vsej rastlini in ne samo na vrhu; 

- rastline, ki se razraščajo v dolžino, potrebujejo zadosti 

prostora na tleh ali pa jim moramo zagotoviti oporo, 

da se bodo razraščale tudi v višino (buče, kumare). Pri 

tem je zelo pomembna sadilna razdalja (pri kumarah: 

maksimalno 1 seme na 10 cm oziroma po 3 semena 

skupaj v razdalji 30 cm). 

- SLABE KOMBINACĲE 

se pojavljajo predvsem pri mešanih zasaditvah, ko 

ne upoštevamo potreb in časa razvoja posameznih 

rastlin. Primer: 

- Napaka pri kombinacĳi čebule oz. česna in glavnate 

solate je v tem, da pri sajenju ne upoštevamo prostora, 

ki ga bo solata potrebovala za razvoj glavice. Poleg 

tega se v glavah solate zadržuje vlaga, ki je eden od 

akterjev razvoja plesni na čebuli in česnu. 

- Kombinacĳa paprike z zgodnjim zeljem ali glavnato 

solato slabo vpliva na razvoj paprike, ker potrebuje leta 

veliko toplote v tleh. Listna zelenjava zakrĳe zemljo 

in preprečuje segrevanje. Ta kombinacĳa je uspešna 

40

n a r a v o 

le na plitvih peščenih tleh, ki so ponavadi toplejša, 

kjer s solato ali zgodnjim zeljem zakrĳemo zemljo 

in preprečimo prekomerno izsušitev, ko so rastline 

paprike še majhne. 

Izbira semena 

Za dober pridelek je pomembno tudi seme, ki ga 

izbiramo glede na sorto in način pridelave samega 

semena. 

Kako izberemo semena za setev za naslednjo sezono? 

1. Najboljše je DOMA PRIDELANO SEME, ki smo 

ga pravočasno pobrali iz zdravih rastlin, ki so bile 

obdelane po biodinamični metodi, saj vemo, da tem 

rastlinam ustrezajo pogoji na našem vrtu ali kmetĳi, mi 

pa smo zadovoljni s plodovi tako po količini pridelka, 

kot po okusu. Ta semena ostanejo kaljiva več let. 

2. Ko naredimo spisek, katera semena bomo še 

potrebovali, pogledamo, kaj nam ponuja tržišče. 

3. Pri vzgoji semena je pomemben NAČIN PRIDELAVE 

(konvencionalni, biološki, biodinamični). 

• Pri biodinamičnem načinu pridelave rastlin 

poleg ekoloških kriterĳev uporabljamo še 

biodinamične pripravke, s katerimi dvigujemo 

odpornost rastlin (kremen iz roga, gnoj iz 

roga, čaj iz preslice,…) in imamo svojo metodo 

pridelovanja semen: do oblikovanja plodu na za 

rastlino tipičen dan, potem pri semenitvi na dan 

za seme, spravilo semena na za rastlino tipičen 

dan. 

• Pri ekološkem načinu pridelave rastlin so 

upoštevani ekološki kriterĳi. 

• Pri konvencionalnem načinu pridelave pa so 

uporabljene metode intenzivne proizvodnje 

s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin in 

dognojevanje (kar ima za posledico slabšo 

odpornost rastlin). 

Zavedati se moramo, da je konvencionalno pridelano 

seme zaradi načina pridelave ter izbora matičnih 

rastlin neodporno na bolezni in škodljivce, saj so vsi 

kriterĳi usmerjeni v čim večje pridelke, pojav bolezni 

in škodljivcev pa uravnavajo s pesticidi. 

4. Ko se odločamo za določeno SORTO, pa je pomembno, 

da vemo, iz katerega geografskega območja ta sorta 

prihaja in kje je bilo seme pridelano. 

Predvsem za ekološka in biodinamična semena velja, 

da so senzibilna (občutljiva) na spremembo okolja, 

kar pomeni, da ko mi dobimo neko seme z drugega 

področja, rastline potrebujejo leto ali dve, da se 

aklimatizirajo in šele nato dajo optimalne pridelke. 

Rastlini moramo dati čas za prilagoditev. Tako 

potrpljenje se pri biodinamično pridelanem semenu 

praviloma izplača, saj imajo b-d rastline praviloma 

boljše poreklo in odprto bodočnost.

s k r b z a 

Pozor, hibridi! 

Meta Vrhunc 

Bogatih hibridnih pridelkov pa ne moremo 

uporabljati za seme. Up, da bi to seme prineslo 

ponovno dober pridelek, je zaman. Hibridi nimajo 

v semenu stabilnosti in bodočnosti. Če naredĳo 

seme in to ponovno posejemo, rastlina dobre 

lastnosti svojih prednikov izgubi in razpade spet 

v izhodiščne oblike. Pridelek je majhen in slab. Za 

zagotavljanje visokih pridelkov se mora hibridno 

seme kupovati vsako leto na novo. S kupovanjem 

hibridnega semena se torej za ceno enkratnega 

visokega pridelka spravljamo v odvisnost od 

semenarn (ki so kot vemo 80% v rokah kemičnih 

koncernov), ki nam iz tržnih, dobičkanosnih 

razlogov iz leta v leto tudi bolj krčĳo ponudbo semen 

z odprto bodočnostjo in jih lahko uporabljamo za 

lastno pridelovanje semen. 

Že več kot 70% zelenjave, pridelane konvencionalno, 

torej z umetnimi gnojili in ob uporabi strupov, je iz 

hibridnih semen. Tudi pri semenarnah za ekološko 

pridelovanje in v katalogih semen za vrtičkarje, 

dominirajo hibridi. Kaj to pomeni? To pomeni, da, 

če nam semenarne ne dajo semen na razpolago, 

nimamo kaj sejati. Semen z bodočnostjo, semen 

rastlin, ki jih bomo lahko uporabili za pridelovanje 

semena, imamo čisto, čisto premalo. 

Fuzija celic s strupi in elektro šoki 

Vse več in več se zadnje čase izdelovanje hibridov 

kombinira tudi s tehniko fuzĳe celic. Tako nastanejo 

novi, tako imenovani cms-hibridi. Pri tej tehniki se 

privede v križanje s stapljanjem celic in celičnih 

jeder, fuzĳo protoplasten, vrste, ki se normalno 

ne morejo križati. To delajo z uporabo strupov in 

elektro šokov. V molekularni biologĳi označujejo te 

metode kot ' gensko tehniko v malem'. Ta metoda 

omogoči, da pride, na primer, citoplazma redkvice 

v cvetačo in se tako seme lahko patentira, za patente 

pa zahteva denar. 

Hibride naredijo s križanjem dveh linij rastlin, ki 

so jim v nekaj zaporednih letih pred tem preprečili 

možnost opraševanja z drugo rastlino iste vrste in 

so takrat lahko opraševale le same sebe. Rastline 

ob tem slabijo. Ko nato, morda v sedmem letu, 

križajo dve rastlini, ki jih tako na umeten način 

spravijo v stisko, seme enkrat izjemno obilno rodi. 

Seme, iz katerega smemo pričakovati zelo obilen, 

toda le enkraten pridelek, imenujemo hibridno 

seme in je označeno kot F1. 

So rastline iz hibridov res dobre? 

Če si ogledamo rastline, ki zrastejo iz F1 semen, 

ugotovimo, da vsebujejo manj suhe substance 

in več vode in imajo praviloma slabšo aromo. 

Kažejo nekaj podobnega kot rastline, ki zrastejo ob 

uporabi umetnih gnojil in strupov. V profesionalni 

DEMETER pridelavi bodo zato hibridi, narejeni s 

tehniko celične fuzĳe, prepovedani. Tudi vrtičkarji, 

ki cenĳo naravne rastline in zdravo hrano, naj 

teh hibridov ne uporabljajo. Za lažjo orientacĳo 

je Raziskovalni inštitut za biološko-dinamično 

42

n a r a v o 

43 

gospodarjenje (Foring) listo s sortami, ki so gojene 

brez tehnike celične fuzĳe, ki so torej še nekako 

sprejemljive, objavil pod rubriko Aktuelles v 

Internetu na strani: www.forschungsring.de. 

Vodilna vloga biološko – dinamičnega 

semenarstva 

Ohranjanje in žlahtnenje semen je za biološkodinamično 

gospodarjenje pomembna tema. Že 

pred več kot 20 leti so se začeli vrtnarji in kmetje 

intenzivno zanimati za poreklo svojega semena 

in iskati k ponudbi industrĳskih sort sprejemljive 

alternative. Primeri za to so biološko-dinamična 

semena korenja 'Robila', 'Rodelika' in 'Milan', 

ki so postala popularna in priljubljena in so 

pri Bingenheimer Saatgut AG dosegljiva tudi 

vrtičkarjem. 

Cilji žlahtnenja in metode žlahtnenja konvencionalne 

semenarske industrĳe se od ekoloških jasno 

razlikujejo. Medtem, ko gre pri konvencionalni 

pridelavi v glavnem za visok pridelek, enakost 

oblike in kompatibilnost z agro kemĳo, so v ospredju 

interesov pri eko kmetih in vrtičkarjih prehrambene 

kvalitete in zdravje, torej sile vitalnosti. 

Vsa bio semena niso enako bio 

Ekološka semena se med seboj močno razlikujejo. 

Bio uredba EU dovoljuje, da se kot bio prodajajo 

tudi semena, ki so se pridelovala na ekološki 

način samo eno leto pred prodajo. To po mnenju 

strokovnjakov Raziskovalnega inštituta ni dovolj. 

Dr. Jochen Leopold meni tudi, da 'Vse področje 

žlahtnjenja lastnih sort ob upoštevanju ekoloških 

aspektov zdravja, v evropskih smernicah za 

ekološko pridelavo doslej sploh ni urejeno.' Zato 

objavlja Demeter na internetu pod www.demeter. 

de/bw. naslove ponudnikov zanesljivih bio semen, 

ki se že vrsto let pridelujejo biološko. 

Delno iz Gartenrundbrief marec/april 05 

Društvo AJDA skuša že 10 let s predavanji in širjenjem 

bodočnosti sposobnih semen spodbuditi svoje člane k 

pridelovanju vsaj temeljnih semen za zelenjavo in žita. 

Lastno pridelovanje semen bi morala biti osrednja skrb 

vsega našega dela. Naša semena so naša bodočnost.

O 

O 

Predavanje Christopherja Clouderja 

Waldorfska pedagogika 

Janez Pirnat 

Pedagogika vsakega časa, 

vsake kulture, vsakega naroda 

V petek, 21. oktobra 2005, nas je nagovoril g. 

Christopher Clouder, predsednik evropskega 

združenja waldorfskih šol. Naslov njegovega 

predavanja, 'Waldorfska pedagogika – pedagogika 

vsakega časa, vsake kulture, vsakega naroda', 

je očitno pomenil dovolj velik izziv, da smo 

obiskovalci do zadnjega kotička napolnili 'kapelo' 

waldorfske šole Ljubljana. 

Predavatelj je stopil pred nas s sliko otroka, ki v 

najnežnejših letih doživlja svet kot celoto, to celoto mu 

med šolanjem razstavimo na kose, ki jih imenujemo 

predmeti šolskega programa. Naloga dobre 

pedagogike je, da te dele ob koncu šolanja spet sestavi 

v celoto, ki pa je drugačna od tiste iz predšolskega 

obdobja, saj je sestavljena iz individualne perspektive 

sveta, cepljene na sadiko kulture posameznega 

naroda. Kulture, ki so bile nekdaj – npr. v starem 

Egiptu – statične in nespremenljive, se danes pred 

našimi očmi levĳo, rastejo in izginjajo. Današnji čas 

postaja čas sprememb in naloga poučevanja je, da 

spodbudi v otrocih tiste sile, s pomočjo katerih se 

bodo zmogli razviti v kulturi, ki je danes sploh še 

ne poznamo. Ob tem je vedno aktualna Gandĳeva 

misel, da se ne smemo zapirati pred tujimi kulturami, 

a moramo hkrati ostati trdno zasidrani v svoji, saj 

se v določeno kulturno okolje rodimo z določenim 

namenom. Odprtost za tuje kulture je hkrati poleg 

zdrave radovednosti tudi tista širina, ki preprečuje 

rojstvo fanatizma zaradi prevelike zagledanosti v 

svoj svet – fanatizma, ki smo ga s tremi diktatorskimi 

zločinskimi režimi spoznali v 20. stoletju. 

se uči, ko spremlja 'svoje' otroke in raste ob njih. Če 

je nekdaj veljajo, da je učitelj branik tradicĳe, mora 

danes postati glasnik spremembe, katere rdeča nit pa 

mora ostati jasna drža poudarjene humanosti. Dobra 

waldorfska šola je center spoštljivega komuniciranja 

in veselja vseh – učiteljev, staršev in otrok. V takem 

okolju vprašanja nikoli ne rušĳo nikogar, ampak ga 

gradĳo. 

Kako stopiti v svet majhnega otroka v waldorfski 

šoli? Učitelju bo delo steklo, če bo uspel nagovoriti 

otrokovo predstavo in domišljĳske podobe, saj 

nam fantazĳa pomaga, da smo ljudje. Preko zgodb 

stopamo v svet drugih ljudi, drugega spola, rase, 

okolja in tako lahko razvĳemo čut odgovornosti. Šola 

je tako prostor, kjer otrok razvĳa socialne veščine 

in čustveno abecedo. S čustvovanjem in ljubeznĳo 

nagovorimo 'socialni del' otrokovih možganov. 

Po koncu predavanja se je pojavilo zanimivo 

vprašanje, v čem je razlika med waldorfskim in 

newaldorfskim učiteljem, če oba poganja ljubezen do 

otroka. G. Clouder je poudaril, da temeljna razlika 

ni toliko v posamezniku, ki dejansko v različnih 

kolektivih lahko ravna podobno, pač pa v duhu 

kolektiva, ki je – ali naj bi bil - v pravi waldorfski 

šoli v celoti naravnan k spoštovanju in vseobsegajoči 

humanosti. 

Ob tem se je po predavanju med g. Clouderjem in 

piscem teh vrstic razvil zanimiv pogovor o koreninah 

in bistvu waldorfske pedagogike, ki ga lahko strnem 

v naslednje misli. Posamezen kolektiv, ki gradi na 

spoštovanju, lahko dejansko začne stopati po poteh 

waldorfske pedagogike, čeprav se navzven morda 

sploh ne šteje k njej, žal pa velja tudi obratno. 

Na osnovno zastavljeno misel iz naslova – 

Waldorfska pedagogika – pedagogika vsakega časa, 

vsake kulture, vsakega naroda – lahko odgovorimo 

pritrdilno, vendar z jasno zavestjo, da bo ostala 

živa le, če se bomo zanjo vsakodnevno z visoko 

mero spoštovanja trudili. Vsi in vsak zase, tudi v 

Slovenĳi. 

V dobri pedagogiki, kar naj bi waldorfska 

pedagogika bila, sta izobraževanje in osebni razvoj 

semeni drug drugemu, če gradita na počlovečenju 

in sta postavljena na spoštovanje posameznika in 

človeštva. Spoštovanje lahko razvĳemo, če smo se 

neprestano pripravljeni učiti, zato je učenje bolj 

pomembno od poučevanja. Pravi waldorfski učitelj 

44

Pisma bralcev: 

Vzgoja 

Miha Kern 

po čem se zgledujemo in za kaj se odločamo, ter smo 

za tisto tudi sami odgovorni. Dobro je pomisliti, 

kakšni smo sami in KAKŠEN ZGLED DAJEMO 

OKOLJU. Še vedno SO VELJAVNE moralne norme 

in kreposti, ki so se izkristalizirale skozi tisočletja, a 

se jih premalo upošteva in spoštuje. 

Je bila in bo za nas ljudi, ki želimo biti vzorno 

vzgojeni in kulturni, še naprej zelo pomembna. 

Dobra vzgoja je potrebna vsem, ki kaj dajo na 

sebe. Zavedati se moramo, da se moramo celo 

življenje vzgajati in delati na sebi. Morda mi bo 

kdo oporekal. Kar vprašajmo se, ali smo vedno 

in povsod dovolj krepostni in pokončni. Mnogi 

bodo neradi priznali, da niso, ali se pa sploh ne 

zavedajo, da je njihova vzgoja pomanjkljiva. O 

sami vzgoji se je že veliko modrovalo in tudi 

napisalo. 

Vemo, da obstaja teorĳa, ki ni uporabna kot splošno 

veljaven recept, ampak nekaj, kar je zaželeno. 

Bolj uporabne so dejanske izkušnje iz realnega 

življenja, pa tudi te ne vedno. V dokaz nam je kar 

zadnje obdobje, ko na področju VZGOJE marsikaj 

odpoveduje in uhaja iz rok. Torej se teorĳa ne ujema 

s prakso in dejanji - doživljamo nekaj, česar si ne 

želimo. 

Izhajam iz realnega ŽIVLJENJA, ki mi je bilo in 

je prvi in najboljši učitelj tudi na področju vzgoje. 

Skušal sem spoznati in dognati BISTVA (žal očem 

prikrita) ter smisle in motivacĳe, ki so že naše 

prednike uspešno vodili po pravih poteh. Znanih 

je kar dosti uspešnih vzornikov, od katerih sem se 

nekaj tudi naučil, kar tudi uspešno uporabljam. 

Prav in pošteno je, da v zakladnico vzgoje kaj, kar 

nam je bilo posojeno, tudi hvaležno vrnemo. 

Osebno menim, da za dobrega pedagoga velja tisti, 

ki zmore naslednje: 

VSE, KI SO NAM ZAUPANI, MORAMO IMETI 

ENAKO RADI IN DO VSEH MORAMO BITI 

ENAKO POŠTENI IN ENAKO PRAVIČNI. Prav tu 

bi morali pričeti graditi naše življenje bolj pravično 

in pošteno, kot si tudi močno želimo. Seveda se 

takoj pojavĳo še MEDSEBOJNI ODNOSI, ki naj bi 

bili prežeti s poštenjem in ljubeznĳo. Pomembni so 

za strpno in vzorno sožitje. Npr. kar ne želimo, da 

bi kdo nam storil, ne počnimo mi drugim. Življenje 

samo nas uči tudi z zgledi. Od nas samih je odvisno, 

Obdobje izobilja, v katerem živimo, nam dela tudi 

na področju vzgoje kar dosti nevšečnosti, ki jih 

ne bi omenjal in razčlenjeval. Normalno človeško 

je, da nas možnosti in prilike kaj rade zavedejo na 

stranpoti. Zakaj? To prepustimo stroki. 

Ampak o nasilju, ki močno bode v oči in mu skoraj 

ni videti konca, bi le dodal nekaj malega. Vsak 

dan smo priča, s kakšno podrobnostjo nas medĳi 

seznanjajo z nasiljem celega sveta. Dokazano je, da 

je človek lahko človeku volk, zato ni čudno, če se 

hudobĳe še oplemenitĳo. Nobena skrivnost ni, da 

v premnogih TV risankah prevladuje nasilje. Še več 

nasilja se nudi otrokom preko računalniških iger, v 

katerih prevladuje nasilje in tudi vojska. 

Potem se pa čudimo! Lahko bi se vprašali ČEMU? 

Velja tudi obratno! Tudi lepih navad se navzemamo 

ter poštenih in pravičnih reči tudi. 

Za vse, kar se dogaja, je potrebna kontrola in nadzor 

tudi za nas ljudi. Po drugi strani si tudi ne moremo 

dovoliti vsega, kar bi si zamislili, kar radi rečemo, 

da nam pade na pamet. To velja bolj za nedozorele 

ljudi, še posebno za mladež, ki skače čez vodo, kjer 

je most. 

V zadnjem obdobju se ugotavlja bolj kot kdaj koli 

prej, da je vzgoja potrebna skozi celo življenje in ne 

samo v rani mladosti. Do človeka, ki bi bil vzoren, 

kreposten in pokončen, ni bližnjice. Pogosto se 

premalo zavedamo, kako naporna je pot, ki jo 

imenujemo VZGOJA. Še manj pa napak, ki smo jih 

napravili na področju vzgoje. Žal pogosto poti nazaj 

ni ! Mnoga dejstva moramo sprejeti in z njimi živeti 

– na silo ne moremo nič spreminjati, tudi vzgoje ne 

po naši meri.

D 

D 

Utrinki z Božičnega 

semnja Waldorfske šole 

Ljubljana 

fotografije Alje Venturini

d o g a j a n j a

d o g a j a n j a 

Zveza društev Ajda-Demeter Slovenija 

Delovna skupina za semenarstvo je v obdobju september - november na 8-ih srečanjih in 2. sejmu ponudila v izmenjavo 

'pridelke doma pridelanega semena' biodinamičnih in ekoloških kmetov ter vrtičkarjev – članov društev Ajda, ki svoje vrtove 

obdelujejo po biodinamični metodi. Le-ti so svoje 'pridelke' ponudili v zamenjavo za 'pridelke', ki jih potrebujejo za setev na 

svojih vrtovih. 

DS za semenarstvo pri Zvezi društev Ajda ima trenutno na razpolago 1634 paketov različnih 'pridelkov', od tega je 976 

paketov s 'pridelki' iz ekološke pridelave s certifikatom, kar je zelo pomembno za ekološke kmete, ker smete te 'pridelke' 

uporabljati za setev v kontrolirani ekološki pridelavi. Sledljivost je zagotovljena. Potrdila, ki jih prejmete na vašo zahtevo, 

pa so usklajena z zahtevami Inštituta za kontrolo in certifikacĳo v kmetĳstvu in gozdarstvu Maribor, oddelek za kontrolo 

in certifikacĳo ekološkega kmetĳstva. 

Aktivnosti pozimi! 

V obdobju januar – marec bomo v sodelovanju z zainteresiranimi društvi organizirali izobraževanje in izmenjavo 'pridelkov 

doma pridelanega semena', saj bo kmalu potrebno zopet posejati naše vrtove in njive. 

Združili smo program VRTNARSTVA IN SEMENARSTVA, zato organiziramo sledeče: 

I. Izobraževanje za kmete in vrtičkarje: 

Program: 'VZGOJA ZDRAVIH RASTLIN OD SEMENA DO SEMENA' 

Petek: 17-20h - Predstavitev DS za vrtnarstvo in semenarstvo z izmenjavo 'pridelkov' 

1. del SOLATNICE, KAPUSNICE 

Sobota: 9-12h - 2. del KORENOVKE, ČEBULNICE, LOBODOVKE, ZELIŠČA 

12-13h- pavza ( domače dobrote za skupno mizo) in možnost izmenjave 'pridelkov' 

13-16h- 3. del PLODOVKE, STROČNICE, KROMPIR, ŽITA, KRMNE RASTL. 

Kotizacĳa: 1500sit člani društev Ajda/2000sit nečlani + 1500 sit gradivo seminarja, ki zajema pregled slovenskih sort, njihovih 

značilnosti in navodila za uspešno pridelavo na domačih vrtovih (čas setve, nega, pobiranje, kolobar,…) ter biodinamični 

postopki pri negi zemlje in rastlin, potrebni za vzgojo zdravih rastlin, ki bodo obrodile kakovostne plodove in kvalitetno 

seme za vzgojo v naslednjih letih. 

Seminar bosta vodili Dr. Mihaela Černe in Fanči Perdih 

Okvirni terminski program izobraževanj : 

13.1./14.1.06 - Ajda Prekmurje – ostale informacĳe in prĳave sprejema Franka, tel. 02 577 12 57 

20.1./21.1.06 - Waldorfska šola Ljubljana – organizacĳa Ajda Vrzdenec, prĳave: Danica, tel. 041 83 49 30 

10.2/11.2.06 – Zadružni dom Zadvor, Ljubljana – organizacĳa Ajda Sostro, prĳave: Alenka, tel. 01 542 97 47ali 041 364 897 

24.2./25.2.06 –Ajda Koroška, Dravograd – ostale informacĳe in prĳave: Tončka, tel. 02 871 07 50, 041 340 871 

Z ostalimi društvi se še dogovarjamo zaradi uskladitve terminov, zato vse zainteresirane naprošamo, da dodatne informacĳe 

poiščete pri najbližjem društvu Ajda. 

II. Nadaljevanje izobraževanja - ZA PRIDELOVALCE SEMENA – debate po skupinah 

Ponedeljek – petek – 17h-20h – okvirni termin marec 06: 

1.) Žita, krompir, krmne rastline; 

2.) plodovke, stročnice, korenovke, čebulnice; 

3.) solatnice, kapusnice, lobodovke; 

4.) dišavnice, zdravilna zelišča; 

5.) izboljšanje kvalitete glede na sortne lastnosti z odbiro in pogoji za pridelavo semena za prodajo v trgovinah. 

Prĳave bomo sprejemali na srečanjih – 1.del izobraževanja oz. pri posameznih organizatorjih po društvih. Točni termini 

srečanj bodo določeni naknadno, ker je organizacĳa odvisna od prĳav. 

V imenu DS za semenarstvo se zahvaljujem vsem, ki ste našo dejavnost podprli s pomočjo pri organizacĳi in izvedbi 

(nekatera društva Ajda, ITR, ZEKOS, Zveza združenj ekoloških kmetov, Inštitut za kontrolo in certifikacĳo v kmetĳstvu in 

gozdarstvu,…). 

Še posebej pa se zahvaljujem naši ekipi za nesebično pomoč na terenu. Ekipo sestavljamo: Dr. Mihaela Černe, Marina Nuvak,, 

Julči Grum, Francka Štojs in Fanči Perdih. 

Vsi, ki vas delo v DS za vrtnarstvo in semenarstvo zanima, se nam lahko pridružite pri aktivnostih. 

Za DS za vrtnarstvo in semenarstvo pri Zvezi društev Ajda –Demeter Slovenĳa 

piše Fanči Perdih 

49

d o g a j a n j a 

Društvo Ajda Domžale 

10.1.2006 ob 18 uri - Občni zbor v učilnici gasilskega doma Savska cesta 2 

14.2.2006 ob 18 uri - predavanje dr. Fištravec Andreja z naslovom NADČUTNE ZAZNAVE 

14.3.2006 ob 19 uri - predavanje dr. Fištravec Andreja z naslovom PREDSTAVA IN IMAGINACIJA 

Vabljeni vsi, ki jih ta tematika zanima. Njegova predavanja so vedno zelo zanimiva. 

Vse prireditve bodo v gasilskem domu Savska cesta 2 Domžale 

Društvo Ajda Vrzdenec 

24.-26.2.2006 - Predavanja g. Michaela Reina z vajami pod naslovom 

Procesi toplote v medsebojnih odnosih-Tridelnost kot vir ozdravitve odnosov na nivoju družine, kolektiva in družbe. 

predavanja Dr. Seelbacha: 

24.3.2006 - IŠČI V SEBI IN NAŠEL BOŠ SVET, Nauk o človeku Dr. Steinerja in puberteta kot naloga 

25.3.2006 - Celodnevni seminar z naslovom ČLOVEK IN ZEMLJA, razvoj in 

bodočnost človeka in Zemlje 

26.3.2006 - Živali na kmetĳi 

Kraj in čas ter morebitna dodatna predavanja bomo objavili na naših novih spletnih straneh www.ajda-vrzdenec.si 

Društvo Ajda Sostro 

18.1.2006 ob 18. uri - Občni zbor društva. 

15.2.2006 ob 18. uri - Predavanje Mete Vrhunc na temo: 

Antropozofija- zapuščina Rudolfa Steinerja – praktična področja o življenju med katera spada tudi biodinamika. 

15.3.2006 ob 18. uri - Predavanje Janeza Turineka na temo 

Biodinamika v slovenskih razmerah. 

Srečanja se vršĳo vsako 3. sredo v mesecu v prostorih Zadružnega doma Zadvor. 

Dodatne informacĳe na tel. 041 364 896 torek, četrtek 16-17h. 

Društvo Ajda Gorenjska 

16.1.2006 ob 17. uri - OŠ Antona Janše v Radovljici 

Predavanje bioenergetika Stanka Besa 

9.1.2006 ob 18. uri - pri Moniki Brinšek v Vrbnjah 

Delavnica ločevalne diete 

Cena je 2000 SIT. Obvezna je prĳava, in sicer po telefonu 041/948 336. 

27.1.2006 ob 18. uri - prostori Biotehniške šole Kranj v Strahinju 

Občni zbor Ajde Gorenjska 

Društvo Ajda Primorska 

13. in 14.01.2006 dvodnevni seminar na temo: 

Vrtnarjenje po biološko-dinamični metodi - mag.Fanči Perdih 

Pridelava in shranjevanje semen po b-d metodi - mag. Mihaela dr. Černe 

Kotizacija 1.000.- SIT. Predavanje bo v knjižnici M. Sobota 

20.1.2006 ob 16. uri - začetni in nadaljevalni tečaj za nove člane – Ljutomer, kraj po dogovoru 

21.1.2006 ob 10. uri - začetni in nadaljevalni tečaj za nove člane – G. Radgona, kraj po dogovoru 

27.1.2006 ob 15. uri - Uporaba setvenega koledarja v praksi, ga. Veronika Pahor - Lendava, občinski prostori 

Vsako soboto v februarju bo predavanje na temo antropozofije. 

Predavanje bodo izvajali člani antropozofskega društva Marĳa Sofija iz Zagreba. Predvidene teme so: 

- Reinkarnacĳa in karma, Molitev – vera, Stiska sodobnega otroka, predavanje po dogovoru. 

Predavanje bomo skušali dogovoriti ob sobotah v prostorih DU Ljutomer. 

Druga sobota v marcu - Pesticidi in njihova škodljivost - VARUJMO VODO- predavatelj Anton Komat 

Predavanje bo v G. Radgoni.Prostor po dogovoru. 

Tretji petek v marcu ob 16. oo uri Anastazĳa - Predava Mešiček- lokacĳa Knjižnica M. Sobota

Z 

Z 

Založba Ajda 

Vrzdenec 60, 1354 Horjul; tel.: 01 754 07 43 

Knjige 

Saler-Wistinghausen 

Marĳa Thun 

KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI 

PRAKTIČNO VRTNARJENJE 

Brošure 

Marĳa Thun 

Vsakoletni Setveni koledar 

Temelji b-d poljedelstva 

Mahias Thun 

Bio čebelarjenje 

Wolfgang Held 

Spiritualna astronomĳa 

Michael Kassner Celostna prehrana 1 

Celostna prehrana 2 

Mario Mayrhoffer 

O raku 

Meta Vrhunc 

Preparati 

Fotokopije zapisov predavanj 

Rudolf Steiner 

Marĳa Thun 

Johannes Zwiauer 

Hartmut Heilmann 

Martin Or 

Claudio Casera 

G.W. Schmifdt 

Bertold Heyden 

Volker Seelbach 

Brigie von Wistinghausen 

Kako premagati duševne stiske današnjih dni 

Rojstvo luči 

Kolobarjenje 

Vinogradništvo 

Kako ohranjati dobro kaljivost semen 

Stopnje Kristusovega delovanja 

Zdravilna zelišča 

Naša prehrana 

Hrana je zdravilo 

Zapuščina boginje Demetre 

Kaj nas v resnici prehranjuje 

B-d metoda je kulturna naloga človeka 

Srečevanje spodbuja življenje 

Sadjarstvo 

Eterska geografija 

Seme 

Genska tehnika 

Individualnost kmetĳe in pomen živali na kmetĳi 

Reinkarnacĳa in karma 

In še nekaj brošur v pripravi kot: 

Antropozofska medicina, Človek in kozmos, Antropozofija 

Literatura pri društvu Kortina 

Društvo Kortina ima na prodaj še nekaj izvodov knjig: 

R. Steiner: Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti – cena 1.300 SIT 

R.Steiner: Človek v družnebem redu (Posameznik in skupnost) - cena 1.900 SIT. 

Na voljo je tudi nekaj hrvaških prevodov predavanj in del R. Steinerja v 

obliki skript. 

Informacĳe in naročila: na telefon 041-477 806 ali po e-mailu: bsukmar@hotmail.com 

51

Zimska zgodba 

Z daljnih in visokih gora je prišla sveža zima. Nežne snežinke so jo prinesle na kristalnih 

perutih. S svojimi srebrnimi lasmi in prelepim belim plaščem je čez in čez prekrila mater Zemljo. 

Semena, ki so ostala v zemlji, so pod debelo in toplo odejo zaspala. Ptički so stisnili glavice pod 

perje in utihnili. Plaha srnjad se je zatekla pod streho goščave. Medved je zadrnjohal v brlogu. 

V naravi sta zavladala mir in tišina. Snežinke so se izgubile v snežni odeji. Nič več niso frfotale 

naokrog. Vse se je umirilo. 

Beli zimi je postalo dolgčas. V zimsko tišino je zapela: 

'Jaz, prelepa zima bela, 

jaz moža bi rada imela!' 

/g,a,h,a,g,a,h,a/ 

/g,d'',h,a,g,d'',h,a/ 

Preko zasnežene poljane stopajo trĳe možje. Zdi se jim, da nekaj slišĳo. Počakajo. Utihnejo. 

Prisluhnejo. 

'Jaz, prelepa zima bela, 

jaz moža bi rada imela!' 

Trĳe mladi so možje staknili svoje glave: 

'Zdaj naši lepi beli zimi 

mi željo izpolnimo! 

Ko ona bo zaspala v noči, 

Moža ji naredimo!' 

Ko je noč zagrnila bele poljane, so se možje tiho lotili dela. Delali in ustvarjali so vso noč. 

Ko se je prebudilo jutro, je na poljani stal Sneženi mož. V roki je imel metlo, da ga ne bi kaj 

zametlo. Na glavi pa lončeno pokrivalo, da vse bolj resno bi kazalo. – Oči veselo gledajo v svet, 

ki s snegom belim je odet. A usta vsa so nasmejana pri možu že zarana. 

In Zimi, lepi beli ženi, 

Se je predstavil Mož sneženi... 

Zdaj rada sta se imela, 

veselo sta živela in kmalu skupaj sta zapela: 

'O, da bi še kaj otrok imela!' 

/d,e,g,a,h,g,d'',h,a,a/ 

Mimo so prišli otroci, ki so se vračali iz šole. Veselo so se začeli kepati. 

Sneženi mož presrečen reče ženi: 

'Kaj vidiš moja lepa žena, da tudi vsaka kepa je snežena? Snežen sem jaz, snežena ti – snežene 

kepe, ki lete; kot ptice v zraku se vrte! To vse družina naša je!' 

In Zima Zima bela, bila je vsa vesela. 

'Ne vem, če bom od tod odšla, saj imam moža prĳaznega, otrok pa tudi, kar se da!' 

A, ko je sonce posĳalo, 

pomlad v deželo pripeljalo, 

snežena je družina vsa 

v visoke gore spet odšla. 

A.H.Križaj 

9 7 7 0 1 8 5 4 1 7 3 9 9

Revija Svitanje - Zima 2005

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?